Poštnina plačana v gotovini Leto LVI11.
V Uubllanl, v sredo, dne 2. aprila 1930
St. 76
St.
Oln
Naročnina
Dnevna lidaja
n kral|«»im JagulnlJ« mesetno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din pedel|»ka Izdalo celoleino v Jug© slavili IZO Din, za Inozemstvo 140 D

WENEC
__2. 1 _ _ _ ..TI___ ^_S _ :
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 130 ln21),več)l oglasi nad 45 mm vliine po Din 2-50, veliki po 3 »n 4 Din. v iiredn^kem (lelu vrstica po iO Din □ Pr: veciem g naročilu popust
Izide ob 4 zlulraj
razen pondeliko in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. eilil Rokopisi se ne vraCa/o, netranltlrana platna se ne spre/ema/o (/rednUtva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2328
Informativen Ust za slovenski narod
l/pravu ie vKopltaiievu al.it.O * Cekovn.' račun: L/uit l/a na štev. lO.OSO ln 10.340 xu Inaerale. Sarajevo it.75H3, Zagreb it. 3M.0II, Vraga In Dunat it. 24.797
Vprašanje elektrifikacije Dravske banovine
Zastopniki elektraren, včlanjenih v Zvezi industrijcev, so imeli pred enim tednom sejo, nu kateri so ruzpravljali o nameri banske uprave, da uporabi tok elektrarne v Velenju tudi za Ljubljano. Predsednik zborovanja dr. in/. Milan Vlidmur je nastopil proti tej nameri, ker da votli v monopol, elektrifikacija pa da se ne sme voditi na podlagi monopola. V skladu s tem stališčem je predlagal zastopnik Falske elektrarne g.R o s s h a n d 1 e r , da se ustanovi mešano gospodarsko podjetje za dobavo in proizvodnjo električnega toka, pri katerem naj bo udeležen privatni kapital z najmanj 50 odstotki. Temu predlogu je pritrdil tudi zastopnik Trboveljske premogokopne družbe ter je konferenca ta predlog usvojila.
Preden se o tem predlogu konkretno izrečemo, je potrebno, da podamo par načelnih pripomb. Eno največjih naravnih bogastev Slovenije je njen črni in beli premog. Življenjski interes Slovenije zahteva, da ostane dobiček od tega bogastva vsaj v pretežni meri v Sloveniji, da tako množi in veča slovensko narodno gospodarstvo ter ustvari pogoje za slovensko blagostanje. Po vsem trudu in trpljenju ima na vse zadnje tudi slovenski narod pravico, da pride do sVojega blagostanja. .
Ko pa se je začel v Sloveniji izkoriščati premog, ni bil slovenski narod še politično in gospodarsko organiziran in zato ni čuda, da je taja družba pričela kopati premog. Če bi pa bil slovenski narod tokrat že tako organiziran ko danes, potem bi mogel sam ustvariti družbo, ki bi vršila posel sedanje Trboveljske in posledioa tega bi bila, da bi ostal izkupiček dela slovenskih rudarjev v pretežni meri v Sloveniji. In če ne bi imel slovenski narod takrat svojega kapitala, bi mogel dobiti na svoj premog vedno tudi tuje posojilo in to posojilo bi danes že popolnoma odplačal, pa naj bi bil tuji kapital še tako drag.
Radi svoje neorganiziranosti pa so Slovenci žal takratno priliko zamudili in radi tega imajo danes od slovenskega premoga samo to, kar dobe slovenski rudarji za svoje trdo delo in kar znašajo davki in druge obveznosti družbe. Če pa smo zamudili Slovenci ugodno priliko, da bi bili sami res gospodarji premoga, ki je na naših tleh, pa ni treba, da bi zamudili še drugo priliko, da bi postale tuje družbe tudi lastnice našega belega premoga. Vsaj bogastvo belega premoga pa moramo rešiti sobi in sicer na vsak način.
Bivši deželni odbor je to nalogo tudi pravilno razumel in izdelal deželni zakon, da postanejo vse vodne sile last dežele. Naredil pa je še nekaj več in pričel tudi graditi prvo elektrarno in jo dogradil kljub neverjetno lahkomišljenemu odporu gotove javnosti. S tem je bivši deželni odbor jasno pokazal pot, kako si ohranijo Slovenci svoje vodne sile sebi. Če nimamo posameznih finančnikov, ki bi imeli denar za zgradbo elektraren, pa smo vsi skupaj tako močni, da si moremo zagotoviti bogastvo vodnih sil sebi. To pa je glavno in najvažnejše in samo s tega stališča moramo tudi presojati vprašanje elektrifikacije Dravske banovine. Predvsem se mora elektrifikacija izvršiti tako, da bo za vedno zagotovljeno, da ostane čisti dobiček te elektrifikacije v deželi. Nič ne de, če bi morali v ta namen najeti tudi tuje posojilo, toda posojilo se bo amortiziralo in elektrarne bodo ostale naše. Če bi pa tuja družba izkoriščala vodne sile, potem bi prav tako morali plačevati vse investicijske in amortizacijske stroške, poleg tega tudi lepe dividende, a vodne sile bi pri vsem tem obilnem našem plačevanju ne postale nikdar naše.
Ni se prav nič treba ustrašiti pred besedo monopol. Ni treba, da bi bili monopoli vedno slabi, ker vse je odvisno od tega, kdo ima monopol v rokah. Če je ta v rokah Dravske banovine, potem je vendarle v naših rokah in samo od nas samih je odvisno, kako se bo ta monopol upravljal. Če pa je monopol v rokah družbe, v kateri je tuji kapital v premoči, potem pa bo tudi tuji kapital določal, kakšne posledice bo imel za nas monopol. Kje pa imamo kakšno jamstvo, da bi v mešani družbi, kakor jo predlagata Fala in Trbovlje, imeli Slovenci odločilen vpliv? Takšen vpliv pa moramo zahtevati, če hočemo, da ostanejo vodne sile tudi v resnici naše. Monopol Dravske banovine pa nam daje takšno jamstvo in zato se tega monopola ne bojimo, zlasti še, ker vemo, da se z lahkoto more s primernim dogovorom z domačimi elektrarnami doseči, da bodo te ali deležne tega monopola ali pa ua drug način po-
Izjava nemške vlade
Odločen ton izjave — Zunanja politika se ne spremeni — Proti radikalnim strujam — Finančni ukrepu se bodo takoj izvajali — Vlada pripravljena tudi
na razpust parlamenta
Berlin, 1. aprila, n. Nemški kabinet je danes formuliral vsebino vladne izjave, ki bo razmeroma kratka. Začenja se z zahvalo bivšemu Mullerjevemu kabinetu, čegar delo bo nova vlada nadaljevala, posebno v zunanji politiki. Izrecno se obeta priznanje in lojalno izvrševanje sklenjenih pogodb. Kar se tiče finančne politike, se hoče novi kabinet držati Moldenhauerjevega posredovalnega predloga. Glede agrarne politike pa govori vladna izjava o možnostih sanacije in napoveduje izredne ukrepe. Izjava govori o spornih vprašanjih na splošno in zato sklenjene trgovinske pogodbe v vladni izjavi niso izrecno navedene. Vendar je gotovo, da se bo vlada po njih ravnala. To velja posebno za nemško-poljsko trgovinsko pogodbo. Včeraj se je na seji predsedništva nemške nacionalne stranke sklenilo, da bodo nemški nacionalci glasovali za socialnodemokratsko nezaupnico.
Berlin, 1. aprila, n. Državni kancler dr. Briining je danes popoldne prečital vladno izjavo novega kabineta. Čitanje je trajalo četrt ure, nakar je bila seja državnega zbora zaključena in se bo debata začela jutri. S posebnim zanimanjem so poslanci pričakovali zunanjepo-
litične navedbe, ker so v kabinetu štirje ministri, ki so glasovali proti Youngovemu načrtu.
Glede zunanje politike je izjavil dr. Briining: Nova vlada bo aktivno zastopala nemške življenske interese z organičnim nadaljnjim razvojem dosedanje zunanje politike. Narodna samozavest in zaupanje v notranjo moč naroda sta ravno tako podlagi kakor spoznanje, da se more doseči obnova Nemčije samo z mirnim sodelovanjem z vsemi narodi. Pri tem je Briining poudarjal, da bo Nemčija mednarodne dogovore vršila lojalno. Končni cilj vlade je gospodarsko zdrava ter politično svobodna in enakopravna Nemčija, ki bo lahko končala svojo obnovo v varstvo miru.
Daljši je bil notranjepolitični del izjave. Radikalne struje, ki so nastale iz gospodarske potrebe, dajejo vladi povod za posebno čuječnost. Vlada se čuti dovolj močno, da bo nastopila proti vsem grožnjam. Naslednji stavek govori potem ponovno o bojih zadnjega časa za zunanjepolitična vprašanja, ugotavlja pa samo, da so ti boji sedaj po sprejemu Youngovega načrta odločeni in da se mora sedaj v nemškem narodu začeti delo za spravo.
Nato vladna izjava napoveduje, da se bodo finančni in gospodarski ukrepi, za katere so se v zadnjem času vršili boji, nemudoma izvajali. Na vseh poljih javnega življenja bo vlada parlamentu. v kratkem predložila podrobne predloge za varčevanje. Dalje napoveduje pomožne akcije za obrtniški srednji stan, poenostavljenje uprave, predvsem pa podporo za zelo ogroženo nemško kmetijstvo. Radi resnega položaja se vlada pri izvedbi pomožnega programa za kmetijstvo ne bo ustrašila izrednih sredstev. Končno obeta izjava posebno vzhodni provinci temeljito pomoč.
Kako zelo je Bruningova vlada odločena, da se kljub najtežavnejšim večinskim razmeram v nemškem državnem zboru odločno uveljavi, kaže posebno stavek v začetku izjave, ki pravi: Kabinet je bil sestavljen v cilju, da v najkrajšem času reši naloge, ki so po splošnem mnenja za državo življenskega pomena. To bo zadnji poskus, da se izvede rešitev s tem državnim zborom. — To se pravi, da hoče Briiningova vlada razpustiti nemški državni zbor, če bi pri glasovanju ostala v manjšini.
Zboljšcmfe na londonski konferenci
London, 1. aprila. AA. Danes je vladalo na pomorski konferenci boljše razpoloženje, kar se , je zahvaliti razgovorom med angleškim zuna-1 njim ministrom Hendersonom in Briandom s ! sodelovanjem angleških in francoskih diplomatskih in pravnih strokovnjakov. Tekom teh raz-I govorov se je premotrilo stališče Anglije in ! Francije do statuta Društva narodov in locarn-| ske pogodbe. Svrha teh razgovorov je bila, da I se najde formula, ki bi zadovoljila v vprašanju I varnosti Francijo, ne da bi s tem nastale za Anglijo kake nove vojaške obveznosti. Na ta način
bi se omogočila rešitev problemov pomorske ! konference in znižanje francoskih tondžnih šte-U!1V.
Proučevanje in primerjanje angleških in francoskih tonažnih številk je v neki meri napredovalo.
Med tem pričakujejo odgovor japonske vlade na ameriške in angleške pomorske predloge, ki ima prispeti v kratkem. Splošno pričakujejo, da bo ta odgovor ugoden, če se bo to zgodilo, bo konferenca dovršila velik del svoje naloge.
Japonska sprejema ameriški sporazum
Tokio, 1. aprila. Ministrski svet je odobril navodila za japonsko delegacijo na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu. Navodila so odgovor japonske vlade na predloge, ki so jih stavili delegati Združenih držav Severne Amerike. Po seji ministrskega sveta je odšel predsednik vlade v kraljevsko palačo po sankcijo japonskega cesarja. Poučeni krogi sodijo, da je vlada pozvala svoje delegate v Londonu naj sprejmejo predlooeni kompromis z nekimi rezervami, ki pa ne bodo delale posebnih tež-koč. Časopisje v splošnem odobrava odločitev vlacle.
London, 1. aprila, n. Japonska delegacija je danes sporočila angleški in ameriški delegaciji, da je japonska vlada priporočila japon-
skemu cesarju, da z nekaterimi pridržki sprejme ameriške predloge glede velikih križark in podmornic. Čim bo prispel cesarjev pristanek, bo japonska delegacija pripravljena podpisati primerno pogodbo. S tem japonskim korakom je sedaj za vsak slučaj zagotovljena možnost, da se sklene dogovor med tremi državami. Ameriška delegacija je sporočila, da bodo trije admirali, ki so pri-deljeni njeni delegaciji, dne 14. aprila odpotovali v Ameriko, da so mornariškoteh-nična pogajanja, kolikor se tičejo ameriških interesov, končana in da pridejo sedaj na vrsto samo še politična pogajanja, ki jih bodo morali voditi politični člani delegacije.
Angleški proračun deficiten
London, 1. aprila, n. Angleška finančna uprava je včeraj zaključila proračunsko leto 1929-30 z deficitom 14.5 milj. funtov. Churcill je prvotno za to leto proračunal prebitek okroglo 18 milj. funtov. Z večjimi izdatki delavske vlade za socialno skrbstvo in radi manjših do-
hodkov pa se je finančni položaj poslabšal za 33 milj. funtov. Razen tega bo moral Snowden v bodoče skrbeti za pokritje nekaterih enkratnih dohodkov, ki kljub Dhurchillovemu proračunu niso prišli v državno blagajno.
Komunistični atentati na cerkve
Berlin, 1. aprila.. A. Komunistični skrunil-ci cerkva so v Berlinu zopet pomazali katoliško cerkev. V noči od nedelje na ponedeljek je bila cerkev sv. Tomaža na Marijinem trgu popisana z velikimi barvastimi, protiverskimi napisi.
Varstvo cerkva.
Berlin, 1. aprila. A. V Duisburgu se jc raznesla vest, da nameravajo komunisti ponoči po-mazati cerkve z barvo. Katoliške cerkve so takoj organizirale varstvo. Pred cerkvijo Srca Jezusovega je bila cerkvena straža ponoči napadena od mladih komunistov in je bil eden izmed mož, ki so cerkev stražili, večkrat zaboden z nožem. Policija je izvršila nekaj aretacij, a sc
polnoma zadovoljene. Boljševizma vendar ni v ' naši deželi.
Beli premog mora ostati ohranjen nam. da bo njegov donos dvigal naše gospodarstvo. In sunio ta cilj je važen in noben drug.
| ne ve, če gre za storilce. Dva mlada komunista | sta bila zasačena, ko sta ravno hotela poma-zati z barvo cerkev sv. Jožefa.
Na Dunaju stražijo cerkve.
Dunaj, 1. aprila. A. Policija je aretirala 19 letnega brezposelnega komunista Aleksandra Totha, o katerem se domneva, da je izobesil rdečo zastavo na župni cerkvi XI. okraja. Radi slučajev v Berlinu dunajska policija že nekaj dni strogo straži vse dunajske cerkve.
Izgnanstvo Trockega podaljšano
Kovno, 1. aprila, r. Po vesteh iz Moskve je Politbiro sklenil podaljšati pregnanstvo Trockega in njegove rodbine za eno leto. Drugi Trockijev sin, ki živi v Moskvi, jc dobil dovoljenje da sme odpotovati v Carigrad k svojemu očetu.
Zastopniki mest pri hraljti
Belgrad, 1. aprila, r. Popoldne ob 5. uri so se pričeli zbirati delegati mest, ki so prisostvovali kongresu Zveze mest kraljevine Jugoslavije, pred restavracijo Kazino. Malo pred 6. uro so od tu odšli v sprevodu v dvor, kjer jih je kralj sprejel v skupni avdijenci. V dvoru so se mudili skoro dve uri. Tu je bil pripravljen prigrizek.
Seja VZS sklicana
Belgrad, 1. apr. AA. Vrhovni zakonodajni svet je sklical svojo sejo na dan 10. t. m. Na dnevnem redu bo pretres zakonskega načrta o javnih železnicah.
Patrijarh obolel
Belgrad, l.apr. r. Včeraj je obolel patriarh in ne zapušča postelje v svoji vili na De-dinju. Zdravnika general dr. M. Petrovič in dr. Vrbički sta stalno pri bolniku. Vsi člani svetega Sinoda so ga obiskali. Včeraj je bilo patriarhu bolje.
Napredovanje sodnikov
Belgrad, 1. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali na predlog pravosodnega mi-nislra: v 4 a/I dr. Josip Čemer, sodnik sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenjskih goricah; v 4/1 Jakob Božič, sodnik okrožnega sodišča v Ceiju; v 4/1 Milan Tominec, sodnik sreskega sodišča v Slovenigradcu; v 5/1 Franjo Štefančič, sodnik sreskega sodišča v Ptuju; v 5/1 Fran Mohar, sodnik sreskega sodišča v Ložu.
Napredovanje sodnih uradnikov
Belgrad, 1. aprila. AA Z ukazom Nj. Vel.
kralja so pomaknjeni na predlog ministra pravde v 2,/It: Albin Marčič, arhivski uradnik 1/TII, pri upravnem sodišču v Celju; Henrik Toplak, arhivski uradnik 3/11, pri okrožnem sodišču v Celju; Bogomir Trepečnik, višji sodni oficijal pri sodišču v Radečah; Franc Finke, pri sodišču v Gornjem Gradu; Anton Dokler, pri sodišču v Sevnici; Dionizij Meh-meni, pri sodišču v Murski Soboti; Lenard Primožič, pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani; Josip Čampa, pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani; Pavel Kleber, pri okrožnem sodišču v Mariboru; Drago Šmit, pri sodišču v Trebnjem; Ivan Humar, pri okrožnem sodišču v Laškem; Janko Mišič, pri sodišču v Črnomlju; S. Polšak, pri sodišču v Cerknici; Fran Kuštrin, pri deželnem sodišču v Ljubljani; Alojzij Jurešič, pri sodišču v Gornjem gradu; Valentin Itupnik, pri deželnem sodišču v Ljubljani; Anton Grafenauer, pri sodišču v Laškem. V 1/111 je pomaknjena gdč. Ana Terčic, kanclistka v Ljubljani.
Železniške ugodnosti
za mestne uslužbence
Belgrad, 1. aprila. Zagrebški župan dr. Srkulj je ob priliki bivanja v Belgradu v zvezi s kongresom zveze mest obiskal razne ministre in pristojne urade v raznih nujnih komunalnih vprašanjih vseh mest, posebno pa nekaterih ak-tuelnih vprašanj zagrebškega mesta. Obenem st mu je posrečilo pri prometnem ministrstvu skupaj z dr. Stojadinovičem doseči, da se vsem mestnim uradnikom na železnicah zagotovjio enake ugodnosti, kakor jih imajo državni uradniki. Pri Državni hipotekami banki jc urgiral I ureditev posojila in kaldrminskcga fonda v i znesku IS milijonov dinarjev.
K političnemu položaju
* I	w « ••
v Nemčiji
Točno r*> 21 mesecih i>olitičnega življenja je odstopil kabinet velike koalicije, kateri je ,tal na čelu delavni in dokaj spo.obni socialni demokrat Herman Miiler. Socialno demokratska strruku ki je najmočnejši politični element v Nemčiji, predaja državno krmilo zopet kuto-iiškemu centru, ki je bil sicer ves čas zastopan v vladi, toda ni imel vodilne vloge, odkar je nadel Maixov kabinet. Povod izstopa socialnih demokratov iz vlade je bil tako malenkosten _ spor radi pol odstotka, ki naj bi ga država prispevala k sanaciji brezposelnosti ~ da to nikakor ne more biti tudi vzrok razhodu velike
koalicije.	..
Ob priliki smo že omenili, da jc radi go-^pod irskih in kulturnih razlik med bivšimi koal i ran i m i strankami vzajemno delovanje bilo vedno te/je. Zato ni brez podlage domneva, da bo sedanji desničarski kabinet spremenil zunanji kakor tudi notranji politični kurz. Nemška zunanja politika napram Franciji je zaenkrat sicer določena po obveznostih louu-govega načrta, ki je bil sprejet tako v francoskem kakor nemškem parlamentu. Če hočejo Nemci, da bodo Francozi predčasno izpraznili tretjo cono - in ni ga Nemca, ki si tega ne bi od srca želel - potem jim pač ne preostane drugega, kakor da vestno izpolnijo obveznosti, ki so jih sprejeli z Youngovim načrtom, loleg tega ima ravno centrum največ volivcev v ozemlju, ki je zaseden po Francozih in bo zc iz čisto strankarskega stališča delal na to, da se Porenje čim prej izprazni. — Vsekakor pa ie vredno pozornosti, da sede v novem kabinetu štirje ministri: Bredt, Schiele, Schatzel in Treviranus, ki so glasovali v parlamentu proti sprejetju Youngovcga načrta in proti uemško-poljski pogodbi.
Gotovo pa se bo pod novim režimom spremenil nemški politični kurz proti sovjetski Rusiji. Dolga povojna leta so v Rusiji veljali Nemci kot edini politični prijatelji sovjetov. Tudi v nemškem narodu se jc z uspehom propagirala ista misel in ne enkrat se je pojavit načrt, kako bi obe velesili mogli v slučaju potrebe delati skupno — preko obema zasovra-žene Poljske. Pozneje se je rusko-nemško prijateljstvo znatno ohladilo. Vzrok so bile prevarane nade nemških industrijcev, ki so si vse preveč obetali od rusko-nemške trgovske pogodbe. Sovjeti so se izkazali kot zelo neredni in celo goljufivi odjemalci. Na drugi strani pa je nemška notranja konsolidacija vedno znova bila vzburkana radi neprestanih nemirov, ki jih pripravlja komunistična internacionala. Prišle so na dan stvari, iz katerih je jasno razvidno, da boljševiki sistematično pripravljajo v Nemčiji revolucijo. Socialni demokrati so nastopali proti tej revolucionarni komunistični propagandi, parkrat tudi zelo odločno. Po berlinskih ulicah in tudi v drugih mestih je ..- tekla kri. Toda socialisti niso mogli nikdar postaviti nasproti komunistom vse svoje s-ile, Oker so se morali neprestano bati za levičarje v ■ svoji stranki, ki so več ali manj vedno simpa-tizirali z revolucionarji. Borba socialistov proti komunizmu je bila ves čas le bolj obramba in še ta neodločena in nesmotrena. Tozadevno bo ' sedaj zavel brez dvoma mnogo odločnejši veter.
Notranjepolitična naloga nove vlade naj bi bila gospodarska stabilizacija in pa dvig državne avtoritete, ki je rodi ljutih političnih bojev zadnjih mesecev med narodom zelo padla. — Državni socializem je pod socialno demokratsko vlado zelo napredoval. Socialisti so ustvarili ogromen uradniški aparat in ga zasedli s svojimi ljudmi. Socialno demokratska «tianka predstavlja danes v Nemčiji bolj ma-lomeščanstvo in uradništvo, kot pa delovni pro-letnrijat. Proti temu izbirokratiziranju vsega javnega življenja je nemško ljudstvo odločno razpoloženo in če bo nova vlaaa omogočila več zasebne iniciative, bo samo v dobro narodnemu gospodarstvu. Vendar pa bo moral bojevati centrum hud boj z zelo kapitalistično usmerjeno nemško ljudsko stranko (protestan-tovsko) in zlasti njenim zelo ambicioznim šefom Scholzem. da ne bo vladni kurz zavozil preveč v nesocialne in protiljudske vode. V tem je vsa nevarnost in šibkost novega kabineta.
Je sploh vprašanje, na kak način se misli držati novi kabinet. V vladi so zastopane tako zvane središčne stranke. Proti sebi pa bodo imele levico in skrajno desnico. Nobenega dvoma ni, da bodo socialisti in komunisti glasovali proti vladi in najbržc tudi narodni socialisti, kar da skupaj 222 protivladnih glasov, medtem, ko more vlada računati le na 193 glasov in to v slučaju, da zbere vse glasove razen nacionalistov. Da bo vlada dobila večino, je treba, da vsaj en del nacionalcev, ki imajo 64 poslancev, glasuje za vlado. V Briiningovi vladi so sicer zastopani nacionalisti s poslancem Schielejem. ki ima ministrstvo za prehrano in kmetijstvo, a je vedno bolj gotovo, da nacionalisti vendarle ne bodo glasovali za vlado brez pristanka svojega voditelja Hugenberga. To pa sc pravi, da bi bila nova vlada iz vsega početka odvisna od nacionalno prenapetega Hugenberga, kar bi zelo kvarno vplivalo na dosedanji spravljivi ton nemške zunanje politike.
Širijo se vesti, da Briiningov kabinet tudi v slučaju, da ne dobi večine, ne bo podal ostavke. Predsednik Ilindenburg da se bo v tem slučaju poslužil člena 48. weimarske ustave, ki v izrednih okoliščinah pooblašča državnega predsednika zn diktaturo. Ilindenburg lii pooblastil vlado, da uzakoni proračun in izvede druge nujne finančne reforme, nato bi pa bile razpisane volitve. Danes ho novi kabinet stopil pred parlament in od glasovanja bo odvisen nadaljnji potek dogodkov.
Značilni so članki, ki so zadnji teden izšli v centrumaških glasilih. Jasno se je pisalo o
<,mu<!m »»omčt-nrrn r>n r I n ?ni>n f r> r!-/mn in dn ir»
11 p"1' M ' '1''" — -n" l—1------------------------------J "
med strankami vedno manj zmisla zn državno politiko. Centrum ima končno res legitimacijo, da poziva druge stranke, da prevzamejo in nosijo breme državne politike tudi takrat, kadar jc nepopularna. Saj je ravno centrum s svojim imenom kril do seda/ še vse še tako protiljud-
Popolna militarizacija lašisiovske milice
Sklepi veakega fašisiovskega sveta
Rim, t.apr. n. Veliki fašistovski svet je na svoji zadnji seji storil zelo važne sklepe, ii-čoče se fašistovske milice, in sicer v tem zmi-sltt, da sc mlličun služba, ki je dozdaj bila popolnoma prostovoljna, tako da jo miličnik lahko, ,kadar jc hotel, izstopil iz tako zvanih kohort, izpremeni v obvezno; da se uvede stalen službeni rok: da se častniki milice izravnajo s častniki redne armade in da se končno odpruvijo vsi častniki •»izven kadra«, to je oni, ki so ta čin nosili, ne da bi vršili aktivno službo. V podrobnosti je veliki svet sklenil:
1.	da morajo vse črne srajce, to je oni, ki služijo v aktivni milici, plus oni, ki samo ob gotovih prilikah v uniformi nastopajo, biti do konca leta 1931 opremljeni s puškami v skupnem številu 300.000;
2.	dn se ima število aktivno v tako zvanih kohortah (ki odgovarjajo bataljonom redne
armade) služečih miličnikov v teku dveh let zvišati tako, da bo število vseh kohort znašalo 78. Od teh 78 bataljonov, oziroma kohort jih obstoji do danes že 68. ki so koordinirane redni armadi in se imajo čim intenzivneje vojaško izvežbati v duhu popolne edinosti z njo;
3.	da se to organično edinStvo čimprej doseže, bodo častniki miličnih kohort dobili isto službeno pragmntiko kakor častniki redne ar-
made z istimi pravicami. Zato pa se bo število teh aktivno služečih miličnih častnikov reduciralo na 1000, dočim znaša danes število vseh častnikov fašistične milice, vštevši izvenkader-ske, okoli 12.000;
4. izenačeni pa bodo z redno armado tudi
miličniki-prostnki onih aktivnih kohort, ki so [>o dve prideljene vsaki diviziji italjanske redne armade. Aktivna službena doba takega miličnika bo znašala deset let in bo po končani službeni" dobi užival izvestne državljanske p red pravice;
3 častniki »izven kadra« se sploh odpravijo in namesto njih ustvari okoli dva do tri tisoč miličnih častnikov v rezervi. Rezervni miiični častnik pa moro postati ta oni, ki je iinel kdaj kako komandirsko m sto v aktivnih kohortah. Tako bo odslej izključeno, da bi nosil kdo častniško uniformo milice samo v zadovoljitev svoje nečimurnosti.
Pomen teh odredb velikega sveta je v tem, da se je fašistovska milica popolnoma milita-rizirala ter se je ono prostovoljno miličništvo, ki aktivno služi v okviru redne armade, spremenilo v desetletno obvezno službo, dočim sc vse črne srajce sploh oborože v številu 300.000. kar naj predstavlja vse skupaj »narod v orožju« ali militarizirani narod.
Sejii odbora za vzhodne reparacije
Pariz, 1. aprila. A A. »Havas« poroča:: j Grof Bethlen, dr. Voja Marinkovič, dr. Beneš i in Tituleseu so včeraj prisostvovali seji od- | bora za vzhodne reparacije. Seja je bila for- j malnega značaja in je trajala kakih 20 minut. Pri tej priliki je predsednik odbora Louclieur opozoril na poirebo, da se sestavi končno besedilo sporazuma, ker je bilo bislvo vprašanja
vzhodnih reparacij že rešeno v Haagu. Predsednik je nadalje vztrajal na tem, da se čimprej likvidirajo vsi preostali posli. Odbor je pozval predsednika naj se pogaja s posameznimi delegati, da se s tem pripravi mirna razprava plenarne seje odbora, ki bo 2. aprila ob 16. uri. V merodajnih krogih opozarjajo na dejstvo, da dela največje težkoče vprašanje optantov.
Ureditev predvojnih dolgov
Pariz, 1. apr. n. Med zvezo srbskih predvojnih upnikov in jugoslovansko vlado je bila danes podpisana končna pogodba o ureditvi dolgov. Kuponi, ki zapadejo od 1. aprila 1930 dalje, se bodo revalozimli s 55% v zlatu, naraščajoč do 60% v 1. 1946, do 75% v 1. 1955 in do 100% v 1. 1958. Za zapadle kupone je predvidena dvojna ureditev, kakršno si bodo pač želeli upniki. Vračilo se bo izplačevalo ali po 35% v zlatu od 1. julija 1930, ali pa se bo od-
plačevalo po 20% v zlatu, po 20% pa v novih posojilnih obligacijah, ki se amortizirajo v petih letih. Obenem so je sklenilo, da se bo po mobilizaciji prvega Youugovega reparacijske-ga posojila razpisalo 5% na francoskem trgu za premijsko posojilo. Nove obligacije bodo stale 500 frankov nominale ter se bodo vračale v letnih žrebanjih po 2500 frankov. Nadaljnje podrobnosti še niso znane.
350 novih podporočnikov
Najboljšemu je kralj osebno izročil dragoceno sabljo
Belgrad, 1. aprila, k. Danes je bilo s kraljevim ukazom imenovanih za podporočnike 850 gojencev 55 tečaja nižje šole vojne akademije. To je poslednji tečaj, katerega šola v vojni akademiji je trajala 2 in pol leta. Za prihodnje gojence bo trajal pouk tri leta nato pa pet let.
Ob 10 dopoldne so se vsi novoimenovani podporočniki zbrali na dvorišču vojne akademije, kjer je imel upravnik Vojne akademije divizijski general Josip Kostič lep nagovor in jim je kot upravnik vojne akademije častita! k iemu napredovanju ter jim predočil dostojanstvo njihovega novega poklica. Svoj govor je končal z vzklikom: »Naj živi naš vrhovni poveljnik kralj Aleksander 1.1« Nastalo je živahno vzklikanje kralju.
Nato se je 350 novoimenovanih podporočnikov razvrstilo v sprevod iu pod vodstvom generala Ito-stiča in njegovih pomočnikov odkorakali v dvor. Povsod od vojne akademije do dvora je bilo zbrano š.evilno prebivalstvo, predvsem matere in očetje ter sorodniki novoimenovanih častnikov. Mladini častnikom so živahno vzklikali ter jih burno pozdravljali.
Ob pol 11 je kralj sprejel mlade častnike v svečano avdijenco in jih pozdravil »Pomozi Bog gospodje častniki!« Prvemu po vrstnem redu je izročil dragoceno sabljo in sicer najboljšemu gojencu podporočniku Traiku Gogovičn. Ko mu je izročal osebno dragoceni meč mu je čestital k izvrstnim uspehom. S posameznimi podporočniki se je kralj dolgo časa razgovarjal. Nato so odšli v dvorsko dvorano, kjer so bili pogoščeni. Vsi novoimenovani podporečniki so že danes odpotovali v rojstne kraje, ker so dobili dopust do 26. aprila.
Od 350 novoimenovanih podporočnikov jih je razdeljenih v pešadijo 211, v artilerijo 120, v konjenico 10, v inženersko četo 9. Slovenski fantje to pot niso bili najboljši. l)rčim je bil doslej Slovenec prvi ali drugi, pride sedaj po vrstnem redu Slovenec šele na deseto mesto. In sicer je to Stanislav Podboj. Nato pa slede Josip Keree, Nikola Skora, Ivan Kreiziger, Ivan Novak, Josip Rukavina, Milorad Knor, Ludvik Sinko, Oto Sel, Oto Vertovšek, Franc Mamilovič, Ivan Bezelj, Radomir Vlahovič, Radivoj Rigler, Janez S'.ariha, Anton Tavčar, Roman Rener, Franc Berginec, Zrinko ^ožič, Jurij Senčar, Alojzij Povhe, Rudolf Kobal, Ludvik Gerl, Srečko Darer, Albin Veber, Nikola Logar, Franc Kolar, Viktor Tomasovid, Borivoj Tomenčak, Milan Kovačevlč, Josip Helebrant, Ivan Krali, Perislav Pust.
Belgrad, 1. aprila, k. Z današnjim ukazom so napredovali tudi gojenci nižje intendantske 1 le v čin intendantskega podporočnika, med njimi Luka Večerina, Božidar Ridel, Branko Lovšin, Branko
ske in celo /asovražene vladne ukrepe v povojnih letih, ko je šlo za to, dn se Nemčija reši splošnega razsula, ki ji jc grozilo z izgubljeno vojno. Centrum sc je žrtvoval iz državnih interesov, čeprav je strankarsko pri tem izgubljal volivce na demagoške stranke.
Danes jc centrum zopet v izredno težkem položaju. Ogromna je naloga, ki jo prevzema mladi voditelj dr. Brttning. Vsi soglnšajo. da je
Poljanič, Dušan D°čak, Franc Rušak, Lazar Veber, Rudolf Štrukelj, Krsta Grohovec, Ivan Račan.
Belgrad, 1. aprila, k. Današnji vojni list pri-občuje ukaz, s katerim se imenujejo za podporočnike naslopni artilerijski naredniki in sicer: Evgen Strajner, Alojzij Meglic, Ludvik Stok, Miha Kopri-vica, Alojzij Šoba. Za zrakoplovnega podporočnika pa Avgust Nežinah. Za ničjega vojnega tehničnega uradnika 4. razreda Ivan Lavr.č, za vršilca dolžnosti upravnika inženerskega tehničnega zavoda je imenovan Ignacij Kirchner.
Alovi zahoni
Belgrad, 1. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika min. zunanjih zadev in min. brez listnice, min. pravde in prometa ter po zaslišanju predsednika min. sveta predpisal in proglasil zakon o konvenciji in siatutu o mednarodnem režimu železnic, sklenjenih v Ženevi 9. dec. 1923.
Belgrad, 1. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog min. pravde in po zaslišanju predsednika min. sveta predpisal in proglasil zakon o prenosu sedeža oddelka B kasači jskega sodišča v Novem Sadu v Sombor, o ustrojstvu oddelka vrhovnega drž. tožilstva pri oddelku B kasači jskega sodišča v Som-boru in višjem drž. tožilstvu pri višjem apelacij-skem sodišču v Novem Sadu ter o ukinitvi glav. drž. tožilstva v Novem Sadu.
Belgrad, 1. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je na pi'edlog ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izmenjavi in o izpopolnitvi zakona o ustrojstvu ministrstva za gradbe in njegovi zunanji službi z dne 16. januarja 1980.
V § 31. se prvi odstavek izpremeni in se glasi: Najdelj do 18. aprila 1930 prestanejo delovati obl. oblastne poš ne in telegrafske uprave in tedaj prično svoje poslovanje direkcije pešte in telefona v zmi-slu § 10 s tem, da za prvi čas minister za gradbe more s svojim sklepom v soglasju s predsednikom min. sveta ustanoviti poedine direkcije pošte in telefona za dve banovini, odnosno belgrajsko direkcijo spojili z dunavsko, in jim odrediti sedež in naziv.
Boj za 10 milijonsko dedščino
Novi Vrbas, l.apr. r. Pred vojno se je neka tukajšnja nemška rodbina po imenu Locli izselila v Nemčijo in sicer za stalno. Pred par leti jc rodbina izumrla in zapustila deset milijonov zlatih mark. Nemške oblasti so iskale v naši državi dediče, ker pa se do konca določenega r
najsposobnej
s;|, pnmSlr
nliHkni
.■Miinu,
mlajše generacijo in ga vzporejajo z VVindlior-stom. Dr. Briining jc velik finančni strokovnjak, jc izredno takten in izobražen mož, je v najboljši moški dobi — izpolnil je komaj -!3 let — čc kdo, jc gotovo on sposoben, da uredi in uravnovesi zamotane nemške financc.
oka ni prijavil nihče, sc je država proglasila za dediča. Pred kratkim pa je delavec Stevun Locli zvedel za ta razglas in sc je prijavil kot dedič. Nemške oblasti pa so ga kot dediča zavrnile, ker jc zglasilni rok potekel. Sedaj so se trije odvetniki podali v Berlin. da v lože tožbo proti proglasitvi države kot dediča.
Pdres v Grčiji
Atene, t.apr. n. Od včeraj popoldne do ] d noči so bili v mestu Volo in okolici potresni sunki, od katerih sta bila posebno dva zelo močna. Več hiš sc je porušilo. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo, pač pa je bilo več oseb nevarno rut. jenih,
Proračun Savske banovine
Proračun Savske banovine izkazuje 96,2 milijonov rednih in 53,2 milijonov izrednih izdatkov, torej skupno 149,4 milijonov dinarjev, ter je torej le za 13.4 milijonov večji od proračuna Dravske banovine.
Dohodki banovine so proračunani tudi na 149,4 milij. dinarjev iti sicer na 142,3 milj. rednih in 7,1 milj. izrednih dohodkov.
Za posamezne oddelke, so določene te vsote:
L Splošni izdatki: rednih 1,1 izrednih l milijon, skupaj 2,1 milj. Din.
2.	Pokojnine in podpore: 810.000.
3.	Dolgovi banovine: 1,215.000.
4.	Splošni oddelek: 2,100.480.
5.	Upravni oddelek: 693.620.
6.	Kmetijski oddelek: 25,036,786, od katerih odpade 3,785.580 na osebne izdatke (za uradništvo), 5,951.701 pa na izredne izdatke.
7.	Prosvetni oddelek: 23,205.770, od katerih se uporabi 17,500.000 za gradnjo novih in popravilo starih šol.
8.	Tehnični oddelek: 41,199.200. Od te vsote jc namenjenih za bivše obl. ceste 19 milijonov, za razna hidrotehnična dela 9,350.000, za ureditev hudournikov 310.000 in za vzdrževanje banovinskih in šolskih poslopij 1,580,000. Osebni izdatki tehničnega oddelka znašajo 5 milijonov 626.800 Din.
9.	Oddelek za socialno politiko in narodno zdravstvo 40,884,327, od katerih se uporabi za socialno politiko 6 in pol milijona, 33,1 milj. pa za narodno zdravje. V proračunu za zdravstvo je najvišja postavka izdatek za bolnice v višini 21 in pol milijona. Osebni izdatki pa iznašajo za soc. politiko 266.676, za zdravstvo pa 1 milijon 853.540 Din.
Od podpor na polju soc. politike naj orne* nimo: Za notranjo kolonizacijo in izseljence 600.000, podpora šolam za ustanovitev šolskih kuhinj 200.000, zaščite bolnih, invalidov in starcev 50.000, podpore brezposelnim 60.555, podpore gasilskim društvom 200.000, drugim kar tativnim in socialnim društvom po 60.000.
10.	Finančni oddelek: 7,716.825 Din, od ka-terih gre 3,706.160 za osebne izdatke. Med ma-terielnimi izdatki pa so med drugimi navedeni ti izdatki: Nagrade uradnikom za delo v interesu banovinskega proračuna 800.000, za nepredvidene izdatke 1,000.000, za bolniško zavarovanje banovinskih nameščencev 508.665 itd.
11.	Oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2,615.480, od katerih gre za osebne izdatke 280.280. Največja postavka v proračunu je 350 tisoč za prirejanje poučnih tečajev in predavanj ter za napredek domačega obrta.
Vsi osebni izdatki znašajo 18,613.056.
Dohodki
so proračunani tako-le:
Banovinske takse na obisk gledališč, zabavišč, kinematografov, lovske in ribarske karte, zakupnino lova, na športne prireditve, sekanje gozda, živinske liste, motorna vozila, prenosne takse pri prodaji premičnin in nepremičnin Din 9,560.000.
Samostojne banovinske davščine (šolska davščina za zidavo šol in na šmainico 1,750.000.
Banovinska trošarina (na vino, pivo, eks-trakte, eterična olja z alkoholom, rum, razna vrsta žganja, fina vina itd.) 46,000.000.
Državne dotacije 39,194.666.
Banovinski dodatek (od 20 odstot. osnovnega državnega davka za zemljarino, zgrade-vino, prihod podjetij, rentnino, od podjetij zavezanih javnemu računu, na dohodek od nesamostojnega dela) 45,000.000.
Banovinska podjetja in ustanove 85O.00O.
Izredni dohodki 300.000.
Zaostanki iz prejšnjih let 6,800.000 Din
Skupaj vsi dohodki 149,454.666 Din.
Iz splošnih določil naj omenimo še § 9, s katerim se pooblašča ban, da za investicije, melioracije in neodložljivih potreb banovine najame amortizacijsko posojilo v višini do 25,000.000 milijonov Din. Po § 12 pa sme ban banovinskim uradnikom, občinskim in davčnim uradnikom, ki zberejo najmanj 80 odstotkov banovinskih davščin podeliti primerne nagrade.
Pred sklicanjem
litovskega parlamenta
Kovno, 1. aprila. A A. V novi litovski drž. proračun je postavljena vsota 400.000 lit za zasedanje narodne skupščine in 216.000 lit za poslanske dnevnice. Iz tega sklepajo, da se bo litovska narodna skupščina sestala še tekom tega leta.
Sesim Pija X. umrla
Rim, 1. aprila, r. Predvčerajšnjem je umrla sestra pokojnega papeža Pija X. Dona Mariia Sarto. Pogreb bo jutri.
Cičerin bolan
Moskva, 1. aprila. AA. čičerinovo zdravje se je znatno poslabšalo. Poučeni krogi trdo, da je Cičerin ponovno zahteval, da se mu omogoči odhod v inozemstvo v zdravstvene svrlie. GPU je to prošnjo odbila.
London, l.apr. n. Pri preizkušnji nove kurilne naprave na mukdenskem kolodvoru južne mandžurske železnice je eksplodiral kotel, pri čemer so bile ubite štiri osebe.
Dunajska vremenska napoved. Malo spremembe dosedanjega vremena, =r. Na napadu južni vetrovi.