I- N. y^- ih.smwt ffOWiav- //^ >»UA®f OHIV National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 5, 1968 $LOV€NIAN WORM!««© N€W$I>AR«I» ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Piave vaške straže v. Novi grobovi Pfedmestjifi Saigena ^ rebivalstvo v predmestjih se Je organiziralo in oborožilo ^ samoobrambo pred rde-eimi gverilci. SAIGON, J. Viet. — Kadar je c ovek v smrtni nevarnosti, dela ® GPe, ki so podobni tistim, ki 1 delajo drugi ljudje v podob-Grn stanju na drugih kontinen-1 • To se je pokazalo tudi v Sai-Sonu. Dopisniki so namreč ugo-°Vl k da so v februarju nastale j. Sa'6onskih predmestjih, v da-javi l.g miijc ocj mestnega sre-iSca’ Prave vaške straže. Stano-a ci so se združili, obdali svoj ^ Gstni predel z bodečo žico, pa Po ' 2 navac^n^rn^ k°li in podob-r°Potijo. Obenem so organizi-a i svojo policijo, ki je s silo _ reprečevala dostop v “njihov” v 6 KJer partizani niso spo-- °Vali obrambe, so jo skupili. ^Oročila pravijo, da je bilo ne-^aJ Partizanov ubitih pri spopa-1 s te vrste samoobrambo. be^0^U^0 za orgppizacijo so dali v ^ancl iz Severnega Vietnama, spr aVnGm katoliki; so hudi na-2 , ° ni^i komunizma, toda niso ^jubljeni ne v saigonsko vlado jj. V ^rPerikance. Saigonski vla-Ij1 Zarnerij0, da jim ni dala niti bikf83 0rOŽj-a’ ki •’im ga ie obliu‘ 1 > zato so morali pri svoji o-^raiPbi rabiti poleg redkega !e neSa tudi vsakovrstno pri-1 iv no orožje, ki ga drugače ra-30 le še divjaki. Jevška oprema teh vaških! vraz' i6 res izredno pomanjklji-^a> zato se dopisniki čudijo, od-t jemljejo člani vaških straž ° mo poguma za svoj odkrit boj 2 1 Partizanom, ki so v primeri ^,nJimi desetkrat bolje oborože- ° va®kih stražah so st;Sa,v Saigon tudi iz notranjo-tropeze3e> toda ne dajo se kon-oati. Morda so samo plod do-slJije. 0l"oČilo o civilnih izgredih dviga prah čilo SHlNGT0N’ D C- “ Por°-k0^.3Jrec3sednikove posvetovalne gretjls'iG o vzrokih civilnih izje ]gV Ze dviga prah, čeprav ga Sai 6, rec3bokdo mogel prebrati, leto Sega tipkanih strani, čilo v'* Prava knjiga in ne poroti s Sebino knjige se da posne-V tl^ar 'besedami: Amerika drvi SprGaro^i prepad. Ako ne bo tiki 1Tl0rr|be v naši narodni poli-^rofj6 '30 c3ežela razbila v dva Pra„Ca’ 3°eena, toda ne ravno-avpa. Ob t gpjg. a sklep poročila se obre-clitp]30 Vseb strani. Črnski vo-kar 31 Pravijo, da poročilo trdi, baSp L>° 0nl že davno ugotovili, Zei J"0laiki administracije se je-ka2 a j° Poročilo najboljši do- Č: ‘Tske Je federalna politika do Pa tudi njegovi zagovorniki stranka izbrala, ne pa le tistega, bodo tekom prihodnjih dni raz-ki jim je osebno všeč. iPravljanja o njem predložili še Bolj naravnost se je za novo . vrsto dopolnil. Tako je sen. Byrd vodstvo dežele zavzel znani čas- (včeraj predložil, naj bi bile vse nikar W. Lippmann. On v i d i i en°stanovanjske hiše izvzete iz edino rešitev za našo deželo v i določil o nepristranskem nakupu spremembi v Beli hiši. Tja spada in prodaji. Predlog je zbornica SENAT OMEJIL DEBATO NAČRTA CIVILNIH PRAVIC Včeraj je senat pri četrtem poskusu končati razpravo o zakonskem predlogu za civilne pravice dosegel postavljeni cilj. Računajo, da bo predlog z nekaterimi spremembami v pogledu varovanja nepristranesti pri prodaji, nakupu in oddajanju hiš in stanovanj do konca tega tedna v senatu odobren. WASHINGTON, D.C. — Po šestih tednih in pol razpravljanja je včeraj plenum senata sklenil s 65:32 glasovom razpravo o predlogu za civilne pravice omejiti. Podoben poskus je v preteklih tednih trikrat propadel in vodnik demokratske večine v senatu Mansfield je napovedal, da bo poskus opustil, če ne bo uspel. Zakonski predlog predvideva posebne ukrepe za varovanje borcev za civilne pravice in določila, ki naj varujejo nepristranost pri prodaji in nakupu hiš ter oddaji stanovanj. V tem pogledu je bil odpor južnih senatorjev posebno trd. Zakonski predlog so hoteli poraziti z neprestano debato. Ta poskus je včeraj propadel, ko je senat s predpisano dvotretjinsko večino debato omejil. Nasprotniki zakonskega pred- po njegovem edino gUv. N. Rockefeller. Z izvolitvijo Nixona se po Lippmanovem mnenju položaj ne bi bistveno spremenil. Oborožene sile dobile novo ogromno jeMelalo MARIETTA, Ga. - Predsednik Johnson je koncem pretekle- Združenih narodov. Podobne vesti so že preje govorile o pristanku Jordanije na razgovore. Po nekaterih vesteh naj bi se ti vršili na Cipru v glavnem stanu posebnega pooblaščenca ZN Jar-ringa. teh letal, prvo letalo je pa sedaj že pripravljeno za preskušnjo v zraku. Letalo C-5A “Galaxy” je zavrnila s 56:38 glasovom. Večina je med tem zagotovljena že v naprej dopolnilu, ki izvzema iz določil enostanovanjske domove, v katerih žive lastniki. Pričakujejo, da bo zakonski predlog senat do konca tedna obdelal in izglasoval. Zakonski predlog o varovanju borcev za civilne pravice in r.epristranosti pri stanovanjih in domovih je Predstavniški dom sprejel že na svojem zadnjem zasedanju. V vladnih krogih upajo, da bo predlog, kot ga bo predvidoma sprejel senat uporabo Narodne garde tekom štrajka sanitetnega delavstva v Nev/ Yorku. V zvezi s pozivom župana Lindsayja je general odsvetoval vpoklic Narodne garde iz sledečih razlogov. Na eni strani on ni smatral položaj za skrajno kritičen, na drugi po njegovem ne sme biti Narodna garda uporabljana nikdar kot sredstvo za lomljenje štrajkov in tretjič bi trpel tudi sam ugled Narodne garde, če bi bila vpoklicana za to, da pobira in odvaža odpadke in smeti v New Yorku. To enostavno ni . cam njena naloga. Iz Clevelanda in okolice Ladja se je prelomila SAN JUAN, P. R. — V nedeljo dolgo 246 čevljev, na krilih široko 223 čevljev, visoko pa za šest- Bofoerl McNamara že Kanovega! svojo knjigo WASHINGTON, D.C. — Bivši federalni tajnik za narodno o-brambo McNamara se je komaj dobil po- poslovil od Pentagona, pa je že trebno podporo tudi v Predstav- j preko založbe Harper & Bow na-niškem domu. Opozarjajo pa pri (povedal, da piše knjgo: ne mor- tem na dejstvo, da je postal Dom 'da spominov, ker je za kaj take-od tedaj precej konservativnejši 'ga pri 51 letih še premlad, pač nadstropno hišo. Tehta 283 ton, j in da zato ni gotovo, kako obliko pa 0 svojih premišljevanjih, ki blaga pa lahko naloži za 130 ton. i bo zakonski predlog dobil, pred- pa bodo čisto zasebnega značaja. To je največje transportno le-1 no bo končal svojo pot skozi Premišljevanja bodo verjetno talo na svetu. Ako bi ga predela- Kongres, če se bo to sploh zgo- imela tak značaj, toda opirala se li v potniško, bi bilo v njem pro- dilo. se je tu pred vhodom v prista- štora za 844 potnikov. Leti s hi-nišče prelomila petrolejska ladja trostjo 530 milj, lahko pa prevozi Ocean Eagle, ko je vozila v pri- , brez pristanka nekaj nad 6,000 stanišče 5.7 milijonov galonov milj. Vseh 58 letal bo stalo $1.8 olja. Olje se je razlilo na široko bilijona. Prevozna zmogljivost :n je onesnažilo vse bližnje mor^novega letala je tolikšna, da bi 5 sko obrežje, kjer se je preje ko- takih letal opravilo z lahkoto ves salo in sončilo na tisoče in tisoče prevoz blaga tedensko, ki ga je ljudi. Vlačilci so vrgli v morje tekom blokade Berlina leta 1948 Velike količine kemikalij, ki naj prevažalo 142 C 54 letal, bi pomagale razkrojiti olje, ki je' Letalo C-5A je zgrajeno za pri-'.eklo v morje iz obeh delov 576 stajanje in vzletavanje na 7,500 čevljev dolge ladje. čevljev dolgih vzletnih stezah, bodo na skušnje, ki jih je McNa- Seja— Društvo Carniola Hive T.M. 493 ima svojo sejo jutri, v sredo ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 1. Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue. Občni zbor— Društvo SPB Cleveland sklicuje občni zbor v nedeljo, 17. marca 1968 ob štirih popoldne v Baragovem domu. Zadušnica— Jutri, 6. marca, ob 6.30 bo pri Mariji Vnebovzeti sv. maša za pok. Jamesa Debevca, dolgoletnega urednika Ameriške Domovine, ob 16. obletnici njegove smrti. Vaja— Jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer je v dvorani pod cerkvijo sv. Vida vaja za igro “V času obiskanja”. Iz bolnice— Anton Strniša z Norwood Rd. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, posebno msgr. L. Bazniku in rev. J. Fale-žu, ter pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Mrs. Dorothy Strniša, ki si je pri padcu doma zlomila nogo, je tudi boljša in se zahvaljuje prijatelji-za obiske in vso izkazano j pomoč. Obema želimo skorajš-j njega popolnega okrevanja. Zvezna sredstva za mestno obnovo— Zvezni oddelek za stanovanja in mestno obnovo je včeraj odmrznil finančna sredstva za programe obnove v Clevelandu, ki jih je lani v januarju zamrznil, ker da so programe prepočasi izvajali. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu so vabljeni nocoj ob 6.45 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Lube. General je odsvetoval rabo narodne garde v New Yorku mara nabral v Pentagonu. Da premišljevanja ne bodo zmeraj jugodna za nekatere njegove nasprotnike v Pentagonu, si lahko predstavljamo. NEW YORK, N.Y. — Maj. gen. j Za knjigo se še bolj kot vojaki A. C. O’Hara, poveljujoči gene- interesirajo politični krogi. Mi-|r?a. ' . , ral Narodne garde v državi New slijo, da bo polna namigov na n |.Ca.1 1Zre n° York, je razkril, da je on guv.'dejanska dogajanja v narodni o- n‘11 1 Reuther grozi s cepitvijo AFL-CIO DETROIT, Mich. — Znani voditelj unije avtomobilskih delavcev je postavil AFL-CIO ulti-zveza mora do decembra konvencijo, ki naj ibi obravnavala vse Reuther- precej krajših za sedanja jet potniška letala. NBC delal propagando za Tifovo Jugoslavijo CLEVELAND, O. — Tisti, ki so pretekli petek gledali NBC televizijska poročila, so prišli do nenavadne zabave. Na televiziji je bilo prikazano “parlamentarno življenje” Titove demokracije. Videli smo, kako leno lezejo Titovi poslanci po stopnicah v parlament, kako se dolgočasijo na plenumu ob slabo zasedeni dvorani, kako poklicno zaspano bere poročevalec neko poročilo ali morda celo svoj govor. Skratka: življenje v Titovi zvezni skupščini poteka ravno tako dolgočasno kot v vseh parlamentih na obeh straneh železne zavese. Kdor pozna življenje v parlamentih, ni našel na reportaži res ničesar izrednega in zanimivega. Za zanimivost je poskrbel komentator NBC. Pripovedoval je namreč, da Titov parlament ravno obravnava vprašanje socijalnesa zavarovanja in kako so rdeči parlamentarci prišli do zaključka, naj federacija prepusti posel prizadetim zavarovancem, ker javna u-prava ni sposobna, da bi napravila red. Seveda svetuje poročilo, naj gredo drugi parlamenti v šolo v Beograd, da se bodo naučili, kje je treba iskati zdravo pamet. To pa je čisto zgrešeno stališče. Iz poročila se namreč vidi, da poročevalec nima niti pojma, v kakšnem obupnem stanju je jugoslovansko socijalno zavarovanje. Ako bi bil poiskal le osnovne podatke, bi bil hitro prišel do zaključka, da je korrtunistični režim sam uničil socijalno zavarovanje na tradicijonalen način: nalo- Rockefellerju odločno odsvetoval hrambi. Knjiga gotovo ne bo so- 3 P ° A tega ne stoib ........... ■ - ... ..— ------- - , , , bo Reutherjeva unija sla svojo vrazna predsedniku samemu,1 , ™ kot so potrebne ker je McNamara znan po svoji f0 ' ° Se. 31 ° Zgodl tudl ta' ' krat. ako bi na konvenciji za-disciphm tudi napram samemu ... „ J , ■ rr , ■ . , . , • vrnili Reutherjeve predloge, sebi. Zato je verjetno, da bo res. v a tt mA r, fu • šla v prodajo že jeseni, torej ravJ V AFL'CI0,-S° R'U‘JfT0 no pred volitvami. Ako je takrat'f0Zn)Lspre)el' 7?“?. .hlodno-, u , . , . , , krvno, ker so vedeli, kaj se pn- ne bo, se bo nekje nekaj zatak-, ,. t' jnilo; rokopis temu ne bo vtzrofe,'?nVal,a' “,S‘J°’ da Re“th“' ker bo kmalu gotov. i20 naPJavl1 S1"',™ napako, da je _____ ___ namreč svojemu staliscu dal cb- žil je zavarovanju preveč bremen in obvez, ni mu pa preskrbel zadostnih sredstev. Sistem bi kar dobro funkcijoni-ral, ako bi imel dosti denarja in izvedel nekaj reform v administraciji socijalnega zavarovanja. Poročevalec bi bil dalje lahko odkril, da je imela že predvojna “gnila” Jugoslavija prav tak sistem socijalnega zavarovanja, kot ga sedaj predlaga Jugoslaviji rdeči režim. Takrat smo imeli v Ljubljani Pokojninski zavod za nameščence, delavsko bolniško zavarovanje, začetek starostnega in invalidnega zavarovanja itd. Vse to pa ni bilo v rokah javne uprave, povsod so gospodarili delegatje delavcev, uradnikov in podjetnikov. To naj bi NBC rajše povedal, ne pa hvalil, česar ne razume. Luebke se ni opravičil iliko osebnega dvoboja s pred-BONN, Z. Nem. — Glavni sednikom AFL-CIO Meanyjem. urednik znanega časopisa Stern I oga ne odobravajo niti tisti u-H. Nannen je v nedeljo ponovno jiiijski krogi, ki drugače niso so-I pozval predsednika republike H. vražni Reutherjevim idejam, ka-(Luebkeja, naj odstopi, ker za- je treba unijsko zvezo “poži-‘radi svoje preteklosti na to me-,viti in modernizirati”. Da je to sto ne spada. Časopis je v poseb- treba storiti, za to je verjetno nem uvodniku očital predsedniku večina unijskih voditeljev, toda republike, da je sodeloval pri (ne strinjajo se z Reutherjevim izdelavi načrtov za gradnjo kon- (načinom postopka za dosego pc-centracijskih taborišč v času Hit- javljenega cilja, lerjeve vlade. Najbolj poljedelska država TUPELO, Miss. — V državi H. Luebke je pretekli petek na televiziji izjavil, da so doku- MisRissippi je žive]o leta 1940 menti, ki jih je objavil časopis in rWiu on or , Stern, ponarejeni, pa ni izključil možnosti, da bi bil dejansko podpisal kak dokument v zvezi z gradnjo nacističnih koncentracijskih taborišč brez svoje vednosti. na farmah in rančih 80.2' vsega prebivalstva, več kot v katerikoli drugi državi Unije. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-ite držali prometnih predpisov. AMERIŠKA DOMG . MARCH 5, 1968 "jrtemsm &®smnm ■/ ■ ■ :/ ' ti ^ * ::~'ri ----- —, — _ -t — “G-, 8117 St. Clair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fcs Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece ik, Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.09 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 n* leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 tor one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 46 Tuesday, March 5, 1968 S3 Razpoke v ameriški odpornosti Že večkrat smo opozorili, da bodočnost vojskovanja v Vietnamu ne odvisi samo od zmag in porazov v vietnamski državljanski vojni, ampak — morda še bolj — od odpornosti naše dežele. Dokler bo Amerika trdno verovala, da je cilj vojskovanja postavljen pravilno in da ga naša administracija pravilno zasleduje, se ji ni treba bati posameznih porazov. Vsaka vojna je namreč dobljena z zadnjo zmago, zgubljena pa z zadnjim porazom. To vero je imela Amerika v prvih letih vietnamske vojne. Potem so se začele pojavljati razpoke v odpornosti, ki so izražale dvome v njeno pravilnost. Cilj vojskovanja je ostal nedotaknjen, strategija in taktika vojskovanja sta postali predmet kritične presoje, ki pa ni šla tako daleč, da b: valila odgovornost na tega ali onega. Lani je kritika vojskovanja v Vietnamu postala obsežnejša in izrazitejša. Ne mislimo pri tem na pretirano glasnost naših levičarjev, ki sami pobijajo lastne poglede s tem, da jih formulirajo na način, ki presega vsako stvarno oceno. V mislih imamo tisto kritiko, ki skuša biti nepristranska, pa se vendarle velikokrat spušča preko meje, ki jo postavlja dejansko stanje na političnih in vojaških vietnam-sih frontah. Ta kritika še ni rodila nevarnih posledic za a-meriško odpornost, toda skopala je razpoke, ki jo utegnejo s časom hromiti. Nikjer pa ni zapisano, da jo tudi bodo. Tipičen vzorec take posredne kritike smo doživeli pred nekaj dnevi. Znani Wallstreet Journal v New Yorku je gla- Zmeraj bolj se zaletavajo V federalno administracijo in Služba učitelja mi ni 'bila dana, ali raztrgan slamnik — te ne bo ske dežele je bilo cesarjevo pri-v predsednika S sumom, da se Johnsonu in njegovemu re- ker so me smatrali za nezanes- vprašal, če si v življenju nosil v zadevanje, da se je ustanovila 1. žimu ne sme verjeti, ker vsako svojo izjavo in poročilo ne Ijivega. Pokojnino dobivam roki kraljevo žezlo ali beraško 1461 ljubljanska škofija. Njegov spravlja v resnični odnos do stvarnosti, ampak jih prikraja majhno, ker so me porinili med palico. Po svojih dobrih in slabih bivši tajnik Enej Silvij Piccolo-svojim političnim ciljem. Afera z napadom v Tonkinškem vrsto nekvalificiranih delavcev, delih boš sojen!” mini, kateremu so bile znane slo- zalivu 1. 1964 to nazorno slika. Zdi se, da se golobje naravnost trudijo, kako bi našli čim več gradiva, ki utemeljuje Oba, jaz in žena, si ne želiva ka- Želim, naj se obe nabirki — za venske razmere, — saj je bil več kih mestnih zabav, zato s to po- Slovenik in kapelo v Washing- mesecev v Ljubljani ter pozneje njihov dvom v verodostojnost sedanje federalne admini- kojnino še kar izhajava. V sluča- tonu slavno zaključita. Bi bilo kot tržaški škof birmoval P° stracije. V svobodni demokraciji jim te pravice nihče ne^ju bolezni pa je tukaj še kar do- sramotno, če bi ena ali druga na- Tržaškem in Notranjskem, teda-more kratiti, vprašanje pa je, ali ne gre raba te pravice pre- hro poskrbljeno. Kakor sem zad- birka v sredi poti obtičala. Brez nji papež Pij II. je z veseljem daleč. Zakaj? Ako ameriški golobje mislijo, da človek ne nje čase slišal od ljudi, ki so se strahu po dostavim, da bi po mo- novo škofijo potrdil, more verjeti Johnsonu in njegovi administraciji, zakaj ne povrnili domov, ste tam, kar se ji pameti že davno prej moral Tudi Friderikov sin Maksimi-bi Ho či Minh smel označiti vsak Johnsonov predlog za mir .tiče bolniškega zavarovanja, pre- Stati mogočen, moderen dom za lijan je bil Slovencem zelo na-kot golo hinavščino? Zakaj ga ne bi smel ravno radi tega cei za nami. Tako bogata je vaša ostarele. To bi bil živ spomenik klonjen, na njegovem dvoru so dežela — pa tako majhna soci- — enkrat v zgodovini tudi rev- se zbirali učeni slovenski sveto-jalna pomoč starim in bolehnim, nim. Tak spomenik bi res krasil valci, kakor škof Krištof Ravbar, 'da mi ne gre v glavo, kako to našo zgodovino — Bog bi ga bil dunajski prošt Tomaž Prelokar, nec, ki lahko udari nazaj po tebi. Tega se pa ameriška po- * *.”? *ak°'e01?™ vese! Marija Brezjanska in svet- Škot Jurij Slatkonja in Ivan Ka- liti.ka velikokrat ne zaveda in zato doživljamo ravno v na- se ‘ud'“ S0™ J° ,bf ",sk‘ skofjo: Baraga- Slomsek m cl|al,ar- Ccsar Maks.mil,,an jr ših časih toliko razočaranj. Vsako razočaranje je pa ob-1 enem tudi razpoka v naši odpornosti proti političnim ne- odbijati? Še zmeraj drži resnica, da ima vsaka palica dva konca. Ako rabiš en konec, moraš misliti, da obstoja tudi drug ko- všečnostim. LA. iki&i CLEVELAND, O. vražnika? Denar vražnika boš imel — ljudem resnico: polena in kamenje bo letelo za teboj. Pred letom sem posodil znancu nekaj stotakov — pošteno z o-brestmi mi je vrnil in ostala sva si dobra prijatelja. Vidim, da v mojem primeru stari rek, kako si dobiš sovražnika, ni držal. Jaz upam, da bom tudi v drugem primeru odnesel celo bučo — seveda se pa ne ve brez ciganke. Skušal bom biti kar najbolj mogoče dosleden in pravičen — svilenih rokavic pa ne bom uporabljal, rajši katero poberem. Sem leta čakal in mnogi z me- imel zadosti delovnih let. Še tole Rožman. znal tudi slovensko, ker je na (te moram vprašati, — kaj nima-. xak0 povdarjamo kako nujna dvoru veljalo pravilo, da mora te tam poleg mestnih in držav- je kapelica v Washingtonu — vladar obvladati vsaj enega iz-nih tudi kakih narodno-verskih j0 druge narodnostne skupi- med slovanskih jezikov, učil ga sirotišnic ali domov za ostarele? ne ^ imajo. Kaj pa dom za osta- je že v rani mladosti že omenje-Moj odgovor učitelju: Seveda rele? Ce ga druge narodnostne ni Prelokar iz Celja, ki je sesta-imamo sirot išnice, pa imajo skupine še morda nimajo — ali vil zanj slovensko slovnico ia prednost taki z večjimi denarci ne bi bilo častno, da bi ga ime- slovarček. k _ revne pa odrivajo, dokler se li Slovenci prvi? Maksimilijan je bil vse življenje da. Naši ljudje, če le morejo, jo Nikomur nisem imel namena zapleten v boj s i urki, Benečani kam pobrišejo prej, predno pri- motiti ljubega srčnega miru. Naj in Francozi; pregnal je Furke !• Hočeš so- pa ti tudi ne bodo po zaslišanju'stanej° na to> da gredo v sirotiš- gre ta moj dopis, če je le mlate- 1492 iz Beljaka in skusal zbrati BESEDA IZ NARODA Naše žalosfno spričevalo posodi in so-;več delale kakih sitnosti. Če boš nico tulkab Se vsak b0-)1 zaPreti nJe Prazne sJajme; V PozabRenje, križarsko vojsko, da bi pog ali pa povej dobival iz Amerike 70 dolarjev iv zidovje in med tujce> ker sta' ako Pa ima kdo k tema ka^. pn~ rurke ^azaJ v Azijo pa m pokojnine, boš tukaj ‘bogovsko’^ ne obvladajo jezika in za- pomniti, prosim, kar z besedo na sreče. Bolj srečen je bil z z živel Boš morda na vasi prve ča- to se vsak Počuti kot v ječi. Je dan! In pozdrav vsem, ki so do- bami, s katerimi je dvignil ^ se kako pikro slišal — potem bo Prece3 naših ljudi, ki so že sta- bre volje, vse prešlo v pozabljenje. rejši preplavali lužo in imajo za- j N. je brez poslavljanja od dru- ‘° Pr"mala delovnik let’ da. bi i gib izginil in po par letih sem la- dosegh zad°st‘ visoko PokoJnino’! ni izvedel, da je N. doma in še da 'bi brezskrbno mogli prezive- J. P. strijo do velikega ugleda; z že-nitbami si je pridobil Burgundi- pridno dela v hlevu pri živini. ti stara leta. Imamo svoje farne ^ Je bil zaveden protikomunist in cerkve’ šole in narodne domove ' v presneto grenko jabolko je moral ugrizniti, ko se je vrnil in Slovenska telovadna zveza vabi! jo, Nizozemsko, Češko, Ogrsko, I Hrvaško ter si zagotovil tudi Španijo; tako je Maksimilijan z ženitbami več pridobil, kakor bi jjih bil z vojskovanjem; zato ,le in še marsikaj — na dom za sta- leti, ki ti drve naproti, ko boš čisto onemogel za vsako delo noj, da se bo kdo višjih spomnil j to ga je prisililo, da se je podal ‘najnižjih’ med nami — ker se ni pod domači krov. Je rekel: Do- okorno roko, s štirirazredno ljud- trpel in umrl in pokopan bom na sko šolo. Se zavedam, da je ta re- domači zemlji. silo ameriškega kapitala. Njegovo mnenje je mnenje večine iglama‘s štirirazredno ljudsko šo-vodilnih ameriških gospodarskih krogov. Tega se dnevnik no’ prav slaba ob resničnem dej in svetne gosposke. Saj pravim, da bom samo opomnil, potem pa pustil drugim v pretres in ne gre še v nadalje vse skupaj zopet v pozabljenje. Bom napovedal nekaj resničnih primerov — potem bom dal svoje skromno mnenje in se poslovil od takega pisanja ‘enkrat za vselej’. * Z N. sva se spoznala na Vetrinjskem polju — to je bilo tisto daj šele leto, ko je na svetu mir ‘izbruhnil’ in na repu pes svobodo prinesel naši domovini. Kdor ni šel skozi Vetrinjsko polje, mu pripoveduj ali ne, te ne bo razumel. Povojni begunci pa se z grozo stresejo, če si v spomin pokličejo tiste žalostne dni. zaveda, zato je zmeraj oprezen v svojih analizah in inter-jstvu, da je med nami cel bata-pretacijah, posebno takrat, ko mu je treba reči besedo o po- ]jcn visoko izobražene cerkvene litiki naše federacije. Ima prav, saj se po drugi svetovni vojni naši gospodarski krogi res ne morejo pritožiti, da jim federalna uprava na gre na roke. Človek ima vtis, da jih posluša še celo takrat, ko bi socijalni vidiki zahtevali drugačna stališča. Zato je dnevnik dosledno podpiral federalno vietnamsko politiko, kjer je pa ni mogel podpirati, jo je pa blagohotno kritiziral. Pretekli teden se je pa v Wallstreet Journalu pojavil članek, ki kar odkrito postavlja vprašanje, ali ni prišel čas za preoceno naše politike v Vietnamu. Članek ne namiguje na morebitno kapitulacijo, trdi pa vendar, da sedanja pot ne vodi h koncu in da je treba iskati novo. Ne vemo, kaj je nagnilo dnevnik, da je vse to napisal, lahko si pa predstavljamo par posledic. Prva posledica se bo dokazala v Hanoiu. Tam vedo, kaj ta dnevnik pomeni v Ameriki, zato bodo z veseljem tolmačili gornji članek po svojih željah in ciljih. Članek bo po njihovem samo potrdil njihovo stališče, da se ameriška odpornost že melje in da je treba samo potrpežljivo čakati, pa bodo vietnamski komunisti dosegli politično zmago. Zanjo se jim namreč gre in ne za lovorike na bojnih poljanah. Članek ni ostal neopažen tudi v ameriški politični javnosti. Po njem so seveda prvi planili naši golobje in se veselili, da je njihova ideja vdrla že v trdnjavo ameriškega kapitalizma. Postali bodo še glasnejši, kot so, in s tem ustvarjali napačno sliko o razpoloženju vse Amerike do vietnamske vojne. Za naše kragulje bo članek to, kar je srbečica za človeka. Praskali bodo sebe in druge in se še bolj zakopali v svoj prav. To ne bi bilo nevarno, ako ne bi živeli prav v naših dnevih in se morali ozirati na dva politična pojava, ki sta trenutno zelo važna. Na eni strani imamo letos volitve. Kragulji bodo skušali vzeti v zakup narodni ponos in patrijotizem. To so v ameriški politični zgodovini že napravili in imeli s tem tudi srečo. Tudi letos jim ne bo težko spraviti naroden ponos v mrzlično stanje. Nekaj znakov za tak razvoj je že na obzorju. Tako bosta naroden ponos in patrijotizem igrala v volivni vihri večjo vlogo kot druga leta. Razumljivo bi bilo, da bi v tem slučaju morala federalna administracija pomirjevalno vplivati, kajti od napihnjenega ponosa in razgretega patrijotizma ima več škode kot koristi. Pa tega ne bo mogla storiti. Zahtevati bo morala vedno več žrtev za vojskovanje v Vietnamu, zahteve pa najlažje utemeljevala s pozivanjem na ponos in patrijotizem. Da do žrtev ne bo prišlo, težko verjamemo. Saj sta te dni kar dva vidna ohajska demokratska politika — bivši ohajski guverner DiSalle in kongresnik Minshall — napoveda-dovala, da bo dežela kmalu prišla pod režim zamrznjenih cen in plač. To je pa stvar, ki je vsi še niso pozabili iz druge svetovne vojne. To bo dalo volivni borbi poseben videz, ki ga bodo v Hanoiu razlagali kot nov udarec po ameriški odpornosti. Bodo tem manj pripravljeni za razgovore o miru. Končno prispevajo tudi naši golobje k novi razpoki, kRkar odloči in naj CLEVELAND, O. — Sloven- po njem nastal krilati pregovor, re smo pa pozabili. Je to res ža- ska telovadna zveza v Clevelan-j Bella gerant alii, tu felix Aus v v v v. lostno — ali zato še vseeno res- du vabi vse na pomladanski telo- tria, nube! Le naj se drug1 se poklonil ( oces-noces) 13 im, nično pred vgv leti so neki vv vadni nastoP) ki bo v soboto, 9. vojskujejo, ti srečna Avstrija Pa pred katerimi je prej P°begml. duhovniki sprožili to misel in za_ marca, ob 7.30 zvečer v dvorani se Ženi! Maksimilijan je bil zelo Pogled v bodočnost - strah pred ^ ^ potem pa je pri Sv. Vidu. 'priljubljen med narodom, a vse nekje obstalo. Je povsod ista Poleg domačih telovadcev in njem je nastalo mnogo piip° pesem — za vse drugo, samo za telovadkinj bodo kot gostje so- vedk. revne ni časa, ni denarja. Na ce- nastopili člani in članice STZ iz S pretresljivim občutkom sm° ... i • u , ... , stah pa ljudje od vsega hudega Toronta s starostom ing. Fran- gledali na polmračno cerkev ter nihče, sem se za prvo lotil jaz z ma bom morebiti revščino lažje , F ' ,J , , 6 , .T 0.... . . ,. j fran- . , .... j v j , , i • i i le ne umirajo, kakor vam morda cetom Grmekom na čelu. Novo odšli iz nje z vtisom, da je lid nknrnn rokn s stih razred n o nun- rrnpl in umrl m nniknman hnm na , J v . n pripoveduje lažnjiva propagan- doživetje se vam nudi. ciskans'ka cerkev v Inomostu da. j Med odmorom in po končanem dinstvena na svetu. Ogledali srn i Klobuk z glave in čast res ča- sporedu bodo na razpolago o- si še ‘‘Zlato strešico , katero J stitemu p. Odilu H., ki je pred krepčila. Tako bo priložnost za c. g. Godina lilmal, ter se na leti sprožil misel, naj bi se v Le- vesel pomenek med prijatelji, jvrnili v naš hotel k obedu, P montu zgradil moderen dom za j Naj bo za vse Slovence skupni večerji smo se podali v hote s ostarele. Čast tudi še drugim čč. nastop mladine velik dogodek. S gledališko dvorano z velikim gospodom, ki so za tak dom dali svojim obiskom ji boste dvignili Krnim odrom; poslušali smo P^ svoj predlog — na žalost, pa jih moč in voljo do narodno-kultur- je nekaj celo nasprotovalo taki nega dela. Drugi slučaj, če ne moreš verovati, pridi do mene, da te popeljem do žene, ki mi je nedavno takole potožila. Kaj bo sedaj ? Kam naj se obrnem s temile dolarji, ki jih bom bom se preko mere hudoval, če dobivala mesečno. Bi še shajala. zamisli. Vse lepo in prav! Veliko so pričakuje! če ne bi dreznila vmes kaka bolezen. Saj za hrano imam sedaj, ko ne delam, 5 dolarjev tedensko — drugo pa gre za stanovanje, elektriko, kurjavo in bolniško deželi’ zgradili ~ Prav seda.i še zavarovanje. Bi se tudi še s temi §rade > veliko pa se je zamudi-dolarji otepala, a skrbi me, kaj i1°- ker nismo se ®P°mnili, da bi ( 'pogrnjenih mizah tirolske lerje ter njih narodno petje jod- | Vsi lepo vabljeni. Mladina vas občudovali tirolske narodne Pu’' se. Po predstavi smo se z veseli Slovenci, kot majhen narod v tej | Slovenska telovadna zveza “Grče” ¥ &ol?nvšid?j '■•rcem porazgubili v naša pren° čišča. Ernest Terpi« (Dalje prihodnjič) bo takrat, kadar se ne bom mo- Sradili dom za naše rodne brate gl a več sama ‘komandirati’. Se- in sestre> ki bi na večer svojega vidim, kako na svetu ^ivljenja našli zavetišče. vzrok in kje je krivda? gre. Dokler delaš in imaš denar, te od vsah strani obsipajo s prošnjami — sedaj, ko vedo, da nimam, me nihče več ne najde. Premišljujem noč in dan, kako CLEVELAND, O. — Dramat-j£je • sko društvo LILIJA bo podalo v I nedeljo, 10. marca, ob pol 4. popoldne v Slovenskem domu na * Holmes Ave. postnemu času pri- Za primero naš slovenski Cie- no dramo “Grče”. veland- I Predlagal bi vsem tistim roja- Že davno smo se razpredelili v komj ki Lilijinih igralcev še ne bi bilo, če bi domov sla. Sem pi- dve skupini. Ena skupina gre v poznaj0) naj napravijo v tem sala bratovemu sinu (brat je u- levo, druga pa pravimo, da gre postnem času majhno žrtev in mrl) in sem mu vse obrazložila, v desno smer. Jaz tako mislim, pridej0 na jgro vsi redni obi- Po dolgih petih letih čakanja pa ni nič odgovora. Prej sem bila v taborišču se je tudi N. posrečilo, da se je z .barko srečno pripeljal v to svobodno deželo. Ni bil več mlad, a krepko se je oprijel prvega dela, ki se mu je ponudilo. Ni lenaril, še očitali so mu nekateri, da je preveč lačen dolarjev. Kdo jih ni? Redno je pošiljal domov in prispeval k vsaki nabirki, ki je bila v teku. Čas je potekel — dozoreval je in se dobra, dokler sem jim pošiljala. Sem zmeraj mislila, da bodo da ima vsaka skupina za sebe skovalci Lilijinih vprizoritev na svojo sončno in senčno plat. Jaz odru pa bomo lahko našli drug0d se držim danes še desne, omahu- dovolj prii0žnosti za žrtve in IZ NAŠIH VR$! Cleveland, O. — Cenjena ure niča! Tukaj Vam priložim narno nakaznico za polletno aa ročnino za naš slovenski list meriška Domovina. Moj bla^0^ pokojni oče Karol Lenarčič se J na ta list naročil že leta 1912, ^ je bil urednik pokojni Alois PJ1 Nekoč, ko smo živeli v Ando ^ škovi hiši na 1020 E. 61 St-, bilo res prijetno življenje- naš gospod p. Odilo v Lemontut jem in večkrat si stavim vpraša- zrt;vice saj je ge skoraj ves post da zato, ker smo bili mladi- r. .. J n v. TltlWl n * »I ^ -v, 1/^- U rt U/N -Irt Trt jT rt 1 rtrt rtTrtrtrtlVJrt . . »rt rt »rt »... ^—. ^J».i-ii-.'rtrtrt ITI T H hišo za stare ljudi sezidali, pa vi-jnje: kako je to, da imajo oni na pred nami. dim, da ne bo iz tistega nič. Pra-Kvici vsaj skromen dom za osta-, Lepo zdravljeni in na svide_ vijo ljudje, da gospod nimajo za- rele — mi desničarji pa ženemo . , dosti denarja. V Lemont, tja bi vse drugo, ali pa sanjamo sanje pa rada šla, ker je lepo tam in pravičnega pri žalostnem dej-naša Marija Pomagaj je tam. stvu, da takega doma nimamo. Semle v Cleveland v ‘pur haus’ pa se bojim — med samo zidov- fpcmnil, da je pred vrati staro--je in med tujce. sti. Iz dneva v dan je začel glob- Bom še enkrat bratovemu sinu Ije razmišljati, kako bo, ko mu pisala in mu povedala, da imam bodo roke odpovedale. Je sam potožil, da dolge ure ponoči ni imel več mirnega spanja. Je imel nekaj tisočakov prihranjenih, pa kaj bo to, če se pridruži kakšna bolezen. Izvedel je, da bo po 64 letih starosti dobival $70 Social še par tisočakov na strani in bo za slučaj, da bi Amerika pokojnino za izven Amerike ustavila. Pa smo včasih kar malo glasni, da živimo pa božjih zapovedih — na svojega bližnjega pa smo pozabili, to dejanja govore. Kje je krivda? * Škofa Baraga življenjepis po- Mecan Veličastno romanje po Evropi XX. (Nadaljevanje) Našo pozornost je vzbujal Ma- znamo. Ga častimo kot našega ksimilijanov oče Friderik III. nes pa je vse drugače in druz nosti je vedno manj. Irtnn P°' Vas vse skupaj prav fepu zdravljamo! Mrs. Rose Strein0 in družina ^ . i V fj— Euclid, O. — Spoštovani-pet enkrat je prišel čas za 0 vo naročnine, katera mi bo padla sredi meseca marca-gam naročnino za celo let°-^ Ameriško Domovino prej6^1 j redno ob času in jo tudi ra 4 __ f~\___1*4._ _I »-»ioliVl. v'-' Tako se mora star človek ‘ponu-^svetnika. Vse lepo in prav — ali (1415-1495), kateremu so pripa- tam. Oprostite moji pisavi. ^ jati’ — vsak in povsod, pa se ga po človeško ipovedano — da ga dale slovenske dežele Koroška, pišem, ker sem vedno bole otepajo prav vsi. (dejansko vsaj malo posnemamo. Kranjska in Štajerska; pod nje-! Prav lepo pozdravljam uic Moja pripomba! Ta žena je On je živel in umrl v sami lju- govim vladanjem so Turki prišli štvo in upravo, posebno .!!ob Security. Je premalo, da bi samjk vsaki nabirki priložila več kot bežni, da bi Indijanci živeli. Kaj na Kranjsko ter prodirali globo- Mary Debevec, za sebe mogel živeti, če bi si še i primeren delež. Je darovala za smo mi storili za svoje lastne o- ko do Solnograda. Leta 1443 je tako skromen jedilni list predpi-1 višje šole, za sestrsko hišo, za nemogle brate in sestre? Friderik ukinil umeščenje koro- sal. Bolniško zavarovanje, to ti prenovo cerkve, za misijone, da- | Pravimo, da ljubimo Boga, pa ških vojvod; sicer je prišel v Ka- požre več kot vse drugo, brez za- Toronto, Ont. John RuSS __ Spoštova«3 rovala vsakemu novomašniku in ne storimo za naše brate, kar da- rantanijo k prisegi, toda se je u-'uprava! Priloženo Vam 0 s« j .rt Xrt I__..i v .4______ ______ .- ...-* ' tt4 j., i.: ... ■ -i 1.. , . *. • Amerik varovanja pa ni, da bi bil. Piše domov bratu, kako bi bilo, še .. . in še nes od nas čas zahteva I ,mo sami sebe. me' vara- stavil v Št. Vidu, kjer je izjavil, enoletno naročnino za Ame da se obred umeščenja lahko o- Domovino, katera mi bo ta ^ če bi sedaj na starost prišel do-j Moj nekdanji učitelj mi piše. —| župnik na moji rodni župniji pusti, ker njegova cesarska cast 'sec potekla. Z listom sem mov- j Kakor veš, sem jaz že nekaj let je med pridigo nekoč povedal: in njegova beseda zadostujeta, j voljen in ga še kar precej 1 Brat mu odgovori, da naj se v pokoju. Po končani vojski sem “Ko boš prišel pred Večnega, te Tako je prenehal starodavni o- prejemam obstoji v tem-le: pride. Pravi dve leti presedel ob ričetu — po- on ne bo vprašal, ali si nosil na bred umeščevanja koroških voj-brat: Rdeči so se vnesli, oblasti tem pa sem delal 8 let v (pisarni, svoji glavi kardinalski klobujt vod. Bolj (pomenljivo za sloven- +■ V^ J v-4 . Vas iskreno pozdravljam- Frank Jerina AMERIŠKA DOMOVINA, HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta ^Pregledane netočnosti briška Domovina” se odli- , — »o«.« .Lvuniuvma t>e uuu- Prec^vseni po svojih uvodni-Navadno so pisani • navadno so pisani stvarno. r Uve v njih so dobro uteme-rene' bralcem posreduje široko 'gledanost. Vsebina teh uvod-1 člankov je kaj različna, kot Res je, da je prav, da smo ob- jujočih se strankah. Tudi tiste mu, ki se bori za pravo svobodo in demokracijo, ni vse dovoljeno. Vendar pa se tako rada pojavi tendenca, da preveč stikamo sa- Vsak teden ena V pomoč raze veselja, ker ga je sv. oče j “Skavtski dnevi” so krona nji-modernim staršem lpred kratkim imenoval za člana hovega celoletnega prizadevanja. , , , rimske kurije za vprašanja vzho- če so pogoji dani, se bolj na ši- da' Cestitke mu ie izrekel zvezni [roko praznujejo. V svojem govoru nas je č. g. Prebil, duhovni jektivno informirani o obeh bo- naSni v, j • ■ aa' L-esiUKe mu je izreKei zvezni iuiočih se strankah. Tudi tiste-1 d 7 ® ^ ’Je poslanec dr. S. Haidasz, navzoči mo erno geslo. In res je tako. pa so škofu priredili stoje ovaci- voditelj skavtov, spomnil na lep si težimo za spremembami in je_ Bizantinska nedelja je brez prizor pri jutranji sv. maši, ko vse se spreminja. Nastane vpra- dvoma prinesla med člane božje So strnjene vrste skavtov priha-sanje. ali so moderni starsi v Hrn^ine ki so izšli iz različnih d____j _______( „„„ mo za napakami tistih, ki se u- /aznolike razmere, ki usmer- stavljajo ekspanziji komunizma. 1° življenje na tem planetu. O- Preveč vneto kazanje napak na avnavajo svetovno in ameriško nekomunistični strani bi moglo aanjo politiko, notranje, go- ustvariti mnenje, da so komuni-.Podarske in kulturne razmere stični gverilci res neka elita, po-[po reševanju. Ali bodo naši otro-^ uai slovenske zadeve, bodisi ,štenjaki in idealisti, ki bodo, ko se tičejo emigracije ali Slo-[zmagajo, odpravili vse napake, v. b0- Kdor redno prebira te korupcijo in krivice. Prepogosto aake, my postanejo potrebno približevanje v pisanju temu, vodilo družine, _ _________ stanju pripraviti svoje otroke za 'nar0dnosti boljšega poznanja in življenje v svetu, ki se tako hitro zaj-0 novega še boljšega spreminja. Na vsak način se bo-' razume- do morali otroci prej ali slej spopasti s svetom in njegovimi problemi, ki so zamotani in kličejo v zmedi teh časov. ^ne 19. februarja pa je bil v slo <>b^avljen uvodnik pod na-■yOvom ‘Spregledane stvarnosti’. nJem uvodničar našteva neka-re stvarnosti, ki otežujejo a- Viet^0 Pok^ko do Južnega sv ,narna obrambo njegove ^0^ode. 2di se mi, da bi bralec „ °^el Prdi do nekoliko netočne- ^ Presojanja položaja v Vietna-> zato naj mi urednik dovoli Pripomb. ■ da P0l°vici člankar trdi, 1 ce U ^ ^’etnamci sovražijo tuj-Patn S° Za^° zasovrazdi vse ofcu-“K0^6’ S6Veda ^ud^ Francoze, v Ju."6. ^rancija odšla,” je prišla in 15111 ^e*;nam počasi Amerika cevP°dcdovala sovraštvo do tuj-tei \ da bi bilo treba pri v ' j rddvi povedati, da Amerika tor 7tlein ^ietnamu ni okupa-! ' una namreč nobenega na- ;j^na.ostati ^am v nedogled. ! je bila kolonijalna sila. j j^tnam in Vsa Indokina |pa ve. I ,a ^ranc°ska kolonija. In vse °rujalne sile so svoje koloni- 36 okoriščal vanja in prijateljstva. P. M. tajnik Napis ob vstopu Vstopamo v postni čas, v čas, Iko ni več predpisanega posta. Odprava posta pa ni zatajila niti odpravila duha pokore. “Oznani- Airii in celo izžemale. Viefril -i se! zborovanje ka- vrasli v gozd nad mestom Asisi-jem, odkoder je oznanjal evan-.buiicM j v. 5k f k ' iSekJ ljubezni in uboštva “božji izobrazijo, kot športniki, v trgov-'karavan» je imeia svoje letno ^adSkld katN1S !. Sn NOV' vVe!norbek” sv- Frančišek. Obsežna ske namene, po političnih in di- skupno sv obhajilo za člane in 1 1 a V ana j us an v ^na a 0 javdijenca je ob koncu iskreno plomatskih potih in tudi kot vo- nphove družine. V “Asturia Ca- S77 ni’i zaPloskala mladim igralcem. Le jaki, da branijo svobodo. i ravan” so zbrani možje najrazlič- nadškofje in škofje izbirali na svoja zasedanja samo vsakih pet ne samo iz vasi v vas, iz dežele hi Slovaki in drugi. Častni član Pf l6 hierarhija sMemla ustano- - - - - I . . i v, . v, j. u. iviti t. zv. Kanadsko škofovsko ,te skupine je slovaški škof bi- , I .. . . . — . _ konferenco. Namen te konference je bil ja- tako naprej, pa si bomo kmalu vzgojili kader novih oderskih u-metnikov, morda še Hamleta ... Za tem je Tine Novak prikazal par filmov iz lanskih skavtskih poletov v naravo, ki so bi- v deželo, ampak s kontinenta na'te skupine je slovaški škof bi-kontinent in kmalu bo s planeta aantinskega obreda Mihael Rus- na planet. jnak Duhovna svetovalca pa sta' ‘ ~ 1 7“J"' stveni del skavtskega življenja. Temu potovalnemu gibanju (hrvaški župnik dr. C. Kamber in seam Preprost, usmerjati in ko- ^ nam je z,astajala) ko smo človeštva se mora prilagoditi tu- Sl0Venec g. France Skumavec. z Pn^ samSi ciliem 816^11 fantom na Pečinah Pri di denarni promet. Prenašati na Med^lanstvom je slovenskasku., Kanadi z enim san mej m teh potovanjih veliko gotovine naimočneiša. Ipred ocmi- da bl katolls ^a Cer- v Kanadi nanredovala. Dval0*"'' ki st: tlCetn, niti proti domači obla-. > n- l!Skaii „nasprot: no, pri njih so celo to\r,loZavet;.)a- To je danes že sve-Vj^0 2nano dejstvo. Tudi južno-jaŠD. režima zadnja vo- lo, ppobtična burja ni odpihni-35-7269 j so: za elektriko, plin, vodo, mest- jn blagoslov sv. očeta Pavla VI. 1120 članov (fantje in deklice), konih prepisan na slovensko mi davek, telefon in podobno. Vrhovno vodstvo reda Alham- Pri fari Marije Pomagaj jih bo- ime, pripravljen za dom sloven-Sistem uslug in postrežbe, ki bra je zastopal pokrajinski di-[do kmalu dohiteli s svojim nara-'sMh duhovnikov, bodočih ver-jih nudi Hranilnica in Posojilni- rekt0r sodnik Steve Broley. ščajem. Neutrudljiva voditelja'skih učiteljev in vodnikov. Čaka !ca slov. župnij, je široko zasno-j Slovaške gospe in dekleta so Tine Novak in Milan Martinčič s dobrih, plemenitih src, ki razu-van. Vsakemu članu daje mož- pripravile okusno kosilo. Po ko- predsednikom odbora dr. Hab ja- 'mejo potrebo in znamenja časa, nosti, da vse svoje denarno po- šilu in pozdravih je bila še krat-.nom vzgajajo svoje fante po ide-'da z denarjem pomagajo sezidati slovanje usmerja skozi ta naj- ka slovesnost, ko so člani skupaj alnih pravilih skavtske organi- lastno hišo slovenskim bogoslov-bolj moderen slovenski denarni s škofom M. Rusnakom prejeli zacije. Na rednih tedenskih se-'nim študentom, ki sedaj gostu-zavod v Torontu. Kdo še premo- nova pokrivala. Škof je imel kra- Stankih jih navajajo k redu, delu jejo v tujih domovih, re ne biti njegov član? sen govor o pomenu in simboliki'in disciplini, ki so pogoj sleher- Slovenska gospodarnost je iz- Predsednik bizantinskega obreda. Od navzo- nega uspeha v poznejšem življe- najdljiva. Kadar gre za velike ---- čih je prejel tudi čestitke in iz- nju. 'stvari, se naši ljudje ne ustraši- lom na žalost ne moremo priti, a če se pa kljub temu kak Ameri-kanec prikaže na tekme v Bancroft, ga bodo čakali z zastavami in kranjskimi klobasami. Šolska mladina tekmuje sedaj po Torontu v vseh mogočih panogah, tudi nekateri slovenski o-troci se dobro plasirajo. Na Metro tekmah katoliških šol je dobila prvo mesto v teku na 220 jardov Veronika Dolenc, na 50 jardov pa je prišla na drugo mesto Kati Žukovec. V telovadnih medšolskih tekmah po Sčarboru Čistilka Iščemo žensko za čiščenje pri fotografu. Oglasite se v Tališ Studio, 7106 Superior Ave. telefon HE 2-0040. (47) MALI OGLASI" Slovensko gradbeno podjetje išče unij sko pleskarsko firmo za barvanje novih stanovanjskih blokov na 797 Babbitt Rd. MILAN JAGER 486-8814 944-6755 (48) Stanovanje iščem Iščem 4 ali 5 sobno čisto stanovanje, od E. 65 do E. 74 ceste, blizu St. Clairja. Kličite 431-4136, po 5. uri pop. —(47) Stanovanja v najem Na E. 63 St. se oddajo tri stanovanja, vsako po 3 sobe in kopalnica. Za pojasnila kličite 442-4479 (47) Stanovanje dobi Opremljeno 6-sobno stanovanje v okolici Superior in E. 35 St. dobi brezplačno zakonski par (tudi z nekaj otroci), ki bi v zameno upravljal večje število stanovanj. Priporočila potrebna. Kličite 751-6255 po 5. zv. fi A A .OOMOA’ IN A, Sir Arthur Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) To je bila stara Zgodba o Judih v Babilonu ali Izraelcih v Egiptu v preprosto sirovi prazgodovinski obliki. Poroči smo culi iz gozda zategnjeno otožno vpijte, kakor da bi objo-kaval prvobitni Ezekiel izgubljeno veličje ter klical uničeno slavo opičjega gradišča. Ujetniki so dobili svoj posel: morali so cepiti drva in nositi vodo. Dva dneva po bitki smo se povrnili z zavezniki preko planote pa se utaborili ob vznožju njih skalovja. Domačini so sicer hoteli, da bi bivali z njimi po jamah, a lord John ni hotel na to pristati, ker bi prišli s tem popolnoma v njih oblast v slučaju, če bi se nam hoteli izneveriti. Ohranili smo torej neodvisnost in imeli za vsak slučaj vedno pripravljeno orožje, čeprav smo z njimi ostali slejkoprej najboljši' prijatelji. Večkrat smo tudi obiskovali njih jame, ki so res bile nad vse zanimivo bivališče, dasi sploh nismo bili v stgnu ugotoviti, ali so bile umetnega ali pa naravnega izvora. Vse so bile izdolbene v nekem mehkem kamnu, tvoril je vmesni sloj med zgornjim bazaltnim skladom, iz katerega je obstojalo rdečkasto skalovje, ter trdno granitno plastjo, na kateri je temeljilo. Odprtine, ki so vodile v notranjost jam, so se nahajale v višini kakih osemdeset čevljev; do njih so se vzpenjale kamenite, dolge stopnice, ki pa so bile tako ozke pa strme, da ni mogla priti po njih kaka večja žival. Jame so bile tople pa suhe ter so imele obliko ravnih hodnikov različne dolžine, ki so vsi vodili v globino skalovja. Njih gladkes sive stene so. bile okrašene s številnimi CHICAGO, ILL. izvrstnimi slikami z ogljem, katere so predstavljale različne, za planoto značilne živali. Če bi kdaj izumrli vsi prebivalci te dežele, bi vendar dobil poznejši raziskovalec po teh jamskih stenah izčrpne podatke o čudnem živalstvu — dinosavrih, iguan-donih in ribjih gaščericah, — ki je še pred kratkim tukaj obstojalo. Odkar smo zvedeli, da so orjaški iguandoni lastnikom samo domača živina in pomenijo kratkomalo premične mesnice, smo bili mnenja, da je znal človek tudi s preprostim orožjem postati gospodar na planoti. Vendar pa smo kmalu odkrili, [da ni bilo tako, da je živel v odvisnosti. Tretji dan po tem, ko smo se utaborili blizu indijanskih jam, se je odigrala namreč tragična zgodba. Challenger in Summerlee sta odšla tega dne na jezero, kjer je bilo zaposleno pod njunim vodstvom nekoliko tuzemcev pri lovu z ostmi, da ujamejo zastopnike različnih velikih gaščeric. Lord John in jaz sva ostala v taborišču, dočim se je razprišlo več Indijancev po travnatem obropku spodaj pred jamami, kjer so bili zatopljeni v različne opravke. Nenadoma se je razlegel visok in rezek svarilen klic in stotine glasov je zavpilo besedo “Stoa”. Od vseh strani so pridreveli moški, ženske, otroci in na stopnicah je nastala divja gneča, ker je vse hitelo navzgor, da poišče zavetišča v jamah. Dvignila sva glavi pa videla, da nam domačini zgoraj na skali dajejo znamenja z rokami in nas vabijo, naj beživa in se jim priključiva. Pograbila sva avtomatični puški in planila ven, da vidiva, kakšna nevarnost preti. CHICAGO, ILL. MALE HELP Mechanics And Helpers Immediate openings for fork lift truck service. Experienced preferred but will train. Good pay and overtime available for qualified men. Excellent company benefits. For app?l. call: 775-6545 T0WM9T0R CORF. 5995 No. River Road Roscmonl, Illinois (46) BUSINESS OPPORTUNITY LIQUOR STORE Large Circle bar room. Fully air conditioned. Vicinity Clybourn — Damen — Diversey. Call 625-2403 (47) NICE LITTLE BUSINESS ~ Profitable. 1st time offered in Chgo. Get in on ground floor. No selling. Part or full time. $2,250 investment completely secured. Call today Mr. Spradlin BU 8-5900 or write, President, 222 Weber St., Orlando, Fla. 32803 (46) RESTAURANT-PIZZERIA By owner. Fully equipped. Choice corner location. 2 busy streets — southwest. 4 room apartment on premises. $3500. 548-0300 (47) REAL ESTATE FOR SALE 4 BEDROOM BRICK HOME By owner. Marquette Park area. IVz baths. IVi garage. Finished basement. Near everything. Expandible. $27,500. Call WA 5-4886 (46) HEGEWISCH BY OWNER Ford city sub-division. 3 bdrms., full bsmt. brick home, w-w crptg. other added improvements. $20,800. Job transfer. 646-2833 (46) MONEE For sale by owner. 3 bdrm. ranch home with att. 2 gar gar. on I'/i acre of land. On Rt. 54. Taxes $219 per yr. Allis Chalmers tractor & equip, inch $17,500. Owner moving to Florida. Call LO 3-8465 (48) Lge. tri-level on acre. brk. % frame. 3 bdrms. 2% bath. bsmt. pan. rec. rm.-bar-frplc. 2 car ht. gar. fenced in play area. Lge. patio-deck, gas ht., cert, air cond. cpt., etc. Nr. shop., sch., trans. $34,500. 3 mi. So. Fox Lake. 546-4216 ______________________________ (47) 3 BEDROOM BRICK 2 car garage. Finished basement, air conditioned. Vicinity 47th-Cicero. By owner. $20,500. 735-6581 (46) HELP WANTED JANITORS - DISHWASHERS NIGHT GLEANERS - MAIDS PICK HOTEL CORPORATION is seeking people for permanent work in brand new building, older or semi-retired men or women at BELL TRAINING CENTER, Lisle, Illinois. Call Mr. HARRISOM 971-1060 An Equal Opportunity Employer Nenadno je skočila iz bližnjega gozda skupina Indijancev, kakih dvanajst ali petnajst mož, ki so dreveli kakor vihar, in takoj za njimi sta se prikazali dve orjaški pošasti, iste vrste kakor ta, ki je obiskala naše taborišče ali me pozneje preganjala na mojem samotnem izletu. Izgledali sta kakor gorostasni krastači; nista tekli, temveč samo skakljali naprej, a bili neverjetno ogromni večji kakor največji slon. Dotlej jih nismo videli nego ponoči, in so res ponočne živali, ki se prikažejo podnevu samo, če jih kdo zmoti v brlogu, kakor se je moralo zgoditi tudi topot. Obslr-mela sva od začudenja, ker je lesketala njuna bradavičasta in šekasta koža tako čudno kakor ribje luskine ter dobivala v sebičnih žarkih, ko sta bržoli zverini naprej, vedno nove mavrične barve. Sicer pa sva imela malo časa za opazovanje, ker v trenutku sta dohiteli strašili begunce in pričelo se je grozovito klanje. Napadali sta na svoj način: zrušili sta se z vso težo na žrtev, in ko je ta obležala raztrgana pa zdrobljena, planili naprej za drugo. Nesrečni Indijanci so glasno stokali od groze, a si niso mogli pomagati, četudi so bežali na vse pretege pred neusmiljeno krvoločnima in grozovito urnima CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY COCKTAIL LOUNGE 600 N. just E. of Michigan Ave. Good business. Selling because of death, $8,500. firm. 539-0878 Sat. or Sun., only . (48) GROCERY STORE By owner. Well established. Excellent business location. Vicinity Armitage-Spaulding. Good money maker. $15,000. 486-9676 (47) pošastnima nestvoroma. Zgrudili so se drug za drugim in ostalo jih je kvečjemu kakih šest, preden sva jim utegnila priskočiti na pomoč. Sicer pa jim je najina pomoč prav malo zalegla, le še naju je izpostavila isti nevarnosti. V daljavi nekoliko sto yar-dov sva izpraznila puški in v vsako zverino sprožila naboj za nabojem vse z istim uspehom, kakor da bi ju obmetavala s papirnatimi kroglicami. Radi svojega nižjega, za lazivce značilnega ustroja, nista bili njuni telesi dovzetni za rane in nobeno moderno orožje jima ni moglo do živega: saj sploh nista imela izrazitih možganov, temveč samo po vsej hrbtenici razkropljeno osrednje živčevje. Utegnila sva ju samo nekoliko zadržati: s pokanjem in bliskanjem najinih pušk sva za trenutek lahko odvrnila njuno pozornost od žrtev in s tem zase pa za Indijance pridobila nekoliko potrebnega časa, da se povzpnemo na rešilne stopnice. A tam, kjer so odpovedale eksplozivne stožičaste krogle dvajsetega stoletja, so opravile svoj posel tuzemske zastrupljene puščice, ki so jih namakali v strophantovem soku ter potem zabodli v gnilo mrhovino. Sicer so malo pomagale te puščice lovcem pri napadu na zverino, ker je prihajal strup radi lenega obtoka krvi le počasi do zastokalo in težko spustilo na tla malo da nam ni prevrnil čolna, velikansko plosko glavo. Potem preden smo ga potegnili na suje pričelo še drugo s cvilečim, ho; iste noči je planila na nas iz žalostnim krikom krožiti okoli ločja zelena vodna kača, se ovila trupla, se tudi zvrnilo in zvijalo ' okoli života krmarju v Challen-nekoliko minut v smrtnih mu- gerjevem čolnu in ga tudi odne-kah, nato otrpnilo in obležalo sla. Povedal bom tudi o ponoč- nepremično. Z divjim, navdušenim kričanjem so zdaj prileteli Indijanci iz svojih jam in zaplesali besno zmagovalno kolo okoli mrtvih strašil nad vse veseli, da so zopet ugonobili dva izmed svojih najnevarnejših sovražnikov. Ponoči so razkosali in spravili trupla, ne da bi ju pojedli— strup je še vedno učinkoval—, temveč zato, da bi preprečili smrad. Samo srci orjaških laziv-cev, kakor blazini veliki, sta' obležali zunaj in nadaljevali' grozno samostojno življenje: ti-1 ho in enakomerno sta utripali, se rahlo dvigali in padali. Sele , tretji dan so bile živčne stanice' nem orjaškem belem bitju —še do zdaj ne vemo, ali je bil sesalec ali lazivec — ki živi v zoprnem močvirju ob vzhodnem delu jezera in se tam potika, v temi obdano z motno fosfores-cenčno svetlobo. Indijanci so se ga tako bali, da sploh niso marali preblizu k temu kraju; mi pa smo poskušali dvakrat prit' tja in ga vsakikrat videli, toda nismo mogli prebroditi globokega močvirja, sredi katerega je bivalo. Zato ničesar ne morem povedati razen tega, da je bil ta stvor menda večji od krave i" jako čudno zavdarjal po mošusu. (Dalje prihodnjič) Povprečni posek lesa SPOKANE, Wash. — V zadnjih 20 letih so povprečno v naši deželi posekali na leto o-koli 87 bilijonov kubičnih čevljev lesa. 'nnmiiiiiiiiitimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiMmiiiimiiimiiiiiniiiiimMiiiiimiimiiiiiiiiiiiimHiiiiiiniK11 K S K J in sta obe strahoviti stvari obstali. j Ce bom imel kdaj boljšo mizo kakor škatlo od mesnih konzerv pa boljše pisalne potrebščine kakor zadnji ogrizek svinčnika in zadnjo pošvedrano beležnico, bom že podrobneje popisal Indijance roda Accala, naše življenje pri njih pa opazovanja, ki smo jih naredili pod čudnimi okoliščinami v čudežni Maple Whiteovi deželi. Mislim, da me nikoli ne bo pustil na cedilu MALE HELP HEADERMAN OPERATOR Prefer experienced man or solid die National headers, biit will train, if necessary. 9 TOP RATES 9 GOOD INCENTIVE PROGRAM G FRINGES Apply in person to FERRY GAP & SET SGREW &G. 2151 Scranton Road Cleveland, O. or call 21G—771-2533 (47) veljave, in je vedno lahko ujela spomin, in da bom do svojega ter pomandrala zadeta pošast na- zadnjega dneva tako razločno pa padalca, preden so jo zapustile moči. A zdaj, ko sta se za nami pripodili obe strašili tik do vznožja stopnic, se je vsula nanje iz vsake luknje od zgoraj cela toča puščic. V trenutku sta bili z njimi posejani, a ni bilo videti, da bi občutili kake bolečine: z renčanjem in praskanjem v onemogli jezi sta vedno poskušali naskočiti stopnice, ki so vodile do žrtev, a se mukoma povzpeli samo za nekoliko yardov in potom zopet vedno zdrknili navzdol. Naposled je pričel strup delovati. Ena strašilo je zamolklo jasno videl sleherno uro in sleherni dogodek iz tega časa, kakor se to sicer godi edino s prvimi in globokimi vtisi iz otroške dobe. Nikaki hovi doživljaji niso potem v stanu izbrisati onih prejšnjih, ki so se tako globoko vrezali v dušo. Popisal bom takrat čarobno mesečno noč na jezeru, ko se je ujel v indijanske mreže mlad ihtiosavr, neverjeten stvor, napol tjulenj in napol riba, z očmi po obeh straneh gobca, katere so bile zavarovane s koščenimi izrastki, dočim je sedelo tretje oko na vrhu glave—■ AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. s. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. dc 60. ieta; otroke pa takoj po rojstvu. izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine p • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 H • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; |= • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. ~ K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. j Premoženje----------------------$16,300,000.00 | Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500 | Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% | Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite I izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. ŠE PRIZORI MIRU — Pastir s tropom ovca na poti na pašo v portugalski vasi Nazare. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 (K. S. K. J.) Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(iae) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO ... DK2AVA CODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave. DOMOVINA Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO SVETA KRAVA — Veren hind boža sveto kravo v New Delhiju v Indiji. Hindi smatrajo krave za svete živali in jim zato puste, da se pasejo, kjer hočejo in se tudi svobodno sprehajajo po vaseh in mestih. Tako so nedavno tri svete krave zašle na letališče glavnega mesta in s svojo navzočnostjo na vzletni stezi onemogočili odlet potniških letal. Iz domovine sem prejel žalostno vest, da nam je umrla 5. fcb' 1963 sestra v pokoju FRANCKA PUCKO bivša Sestra Skolastika usmiljenka katehistinja, bivša letna učiteljica meščanske šole v Lihtenturnovem zavodu, P° v ,e višji rentgenski tehnik na kliniki v Ljubljani. Zadnja leta, ko bila v pokoju je poučevala katekizem v treh okoliških farah. Pogreb je bil 7. feb. 1968 ob 4:45 popoldan iz Marijine v na Zalah — Ljubljana. Žalujoči: njen brat ANDREJ, z družino na Gilbertu v šoti U.S.A. Doma v Sloveniji pa oče ANDREJ, brat TONE z c*ru sestra SLAVA z družino in družina CERARJEVA. VIR, DOB pri DOMŽALAH, MALA LOKA, GILBERT, Minn. U.S.A.