•t--
ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavce*rv Ameriki.
■a—ten* m Seraod CUm Matter September Utk. 194« »t Um Past Offlee mt New V trk. N. t, under Act «1 CongreM •( March Srd. 1171.
No. 105 — Štev. 105
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, MAY 28, 1942 — ČETRTE K, 28. MAJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I*
BUY
UNITED STATES DEFENSE
BONDS
ANO
STAMPS
ATENTAT NA NEMŠKEGA RABLJA
NATANČNO PO OSMIH MESECIH, KO JE PREVZELJ51ESTO PROTEKTORJA NAD ČEŠKO IN MORAVSKO MESTO BARONA KONSTANTINA VON NEURATHA, KI JE BIL PREVEČ POPUSTLJIV, JE VČERAJ POPOLDNE OB 3.50 REINHARD HEYDRICH, KI SE GA JE PRIJEL PRIDEVEK RABELJ, UŠEL SMRTI PRED BOMBO. V NJEGOVEM AVTOMOBI LU, KI JE Z VELIKO BRZINO VOZIL IZ PRAGE V BERLIN, SE JE RAZLETELA BOMBA, KI JE BILA POLOŽENA ALI PA VRŽENA NA AVTOMOBIL, TER JE UBILA NJEGOVEGA ŠOFERJA.
Japonska politika neizpremenjena
Kot poroča Reuterjeva agentura iz Vichyja, je Heydri-
rhovo stanje zelo nevarno.
Poročilo iz Berua pravi, daj"	*
je načelnik nemške gest ape pravi neko poročilo iz Budim-
Nabor za ženske
Japonski ministrski predsednik To jo ie v parlamentu, ki ga je otvoril cesar Hirohito, povedal, da se bo Japonska borila toliko časa, dokler ni odstranjen vpliv Anglije in Amerike in dokler niso razpršene njune sanje o svetov-
Včeraj se je pričel nabor za one ženske, ki želijo postati nem gospostvu, častniki v ženskem vojaškem zboru. V New Yorku je "Japonca bo storila vse v mogoče dobiti tozadevne listine samo na 39 Whitehall St.,' ?v°jL rao£,i kot zavzenica Nefn
Zglasiti pa se ne sme nobena ženska, ki ima majhno dete. — Vojni department je naznanil, da bo vsaka " vojakinja", pri kateri bo pozneje dognano, cla je v blagoslovljenem -stanu,
L«*,.* un.-ma.v.j«, jc-	.	, . ......."vastno" odpuščena. Dokler
I iit luiii iki i»l J1* uoiuska tajna policija >inoei . i. .^-	•	Vni»3iP
pisana uturarada 10,lM)0,0t,U J , ^	• •	- i	ne oo oupuucena	iz	\oja^e
,	-	\ , 1 me<l zatemnitvijo i > rt* i skoval a	;mni„	>
kron (po ceni v maju lanskega j , .. „ . ._____:L	slu&JOc, I,o imela	\
leta bi to znašalo $235,000).
nemške
Heinrich Hinunler ta'koj poslal peste, da je bilo v Pragi usinr-
v Prago nekega svojega agen- čtnih že vet* ljudi.
ta, da preišče zločin. Za vsako, . ..	... . ..
'	, , I Poznejša poročila, ki priha-
dbvesitilo, ki bi dovedlo do are- . . ; ' .. ' ^ ..	. ..	i la 'o prt ,<o lie rim a, pravijo, da
tacije atentatorja, je bila raz-,J 1
i •	t	^ • ... .	*	, . i čije in Italije/', je rekel Tojo.
kjer se mora vsaka osebno zglasiti od 27. maja pa do 4. Vnanji minister Togo pa je
junija. Po tem dnevu se prošnje ne bodo več sprejemale, pojasnil vnanji položaj Japon-
--------j r»kt* s posebnim ozirom na Rn-
Po dovršeneut tečaju bodo *'j*>, Indijo m Avstralijo.
po svojem uspešnem izpitu dvi-' Rusi j je Togo rekel:
gnjene v častniške Čine.	I "Odnočaji med Japonsko in
Prosilke za častniški čin in o-' Rusijo niso doživeli nikakih
rajo biti stare od 21 do 49* izpremiaiib, niti po izbruhu
Praški radio je v rednih pre-| niso bile v redn. sledkih objavljal dva posebna odloka, katera je izdal začasni pratektor Kart Hermann Prai*k. Prvi njegov odlok razglaša obredno stanje po celi Ceniki in Moravski; drugi pa razpisuje nagrado 10,000,000 kron ter odreja, da so v praški provinci prazne ceste in ulice oib 9 zvečer.
Ob Lstem času pa naznanja n^ko porodilo iz Runa, da je bil v Zadm umorjen zadrski go-
. _____, ______brezplačno
hiše v Pragi n. aretiranih je( zdraVni^ko postrežbo .In pozne. bUo mnogo takih, čijih listine je se ljQ ?upot mo?,Ia vniiti na
.-svoje mesto, ako bo zadostila Značilno je, da sta bila oba določbam, ki so zahtevane pri atentata izvedena proti policij- prvotnem sprejemu.
skim <jblastimt ne pa proti; "Vojak in je", če so častniki nemšllrim ali italjanskim voja- >,; navadni vojaki, ne bodo
*om-	j smele imeti otrok. Katera se
Po vseli zasedenih deželah' bo pregrešila proti tej določbi,
let, morajo pa imeti dovršeno visoko šolo^lii^li School). Ne rinejo biti nižje kot 5 čevljev
vojne v veliki Vzhodni Aziji. Glede Indije je rekel Togo: "Ker so vse angleške posto-
in morajo tehtati najmanj I03j janke v dbrmnbo Indije v ja-f mitov, ne smejo pa biti višje j poškili rokali, je indijskemu kot 0 čevljev in ne smejo teh-' narodu nudena zlata prilož-tati nad 171 fnntov.
nost, da se dvigne in doseže svojo svobodo."
Izrazil je upanje, da bodo Indijci pognali iz svoje dežele "tuje" vojaštvo", drugače pa bodo morali jaj>oitski vojaki iti proti angleškim in ameriškim vojakom.
Ministrski predsednk To jo pa je glede Avstralije rekel:
"Avstralija je sirota na Pacifiku in brezupno čaka na japonski napad, Iko so bile v Koralnem morju uničene mornariške edinice, ki so ji bile poslane v njeno obrambo."
Evrope ljudje ne sovražijo ničesar bolj, kot nacizem in vse, kar je ž njim v zvazi. In nacizem se je pripravil, da ali ostane ali pa pade v morju krvi. Nemčija sama uradno prizna-
verner Vezio Urezi, ko je s svo-| va, da je bilo v raznih deželah jo stražo karabinerjev zašel v v prvih treli tetinih maja iz-past četnikov. -	I vršen i h na nemške uradnike
„„ , , , „ ...	, I najmanj 10 napadov na dan,
\ obeh slučajih so pričele	•
oblasti z zelo ostrimi represa- Ra<lio Berlin je sinoči naizna-lijami, ki so mnogo strožje na nil, da je bil nadomestni pro-(.'Viškem kot pa v Zadru. Med-|tektor za <seško in Moravsko tem ko iz Zadra ni nikakega j ranjen, da pa njegovo življe-poročila o kakih usmrtitvah,' nje ni v nevarnosti.
bo oilpiiščena, stno.T
to<ia ne "ča-
bo Izbranih žeinik za veziba-
nje novink. Prosilke, ki bodo sprejete, bodo 15. julija poslane v vojaško šolo v Fort Des, Moines, Iowa.
Šola bo pod poveljstvom polkovnika Dona C. Faitha in poučni t ečaj bo trajal 8 tednov. Vojakinje bo^lo med učenjem dobivale ipo $50 plače na mesec, uniformo, hrano, stanovanje in zdravniško oskrbo.
VELIKE PODMORNICE BODO PRIŠLE
NEMCI PRIČELI	Nemci so zgradili velikan-
0FENZIV0 V LIBUI >-ke podmornice po 3000 ton, ki
o t •»•■• _	imajo dva 8-palčna topa in 14
Boji v Lubiji so se zopet pri-	. , . 1 .. r ,
čeli. Feldmaršal Edwin Rom-'	™ ,kl	m\Zel° T0"
mel je vdaril proti vzhodu in	Te V**™™*
r devetih^prpihokrg^ih aicer najprej a aeroplani. Vse	ladje^	^ drtmnčlli
da misli popolnoma
izgleda,	—ris3ce in zavezniške parnike, ki
resno.	,. . v
Angleško vrhovno .povelj-1 «Jtvo v Kairi je včeraj izdalo
dvoje jxirocil. Pr\*o i>oročilo pravi, da so Xenwi pričeli napadati z aeroplani, da ob obrežju napadajo strmoglavci in da so se pričeli pomikati oklopni oddelki. Drugo poročilo pa naznanja, da je nemški oklopni oddelek z veliko silo vdaril v puščavo in da se je vnela bitka južno od Bir H a oh e ima, ki se nahaja v puščavi okoli 40 milj jugovzhodno od El Gazale in okoli 50 milj jugozapadno od Tobruka.
terjal na razna bojišča.
Te podmornice vozijo na po-
vršini i»o i!0 vozlov, pod vodo pa 11 vozlov na uro.
8 temi (podmornicami hočejo Nemci prisiliti ameriške bojne
ZA RUSKI VOJNI RELIEF
V New Yorku na 535 Fifth Ave. je organizacija pod ime-I norm Russian War Relief, Inc., čije namen je nabirati j&lad za pomoč Rusom, ki se junaško bore proti Nemcem.
»S tem skladom se v Ameriki • kupujejo v prvi vrs-ti zdravila in obveze za ruske vojake, in se pošiljajo v Rusijo. Toda mnogo tega denarja gre v pomoč Rusom, ki so izgubili svoje domove in vse, kar so imeli in sedaj nimajo .niti živeža, niti obleke. Tem revežem je treba pomagati in mi Slovenci, ki smo del velikega slovanskega naroda, smo dolžni, da svojim bratom po svoji moči pomagamo.
Prispevki naj se naslovijo na naslov : Russian War Relief, Inc., 535 — Fifth Ave., New York, N. Y.
vodah, da bodo mogli (tembolj
uničevati angleške bojne ladje
v severnih morjih in v Sredozemskem morju.
DELOVANJE JUGOSL. ČETNIKOV
Jugoslovanski četniki s e i'kxiv&io pod grmovjem, drex-
ITALLJANSKI LIST O JTJGOSLOV. feORBI
ANGLEŽI BOMBARDIRALI MESSINO
Radio Rim poroča, da so angleški bombniki dvakrat napadli Messino na Siciliji in so vrgli močno razstreljivne in vžigalne bombe. Poškodovana je bila katedrala, vseučilišče in več drugih ix^lopij. Ubitih je bilo 7 oseb, ranjenih pa 26.
Med ranjenimi je tudi seoem mornarjev. Poročilo dostavlja, da je bil en bom/bn?k zadet in da je padel v morje.
Mussolini je prenehal s svojimi bahaltimi govori . . . slava fašizma je zatemnela . . . Vlada nekdaj ošabnega duceja se kri-
vi pod lastnimi zločini in sedaj s krvjo ramozganega italjan-skega naroda napija porazom,
ki jih je doživela Italija in ki ji bodo slednjič prinesli poj-potni rhzpad.
Nemci vpeljali "batine" v Jugoslaviji
Iz Berna prihaja vast z dne 25. maja, ki jo poroča NYT.— Privatna vest iz Beograda sporoča, da so zaisedne oblasti v Beogradu vpeljale telesqio kazen za vse, ki jih primejo pri prepovedanem trgovanju na črni borzi. Kaznujejo jih
Po poročilih nemške poroče-vahie dnizibe Transoceania italijanski fašistični list "La Do-menica" piše, da so italijanske zračne sile bile vso zimo in vso pomlad zaposlene z bojih proti jugoslovansk redni in cetniški vojski v Jugoslaviji.
Omenjeni list pravi, da se je italijanska vojska in italijan sko letalstvo borilo z jugoslovanskimi četami pod zelo težkimi pogoji.
Glavna naloga letalstva je po pisanju omenjenega lista bila najti italijanska čete v pla nin-Jkih višavah in jini vreči za dostne količine živil in potrebščin, dočan so italijanski bombniki bili zaposleni z vznemirjanjem jugoslovanske redne vojske in četnikov generala Mihajloviča.
Vesti iz zavezniških virov dokazujejo, da vojska generala Mihajloviča drži v "pokorjeni" Jugoslaviji veliko vojaško silo zaveznikov."
—JIC
Samomor Stillwellovega šoferja
Poročilo iz New Delhija v Indiji naznanja, da je sergeant Francis Astolfi, ki je ves čas boje v Burmi vozil generala Josepha W. Stillwella, v ponedeljek izvršil samomor v taboru ameriških letalcev. Astolfi je bil doma iz Plainsville, Pa.
Astolfi je prišel v New Delili prejšnji teden z generalom Stillvellom. Njegovi prijatelji so ga našli v šotoru s prestreljeno glavo in z vojaškim revolverjem v rokah.
j«n in visoko travo oft> železniških progah, da napadajo nemške vojaške vlake. Vsled tega so vojaške oblasti v Beogradu izdale ukaz, da morajo biti ob železniških progah posekano vse drevje in grmovje in je tudi prepovedano sejati ali saditi visoke rastline. Na vsaki strani železnice mora biti na razdaljo 500 jardov posekano vsako drevo, rastline, ki rastejo zelo visoko (kot koruza) pa smejo biti posejane 600 jardov od železniške prage. V tem ozi-ru je izjema samo rodovitni Bana t.
V London je prišla ena številka beograjskega lista "Novo Vreme", ki poroča, da je bilo zapet vstreljenih ali obešenih <300 Jugoslovanov.
Seja glede italjanskih zahtev
V Viohvju je bila v torek zelo važna seja glede Tunizije, katero je bila francoska vlada
Slabo zdravstveno stanje v Hrvatski
Iz Carigrada <potom ION z dne 18. maju prihaja vest, da 4' Deutsche Zeit-ring'' poroča, da je v'hrvatskih krajih v notranjosti zdravstveno tkanje prebivalstva zaradi slabe
London, 23. maja (radio J. zdravniške oskifoe izredno sla- L C.) — Jugoslovanski jnsti-javno in kazen navadno dbsto- bo Xay®lic temu, da je 89% čni minister dr. Milan Gav
ji iz 25 udarcev s palico. (Zaradi splošnega <poinanjka
vseira prebivalstva Hrvatske rilovič je knel te dni na oks-na deželi, je v notranjosti samo fordski univerzi 'lepo uspelo nja prehrane postajajo ttelesne( travnikov. Na 10,713 žen' predaivanje, v katerem je med kazni vse bolj pogoste. Za radij pride na deželi samo ena ba-| drugim dejal: "Na koncu prej-pomanjkanja je prebivalstvo v	y Hrvatski divjajo nale.-! šnje svetovne vojne smo imeli
velikih skušnjavah in zelo po-] zjjive .bolezni. Po pisanju "Do- nemškega volka v torbi,<pa smo gosto krši izdane zakone. Zla-| nan ^eitung'' sta -se zlasti raz-1 ga izpustili. Sedaj ga bomo sti velika atiska je za mast,	tifrus in tifusna mrzlica.; zapet stlačili v toifoo, a nihče
*--------_ poroča J. i. c.—New York J več ga ii\e sme izpustiti. iS tem
Izdajalski muslimanski izrodki
London, 23. maja (JIC>. — V sobotni londonski radijski oddaji za Jugoslavijo je govornik sporočil: "Muslimanski izrodki jn izdajalci so ujeli in predali oblastim dva jugoslovanska podčastnika, ki sta se s ..	j... T	padalom spustila na naše oze-
pripravljena prepustiti Italiji J^je, z namenom, da stopita v v zameno za njeno zahtevo po.	q	^
Nid m Korziki. Na sejo je bil ^ Gf>vornik je tpm-darU, pokhcai! tudi generalni gover, da ^ ^ fa i2(laja kaznova. ner Tunizije admiral Jean .
^ , , . . , ,	, „,na, kafti ura narodne sodbe m
Esteva, ki je v torek prišel v	,J,
Vichv.	i ______ _
L. 10 je bilo med 2,000,000 «... prebivalci v Tuniziji 10S,000 Smrt italijanskih F.ram-ozov in W,000 Italjanov, oblastnikov
N1"T ie prijel iz Berna, datirano lf>. maja vest, da Štefani v irraflnem italijanskem sporočilu javlja, da so jugoslovanski uporniki ubiti tri italjan^ke oblastnike, ki so potovali skozi Jugoslavijo. Ujeli so jih pri Rdečem Kamena Najprei ho jih po "kratkem in navideznem sodnem procesu" obsodili na smrt in jih potem usmrtili. — Poroča J. I. C.—New York
Predavanje ministra Gavriloviča v Oxfordu
in meso.
bomo preprečili vojno v bodočnosti, Iko bodo naši zed in jeni narodi ostali združeni."
ROJAKI IN ROJAKINJE! — INVESTIRAJTE V AMERIKO! — KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS.
VPRAŠAJTE PRI VAŠI LOKALNI POŠTI ALI BAliKI
•GLAS NARODA- — New X«
THUBSDAY, MAY 26, 1942 -
T9TAN0TUEN 1M
"GLAS NARODA" iVOMS op tu reoru)	-;- i
t»«a Sakwt. Praddent; f. Lopriut. Bm. — Pta» ot buaimm M*Mf»tlot »»4 ftddr«MM of iboTi officer«: 21« WB8T lttfe 1 fi .. .NEW ZORK. M. X.	ontim). a ot tM ram.
49 th Year ;	
Hm luoaa" la imtd irvy day «xe«Dt ■atnnlaja, Bnadaja ud HoUteya. ■UmiiiUia X«H| N.-. Adrarfi—p—t m iiiiiMHl	
Ba mo late valja Hat aa Aaertfco ta Kanado ft.— : aa pal M aa dam late «LdO. ^ Ea Na« Torfc aa ealo lata fcT^-; aa pol la Ea iaoaaaiatro aa ealo lato aa pol lata 9U0.	a yg
-aui naroda" tebaja vaald 4aa lanaoH aoboc, aadalj la praantka*.	
SiLAI NABODA." Ill WK8T 1 ttk 8TKKST. NKW TOM tilillimi CHalaaa I—114S	
Domača fronta
1
Amerikanca bodo SPOMINSKI DAN 30. maja počastili mrtve junake s tem, da bodo imeh prižgane baklje svobo de, kakor so jih prižgali tudi mrtvi junaki, da so svetlo gorele. Slavnim junakom is prejšnjih vojn današnji junaki obljubljajo zvestobo in vso svojo last, da bo baklja svobode razsvetlil^ ves svet.
ZMAGA _
SE PRIČENJA NARAVNOST TUKAJ — KAR JE NALOGA ZDRUŽENIH DRŽAV, JE TUDI NAŠA NALOGA
Ta vojna «e tiče nas vseh, da se borimo, da jo financiramo in jo dovedemo do zmage.
Predsednik Roosevelt je rekel: 44V njej smo popolnoma—v vsakem oziru. Ysak moss, vsaka »ena in vsak o-trok je vdeležen v največjem podjetju v naši ameriški zgdovini."	t
Kaj je Vsakenfu izmed uas potrebno storiti v tej vojni, je jasno.,— vsak dime ali dolar je treba premeniti v vojne bonde in znamke, da bodo naši fantje, ki so pri vojakih, imeli topove, tanke in aeroplane, da 'bodo mogli ž njimi sovražnika pognati v ibeg.
Kadarkoli kaj kupujete po trgovinah, vzemite mesto drobiža vojno znamko, kajti vaše znamke bodo kupile krogle, ki bodo mogoče poslale sovražno letalo na tla v plamenih.
Kupujte vojine znamke in jih zamenjujte za bonde — to je pravi ameriški način pomagati našim vojakom do končne zmage. S tem si bomo ohranili svobodo, doan, družino in si bomo zagotovili dobro bodočnost.
Pomnite, da je mogoče pričeti kupovati bonde po $18.75, vojne znamke pa od 10 eeaitov naprej.
Sedaj imamo v Združenih državah splošno kontrolo cen, kar pomenja, da večina blaga v kaki prodajalnici ne sme ttfti višja v oeni, kot je bila najvišja cena istega blaga v isti prodajalnici tekom meseca marca.
Ta sistem splošne kontrole cen je bil uveden v svriio, da at-roški potrebščin ostanejo v (gotovih mejah. Življenjski stroški se >radi dvigajo za časa vojne, in abo se dvigajo ljudstvo trpi, a ko se draginja ne usstarvi. .
Naš sistem kontrole cen obeta, da prepreči tako trpljenje, »o pa nekatere stvari, katere vsaikdo mora razumeti o tej kontroli, ako naj bo v največjo korist.
Treba zapomniti si, da ima kontrola cen svoje izjeme. Nekateri živeži na primer, niso pod kontrolo, ker so sezonska hranila in je skoraj nemogoče izračunati najvišje cene za ista na podlagi prejšnjih prodaj ali v primeri s cenami dragega bla ga. Poglavitna izmed teh hranil so sveže sadje in zelenjave; sveža rrba, morska hrana in divjačina. :i
(Potem so še dmgi ■živeii. ki v zmrisln zakona o kontroli oen, tako zvanega Emergency. Price Control Act, ne smejo priti pod kontrolo, dokler niso dosegli. •vSSjo površino cen. V to «fcu-pino spadajo maslo, sir, konzervirano mleko, moka. jagnje-tina in ovčje meso, perutnina, jajca.
So tiudi drage izjeme, ki pa nimajo nikake zveze s trgom potrehSčin — časopisi, revije, knjige in vstopnine v zabavišča, na primer, niso pod kontrolo. Dejstvo pa je, da večina stvari je sedaj pod ikon trolo in da ta kontrola se bržkone izkaže v Združenih državah — kakor se je izkazala v Kanadi — kot uapeSen način. da se nr ep reč i draginja.
Ne pozabljajte pa. da najvišje cene bodo nekoliko drugačne v tej ali oni prodajalnici — kajti vsak trgovec postavlja svoje cene na podlagi naj-vHijfh cen, ki jih on zaračuna za to ali ono blago tekom meseca marca. Konfiument pa naj ibo potrpežljiv in sodelovalen s svojim štacunarjem — kontrola cen je vsem tem prodajalcem naložila težke nove dolžnosti in odgovornosti.
Druga stvar, ki jo t^eba imeti pred očmi, je, da kontrola cen za takazvane postrežb^ — na primer,delo, za katero vam zaračunajo gotove cene: garaža, pralnica, popravljainica čevljev ali popravljač radia — stopi v veljavo ee le 1. julija. Ob tej priliki treba omeniti, da cene brivca ali lepotičarja ne bodo niti tedaj pod kontrolo.'in ravno tako ne stroški zdravnika, zobarja ali odvetnika. .
JSSST
la ajtpf

ni j a in svinca, ki ga pnamo, je šel noter v ladjo ali letala ali orožje, oziroma z& droge vojaške svrhe. Sedaj tudi velik del naše zaloge le«a gre v vojaške namene. Velikanske količine stavbenega lesa se potrebujejo za gradnjo novih skladišč in toarak za vojsko in mornarico, kakor tudi za brodogradnjo. 1
Ljudirtvo na Vohodni Obali je mirne duše sprejelo racijoni-ranje gazolina — nihče noče. da bi ameriški mornarji riski-rali smrt, da bi za zabavo vozili na kak izlet. Dandanes bi že vsakdo moral razumeti, da so osiišične podmornice onemogoči-, le privajanje gaeolina po tankerjih iz jogozapadnih oljiSe okolo Floride do vzhodne obali. Kar moremo privažati, je potrebno za mnogo važnejše stva ri kot za zabavno vozarenje.
Kadar ameriško ljudstvo razume. zakaj je kaj potrebno, ono stori to, kar je treba, in to stori dobro. Pogon za nabira nje starega papirja 'je tako dobro uspel, da ga zares sedaj iimamo več, kot ga je treba.
Stari (papir se rabi za izdelovanje papirnatih posod, v katerih se (prevaža živež in mu-nicija, in druge potrebščine za našo vojsko če« morje. Lansko jesen je toliko primanjkovalo tega materijala. da tovarne niso mogle delovati na polni "čas. Sedaj «o se zaloge povečale za približno 50 od«t. ka-
Twednka Polka
Na pl&Dlncafc—valfek 8*?. M 171 In OUQDS8NB UNITBKSITT
tamuriča - m s71
Za tax. cenik ln cene plošč M' obrnite nm: JOHN MABSICH Inc. MS W6* 42nd Street. New York
Office of fPrice Administration poudarja, da zaloga sladkorja ima svoje meje in da nobeden ne dobi več sladkorja, kakor vsakdo drugi, naj bo posameznik ali skupina ali organizacija še tako vredna vise-ga obzira. Pred kratkim je bila odbita prošnja Rdečega križa za več sladkorja, dnuga s strani United Service Organizacij. Prevozi železne rude na Velikih jraerih «o bili 1. maja skoraj za 24 odst. večji kot v istem času lanskega leta.
STBlClCAlfOV FRAKOELJ
.'It
V gosposki sdbi pivovarne, i —angleščini—je neka j velel kjer je bilo zfcrane poteg so- spremljevalki, ki mu je natdčila
Bolgarski, rumunaki in albanski uporniki sodelujejo z Mihajlovičem
Wa&hangpton, 24. maja. — Iz tukajšnjih diplomatskih krogov prihajajo vesti, da «e na fialkann nezado»vo4jstvo pnoti Nemčiji vse bolj žiri in da se upor^iSko gibanje širi tudi med sosedi Jugoslavije.
MLhajloviču s>e pridružujejo albanski ostrostrelci in mmnn-ski uporniki, ki se nočejd bojevati za Hitlerja v Rusiji. Kar pa je najvažnejše, Mihaj-lovicu se pridružujejo tudi bolgarski rodoljuibi. Navzlic vsem prejšnjim sporom pre-
kor poroča urad WBB za in-	«porni3ki bolgar s k i
rodnikov precej loške gospode, je posadila neznanka libogega Francete a na odkazano mu častno mesto.
»Šele ltedaj je odprl svoje lepe, velike črne oči (saj so ga bile, skoro ibi rekel, sploh, same oči), pogledal vsafcega posebej, podat materi, očetu, bratom in sestrama koščeno desnico ter skušal spregovoriti. Toda glas se mu je v grlu za-taflcnil, miseTrmi je iskala primerne ibesede in je ni mogla takoj najti.
Slednjič je mrikoma izdavil iz sebe:
No, kako je še kaj T — in kazoč na svojo spremljevalko, dostavil: — To je <pa Miiss Eiva! Rad bi videl, da bi jo spoštovali.
To je Ibil njegov pozdrav, sličen bolj povelju nego prošnji.
NalČin izgovorjave je razodeval, da ie dolgo ni govoril materinščne.
V naan povsem tujem jeziku
(iustrijalno konzervacijo. Ako moremo doseči tak uspeh z na-(bi ranjen^ starih kcvfln in obrabljenega gumija, dosežemo rmnogo na dolgi poti. da se reži problem pomanjkanja teh dveh predmetov.
in vojaki k svojim sosedom Srbom.
V Bolgariji sami je stanje zelo resno in tisoči kmetov so pripravljeni dvigniti se profti svojemu izdajalskemu kralju — Nemcu.
BRS — JTC
Iz slovenskih naselbin
0 POKOJNI MBS. ZUPAN
PAX GERMANICA
uTime",.newyorški tedinik, 18. maja:
"Razsrjena zaradi odpora, ki se čedalje bolj širi v zasedenih državah Evrope, je Nemčija prejšnji teden od svojega načela "Pax Germanica" prešla k politiki brezobzirnega terorja. V Jugoslaviji se naciji z vsemi močmi in z veliko jezo bore proti oddelkom generala Draža Mi-hajioviča in njegovi osamljeni in nezadostno oboroženi 44vojski svobode."
V 'bosanskih planinaJi deluje nova nemška kazenska t* k špedicija, ki jo sestavlja 500,000 nemških, italijanskih, in madžarskih čet, ki so se pokazale bolj sposobne za teroriziran je prebivalstva kot za nastop proti Mihajloviče-vim nevidnim gorjanom. Mihajlovič, siiribol odpora, dobiva nove vojake z vsega Balkana. Njegova vojska verjetno šteje 200,000 ljudi. Seveda ni vsemogočen. Proti koncu tedna je jugoslovanska vlada v Londonu sporočila, da so njegove čete pod močnim sovražnikovim pritiskom v Bosni, Srbiji in Črni gori. Upajoč na orožje in pomoč od kjerkoli in na kakršenkoli način, je Mlhajlovjo osebno sporočil po radiu* da je njegov položaj «elo resen.
iZdružene države so odposlale v vojno vse svoje kovine, dokler skoraj vsak komadSe jekla in železa, bakra, ahum
INVESTIRAJTE V AMERIKO
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS
'Kratko smo že poročali, da je 22. maja v Clevelandu umrla Mrs. Antonija Zupan, soproga urednika Glasila KSKJ. Mr. Ivana Zupana. Danes prinašamo še nekaj podatkov o blago-pokojni.
|Mrs. Antonija Zupan je bila rojena 15. junija 1884 v Pod-brdu ob Bači, roj. Valentinčie, po dpmače Klobučarjeva. V rani mladosti so ji umrli starši, nakar jo je vzel k sebi stric Luka Drole v Loškem potoku. Spomladi 1903 je prišla v A-meriko in se ustavila v New Yorku. V oktobru 1905 se je poročila z Ivanom Zupanom, ki je bil takrat uslužben pri "Ola su Naroda."
(Moževa služba je selila družino v več krajev Amerike. Bili so v Dluluthu, Chicago. Jolietn in leta 1923 so prišli v Cleveland, O., kjer si je družina kupila hišo, kjer živi še danes.
Zupanovim je bilo rojenih v zakonu 11 otrok. Dva fanta sta umrla v agodni mladosti, 9 jih pa še živi in sicer: Stanko, Vinko, ki je porooen, Henry (vojak) Lawrence, (vojak), Sylvester. Marian Dolores, ki študira na univerzi v Kent O., in najmlajši je Cyril, ki je dijak Collinwood višje šole.
Mrs. Zupan je bila vedno zelo aktivna na društvenem po-
dobrodelnosti. Znane so oporoke, napisane z barvilom za ustne, ali pa z drobnimi črkami na nohtu. V San FraneLscu se je neki pilot naveličal življenja in napisal je svojo oporoko v zračnih višavah z dimom na nebu, preden je strmoglavil z letalom na tla. V Barceloni je neki španski plemič napisal oelo oporoko, v kateri zapušča svojo dušo hudiču.
Z največjim čudaštvom v tem pogledu ne pa odlikujejo Angleži. Pred leti je umri zna ni športnik jadralec sir Thomas Lipton, ki je napisal mnogo oporok in vse so bile precej oftišime. Nekega dne je napisal oelo dve oporoki. Prekosila ga je morda oelo Prederioka Oookova ki je lastnoročno na-
no oporoko v kih. .
4 debelih zvez-
lju in je bila članica več društev.
iPogreb blage fpokojne je bil v pondeljek v cerkev sv. Alojzija, v katero faro družina ves čas spada in nato na Kalvari-jo pokopališče. Krsto so nosili k zadnjemu počitku njeni sinovi.
iRanjka Mrs. Zupan je bila blagu žena, skrbna mati in nad yse dobra soproga svojemu možu. 1 Malo je družin, kjer bi vladala taka vez, m zaupnost drug do drugega, zato pa družina toliko bolj čuti izgubo do-bre matere. Njeno najljubše delo od spomladi do jeseni je bilo na vrtičku Ob biši, kjer je imela vedno gredico lepih rož. Ko so jo odpeljali v bolnišnico,	_
se ie ozrla nA svoio frredim in breezes of spring
se je ozria na svojo greaico m TIME of »lossom (cretm <sm> s vsa v skrben potožila: "Le kdo SLOvenski fantje	=
vinsko časo za prst domačega žganja ter dopolnila čašo
s ''sifonom"f kot so rekli takrat v domovini in menda še vedno pravijo "seltzerju".
Francelj je duroma izpil, in na licih se mu je takoj pojavila rahla, nezdrava rdečica. Nato se je s težavo oprl na bergljo, t. desnico pa prijel srebrno kljuko erne palice (o-boje ma je bil prinesel Fušar iz kočije) ter pridrsal do okna.
Ozirajoč se v levo smer, je pokazal s palico: — Tifrto je pa nasa 'hiša, kaj ne? Zdaj bomo pa šli počasi.
Brez slovesa in pozdrava je ob Evini strani oddrsal v vežo, od tam pa na Loti trg, kjer ju je prwv do biše spremila gruča loških zijal.
Spremljevalka mu je morala pomagati po Strmih stopnicah v prvo nadstropje. Predno sta «e zaklenila v Rflfco, je naročil domajčim, da ju ni treba klicati k večerji, čes da nista lačna.
Tak je bil po sedemnajstih letih prvi dan Striereanovega Francelna v domovini.
Stara Striomanova nista mogla ti<ste noči doligo zaspati. Sin se jima je smilil. Toda skoro bolj (kot za sina sta se zanimala za njegovo spremljevalko.
Kaj je! Ali sta poročena? Al; živita kar tako kot mož in žena? Slišala sta da je v Ameriki dosti tokih slučajev. Ali je njegova ljubica T To bi bilo mogoče, kajti Francelj ima denar, in nekatere ženske so za denar vsega zmožne. Morebiti je pa samo njegova strežnica, kateri je gotovo moral dclbro plačati, da je šla ž njim na tatko dolgo pot.
Izražala sta domnevo za domnevo, toda nobena ni imela potrebne opore.
Ne samo ^tariša, peč pa še marsikdo drogi «i je zaman
S^iS^ — -i« »» *
sed. Sodišču po podložili nje-
Note I
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
bo skrbel za moje rožice, ko miene ne bo doma 11*' Morda je slutila, da je ne bo nikdar več domov.
Naj blaga slovenska žena mir no počiva v ameriški zeniljL žalujoči družini pa izrekamo iskreno sožalje.
ČD5DAJ&KE OPOROKE.
Čudaške oporofke, to je malone neiačnpno poglavje člove-škeiga čudaštva, samotarstva in zagrenelosti, včasih pa tudi, največjega samozatajetvanja in
u s o
Po vseh Združenih državah je v teku kampanja za sklad $32^X30,000 za U. S. 0. (UNITED SERVICE OIU2AKIZATION), čaje namen je skrbeti sa zabavo, okrepčilo in odmor ameriških vojakov, kadar pridejo na dopust, ali na obisk v kak kraj. — Za mesto Now York je določena kvota $4,460,000. Prispevki so naj pošiljajo ma H. Donald Campbell, USO. Treasurer, 57 William Street, New York City.
vse bom pbodala
SLOVENIAN DANCE VAN DA POLKA
po jezehd KOLO
ohio VALLEY SYLVIA POLgA
TAM NA VBTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPAVAJ milka moja ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VBTU
OJ, MARIČKA, PEGLJAJ
ŽID AN A M ABELA (potka) VESELI BRATCI ^mazurkai)
BARČICA MLADI kapetANE
ko pticica ta mala zvedel 8em nekaj
pojdi Z MENOJ DOL S PLANINE
gremo na Štajersko Stajeriš
happy polka če na tujem
35 centov komad 3 za $1.
moja dekle jilAe mlada =
P« 2$e kMMd:
Naročit« pri KNJIGARNI
SLOVKNtC PUBLISHING GO. S tu w««t 1Mb 8t_ New f«fc fSS
iniiuuiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiimiiHiifii
kočljiva vprašanja.
Po natnri zelo radovedni Lo-«ani so se kaj kmain privadili čudnemu paru.
Zajtrkovala -sta vedno ofb isti mizi pred Deisingerjevo gostilno na glavnem trgu: mehko kuhana jajca, črn kruh, presno maslo, Icavo in tropinec.
Popoldne so ju ljudje srečevali pod Kamrmitnikom, v Stari Loki,,v Ppštalu, na Hribou in na Kranoelu.
Lepe večere sta presedela pod kostanji na "RajtšoH."
Francelj je (bil radodaren, toda ne razsipen. "Spitalarje" je bil nefcajkrati preveč napojil, nakar jih je puščal v ne-m»r klerikalce in liberalce je razočaral, ker se ni hotel udeleževati njihovih shodov i n sej; domačim je fcupilnove obleke, očetu pa ni prenovil delavnice, bratu ni kupil sodar-skega podjetja, mlajša sestra je odlagala možitev, zaman čakajoč bogate dote, brat je sel slačit cesarju, pivovarna je bita še vedno zadolžena.
Vsak mesec je bil Francelj tri dni safm y svoji saftn, kajti Miss Eva je odpotovala na Dunaj," menda k ameriškemu konzulu po večjo vsoto denarja.
IZ Dunaja jima pošiljali v •zapečatenih korvertah tudi pisma, tako da domača pošta ri ca in stari bradati pismonoša Toriee za vraga nista mogla izvohati, ikje v Ameriki so "bila pisma oddana na pošto.
Ker imam o teh dveh čuda-dafkrh se marsikaj povedati, bo jutri potrebno še eno nadaljevanje.
•GLAS NARODA" — M«v T«i
THUBSDAY, MAY 28, 1942
V8TAN0YLJCN UM
aff*! Vesti iz slovenskih naselbin I^kse
if "!» » II I M II II I .lili < t III lil i >■■... .„.".____■. _	nil I , , ,1	■	ill ,il	1 i	1	■!■ 'frill wmmmqmm? » , j i m < M . IMUHJH"
ALI RES NE MOREMO
V
(Pred nekaj dnevi sem čital članek v '*New York Times", tikajoč se prireditve, katere dobiček je 'bil namenjen v pomoč *'zdroženim narodom.** Ci sti dobiček bo, ali pa je že bil oddan Veliki Britaniji. Čeho-slova^ki. Grški, Norveški, Palestini, združeni Kitajski, Rusiji, Nizozemski, Belgiji ter Svobodni Franciji.
YWe to sk) države združenih nqrodov. Dragi čitatelj, ali kaj pogrevaš v zgornjem se~ tznamu! Seveda, Jugoslavija ni med njimi, kajne da? tMjo-goče ie potoma izpuščena — kajti Jugoslovani so preoej glasneje dokazali "z dejanji'*, kot v^aka dniiga pogažena država, kje stoje in kaj so pripravljeni storiti, za svojo lastno prostost in za svobodno življenje vseh, ki jim. jo svoboda res ljuba.
Kot sem rekel prej: *4Mogoče, da je bila spregledana," in je to sanvo tiskoven izpustek — toda nič čudnega pa bi ne bilo, ko bi (b»il to neke vrste miigljaj nan». ki se tako malo zanimamo.
tč1e nekoliko od blage pogledamo to *tvar, nam ne bo prav nič škodilo, ravno tako nam Slovanom, kot ostalim Jugoslovanom. V enem bziru se nas Slovencev tiče v večji meri, ker sc zelo radi pohvalimo, da ono nekoliko 'bolj obdelani, kot na-
ibrat je z juga. Torej če je re». potem bi morali toliko hitreje uvideti potrebo, ter pri-hlkočiti na pomoč brez posebnega bezanja od strani oseb, ki so "zainteresirane v dobrodelne akcijo. Toda z vso našo izo-!braiženostjo ne vidimo, ali pa nočemo videti potrebe in sedimo ob oknu, 4xišet6 roke-križem in mirno gledamo, ko tujec sega v žep in daruje za nase nesrečne, ki jih nikdar ni ipoznal in nima nobene krvne vez: z njimi. Ali bi ne bila na^a dolžnost, da bi bili mi prvi, ki 'bi gledali nato, da se pomaga kolikor mogoče trpečim v našent rojstnem kraju? Nile do ne sili za darove, ki so nemogoči in nikjio ne reče, koliko naj da, toda dolar ali dva, in če tbi dali vsi, bi pa že nekaj skupaj prišlo. Vzemimo si za zgled G-rke; polovico manj jih je kot Jungoslovanov, in kaj so storili za domovino! Zelo žalostno iTJgleda. toliko naših 'društev in toliko- tisoč naših ljudi tu v Ameriki, pa morajo prositi in prositi z besedo in s peresom, že leto dni in so nabrali par tisočakov, niti toliko ne, ikot je dala ena sama ame riška organizacija za Slovenijo.
Nikjer ni nobenih odmevov, ki bi -značili, da kdo saj malo posluša, ko se ponavljajo te (prošnje iz tedna v teden. Ali veste, kako izgleda to menit V sta r«m ikra ju so imeli - nekak
H f
POGLEDATI DEJSTVU OČI	r
sistem za obubožane in onemogle. Ko se je oseba toliko postarala, da ni ibila za nobeno delo več sposobna,, je kakor se je reklo: 14padla na vas." Vas( jo je morala preživljati, dokleri se stanje ni izboljšalo ali ©a! dokler ni odšla "z nogami na-( prej" in se vrnila črni grudi.' Taki reveši, so po večini garali za majhne plače okrog kmetov, vse svoje življenje in ko so bili pa popolnoma izrabljeni, jih je pa dobila "vas", ne pa tisti kmetje sami med seboj. Merilo de je, godrnjalo se je in zabeljeno je bilo z ne-voljo. V>ak požirek takega siromaka je Ml tisočkrat ugo-drnjen. Komaj so čakali dne, ko ne bo več. treba žrtvovati tisto malo količino mlečne kaše in mogoče dveh krompirje*-. S;rctmalc je romal iz hleva v hlev, iz šupe v Supo. Ni kdo so ni zmenil zanj in nikdo po->>ki<bel, ali ima perilo oprano, ali pa oe perila sploh nima. Nikdo ni .pomislil, na kakšnem .prostoru počiva njegova glava, kje leži njegovo telo. Samo ena misel je bila vedno pričujoča, koliko časa bo ta nadloga.
(Kljub temu pa ni so bili slabi ljudje v vasi. Mirni in nekateri aelo bagaboječi. Zmota je foila v tem*, ker njih misel ni šla nazaj, na dni, v katerih je tista oseba dajala iz sebe skrro zastonj v>o življenjsko silo. Od gospodarja do gospodarja, ta malo, tam malo je ostalo tistega Aivljenja, mali drobci, kot nevidni 'hlapovi so se družili v kaplje, ki so trosile človeško moč na hladno prst sveto 'zenjlje vaščanov. Nikdo ni opazil, in nikdo se ni zmenil in nikdo nič cdrajtal, da zapolni prasni no je naredila kaplja, zato je bilo to g odrnjanje, ko so morali zasipati tisto praznino in se jim je zdelo, da dajo zastonj. Da, dajali so zastonj, navidezno, toda tudi tisti revež je delal zastonj, dejansko, dokler je imel <rvojr moči na razpolago.
Tolikokrat se je že pisalo in prosilo za ujetnike. <ki eo v nenjških in itali!jan«kih taborih, toda menda vse zastonj. Amerikanci, kot Mrs. Roosevelt in mnogo drugih prijateljev Jugoslavije, darujejo zanje, a mi smo prermtkl, pre-Wajctni. prelakomi in pre — ne vem kaj — da bi se zdramili. "Saj na3 ni tam. Tn, saj so $pet tisti, ali -saj imam izkuš-
POZIV SLOVENSKIM DRUŠTVOM
Združena Slovenska Društva v New Torka
obdriujejo seje vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklynu.
Oe vaše društvo še ni pridruženo, pridružite se!	Odbor.
OPEBJSTA V PITTSBURGH, PA.
moralno naložena in ki jo (slove kol ji*b je zahteva. .
Naš silita prrviČ krvno bratstvo s titpečimri v rodni zemlji ]in duuiglč moralna obveznost napram naši novi domovini, ker tudi ta stimi za tem, da se octpoimtore naši Sloveniji in Ju-iffosfaviji, kolikor največ mogoče. Rodili smo se tam. mnogi izmed nas ne bomo več šli tja. zato, ker ne bo sredstev,,- ---- - -drugi zopet ne, ker stariši več maja. ko bo pevsko
ne žive, tretji zopet niso imeli naimena iti nazaj iz enega ali drugega vzrqfka. V vseh sVu-čajih menda smo srečni, (la pr»o tukaj in h rez dvoma tudi hvaležni naši Aimeriki.
V normalnih časih bi živeli tn in ne preveč mislili na one na drain strani, pa t>i ji h popolnoma tudi ne pozabili. Že-leli h' jim dobro in oh gotovih slučajih, če .bi rawnere dopi*-ščale, hi mogoče poslali par dolarjev.	bi potekal, zdaj pa Kda j Vi kdo vrnil v stari kraj. zapravil par sto dolarjev in se vnrrt nazaj, na to stran Atlantika. Malo bi pojamral. nekoliko pokritiziral, sčasoma bi pozabil neprilike, in zopet pričel študirati za prihodnji -življenju;' •ki--jo|-**bw*k. Taka «o bila pota vseh • - - narodov tnfcaj. ne samo Sloven cev. Ni tak način so obratovale plovne družbe in Amerika je v es ta proces razumela, »kot nobena druga država na svefcn.
Stvar T>a danes drugačna. Kdorkoli živi danes tann. je po-rjoTnoma ločen od na? in mi ločeni od njeca. Da <bi na tem prostoru opisoval grozo in mori tve, ne kaže. ker to je samo ponavljanje in razburjanje, ki itak trpinči svet celih >tirin-
(Kadar dobimo naš lepi slovenski liat "Glas Naroda", mislim, da vsakdo najprvo pogleda, kaj je novega v njegovi naselbini. Tako seveda tudi mi "Fitto&ujgtočani' Vsi radi beremo. a pisati se pa zelo težko pripravimo. Največkrat se o-giasi s svojimi dopisi, kateri so tadi zelo interes&ntni, Ivan Bukovinski. Hjpam, da se ko-4>et kaj oglasite, Mr. Bukovinski!
(Rojaki po drugih naselbinah potov o mislite, da tu pri na« v /pBtMmrigihu je bolj mrtvo. Pa temu ni tako; samo, da bi dobili stanovitnega ''reporter ja", potem bi že videli, kaj se vse pri nas godi. Ako "bi vam vse danes opisala, hi gotovo urednik zaigodrnjal, češ. "Ta ženska ipa gotovo misli, dane« celi "Glas Naroda" prevzeti!" Pa oprostite, saj veste, kako človek rad včasih veliko pove v eni sami sapi. Torej adaj, dragi roloji, hočem vara podati samo povabilo na 31.
društvo
"Prešeren" priredilo koncert v obliki operete, katere naslov je "ISemenj v Izrabljani.
(Be?, v teh vojaih časih je i lo težko prirejati vesele prizore r— pa moramo. Naši mladini moramo pokazati Slovenijo, kot je hila ko smo mi «e koti \ (Jtroei skakali ,po livadah in' #i ► •breeskiftmo u^vali lepoto na- i M ših gora in auborenje potokov, i► Zato rojaki, rojakinje, iz HHfc-J|!i> njefti in oddaljenih naseibin, li ^f pridite 31 maja v Slovenski H dom na 57. in Bustler St. Zače-|( tek točno ob 7. uri zvečer. Med

dejauji in za domačo zabavo nas pa bo zopet razveselil dobro znani, zelo priljubljeni orkester Martina Kuhovicha.
IZa ves trnd in delo bo naša največja plača in zahvala* ako pridete nas poslušat. Vam povem, da nam kar sroe igra, če je dvorana napolnjena do zadnjega kotička, ne toliko radi finančnih interesov, pač pa na«rf nudite vzpodbudo in ctoe-Twm pokažete. da vam je pevsko dnužtvo v resnici pri srcu.
■Pozdravljam vse in na veselo svidenje 31. imaja!
Mary Skerloag.
(Bodite naša poročevalka, ker pišete zelo poljudno. — Op. ured.)
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV ^
Stane samo	!
Knjiga je trdo vezana in ima 621 strani'^9 *1
Eecepti so aapisaai v angleškem jeziku; ponekod pa so* \\\
tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi] i, i
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za h ^ kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvefbati lnr * izpopolniti.	##
^^KTS^t^Naročite pri
KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO.
W Wert 18th Street	Hew York, H. Y.
M
'l 1
IZLET V KORIST SLOVENSKE SOLE 8ND
Že dolgoletni običaj je, da velandskimi Sloven«. V
nje," kar pa ne držj. večno ne moremo iskati izhoda in se naslanjati 7. na£imi ugovori na pretekle pregrehe. .
Kar se je pripetilo našim rojstnim krajem v zadnjih 14 mesecSh. je nekaj, kar ne more nikdo prevzreti. Če se Se tako opravičujemo saimi sebi, in se se tako »prepričujemo, 8 pobožnimi oprostitvami, se ne bomo Znebili odgovornosti, ki nam je
priredi tekom poletnih cev erikrat Slovenska tsola SKD na St Clair Ave., izlet v naravo. ki je v razvedrilo mladini in starejšim ljudem. Obeueon g>a je ta izlet moralna in materialna opora slovenski soli-ker od izleta je mnogo odvisen nadaljnji pouk v prihodnji sezoni. 'Oe je šolski piknik uspešen. znači da se bo lahko nadaljevalo s poukom slovenskega jezikk, če ni uspešen, je nevarnost, da ep šola ukine.
(Letos p rirerii slovenska iola svoj klet v nedeljo 7. junija aa feNIPJ farmo, ki se nahaja pri Ohardon in Heath Bds., kje je to, je večinoma že vsem znano. Nedeljo je iz prijaznost^ odstopilo društvo "ŠTaprej* št. 5, SNPJ., ki ves čas . obstanka Slovenske šole isto krepko (podpira moralno in materialno. Jasno je. da društveni člani razumejo vrednost slovenske šole. Zato ji tudi leto za letom
nudijo izdatno poraoč, dvajset ur na dan, toda mi ne stvo slovenske štele se društvu moremo prezreti dejstva, da iskreno zahvali za to prijaz-tam rive na«i stariši. naši bra-[nost in priporpčamo, kateri še t je in sestre, naši sorodniki in niste <pri društvu, da pristopite
šolo je pohajalo doslej
to nad
HIMEN
Vslovenski cerkvi sv Cirila v New Yorku, sta bila v nedeljo 24. anaja poročena Mr. George Shute in Mrs. Pauline Suibelj ia Bidgewood, L. I. iBilo srečno!
AiMiHRTCAN PBEENDS OF yi3X30SLAVIA. Organizacija Aimer. Friends of Yugoslavia priredi v sredo
2000 ueencev in učenk in njeni 10. junija ob 4. popoldne v lepi
uspehi so jasno vidni marsikje. Znani so nam nekateri bivši učenci slovenske ki so se s prihodnostjo in zanimanjem aa slovenski jexlk tako priučili tega v govoru in pisavi, da prekašajo v pravilnosti vse povprečno naobražene i« starega kraja priseljene Slovence. To nam je v veliko vzpodbudo, ker vidimo, da je mogqpe doseči lepe uspehe, če se nekoliko potrudimo z mladino in ji damo priliko učenja materinega jezika že v bodoče. Zato prosimo v imenu slovenske šole. posetite ta piknik in pomagajte dobri stvari. Kot
dvorani Turtle Bay Gardens. (East 48th and 49th St.) med 2. in 3. Ave. v New "Yorku veliko vrtno safcavo. Ta vrt so dale na razpolago njen« lastnice, med katerima sta tudi po-znana Ižurnalistka Mise Do-
SLOVEX&KE BOLMOABKE V St. Michael's bolnišnici v Xewarku, N. J., sta 17. maja gradairali za bolničarki Helen Groze I in Miss Irene tarišič iz Lloydell, Pa. Pri graduiranju je bila navzoča tudi mati Helen Guzel, Mrs. J.
SMBT BOJAKA. Tukaj je dne 9. maja umrl dobro poznani rojak Frank Lukežic v starosti 61 let. Rojen je bil v vasi Renče na Krasu leta 1881. V Ameriko je prišel leta 1503 v CSiica^go BI, in leta 1919 se je preselil v Nlles, O., kjer si je ustanovil svoj dom. Pokojni zapušča ža-
P . s .lujočo soprogo in 3 sinove v rotfcy^onm gledala, ^ Q 2 brata nelcj0 v Jožni
igralka MSss Katiherine aap-jAmeriki Pakopan je bil dne
buf? v . , , . . .. 12. maja po katoliških obredih Vec jugoslovanskih ženskih v	c ^ mu ^ latka
društev je bilo naproeemh, da
to vi-
njene članice p bavo v narodnih. n<
(Za zabavo bodo skrbeli jugoslovanski in ameriški umetniki. Vsak del vrta bo imel svoj posebni zanačaj zašbave.
ameriška' zemlja!. —- -- Poročevalec,
Niles, Ohio.
SMRTNA KOSA
V Roekwood. tPa. je umrla vse kaše- se bodo pikniki kma- j Vstopnice so po $3.00 in pri j 23. -maja Ursula Kochevar, — hi povsem ukinili radi vojne,! teiri so vključeni razni prigriz-j njen mož pa je umrl pred tre-(posebno taki, ki se vrše v bolj ki. Za «hičaj dežja bo zabava mi meseci. Bila sta naročni-oddaljenih; krajih. Ampak v DrOiodnii dan. to ie v četrtek ka na list "Glas Naroda" nad nedeljo 7. junija je še prilika, da se srečamto na šolskem pik-
prihodnji dan, to je v četrtek 11. junija. 'Za nadaljna pojasnila se obr-
niku in se (pogovorhpio marsi-jnite na naslov: Miss Mary Vi-VodT ka-i- Zato si dobro zapomnite :doš». Room 5112, 8 West 40tih
cwtali prijatelji ali pa ma#ari neprijatelji, naši so, zato mo-
k «t. 5. SKEPJ. ITe dni slovenska šola SND.
ramo pokazati popolno soli: zaključi svoje tečaje in oibe-damost v njimi in jih podpi-'neoa tmdi 181etno neprekinjeno rati kot dela to naša nova do-!dobo učenja slovenskega jezi-movina in nje prebivalci. |ka. Slovenska šola je skroaa-(Be^ede, fki sem jih zapisal, so na ustanova, ki vrši svoje izob-precej trd«, se tega v polni1 raževalne naloge pod pok rovi-meri zavedaim, toda hvaliti injteljstvom Prosvetnega kluba in-
CHARLES PI&TZ, Jr. Manager of
United Food Store
HI SE RAVNAMO PO ODREDBAH O. f. A. FOOD fW€E CONTROL BOAJUHJ
66 81 FOREST A VENUE RIDGE WO OD, L. I.
TELEPHONE HE<«auui _
SATURDAY HAY 30th SPECIALS
CAMPBELLS TOMATOE JI ICE — 3 SO oz. nas ________________________85«
-K" Quality PEAKS No. cm ____________________________________tit
While Row Shoe-fttrfng BEETS N». 2 can ............................. t for »e
BuohmHl A t K I C E -----------------1 lb. box ...........................I for «5«
LION EVAPORATED MILK — S toil ems ________________________________ Z5r
FLAKORN 1 oc pk.___
RYE-KR1SP 6 ox box ________
CAMAY SOAP — S cakes .. KELLOGG CORN FLAKES
(mbbII) .............t for lie
Yit 14c 18c
Blnhcye MATCHES 3 box«* ....13c FRESH MILK Reokeiu. Coot. 13c I«. Juice ORANGES 1» for ttc NEW ONIONS _____________.1 lb. 5c
LARGE FRESH GRADE A WHITE EGGS 45c dOz.
VSAK DAN SVEŽA	LEDENO MRZLO
ZELENJAVA	PIVO v steklenicah
~ WE SPECIALISE li» BIRDS f£YE FROZEN fffODS
dvigati v deveta nebesa je lahko, a ni prav zaželjivo v gotovih slučajih« kajti ".ni slabšega, kot zazibaj sam sebe v goljufiv spanec."
Vqteraimo na primer človeka, ki !bi prav nič ne pogrešal par centov, in n*u v resnici ni dosti sanje, vendar se pa sam pri sebi tolaži: "a kaj hudiča se bon« >pa jas mešal v to, naj pa tisti da, ki ktta več! 'Ko bi če kdo prišel naokrog, hi 'že dal, pošiljal pa newborn."
Ht^jfi, «če hi bilo t«flto mi^jer nje merodajno, (potem1 l>i samo eden dal — samo eden — torej edine tisti, ki una največ. Ker pa ie «tar pregovor pravi * tisti, ki a največ- najbolj tarna'' potem moramo pričakovati, da bi bil tisti, ki ima največ tak revež v očeh ljudi, in iseveda, še toliko bolj v svojih laMtn&ročeh, da bi sploh ne mofiei nie ker v nasprotnem, slučaju bi sam od lakote pahnil.
[Kar jeti me, '4a sem staknil tisti članek, ki sem -ga bral ti sto jutro "Ae je pripravil do
mislim natančneje, je pa že tudi flfcrajni čas, da se eden et&e-
pro^vetnega odseka direktori— ja Sloy. Nar. doma- Število učencev Ibi hilo lahko veqje, toda bolje je to, kot nič. Slovenska šola je zelo važna i» vrši plemenito nalogo med ele-
Erazein frorshe, ta j, Cleveland, O.
se nad trdosrčnostjo, samoaa-dovoljstvom in "brezi>rii£niin čakanjem na drugre" da gase ogenj, ki gori v rojstni iiiši Ali ste že kdaj slišali, da. je sin ali' h£i, ki se poroči v drug kraj, mimo gledal, kako je -gorela hiša- "v kateri se je rodil, mesto da bi sam stopil v vrste gasilcev?
Da, on je v dragem krrf^a, živi in gospodari drugje, tam kjer si je ustanovil dom. mogoče kupil, sam sezidal, ali pa se priženil, -v vsakem slučaju pa je drugje, proč od rojstnega kraja. Njegove skrbi, njegovo veselje ali kakoršni čuti še, so bili preneseni in uspaer-jeni na novi domačiji- Počutil ee je srečnega na svojem domu v svoji družini a če je zadela rojstno hišo nesreča je čutil M
v srcu, kot so jo čutili -om do-tegft, da tO pišem, toda če po- ima. Otroci njegovi niso »bili
tn^tsi v njegovi rojstni hiši, -a
tadi ne tako domači, kot doma,
kjer so se podili in kjer so čutili, da je res njih dom«. .
Dober sin (Slovenije in Jugo-slarvdjje ne more gledati malomarno, ko ogenj žre prostor, kjer ma je nekdaj tekla zibel. Naša zvestoba novi domovini mora 'biti neomahljiva, naša iskrenost pristna ter ljubezen nedvoinfljiva, dolgujemo pa naši stari domovini vso tre no tno oporo, ki jo 53noremo v tej največji stiski, kar jih beleži zgodovina da se dvigne iz pogorišča in si toliko opomore, da bo megla stati na svojih lastnih nogah <v družbi svobodnih na pravici slonečih narodov. ffVsatedo pa, ki Teče. da je ni, greSi zoper Slovanstvo, ker za Slovence in Slovane je in "bo vedno obstajala, čeravno je trenutno pod peto.* Mimogrede pa ne pozafbimo tudi vojnih bondov m znamfk Strica Sama.
Ignac Music, Brooklyn N. Y.
ta dan in pridite gotovo tja.'St.. Tševr York. Kaj vse se bo jedilo in pilo, ne j bom nič opisoval, ker vodstvo j šole !bo že poskrbelo, da ne ho-| Rte lačni in ne žejni, to ste lahko arotovi.
Ali je kido zadržan radi dela, da nikakor ne more na ta piknik, je prašen, da se vseeno oddolži slovenski šoli in odda kaikžen dar v denarju v uradu tajnika Doma za podporo slovenski šoli.
Vse druge podrobnosti radi prevoza -na piknik, bodo sporočene drew tedeB.
Za slovensko šolo SN*D.
30 let. Naj v miru počivata v svobodni ameriški zemlji, preostalim pa naše iskreno soža-lje.
Uprava <4<?las Naroda/'
40- letno preiskuSnjq
IMA
BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION « ELY, MINNESOTA
KI IMA	i , '
22,000 članov in dvm nuljopm "j in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe
in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam n«di poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, piSite na glavni urad, Ely, Minnesota.
•GLAS NAIODA'-m* lof
THURSDAY, MAY 28, 1942
V8TAN0VLJEN UM
TRIJE RODOVI
Boji v Rusiji
Dogodki iz nekdanjih dni.
Spisal: EXGELJJERT GANGL
17
Nemcem so se izjalovili vsi poskusi prebiti rusko črto južno od Harkova in priti armadi maršala Timošenka za hrbet. Mesto tega so se Rusi polastili nekega važnega mesta ob reki, na drugem kraju pobili 2100 Nemcev in na nekem kraju prodrli 37 milj v nemško črto.
"Nemški poskusi prebiti našo črto in odrezati naše zveze, so se izjalovili," poroča Tasss.
Na fronti pred Harkovom, kjer ima bojna črta obliko pol-
in motoriziranim armadami.
Poročilo s fronte pravi, da so kozaki prebili nemško črto in s sabljami pobili 2100 Nem-
cev.
Ko so Rusi na nekem kraju v predelu lizijuru-Barveutkova vstavili nemško ofenzivo, so naeiikrat sami pričeti močno ofenzivo ter so se zelo urtrdili ob kolenu neke reke, ki'bo naj-
lf ibičeva žena ee je veselila prestlitve v lepe, svetle pro-.- ort* na glavnem trgu. Ljudje «e bodo odkrivali pred njo,,, _ . ^ ,	, . .
kadar bo slonela na odam. Spoštljivo bodo govorih o bogati kroga Rusi stalno napredujejo
nn-sčanki. ki « je iz nič pridobila toliko imetja. A ko je za-'in blJeJ° vehkl s tailikl vbiiala Pavla, ki cse je igral med drugimi otroki — trpeli so ga le med seboj! — jo je zabolelo srce, glasno jo vprašajoč: "Kaj pa- če bo s tvojima otrokoma ravno tako t Kaj bo. če prikličejo ti madeži, režeč" se z vseh sten, otsveto, ki udari otroka . . .?"
Oimjbolj sta rasla Lenka in France, tem, ^ečji je bil mate-titi strah. ljubezen materinska je ugasnila v nji pobofcnost po denarju in ji zbudila v duši bridko očitanje, pekoč kes. Svetli, prenovljeni prostori so se ji odeli mtračni in polni groze da ni nikoli mogla sama biti doma. Če je sel mož po poslu, sta morala spati polejg nje Lenka in France. Bila sta nedolžna in čista, kot dva angela varuiha sta se ji zdela. Iz njiju .je seval žar neoskrunjene otroške vdanosti, ki zbuja v materi vesele nade in odganja zle slutnje.
Samo enkrat je zapazil mož, da je šla k Pleščevki. Sama ni vtnlela, zakaj. Oblekla se je in denar je vaela s seboj. Storila je to nevede. Dobiti je hotela sredstvo, ki naj izbriše madeže, tla ji ne bo bivanje na dojim tako stra)šno in neznosno.
A FlesnVvka. majhna in od bremena uklenjena k tlom, .-e je zravnala pred njo ponosno in samozavestno. Drgetale ji miš ce v obrazu. Ribičeva pa se je čutila tako majhno in polno pregreh, da si ni upala pogleda obrniti nanjo. Od .sramfu se ji je stisnila in ji omahnila roka, ko ji penujala denar.
**S tem denarjem sste mi odkupili moža; imejte ga sami."
Zbodle so jo te besede hujše od noža. zabolele bolj od vsake bolečine.
In mož jo je sprejel z btsedaauii:
"Ali te morda pefle, ali te boli kes, ker si mi pomagala do blaginje? Srani te bodi! Centu sem te pa vzel?"
In tako je bilo njeno življenje dokončano. Ni se ozirala po pozdravih, ni hod.la med ljudi. Zakaj videlo se ji je,' da se poznajo nkadeži tudi na nji, da se ozirajo ljudje za njo. Zdelo se j i je- da pljune v&ak na tla. kdor gre mimo hiše. Vse ji je bila Lenka. Franceta ni marala. France naj bo očetov, a Lenka naj pije vso žalost in ves plamen njene ljubezni. . .	.,	,
Kaj zraste v varnem, toplon, z ljtrt>eznijo obsijanem zavetju,' P®;, ir-e.V.. stnmn . ,V1SaV®?
balkanskih gora; vijugastih
Poročila posebno govore o bojih s tanki. Nemški feldmar-šal v on Bodk navadno pošilja v boj po 120 do 30 tankov, Rusi pa jih proti njim pošljejo ravno toliko. In na odprti planjavi se ibijejo (boji med tanki.
Obe stranki sta se oprijeli
taktike, da imata na fronti ve-|
dno dovolj tankov in iz ozadja'
vedno prihajajo novi, da nado-j
meste uničene. Samo dva dni
je feldmanšal von Boek napadal
z večjim številom tankov, skti-'
šajoe prebfti rusko črto, toda1
Rusi so odbili vse napade in'
^	. . . nemške tanke raabili kot ore-
brže Doneč, ki tece skozi tamo- ^ QkoU ^ ^ so ^ MU
snjo pokrajino, ko so bili Nem- ^ # tanki dvft , . iu vasi
ct vstavljeni, so Rusi naskoči- ^ ^^ ^ ^^
h neko utrjeno mesto tn jra za- J
vzeli. "In bitka divja več milj	<*	111 8™™**
dalje proti zapadu," pravi poročilo.
< topov. Slednjič so Rusi Nemce 1 prisilili, da so če umalknili.
Ameriški radijo o Jugoslaviji
KJIC.) radijskih
ga je sprožila Nemčija spomladi leta 1941.
da bo blaga in dobra, čist-i :n lepa. kalkor ni bila mati .
"Sram te bodi!" se je oglašalo v nji.
"Odkupili ste mi mpža!" ji je »govoril jglas Pleščeve.	... , , .. .
♦«Sram te bodi! Odkupili ste mi moža," so kričali ma- ^ ^dnj:mi ostanki tiste deži na stenah, madeži v njeni duši. .	•	| Evrope, ki je obstajala pred
"Sram te bodi, sraim te bodi!" je kričalo od vseh strani Pohodom strojev m avtomo-pednevi in ponoči..	|b,la; Prebivalstvo m imelo
Kadar ni mogla spati, je nekaj začelo sukati pred nje- sredfd* bi oborožilo svoje nimi oumi. Bile so rože. uaslikane na stenah, krijoče ma <™iakp z ,<*™gim orožjem mo-d«že. Sukale so se v divjem vrtincu, razraščale so se v iiro-1 dernf. TOjnei; ™to .ni }j]o P": ke, krvavordece lise, se krčile v ozke kolobarje. Pretvarjati	v!!!^™ *'
se začele v spačene obraze, v dolga, nakremžena 1 ca. In tam iz dalje, iz krvavordečih, Široko razvitih rož se ji je prikazal bled, upadel oi>:az z globokimi, črnimi sencami pod vdr-timi očm . Bil je obraz PlešČev.
Drigetala je od strahu. Oblival jo je znoj. Zbudila je moža.
"Jtzus Marija! Pri nas straiši!. On se vrača — Plesec."
A Ribič je spal. Tih in miren mu je bil počitek.
Začela je iskati utehe v molitvi. Klečala je pred .podobo Jezusove, ki ga je obkrožal venec pok.
In ko se je hotela potopiti v molitev, v čisto in pravo, ji f>d koreninic in gozdnih jagod je zaš*petal glas na liho: "Gorje ti!"	' m obrati pri tem zalogo orož-
"Odkupili ste mi moža," se je (glasilo z druge strani.	na>ti voditelje in poveljni-
Olas je rastel bolj in bolj. Naposled jj? zopet kričalo od	Povzročati težave opvoje-
vseh strani:
"Gorje ti, jgoije!"
""V
Sesedla se je na tla in roke si je pritiskala na oči. Zopet je začelo nekaj vrteti pred njo. Bile so rože, naslikane na stenah, krijoče madeže. Pretvarjati so se začele v dolga, nakrenižena lica, v spačene obraze. In iz krvarvordeč h. široko razvitih rož, tam iz dalje se ji je začel bližati bled, upadli obraz s črnimi, globokimi sencami pod vdrtinri. oemd.
14Jezn^. daj vsaj, nai urajreni!* je zaprosila.
A ustrašila se je lastne prošnje..
"Kaj bo z njo, Lenko, če umrem?"
In ko si je spletala iase in se pogledala v zrcalo, je zagledala pred seboj bled,, upadel obraz s črnimi, globokimi sen-eaimi pod vdrtim/i očttni. Bil je njen obraz.
Od dne do dne so ji bile noge težje. Naposled je obkiža-la in umrla. Globoko v jamicah so ji počivale ofei, usta so ji bila napol odprta. Počivala je kot človek, ki ga umori težko duševno trpljenje. Poznalo se je na njenem liou, da je bilo vse polno bridkosti v srcu, preden je nehalo utripati.
borbo proti srhski četnišOci .vojski dvajset italijanskih in štiri nenuške d ivizije z madžarskimi in bolgarskimi oddelki. Neko poročilo iz Angore zatrjuje, da je v Mačvi divjala deset dni huda borba. .
Dr. Gerhardt Schachter:— "Spominjam se malega mesteca Sabcn, vsega 50 milj od Beograda. Šabec imenujejo srbski Verdun, čeprav je po videzu najmiraejš? mesto na svetu. &abec je neke vrete svetinja rek v globokih dolinah.	! srbskega naroda, kajti v prvi
Nepokvarjena Jugoslavija jeisvetovni vojni so ga Nemci,
Avstrijci in Madžari štirikrat
— Pregled važnejših oddaj o Jugoslaviji med 17. in 23. majem.
(Paul iSohubert: — Lepega pomladanskega dne, pred petimi leti sem potoval iz severnega dela Jugoslavije proti morski obali. Potovanja ne bom nikoli pozabil zaradi ljubkosti pokrajine s hišicami, pokritimi s slamo; konj in volov ki so vlačili plu$r po njivah;
poiskušali osvojiti in so bili
vselej odbiti s silnimi iraruba-mi. V tent mestecu so Nemti prvič okusili, kaj so četniki, čeprav so že razglasili zmago nad Jugoslavijo
Naciji ne morejo ustaviti nevidne vojne v Jugoslaviji. Dra-ža Mihajlovič je mož, ki bo sam Po kratkem boju so bili pre- povedal, kdaj bo izstrelil svo-magani. v tistem nanadnem po-| jo zadnjo kroglo. In to bo semenu besede. A vdali se niso. j le tedaj, kadar v vsej Jugosla-Sto in sto mož je pobegnilo v vi ji ne bo ne enega vojaka divje, skalovite planine- mož.! osišča več. .
ki so bili dovolj odporni za živ-	--
lienje v njih. ki so mogli živeti) BRATSKE JEDNOTE SO
In Ribic je divjal po spalnici gori in do>. Globoko mju je visela glava na prsih. Ni se upal pogledati kvišku ali na >tian, da bi ne v idel madnžev. Sicer se jim je še privadil. Trd je in vsakdanji človek, ki se kmalu kako razmisli. Ali vidi jih vselej, kadar mu pride Pavel pred oči. Kadar stoji pred njim, se mru zdi kot glasno, kričeče očitanje, ki mu seza v srce kot nož. Pa da »bi imiel ameraj to očitanje poteig sebe? Da bi mtr dal Leniko in si tako zagrenil zadnje dni življenja? -Ali bi ne bilo strašno, prebiti vsalk dan tako noč, kakršna je današnja, ki jo je povzročil Pavel s svojim; nocojšnjim ve-denjeni? Zato pa se mora Ugoditi tako, kakor je sklenjeno in dogovorjeno. Vse je še enkrat natanko premislil.
France, ki je še v tujini, mora domov. Njemsu izroči ••brt in hitšo- zsase obdrži toliko, da iriu bo.dovolj do smrti. Lenka vzame Zavinfščaika. a on se preseli k njima. To je glavno. Nič več noče gledati madežev; tudi noče več videti ljudi, ki bi ga spominjali preteklosti. To pa se zjgodi, če gre Lenka v Zavinlkovce in če pride en za njo. Potem bo daleč od spominov in grobov.	t'
INadaljevanje.) /
KUPILE VEČ KOT 22 MILI JONOV DOLARJEV BONDOV.
Poročila s strani skiih organizacij, več kot polovica izmed katerih je sestavljena od članov tujega rojstva ali izvora, pokazujejo investicije v vojnih bondih. ki skupaj znašajo več kot 22 milijonov dolarjev.
IPodatki so bili objavljeni v majski številki revije "Tihe Fraternal Monitor.'y
Dočim vsota 22 milijonov dolarjev je skoraj dvakrat tolika, kalikor narodni odbori or-
, . . . j . , ... , igankzacij smejo po zakonu in-tenim je dvajset itabjanskihJ ^tiratiJ v ^rVmbne bonde
valcu, ki je sporočil, da jih je premagal.
Ni boljšetra rojenega vojaka koit ie Balkaneo. On ima vojaški instinkt. Zlasti je sposoben za četniško bojevanje. Prejšnjo jesen so Nemci organizirali ka/zensko ekspedicijo. da bi zadušili jugoslovanski odpor. Sporočili so da so ga zadavili. Danes pa prihajajo vesti, da so Ncmci poslali dru-co ekspedicijo to pot -nad 350 tisoč (mož, 24- divizij, med ka-
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
.pnravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
MO-
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest v Združenih državah in kaže primerjavo « starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor J« izbral Izmed rri liso* »lik samo najboljše barvane slike— ta zbirka je tako popotna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojnL
Vključeni so nanaslerinji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje, Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandska, Belgija. Švedska. Norve&ka. Danska, 1'nija sovjetskih socja-li«tlčnlh republik. Bolgarska, Rumnnska, •Jugoslavija. Grška. Albanija. Azija, Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika. Severna AmerFka. Kanada Združene države. Mehika. O-srednja Amerik« In Zapadna Indija.
IZ
vseh
in trgov
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta arlas, ki šota sebe popravlja, ima namen »-eiltl marsikateri sasprotuji/a ni vprašanja,
ki nastaneju r raznih razgovorih. Htranl so skladišče svetovnega znanja In podajajo rax~
seimvst zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajin p in fctoboCtun oceanov in jszer. doljrost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih otokov in visokost svetovnih gnra. Tu so odgovori na mnnpi dnnaSnja vprašanja.
S £ D A J
40
centov
PO POŠTI V URADU — 35 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
i
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
štiri nemško in 7 nj'mi oddelki Madžarov in Bolgarov...
(po $50.000 za -vsako organizacijo) so mnoge jednote knpile
Vprašanje je. če bo ta nova ibonde posebej potoan. svojiih
pkšpedicija imela v gorah boljšo srečo kot prva. Pri takem načinu bojevanja, kjer je nspeh
odvisen od poznanja potov ii^ gajno domovine s tem, da so
od možno sti zalaganja s strelivom in potrebščinami, je tujec v mnogo manj povoljnem položaju kot domačin, ki poena skrivne steze in se po njih iagu-bi, ter potem pojavi vxovic, ipetede«et milj proč, kjer se ru-jličine Tojnih bondov.
mdadinskiJv in drugih oddelkov druge jednote pa so povečale svoje prispevke za vojno bla-
kupiie United States Treasury Bonds, in tako pomagale indi-relctno. Velika večina bratskih jednot je izjavila, da želijo, da se zakon spremeni, ta-(ko, da bi mogle kupiti večje ko-
sijo železniške proge, sečejo •brzojavne žice. dvigajo v zrak mostovi, iz zasede ubija straže in trupla pomeče v divjajoče igoreke rete.
(Spomlad v Jugoslaviji je le
*4 Fraternal Monitor'' tudi vodi razpravo, kako bi bratska organizacije tudi drngače mogle prispevati k vojnemu napora. Pblovico odgovorov, ki jib je revija dobila, so prišla
tos pisana kot vselej, samo da od organizacij tujerodcev. Pre je loto § jabolko pokazalo trn-! gledajoč rezultate razprave, re-
je namesto cveta.* News Report: — "Po poroči-
•vija izjavlja:
centnega napora, da se zgradi pot do zmage^. Daje se največja pomoč Rdečemu Križu, VSO- in drugim pomožnim or-
15° brat^®an*zae^ain na na*^n> ^1 & nai_ 'bolj prikladen za posamezno
dnuštvo. Aanbulance. tone oblačil prispevki denarja in krvi potrebščine za taborišča, cigarete, paketi domačih jedil so nekatere izmed konkretnih stvari. Vse to tvori oduševal-no sliko udanosti, delavnosti, nesebičnega in neumornega delovanja."
(Revija poudarja, da njen pre gled o vojnih delavnostih med bratskimi jednotami je brez-dvomlno nepopolen. Lokalne podružnice mtnoglh jednot so bržkone potrosile milijone dolarjev za vojne bonde povrh 32 milijonov dolariev investiranih od narednih centralnih odborov. To 'samo podružnice se tudi vdeležujeio raznovrstnih obramlbnih delovanj v svojih krajih. .
"Nestevilne poti posebnega patri jot ičnesga in humanitarnega delovanja v korist, vojnemu naporu se ne dajejo preštevati, oči vidne pa so. Vs© pok asm-iejo edinstvo svrhe in patrijo-tizem bratskih udruženj,'* za-kljneuje revija
1 Fraternal Monitor" je naštel začetkom L 1942 skoraj 222 velikih bratskih jednot v tej deželi ki so skupaj imele več. kot 8 milijonov Članov in pol bilijona pn«moženia. Ve? kot 120 izmed teh bratskih jednot
lijona in njihovo skupno premoženje je znašalo približno dva biljona dolarjev.
_Fl. IS.
INVESTIRAJTE V AMERIKO K L* PUJTE IMTED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
VA2NO ZA NAROČNIKE

Polef naslova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva fttevllka pomni meaec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In efro&kov, Vra prosimo, da akofiate utroCnl-do pravočasno poravuatl. PoftIJtte naročnino navavncat	ali Jo
p« plačajte na^niu saatopnian v Vaflein krajo ali pa kateremu lamed sa« topol kov, kojlfa Imena so UskaDa s iebellel črkami, ker ao upra<|. Ceni olilakatl tu>n druice naselbine, kjer Je kaj aaftlh rojakov naseljenih Za stopa, k bo Vam taročU potrdilo aa plačano naročnloo
se tiče njihovih vojnih je zastopalo razne narodnostne lih angleškega radia se je ve-delovanj se bratske podoporne slrapine. Skupno članstvo na
llVn ftfanmiTO iroJula tnrl! na naJnA^A nAAoin ww mTi/v/.l.irti in u J...J__!L _______• • • • 1 M
lika ofenziva začela tudi na, jednote pečajo z mnogimi in rodnostmi) oriranizaeij ie bilo Balkanu. O s išče je vrglo v raiznovrstnimd stranmi stopro- približno dva in tri četrtine mi-
f.ALIKOUNlA:
Ban Francisco, Jarek Lauskla
KOLORADO: Pueblo, Peter Culi«. Walseoburs. M. ttajafc
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupaočl« ILLINOIS:
Chicago, i. Uevflk
deem, J. FaMaa (Chicago, Os*is
in U lino la) JoUet, Jennie Bamblck la Salle. J. Speltcb
Mascoutah, Martin Dole ic
Nurtn Chicago In Waakeftan, War*-.k KAUILAND:
Kttamiller, Ir. Vedopiva* MICHIGAN:
Detroit, L. Plaakar IINNB80TA: Chiabolm. J. Lukanlcb Kly, Jos. J. Peebel Rveleth, Loots Goals Gilbert. Loots Veeeel Bibbing. John Povia MONTANA: Krmndap, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Brodertck VWW TORE: Brooklyn. Aotbeny Bvd Gowanda. Karl l ltie Falls. Worcester, Peter Rede OHIO: harhertoB
Cleveland. Anton Bobek. Chaa. kar-linger, Jacob Heenlk. Joh« Hlapni« Qlrard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Toongstown. Anton KIkMJ
ORBGON: Oregon City, J.
Koklnx
PBNNSXLVANla:
Beaaemer. John Jevnlkar Conemaogh. J. Brecave* Coverdale ln okolica, Jos. Ps'.eruel Export, Louis Supan^Ič FarreU, Jerry Okurn Forest City. Math Kamla Fr. Blodnikar Greensbcrg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, John Pelants Krajn, Ant. TanfelJ Lucerne, Frank Bal I oca Midway. JuUd 2nst Pittsburgh In okollra, Philip Pregar Steel ron, A. Hren Turtle Creek, FT. SeUfrer West Newton, low« Jovan WISCONSIN. Milwaukee, Weal AUls, Fr. Bbeboygan,
WYOMING:
Bock Springs. Leals Dlamondville, Joe RolM
Ma petrille an s»e-je »reje!. Tastspelka leyle
QTIATA *«LA» MBOOA"