151. številka Ljubljana, v torek 7. julija. XVm. leto, 1885 lihuja vsak dan mve^er, izimći nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeuian za a v s t r i j a k o-oge r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za /toden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na lioui za vse leto 13 gld. zi četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden inesee L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na] se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Rudolfa Kirbiša hiši. .Gledališka stolba". Uprav ni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. V zlato Prago! Čedalje bliže smo tistih pomenljivih dnij, ko bode družba odličnih Slovencev stopala po čeških tleh ter v imenu slovenstva obnavljala in tesnejše sklepala dragocene vezi, ki so 125 davna mej nami in udanimi nam brati Čehi. Res so te vezi stare, kolikor je sploh stara zavest, da mi Slovenci nesmo osamela sirota brez sestre in brata, da nam blizu in dalječ živijo prijatelji, ki imajo v domačijah svojih iste težnje in namene, kakor mi, a tudi ne pozabljajo, da bode zmaga samo tedaj popolna, ako jo bode z njimi vred lahko praznoval tudi slovenski narod. Ta zavest je tako tesno združena s preporodom naše slovenske individualnosti, da je skoro težko dognati: je-li slovanska zavest navstala iz slovenske, ali pa ni morebiti pravo tudi narobe? Resnica je, da je narodna naša zavest veliko življenja, veliko vsebine svoje dobila ravno po zavesti, da živi slovanstvo, ki se čuti kot slovanstvo. Tako slo-vanstvo je odmevalo nam zlasti tudi od severa, doli iz čeških pokrajin! Glasu njegovega neso mogla ubiti kričeča in preteča kardela, ki so mej naš in češki narod obema jednako nasprotna uša-torila se na našega in češkega naroda nekdanji lastnini, in čim bolj narazen so nas silili sovražniki naši, tem intenzivni še bilo je naše sporazumljenje, tem večja vzajemnost naša. Stare so vezi mej nami in Čehi, že iz začetka so imele dragoceno vsebino in le še dražje nam postajajo od dno do dne! Do-brovski in Kopitar, Čelakovski in Preširen, Palackv in Bleivveiss, — ti češki in slovenski odličnjaki ter voditelji so nam priča, da sta si bila narod češki in slovenski v preteklosti brata po duhu, kakor sta si brata po krvi. In dandanes, kdo ne pozna zvez, teh ozkih zvez mej Slovenci in Čehi? Zanimanje, ki nam in našim naporom dohaja od čeških krogov, ali je bilo ketlaj poprej tolikšno in ni li nam dokazilo, da slovanska vzajemnost v Čehih ni prazen glas? V slovstvu in v politiki imata naroda v tej dobi lepo število odličnih prijateljev, ki posredujejo spoznavanje mej njima in vnemajo vzajemne simpatije. Reči se mora, da se stare, dobre razmere mej nami in Čehi neso poslabšale, narobe — pri nas in v Čehih vlada opravičena vesela misel, da oba na- roda spajajo čuvstva in teženja, ki so nerazrušno poroštvo, da vzajemna dejanjska ljubezen mej njima ostane tudi v bodoče ! In vender je moral sleharen Slovenec od srca pozdravljati sklep vlanskega leta, da se še na poseben način Čehom pokažejo simpatije naše, ob jed-nem izvirajoče iz ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti! Tudi nam je moralo biti do prilike, katera naj nam bratovski češki narod uveri o udanosti naši. Kako lepa je prišla prilika! Češki narod otvoril si je drugo narodno gledališče, katero se je kakor tič Feniks vzdignilo iz gorišča čez jedno leto. Težek udarec je narod občutil v svojem srci, gledajoč, kako mu prvo gledališče uničuje požrešni zubelj. Toda potem se ni niti trenutek pomišljal, kaj mu je storiti. In tudi drugi neso dvojili, da narod, ki se je toliko prerodi), ki je iz mrtvila zmagovit in čvrst zopet ustal, ki je na sleharnem polji ustvaril toliko del, da ta narod postavil si bode v kratkem na svojo vzgradbo drugo sleme. Vzgradba je bila prepored češkega naroda, sleme pa je narodno gledališče v Pragi. Narod, ki je za vrhunec vse poje-zije in umetnosti postavil si zapored poseben dom, svoje divotno gledališče, tisti narod se pač sme veseliti svojih močij in kaže, da je vreden svoje slavne preteklosti, ki je bila slavna tudi v zadnjem stadiji narodove sužnosti, kajti iz njega je zopet ustala elementarna moč češkega naroda. In kaj se je na to godilo v češkem narodu, ko mu je bil otvorjen nov, prekrasen hram! V dobi dandenaŽnji, ko vse se klanja zlatemu bogu, si je pač teško predoče-vati igre olimpijske, o katerih nam pripoveduje po-jetična grška zgodovina. Kako so Heleni vsako četrto leto hiteli v Alfeja dolino, k svojim bogovom in kako so tam praznovali svoj narodni praznik, gledajoči in poslušajoči glasbeniške in pesniške boje! A nekaj tacega idejalnega uprizoril nam je v tem veku, kmalu potem, ko je zlata Praga dobila svoje češko gledališče, uprizoril je slovansk rod, Češki narod. „Gledališki vlaki" prinašali so cele trume čeških rojakov ne samo iz zemlje češke, nego tudi od drugod, kjer prebivajo češki sinovi, tudi iz prekomorske, materijalistične Amerike. Narod češki se je stakal od vseh krajev, da vidi, da posluša, da strmi, kolika je njegova požrtvovalnost in duševna moč. LISTEK. Pariz v Ameriki. Stat (Francoski spiHal Renč Lefebvre. Poslovenil * nominis uinbra.) Triintrideseto poglavje. Doktor OlvbriuB. • Dalje.) Tega ne vem, odgovoril je; peljiva se le za vozom Olvbrijevem; mislim, da naju pelje v Saint-Mande v kaki zasobni vrt. Odkar so spakedrali Vin-cennes in Rois de Boulogne ter ju v angleške parke premenili, ni ga tam več veselja. V krožnem drevoredu se pač ne morete biti: nikakor ne morete odstraniti ljudi, ki vam za hrbtom slede ter raz-štete stopinje zopet poteptajo. V Parizu manjka nam zagrajenega borišča, to je sramota starej fran-coskej slavi, pri moji duši! Polkovnik postal je dolgočasen ter se je po-gostoma ponavljal. Zato sem mu nagloma ponudil smodko, katera mu je usta zamašila, naslonil sem se v drugi kot ter sem posnemal francosko navado, po katerej premišljevati še le začnemo, ko je Že prepozno. V mojih letih in zaradi takega vzroka bil je ta dvoboj največa neumnost, v katero sta me surovi ravail in topoglavec vplela. Določil sem bil, da ne bodem streljal v Olvbrija; a to bi me nikakor ne opravičevalo. Kaj! mogel se nesem ubraniti neumnemu predsodku! Kako so se moje misli in pekoča vest zopet prestavile v Ameriko! Zopet sem gledal one blago in poštene može, one dobre in odkritosrčne prijatelje, ki so me bili do svoje vzvišenosti povzdignili. Truth, Humbug, Naman, Green, celo Brown so se mi smehljali, ž njimi pa vsa ona amerikanska rodbina, katere se mi je srce radovalo, z Marto in Zambo. Kolik razloček mej obema državama! Pariz, v katerem sem živel, zdel se mi je tuje mesto, ulice mojih mladih let so bile izginile in z njimi moji spomini; sosedje zdeli so se mi sami nevedneži, ošabneži in sebičncži; njih dejanja, njih besede, vse je bilo le po šegi, navidezno; nič resnice, nič priprostosti in odkritosrčnosti. V Mas-sachusettsu sem tekom osmih dnij v krepki sapi državne svobode več doživel kot v Parizu v petdesetih letih. Oči so se mi odprle, slekel sem bil starega človeka, domovina mi je bila tam, kjer so me ljubili, kjer sem v resnici živel; duša moja je zletela prek Atlantskega morja. Iz teh sanjarij sem se že le prebudil in zo- Veselil se je vspeha, ker se je skozi boje in vztrajno delo do njega prebil! Tudi drugi Slovani delili so to veselje z brati svojimi in pokazali so to, v mno-goštevilniših družbah pohodivši zlato Prago z zlatim češkim »ledališčem. Ni se dalo izogniti prelepi priliki, tudi nam se ni dalo, da se ne bi odločili na pot baš pri tej priliki! Ni naša krivda, da se to zgodi Še-le letos. Poravnajmo dolg, poravnajmo ga z obilim številom! Kjer se more počastiti svojega uzornega zaveznika in dobrega prijatelja Češkega, kjer slovanstvo tako idejalne poteze piše v zgodovino tega stoletja, — tam bodimo tudi mi Slovenci mnogoštevilni! Mnouoštevilni odpelji m o se v 10. dan drugega meseca k bratom Čehom, v njihova slavna mesta, v zlato Prago! Pol i tiču i razgled. Notranje dežele. V Ljubijani 7. julija. Po vseh kronovinah, kjer so nemški liberalci postavili svoje kandidate, so c. kr. uradniki agi .0-vali za nje pri zadnjih «Br/avii«>*l»oi-Nkili volitvah. Čudom smo se čudili, da se upajo tako delati za kandidate, ki so nasprotniki sedanje vlade, ko se vendar pod prejšnjo liberalno vlado noben uradnik ni predrznil kaj storiti za vladi nasprotno stranko. Kakor sedaj čujemo, bode vlada prestavila več tacih uradnikov, katerim je politika prva, služba pa še le druga stvar. Namestnik državnega pravd-nika na Dunaji dr. pl. Stourzhi odlikoval se je neki posebno v agitaciji in kakor „Wiener Zeitung" poroča, ga je že pravosodni minister ,,iz službenih ozirov" prestavil v Stevr. Nemški liberalci so po listih že zagnali velik krik, ker je „inassreglovan" jeden njih pristašev. Ultranemfike ideje kaj hitro napredujejo po nemškem iVskvm. Tamošnjim nemškim nacijo-nalcem že razni odločni levičarji neso dovolj nemški. Nemško nacijonalno društvo v Liberci izključilo je dr. Halhvicha, župnika Ergenzingerja, dr. Feistnerja in prof. Hartlna, ker so bili baje premalo nemški. Da je dr. Ilallvvich izključen, čudi se celo ,,N. Fr. Pr.li in pristavlja: ,,Ako gospod ilalhvich ni več dovolj nem>ki, kdo izmej osmih milijonov Nemcev v Avstriji bode še popolen in pristen pri Liberškem nacijonalnem društvu". Liberalci so dolgo ščuvali proti Slovanom po Češkem, zdaj pa njih setev začne prinašati sad. Sovraštvo proti Slovanom je tako pet zavedel, ko sem stopil iz voza. Bili smo na dvorišči velikega poslopja z omreženimi okni, ki je bilo odgojilnici, samostanu ali jetnišnici nekako podobno. V ozadji bil je vrt, kateri je bil, kot mi je lievnard rekel, določeno bojišče. Rekel mi je, naj le grem tja, mej tem bodeta s polkovnikom in dvema prijateljema pogoje dvoboja določila. Stopal sem dalje brez najmanjšega suma; kar se hipoma železna rešetka za menoj zapre. Obrnil sem se, kar me štirje močni možje zgrabijo za roke in noge. Branil sem se kakor besen, kričal sem, a glas so mi udušili. Hipoma nesli so me v nizko sobo, vrgli na poseben stol, držali me in nanj privezali. Potem jelo se je vse z neverjetno hitrostjo pred menoj vrtiti; potok ledene vode se mi je uli-val na glavo; omedlel sem. Štirintrideseto poglavje. N orec. Saint-Mandć, v hiši doktorja Olvbrija. 20. dne aprila 18U2. Ima tri vrste oseb, katere zakon prezira ter upravi in redarstvu izroča: ženske, norce in časnikarje. A kolika naj je tudi njih sprijenost (govorim o časnikarjih) ali njih naraslo, da sami liberalni Todje neso češkim Nemcem več dovolj zagrizeni in je ti skušajo odriniti od javnega delovanja. To je plačilo za njih delo. Vsi češki I i ali izjavljaj«* se proti temu, da bi se sklenilo z Nemčijo jedno carinitko okrožje na zvunaj, a da bi se pridržala Hej Nemčijo in Av*tro-Oger>ko carinska meja. To bi škodovalo neodvisnosti naše države „Narodni listyk mislijo, da bi Ogri radi na tak način spravili cislitavske dežele v D€miko z:i\ i.most, da bi potem sami ložje širili svoje gospodstvo na vzhod. V mi bij e «1 rža \e. VzImmIii jorumeliJKke Turke je jako razveselilo, da je pal Oladstone in prišel lord Salis-bury na vladno krmilo. Poslali so Salisburvju adreso, v katerej izjavljajo nado, da bode Anglija zopet nastopila prejšnjo Turkom prijazno politiko. V petek je v Parizu bil shod najodločnejših legitimistov francoskih, kateri se nečejo pridružiti grofu Pariškemu, ampak zmatrajo sina don Car-losa don .luana de Bombon kot legitimnega prestolonaslednika francoskega. Na tem shodu so hudo napadali Orleance, in jili proglašavati za puntarje. Ta razpor mej monarhisti napravlja republikancem gotovo največje veselje. <*r*ka zbornica izvolila je vladi prijaznega poslanca Kalliphronasa s 140 proti 00 glasom za svojega predsednika. — Kralj odpotuje v toplice v "VViesbaden Dokler bode odsoten, opravljal bode vladarska dela Delvannis. Ljudsko glasovanje v Curiškom kantonu v Šviei zavrglo je predlog, da bi se zopet uvela smrtna kužen, s '27,577 proti 11,377 glasom, vspre-jelo pa upeljavo obligatne nadaljevalne šole s '24,995 proti 2 1 ,a LU glasom. 2%'enBi.šli.i zvezni sovet. odšel je v soboto na poletne počitnice, ti tem je daljno ukrepanje o brun-šviškem prestolonasledstvu zopet za nekaj mesecev odloženo. S;itno časopisi bodo to stvar premlevali v vročih poletnih dnevih. Včeraj zvečer sešel se je zopet angleški parlament po desetdnevnem prestanku. Vlada in ž njo konservativna stranka sta nekoliko pogumnejši poslali, ker so zadnje posamične volitve za konservativce ugodnejšo, kakor so bile pri obrnili volitvah 1. 1880. Mnogo liberalcev ni volilo. Konservativci imajo sedaj nekaj upanja, da pridobe večino pri občnih volitvah jeseni vsled ravnodušnosti liberalcev. Ker so radikalni listi francoski zagnali hrup, da bo Angleži umorili časnikarja Oliviera Paina, je francoski minister vnanjih zadev naročil generalnemu konzulu v Kajiri, da naj pozveduje o tem. Vsa poročila, ki jih je dobil konzul o bivanji Paina v Sudanu so jako nezanesljiva. Ni se moglo niti to poizvedeti, kako ulogo je igral Olivier Pain pri Mah diji niti to, kako je umrl. Ker so razmere v Su danu tako zmedene, se najbrž tudi ne bode posre čilo izvedeti kaj gotovega. Poročali smo že, da SO Amamei napali generala Courey-ja v Hue-u. Pri tem napadu je pa preteklo mnogo krvi. Francozi 80 izgubili 00, Anamci pa baje od 1200 do i 500 mož. General Courey baje nema strahu pred Anamci, a ta dogodek veu-der kaže, da bodo Francozi še dosti dela imeli v vzhodnji Aziji, četudi so s Kitajci sklenili mir. 5. julija j« v Clevelandu V severnoameriški li zjeilinjenih državah kakih 3000 delavcev, kateri so naredili štrajk, imelo shod. Hudo so zabavljali proti kapitalistom. nsi. Ixpoil >anosa 2. julija. |Izv. dop. | Še dan danes ne da nekaterim mirovati volitev volilnih mož. Ni dovolj, da so se v „Slovenca" dopošiljali robati dopisi o tej zadevi, ni dovolj, da se nam je I na svetem kraji raz lečo žugalo, vse to ni pomi-j rilo živcev voditeljem nasprotne nam stranke. Po-S sebno on, ki je glava tej stranki, se ne more nika-j kor potolažiti; on je še vedno poln srda in ma- ! ščevanja. Misleč, da se bode dotični gospod vendar na-I veličal objedati, žugati in strašiti, ter da bode mi-' roval. kar bi bila njega sveta dolžnost, smo vse natolcevanje in obrekovanje mirno trpeli, da niti odgovarjali nesmo na laži, katere so se objavljale v „Slovenci" v dopisih „izpoi Nanosa" in „z Notranjskega". A varali smo se jako. Kakor je videti, naš nasprotnik ne misli mirovati ; on porablja vsa sredstva, da bi se nad poštenimi volilci znosil ter maščeval. To nas je primoralo, vzeti pero v roko da stvar vsaj nekoliko pojasnimo. Da pa bodemo vztrajni v tem podjetji, ako bode treba, to se nam smelo veruje. Posnemati pa nečemo svojega nasprotnika, da bi kar zgrabili gorjačo ter mahali okrog sebe, naj že zadenemo prav ali no. Hladnokrvno držati se hočemo vedno le resnice, katera naj nam bode v tem kažipot. Vseh laž i j in obrekovanj katere se nahajajo imenovanih dopisih, ne bodemo stavili na rešeto, ker nekatera so tako podla, da ni niti vredno se na nje ozirati. Le jedno hočemo omeniti. „Vse je pijano od obljub, da dobimo železnico, ki bo Nanos planirala ter oskrbljevala promet s kamnom in peskom". Glejte v teh malih besedah toliko nespametnega! Tukajšnji domačini nesmo še tako ubogi na duhu, da bi si mogli misliti železnico, koja bi Nanos planirala isto tako nam je pa tudi umevno, da železnice ne oskrbujejo prometa, nego dotični kraji oskrbljujejo železnico s prometom. Ako pa g. do-pisatelj misli, da železnica, katero bi iz Loke črez Razdrto V Trst napravili, ne bi imela druzega prometa kakor kamenje in pesek z Nanosa, se jako vara in pripoznati se mu mora, da je jako kratkoviden. Ta gospod ne ve, da ta tako potrebna proga bi sii le radi tega izgotovila, da bi zvezala Itn— dolfovo železnico s Trstom oziroma morjem. Pre-važevalo bi se toraj po tej vse blago, katero Ku-dolfova železnica v gorenjih krajih za Trst vspre-jeina in tega je mnogo brez kamenja in peska. Tudi to ni po volji gosp. dopisatelju, da so Uhelj ci in Razdrtci pri tej volitvi tako složni bili, ter da so si v zvezo roke podali. Mar ni to pravili lepo, da občine v slogi in prijateljstvu živijo ter da ne gojijo sovraštva mej seboj V Da so pa tej zvezi pristopili i zavedni Podgorci in drugi neodvisni možje, to je kaj lahko umljivo, saj tudi drugi bi bili radi, a bali so se zamere in nasledkov, s '. katerimi se jim je žugalo. Gospod dopisatelj pravi na dalje, da agita-! torji naše stranke se cerkve in nje pomočkov ogib i ljejo. To je le radi tega rečeno, da je ta gosp. pri ] tej priliki na se pokazal češ: „ oni imajo več veljave j kot največji dobrotniki, od katerih je tudi znano, i koliko so dobrega storili." I pa, kje so te velikan-■ ske dobrote? Pa da bi bile tudi, kaj mar ni dolž-I nost vsacega, iste po mogočnosti deliti? Druge \ krivo soditi, sebe pa poveličevati, pravijo, da ni i lepo. In zapisano stoji: „In kadar molite, ne bo-I dite kakor hinavci, kateri radi v shodnicah in na : vogalih potov stoje in molijo, da bi jih ljudje vi- deli. — Kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri in moli svojega očeta na skrivnem; — in darje: „kadar tedaj v bogajme daješ, ne trobi pred seboj kakor hinavci delajo, da bi od ljudi hvaljeni bili." Skrita molitev in dobrodejanje sta torej Bogu najbolj dopadljivi. Zato naj se pa ne sodi, kdo da moli in kdo da je dobrotnik, ker vse to se more in se tudi, kolikor je mogoče, mora na skrivnem goditi. Toraj ne sodite, da ne bodete sojeni. V dopisu „Z Notranjskega" v št. 116. „Slovenca" je pa čitati: pKo smo pr«fl dvema letoma imeli volilni shod v Postojini, je kričal ta človek: doktorjev ne, in zdaj dela za doktorja", in dalje: „Zakaj pa dela letos ta Ilinko izjemo z doktorjem?" Hinko se še vedno drži in se bode držal principa, kateri je tedaj izrekel da: kmetje naj ne volijo, ne doktorjev, ne c. k. uradnikov in ne duhovnikov zx svoje zastopuike v deželni zbor. In pred dvema letoma bil je volilni shod zaradi dveh poslancev za drželni, ne pa za državni zbor, kamor se je letos volilo. Da pa je nekoliko razločka mej deželnim in dežavnim zborom, to bi vendar moral si misliti dotični gospod dopisatelj, toraj, kar velja o deželno-zborskem kandidatu, to ne velja vselej tudi o državno-zborskem. Istina pa je da se ta misel, katero je Ilinko pred dvema letoma izrekel, čedalje bolj širi in jači mej volilci. Za to, se pa smelo trditi da, da nesmo več daleč od tega, ko bode kmetovalec kmetovalca zastopal, kjer bode le mogoče. Svoji za svoje! Da hi se bil pa Ilinko na dan volitve, kakor pravi dotični g. dopisatelj, izrazil: „Do zdaj so volili mali posestniki, zdaj pridemo na vrsto veliki;" to je prava, očividna laž; g. dopisatelj dobro ve, da je Hinko, kakor svetovalec, oziroma ud volilne j komisije, volil četrti in za njim volili so še ostali i udje. Temu je tudi dobro znano, da se je volilo po j alfabetu; torej so volili veliki in mali posestniki ■ mešano, zdaj jeden zdaj drugi. Nikakor pa neso ' volili poprej mali, a potem veliki posestniki, kar si v svoji zaslepljenosti le g. dopisatelj drzne pisariti. Tako zloben je pa tudi dovtip: „Ako bo dr. Dole-nec državni poslanec, bo takoj nad Razdrtim dnlrala železnica in Hinku je zagotovljena, ne vem, ali por-tirjeva ali načelnikova (!) služba na postaji Raz-drto-Prawaldu. Tako more pisati le zlobnež in žalostno je, da človeka, ki hoče povsod prvi biti, strast tako dalječ zapelje, da svetu kaže s svojimi čenčami, kako malo se strinja njegova modrost z ; naslovi koji se mu nadevljejo in na katere je toli ] ponosen. Pa če se ta gospod še bolj zaganja v H., ne opravi nič; zaupanja in spoštovanja, koje H. mej narodom uživa, mu ne odvzame. Hinko ne išče časti, ter ne hrepeni po kakem znamenji dostojanstva, to skrb ima le oni, ki je že okrog trobil, da v kratkem bode imel rudeče nogovice. A Bog že ve, zakaj je kozi rog zavihal. Da bi bil g. velepos. pl. Garzarolli z Razdrtega imel posel korporala, kakor je čitati tudi v onem dopisu, in da bi bil ta vsakega nepovoljnega volilca podil: „Abtretten, marseh, gehen's!" to je zapazi in čul jedino le g. dopisatelj, nam, ki smo vender blizu g. G. stali, ni o tem ničesar znanega. Toraj i ta je sestra gore omenjenih lažij. G. pl. Garzarolli je spoštovana osoba, ki se s svojim ime- napaka, vender mislim, da ti reveži neso nevredni pravičnosti in usmiljenja. Ce so se zakrivili, zakaj bi jih sodniki ne sodili? Če so le nesrečni, zakaj z njimi kot zakrivljenimi ravnajo? To vprašanje posebno priporočam vsem ijudomilom, ki imajo dovolj prostega časa. Lepo je odkupovati mlade Kitajce; lepo je, ognja rešiti udove Mala-barske, ki svojim možem v smrt slede (ta vzgled bi lehko okužil), a morebiti ne bilo bi tudi slabo, da bi se človečnost v evropskih državah samih zagovarjala in branila ter se z navadnim pravom zavarovali ubogi ljudje, ki so le žrtva svoje odgoje, svojega rojstva ali pa človeške in državne družbe. Tudi sanje, katere pa moram za se ohraniti, ali me pa pod slap postavijo ter mi krv puščajo! Usoda mi je določena! igral sem zoper pre-sodek kaj nevarno igro ter jo izgubil. Bebec, ki se zdravnik naziva, proglasil meje za norca; dobri mi prijatelji so z veseljem potrdili sodbo nevedneža. Sedaj sem tu zaprt, in za zmeraj zaprt. Ali morem resnico zatajiti? Ne, nikakor ne! Videl sem svobodo, okusil sem s konci svojih ustnic to vpijančljivo medico, v daljavi sem zagledal ta večni uzor, in norec sem! Nečem več ozdraveti! Francozje imajo še več duha, kakor si ga sami prisvajajo. Zapirati ljudi, ki mislijo, ki presojajo in ki govore, to je drznost večine, čegar učinek je ne-izmotljiv. Kjer je oblast, sila, tam je pravo, javno mnenje. Le pojdite, srečne ovce ! le tihoma hodite na pašo ali si pa bleketaje mej seboj ponavljajte, da ste kralji sveta; vaši pastirji vam gotovo ne bodo zabranjevali tega nedolžnega veselja. Kratkočasite se, uživajte življenje, ničesar se vam ni bati; le blodnoinisleči bi vam lehko motili pokoj, a ti so za ključem in zapahom; čim modrejši je človek, tem bolj se sineje. Moja žena me ne obišče; toli občutna je! žalost bi jo umorila! Svojih otrok nečem videti. Ubogi Henrik, kako bi našel svojo srečo, ko bi mojo bolezen podedoval ? In tebe, draga Suzana, ljubim preveč, kakor da bi te videl jokati. Solze ljubeče hčere so jedina izkušnja, ki bi mučenika lehko pretresla. i Sosedje me neso izpozabili. Kose mi je pisal, i da ga moja nesreča nikakor ni osupnila; v tem za-; sleduje roko jezuitov; moja žena je zahajala prepo-i gostoma k maši! Zasleduje tudi razširjeno zaroto, i od častnih očetov nasnovano: jezuitje, pravi, šun-• tajo severne države na južne, Evropo dražijo k uporu ' ter pogin sultana v Carigradu pripravljajo. Vsi prevrati so njih delo, očetje so vzrok vsakateri nesreči; njegov časopis mu je odkril to strahovito in ostudno skrivnost. Rose je pameten mož, svoboden leta po ulicah; jaz pa sem norec, zato sem zaprt! Tu le je list polkovnika. Ta junaški Saint-Jean se opravičuje, da je nevedoma pomogel, da so me zaprli. Hotel je, pravi, dohtarju 01ybriju ušesa odrezati; a ta slepar se ni udal tej operaciji. Polkovnik pristavlja, da mi je krivico storil in da je pripravljen, jo poravnati. Da bi mi vzel vsaktero pravo, zoper njega se pritoževati, nasvetuje mi, da bi si oba — drug drugemu, v možgane ustrelila. A igra ni jednaka; jaz ne morem vsprejeti te ljubeznjive ponudbe. Saint-Jean piše o politiki; ua spomlad vidi povsodi se vnemati vojsko; neizmerno je njegovo veselje. Vojak je ter prepričan, da so ljudje le na svetu, da se mej seboj pobijajo, be so matere z ne-izrečnimi skrbmi sinove do dvajsetega leta vzgojile, storile so to le, da jih v pobijalnico pošiljajo. Polkovnik je svoboden; pač je pameten mož, a jaz sem norec! . . ('itajmo časopis; jaz sem le še gledalec, ki iz zamreženega predelka glumo in glumače svojega časa opazuje. Poslužimo se jedinega prava, ki mi še ostaje, sikajmo! (Didje prih.) njem nikdar ne Laha ter nad drugimi ne žopiri, kar so lastnosti le onega, ki o njem tako pi&e. Gosp. dopisatelj je tudi po obe. svet. Janezu Jurci iz Gorenj mahnil, češ, da ga je g. glavar oštel, „ker so se vse druge osebe volile, kot so bile zapisane v zapisniku, ter je on k temu molčal". Kaka malenkost se mu predbaciva, pa še ta nejasno. Stvar je bila taka: J. Jurca je molčal, koje pričel volit jeden posestnik iz njegove vasi, kojega je po imenu, priimku in prebivališči poklical iz zapisnika g. glavar, pomota bila je le v tem, da ni bila h. št. prava, Jurca pa tega ni bil zapazil, toraj je čisto razumljivo, zakaj da je molčal. A radi tega Jurca ni svoje časti omadeževal on je priljubljen in čislan kakor poprej, kar tudi zasluži. Opravičena in občna želja je, du bi mnogo jednacih mož mej nami bilo. Naposled, ko g. dopisatelj ni že nič več vedel in mogel, od same togote, izlil je ves svoj žolč nad nas, ter pravi: „Da so potem" — namreč mi po volitvi — Jedli in pili, kdo bi jim zameril; vsaj vsa njih narodnost le v jedi in pijači obstoji". J S tem je najbolj jasno pokazal g. dopisatelj, da se j drzne vse pisariti, kar mu pride na um; samo, da i bi nas pred narodom črnil. Ali ves slovenski narod nas manj ali več pozna, ter dobro ve, da mi Tod- | nanosci smo v prvem pričetku narodnega prebujenja j pričeli se zavedati, ter da smo od tedaj pa do da- \ našnjega dne ostali iskreni domoljubi zvesti svojemu narodu. To si sicer ne prištevamo v čast, pač nam \ služi v ponos, „da sveto služimo domovini sveti", j kar nam dosihmal, hvala Bogu še nihče ni mogel Oporekati, le jedini gosp. dopisatelj se je to drznil, misleč, da ako je njemu trebuh Bog, da je i nam. j Mi smo in hočemo ostati z dušo in telom zavedni j verni sini majke Slave. Če nam pa to dotični go- I spod zavida, mu ne moremo pomoči. I Gospod doktor, Vi ste res dr. prava, ne pa i sv. pisma, pa vender so Vam gotovo dobro znani j evangeljski opomini: „da naj ljubimo svoje sovražnike, j dobro da naj jim storimo, da celo moliti nam je ■ za one, kateri nas preganjajo in obrekujejo''. Tako |Oam je ravnati, ako hočemo biti Bogu ljubi. Pa, j oprostite nam, Vi ste nekoliko prevročekrvni; Vi Be hočete nad vsemi, kateri Vas neso volili, maščevati, Vi hočete vse pokoriti, a verujte nam, to ni lepo, to ni prav; s tem dajete slab vzgled onim, kateri žele živeti od žuljev svojega bližnjega. A sv. 1 Pavel pravi: ,, Nikomur ne dajajmo pohujšanja, da j se naša služba ne zaničuje; ampak v vseh rečeh se j skazujmo božje služabnike v velikem potrpljenji, v prizanašanji, v prijaznosti, v besedi resnice," itd. in v sv. evangeliji stoji zapisano: „Jest pa vam povem, da vsak, kateri se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe." Vaše žuganje proti onim, koji so cerkvam na zaostalih obrestih kaj dolžni, a neso Vas volili, da jih bodete zaradi tega iz hiš izgnali, ni lepo ni kristi-jansko. Sv. Pavel pravi: „Glejte, da ne bodo kdo komu hudega za hudo vračeval." Kdor se pa svoje državljanske pravice zaveda, ter prosto voli po svojem prepričanji, temu nihče zameriti ne more in ne sme. Ako se pa bode z vso silo proti takim volil-cem ravnalo, ter se jim bode to v zlo štelo, da neso po „komandi" volili, potem pa jjni treba več volitev; kar Vi recite, ti pa ti naj bodo izvoljeni. Maščevati se nad nekaterimi, koji so cerkvam dolžni, je Vam kaj lahko. Vi dobro veste, da obresti od nekaterih so toliko zaostale, da kmalu glavnico presegajo, in je plačilo težavno. Vaš pooblaščenec pa tudi rad uboga ter pritisne brez usmiljenja, ako je treba. Pa kaj bi tudi ne, vsaj to njemu marsikateri Btotak na leto donaša, dasiravno ni morda zakonito pooblaščen. Tako smo vsaj morali čuti, da morajo namreč taki pooblaščenci biti potrjeni tudi od strani ključarjev, ali bolje, od dotičnih starešin — vsaj ključarjev pri nas ni, ker vse ključe od cerkvenih skrinjic hrani g. župnik — a naši starešine o jed-nakem potrdilu ničesar ne vedo, da mnogo je njih, ki so celo proti g. Lenasiju, kateri je sicer mož na mestu. Pa še to naj nam bode mimogrede dovoljeno vprašati: zakaj ta poslednji ne da za prejeti denar vsacemu pobotnice V Koliko pomot in krivic Be zna zgoditi, ako jeden ali drugi umrje ? Nam je dobro znano, da jih je že mnogo gospod Lenasi tirjal, akoravno so bili že poprej dotični dolg pobotali ter da so po sreči za to pobotnico imeli, jednake pomote se godijo pa še vedno. Ako se torej to godi na svežem lesu, kaj se zamore pa še le ne suhem! K .leseni«« ob Uskokih 2. julija. [Izviren dopis.] 20. maja t. 1. bil je tako zvani pouk o filo-i kseri v Veliki dolini v namen, da se „preparirajo" i izvežbanci o trtni uši; v Veliki dolini pa menda j zato, ker se je v bližini — Cigelneku — našla naj-j prej trtna uš, in zmatrati se sme to okrožje kot : gnezdo ali prva domovina trtne uši v Veliko-dolin-i ski županiji. Pouk bil je a) „Poslušanje berila", bral g. j Reichl, b) ogled okuženih vinogradov in po filokseri i napadenih trt. Zadnje bilo je važno, pa le za tujce, ! da si namreč ogledajo po uši napadene vinograde, : trte itd., a za domačine ni bilo ravno potrebno ne i prvo ne drugo, ker že vsak predobro pozna škodljivo uš in nje žalostne učinke. Kakor se je razdelil pouk v dva dela, tako razdelili so se tudi udeleževalci „ zanimivega kurza" v dve vrsti: a) — menda vladna! — iz tistih, ki so dobili na dan po 3 gld. in povrnene vozne in druge troške; torej, kateri so bili od dež. vlade plačani. — Mej njimi nek graščak, nemčur „prvega reda", in nek Bolim iz — Ljubljane (!!) — menda za vinograde na Golovci. — b) iz prostovoljnih ali neplačanih poslušalcev. Ker so pri pouku plačani in neplačani pri jedni mizi vkupe sedeli in vsi jedne in iste vinograde obiskavali, menim da so bili vsi za „izvedence" po g „st roko v n j ak uM Reichcl-u jednako „preparirani". A temu ni tako. Naučili so se plačani poslušalci več. — Vlada deželna poslala je že dvakrat — nekega menda „dvojnopreparirancga" — Bolima iz Ljubljane semkaj trtne uši iskat! To se pač pravi nam Dolenjcem prav pošteno metati peska v oči. Ta Bolim, zdaj v Ljubljani, v katere okolici se največ vinogradov nahaja, je zdaj že s prepariranjem vred trikrat tukaj iz daljne Ljubljane! Kdo plačuje te drage potne brezpotrebne troške? Plačuje jih, kakor vsekdar, davkoplačevalec, a po nepotrebnem. Strokovnjakov v zadevi filoksere imamo mi dosti, brez takih usiljencev. Gosp. Dolinar iz Vel doline najde trto od trtne uši napadeno pred o polunoči, nego Boh m opoludne pri solnčnem svitu. G. nadučitelj Račić, bivši vinorejski slušatelj, ravno tako pa tudi gg. Froidl, Hočevar, Namorš, Rozman, Tancig, ki so bili tudi pri ravno istem pouku, kakor g. Bolim! Kaj se ti gg. neso li toliko naučili, kakor omenjeni plačani gospod? Vinograde naše bode g. Pireu na ljubo trtna uš uničila, kateri še drugi gospodje pomagajo. Denarja za napravo trtnic z ame-ričanskiini trtami itd., tega pa ni. Glavna stvar so dijete tistim, ki so peto kolo pri vozu, a denarja potrebni ali vsaj gladni. Domače stvari. — (Naslednik Miklošiču.) Profesorski kolegij filozofske fakultete na vseučilišči Dunajskem predlagal je jednoglasno dr. J. J agića za stolico slavistike, izpraznjeno po umirovljenji prof. dr. viteza Miklošiča. — (Sobotni dogodek) pred kazinskim vrtom dal bode tudi sodniji opraviti, ker je g. P., katerega je Anton vitez Gariboldi s palico po glavi udaril, proti slednjemu tožbo uložil. — (Iz Tržiča) se nam piše: Ko so nas zadnjič Ljubljanski nemškutarji obiskali, bilo je veliko govorov in c. kr. profesorji imeli so dovolj prilike, poudarjati nemško kulturo. Pri tem pa se je, kakor se govori, prof. Gar t enauer-ju jako sitna neprilika pripetila. V svoji govorniški gorečnosti vskliknil je, da je današnja slavnost priča, „dass die deutsche Cultur auch schon in d a s e n 11 e g e n-ste Nest gedrungen ist". Seveda je takoj skušal popraviti ta mučni „lapsus linguae", a Tržičanom se je bil že kljun obesil. — (Konfiskacija.) „Slovenca" včerajšnjo številko zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka: „Pruska zastava pod našim cesarjem". — (Učiteljska konferencija za okolico Ljubljansko,) koje dnevni red smo zadnjič priobčili, odložila se je na n edol oč en i dan, to pa vsled nezgode, ki se je, kakor smo poročali, pripetila okr. nadzorniku g. Levstiku. — (Kraujsko veteransko društvo) pod pokroviteljstvom presvetlega cesarja napravi prihodnje nedeljo v 12. dan t. m. izlet v Škofjo-loko, kjer bode praznovalo desetletnico svojega obstanka. — (Na moškem učiteljišči) končali so se zrelostni i/piti preteklo soboto. Izpit delalo jih je 21, z dobrim vspehom 15, pet palo na jedno leto, jeden pa na 2 meseca. — (Na ženskem učiteljišči) prične se zrelostni izpit v 13, dan t. m. — (Sv. Petra in Pavla som en j) bi bil včeraj gotovo prav dobro obiskan, da ne bilo tako neugodno vreme. Dež lil je, kakor iz škafa, tako, da je vsa kupčija stala in le proti poludnevu je nekoliko pojenjalo deževati. Kljubu tako slabemu vremenu prignalo se je 1481 glav živine in sicer: 540 konj, 495 volov, 360 krav in 8G relet. Tujih kupcev bilo je veliko, posebno Nemcev, mej njimi tudi nekaj Dunajskih mesarjev. Nekemu kmetovalcu se je na somnji ubilo lepo 7 — 8 mesecev staro žrebe; živalica je poskočila in v znak pala na zemljo ter si zlomila tilnik. — ( ,Vienac") prinaša že več številk za-! pored „Žumberačke elegije". Spjevao Jovan Hra-j ni lovi ć. Opozarjamo vse prijatelje pesništva na j te izredno krasne poezije, — (Naš rojak g. dr. Križan) izdal je knjigo „Nauk o čuvstvih", katero hrvatski listi 1 zelo hvalijo. „Varaždinski Glasnik" piše o ' nJeJ! „Ovih dana primismo prvi svezak „Nauk o čuvstvih" od dr. J. Križana, koji ovime radostno i pozdravljamo, pošto bi bilo prvo popularno djelce ove struke, koje bi moglo služiti za po-rabu na srednjih učilištih, te na višjih ginin. škola. Jezgroviti in čisti slog, koji nas na prvom mjesto susreće, spaja se u skladnu cielinu sa jasnim i lahko shvatljivim načinom tumačenja, te možemo ovu knjižicu svakomu bolje naobraženemu čovjeku toplo preporučiti. Od gosp. profesora pako nadamo se, da će svoj rad i nadalje nastaviti." — „Pozor" v Zagrebu piše: „Nauk o čuvstvih. Naslov pokazuje, o čem se u knjizi radi i već sama nnmisao gosp. pisca hvala je vriedna, jer se psihologijska pitanja u našem jeziku još premalu razpravljaj u, a mladež srednjih škola i preparandija ipak mora učiti psy-hologiju. G. pisac razpravio je ovaj odsjek psyho-logije točno a ipak jasno, tako da će spis ovaj jako dobro doči učenikom, koji uče psyhologiju i mi želimo, da dok nedobijemo podpune psyhologijo za za naše škole, da pisac nastavlja razpravljati ostale dielove ove znanosti. Bolje je, da se mladež ovako pomaže, nego da mora učiti po njemačkih autorih ili pak pisati za učiteljem, što je uz ostali školski napor jako mučno. — V „Agramer Zeitung" I z dne 30. junija t. 1. pa to knjigo jako laskavo ocenjuje strokovnjak dr. .J. Krnst, želeč, da bi g. dr. Križan kmalu izdal drugi zvezek. — Z ozi-rom na te soglasne kritike bilo bi pač želeti, da bi se „Matica Slovenska" odločila in izdala dr a. Križana psihologijo in logiko; ki je že več let v rokah Matici nega odbora. — (Razpisane učiteljske službe.) Na čveterorazrednici v Sent Vidu: Služba nadučitelja. Plača 600 gld. in stanovanje. Služba druzega učitelja s 500 gld. na leto in stanovanje. Eventuvalno razpisani sta tudi dve drugi službi 450 in 400 gld. na leto. Prošnje do 1. avgusta t. 1. na c. k. okrajni šolski svet za okolico Ljubljansko. — Službe učiteljev na ljudskih šolali v Orehku, na Razdrtem in v Ustji, službe drugih učiteljev v Slavini in v Vre-mah, Plača po 400 gld. Prošnje do 14. avgusta t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu'1: Velegrad 7. julija. Zastopniki slovanskih narodov, zbrani pri svečanosti tisočletnice Metodijeve, sklenili so v spomin na to vele-važno svečanost, ustanoviti časopis, ki bode izhajal v vseh slovanskih jezikih. Pariz 7. julija. Zbornica odobrila je Tientsiusko pogodbo. London 7. julija. V gorenjej zbornici govoril je Salisbury obširno o afganskem in egiptskem vprašanji. Naglašal je, da je delovanje vlade v prvem vprašanji precej omejeno, ker se morajo izpolniti zaveze naših prednikov. Tako je n. pr. glavna zapreka prelaz Zulfika., ki bi se, kakor se je emirju obljubilo, moral priklopiti afganski zemlji. Pogajanja vrse se od strani Rusije in Anglije z resno voljo, da bi se stvar prijazno poravnala. Tega se je tudi nadejati. Pogajanjem, ko bi bila tudi že dognana, ne sme se zaradi razmer v tamošnjih deželah pripisovati končne odločujoče važnosti, zategadelj morajo se utrjevanja ob meji energično nadaljevati. Kar se tiče težav v egipfr-skem vprašanji, pravi Salisbury, da so ogromne, upa pa, da se bodo premagale. ■ Gradec 5. julija. V Rimskih toplicah umrl je v noči vojvoda Aleksander Virtemberški, general konjice. Madrid G. julija. Včeraj tukaj 5 osob za kolero zbolelo, 3 umrli. Po provincijali umrlo 660 Ijndij._ VMpešui adravilni \*p«-li. Vsakeršno trganja po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z M o 11- o v i m „Francoskim žganjem". Cena steklen i i 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštn. m pov/.etji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Duuaji, Tueblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (11—5) Eksekutli iie dražbe. 1/. uradnega lista.) 1. eks. držb. pos. Janeza Lenčeka iz Ihana, 3948 gld. 66 kr., 18. julija na Brdu. 1. eks. držb. pos. Stepana Jakše z Vrtač, 860 gld., 22. julija v Metliki. 2. eks. držb. pos. Janeza Klopčiča iz Cemšenika 21. julija na Brdu. 1. eks. držb. pos. Janeza Pečarja, 1052 gld., 21. julija v Litiji. 3. eks. držb. pos. Ive Nemaniča iz Zelebeja, 2676 gl., 31. junija v Metliki. 1. eks. držh. pos. Katarine Tome iz Primostka, 364 gld., 25. julija v Metliki. 3. eks. držb. pos. Janeza Kasteliea iz Male Preske, 14*51 gld., 17. julija v Litiji. 1. eks. držb. pos. premakljivega blaga Antona Ka-manna iz Ljubljane, ti79 gld., 13. julija v stanovanji Ka-mannovem na mestnem trgu. 1. eks. držb. pos. Janeza llft-nigsmaua iz Semič a, 1140 gld, 6 avgusta v Metliki. 3. eks. držb. pos. Marije Slanec ti Rozalnic, 680 gld.. 20. novembra v Metliki. 2. eks držb. pos. Ignacija Ullija iz Rateč, 100 gld., 28. julija v Ratečah. 1. eks. držb. pos. Martina Bajuka iz Radovice, 1885 gld., 25. julija v Metliki. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 6. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 0,'mm. 73582 mm. 736 15 mm. 17 2nC 17 6° C lb-6"C si. jvz. si. zah. brezv. dež. obl. obl. 37'OOmm. dežja. Srednja temperatura 17D, za 1*7* pod normalom. IDijLnaoslssi borza dne" 7. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........82 gld. Srebrna renta ......... Zlata renta .......... Akcije narodne London ... ....... Srebro........... Napol. ..... . . C. kr cekini ...... Nemške marke . .... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 4°/0 . .... „ papirna renta 5u/0 . ... 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig. . . Dunava reg srečke 5u/„ 100 gld Zemlj obč avstr 4'/t0/0 alati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfov« srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trainmway-društ vel}. 170 gld a. v. . . 82 gld. 60 kr. 83 n 45 _ 108 n 85 n 99 i» 36 n 861 » — n 285 u 90 n 124 i» 35 n 9 n n 86 n n 5 n 89 n 61 M 05 n 127 V 25 ■ 167 76 109 II — n 99 25 n 92 |f 70 n 104 n — n 116 • — n 124 R — n 114 If 25 106 n 25 M 175 75 n 17 n 75 n 98 9 75 | 194 t 90 Št. 4283. £ Podpisana slav. p. n. občinstvu udano naznanja, ♦ ^ da bode + ! kamnoseško obrt i ♦ po ranjkeiu svojem moli nadaljevala pod svojim ime- ♦ ♦ nom ter priporoča svojo zalogo opeke in knint»n|a T + in prosi za mnogobrojna naročila. (396—1) + I JI »rija Vodnik ♦ ^ -v I , j m I > 1 j:t u i ili v Podutiku. ^ Razglas (398—1) glede oddaje izpraznjenih deželnih sirotinskih ustanov. Začetkom šolskega leta 18*5/6 bode zopet na deželne stroške nekaj dečkov in deklic v tukajšnjo sirotišnico vsprejetih, morebiti se bodo tudi nekatere sirotinske ustanove na roko podelile. Te ustanove namenjene so ubogim sirotam iz Kranjskega od 6. do izpolnjenega 15. leta starosti, katere obiskujejo ljudsko šolo, kolikor jih postava veže. Prošnjiki za te ustanove naj dokažejo starost po rojstnem listu, ubožtvo, sirotinštvo, in sicer: so li popolnoma sirote, ali pa le brez očeta ali pa brez matere, bivališče, telesno in duševno zmožnost za vsprejem v sirotišnico po zdravniškem spričevalu; potem naj dokažejo, ali že kako šolo obiskujejo, — tudi je navesti, kdo siroto postavno zastopa, ali kdo je njeni od sodnije postavljeni zastopnik (jerob). Nekolekovane prošnje naj se ulože pri dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani pa pri mestnem magistratu do 15. avgusta I. Iss5. Za tiste sirote, za katere so se že v tekočem letu poslale prošnje na deželni odbor za vsprejem v sirotišnico ali za podelitev sirotinskih ustanov in katere se še neso rešile, ni treba sedaj prošenj ponavljati, ker se bode pri prihodnjem oddajanji na nje primerno oziralo. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 6. julija 1885. (397-1) Kovaškega učenca, kateri mora takoj ustopiti, išče Štefan Keršič, koTHHki inofHler v NpodnEi ŠiAkt poleg Ljubljane. VELIM RAZPRODAM. Posoda iz ploščenine, železna, postekle-nena in porcelanasta posoda prodaja se pod tovitmiftko ceno ■lil N Ilirom živillNltCIll sejmišči llilNprotl parnega mlina. Častiti p. n. občinstvo vabi udano (395—2, J". O-., trgovec s posodo. i Cvet zoper trganje je odločno najboljše zdravilo zoper Jtrotin ter revmatizetn, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in Vite itd., malo rasa, 6e se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po tir. Malici" z zraven stoječim SclvutvmaTff. znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Naročila z dežele izvrše se takoj. n:i4 \ic\ \ ric\i40< *;v zraven rotovža v Ljubljani. (401—i) Tulci: 6. julija. Pri N|«>iiu : Homeš, Heitz z Dunaja. — pl. Sandrini iz Trsta. — Hcller iz Pulja. — Seligmann z Dunaja.—Grassi iz Trsta. — Dr. Stiglic iz Karlovca. — Dr. Gatterno, Bar-toletti iz Trsta. — Kloss iz Celovca. — Mlakuž z Notranjskega. — Weisse iz Prage. — Perift iz Urna. Pri *lall4ls Immergut z Dunaja. — Schart iz Gradca. — Gruber, Testin iz Kočevja. — Nedog iz Ljubljano. Umrli so: 3. julija: Viktorija Porcnta, krojačeva hči, 3 mes., Groharjeve ulice št. 4, za drisko. — Frančiška Lapajne, poštnega oficijala žena, 29 let, Pred Igriščem št. 2, za jetiko. — JoBipina Erzin, magistratm-ga uradnika hči, G mes., Kravja dolina št. 7, za drisko. — Anton Novak, delavčev sin, 13 mus., Poljanska cesta št. 18, za jetiko. 5. julija: EmilijaFuK, zdravnikova hči, 13 let, Gospodske ulico št. 4, z vnetjem srčne kožice. — Val. Zeaohko, tovarnar, 78 let, Mestni trg št. 8 , za osla bij enjein moči. — Amalija Gracheg, brzojavnega uradnega sluge hči, 17'/« leta, Poljanski nasip št. 8, za jetiko. 6. julija: Alojzij Wieser, j ključavničarjev sin, 2. meseca, Stari trg, št. 19, za drisko. — i Alojzij Gostič, paznikov sin, 4 leta, Streliške ulice St. 14, j Brlghthovo bolezen m obistih. V dež. bolnici: 30. junija: Matija Pezdir, gOBtač, B0 let. za oslabljenjem. 1. julija: AnaŽgavc, dekla, 23 I., za kronično tuberkulozo. 3. julija : Martin Golob, si-tar, 45 let, za vodenico. 5. julija: Marija Valušnik, gostija, 72 let, zavplućnim edemom. — Franc Štisteršič, delavec, 31 let, za kronično tuberkulozo. Cez nekaj dni V tukajšnjem deželnem gledališči i « i t m : (400-1) predstava, | katero bodeta priredila sloveča čitatelja mislij HOMES & Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že vrč mesecev sem imel hudo mrzlico, katere neseni mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. S spoštovanjem Slavonija. Josip Bene*, Kastel Št. 23. Velecenjeni gospod! Iz Brca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodčeve bolečine, 6o tudi že nesena imel nobenega upanja, da bi mi Še kaj pomagalo. Še jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. Lel&uer, dimnikar. Hitra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domač«? sredstvn, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zeliščjako skrbno, upliva uspešno pri vseli težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljcvanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-8in ra upliva je zdaj gotovo in prizuano IJuttskn —8, V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; Vil]. Mayr, lekur; Eras. Blrsohitz, lekar; Jo«. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj t ni: Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savuik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Jos. Bergman, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-■tofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirnor, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Delta Daniaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Foraboschi, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: C. Arazim, lekar. {j)4F~~ Vse lekarne in večje trgovino z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: ^rsižfeo doz^HL^če rr^a-zllo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) koBci, zoper revmatične otekline in puti ko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potue noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vueto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline Be hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-jo in r«no ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker Litro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bol.ia gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snotoui (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V ikatljicah po 23 in iW. (136—9) VSulzani za niio. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vol). Izdatolj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".