Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 Ček. račun: Ljubljana St I0.6r)0 in 10.349 za inseratej Sarajevo Stv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunnj 24.79' Uprava: Kopitarjeva b. telefou 299? Telefoni oredniStvai dnevna alnžba 2050 — nočna 2996. 2994 in 209« T*" (shaja vsak dan sjntrnj, razen ponedeljka In dneva po prazniku Ob krsti krati a Zedinitelja: Mirno naprej za nakazanim ciljem V pozdrav Nj. Vis• knezu Pavlu Včeraj je jugoslovanska prestolica sprejela svojega novega vladarja kralja Petra II. tako, kakor smo pričakovali, žalibog. da je to bila manifestacija žalosti in veselja obenem. Radost, da nismo po tragični ugrabitvi kralja Aleksandra ostali brez vladarja, je kalija zavest, da je nas kralj-vitez in zedini-telj mrtev in da se njegovo mučeniško truplo nahaja na poti v domovino. Ob tej bridki izgubi nam je na drugi strani v tolažbo, da je božja previdnost izročila vladarsko žezlo v roke naslednika, ki po svojih vrlinah ne bo zaostajal za svojim očetom. Naš novi vladar je še mladoleten. Zato ga bo po zadnji volji pokojnega kralja in v smislu ustave nadomestoval svet regentov, ki mu je v svoji oporoki kralj Aleksander dal predsednika v svojem bratrancu Nj. Vis. knezu Pavlu Karadjordjeviču. Kralj Aleksander je gotovo še le po tehtnem prevdarku izbral prav kneza Pavla za prvega kraljevega namestnika. Vedel je, da osebnost Pavla združuje v sebi vse one lastnosti, ki dajejo jamstvo, da bo prvi namestnik uspešno nadaljeval veliko delo rodu Ka-radjordjevičev, katerega potomec je tudi on. Knez Pavle gre sedaj v svoje 42. leto, je torej v polni moški dobi, ko človek še združuje zanos mladih let z življenjsko skušnjo in tedaj tudi lahko ustvarja dela trajne vrednosti. On je sin kneza Arsena, brata kralja Petra I. Osvoboditelja, očeta pokojnega kra- lja Aleksandra Zediniteli''. Študiral je dom%, šolal se je na Anglešk- v demokratičnem duhu in to na izrecna o kralja Petra T., ki je njegovo šolanj sam osebno nad- ziral. Postal je »Mas xrse«. Na Nj Vis. knezu Pavlu so že v ji mladosti opa- zili izreden smisel •/. .u :'uost in lemu nagnjenju je ostal tn zvest. T»'-o ie postal mecpn jugoslovanskih umetnik., .n njegov muzej je prenapolnjen z njihovimi deli. Knez Pavle je tudi velik dobrotnik in je bil baš zaradi njegove srčne dobrote in njego-vega pravičnega krščanskega socialnega čuta z zakonom postavljen za predsednika Rdečega križa. Toda knez Pavle je tudi poskusil trdote vojaškega življenja in še letos ga je pokojni kralj imenoval za gardijskega polkovnika. On torej dobro pozna potrebe naše junaške vojske, ki je v teh razburkanih časih neprecenljive vrednosti za varnost naše države, naše zemlje in naših domov. Nj. Vis. knez Pavle jc najbližji sorodnik pokojnega kralja. Kot takšnega je veliki vladar stalno obveščal o vseh svojih načrtih in o vsem svojem delu za končno ureditev države. Izročil mu je tudi važne misije v inozemstvu, kjer vživa knez Pav^e ogromen ugled in spoštovanje. Naravno je, da je po vsem tem dobro vpeljan v vse državne »osle, saj ga je do danes vzgajal ssm pok o ni kralj, saj sta oba, kralj Aleksa-' o njegovi roki — tako smo trdno prepričani — zajel vso globino, izčrpal vso predragoceno važnosl in zgodovinsko pomembnost velikega trenotka in vso to bogato setev idealnih sil, ki klije i/, srčne krvi Zedinitelja, vpletel v najdražji ne-strohljiv venec, ki p moremo Jugoslovani pokloniti svojemu kralju na grob. V novo dobo jugoslovanske države stopumo pod njegovim vodstvom s sigurno zavestjo, do je kraljevska oblast izročena možu, ki ne bo dopustil, da bi se začela vrivati nova nezaupanja, nova preziranju in sumničen iu, ki bi mogla razkrajati to celoto, ki se še nikoli v 15 letih naše države ni pokuzaln v tako krasni harmoniji kot na sedanji veliki žalni praznik. dovje. Eno letalo Aerokluba je odletelo proti ladji »Dubrovnik«, da na odprtem morju spusti na krsto velikega mrtvega vladarja lavorjev venec. Ko prispe ladja »Dubrovnik« do |x>mola majorja Stojana, bodo dvignili na ladjo most, ki je zgrajen v ta namen ter zavit ves v črnino. Krsto s posmrtnimi ostanki blagofiokojncga kralja Aleksandra bodo prenesli mornariški častniki z ladje ter jo postavili na katafalk. Nato to žalni mimohod potrtega prebivalstva. Ob 9.40 bodo prenesli krsto s katafalka na vlak. Truplo velikega jx>kojnika bodo nosili admiral Polič, divizijski general Radenkovič, general Todorčevič, kmeta Dujo Krsturovič in Franjo Pilič, ban Jablanovič, načelnik ing. Kargotič in bivši načelnik dr. Račič. V Split priplujejo posebne ladje iz vseh dalmatinskih mest in Hrvaškega Primorja. Davi je priplulo več ladij Jadranske plovitbe z množicami naroda iz vseh otokov in obmorskih mest. Ob 12.30 je priplula iz Metkoviča |*Dsebna ladja z načelnikom dr. Košicom. Iz hercegovskih mest je prišlo veliko število delavcev in kmetov. Jutri zjutraj pride s posebno ladjo s Sušaka okoli 1000 oseb, iz Dubrovnika pa tudi 1000. Iz Šibenika pride v Split 3000 meščanov. Zagreb, 13. oktobra, b. Izdelan je končni načrt za sprejem viteškega kralja na njegovi |>oti iz Zagreba v Beigrad. Vlak pride v nedeljo ob 21.40 in se ustavi pred dvorsko čakalnico. Krsto prenesejo v dvorsko čakalnico in jo (»stavijo na katafalk, ob kateri bodo držali častno stražo častniki zagrebške garnizije. Njim nasproti pa bodo stali člani Sokola v uniformah. Nato se prične mimohod meščanstva. Venci se ne bodo polagali, ker se,ho to izvršilo |>ri pogrebu v Belgradu. Vse žalne svečanosti sc bodo izvršile z največjo j>obožnostjo. Predsednik francoske republike udeleži kraljevega pogreba se Pariz. 13. okl. c. NI »de? svojemu lastnemu nasilni in vsestranskim željam francoskega naroda, izraženim po časopisju, sc jo predsednik francoske republiko Lebruu odločil, , vsoj Franciji je tu sklep vzbudil največje navdušenje. Kdo so morilci? Pogreb Louis Earthou-a francoskega zunanjega mhiistra Puiiz, 13. oktobra, c. Danes popoldne ob 13.30 francoskega časa so se začele pogrebne svečanosti za pokojnini ministrom Barthoujem. Ves prostrani prostor pred palačo zunanjega ministrstva ob obrežju Szine, ve« monumentalni prostor pred Hotelom dns lnvalidcs in vso širino mosta carja Aleksandra so napolnile ogromne množice Parižanov. Ob 13.45 so prenesli Barthoujevo krsto na oder pred mini-srslvom, kjer so ie čakali predsednik republike Lebrun, žalujoča Barlhoujeva rodbina, vsa francoska vlada, ves diplomatski zbor, ves konzularni zbor in atašeji tujih velesil, zastopniki akademije znanosti in umetnosti, vseh francoskih fakultet, predsedniki državnega sveta, kasacijskega sodišča in francoskega zunanjega sodišča. Malo pred 14 so visoki uradniki francoskega zunanjega ministrstva dvignili krsto in jo poli i mrtvaški gala voz, ki ga je vleklo 6 do tai i ..o drapiranih konj. Ob krsti je stopalo 6 cseb, ki so predstavljale francosko vlado, francosko akademijo, francoski ambasad orski zbor in Sorbono. Ker ji pot od zunanjega ministrstva do invalidov razmeroma kratka, so se invalidi in bivši bojevniki zbrali v špalirju, da tako izkažejo zadnjo čast velikemu francoskemu rodoljubu. Pred Galienijevim spomenikom sta bili postavljeni dve črni tribuni. Desna za predsednika republike, francosko vlado in diplomatski zbor, leva pa za Barthoujevo rodbino in sorodnike. Točno ob 14 francoskega časa ic stopil na črni govorniški oder ob Barthoujevi krsti ministrski predsednik D o u -m e r g u e, ki je izrekel sledeči govor: Govor predsednika vlade: Gospod predsednik republike! Gospodjel Dana mi je bridka naloga, da moram pred to krsto, ki zakriva enega največjih Francozov, orisati življenjsko pot lega velikega politika. Vse njegovo delo jc bilo zmeraj storjeno iz ljubezni do domovine. Bi! je sin one generacije, ki je živela iz poraza 1. 1870 in živela v upanja na dvig Francije in na zmago leta 1918. Baithou jc ljubil Francijo z vsem svojim velikim razumom. Ljubil je Francijo in francoski narod z ono jssnostjo, lastno pravemu Francozu, ki je zmtiaj v popolni harmoniji od navdušene dejavnosti do hladnega razuma. Francija je bogata na takih možeh, ki so njeni adjutanti in voditelji hkrati. Ko je plavala nad Francijo velika nevarnost politične krize v 1. 1913, je bil Barthou tisti, ki je pravilno slutil znamenja časa in izglasoval zakon <» triletni cbvezni vojaški službi. Takrat marsikdo ni razumel Barthoujevega pesimizma, ki pa nas je vendaile naio ob Marni rešil najhujšega. Med svetovno vojno sem imel priliko opazovati Barthouja pri delu. Videl sem solze v njegovih očeh, ko je z vodilnega mesta moral opazovati klanje naše nadebudne francoske mladine. Kot takega ga moreni sfmo postaviti mladini našega časa za vzgled kot človeka, ki je bil zmeraj pripravljen, močan in pravilna vrednotil, kaj je nuino in potrebno. V miru po 1. 1918 je služil Franciji prav tako ' Zagreb. Glasom obvestila železniškega ravnateljstva bo vozil Iz Ljubljane do Zagreba v nedeljo zvečer poseben vlak z odhodom iz Ljubljane ob 22.20, ki bo imel postanek na vseli postajali. Udeleženci iz smer! Maribora imajo na ta posebni vlak /.vezo z rednim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 21,-10. — Povratek posebnega vlaka Iz \ •—- -----—•—— ----.-■'- - pilfiiijaliii vremenska nanovo«!: Pretežno oblačno in hladno, V iužnili Alpah še lepo. Zagreba bo ob 3.20 s prihodom v Ljubljano ob 7 zjutraj v ponedeljek. Udeležencem se priporoča, da se posluzljo samo tega posebnega vlaka, ker je zn jiokionitev prebivalstva dravske banovine dolo- I 6en čas od 2 do 3 zjutraj. Vožnja v Belgrad. V Belgrad bosta vozila i/. Ljubljane vsaj po en poseben vlak v torek in sredo. r as odhoda iz Ljubljane se bo pravočasno javil. vendar naj zunanji udeleženci pridejo v Ljubljano. oziroma v Zidani most z vlaki, ki imajo priključek na redni večerni brzi vlak proti Belgradu. Udeleženci, ki bi potovali v ponedeljek, bodo potovali z. rednimi vlaki. Občinski odbori naj najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra zvečer javijo najbližji železniški postaji, koliko udeležencev (občinskih zastopnikov, predstavnikov društev in po-edineev) bo vstopilo na ondotni postaji in s katerim vlakom nameravajo potovati. Venci. Občinski zastopniki poneso s seboj v Belgrad vence. Komomoraclje na šolali. Osnovne šole morajo po odredbi ministrstva 7,a prosveto imeti v ponedeljek. 15. oktobra prvo učno uro predavanje o tužnom pomenu dneva, na katerega prispejo v državo p.emskl ostanki blagopokojnega kralja Alo-ksandrn L in se prepeljejo v prestolnico. Pri predavanjih jo posebno naglasi!! velika I n I a kralja Zedinitelja pri osnovanju in ureditvi naše zed i njene domovine. Nato je počastiti spomin nesmrtnega kralja s pobožnim molkom. Odginlitov sejmov. Po naročilu ministrstva za trgovino si1 vsi sejmi, ki bi se imeli vršiti v ?e-i t r I p i.-, 17. oktobra, prelože no dan, ki bo kr. banska uprava naknadno določila. Rezultat dosedanje preiskave ne pušča dvoma 0 leni, da je pokojni kralj Aleksander padel kot žrtev teroristične organizacije, ki je gnusno dejanje izvršila po dolgo premišljenem načrtu in koje člani so si postavili za nameti, da dosežejo svoj zločinski namen za vsako ceno. Koliko članov šteje ta Organizacija, se zaenkrat seveda še ni dalo ugotoviti, vendar pa policija upa, da se bo tudi glede tega že v kratkem ustvarila jasnost. Oseba, ki je videla glavnega sokrivca, zločinca, ki je pri izvršitvi svojega podlega dejanja izgubil življenje, lo je Beneš — tako namreč stoji zapisano v njegovem polnem listu — pravi, da je sBeneš« suh, rumenkaste kože, visokega in četverooglatega čela, plavili oči in kostanjevih las. Med zaslišanjem je odgovarjal na številna vprašanja navidezno mirno, ne cla bi trenil z očesom. Njegovi ustnici pa sla se kremžili v ciničnem smehljaju, za katerim se pu skriva strašen strah, da ga ne bi izročili Jugoslaviji. Oseba, ki se ji je zahvaliti, da je policija, primeroma hitro prišla na sled zločinski družbi oziroma poglavitnim članom, je lastnica nekega hotelu v Aixu, v katerem so noče vali trije kolovodjo, preden se' je zgodil v Marseilleu ostudni zločin. Sedaj je mogoče vsaj v glavnih potezah posneti, kaj so ti trije subjekti delali v Franciji od 20. septembra dalje. Dne HOv septembra sta se pojavila dva elegantno oblečena človeka v hotelu »Kocina: v Parizu in sta zahtevala eno sobo: bila sta to Suk, kakor se glasi pravo ime atentatorja, katerega potni list je nosil imo Kelemen, in Beneš . Vratarju sta se zdela takoj nekoliko sumljiva, Med njunim prenočevanjem ju je obiskal neki zolo elegantno oblečen ' nek. ki je bil najbrž Tihomir Nalis. Zapustila :: hotel 3, oktobra. Tihomir Nalis, ki je od 1. ok-lobra dalje bival v Parizu v hotelu »Comodore«, je zapustil Pariz 5. oktobra. Ni gotovo, ali se je potem še en dan mudil v Parizu ali pa je šel na-■ nroti svojima tovarišema v Fontainebleau, kjer jo 1 inda imela očividno svoj glavni kvartir v Parizu. Pakt je, da se jo Nalis dva dni pozneje, to je 7. oktobra popoldne javil v hotelu : Moderne« v Aixu in si naročil sobo z dvema posteljama za dva svoja prijatelja, ki imata priti ponoči". Prijatelja sta resnično dospela okoli polnoči, in sicer sta bila to Suk (Kalemen) in Silvester Malnv. .Beneš je najbrž ostal v Fontainebleau, kamor se je bil podal iz Aixa. Ko je bil Tihomir Nalis pustil svoja dva sokrivca v Al.\u, se je vrnil v Fontainebleau, kjer je našel 'Benešar, ki je bil od zločinske družbe odločen, da napravi atentat na našega kralja v Parizu, ako bi se namera v Marseilleu izjalovila. Nalis in : Beneš ' sta se tedaj nastanila v hotelu v London ' v Fontainebleau. V torek, 9. oklobra, sta napravila kratek sprehod v taksiju in sta popoldne vzela avtobus družbe Fontainebleau-Paris. . Beneš :: sedaj "i bil več potreben. V torek popoldne sta Silvester Malny (nekatera poročila pravijo Šalny) in Suk zapustila Aix z vlakom v Mnrseille in štiri ure potem se je zgodil atentat. Malny se je brez Suka, ki je bil ubit, vrnil v Aix, vzel svoje kovčege in Su-kov kovčeg, plačal račun in izginil. Domneva se, tla sta se v isti uri : Beneš« in Tihomir Nalis vrnila in sicer v Fontainebleau, pobrala svoje stvari, plačala in istotako izginila. In v resnici sta vjela vlak ob 21 in dospela v sredo zjutraj v Evian. Na vsak način sta smatrala, da ne bi bilo pametno, mudili se v tem mestu in sta se zato s taksijem peljala nekaj kilometrov naprej v Thonon, kjer sta ob 17 vzela 'Ive sobi v hotelu v Union«. Toda zdaj so hili vsi obmejni organi že opozorjeni. Ker ne znata francoskega jezika, sta sc morala poslužili tolmača, ki pa ni bil nihče drugi kakor podbriga-dir civilne policije. Ta je seveda takoj obvestil komisarja. ki ima svoj sedež v obmejni postaji Anne- iuas.se. Drugega dne ob 4 zjutraj je hotel :Union« bil obkoljen in ob 4.15 so policisti prijeli oba zarotnika, ki .sla morala pokazati svoje dokumente: dva " e cš k o s 1 o v a š k a « potna iis>lu. eden izstavljen * Trstu od češkoslovaškega konzulata na ime Beneš. drugi potni list, istotako izstavljen v Krstu, pa se glasi na ime Jaroslav Novak (na to ime si je namreč pustil izdali potni list Stihom i r Nalis), Oba potna lista nosita isti vizum. Oba sta imela železniški listek rctoiiT Fvan-Fonlaiiiebleaii. IJene.š je imel novo listnico, ki jo je bil kupil v bazarju De la Jar-djniere« v Parizu, kjer si je bil — kar je zelo značilno — kupil obleko tudi Suk, katero jc nosil, ko jc izvršil atentat. Potem, ko sta Beneš in Novak prestala prvo zaslišanje od I "S—3- ure, sta prebibi v.so unč na stolib vkomisarijatu pod nadzorstvom dveh inšpektorjev. Beneš«. bolan in truden, je prosil mleka, dočim si je dal .Novak,. ki je zelo trdne knnstitucije. prinesti obilno večerjo. liano z jutra j, ko .se je zasliševali ie /ooet : začelo, je Beneš izjavil: Midva sva člana tajne organizacije, ki kaznuje s smrtjo najmanjšo slabost svojih članov. Dokumente, denar in vozne rede sva dobila od svojih -predpostavljenih«.« Komisar sc je trudil, da dobi od aretiranoev še ločne j še podatke, kar je ostalo dolgo brez uspehu, dokler nista po nekaj tirali oba izjavila sledeče: »Dobila sva nalog, dn se podava \ Monakovo v kavarno Doiilsc.her Kniser«, kjer .sc nam je dal predstaviti tamkajšnji načelnik naše organizacije s pomočjo tajnega znaka naše organizacije. Izročil nama je potna lisla in nama dal nalog, da odpotujeva v Pariz via ('u rili. \ (.'iirilin s vsi prejela 5000 frankov in vzela \ lak v Pari/. Nn pariški postu j j se mirna jc predstavil nov vodja naše organizacije in naju spremil \ hotel Rogina«. Oseba, ki jo vi imenujete Kelemen, se je že nahajala v Parizu, iodu midva nisva vedela za nalog, ki ga je Kelemen iincl. Pravila naše organizacije' namreč ne dovoljujejo, da Iii vedeli, kaj je liilo komu naročeno. Nekaj <1 n i potem smo prejeli nalog od nekega drugega vodje, da sc podamo v Ver-sii i I les, potem pa v Fontainoblcau, vedno pričakujoč točnega naloga za najini osebi, V Fontainebleau sva \ torek o 11 9 /večer zvedela po ra-| diu o smrti kralja Aleksandra in sva takoj skle-' uilu. da odpotujeva. Prišla sva v Thonon, du preko jezera vstopiva v Švico.« Policijski funkcijonarji so vprašali, kako se I iineiiujela voditelja, ki sta ju srečala v Mona-i kovem in v Parizu. Aretirnnea sla izjavila, du | jima imeni nista znani, Potna lista sta na vsak I način pomirejenn. S pomočjo češkoslovaških ! policistov se je dognalo, dn so vizumi in pečati ponarejeni. Nin splošno presenečenje je Beneš potem izjavil sledeče: ja/ sc nc pišem Beneš. Moje ime je Ivan ! Rajtlč. Sem jugoslovanski državljan, rojen 15. januarja 190" v Kodinelu {?). Sem sin jurmana in Marije Kravat'. Sem oženjen / Milko Delak in oče tJ-lelnepa fanla ter hivul \ ' obpe-ku (?).: " ....... Novak pa »vojega pravega imena ni hotel povedati. Polic i ja seda j sprašuje po organizacij ji, kateri so atentatorji pripadali. V Marseilieu so domnevali, da pripadajo makedonski »VMIUK-, ker je Suk nosil lo ime vtetoviruno na svojem telesu. Beneš« in »Novak« pa nimata tega znaku. Ptie pa ima »Novak« na svoji levi roki vte-toviran drug tnjinstven znak: dve roki, ki dr-žita kladiv onad levom, ki stoji pokonci na zadnjih dveh nogall. Nadaljne preiskave v Annemasse kažejo na to, da imamo opraviti s teroristično organizacijo v centralni Evropi, ki ima svoj glavni kvartir v Fontainebleau. Naposled je tudi »Novak«, utrujen vsled dolgotrajnih zasliševanj, izjavil, da se piše Zvoniniir Pcspišil, rojen leta 1904 v Jugoslaviji, samec, bivajoč v Budimpešti. Bil je obsojen na smrt v odsotnosti od državnega sodišča v Belgradu, ker je bil soudeležen pri umoru Tonija Šlegla, direktorja zagrebških »Novosti«. Pospišil je pripovedoval tudi druge podrobnosti zarote. Izjavil je, da je v Monakovem imel sestanek s tremi tovariši, s katerimi ie živel skupaj nekaj dni. Potem so se podali v Curih, kjer so jih pričakovali drugi teroristi. Vseh ie bilo pet, med njimi Suk (Kelemen), ki je odpotoval v Lausanne, od tod pa preko Fontainebleaua V i Zm V Parizu, sU Slll{ in neki Silny odpotovala v Marseille. Tukaj je policija zasliševanje prekinila. Navedbe Pospišila se v glavnem ujemajo z izpovedbami Ivana Rajtiča. Tretji njihov tovariš, ki je policiji iz Fontainebleaua, kjer se je zadnjič nahajal, zbežal in sc nahaja v velikih fontainebleuauških gozdovih, se menda piše Willy Willinger, krojač, rojen IS, jan. 1912 v Monakovem. Tudi Willinger ne govori francoščine in je potoval peš brez prtljage. Baje je imel namen, da beži v Calais, računajoč na avtomobile, ki bi jih srečal na poti. Nek drug sumljiv objek je bil aretiran 12. t. m. v Borgo San Mauricio. Izjavil je, da se piše Quiquerand Debaugenz (ime je gotovo napačno), star 40 let, rojen v Zagrebu in bivajoč v Avstriji. V momentu, ko je bil aretiran, je nameraval pasi-rati mejo čez Mali Sv. Bernard, potem ko je pustil svoj kovčeg v Chamberyju. Dejal je, da je prišel v rrancijo 15. sept. skozi dolino Bellegarde in da je medpotoma nočeval v Chamberyju, Gapu, Arlesu in Lyonu. Policija ga je odvedla v Chambery, kjer ga zaslišujejo. Francoska policija jc nadalje aretirala na po-staji Douai dva subjekta, ki sta bila skupaj s Stikom. V Zadnji uri poročajo poročila, da je Novak izjavil, da je šef teroristične organizacije, ki je dobila nalog, da ubije kralja Aleksandra, dr. Pavelič, Izjavil je tudi, da je s Sukom, Bencšem in Malny-jem prišel v Pariz, da se točno domenijo o načinu atentata, Ko so ga policijski organi vprašali, ali je tudi on bil v Bellegardi, je »Novak« napačno razumel: ( Belgrad, nakr se je hudo razburil in dejal, da raje vidi, če ga obglavijo na licu mesta, kakor da bi bil prepeljan v Belgrad. .Konična analiza je dognala, da je tetovacija »VAIKU«, ki so jo našli na Sulcovem telesu, bila napravljena pred kratkim, na vsak način ne delj kakor pred štirimi tedni z namenom, da bi se policija speljala na napačno sled. Preiskava je nadalje dognala, da so vsi potni listi vseh aretiranih zarotnikov ponarejeni. Noben češkoslovaški konzul ni izdal teh vi-zumov. kar se je točno dokazalo po številkah. V I rs t u sploh ni bilo mcigočc izdati teli potuili listov. Za svetovni mir nevarne zločinske tolpe Pariz, 13. oktobra, c. — Vest, da so aten. tatorji na kralja Aleksandra prišli iz teror i. stičnega taborišča v Janka pusti, se je silno težko dojmlla francoskega javnega mnenja in vsi večerni francoski časopisi zelo bolestno komentira,i« to dejstvo. Večerno časopisje tudi izve iz vladnih krogov, da bo francoska vlada svetovala jugoslovanski vladi, da naj delovanje in obstoj terorističnih organizacij spravi pred svet Zveze narodov, ki bi se naj v najkrajšem času zbral, da prepreči nadaljnjo akcijo teh, za svetovni mir tako nevarnih zločinskih tolp. „Kramer" (Dr. Pavelič) je sam osebno vodil zločinsko tolpo Pariz, 13. oktobra, c. Preiskava o tovariših atentatorja Kelemen a, ki sta bila aretirana v Annemassu na francoski meji je sedaj ugotovila, da sp imenujeta. Pospišil in Kaj I ie. Na ftfanoosko-švicarski meji se'vrši zelo stroga kontrola in je tako obmejno orožni-stvo danes aretiralo vse nolno sumljivih oseb, Posebno dolgo je policijski komisaeijal zasliševal nekega Nemca, ki je imel češkoslovaški potni list. V Cruseiln pa je danes popoldne oeožništvo aretiralo nekega fSO-letnega „ . ki se jc skrival pn skalah tik ob svicarski meji in hotel pobegniti e.ez. Ko so ga, ujeli, je bil vos zbegan in je tako zaprepaden, da ga policijski komisar še ni mogel zaslišali. Pač pn priznava, da prihaja naravnost iz Marsoillea. »Surete Generale« (francoska tajna polici,in) sporoča, da zasledujejo v Marseillu nekoga Ivoleuienovega tovariša Antona Hola, O tajinstvenem Kramarju, ki je v Aix en I "eo vence prespal noč s Kelemenom. se doznava, da nI (o nihče drugi kakor dr. Ante Pavelič, ki je potem-fakem osebno vodil inarseillsko zločinsko tolpo. Ko so namreč hotelirju pokazali Pa-velieevo sliko, jc ta s|ioznal v njej Kramarja. Skrivnostnega osumljenca, ki ga iščejo v Fontnineblenii, še niso mogli najti. Pač pa st.n aretiranou v Anneniassii priznala, cla jc lo vstaš, ki je med svojimi tovariši nastopal pod imenom Silni, Močni itd. Pribičevič in Radič - izgnana Pariz. 13. okl. b. S sklopom francosko vlad« sta izgnana iz Francijo hrvaška emigranta Svetozar Pribičevič in Vladko Radič, Dunaj. 13. okl. b. Avstrijska vlada jo sklenila, da nobenemu emigrantu nn bo dovolila bivanja v Avstriji. Budimpešta, 13. okl. b. Budimpeštanska policija je -z ozirom na vest iz Anemaspa, da je aretiran! Novak identičen z Zvonlmirjein Pospišiloin, takoj Izvršila preiskavo. Zanimiva je vest današnje socialno-deniokraške Nepszave :. po kateri je Janka Piielii. on knjeri sp vadijo terorisli v orožju, last budlmpcšl: zdravnika z Imenom dr. Kelemen. Francija se postavlja od našega vladarja o.. Preden je odplut „Dubrovnik" v svojo domovino SmrnsimS- Kralj Peter II. gre v spremstvu romunske kraljice-inatere na postajo v Londonu. Predsednik Lebrun izreka svoje sožalje kraljici Mariji. Predsednik Lebrun vodi kraljico Marijo k mrtvaškemu miru v prefekturi. f »ncoski mornariški častniki nesejo krsto s truplom pokojnega kralja v pristanišče. Zadnja počastitev pokojnega kralja pred odhodom »Dubrovnika«. Jugoslovanski častniki nesejo krsto s pokojnim kraljem na krov »Dubrovnika«. — Ob s meh jugoslovanski časnikarji. Prvi na desni: glavni urednik »Slovenca« dr. Ataein. Krsto s pokojnim kraljem dvigajo na krov »Dubrovnika«. Kraljica Marija stopa na krov »Dubrovnika«, kjer že leži truplo pokojnega kralja. »Dubrovnik« zapušča staro luko v Marseillcu. Pariz se pripravlja... Pariz, 12. okt. ob 5 zjutraj. S tovarišem sva v torek popoldan že proti večeru sedela pred eno izmed številnih študentovskih kavaren na bv. St. Michel in se veselila svežega večernega neba, ki ga je v Parizu lako težko zaznati. Prejšnji dnevi so bili soparni in oblačni, v torek se je pa vreme spremenilo in tudi nad Pariz se je razlila vsa krasota zlate jeseni, ki jo podeželsko ljudstvo v toliki meri more uživati, a jo prebivalec velemesta komaj sluti iz venečega Ustja. Mesto je bilo v izredno živahnem pričakovanju. Sicer obiski suverenov v Parizu niso tako redki. A radi vsestranske diplomatičnc delavnosti francoske diplomacije na Vzhodu in v Srednji Evropi ter obrisov novih političnih grupacij v Evropi, se )e obisku jugoslovanskega kralja pripisoval poseben političen poinen. Mnogi listi so mislili, da najbolje tolmačijo smisel obiska jugoslovanskega kralja v Parizu s tem, da so opozarjali na predstoječe zbli-žanje med Jugoslavijo in Italijo, ki ga je pripravila francoska diplomacija. Večina političnih glasil je bila prepričana, da je v tem glavni politični poudarek pariškega obiska. Drugi zopet, ki niso imeli toliko politične ambicije, da bi bili »najbolje politično informirali«, vseeno niso hoteli zaostajati in so na dolgo in široko z navdušenjem opisovali heroično življensko pot kralja Aleksandra in slavili njegove velike simpatije in navdušenje za Francijo in francoski narod. Skratka, pariška publika je bila pripravljena, da z vsemi simpatijami in entu-ziazmom, ki ga je zmožen le francoski narod ob izrednih prilikah, sprejme jugoslovansko kraljevo dvojico. H svečanemu razpoloženju je pomogla se svečana okrasitev mesta in izvešenje zastav na vseh državnih in mestnih javnih poslopjih. Pričakovati je bilo, da se bodo dnevi kraljevega bivanja v Parizu razvili v eno samo manifestacijo francosko-;ugoslovanskega prijateljstva. Strašna senzacija Pred kavarno, kjer sva sedela s tovarišem, stoji kiosk in v njem prodajalka časopisov. Francozi mnogo čitajo in me ni prav nič presenečalo, ko sem videl da ljudje zelo kupujejo večerne liste. Toda kupovalcev je bilo vedno več in videti je bilo, da živahno med seboj razpravljajo in čitajo drug drugemu liste preko rame. To je tudi za Pariz nekaj izrednega. Biti mora senzacija. Stopim torej h kiosku in si kupim »Paris-soir«. Čez celo prvo stran je takoj udaril v oči masten napis: »Atentat na kralja Aleksandra v Marseillu«. In takoj spodaj pod vestmi, ki so bile zelo zmešane in nelogično med seboj razmetane, zagotovilo: kralj pri atentatu ni bil ranjen. Dvajset minut pozneje je bila na pariških ulicah že druga izdaja večernih listov, ki je javljala, da je kralj pač bil ranjen, da njegovo stanje zaenkrat še preiskujejo zdravniki in se nič določnega ne more povedati. Obenem pa so javili listi, da je ranjen tudi Barthou in general George. Vsakomur, ki količkaj pozna časnikarsko teh^ niko, je bilo jasno, da uredništva listov vedo več, kakor pa hočejo občinstvu povedati in da ga le polagoma pripravljajo na strašno resnico. Zato sva hitro vzela taksi in hitela na jugoslovansko delegacijo, kjer so okrog šeste ure zvečer vedeli za strahoten atentat in nesrečo v Marseilleu vsaj v glavnih obrisih. Medtem so listi tudi žc objavili smrt kralja Aleksandra, ministra Barthouja in generala Georgea (tega pomotoma, ker dosedaj še ni umrl). Ni mogoče popisati pretresljivih scen, ki so se odigravale na naši legaciji, ko so Jugoslovani, ki bi-,-ajo v Parizu, nemudoma prihajali, da zvedo več o zločinu in da izrečejo našim oblastem sožalje. Osiveli možje so glasno jokali, drugim od bolečine ni prišla beseda iz ust. Vsi pa smo čutili, da se je zgodilo nekaj silnega in da v trenutku ni mogoče izmeriti vseh dalekosežnih posledic za našo državo kakor za mednarodno politiko. Saj je bil baš v trenutku, ko ga je zadela atentatorjeva krogla, jugoslovanski kralj v službi velike mirovne ideje, ki ga je nekaj dni preje gnala v Sofijo in jo je v Parizu hotel kronati z novim morda še dalekosežnejšim mirovnim aktom. Vsi pa pravtako dobro vemo, kako delikatna in rahla je sodobna mirovna organizacija, na kateri sloni Evropa, zlasti, ker se ne da več tajiti, da niso vsi evroj>ski politiki brezpogojno prepričani, da je mir edina rešitev Evrope in evroj>sk;h narodov. — Prihajali pa so že tudi številni zastopniki francoskih oblasti in ustanov, da izrečejo svoje iskreno sožalje nad strašno nesrečo, ki je našo državo zadela, čeprav so tudi sami 6 smrtjo tako spretnega politika in velikega patriota, kakor je bil Barthou zelo bridko zadeti. Jugoslovanski časnikarji, ki smo prišli v Pariz, da prisostvujemo svečanostim, smo takoj videli, da v Parizu od tega trenotka dalje nimamo kaj iskati. Hitro smo 6e odločili in šestorica nas je Je isti večer odšla v Marseille, da se uvrstimo vsaj v kraljev žalni sprevod, ko nismo mogli prisostvovati njegovemu slavju v prestolnici republike, V Marseilleu Marseille, ki je največje pristanišče na evropskem kontinentu, je sicer l<- 1000 km daleč od Pariza, pa je vendar že pol Atrika. Neverjetno je bila pisana množica ljudstva, ki se je živahno in glasno prelivala ta dan po ulicah mesta. Komaj se je naš avto prerinil skozi na prefekturo, kjer sta zaenkrat bili shranjeni trupli obeh žrtev. Pred prefekturo je bila vse dopoldne in popoldne, do prevoza kraljevega trupla na ladjo »Dubrovnik« ter Barthouje-vega trupla na pariški brzovlak, zbrana velika množica ljudstva, Prefektura je ogromno, zunaj, zlasti pa znotraj krasno poslopje, kakor bi ga človek niti malo ne pričakoval v provincijalnem mestu. Ena dvorana sledi drugi, ena krasnejše opremljena od druge. V največji in najlepši, ki j0 krasi posebno bogata slikarija in rezbarija sta bila postavljena dva ogromna mrtvaška odra: na levem je že ležal mrtvi Barthou, zelo bel in ves droban, pokrit z jugoslovansko trobojnico, desnega pa so pravkar pripravljali za truplo kralja Aleksandra, Nj. Vel. kraljica se je malo preje pripeljala z Di-jona, kjer se je hotela sniti s kraljem, ki naj bi prišel z juga, iz Marseillca. Mesto veselega svidenja in skupnega triumfalnega pohoda v prestolico jc vladarica nastopila strašno pot Kalvarije h truplu ; ladjo so bili poleg naše kraljice in predsednika francoske republike tudi najvišji krajevni pred-j stavniki civilnih in vojaških oblasti, Po isti poti, i kakor bi moral iti dan preje svečan sprevod, se je • oho in molče razvil v sredo okrog 4 popoldne j mrtvaški sprevod od prefekture do pristanišča, kjer ! je čakala zasidrana vojna ladja »Dubrovnik«, j Tisočglava množica je molče in spoštljivo stala v špalirju, vse črno ljudi pa je bilo tudi na vseh oknih in balkonih. Godba je zaigrala jugoslovansko himno in marseljezo, in kraljevo truplo so položili na prednji konec ladje, tja, kjer je na vožnji v Marseille presedel večino poti resno zamišljen. Pravoslavni duhovnik je na krovu opravil pogrebne molitve, kraljica in člani francoske vlade, kakor tudi jug. vojaški in civilni dostojanstveniki so se še enkrat poslovili od mrtvega kralja, bataljon francoskega vojaštva je deliliral pred krsto na ladji, ki se je že pričela polagoma oddaljevati od obali. Dan je bil čudovito jasen in solnčen, medtem ko so na potu iz Ercegnovi do Marseille ves čas Kralj Aleksander na mrtvaškem odru v marsejski prefekt uri. svojega ubitega moža! Vse ju občudovalo izreden pogum in junaštvo, s katerim je kraljica silni udarec usode vzela na sebe; Nekoliko pred nami je prlhitel iz Pa riza predsednik republike Lebrun z ministroma Tardieujem in Herriotom, ki so s kraljico vrdd prisostvovali globoko ganjeni vsem žalnim svečanostim. Kraljevo truplo je bilo na željo kralj,ct. preoblečeno iz admiralske v generalsko zeleno uniformo in tako je bilo tudi položeno na mrtVaški oder. Poteze obraza velikega pokojnika so 'bile* Ves Cas napete; kakor žive. Obdržal je izra? mirno spdfegi človeka. Med prvimi sla sc zemeljskim 'osUtiiktfiii poklonila Nj. Vel. kraljica s svojim spremstVoiri -iti pa predsednik francoske republike Lebrun '"t mir nistri. Častno stražo pred obema truploma so opravljali izmenoma višji ' častniki francoske roorr narice in kopne vojske. Pred truplom našega kralja je stala tudi častna straža nekdanjih solunskih borcev. Neštete ugledne osebnosti in korporacije so pošiljale vence. Vsak trenutek je dospel nov, da v veliki dvorani že skoraj ni bilo več mesta za nje. Ob dveh popoldne so oficirji in navzoči časnikarji dvignili truplo pokojnega kralja z mrtvaškega odra in ga položili v krsto. V mrtvaškem sprevodu na Dušan Sernec: imeli burjo in viharno morje. Z malo vzvišenega incsta v pristanišču pa se odpira krasen pogled na mesto in široko ulico Canabiere, po kateri se jc dan preje razvil svečan sprevod, ki naj bi svojo krono doživel v prestolici francoske republike. Toda glava sprevoda ni prišla daleč niti 100 m, ko so že padli usodni streli. Ves sprevod se niti razviti ni utggnil, ko je morilec že izvršil svoje krvavo dejanje. Bolestna in strahotna tragika! Ljubezen do francoskega naroda in do svojih hrabrih tovarišev in prijateljev izza svetovne vojne, ki imajo spomenik v Marseilleu, je gnala kralja, da se je izkrcal baš na marsejskih tleh. In ravno tu ga je nenadna ■smrt zSiužila s tistimi žrtvami svetovne vojne, ki so na bojišču prelili svojo kri za lepšo bodočnost, za svobodo in mir med narodi. Toda kakor heka-tombe žrtev v svetovni vojnj, niso bile zaman, tako verujemo, da tudi tragična smrt jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki je pade! in umrl kakor vojak na bojišču za veličino in slavo naše domovine, ne bo ziman, ampak bo sedanjim in bodočim generacijam svetli kažipot, da se samo z največjimi žrtvami more narod priborili do lepših in mirnejših dni pod soncem. Ob njegovem grobu Ni ga več med nami — našega gospodarja! O slehernem človeku, ki zavzame v človeški družbi vidno mesto, se tvorijo resnične in izmišljene pripovedke, ki skušajo zajeti njegovo hotenja, njegov značaj, njegovo dejanje in nehanje. Tako je bil tudi on, ki ga je božja Previdnost postavila na čelo lAm vsem, ki pripadamo njegovi ljubljeni Jugoslaviji, skoraj brez prestanka'središče ljudskega govorjenja. Podoba, ki se ustvarja na ta način, je kaj lahko netočna vsled laskanja z ene ali vsled nerazumevanja z druge strani. Usojeno mi je bilo, da sem se z blagopokojntm našim gospodarjem vsaj nekaterikrat razgovarjal globlje. Zato hočemo v naslednjem na kratko v nekaj vrsticah podati na-podlagi svojih osebnih vlisov skromen doprinos k njegovi sliki. Njegovo hotenje, njegovo stremljenje je bilo \edno kristalno čisto. Imel je pred očmi vedno le dobrobit vsega prebivalstva Jugoslavije broz raz- like narodnosti ali plemen, brez razlike ver, brez razlike svetovnih naziranj. Stremel je vedno za tem, da bi bila njegova država na znotraj konsolidirana, na zunaj močna, jaka, da kljubuje vsem sovražnim viharjem. In dejnnja in nehanja njegova? Ali so bila vedno v skladu s tem hotenjem in stremljenjem? V temeljnih linijah: Da! In ponovno: Da! Sjroke ljudske plnsti ga opetovano niso razumele. Saj niso mogle spoznati sil, ki za kulisami javnosti določajo politično in gospodarsko usodo narodov. Vselej so pa morale jx> preteku gotove dobe kloniti in si odkritosrčno priznati: »Prav je imel.« On, gospodar naš, je videl z neverjetno bi-strostjo svojega duha naprej potrebe časa', potrebe države v resnični blagor ljudstva, ki prebiva v nji. Treba je bilo potrpeti, treba je bilo kloniti iz razlogov, ki se v široki javnosti ne morejo obravnavali. On je dobro vedel, da marsikaj od tega, kar zahteva, ljudstvo bridko občuti, da s svojimi zahtevami mogoče tudi izgubi nekaj površne ljubezni, ki jo goji ljudstvo do njega. A državna potreba mu je hila višja kot še tako laskava osebna ambicija. In če se je kdaj zmotil v kaki nebistveni točki ali v načinu izvedbe svojih sklepov! Nadnaravnih lastnosti tudi on kot človek ni mogel imeti. Tudi on, čeprav sam osebno delaven kot mravlja, je moral biti v presoji vprašanj ali razmer odvisen od svojih bližnjih in oddaljenejših poročevalcev in svetovalcev, Od njegovega hotenja do njegovih dejanj, vse vladanje našega blagopokojnega Aleksandra I. je bilo prežeto po najplemenitejših čustvih in naj-histrejših vladarskih sposobnostih. On. ki je bil kot vojak trd in jeklen junak, je bil v zasebnem življenju lahko čustveno nežen in mehak. Ni mu dal Vsemogočni, da bi sam vidsl zrele sadove svoje velikopotezne politike. Te ho videl šele rod, ki pride za nami, in lakral se. bo klanjalo manom kralja Zedinitelja složno vse — staro in mlado. Slovenske Konjice Vest o tragični smrti našega dragega kralja je vse Slov. Konjice globoko presunila. Prvi hip strašne vesli ni mogel nihče razumeti. Med ljudstvom je nastala pravcata panika, neknleri so od bolesti jokali. Drugo jutro so žalne zastave ntttnah zagrnile ves Irg In okolico v črno barvo. Redka je liišn. ki ne bi kazala tega turobnega izraza. Žalujejo vsi prebivalci brez razlike stanov, prepričanja in narodnosti. Vse konjiško ljudstvo izraža neomajno zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Vsi sp klanjamo -Dominu kralja Aleksandra. Slava mul I MLEKO ODPOVE...; JCcuk&a pomaga/ Če PREBAVA NI V REDU; Če želodec ne dela; Če rabite prijetno zdravo sredstvo za okrepitev. Kaaba je za otroke in odrasle, bolne in zdrave, za športnike in turiste. Kaaba je dobra, poceni in zdrava. To Vam hočemo dokazati. Brezplačno pokuš-njo in pojasnilo dobite: 15. oktobra pri T. Marinko, Prisojna ulica 7 16. oktobra pri Oskar Černe, Sv. Petra ceste 35 17. oktobra pri Anton Legat, Miklošičeva cesta 28 19. oktobra pri L.Anko, Rimska gesta 24 KAVA HAG O. D. odd. KAABA Generalno zastopstvo za Slovenijo Ljubljana — Dvorakova S Podtriglavski lovci — kraljevskemu lovcu Velika žalost je legla na malo vas Mojstrano. Vse prebivalstvo tužno kloni glave in kar ne more verjeti zvonovom, ki oznanjajo prerano smrt našega preljubljenega kralja. Mojstrana ne bo več videla svojega prevzvišenega gosta. Nepopisna bol pretresa srca naših lovcev, saj njihov največji zaščitnik, naš viteški lovec se je prnuelil v večna lovišča. Dvorski nadlovec Rabič Janez, ki je vsa leta vodil kralja v gamsove revirje, je v imenu vseh lovcev takoj, ko je zvedel za kraljevo smrt, poslal Nj. Vel. kraljici Mariji sožalno brzojavko. V petek ob 7 zjutraj je pa blagovolil upravnik dvornega vlaka sprejeti venec iz triglavskega cvetja z napisom »Viteškemu kralju — Lovci iz Mojstrane«. To cvetje, ki je natrgano v njegovem lovišču, v katerem je prebil nekaj veselih ur, naj mu krasi prerani grob. — V petek ob 5 popoldne je pa za-vihrala žalna zastava na vrhu Triglava in gleda z najvišjega vrha naše lepe Jugoslavije na tužno. in žalostno domovino. To žalno zastavo je obesil na Aljažev stolp v imenu vseh jugoslovanskih turistov naš znani Joža Cop. Žalna seja ptujskega mestnega sveta V četrtek, dne 11. t. m. se je vršila žalna seja mestnega sveta. Ta seja je bila obenem žalna manifestacija mesta Ptuja. Posvetovalna dvorana na mestnem magistratu se je spremenila v žalno dvorano, mestni svetniki so se zbrali polnoštevilno v črnih oblekah. Galerija kakor tudi Klorjanski trg pred magistratom pa je bil poln občinstva. Ob 17 je otvoril župan Jerše žalno sejo in imel lep spominski govor, ki so ga vsi navzoči poslušali stoje, ter zaklicali ob zaključku trikrat »Slava«. Nato se je na predlog predsednika mestne občine odposlala naslednja brzojavka: Maršalat dvora Beograd: Klanjajoč se spominu našega ljubljenega kralja Aleksandra I. prosim, da predložite na najvišjem mestu izraze globokega sožalja in neomajne zvestobe prebivalstva mesta Ptuja. Predsednik mestne občine Ptuj Jerše Ladislav. Nato se je izvršila zaprisega ptujskega občinskega sveta novemu kralju Petru II. Po žalni seji mestnega sveta se je vršila žalna seja ptujskega trgovskega gremija, ki jo je otvoril in vodil predsednik g. Franc Lenart. Odposlana je bila na najvišje mesto sožalna in udanostna brzojavka. Žalovanje v Ljutomeru Ljutomer, 12. oktobra. Vest o strašnem atentatu na kralja Aleksandra je še istega dne zvečer prispela v Ljutomer. Nismo verjeli prvim poročilom, ko smo videli, da je resnica, nas je zazeblo pri srcu. Pri radio aparatih smo prečuli vso noč. Jutro je ves Ljutomer ovilo v črne zastave. Nemi smo hodili po ulicah in molče pozdravljali drug drugega. Izložbena okna po trgovinah so v črnini s sliko kralja Aleksandra. Vse obsoja podel zločin. Vsa društva in korporacije so imele žalne seje in koniemoracije. Ze v sredo zvečer je imela žalni sestanek »Ljudska čitalnica« v Katoliškem domu. Predsednik je zbranim članom razložil potek grozne nesreče, nakar so navzoči molče poslušali predavanje o umrlem kralju. Danes je imela žalno sejo mestna občina, na kateri je govoril spominski govor g,- župan Josip '/mavec. Seje so se udeležili vsi občinski svetovalci, ki so ob tej priliki prisegli novemu kralju. Maršalatu dvora je hila odposlana žalna brzojavka. Enako so imeli žalne seje Trgovsko in obrtno društvo in easilska Četa. Oboji so poslali sožalne brzojavke. Danes so bile v znak žalovanja zaprte eno uro vs« trgovine in obrati. Predstava ^Mlinarjevpan Janeza«, plakatirana za to nedeljo, je preložena. Jezica Podpisana društva na Ježici so poslala Nj Vis. knezu Pavlu sledečo žalno izjavo: Potrti v najgloblji žalosti obsojamo gnusni zlo čin, ki je povzročil smrt našega vladarja Aleksandra I. V tej strašni nesreči, ki je zadela visoko kraljevo hišo in vso našo ljubljeno domovino, v tej neizmerni bolesti, ki pretresa naša srca, znova zagotavljamo popolno vdanost in pripravljenost, da z vsemi močmi fiospešlmo napredek. |>rocvit in blagostanje naše kraljevine Jugoslavije Sveta dolžnost nam je izvršiti o|ioroko viteškega kralja »0'u-vajte Jugoslavijo!«. Vaše Visočanstvo prosimo, da sprejmete le izraze naše vdanosti. — Občinski odbor Rdečega križa, Gasilska četa, Strojna zadruga iu Kmetijska podružnic« na Ježici, Občinski odbor bo imel svoio žalno sejo danes. Kralj - lovec Veselje do lova je blagopokojni kralj_ Aleksander kazal sicer še pred zedinjenjem, živahnejše pa se je začel v lovu udejstvovati po zedinjenju, ko so ga očarale naše planine. Prvikrat je prišel na lov v Slovenijo meseca decembra 1921 in sicer v Kamniško Bistrico, v lovišče meščanske korporacije. To lovišče so imeli takrat v zakupu brata Gorup in pl. Turkoviči iz Zagreba. Takratni pokrajinski namestnik minister Hribar, sam navdušen lovec, je zrial razvneti tudi kralja za naša lovišča. Dne 28. decembra 1921 se je pripeljal Nj. Vel. kralj v Kamniško Bistrico, in sicer v spremstvu svojega bratranca Nj. Vie. kneza Pavla, svojega loviščih, je zahajal tudi v druga, zlasti na Belju na jelene in divje svinje, dalje v Bosni, kjer je imel lovski gradič Han Pijeeak. Njegova najljubša divjačina pa je bil gams. Od gamsov je v teku let nanizal lepo število trofej. Ustrelil je tudi lepo število jelenov, skoraj vse izključno v znanem lovišču na Belju. Tudi lepo število mrjascev je podrl. Zelo rad bi kralj dobil pred puško medveda in je delal vsako leto načrte, kako bi prišel tudi do te lovske trofeje. Seveda, medvedi so pri nas že redki in za medveda je treba imeti mnogo časa in potrpljenja. V lovišču ribniškega graščaka Ru-deža je bilo parkrat ze vse pripravljeno za kraljev lov na medveda, toda zaradi neodložljivih vladarskih poslov kralj ni mogel priti na lov. Z lovom na petelina do letos kralj ni imel sreče. Vsako leto se je kralj pripravljal na ta lov, pa je vedno prišlo kaj vmes. Letos pa je bila Nj Vel. kralju lovska sreča naklonjena ter je letos na Pokljuki prišel tudi do te lovske trofeje. Ustrelil je 20 petelinov. Verna lovska tovaTišica mu je bila ves cas kraljica Marija, ki je izvrstna strelka in navdušena lovka. Kralj je z zanimanjem čital lovske revije, domače in tuje. Njegova želja je bila napraviti iz Jugoslavije lovski eldorado. Živo mu je bila pri srcu tudi lovska zakonodaja in novi zakon o lovu od 5. decembra 1931 je bil izdan izključno na njegovo željo in pobudo. Na lovu je bil pokojnik izredno ljubezniv, ne samo do gostov, temveč sploh s poslednjim gonjačem. Večkrat je tega ali onega lovskega čuvaja ali gonjača nagovoril in se zanimal za njegove osebne domače zadeve. Lani je n. pr. v Kamniški Bistrici ustrelil krasnega gamsa, toda gams se je trkljal po strmih pečeh in zdrknil v globino. Bati se je bilo, da tega gamsa sploh ne bo mogoče več dobiti in ga spraviti na položajni kraj. Eden izmed lovskih čuvajev se je vendarle odločil in se podal ponj. Stvar je bila 6eveda nekoliko nevarna, toda naši gorenjski planinci se ne boje vsake drče. Kralj Aleksander in kraljica Marija na lovu prvega adjutanta generala Hadžiča, tedanjega poveljnika dravske divizije generala Dokiča, takratnega zunanjega ministra Ninčiča in pokrajinskega namestnika Hribarja. V koči so kralja sprejeli brata Gorup in brata Turkovič ter jaz kot predsednik SLD. Najprej je bil določen lov na gamse na Me-cesnovcu. Zal se gonjači niso dosti pomaknili na postojanke, tako, da so jih gamsi zgodaj opazili in se hitro umaknili. Kralj je tedaj nosil še vojaško uniformo, prav tako seveda tudi generala Dokič in Hadžič. Ta pogon je ostal sicer brez uspeha, kljub temu pa je bil kralj pri večerji dobre volje in se veselil, da bo drugi dan bolj uspešen. . . Drugega dne je bil določen zagon v Mokrici. Kralju je bilo določeno stojišče komaj pol ure od lovske koče. Zagon je potekel povsem po programu in U6peb ni izostal. Prvi lovski plen kralja je bil 10 let star gams s krasnimi roglji, število točk 81.5. Od tega časa je zahajal blagopokojni kralj vsako leto v naša lovišča, ki jih je dal urediti kar lovsko pravično. Postavljene so bile solnice, napravljene steze in jahalna pota, urejena krmi-lišča itd. Poleg svojih lovišč v Krmi je imel lovišča tudi v Kamniški Bistrici, kjer si je dal letos zgraditi po načrtih mojstra Plečnika vzoren lovski dom. Blagopokojni kralj je bil skoz in skoz lovsko pravičen, pravi lovec-gentlemen. Ni mu bilo na tem, da bi dosegel veliko število trofej, marveč, da bi dosegel zares lepe trofeje. Razen po naših ro srečnem lovu na peteline Res se mu je posrečilo, da je gamsa srečno prinesel pred kralja. Kralj je bil zelo vzradoščen in je segel lovskemu čuvaju v roko, pa tako krepko, da je lovcu pri tem nekaj ostalo v roki. Ko je imel čuvaj priliko, da 6i ogleda, kaj ima v roki, je zagledal šest lepih novih jurjev. Zares kraljevsko darilo! Lovski čuvaj je bil tako presenečen, da ni vedel ali je res ali sanja in se je moral, kakor je pripovedoval včipniti v stegno, da se je prepričal, da mu kralj v resnic: dal tak dar. Tak je bil naš kralj kot lovec: plemenit, dober, lovsko pošten. Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik Slovenskega lovskega društva rogon na divje koze v Mokrici v Kamniški Bistrici 29, decembra 1921. Levo od kralja Aleksandra knez Pavle, general Hadžič, general Dokič, zadnji na levi predsednik SLD dr. Lovrenčič. Desno od kralja A. Gorup in takratni pokrajin, namestnik Ivan Hribar. iromatin suec jatna dtšavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk >n omak. za obare, zrezke in divjačino. En sam ooskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. Pri megli, mrazu, vetru, proti nečistočam in staranju kože — je najpopolnejše sredstvo hamitčno sredstvo ffKamtla" Dobi se povsod po 10 Din škatljica. Glavna zaloga v Ljubljani: »V e n u s« — pred pošto. SVOJI K SVOJIM! Ko priporočamo nakup domačega blaga, ne smemo prezreti, da je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani popolnoma domača ustanova. iz naše narodne potrebe je vzniknila, naše domaie podjetnosti plod je in našim narodnim Ciljem služi. Velike inozemske zavarovalnice ti ne morejo nuditi niti veifega jamstva niti boljie zaSflte tvojih interesov, kot ti jih nudi iz lastne zemlje vzrasla Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani--— Izrazi sožalja in žalne seje Karitativna zveza je imela svojo žalno sejo v petek 12. oktobra ob 7 zvečer v svojih prostorih v Marijanišču. Ze pred sejo sta predsednik Zveze komtur Valerijan Učak in predsednik Vincencijeve družbe dr. Mirko Božič izrazila brzojavnim potoni visokemu regentskemu svetu najgloblje sožalje v zvezi včlanjenih katoliških karitativnih organizacij. J. K. A. D. Danica je imela 13. t. m. ob 8 svojo žalno sejo ob tragični smrti blagopokojnega kralja. Predsednik je nagovoril zbrano članstvo s primernim nagovorom, nakar so vsi počastili spomin pokojnikov z enominutnim molkom. Zaprisega v Pokojninskem zavodu. Pretekli četrtek se je zbralo v sejni dvorani celokupno uradništvo Pokojninskega zavoda za nameščence, da počasti spomin umrlega vladarja in da položi prisego novemu kralju Nj. Vel. Petru Drugemu. Sejna dvorana je bila slavnosti primerno okrašena. Predsednik zavoda g. dr. Vilko Baltič je v zbranih besedah spregovoril o trn- fičnem slučaju nepričakovane smrti viteškega ralja Aleksandra Zedinitelja. Direktor g. dr. Janko Vrančič je nato zaprisegel uradništvo. Prisego novemu vladrju bo položila tudi samouprava zavoda. Predsednik dr. Baltič in direktor dr. Janko Vrančič sta prisegla že v sredo v roke g. bana. Izvršilni odbor je imel včeraj svojo sejo, katere so se udeležili tudi namestniki. Člane je zaprisegel g. predsednik dr. Baltič. Upravni odbor bo imel žalno sejo dne 23. t. m., na kateri bo izvršena tudi prisega. Ostali člani-delegati zavoda bodo zapriseženi pri brniški upravi odnosno pri pristojnih srezkili nu-čelstvih. Osrednji odbor Kluba koroških Slovencev v Ljubljani je imel včeraj popoldne ob 17 žalno svečanost, ki so se je udeležili vsi ljubljanski odborniki in veliko število ljubljanskih članov. Predsednik dr. Julij Fellaher je v daljšem govoru slavil sjiomin kralja-junaka in mučenika. Zaključil je govor z zaobljubo zvestobe in uda-nosti mlademu kralju Petru II. in vzvišenemu Domu Karagjorgjevičev. Nato je prečital brzor javko, ki je bila poslana maršalatu dvora. Nato so vsi prisotni podpisali udanostno pismo, ki je bilo poslano gospodu banu s prošnjo, da tudi on tolmači čustva koroških Slovenccv na Najvišjem mestu. Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani je imelo dne 11. t. m. žalno sejo uprave. Predsednik združenja g. Ivan Bricelj je v izbranih besedah slavil sponun in naglašal nevenljive zasluge blagopokojnega velikega kralja. Z vzkliki »Večna slava kralju Aleksandru L« je bila zaključena žalna seja. nakar je bila odposlana na pristojno mesto so-žalna brzojavka. j Osrednji odbor »Branibora« v Ljubljani je dne 12. t. m. imel žalno sejo, da počasti spomin blagopokojnega našega velikega duševnega vodjo. Podpredsednik Andrej Gaberšček je sicer v kratkem, a jedrnatem govoru opisal Njega, jugoslovanskega ideologa. Za tem se je odposlala sožalnica g. banu dr. Marušiču. Diplomiranim tehnikom! Ob smrti vladarja Jugoslovanov se je sestal odbor Udruženja diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, k žalni seji. — V zavesti, da bo spomin najbolj skladen z željo blagopokojnega ljudskega vladarja, so prisotni odborniki darovali po 50 Din za dobrodelne namene trboveljskim revirjem. — Pozivamo stanovske tovariše, tehnike, Sirom dravske banovine, da se s podobnimi dejanji skromno oddolžijo veličini umrlega vladarja. I Na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je bila žalna komemoracija včeraj ob pol 12 v ! veliki dvorani. Govorili so: za ravnateljstvo predsednik Ivan Tavčar, za uradove zdravnike dr. De-l reani in končno ravnatelj urada dr. M. Kuhelj, ki ! je tudi prečital sožalno brzojavko, naslovljeno na I maršalat dvora. Dravska »upa skavtov in planmk je imela ' žalno sejo za pokojnim kraljem v četrtek ob 4 v Skavtekem domu. Govoril je starešina dr. Tavčar, nakar je bila prebrana poslanica vsem skavtom in planinkam dravske župe. Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani je imelo žalno sejo dne 13. oktobra. Društvo se bo udeležilo pogreba po treh odposlancih. S 6eje sta bili odposlani sožalni brzojavki jiredsed-niku ministrskega sveta in ministru dvora. Odbor društva rejcev malih živali »Živalica« za dravsko banovino v Ljubljani sklicuje žalno $ejo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem v nedeljo ob pol 11 dopoldne v prostorih gostilne »Pri šestici«. Obsmrtno podporno društvo Vič-Glince se je na včerajšnji žalni seji poklonilo spominu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Odbor čebelarskega društva za Slovenijo je imel v četrtek sejo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom. Predsednik prof. Verbič je orisal za sluge velikega pokojnika za narod. Lekarniška zbornica za dravsko banovino je imela predvčerajšnjim žalno sejo, s katere je predsedstvo poslalo sožalno brzojavko maršalatu dvora in predsedniku vlade. Odbor društva sodnikov kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana je imel v -petek, 12. t. m. dopoldne žalno 6ejo v spomin mučeniške smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev je imela 10. t. m. žalno sejo, s katere je bila odposlana sožalna brzojavka Nj. Vis. knezu Pavlu Ka-radjordjeviču v Belgrad. Pododbor udruženja rez. oficirjev in ratnikov je na žalni seji sprejel in odposlal sožalno brzojavko maršalatu dvora. Športni klub Trata je imel 11. t. m. žalno sejo in sklenil poslati sožalno brzojavko Nj. Vis. knezu Pavlu obenem z izrazi zvestobe novemu kralju Petru II. Sekcija Ljubljana Udruženja zemljoknjiinih uradnikov se je na kratki seji v jielek v zemlje-knjižnem uradu ljubljanskega okrajnega sodišča poklonila manom blagopokojnega kralja Aleksandra I. Združenje urarjev. zlatarjev, optikov, graver-jev in pasarjev v Ljubljani je imelo 10. oktobra žalno sejo uprave, na kateri je predsednik g. Milko Krapež v globoko občutenem nagovoru naglašal nevenljive zasluge velikega kralja Aleksandra. Odbor Muzejskega društva za Slovenijo je imel 12. oktobra žalno sejo o prilik; tragične smrti Nj. Vel. kralja. Predsednik univ. prof. dr. Milko Kos se je v 6vojem nagovoru spominjal velikih zaslug pokojnega kralja ter sklenil z vzklikom: »Slava kralju Aleksandru 1.1 Živel kralj Peter II.I« Združenje gledaliških igralcev je z viteškim kraljem I. Zediniteljem izgubilo svojega najvišjega zaščitnika in j)okrovitelja. Ljubljanska sekcija je s svoje žalne seje poslala sožalne brzojavke na pristojna mesta in bo pred pogrebom, ki se ga udeleži posebno odposlanstvo sekcije, priredilo žalno komemoracijo članstva. Žalovanje v Trbovljah. V Trbovljah se je sestavil odbor, ki je sestavil za žalovanje ta-le program: V nedeljo, 14. oktobra se vrši ob 10 v veliki dvorani Sokolskega doma skupna žalna manifestacija vseh društev in slojev. V primeru lepega vremena bo ta manifestacija na letnem telovadišču 6okolskega društva. Na dan žalne maše, na dan pogreba bo 6kupen sprevod vseh društev in slojev od rudniške restavracije do cerkve. Tri dni pred pogrebom bo v žalni sobi Sokolskega doma izlože-na vpisovalna knjiga. Vabimo prebivalstvo, da s podpisovanjem da vidnega in trajnega izraza svoji žalosti. Točnejša navodila bodo po jiotrebi izdana od občine. — Odbor. Društvo sodnih izvršiteljev sporoča, da je imel polnoštevilno zastopani odbor 12. oktobra ob 18 žalno sejo v justični palači. kupui domače blago! Domač kapital Domače uradništvo Domače delavstvo 100 %-no domače blago! i ! OKO" obleke Llubljana: Sv. Petra cesta 23, Celovika cesta 63 Kranl: Glavni trg 102. Zdaj ni sploh nobenega truda več! Takoslišimovečkratgospo-dinje, ki perejo po Schicht-ovi metodi. Saj pa tudi ni nič čudnega: čez noč razkroji Ženska hvala nesnago, a zjutraj se perilo z lahkoto opere s Schicht-ovim terpentinovim milom. Veličastna žalna manifestacija obdravske prestolnice Maribor, lit. oktobra. Obdravska prestolnica je nocoj priredila svojemu pokojnemu kralju že drugo žalno manifestacijo, ki je bila prav tako učinkovita in veličastna, kakor pi va v četrtek, le dn je bila Se turobnejša. V večernih urah so se začele zbirati na Kralja Petra trgu množice. Prihajale so od raznih smeri organizacije in društva ter se postavljale v ogromno vrsto. Tiho. brez povelj so se uvrščali ljudje, nobena beseda ni padla iz ust čakajočih. Ob 8 zvečer je krenilo čelo žalnega sj>revoda prek mosta v mesto. Mestne ulice so pričakovale žalobui sprevod, ki je povsem sličil dolgi nepregledni vrsti žalostnih pogrebcev, v turobnem polmraku. V kan-delabrih na mostu iu Glavnem trgu so bile svetilke zastrte s črnino, dn je svetloba le motno prodirala. v ostalih ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, pa je žarela le vsaka druga svetilka. V sprevodu je korakala v četverostopih na čelu mladina, potem pa so šla v civilnih oblekah vsa mariborski! društva in organizacije in sicer gasilci iz mesta in okolice, Narodna Odbrana, Maistrovi borci. rezervni častniki, Jadranska Straža, skavtske in gozdovniške čete, Združenje jugoslovanskih železničarjev, Boj. Nanos, delavske organizacije, športni klubi in ostalo občinstvo. Množice v sprevodu so korakale ob plapolajočem svitu bakelj molče, v grobni tišini, da so Se čuli b) zamolkli koraki. Ob cestah pa so jih prav tako v globokem molku sprejele množice v Spalirju. Sprevod je krenil preko mosta v Gosposko ulico, po Slovenski in Aleksandrovi ulici do kolodvora ter po Kolodvorski ulici, Zrinjskem trgu, Maistrovi, Ciril Metodovi ulici na Trg Svobode in po Aleksandrovi v \eliko Union-sko dvorano, ki sb jo ogromne množice napolnile do poslednjega kotičku. Tu je ob grobni tišini spregovoril poslevodeči podpredsednik oblastnega odbora NO dr. Ivan Jančič ter v žalobnem nagovoru orisal lik velikega pokojnika in predočil vso velikost nesreče, ki je zadela z njegovo smrtjo naš narod in državo. — V imenu mladine je imel vži-gajoč govor mlad učiteljiščnik, ki je zagotavljal hvaležnost mladih src pokojniku ler zvestobo njegovemu velikemu delu in poslednji volji, ki jo je izrazil z zadnjim zdihom: Čuvajte Jugoslavijo!' Nepopisen vtis pn je napravil zndnji akt svečanega večera: Polkovnik Pulnikovič je stopil na oder ter v krasnem nagovoru pozval mladino na zaobljubo, da bo izpolnjevala oporoko pokojnega kralja. Kakor iz enegu grla in enega srca je prikipela ta zaobljuba. Podala je dokaz, da se naša mladina za-I veda velikega časa in velikih nalog. Po zaobljubi ! je nastala v dvorani zopet tišina in molče so se množice razhajale pod globokim vtisom veličastne žalobne manifestacije. iana v žalovanja Ljubljana, 13. oktobra. Ljubljana se je popolnoma udala v. žalovanje žu svojim državnim gospodarjem. Pridi v teh dnevih v katerokoli pisarno, da, v katerokoli zasebno stanovanje, povsod boš našel sliko pokojnega kralja Aleksandra zavito v črnino, skoraj redno pa okrašeno /. jesenskim žalnim zelenjem, s križan temami in (Lilijami. Tudi v zasebnem življenju, ki ni podvrženo javnemu nadzorstvu, povsod se opaža pristna in nepotvorjena žalost. N petek zvečer, ko .ie občinstvo sprejelo inlu-' doga kralja Petra 11. nn ljubljanskem slavnem kolodvoru in ko so poleg ovacij novemu kralju in kraljici-materi zudoneli tudi ldici: •Slava kralju Aleksandru!« —■ je tlel občinstva, zlasti ženske, izbruhnilo v glasen jok, možje pa so se le s težavo vzdržali solz; Enake prizore doživljamo sedaj j>n šolah. Učiteljice, ki imajo žalostno dolžnost, da mladini sporočajo o zadnjih urah kralja. Aleksandra in ji opišejo vso zgodovinsko pomembnost njegovega življenja in smrti, opravljajo s solzami in mladina s solzami posluša. Po mestu gre danes od ust do ust govorica o ginljiveni prizoru, ki je bil včeraj na glavnem kolodvoru. Ljudje govore o bledem obrazku novega kralja, kako se je zahvaljeval za ovacije, govore tudi o britl-kosti kraljioe-matere, ki se je z vsem naporom, kljub pozni uri, vzdržala, da ni omagala pod bremenom žalosti za svojim kraljevskim možem. Žalovanje v Ljubljani se še stopujuje. Mnogi trgovci, ki so prvi dan postavili v izložbe slike Nj. Vel. kralja Aleksandra, kakor so jim bile pač na razpolago, sedaj skrbe, da te žalne izložbe čimbolj okrase ter da postavijo v izložbe pravo umetniške portrete pokojnega kralja, da jih čimbolj opremijo z znaki žalosti, s čim lepšimi lučmi in s čim lepšim cvetjem. Po javnih lokalih ne vidiš skoraj nobenega življenja. Po dve, tri osebe se v gručah tiho pomenkujejo. Kakor na mah je iz. mesta, izginilo vse nočno življenje. Snoči po 10 je bilo v Ljubljani še nekoliko življenja na ulicah: povzročile so ga množice, ki so se šle na kolodvor poklonit kralju. Toda v vsej tišini se je množica gladko razšla. Nikjer ni nobenega glasnega govorjenja, še manj kakšne druge bučnostj. Prenehale so vse zabavne igre, plesne vaje vseli društev so kajpak odpovedane, celo avtomobili iu druga vozila tiho in kolikor mogoče malo vznemirjajoče vozijo skozi mesto. Ljubljana so jo vdala globoki, nemi žalosti. Ljubljanske vesti © Svetoletne proccsijc v Ljubljani. Danes 14. okt. točno ob 3 popoldne se podajo iz ljubljanskih župnih cerkva svetoletne procesije po redu, kakor je bilo pri službah božjih objavljeno, — Dragi verniki! Najvljudneje Vas vabimo, da se v teh resnih časih v obilnem številu procesij udeležite. Molili bomo po namenu sv. očeta za Cerkev, za mir, soglasje in blagostanje med narodi in za našo ljubljeno državo, kateri je zločinska roka ugrabila njenega vitežkega kralja. 0 Zadnja pot t Lojzike Hafner-jeve. Lep soln-čeu dan je bil. lan 11. oktobra t. 1, V vejah vrbe ža-lostinke je tiho vadil zlatokljuni kos himno, s katero bo oznanjal čez nekaj mesecev prihod pomladi. Ne daleč od njega pa je korakal po ljubljanski ulici žalni sprevod, ki se je |X>slavljal od Lojzike Hafnerjeve. Dolg je bil ta sprevod, nemi sprevod nemih žena, nemih mož in neme mladine. Venci rdečih in pisanih rož, pritajene solze in pritajeni vzdihi za krsto stopajočih, pa resnoba ostalih pogrebcev, vse i je pričalo, da članov tega sprevoda ni zbrala dru-I žabna dolžnost, marveč srčna potreba. Je že tako, 1 da ljubezen rodi ljubezen. Srca, ki ga ima današnji svet tako malo, je iinela Lojzika preveč. Zato pa njeno življenje m bilo zastonj. — M. 0 Članom in članicam Slomškove družbe v vednost, da bo v torek ob pol 7 v cerkvi sv. Jožefa sv. maša za našim odličnim članom, pokojnim g. Jožefom Novakom. — Š. 0 Služkinje! Nemški tečaj za služkinje v »Služ-kinjskem domu«, Križevniška ul. 2, se začne v torek, dne 16. t. m, ob pol 9 zvečer. Vabijo se vse lanske udeleženke, priglasijo naj se pa tudi nove. »Poselska zveza«. Odvetniško pisarno — je otvoril Žalna seja Trnovskega odra in zadruge Trnovski prosvetni dom V petek zvečer ob 8 so se zbrali člani Trnovskega odra in zadruge Trnovski prosvetni doni k žalni koineinoraciji v Trnovskem prosvetnem domu. Na odru je stala slika Nj. Vel. pokojnega kralja Aleksandra I., ob kateri je gorela sveča na srebrnem kandelabru. Temno ozadje odra in temnoze-leni lovor sta s toliko resnobnostjo vplivala na trenutek. da so vsi člani presunjeni onemeli. Spregovoril je jiredsednik Trnovskega odra dr. Pegan in izvajal te-le misli: Naš kralj je umrl. Umrl po zločincu tedaj, ko je kot vladar vršil najsvetejšo nalogo, dn utrjuje mir, du skuša svojim državljanom najti pot i/, hudih časov. Streli, ki so zadeli vladarja, niso zadeli samo njega: naperjeni so bili zoper Jugoslavijo. Zato so ranili vsa naša srca, zadeli vsakega izmed nas, ki v svoji slovenski poštenosti vemo ceniti, kaj nam je država, kaj nam je mir, kaj naj je zato oseba, ki je po božji Previdnosti izbrana, da državo vodi in varuje. Zato so dolžnosti nas, katoličanov, nasproti vzvišeni osebi vladarja določene v četrti božji zapovedi. Ta dolžnost nam veleva, da se ga spominjamo s toplimi pri-jirošnjaini, da z vsemi silami branimo mir in se trudimo za blagor države po idejah pokojnega kralja. Ta dolžnost nam pa veleva tudi, da se z vsem srcem spominjamo kraljevske, tako strašno zadete rodbine, Nj. Vel. kraljice, sinov in zlasti našega novega kralja, Nj. Vel. kralja Petra 11., ki v nežni mladosti stopa na težavno vladarsko pot. Tudi zanj prosimo blagoslova od Njega, ki ga nam je za vladarja postavil. Nato je govornik pozval navzočne, da s klicem »Slava ' pofaste spomin pokojnega vladarju in v znak vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. vzkliknejo: Živel! Odziv vseh članov je bil prisrčen in iskren. Na predlog g. župnika Finžgarja in na željo vseh nnvzočniii so zborovale! poslali Nj. Vel. kraljici tn-le brzojav: Ob nenadni, pregrenki smrti našega kralja trpe in žalujejo z Vašim Veličanstvom tudi vsa naša srca. Žalovanje v kamniškem okraju Komenda. Tragična smrt našega vladarja je globoko potrla prebivalstvo v Komendi in vsej okolici. Povsod je zavladala žalost nad bridko izgubo dobrega kralja. Občinski odbor le največjo občine v kamniškem okraju se je sestal k žalni seji, na kateri je govoril župan g. Ivan Strcin. V svojem govoru je z ogorčenjem obsojal ogabni zločin |>o-dlega atentatorja in v lepih besedah naslikal svetlo osebnost ln veliko delo blagopokojnega vladarja. Občinski odbor je nato prisegel zvestobo kralju Petru II. Ob 10 je bila v šolskem poslopju žalna manifestacija vseh društev iz Komende in okolice, kateri je v globoki ginienosti prisostvovala velika množica. Govorila sla šolski upravitelj g. Štefan Trobiš in župan g. Ivan Strcin. V Trzinu je bila po žalni seji občinskega odbora velika žalna manifestacija v veliki dvorani Prosvetnega doma. ki je bila nabito polna. Šolski upravitelj g. Arrigler nam je v svojem govoru naslikal življenjsko pot našega vladarja in njegovo delo. Glasno ihtenje prisotnih je bilo dokaz, kako je naše ljudstvo ljubilo in spoštovalo svojega vladarju, ki ie padel kol žrlev podlega atentatorja. Po končani manifestaciji se je ljudstvo mirno razšlo. Domžale, so se nn posebno lep in ganljiv način poklonile spominu blagopokojnega vladarja. Oh kraljevem kipu pod zeleno lipo na križišču državne in kamniške ceste, tam, kjer je kralja Aleksandra kot regenta na njegovi prvi poli po Sloveniji radostno pozdravila velika množica, so se zbrali domžalski občimi. Okrasili so kip z državno trobojnico in cvet- jem in prižgali ob vznožju luč. V lepih besedab^so proslavljali vladarjevo delo in ljubezen do naših krajev razni govorniki. Vse Domžale so oviti«! v črno. V Kamniku je imel občinski odbor v četrtek zvečer sejo, na kateri so občinski odborniki pred okrajnim načelnikom g. Vouškom prisegli Nj. Vel', kralju Petru II. Dr. Viktor Maček v Ljubljani. Tavčarjeva ulica štev. 3 ODVETNIŠKO PISARNO jc otvoril Ludovik FLOR3ANČIČ v Ljubljani Tj rševa cesta št. l/II (Palača Liublj. kreditne banke) 0 Akademski pevski zbor javlja, da se bo vršila danes v nedeljo važna in strogo obvezna jievska vaja v balkonski dvorani na univerzi ob 20; 0 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani poziva svoje člane, da se prijavijo oni, ki se žele udeležiti pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra v Belgradu, predsedniku Združenja g. Cirilu Majcenu, kolodvorska restavracija, telefon št. 27-48, pismeno ali ustmeno najkasneje do danes 14. t. m. opoldne. Uprava Združenja. © V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku bodo danes zapele prijazne male orgle. Ze pred devetimi leti je gosj>a, ki ne želi biti imenovana, poklonila lepo vsoto za nove orgle. Ker se je ponudila ugodna priložnost, je salez inšpektorat nabavil za omenjeni dar manjše ogle, ki naj vsaj deloma ustrezajo potrebam, dokler ne dobi cerkev sebi primernih orgel. Mehanične dvoinaiiualne orgle so še dobro ohranjene. Izdelal jili je približno pred 30 leti orglarski mojster Zupan iz Kamne gorice za mariborsko učiteljišče. V prvem manualu poje krepak principal S', s precej ostro flavto 41: v drugem manualu se dobro zlivata svetla ganiba 81 s temnim :,lieblicli gedeckt S1 Bourdon ifj1 v pedalu je širok in'prijeten. Manualna in pedal-ria zveza druži registre v že dosti močan ton, ki bo dobro podpiral ljudsko petje. 99 Aromatis" krona vseh kav FINA MEŠANICA BREZ KOFEINA, ZDRAVA, IZBORNEGA OKUSA IN VONJA. Sem in tja po Zagrebu Vse je črno v mestu. Vsaka hiša s črno zastavo. Mnogo izložbe so preprečkaiie "a črnim trakom. V nekaterih tudi kraljeva slika v črnem. Listi izhajajo v pomnoženih nakladali in izdajali. Osrednje vprašanje je, ali je bil atentator res Zagrebčan. Peter Kelemen... Po imemi se mu je menda še naj-, bolj približal — Peter Klemen. Seveda se jc dokazalo, da je on poštena slovenska štu-ilentovskfi duša, ki ne more niti pojma imeti o onem. ki je vsem na jeziku. Dobili so pa, ludi Kelemena, a ta je Pavel, pa prav tako brez vsake zveze s storilcem. Domišljija pa bujno deluje. V četrtek se. je kar določeno zvedelo, da. so našli storilčevo hišo - tam nekje jn-i Mirogoju. Vse so vedeli o podrobnostih iz liiše in družine, in vendar ui bilo ničesar razen Petra Klemena in Pavla Kelemena in še 20 družin z bližnjim imenom. V torek so napravili lahkoverni posebno razburjenje. T.) a je nadškofa dr. Pa ura zadela kap. Seveda. Veliki zvon je kar vsako uro zvonil. Pa še na radio so se sklicevali, češ. da je bilo javljeno. Morda, je bilo tudi res. Jaz tega nisem slišal. Zvečer jc radio te govorice demantiral, pa so mnogi zopet samo na pol slišali. Preslišali so namreč besedo, da jc ta vest izmišljena... V vsem tem razburjenju smo komaj opazili — bolj začutili, da jc pričela jesen lczti v čevelj. Pa tudi skozi okno! . - Pos. kar hladno jc postalo, čeprav se solnce korajži ves dan. Kar nima. vee nobene prave toplote. Vendar pa pod ničlo šc ni vrglo temperature. Toliko pa že, da se je ves sladoled stajal ali pa spremenil v pečen kostanj. Prinesla pa je jesen mnogo takih, ki trkajo na vrata. Saj jih ni že prej manjkalo, u sedaj jih .ie brez kraju. Tako je ta stvar, (hi zima ustavlja javna dela, odpira pa gostilne in trgovine. Seveda. Vsakdo bi bil rad na toplem. Trgovci in gostilničarji pa tožijo: samo napoto mi dola, kupi pa nič... IVO kN I CA - ZEMUN © Nad 20.00 kg sadja ua trgu. Še vedno je na trgu obilo sadja, zlasti jabolk. Vendar dovoz nekoliko pojenjuje. Največ |e sedai na trgu lepih in finih štajerskih jabolk, ki so bila na debelo po 2.50 do 3 Din kg, na drobno 3—5 Din kg. Jabolk je bilo po splošni cenitvi nad 15.0C0 kg. Mnogo jabolk je bilo pripeljanih iz šostrske, litijske in kamniške okolice kakor tudi z Gorenjske. Fine hruške počasi izginjajo s trga. Bilo jih še okoli 10 zabojev, postale pa so dražje. Tako so izbrane štajerske hruške na debelo 4—5 Din kg, na drobno 5—8 Din kg. Domačega grozdja ie na trgu prav malo. Mnogo Kaj se bo nosilo v Parizu? Kaj se bo nosilo na Dunaju? Odgovor na to dobite v naši zimski clamski kolekciji. Cene naših plaščev so od 240 do 1290 Din. V naši kolekciji najdete vse, kar iščete. Uljud-no Vas vabimo na brezobvezen ogled naših dam-skih plaščev v naših prodajalnah. Na željo Vam pošljemo nekaj plaščev na poizkuštijo v stanovanje. TI V AR obleke. pa je smederevskega, ki je bilo na debelo 5—7 Din za kg, na drobno nekoliko dražje. Štajerski kostanj je bil na debelo 2—2.50 Din kg. Domači okoliški pa 2 Din 1. Vsega sadja je bilo včeraj na trgu nad 20.000 kg. — Dovoz krompirja je od tedna do tedna večji, Včeraj je bilo na trgu 50 voz krompirja, ki je na debelo 0.70—0.75 Din kg. Zeljnatih glav je bilo do 35 voz. Glave so bile po 0.75 Din komad, drugače pa 0.30—0.35 Din kg. © Urejevanje Gajeve ulice. Gajeva ulica je že sedaj ena najlepših ljubljanskih ulic, saj stojita, ob njej kar dva mogočna bloka, namreč pokojninskega fonda in Dukičev blok, poleg tega pa meji še na klasično gimnazijo ter na nekaj drugih stanovanjskih palač. Ena parcela ob Bethovnovi ulici šc lii zazidana in sicer ena najlepših,.Pričakovati jc, da bo v kratkem na tej parceli zrastlo lepo impozantno poslopje, posebno, ako bodo -sedanje denarne razmere premagane. Na drugi strani je pričelo podjetje Dukič graditi novo poslopje o čemer smo poročali. Obenem pa jc mestna občina začela uravnavali tlak ob levi strani Gajeve ulice, od Gledališke do Bclhoviiove ulice, mimo liiše uradniškega konzorcija in okrog nezazidane parcele. Hodnik bo za približno pol metra razširjen. Na drugi strani pa so včeraj Dukičcvi delavci odstranjevali ostanke raznih zidov, ki so tam še ostali od prejšnje »Domovine«. Tam se pripravlja novo stavhi-ščo za Dukičev blok. Računati je tudi, da bodo v kratkem padle ludi razne stavbe, kakor drvarnice iu drugo, ki v ozadju T.vrševe ceste še ovirajo razvoj Gajeve ulice. © Karambol dveh kolesarjev. Včeraj opoldne sta na Miklošičevi cesti trčila dva kolesarja, ki sta oba padla. 49-letncga dohodarstvenega paznika g. Damske plašče, obleke in kostume od 250 Din dalje kupite najbolje pr! FRAN LUKIČ LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 9 Ivana Verbiča iz Most, ob Zeleni jami 19, so z razbitim kolenom prepeljali v bolnišnico. © Okradena perica. Perica Ivana Bre-skvar iz Bizovika jc naznanila policiji, da ji je te dni neznan tat z ročnega vozička v Tavčarjevi ulici ukradel zavoj perila, v katerem je bilo deset novih rjuh in bela svilena zavesa. Škoda, znaša okoli 1300 Din. Za tatom ni nobene sledi. Sploh se opaža zadnje čase, da so tatovi vnovič začeli pleniti vozičke peric, ker je že več peric naznanilo podobne tatvine. © Celo potne liste kradejo. Te dni je bil pred ljubljanskim glavnim kolodvorom okra-den Zdravko Zore, hotelirjev sin iz Kranjske gore. Zore je za trenotek zapustil svoj avto, ta čas pa je neznan tat zmaknil z avtomobila aktovko, v kateri je bil potni list, ki je bi L izdan v Radovljici in je bil vidiran za Avstrijo. V aktovki je bilo še nekaj perila. — Vrednost ukradenih predmetov je sicer malenkostna, pač pa bo imel Zore sitnosti zaradi potnega lista, ki ga sedaj ljubljanska liolicija razglaša za neveljavnega. © Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žga. n ja priporoča delikatesse-buffet Jane, Židovska ulica i. Rotary ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra Guverner jugoslovanskega djstrikta dr. Viljem Krejči je prejel ob tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. nebroj žalnih brzojavk, s katerimi rotarji izražajo svoje sožalje. Poleg številnih brzojavk iz naše države je omenili pred vsem radio-brzojavko, ki je dospela že v jutru po kraljevi smrti iz Chicaga od prezidenta Rotary International R. L. Hilla in glavnega tajnika Chesley R. Perry, nadalje od francoskega rotarskega guvernerja Ulysse Fabre iz Vaisona, češkoslovaškega rotarskega guvernerja Zabe, italijanskega rotarskega guvernerja generala Piccione, nadalje Ro-tary klubov Ncwyork, Sydney v Avstraliji, Brixe.ii-London, Bradford v Angliji, Madrid, Pariš, Lyon, Nantes, Bordeaux, Vichy, Liege, Hamburg, Tabor, Košice, Graz. Tudi bolgarski rotarji so po svojem predsedniku Nikolajevi! in tajniku Bojadijevu poslali ganljiv sožalni brzojav, v katerem proslavljajo velike zasluge pokojnega vladarja na zbli-žanju med obema bratskima narodoma. Guverner dr. Krejči je v imenu vseh jugoslovanskih rotarjev odposlal maršalatu dvora v Belgrad sledečo brzojavko: »V nepopisni tugi, ki je objela ves naš narod zaradi mučeniške smrti nadvse ljubljenega kralja izražam Visokemu kraljevskemu domu v imenu vseh jugoslovanskih rotarjev najgloblje sožalje. V trdni veri v srečno bodočnost naše Jugoslavije izjavljam nevenljivo zvestobo in udanost Nj. Vel. kralju Petru II. Guver-dr. Krejči.« Kazen lega je jugoslovanski guverner izrazil tudi svoje sožalje francoskemu guvernerju ob smrti francoskega zunanjega ministra. Bežigrad-Sv. Krištof Nove klopi, ki so bile ta teden postavljene v cerkvi sv. Cirila in Metoda in lesena hrastova tla, so znalno dvignile lepoto notranjosti naše nove cerkve. Skupaj z lesenim stropom tvorijo zaokroženo celoto. Klopi, ki jih je izvršila po načrtih arh. Plečnika tvrdka Šenica, so pravi okras cerkvi. Izdelane so iz lirastovine z vsemi modernimi zahtevami praktičnosti in higijene. Opremljene so s poličkami za ženske torbice in moške klobuke. Klečala so gvigljiva. Mere sedeža in naslonjala so proučene po največjih ameriških tvrdkah za cerkvene klopi, zato so jako udobna. Slovesen blagoslov klopi bo danes ob G. Ob tričetrt na šest bo rožni venec, nato ljudsko pelje, pridiga in blagoslov novih klopi. Po blagoslovu bo cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Puša zapel nekaj cerkvenih pesmi, medtem bo darovanje za nove klopi. Nato litanije in blagoslov. Vse prijatelje in dobrotnike naše nove cerkve vabimo, da pridejo pogledat novost v novi cerkvi. Cerkveno predstojništvo. Ako Vam seč (voda) ni v redu, ako ste kdaj občutili ledvice, morate piti Poskusite samo nekoliko dni redno piti Radensko ki Vam bo ojačila izločanje seči, temeljito očistila kri in ledvice ter preprečila postanek kamenčkov in skleroze. Nekaj misli h kmetijski razstavi v Mariboru Lepa je bila — človek se nc more dovolj na-čuditi pridnosti in vztrajnosti gospodov, ki so jo priredili, ki so se žrtvovali več dni in dajali obiskovalcem pojasnila. Pa je vse eno škoda za ves veliki trud, ker razstave niso videli ljudje, ki bi je bili potrebni. Kako daleč smo zaostali v sadje-reji — razstava bi nam pokazala pot, po kateri ie hoditi, na njej bi se učili spoznavati vrste sadja i. t. d. Kaka težava jc s kurjerejo. Ljudstvo po večini ne mara štajerske kokoši, ker se ne da zde-beliti in je glavni vir dohodkov naših gospodinj prodaja šopunih piščancev, V Štajerski pa poznajo samo jajčarico. Tu na razstavi pa bi ljudje videli štajerske, ki so tudi za šopanje na meso. Človek bi se razjokal, če pomisli, da ljudstvo tega vsega ni moglo videti, ker je bil čas prireditve tako nesrečno izvoljen, da ljudje niso imeli nobene priložnosti priti v Maribor. V sredi najhujše trgatve se je ta reč priredila. Koga zadene krivda, da je bilo po mojem mnenju 70 odstotkov manj ljudi na razstavi, kakor bi jih bilo, ako bi se oziralo na čas in razmere. Zakaj se pri tokih prireditvah ne vpraša ljudi, ki bi vedeli pravo svetovati? Še enkrat: Škoda truda, ki bi lahko veliko koristil, pa ni dosegel svojega namena vsled nesrečne določitve časa za razstavo. — Hi Vprašanje novomeške gimnazije Novo mesto, 13. okt. Že pred časom je bilo slišati, da se bodo prej ali slej ukinili višji razredi novomeške gimnazije radi pomanjkanja dijakov. Število dijakov zlasti zadnja leta močno pada. Le tu in tam je opaziti neznaten porast, ki pa se spričo stalnega padanja dijaštva sploh ne pozna. Da je položaj zavoda resnično omajan, je jasno razvidno iz tega. da mora po predpisih posečati višje gimnazijske razrede vsaj 90 dijakov. Ako to število ni doseženo, se višji razredi ukinejo. Ker pa doživljamo stalen padec dijaštva, je to znamenje bližnjega — konca. In potem? Kaj pomeni za Novo mesto okrn|ena gimnazija, si lahko misli vsakdo, Novo mesto, ki se je tako dolgo vrsto let ponašalo z gimnazijo, bi s tem izgubilo zelo veliko. — Z upravičenim strahom je pri zadnji občinski seji pojasnil to pretečo nevarnost celokupnemu občinskemu odbori' občinski odbornik g. prof. Krajec in zaprosil c črnsko upravo za podporo Dijaškemu podpornemu društvu, Podpora je bila dovoljena v znesku 2.000 Din, Vač se za enkrat ni moglo dovoliti, ker ni bilo v letošnjem obč. proračunu vnesene nobene postavke za tovrstno podporo. V bodoče bo morala tudi občinska uprava vnesti v svoj proračun postavko za podpiranje dijaštva in s tem za ohranitev gimnazije. V prvi vrsti je treba računati na dijake kmečkih staršev, ki so dali že največ inteligentov in ki so tudi najrevnejši. Zato bi bilo nu)no po- Vsem šolskim vodstvom v dravski banovini Kraljevska banska uprava — prosvetni oddelek — uradno razglaša: Glede žalnih svečanosti za blagopokojnim Viležkim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem odreja kr. banska uprava poleg <>dred-be v razpisu IV. No. 13.533/1 z dne 12. 10 934 (odlok gosp. min. prosvete P, br. 36.083 od 11. t. m.) naslednje: . Na dan pogreba v četrtek, dne 18. okt. imajo vsi šolski zavodi žalne službe božje, katerih se udeleže vsi učenci z vsem učiteljstvom. Pri službah božjih bodo primerni nagovori. Javnim komemo-racijam, ki se bodo izvršile istega dne popoldne po cerkvenem zvonjenju, t. j. ob pol 15 — po možnosti na prostem — prisostvuje vsa šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. V četrtek, dne 18. okt, ni pouka. — OBLAČIMO RES DOBRO in poceni. S::ortne, promenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika izbera blaga za jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana Aleksandrova cesta Jožef Klekl - 60 letnik Danes, 14. oktobra, praznuje 60 letnico upokojeni župnik, bivši narodni poslanec g. Klekl Jožef. Rodil se je na Krajni v tišinski župniji, kjer je zup-nikoval buditelj prekmurskega naroda g. kanonik dr. Ivanocy. Naš jubilant je deloval v dušnem pa-stirstvu, pa radi bolezni je kmalu ščl v pokoj in se naselil v občini Črensovci. Gospod jubilant je lahko ponosen na svoje uspehe. Že dolgo vrsto let urejuje »Novine«, »Marijin list« in nekaj let sem tudi »Marijikin ogra-ček«. _ Veliko zaslug si je stekel jubilant za to, da je Slovenska krajina del Jugoslavije. Tistim, ki še danes škilijo z enim očesom čez mejo, se je hudo zameril. Za svoje slovensko prepričanje je veliko trpel. Po prevratu je bil obsojen na smrt, pa se je rešil čez Muro. Zastopal je kot poslanec lendavski okraj do 6. januarja 1929. Pred nekaj leti je začel izdajati ist za otroke, tako da izdaja sedaj en tednik, dva mesečnika in koledar. To je na vsak način velika požrtvovalnost in skrb, posebno, če pomislimo, da se ti listi borijo z velikimi denarnimi teržkočami. Ko se je jubilant še aktivno udeleževal politike in ko je imel še več telesne moči, je zelo veliko dobrega storil za naš narod, kar mu narod nikoli ne bo pozabil in mu bo za vse tisto vedno hvaležen. Za največ njegovih dobrot in žrtev pa ne ve nihče razen njega in Boga. Njegovo ime je znano skoraj vsakemu človeku v naši krajini. Vidi se jubilantu na obrazu, da je šel skozi mnogo bojev, trpljenja in tudi razočaranj. Pa g. Klekl ima neupogljivo voljo pa najsi je tudi osamljen. To je ena njegovih bistvenih potez. Kljub 60 letom ima jubilant še mladostni polet in svoje načrte za bodočnost. Qb 60-letnici želimo slavljencu obilo zdravja, da bi lahko svoje ogromno delo izvrševal brez težav. Naj Bog blagoslovi vsako njegovo akcijo, ki je namenjena v dobrobit vsega naroda! Naj ga Bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. Bog ga živi še mnogo let! Pravkar so prišle v promet razglednice z našimi pravimi narodnimi nošami. Serija obsega 12 razglednic in stane 10 Din. Posamezni komadi po 1*50 D. Dobe se po trgovinah ali pa v tiskarni J Blasnika nasl. v Ljubljani. Zločinska roka požiga Kamnik, 13. oktobra. Ko so bili ljudje v Stranjah zbrani okrog radijskih aparatov in poslušali najnovejša poročila, je okrog 22 zatulila na korporacijski žagi na Stahovici sirena, naznanjajoč, da nekje v bližini gori. V nekaj minutah so bili gasilci pripravljeni in naglo so odhiteli v dolino Črno, kjer je v vasi Pra-retno-Sv. Primož gorela hiša posestnika Janeza iagarja. Hiša je v neposredni bližini tovarne Kao-lina. Ognjeni plameni so hitro uničevali gospodarsko poslopje iin hlev, ki je s stanovanjsko hišo pod eno streho. Ogenj se jc že preselil na bližnjo hišo posestnika Janeza Osolnika in grozila je nevarnost, da se vzamejo še sosednja poslopja. Ker je voda v bližini, so gasilci lahko takoj začeli gasiti. Najprej so omejili požar, nato pa pogasili ogenj. Posestniku Žagarju je pogorelo vse, gnsilci so mogli rešiti le del stanovanjske hiše, pri posestniku Osol-niku pa je pogorel del ostrešja. Ogenj je bil brez dvoma podtaknjen. To priča tudi dejstvo, da je pri sosedu zmanjkala z okna steklenica petroleja in da je že pred šestimi tedni nastal pri posestniku Žagarju požar, katerega pa *o delavci, ki so se vračali iz rudnika »Kaolina«, opazili in pogasili. Ob tej priliki so tudi našli ožgane ostanke papirja, s katerim je bil požar podtaknjen. Zadevo ima v rokah orožništvo, ki zasleduje ilobnega požigalc*> oh nnlotia ie to deseti požar okroK Kamnika. trebno misliti na ustanovitev dijaškega konvikta, v katerem bi bili revni nadarjeni dijaki preskrbljeni za čas svojih študij. V Novem mestu sicer obstoja dijaški konvikt, katerega vodijo oo. frančiškani in v katerem je letos 24 dijakov, večinoma nižješol-cev. Toda tudi ta konvikt se bori z velikimi težavami. Obenem pa je tudi premajhen. — Ako se ozremo za kakih 20 let nazaj, najdemo v Novem mestu v hiši Rokodelskega doma Dijaško kuhinjo, katero je ustanovil še pok. g. prof. dr. Josip Marinko. Za njim je vodil dijaško kuhinjo njegov naslednik msgr. prof. dr. Ažmah Ciril. Vzlic njegovi žilavi volji in veliki brigi ni mogel v onih težkih letih svetovne vojne obdržati kuhinje, katera je polagoma prenehala. Po vojni pa se ni nič več osnovala. Novomeško dijaško podporno društvo se trudi na vse načine zboljšati položaj. V letošnjem letu je nakupilo za 12.000 Din učil in jih razdelilo med ubožne dijake. Tudi za prehrano in obleko nekaterih dijakov je društvo poskrbelo, vendar vsega ne zmore in z naglimi koraki se približuje trenutek, ko bo zmanjkalo sredstev. Kaj sledi na to, smo že povedali zgoraj. Da bi do tega ne prišlo, apeliramo na vso javnost, ki ji je količkaj do tega, da ostane gimnazija v Novem mestu še nadalje neokrnjena, da se strne v enotno fronto proti preteči nevarnosti in po svojih močeh podpre težavno delo dijaškega podpornega društva in s tem r-x r.r,0 izmed najstarejših gimnazij v Sloveniji. Tovariši lovci! 1. Da se dostojno poslovimo od svojega Najvišjega pokrovitelja in lovskega tovariša Nj. Vel. kralja Aleksandra I. odpošlje Slovensko lovsko društvo k pogrebu častno četo v društvenem kroju, ki bo položila venec na krsto. Kdor se želi pridružiti, naj se javi pri svoji podružnici, kjer dobi potrebna navodila. Čim večja bo četa, tem častnejše slovo! Četa se odpelje v sredo, 17. t. m dopoldne z brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane točno ob 9 in prispe v Belgrad ob 20.15. 2. Na dan pogreba naj lov počiva in lovci naj se udeleže žalne maše in žalne sejo. po možnosti v krojih z žalnim znakom. 3. Društveni znak je nositi do n aprila 1935 zavit v črno prozorno kopreno. 4. Skupni lovi se vrše lahko ludi v dobi žalovanja, vendar naj zadnji zagoni in vse hrupne zabave odpadejo. Ljubljana, 13. oktobra 1934 Dr. Lovrenčič, predsednik SLD. Koledar Nedelja, 14. oktobra: (21. pobinkoštna nedelja, žegnanska.) Kalist, papež; Juet, škof. Ponedeljek, 15. oktobra: Terezija, devica; Avrelija, devica mučenica. Prvi krajec oib 20.29. Herechel napoveduje prijetno vreme. Novi grobovi -f- V Kamniku je v petek popoldne umrla v starosti 74 let gospa Rozaliija Kavčič, vdova po davčnem nadupravitelju. Pogreb bo v nedeljo ob l(i iz Grabna. Žalujoči rodbini Preslovi iskreno sožalje 1 Osebne vesli = Župnik g. Bartel Bertel leži že 14 dni hudo bolan v bolnišnici v Kandiji. Priporočam ga sošolcem in znancem v memento. — A. Z. T. r. V pasaži „Nebotičnika M si oglejte skladišče vseli vrst preprog, ki jih j>o nizki ceni nudi tvrdka „Č1LIM" podružnica S. TUBKOVIC iz Zagreba Aleksandrova c. 4 — Gajeva uliea 5 Ostale vesli — Poseben vlak v Belgrad k pogrebnim svečanostim vozi dne 17. t. m. Vstop na železniških postajah Maribor — Zidani most —■ Brežice. Cena tja in nazaj 140 Din. Prijave in pojasnila: Putnik, Maribor, Celje, Gornja Radgona, Št. llj. — Gasilska zajednica dravske banovine odreja: 1. do nadaljnje odredbe se v vseh gasilskih četah ukinejo vse prireditve; 2. v počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja mora vsaka gasilska župa in četa prirediti za svoje članstvo žalno spominsko svečanost, na kateri naj bo predavanje o njegovem življenju in njegovih borbah za naše nacionalno osvobojenje in zedinjenje; 8. pri vseh prireditvah udeležba v gasilskem kroju ali civilna obleka z gasilskim znakom; 4. po na-redbi Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije morajo vse gasilske čete v najkrajšem času položiti prisego po pravilniku o gasilski službi in besedilu, kakor pri reorganizaciji ter to izvršitev sporočiti žu-pam, a te zajednici do konca oktobra; 5. po možnosti naj se udeleže deputacije gasilskih edinic dravske banovine poklonitve zemekim ostankom blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Zagrebu v času od 21 v nedeljo do 5 v ponedeljek zjutraj. — V Kamniških Alpah bo danes na vrhu Brane zaplapolala črna zastava. Tudi iz kraljevega dvorcu v Kamniški Bistrici in iz bistriškega doma se vije črna zastava v znak žalovanja, da je Bistrica za vedno izgubila svojega najvišjega gosta in najiskre-nejšega prijatelja. — Rezervni oficirji se pozivljejo. da za časa globoke žalosti nosijo na levi nadlaktnici žalni trak tudi na civilni obleki. — Odbor. Lepe moderne spomenike ima razstavljene in jih po nizki ceni odprodaja Kunovar Franjo kamnoseško kiparsko podjetje Ljubliana, pokopallite Sv. Krli TELEFON Stev. 27-87 — Diplomski izpiti na filozofski fakulteti. Ker bo v sredo, četrtek in petek na univerzi vse delo počivalo, se prično diplomski izpiti na filozofski fakulteti šele v soboto 20. oktobra. Tehnično je nemogoče o novih izpitnih datumih obvestiti vse gg. kandidate, zato je novi razpored nabit na de-kanatski deski v univerzitetni avli. Dekanat ho pismeno sporočil nove izpitne datume samo onim gg. kandidatom, ki stanujejo izven Ljubljane. — f kralju Aleksandru. »Usmili se« (Ps. 50.) Zložil Stanko Premrl. Ravnokar je izšla ta skladba, I zložena dan po tragični smrti našega Viteškega ' kralia Aleksandra. Rabila se bo pri sedanjih žalnih Moški so dobri opazovalci.. Z enim samim pogledom ugo-tov«, če ima žena dober videz. Žene pa najprej vprašajo: Kaj samo stori, da je njena polt vedno tako lepa in cista? To je povsem preprosto: ona uporablja za nego koze vedno ELIDA CREME de chaque heure svečanostih. Cel psalm poteka v kratkih, pogosto recitativnih stavkih, ki ga prekinjajo tuintam pevsko bolj razgibani deli. Skladba ni težka, a učinkovita. Izvod po 4 Din se dobiva v Jugoslovan, knjigarni v Ljubljani; pri skladatelju pri večjem nakupu po 3 Din. — Dravska finančna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 100 kub. metrov suhih bukovih drv prvovrstne kakovosti in premoga kockovca do 140 ton. Ponudbe je poslati do incl. 20. oktobra 1934 na naslov direkcije v zaprti kuverti. V spodnjem levem vogalu kuverte na prednji stranii označite vsebino z besedami: »Ponudba za kurivo«. Drva se prevzamejo zložena na dvorišču direkcije, premog na kolodvoru v Ljubljani. Pri premogu je navesti tudi kalorije. Osebne intervencije so iziključene. — Ponudbe je kolkovati s 5 Din. Kot /e res da je 2X2 = 4 tako je tudi res, da ni boljše od žitne Kave » 4DR 1/1« — Odbor Društva jug. drž. upokojencev v Mariboru je imel v teku enega meseca dve seji. Iz mno-gobrojnih razmotrivanj posnamem samo nekaj točk. Glasom tajnikovega poročila se je letos število članov dvignilo od 714 na 1052. — Precej debate je 10. 9. t. 1. jx>vzročilo vprašanje, če se naj v okvirju društvenih pravil ustanovi posinrtninski oddelek ali ne. Začelo bi se bolj skromno; ako bi se n. pr. prijavilo 500 članov in bi se plačevalo za vsak smrtni slučaj po 1 Din, tedaj bi znašala posmrtnina 500 Din. Ker so na to vprašanje dospele mnogoštevilne pritrdilne izjave posameznih članov, se je 8. t. m. sklenilo občnemu zboru predlagati tozadevno iz-premembo pravil. — Glasom blagajnikovega poročila znaša prebitek blagajne t. č. nad 9000 Din. Da se je kljub nizki članarini (samo en dinar mesečno) moglo toliko nabrati, se imamo zahvaliti našim požrtvovalnim društvenim funkcijonarjem, ki delajo brezplačno. Največ poslov in truda ima seveda tajnik, podpirajo ga pa pravni odsek in drugi odborniki; saj odbor ne deluje samo v dobrobit društva kot celote, temveč še v večji meri v dobrobit posameznih članov, ker jih podpira v gmotnem in moralnem oziru. — Tudi letos se bo največji del blagajniških prihrankov porabil v dobrodelne namene. Zaenkrat je odbor dne 8. t. m. odobril kredit 2500 Din za obdarovanje najbednejših članov in članic s kurivom ali (na željo stranke) z drugimi potrebščinami (obleko, živili). Pri obdarovanju pridejo v poštev tudi člani izven Maribora (iz Ptuja, Slovenjgradca i dr.). Reflektanti naj svoje utemeljene prošnje predložijo tajništvu: Vrbanova 59, do 22. t. m. llaše popolno zaupamo zaslužita »Hubertus« milo in »Perion« pralni prašek. Pre-iskusite ju in prepričali se boste, da govorimo resnico. Domača sta, torej: svoji k svojim. — Odpovedana predstava v Škofji Loki. Od- jiove se proslava 50letnice ustanovitve lil. reda sv. Frančiška v Škofji Loki, ki je bila določena za nedeljo, 14. oktobra. — Vodstvo III. reda v Škofji Loki. — Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 235 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati knjižico pod naslovom »Naš front — Socijalizam ili fašizam« od Josipa Bekera, in št. 10 tiskopisa »Hrvatska revija«, ki sta bili tiskani v Zagrebu. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah 'gagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju. oslabelosti, uevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok — K rodbinski tragediji v Stožicah. Kakor smo že poročali, jc posestnikov sin Lojze Jerneje v Stožicah zaklal svojega brata Franceta. Preiskovalni sodnik dr. Dougan je petek i>opoldne izvršil sodni ogled na licu mesta. Sodna obdukcija trupla zaklanega Franceta je dognala, da jc bila rana smrtna ter bi bila vsaka zdravniška pomoč izključena. Lojze je z nožem zamahnil proti bratu v levo pazrluho lako, da mu je nad srcem prerezal glavno žilo. Lojze Jerneje je že v preiskovalnem zafporu okrožnega sodišča. Orožniška postaja je včeraj jioslala na drž. tožilstvo daljše poročilo. Lojze se zagovarja, da je zamahnil z nožem proti bratu v silni razburjenosti, ker so ga domači yed.no zaničevali, a France je bil njih ljubljenec. Lojze se dejanja zelo kesa. V zaporu joka, — Učiteljska tiskarn« v Ljubljani je založila nadpise z« kraljeve slike »Čuvajte Jugoslavijo!« po ceni 1.50 Din za komad. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 13. t. m. je objavljen »Proglas g. bana prebivalstvu dravske banovine«, dalje »Naredba omonopolskih taksah«, »Naredba o doj>olnitvi nuredbe o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje«, »Pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskili bolnišnicah in bolničnih ambulancah«, »Izprememba statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev«, »Izprememba v pravilniku o postranskih prejemkih osebja državnih prometnih naprav« in »Odločba, s katero se ukinja pripomba za šl. 064, t. 3a, uvozne tarite«. — Gospodinja se večkrat sramuje, ko vidi, kako črna je voda, ki je v nji oprala perilo, mesto da bi bila vesela. Saj .je temna voda samo dokaz, kako temeljito je očistilo perilo Zlatorog-ovo milo. Obilna, gosta in nežno bela pena, ki jo daje Zlatorog-ovo milo, prehaja namreč pri pranju skozi tkanino in ji vzame vso nesnago. Zalo je pravilen ljudski srlas, ki veli: »Ee Zlatorog milo da belo perilo!« To milo .je res dobro iu — domače. Priporočamo ga! — Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi — Protibrezbožniška predavanja. Tajništvo KA v Mariboru ima na razpolago 56 lepih diapozitivov za protibrezbožniška predavanja. Oskrbi tudi predavatelja. Župni uradi in društva, ki imajo projekcijski aparat, imajo sedaj ugodno priliko za lepo in koristno predavanje. Prijave je treba poslati na Tajništvo KA v Mariboru takoj, ker so diapozitivi na razpolago le Iri tedne. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Ze stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. — Cenj. čitatclje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna pa istočasno izborna pijača. — Za Meškovo 60-letnico: kupite Mcškove knjige: Na poljani (broš 25, vez. 38 Din); Črtice (broš. 14, vez. 24 Din); Legende o sv. Frančišku (broš. 16, vez. 24 Din). — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Koledar slovenskega gospodarja — izšel. Vsakdo, ki ima delo na kmetiji, nujno potrebuje ta koledar. Vezan v celo platno ima bogato vsebino in dosti papirja za beležke. Cena 10 Din (za poštnino šc 1 Din). Zahtevajte ponudbo pri Tiskarni sv. Cirila in Metoda v Mariboru. — Potrebščine za tehnike ima v bogati izberi Nova založba v Ljubljani — Kongresni trg; posebej opozarja na vse vrste tehničnega papirja, risalna orodja, logaritmična računala, prizmatična ravnila, trikotnike, krivuljnike, šablone, kotomere, šestila za črtanje in za elipse, svinčnike, barve in tuš. Blago prvovrstno, cene konkurenčne. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joseiova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. — Nove knjige: Frana Erjavca zbrano delo, uredil dr. A. Slodnjak, II. zv., Domače in tuje živali v podobah, okoli 140 podob, 229 str. 90 Din. — O psihoanalizi (Slovenske poti), spisal dr. Alfred Šer-ko, vez. 35 Din; Novodobna pisava v luči sodobne pedagogike in šolske higijene, spisal dr. Iv. Matko, 5 Din; Pes druge čete, spisal František Langer — slovenski mladini priredil P. Holeček, 48 Din, vez. 62 Din; Slovenska slovnica za srednje šole, spisal dr. A. Breznik, 4. pomnožena izdaja, vez. 38 Din; Zakoni in uredbe 37. zv.: Naredba o mrliško-pre-glednem redu, 5 Din; Zakoni in uredbe 38. zv.: Uredba o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, priredil Št. Sušeč, 6 DSn; Južnič Rud., Francoska čitanka, IV. letnik, 48 Din; Martin Krpan, spisal Fran Levstik, priredil dr. A. Slodnjak (Cvetje iz domačih in tujih logov, 2) 4 Din, vez. 12 Din; Simon Gregorčič — izbrane pesmi — priredil dr. Iv. Pregelj (Cvetje iz domačih in tujih logov, 1); Vesele ure, telesna vzgoja na osnovnih šolah, I. del, 1. razred, 261 slik in 9 načrtov, 24 Din, vez. 30 Din; Dva človeka, roman, 50 Din; Obrestnik, praktične tabele za izračunavanje obresti, 22 Din. — Vse te knjige sc naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri slabosti je naravna »Franz Joseiova« »oda priietno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno V Mariboru padajo kostanji Ali Vam fe znana NIVEA šola za telesno vzgojo? Maribor, 13. oktobra. Včeraj zjutraj se je začelo in starim mariborskim meščanom se je zopet krčilo srce: prišli so delavci s sekirami, žagami in lestvami ter se spravili nad kostanje, ki robijo promenado ob Aleksandrovi med Trgom Svobode in Prešernovo. Najprej so tem častitljivim očakom obsekali veje ter obžagali vrhove, da so mirno in brez trušča polagali svoje glave, nato so jim odkopali korenine in sekira se je zarila v življenje. Padli so drug za Irugim in do večera ležali že vsi kot razžagani panji, cesta pa je zevala od praznine. Mariborskim meščanom bo žal za temi kostanji. Generacijam so dajali prijetno senco, tisoči starih obdravskih prebivalcev jih imajo v prijetnem spominu. Sedaj pa so se morali umakniti modernejšemu življenjskemu utripu mariborskega mesta in z njimi ie padla tudi promenada. Res, žal nam bo za temi kostanji. Pa ne za dolgo. Iz stare promenade bo vstala nova, lepša in sijajnejša na vsak način, morda pač ne bo več. tako intimna in domača. Sicer pa bo z novo promenado tako-le: Od Trga Svobode do Prešernove ulice bo 10 metrov široka proga asfalta. V sredini jo bo delila kolonada svetilnih stebrov. Svetilniki bodo isti kakor so sedaj, le njih število Župnijskim uradom lavantmske skoiije Pogreb blagopokojnega vladarja, Nj. Vel. kra-rja Aleksandra L, je nastavljen na četrtek, dne 18. oktobra 1034. Tuuradne odredbe v škofijskem Oglasniku z dne 11. oktobra 1034 (Vili), ki je bil razj>oslan 12. oktobra, se izpopolnijo, kakor sledi: Od nedelje, 14. oktobra dalje vse dni do pogreba naj ee zvoni z vsemi zvonovi vsak dan trikrat, to je zjutraj, opoldne in zvečer: vsakokrat v treh presledkih, skupaj približno pol ure. — V četrtek, ob uri, ko bodo Irujilo polagali k večnemu počitku, to je od 14 do 14.30, 6e zvoni v vseh cerkvah z vsemi zvonovi, kakor ob pogrebu. S tem je žalno zvonenje končano. Za sveto ojiravilo na dan pogreba velja navodilo v navedenem Oglasniku, s tem pristavkom: V vseh podeželskih cerkvah bodi ob 8, v mestih in trgih ob dogovorjenem času, služba božja, katere se udeležijo predstavniki krajevnih oblasti in uradov, društev in korporaclj, vse šole (razen, če imajo lastno službo božjo) in verno ljudstvo. Spored svetega opravila: Missn votiva (pro re gravi) pro quacuinque necessitate (col. viol.). Po maši psalm »Usmili se« itd. (glej Oglasnik VIII). Pred mašo naj se prečita sporočilo o smrti Nj. Veličanstva v navedenem Oglnsniku na strani 73 in zadnji odlomek na strani 76. Škof in apostolski administrator: f Ivan Jožef. Odredba o žalovanju mariborske občine Maribor, 13. oktobra. Mariborski mestni predsednik je izdal danes okrožnico: Ministrski svet je na svoji seji dne 10. oktobra osvojil predlog državnega odbora za pogreb Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v naslednjem obsegu: Državna žalost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. traja 6 mesecev, od 9. oktobra 1934 do 9. aprila 1935 Prvih šest tednov, od 9. oktobra do 21. novembra 1934, to je v dobi globoke žalosti, se ne morejo vršiti v državi nobene javne veselice, niti plesi. Do pogreba in tri dni po pogrebu, to je v dobi najgloblje žalosti, se pod nobenim pogojem ne smejo vršiti nikake produkcije niti zabave. V znak državne žalosti bodo na vseh državnih in samoupravnih uradih ves čas globoke žalosti izobešene črne zastave, v ostali dobi do konca državne žalosti pa na pol droga, kadar se bodo zastave izobešale. Uradništvo nosi ves čas globoke žalosti običajne žalne znake, to je črno ovratnico in črne trakove na levem rokavu. Vsi odpravki iz državnih uradov morajo biti ves čas državne žalosti črno obrobljeni in opremljeni s pečatom iz črnega voska. Odrejam, da se tudi mestni uradi v svojem poslovanju priključijo gornjemu tihemu izrazu žalovanja ter da naj bodo vsi uradni odpravki mestnega poglavarstva črno obrobljeni. Širina črnega ob-robka na papirju in na kuverti naj znaša točno 1 cm. Z nabavo črno obrobljenih tiskovin za vse mestne urade se poveri vodja glavne mestne pisarne. Obenem odrejam, da iudi mestni uslužbenci nosijo ves čas globoke žalosti, to je do 21. novembra 1934, črno ovratnico in črn trak na levem rokavu. Predsednik: Dr. Lipold, 1. r. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat iz-ledno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugo učinki »Franz-Josef« vode tudi potom i lovih raziskovanj. — □ P roti brezbožna propaganda. Tajništvo Kat. nkcije v Mariboru ima na razpolago 50 lepih diapozitivov /a predavanje o protibrezbožni propagandi. Povsod, kjer imajo dvorane s ski optičnimi aparati, naj bi priredili Za širši okoliš predavanje o protibrezbožni propagandi. Vsi odbori K. \. in župnijski urndi, ki se zanimajo za to predavanje, naj se obrnejo na tajništvo Katoliške nkcije v Mariboru. Tu je nn razpolago tudi jiredavatclj. Opozarjamo pa vse interesente, da so diapozitivi nn razpolago samo tri icdne. □ žetev smrti. V sanatoriju llergas nad Gradcem je umrla gdč. Valerija Friedl. hči ugledne mariborske hotelirke , lastnice hotela »\ferun« gospe Friedl. Blaga pokojutc-a. ki je dosegla šele 32 let. je umrla kot žrtev dolgotrajne neizprosne bolezni. Bila je v Mariboru priljubljena in spoštovana. Vse sočustvuje z ne. srečno materjo, kateri je ugrabilo smrt ličerko-edinko. Truplo so prepeljali v Maribor, kjer bo pogreb jutri v ponedeljek ob 15 iz kapele mestnega |H»kopnlišča v rodbinsko grobnico. Svetila ji večna luč. žalujočim naše iskreno sožalje. — Umrl je v Vinarski ulici 12 posestnik Tlucenc Pagler, v starosti 51 let. Naj |>očiva v «niru. J Sestanek Mngdnlencev. Magdalcnci imajo v jioiiedeljek, 15. t. m. ob 20 nn odru sestanek. □ Trg. Nn včerajšnjem trgu je bilo 26 voz svinjine in slanine. 56 voz žolnili glnv. krompirja in čebule ter 30 voz raznega sndjn. Cene: piščanci H—14. kokoši 20 30. race 15—25. gosi »itroni 3o—J.5 kromnir o.5<>—0.75. čebula 1 »a nnmnn?! T«m n„r hii; i i,„„t„ •• u ' B'li lef'a' biti vllka in ravna korakati veselo in razpoloženo, z lahkim korakom, sveže šh-ol,beton«., ] lit' b° I In elM«i&M> ~ to * nas vseh. Tu vam pomore Nivea-šola za vzgoio telesa: 12 dobro široka betonska stopnica, pod njo v višini sedanje J premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede Te poživljajo telo, ustvarjajo veselja do življenja in radosten telesni občutek. — Ta pros|iekt lahko dobite v leuarnah, drogerijah in parfumerijah ali pri tvrdki: JUGOSL. P. BK1EHSD0BF & Co. d. s. o. j,, Maribor — Gregorčičeva ulica štev. 24. ........... .....—--------J""' >.jv> » >1.1111 n,U(l|l[U ceste se bo pa jirifiela greda, prav za prav vrsta gred, obdanih s kalino (nizko grmičasto živo mejo), v sredi obsajenih s travo ali cvetjem. Iz sredine gred bodo rasti i to|>oli ali morda kaka druga vrsta drevja. Greda ne bo segala do samega cestišča. Ločila jo bo 2 metra široka pot, posuta z belim poljčnnskim peskom. — Z ureditvijo promenade bodo pričeli takoj. Sedaj, ko so kostanji padli, bodo prostor zravnali ter pričeli takoj z betoniranjem podlage za asfalt na promenadi. Pozimi bodo dela počivala, asfaltiranje se bo nadaljevalo na pomlad, ko bo dobila premeri« da končno ureditev. Poleg te glavne proinenadne poti urejajo istočasno tudi pločnik med Prešernovo in Cankarjevo ulico. Asfaltni del pločnika bodo razširili na 5 metrov, robnik, ki so ga včeraj položili, bo iz betona, med robnikom in cesto pa bo zopet gredica s kalino in do ceste 2 melra široka pot s peskom posuta. S temi deli bo končna regulacija Aleksandrove zaključena in najlepša prometna cesta mariborskega mesta bo dobila harmonično lice. Misliti bo pa treba že sedaj tudi na regulacijo priključenih cest, zlasti še Trga Svobode. do 2, Pesen 6—7, hren 5—6, paradižniki 1—2, zelje 0.50—2, oh rov t 1 — 1.50, karfijola 1—4, glav-nata salata 0.25—1.50. sumarce 0.50—2, buče I — 2, jajca 0.75—1, jabolka, hruške 3—5, grozdje 3—6, kostanj t.25, pečeni 4 Din. □ Ti sten ja kov a razstava. Otvoritev razstave slikarja Ante Trstenjaka bo prihodnjo nedeljo, dne 21. oktobra. □ Združenje gostilničarjev obvešča svoje člane, da je kongres gostilničarjev v Zagrebu, ki lii se inornl vršiti dne 23. in 24. t. m. preložen na poznejši ras. □ Invalidnino je hotel dobiti. Posestnik Ju. rij Ribič iz Voseku je bil med vojno ranjen ter bi sedaj rad prejemal invalidnino. Vložil je tozadevno prošnjo ua invalidsko sodišče v Ljubljani ter jo podkrepil s čekovnim odrezkom, na katerem je izbrisal ime nekega drugega invalidu ter napisal svojega. Ta odrc/.ek je priložil svoji profil ji kot dokaz, da je že leta 1920 prejemal invalidno podporo. Sodišče pa se je informiralo jni finančnem ravnateljstvu in zadeva s ponarejenim podpisom je prišla na dan. Ribič se jc včeraj zagovarjal pred mariborskim malim senatom ter je bil obsojen na 4 mesecc strogega zapora, jiogojno na dve leti. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu oil 14. do 21. t. m. Minarikova mestna lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Zimska sezona Centralna kurjava Rariiotermaino hopaiišCe Doleitfshe loplicc M„mem Izborni uspehi zdravlienja. posebno pri revmatlzmu. išiasu. protinu (giht), živčnih ter ženskih boleznih! Moderna električna terajiija. Tekoča hladna in topla voda v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah Filmski ljubljenci Staro in mlado se zanima za filmske igralce in igralke in ima med njimi svoje ljubljence Vsi povprašujejo |>o slikali in fotografijah teh priljubljenih jim oseb. ki jih pa ni bilo vedno lahko dobiti. Danes je to mnogo lažje. Slovita domača tovarna čokolade Union v Zagrebu je dala v promet odlično mlečno čokolado pod imenom Unionovi filmski ljubljenci. Vsaki čokoladi je priložena po ena slika zna-menitih filmskih igralcev in igrulk in sicer ta- | ko. da se slika že vidi v ovalnem izrezku okus- ! ne etikete in si more vsakdo izbrati za/eljenega 1 igralca. Isin tovarna ie vrliutega izdala zelo lep • in okusen album z.a lepljenje teli slik. Tako si more vsakdo nabaviti fotografije svojih filmskih ljubljencev, poleg tega pa še dobiti dobro in slovito Unionovo mlečno čokolado. Lepa in šola za telesno vzgojo. Letos oktobra lepo9 lani hudi mnVvi Ljubljana, 13. oktobra. Letošnji oktober je poleg septembra prinesel prav lepe in sončne dneve. Jutra so postala zadnji čas sicer hladna ter je jutranja temperatura že zdrknila pod 10 stop. C nad ničlo. Davi je bilo 7 stop. C nad ničlo, barometer pa je kazal 767 mm ter je napram prejšnjim dnem padel za 3 mm. Davi ni bilo tako goste megle kakor prejšnja jutra. Ljudje se boje, da bo kmalu padla slana, ki bi zelo škodovala raznemu j esenskemu vrtnemu cvetju. Letos na ta dan je prav lepo vreme, lani 13. okt. so bili hudi nalivi ter je padlo 69.6 mm dežja, sploh so bili lani oktobra hudi nalivi. Lani je vsega oktobra padlo 353.3 mm dežja. Letos do dan«? še ne 100 mm. Lanski september je bil tudi prav močno deževen. Takrat je padlo v 15 deževnih dneh 341.3 mm dežja. Bile so katastrofalne povodiji. Samo v okolišu ljubljanskega okrajnega g'avarstva so uradno cenili po povodnjih septembra povz o-čeno škodo na 2,072.000 Din. Letos je septembra padlo v 7 deževnih dneh le 98.9 mm dežja. Pričakujejo, da ne bo samo oktober lep, marveč tudi november in da bo nastop.lo tako zvano »babje poletje«. Na Savi je še opažali trenirane kopalce, ki se hodijo vsak dan še kopat v hladne valove Save. Zahvala. Cel?e & Okrajno načelstvo v Celju razglaša, tla ho : od ponedeljka, dne 15. oktobra t, 1. na razpolago knjiga za vpisovanje sožalnih izjav, na kar opozarjamo funkcionarje in zasebnike. 0 Komcmorneija Ljudske čitalnice. Ljudska čitalnica v Celju priredi danes teden, v nedeljo 21. oktobra ob pol 9 dopoldne v veliki dvorani Ljudske jiosojilnice žalno svečanost v spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Opozarjamo občinstvo že danes na to spominsko vsečanost, posebno okoličane in jih vabimo, da so je udeleže polnoštevilno. iS Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju jo imelo včeraj ob polil dopoldne žalno sejo za blagopokojnim vladarjem. Predsednik je opozoril odbornike na naklonjenost velikega pokojnika ! do naše mlade slovenske univerze, ki ji je podelil svoje visoko ime. Društvo je odposlalo sožalno brzojavko maršalatu dvora. Tudi se je po svojih zastopnikih udeležilo društvo žalne komeinoracije v Narodnem domu in v mestni posvetovalnici. Zapomnile si l Valentin H LADI N - Celje Prešernova ul. 14 domača m anu fakturna trgovina, nas obvešča, dn j<> jioiiovno znižala cene jesenskemu in zimskemu blagu. Zato Vam priporočamo, da si nemudoma ogledate blago, dokler je zaloga še popolna. Vabimo Va.s v Vašem lastnem interesu, d« ugodne ponudbe ne prezrete i in se je čimprej poslužite. & Zaposlenost v trgovini se obrača nn boljše. Pri celjskem mestnem združenju trgovcev sta se v mesecu septembru prijavila dva nova člana in znaša sedaj število protokoliranih članov 270. Mesec« septembra jc tudi poskočilo število trgovskih pomočnikov od lfili nn 172, število pomočnic pa od 93 na 103. Naraslo je tudi število trgovskih vajencev od 52 na 69, pač pa je malenkostno padlo število vajenk od 31. na 28. Po teh Številkah sodeč smemo upati, da se razmere počasi obračajo na boljše. 0 Brivski in frizerski saloni v Celju in okolici začno s 15. oktobrom t. 1. odpirati svoje lokale ob pol 8 zjutraj, in to do 1. marca 1935. Trpežne in močne čevlje za ženske in gospodo po 00 Din nudi Trgovski dom Stermecki, Celje. Pišite po cenik. i Podoisani sem povsem nepričakovano pre/el toliko uslmenih in pismenih čestitk k sedemdesetletnici roistva in 45 letnici poroke, da se pri nafbol/šl Oot/I ne morem zahvalili vsakemu posebej. Znhoaliu/eva se torej tem potom vsa' kemu In vsem ln kllčeva: Srčna hvala l Ivan in Ana Jakopič. Žalovanje v Novem mestu Novo mesto, 13. oktobra. Trgovine na glavnih cestah in ulicah so v spomin na blagopokojnega kralja izstavile v izložbah njegove kipe in slike, odete v črnino. Vsi se z gioboko žalostjo spominjajo velikega pokojnika, ki je mnogokrat na potu na Bled potoval skozi mesto. Cerkvene in verske organizacije naših župnij 60 takoj sklicale žalne seje v sredo, 10. oktobra. Zvečer je |>rva imela žalno sejo Katoliška akcija fantov, pri kateri je predsednik poudarjal ogromne zasluge pokojnega vladarja in njegove velike zasluge za blagor države ln ljudstva. V spomin mo-gočneg. vladarja je bil nato odrejen petminutni molk. Ganljiva je bila žalna seja Katoliške akcije žena, kjer ob priliki govora predsednice ni ostalo nobeno oko suho. V imenu Katoliške akcije Novo mesto je predsednik župnijskega sosveta odvetniški koncipient Veble v četrtek, 11. oktobra dopol-dno obiskal okrajnega načelnika g. vladnega svetnika Logarja ter ga naprosil, naj na pristojnem mestu sporoči globoko sožalje in Verno vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. ter vsemu kraljevskemu domu. V petek popoldne se je v občinski pisarni vršila žalna seja občinskega sveta, pri kateri so tudi odborniki prisegli novemu kralju Petru II. Tržič V žalovanju je tudi Tržič te dni. Iz hiš vihrajo črne zastave, v izložbah so slike pokojnega vladar ja mlete v cvetje in črnino, občinski odbor in kar vse dovoljene organizacije so imele žalne seje. državni nastavniki in šolarji nosijo na obleki znake žalovanja. Vse govori samo o nenadni in težki smrti. Na obmejni Ljubelj prihajajo naši sosedje, gledajo globoke vtise v naši domovini in tiho odhajajo. Ogenj 'bi bil kmalu preteklo sredo izbruhnil v tuk. predilnici. Z lesenimi kockami so tlakovali prehod skozi glavni del tovarne, topiti so tvarino za za litje kock in ogenj je po vetru dospel do lesa, ki se jc hitro vnel. Zatulila je gasilska sirena, ki je jiovzročila mnogo strahu, pa ogenj so pogasili kar predilniški delavci in ni povztočil nobene večje škode. Ogromna je bila udeležba pri nedeljski sve-toletni procrsiji, ki je šla iz farne cerkve v cerkev sv. Jožefa na griču. Moški so zagrnili sami ves glavni trg. žensk pa je bilo od vvnt cerkve sv. Jožefa po vseli vijugali do odcepa Blejske ceste na glavnem trgu. Prav je to! Trbovlje Delo novega občinskega odbora. Občinski proračun za tekoče leto je bil soglasno sprejet. Torkova proračunska seja na občini je bila precej živahna, vendar stvarna. Po nagovoru žu- | pana je podžupan poročal za koliko se je davčna podlaga vsled gospodarske krize znižala, deloma tudi vsled odcepitve Hrastnika. Od nekdanjih 4 milijonov je prišlo na 1,720.000 Din. Vsled tega se je pri predlaganem proračunu varčevalo, kolikor je bilo mogoče, vpoštevalo pa tudi vse, kolikor v j sedanjih razmerah mora biti. Proračun je bil sprejet, kakor je bil predlagan v višini 2,800.000 Din soglasno. Na predlog g. Korena se je vstavilo še 5000 Din za dijaške podpore, kar pa pri dokladah nič ne spremeni, ki znesejo vsled znižane podlage 111% na vse direktne davke, Tudi vse druge po-stavke so bile soglasno sprejete. Pri točki o kategorizaciji občinskih ccst je bil sprejet predlog g. Ahaca, da se vse dosedanje ob-binske ceste uvrsti v občinske ceste I. reda, vsa javna pota pa v občinske ceste II. reda. V občinski zdravstveni odbor so bili izvoljeni občinski svetniki: Jordan, Murn in Bcrger. Na novo je bilo sprejetih v občinsko zvezo 6 prosilcev. Pri slučajnostih ie bil sprejet predlog, da se na prihodnji seji izvolijo še ostali po zakonu določeni odbori, gosp. župan pa bo dal pojasnila o raznih šolskih zadevah. Lukežev sejem v Trbovljah se radi pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra preloži za en teden, na drugi četrtek, t .j. 25. t .m. Lahko je Laščanom. Iz občinskega proračuna je razvidno, dn plača naša občina lotno za vzdrževanje sreskega načelstva 23.8M Din, t. j. 80% vseh stroškov, iz občinskega kmetijskega sklada gre v Laško 75%, to je 3000 Din, za uradne dneve sodnije in okrajnega glavarstva ima občina predvidenih stroškov 5000 Din. Kdor mora v Laško, tudi ne more ostati tam teŠč, ker so slabe zveze 7, vlaki, ki jih je tudi treba plačati. Znano pa ie, da je v Laškem kot letoviškem kraju vse najdražje, tako, dn smo Trboveljčnni dvakrat prikrajšani radi uradov, ki bi radi večine prebivalstva In radi 80% davka vsega okraja, ki ga plačamo, po vseh pra-viimli morali biti sedeži uradov v Trbovljah. Nauportus Vrhnika, 13. oktobra- Pred nekaj dnevi je prišel v naš trg g. univ. prof. g. Valter Sclmild iz Gradca ter pričel z izkojiavanji starega Nauporta, ki je stal na mestu današnje Vrhnike in deloma sosednje vasi Verd. Dočim je ^osp. profesor raziskal ostanke rimskega vojaškega taborišča v bližini sedanje župne cerkve sv. Pav. ia in več milj dolgo obzidje južno od Nauporta že med vojno, jo pa ostala slika trgovskega dela rimske naselbine na obeh bre govih Ljubljanice znanosti skoraj skrita, ker se posamezna Izkopavanja v tem delu, ki so jih vodili bolj ljubitelji starin kot jia strokovnjaki, niso vršila sistematično pO znanstvenih načelih. Prof. Selim i d je pričel kopati najprej na desnem bregu Ljubljanice v Verdu na tzv. Dolenjih njivah. Ugotovil je najprej ona mesta, kjer sla pred njim že kopala domačin župan Jelovšek in ljubitelj starin Jenny. Nato .je nadaljeval z izkopavanji v vzhodni smeri in je odkril dosedaj temelje vsaj 4 jioslopij, od katerih je zanimivo zlasti druKo v talnem načrtu 7.40X26.50 m in pa tretje, ki preseneča po svoji velikosti 24.80X35 m. Poslopja stojijo v ravni vrsti vzporedno 9 tokom Ljubljanice, za njimi pa se je razprostiral obširen trg, čigar tlak iz kameni-tih plošč je v glavnem še ohranjen pod zemljo. Najdenih je bilo že tudi več kovina-stih in lončenih predmetov. Prof. Schmid bo d tal na Vrhniki še kakšne tri tedne. O uspehih njegovega dela, ki ga je po prizadevanjih tukajšnje občinske uprave omogočila mu.nificentnost gosp. bana dr. Marušiča, bomo sproti poročali. KLOBUKI za jesen v najnovejših barvah, raznih modnih oblikah, vsakovrstne kakovosti (qualitete), teršportne čepice v lepi izbiri uudi po zmernih cenah MIRKO BOGATAJ trgovina klobukov LJUBLJANA, STARI TRG 14 Solidna postrežba Sprejemajo se popravila Št, Jernej čudo narave. Na Zvabovem ima posestnik g. Fr. Vide jablano — belinček — katere sadeži so letos dozoreli že junija meseca. Koncem julija pa je jablana znova razcvela in zastavila nov zarod. Plodovi so sedaj debeli kot oreh in se normalno razvijajo. Škoda, da zaradi pozne jeseni in mrzlega vremena jabolka ne bodo dozorela, kar bi bil vsekakor izreden dogodek za naše kraje. Gospodinjska šola šolskih sester prične s poukom 15. t. m. S svojim tihim in vztrajnim delom so si časlite sestre pridobile v našem kraju kar najlepši sloves. — Sprejemajo se dekleta tudi iz drugih krajev in je naknadni vpis v šolo še mogoč. Ptuj Preklic zaradi umobolnosti. Okrajno sodišče v Ptuju je dijaka Antona Drofenika Iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju zaradi umobolnosti popolnoma preklicalo. Za skrbnika mu je postavljen vpokojeni železniški uradnik Franc Lenarčič iz Ptuja. Nezgode. V ptujsko bolnišnico so prepeljali .32 letnega hlapca Jakoba Voglarja iz Spuhlje s težkimi poškodbami na obrazu. Pri spravljanju krme ga je udaril konj tako nesrečno, da mu jo razbil obraz. V isto bolnišnico so spravili nezavestnega 24 letnega hlapca Ferdinanda Kurija iz Župetincev. Nekdo ga je s kolom udaril po glavi s tako silo, da se je zgrudil nezavesten. Njegovo stanje je zelo resno, ker ima najbrž počeno lobanjo. V ptujski bolnišnici sta 11. t. m. umrla Jernej Rajšp, zasebnik iz Sp. Brega, star 74 let in Marija Emeršič, hčerka viničarja iz Krčevine pri Vur-bergu, stara 8 let. — Blag jima spomini Radio Program* Radio Ljubliana t Nedelja, rt. aklnbra: H.:i(l Prenos |7, S|ilil«. Sprejem posmrtnih ostankov Nj. Vel. krnljn AleksamiTn v domovini S.llu Versko predavanj« (govori knezoSkof rtr. rirogorij Rožnimi) H1.0(1 Prenos iz. stolnic« 11.no M mi o m krnljn Aleksandra 'jn.oo Cns, poročil«, reprodukcija ore-nosn Iz Splitu 'JO.311 Koralni spnvii (izvaja Glasliemi Mn-lica) 151.40 Prenon iz. Zagreba: Sprejem posmrtnih nsmn kov NJ. Vel. kralja 22.110 Čas, pornfiltn. Cerkveni veslnih Crrkmm ntn*tm r stolnici. Danes, v nedelu.. 14. oktobru, so im iz.vnjnln pri veliki nmSl ob rlftsclih Sntlnorjfivn Missn sernphtcn, Kocvsterjev grariuale, fJol-lerjfv oterlorlj. Pred nuiSo ilr. Kimovčev Pokropi m« Stev. 8. Knnnrl nn Selil. V ponedeljek, 15. nktohrn, na praznik sv. Terezije, bo v Karmolski cerkvi nn Splu pri LJubljani ves dim Izpostavljeno Nnlsvete.ije in lo od II z.jntrnj do II zvečer. — Oh 5 Im prva lihn sv. itta«a; i>b (i slovesna sv. nuiSn. nnln voP tihih sv. nmš 01) 8 konvontna sv. maja. Oh IT pridiga in pete lllanljc z blagoslovom Gospodarstvo Kontingenti, carine in hmelj Nekam čudna pota gre dandanes svetovno gospodarstvo. Vedno manj je namreč svetovno, vedno bolj si ga skuša vsaka država prilagoditi samo sebi in urediti tako, kakor pač njej najbolje odgovarja. Posamezne države streme po osamosvojitvi: vse. kar potrebujejo, skušajo pridelati in izdelati doma, da bodo čim manj navezane na uvoz. Obdajajo se z debelimi zidovi zaščitnih carin, da na ta način čuvajo domačo produkcijo pred inozemsko konkurenco; v kolikor pa produkcija doma še ne more popolnoma zadostiti potrebi, uvoz kontin-gentirajo, to se pravi, da dovolijo uvažati dotič-nega blaga le toliko, kolikor ga po izčrpanju domače produkcije še primanjkuje. Na drugi strani pa skuša vsaka država zase čim bolj jx>speševati izvoz svojih pridelkov in izdelkov z raznimi izvoznimi premijami, znižanimi prevoznimi tarifami itd. Seveda, če bi imela taka stremljenja j>o osamosvojitvi samo ena država, bi že šlo, toda ker jih ima večina, ne gre, treba je jx)puščati in zojiet dovoljevati kontingente za uvoz tujih izdelkov in pridelkov, da se omogoči izvoz domačih. Tako je svetovno gospodarstvo dandanes zašlo na slepi tir in si vkljub vsem mogočim ukrepom za izboljšanje ne more in ne more o pomoči. V današnji dobi kontingentov in drugih zasilnih odredb so med drugimi zlasti tudi naši hmeljarji težko prizadeti. Naš hmelj je predvsem izvozno blago, domača jjoraba je tako malenkostna, hmelj pot rabi. Toda navedene države ščitijo predvsem lastne hmeljarje in imajo zato za ves inozemski hmelj višje ali nižje uvozne carine, kakor so pač več ali manj navezane na uvoz. Tako je treba plačati pri uvozu v Nemčijo 1.50 RM (26 Din), v Anglijo 1 sh 7 p (17 Din), v Belgijo 0.60 bgfrs (1.25 Din), v Francijo 4 Ffrs (11.50 Din) in v Češkoslovaško 7 Kč (13 Din) uvozne carine za vsak kilogram inozemskega hmelja. Seveda mora torej cena našemu hmelju biti toliko nižja, kolikor znaša uvozna carina dotične države, kamor se naj izvaža in porabi. Praktično vzeto v slučaju nizkih cen moremo torej uvažati naš hinelj le v države, ki imajo nizko carino, v slučajih pa, da so cene hmelju sploh izredno nizke, pa se naš hmelj vobče ne da več vnovčiti. Vsekakor pa razne dTžave tudi pri uvozu hmelja dovoljujejo neke ugodnosti, kot protiusluge seveda, tako kontingente in izjemno znižane uvozne carine. Te ugodnosti je znala zlasti dobro izrabiti Češkoslovaška, ki vsled obsežnega hmeljarstva vkljub prav znatni domači porabi mora ogromne količine hmelja tudi izvažati. Tako je do nedavna uživala v Franciji posebni uvozni kontingent za 9000 stotov hmelja, za katerega je plačala le 2 ffrs (6 Din) carine za 1 kg namesto 4 ffrs (12 Din). V Ne ičiji pa ima za svoj hinelj sploh izjemno nizko carino 0.70 RM (12 Din) za 1 kg namesto 1.50 RM (26 Din); sicer je tozadevni dogovor že f>onovno potekel, vendar ga CSR vedno pravočasno zopet obnovi. Naš hmelj p? žal ne uživa nikjer nobenih posebnih kontingentov in znižanih carin. Zato j>a tudi gre letos prodaja češkega hmelja gladko od rok, ker ?a kupuje Nemčija, ki ga uvaža po znižani carini 2 Din za 1 kg; pri nas pa je kupčija klavrna, kajti Nemčija le malo kupuje, ker mora za uvoz našega hmelja jx>leg večjih prevoznih stroškov plačati polno carino 26 Din za 1 kg. Razumljivo je, da pod takimi f>ogoji Nemčija za naš hmelj ne more imeti mnogo zanimanja, zlasti ne letos, ko ji češki tudi v barvi dobro odgovarja, in da mora zato cena našemu hmelju biti primerno nižja. Sicer je naša država vprav letos sklepala z Nemčijo trgovsko pogodbo in dosegla razne ugodnosti, le na hmelj se je baje pozabilo; pa bi Nemčija bržčas brez večjega obotavljanja dovolila uvoz našega hmelja jx> znižani carini, ker naše skromno hmeljarstvo močnemu nemškemu j>ač ne predstavlja resne konkurence. V pravcati dobi kontingentov in prohibitivnih carin vnovčujemo svoje pridelke. Zato pa moramo izkoristiti vsako priliko, da dosežemo kje kake večje ugodnosti tudi za izvoz našega hmelja, ki ie pri nas skoraj izključno izvozno blago. Res je, da je hmeljarstvo pri nas življenjske važnosti le za razmeroma malo Število hmeljarjev, toda prav tako je res, da tvori hmeljarstvo prav važno postavko v bilanci celokupnega našega narodnega gosfso-darstva. Zato f>a ga ne sinemo Zajoostavijati, omalovaževali in pozabljati, temveč mu ob vsaki priliki [»svetiti potrebno pozornost in skrb. Če bi bili n. pr. dosegli tudi za naš hmelj pri uvozu v Nemčijo izjemno carino 12 Din za 1 kg, namesto 26 Din, bi brez dvoma letos tudi pri nas kupovala Nemčija mnogo več, kupčija bi bila živahnejša, cena boljša in bi tudi lažje vnovčili naš letošnji pridelek hmelja. ZANATSKA ISANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Telefon štev. 30-20 podellute obrtnikom in ohrt podjetjem menična p©so|iSe, Kredite m (e-hoCi raCun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev do najvišjega zneska Din 150.000 — Sprejema vloge na hranilni knjižice in tekoči račun katere izplačuje brez vsakih ompjitev Interesenti dobe informacije ustno ali pismeno pri zanatshi banftt hrallevine Jugoslavile A. O, podružnici v Ljubitanl. Nemško zadružništvo V Nemčiji je sedaj nad 50.000 zadrug, ki so pa po ogromni večini kmetijske zadruge. Na kmetijski sektor odpade 35.000 zadrug, od tega okoli 18.000 hranilnic in jx>sojilnic. Le okoli 3000 je obrtniških zadrug, od tega zopet fflmo 1300 kreditnih zadrug. Iz tega bi bilo sklepati, da je vloga obrtniških kreditnih zadrug manjša kot vloga kmetijskih kreditnih zadru; ' .....*...... žejo baš nasprotno. kov še nj na razpolago) so imele p»de; tijske zadruge bilančno vsoto 2o00 milijonov mark, lastnih sredstev za 176 milijonov mark. promet pa je znašal 15 milijard mark. Podatki za obrtniške L- 1 ' 1 Popolen učinek dosežeš samo tedaj,~ če raztopiš > Persil _J_ v mrzli vodi Persil varuje perilo Za namakanje perila vzemi Henkol kreditne zadruge pa so naslednji: bilančna vsota 1700 milijonov mark, lastna sredstva (deleži in rezerva) 308 milijonov mark in promet 30 milijard mark. Naloge zadrug niso samo gosjx>darske, ampak tudi socialne. V tem se razlikujejo zadruge od kapitalističnih |>odjetij. Vrednost zadružnega kredita ni samo v tem, da so |x>deljeni krediti [»ceni, ampak tudi v tem, da pridejo vsi člani do cenenih kreditov sploh. Zato so zanimivi jx>datki, ki kažejo višino iiosaineznih kreditov. Povprečno odpade na en kredit 1492 rnark, dočim pride pri hranilnicah na en kredit 1643 mark. Splošno se smatra, da so krediti za srednji stan največ do 20.000 mark. Pri zadrugah pa je razdelitev kreditov naslednja: 35% vseh kreditov je (po številu kreditov, ne j>o višini posojila) do 2000 mark, 12% do 10.000 mark iu ie 3% nad 10.000 mark. Od 5300 milijonov posojil srednjega stanu odpada 2700 milijonov na jx>de-želske iu mestne kreditne zadruge, kar dokazuje odločilen vpliv zadružništva pri kreditiranju malega človeka. Poleg tega pa dajejo obrtne kreditne zadruge kredit vsem ter so doslej dale nad 100 milijonov mark kreditov za obnovo delovnega procesa, za preskrbo z delom. Po vseh izkušnjah sodeč so zadruge najboljši decentralizirani bančni sistem kreditnega gosjxxlarstva tako zvanega srednjega stanu. Kot razdeljevalke kredita Za srednji stan in kmeta imajo kreditne zadruge Haloge, katerih jim praktično nikdo ne more vzeti. Tudi so zadruge najbolje prctrjjele sedanjo kreditno krizo in jih hoče sedanji režim v Nemčiji tudi ščititi. Prva licitacija za Savinjo. Banska uprava dravske banovine razpisuje za regulacijo Savinje niz-vodno od Grenadirjeve brvi pod Celjem do i2pod Tremerskega železniškega mosta prvo javno pismeno licitacijo za 31. oktober ob 11 v tehničnem oddelku pri okr. naoelstvu. Proračunska vsota znaša £,117.000 Din. Vpisi v zadružni register: Kmetijska zadruga v Črnomlju, r z. z o. z., načelsfvo: Fabjan Josip, Držaj Josip, Štrubelj Jože, Grahek Anton, Cira-brijan Milko, Grahek Anton, Grahek Jurij, Lovšin Alojzij in Panjan Martin. Zadruga za splošno mizarstvo v Ljubljani, i', z. z o. z., člani načelstva: Ložar Franc, nač., Mrzlikar Ivan in Podobnik Ivan. Likvidacija: Pašniška in gozdna gosjxxlarska zadruga, Sv. Janž na dravskem polju, r. z. z o. z. Novo švicarsko notranje posojilo. Švicarski zvezni svet jc sklenil izdati novo švicarsko notranje posojilo v znesku 100 milj. švic. frankov jx) 4%. Emisijski tečaj znaša 98.65% plus 0.60% davka. Posojilo se amortizira v 20 letih. Posojilo bo služilo za konsolidacijo visečih dolgov ter za tekoče jx>trebe. Provizija bank znaša 1.5%, pa se morajo obvezati za |>revzem onedeljek z 2.33 milj. Din v dinarjih, nadalje v četrtek z 1.06 milj. v avstrijskih šilingih. Curih. Pariz 20.215, London 15, New York 303.375, Bruselj 71.60, Milan 26.27, Madrid 41.85, Amsterdam '207.85, Berlin 123.50, Dunaj 72.73 (priv. 57.20), Slockholm 77.30, Oslo 75.30, Kopenhagen 66.95, Praga 12.815, Varšava 57.95, Atene 2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.80. Žitni trjs Novi Sad. Vse ncizpretuenjeno. Tendenca ne-izpreinenjena. Promet srednji. Hmelj Zatec (CSR), 11. oktobra. Ta teden so ostale cene hmelja v glavnem neizpreiiieniene in je bil okvir zanje od 1600—2025 Kč za 50 kg., povpraševanje je še vedno znatnejše kot ponudbe, kar povzroča stalnost cen. Poleg tega so pa zaloge že zelo izpraznjene, saj znašajo po uradnih čeških podatkih komaj 12.000 stotov pri producentih, jx> zasebnih cenitvah pa komaj 10.000 stotov. Pri ko-misionarjih v 2alcu se nahaja blaga komaj še 6000 dO 7000 stotov. Nurnberg (Nemčija). 11. oktobra. Iz tedenskega poročila zastopnika hranilskega stanu za hmeljarstvo jx>ixxa, aa znašajo zaloge v Niirnbergu 580 stotov hallertauskega blaga, 180 tettnanškega in 1950 stotov gorskega hmelja. V producentskih krajih je razpoloženje mirno, ker je že skoraj vse blago razprodano, odnosno se nahajajo pri producentih le melankostne količine. Neprodane zaloge cenijo na komaj 12.000 do 14.000 stotov. Prodajne cene so neizpretnenjeno čvrste na podlagi uradno določenih cen, ki segajo od 210— 300 mark za stot. ZADRUZNA KLET" n» Kongresnem trgu št. 2. Obiščite jo i Dobra in cena postrežba. Spoti Odmevi s V. balkanskih iger v Zagrebu Jugoslovanska lahkoatletska zveza v Zagrebu je prejela od balkanskih narodov, ki so sodelovali na letošnji balkanijadi v Zagrebu laskave zahvale za sfvrejem in gostoljubnost, ki so je bile deležne tuje reprezentance od naših športnikov in občinstva. Iz Albanije je zveza prejela naslednjo zahvalo: »Kraljevina Albanija, ministrstvo za pro-»veto. G. Veljko Ugrinič, predsednik Jugoslov. lahkoatletske zveze, Zagreb. O priliki prihoda naših atletov v Zagreb radi sodelovanja na V. balkanskih igrah, lep sprejem in ugodnosti, katerih so bili deležni naši atleti za čas njihovega bivanja pri Vas, pomoč, izkazano o priliki tekmovanja, me sili, da si dovoljujem izraziti Vam svojo najtoplejšo zahvalo ter želim Vam in Vaši zvezi, katero vodite, še sijajariejših uspehov. — Ob tej priliki izvolite s|>rejeti moje najiskreneje pozdrave. — Dr. Mirash Ivanaj, s. r . ministrstvo prosvete. Grki so poslali naslednji dopis: »Zveza gimnastičnih in atletskih društev Grčije. Gospod predsednik! Čast nam je obvestiti Vas, da je odbor naše zveze, potem, ko je znslišril našega predsednika in vod jo delegacije grških atletov, pri svoji prvi plenarni seji, kj je vršila po letnih počitnicah, sklenil izraziti Vaši zvezi svoje najtoplejše priznanje za organizacijo V. balkanskih iger, ki so bile osnovane v Atenah — in bile tako uspešno izvedene v Žagi ebu. Naš odbor se Vam zahvaljuje za pazljivo bngo, katero ste izkazovali našim atletom za čas njihovega bivanja v Vašem lepem mestu ter izraža dejansko željo, da balkanske igre utrdijo vse Vaše in naše bratske zveze, ki zedi-njujejo atlete in balkanske narode sploh. Izvolite sprejeti g. predsednik izraz našega najglobljega spoštovanja. Predsednik: Rinopo-ulos s. r., gen. tajnik: Nikolaidcs s. r. Turki so sc tako-le zahvalili: Gospod predsednik! Vrniviši se s prijetne poti iz Zagreba, smatramo za svojo dolžnost, oa se posebno zahvalimo za vso ljubeznivost, ki »te jo izkazovali turškemu timu in nam za čas našega bivanja pri Vas. Mislimo, du bi bilo odveč govoriti, da je bila organizacija iger kakor tudi gostoljubnost, ki ste jo nudili Vašim goltom vzorna ter nad vsako pohvalo. Upamo, da se nam v bližnji bodočnosti nudi ugodno prilika, da se Vam oddolžimo in do te-Inl Vas prosimo, da vsem članom Vaše zveze izročite našo srčne in iskrene pozdravu. Vaša iskrena Tcfik bey in Httrhadju s. r. Evropsko prvenstvo v prosti rokoborbi V Stockholmu so se izvojevale zadnje dni borbe za evropsko prvenstvo v prosti rokoborbi. Končni rezultati izgledajo tako-le: MuSja teža: 1. Lorinc (Madžarska), 2. Fischer (Nemčija), 3. Tuvesson (Švedska). Peresna teža: 1. K. Pihlajamaki (Finska), 2. Witwer (Nemčija), 3. Toth (Madjarska). Lahka tcžai 1, Ehrl (Nemčija), 2. Swansson (Švedska), 3. A. K/urland (Danska). Lahkosrednja teža: 1. Foldeak (Nemčija), 2. Ander-son (Švedska), 3. Karpati (Madžarska). Srednja teža: 1. Johansson (Švedska), 2. Wecksten (Finska), 3. Neuhaus (Nemčija). Poltežka: 1. Fridell (švedska), 2. Viragh (Madžarska), 3. Engelhardt (Nemčija). Težka: 1. Szostedt (Švedska), 2. Klapuch (Češkoslovaška), 3. Nystrom (Finska). Končno stanje po narodnosti in po točkah pa je naslednje: 1. Švedska 14 točk, 2. Nemčija 12 točk, 3. Madžarska 7. točk, 4. Finska 6 točk. SK Kototan ILjubljanaJ. Vse Slane obveščamo. da bo danes ob 17.30 v gledališki dvorani Saleaijanskega zavoda žalna komemoraoija za velikim pokojnikom NJ. Vel. kraljem Aleksandrom I. Za redne Slano udeležba obvezna. — Prodsedmlk. Tudi v plavanju desetoboj. V Newyorku so nedavno vpeljali plavalni desetoboj za plavalke. Ocenjevali so na osnovi ameriške rekordne liste, v kateri so rekordu priznali 1000 točk. V desetoboju je zmagala komaj 17 letna K. Rawls z 8695,90 točkami. V posameznih disciplinah je dosegla tc-le rezultate: 50 m cravvl: 30.8; 100 m cravvl: 1:12.6; 200 m craw| 2:34.2; 50 m hrbtno: 37.2; 100 m hrbtno: 1:24; 50 m prsno: 43.8; 100 m prsno: 1:39.4; 100 m: 2:12.6. Dve disciplini, to je skok in reševanje, sta bili posebej ocenjeni. Nov damski svetovni rekord. Na damskem lahko-a1.let.skem prvenstvu Prage je bil postavljen nov svetovni rekord v štafeti 4 krat )>o 75 m v postavi Peka-rova. ICrausova, Skalova iu Koubkova s tem 37.4 sek. Stari rekord je držala francoska reprezentanca s časom 38.8 sek. V i« 1.1 postavi so postavile Ceškoslova-kinje tndi nov državni rekord v štafeti 4 krat po IDO m s časom 49.8 sek. Državna loterija v korist športnikov. Vlada češkoslovaške republike je dovolila državno loterijo, ki so t>o vršila prihodnje leto. Cisti dobiček l,c loterije se bo uporabil v dnino pokritje stroškov češkoslovaško ekspodieije za olirnpijado 1931! v Berlinu. Anglež Perry zopet ameriški teniitti prvak. V finalni borbi za ameriško teniško prvenstvo gospodov posamezno, ki se je letos vršilo v Forest Hillu si Jo zmago nad Američanom Alll«onom 6:4, 6:3, 1:6, 8:6 ponovno osvojil ameriško in s tem tudi neofioielno svetovno mojstrstvo v tej lepi športni panogi. Plavalno prvenstvo Turčije in Egipta se je vršilo v Carigradu, ozirom n v Aleksandrlj! pretekli teden. Rezultati so daloko izpod srednjeevropskih povprečnih. V Carigradu je zmagat nn 100 m pt-oslo Orhan s časom 1:07,6, v Aleksnndriji v Isti disciplini KhadnI Mohamed s časom 1:04,6. Slovanska ollmpijada. Jugoslovanski lahkoatlot-skl olimpijski komite vodi pogajanja « Poljsko, Bolgarijo in Češkoslovaško, katerih cilj naj bi bile vseslo-vanske Igre z olimpijskim sporedom ter hi se vršile vodno ono leto pred svetovno olitnpijtido. V načrtu Je omenjeno, da bi se vršile prireditve razdeljeno, ln ed- cer naj bi se vršile prihodnje leto tekme v lahki atletiki, sabljanju, tenisu in namiznem tenisu v Poljski, Češkoslovaška naj bi prevzela telovadbo, Imks In roko-borbo, Jugoslavija p postavi! nor Švedski rekord na mitingu v Falunu (Švedska) Runnuist z metom 15,37 to. Disk je pri tej prireditvi zalučal Anderson 49,28 m daleč in kladivo Jansson 58,21) m. Tekme ta evropski pokal. V hokeju nn ledu. 1'o zgledu nogometa sc sedaj snuje tudi v hokeju na ledu sllčna prireditev. Kakor v nogometu bodo sodelovala tudi tu samo profesionalna moštva. Pogajanja med vodilnimi klubi Francije, Nemčije, Anglije Češkoslovaške,' Italije il\ Avstrije se še vodijo. Bodo pa, kakor izgleda, kmalu z uspehom zaključena. V Budimpešti novi plavalni rekordi. Na prireditvi v Budimpešti so bili postavljeni knr I rije novi rekordi, ki pa ne bodo priznani, ker so doseženi v 20 m bazenu. 100 m prosto je preplaval Csik v .->7,6 sek.. 100 m prosto dame Lenkey v 2:08,2 in 200 m prsno dame »•/.ep v 3:14,2. Vsekakor izborni časi tudi za Madjarc. Izšlo bo in se bo dobila skoro v vseh knjigarnah in trgovinah Drnžinska Pratfha 1935 Izbrana vsebina in krasne slike v bakrotisku Cona brez poštnine Itin 5"— Zahtevajte samo našo Družinsko Pratiko! Zahvala Ob priliki nenadomestljive izgube dobrega soproga, očeta, starega očeta, tasta, gospoda Ivana Čufar žandarmenjski narednik II. ki. v p. nam hvaležnost in dolžnost narekuieta, da se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č. duhovščini iz Naklega in Kranja ter gosp. dr. Fajdigi, ki mu je lajšal trpljenje za časa njegove bolezni; tisočera hvala pa tudi vsem sosedom, prijateljem in darovalcem prekrasnega cvetja. STRU2EVO PRI KRANJU, dne 13. oktobra 1934. Žalujoči ostali. V globoki Žalosti naznanjamo tuino vest, da na« jc za vedno zapustil naš dobri, nepozabni soprog, brat, stric itd,, gospod Rudolf Konjedic lesni Irgovac Pokopali smo ga v četrtek, dne 11. oktobr« 1934 na pokopališču v Postojni. Prosimo tihega sožaljal Cerknica pri Rakeku, dne 13. oktobra 19U4, Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. MLADI SLOVENEC Jesenska Poštenjak Husein in nepošten jahoviči Gospod Hrošč in gospod Muren, diidel-didel du, danes priredila v gaju sta koncert. Juhu! Z basom gospod Hrošč na gobo se je skobacal, gosli vzel je v roko Muren in nam zaigral... Pa ni pesem nič vesela. Mrko bas renči: brum, bruni, gosli pa z visokim glasom plakajo v ta hrušč in šum. In še ptiček z veje tiho zraven je zapel, kakor da nekdo od njega zdaj slovo bo vzel. Lepi, zlati solnčiii dnevi proč odhajajo .. . Ze čez plan jesenski v etri divje rajajo. Ptičje gnezdo Nekoč zdavnaj je živel kralj, ki je redno vsak dan hodil na lov. Ko je nekega dne taval po širnem gozdu in oprezoval na divjačino, je zagledal na nizkem drevesu ptičje gnezdo. Vzipel se je na prste in pogledal vanj. Gnezdo je bilo prazno. Bilo pa je zgrajeno tako umetno in lepo, da je kralju na vso moč ugajalo. Skrbno ga je 6nel z drevesa, ga položil v lovsko torbo in se napotil proti domu. Ta kralj je imel v svoji službi tri nadvse spretne in vešče zidarje. Poklical jih je k sebi in jim dejal: »Zgradili ste mi že mnogo krasnih palač in gradov. Danes pa imam posebno naročilo za vas. Zgradite mi gnezdo, ki bo povsem podobno ptičjemu gnezdu. Kdor mi zgradi najlepše gnezdo, dobi za nagrado dragocen prstan. V treh dneh morate svoje delo končati!« Zidarji 60 se spoštljivo priklonili in odšli. Vsi so si mislili na tihem: takole ptičje gnezdo zgradili je prava igrača! Saj ni treba drugega kakor nekaj slame, zelenega mahu iin mehkega perja. Kralj je nestnpno čakal, kdaj dokončajo naročeno delo. Minila sta dva dneva, minili so trije dnevi, zidarjev pa ni bilo blizu. Kralj se je razsrdil in zapovedal, naj jih takoj privedejo k njemu. »No,« jih je strogo pogledal, ko so prišli, »no, kaj pa je z naročenim gnezdom? Ali ste ga že zgradili?« Zidarji eo osramočeni povesili glave iin odkrilo priznali: »Odpusti nam, o kralj! Zgradimo ti palačo, rlsoko in lepo, kot je še ni videlo tvoje oko — z delom, kot je zgradba ptičjega gnezda, pa nam prizanesi! Vsa naša spretnost in umetnost je preoto skrbeti... Kakor je mojn prva beseda slovenska bila, tako naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo!« Prijatelji mladi, posnemajte ga! Igrica Kadar vas obiščejo otroci iz sosedne vasi ali iz sosednih hiš, si krajšate čas z raznimi igricami. Ko odigrale že vse znane igre, vprašajte goste: »Ali znate igrico o zajčkih? Ta je zelo zabavna!« Gosli bodo gotovo odkimali z glavami: »Ne, te igrice pa še ne poznamo.« Tedaj naj eden izmed domačih reče: »Potem jo bomo ipa zdaj poskusili. Postavite se v krog!« Ko se visi otroci postavijo v krog in primejo za roke, vodja igrice vpraša svojega soseda na levici: »Ali poznaš igrico o zajčkih?« Ta bo seveda odgovoril: »Jfe!« Vodja igrice mu veli, naj vpraša naprej. Tudi drugi igralec bo odkimal z glavo in odgovoril: »Nek Tako izprašujejo drug drugega v krogu na levo, dokler niso vprašani vsi. Zadnji otrok v krogu vpraša slednjič tudi dečka, ki je igrico začel: »Ali poznaš igrico o zajčkih?« Vodja igrice ee odreže: »Nak, tudi jaz je ne poznam! Ker je torej nihče ne pozna, je pač ne moremo igrati! ...« Ta nedolžna ^potegavščina« bo seveda izzvala mnogo smeha in zabave med otroci, ker takšnega konca pač nihče ne pričakuje. Domači otroci, ki to igrioo poznajo, se morajo seveda med igranjem držati silno resno in modro, da gosti ne uganejo že vnaprej, da gre samo za šalo. ZA bistre glave Danes vam postrežemo z obljubljenimi novimi nalogami in razpisujemo obenem pet novih nagrad. Naloge se glasijo: 1. Kakšne knjige najraje čitam? 2. Moj najveselejši doživljaj. 3. Kaj se mi zdi najbolj žalostno na svetu? 4. Kako bom skrbel(-a) za uboge ptičke pozimi? 5. Če bi dobil milijon, kaj bi storil z vsem bogastvom? Kakor vidite, imate tudi topot izbire dovolj. Izmed teh petih vprašanj naj si vsak izbere tista, ki so mu najbolj pr.i srcu. Lahko pa odgovorite tudi na vsa vprašanja, če hočete. Spisi naj bodo kolikor mogoče kratki in zanimivi. Dobro pretehtajte vsako besedo, ipreden jo napišite! Pet dopisov iz kapice najboljših bomo izžrebali in nagradili z lepimi knjigami, vse druge sestavke pa bomo objavili. Za pisanje imate deset dni časa: ujioštevali bomo vse naloge, ki jih prejmemo do četrtka. 25. t. m. Pošljite jih na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. stričkov kotiček (•■■•■MII.IIIMM. aiMI.MM.■■.**■■■. 1. • »•■•«MI»»l«MMiM,M,iMM«,MIIIMIMM,M»M.IMt» 652. Dragi Kotičkov striček! — Najlepše se Ti zahvaljujem za jiodarjeno knjigo »Najden-ček Jokec«. Z veseljem sem jo čita 1 in tudi mojim bratcem je zelo ugajala. En moj brat je ravno toliko star kot jaz. Hodiva skujiaj v isti razred, sediva skupaj v isti klopi in se včasih prav bratovsko sipopadeva za lase in za ušesa, kar je najbolj pripravno. Pa ne smeš misliti, da se samo tepevn. O, ne! Sva tudi največja prijatelja in nosiva vsak nekaj časa šolski nahrbtnik, ki je zdaj že precej težak. Zdaj pa ugani, striček, kako je mogoče, da sva z bratom Antonom enako stara! Te pozdravlja Robert I s t e n i č , učenec VI. razr. v Žireh. Dragi Robert! — Prmojkokoš, saj pravim, takile ste mi bratje! Kar ne morete živeti brez »bratovskih« spopadov. Venomer se morate ravsati in kavsati kakor mladi petelinčki. Ali se Vam nič ne smilijo ubogi lasje in ušesa, ki morajo zaradi vas trpeti? Že vidim, takile bojeviti bratci ne spadajo skup. Tri metre visok zid bi bilo treba postaviti med nje — potlej bi morila zaleglo in bi bilo »bratovskih« spopadov konec. No, pa z vama že še nekako gre. Ko se do mile volje zlasata in zuhljata zaradi kakšne neznansko važne in tehtne reči, sta si spet dobra prijatelja. To je lepo od vaju! Ampak drugi bratci, drugi, ki si za vsak piškav oreh skočijo v lase, ti so vredni pomilovanja! Kajti si bodo s časom populili vse lase in bodo postali plešasti v najlepših mladeniških letih, siromaki! Tn če si bodo nazadnje populili šc ušesa, ojej, kaj bo pa potlej striček osliček dejal, ki bo na mali ob lepo število svojih dra. gib mu sorodnikov? Toliko mimogrede o bratovskih spopadih. Zdaj pa vržimo na rešeto še Tvojo uganko: kako je mogoče, da sta z bratcem enakih let? Za božjo voljo, dragi moj, za božjo voljo, tako težkih ugank mi pa nikar ne pošiljaj! Saj veš, da nihče pod milini nebom ne bo mogel uganiti, da sta z bratcem zato enakih let, ker sta si dvojčka ... Bog vaju živi! — Kotičkov striček. Čuden svet Žaba v mlaki meketa, koza pa regija: kvak, kvak! Srna leze kakor polž, polž sopiha kakor vlak. Očka v šolo hodi še, v službo pa gre sinko, mama s punčko se igra, zajtrk kuha Vinko. Drejček v zibelki kadi pipo dedovo: puli, puh! Ded pa raja sred polja z rojem razigranih muh. Ščurek črni pod pečjo poje kakor ptiček, s sankami po pesku se vozi že naš striček ... Za spretne roke o Polž in brzovlak Polž se je bahal, da si upa ustaviti brzovlak. Mogočno se je postavil v sredo železniškega tira in hrabro |iomolil rožičke prihajajočemu vlaku naproti. Rrzovlak je pridrvel, a se za [Kilža in njegovo junaštvo ni prav nič zmenil, Odropotal jc čez njega s polno paro dalje. Vrabci so se polžu in njegovemu junaštvu smejali, polž pa je ponosno dejal: Ustavil ga res nisem, prestrašil sem ga pa ic! Kar pogiejte, kako beži pred menoj!« Rešitev izpotnjevalke Na mestih, kjer ležije črtice, bi morale '.tati tt-le besede (rime): Skrila — objele — hrepenenje — iirežc. Pravilnih rešitev smo prejeli 67. Za nagrado je bila izžrebana Franja G o m z i, dijakinja IV. razr. klas. ginin. v Ljubljani, Gajeva ulica 8. Slon Učitelj je pripovedoval učencem, kje živijo razne živali. Na koncu je holel preizkusiti učence, če so si kaj zapomnili. Vprašal je Tončka: »No, Tonček, povej mi, kje najdemo slona?« Tonček je nekaj časa v zadregi molčal, potem pa se mu je obraz zjasnil in dejal je: »Gospod učitelj, slon je tako velika žival, da je skoraj nikoii ne moremo izcubitii« To riebo srno objavili zadnjo nedeljo s kratkt pesmico, ki je pojasnila, kaj risba predstavlja. — Danes to risbo znova objavimo, a v čisto drugačen namen. Vzemite v roke čopič iin barvice ali pa barvast svinčnike in poskusite posamezne predmete na risbi pobarvati po svojem okusu. Seveda ne smete risbe prevleči samo z eno barvo, kajti takšna slika vam pač ne bi delala časti. Tudi ptičke na veji dre-' ve6a ne poslikajte enako, ampak vsakega drugače. Deblo drevesa pobarvajte temno rjavo, bele točke v drevesnem zelenju pa z zeleno barvo. Pri slikanju neba bodite previdni. Če ne znate poslikati neba e evetlo modro barvo, ga pustite raje takšnega, kakršen je. Še zmerom lepše bo takšen, kakor pa pomazan e kakšno prav neokusno barvo. Preizkusite barve za posamezne predmete prej na kakšnem papirju in jih šele potem prenesite na risbo. Taiko poslikana risba vam bo služila kot okrasek za pisma, albume itd. Tinček in cigareta Gre dvanajstletni Tinček potepinček po cesti, moško gre, kajti ima v ustih pravo pristno cigareto, kakršno kadijo odrasli ljudje. Pa mu cigareta ne gori, ker Tinček potepinček nima ognja, da bi jo prižgal. Nasproti mu pride star gospod, ki prav taki, kadi cigareto. Tinček potepinček stopi k njemu in ga nagovori: »Gospod, ali vas smem prositi za ogenj?« »Prosim!« vljudno odgovori gospod in obdrži cigareto v ustih. Tinček potepinček čaka. Gospod še vedno drži cigareto v ustih. Slednjič mine Tinčka potepinčka potrpljenje in reče: »Tako vi6oko se ne moreni vzpeti s svojo cigareto, gospod.« »Potem pa počakaj, da zra6teš!« se odreže gospod in odide dalje. Zastoni na morie pojde v prihodnjih počitnicah »Vrtcev" norodilh ki pravilno reši uganke v vseh desetih številkah in je izžreban. — Dodej sta izšli 2 številki novega letnika. Celoletna naročnina Din 15'-, s prilogo »Angelček« Din 20*- Narofa se v upravi (H. N1ČMAN) v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2. CITATELJEM ZA NEDELJO Slike iz Westfalije m. V šoli Danes sem se napravil v nedeljsko obleko; saj bom šem prvič v nemško šolo. Pod mostom sva krenila z očetom na drug nasip, pod katerim je bila črna, vsa oljnata voda, mirna, kot bi se sploh ne premikala. Bit je to Kanal, poleg Rena največja voda v bližini. Kadar sem pozneje srečavnl nesrečne ljudi, ki jih je življenje zaneslo na rob obupa, sem večkrat cul :>Ich geh in den Kanal (v Kanal grem)!« Joj, v to umazano vodo! Ali more postati življenje res tako bridko? Sla sva po nasipu, kjer se je kar trlo otrok. Pot je bila zelo ozka, tako, da so med prehitevanjem zadevali drug ob drugega. Začudeno so pogledovali očeta, edinega odraslega na šolski poti, in mene v dolgih hlačah. Bili smo pred šolo. Imela je obliko kocke, z ravno streho in brez ometa. Stala je čisto na samem. Daleč naokoli pa so bili travniki, najbrž igrišča. — Oče je stopil k upravitelju, staremu možu z dolgo belo brado, ki me je peljal v razred. Pomenili so se še z učiteljico, visoko Nemko, in oče je odšel. Otroci slovenskih rudarjev v Hambornu V razredu nas je bilo kaj malo, deklice in fantje vkup. Bil sem v zadnji klopi, kjer sem sedel čisto sam. Ko so odmolili, je učiteljica nekaj govorila, pokazala naine in vsi so se obračali proti meni. Poklicala je moje ime, vstal sem, zardel in gledal v klop. Ko je videla mojo zadrego, je z roko dala znamenje, naj sedem. Tako je bilo nekaj tednov. Rekel nisem ne bev ne imev, ampak le poslušal. Nekoč mi je vzela učiteljica zvezek in nekaj vanj napisala. Doma sem izvedel, da je rekla, naj govorimo doma le nemški, da se bom hitreje priučil, ker bom moral sicer en razred nazaj. Grožnja se ni izvršila. Okoli božiča sein že sledil pouku in bil celo med boljšimi. Spoznal sem, da je bil v razredu še en Slovenec, ki pa tudi besedice ni znal našega jezika. Ko smo nekoč stali na šolskem dvorišču, sem ga vprašal, če kaj razume po naše. Zardel je, ker je videl, da so Nemci stali zraven, in rekel: »Du bist'ja, ich katin doch keiii Polnisch! (Pojdi no, poljskega pa res ne znam!)« Opazil sem, da mu |e nerodno. Pri čuda razvitem nacionalnem čutu teh ljudi v Porenju je častno biti le Nemec in vse drugo sramotno. Videl sem, da nas devljejo s Poljaki v en koš; ti so bili pa še posebno osovraženi. Mogoče zato, ker so mnogo bolj držali na svoje narodne značilnosti, na svojo nošo, govorico, kot drugi priseljenci. Poljaki so nenavadno konservativni; ne meneč se za posmeh domačinov, ti je hodila Poljakinja v starem širokem krilu, ki ga je mogoče nosila pred leti njena mati bogve kje za Vislo. Poljska dekleta so diiiela prečo po sredi prav kot njih matere. Nagajivo, skoraj zaničljivo so jim rekali otroci: »Polska ■matka!« Zato so se Slovenci, posebno olroei, tako borili, da jih ne bi imeli za Poljake. Če uais je kdo vprašal, kaj smo, sino najrajši rekli: »Osterrei-cherl« Slovencev namreč kot narod poznali niso, o Jugoslaviji ee pa večini uiti sanjalo ni. Avstrijci so pa seveda pri Nemcih dobro zapisani. Okolje dela človeka, to ee je tudi uresničilo; zato o kaki narodni zavesti med otroki sploh govora ni bilo. Pa tudi, slovenski očetje so čutili lo neprijetnost in se jih je zato nekaj dalo prepisati za Nemce. Da, celo slovensko ime jim je bilo napoti in iz Jakopiča je postal Jakfeld —--To eo seveda le izjeme. Pa vendar niti tem tega ne smem šteti v zlo. če vsaj nekoliko poznam tamošnje razmere. Nemški šovinizem je včasih neznosen. Ce razumeš, boš oprostil! Opazil pa sem, da jim naši zavednejši ljudje niso šteli ravno v čast in eem večkrat cul: >Ce se stokrat daš prepisati, vendar si še Slovenec!« Pa vrnimo se v šolo. Poleg naju Slovencev so biti še trije Poljaki. Vsa tri imena so se končavala na ski. Zato eo rekli Nemci: »Alle Namen auf ski sind polnisch!« Če bi našel vendar kakega Prešerna vmes, ne veni. Hudo bi se motel, kdor bi menil, da smo iskali kakih zvez med sabo. Naslednje leto sem prišel v drugi razred. Doy bil sem učitelja, pravega, trdega Nemca, pa ludi človeka širokega obzorja in izrednih zmožnosti, da jo ziial poseči v živo mladih src. Srečaval sem pozneje šo polno učiteljev in vzgojiteljev, ki so mogoče črpali iz bolj učenih knjig, a mlada srca so jim ostala zaprta slej ko prej. Veliko bi vedel povedati o tem zanimivem človeku, posebno kot vzgojitelju, pu omejil se boni le na njegovo politično gledanje. Mož je bil vsa leta svetovne vojne kot častnik na fronti, in sicer na solunski in zapadni (francoski). Razred je bil močnejši kot prejšnji. Sedel eem poleg nekega Furlana Coppija, majhnega fantiča, črnili kodrastih las, čigar mati je bila Slovenka. Bil je nenavadno len; imel je pa srečo, da ga je izredno trda koža po roki varovala bolečin; saj ni bilo dneva, da bi se ue čulo: »Coppi, brez naloge, ven!« Pohleven kakor jagnje je prihajal, nudil roko, pri vsakem udarcu stisnil ustnice in prišel silieje ee v klop ter mi šepnil na uho: -Lass mal kloppen!« (Naj tolče!) Sluga je prinesel lislino, učitelj prebere in reče: »Vstanejo naj vsi Prusi! Ponosno so vstajali in gledali okrog sebe; tvorili so ogromno večino. »Drugi Nemci! Dvignilo ee je samo eno dekle, krepka Saksonka »Die Auslander! (tujci)« Bilo nas je le pet: midva s slavnim Coppijem in še trije. Vpraša mene: »Woher? (odkod?)«. »Jugoslavien«. »Aha, Serbe! Weiter, Go;ppi, ltaliener.« Sedla sva. Čutil eem, da- naju gledajo mali Prusi, kot bi naju hoteli prebesti z očmi. »lhr drei, Polen, gelt?« »Ja!« Da, to je bilo ono mučno popisovanje narodnosti in kolikokrat jo to bilo! Ob takih dnevih se mi je zdelo, da se nas eošolci izogibljeio. Če smo se kaj sprli, smo jo takoj dobili v obraz: »Ilir Auslander! Serbe!« IV. Zemljepisna ura Pred nami visi lepa, še čisto nova karta Balkana. Učitelj je začel: »Na razvalinah naše zaveznice Avstrije je nastala tudi Jugoslavija.« Pokazal je meje. Nato se je spuščal v zemljepisne podrobnosti, povdarjal lepote naše Dalmacije, nakar se je vsedel poleg karte in pravil vojne spomine s solunske fronte. »Da, to je čudna dežela. Vso divjost njenih južnih predelov sem imel priliko okusiti v svetovni vojni. Avstrijsko armado so vrgli nazaj in naše čete eo morale na pomoč, ker smo na vsak način hoteli preko Srbije zvezo z našo junaško zaveznico Turčijo. V kratki dobi smo zlomili vsak odpor in vrgli sovražnike na Solun. Dežela jo bila brez železnic, brez pravih cest in Nemci so s evojo znano pridnostjo napravili deželo vsaj za silo prehodno. Gradili emo v naglici železniške tire, mostove; mnogo naših ljudi je v teh nezdravih krajih podleglo malariji, veliko obolelih so spravili nazaj na Ren. Strašno smo trpeli pred komarji. Neko jutro se zbudimo in vse taborišče je bilo dobesedno pokrito s kobilicami. Lahko si predstavljate, kako se nam je to gabilo. Pometli smo to golazen in sežgali. Ljudstvo je bilo sila uporno in bojevito. Najstrožje je bilo prepovedano hoditi okoli posainez; kajti star mož, ki jo komaj hodil, žena, da, celo otrok te je pomeril skozi okno ali izza ogla. Koliko naših ljudi je bilo na ta način nesrečnih! Nekoč emo sedeli v taborišču, pa opazimo v cerkvenem stolpu neko svetlikanje. Menili smo, da imajo pač kake bogoslužuo običaje, ko je doli vse polno raznih verstev. Pa svetlikanje so je pojavljalo vsako noč. Preiskava je dognala, da je star duhovnik dajal svojim s svetilko znamenja, kje se zadržujejo naše čete; bil je na mestu ustreljen. So doli tudi muslimani in kakor znano so žene zagrnjene preko obraza. Seveda je nas s severa mikalo, kakšne so Turkinje. Več častnikov se nas je zmenilo, da poskusimo srečo, da bi jih videli v hiši, ko hodijo nezagrnjene. Skozi vrata ni bilo mogoče iti, ker strogo pazijo in bi jih hitro obvestili. Vedeli smo za hišo, kjer smo večkrat zvečer čuli žensko petje. Visoko po zidu je raetlo staro bršlinje. Po leni emo se spenjali tiho do okna, ki je bilo odprto. Sedele so, pletle in pele. Pa tisti hip nas je že ena opazila in kakor bi mignil, so vse izginile iz sobe. So zelo bledih obrazov, črnih žalostnih oči. Ko smo opravili v Srbiji, so šli mnogi na Dar-danele, večina pa nazaj na sever v Francijo, kjer so nas čakali veliki dogodki. Precej naših oficirjev je vadilo tudi bolgarske čete, ki eo v glavnem nadomestile naše pred Solunom. Kino faule Gesellschaft!« je to. ljudstvo, vam reče,m. Z biči smo jih morali priganjati, če emo jih hoteli spraviti v vlak ali iz njega. Ni se ti premaknil; ' dočim' moram o Turkih reči, da eo izvrstni vojaki.« Tako nam je slikal tujec našo domovino v njenih najtežjih dnevih, ko je krvavel naš jug pod udarci germanskega jekla. R. John Galsworthy: Gozd (Konec.) Več kakor dva kilometra od svoje jedilnice ne more biti. Pogledal je na uro.-. kazalca sta se komaj še videla... skoraj pol osmih! Namesto ledenih zrnc je začel naletavati sneg, a komaj da ga je čutil, tako gost je bil gozd. Plašča ni imel; zazeblo ga je. Nekaj mu je srce stisnilo, strah. Doma niso vedeli, da jc v tem prokletem gozdu. In čez četrt ure bo tema kakor v rogu! Naprej mora, ven mora! Do zdaj se ni veliko brigal za drevesa, a ta, med katerimi je zdaj taval, so ga delala kar bolnega. Kako velikanska so! Da so se majcena semenska zrna ali sadike, ki so jih vsadili njegovi očetje, zrasle v tako neizmerne, preteče, strahotne velikane, ki so moleli proli nebu in lia oklepali, da ni mogel nazaj v svet, ta misel mu je vzela ves pogum. Ves divji jc bil. Začel je teči, se z nogo ujel v korenino in padel na obraz. Ta prokleta drevesa so se, kakor se vidi, proli n|en.s zarotila^ Z rokami, vlažnimi od »nega, si je odrgnil komolce in čelo in se nasloni! na deblo, da bi zopet prišel do sape in sc orientiral, kje da jc. Kot mlad človek je nekoč na otoku Vancouver vso noč po goščavi okoli taval, a je brez nezgode zopet ven prišel, dasi je bi!o okoli njegovega ležišča samo 30 kilometrov civilizacije. Zdaj pa na svojih lastnih tleh, dva aH tri kilometre od svoje hiše, ga jc strah! Kako otročji je! Zasmejal se je na glas. Veter v vrhovih mu je satuTH v odgovor. Zunaj divja metež; kakor se vidi iz mraza, gotovo prihaja s severa. Ali prihajč s severovzhoda ali severozahoda? Kako naj v temi brez kompasa določi smer? Poleg tega so debela debla ujela veter in ga spremenila v ostre sunke, iz katerih se nič ni dalo ugotoviti. Ozrl se je kvišku in zagledal dve ali tri zvezde, ki mu pa k orientiranju niso čisto nič pomogle. V lepo zagato je prišel! Zapalil si je drugo cigaro, a ne brez truda, zakaj roke so se mu tresle od mraza. Pro-kleta reč! Skozi tenko suknjo mu je šel veter prav do kože. Od napora se je bil močno spotil, od mraza pa je bil napol trd. Še pljučnico bo dobil! Tipal se je naprej od debla do debla, a navsezadnje je morda v krogu okoli taval, ali šel čez pol, ne da bi jo videl. Pa že zopet ga je stisnilo okoli srca! Ustavil se je in začel klicati. Bilo mu je, kakor da kliče v temne debele stene, ki so mu glas nazaj metale. Hudičeva drevesa!« si je mislil, »da sem jih prodal že pred letom dni!« Veter je režeče žvižgal skozi vrhove. Zopet je začel teči skozi noč in divjino, dokler se ni z glavo zadel v nizko vejo in omamljen padel na tla. Nekaj časa je ležal onesveščen, potem pa je, do mozga premrl, prišel k sebi. S težavo se je zopet spravil na noge. »To je prokleto slabo,« si je mislil. »Nazadnje bom moral še vso noč ostati zunaj!« Sicer jc bil človek bi-e/ fantaziie. zdai na cn nrp'H fiiim načele vstajati različne slike. Zopet je videl obraz vladnega uradnika, ki je kupil gozd. Videl je zaničljivo potezo okoli njegovih ust, ko sta se pogodila zaradi cene. Videl je svojega strežaja, kako je kakor palica slonel in čakal ob mizi z jedrni, pripravljenimi za serviranje, na svojega gospoda. Kaj bodo storili, če ga ne bo? Ali imajo toliko soli v glavi, da se bodo spomnili, da je v goščavi morda zašel? In ali ga bodo iskali s svetilkami? Ne, najbrž bodo mislili, da je šel v Greenlands ali Berrymoor, in da tam večerja. In že je videl, da bo tu zunaj v snežni noči pod temi hudičevimi drevesi počasi zmrznil. Močno se je stresel in zopet stekel v temo med debla. Jezen je bil sam nase, na noč, na drevesa, in se tako razjaril, da je po deblu, v katero se je bil zadel, tolkel s pestjo in se pri tem ranil. To je res sramota, in na sramoto gospod Arthur Hirries ni bil vajen. Ko bi to bilo vs*j v tujem gozdu, a zaiti v svoji lastni hostil Ven mora, pa naj stane, kar hoče, in če blodi vso noč! Trmasto je drevel po temi dalje. Boril se je s svojim gozdom, kakor da bi ta bil živ, in vsako posamezno drevo njegov sovražnik! In ko je brez konca in kraja tako bredel in tipal, ga je jeza minila in že precej zaspan je začel premišljevati. »Ta drevesa! Moj praded jih je vsadil! 2e peti rod in tako mlada so še kakor le kdaj! Kaj jim je za življenje enega človeka! In kaj je človeku za njihovo?« se je režeče vprašal. Ali pač vedo, da jih bodo posekali? Naj le vedo in trepečejo od strahu!« Vščipnil sc je v roko. Kakšne čudne domisleke je imel! Potem se je spomnil, da je nekoč v vročici videl velikanska drevesa, kakor čarovnice, polna bul, grč in dupel, bolestnih in gobastih izrastkov. In zdaj stoji tu med njimi v črni snežni noči in se mora z njimi boriti na življenje in smrt! Pri besedi »smrt« se je ustrašil. Zakaj rajši ne misli na to,' kako bi našel izhod? Zakaj se peča s takimi norimi mislimi o življenju in bitju dreves? Bolje bi bilo, da bi mislil na to, kako leže posamezni lesovi, da bi se malo orientiral. Prižgal je nekaj užigalic, da bi pogledal na uro. Sveta nebesa! Odkar je zadnjikrat pogledal na uro, je že skoraj dve uri okoli blodil. V kateri smeri? V megli, pravijo, se človek v krogu vrti, ker v njegovih možganih nekaj ni v redu. Odpravil se je iskat votla debla in začel otipavati drevesa. Votlo drevo bi ga vsekakor varovalo pred mrazom — s tem si je prvikrat priznal, da je izčrpan. Imel je petinšestdeset let in takih naporov ni bil vajen. Misel, da tega ne bo dolgo izdržal, ga je na novo razjarila. Za hudiča! Najbrž stoji na mestu, kjer je že desetkrat sedel na svojem lovskem stolu in gledal, kako solnce mežika z golih vej, ali pa gledal svojega prepeli-čarja, kako je poleg njega vohal in dvignil nos, ali poslušal, kako gonjači tolčejo s svojimi palicami in z ostrim, zateglim glasom kličejo: »Pozor! Pomeri!« Ali so doma spustili pse, da bi iskali njegovo sled? O, ne, deset proti eni bi stavil, da mislijo, da bo prenočil pri Summertonovih ali pri gospe Marv, kar je pogosto storil, če je tam večerjal. Nenadno mu je srce poskočilo od veselja: saj je zopet na poti! Kakor elastika, ki jo napneš in zopet spustiš, so se mu misli povrnile na navadni tir in kar neka hvaležnost ga je navdala. Treba mu je iti samo po tej stezi, pa mora kje na kakšen način priti ven. In vrag naj ga vzame, če bo komu povedal, kako neumen je bil! Desno ali levo — v katero stran? Odločil se jc za tisto, na kateri je imel metež za seboj. In hitel je v temi gozda, ki je stal ob obeh straneh kakor zid. Kakor godec, ki razteguje harmoniko, je raztego-val roke, da bi se prepričal, ali je še vedno na stezi. Tako je romal, zdelo se mu je celo večnost, dokler ni vstala pred njim stena dreves in je moral obstati. Nikjer nobene vrzeli, nikjer se pot ne nadaljuje. Obrnil se je. Melo mu je v oči. Hodil je tako dolgo, dokler mu ni tudi tu stena dreves zaprla poti. Sopihal je in se ustavil. To je grozno — grozno! V brezglavem strahu je vse naokoli preiskal, da bi našel ovinek, nadaljevanje poti. Snežna zrna so ga zbadala v oči, veter je porogljivo žvižgal, veje so stokale in se pripogibale. Sir Arthur je zopet prižgal nekaj užigalic in skušal z mrzlimi, vlažnimi rokami pred vetrom varovati plamenčke, a drug za drugim so mu ugasnili, ne da bi našel pot. Zarasle steze, po kateri je bil I šel, je bilo naenkrat pred njim in za njim konec, j Zagata. Morda pa se je pot kje na strani odcepila. I Zopet je upal. Samo ne obupati! Zopet se je obrnil in začel ob strani otipavati drevesa, da bi našel kakšno vrzel. Lovil je sapo. Kaj bi pač rekel stari dr. Brodley, ko bi ga zdaj videl, kako kolovrati v temni noči med temi vražjimi drevesi, premočen in premrl, na smrt utrujen; stari Brodley, ki mu je odkril, da je njegovo srce precej oslabljeno! .. . Vrzel? Oh, tu ni debei — končiMS vendarle pot! Obrnil se Je; tedaj je začutil močno bolečino v kolenu in padel naprej. Vstati ni več mogel — nekoč pred šestimi leti si je koleno iz-pahnil in zdaj je zopet skočilo iz sklepa! Sir Arthur je stisnil zobe. Hujšega bi se mu ne moglo zgoditi! A vendar začel je lesti po novi poti. Čudno! Ko je tako lezel po treh — enega kolena ni inogel rabiti — je videl, da je manj zmeden in malodušen. Bilo mu je v olajšavo, da je moral gledati v tla in ne več v debla. Morda mu je pri tem tudi srce manj trpelo. Lezel je naprej, ustavil se je pa vsak trenotek, da bi zbral novih moči Tako sc je mehanično vlekel naprej po rokah in nogah in čakal samo na to, da mu bodo srce, pljuča in kolena odpovedala. Tla so bila že čisto s snegom pokrita; ko je lezel, je čutil ledeno mokroto. Za njim je bila močna sled. Ko bi jo vendar kdo našel! A kdo naj v tem temnem gozdu...! Ko se je zopet ustavil, si je posušil roke, kakor si jih je pač mogel, prižgal užigalico, ki jo je z obupnim naporom obvaroval, da mu ni ugasnila. Z otrplimi prsti je potegnil uro. Deset proč! Navil jo je in jo zopet vtaknil v žep blizu srca. Ko bi si tudi srce mogel tako naviti! Potem je počenil na tla in štel užigalice ... še štiri! »Rajši jih ne prižigam, saj ni videti drugega kakor ta prokleta drevesa! Še eno cigaro imam; za to jih bom spravil. Zopet je šel naprej. Gibati se mora, gibati, dokler more! In lezel je tako dolgo, dokler mu niso srce, koleno in pljuča odpovedala. Naslonjen ob deblo, se je sesedel lako izčrpan, da ni nič drugega čutil kakor neznosen pritisk v srcu. Zaspal je. Naenkrat je prestrašen planil iz fotelja v svojem klubu, kjer je sedel v sanjah; zopet se je znašel v mo-krotni mrzli temi; snežni vihar je tulil med drevesi. Skušal je lesti dalje, a zaman. Nekaj časa je nepremično sedel, z rokami si je objel život. »To je moj konec,« si je nejasno mislil. Tako je bil otopel, da se tega niti ustrašil ni. Pa, saj ima užigalice! Ali bi morda ne mogel napraviti ognja? A tega ni znal; veje, ki jih je tipaje pobral s tal, so bile skoz in skozi mokre. Izpraskal je luknjo in skušal s papirjem, ki ga je imel v žepih, za-paliti mokri les. Zaman! Ostali sta mu samo še dve užigalici. Spomnil se je na cigaro. Vzel jo je iz žepa, odgriznil konec in jo skrajno previdno prižgal. Šibica se je užgala, cigara je vlekla. Še eno užigalico je imel. To jc spravil za slučaj, da bi zaspal in bi mu cigara ugasnila. Skozi črno noč je blestela zvezda. Neprestano je gledal to zvezdo, se naslonil na deblo in potegnil dim globoko v pljuča. Roke si je prekrižal čez prsa in kadil čisto počasi. Če jo bo pokadil, kaj pa potem? Ta mraa, ta veter do prihodnjega jutra! Ko je cigaro pokadil do polovice, je zadremal. Spal je dolgo in se zbudil tako premrl, da je komaj imel še toliko moči, da je prižgal poslednjo užigalico. Kakor čudežno se je užgala; tudi cigaro je pripravil do tega, da je vlekla. To pot jo je pokadil skoraj do konca, a to je komaj zapazil; videl in čutil sploh ni ničesar več kakor mraz, ki je kar grizel. Za trenotek je bilo v njegovi glavi zopet jasno in mislil si je že nekam onemogel: »Hvala Bogu, da sem ta . .. drevesa prodal, vsa bodo posekali!« Tedaj so se mu misli pretrgale, zmrznile in se izgubile kakor dim v metežu. Z lahnim nasmehom na ustnicah je zopet zaspal .. . Drugi dan ob desetih ga je našel gozdni čuvaj vsega modrega pod velikim brestom, komaj poldrugi kilometer od njegove postelje. Ena noga mu je bila stegnjena in pač zaradi toplote zakopana v gošči, druga pa skrčena k prsim. Roke je imel prekrižane čez prsi, glavo je potegnil pod ovratnik suknje. Smrt, so dejali, je nastopila pred petimi urami. Na eni strani zmrzlega se je dvigal snežni zamet, hrbet in druga stran pa je bila skrita v zavetju debla. Nežne veje brestove krone visoko nad njim so bile pokrite z zlalozelenimi šopi majccnih, kodrastih cvetov; vedro kakor v kipečem veselju so se svetili v temnomodrem nebu. Vihar se je polegel, mraz je bil pri kraju, ptiči so se spreletaval' v ?olncu. Bresta, pod katerim so našli truplo, niso posekali. Ogradili so ga z nizko železno ograjo in obesili majhno spominsko ploščo na deblo. Prev. T. D. Joža Herfort: Kebčki S prešerno pesmijo na ustih, z dobro voljo v srcu in e svetlo koso na rami je stopal Janez v rosno jutro. Za spremembo tudi študent prime za kmečko delo — Janez je šel kosit. Dolge redi so že ležale pokošene, znoj mu je orosil telo, postal je, si obrisal očali; z zamahom kose je ujet šop pokošene trave in obrisal z njo ostrino, vzel oslico in ostril koso. Zapeti je poskusil, pa prevroče mu je bilo, in peti se mu ni hotelo. Po Hrvaškem in kranjskem je brodil po mislih, ko je naenkrat obetal. S koso je skoraj zadel jerebico. Plašno se je umaknila in pustila šestnajst drobnih, sivorjavih jajčk. Janez je dober fant. Gnezdo jerebic je pu- stil. okoli nje par pedi trave, obkosil ga je. šc par gnezd so našli ono leto ob košnji. Nobenega niso zmetali, vse so obkosili. Janez je povedal staremu lovcu Jančetu, koliko gnezd so našli in da eo jili obkosili. Janče je bil dober lovec, pobral je jajca z gnezd, ki eo jih jerebice zapustile. Preveč spremembe je bilo v okolici gnezd. Janče je pa tudi vedel, če bi jerebice valile, dn bi šlo vsaj tričelrt obkošenih gnezd v zgubo, zakaj predobro poznajo vrane in srake obkošena gnezda; pa tudi j>onižni. dobri mucki stikajo raje za gnezdi po polju, kol bi lovili miši po hišah in skednjih. Veako pomlad je Janče iskal koklje. Vedno jih je imel par pripravljenih, posebno ob košnji. Pobral je jajca in jih takoj posadil kokljam. Valilni-kom ni nič kaj zaupal, čeprav so jih mestni lovci onkraj Save s pridom uporabljali. Veako leto sem Jančeta večkrat obiskal, prav gotovo pa takrat, ko je imel mlade jerebice. Toliko je imel tega drobiža, toliko posla z njimi, toliko /, njihovo prehrano — z nabiranjem mravljinčjih jajčk, da je pozabil revež na vse. Hudo jo bilo posebno, ker so se piški starega lovca tako navadili, da jo moral biti vedno pri njih in niso toliko marali drugih ljudi. Zakaj, nihče ni bil z niimi tako liubek in lako skorai oče- tovsko prijazen. Janče je bil eden onih redkih lovcev, ki je bil z dušo in telesom za vse živalce. Nikdar ni rad streljal, čeprav je bil lov njegova zabava in njegov poklic. Vsako poletje je imel sto in še več drobnih piskov, ko so pa postali toliko samostojni, da eo ei sami iskali hrane, jiii je odnesel na polje. To je bil križ z njimi; za njim so •šli, niso hoteli ostali zunaj. Skril se jim je, ušel jim jo, pa bili so doma že prej, kakor on. Nazadnje ee jih je le odkrižal, ostali so zunaj. Zaupljivi z vsakomur, so pritekli k človeku, pa to samo prve dni. Potem ee je kita počasi razbila. Druga zu drugo eo ee porazgubile, pridružile ee evojiin divjim sestram. Na jesen, ko so bile jerebice že godne. je sedel stari Janče pred svojo bajto na kamniti klopi, zrl v večer in poslušal klicanje jerebic. Nekoč mi je položil roko na ramio, takole zvečer je bilo, jerebice eo so klicale, pa mi dejal: »Slišiš tisti visoki glasek? To je listi samček, ki je hodil vse do zadnjega k meni. Sedaj me pn ne pozna več. Vidiš, pa sem imel sina. Vse do zadnjega, je hodil k meni, eedaj me pa tudi ne pozna več. Vs, otroci eo enaki, pa najsi jih je izvalila divja narava ali pa vzgojila človeška mati.« Nekoč mi je dal Janče nekaj mladih jerebic. Najprej sem jih imel v škatli iz lepenke, tiščali eo se v perju; na štedilniku sem jih grel. Počasi so se navadili name, obenem so tudi rastli in jih je minila tista izbirčnoet prvih dni, zamrežil eem jih pod verando. Potem so mi druga za drugo po-ginjale, čemur se je stari Janče silno čudil in mi dejal, da jih prav gotovo ne znani odgajati. Koncem koncev eo mi pa le ostale tri, samček in dve samički. Zimo so prav dobro prebile. Na pomlad, komaj so se pričele solziti ledene sveče, je pričel samček, ki je dobil na prsih lepo, temnorjavo podkev, čirikati in se dobri kali eni obeh samic. Vendar ie včasih svojo izvoljenko zamenjal, bab-uici st« ee pa med seboj pretepali. To je že tako. ker trije ne gredo v en par. Ko so bilo ono pomlad gredice urejene, sem spustil jerebice na vrt. E, eo se imenitno počutile. Samčku eo kar žarele rože nad očmi in ob ušesih. Ena samičk ,pa si je pripravila ob pritlikavi smreki gnezdo. Samček je postajal od dne do dne srboritejši. Toliko korajze je dobil, da ee mi je zaganjal pod noge. Z mojim upanjem nn gnezdo pa ni bilo nič. Samičko jo ubila čisto navadna, proetaškn mišja past. Ono leto nisem I mol nobenih mladih jerebic, Janče na. kol veako leto. celih sta Elin Pelin: Pečena buča Duško Dobroduškov, arhivar na okrajnem glavarstvu, je nesel nekoč gospodu glavarju na dom neke listine v podpis in je slučajno naletel, ko je glavar s svojo družinico jedel pečeno bučo, ki jo je bil dal celo speči. Gospod glavar je podpisal listine, odrezal košček buče in ga ljubeznivo ponudil svojemu arhivarju: »izvolite, gospod Duško! Videli boste, kako čudovita buča! Sicer je malo ožgana, a nič ne de. boste oprostili.« »Ha, hvala, hvala lepa, gospod glavar!« je bil v zadregi arhivar. »Saj, kako bi rekel — nisem prijatelj buč .. .< »Kako to?! Saj ste vendar z dežele, prosim vas, in nimate radi buč?!« Dušku je bilo vselej neprijetno, kadar so ga hote ali nehote spomnili, da je z dežele. Rdečica ga je zalila od sramu. »Da, tako... želodec, veste, gospod glavar, se mi je odvadil takih stvari!« se je opravičeval in odkimava] z glavo. Pogled mu je nehote ušel k sladkemu koščku, ki je mamil z rdečo in ožgano skorjo, in v ustih so se mu nabrale sline, ki jih ni smel požreti v strahu, da ne bi videli njegove slabosti. »Kar izvolite, ne sramujte se!« ga je ljubeznivo vabil glavar. »Tudi jaz je že nise-m dolgo časa jedel in kljub temu jo želodec sprejema.« »Ne morem, gospod glavar, upira se želodcu, niti pokusiti je ne morem!« je odvrnil Duško in pomislil: kakšen tepec sem, vzeti bi moral! In, da ne bi še dalje stal pred skušnjavo, se je ponižno priklonil, pozdravil in odšel. Ko je bil na ulici, je neovirano pogoltnil sline in ponovno karal samega sebe: »Tepec sem, tepec in konec! Če te podijo — beži, če ti ponujajo — vzemi, a moja butica!« Duško se je nejevoljno udaril s prstom po glavi. Okusni košček buče mu je stopil zopet pred oči. Kako je bil lep, gorak, sladak in kako se je nad njim vila prozorna, maineča para. »V resnici, če je kaj, kar mi na svetu najbolj prija, eo to gotovo buče,« je pričel razmišljevati, ko je 6topal e povešeno glavo po ulici. »Saj jih jem kot pujsek. Ko bi le ne imele takega imena! Buča! Nekam prostaško se sliši, vrag ga naj vzame! Neumna — kmetavzarska stvar. Rekli bodo: ta in ta je buče, pusti ga, saj je brez kulture, neotesanec, z eno besedo — svinja. Daleč od ljudi!« in domišljija je pričela polagati predenj same buče: sladke, lepe, prijetnega duha. Od tega dne je Duško Dobroduškov bil malo nemiren in nervozen. Pečena buča, ki 6e mu je javljala pogostoma, ga je preganjala. Sedel je v pisarni, da bi delal, a misel ie vedno vstala. Pisal je, pisal, da bi se skoro uničil, vendar se mu je zdelo, da mu šepeče pero, ki je škripalo po papirju: buča, buča. buča... Kadarkoli se je vnel med njim in tovariši v pisarni prepir, so bile na dnevnem redu: »pečena buča« ali »obliva ga rdečica kakor pečeno bučo« ali »le poglej, prosim te, kakšen pijanec 6i; nad glavo se ti vzdiguje para kakor nad pečeno bučo!« Komaj je ponoči zaspal, se je že pojavila pečeno buča, ki ga je že mučila. Sanjal je o polju, toda o kakem polju! Dolgo je bilo, široko, dajuu ni bilo videli konca. Po njem pa leže same pečene buče in nad vsako se dviguje opojna para! In Duško stopa po polju, gleda buče in hoče se mu, da bi si odtrgal, a komaj se nagne, že ni buče. Stopa še vedno po polju... Polje, loda ne polje, ampak nekaka pisarna, široka pisarna! Nekje 6e pojavi velika buča in se prične valiti proti njemu in vedno raste, raste; že je tako velika kakor hiša, kakor cerkev, kakor gora, še večja in vedno hitreje se kotali proti njemu. Duško drgeta od strahu in beži, beži, a noge mu klecajo, klecajo... Čudovita buča ga dohiti in plane nanj. Arhivar se je zdrznil, prebudil se je ves premočen od potu. Te sanje so ga mučile vsako noč. Nekega večera so pisarji na okrožnem glavarstvu priredili večerjo. Pripravili so vse v Kal-čovi gostilni in se zbrali, da bi poveseljačili. Jed eo močno po,poprali, da bi popili več vina. Kajpada je bil povabljen k večerji tudi arhivar. Bilo je dosti vina, govorov, pesmi! Bilo je i ljubavnih in domoljubnih! Nobene niso prezrli v pesmarici. Nato je vsakdo nazdravil. Nekateri so pili na zdravje gospoda glavarja, seveda pod po gojeni »med nami rečeno«; drugi za nežni spol v mestu, tretji v prospeh domovine, za carja, za pisarniške bolhe itd. itd. Končno je vstal tudi gospod Duško, stopil na stol, izkašljal se in navdušeno dvignil kozarec: »Gospoda, spoštovani zborovalci, kolege, moji dobri tovariši!« Toda med temi srčnimi izlivi se mu je v misel neuradno zavalila tista grozotna pečena buča, ki ga je neprenehoma zasledovala ili mu tudi zdaj zmešala v glavi arhiv idej, ki jih je bral v času trinajstletnega službovanja. Duško je poskusil nadaljevati. Naredil je močno kretnjo z roko, dvignil jo proti nizkemu stropu, svečano držal tako nekaj minut, navdahnjeni pogled pa mu je počival na tovariših: »Na noge, kako bi rekel... deloma ... sem pa tje.« Toda buča se je ponovno obrnila v reki njegovih misli. Duško se je čutil oslabljenega. Roka mu je omahnila, ozrl se je na tovariše in spregovoril z mehkim, drhtečim in blagim glaskom, ki še zdaleka ni sličil govorniškemu zanosu. »Veste kaj, gospoda! Dajmo kdaj speči bučo! Tako — kot tovariši. Saj ne stane bogsigavedi koliko! In privoščimo si zopet malo veselja.« Nastal je kratek molk. Nato so vsi zavpili .•Sprejeto, sprejeto!« »Še nocoj!« se je oglasil nekdo. »Sprejetooooo...« In ni minulo pet minut, so že pobrali podpise, nabrali nekaj denarja, kupili bučo in poslali v pekarno. Duško se je potopil v blažene misli. In ko je bila po eni uri buča pečena, si je želel, da bi jo sam prinesel, in je odšel. Toda .. Ko se je vračal e tepsijo, na kateri je širila ■ pečena buča prijeten vonj, gn je srečal gospod , glavar. | »Ho, ho, gospod Duško!« ga je pobaral. »Torej j ste ei bučo spekli! Veseli me, veseli me! Gotovo ee vam je že želodec popravil?!« Dušku je otrpnil jezik in ni mogel reči niti besedice. Ko je prinesel bučo tovarišem, so vsi opazili, da je bil prebledel kot mrlič. »Kaj ti je?« so silili vanj in se čudili. »Slabo mi je!« se je opravičeval Duško in se brez moči sesedel na stol v kotu in obsedel mračno in tiho. Zatopljen v temna razmišljevanja, še pogledal ni tovarišev, ki so s slastjo in veseljem pospravljali sladko bučo. »Duško, vzemi, bratec,« so moledovali. »Ne morem,« je govoril žalostno in pobito in nadaljeval v joku: »Slabo mi je, zelo mi je elabo, Sah »hura« in Kalčova gostilna je odmevala od plo- ! fantje! Smrt je blizu.« 6kanja: * I Iz bolgarščine prevedel: Radev N:ko. Stane Savinšek: w Zupan Upognjen je prišel Martin domov. Zasnopil se je na stol, zaril z dlanmi v zabrekli obraz, se oprl v koleni in molčal. Žena Marjana je obetala pri kuhi. Hotela ga je pozdraviti, pa eo ostala ueta priprta in jezik molčeč. Napeta radovednost je zatrepetala v njenem obrazu in z vprašujočim sijajem v očeh je zrla na moža. Toda njena, zmerom jo težeča radovednost se je naenkrat uprla etrahu nad moževo potrtostjo. Še zmerom s kuhavnico v roki se je pripognila naprej in stegnila suhi vrat proti Martinu. Suho in boječe je vprašala: »Martin, kaj ti je...?« On ni odgovoril. Zazibal je široka ramena in nervozno stresel z glavo. »Govori že, ali ei gluh. Jaz sem tukaj!« Zacepetala je z nogo. Vprav do njega je stopila, tako, da je čutil Martin njeno vročo sapo na tilniku. Znani 60 mu bili taki dihi, zato se je prihulil kakor pes pod bičem in si z dlanmi za-elonil ušesa. Žena Marjana ee je hinavsko nasmehnila in se nizko sklonila. Čieto k njegovemu obrazu je porinila evoj nos in preteče rekla: »Ali ei zopet pil, kaj?!« Martin je bil užaljen. Toda to ponižanje je čutil kakor star očitek, ki ga je razsrdil le zato, ker ga je izrekla žena. Planil je kvišku in zakričal: »Mir mi daj! Ali nimaš drugega opravila kakor stegovati evoj dolgi jezik v moje posle!« Zablodil je po kuhinji, mimo žene in štedilnika in gledal v podnice. Na njegovem obrazu je zanihala zasenčena bojazen. Mlel je z ustnicami in nerazumljivo godrnjanje ee je lovilo 6koz zobe. Marjano je zjezilo; zanihala je na mestu, oprla goli roki v boke in zrasla za ped više. Srd ji je planil na usta. »Furija neugnana. Kakor pretepen prideš domov in nič ne zineš. Vem, da boš rekel, da ste imeli spet sejo ali kaj podobnega. Bog va.ni odpusti grehe vaših sestankov. Ne vem, kaj si imate toliko povedati; čebljate, uredite pa nič. Res, veliko spoštovanja si boš pridobil.« Zaletelo ee ji je malo, da je morala zapre6ti s kuhavnico po loncih in ei med tem poiekati novih besed. Toda radovednost je vse preveč plala v njej, da bi se bila mogla oddahniti. »Zapomni si, ti stari, da mi vse to že preseda. Rajši bi videla, da ne bi bil nikdar župan!« Martin se je ustavil pred njo. Trdega obraza in stisnjenih ust je rekel: »Nimaš velikih želja, Marjana. Če te je volja, se me sedaj lahko do obisti nagledaš.« »No, nisi tako lep,« se je namrdnila in za-predla po juhi. »Ah... Da! je renčal Martin in hodil po ku- hinji. »Sedaj bo zopet vse dobro. Presneto prav. Deklo lahko takoj odženeš. »Kaj pa klepetaš! Kam pa meriš?« V6a jeza ee je dvignila iz Martinovega žolča. Bledica mu je pokrila obraz in ostra beseda mu je kakor bolečina stegnila usta. Velika je bila njegova želja po mehki besedi, a srd je bil močnejši. Na Marjano je padlo kakor udarec. »Kar ti je tako v napoto, je proč. Zupan nisem več!« »Kaj...« »Da. Dali eo mi brco.« Oba hkrati sta se sesedla na stol in gledala drug drugega. Martin je olajšano dihal, Marjana pa je hlastala in po daljšem odmoru stresla: »Dobrega moža imam. Niti za župana nisi.« »Kaj misliš, da je tako lahko biti župan,« ee je z občutkom nekrivde otresal Martin. Obmolknila sta in ei veak svoje mislila. Najbrž 60 bile mieli obeh precej elicne, keT se je v njunih očeh hkrati prižgal isti lesk: čudoma se čudeča osuplost in iznenadenje. Žena pa je le končno dejala? »Zakaj neki?« »Eh. očitali so mi; dve dolgi uri so me pestili. Rekli so mi, da sem že doslužil in dosti prislužil. In to, to ...« je zaječal. »Tudi to so dejali, da sem slabo upravljal. Samo za svojo hišo in živino da sem se brigal. Da, tako lepo so mi povedali in mi dali brco.« »Vedela sem, da ei zanič,« je valila krivdo nanj. »Le šopiri se, le,« je hlastnil Martin. »Ti ei tega kriva. Ali ti je bilo kedaj dosti. Nikdar nisi vprašala, kje vzamem. Trebalo ti je hlapca in deklet »Ali je bilo treba tebi fraka in cilindra. Sedaj boš lahko v njem živini pokladal,« je bila ona nedolžna. »Vedeti bi morala, da se od samega župano-vanja ne da tako živeti, kakor si ti hotela. Samo pomisli: ali ti je bilo treba pudTa, šmink in hoditi v mesto ter ...« »Molči in ne čenčaj teh reči. Boga zahvali, da 6e je tako končalo.« Za trenotek je prenehala, mu položila roko krog vratu in dejala: »Vse bo dobro. Bodi vesel, da te pustijo drugače pri miru. Saj oni nič ne vedo?« »Še tega bi trebalo,« ee je splašil Martin. «Kdo bo pa sedaj?« »Kako naj vem, ko se pa tako prepirajo. Najbrž Grčan. V nedeljo bodo volitve.« »Za katerega si pa ti?« Na veeruski turnir za prvenstvo Rueije v me-secu novembru se Rusi zelo dobro pripravljajo in se vrše še vedno izbirni turnirji, tako, da bo na tem turnirju igrala elita ruskih mojstrov. Od inozemskih mojstrov bo igral najbrž samo Holir, za katerega bo ta turnir težka preskušnja. Ce jo bo dobro prestal, bo gotovo on za dr. Emvejem prvi Aljehinov nasprotnik. Danes prinašamo najlepšo partijo iz letošnjega Ijeningrajskega turnirja. H. Knioch—-M. J ml o v i e 1. d2—d4, e7—e6; 2. c.2—c4, 17—r5; 3. g2-g3, Sg8-f6; 4. Lfl-g2, Lf8—b4+ (tukaj je običajno Le7); 5. Lel—d2, Lb4—e" (menjava bi prišla belemu zelo prav); G. Sbl-c3, 0—0; 7. Sgt-^-b3 (beli noče zapirati z Sf3 svojemu lovcu diagonale), d7—d6 (boljše je tukaj d5); 8. 0—0, e6—e5; 9. d4—(15, h7—h6; 10. f2—f4! (s to potezo doseže beli razjasnitev v centru), eo—e4; 11. Sh3—12, Dd8—e8 (potrebno je bilo h6—h5); 12. gl—gl!, Le7—d8 (pešec e4 je v nevarnosti); 13. e2~e3, g7—g6; 14. g4Xf5, g6Xf5 (beli ima izglede na napad na g-liniji); 15. Kgl—hI, Kg8-h7; 16. Tfl-gl, c7—c6; 17. d5Xc6, b7Xc6; 18. Sc3-e2, De8—f7; 19. Ld2-c3, Sf6-e8; 20. Sf2Xe4! (s to žrtvijo otvori beli silovit napad na črnega kralja), d5Xe4; 21. Lg2Xe4, Lc8-f5; 22. Ddl-.13, Lf5X e4+; 23. Dd3Xe4+, Df7—fo; 24. De4-f3, Se8— f6 (črni nima več dobre obrambe); 25. Se2 -d4!, Df5—d7; 26. Tgl—g2, Sb8-a6; 27. Tal—gl, Sa6 -c5 (na Tf7 pride Dg3); 28. Tg2-g7+, Dd7Xg7; 29. TglXg7+, Kh7Xg7; 30. Df3Xc6!, Ld8-e7; 31. Sg4—f5+, Kg7—f7; 32. Dc6—c7l, Sf6—g8; 33. Sf5Xd6+, Kf7-e6; 34. f4-f5+!, Tf8Xf5; 35. Sd6Xf5, Ke6Xf5; 36. Dc7-e5+, Kf5-g6; 37. b2 —b4, Le7-f6; 38. De5-g3+, Kg6-f7; 39. Dg3-c7+, Kf7—g6; 40. Dc7Xc5 in črni se je vdal. Za to partijo je dobil Kmoch prvo lepotno nagrado. Problem št. 38. G. Welde Črni: Kel, Tf6, Lh8, Sb8, P: a6, e2, g6 (sedem figur), wm H iS! w §§j ŠHf i iHi ■ i B ■ m UP lHH 4 m H ■ r ■ Ji u sgjjNČ Y U ■ JU m abodefgh Beli: Ka8, Tg5, Se3 Se4, Lf8. P:d6 (6fg). Mat v treh potezah. »Gotovo zanj. Mi bo vsaj vrnil tieti denar, ki mi ga že dolguje tri leta in pol.« »Če bo imel...« je navidezno podvomila Marjana in se hotela nasmehniti. Bivši župan je rekel v rahlem smehljaju: »Ne boj se. Čez leto dni bo dobil še hujšo brco, kakor eem jo jaz. Naj bo župan in naj upravlja, kakor hoče, samo da dobim evo denar.« Obadva eta obmolknila. Jeza in ogorčenje je kar na lepem izginilo in se umaknilo tolažeči zavesti, da sta kljub kapitulaciji( katere »krivda je bila — se razume — na obeh) še zmerom človeka s častjo in občinskimi pravicami. Hm, kaj drugo Naslednje dolge dni se Martin ni več smejal... Hodil je po hlevu in nič več ni gladil živine. Hodil je po polju ves zgaran in mrk. Sedaj je bil sam s svojo ženo in bajto. Sleherni dan o mraku je hodil k županu Groanu in se pozno v noč vračal z nekoliko de-setaki. Žena Marjana pa se ni nikoli več spomnila šmink in pudra ... \nt. Adamič: Požagalec (Dalje.) Vzdolž vse poti so na visoke, črne drogove napete žice brnele, jokale kakor harfa, pele so vedno isto himno večnosti. Nebo si je do kraja zastrlo obraz. — Z leve, skozi pošastne megle pa je iz daljave brez prestanka votlo bobnelo in grmelo, noč in dan, noč in dan. ★ Snežilo je v kosmih. Tišina, da je po vasi odmevala govorica. Zdaj in zdaj je rezko počilo in se razklalo — nekje na vrtu se je pod pezo snega odkrhnila veja. Reza je sedela ob oknu in krpala nogavice, mati jc o peči ritžila koruzo. Miha si je v veži strkal sneg s suknje in s kučme ter je vstopil. Kučmo je zagnal na jječ. »Reza,« sc je okrenil proti njej, »kaj pa imajo na oni strani? Na cesto ga slišim, kako rjove.« Ženske so se vznemirile. — Kaj je? Saj je vprav |>rcjle odšel iz krčme Klepec. Bil pa jc res ves rdeč v glavo kakor kuhan rak. »Razgraja. Ne vem, kaj mu je. Odkar se je vrnil, ne pozna ne šale ne smeha. Renčav je in zadirčen,« je dejala Reza. »Dopoldne je bil na glavarstvu, pri tisti komisiji, ki deli'" podpore. Dejal je, da se gre pritožiti, ker nočejo Metki dati podpore.« »Saj ji ne gre! Ali je France invalid, kakor sem jaz?« »Gre še za prej, ko je bil odšel na vojsko.« »Kaj misliš, da bo sedaj kar doma? še bo moral na vojsko, še. Vse zn vero, dom. cesarja! Zdrav je kakor riba. Če bi bil bolan, ne bi zdajle rogovilil,« se je prisiljeno nasmehnil Miha. »Joj. Metka teče k nam!« je zadrhtela Reza in skočila na noge. Metka pa je vsa objokana pripovedovala: »Nad menoj kriči in me obklada s priimki. Prišel je že ves nasajen iz trga. Ko je ugledal pri nas Klepca, ga je jel zbadati. Ako se le oglasim z moškim, je že ogenj v strehi. Bog pomagaj, saj z gosti moram govoriti ter jih vsaj vprašati, kaj bodo pili. Odkar je prišel France iz vojne, je ves izpremenjen. — Klepec ga jc gledal in gledal, potem pa se je pobral iz hiše. Oj, in nato se je lotil mene. Toliko.^ da nje ni 'udaril. In bi me bil, da nisem držala fantka pred seboj. Vrgla sein otroka v zibel in zbežala.« Mati in Reza sta onemeli; Miha pa je trdo stopil po izbi in pred okno. »Ne cmerite se, ženske,« se je usrdil. Pokril je kučmo ter šel iz hiše. Videle so ga, kako je odšepal naravnost v Skaletovo hišo. Spogledale so se, mati pa je dejala: »Ni napačen, ta naš Miha; kadar je treba, je mož.« In proti Metki: »Ne jokaj, vse bo še dobro. Semkaj sedi.« Metka se je sesula k materi na klop. »Še zjrrabila se bosta,« je v skrbeh sama zase menila mati. »Miha je svojeglaven.« Tudi Reza je pri-sedla. Vzdihovale so in se hrepeneče ozirale skozi okno. Kaj bo opravil Miha? Jc šel, da napravi čudež, Ali bo izpreobrnil zdivjanega moža? — Glej ga, Miha se že vrača —. »Kaj je? Povej že vendar,« so silile vanj. Miha se je pa sredi sobe razkoračil in obraz mu je bil kakor okamenel, ko je ukazoval: »Metka, domov pojdi. Nič ni hudega, samo nikar se ne cmeri. Veste, kaj sem zvedel? Saj res, kaj vam nisem ravno prej že povedal! Kajpada, divji je, ko |)a mora spet na vojsko... Na glavarstvo je šel p) podporo, dobil pa ie v roke poziv, da bo moral takoj odriniti.« Mina je zažvižgal skozi zobe. Metka je planila s klopi in brez besede je odhitela domov. Gledali so za njo in zdihovali. »Naj gre, prav je tako,« je dejal Miha. »Stopim v hišo — kaj vidim? France kleči pri zi-beli. — Poglej Miha, je dejal, otroka moram pustiti, domačijo, vse, |>rav vse in spet moram na vojsko. Erjavec me je... Ztodej se maščuje nad menoj, ker sem ga oni dan nagnal z našega dvorišča. Ne samo enega, dva petelina zasluži na streho! Pri komisiji sem povedni zastran podpore. — No, so dejali, zdaj jo bo pa tudi žena dobivala. Toda jaz sc ne bojim, kajti prej bo Erjavca konec ko Skalcta. Miha. poglej. Pa je dvignil tri prste.« »Bog nas varuj!« Mati sc je prekrižala. »Tudi jaz pravim, da bo Erjavec še nesre-' cen. Da jc kaj pravice na svetu, bi ga obesili na prvi klin. Kadar se sprimeta s Francetom, bo plesal. Jaz bom godci,« se je zahohotal Miha. »Nikar ne govori tako!« ga je posvarila Reza. »Ali si nozabil, da so tc žc tiščali za vrat?« »Doma vendar lahko govorim, kar hočem!« se je razjezil. »Prosim te, molči. Morda še vedno mislijo, da si mu ti zažgal,« je velela mati. Zarežal je: »Jaz? Morda pa sem...« »Ti?« Reza je odločno stopila predenj; mahala mu je s prsti pred očmi. »Ti, nikar ne govori budalosti! Sama neumnost in nespamet te jc. Nemara bi ti res ne škodilo, če bi te spet vtaknili v vojaške cape. Joj, da si res ti tisti grešnik!« Z nogami je cepetala pred njim, v nemoči so jo polile solze. »Hm, jaz ja.« Trepal je z očmi in se okrenil. Šel je v vežo, vzel lopato ter jel odmetavati sneg na poti do skednja. Ko si je Reza otrnila oči, je vprašala: »Mati, kaj pravite — vse od nesrečnega večera, ko so ga odpeljali, ga vidim, tudi v sanjah, kako meče goreče vžigalice na streho. In tudi, kadar srečam župana, me ta kar z belini pogleda. Oni dan sem celo opazila, kako je za Miho pretil.« »Ne bo nič opravil; saj se je izkazalo, da ie naš nedolžen. Ti si pa res kristjanska žena; le kako moreš kaj takega sanjati o lastnem možu. Vsi vemo, da si je one sam zanetil, le ti edina sumničiš svojega lastnega moža, našega dobrega Miho. Res nc vem, kaj bi rekla.« Užaljena se je dvignila ter odšla iz sobe. Iteza je sedla na stol pri oknu. Vzela je v roke nogavice, da jih zakrpa; le tu in tam se ie ozrla na ono stran, kjer je pravkar zagorela luč. »Tudi Metka je revica,« je globoko vzdih-nila. »Bog znaj, kaj se godi na oni strani...« Kaj se je godilo? Ko je Metka stopila v sobo, je malce postala. Plaho se je ozrla na moža. ki pa je mirno stal pri oknu in gledal v nebo. Temnilo se je. Kosmi snega so kakor beli nageljni neslišno naletavali na šipe. Metka je šla in u žgal a luč, potem je stopila k zibeli ter vzela otroka v naročje. »No?« se je zateglo oglasil. Ker se ni odzvala, je vprašal: »Metka, kako bo jioslej? Na vojsko moram, še nisem ti povedal.« »Kako bo? Dobro ne,« je odvrnila jedva slišno. »Slabše ne more biti kot je. Računi pa še davno niso čisti.« »Niso, res niso in tudi ne bodo, dokler boš takšen, kakršen si. Vse je napak,« je pikro odvrnila. »Kaj je napak?« šel je k mizi ter sedel. »In šc viiraša.« Glasno je zajokala; tudi otrok je jel iliteti. »Mislila sem,« je lilipala, »da bo, odkar si se vrnil, boljše, a jc vsak dan hujše. Gostje izostajajo. skoro nikogar ni več k nam. Vsega si pa ti kriv, ker vsakogar oblajaš, kdorkoli se oglasi z menoj. Dolgo sem mol. čala, zdaj ne morem več.« »Kaj?« se je zavzel in se bolj navidezno razhudil. »Vprav prejle, celo ubogega Klepca si nagnal.« »To so same čenče ali pa bledeš. Torej jaz moram nazaj. Kaj bo posihmal, samo to premišljujem.« »Kakor Bog hoče.« Vdano je pogledala proti stropu. Mož je dromljal po mizi, nato se je dvignil in hitro okrenil. »Že jutri zjutraj moram od tod. Grem, da se poslovim od sosedovih.« Naglo je šel proti durim, a 6e je vrnil ter molče obstal pred ženo, ki je tiščala otroka k sebi. Hotel j,e nekaj povedati, pa mu ni šia beseda iz grla; samo pogladil je otroka po laskih, potem pa je hitro odšel. Pri Rovanovili je stisnil vsem po vrsti roko. »In kadar bodo prišli po prašiča?« je nenadno vprašal Miha. Skale ga ni slišal, govoril je s sestro. »Pomagaj ji, te prosim,« ji je dejal in pogledal mater, ki je kimala. »Tudi mi ga bomo morali dati za toliko, kolikor nam bodo zanj dali,« je Miha trdovratno razprejal svoje skrbi. Skale je skomignil z rameni, kakor da mu to ni prav nič mar.^ »Pravijo, da bodo spet popisavali po kaščah zrnje, jio skednjih, koliko je sena in po kleteh, koliko imamo krompirja. Zdaj gre menda Drav zares. Pa se bo spet šopiril Erjavec po naših hišah... Ali bi ga izpodnesel!« je Miha skrči) pest. »Jaz grem na vojsko. Ko se vrnem, ga bom terjal za račun,« je Skale nasršil obrvi. »Zastran računa bo tedaj nekoliko kasno... Čudno se mi pa le zdi, da moraš na vrat na nos v mesto k zbiranju, saj so ti pred tednom dejali, da si še vedno za nič. Kaj si na mali zdrav? Kajpak, župan ti je gorak; zopet je pokazal svojo oblast in moč.« Skale se je zasukal na peti ter odšel brez besede iz hiše in dalje po vasi, da se poslovi še od prijateljev in znancev. Dnieo iutro ga je odpeljal vlak. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. K. - M. Zvišana toplina ie pogostoma znak začetne jetike, a ne vsalejl Časih je poleg splošne slabosti in utrudljivosti edino znamenje kakšnega skritega vnetja, kakor v drgalkah, v nosni duplini, v trebušnem drobju, pri malih otrocih nercdko-kdaj v obistnem livku, pri ženah v medeničnem drobju. Tudi dobremu zdravniku treba časih daljšega opazovanja, da dožene pravi vzrok zvišani toplini. Kaj čem jaz na daljo? M. M. - Lj. Sadne sokove želite dajati svojemu dvomesečnemu d o j e n c u , ki vam dobro uspeva na prsih? Takšen nasvet da vam ie dala vaša prijateljica, ki mnogo bere in se sploh zanima za novodobno zdravstvo. Svoji prijateljici sporočite moj dobrohoten nasvet, da se ne ukvar-ia več s knjigami, ki jih očitno ne razume prav, naj se ne zanima več za zdravstvo, ki ga pojmuje napak, in naj ne daje vei. nasvetov drugim, ko jih sama najbolj potrebuje! Vi pa dajajte svojemu otročku samo tisto hrano, ki jo mati priroda pripravlja zanj v vaših prsih — doslej še noben učenjak ni dosegel mojstrice prirode, kaj šele prekosil — vsaj do končanega šestega, še bolje do devetega meseca! Ko bi začela pojemati ta pri-rodna hrana, se sme in mora dodajati umetna hrana, ki pa naj bo čim bolj podobna prirodni! Otrok naj se hrani, če le mogoče, do devetega meseca izključno na prsih, potem naj začenja dobivati polagoma drugo hrano in tudi sadje v primerni obliki. Držite se tega vodila, ki naj velja za zdrave dojence zdravih mater brez izjem in pridržkov! I. Z. - Lj. Začetek šole — začetek bolehanja? Komaj se vam je vaš 'abotni deklič toliko popravil, da je začel jesti in mirno spati, da je dobil nekaj živahnosti in zdrave nolti, pa se že v tretjem tednu šolskega leta začenja stara, obupna lajna: breztečnost, nemirno spanje, čemernost in očitno hiranje. Kaj počnite? Če se otrok težko uči in uspeva v šoli bolj za silo, vtaknite otroka v lanski razred nazaj, otrok naj letnik prostovoljno ponavlja, da se odpočijel Prevelik duševni napor kvari zdravje! Marsikateri šolski otrok se s ponavljanjem opomore v vzgojnem in zdravstvenem pogledu. Ako otrok opravlja svoje šolske naloge brez težav, potem izvedite takle dnevni red: ko se vrne otrok opoldne iz šole, naj pokosi v miru, brez prigovarjanja, brez prošenj in groženji Po kosilu naj gre kam ven, da se razhodi in naskače po mili volji. Tudi v slabem vremenu se ne sme ukvarjati s knjigami ali resnejšim delom pred tremi ali polštirimi. Takrat naj se loti knjig in nalog, kar naj traja do šestih ali polsedmih. Ob sedmih naj bo večerja, po večerji naj otrok aH bere ali ročno dela, ob osmih naj se odpravi k počitku. Spi naj otrok v dobro zračni sobi z odprtim oknom. Ob šestih naj vstane, opravi telesne potrebe in se opravi, ponovi naj šolske predmete, zajtrkuje in odrine v šolo s kosom kruha (namazanim s presnim maslom ali čežanp) in jabolkom. 0 prostih dnevih naj bo otrok čim več na prostem, tudi v zimi, sanka naj se in drsa, za smuk je menda še prezgodaj. Če to ravnanje ne zaleže, treba otroku še zdravniške pomoči. J. J. - Š. Zdravniško spričevalo za poroko brez zdravniške preiskave T1 Močno dvomim, da iz-taknete katerega zdravnika, ki vam napravi tak-šno »uslugo«, tudi če mu ponudite še tako »dober« denar! Če ste zdrav, ni pametnega razloga, da se hočete izogniti tej Sitnosti. Bržkone pa ni pri vas vsa v redu, zato uredite prej, kar treba, in sicer tudi v lastno korist! Ni hujše nesreče ko okužen zakon. M. V. - N, Kilni pas kje si naročite? Najbolje nikjer! Mlada, delovna žena naj se ukvarja s tiato nerodo? Zberite si primeren čas in jo srčno mahnite v bližnjo bolnišnico na operacijo. Čez dober teden boste spet doma in se nekaj tednov varovali napornejših del, pa bo zadeva trajno urejena. Pasove svetujtemo starim in nadložnim ljudem, ki bi jim večdnevno ležanje utegnilo škoditi, mladim in krepkim ljudem s kilo pa je pas v večjo kvar kakor korist. J. T. - Lj. Preobčutne živce si hočete ojačiti s samopreverjanjem (avtosugestijo) in želite, da vam označim knjige, kjer najdete primerna navodila za takšno zdravljenje? Hkrati nameravate tudi svoje visokošolsko učenje Zaključiti in bržkone celo izpite, napraviti. Ko mi pišete, da ne morete misliti na oddih še eno leto? Ilm, hm! Sami čutite, da utrudljivemu živčevju treba odmora, a vendar menite, da je v samopreverjanju tolikšna sila, ki vam pomore preko obeh težav. Ne maram biti sokriv vaše samoprevare, ki ne izostane, saj dvema gospodoma se ne da služiti v istem času. Isti. Knjig o zdravljenju živčnih bolezni za ne- zdravnike nimamo v našem ieziku, več ko dovolj jih imajo drugi narodi. Kar jih poznam, niso bog-veknke vrednosti, zvečine se drže bolj površnih pojavov in ne grodo v globino, do bistva bolezni. Jaz sem mnogim priporočil drobno, a jedrnato knjižico znanega nemškega pesnika in zdravnika »o duševni dietetiki«, drugim staro, a še vedno življenjsko resnično in čvrsto knjigo Tomaža Kemp-čana; vam pa svetujem še starejšo knjigo, ki jo sam prebiram (v Sovretovem prevodu) Dnevnik cesarja Marka Avrelija. Samo bojim se, da kot mlad človek, ki se mu vedno mudi, ne utegnete prodreti do globin, kjer leže školjke z b.scri. I. P. - Lj. Srbež vas močno nadleguje; sami domnevate, da tiči za to nadlego morda sladkorna bolezen, a gotovosti nimate, ker ne zmorete sredstev za zasebno zdravljenje. Kot staroupokojenec imate vendar pravico do brezplačnega zdravljenja v tukajšnji bolnišnici (na oddelku za notranje bo lezni), če vas ne sprejmejo v bolnišnico, vas morajo pregledati in zdraviti v ambulatoriju! Svetujem vam nujno, da se čim prej poslužite te pravice; brez ugotovitve, kaj je vašemu neznosnemu srbežu vzrok, je smotrn nasvet glede domačega zdravljenja nemogoč. F. K. - S. Gostilniška hrana se vam upira, druge nimate na izber?' Verjamem, saj se človek najprej naveliča mesne hrane, tudi če je priprava neoporečna. Nekoč sem bil tudi jaz v sličnem po ložaju, da so se mi pristudile vse tiste omake in obare in začimbe in vse tisto, kar tvori glavno sestavino in ponos gostilniških jedilnih listov ali seznamov, ki jim pravijo dandanes menda jelov-niki. Za zajtrk sem si kupoval presno sadje, opoldne sem naročal samo kuhano govedino s pri-kuhami, za večerjo sem si dajal napravljati samo, najrajši zeleno solato. Ob taki večmesečni hrani se mi je vrnil zdrav tek. Poskusite še vi tako! Kmetijski nasveti Zatiranje strune ali ličinke poljske poka-lice. Prilagam ličinko (čigava?) rumenoraečka-ste barve, ki podjeda mlado salato, ki nato usahne in se posuši. Letos jo je bilo posebno veliko na koreninah čebule. Kako bi se ta golazen zatrla? Ali je mogoče gnoj (konjski) vzrok? Bi li kaizalo v jeseni zemljo globoko prekopati odn. že bolj na zimo? — J. P. L. Poslana ličinka je ličinka poljske pokalice. Ta ličinka je znana pod imenom struna, ki je velika škodljivka raznih poljskih in vrtnih rastlin, med katerimi ji najbolj ugaja mlada salata. Strune žrejo plitvo pod zemljo ali skrite v rastlino samo. Objejo ali oglodajo vse podzemeljske dele rastline. Tudi se zavrtajo v mlado žitno rastlino in mlado solato in lezejo po njej navzgor in jo med lezenjem izglodajo in uničijo. Najrajši so strune v suhi, rahli peščeni zelo humozni zemlji, kakršno dobimo z gnojenjem s hlevskim giiojem. Strune lahko zatirate na razne načine. Za vado jim lahko nastavite in zagrebete 5 do 10 cm globoko v vrtno zemljo posamič kose krompirja, ki jih zaznamujete s količki, čez tri dni poberite nastavljene kose krompirja in pokončajte strune, ki so na pobranih kosih krompirja. Krompir lahko tudi s strunami vred poparite ali skuhate in pokrmite. Mesto krompir ja lahko uporabljate tudi koren, toda ne zrezan. Ker strunam zelo ugaja solata, jih lahko lovite tudi na njo. V ta namen posejte zgodaj spomladi med vrste posejanega semena ali vrste sadik in pa na med-lehne jarke ali poti nekoliko salate. Salatne rastline imajo nekako šesti ali osmi list, ko jih napadejo strune; napadene rastline kaj kmalu ovenejo Vse vele solatne rastline potegnite iz zemlje in strune boste našli v koreninah, ki so zglodane do svoje zunanje kožice. Če je steblo solate izjedeno in prazno, potem je struna že odšla in je na poti k najbližji rastlini, kjer jo najdete drugi dan. Uspešno lahko zatirate in uničite strune tudi s trošenjem kajnita po vrhu vrtne zemlje v času, ko strune pridno žrejo; na 100 m2 je potrebno 4 do 5 kg kajnita. Samo preženete laliko strune Z živim apnom, ki ga potrosite jeseni ali pred tirno ob suhem vremenu 15 do 20 k^ na 100 mJ in zemljo takoj po trošenju apna prekopi jote. Spomladi pa gnojite po vrhu rastlino 11 močno še s čilskim solitrom, ki pospešuje hitro rast rastlin. Z živim apnom iti čilskim solitrom pridihe st i ime. da odidejo bolj globoko v zeniljo »li pa da zapustijo zemljo. Med zelo uspešna »redstva proti strunam spada švajnfurtsko zelenilo, ki pa je precej drago i.n ga radi tega tedkokdo uporablja. Naravni sovražniki strun vi krt, rovka, vrana in domača perutnina. fzboljianje travniške zemlje. Čez travnik, ki leži oh potoku, je tekla pred poglobitvijo potoka navadno dvakrat v letu pol dneva voda. Zdaj voda ne teče več čez travnik. Polivam ga tdaj z gnojnico, ki se je dobro obnesla, samo na kakih ioo m' se nič ne pozna. Tum raste kljub temu trava, »lična oni. ki raste po močvirnih travnikih (ločje), dasiravno tu ni močvirnato. Izgleda, da je na tistem kosu drugačna divji kostanj prej in bolje razgrenči. Po 2 do 3dnevnem namakanju v vodi Izgubi divji kostanj veliko svoje grenkobe. Če imate tekočo vodo kje v bližini, denite olupi j eni divji kostanj v vrečo ali drugo primerno posodo, ki jo postavite nato v tekočo vodo. V tekoči vodi izgubi divji kostanj kaj kmalu in skoraj popolnoma svojo grenkobo. i!c kostanj pred namakanjem zdrobite v zdrob, se bo še bolj hitro razgrenčil. če imate veliko divjega kostanja, ga spravite, ko je popolnoma ali deloma posušen, v suh zračen prostor, ga tamkaj razgrnite in hranite v prav tankih plasteh, da se vam ne pokvri in splesni. Doibro je, da ga v shrambi večkrat premečete z lopato. — Olupljen, ra/.-gte.neen in v zdrob zdrobljen divji kostanj krmite le pital nim prašičem približno t kg na dan in glavo poleg druge pit al ne krme. Za mlade prašičke pa divji kostanj ni primerna krma. Gnojenje vinograda s hlevskim gnojeni. To jesen nameravam pognojiti vinograd s hlevskim gnojem. Kaj je boljše, če dam gnoj med posa- ■. mezne trse ali naravnost okrog trsov? F. š. Ž. Okrog trsa lahko gnojite kvečjemu le v vinogradih, ki niso nad šest let stari. V starejših vinogradih, kjer so se korenine traja že bolj daleč razrasle, raztrosite hlevski gnoj enakomerno čez in čez v vinogradu kakor na njivi in ga spravite primerno globoko v zemljo ob jesenski kopi vinograda. Pregloboko v zemljo na smete spraviti hlevskega gnoja, ker potem slabo primi in lahko zašoti, kar je bolj slabo nego dobro za trsje. Krmljenje plemenskega bika. Kako moram krmiti bika plemenjaka, da ga ohranim dolgo dobrega za pleme? — L. R. K. Nič niste omenili glede bikove starosti. Za plemenskega bika je najboljše krmilo edino dobro seno in po potrebi tudi oves. Če ni bik še popolnoma dorastel in ga rabite za pleme-nitev, ga morate tako krmiti, da se nemoteno dalje razvija iu raste. Pri pičlem pridelku ovsa , lahko nadomestite del ovsa r. dobrimi pšenični-mi otrobi ali tudi lananimi tropinami. Za ck>-rastlega bik« je najboljša krma le res dobro seno in le ob iasu obilne uporabe za plemeni-tev tudi oves, Rezanica (slama), zeleno krmila niso krma za bika. Le tu pa tam na j dobi bik nekaj zelene krme ali pozimi mesto te malenkost krmske pese. Če rabite plemenskega bika redno zu lahka vprežna delu, potem -e ni bati, da bi dobil preobilen trebuh. Dober bik mora biti sicer krepak, toda vitek. Najboljši znak, da bika pruv krmite z dobrim senom iu ovsem in skrbite zu njegovo ni go, je počasna iu prav polagoma rastoča ži\a teža. Bik ne sme prehitro pridobivati na teži. ker drugače nastane predebel, prelen in včasih tudi nesposooen za plemensko rejo. Pri biku morate sami opazovati in določiti, koliko sena je potrebno za bika na dan in kdaj in koliko ov-a. Da pa ohranite bika dobrega za plemensko rejo, je treba, da skrbite tudi za rjegovo redno gibanje, sna žen je in negujete njegove parklje. Pred vsem pa rabite ga vedno le kolikor mogoče zmerno za pleme. Kako, oziroma s kukiiii sredstvom se da sčistiti s sladkorjem vkuhan inalinovec? 8. K. M. Maliuovec, ki je že s sladkorjem vkuhan, je težko sčistiti in se pri tem porazgubi tudi prijetni aroma. Napravite poizkus z manjšo količino, v katero zamešajte jajčni sneg in stepajte na štedilniku, dokler ne zavre. Potem pustite ua strani tako dolgo, da pade gošča na dno, nakar previdno odlijte (brez gošče) in precedite skozi flanelasto krpo. Če hočete imeti čist maliuovec, morate pustiti iztisnjen sok 2—T dni nn toplem prostoru, da se seisti. Gošča pade na dno, čist sok pa odlijte in precedite, šele sedaj pridenite sladkor in skuha jte. B. A. v B. — Sušenje orehov na peči je samo priporočati. Prav posebno je to dobro, č« peč ni preveč razgreta. Taki orehi ohranijo pri sušenju lepo belo barvo in ne počrne, kot je to navadno slučaj pri sušenju v peči. Dobro je tudi, da orehe najpreje posušite na soncu in jih šele nato sušite na peči. Pravni nasveti zemlja. Kako bi mogel to zemljo primerno izboljšati? - J. A. M. Omenjenih 100 m8 travnika najbrže še vedno zamaka voda iz potoka. Podtalna voda ali podtalnica sega v omenjenem delu še previsoko, zato pa rastejo tamkaj še vedno močvirne trave in polivanje z gnojnico ne zaleže nič. Treba je torej, da tudi na tem travniškem mestu spravite podtalnico še nižje pod travniško površje, kar se bo najbrže dalo brez drugega doseči še z nadaljnjo poglobitvijo potoka. Najbolje je, da to delo že to jesen izvršite. Nato očistite travnik mahu in ga pognojite najprej dobro z apnom. Pozneje, morda še pred zimo, ga pognojite dobro s Thomasovo žlindro in 40% kalijevo soljo in hlevskim gnojem. Gnojenje je najboljši uničevalec mahu in plevela. Ker rastejo na travniku manj vredne trave, zato je dobro, da ga spomladi pobranate in po-sejete s primerno travno mešanico. Naprava kisle krme. Imam leseno borovo kad, ki drži 40 hI, je 2 m visoka in je spodaj M m širja kakor na vrhu. Uporabil bi jo, ker je drugje ne rabim, za napravo kisi« krme. Imam četrto košnjo črne detelje, ki bi jo rad okisal, ali pa repno ter pesno listje. Prosim, če bi se to dalo izvesti in kako? — A. Č. M. P. Ni nam mogoče presoditi, če je vaša kad dovolj močna za pripravljanje kisle krme sploh. V dovolj močnih lesenih kadeh lahko kisa mo pred vsem zeleno koruzo, solnčnice in parjen krompir, ne pa tako deteljo in druga krmila, za katere. je že treba v to nalašč narejene betonske jame ali silosa. Tudi bi se detelja, v kateri je obilo beljakovin in ji nedo-staja sladkor, slabo kisala. Zato bi bilo treba mešati med njo pri spravljanju v ensilažno jamo takšne krmske rastline ali take snovi, v katerih je sladkor, ker mlečna kislina se more tvoriti-le iz sladkorja. Risanje detelje brez zadostne primesi krm »ki h rastlin (sladkorna pesa, zelena koruza, solnčnice itd.), v katerih je sladkor, ali brez primesi sladkih snovi (sirovi sladkor, molasa itd ) ob priliki spravljanja detelje v ensilažno jamo, bi ne bilo uspešno in bi še popolnoma ponesrečilo. — Svetujemo vam, da se glede naprave kisle krme obrnete do pristojnega okrajnega kmetijskega referenta, ker nam za vso obrazložitev žal primanjkuje prostora. Krmljenje divjega kostanja prašičem. Ali je divji kostanj prikladen za krmo prašičem? Ali ne mora poklndati sirov, kuhan, olupljen ali neolupljen. Ali ga lahko uporabim tudi za krmo mladim prašičkom. — S. F. D. y divjem kostanju je 1.5 odstotka prebavljivih beljakovin in okrog 34% skrobne vrednosti. Za krmljenje je nabrati in uporabljati i le popolnoma dozorel divji kostanj. Ker je zelo grenek, je najbolje, da ga pred krmljenjem razgrenčite. V to svrho najprei posušite divji kostanj v krušni noči ali v sušilnici, na kar ga ; olupite. Posušen divji kostanj se dn lahko lupiti, ker lupine pri sušenju razpokajo. Ko ste kostanj olupili, spravite ga v sod z vodo, da se t razgrenči. V sodu menjajte vodo večkrat, da sc Dota. F. K. D. Vaša hči se je poročila leta 1929. llčeri dote niste takoj izplačali. Leta 1980 je kupil mož Vaše hčere posestvo, ki ga pa ni mogel popolnoma izplačati ter je ostal nekaj dolžan. Leta 1932 ste brez hčerine in moževe vednosti izplačali njeno doto dotičnemu, od katerega je mož Vaše hčere kupil posestvo, in je bit tako poravnan ves dolg. Vprašate, če lahko '.ahteva Vaša hči od Vas doto, ker ni bila njej izplačana. — Po postavi ee razume pod doto tista imovina, ki jo žena ali kdo drug za njo izroči ali zagotovi možu radi olajšanja potroška, združenega z zakonsko zvez/i. Ako si mož pred sklenjenim zakonom ni izgovoril dote, tudi ni upravičen zahtevati jo. Ker ste Vi za svojo hčer plačali ostanek dolga po možu nakupljenega posestva, ste s tem zadostili svoji očetovski dolžnosti gled" davanja dote, ker je izplačilo dolga prišlo tako zetu kakor hčeri v korist. Zaradi tega Vaša hčerka ne more od Vas zahtevati ponovno izplačila dote. V kolikor višina od Vas plačanega zneska ne bi dosegla višine dolžnega deleža, laliko Vaša hčerka po Vaši smrti zahteva dopolnitev dolžnega deleža. Dedovanje. P. I. S. Vaša mati je v oporoki imenovala za dediča svoja dva otroka, svojemu niožu pa je volila 2000 K. To je bilo pred 20 leti. Mož se je zopet poročil in je v drugem zakonu imel štiri otroke. Sedaj je umrl. Vprašate, kdo naslednje očetov delež 2000 K, ki je vknjižen na posestvu, ker tudi mačeha zahteva nekaj za sebe. Vprašate, v kakšni veljavi ee ima ta delež sedaj izplačati. — Ker je Vaš oče umrl brez oporoke, nastopi sedaj zakonito dedovanje. Vsi otroki, in sicer oba iz prvega zaikona in štirje iz drugega zakona, dedujete skupno tri četrtine očetove zapuščine, a očetova druga žena eno četrtino zapuščine. Ker znaša očetova zapuščina le terjatev od 2000 K napram posestvu, ki je last otrok iz prvega zakona, bo pri zapuščinski obravnavi prisojeno vsem šestim otrokom 1500 K, to je vsakemu 250 K, a vdovi 500 K, oziroma 62.50 Din in 125 Din. V kronah vknjižene terjatve se po postavi imajo Splačati v dinarjih v razmerju enega dinarja za štiri krone, čeprav to ne odgovarja pravemu razmerju takratnih cen. Drevo ob banovinski cesti. J. A. Nameravate veaditi drevo pred hišo ob banovinski cestii. Kako daleč mora biti od ceste oddaljeno? — Po uredbi 0 zaščita javnih cest se polog jamih cest praviloma ne smejo postavljati nikakršne ograje bliže nego 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča. Tz tega sledi, da ee tudi drevje ne sme vsajati bliže, kakor 1 meter oddaljeno od ceste. Volivna pravica. A. B. P. lz državne službe ste bili odpuščeni in bi radi vedeli, če imate aktivno in pasivno volivno pravico. — Aktivno vo-livno pravico imate, aiko ste vpisani v volivni im'enilk po zakonu o volivnih imenikih. Po tem zakonu izgube volivno pravico: 1. oni, ki so obsojeni na robijo ali zapor, daljši od leta dni, dokler se ne vrnejo v pravice; 2. oni, ki so obsojeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja ta kazen; 3. oni, ki so v konkurzu; 4. oni, ki so pod skrbstvom in 5. oni, ki eo z razsodbo izgubili volivno pravioo zaradi volivnih kaznivih dejanj. Zaradi disciplinskega odpusta iz državne službe torej niste izgubili aktivne volivne pravice. Za pasivno volivno pravioo pa je potrebno, da imate aktivno volivno pravioo in pogoje, ki jih predpisuje zakon za volitev v dotično korporacfjo (na pr. zakon o dliči-nah, o volitvi narodnih pnslancev Itd.). Obresti v bančnem zavodu. Obrtnik. Prevzeli ste star dolg, ki ne spada pod zaščito in vprašate, če liančni zavori še vedno lahko zahteva 8% obresti. — Obrestna mera za v denarnih zavodih in bančnih obratih izposojeni denar znaša največ 4.5% nad eskompttio mero Narodne banke, ki znaša sedaj 6.5%. Najvišje dopustne obresti so torej 11%. V najvišjo obrestno mero so všteta tudi postranska plačila ali dajatve, za katere se je obvezal dolžnik poleg obresti. Državljanstvo nezakonskega mladoletnika. F. P. M. Nezakonska mladoletna otroka sta po materi češkoslovaška državljana. Mati biva neznano kje v Ameriki, pn bi oirokoma rndi izpo«lovali naše državljanstvo. Kako bi to napravili? — Državljanstvo mladoletnih nezakonskih otrok se ravna po državljanstvu matere. Zato bi oni dobili naše državljanstvo, če bi ga dobila mati. Drugače pa morajo čakati, da dovrše 21 let starosti. Odjava obrti za dosego zaščite kmeta. K. P. Ne bo vam mogoče z odjavo obrti doseči zaščito kmeta, ker se zaščita nanaša na dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1082. ako »o bili dolžniki ob času zadolžitve kmetje. Kmet — porok uradniku. A. C. Kmet in gostilničar je bil za poroka uradniku. Aii spada pod zaščito? — Ako je dolg nastal pred 20. jprilom 1932 in ga od dolžnika ni mogoče iztirjati in ga mora plačati porok, ki je kmet v smislu uredbe o zaščiti kmetov, se po našem mnenju po uredbi določen način odplačevanja nanaša tudi nanj. To se da sklepati iz onega odstavka uredbe, ki pravi, da jiorok ali solidarni dolžnik kmeta, tudi če ni kmet, odgovarja za obveznosti enako, kakor glavni dolžnik, odnosno sodolžnik kmet. Ustavitev plačevanja za nezakonskega otroka. R. L. Nezakonski oče ni pravilno postopal, ko je samovoljno prenehal plačevati za nezakonskega otroka, ker je ta dovršil 14 let starosti. Zakon namreč ne pozna starostne meje za vzdrževanje otroka, ampak določa, da ga je nezakonski oče dolžan vzdrževati, dokler se otrok ne more sam preživljati. Ako glede tega med očetom in varuhom ni sporazuma, ne more oče sam odločiti, da se otrok lahko sam preživlja, ampak o tem na njegovo tožbo odloči sodišče. Šele tedaj more oče pre-nshati s plačevanjem preživnine. Gostilničarska obrt. F. S. L. Obrnite se n* obrtnega referenta pri mestni občini in mu razložite, kako dolgo sle bili zaposleni v tej stroki in kje. Tam boste dobili točne informacije, kaj vam je še storiti, da dobile dovoljenje za izvrševanje obrti. Zgradarina od nove hiše. I. K. Ker je vaša nova zgradba postala zavezana davku po 31. decembru 1931 znaša zgradarina od nje 12 odstotkov. Zaplemba podpore Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ni dopustna. S. F. Ni se vam treba bati, da bi vam zaplenili za dolgove nezgodno rento, ki jo prejemate od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. To po zakonu ni dopus no. Kar se tiče zaplembe pohištva, določa postava, da se samo ono pohištvo ne sme zapleniti, ki je neobhodno potrebno zavezancu (dolžniku) ter Članom njegove družine in poslom, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu. Isto velja za obleko. Vzdrževanje nezakonskega otroka. I. B. M. Nezakonski otrok je nad 14 let star in bi radi vedeli, če ste še dolžni zanj plačevati vzdrževalnino. — Dokler ee otrok no bo mogel sam preskrbovati, ga je oče dolžan vzdrževati. Kadar se bo mogel sam _ vzdrževati in bo mati še vedno zahtevala vzdrževalnino, tožite na ugotovitev, da se more otrok sam vzdrževati. Če bo sodišče tožbi ugodilo, vam ne bo treba dalje pla5evati. Rentnina od neplačanih obresti. A. L. Na več kmetijah imate vknjižene zneske in vam od njih dolžniki nočejo plačati obresti, ki jih vsled zaščite kmetov ne morete iztirjati. Davčna oblast pa vam nalaga rentnino od vseh vknjiženih zneskov. Vprašate, 5e morate rentni davek plačati vseeno, čeprav ne dobite nič obresti. - Rentnina se odmerja od obresti, do katerih ima upnik pravioo, ne glede na to ali jih je prejel ali ne. Po sedanji uredbi o zaščiti kmetov imajo privatni upniki (ki niso denarni zavodi), pravioo samo do 3 in pol odstotnih obresti od terjatev, ki spadajo pod zaščito, čeprav imajo morda vknjižene večje obresti. Zato bo morala tudi davčna oblast to vpoštevati in predpisati rentnino le od dopuščenih, ne pa od vknjiženih obresti, vendar šele prihodnje leto. Letos boste morali še plačati rentnino od obresti, do katerih ste imeli pravico v preteklem letu, ker se rentnina odmerja vedno od obresti, do katerih ie upnik iimel pravico v prejšnjem letu. Do obresti po 3 in pol odstotka imate namreč pravico od 23. novembra 1933 dalje. Edini sin i« prvega zakona. R. M. Zaenkrat vam ne kaže nastopiti proti očetu, ker bi težko dosegli kakšen uspeh. Ako bi oče umrl in vam ne bi ničesar zapustil, imate pravico do nujnega deleža. Koliko znaša ta, bos!e zvedeli taki-Rt, kadar bo čas za to. Sedaj pa pač potrpite in glejte, da si najdete kakšen [Kisel. M. K. P. Dopisov ne hranimo, zato vam vašega ne moremo vrniti. Ako niste kaj razumeli, vprašajte. Oprostitev vninšk«1 olufcbe. S A R MlndeniiS. oženjen in samostojen gospodar je fKitrjen na polni rok. Ima tri brate, od katerih -ta prvn d>;i odslužila popolni rok 18 mesecev, tretj! pa 9 mesecev. Potrjenemu pomaga pri gospodarstvu samo oč« In žena. Ali bi mogel doseči oprostitev vojaške službe. — Ne bo mogel dospči oprostitve. Po zakonu namreč ni smatrali z« edinega hranitelja s pravico do oprostitve onega, ki se pred vstopom v kftder oženi in s leni postane edini hranilelj žene. Paša po travniku, .1. M. Če res niste dobili odgovora, ponovite vprašati je, ker se na vsebino vašega dopisa ne spominjamo. Vsled velikega šlevila vprašanj in pomanjkanja prostora v listu, ni mogoče na vsako vj>rašanje takoj objaviti odgovor. Nadlegovanja za pismeni odgovor opustite, ker nam ni mogoče pismeno odgovarjati. V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priložili znamko* 1000 Din nagrade eventuelno tudi več, dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, in-kasanta, portirja ali kaj sličnega, kjerkoli bilo. -Cenjene dopise prosim upravi »Slov.« Maribor, pod značko »Nagrada« št. 11786.__(a) Kuharica išče službo k boljši, manjši družini. Sposobna za vsako hišno delo ter se vljudno priporočam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Za Ljubljano« št. 11844._U) 1000 Din dam onemu, ki mi preskrbi v Mariboru pri občini, pri magistratu ali večjem, starejšem podjetju stalno alužbo. Dopise upravi »Slov.« v Mariboru pod »Zaposlenje« 11877. (a) Pek z obrtjo želi primernega name-ščenja. Dopise: Ambrož Kari, pismonoša, Maren-berg._(a) Službo išče pošten, vesten fant, absolvent pripravniškega tečaja dopisne trg. šole. Gre za trg. pomočnika ali kako drugo namešče-nje ali tudi za kakega slugo. - Ponudbe upravi »■Slov-« pod št. 11846. (a) Dekle-šivilja 21 letna, pridna, poštena zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, želi službo. Gre tudi kot pomoč gospodinji Naslov v upravi »Slovenca« št. 11865. (a) Učenko za trgovino z mešanim blagom v večjem kraju na deželi, iščemo. Predpogoj: ne manj kot 16 let stara, močna, pridna in poštena, z dobrimi šolskimi spričevali. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11885,_(v) Več vajencev za galvanizacijo in brusil-nico sprejmemo. Ponudbe z navedbo vseh podatkov o starših upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 11938. (v) Pekovskega vajenca takoj sprejmem. Dobi nekaj mesečne plače. Ivan Rozman — Videm-Dobre-polje. (v) Učenko za šivanje sprejme »Juljana«, Go-sposvetska 12. Oskrba v hiši. Lovec večletno prakso — se išče za veliko divjačino. Ponudbe na Pubiicitas, Zagreb, pod št. 38725. (b) Prodajalka vajena mešane trgovine "posebno izurjena v špe-ceriji, išče mesto prodajalke ali blagajničarke. Vloži kavcijo 3000 Din. Reflektira samo za Ljub ljano. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11869. (a) Občinski tajnik zmožen tudi srbohrvaščine in nemščine ter vseh pisarniških poslov — išče službo. Poučuje tudi god bo na pihala. Naslov v upravi »Slovenca« pod š» 11920. (a! 23 letno dekle pridno, pošteno, zmožno vseh hišnih del ter nekoliko kuhe, išče službo Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11924. (a) Bolniška strežnica srednje starosti, vešča nemščine - išče zaposle nja. Gre kamorkoli. Cenj ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Vestna in zelo potrpežljiva« 11972. (a) Brivskega pomočnika z tastno obrtjo — išče Kolman, Bled II. (a) mm\ Mesarskega vajenca poštenih staršev - sprej mem. Franc Marolt, me sar, Šiška 139. (o) Vajenca Iz iobre in poštene hiše zdravega — išče večj trgovina na deželi. — Ornov-ni pogoj: nekaj raz redov srednje ali meščan ike šole Ponudbe upr »Slnv.'< pod šifro »Bister it. 11853. (v Vaieiko pr?-:"o ln zanesljivo, po Jlenih Uaršev — išče «vi!i». R Bizjak. Ka lovs:.a cesta 15-1. (v "ije.Ttec jJ6"tl'nirn-ski in mesarski - sc takoj sprej-ne. Hotel Hernil Ljutomer. (v) (v) Službodobe Varuhinjo perfektno in v vsakem oziru zanesljivo, sprejmem k 2 majhnima otrokoma. Ponudbe s sliko je poslati na jilim Conen.Subotita Zbiralce naročil iščemo! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko! Ponudbe na sloviti z znamko za od govor na: Separator — Ljubljana, poštni predal št. 307. (b) Mizarski pomočnik mlajša moč, se sprejme. Avgust Povše, mizar — Rožna dolina št. 8, XIX, Cesta na Brdo. (b) Strojepisko slovensko in nemško — zmožno knjigovodstva — sprejmemo. Ponudbe z navedbo zahtev upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 11939. (b) Služkinjo ki ima veselje do vrta in zna nekoliko kuhati ter pospravljati sobe, iščem za takoj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11906._(b) Prodajalko za specerijsko trgovino -takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Manjša trgovina na deželi« št. 11946. (b) Sluga-inkasant kateri položi 2000 Din kavcije, dobi stalno mesto. Ponudbe z znamko za odgovor upravi »SI.« v Mariboru pod »Zadruga« št. 11813. (b) Veliko izbiro damskih plaščev za jesen v elegantni izdelavi v cenah od 220 Din naprej nudi F. I. GORIČAR LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 29 Tvrdka ima svojo lastno moderno urejeno delavnico za konfekcijo ter lahko nudi svoje izdelke po brezkonkurenčnih cenah. Kupujte torej domače blago, ker s tem podpirate domače delavstvo! _ Strojnika samostojnega, s prakso in izpitom, za Diesel elektrarno 300 ks, sprejmemo v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače je poslati na Svinčeni rudnik, Mežica. (b) Angleščino poučuje Miss Farler, Dvo-rakova ulica 3-III. (u) Manufakturist (-inja) Za vodstvo komisij, ma-nufakturne trgovine se išče dobra, samostojna moč kot prodajalec in aranžer za mesto Celje. Kavcija pogoj, ni pa potreba v gotovini. Tudi je mogoč prevzem trgovine z blagom ali brez blaga. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju: »Proti kavciji« št. 11851. (b) Krojača samskega, dobro izurjenega za vsa sejmarska dela — takoj sprejmem. Zmožnemu krojašlvo tudi oddam. Fr. Reisner, Kopitarjeva ulica 1. (b) Gospodične sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9925. (u) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer, šolo na Tyr-ševi cesti 36. ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (u) Večerni trgovski tečaj knjigovodstvo, korespondenca, stenografija itd. -Začetek 15. oktobra ob 7 zvečer. Vpis vsak dan. Najboljša dopolnilna priložnost za ljudi v praksi. Trgovski učni zavod v Ljubljani Kongresni trg št. 2-II. (u) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-11 Posojila na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov. Pučka štediona Zagreb Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef. 38-10. | Pismen odgovor 3 Din znamka. Hranilne hnitlice državne vrednostne papirja kupuiemo in prodajamo Imlantno in po najugodnejših cenah. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 Za odgovor 3 Din znamk Starejšo družabnico za trgovino, ki ima nekaj gotovine, lahko tudi v hranilnih knjižicah, tik romarske cerkve v trgu na Štajerskem, sprejmem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Družabnica« 11808. (d) le nitbe Gospodična stara do 30 let, ki bi mi posodila 5000 Din za otvoritev samostojne obrti v Ljubljani, za katero že imam obrtni list, bi imela pri meni stalno službo kot prodajalka ali gospodinja. Zenitev ni izključena. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ca kam« št. 11710. (ž) Vdovec srednjih let, brez otrok, hišni posestnik, obrtnik, poroči takoj gospodično ali vdovo s premoženjem. Dopise upravi »Slovenca« pod »Takoj 101« 11903. (ž) Hranilno knjižico Spodnještajerske ljudske posojilnice kupim v višjem znesku ali tudi več komadov po ugodni ceni. Ponudbe pod »Gotovina« št. 11812 upravi »Slov.« v Mariboru. (d) Vajenca trepkega in zdravega — sprejmem za mizarsko obrt. Rode Fr., strojno mizarstvo, Nožice št. 15, p. Radomlje (v) Dekle zdrava, poštena in pridna, v starosti 26—34 let, z večletnimi spričevali, ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa druga hišna dela ter ima veselje do malih otrok, se išče za takoj k tričlanski družini na deželi. — Plača 250 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod šifro »Nastop takoj« 11855. (b) Samsko postrežnico za vsa dela, ki zna dobro kuhati, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11895. (b) Krojašk. pomočnika in vajenca damskih plaščev, moško fino delo — takoj rabim. Pelko Franc mlajši, Novo mesto. (b) Tehnični uradnik gradbene stroke z daljšo prakso pri visokih in nizkih zgradbah, verzi-ran tudi v upravnih poslih, z absolvirano tehnično srednjo šolo ali pa slavbcni.škim izpitom — dobi službo pri večjem podjetju. V poštev pridejo samo dokazano prvovrstne moči. Zaposlitev je v slučaju zadovoljivega službovanja trajna. -Pismene ponudbe z navedbo zahtev je poslati upravi -'Slov.« v Mariboru do dne 20. t. m. pod zna£ku »Dokazanu prvo vrsten« 11951. Gospodične tudi z dežele, sprejmem na dnevno in večerno mesečno učenje za splošno šivanje za lastno uporabo. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11827. (u) Hranilne knjižice Kmelske posojilnice v Ljubljani in Murski So boti kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« Mariboru pod »Sigurno« št. 11814. (d) Kupim knjižice vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov. Spo ročite zavod, znesek in ceno upravi »Slovenca« pod »Vsaka vloga« štev. 11964. (d) Gospodična lastnica velike kmetije v predmestju Ljubljane, želi poštenega in resnega moža z gotovino 150.000 Din za povzdigo skupnega gospodarstva. Primerno za obrtnika ali uslužbenca. Prednost imajo strokovnjaki v gospodarstvu. Dopise upravi »SI.« pod »Zanesljiv« 11780. (ž) Dve stanovanji dvo- in trisobno, ugodno odda za november Tri-buč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605._(č) Enosobno stanovanje kletno, pod enim ključem, oddam. Predovičeva ulica št. 25, Moste. (č) Stanovanje sobo, kuhinjo, podstrešje oddamo v Kolodvorski ulici 11._(č) Kletno stanovanje lepo, sobo in kuhinjo — oddamo s 1. novembrom. Verovškova št. 68, Ljub-ljana VII._(č) Stanovanje obstoječe iz velike sobe, predsobe in kuhinje, takoj oddamo mirni stranki z deklico, približno 5 let staro. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11915,_(č) Krasen pianino skoraj nov, ugodno proda Volkar, Jernejeva cesta št. 19._(g) Enosobno stanovanje se takoj odda. Vodovod in elektrika v hiši. Ižanska cesta 96. (č) Stanovanje soba in kuhinja se odda s 1. novembrom. Lampe-tova ulica 13 (Trnovo), č Enosobno stanovanje oddam. Rožna dolina cesta VI. št. 4. (č) Prepričajte se! 42 še dobro ohranjenih različnih šivalnih in drugih strojev, koles, otroških vozičkov, k te- . dilnikov, peči, glasbil, pohištva, preprog in še ogromno število različnih predmetov, ki odgovarjajo dostikrat novim, a so zato še več kot polovico cenejši, zelo ugodno proda tvrdka »PROMET«, komisijska trgovina in posredovalnica za nakup in prodajo rabljenih in novih predmetov, v Ljubljani, Napoleonov trg 7 (nasproti križnnske cerkve). Istotam imate priliko najugodneje prodati vse predmete, ki vam leže doma brez haska. Posestva iiuimiiiiiimiiiimimiiiiiiiiummiiii Droben oglas v 'SLovencu, posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem pai kupca ti s knjižico da. iiiiiiimmiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Hišo z vrtom novo, dvostanovanjsko — prodam. Podutik 33. (p) Majhno posestvo ali nekai jarmov njive v Hočah ali bližini, kupim proti gotovini. Cenjene dopise s točno navedbo veličine ter cene prosim poslati upravi »Slovenca« Mariboru pod značko Gotovina« 11811. (p) 50 leten trgovec inteligenten, rim.-kat., želi v svrho ženitve znanja z damo, ki ima nekaj premoženja. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srečno« št. 11909. (ž) Stanovanja IŠČEJO: Iščem sobo s posebnim vhodom, opremljeno ali prazno, Obneme iščem tudi trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nujno«. (c) Solnčno sobo mansardno, takoj oddamo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11922. (s) niEBSB IŠČEJO:» Kmetski mlin vzamem v najem ali za polovično mero. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11110. (m) ODDAJO: Lokal na dvorišču za mirno obrt ali pa za pisarno oddam s 1. novembrom 1934 v najem v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 8. (n) Telefon 38-10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Spomenike iz skladišča prodaja za _ hranilne knjižice dobrih1 zavodov Kunovar, kam Kdo posodi 16.000 D. nosek, Sv. Križ, Ljubljana. (d) Prevzamem knjižice kateregakoli zavoda kot posojilo 200 do 300.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto pri tri-nadstropni hiši v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Varna naložitev« št. 11965. (d) Ako želite posojilo pišite upravi »Slovenca« pod »Denar« št. 11845. -Sprejmemo agilne zastopnike! (d) Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva. sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov. likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komerciialni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubliana, Gledališka ulica št. 7/1. (d) proti mesečnemu odplačilu 500 Din. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Varno« št. 11795 upravi »Slovenca«. (d) Hranilno knjižico Mestne hranilnice, vloga 10.000 Din, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11904. (d) Prodam knjižico Obrtne banke za 300.000 Din. Kupim knjižice Pra-štedione. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina« št. 11976. (d) Jnserati vSlo\)encw tmujo največji uspeh Stanovanja iščejo stranke potom Realitetne pisarne G r a š e k Jože, Ljubliana, Gledališka 4. Hišni posestniki prijavite! Telefon 33-04. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje solnčno, brez vsakega mrčesa, se odda. Pogoj: točen plačnik. Vprašati za naslov v upravi »SI.« pod št. 11847. (c Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam za 300 Din. Sodarska uli ca 2. (čl Stanovanje podstrešno, 2 sobi, pri-tikline, elektrika, 350 Din oddam novembra. Ižanska 57, pred kopališčem (č) Stanovanje sobo in kuhinjo, v pod pritličju, oddam za 1. no vember. Podlimbarskega ulica 39 — Šiška. (č) Prosto stanovanje dve sobi, kuhinja, klet nekaj zemlje, sena za kravo na razpolago, dob kmetska ženska srednjih let za varstvo hiše, vino grada, sadovnjaka, uro od Litije. Pisma: J. Vr ta&nik, Ljubljana, Jako bov trg 8. (čl Dvoje stanovanj dvosobno s kopalnico in enosobno oddamo v novi hiši na Vodovodni cesti št. 40 s 1. novembrom Pojasnila pri: Vilfan, Ma riborska 28. Posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in vseh gospodarskih poslopij, prodam. Lep sadovnjak, zasajen s 1000 komadov mladega, žlahtnega drevja. Posestvo je oddaljeno 20 minut od železniške postaje in šole, nekoliko v hribu; redi se lahko 12 do 16 glav živine. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 11818. (p) Gostilno na deželi bližini kolodvora, od damo v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidna« št. 11941, (n) Trgovino z mešanim blagom in gostilno s stanovanjem, na prometnem kraju v Ljubljani — oddamo v najem Ponudbe upravi »Sloven pod »Dobro idoča« št. 11899. (n) Osebno pravico in obrtni list za trgovino da starejši moški v na jem. Ponudbe na podruž Slovenca« v Celju pod Trgovina« št. 11962. (nI Mesarski lokal oddam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »1. novem ber« 11978. (n) I Automofor Avto-omnibus desetsedežni, tipa »Opel v zelo dobrem stanju se proda po nizki ceni zaradi lastnikovega od hoda. Dopise upr. »SI. v Mariboru pod »Omni bus« št. 11874. (f) B.S.A., O. H, V. Specijal supersport »Bufalo« eleganten stroj prikolica, prodam oziro ma zamenjam za hišo okolici Ljubljane, odnos no auto. Ostrožnik, trgo vina, Pasaža Nebotičnika Motor 1200 cm" s prikolico, poceni pro dam; po dogovoru tudi za vlogo dobrih ljubljan skih zavodov. Motor jc zelo dobro ohranjen in na novo renoviran. Ponudb Enonadstropna hiša lepa, z vrtom in njivo, na najlepši točki, v centru letovišča na Gorenjskem, ugodno naprodaj. Vprašati pismeno ali ustno pri L. Z„ Lesce 23. p Krasne parcele 500 do 1000 m- velike, prodam takoj za hranilne knjižice, deloma proti gotovini. — Poizve se v trgovini: Podmilščakova št. 11, Bežigrad. (p) Hiša štiristanovanjska - naprodaj. Donos 1000 Din mesečno. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 11975, (p) Hiša visokopritlična, naprodaj v Zg. Šiški 256, poleg šole, Cena ugodna. (p) Ca, 20.000 m2 zemljišča na lepem prostoru blizu gorenj, kolodvora, vodovod in elektrika v bližini, prodam po zelo ugodni ceni. V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11843. (p) Majhno posestvo se proda po ugodnih pogojih. Zg. Radvanje 82, pri Mariboru. (pj Nad 300 hiš v Ljubljani, okolici in na deželi, posestva, parcele itd., v cenah 30.000 do 2,000.000 Din za knjižice, gotovino in s prevzemom dolga — kupite najbolj ugodno potom Realitetne pisarne G r a š e k Jože, Ljubljana, Gledališka 4. Telefon 33-04. (p) Več stavbnih parcel ugodno naprodaj v bližini kolodvora v Št. Vidu nad Ljubljano. Naslov upravi »Slov.« pod štev. 11862. (p) Vila s sončno lego in velikim vrtom, pripravnim za vrt narstvo, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Sloven ca« št. 11884. (p) Trinadstropna trgovska in stanovanjska hiša v sredini Ljubljane naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Promet« št. 11894. (p) Stavbne parcele za Bežigradom, ca. 5500 nr, ceno naprodaj ali se vzame posojilo v hranil nih knjižicah ljubljanskih hranilnic. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parcele za Bežigradom« št. 11435. (p) Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Katarina Kun-čič roj. Plautz. - Anton Kunčič, posestnik in lesni trgovec, Jesenice, (o) Poizvedba! Iščem nekdanjega delovodjo V. Vabiča v Žalcu. Kdor bi vedel, kje se nahaja, naj nemudoma sporoči na spodaj navedeni naslov proti nagradi. Ako pa slučajno dobi Ocvirk to obvestilo v roke, prosim, da se takoj osebno zglasi pri meni. - Rudolf Janič, pekarna in gostilna v Žalcu. (o) I Vsako soboto in nedeljo pečenice, krvavice in jetrne klobase, pristna štajerska in dolenjska vina v restavraciji Zebal, Dolenjska cesta. (r) Petstanovanjsko hišo 10 minut od tramvaja — prodam za 145.000 Din. Letni donos 15.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11944. (p) Enodružinsko hišico s trgovskim lokalom prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 11905. (p) V restavraciji »Rode« v Kamniku vsako nedeljo krvavice in pečenice. Dobra kapljica. Sprejemamo abonente. Cene nizke. — Najvljudneje se priporoča in vabi I. Cvetek. (r) Dobre pomije se oddajo, Poizve se v hotelu »Union«, restavracija. (r) i ■oBnseHnHn • ipimni Muzika prodaja prvovrstne inozemske klavirje in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokov-njaško, najceneje. Izposojuje in prodaja tudi preigrane instrumente. — Ljubljana, Knailjeva ul. 4. Dober harmonij kupim. Ponudbe s ceno javite na naslov: Župni urad, Donji Mosti, p. Kapela pri Bjclovaru. (g) Citre novodobno igranje — poučuje po Griinvvaldovi metodi E. Mesgolits, Jurčičev trg 2/II. (g) Majhen harmonij dobro ohranjen - kupim. Ponudbe z opisom in ceno upravi »Slovenca« ▼ Mariboru pod »Harmonij« št. 11958. (g) Hišo z gospodarskim poslopjem zastonj, kdor kupi 10 oralov lepega posestva tik mesta Maribora za 130 000 Din. - Naslov ... upravi »Slovenca« pod j pove obema Studenci pri (č) i »Ugodna prilika« 11900. f I Mariboru. (p> tenti, precizno delo, lepa oblika, nizke cene, iz-umiieij F. Batjel, »Tribuna", tovarna dvokoles, otroških in igračnih vo» zičkov, Ljubljana, Kar-lovška cesta 4. Zelo poceni se proda več novih vozičkov prejšnjih modelov. (1) Josip retelinc. Lubljana blizu Prešernovega spomenika (* a vodo) Na veli co Na malo Krava težka, s teletom, domače reje, izvrstna mlekarica, poceni naprodaj. Vprašati; Šmarje 21 pod Ljubljano. (1) ruše za volane v različnih gubah Specialni entel oblek, volan, šalov itd. $1$Utiranje - Predti«kanje. 'Velenje monogramov, zaves, perila. Navaden fin enlel vložkov in čipk. - Hitro, lino in poceni! Mateh Mikeš, Ljubliana tpoieB iiotet«struu.ij) nagrobnega PROIZVOD tovarne peči, štedilnikov in emajla ZEPHIR d. d., SUBOTICA Zahtevajte brezplačne prospekte I S n m o p r o d a j a : Za Ljubljano: Venccslav Breznik, Stritarjeva ul. 7 Za Celje: l). Itakunch - Zu Maribor: Pinter & Lcnard Vsakovrstno Postelja stara, dobro ohranjena, z dvema inodrorema. poceni naprodaj. Krakovski nasip 26/1. (1) Sadno drevje za jesensko saditev. Visokodebelnate jablana, hruške, moštnice, češplje, črešnje, višnje, orehi, pritlikavci, cepljeni na šib-korastočih podlagah, marelice, breskve, ribez in kosmulje — t garancijo pristnosti sort, najpriklad-nejše za razne sadne lege, po normalnem sorti-mentu za dravsko banovino, v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. Cene znižane. Zahtevajte cenik! (1) si oglejte bogato nalogo pri tvrdki po najvišjih cenah CERNF., nivelir, Ljubi apa Wol(ova ulica št. 3. L3UBL3 ANA Uesljeva cesta !i0, kjer bodete solidno in ceno post rež eni Transmisija 4 m dolga, 3 cm široka, melanger (valene) in razno slaščičarsko orodje — naprodaj Illich, Ambrožev trg 3. (1) Srebrne krone Star« zlato in siebro ku-nute RAFINERIJA DRA GIB KOVIN Liubliaoa, Ilirska ulica 16. vhod t Vldovdanske ceste ori gostilni Možina išče tovarna velikega špecerijskega predmeta in to za Dolenjsko, No traiijsko, Štajersko ter Liko in Gorski Kotor. Ozira se samo na dobro uvedene, agilne z autom potujoče zastopnike, ki naj stavijo svoje ponudbe pod šifro 1. F. K. 500. na upravo lista. Elektro-instalacije za pogon iu razsvetljavo izvršujem po zmernih cenah. Lastna delavnica za previjanje elektromotorjev in dinam. Elektromotorji in diname, novi in rabljeni, vse napetosti vedno v zalogi- Franio Perčinlič, elektro-podjetje Ljubliana, Gosposvetska c. 16, telefon 23-71. (t) Jedilni kostanj razpošilja najceneje Peter Šetina, trgovina, Sevnica. Desetkrat hitrele gre n« Slvnlnet) stroju z vporabo edinstvene priprave / Patent i|3j Sto p f ili Twist OcpenjsHl beli „Gncida" krompir in sveže glavnato zelje dobavlja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. Pialll! poknafiIj,h dnevnih cenah Mariborska /Vfinerija zlata. Oroznuva ul. 8. Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 83, telefon 27-66. Podaljšaj si življenje! »Zephir« peč 10 do 12 cevno, dobro ohranjeno - kupimo, — Ponudbe z opisom in navedbo cene na Kmetijsko zadrugo v Šmartnem pri Litiji. (k) Zivljenjo moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti,slabosti ojačiti, ue-slalne moremo učvrstit), in nesrečne napraviti srečne! šivalni stroj pogreznjen - popolnoma nov, prodam. Dvorakova št, 3-L, levo._(D Premog, drva, koks prodala Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev 16. Telefon 33-13. Kaj je vzrok v vsake bolezni? Pozor čevljarji! Bakanče iz črne kravine, s prišitim jezikom, kupim večjo količino. — Blago plačam takoj. Ponudbe na: Trgovačka kuča Vi-lim Steiner, Sisak. (k) ^red nakupom si oglejte veliko raz-stavo otroških in igračnih vozičkov, stoltc, holonderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA1* F. Batjel, Ljubljana, Karlovska e. 4 Najnižja uaaal — Cenik frunUo. Mlade papige ptice naprodaj. Ižanska cesta 57. (I) Oslabljenje živcev, potrtost., izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, ra7.očo»«nje strah pred boleznijo, sluh način življenja iu mnogo drugih razlogov. Usnjeni sukniiči od nio lTO - (lo »lil 550 — Ciril Ž rovnik, krojač Mengeš USI), Cesta na Kamnik Zadovoljstvo Damsko kolo skoraj novo — prodam. Št. Vid, Gunclje št. 32. (1) je najbolj«! zdravniki So poti, kt Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem: ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že moro vsakdo. Ui jo zahteva, dohiti takoj in povsem brezplačno! V tej mnli priročni knjižici Jo raztolmačeno. kako morete v kratkem časa in brez ovire med delom ojačiti živce In mišice, odpraviti slnbo razpoloženje, ti-udiiost, raztrcscuost. oslabljenje spomina, noi-azpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahte-vajto to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališči}: ERNST PASTERNACK, Berlin SO, Michaelkirchplatz 18, Aht. 123. Drobllec za gramoz kupim. Ponudbe upravi »Siov.« v Mariboru pod »Drobilec« 11959. (k) 15. RUE LAPA¥ETTE PARIŠ Telef.: Trinitž 81-74 — Telef,: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih Izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxele». FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKS13NBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Dva šivalna stroja krojaški 500, ženski 450, prodam. Tržaška cesta 23, Glince. (D Božična drevesca kupimo: 2500 — 1 do 2 metra 1000 — 2 do 3 metre 400 — 3 do-4 metre 100 — 4 do 5 metrov Ponudbe poslati: Bandur Mirko, Pančevo. (k) posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-oe divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni Irg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ta orevleke pohištva. Pletilm stroj št. 8/50, skoraj nov, pro dam. Avgust Pečnik, Sto žice 47, Ježica. (1 Ugodna prilika! Trgovska oprava za spe-cerijo, popolnoma nova, kompletna, ceno naprodaj, — Naslov v upravi Slovenca« št, 11918. (1) Breja krava naprodaj. — Zabukovec Hradeekega cesta 6. (1] Naročajte S LOVEflCA Štedilnik za vzidavo, v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Malgaj, Knezova Zahvala najcenejši slovenski dnevnik šivalne stroje, kolesa, ku pite najugodneje pri S. REBOLJ & DRdfi Gosposvetska cesta 13 Iskreno zahvalo izrekamo vsem onim, kateri so nam v težki bolezni in smrti naše preblage mame Frančiške Ličar Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. MIZARSKO PODJETJE RUDOLF KOMPAR\ Aleksandrova c. 48, MARIBOR Moderne notranjo opreme sob. salonov, pisarn — portalov in vsa stav-bona dela kakor okna, vrata itd. — Zalogn pohištva lastnega izdelka. Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo. stali ob strani, lajšali našo bol in tugo, ler izrazili sožalje. Zlasti se zahvaljujemo veleč, duhovščini, čisl. pevskemu zboru, g. zdravniku, c. gg. orožnikom, posebno pa tako požrtvovalni Lojzki, ter vsem onim, ki so spremljali našo preljubo mamo k večnemu počitku. Na Raki pri Krškem, dne 10. oktobra 1934. Žalujoči; Pavla, Milan, Karel in sorodniki. Vsem brezobvezen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite ali prodate nove in rabljene predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamiča. (I) dobavlja tudi v manjših količinah na dom Gospodarska zveza Dunajska cesta Žalne zastave za avtomobile, motorje in kolesa - ima v zalogi ,Iuljana<', Gosposvetska cesta 12, poleg Slamiča. 90'—, 98— obleke 265"—,280 — plašči 300'—,820'—kostumi 66'— krila 42'— bluze Zdravniška oprema in domača lekarna - poceni naprodaj. Maribor, Tattenbachova 19-111. (!) Vsemogočni je odločil mi vzeti mojega zadnjega otroka, mojo srčnodobro nudi tovarna konfekcije pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. ki' je po dolgi, trpljenjapolni, z angeljsko potrpežljivostjo pre-našani bolezni, dne 12. oktobra 1934, v Hergasu pri Gratvveinu, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano umrla. Nepozabna pokojnica je bila prepeljana v Maribor, ler bo v ponedeljek, dne 15. oktobra 1934 ob 15 prenesena iz kapele Mestnega pokopališča na Pobrežje k rodbinski grobnici ter tam položena k večnemu počitku, Sv. maša zadušnica bo darovana dne 16. t. m. ob pol 9 v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Josipina Friedl lastnica hotela »Meran« v Mariboru. Inserirajte Električne žepne svetiljke, baterije, patentne sve-teljke proti vetru, meso-reznice, dimne cevi, čaj izborno kavo, sveče — kupujte pri; JOS. JAGODIC Celje, Glavni trg št. 14, Gubčeva ulica št. 2. TOVARNA • PERILA • Ifl • G81EK Sldvencu'! Za jesensko in zimsko sezijo Angleško in i c ik o s u k n o za dame in gospode ter drugo modno in manufakturno blago v veliki izberi po zmernih cenah pri FRANJO MAJER, Maribor, Glavni trg 0. (isto polt dosežele v enem tednu ali dveh s pomočjo proslule biološke .kure luščenja". Neopazno za okolico obnavljale kožo in odstranite temeljilo za vedno prlšče, madeže, gubasto, raskavo, maščobnosvetlo, ovenelo kožo in znake staranja. Uspeh in neškodljivost zajamčena 1 Garnitura Din 120' Vsako milo Škodi polti. Vzemite za umivanje obraza milo limonino emulzijo. Velika steklenica 50 Din. Za čiSčente in skrčen|e por, odstranJen|e šminke in osveženje polil ne-nadkriljivo Je mandljeto mleko ,,ASIAMI" Din 50'—. Originale SCHRODEH - SCHENKE razpošilja .Omnia* oddelek J/2, Zagreb, Ounduličeta 8/1. Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din, po povzetju 14 Din. Zahtevajte brezplačni Ilustrirani ceniki V teh teikih dneh... se je pokazala pomembnost in važnost radija. Dan za dnem nas je radio obveščal o vseh dogodkih doma in na tujem. Potom radija smo doznali, kako v naši veliki nesreči sočustvuje ves svet z nami. Naš radio ima velike zasluge na tem, da smo Jugoslovani pokazali v teh težkih dneh dostojanstveno hladnokrvnost, ki se ji čudijo tujci. Potom radija bo ves naš narod prisostvoval žalnim slovesnostim od Splita do Oplenaca. Naša tvrdka je te dni omogočila udeležbo marsikomu v mestu in na deželi. Oddala je nad 50 aparatov, okrog katerih se zbirajo gruče poslušalcev. Obrnite se na nas tudi Vi! »RADIO", reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 Najugodneje kupite in prodate potom ABC prvega in edinega licitacijskega zavoda Ljubljana, Medvedova cesta št. 8. Telefon št. 24-44 (poleg Gorenjskega kolodvora) Restavracija RODE pri prvi postafi -v Kamniku se priporoča vsem domačinom kakor tujcem — Vsak čas topla in mr/da jedila - Pristna vina - Prenočišča, autogaraža, shramba za kolesa in konjski hlev. I. Cvetek Ljudsko posojilnica v Celju registrovana zadrug? " ""^omejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar ie pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Priporoča se specijalna trgovina premoga, koksa in drv FRANJO KALAN, Celje Vedno v zalogi vseh vrst premog, koks, bukova in mehka drva po najnižji ceni. Vprašajte pred nakupom za cene! AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL, mu dajte »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, iači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«. »Energin« se dobi v vseb lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 33 Din. Reg. S. br. 4787/32 ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega nadvse dobrega moža, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Mihaela Kočarja smo prejeli toliko pismenih in ustmenih sožalij, cvetja in vescev, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Langerholzu, gg. organistoma Jermanu in Lobodu, pevskemu zboru v Stranjah, obč. odbornikom, gasilcem, šol, upravitelju in vsem drugim, ki so našega dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Enako se vsem iskreno zahvaljujemo za mnoge vence, g katerimi ste v poslednji pozdrav ovenčali njegov prerani grob. In končno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam v bridkih urah stali ob strani in nam na katerikoli način izrekli svoje sožalje. Vse pa prosimo, da se dragega nam pokojnika spominjajo v svojih molitvah. Stranje, dne 12. oktobra 1934. Žalujoči ostalL Oskrbite si Poslužite se j za Vaše leposlovne, za vezavo revij: znanstvene Dom in Svet, j in druge knjige Mladika, j primerne Ilustracija, j preproste ali fine Zena in Dom j trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi j Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. » n. ». Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL Zahvala Ob neizmerni tugi in bridkosti, ki me je zadela s prerano smrtjo mojega ljubljenega soproga Feliksa Tomana trgovca in posestnika se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z menoj. Prav posebna zahvala gg. zdravnikom primariju dr. Jugu, dr. Špornu in dr. Breclju ml. za njih požrtvovalni trud v njegovem težkem telesnem trpljenju. Prečastiti duhovščini, ki mu je nudila dušno tolažbo in ga spremila k večnemu počitku, prav iskrena hvala. Nadalje sem dolžna izreči najtoplejšo zahvalo čč. sestram za skrbno nego za časa njegove bolezni. Srčna zahvala pevskemu društvu »Ljubljana«, ki je pod vodstvom g. dr. A. Dolinarja tako ganl;ivo zapelo dragemu pokojniku na njegovi zadnji poti. Vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, kakor tudi vsem njegovim tovarišem, prijateljem in znancem in vsem ostalim, ki so pokojnika spremljali k večnemu počitku Bog plačaj! Ljubljana, dne 14. oktobra 1934. Žalujoča soproga. Uja Rahmanova: 53 Zakoni v rdečem viharlu Dnevnik ruske žene 7. junija 1923. Otmar me je danes pustil samo doma. V filozofskem društvu je razgovornj večer in jaz ne moreni z njim, ker me otrok ne pusti; ni mu dobro in v takem primeru ga nikomur ne zaupam. Zdaj otrok spi in jaz bi morala vršili gospodinjske dolžnosti; marsikaj bi bilo treba pripraviti za jutri. Toda ne morem se odločiti, ne morem od odprtega okna, ne morein se ločiti od svoje preljube, prisrčne prijateljice, tople, eladke poletne noči. Mesečina ee Je razlila nad reko in lahno odseva od njene površine. Nad bregovi in nad gorami plava v daljavi, dovolj svetla, da V6e slutiš, pa vendar tako medla, da ostane vse na oni strani, za pragom resničnosti... Tamle se premika samotna lučka, neopazno polzi po reki nizdolu. Splav... Ondile laja pes, zamolklo, srdito, vztrajno, brez konca, kakor lajajo ruski psi na vasi. Skrivnostno življenje 6e budi na reki. Nešteto luči zasveti, brez števila majhnih, 6vetlih točk, ki polže počasi navzdol. Komaj izginejo luči parnika, ■t začuje od reke gori petje, zategnjena, otožna pesem. Od dolgih splavov prihaja, ki na neskončni vožnji plavajo skoz brezmejno rusko deželo. Gasilci pod menoj so si za večerjo spekli ribo na žarkem, smrdljivem olju in ostri vonj prodre včasih skoz odprto okno do mene in se v čudnem-morečem kontrastu meša s čistim zrakom poletne noči. Zdi ee, da eo obed končali; zaprli so okno... Še enkrat ei v mislih predočim današnji dan. Otmar in jaz sva pridno delala za najino knjigo. Kolika erefa, da moreva nele skupaj živeli, ampak tudi skupaj delati! In zdi se mi, da iz tebe zajemam moči za to ustvarjanje, za to delo z možem, iz tebe, skrivnostna, temna noč, da si mi ti poslala majhen žarek iz naročja svoje nedoumne, večne modrosti... Pes laja naprej; njegovo togo, brezkončno bev-skanje mi zveni na uho ko klic neskončne ruske stepe... Začujem korake. Krepke, odločne korake. Je-li že Otmar? Ne, to ne more biti, zakaj ti sestanki se ne končajo nikoli pred dvemi zjutraj. Toda ti koraki ne prestanejo; kaj neki pomenijo? Nekaj skrivnostnega, mnogo obetajočega je v njih, govore o sreči, ki prihaja. O sreči, ki prihaja? Ne k meni, zakaj k meni je že prišla. Vendar iz dna srca molim, naj sreča, ki jo oznanjajo ti koraki in ki jo prinaša ta noč, doseže kakega človeka in mu da toliko, kolikor je dala meni... 3. julija 1923. Dobili smo sobo v vseučiliški dači (selski dvorec). Vse dače so 6edaj odkazane uradom in univerzitetna ima, tako zatrjujejo, najlepšo lego. Naša soba ima velik balkon in krasna benečanska okna; namesto postelj so notri samo leseni tapčani. Posode, ki je, kakor ee nam je reklo, na razpolago, ne moremo uporabljati; je samo nekaj ponev, katerih najmanjša bi zadostovala gotovo za dvajset oseb. Zato emo morali iz mesta pripeljati nele žimnice in lastno posteljnino, ampak tudi kuhinjsko posodo. Živila dobivamo pri kmetih, ki dova-žajo vsak dan sočivje, jagode, mleko, zmetke in sir. Tu je vse mnogo cenejše ko v mestu. V sredi narave se počutimo izredno dobro. V gozdu je polno jagod in gob. Otmar je šel danes z materjo v gozd in čez eno uro sla prinesla velik jerbas jurčkov domov. Sušimo jih za zimo. Tudi jagod je v izobilju. Najbolj neprijetno je, ker nimamo razsvetljave. Pomagati ei moramo s svečami. Ljubim sonce. Da, ljubim ga prav tako, ko da sem ga prvič v življenju videla, ko da bi se ravno sedaj za me prikazalo na nebu. V zadnjih letih telesne in dušne stiske, v času večnega strahu in groze, ni bilo 6onca, nisem ga videla. In sedaj, sedaj sem odkrila, da je zopet na nebu, bliščeče, ogrevajoče, čudovito lepo sonce! Z dečkom gremo na breg reke. Otrok se igra v pesku. Otmar bere, jaz pa ležim in imam zaprte oči, obraz obrnjen v solnce. Tako lahko prebijem po cele ure, ne da bi kaj mislila, in se dam božati vročim sončnim žarkom. Sonce, ljubi me, božaj me, izžgi iz moje duše pečat nad mojo domovino, bridkost nad ljudmi, ki me obdajajo, daj, da V6e pozabim! Sonce žge, da 6koro boli; pa ta bolečina dobro de. Sonce, dobro čutim, pali trosko moje preteklosti; v duši mi rastejo moči za novo življenje, telo ozdravlja, postaja zopet prožno, zagorelo, kakor je bilo prej... V sobi mi je tesno. Vleče me v gozd. na polje, k reki. Z otrokom v naročju, tesno ob Otmarju, tako bi hotela hoditi vedno dalje, naravnost proti soncu ... Sonce ustvarja iz mene novega človeka. Postajam mlajša, lepša. Ljudje se mi poklanjajo; Če hodim ob bregu, se obračajo za menoj. Smejem se in sonce se smeje z menoj... Vsak žarek zlatega sonca ujamem in ga spu- i stim v srce. Sonce, sonce, sijaj v me in požgi v meni vse hudo, vse malosreno, vse temno! Vžgi zopet v meni plamen življenja prav tako, kakor je prej gorel v meni, plamen življenja v soncu! 20. julija 1923. Kako krasen, sončen dan je danes! Deček teka ves dan v 6ami srajčki okrog in se ne naveliča loviti sončnih žarkov, ki prodirajo skozi listje na verando. »Sončeee sem ujel!« sporoči vsrlej, priteče k meni in mi moli stisnjeno pest. Kako je vedno razočaran, ko odpre pest in vidi, da je prazna! Kako srčkan je in kako podoben sončnemu žarku, ki ga tako vneto lovi! 1. avgusta 1923. Slednjič ee nam je posrečilo, da emo dobili stanovanje v mestu. Imeli emo šest sob; tri bodo imeli etarši in 6estra, tri pa mi. Stanovanje je veliko in svetlo, hiša stoji na lepem vrtu. Vsa sem iz sebe in ves dan presanjam, kako si bomo uredili. Kar ne morem dočakati dne, ko se preselimo; vedno ee bojim, da ne bi v zadnjem trenutku nastopila kaka ovira. Saj je sedaj tako, da nc moremo nikoli slutiti, če bomo to, kar nam je obljubljeno, re6 tudi dobili. 5. avgusta 1923. Danes sem slučajno srečala na ulici svojega starega profesorja za risanje. Ko se je prvo veselje zaradi nenadnega snidenja poleglo, mi je prišla srečna misel: »Ivan Ivanovič,« sem rekla, »bi-li ne mogli mojemu svaku kaj preskrbeti? Je namreč slikar?« »Za vas, Aleksandra Lvovna, sein pripravljen vse storiti. Zaposlen sem na tehnični šoli in tam bi ravno potrebovali učitelja risanja. Pošljite mi ga še danes, vzame naj kar nekaj svojih risb e seboj!«