PRIMORSKI DNEVNIK
AhK°lna placaria v gotovini Postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXH. St. 100 (6387)
TRST, četrtek, 28. aprila 1966
PRVIKRAT URADNI PREDSTAVNIK SOVJETSKE ZVEZE V VATIKANU
Sovjetski zunanji minister Gromiko zasebno obiskal papeža Pavla VI.
Gromiko: «V borbi za mir in pomirjenje se morajo združiti vsi ljudje ne glede na njih ideologijo in verovanje» - Na tiskovni konferenci je Gromiko zelo ugodno ocenil rezultate obiska v Italiji
VATIKAN, 27. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gro-Vat i- PrisPel na Trg sv. Pe tra ob 9.25 in nato vstopil v atlsan skozi obok zvonov. Na vrtu San Damaso ga je sprejel
stranke sestanejo in na čim višji ravni bo do tega prišlo tem bolje bo. Bilo je več predlogov o taki evropski konferenci, in zlasti poljski predlog. Konferenca ne bo mogla rešiti vseh evropskih vpra-kanj, toda bo predstavljala korak k reševanju. Treba je proučiti T,se možnosti, ki odpirajo to pot. Kadar se noče priti do sporazuma, se lahko uporabi tudi moderna tehnika izmenjave groženj in ostrih besed, toda kadar se resnično hoče sporazum, je vedno najkrajša pot srečanje, konferenca.
Na vprašanje glede morebitnega zmanjšanja oboroženih sil držav varšavskega pakta v povezavi s podobnimi ukrepi NATO v zvezi s francoskim stališčem, ni dal Gro-
JJ.	UUUIC ivunuv, 110 V11U uau
slan> Sachetti, nato pa se je v spremstvu sovjetskega velepo. dviv i v Rimu Kozireva in prevajalca Adamišinn. ndnelial z salom do zasebnega stanovanja papeža, čel	Pri papežu se je za-
. nekaj minut po 9.30; navzo-karrii ^ila še državni tajnik lec -,al Cicognani in prevaja-zuit Q?s” ruskega kolegija, je-
pri Papežu se je zaklju-še oeioi, 5’ nakar si je Gromiko vor i‘,al Sikstinsko kapelo. Razgo-Pež ijp -j®1 okrog 45 minut in pa-Vratih Je Poslovil od Gromika pri ((L,nsv°je zasebne knjižnice.
obiaviiSServacore romanoi) bo jutri ga Ji Poročilo o obisku sovjetske-Pavln VT1Jega ministra pri papežu Papež d' v katerem govori, da je sebm ,TS dopoldne sprejel v za-stavliaa,V<ilenci Gromika, kar pred-*tateret,I<"adal-ievanje razgovora, do skega Prišlo v New Yorku lansko«, -SJRobra, med papeževim obi-ttiiku n ,>>' PaPez je poklonil Gro-Altnasii et zvezkov dela Roberta ca vatln (<Monumenta cartographi-ske rpnlaiia>>’ ki vsebujejo fotograf-14. (j0 produkcije umetniških del iz slanik,, j stoletja. Gromiku, velepo-je DanLi111 sovjetskemu prevajalcu 10.4o P?2 Poklonil tudi medalje. Ob DonnirtGr°miko zapustil Vatikan.
Ha sedi- nato Gromiko imel štva	sovjetskega veleposlani-
PrisostipP0 konferenco, kateri je in tuiih°Ial°. okoli 100 italijanskih Jal, <}„jdovinarjev. Gromiko je de-PrepHAa® sovjetska vlada vedno bila janskna„ ■ v važnost razvoja itali-P°števa rtJetskih odnosov. Vlada lilijo oj.,.dvostranske odnose z Ita-tr8ovsk„„ Cne8a. gospodarskega in ^ho-znl? 2nadaja še zlasti pa teh-i°vanip V, tveno in kulturno sode-dobnrjrMi Vbodno se je izrazil o po-Pekaterii,111 zbližanju stališč glede litike, n vPrašanj mednarodne po-
občuPuo p zadnjih dveh letih so se kar na rkzvile trgovske zveze, za riščene , niJ°, da še niso bile izko-^hnidn-Vse možnosti zlasti glede Glertp fnanstvenega sodelovanja. vprašanjPrpdnarodne politike pa so PJujeta Ja’ ki jih obe strani ne oce-VJetslci '7f,^ako- Tudi tu je dejal so-- Pja »o Pdnji minister, pa so vpra-lanje'sious?tera se lahko išče zbli-Pje triMn ln sodeluje za izboljša-^ožaja narodnega 10 evropskega V tei'
važn0stj „vezi je Gromiko poudaril ^j gre za raaan.i. evropske varnosti
miko jasnega odgovora, češ da gre za problem vojaških blokov na splošno in da bi likvidacija blokov bistveno spremenila evropski in svetovni položaj.
Na vprašanje, če je možno vabilo na uraden obisk papeža v Sovjetski zvezi, je Gromiku odgovoril: «Glede jutranjega razgovora se želim omejiti na to, kar sem že prej izjavil.«
Gromiko je nato še poudaril važnost pogajanj za nakup opreme za avtomobilsko tovarno s Fiat, da pa pogajanja še niso dokončana in da zaradi tega ne more kaj konkretnejšega povedati.
Sovjetski zunanji minister je ob 13.22 zapustil z letalom letališče Fiumicino, kjer so ga pozdravili zunanji minister Fanfani ter številni diplomatski predstavniki. V Moskvo se je pripeljal zvečer in je novinarjem izjavil, da je zelo zadovoljen z obiskom in da so možnosti okrepitve sovjetsko - italijanskega sodelovanja.
n............................................ llMlimn
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Pred sestankom Tito-Naser Mednarodni sejem avtomobilov
VČERAJ V LJUBLJANI
Proslava 25. obletnice OF
Na slovesni seji izvršnega odbora SZDL Slovenije je govoril podpredsednik F. Kimovec
^°čje, » a J*lo široko in važno podpori , Poudaril tudi med raz-Vret*stavr,(i Julijanskimi vodilnimi pojava ’ Na vsak naCin Je bila
Novi veleposlanik v Londonu ve čestitke Tončiču - Obrat
ava .mnenj
koristna in Ita-
°kretvtipravliena iskati načine sko zvoJ.tev sodelovanja s Sovjet-
1 zvezo.
Pjku s^ko se je zahvalil predsecl V*°ru in „ tu- predsedniku vlade
-vioru r	________^
f?niju za zunahjemu ministru Fan-ral Rim ^nost. da je lahko obilo' Rato 'j1'5210- Neapelj in Firen-ij*® ter zi?,,govori‘ o lepotah Ita-z ?i( ta del svojih iz-
Z („,	-	«<» '-‘ci avujm iz-
E^spevni	da je njegov obisk
>,?Sov topu nadalinji okrepitvi od-zvez0 eci Italijo in Sovjetsko
Groiuik
jja 0 je nato dejal: «Vi ve-5Jikov i,feni se kot nadaljevanje v v, sem jih imel na sedežu
k*8' zVn^fev *Yorku, dopoldne se-lUnkriii n'k°m katoliške cerkve rt?vietskp l ,Uracinega predstavnika Se mr,.Vlade- Prepričani smo, « e ih zaraj0 v borbi za pomirje-glede r,0mlr združiti vsi ljudje S?Je verouo svoi° ideologijo in na Pogovor °^anie. Slo je za zasebni S?*iti R-ur?da imeli smo možnost zv, vPraSan? Poglede glede osnov-z borb0 ,anjl ki so povezana prav Na vn
??deiovav,r,ašanie, če so možnosti letsko nja med Vatikanom in So-v?ril: idCaE«0’ ie Gromiko odgo-abju, adar govorim o sodelo-P°dros(p hanašam na zelo Široko
za
^bNambenofa POmirje“^e ln podr
Nasip?'. za kar pa ni fasa ”
2®4?o	vprašanje se je na-
ma sem splošen,
Ejbl port-'abko prešel h konkret-azgovora Pbnostim dopoldanskega
.Jia. eyr°psko varnost in na Gromih Italije in SZ v tej zve-

v,°,vjetsk?,ko je dejal, da so tako ^ključne zyeza kot druge države, Predlogo,, Italija, že izrekle več att'1k'i8tni(v,^?V0ra je bilo tudi o atorhskih i" bet iz Evrope, o brez-P°dročjih, o mirni rešitvi kE° važr,.VpraSania- v tej zvezi je etfereno a morebitna vseevropska m.....	• Potrebno je, da se vse
U|! Murvillov obisk J Konuniji
27' — Francoski
im lJrEldnp?1'st?r de Murville, ki je rirsv. ^ obisku v Bukarešti, ie
sL^drviijp V'er.a^ Popoldne se je Vn?b'kom e„,se.stal s prvim podpred-V??a o tl?ade, s katerim sta go-Oen,k0v!nl med obema drža-
stM ne in udrt!‘a-,sta ‘zboljšanje tr-in Udeležbe francoske lndu-0,hUnije ““bike pri oskrbovanju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — V Kairu se pripravljajo za 14. sestanek med predsednikom Titom in Naserjem. V tej zvezi je minister za zunanje zadeve sprejel danes veleposlanika Jugoslavije v Kairu Salka Fejiča. Kot se je zvedelo, se je njim pogovor nanašal na mednarodne probleme, ki bodo predmet izmenjave misli med predsednikom Titom in Naserjem. Pričakuje se, da bo predsednik Tito med bivanjem v Aleksandriji obiskal tudi mesto in nekatere važne industrijske objekte.
Državni tajnik za zunanje zadeve dr. Marko Nikezič je poslal avstrijskemu zunanjemu ministru Tončiču naslednje pismo. «Ob vašem imenovanju za zunanjega ministra izvolite sprejeti iskrene čestitke in želje za uspeh v delu in prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med našima državama tudi v prihodnosti uspešno razvijali.«
Z ukazom predsednika republike je bil za novega veleposlanika v Londonu namesto pokojnega Dušana Kvedra imenovan pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve in bivši veleposlanik na Dunaju Ivo Šarajčič.
Na 6. kongres SZDL Jugoslavije, ki se bo začel 7. junija v Beogradu, so bili povabljeni zastopniki narodnoosvobodilnih front i.n drugih demokratičnih organizacij socialističnih držav, socialističnih in socialdemokratskih strank zahodne Evrope, socialističnih in naprednih gibanj Azije, Latinske A-merike in protikolonialnih gibanj. Pričakuje se, da bo na kongresu navzočih nad 90 inozemskih delegacij. Številne povabljene stranke zahodne Evrope in napredna osvobodilna gibanja so že napovedali svoj prihod,
BEOGRAD, 27. — Na mednarodnem sejmu motorjev in motornih vozil, ki bo na beograjskem sejmišču od 30 aprila do 8. maja, bo razstavljalo 171 jugoslovanskih in 85 inozemskih podjetij iz 10 držav Evrope, Azije in ZDA. Poleg domačih tovarn avtomobilov bo na sejmu razstavljalo svoje najboljše modele 25 znanih evropskih m ameriških tovarn, med njimi italijanski tovarni Fiat jn Alfa Romeo. Najbolj številno bodo zastopane zahodnonemške in angleške tovarne. Poleg motorjev in motornih vozil bodo na sejmu zastopane s svojimi izdelki številne tovarne, ki oskrbujejo motorno in avtomobilsko industrijo in servisne delavnice. V okviru sejma bodo tudi druge prireditve, med njimi mednarodna dirka avtomobilov »Evripski kriterium», katere se bo udeležilo okrog 50 znanih evropskih avtomobilistov.
V Arandjelovcu blizu Beograda bo jutri na podlagi osnovnega sporazuma med jugoslovanskim podjetjem «Centroprom» in ameriška tvrdko «Pepsy Incorporation* iz New Yorka začel delovati obrat za proizvodnjo znane ameriške osvežilne pijače <Pepsy Cola« z zmogljivostjo 12.000 steklenic na uro. Obrat bo v začetku oskrboval s «Pepsi Colo« Beograd, Srbijo in najvažnejše turistične kraje. V načrtu je zgraditev podobnih objektov v Makarski, Zagrebu in Ljubljani. Generalni ravnatelj ameriškega podjetja, je izjavil, da se vodijo pogajanja za zgraditev podobnih objektov tudi v Romuniji in na Madžarskem.
B. B.
bo Ivo Šarajčič - Nikeziče-za «Pepsy Cola» v Srbiji
dezijo. Namen razgovorv s Smithovimi predstavniki bo ugotoviti, ali je mogoča podlaga za poznejša pogajanja. Wilson je dejal, da razgovori ne bodo uradnega značaja in ne bodo vsebovali nobene obveznosti za obe strani.
Sporazum so’dosegli v Salisburyju na razgovoru med Wiisonovim posebnim tajnikom Oliverjem Wrigh tom, rasistom Smithom in london skim predstavnikom v Rodeziji Hen ningom. Razgovor je organiziral bri tanski guverner Gibbs.
Wilson je izjavil, da je dobil poročilo guvernerja iz Salisburyja, da je bil dosežen sporazum o neuradnih razgovorih. Guvernerjevo poročilo so dobili takoj po odhodu Wil-sonovega zasebnega tajnika Wrigh-ta v Pretorio. Wright je dobil navo-diia, naj se ustavi med potovanjem v Pretorio v Salisburyju, da se sestane z guvernerjem Gibbsom. Pozneje je Wright dobil navodila od Wil-sona, naj se vrne 22. aprila v Sa-lisburv, kjer se jc sestal s Smithom. S tem so se sporazumeli, da bodo začeli neuradne razgovore, da vidijo, ali je dejanska možnost pogajanj in brez obveznosti za obe strani. »Spričo važnosti teh razgovorov, je dodal Wilson, ne mislim dodati drugega.«
LJUBLJANA, 27. — Slovenija je danes slovesno proslavila 25. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Ob tem najpomembnejšem dnevu v zgodovini slovenskega naroda je bila v veliki dvorani izvršnega sveta pod predsedstvom Vide Tomšič 'slovesna seja izvršnega odbora SZDL Slovenije. O pomenu Osvobodilne fronte je govoril podpredsednik glavnega odbora Franc Kimovec. Na seji so bili navzoči številni udeleženci ustanovnega sestanka, člani plenuma in aktivisti OF med vojno, politični tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko, rektor univerze Albert Struna, številne ugledne osebnosti političnega, znanstvenega in kulturnega življenja Slovenije, delegacije zveznega odbora SZDLJ, glavnih odborov republik, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta.
Na grobnico narodnih herojev in poleg spomenika Borisa Kidriča, prvega tajnika OF, so položili vence izvršnega odbora Socialistične zveze.
V okviru proslave se bo jutri začelo v Ljubljani znanstveno posvetovanje o Osvobodilni fronti. 25. obletnico OF so danes proslavili tudi na sestankih mnogih občinskih in osnovnih organizacij Socialistične zveze raznih krajev republike.
NADALJUJEJO SE POGAJANJA Z ZDRAVNIKI
Vsedržavna stavka kovinarjev 6. maja pogajanja z industrija
Včeraj so stavkali tudi mornarji vlačilcev in uslužbenci prehrambene industrije
RIM, 27. — Po vsej Italiji je bila danes stavka kovinarjev in jeklarjev, ki so jo enotno proglasile sindikalne organizacije FIOM-CGIL, FIM-CISL m UILM-UIL. Stavke se nanašajo na zahteve za obnovitev delovne pogodbe in so bile različno izvedene. Delavci jeklarske industrije so stavkali 24 ur v treh izmenah. Kovinarji pa so stavka-
v Zahodni Nemčiji je Erler na zadevno vprašanje izjavil, da po 1. juliju ne bo imela njih navzočnost nobene pravne podlage več. Toda v interesu Zahodne Nemčije bo dovoliti, da te čete še ostanejo do sklenitve novega sporazuma.
Po zgledu socialnih demokratov so liberalci v deželi Schleswig Hol-stein sklenili sestati se s predstavniki vzhodnonemške liberalne stranke za izmenjavo misli.
li na osnovi navodil pokrajinskih sindikalnih organizacij. Za delavce jeklarske industrije sta proglašeni še dve 24-umi stavki, in to 29 aprila in 3. maja. Naslednje stavke so še predvidene za delavce po zasebnih in javnih podjetjih jeklarske industrije. Stavka je povsod dobro uspela. FIM-CISL poroča iz Turina, da je stavkalo 85 odst. zaposlenih z izjemo Fiat. V Milanu je stavkalo okrog 300.000 delavcev, ki so se usmerili v štirih sprevodih na Trg Castello, kjer je bilo sindikalno zborovanje.
FIOM-CGIL je po stavki sporočila, da je odstotek stavkajočih na splošno dosegel okrog 90 odst. FIOM poudarja, da se od jutri dalje nadaljuje stavkovno gibanje, ki določa osem delovnih ur stavke na teden po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij.
Vsedržavna tajništva CISL, CG-IL in UIL so poslala združenju italijanske industrije in v vednost Intersindu poziv, da se na-
ob istih pogojih, da prično splošno razpravo o obnovitvi delovnih pogodb. Sindikalne organizacije so zagrozile, da v primeru, da Confindustria v ta sestanek ne bi privolila, sprejmejo ustrezne ukre-Pe-
Confindustria je v sestanek privolila z utemeljitvijo, da po 3. maju, ko bo zaključena stavka jeklarske industrije, niso predvidene druge vsedržavne stavke
Na ministrstvu za delo šo se danes nadaljevala pogajanja o rešitvi spora med zavarovalnimi u-stanovami in zdravniki. Pogajanj niso zaključili in se bodo nadaljevala jutri ob 15.30. Med današnjimi razgovori so razpravljali o pristojnostih mešanih komisij glede zavarovalnih zbornic in zdravstvenih knjižic. Postavljenih je bilo več predlogov, glede katerih niso prišli do soglasja. Po vesteh iz sindikalnih krogov pa so napravili korake naprej, tako da bo jutri ta del odprtih vprašanj mogoče rešiti.
Danes so stavkali 24 ur mornarji vlačilcev. Stavko so v vsedržavnem okviru proglasile vse sindikalne organizacije, ker so se raz. ----------Jza obnovitev de
lovne pogodbe. V Genovi sta plula samo dva vlačilca, ostalih 33 pa je ostalo ob pomolu. Samo šest ladij je odplulo iz pristanišča Danes je iz podobnih razlogov bila 24-urna stavka raznih sektorjev prehrambene industrije, ki so jo prav tako soglasno proglasile vse tri sindikalne organizacije.
Prizadete sindikalne organizacije uslužbencev PTT so potrdile za 2. maj že najavljeno stavko.
Dr. Tončič o Južni Tirolski
DUNAJ, 27. — Dunajski dnevnik «Vo!ksblat», ki je glasilo ljud-ske stranke, objavlja intervju svojega urednika z novim zunanjim ministrom dr. Tončičem. V tistem delu, ki se tiče Južne Tirolske, piše list: «Y prvi vrsti zunanjepolitičnih vprašanj, ki jih mora nova vlada obravnavati, je seveda južnotirolsko vprašanje. Dr. Tončič je mnenja, da so pri dosedanjih pogajanjih dosegli dobre rezultate na raznih sektorjih. Minister je izjavil: »Potrebna so nova pogajanja v najkrajšem času. Sicer pa se mi rešitev vprašanj etnične skupine zdi mogoča samo s predpostavko, da jo sprejme ta etnična skupina.«
mesto 27. aprila sestanejo 6. maja | bila pogajanja za obnovitev
.................................
NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA
Sprejet vladni zakonski načrt o postopni ukinitvi zapore najemnin
Zakon se bo začel izvajati 1. januarja prihodnjega leta - O amnestiji bo odločal parlament - Stališče paritetične komisije PSI-PSDI - Zasedanje CK KPI
RIM, 27. — Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala d0 poznih večernih ur, so odobrili načrt zakona, ki začasno ureja vprašanje stanovanjskih najemnin. Načrt zakona določa postopno deblokado blokiranih najemnin začenši pri večjih stanovanjih in ki so manj obljudena (ki torej imajo višji indeks zasedbe). Indeks zasedbe se izračuna z delitvijo števila stanovalcev s številom prostorov, ki so uporabni za bivanje (kuhinja se ne računa).
Zakon določa naslednje roke za deblokado:
Voditelj opozicije Heath je izrekel «toplo podporo« Wilsonovim besedam in se mu Je zahvalil. Wilson je tudi izjavil, da so petrolejske sankcije bile odločilne važnosti. Pripomnil je, da je Imel guverner pri tem odločilno vlogo, ni pa hotel povedati drugega. «Ne gre za pogajanja, je dejal Wllson, ker vlada se noče pogajati z nezakonitim režimom. Gre za neuradne razgovore, da se vidi, ali je mogoča podlaga za. prava pogajanja «
Pogajanja med nemškimi strankami
BONN, 27. — Predsednik parlamentarne skupine socialdemokratske stranke Erler je na tiskovni konferenci v Berlinu izjavil, da se bodo pripravljalni razgovori za izmenjavo socialdemokratskih in vzhodnonemških komunističnih govornikov začeli v soboto v vzhodnem Berlinu. Dejal je, da zborovanji v Ghemnitzu in Hannovru ne bosta skupni zborovanji dveh strank, temveč bodo govorniki socialdemokratske stranke in vzhodnonemške komunistične stranke i-meli pravico govoriti na njih. Pripomnil je, da ne bo šlo za »razgovore«, temveč za «javno diskusijo«. Kar se tiče morebitne udeležbe liberalcev na zborovanju v Hannovru, je Erler izjavil, da ne bi smelo biti nobene ovire, tudi če socialni demokrati niso poslali uradnega vabila.
Glede prihodnosti francoskih čet
A) Stanovanja, ki so bila blokirana pred letom 1947, se delijo na štiri skupine. Za prvo skupino zapade rok 31. decembra 196(1 in se tiče stanovanj s štirimi ali več prostori z indeksom zasedbe manj kakor eden. Druga skupina: rok poteče 31. decembra 1967 za druga stanovanja s štirimi ali več prostori ter za stanovanja s tremi prostori z indeksom zasedbe do eden Tretja skupina: 31. decembra 1968 za druga stanovanja s tremi prostori ter za stanovanja z dvema prostoroma z inde-
novanja z dvema prostoroma ter stanovanja z enim prostorom.
Kar se tiče najemninskih pogodb za hotele se predvideva podaljšanje do 31. decembra 1967 s povišanjem najemnin za 10 odst. od 1. januarja do 31. ddecembra 1967. Poleg tega določa zakon:
A)	Podaljšanje do 31. decembra 1967 za nepremičnine, ki jih je najemnik določil s 1. januarjem 1966 za opravljanje svojega poklica ali pa za obrtno ali trgovsko dejavnost, s tem da se najemnina zviša za 10 odst. od 1. januarja 1967.
B)	Podaljša se do 31. decembra nepremičnine, ki
ksom zasedbe do eden. Četrta sku-! ^7 blokada^
pina: 31. decembra 1989 druga sta- j k& štey 135e iz leta 1964 (najemnine, ki se tičejo istih kategorij ne-
praa
novanja z dvema prostoroma vsa stanovanja z enim prostorom.
B) Za najemnine za stanovanja, ki jih ureja zakon št. 1444 iz leta 1963: Prva skupina: 31. decembra 1966 stanovanja s štirimi ali več prostori z indeksom zasedbe do eden. Druga skupina: 31. decembra 1967 druga stanovanja s štirimi ali več prostori ter stanovanja s tremi prostori z indeksom zasedbe do eden. Tretja skupina: 31 decembra 1968 druga stanovanja s tremi prostori ter stanovanja z dvema prostoroma z indeksom zasedbe do eden. Četrta skupina: ?1. decembra 1969 druga sta-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinniiiiiiimiiiiiKoiiiiiiiiiiiilunimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
CABOT LODGE PRIDE ZOPET V WASHINGTON
Johnsona skrbi razvoj v Vietnamu v zvezi z obljubljenimi volitvami
Novi atentati v Severni Vietnam
Sajgonu . Bombniki «B 52» znova bombardirali Leviearski laburisti proti podpiranju vojne v Vietnamu
N Tam27, “ Glavni tajnik n * a j,rpE?t se je danes pogovar-k(? 0 Vwetinik°m vlade Wilso n« ramu ln Rodeziji. Na
zUnBPOvabllkaTtTerTf!l' '1e Wils0n P°z U Tanta, je bil tudi
nUn»ter Stewart.
London se pogaja z rasistom Smithom
LONDON, 27. — Predsednik britanske vlade VVilson je sporočil v spodnji zbornici, da so dosegli sporazum za neuradne razgovore med Veliko Britanijo in Južno Ro-
WASHlNGTON, 27. — Ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge bo prišel 9. maja v VVashington na posvetovanje s predsednikom Johnsonom. To je danes uradno javila Bela hiša. V Washingtonu bo ostal več dni.
Današnji «New York Times« piše, da predsednik Johnson ne mara delati predvidevanj glede vlade, ki naj bi sledila volitvam v Južnem Vietnamu, in da ne mara prevzeti jasnih obveznosti o ameriškem ravnanju za primer, da bi se nova vlada odločila opustiti vojno proti osvobodilni vojski. Prepričan pa je, da ZDA ne smejo zavzeti ((vloge kolonialnega tipa«. Ni pripravljen sprejeti predlogov, kakršne postavlja skupina Roberta Kennedyja za iskanje razgovorov z osvbodilno fronto. Naklonjen pa je novim poskusom za navezavo diplomatskih stikov na podlagi formule senatorja Mansfielda za «vseazijsko» konferenco, ki naj bi bila v Bufmi ali na Japonskem.
V Sajgonu je davi eksplodirala bomba, ki je ubila deset oseb, ranila pa okoli 30. Med mrtvimi je sedem južnih Korejcev, trije pa so Vietnamci. Bomba je eksplodirala blizu avtobusne postaje, kjer so juž |
peljejo z avtobusom v ameriško letalsko oporišče.
Osvobodilne sile nadaljujejo napade na enote in oporišča posebnih sil v pokrajini Kuang Ngai. Tudi preteklo noč so napadle eno takih postojank.
Ameriški strateški bombniki «B 52» so v zadnjih petnajstih dneh včeraj že drugič bombardirali Severni Vietnam in odvrgli več ton bomb v bližini laoške meje. V zadnjih štirindvajsetih urah so ameriška letala izvedla 72 bombnih napadov na Severni Vietnam. V zadnjih štirih dneh so severnovietnam-ska letala »Mig« že četrtič prestregla ameriška letala nad Severnim Vietnamom. Včeraj je bila nova zračna bitka 50 kilometrov sever-nozahodno od Hanoja. Po poročilih iz Sajgoija ni bilo sestreljeno nobeno letalo ne na eni ne na drugi strani.
Ameriška letala so tudi v Južnem Vietnamu bombardirala razne kraje. Letala so nastopila tudi v bitki proti skupini osvobodilne vojske, ki je napadla utrjeno vas na področju Dav Do 70 kilometrov od Sajgona.
V Londonu je laburistična levica
nokorejski delavci čakali, da se od-(začela ofenzivo proti politiki vla-
de, ki podpira ameriško vojno v Vietnamu, število podpisnikov resolucije, ki obsoja to politiko, je sedaj narastlo na 63, ker se jim je pridružilo drugih 31 poslancev. Resolucijo je predložil v ponedeljek predsedstvu zbornice poslanec Foot in takoj je pritegnila pozornost levice. Resolucija poziva vlado, naj postavi jasne predloge, da se čim prej začnejo pogajanja za konec vojne, ter obsoja vlado, ker podpira zaostrovanje ameriške vojne v Vietnamu.
Laburistična levica, ki se je strnjeno vrnila v spodnjo zbornico po zadnjih volitvah, je sklenila sedaj v celoti Izkoristiti položaj, ker ni več nevarnosti, da vlada pride v manjšino. Skupina 40 laburističnih poslancev pa je poslala londonskemu »Timesu« pismo, v katerem poudarjajo, da ne podpirajo ameriške politike v Vietnamu in se ne strinjajo s podporo, ki jo britanska vlada daje tej politiki. Poslanci ugotavljajo, da so skupno s številnimi drugimi poslanci med volilno kampanjo jasno poudarili, da nasprotujejo britanskemu podpiranju ZDA za vojno v Vietnamu. Pri tem Izrekajo mnenje, da je Wilson zmagal na volitvah «kljub» njegovi politiki o Vietnamu in ne «zaradi» te politike. Med podpisniki so levičarski poslanci lan Mikardo, Michael Foot, Julius Silverman In Konni Zillacus.
premičnin kakor pod črko A) in drugih podobnih, ki niso vinkulira-ne in za katere se je z omenjenim zakonskim odlokom uvedla blokada najemnin, enako kakor je bilo določeno z zakonom iz leta 1963 za stanovanja s svobodno najemnino.
C) Do 31. decembra 1969 ima sodnik možnost podaljšati samo enkrat izvršitev izgona iz stanovanj za ne več kakor eno leto upoštevajoč posebne okoliščine, ki se tičejo pogojev najemnika in najemoda jalca.
Načrt zakona določa tudi nekatere davčne razbremenitve za lastnike stanovanj, ki so bila blokirana leta 1947 In se sedaj blokada podaljšuje.
Po seji je minister Reale obraz ložll vsebino zakona ln je dejal, da se je s sistemom postopne de blokade ohranila blokada do decembra 1968 ln 1969 za približno 75 odst. danes vinkuliranlh stanovanj. Stanovanja, ki bodo deblokirana 31. decembrom letos In prihodnje leto, so večja stanovanja, glede katerih je že diskretna razpoložljivost na trgu. Minister je dejal, da se ta ukrep ne sme vzeti kot sam zase, temveč ga je treba vključiti v okvir splošne stanovanjske politike, ki jo vlada vodi. Pripomnil je, da je po njegovem mnenju sedaj trenutek, ko je treba okrepiti subvencionirano gradbeništvo tudi s primernejšim financiranjem zakona 167 in z uveljavitvijo zakona o gradbeništvu ter novega urbanističnega zakona, ki sta že pripravljena, da se predložita v proučitev ministrskemu svetu. Mehanizem postopnosti se hoče neposredno povezati z roki, ki so potrebni za izvajanje omenjenih programov ln ukrepov, ki se tičejo stanovanjske politike.
Minister Je dalje izjavil, da bodo zaradi težav, ki bi nastale za odobritev celotnega zakonskega odloka še pred 30. junijem, izločili In predložili v odobritev zadnji člen, ki določa podaljšanje vseh zadevnih veljavnih določb do 31. decembra 1966.
Glede amnestije ni hotel minister za sodstvo Reale dati nobene izjave in je novinarjem samo povedal, da bo jutri prav gotovo prisostvoval zasedanju komisije za sodstvo senata. V tej komisiji je namreč danes prišlo do ostrih protestov, ker ni bil prisoten pravosodni minister, oziroma ker vlada še ni povedala svojega stališča, kot je na prejšnjem zasedanju obljubila in zaradi česar je komisija tudi prekinila razpravo o zakonskih načrtih glede amnestije.
Vse kaže, da vlada glede amnestije ni sprejela dokončnega stališča, oziroma da je prišlo do raz-
pustili parlamentu dokončno odločitev.
Na seji vlade so sprejeli tudi na predlog ministra za zaklad Colom-ba zakonski načrt, ki predvideva nekatere spremembe pri razdeljevanju vsot, ki jih je Zahodna Nem čija vplačala na osnovi sporazuma od 2. junija 1961 kot odškodnino italijanskim državljanom, ki so jih nacisti preganjali. Med dru-gim so za kratek čas za državljane, ki so vložili prošnje do 21. julija 1964, odprli rok za predložitev dokumentov o pravici do odškodnine.
Komisija za finance in zaklad poslanske zbornice pa je dokončno odobrila na zakonodajnem zasedanju besedilo, ki ga je prejela od senata in ki se nanaša na medministrsko komisijo, ki bo določala kredite in odločala o pravici za odškodnino za italijanske ustanove in državljane, ki so bili o-škodovani od nacistov. Gre za izvajanje prvega dela sporazuma med Italijo in Zahodno Nemčijo, ki je izplačala 40 milijonov mark na račun odškodnine
Danes se je sestala paritetična komisija predstavnikov PSDI in PSI pod predsedstvom Nennija, ki je začela razpravo o vseh perečih vprašanjih socialistične združitve. Glede sindikalne politike so dosegli soglasje, in je možnost, da ostanejo pripadniki obeh strank v istih sindikalnih organizacijah, v katerih že sodelujejo. Združitev torej ne
bi prinesla sprememb glede pripad. ništva CGIL odnosno UIL, razen izraženih želja, da se ustanovi enoten sindikat, ki bo neodvisen od strank.
Glede zunanje politike kaže, da so potrdili zvestobo atlantskemu zavezništvu, istočasno pa so poudarili nujnost premostitve blokov, in utrditve politike pomirjenja. Govorili so tudi o nujnosti evropskega obeležja nove stranke.
Glede rokov združitve so se dogovorili za bližnjo jesen. Vendar socialisti vztrajajo na nujnosti, da se združitev izvede na tak način, da bodo sodelovali vsi organi stran, ke od osnovnih celic do vrhovnega vodstva Socialdemokrati pa so zastopali stališče, da že paritetična komisija lahko sprejema sklepe, ki jih bo treba samo še predložiti v odobritev ustanovni socialistični skupščini.
Končno so glede politike v lokalnih ustanovah poudarili načelno politiko ustanavljanja odborov levega centra tudi v deželah z rednim statutom.
Danes je pričel zasedati CK KPI, ki bo razpravljal tri dni o splošnem italijanskem položaju, o zadnjem kongresu KP SZ in o bližnjih upravnih volitvah. Na današnjem zasedanju je poročal posl. Napolitano predvsem o vprašanjih italijanske politike. Povsem negativno je ocenil politiko socialističnega združevanja.

DANES
Včeraj je poteklo 25 let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Socialistična zveza delovnega ljudstva je sinoči ta najpomembnejši datum v zgodovini slovenskega naroda slovesno proslavila na sestankih po vseh večjih krajih republike, osrednja proslava pa je bila v Ljubljani, kjer sta se je udeležila tudi predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta in Zveze slovenskih organizacij iz Celovca
Sovjetski zunanji minister Gromiko je danes zasebno obiskal papeža Pavla VI., kar predstavlja «na-daljevanje razgovora, ki se je začel med papeževim obiskom OZN«, in kar je v uradnem poročilu poudaril Vatikan, na tiskovni konferenci pa Gromiko. Na vsak način pa gre za izreden dogodek, saj so bili odnosi med Vatikanom in SZ povsem pretrgani že od leta 1917 in gre za prvi obisk uradnega sovjetskega predstavnika v Vatikanu. Janez XXII. je sicer že sprejel Adžubeja in njegovo ženo Rado, vendar je bil Adžubej sicer zet Hruščova, toda istočasno zasebnik, sedaj pa je papeža obiskal sovjetski zunanji minister. Menimo, da je ta obisk najbolje komentiral Gromiko sam, ko je dejal, da so potrebni skupni napori vseh ljudi za mir ne glede na ideološko in versko prepričanje Gromiko je nato na tiskovni konferenci orisal potek razgovorov in med drugim tudi navedel predlog za sklicanje evropske konference.
Vlada je danes sprejela zakonski načrt za postopno deblokiranje najemnin, tako da se bo ukinitev zapore začela s 1. januarjem 1967 za večja stanovanja in bodo vse najemnine proste po 31. decembru 1969. Gre za kompromis, saj je gle. de tega vprašanja prišlo v vladi do ostrih nasprotij. Vlada pa se ni izrekla glede amnestije in bo verjetno prepustila odločilno besedo par-like v mnenjih med vlado h par-1 lamentarcem, ki pa so po večini za lamentom, zaradi česar bodo pre-| uvedbo amnestije.
Na sestanku paritetične komisije med PSI in PSDI so začrtali kompromise rešitve glede spornih vpra. sanj: člani nove stranke bodo lahko v CGIL in UIL. Potrdili so zvestobo atlantskemu zavezništvu, toda znatno omiljeno v zagotovilih o naporih za pomirjenje. Sprejeli so rok za združitev v jeseni, pri čemer pa so glede načina še vedno stališča ostro ločena. Končno so sprejeli načelo levega centra v vseh lokalnih upravah.
Pogajanja za rešitev spora * zdravniki se nadaljujejo in upajo, da jih bodo lahko končali do sobote. Včeraj je bila odločna stavka vseh kovinarjev, jeklarjev, mornarjev vlačilcev in uslužbencev prehrambene industrije, napovedana pa je za 2. maja stavka uslužbencev PTT. Vse te stavke se v bistvu nanašajo na obnovitev delovnih pogodb, ker je zlasti «Confindustria» sprejela stališče zmrznjenja plač. O tem bi morala biti že 27. aprila pogajanja, ki pa bodo na poziv sindikalnih organizacij 6. maja.
Južnovietnamski partizani so tudi včeraj nadaljevali v Sajgonu sabotažne akcije, v drugih krajih države pa so napadli več sovražnih postojank. Nad Severnim Vietnamom pa so se sevemovietnamska letala «Mig» že četrtič spopadla z ameriškimi letali, toda brez izgub na obeh straneh. «New Vork Times« piše, da je Johnson naklonjen samo novim poskusom za navezavo diplomatskih stikov samo v obliki »vseazijske« konference v Burmi ali na Japonskem. V Londonu pa je 63 poslancev laburistične levice zahtevalo od vlade, naj postavi «jasne predloge, da se čimprej začnejo pogajanja za konec vojne v Vietnamu«.
Predsednik britanske vlade Wil-son je sporočil, da je bil dosežen sporazum za neuradne razgovore med Anglijo in rasistično vlado Južne Rodezije, ki pa ne vsebujejo nobene obveznosti za obe strani.
Književnik Miroslav Krleža ob 130-letnici ilirskega gibanja
ii.
Na srbski strani od Vuka do Branka, od Sime Sarajiije In Ste-rije doušickega se ni našlo niti eno književno ime, da bi pristalo na ilirsko pustolovščino, ker je za srbske pisce ilirsko ime ostalo simbol pokatoličevanja; ker so nevarna ilirska gesla spravila v nevarnost predvsem vse Srbije zakona rimokatoličeskog, Slavonce, Dalmatince in Dubrovčane, ki se bog-ve kako imenujejo, pa se jim ni težko odpovedati svojega imena.
«Ilirsko nastroenije, kaos ilirskog jezika, ko bi razmrsio», in kaj je treba tukaj «preinačiti, van ako ne če da se sve cirilsko utamani«.
«Saraniše, eto, u očima srpskim, vse horvacko, bilo pa nije, lepo, i nema više Rvata, a to isto i Serb-Ijima žele, mrtvo ime ilirsko koje danas ne znači nista.«
In tako se je začel narod hrvat-sko-srbski preštevati, koliko jih je in kaj je čigavo, kako se kdo križa, pa so se «našijenci» kar dobro med seboj ozmerjali zaradi sv. Cirila in starinske posebnosti, predvsem pa zaradi žrtve starega, pravoslavnega obreda našega slovanskega in tako se je pojavil «uni-sono», «da od poilirivanja naopač-nijeg umstvovanja u našoj prostosti nije bilo« in da se bo neumna «iliromanija v prvome redu Rvati-ma osvetila«, ker se odrekajo narodnemu imenu.
Znani repertoar nacionalnih izključevanj, kampanilizmov in nevedne nestrpnosti, zakon duhovne lenobnosti in preživelih tradicij, raznovrstnih fetišizmov iz davne preteklosti, lažnih izročil in tudi nekaj strupa «Carstvujušče Vjene« in ((Rosejskog Sankt Petersburga« po usodnih prekletstev verskega razkola, svetega nacionalnega in državnega egoizma, do avstro kroa-tizma do hatišerifa in do Kneževine, strah Turopoljcev pred Kranjci in strah razkolnikov in shizma-tikov «istočne vjeroispovjesti« pred ilirskim imperativom «rimsko-ce-sarskog Mlnisterstva bečkog« ali ((bogomoljske stolice rimske«, ker ves ta ilirski «marifetluk» nima drugega namena kot da «pošokči» in pokatoličani, «da. se Vlani ne bi spomnili« z ene, a da nas popravo-slavi in posvetosavi z druge strani.
((Narodno ime je največje bogastvo, dragoceni biser, edinstvena velika dediščina, ki jo neki narod <z vsake nevihte svetovnih dogodkov more in mora rešiti, ako ne želi biti moralno in torej fizično uničen. A tega ilirci niso predvideli in to se jim bo maščevalo.« Ravno ilirsko odrekanje hrvatskemu imenu in jeziku, kar se je v tistem trenutku romantičnega navdušenja lahko pojavila kot simbol poleta nesebične fantazije nad preživelimi regionalizmi, se je spremenilo pozneje v «superiority» kompleks v odnasu do ilircev-kajkavcev, ljudstva med Savo in Dravo in Kolpo, ki jih sosedje imenujejo ((Bezjaki«, ker je prav ta vulgarna «bezjašči-na» («ot Bezjakov koji prevratno govoret«, Jurko Križanič), se je spremenila v pojem človeka, ki nič ne poseduje, neotesanega, lokavega, prebrisanega in nekoliko prifrknje-nega, ki kot pritlikavec ali «vend» tudi danes še vegetira brez nacionalne zavesti kot bastard, ki nima ne meja ne preteklosti, ker sega do Siska slovenski jezik a od Siska srbski (Kopitar, Miklošič, Oblak, Valjavec, Murko, Maretič in Belič). « * •
Ni namen tega govora ali, bolje, spominskega govora, da se ukvarja po malem z otožnimi a po malem šovinističnimi lingvističnimi teorijami, ali imajo prav Florinski, Safarik, Polivka ali Lukjanenko, ki uvrščajo hrvaško kajkavščino v prehodni pojav med slovenskim in srbskim jezikom, ali pa Vuk in Kopitar, ki to strastno zanikata, t.J. ali se je «jat« spremenil že prej ali šele po turški invaziji v ikavski «i» (ker se še danes meša okrog Vukovarja in Požege in Djakova) pa potemtakem ali Je «kaj» stara, avtohtona pravoslavna pojava ali ni, ker od Jagiča, kakor tudi niti od Pilata tega nismo zvedeli, temveč bi želel poudariti kako naše skrbi in naše zmešnjave glede razdvojenih mentalitet v tem pogledu niso bile mnogo manjše v tistem času, ko se je »Danica« proglasila za ilirsko, kot pa so danes.
Po eni strani borba na nož z verbticzljanskiml madžaronskimi
pogledi analfabetskega plemstva, z megalomanijo madžarskih državo-tvorcev, z latiniteto hrvatskega sabora kot obrambo proti trajni nevarnosti germanizacije in madžarizacije, po drugi strani pa diskusije z vsemi elementi grško - latinskega in islamskega razkola, s prekletim balastom avstrijske Vojne krajine, z materialno in kulturno zaostalostjo, s razdvojenostjo «na dva svetova«, na Vzhod in na Zahod, na ogromne razdalje arhaične tradicije materialne kulture, geopolitičnih elementov, jezika in tujih vplivov, vse to je trajno delovalo kot element razdvajanja, a ti globoko zakoreninjeni refleksi stoletne deza-gregacije, so ostali ena glavnih značilnosti naših regionalnih značajev, ki jih ilirsko navdušenje ni uspelo prevladati.
* * *
Od leta 1836 do 1843 — vse to ilirsko fantaziranje ni trajalo dolgo, zakaj, ko se je začeto gibanje po malem širiti horizontalno in po malem gibati v organizirani obliki, ko je začela stvar zavzemati obseg usmerjenega političnega programa in ko je že tudi bosanski paša interveniral na dunajskem dvoru zaradi ilirskega brskanja bosanskih frančiškanov, so ilirizem odpihnili z enim cesarskim policijskim dekretom, tako da je izginil z odra kot duh s spiritistične seance.
Neozdravljivi fantasti, ilirci, so se spremenili v »jugoslavenstvu-jušče« romantike, liberalce, brezkompromisne pridigarje narodne enotnosti. In ko je Kukuljevič, eden najvidnejših leaderjev hrvatskega liberalizma v oseminštiridesetih letih v svojem članku ((Kakšna mora biti naša politika sploh«, ki je bil objavljen v časopisu »No-vine dalmatinske, hrvatske in slavonske« 20. aprila leta 1848, orisal politični program gibanja, so bile to že teze z vsemi jasnimi obrisi sodobne politične koncepcije.
«Ne bomo trpeli gospostva nobenega naroda niti jezika, niti stale-ža in vedno bomo solidarni s tistimi ljudstvi in staleži, ki jim bo grozil pogin in bi mogli izgubiti svojo narodno ali politično svobodo ali pasti pod jarem drugega naroda ali staleža.«
Na tistem političnem plesu okostnjakov, ki se je tako tragično končal s polomom vsega gibanja iz oseminštiridesetih let, Je bila to ena zadnjih jugoslovanskih davorij (bojnih pesmi), toda ne bosta pretekli niti dve leti ko se bo ponovno pojavila dunajska policija s cesarskim dekretom, s katerim se prepoveduje vse, kar nosi jugoslovansko ime in tako bodo nastopila desetletja bednega in dolgotrajnega nokturna vse do avstrijskega potoma leta 1918.
• * *
V teh dolgih in krvavih šestdesetih letih (1848 do 1918) se je marsikaj zgodilo. Nastala je ((kneževina Srbija« kot suverena država, ki bo kot ((kraljevina« razširila svoje meje in se obnašala normalno kot vsak državni organizem po načelu «ragione dl stato«, po liniji svojih lastnih državnih koristi in vkorakala bo v Makedonijo in San-džak ter se zedinila s Črno goro ter se poskušala po možnosti prebiti do svobodnega morja. To glavno politično linijo srbijanske državne politike bo spremljala tudi njena inteligenca v strankarskem, političnem smislu vse do Slivnice, do srbsko-turške vojne leta 1912, do Bregalnice 1913, do prve svetovne vojne 1914 in do zmage leta 1918.
Na političnem odru se je pojavila po Srbiji tudi kneževina Bolgarija, ki bo prav tako izvajala svojo državno politiko po znanem načelu «sacro egoismo della patrla«, od Slivnice do Bregalnice, do prve bolgarsko-srbske vojne leta 1915 in do druge bolgarsko-srbske vojne 1941.
• * •
Tudi pri Bolgarih, kakor pri Slovencih in pri Srbih, se je stvar razvijala po istem programu razdvajanja in dezagregadje. Ker pa je narodnost v glavnem jezik ln kot tak edino jamstvo nacionalnega dostojanstva narodne zavesti ln vseh Iluzij o politični in gospodarski svobodi, ker samo zaradi
jezika postane narod politični subjekt, so se bolgarska rodoljubna čustva pod turško oblastjo v prvi vrsti prebudila z zanimanjem za narodno pesem in pregovore, že konec 18. stoletja se javljajo prvi gramatiki na podlagi čistega narodnega govora a pojav grama tikov in vprašanja pravopisa predstavlja tudi pri Bolgarih začetek vseh drugih, ki jih prinaša prebujanje narodne zavesti v prvi naivni fazi, ki pa se pozneje spreminja v nacionalizem, v etatizem, v šovinizem, v brezkompromisno negiranje svojih političnih nasprotnikov, z eno besedo, v nacionalni egoizem, ki v imenu državne avtoritete z orožjem v roki zagotavlja svoje interese.
Povsem drugače kot zagrebški ilirski poskus, ki se je začel z negacijo svoje »materinščine« zaradi bratskega zedinjenja s sorodnimi narodi. Je šla bolgarska buditev narodne zavesti po nasprotni poti. Tudi Bolgari so začeli z lingvistiko na spodbudo Dobrovskega in Kopitarja, pozneje pa Kirjevskega, Homjakova in Aksakova, toda Ka-ravelov, ki se je prvi oddaljil od slovanofilstva ,nl več gledal na ta srbsko-bolgarsko-makedonski amalgam romantično, ker je bil bolj naklonjen resnici kot pa sanjač.
Medtem ko Kopitar (1838) kot stoodstotni zanikovalec hrvatskega jezika piše Vuku kot brezkompromisnemu zanikovalcu bolgarskega jezika: «Hab ich nicht zu erst die Bulgaren aus dem serbischem Kaos ausgeschleden, worin sle von Do-browski geworfen wurden.» (»Bolgarov nisem jaz prvi izločil iz srbskega kaosa, kamor jih Je bil vrgel Dobrowski»), je to pismo vzporedno z «Danico ilirsko« tudi za Bolgare zgodovinski datum, ker se tu pravzaprav prvič pojavlja definicija etnične in nacionalne posebnosti bolgarskega jezika, a z njo se odločno uničujejo vse ilirske hipoteze o jezikovni enotflosti Bolgarov, Srbov in Hrvatov. Lamenta-cije Sofronijevega »Nedeljnika« — «samo naši ubogi Bolgari nimajo daru, da bi se ločili od Grkov, Srbov in Vlahov in so zaradi tega potemneli v neznanju. Moramo jih izvleči iz te bede in pisati knjige v preprostem ljudskem jeziku« — so bile glavni motiv prvega bolgarskega lingvlstično-nacionalnega svitanja. Ker pa je Sofronij skoro vse svoje življenje živel v vzhodni Bolgariji, se Je nagnil k vzhodni govorici in pri tem poudarjal vzhod-no-bolgarsko narečje kot bolj elastično in prlkladnejše od zahodnega in tako so sofronij e vel z vzhodno-bolgarsko govorico označili konture in položili temelje bodočemu bolgarskemu književnemu Jeziku. Kot nasprotniki cerkveno-slovenske bolgarščine na podlagi staroslovenskega jezika, ki jih je pod rusko relakcijo vezal s Srbi, sicer niso zanikali, da staroslovenski jezik leksikalno in fonetično ne stoji na višji ravni od preproste ljudske govorice, toda pri ustvarjanju novega, sodobnega bolgarskega jezika Je igrala glavno vlogo politika; ta pa je morala s filologijo služiti izključno državnim in narodnim koristim. Tako so teksti Boteva, Karavelova, Vazova in Hri-stova imeli že Izključno bolgarski karakter.
* • *
Kot so Slovenci ostali zvesti Trubarju ln Prešernu in se za vedno ločili od »štajersko-hrvatskega narečja«, tako so tudi Bolgari vzeli svoje vzhodno narečje, da bi se otresli srbskega jezikovnega vpliva. Vuka so zavrgli prav tako Srbi, a zvesti so mu ostali samo Hrvati kot pristaši južne govorice v imenu književne in narodne enotnosti, ki so jo proglasili ilirci.
(KONEC)
Ruševine v eni izmed ulic v središču Taškenta, ki ga Je prizadel potres ............iniiiimmiiit..
ALI SE BODO REŠILI IZ GLOBOKE JAME
Sest speleologov od ponedeljka blokiranih v globini 380 metrov
Zaradi odjuge je sedanji čas neprimeren za raziskave jame - Eden od blokiranih jamarjev je ranjen
BERGAMO, 27. — Tudi danes so se nadaljevala prizadevanja za pomoč štirim jamarjem, blokiranim v Roncobellu v globini 380 m. Medtem ko so najprej poročali, da je kakih 20 jamarjev, ki so hoteli prvim štirim na pomoč, tudi ostalo v takem položaju, da niso mogli ne naprej ne nazaj, se je izkazalo, da ta vest ni točna, pač pa je na žalost točna neka druga. Dva člana pomožne skupine sta namreč dospela do blokirane skupine, a sedaj se tudi tadva ne moreta vrniti Temperatura je v jami precej nizka, vzpon pa baje jamarjem onemogoča nekak slap. Sedaj je namreč zaradi odjuge v jami dosti vode, medtem ko je najprimernejši čas za raziskovanje jame zimski čas.
Eden od jamarjev je ranjen — baje ima zlomljeno nogo — in govorilo se je, da je med blokiranimi jamarji tudi neki zdravnik. Pozneje se je ugotovilo, da med njimi ni nobenega zdravnika.
Jama je v Roncobellu v gornji Brembanski dolini. Jamarji niso domačini iz Bergama temveč pripadajo jamarskemu društvu iz Bologne. Prišd so semkaj prvič že 19. marca in pozneje še za veliko noč. Z domačimi jamarji niso hoteli stikov, čeprav so prav ti najbolj izvedeni in jamo najbolj poznajo, zlasti duhovnik Rocco Zambelli, ki je 1. 1953 jamo odkril in jo večkrat preiskal.
Jamarji, ki so sedaj v globini 380 m, so: 21-letni Lino Lenzi, 23-letni delavec Giordano Bambucci, 23-letni uradnik Lelio Pavanello, 20. letni študent Giancarlo Zuffa, 20-letni uradnik Sergio Orsini in 22-letni študent Giangaspare Zuffa, ki pa ni sorodnik Giancarla, ki je ranjen. Giancarlo je pred leti izgubil brata, ki se je ubil pri nekem plezalnem vzponu v hribih.
Težko je reči, ali bo mogoče pra. vočasno pomagati blokiranim jamarjem. Jama je namreč polna ne-
imiiiMiimuiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiHHiMiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiMiuiiiiimm
Življenje v Taškentu se hitro normalizira
uzbekistanske republike še dan ali dva.
Medtem se Je v Taškentu življenje normaliziralo. Javne služnosti redno delajo in telefonske zveze ter električna mreža mesta so bile skoraj popolnoma obnovljene. Več tisoč oseb, ki so ostale brez strehe, nameščajo v novih zgradbah, ki bi morale biti po načrtu izročene mestni občini 1. maja. Od 1.500 do 2.000 oseb je prebilo noč na postajah za pomoč, ki so jih organizirali na odprtem; to je bilo mogoče zaradi mile pomladanske temperature.
Sovjetski časnikarji, ki so v Taškentu, potrjujejo, da se število žrtev od včeraj ni povečalo in da je večina lažje ranjenih že zapustila bolnišnice.
Ni pa točno včerajšnje sporočilo, da je bil najbolj prizadet stari del mesta, temveč center, kjer je bila večina poslopij zgrajena po revoluciji. V tem delu je bilo še tudi dosti enonadstropnih hiš, iz ilovice, ki so se skoraj vse zrušile'. Majhno število žrtev si je razlagati s tem, da Je bil material, iz katerega so bile zgrajene te hiše, zelo lahek.
varnosti. Večinoma Je silno ozka in rovi večkrat niso bolj široki kot 40 cm.
Ko so tisti člani bolonjske skupine, ki so ostali blizu površja u-gotovili, da sami ne bodo mogli pomagati jamarjem v globini, niso marali delati posebnega alarma in so najprej telefonirali svojim tovarišem v Bologno. Od tam so tudi najprej prispeli drugi jamarji, ki naj bi blokiranim pomagali. Domači jamarji iz Bergama so za nesrečo izvedeli šele včeraj in so se takoj stavili na razpolago, vendar so jih jamarji iz Bologne zaprosili za sodelovanje pri pomoči šele pozno zvečer.
Nerodno Je to, da celo zavoji z živili, ki jih hočejo od zgoraj spustiti do blokiranih jamarjev, do njih ne pridejo.
MOSKVA, 27. — Danes dopoldne se Je v Moskvi zvedelo, da bosta Leonid Brežnjev in Aleksej Kosi-gin, ki sta včeraj prispela v Taškent, brž ko sta zvedela za potres v tem mestu, ostala v prestolnici
Zadar Je eno izmed najstarejših naselij na vzhodni jadranski obali Slika Je ilustriranega lista ((Revija«, ki ga izdaja časopisno podjetje Borba. Četrta številka ((Revije« je delno posvečena (na bar-vih straneh) srednjeveškim rokopisom in bo s tem zbudila zanimanje zlasti v znanstvenih krogih'. Ni-
kola Polak je napisal članek Za-darske sunčane vizije. Slede članki, ki posegajo na področje zdravstva, zunanje politike, univerzitetnega šolstva. Zanimiv je sestavek (toda mnogo prekratek) Lole VuJo-ševiča I njima pripada pobeda, ki govori o 40.000 Italijanih, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem
V Mehiki neredi na univerzi
MEHIKA, 27. — Pod pritiskom visokošolcev so včeraj podali ostavko rektor nacionalne univerze Mehike Ignacio Chavez in 23 dekanov raznih fakultet. Več tisoč visokošolcev je včeraj zasedlo univerzo v Mehiki, ko so zvedeli, da so uslužbenci univerze praktično zajeli njihovo 15-člansko delegacijo, pooblaščeno za pogajanja z rektorjem in dekani. Potem ko so napadli in izropali zgradbo rektorata, so rektorja praktično napravili za ujetnika, ki se je po šestih uran odločil, da odstopi. Pri neredih je bilo več oseb ranjenih.
Spor med univerzitetnimi oblastmi in visokošolci je nastal že več kot mesec tega, ko so začeli študentje prava stavkati, ker je rektorat zavrnil njihovo zahtevo za izredni rok izpitov. Gibanje se Je nato razširilo na druge fakultete, kjer so študentje začeli stavkali iz solidarnosti.
Tako Je sedaj univerza v Mehiki, ena na j več j ih na svetu, v rokah študentov, ki grozijo, da «se bodo upirali do smrti« vsakemu poskusu oblasti, da bi spet prevzela kako kontrolo. Zgradili so barikade, za kar so uporabili tudi avtobuse, da bi preprečili policiji in vojaščini, da bi prišla v notranjost univerze. Na vsakem vhodu so skupine visokošolcev, ki kontrolirajo dokumente, vsakogar, ki hoče vstopiti. Policija, ki Je v pripravljenosti, stoji izven univerzitetne ograje in doslej še ni skušala priti na univerzo. Na podlagi latinsko-ameriške tradicije namreč civilne oblasti ne morejo vstopiti na univerzo.
šil del sosedne kleti, vsa pralnica nad kletjo, mesarija, ki je poleg pralnice, in še tla nekaterih pro štorov v prvem nadstropju so bila močno poškodovana.
h nji tj e ^ tjlptlnli&CG
*
v
glnbbu ^ bUltn't-btvn

Onečašeen
partizanski spomenik
ANCONA, 27. — Neznane osebe so preteklo noč onečastile spomenik partizanom v kraju Borgo Rodi. Na več mestih spomenika so bili sramotilni napisi. Kvestura vo-
Določen je že program «glasbenih tednov« v Stresi STRESA, 27. — Glasbeni tedni v Stresi, ki so se z naraščajočim uspehom uveljavili med najbolj u-glednimi glasbenimi festivali, se bodo letos že petič ponovili. V letošnjem letu bodo ti tedni od 27. avgusta do 26. septembra. Na otvoritveni večer bodo v gledališču Kongresne palače izvajali Beethovnovo Misso Solemnis, ki jo bo izvajal veliki nemški ansambel:	filharmonični	orkester
Pfalza in zbor sv. Cecilije iz Frankfurta. Dirigiral bo Teodor Sgel, pevci solisti pa bodo Agnes Cibel, Marga Hoffgen, Theo Altmeter in Franz Crase. Dva dni pozneje bo prav tam nastopil Angleški komorni orkester. Potem bo imel 31. avgusta recital pianist Svjatoslav Richter. Sopranistka Elisabeth Schvoarzkof bo 5. septembra pela Schubertove, Schumanove, Straussove, V/olfove in V/olf-Ferrarijeve pesmi. Pod vodstvom dirigenta lla-vazzenija bo 13. septembra nastopil orkester florentinskega majskega glasbenega festivala. Za zaključek pa bo imel 26. septembra recital violinist David Ojstrah v sodelovanju s pianistko Frido Bauer. V razkošnem salonu gobelinov v boromejski palači na Isoli Belit bo tudi letos nekaj koncertov komorne glasbe. Violinist Hennjk Szergng bo igral 3. septembra, duo Mainardi-Cecchi 8. septembra ter harfist Nicanor Zabaleta pa 15. septembra. V cerkvi sv. Ambroža, ki je pred kratkim dobila nove orgle, bo imel 21. septembra koncert organist Fernando Germani. Novost glasbenih tednov v Stresi pa bo tudi nastop mladih koncertantov, ki so zmagali na raznih mednarodnih glasbenih natečajih. Tako bo 6. septembra nastopila francoska violinistka Clai-re Bernard, ki je dobila prvo nagrado na natečaju «Enescu» v Bukarešti 1964. Sest dni pozneje bo nastopil severnoameriški pianist Frangois Joel Thiollier, ki si ie osvojil prvo nagrado na natečaju «Viotti» v Vercelliju 1964 in končno bo 17. septembra igral ruski violinist Jean-Jeacques Kantornv, ki si je osvojil prvo nagrado na natečaju «Pagccnini» v Genovi 1964.
Informacije ZKPOS
Zveza kulturno prosvetnih orsjj nizacii Slovenije izdaja nekak ten (v ciklostilu); imenuje se J formacije. V 12, številki teh formacij so objavljene naf**"? nejše misli posameznih udele ^ cev pogovora o likovni vzgoji, je bil v Slovenjem Gradcu razstavi umetnosti in likovne javnosti mladih v Sloveniji. javljene so tudi Repertoarne ^ vice. To so kratka poročit« dramskih delih za informa ^ raznim dramskim skupinam-se namreč lahko vsaj nek -orientirajo ob navedbi števila ^ ških in ženskih vlog, prizoru £ pa kratke vsebine dela. pra , pa bilo. če bi bilo novem kje in kdaj je bilo delo V veniji že uprizorjeno.
France Brenk
Filmska potovanja
Naslov bo morda koga zaO^č da si pod knjigo Franceta Br • Filmska popotovanja,- Preds7\^ delo o filmu. Toda ko bo začel prebirati, bo takoj j da je o filmu v knjigi prav*aP' malo govora, pa čeprav jo le. pisal profesor za zgodovino 1 na ljubljanski Akademiji za 1 radio, film in TV- g.
zveze s i ni.
Str0fc<hU i(
veliko potoval po svetu,
kot jugoslovanski delegat na ^ nih festivalih, konferencah-
tem je seveda veliko videl, v , slišal, se razgovarjal s fU™* . $ ljudmi vsega sveta, kulturnim . javnimi delavci pa tudi z na ^ nimi, preprostimi državljani-ker je Brenk človek peresa, sih precej zajedljivega Peresa\t-s svojih poti napisal popoln ^ ležke. potopise, razmišljanja,, znanja ali kakor pač že ime' ■ njegove sestavke.
dališče, veda brez
popolne
mom knjiga vendarle Brenk je kot filmski
peloirl> rt
di preiskavo.
mummniiiniiniimiiiiiiniiiiiiiiiiiiTnimiTTTrT—.*****.»»■»»»■■»»■■»»■»■■■MMummimimimiimmn
Izgubljeno letalo z 49 osebami
LIMA, 27. — Ministrstvo za letalstvo Je potrdilo, da je treba imeti za izgubljeno letalo «Constellation» letalske družbe »Lansa«, čeprav še niso našli razbitin letala. Iz Lime Je letalo odletelo ob 12.04 ln bi moralo ob 14,30 prispeti v Cuzco. Zadnja vest o letalu se nanaša na čas poldrugo uro po poletu, ko Je bilo letalo v bližini Ayacucha. Letala ln helikopterji ga iščejo po neprehodnem predelu And, kamor je gotovo treščilo.
Na letalu je bito 43 potnikov ln 6 članov posadke. Večinoma so bili vsi iz Peruja. Nekaj pa Je bilo tudi tujcev, in sicer pet Američanov (med terni neki pilot), trije Nemci, dva Švicarja ter po en Kanadčan in Spanec. Tl so bili skoraj vsi na turističnem potovanju.
boju Jugoslavije. Objavljena J* tudi kratka novela Saše Petroviča. Milica Deretič Je napisala sestavek Črni Djordje (to je Cmi Jurij ali Karadjordje). Dokaj obširno so prikazane planine (Julijske Alpe). Vsa revija je polna zelo lepih foto-grafij.
Nezgoda princese Ane
LONDON, 27. — V Buckingnanm-ski palači so danes sporočili, da si Je princesa Ana na lovu v grofiji Oxford zlomila nos. Zvedelo se Je, da Je princesa Ana, ki ima 15 let, padla s konja med skokom čez neko oviro. Potem se je vrnila domov. Včeraj zvečer pa jo je eden izmed dvomih zdravnikov pregledal ter ugotovil zlom nosne kosti.
Korak naprej v boju proti raku?
NEW VORK, 27. - Ugotovitev virusa, ki povzroča raka, bo morda že kmalu mogoča. Tako je sporočil ravnatelj nacionalnega inštituta za rak Kenneth Endicott v poročilu, ki ga je predložil neki podkomisiji predstavniške zbornice, ki študira položaj te bolezni v državi. Endicott Je še izjavil, da so se smrtni primeri zaradi raka v ZDA znatno pomnožili, in to v takem ritmu, kakršnega prej še niso zabeležili.
OTTAWA, 27. — Kanadski minister za poljedelstvo Greene Jo danes sporočil, (la so nekateri znanstveniki njegovega ministrstva odkrili nov močan antibiotik. Nova snov, ki so jo imenovali «myxin«, se zdi primerna za uspešno uporabo proti mnogim boleznim, vendar še ni bila uporabljena na človeških bitjih. Vzorci antibiotika so bili izročeni za poskus preiskovalnemu inštitutu za raka na univerzi v Saskatchewanu.
Palača v nevarnosti da se zruši
MILAN, 27. — Neko desetnadstropno palačo, zgrajeno pred tremi leti na Ul. Giovanni da Cermena-te 36, so danes ponoči izpraznili, ker se je bilo bati, da se zruši. Oblasti so,dale takoj izprazniti palačo, v kateri je stanovalo 48 družim. Okrog poslopja pa so postavili agente policije in karabinjerje, ki preprečujejo radovednežem, da bi se preveč približali. Du*es zjutraj Je 130 prebivalcev palače prišlo pogledat, kaj se Je zgodilo z njihovo hišo ponoči. Na videz so zdi palača nedotaknjena, toda znotraj so se v stenah odprle široke razpoke in po mnenju tehnikov ne bo mogoče hiše popraviti.
Posebna komisija Je potem stavbo preg • ala ln ugotovila, da le ni take nevarnosti in tako se Je večina stanovalcev spet vselila v svoja stanovanja. Samo šest družin, ki so stanovale v drugem in tretjem nadstropju se ni moglo vrniti, ker so njih stanovanja le preveč pokvarjena.
MILAN, 27. — Močna eksplozija v neki avtomatični pralnici Je povzročila sicer za okrog 100 milijonov škode, vendar sta bili samo dve osebi ranjeni. Kotel v kleti poslopja je iz neznanih 'azlogov eksplodiral, pri čemer se Je zru-
«Prijazne» ženske
DŽAKARTA, 27. - V neki oddaljeni deželi zahodnega Irlana so odkrili rod žensk, ki ugrabijo m<> ške in jih potem, ko so jih prisilile k seksualnemu odnosu, ubijejo. Te ženske pobijejo tudi vse moške novorojenčke. Glasilo ob» roženih sil, ki o tem poroča, pravi, da je komandant policije general Hadjl Suhandi izjavil: «To dokazuje, da je še del naše dežele, kjer Je prebivalstvo še res nazad njaško«.
V Italiji imamo tudi pakistanske cigane
ANCONA, 27. — Cel rod pakistanskih ciganov Je ustavila ankon-ska policija v zvezi s tatvino pri nekem razdeljevalcu bencina. Rod — kakih 20 oseb — potuje z av-
tomobili, med katerimi je tudi neki »fiat 2100». Prav na tem avtomobilu, ki ima evidenčno tablico iz Genove, in na nekem avtomobilu francosko evidenčno tablico, so agentje našli številne zlate predmete ter majhne radijske aparate, kar vse je dvomljivega izvora. Ti pakistanski cigani so v Italiji že okrog pet mesecev in njihovo dovoljenje za bivanje v Italiji je zapadlo.
10-letna dečka sta utonila
VIDEM, 27. — Splošno sožalje Je po vsej Furlaniji povzročila smrt dveh 10-letnih dečkov, Carla Can-taruttija in Maura Peilizarisa, ki sta včeraj popoldne utonila v majhnem Jezercu blizu Castionsa, ko sta se kopala Pri nesreči ni bilo nobenih prič. Verjetno je rre-ba iskati vzroka za nesrečo v dejstvu, da je bila voda zelo mrzla
RIM, 27. , — Dve osebi, najbrž brat in sestra, sta izgubili življenje pri Palidoru. Peljala sta se z neko »lanclo aurelio« proti Rimu, pa sta na nekem ovinku V. Aurelie trčila v neki tovornjak, ki je vozil v nasprotni smeri. Oba potnika je iz avtomobila zagnalo na asfalt in bila sta takoj mrtva.
Ugotovilo se Je, da sta bila ponesrečenca res brat in sestra, sta. ra 24 in 26 let. Stanovala sta v Rimu in brat se Je peljal po sestro v Ladispoli, kjer je bila ta profesorica matematike, da bi jo peljal domov v Rim.
propaganda in tistemu, do se dokoplje sam po opa< sveta okoli sebe in po razg1 z navadnimi ljudmi. Tako s° stali njegovi potopisi iz
jemo
jih poznamo že iz	objav	f
vialnem tisku, ki pa zdaj sei(nij Ijajo bolj ali manj zaokro* y knjigo s filmskim naslovom; ^ teh svojih potopisih, beležka razmišljanjih seveda	Brenk	P
tudi o filmu v deželah,	Jf
hodil, toda tudi o	/ilmti-	j
pa je njegova pripoved posW ^ vsemu, kar vidi okoli sebe’ett, mu, kar spoznava v tujem s^ tistemu, kar mu servira ura
u
zovtflr ovCF* 10
y . u
Ita%
letu 1956, potopis iz RomU potopis iz Oberhausna in na ^ cu namesto potopisa še ra2'Ll-Ijanje o domačih, predvsem ^ turnih problemih. Vmes P° p Brenk še o Švici, Parizu naju.	..	ji)
Brenk je predvsem duhom® f zajedljiv publicist, ki se nam ^ tej knjigi kaže tudi kot os*el^jj kritičen opazovalec življenja 0 , sebe. Zato se ne zadovoljafij | površnimi ugotovitvami, in k ^ se njegove bežne beležke c včasih površne, tako nam k koncev vendarle dajo podobo , jega sveta, ki v celoti zaživi P j nami; in ta podoba je vse P ^ kot plitva. Brenkova Podob‘Lp0‘ se nam kaže iz njegovih vedi o tujem svetu, nas ve ^ tudi sili k razmišljanju,
Brenk je močno močno kritičen do tujega sveta in ^ čen do naših razmer ter ao 4 mega sebe. Pri vsem tem y Brenkovo pisanje ne samo a o.
tudi izredno f
plast’/w„
vito. temveč bano, mestoma tudi Tako nam strani kar izpod oči in
same .»
pred nami *,sta' —
podobe tujega sveta z zu"“Znl, videzom in notranjim 0ist ^ ne da bi se pri tem zavedo^, pravzaprav beremo samo Ce bi k temu dodali še nost Brenkove pripovedi, P° [ejj smo dovolj povedali o kva_j0. knjige. Seveda ni to kako Pvjjj pisno odkritje tujega sveta■ ^ ne kako temeljitejše delo 0 n0
deželi, kot na primer
neri*'
izšla Bratkova knjiga o -Je pa to vendar zanimiva knl’nt katere branja najbrž nikomuf ^ bo žal. Pa čeprav so morda ^ katere stvari danes že malce aktualne.
Sl. B"'
Po dolgem bivanju v Evropi se je Erich Maria Remarque vrnil v ZDA g transatlantikom ((Raffaellom«. Z njim je potovala njegova žena Paulette Goddard, ki Je bila s Charliejem Chaplinom igralka v nepozabnem filmu «Luči mesta«. (Chaplin je film tudi režiral.) Čeprav se Je Erich Maria Remarque rodil v OsnabrUcku v Nemčiji, je pozneje prevzel ameriško držav-
Bil Je že z 18 leti »; jo vojni in imel je
usP*"
ljanst.vo.
let, ko je dosegel velikanski d ^ s slavnim romanom «Na nič novega«. Seveda je moral P^j, nacisti zbežati in se je zatekel ~ prej v Švico nato pa v ZDA- ^ den sta se zakonca odpelja'9, ^ Ju pozdravili predstavniki ^ »Italia« ln mnogi prijatelji-
Četrtkova \
Jnela sta is.000 dolarjev, ven-if r>:Sta m°Qla potrošiti niti cen-I -naeioijjo sta denar po mizi in
dala ^ 'n UTe sedela ter 9a ^le'
' Odšel bom! — je nenadoma Phil Renick.
všhite^r1? ~ ^e vPra^al DavV
j Kupil bom nekaj sendvičev 'a^n',ce- Malo si moram preidi kosti...
m7t da je to zares pa-rr°»°? Ne smeš pozneje dolžiti
nr-an te, ■se li kai PTiPeti’ ~ ?e
- o-ovoljno mrmral Davy. — Menki „WSi Pozahil na tisto žensko, ... aju ie videla in ki jo policija dobro varujc?
se'	SQi san? dobro veš. če
bodn^' ,cai zP°eti’ tudi tebi ne (jjj Prizanesli. A kar zadeva našo bodi brez skrbi in prepusti
Var meni.
Pa	ie samokres iz žepa in
n.PreBledal. yse to so bile kret-PostTVe9a Profesionalca, in to je f.„ 0 Dnvi/ju zdaj povsem jasno, je iv? S° bUe polne otrok Phil ovirni"1 °tro!ce rad, ker so vedno So" ! Policijske akcije. V ušes’h besed1 vedno zvenele Davgjeve menJ' <<Ne smeš pozneje dolžiti tako “ ^Pomnil se je, kako se njun vn^„e,}osfavni in dobrt načrt ni p cv do popolnosti, i ^ Ksew sta imela neprijetnost cei	blagajnikom ki je pre-
iSr-A?Sa okleval, preden jima ie Vreti b-enar. Toda —- prijetno k0r zzenje: dobila sta več, ta-umak v pričakovala. A ko sta se biti n’ a' ?e morol Davy upora-je enl^okres. Nekega moškega rirten?1 Z dvema kroglama. Je bil fse°n pbilu je bilo to pravzaprav Us° Za oba bi bil to popoln
Priče
tlej ^enske nista videla vse do-je na° Je bilo že prepozno. Stala in je ulici Prav nasproti banke čednaVSe v‘dela. To je bila neka zagiZnflavolaska- Ko jo je Phil je onJ!' se ni niti ganila. Mirno riiicvad°i)ala' kako je bančni urad-pa s . P°d Davyjevimi streli, nato ialje Obrnila in odšla. Tu se C'e bjni dalo ničesar več storiti.
OPozori,Stre!)ala nanj°- bi s lem tv,, rila nase in povzročila ne-
senzacijo.
mrebn0
Phil e« •
kupu č Je ustai d Pri kiosku in ke je ha?ni/c- Zgodba o ropu ban-ni. v ,! a natisnjena na prvi str,i-laska °T Je Pričakoval, je plavo-°Pis r>VSe mdela. Dala je točen
drob^odka in oseb	do po.
je kuni, °P‘sa!a vso akcijo. Phil V kotel sendviče in se nato vrnil
t 'e takoj segel po časniku. Ta d bova storila zdaj, Phil? Tavnr,.,0 n°ju bo pripeljala r.a-
~~ Lvod veiala-
mimo !C se ne vznemirjaj! — je bom i°a?ovoril Phil. — Z njo
Toda
opravil...
kako? Prav gotovo je
ves čas pod policijskim nadzorstvom.
— Dejal sem ti, da se ne vznemirjaj! Imam načrt. Ti mi moraš samo zaupati. Sicer pa ne pozabi, da zdaj ne bi bila v taki kaši, če ti ne bi bil streljal. Torej, da se razumeva: zdaj bom odšel, a ti boš ostal tu. Nikogar ne puščaj v sobo!
— V redu Phil, ne preostane mi nič. drugega, kakor da ti verjamem.
* * *
S taksijem se je odpeljal do Sedme avenije. Kmalu je našel hišo, ki jo je iskal: veliko prodajalno izgotovljenih oblek.
— Govoriti želim z Martyjem Hirschem... — je dejal Phil tajnici. — Povejte mu samo, da želi Phil govoriti z njim in da je zadeva zelo nujna.
— Pozdravljen Phil... — je zamrmral debelušast človek, ki se je kmalu zatem pojavil. Bilo mu je videti, da tega obiska ni posebno vesel.
— Zdi se mi, da si pozabil na starega prijatelja, a to zdaj niti ni tako važno. Dal mi boš, kar potrebujem, pa bom takoj spet odšel.
— A kaj naj bi bilo to?
— Potrebujem policijsko uniformo.
— Toda jaz,.. Poslušaj, Phil...
— Marty! Ne moreva se tu mnogo prepirati in izgubljati čas. Meni je uniforma potrebna in ti mi jo moraš dati!
— Dobro, nikar se tako ne razburjaj! Dal ti bom uniformo, toda da veš, revolverja nimam.
Phil je dobil lepo policijsko uniformo Poslovil se je od prijatelja in stopil z zavojem pod pazduho na ulico.
Pripeljal se je s taksijem do mesta, kjer sta z Davi/jem pred nekaj dnevi oropala banko. V kratkem času je spoznal, da ie v vsej okolici kar mrgolelo policajev. Posebna še pred hišo nasproti banke, kjer je stanovala tista usodna plavolaska. Phil je odšel v majhno restavracijo nedaleč od banke.
V lokalu je bilo le malo gostov. Stopil je proti sanitarnim prostorom in si v njih oblekel policijsko uniformo. Svoja civilno obleko je zavil v paket in jo vtaknil v košaro za odpadke. Nato je stopil na ulico.
Prišel je do policajev, ki so stražili pred hišo plavolaske.
— Dober dan, dečki! Ali ste morda ■videli weberfa?	.. t
Weber je bil detektiv, s' katerim je imel Phil že nekajkrat opravka.
Ne, ni ga tu. Bo tudi on prišel?
— Da, bila sva skupaj na postaji, ko nama je šef rekel, naj obiščeva plavolasko. Weber se je gotovo spotoma še ustavil na do-
IIENRlf S LENAR

Mihec, alora tisti spomenik u Miljah so vendarle odkrili.
—■ Pej sej je biu vre odkrit? Sej ga je burja odkrila!
— Ja, ma zdej so ga pej odkrili prou uradno. Zatu ke burja nima pravice odkrivat spomenikov. Tu lahko nardi samo oblast ob prisotnosti zastopnikov vseh sort in vseh sort lepemi govorancami. Sele pole taka reč res vela.
— Ma kaku so pej odkrili? Sej niso jemeli kej odkrivat, ke je burja vre prej raztrgala tisto platno?
— E. so denili malo prej gor ano drugo in pole so pej odkrili. Sej ni taku težko.
— Ma vidi na, kašne probleme jemamo danes! Znaš, kej se meni nekam čudno zdi? De se pr teh diškoršah torte dosti govori od nacistov jn od rižjere, od via Gega jn taku naprej. Od vila Triste,' od tribunal špečial jn drugeh takeh rečeh pej rajše neč. Jn od naše režišten-ce, ke je začela vre leta dvajsti al dvajndvasti pej se kar mouči. Prfina mi ne govorimo dosti od tega.
— Ja, znaš, od tega u dani situaciji,. iz objektivnih razlogov jn zastran gotoveh obzirov ni oportuno preveč inzistirat,
— Orko, Jakec, ma govoriš torte na fino, taku, de r.eč ne zastopem. Ma jest be ti pove-dau an račun, ke sm ga te dni naredu. Kolko let je derau fašizem? Od leta dvajndvajsti do leta triinštirideset. Je biu tudi prej jn tudi pole an cajt. Ma zakone jn paragrafe je lahko delau samo u tistem cajti. Ce reč, de je blo
vsega vfcep '#najadv«a«ti .leg; Jn do konca vojske, leta petjnštirideset do leta šestinšestdeset, je ..tudi, , dvasti let, J n zdej pej .po-’ slušej: TJ anajndvajsti leteli ni biu naš parlament u stani odpravet ai poprave t tiste zakone, ke j*h je fašizem ^naredil u glih tolkem cajti! Glih uni dan so v Milani obtožli nekšne štedente zastran anga študentovskega časnika glih na podlagi fašističneh 'zakonov. Jn avokati jn juristi jemajo prfina prou. Zatu ke uani rečejo: «mi smo tle, de strimo rešpetirat zakon. Jn mi strimo rešpetirat tiste zakone, ke so zdej u velavi. Mi ne delamo zakonov. Kadar bojo drugačni zakoni, bomo strili rešpetirat pej tiste.« In ni kej reč.
— Znaš, kej je anbot reku aden? De je dosti lažje se kazat za kristjana pred ledmi, ko-ker res živet po Kristusoveh na.ukeh. Jn glih taku je dosti lažje govort od demokracije, ko-ker bet res ta pravi demokrat.
— Ja, ja, sej danes so vsi demokrati. Jn tudi nam Slovencam priznavajo vsi, da moremo do-bet vse, kar nam prtiče. Prfina liberalci.
— O ja! Samo tu ni prou jasno — KEJ nam prtiče. Tle pej ani pravejo taku, oni taku. Jn nanka tu ni prou jasno, K A D U je Sio-venc jn kadu N 1 Slovenc. Jn pole, se zna. de ni jasno, komi je treba dat, kap mu prtiče, jn komi pej ni treba dat, kar mu prtiče.
— Jn pole, ku rečeno, se ne moremo dent dekordo, kej nam prtiče.
— Ma, meni se zdi, de zdej mi prtiče an kvartin jn jest bom šou tle dol u špacjo. Greš z mano?
— Pej pejmo!
KOZMONAVT LEONOV "JJA PREDAVANJU V PARIZU
»k -rž	1 - i
mr a	Ip	k
Na luno prej kot se je sploh mislilo?
PARIZ, 27 — Polet človeka na
Luno bi še mogel uresničiti še prej, kot se v splošnem računa. To je v bistvu glavna misel, ki jo je povedal sovjetski kozmonavt Alelcsej Leonov, ko je sinoči govoril na sedežu UNESCO v Parizu. Danes se bo Leonov vrnil iz Pariza v domovino.
Sovjetski kozmonavt Leonov je gornjo trditev podkrepil z navajanjem primerov in izkušenj s sovjetsko sondo «Luna 9», s čimer je bila dokazana možnost mehkega pristanka na Luni, ter izkušnjami številnih «simuliranih poletov«, ki so jih izvedli doslej v sovjetskih laboratorijih. Ti poskusi, je rekel Leonov, dopuščajo optimizem glede pošiljanja človeka na prirodni satelit Zemlje.
«Prvi pešec vesolja« kot tudi pravijo Leonovu, ki je prvi stopil iz vesoljske kabine in ostal v vesolju 20 minut, je prispel v Pariz 11. aprila In prebil v Franciji 17 dni. V tem času je obiskal veliko francoskih mest, kjer je imel predavanja o vesoljskih poletih.
modni kotiček
.......Kakšne bomo
za zahtevnejše primere
čeprav so se ženske že začele vdajati nasvetom in idejam nove mode za letošnjo pomlad, poletje in jesen, ki zahteva rezke in ostre linije tako v kroju kot v barvnih kombinacijah, so se odločno uprle misli, da bi morale ostati pri geometričnih likih in črtah tudi za večerne priložnosti. Če bodo morale biti podnevi brez vseh tistih atributov, ki so pripomogli k njihovi lepoti, ljubkosti in ženskosti, potem hočejo vsaj za večerne priložnosti pridobiti vse tisto, kar jih dela privlačne, elegantne in ženske.
Modni eksperti so pravilno doumeli žensko miselnost ter so tej prilagodili tudi dnevno in večerno modo. Za šport, službo, izlete dom in sploh za vsa dnevna opravila so izdelali le modele geometričnih oblik, izredno enostavnih krojev, drznih barvnih kombinacij ter so tem prilagodili tudi kreme in druga lepotna sredstva, ki imajo nalogo, napraviti obraz čim enostavnejši in čim manj naličen.
Vse drugačni so njihovi modeli za večerne priložnosti, h katerim spadajo seveda posebne kreme in druga lepotila, kot tudi pričeske, čevlji, torbice itd. Tem modelom ne manjka nežnosti, ljubkosti, ele-
(Nadaljevanje na 6. strani)
.......................................umi.......................
NA PODROČJU DINARIDOV IN JADRANSKEGA MORJA
.  , 1 ■   ■■■■ ■   ——     .	.- - —   
r.. v* .f'* W ^ M u%	jT	* f-
Obsežna in temeljita raziskovanja da bi se odkrila nafta
Kaj se skriva v globinah pasu vzdolž jadranske obale 1 - Od zahodnih predelov Slovenije do Črnogorskega primorja določenih 50.000 kvadratnih kilometrov za raziskovalna dela - Kje se nahaja prvih sedem vrtin? - Optimistično razpoloženje strokovnjakov
Nedaleč od vasi Komič, v bregu, ki se nahaja okrog poldrugi kilometer nad Punatskim zalivom na otoku Krku, bodo te dni začeli postavljati velike vrtalne naprave za iskanje nafte in plina. Delovno področje je že določeno, postavljeni so betonski temelji za stolp ter druge naprave. Konec maja ali v začetku junija se bo tu že dvigal' pnti nebu 42 metrov visoki stolp ogromne vrtalne naprave tipa «EMSCO», katere sveder l&hko prodre tudi nad 4 km v globino, ne glede na sestavo in trdoto tal, oziroma zemeljskih plasti.
Vrtalna skupina 35 ljudi bo na Krku — kot menijo — delala leto dni. Prebivalstvo Krka pa z velikim zanimanjem spremlja te priprave in čaka, ali morda res ne bodo tudi tu, na njihovem otoku, odkrili ležišča nafte in zemeljskega plina.
Sicer pa je na to vprašanje v
tem trenutku še težko odgovoriti. V zadnjih nekaj letih so v tem delu Jugoslavije bili opravili pomembna geološka, geofizikalna in druga raziskovalna dela, da bi se moglo proučiti globinsko sestavo slojev plasti ter odkriti takšne plasti, kjer bi se mogla nahajati nafta in zemeljski plin.
Področje Dinaridov obsega pas vzdolž Jadranskega morja v ši-. rini od 50 do 100 km, vključno tudi morje samo. Dinaridi pa so del velike sredozemske sinklina-le, na katere področju je že bilo odkritih več pomembnih ležišč nafte (na Siciliji, v Sahari, Libiji, na Bližnjem vzhodu). Ta pas v Jugoslaviji zajema okrog 70.000 kvadratnih kilometrov, ki ga smatrajo za potencialno področje morebitnih odkritij ekonomskih rezerv nafte ln zemeljskega plina. Glede na razne okoliščine je za ta namen bila določena površina okrog 50.000 kvadratnih kilometrov, raztezajoča se od za-
"" Umni, im       m m i,     ■"""■""■
OgjSKALI SMO UMETNIKA-INVALIDA V GREGORČIČEVI DVORANI
«Tu, na Brankovi razstavi, se človek nauči,
kako je treba živeti*
Kar mu je priroda na eni strani vzela, mu je na drugi nadomestila: neverjetno voljo do življenja, dela in ustvarjanja
Br»nko —
umetnik invalid — kaže, kako si pri delu pomaga
°stane J A Priroda nikomur ne JProtj	Ce je bila na-
*,arežltivo Kt>mu nekoliko preveč Jflte n? J® eni strani, ga pri-Jrugem® drUKi Ce pa je bila pri liriki?*eni str»ni bolj skopa, *ako drugaf^10 s cuSa nadoih«stiti
*WPr*viJ° mnogi in celo pridani T. Kovorijo o tako ime-jprugi kompenzaciji v prirodi. ?e,’i. 'no 0 navadi osebno priza-Wi dn ‘ i ženijo drugače in t.rdi-5 * vsai 0 tudi priroda krivična, !*,6*ntk'L!lno‘strans,ca' ker da posadi	yeIlkn da ‘n Jim Se
dhtge in ji zato zmanjka za
fojiieSn«Jn podobnee misli so mi ^ krt,??, Riavi, ko sem odhajal 'W0vi„, obisk k Branku Ra-?re8or&,,k!, sedaJ razstavlja v ? svete v , dvorani v Ul. Gcppa kušenj makete In Iz lastnih iz-bil v tem svojem rag-ifienitnJu. bolj na strani tistih, ki vična ’ri. Priroda ni vedno pra-aUdo’i,H včasih koga zares pre-' dil bi mu mOKia pri-Pravip ,, tolažiti, kaj šele pobe miv 'O Prirodoslovnem bi '"v r. verje't v njihovo trdi-
dija, ki si jo Je nekdo potiho požvižgaval. Bil je to sam Branko Radunkovič — umetnik invalid, ki ga je priroda tako hudo udarila, ki pa kljub vsemu ima v sebi toliko moralne sile, da ne toži nad seboj, pač pa te sprejme s prijetnim nasmehom in te najprej spravi v zagato, ker odkloni tvoje pa čeprav delikatno , izraženo tolažbd, nato pa te spravi še v dobro voljo, s svojimi domislicami in s svollm modrovanjem, ki pa nima nikakega prizvoka po tem, da bi bilo vzeto iz knjig, pač pa izhaja to modrovanje iz njega samega, iz njegove neverjetne življenjske In moralne sile.
Pravzaprav Ima Branko tudi zelo prefinjen čut
Komaj sva se pozdravila ln sem
i/UBNUm^otti a
Uanjemu nezanimanju ljudi za
'■'■ iji y pnrodi. In
*»m v teh rvishh pri-hie	ve dvorane,
irat
'hi
•6 ,ne ,
*a v.«. ’? 3T-et po,ir" dvom iz-
an 'vnt Or«**'
'0
J° pridala znana r.-.^lo-
njegove napore in pri svojem sta-
. Je«
omesti, kar je vzela)
nju vendarle loteva tega dela, ie dobesedno odvrnil.
i, Zjtatg, priroda nadoknadjujea,. (orirods nadomesti, kar je vzela), Icc.b! bir slutil, kot bi mi bil z obraza bral, da sem mlnutq dve prej razmišljal prav p tem..
In vendar Je bil Branko v tl. stem trenutku otožen. V očeh se
g-ntf* wai
sredno zaradi sebe. Ko je opazil, da sem spoznal, da Je obisk njegove razstave slabši, kot je pričakoval, Je rekel:
«Ko bi ljudje vedeli, koliko naporov sem vložil v to razstavo in da sem napravil 800 km poti, da bi Jim to pokazal, bi tudi oni našli trenutek časa in bi bili pripravljeni napraviti svoj kilometer poti od doma do mene. In tedaj bi se tu kar trlo ljudi, vseh slojev, vseh narodnosti, ne le tržaških Slovencev.*
Pa je bil Branko le za trenutek otožen, rekel bi raje užaljen. Ko Je nato v nevezanem razgovoru pripovedoval o sebi in svojih tam daleč v vasi Nova Bukovica blizu Podravske Slatine, le kakih 15 km od madžarske meje, je kar žarela iz njega volja do življenja, dela in ustvarjanja. Pravzaprav Branko sprpti preseneča. Ze pred dnevi, na otvoritvi razstave, Je občinstvu pokazal, kako on, invalid brez rok, zabija žeblje, žaga les, riše in piše. Sinoči pa je kar mimogrede, kot da Je samo po sebi razumljivo, povedal, da mu ni tuje niti pisanje na pisalni stroj.
«Do sto udarcev na minuto* — je še dodal.
«Kako, Branko, kato to?« «Enostavno, s kladivcem«.
«In vendar, kako in kdaj ste se vsega naučili, Branko. Pri vašem stanju, če smem tako vpra Sati? — sem s težavo izsilil iz sebe.
«Kar vprašajte, kar hočete, brez obotavljanja. Vedite, kompleksov ne poznam Kar se pa tega tiče, kako in kdaj sem se tega naučil, Je stvar zelo enostavna, razmer« so me prisilile, Pri mojem stanju Je ^človek primoran vaditi in spet vaditi, Začne se že kmalu v otro škjh letih. In danes smem reči, da sem premagal samega sebe, svoje težave, ki jih ni malo. Saj bolte razumeli. Nekaj, pravzaprav veliko sem vadil iz potrebe, povsem osebne potrebe, nato pa tu-
di zaradi osebnega zadovoljstva. Sicer pa mora dati človeku zadovoljstvo edino le delo.«
In Branka je bilo nato že težko ustaviti. Pripovedoval je o domu in prijateljih, ki jih ima veliko, zelo veliko. Govoril je o dobrih znancih, ki ga visoko cenijo in radi jemljejo v družbo, ker se rad z njimi zabava, ker rad družno z njimi ali sam zapoje, ker Je pač vedno vesel. Srečen je, ker ima veliko prijateljev povsod.
((Povsod, kamor sem prišel, šem si ustvaril prijateljstva, le tu, v Trstu še ne«, je zaključil to misel, ki jo je nato nadaljeval s tem, da ima zelo rad tudi otroke, posebno siromašne in pohabljene otroke, ki ga tudi Imajo zelo radi.
«Veste, če bi imel denarja, veliko denarja, bi odprl sirotišnico za otroke. Kar se lastnih potreb tiče, ne morem tožiti. Toda potreboval bi veliko denarja. V svojem kraju bi rad odprl dom za pomoči potrebne otroke s kakimi 30 posteljami. V svojem kraju poznam toliko otrok, ki bi je bili potrebni. Da vam odkrito povem, to je moja največja želja, ki pa se ne bo nikoli uresničila. To so le moje sanje« — je nekoliko prizadeto zaključil.
In ko sem ga gledal takšnega kot je, hkrati pa tako polnega življenja moralne moči in dejav-nozti, ki se med drugim kaže tudi v ceii zbirki maket samostanov, oerkva, vasi ln mesta, sem spoznal, da Je imel prav tisti obiskovalec njegove razstave, ki mu je v spominsko knjigo zapisal:
(dCako prepogosto krivično sodimo in cenimo svoj položaj in razmere. Tu se človek nauči, kako je treba živeti.«
Ko bi le v prihodnjih dneh prišlo v Brankovo «šolo» v Ul. dep-pa 9 čim več ljudi. To bi morda bilo tudi največje darilo, ki bi ga mogli dati Branku, ki bo v kratkem slavil svoj 25. rojstni dan.	FRANC UDOVIČ
hodnih predelov Slovenije do Črnogorskega Primorja, ki bo postopno raziskana, šele na osnovi teh raziskovalnih del bo moč zatem dobiti pravo sliko sestave tal, kot tudi glede možnosti obstoja nafte in zemeljskega plina.
Na področju Dinaridov so že bili izvrtali šest globokih vrtin, sedmo pa bodo napravili v kratkem pri.Komiču na Krku. Prva je bila izvrtana med 1. 1959 m 1961 pri vasi Murvica zraven Zadra. Tu so s svedrom prodrli v globino 4550 pi, pri čemer so naleteli na sledove nafte. Druga, ki so jo napravili pri Rovinju med l. 1960 m , 1962. sega 5w«lob»o 4300 m, a pa nafto niso npleteli. Tretja vrtina je rifc Visu, napravili so jo med 1,'* 1961 in 1963, dosegli globino 4000 m in naleteli na* sledove nafte v plasteh zelo zapletene geološke strugty-re. Na Olibu so med 1. 19Š3 ih 1965 navrtali zemeljsko skorjo 3900 m globoko, naleteli na sledove nafte in na večje količine zemeljskega plina. Prav to ‘je zatem spodbudilo k nadaljnjim raziskovanjem v smeri severozahoda, s tem v zvezi pa je bila tudi izbrana lokacija na Krku.
Marca letos so bila zaključena vrtanja pri Bora ji, nedaleč od Marine blizu Trogira. Vrtina je pokazala, da je to področje v določenem smislu treba izključiti iz nadaljnjega raziskovanja. Pred dvema mesecema so začeli vrtati šesto jadransko vrtino pri Pose-darju, severno od Zadra. Ta sodi že med natančnejša raziskovanja, ker je v tesni zvezi z že omenjeno vrtino pri Mvirvici, kot semkaj sodijo tudi tiste, ki jih bodo izvrtali na Dugem otoku.
Od vrtine na Krku tudi pričakujejo, da bo moč z njeno pomočjo natančneje določiti profil vsega tega področja, kot tudi, da bo na tej osnovi lažje odgovoriti na vprašanje, ali Je to področje dejansko perspektivno glede nafte in plina.
Tu je še treba omeniti raziskovalna vrtanja v Črnogorskem Primorju, ki se tu vrše že od 1. 1949; izvrtanih je bilo 13 vrtin, od katerih nekatere segajo skoraj 5 km v globino. Ugotovljene so bile manjše količine zemeljskega plina.
Vsa ta dela so, razumljivo, zelo draga, samo vrtanje pa je celo do štirikrat dražje kot je to primer v panonskem bazenu, kar Je tudi eden od razlogov relativne omejenosti njihovega obsega. Doslej je na področju Dinaridov in Jadranskega morja bilo izvrtanih 20.850 m, stroški v zvezi s temi deli pa so znašali okrog 5 milijard starih dinarjev.
Na koncu je treba še poudariti, da so strokovnjaki — dasiravno zelo previdni v svojih ocenah — vendarle v določeni meri optimistično razpoloženi kar zadeva odkritje nafte in zemeljskega plina na področju .Dinaridov ^in jadranskega pasu. Obstaja mnenje, da bi uspeh ne smel izostati, na kar še prav posebno navajajo pojavi nafte pri Murvici in na Visu, po drugi strani pa pomembne količine plina na Olibu.
Strokovnjaki so trdno prepričani, da ,je področje Dinaridov ln Jadranskega morja že danes moč smatrati za področje bodočega dobavitelja nafte in plina, vprašanje je odvisno samo od sredstev in časa, potrebnih za izpolnitev ustreznega programa.
Zelo čudna zgodovina slike «La Fornarina*
Restavratorji so ji vrnili prvotno podobo, vendar je še marsikaj nepojasnjenega
Ljubek obrazek, dve nagajivi očesi, bel madež lika, golo telo. In k temu še zelo lahka, skoraj neopazna tkanina, blesk dragocene zapestnice, čudoviti naborki, katerih eni so iz pristne tkanine, drugi pa iz težkega bogatega blaga.
Avtor te slike je Giulio Romano, učenec velikega Rallaella. Umotvor hranijo v * moskovskem muzeju za likovne umetnosti Puškin.
... Sliko «La Fotnarina«. so., prenesli v ta muzej iz velike galerije «Ermitage», kjer so jo hranili okoli sto let. Prej je ta slika pripadala neki znani zasebni u-metnostni zbirki. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je bila «La Fomarina« takšna, kakršna je danes. ko je prišla iz muzeja Ermi-tage. Tedaj, ko je bila še v Er-mitage, je bilo čudovito telo ('Fomarine.i prekrito s težkimi oblekami, njene rame in roke pa so bile pokrite z ne tako pro zornimi naborki, s kakršnimi so danes.
Kako je sploh prišlo nekomu ria misel, da obleka «Fornarine» v muzeju Ermitage ni njena prava obleka?
Sliko «La Fomarina« Giulia Ro-
mana so podrobno proučili, še posebej jo je temeljito analiziral ekspert za restavriranje starih mojstrovin P. D. Korin in umetniška analiza je omogočila vrnitev umotvora v nekdanjo izvirno obliko, kakršna je prišla izpod rok odličnega Raffaellovega u-čenca. Po tej analizi so se lotili dela
Toda radiogralška analiza je odkrila še kaj drugega. Med drugim so z radiološkim pregledom slike ugotovili, da je bilo to slovito platno razrezano na več kosov in nato ponovno sešito.
Kaj se je s sliko zgodilo?
Zanimiva :n hkrati do neke meje razumljiva je še neka druga posebnost. Glava in ramena slike «La Fomarina« so bile izrezane iz platna v nekakšni ovalni obliki.
Kdo je dvignil roko na to čudovito delo in ga razrezal na kose? Kdo je skušal zakriti goli del telesa z novimi, grobimi ne Romanovimi oblekami? Kdo iri kdaj je skušal «Fomarini» odrezati glavo?
Vse to in še marsikaj v zvezi s to sliko še ni razjasnjeno. Morda pa bo prišel dan, ko bo tudi to razčiščeno.
gance in lepote niti v tkaninah niti v barvah niti v krojih. Prav tako so zelo efektne večerne kreme, toniki, pudri, umetne trepalnice, rdečila in drugi lepotni pripomočki, ki v hipu spremenijo vsak obraz ter ga napravijo privlačnega in ljubkega.
Pričeske za večerne priložnosti so vprašanje zase, saj so tako bogate in še okrašene z umetnim cvetjem, pentljami, umetnimi biseri in drugim, da predstavljajo prave umetnine.
Celo pariški krojači, ki so šli v letošnji modi geometričnih oblik,
Modna hiša Ricci: obleke iz chiffona močno plisirana
vsemirske linije in op - art vzorcev izredno daleč, se niso mogli ubraniti privlačnosti noči ter so za večerne priložnosti izdelali serijo tako zelo romantičnih, nežnih in ljubkih modelov, da so očarali še tako zahtevne klientke in okuse.
Pariški krojač Cardin na primer je posvetil veliko pozornost izrezom. Njegove večerne obleke so izredno enostavnih krojev ter so spredaj gladke in brez izrezov. Tembolj bogati in globoki pa so zato hrbtni izrezi, ki skorajda ne poznajo meja. Dior je s svoje strani privlekel na dan modo naših babic, ki so nosile za večerne priložnosti bogato okrašene obleke. Njegovi modeli so vredni nasledniki teh oblek ter so polni gracije, mehkih linij in zelo nežnih barv. Eden izmed modelov, s katerimi je Diorjem hiša dosegla med svojimi klientkaml velik u-speh, je na primer enostavna obleka iz belega chiffona z majhnimi črnimi pikami, brez izreza z dolgimi rokavi, ki se končujejo v naborku. Edini okras je umetna roža, ki je pripeta na rami. Model je imel še večji uspeh zaradi tega, ker ga je mogoče brez večjih težav imitirati.
Tudi modna hiša Ricci se je odločila za zelo nežne večerne obleke iz chiffona, ki je v glavnem ves plisiran in ki le rahlo nakazuje zensko postavo.
Podobne modele so prikazale tudi druge modne hiše, le da so se ti mogoče razlikovali v barvah ali drugih podrobnostih.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov, pesmi; 11.45 Ansambla Privitera in Marcheselli;
12.00	Za smeh in dobro voljo;
12.45	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidb-skofr; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Dallapiccola: Partlta za orkester; 19.00 Pisani balončki; 19JU, pwada orkestrov; 20.00 •šport; 20,35 Z ital. festivalov;
21.00	«Nepomembna ženska«, drama
€ Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester Russo; 13.45 Simf. koncert; 14.20 P. A. Quarantotti Gair\biip.
Koper
7.15 Jutranja glasba; li.OO Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci;
11.45	Nove plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah: 13.40 Orkestri;
14.00	Glasba po željah; 15.00 Operetne melodije; 15.45 Slov. narodne; 16.20 Pojeta E Fitzgerald in L. Armstrong; 18.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL;
22.15	Ansambel Tonani
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav, 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola;
ČETRTEK, 28. APRILA 1966
13.30	Claudio Villa; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.30 Pevci; 18.10 Lisztove skladbe; 10.50 Montale o sebi; 20.30 Pisan spored; 21.00 Violinist V. Suk in pianist A. Ro-sohazki; 22.00 Politična tribuna.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9,35 Pisan spored; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevoi; 15.00 Plošče za poletje; 15.35 Baritonist A Carusi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija, 17.45 G. Eliot: «Adam Bede«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 20.30 Z mikrofonom v Materi; 21.40 Nepozabne pesmi; 22.10 Jazz
Iti. program
18.30 Ruska kultura; 19.00 Znanost: krvne grupe; 19.30 Koncert;
20.30	Revija revij; 21.20 Busoni-jeva umetnost; 22.15 Andričeva črtica; 22.25 Glasba danes.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 J. Magdič: Kra-ljiček in medved; 9.40 Lahka glasba; 10.15 Ansambel beograjske Opere; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Skladbe v raznih zasedbah; 32.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam
14.05	Dvorak; Serenada za godala; 14.35 Otroci so pripravili koncert; 15.30 Koračnice; 15.40 Ciril Kosmač: Domovina; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Literarni večer: Previharimo viharje; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Novi posnetki;
23.05	Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30 Sola; 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.55 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nastopa Johny Dorelli; 22.00 Politična tribuna.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 «Pot poguma«.
Jug. televizijo
10.00	TV v šob; 11.00 Angleščina 16.10 TV v šoli: Nihalo; 17.05 Poročila; 17.10 Rdeči signal — o prometu; 17.40 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18 45 Reportaža; 19.10 Za diskoteko; 19.40 Pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Aktualni pogovori; 21.10 Narodna glasba — Sarajevo; 21.20 Ekran na ekranu; 22.30 Poezija Tina Ujevtča.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pazite ,da bi vas vaši nasprotniki nenadoma ne napadli. Danes je najprimernejši dan za neko ljubezensko ponudbo
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaša moč je v treznem presojanju. V čustvenem pogledu nobenih novosti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Vaše zahteve naj bodo vedno Jasno in dosledno utemeljene. Zanesite se na tp, kar vam bo svetoval iskren prijatelj
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Odlično boste izpolnili svojo težavno nalogo. Deležni boste nepričakovanega priznanja
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ime-
HOROSKOP
li boste veliko srečo v vseh denarnih vprašanjih. Ne pričakujte velikih stvari od nekega srečanja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaš ugled v poslovnem svetu se bo povečal. Bodite obzirnejši do drugih.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Upoštevajte bolj konkurenčno moč svojih tekmecev. Popolno duhovno soglasje z bitjem, ki ga ljubite.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Premagajte svoj manjvred-
nostni čut. Še pred večerom boste rešili delikatno vprašanje.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nekoliko napeti odnosi v službi. Prejeli boste košarico, a ne jezite S6 preveč.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Danes bo sreča naklonjena v prvi vrsti vsem umetnikom. Prišlo bo do končnega razdora med vami in nekim sorodnikom.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Iz neke zagate se boste lahko rešili samo s pomočjo nekega tujca. Ne pretiravaj s svojo lahkožlvostjo.
RIBI (od 20 2. do 20. 3.) še naprej vztrajno branite neko svoje stališče. Ne posegajte v spore, ki se vas ne tičejo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.6, najnižja 17.4, ob 19. uri 20; zračni tlak 1013.2 pada, vlaga 54 odst., veter jugozahodnik 5 km na uro, nebo 4 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 28. aprila
Zivan
Sonce vzide ob 4.58 in zatone ob 19.07. Dolžina dneva 14.09. Luna vzide ob 11.03 in zatone ob 2.06 Jutri, PETEK, 29. aprila
Marina
SEJA UPRAVNEGA SVETA POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Odločna zahteva po prenehanju zaviranja prometa čez mejo
Brzojavke ministru za finance Pretiju, ministru za turizem in ministru za zunanjo trgovino
Včeraj se je pod predsedstvom odv. Terpina sestal upravni svet Pokrajinske turistične ustanove. Upravni svet je v zvezi z nedavnim valom protestov zaradi poslabšanja položaja na mejnih prehodih v tržaški pokrajini soglasno obsodil ta položaj ter zadolžil predsednika, naj vloži pri pristojnih oblasteh odločen in oster protest. Pozvali so ga tudi, naj od potuje čimprej v Rim, da bi seznanil ministrstvi za turizem in za finance o tem nevzdržnem položaju. Takoj po razpravi so poslali ministru za finance Pretiju naslednjo brzojavko:
• Zaviralni ukrepi carine na mejnih prehodih te pokrajine povzročajo resno škodo turističnemu in trgovskemu prometu čez mejo Ne da bi razpravljali o naravi samovoljnih ukrepov, se nam zdi primerno obvestiti vas o tem, da se ponavljaje pred mejnimi prehodi vrste avtomobilov, ki so dolge cele kilometre in morajo potniki čakati tudi po tri ure. Poleg tega protestirajo tudi ' tuji in domači turistij ki grozijo, da se bodo u-smerili drugam. Upravni svet tržaške turistične ustanove soglasno obsoja ta položaj in vas prosi, da takoj odločite, da se prekinejo carinske omejitve v interesu narodnega gospodarstva in preden postane škoda zaradi bližnjega začetka turistične sezone nepopravljiva.«
V podporo zahtevi ustanove so poslali podobne brzojavke tudi ministru za turizem, ministru za zunanjo trgovino in deželnemu odborniku za turizem.
Upravni svet je zatem sklenil, da se pridruži konzorciju za julijsko letališče ter da bo predložil ustrezno prošnjo za članstvo, da se pospeši spooolnitev in razvoj letališča v Ronkah, saj je e-dino učinkovito letališče v deželi.
Da bi podprl nekatere pobude tržaškega velesejma, je upravni svet prvič sklenil, da bo dal velesejmu določen prispevek. Nadalje je določil prispevke za razne prireditve, kongrese in razstave.
jinskega sveta. Kot smo že svoj čas pisali, je bil z dekretom predsednika republike od 13. tm. formalno razpuščen tržaški pokrajinski svet in je bila imenovana o-menjena izredna komisija, v ka tero so bili imenovani: za predsednika komisije podprefekt dr. Pasino, za člane pa odv de Gri-sogono, podpolkovnik Bellini, odv. S. Miani in dr. Frustaci.
V pričakovanju omenjenega predsednikovega dekreta pa je vladni komisar dr. Mazza takoj po dejanskem razpustu pokrajinskega sveta pred nekaj meseci imenoval za začasnega izrednega komisarja pokrajinske uprave podprefekta dr. Pasina, ki bo odslej dalje načeloval izredni komisiji. Izredna komisarska uprava bo trajala do prihodnjih pokrajinskih volitev,
ki bodo gotovo prihodnjo jesen skupno z volitvami za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Po nekaterih neuradnih vesteh bodo volitve baje v nedeljo 13. novembra letos.
Zborovanji KPI
Danes ob 12. uri bo pred ladjedelnico Giuliano zborovanje KPI, na katerem bo njen tajnik prof. Paolo Šema govoril o sedanjih borbah in vprašanjih, ki zanimajo delavce.
Ob 19.30 bo zborovanje KPI v Boljuncu, kjer bo deželni svetovalec dr. Karlo šiškovič govoril o položaju Slovencev v deželi Fur-laniji-Julijski krajini.
OB PRVEM MAJU, DELAVSKEM PRAZNIKU
Spored prvomajskih proslav Nove delavske zbornice CGIL
Povorka od Sv. Jakoba, zborovanje na Trgu sv. Antona * Proslave v Nabrežini, Križu in Miljah
Nova delavska zbornica CGIL je izpred Ljudskega doma v Ul. S. objavila spored prvomajskih proslav Giovanni na Trg Marconi, kjer bo v mestu in okolici. Kot vsako leto I ob 11. uri sindikalno zborovanje.
bo namreč tudi letos slovesno proslavila delavski praznik. V Trstu bo povorka delavcev, kateri bo sledilo zborovanje na Trgu sv. Antona.
Delavci se bodo zbrali kot druga leta pri Sv. Jakobu na Trgu Pesta lozzi ob 9. uri. Od tu se bo razvila povorka z zastavami strokovnih zvez, s transparenti in napisnimi tablami. S Trga Pestalozzi pojde po Istrski ulici na Trg Vico, po Ul Madonnina, na Trg Stare mitnice, po Ul. Carducci, čez Trg Oberdan ter po Ul. XXX oktobra na Trg sv. Antona Novega, kjer bo ob 11. uri zborovanje. Na njem bosta govorila glavni tajnik FIOM poslanec Bruno Trentin in članica vodstva Nove DZ CGIL Milena Sila. Zborovanju bo predsedoval pomožni generalni tajnik Nove DZ CGIL Albino Gerli.
V Miljah pojde povorka ob 9 30
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiainiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii, luiiiimiiiiimmiiiiiimim hi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iniimmmnuiuuinuumummHHunumiii m mmmi, uimii umni
V KONGRESNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Sestanek predstavnikov tržaške borze ter najvažnejših denarnih zavodov
Namen sestanka je bil poglobiti sedanje sodelovanje bančnih zavodov z borzo
V kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo št. 5 je bil včeraj dopoldne sestanek med predstavniki zbornice in tržaške borze, ter voditelji najvažnejših denarnih zavodov z našega področja. Predsednik zbornice dr. Caidassi. ki je sklical sestanek, je na njem po kratkem pozdravnem govoru pojasnil stališče zbornice do nadaljnje krepitve tega važnega gospodarskega organa v deželi Furlaniji — Julijski krajini.
Tržaška borza je nastala že za časa Marije Terezije, precej od vsega začetka pa se je razvila v aktivno gospodarsko organizacijo, ki je posredovala med finančniki, trgovci in industrijci tedanjega časa, saj so se na njej redno kvotirale najvažnejše vrednotnice z vseh finančnih tržišč v Evropi in tudi izven nje. Svoj največji razmah in pomen je tržaška borza doživela v dobi pred prvo svetovno vojno, s priključitvijo naših krajev k Italiji pa je mnogo zgubila na pomenu. Zgodilo se ji je pač kakor tržaškemu prista-* nišču, da je po priključitvi postala
Na pokrajini so umestili izredno upravno komisijo
Danes ob 18. uri bo na sedežu pokrajinske uprave uradna umestitev izredne komisije, ki bo u-pravljala pokrajinsko upravo do prihodnje izvolitve novega pokra-
.........................
DELAVCI V BORBI ZA NOVO POGODBO
Dobro uspela stavka kovinarjev in železarjev
Povprečna udeležba v stavki je znašala 95 odst.
V železarnah se nadaljuje stavka še danes
Včeraj je bila tudi v naši pokrajini celodnevna stavka delavcev kovinarske industrije v vseh velikih podjetjih ter v tistih malih in srednjih podjetjih, ki niso pristala na delovno pogodbo, sklenjeno v Rimu med sindikati in združenjem malih in srednjih industrijcev. Stavka je dobro uspela, saj se je je udeležilo okrog 95 odstotkov delavcev in lep< število uradnikov.
Včeraj zjutraj je bila v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Ao-sta skupščina stavkajočih kovinarjev, na kateri sta jim poročala o položaju tajnik FIOM CGIL Burlo in tajnik sindikata kovinarjev DZ dr. Fabricci. Povedala sta delavcem, kako zavračajo izboljšanje njihovih prejemkov bodisi zasebni industrijci, včlanjeni v Confindu-strii, bodisi podjetja z državno udeležbo, včlanjena v Intersindu. Pri tem je vse obsodbe vredno dejstvo, da ubira Intersind stopinje za Con-findustrio, če celo ne prednjači pred- zasebnimi industrijci, saj uporablja iste argumente kot predsednik Confindustrie Costa, ki je izjavil, da delodajalci ne zmorejo novih bremen, čeprav se je zvišala proizvodnost, dela. Zato so dali industrijci glede sklenitve nove delovne pogodbe smešne ponudbe, s katerimi nočejo priznati niti polovice tega, kar je priznalo delavcem združenje srednje in male industrije. Spričo tega ne preostaja drugega, kot nadaljevati stavkovno borbo.
Včeraj se Je pričela stavka tudi v železarnah Italsider, AFA, ATLAS in FASEF. Tudi železarji so množično stavkali in je bilo med delavci le pet odstotkov stavkokazov, čeprav je znano, da se zlasti v železarni Italsider izvaja na delavce hud pritisk, da ne bi stavkali. Ta stavka se nadaljuje buli danes ves dan, ker so jo sindikati napovedali za 48 ur.
Včeraj so stavkali po vsej državi tudi delavci živilske industrije. Ta stavka pa je pri nas le bolj slabo uspela zaradi grožnje z odpusti.
V Novinarskem krožku predavanja o radarju
Drevi ob 18 30 bo v Novinarskem krožku prof. Giuseppe Colom-brn, profesor mehanike na pad Ivški univerzi, predaval o: «Radarju kot novem močnem orodju za a-stronomske raziskave.« Predavanje prirejata Italijansko elektrotehniško In elektronsko združenje ter inženirska revija «Tecnica Italiana«. Vstop je prost za vse, ki se zanl-manjo za ta predmet.
Predavanje v Nemškem kulturnem inštitutu
Drevi ob 19. uri bo v Nemškem j leti, prodanega na tržnici na de-kulturnem inštitutu v Ul. Coroneo I belo 16 odst. več sadja. To poveča-
ena izmed desetih borz, ki so takrat delovale na italijanskem državnem ozemlju, in katere so imele poleg tega ves Interes, da kolikor mogoče potisnejo v ozadje novega tekmeca. Tržaška borza je palagoma zašla v popolno odvisnost od milanske organizacije, namesto nekdanjih vrednotnic, ki so se nanašale predvsem na ladjedelniške, plovne in zavarovalne dejavnosti, je tudi tržaška borza kakor ostale tovrstne organizacije v Italiji pričela kvoti-rati predvsem industrijske in trgovinske vrednostne papirje (v odvisnosti predvsem od milanske borze) in pa državne obveznice (v odvisnosti od rimske borze). Danes notira-jo na tržaški borzi vrednotnice Fln-mare, Assicurazioni Generali, Riu-nione Adriatica di Sicurta, Geroli-mich. Tripcovich, Premuda, Snia Viscosa, Italsider, Ampelea, Fiat, in tako dalje.
Glede na zveze, ki jih mora vsak dan imeti tržaška borza z milansko organizacijo, je velike važnosti predvsem istočasno objavljanje podatkov o najvažnejših vrednotnicah, kvoHfdhfh ha milanski borzi. V ta naftfeh*Jfe “Vodstvo tukajšnje borze že nekaj ukrenilo, in sicer je pred časom doseglo, da je bila tržaška borza povezana s teleprinterjem z milansko, tako da prihajajo zdaj vsak dan tri ure zapovrstjo v Trst neposredno kvotacije najvidnejših vrednostnih papirjev, katere potem borza posreduje operaterjem s pomočjo zvočne naprave. Zdaj pripravljajo na borzi še poseben ekran, s katerega bodo operaterji lahko neposredno razbiral: kvotacije najvažnejših titulov, ki notirajo na milanski borzi. S tem bo odpravljena potreba po iskanju zaželenih podatkov z medkrajevnimi telefonskimi pogovori, ki po eni strani predstavljajo precejšen strošek, poleg tega pa odvračajo tržaške in deželne finančnike od tega, da se za svoje poslovanje obračajo direktno na tržaško borzo. Da bi se to sodelovanje v prihodnje povečalo ln utrdilo, in da bi se pomen tržaške borze ponovno dvignil na primemo višino, ter zlasti da bi se povečalo njeno poslovanje na področju živahnejših vrednostnih papirjev kot so delnice (danes se tržaška borza ukvarja predvsem z obveznicami), Je njeno vodstvo sklicalo sestanek s predstavniki najvažnejših denarnih zavodov na Tržaškem, to je zavodov Banca d’America e dTtalia, Banco di Napoli, Banco dl Sicilia, Banco di Roma, Banca Commerciale Ita-Hana, Banca Nazionale del Lavoro in Cassa di Risparmio di Trieste, ki imajo, posredno in neposredno, največ posla z borznimi inštitucijami, naj se tesneje povežejo s tržaško organizacijo. Bančni zavodi so
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiii
PROMET NA ZELENJADNI TRŽNICI NA DEBELO
Visoke cene zavirajo večjo potrošnjo sadja na osebo
Lani so na tržnici na debelo prodali 330.604 stote sadj*a ali 90.376 kg dnevno
15 predavanje prof. Walterja Leis-nerja z nueremberške univerze o «Predsedniku vlade po bonnski u-stavi». Predavanje bo pod pokroviteljstvom tržaške univerze in Nemškega inštituta m predavatelja bo predstavil prof. tržaške univerze Matteo Decleva.
600 milijonov lir za preprečevanje naravnih nezgod
Na seji deželnega odbora so na predlog odbornika za javna dela Masutta opredelili zakonski osnutek, s katerim se pooblašča odbor, da poskrbi za razna javna dela, katerih namen bo preprečiti hujše posledice naravnih nezgod in ujm. V ta namen je določenih 600 milijonov lir.
v ta namen pred časom prispevali del sredstev, ki so bila potrebna za teleprintersko zvezo In pa za postavitev novega ekrana. Ta nova naprava bo po vsej verjetnosti lahko pričela delovati že v juniju.
23. junija dan SFRJ na tržaškem velesejmu
Vodstvo tržaškega velesejma sestavlja koledar manifestacij, ki si bodo sledile za časa skorajšnjega 18. mednarodnega velesejma, ki bo v času od 21. junija do 5. julija. Kakor znano, bo čas od 1. do 5. julija posvečen predvsem dejavnostim na področju lesa. Prve dni sejma pa si bodo sledili dnevi posvečeni nastopajočim državam. Doslej so lahko postavili le nekaj točnih dnevov na tem spisku: zaradi Izrecne želje Ka-merunčanov jim je vodstvo uprave velesejma posvetilo dan 22. junija,
23. bo dan Jugoslavije, 24. junija je na vrsti dan Avstrije, itd,
•HiiiHillUHiiiiiliiiNiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiii«
SEJA MIUSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Letošnji proračun predvideva nad 26 milijonov primanjkljaja
Zahteva po razvoju industrije na prosti površini pri Orehu
Govorila bosta tajnik Nove DZ CGIL Giuseppe Burlo in Kiljan Ferluga. Predsedoval bo tajnik občinske DZ Stelio Norbedo.
V	Križu bo zborovanje ob 11. uri na Kržadi. Govorila bosta tajnik Nove DZ CGIL Livio Saranz in Franc Gombač.
V	Nabrežini bo zborovanje ob 11. uri na trgu sredi vasi. Govorila bosta tajnik Nove DZ CGIL Francesco Franco in član vodstva Nove DZ CGIL Adolf Wilhelm.
Izjava mladinske konzulte ob 1. maju
Predsedstvo mladinske konzulte tržaške občine z zadovoljstvom u-gotavlja, da je bilo pozitivno rešeno vprašanje, ki zanima veliko število delavcev Predsedstvo mladinske konzulte izraža svoje zadovoljstvo za rešitev krize v tovarni ORION, kar bo zagotovilo zaposlitev skoraj vsem delavcem in uradnikom, ki so bili tam zaposleni, preden je tovarna zabredla v hude finančne težave. S to rešitvijo bo zagotovljeno delo tudi mnogim mladim delavcem, ki so se nenadoma znašli na cesti;
Nadalje poziva predsedstvo mladinske konzulte vse mlade delavce, naj se udeležijo prvomajskih prireditev, da bodo s svo-jo prisotnostjo utrdili delavske in sindikalne organizacije. Na prvomaji skih proslavah morajo mladi delavci izpričati svojo voljo po vedno večji vključitvi v delavske vrste.
Tramvaji 1. maja
Tramvajsko ravnateljstvo Acegaia sporoča, da bodo 1. maja redno vozili tramvaji, filobusl in avtobusi s prostovoljnim osebjem, a da bo skrčeno število vozil. Prevozna služba bo delovala od 6.30 ure do 22.30 na vseh progah razen na progah št. 3, 8, 14, 16, 18, 24 in 26. Tramvaji na progi št. 6 bodo vozili le na odseku Trg Goldoni-Barkovlje. Od 22.30 do 1. ure bodo vozili nočni avtobusi prog 31 in 32, in sicer vsake pol ure. Zatem pa se začne redna nočna služba.
JUTRI SEJA OBČINSKEGA SVETA
----:-----------------j------1--
Na dnevnem redu številni upravni sklepi in resolucije
Resolucija KPI z zahtevo po dvojezičnem napisu na spomeniku padlih na pokopališču
Jutri ob 18.30 se bo ponovno sestal tržaški občinski svet Nadalje se bo občinski svet sestal na rednem zasedanju še 3., 10., 17. inj 20. maja.
Za redno zasedanje je v obširnem dnevnem redu 40 upravnih; sklepov, o katerih mora občinski svet razpravljati in jih nato odobriti, 41 sklepov, ki jih je občin-j ski odbor sprejel na osnovi člena 140 pokrajinskega in občinskega zakona, in 112 sklepov, ki jih je odbor sprejel na osnovi pooblasti, la občinskega sveta, ki jih bodo morali svetovalci potrditi. Nadalje je na dnevnem redu tudi večje število resolucij, med katerimi je resolucija svetovalcev strank le: vega centra Colonija, Pittonija inj De Gioie o novi zakonodaji o kra->
jevnih financah, resolucija komu-nističih svetovalcev Jole Burltb Tonela in Weissove o otroških vrtcih, ki jih upravlja ustanova ONAIRC, in resolucija komunističnih svetovalcev Gombača, To-r.ela, Crevatina, Radovana in Cuf-fara, v kateri zahtevajo, da se postavi dvojezični napis (italijanski in slovenski) na spomeniku, ki ga je občinska uprava postavila padlim v osvobodilni borbi na pokopališču pri Sv. Ani in na katerem je sedaj samo napis v italijanščini.
Med raznimi upravnimi sklepi na dnevnem redu je tudi obnovitev upravnega sveta občinske po-trošne ustanove ENCO, razprava in glasovanje obračunov podjetja Acegat za leto 1960 in 1981, ustanovitev petih delovnih središč za brezposelne delavce z denarjem,
prispevajte ha
DIJAŠKO MATICO I
Miljski občinski svet je na svoji I no dvema mesecema je bil Ricco-sinočnji seji začel z razpravo o le- bon vedno bolj potrt, čeprav je ži. ' »jem občinskem proračunu, ki vel skupaj z materjo. Ni se poto-je v obširnem poročilu uteme- lažil in je vsak dan bolj obupoval.
Tržnica na debelo s sadjem in zelenjavo je skozi vse leto dobro založena. Seveda so cene včasih tudi precej visoke, zlasti za nesezon-ske pridelke. Toda Tržačani so znani kot veliki potrošniki sadja in zelenjave. Ta potrošnja pa iz leta v leto narašča in je v lanskem letu zlasti potrošnja sodja ponovno znatno poskočila.
Zadnji uradni podatki o potrošnji sadja v Trstu se sicer nanašajo na desetletje 1952-1961, ko je bila napravljena anketa «po vzorcu« o družinskih stroških v našem mestu. Tedaj je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja sadja v omenjenem desetletju povečala za 15 odstotkov, in sicer od 5,2 kg na 6 kg «povprečno na osebo«, kar je po tedanji anketi pomenilo na odraslo osebo moškega spola.
Po podatkih, ki izhajajo iz prodaje sadja na tržnici na debelo v lanskem letu, pa se je potrošnja sadja v zadnjih letih in zlasti lani ponovno znatno povečala. V lanskem letu so na tržnici na debelo prodali skupno 330.604 stotov sadja, ali 90.576 kg dnevno Od teh je bilo prodanega 329.691 stotov svežega tn 913 stotov suhega sadja. Statistično je bilo ugotovljeno, da je bilo v lanskem letu, v primerjavi s tremi prejšnjimi
nje se nanaša predvsem na zadnji dve leti, saj so 1962 leta prodali 277.461 stotov, leta 1963 277.519 stotov, leta 1964 302.066 stotov, lansko leto pa, kot smo že omenili, 330.604 stote sadja.
Na prvem mestu je bila v lanskem letu prodaja jabolk z 80.207 stoti, ali 24 odst. vsega prodanega sadja na tržnici; sledijo pomaranče z 68.253 stoti, grozdje s 43.574 stoti. Skupno so prodali v lanskem letu vseh treh vrst sadja za 58 odst. ali skoraj tri petine vsega prodanega sadja na tržnici na debelo v Trstu. Nadalje so v lanskem letu prodali 33.440 stotov hrušk, 30.489 stotov breskev, 25 tisoč 049 stotov limon, 11.328 stotov banan itd.
Ugotovljeno je bilo tudi, da družine z nizkimi dohodki kupujejo sorazmerno malo sadja. Medtem ko pride povprečno 9,5 kg sadja na osebo v družinah z mesečnim dohodkom nad 75.000 lir na osebo, porabijo družine, ki imajo manj kot 15.000 lir mesečno na osebo dohodka, komaj štiri kilograme sadja na osebo, ali manj kot polovica od družin z višjimi dohodki. Zato je razumljivo, da je vprašanje nadaljnjega povečanja potrošnje sadja predvsem vprašanje nižjih cen, kar bi omogočilo tudi družinam z nizkimi dohodki, da lahko kupijo več sadja.
tošnjem občinskem proračunu, ki ga je v obširnem poročilu utemeljil župan Gastone Millo.
župan je predvsem poudaril, da se je pozno začela razprava o proračunu tudi letos, ker je bil pač lanski proračun pozno odobren s strani nadzornih organov. Nato je pripomnil, da kljub večjim Izdatkom za osebje bo le v letošnjem proračunu nekakšno izboljšanje v primerjavi z lanskim zaradi zvišanja trošarine na električni tok in plin. Letošnji proračun predvideva skupno 26.672.760 lir primanjkljaja, ki ga bodo morali kriti s posojilom. Ko je analiziral sedanje gospodarske razmere miljske občine je pripomnil, da se niso izboljšale, pač pa je velika nevarnost, da se le poslabšajo spričo negotove usode ladjedelnice Sv. Marka, v kateri je zaposlenih nad 800 delavcev iz miljske občine. Poudaril je, da se morajo vse stranke in krajevne uprave ter dežele zavzeti za rešitev perečih vprašanj in je predlagal, naj bi se ustanovili nekakšni področni ali konzorcialni odbori za proučitev nujnih problemov.
V okviru splošnega razvoja pokrajine miljska občinska uprava zahteva, naj se valorizira ter industrializira področje pri Orehu in razpoložljiva površina v ladjedelnici Sv. Roka. Razen tega pa zahteva, naj se demilitarizira področje pri Lazaretu, da se bodo tam lahko razvile turistične dejavnosti.
Župan je nato omenil vprašanje terminala naftovoda in pri tem opozoril na nevarnost, ker se zdi, da prevladuje načrt za zidani dok za petrolejske cisterne pri pomolu ob ladjedelnici Sv. Marka, kar bi oviralo dejavnost te ladjedelnice. Bolje bi bilo zgraditi tak dok za-padno od ladjedelnice Sv. Roka.
Ko je omenil nujnost reforme financ krajevnih uprav, Je poudaril, da bo morala občina najti posojilo za kritje svojega primanjkljaja, medtem ko glavne industrije, med temi tudi čistilnica Aquila, ki delujejo v območju miljske občine, ne prispevajo občini niti ene Ure, ker jim Je dovoljeno, da svoje dobičke vložijo v nove obrate.
Nato je župan še govoril o proračunu občinskega podjetja ACNA in vodovoda, o javnih delih in načr. tih za prihodnle delovanje.
S plinom v smrt
Obupan zaradi ženine smrti se Je včeraj zjutraj 67-letni upokojenec Marcello Riccobon iz Ul. Lorenzet-ti 16 odločil za usodni korak in se hotel zastrupiti s plinom. Na srečo ga je nezavestnega v kuhinji, ki je bila nasičena s plinom, našla 87-letna mati Angela Donancich vd. Riccobon in takoj poklicala re. ševalce. Nesrečnega Riccobona so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na četrti medicinski oddelek s pridržano prognozo zaradi hude zastrupitve.
Fo smrti svoje žene pred približ-
Včeraj ponoči pa je njegova muka dosegla vrhunec. Odšel je naravnost v kuhinjo in odprl plinske pipice na gorilniku. Njegova mati je vstala ob 7. uri in se podala v kuhinjo, kjer se je zgrozila ob pogledu na nezavestnega sina. Takoj je odprla vse okna in* poklicala pomoč. Riccobona je v bolnišnico spremljala soseda 38-letna Aliče Ban iz Ul. Lorenzetti 18. Nesrečnež ni pustil nobenega pisma, vsaj a-genti letečega oddelka niso našli ničesar, vendar po trditvah njegove matere ni mogoče dvomiti o vzrokih njegove usodne namere.
žal so bile za Riccobona vse zdravniške nege zaman in sinoči ob 21.20 je nesrečnik Izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Doslej že 8 aretiranih zaradi afere z opijem
Predvčerajšnjim so v Trstu karabinjerji aretirali še enega razpečevalca opija. Gre za 33-letnega Giuseppa Gherbetza iz Ul. Diaz 10, ki je bil vpleten v tihotapsko mre. žo, ki jo je baje vodil Zucca. Gherbetza so že predvčerajšnjim jjopol-dne pod nadzorstvom odposlali v Como, kjer karabinjerji zaslišujejo druge aretirance. Z aretacijo Gherbetza se zdi, da je zadeva z mamili zaključena. Celotno preiskavo vodijo v Comu, kjer bodo tihotapce tudi prijavili sodišču.
ki ga^je dal na razpolago vladni komisariat in imenovanje trga in parka ob barkovljanskem obrežju po pokojnem predsedniku ZDA Kennedyju.
Združitev tramvajskih prog št. 3 in 9
Ravnateljstvo Acegat sporoča, da bo z drugim majem združilo tramvajski progi št. 3 in 9, tako da bodo nosili odtlej vsi tramvajski vozovi številko 9. Vsi bodo vozili na celi progi od Sv. Ivana do Elizejskih poljan, medtem ko vozijo sedaj tramvaji proge št. 3 !e do Sv. Andreja. Poleg tega bodo Izločili prikolice, tako da bo na razpolago več vozil, ki bodo vozila pogosteje.
V Rimu razgovori o rabeljskem rudniku
Deželni odbornik za trgovino in industrijo Marpillero se je včeraj sestal v Rimu z ministrom državnih udeležb Bojem Z ministrom sta proučila položaj' v rabeljskem rudniku, ki ga sedaj upravlja druž ba AMMI, in sicer v zvezi s koncesijo, o kateri bo morala sklepati dežela. Z ministrom sta se sporazumela, da bodo v drugi polovici maja sklicali tehnični sestanek s predstavniki ministrstva, dežele in AMMI, da se bodo dokončno pomenili glede upravljanja rudnika in predelave rude.
Trčenje vespe in avta
Sinoči so na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli 21-letnega električarja Giov-gla Montefenija iz Ul. Soncini 36 zaradi udarcev in ran po glavi, desnem sencu, rami, kolenu In rokah. Montefeni ji
žrtev
efenl je malo prej v Istrski tenz^vjio doživi janim občutkom. na vogalu Ul. D’AIesslo postal Oba avtorja i-J «♦« mi« prometne nesreče. Ko -se Je " na vespi TS 29146 peljal proti Trgu
Sv. Jakoba, je treščil v fiat 500 TS
čenega električarja so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom.
V drevo je treščil
Na otorinolarlngoiatričnl oddelek bolnišnice sp sinoči ob 23.45 sprejeli 51-letnega šolskega slugo Guer-rina Bencija iz Milj, Vignano 12, ki se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni zaradi verjetnega zloma nosne kosti in udarcev po prsih. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Povedal je, da se je malo prej z avtom «volkswa-gen« TS 83682 peljal proti domu, pri Orehu pa so ga oslepili žarometi nasproti vozečega avta, da je izgubil nadzorstvo, zavozil na desno ln treščil v drevo.
ni zahtevala hujših žrtev. 21-letna Martin Maria Josef Nee-Niot, žena francoskega tehnika Georgea Peca-stainga, uslužbenca družbe SIOT, ki začasno stanuje v Sesljanu št. 11, je proti Opčinam vozila avto »renault dauphine« TS 71787. V avtu se je peljal tudi njen 2-letni sin Jean-Pierre. Nenadoma je Nee-Nio-tova Iz nepojasnjenih razlogov izgubila nadzorstvo nad avtom, zavozila na desno In treščila v skalnato steno. Zaradi silovitega sunka se je avto popolnoma razbil in še prevrnil. Iz razbitin sta se izvlekla mati in sinček, ki sta se le laže ranila po udih. Obema je nudil pomoč zasebni zdravnik.
Delo deželnih komisij
Včeraj se je sestala tretja deželna komisija, ki je izrekla ugodno mnenje o zakonskem osnutku deželnega odbora v prid šolskim infrastrukturam. Fri glasovanju so se vzdržali svetovalci KPI, MSI in PLI. Zakonski osnutek določa, da bo dežela prispevala 550 milijonov lir pokrajinam, občinam in drugim ustanovam, ki bodo zidale ali razširile domove, menze in rekreacijske prostore za študente. V razpravo o zakonskem osnutku je poseglo več svetovalcev.
Koncert Pahor-Slama na radiu Trst A
V okviru ciklusa javnih koncertov, ki jih prireja tržaški sedež RAI, je postaja Trst A pripravila sinoči svoj tretji koncert s sodelovanjem flavtista Miloša Pahorja in klavičembalistke Dine Slama, ki sta v prvem delu izvajala Bachovo Sonato št. 1 v ha-molu in Krebsovo Sonato v D-duru, v drugem delu pa dvoje novosti A. Mi-chelimja *Tre Pezzi» in slovenskega skladatelja Primoža Ramovša «Dialog in Simfonija»,
Izvajanje obeh mladih slovenskih tržaških umetnikov je povsem pritegnilo pozornost sicer maloštevilnega toda glasbeno izobraženega občinstva. Izvajalca sta se predstavila kot odlično vigra-ni duo in individualno zrela koncertanta. Pahor obvlada flavto naravnost bravurozno. Izbrušena tehnika mu omogoča izredno čist zvok skoraj povsem brez sikov, lahkotno barvno niansiranje in suvereno obvladanje tudi najtežjih prvin partitur. Zdi pa se mi, da bi njegovo muziciranje le še pridobilo na plemenitosti, če bi dahnil vanj malo več topline in če bi svojo muzikalično maniro nekoliko osvobodil značilne komorne zadržanosti, ki je bila poudarjena zlasti pri Bachu in delno pri Krebsu a že znatno manj pri Mi-cheliniju in pri RamovSu.
Klavičembalistka Dina Slama je bila dovršena spremljevalka. Iz glasbila zna izvabiti vse, kar ji dovoljuje, in po zaslugi svoje izrazite muzikaličnosti morda še kaj več, predvsem v pogledu vzorne interpretacije.
Od obeh skladb, ki sta na tem koncertu doživeli svojo praizvedbo, je Michelinijeva «Tre Pezzt» preprosteje zasnovana, vendar ne brez lepih izraznih možnosti, medtem ko je Ramovševa «Dialog tn simfonija» grajena na modernih izraznih prijemih in izrazito dramatičnih elementih. V njej prihaja do izraza velika avtorjeva inventivnost, s katero išče sodobne glasbene izraze svojim lastnim in-
. , ki sta bila prisotna, sta bila skupno s koncertantoma nagrajena s toplim aplavzom,
j. k.
Prekop grobov
Mati in sinček ranjena v prevrnjenem avtu
Včeraj popoldne se je na trblški cesti pri Nabrežini pripetila slikovita prometna nesreča, ki na srečo
SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji In ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST S ULICA CELLINI St. 2 £ TELEFON št 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE. ZENSKE IN OTROKE Največja Izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, Intimne ln zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, Hd.
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAHIll «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU*
URFIFIISIE
t-r-L^LPITf
SEDM
TRST Visle XX Settembre^lB
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI
otprn
Županstvo sporoča, da bodo na pokopališču pri Sv. Ani kmalu pre-za nove pokope kripto XI 'itniml žarami za plačilo, hranjeni posmrtni ostanki in tam pokopanih med 10. i in 4. majem leta 1956.
bi želele ohraniti in drugo mesto posmrtne Jih pokojnikov, naj se na čuvaja na pokopališču, x odsek za pokopališča ob-oddelka za javna dela v Costanzi štev. 2, 5. nadstr., soba 536, od 6. do 28. maja letos.
Po preteku omenjenega roka bodo posmrtni ostanki položeni v skupno kostnico, nagrobni znaki, ki krasijo grobove, pa bodo ostali na razpolago občinske uprave.
danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 27. aprila se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 8 oseb,
UMRLI SO: 81-letnl Giuseppe No-vacco, 79-letna Ida Vian vd. Olivo, 68-letna Nlcolina Bagoje vd. Cuslna, 27-letnl FuJvio Breschi, 77-letni Na-zario Bordon, 88-letna Rosa Stlco-vlch vd, Baxa, 70-letna Caterlna De Rln, 81-letni Giovanni Frausln.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU V TRSTU V MALI DVORANI Jutri, 29., t. m ob 21. uri premierski abonma
V	soboto, 30. t. m. ob 21. un abonma prva ponovitev m okoliški
V	sredo, 4. maja ob 20. un študentovski abonma
V	četrtek, 5. maja ob 21. un invalidski abonma
V	petek, 6. maja ob 21. un sindikalni abonma
V	nedeljo, 8 maja ob 16-30 abonma nedeljski popoldanski
PISMA GOSPE DE LESPINASSE
recital MIRE SARDOCEVE
Prevod: prof. SVETKO SKOK Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ALENKA BARTLOVA
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave P11 blagajni Kulturnega doma. Re’ zervacije na tel. 734-265.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi danes, 28. t. m. ojj 20.30 v društvenih prostorih predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov.
Predaval bo Mario Magajn« o temi:
VTISI S POTOVANJA P° TUNIZIJI IN ALŽIRU
Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
Nov dokumentaren fib* režiserja Soncinija
V Novinarskem krožku na K°r^ Italia št. 32 bodo v soboto ob j. uri zasebno predvajali barvni a kumentarni film novinarja in, ’ žiserja Itala Soncinija «32. &**?. Film je izdelala družba Attuatč^ na račun podjetja Sibet-Coca co in prikazuje tovarno te družbe J Proseku v bližini Trbiške ceste, b za 32. najbolj sodobno tovarno družbe v Italiji. Film kaže v /ui nih barvah tudi kraško okoljej* vame in v njem se izraža vešč? ki jo je dosegel Soncini v reft' nju dokumentarnih filmov.
Nazionale 16.00 «Paperlno e C.
n«1
Far West» Walt Disneyjeve barv"* risanke.
Excelslor 15.00 «Detectlve’s Story» Technicolor. Paul Nevvman, Laur , Bacall. Prepovedano mladini P 14, letom.
Fenice 16,00 «1 gialli di Edgard vVa“' lace N. 6» Yoko Tani, Ivan DesW'
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure)
Dr. Gmetner, Ul. Glulla 14; Piz-zuI-Ognola, Corso Italia 14; Prendi-ni, Uti. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.31 do 1.31)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX settembre 4; Alla Maddalena. Ul. aellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S Plero 2.
Eden 16.00 «L’amante lnfedele« £3 mancolor. Micheie Mercier, <j Hossein. Prepovedano mladini P° 18. letom.
Grattacielo 15.30 «Tutti insieme passionatamente« Todd AO 70 m' Barve De Luxe, Julie A n dre"3' Nagrada Oscar 1965.
Alabarda 16.00 «Una questione re« Ugo Tognazzi, Nicoletta chiavelli. Prepovedano mladini P 14. letom. Zadnji dan.
Filodrammatico 16 00 «Nude per aP'£ re« Nadia TitUer, Lilli Palmer. Pr povedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Gli eroi del Telemark’'
Cristallo 16.30 «Africa addio« TetjJ nicolor. Prepovedano mladini P° 14. letom.
Garibaldi 16.30 «1 pionieri della c>' lifornia« Rod Cameron.
capitol 16.00 .Adulterio ail’italiaPa’ Technicolor. Nino Manfredi, Ra „i. rine Spaak, Maria Grazia Bucce' la, Akim Tamiroff.
Impero 16.00 «Signore e slgnori« Pre-povedano mladini pod 18. letom
Vittono Veneto 16.00 *La spia *** venne dal freddo« Richard Burto«' Clalre Bloom.
Moderno 16.30 «Mi vedra) torna)' Giannl Morandl, Elisabetta yv' Raimondo Vianello, Sandra daim. Zadnji dan.
Astra 16.30 «Orgolio e passione«.
Ideale 16.00 «Un marito per Cina' Technicolor. Gary Grant, SoPn' Loren.
Abbazia 16.00 »Testimone d'accusa’ Tyrone Povver, Marlene Dietrich-
Skedenj 16.00 «Gli invasati« Prepov' dano mladini pod 14. letom. .
Astorla 16.30 «Le schlave esistony ancora« Prepovedano mladini P°„ 18. letem.
« MODELLINA (JALZATUKE * klasični m najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul K. Fllzi 8, TRSI, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli!
Po dolgi ln težki bolezni nas za vedno zapustil naš dragi
Albert Bortofutti
Pogreb bo v petek ob 16. uri v Piranu.
žalostno vest sporočajo njeg°v*
preljuba
sestre.
Dora, mama, brat
Piran, Trst, 28. aprila 1966.
zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadnji poti našega dragega
KARLA ZENIJA
Se posebno se zahvaljujemo gospodu župniku in darovalcem cvetja. žalujoči: žena Marija, mati Štefanija, sestra
antiki. 31. .pM,",r0dn,l“	""S'
Pod!w8i	trdila, da obtoženec ni
ne wfe* Primernih ukrepov, da se til	kostanj zrušil in povzro-
nu. e4e- Po mnenju preiskoval-
krs«t 8anov Je Gerdol zagrešil pre-neodvisno od pravilne diag-vo Votetnl. ki Je prizadejala dre-Po nfv,na Prvi videz Je bilo namreč
<3rev2?en^u obtožnice opaziti, da z j »caom	kiirt Mrti*A t t«	j«
da	ni bilo nekaj v redu in
, ezen povzročila take pogodu'] k1 so omogočile, da je voda
ter T“a v deblo, povzročila gnitje je 8a končno tako prepojila, da zato stal° čezmerno težko ter se buri- zS*Sil° pod pritiskom hude bi0J ' 8olezen. ki Je prizadela de-razmf^.Pevzročale gobe, ki so se čile ni021*3 Pod skorjo ter povzro-pojav ,n° odstopanje od debla. Ta Pleti omogočil pronicanje vode drevMs*orJ° in deblom ter gnitje Pilo »Ti PoIe8 tega se Je drevo na-Pra» , e ter postalo mnogo težje, hudi H tistih dneh so bili namreč cant»allvi' ki so pospešili proni-je Vode
ki «k»ŽraišnJi obravnavi so sodni-kateHK t° Proučil vse razmere v vsem = Je prišlo do nesreče. Pred °d»ov 80 zaslišali Duilia Cosmo. ki obtir|.Tria na občinskem uradu za Pil d« «nasade- Uradnik je pcjas-dlv« u le strela oplazila omenjeni 20 linčanj že pred kakimi 18 ali Poko »» povzročila Je na njem glo-30 cmaz5°ko' ki Je segala do kakiji tar&si« ^ tal. Pozneje se je rana bii p8. Prlča je še pojasnil, da je dan t«.01 na dopustu prav tisti g*° Je prišlo do nesreče, ga izurtLk1 s° nato zaslišali uradne-zasebni?enca dr. Livia Poldinija ter iz v sp,,ju? izvedenca Maria Capella Bistvprt 448 v Padovi, dveh razlika v pričevanju teh Poldini, vencev je bila v tem: po Prodiral Vetn mnenju je bolezen Peliovprt z vrha navzdol, a po Ca-tevanirt ,!z korenin navzgor. Iz privoščiti dr. Poldinija se Je dalo še Utegnil da bi povprečen vrtnar te bi ‘opaziti poškodbe na drevesu, Posti J00 Posvetil nekoliko pozor-dim (rt.dvuKe strani pa Je sam Pol-dfevo i»?v *’ da Je pregledal tisto ref nit™ a 1961- Tedaj Je šel nam-debiu „ ^ ter Je slučajno opazil na kij rt.neke bolezenske pojave. Za-Pitn nhirt”! Prijavil zadeve pristoj-S() bili .?stem? Enostavno zato, ker V n,;' P°Javi še zelo neznatni.
Po riy®f6jšnjl meri Je na pozitiv-vaio 00 v prid obtoženca vpli-Parjev ‘ruvanje dveh občinskih vrt-Uerdoirt,^ sta opravljala delo pod *°rari ?,v5} nadzorstvom. Aldo Pe-da je *“U1. delle Docce 1 Je izjavil, rebltntK 100 obveščal Gerdola o mo-stanju ^P^kodovanlh drevesih. O Prizadetega drevesa pa niso Plala i °?vestili- Priča se ni spomi-Ppihnii ye Bil kostanj obrezan. Pri-ves rt,, da je zelo veliko dre-pjuez 2000).
tdomA^errino Furlan iz Ul. Barja iz|ki je tudi mestni vrtnar, dni Di.3 da so drevo obrezali leto ?službpnrtiDreves pa Je toliko, da ;o po,rtrt‘,ne morejo skrbeti za vsa-rt r se »* ' ,med drugim tudi zato, Pii naSacijra o ultvarjatl s cvetlični-
VoruVril.'^,¥lec Pa Je v svojem go-°Pazitl >v?xi’ da bi moral Gerdol Poškodbe na drevesu ter Je
jz tržaških sodnih dvoran
Nagnito drevo padlo na taksi ubilo šoferja in ranilo potnici
Zaradi te tragične nesreče se je moral zagovarjati delovodja občinskih vrtnarjev, ki pa je oproščen, ker dejanje ni bilo kaznivo
,Jfr?d kazenskim sodiščem (pred-iro nin pazio, tožilec Brenči, zapisni-Ant .triPPoli, obramba Chersi In v*« , 1) se je moral zagovarjati iti o1 47-letni Agostino Gerdol iz Carmelich 4, ki je bil obtožen, trtJe Ponamerno povzročil smrt ne-v? foferJa taksija. n „erajšnja obravnava je bila res ta£nVadna’ ka-ifci Gerdol ni bil obnov- da je zagrešil prekršek pri «1 prometni nesreči, ali pa zaradi W?m,arnosti na kakem gradbišču,
7a ,, aato, ker baje ni poskrbel tiiu«arnost mimoidočih pred nekim oztirl11,.kostanjem, ki je bil ne-02dravljivo bolan.
D3°d3 ki je Gerdola pripeljala žoln kazenske sodnike, je v bistvu «‘o preprost. Bilo je okoli 5. ure ji j*aj 26. oktobra predlani, ko se tj, S"er taksija Egisto Magnani iz a»trtT°ncheto 132 peljal s svojim nm-v P° Ul. Rossetti. V tistem tre-Annrt Je .šofer prevažal dve sestri:
Rncla?ario Verni por. Pipan iz Ul.
ssetti 23 in Mario Verni por. Ds žini Llz Ul. Baiamonti 37. V bli-ivm Se Je nenadoma zrušil na ItU0, divji kostanj. V tistem trenur-Tp*v P^ala precej močna burja. seW ^el3lo je zmečkalo avto pod feria' rfajhuje je doletelo prav šo-srefl’ a; ie umri za posledicami ne-dovkii -d' obe sestri sta se poško-zdi-a.U;, Annamaria se je morala 11 an Sr zaradi raznih poškodb oko-ostairt .:Maria pa še več. Ta je p a tudi trajno pohabljena.
lskn» 1ci-l,ske oblasti so uvedle pre-Gpm°1 kl se Je končala s prijavo kai n a kazenskemu sodišču. Za-gert.?a Pjav njega in ne koga dru-Huft' Gdgovor je preprost: v tre-vodio11 Nesreče je bil Gerdol delčki m skuPlne občinskih vrtnarjev, ra7rt?0raj° skrbeti za drevesa ter 1 - *e mestne cvetlične nasade. Ob-
zato zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 6 mesecev zapora in 100.000 lir globe.
Zagovornika občine in obtoženca pa sta zavračala vsako krivdo. Med drugim sta omenila, da napojitev debla z vodo ni porušila statičnega ravnotežja drevesa ter je treba pripisati zlom samo silnemu vetru.
Na sklep sodnikov je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da je občina, oziroma njena zavarovalnica, poravnala vse civilne obveznosti glede odškodnine prizadetim. Sodniki so oprostili Gerdola vsake krivde, ker | gre za osebo, ki ne more biti kaznovana, kajti dejanje ni kaznivo.
Mladinska konzulta za obrambo Krasa
Na zadnji seji komisije «za prosti čas» mladinske konzulte so sprejeli resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da so proučili položaj, ki je v zadnjih časih nastal na Krasu v zvezi z vedno novimi gradnjami in zlasti z napovedanimi gradnjami tovarn, kakor tudi zaradi odlaganja mestnih odpadkov v kraške doline. Resolucija ugotavlja, da je treba o-hraniti naravno kraško okolje, kamor tudi mladina množično zahaja na izlete.
Zato se mladinci v svoji resoluciji strinjajo z vsemi, ki izražajo zaskrbljenost nad usodo te naše mestne okolice ter se pridružujejo vsem nasvetom in predlogom številnih osebnosti, ki nasprotujejo kakršni koli spremembi naravnih značilnosti Krasa. Resolucija priporoča tržaškemu občinskemu svetu, naj hitro im z vso odločnostjo branj veliko bogastvo kraške okolice ter naj podpre in u-skladi v enoten načrt razne pobude in predloge za ohranitev kra-ških lepot.
Na seji so mladinci imenovali tudi podkomisije, ki se bodo u-kvarjale s temi vprašanji: preureditev občinskih zabavišč, obramba Krasa, turizem in rekreacija, kultura in šport.
Avtomobilske miši na Hudem letu
Tudi na cesti na Hudem letu ni varno puščati avtomobile in se po.
tem brezskrbno oddaljiti. Tako slabo izkušnjo ima 44-letni uradnik Luciano Pecile iz Ul. F. Severo 24, ki se je v ponedeljek okrog 9. ure s svojim fiatom 500 TS 74358 pripeljal mimo trošarinskega urada na Bazoviški cesti na cesto proti Padričam. Tam je blizu svojega zemljišča pustil avtomobil in odšel do hišice v gradnji, ki si jo sam postavlja. Lotil se je dela in se v hišici zadržal do približno 13. ure.
Pecile se je nato vrnil na cesto, da bi se odpeljal v mesto, toda na svoje veliko presenečenje je ugotovil, da so neznanci medtem šli mimo, prerezali platneno streho na avtu in iz notranjosti ukradli vse, kar se je dalo odnesti. Tatovi so pobrali listnico z 20.000 lirami, denarnico, v kateri je bilo 1200 lir drobiža, vžigalnik, zlato zapestno uro z zlatb zapestnico in osebne dokumente. Pecileju ni preostajalo drugega, kot da se je odpeljal na komisariat na Opčine, kjer je tatvino prijavil. Povedal je, da je utr. pel nad 100.000 lir škode.
JAVNA DEBATA 0 SPORU ZDRAVN^I ■ INAM
KORISTNI OBMEJNI STIKI NA GORIŠKEM
Nerodno parkiran avto izdal šoferja brez «patentma»
Nerodno parkiran avtomobil Je bil kriv, da se bo 25-letni električar Mario Zoratti s Scala Sante 40 moral zagovarjati pred sodniki zaradi vožnje avta brez vozniškega dovoljenja. Predvčerajšnjim ponoči so agenti letečega oddelka, ki so patruljirali vzdolž Obrežja N. Sau-ro opazili avtofurgon «bianchina» TS 49930, ki je bil parkiran tako nerodno, da je oviral promet. Policisti so poiskali «nerodnega» šoferja in ga tudi kmalu našli. Od Zorattija so zahtevali dokumente in seveda tudi vozniško dovoljenje, mladenič pa tega ni imel, ker doslej se še pobrigal ni, da bi napravil šoferski izpit.
Policisti so Zorattija peljali na zaslišanje in mož je izjavil, da se je hotel z avtom odpeljati na krat. ko vožnjo po mestu. Avto si je izposodil na delovnem mestu, Zoratti je namreč uslužben pri trgovskem zastopniku Claudiu Lossiani-ju iz Ul. Scomparini 16. Toda izgovori niso nič pomagali in agenti so Zorattija prijavili sodišču ter ga pustili na začasni svobodi.
Spor je treba rešiti s pogajanji tako
da Se bo zdravstvena sluzila izljoljsala Obiikala je vinsko klet v Dobrovem ter tovarno pohiitva v Kromberku
iiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiitimiiiiiiiifrmfiiiiiHiiHi
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V nedeljo v Postojnski jami 5500 tujih in 600domaiih turistov
V Gradišču nad Prvačino so odkrili spominsko ploščo primorskemu slikarju Josipu Tomincu
lune rta
Postojna je letos že osmič prazr novala občinski praznik v spomin na junaško dejanje minerske skupine IX. korpusa. 23. aprila 1944 je namreč ta skupina zažgala velike količine letalskega bencina, ki so ga Nemci kot železno rezervo hranili v Postojnski jami.
Letošnjo proslavo je začela mladina, ki se je udeležila pohoda po partizanskih poteh, na sporedu pa je bila tudi slavnostna seja občinske skupščine in slovesnost pred spomenikom padlim. V Postojni so tudi odprli novo gostišče pri motelu. To je eden izmed najsodobneje opremljenih gostinskih lokalov na Primorskem z 200 pokritimi sedeži, s 300 vrtnimi sedeži in s kuhinjo, kjer lahko pripravijo 800 obrokov hrane.
Med občinskim praznikom Je bilo v Postojni izredno živahno in ! so opazili izredno število tujih in 1 domačih turistov. Postojnska jama je v nedeljo zabeležila letošnji rekord — obiskalo jo Je 5500 tujih in nad 600 domačih turistov. Med tujci je bilo največ Italijanov, ki so se pripeljali v Postojno z okrog 100 avtobusi in z okrog 500 osebnimi avtomobili.
• * •
Koprsko obalo je obiskala delegacija madžarske socialistične stranke pod vodstvom Josepha Kosarija. V razgovorih s predstavniki občinskega komiteja ZK in občinske skupščine so se madžarski gostje zanimali predvsem za razvoj turizma na Koprskem in za maloobmejni promet. Ogledali so si med drugim grad Socerb, Ankaran in obmejni blok na Škofijah Dali so vrsto pohvalnih izjav, zlasti pa jih je impresioniral promet na »najbolj odprti meji Evrope«.
• • «
V Gradišču nad Prvačino so v nedeljo odkrili spominsko ploščo
JnMHUk-i
predvaja danes, 28. t. m. ob 18. uri Eastmancolor crono-scope film:
IL TRIONFO Dl ERCOLE
(HERKULESOV TRIUMF)
Igrajo:
DAN DAVIS MAR1LU’ TOLO PIERRE CRESSOV PIERO LULLI in drugi
HlNO .IHIS. PROSEK
Ptedvaja danes ob 19JO film C1 nemascope Technicolor:
LE PI0EEIE Dl RANCHJPUR
Igrajo-	(DEŽEVJE V RANCHIPURU)
TURNER, RIHARD BURTON in FRED MAC MURAV
na hiši, kjer je živel in ustvarjal primorski slikar Josip Tominec. Te dni praznujemo stoletnico umetnikove smrti. Slovesnosti v Gradišču se je udeležila množica ljudi iz vseh okoliških krajev, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki kulturnega in znanstvenega življenja Slovenije, med njimi predsednik sveta Akademije znanosti in umetnosti Jugoslavije Josip Vidmar ter univerzitetna profesorja Franc Stele in Milko Kos. O življenjski in umetniški poti Tominca je govoril univ. prof. Franc Stele.
• * •
Revija Italijanske unije za Istro in Reko «La Batana« je na Reki organizirala tiskovno konferenco. Na njej so seznanili novinarje s podrobnostmi srečanja jugoslovanskih in italijanskih književnikov, ki bo od 12. do 15. maja v Opatiji. Tega srečanja se bo udeležilo nad 50 uglednih jugoslovanskih in italijanskih književnikov, med njimi Ranko Marinkovič, Aco Šopov, Ciril Zlobec, Paolo Volpinl, Eduardo Sanguinetti in Lamberto Pignotti. Osrednja tema razgovorov bo »Literatura in javnost«. Književniki bodo priredili tudi literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela. Gradivo razgovorov bo objavila v razširjeni številki revija «La Batana«.	. » ,
Ena izmed največjih primorskih tovarn — Lesonit v Ilirski Bistrici je proslavila 20-lethico ustanovitve. Ob tej priložnosti je bila slavnostna seja delavskega sveta ter druge proslave. Lesonit je v dvajsetih letih svojega obstoja močno razširil proizvodnjo, dosegel evropsko kvaliteto svojih izdelkov ter se močno uveljavil tudi na tujem trgu. Zlasti je izpopolnil proizvodnjo pri izdelavi tako imenovanih ultrapasov. S temi izdelki se je začel uveljavljati tudi na tujih tržiščih. Letošnja realizacija bo znašala že nad 4 in pol milijarde starih dinarjev.
* • •
V Lipici urejajo nekaj vikend hišic, tako da bo letos na razpolago za goste okrog 40 ležišč. V zadnjem času je namreč močno naraslo zanimanje za Lipico med italijanskimi, švicarskimi in drugimi turisti. Gre predvsem za kategorijo ljudi, ki ljubijo jahanje, hkrati pa jih privlačijo prirodne lepote Lipice in okolice
• • *
Zasnežena cesta čez Vršič Je bila vsa leta problem na začetku turistične sezone, številni izletniki so si želeli izkoristiti le pomladanske dneve za izlet z Gorenjske na Primorsko ali obratno, vendar je bil zmeraj vmes sneg na Vršiču. Končno je le prišlo do sporazuma med pred-, stavnlki turističnih občin Gorenjske in severne Primorske. Le-ti so se | namreč dogovorili, da bodo cesto le-i tos usposobili za promet že do 1.
I maja. Stroške bodo krili občinski 1 skupščini Jesenice in Tolmin ter ‘ cestni podjetji Nova Gorica In Kranj.
• • •
Jugoslovanski folklorni festival v Kopru, ki sl je pridobil že evropski sloves, bo letos doživel nekaj sprememb. Predvsem so organizatorji | sklenili, da bodo vse prireditve zaradi finančnih in tudi tehničnih razlogov v Kopru. 26 julija bodo na-' stopile Izvirne folklorne skupine iz ] Istre, 28. julija bo nastop folklornih • ansamblov, zadnji dan festivala 30. 'julija pa bo zaključni nastop profesionalnih ansamblov. Ta nastop bo prekašala tudi evrovlzija in in-tervlzija.
Na Goriškem dobri ■ Jutri
Ob številni udeležbi zdravnikov, sindikalnih in političnih predstavnikov ter študentov in drugih meščanov je bila v torek zvečer v dvorani trgovinske zbornice v Gorici debata o sporu med zdravniki in socialnimi ustanovami, ki jo je organiziral krožek goriških akademikov.
Predsednik krožka je najprej pozdravil vse prisotne in nato podal besedo prof. Carrari, predsedniku pokrajinske zveze zdravnikov. Ta je najprej podčrtal korist takega razgovora. na katerem lahko vsak pove svoje mnenje. Poudaril je nato potrebo, da je treba pripraviti duhove na objektivno gledanje na ves problem tega spora. Prav na ta dan je govornik prišel iz Rima, kjer je skupaj z zastopniki iz Trsta in Vidma zavzel bolj pomirjevalno stališče, ki je prineslo omiljenje v sporu. Povedal je, da je v treh pokrajinah naše dežele različen odnos med zdravniki in INAM. Pri nas na Goriškem je bil do sedaj v veljavi sistem pavšalnega plačila določene vsote na vsakega zavarovanca, v Trstu velja sistem zdravniškega potrdila za pregled, v Vidmu pa mešani sistem. Primerjal je zavarovalni sistem v Italiji z onim v drugih naprednih državah ter poudaril potrebo uvedbe boljšega sistema pri razdeljevanju zdravil.
Za njim je govoril ravnatelj pokrajinskega urada INAM dr. Picco, ki je v svojem precej dolgem ekspo-zeju govoril najprej o tem, ali imajo zdravniki kot svoboden poklic sploh pravico stavkati ali ne. Nato je ugotovil, da so na Goriškem odnosi med zdravniki in INAM pozitivni, ali celo dobri. Obrazložil je nato glavne točke obstoječega spora s stališča INAM, ter omenil, da zahtevajo zdravniki med drugim tudi 70 odstoten povišek sedanjih prejemkov od INAM.
Kar se predlogov te ustanove tiče. je dejal, da se zavzema za enoten postopek raznih bolniških blagajn, za reformo pri razporeditvi zdravniških ambulantorijev v smislu, da bi bila njihova razporeditev bolje v skladu s potrebami zavarovancev in naj bi bila zavarovancem še v naprej omogočena izbira zdraOrtlka. Omenil je nadalje, da so lani pri INAM za okrog 70 tisoč ha-vadnih zdravnikov in specialistov potrošili 216 milijard po vsej državi, celotni stroški te ustanove pa so znašali kar 668 milijard. Za primer je navedel, da prejemajo zdravniki INAM v nekaterih velikih mestih po 20.500 Ur na uro za svoje delo v ambulanti. Zaključil je z nekaterimi ugotovitvami glede nameravane reforme socialnega skrbstva -n obrazložil stališče INAM do te zadeve.
Sledila je javna debata pri kateri se je oglasilo k besedi več predstavnikov zdravnikov, sindikalistov in drugih.
Inž. Fornasir je dejal, da dr. Picco ni omenil ničesar o velikih upravnih stroških INAM za svoje osebje, kakor tudi ne o dolgovih, ki jih ima ta ustanova nasproti bolnišnicam in drugod.
Predstavnik CGIL Viola Je poudaril, da imajo od tega spora največjo škodo delavci in upokojenci. Predlogi zdravnikov, če bi Jih sprejeli, bi odpravili dober del socialnih pridobitev zadnjih let in mesecev. Poudaril je nadalje potrebo radikalne reforme celotnega sistema socialnega skrbstva, pri katerem je glavna ustanova INAM. Sedanja razdelitev na številne in različne ustanove za socialno skrbstvo samo povečuje stroške in birokracijo ter daje nepotrebno birokratsko delo tudi zdravniku. Priporočal Je, naj bi ne zaostrili spora z vztrajanjem na nepopustljivih stališčih in naj bi takoj začeli pogajanja pri konferenčni mizi.
Dr. Tomassich (PSI) Je poudaril, da čeprav je sam zdravnik in član strokovne zveze, se v marsičem ne strinja z njenim stališčem. Predvsem Je predlagal, naj bodo predlogi zdravnikov bolj v skladu z napredkom In sedanjimi razmerami. Dejal je nadalje, da obstaja napačno stališče, kar se tiče zamisli o svobodnem poklicu, ki je danes povsem drugačnega značaja kot pa v bližnji preteklosti. Priporočal je naj bi bila na razpolago bolj široka izbira zdravil. Kar se tiče sistema sodelovanja z bolniškimi blagajnami bi morali najprej ugotoviti kakšen sistem bi bil najbolj primeren in najboljši. Predlogi INAM se mu zdijo v dobri meri sprejemljivi. Zveza zdravnikov naj postavi ustrezne protlpredloge v naprednem kriteriju.
Predstavnik CISL Marinello Je govoril o stališču njegovega sindikata v tem sporu, ki so ga že več-
so bili odnosi med INAM in zdravniki podobna konferenca tudi v Ronkab
krat objavili in v katerem se zavzemajo za rešitev tega spora z modernimi kriteriji, ki naj bi izboljšali socialno skrbstvo ne pa ga poslabšali ali napravili korak nazaj.
K besedi se je oglasilo še nekaj drugih govornikov in na koncu sta dr Carrara in dr. Picco dala nekaj pojasnil na vprašanja, ki so bila postavljena med debato ter zaključila konferenco, ki je bila vsekakor potrebna in koristna.
Ob koncu naj še omenimo, da bo mladinski krožek De Rosa v Ron-kah organiziral jutri zvečer podobno konferenco na svojem sedežu na Trgu Oberdan 21 z začetkom ob 20.30. Govorila bosta dr. A. Pirella iz pokrajinske umobolnice v Gorici in dr. E. Tossi, občinski zdravnik v Villessah in Romansu. Tudi tukaj bo sledila javna debata.
škov. Kanalizacijske naprave bodo zgradili v Ul. III. Armata, pri Ma-donnini, v Ul. IV. novembra, Per-soglia, Mochetta, Campagna Bassa, v Ul. Donizzetti, Ariosto in Goldoni. Uredili bodo tudi odtok odpadnih voda v Sočo.
Nagrade za zvišanje proizvodnje koruze
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo razpisuje pokrajinski natečaj za nagrade, ki jih je dalo na voljo ministrstvo za kmetijstvo, da bi dvignilo proizvodnjo koruze. Skupna višina nagrad znaša okoli 850 tisoč lir.
Včeraj dopoldne je odpotovala v Novo Gorico delegacija občinske uprave iz Krmina, ki jo je vodil župan Benetti. Sestavljali so jo odbornik zaa finance Ivan Prinčič ter ostali odborniki in svetovalci večine in manjšine.
Delegacijo je na sedežu občinske skupščine sprejel predsednik odv. Štrukelj. Po prisrčnih pogovorih, v katerih so obravnavali nekatera skupna vprašanja, so se zastopniki obeh občinskih uprav odpeljali na ogled vinske kleti na Dobrovem ter v tovarno pohištva v Kromberku.
Delegacija občinske uprave Kr-min je s tem vrnila obisk delegaciji občinske skupščine Nova Gorica, ki je bila prejšnji mesec v Kr-minu.
val razpravo o industrijskem razvoju mesta.
Občinski svet v Tržiču se bo znova sestal v petek ter nadalje-
PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ — ŠTEVERJAN
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE
Seja občinskega odbora v Gorici
Pod predsedstvom Candušsija se je sestal občinski odbor v -Gorici, ki se je ukvarjal z raznimi vprašanji, ki zadevajo poslovanje uradov, municipalizacijo mestnega prometa itd. S svojih področij so poročali svetovalci Agati, Sfiligoj, Tomassich.
Candussi in Lupieri.
Odborniki so nato odobrili strošek 100 milijonov lir za kanalizacijo, ki jo bodo gradili z deželnim prispevkom. S tem zneskom bodo zgradili kanalizacijo v Ul. Cipriani, Attems, Brigata Treviso, na Korzu Italia, v Ul. Angiolina, Dante, Mon-tesanto; Scaramuzza, Catterini,
Trieste in Mameli,-
Nadalje so odobrili program za izgradnjo kanalizacije z državnim prispevkom. Program predvideva za nekaj nad eno milijardo lir stro-
niiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiniiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiinmfiiiiiiiiiiniiiniiiminMiiii»iiiiiiii»iii»iiiiiiiiiihiiiiiii»*iMiii»iiiilHHmiiui»iliiiliiniiiiinniliii
V DVORU
Sobota, 30. aprila - ob 19. url: OTVORITEV IV. VINSKE RAZSTAVE, ki jo prireja odbor vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja; od 20. do 0.2. ure PLES
Nedelja, 1. maja — od 10. ure dalje je odprta vinska razstava ;
ob 15. uri prihod godb na pihala: ob 16. uri K O N C E R T, sodelujejo: godba na pihala «Rudar» iz Idrije — godba na pihala iz Farre moški zbor »Seghizzi« iz Gorice — moški zbor iz Velikega Repna — zabavni ansambel s kvartetom iz Števerjana — moški zbori prosvetnih društev iz Goriške.
PLES od 20. do 0.1. ure — igrala bosta zabavni orkester in godba na pihala iz Idrije.
Ponedeljek, 2. maja od 18. ure dalje je odprta vinska razstava od 20. do 24. ure PLES
DOMAČE KLOBASE IN ČEVAPČIČI	Vljudno vabljeni!
V primeru slabega vremena bo praznovanje naslednji teden z istim sporedom.
Televizijska oddaja PSI o aktualnih problemih
Tiskovni urad goriške federacije PSI obvešča, da bo danes, 28. aprila točno ob 22. uri v okviru politične tribune zanimiva televizijska oddaja pri kateri bodo nastopili socialistični prvaki: glavni tajnik OGIL Mosca, poslanci Lezzi, Matteotti in Venturini. Govorili bodo o naslednjih problemih:
Pravičen vzrok pri odpustih; socia. listično stališče do nove večine kot jo predlagajo komunisti; združitev socialistov.
IZREDEN USPEH UMNEGA SLOVENSKEGA KMETOVALCA
Gradimir Gradnik
10 n
prejel Oskarja
s Plešivega pri Krminu za vino v Pramaggiore
Kdaj bo konec zagovarjanja fašizma?
Tudi letos goriški fašisti niso po. zabili na svojega »duceja« ter so nalepili po mestu žalni razglas, s katerim pozivajo k maši za pokojnim Benitom Mussolinijem. Takšne oglase MSI razobeša vsako leto in nam tudi letos ni prihranil sramote, kakršne so deležni meščani malokateri)) italijanskih mest.
Svoboda je lepa stvar, toda ne za vsako ceno. Ne more biti svobode za tiste, ki so storili toliko zla. Po dveh in več desetletjih po koncu vojne bi bil že čas, da se ta sramota odpravi in da se preneha zagovarjati fašizem z mašami v korist »Časti«. Čast je nerazdruž. ljivo povezana s plemenitimi dejanji, ne pa s teptanjem svobode in človečanskih pravic Zato še enkrat: naj se napravi konec zagovarjanju fašizma.
Avtobusni izlet po Furlaniji
Nagrada velja za najboljšo serijo, ki jo sestavljajo: traminec, merlot, sau-vignon in lokaj - Zlata medalja tudi za traminer in pozlačena za merlot
Gradimir Gradnik, vinogradnik I da ljudem ne prija niti preveč s Plešivega, je na vinski ' razstavi! sladko niti preveč suho vi-no, am-v Pramaggiore v Venetu prejel O- j pak da mora imeti buket (a-bbuc-skarja za najboljšo serijo vin, ki cato). Ker mu je bilo vinograd-so jo sestavljali traminec, merlot,1 ništvo «hobby», se mu je posvetil sauvignon in tokaj. Vrhu tega je z vsem srcem in dušo, in ker je prejel zlato medaljo za traminec | izšolan, se je s pomočjo knjig in in pozlačeno (vermeille) za mer-1 izkušenj uveljavil Začel je prav-
lot. To najvišje priznanje slovenskemu kmetovalcu iz občine Kr-min ni prišlo povsem slučajno. Gradnik je doslej od leta 1957 dalje prejel na vseh vinskih razstavah skupno 12 zlatih medalj, 3 pozlačene, 3 srebrne in kar dva Oskarja ?a vino: prvega na deželni vinski razstavi za brdnata območja v Tržiču, drugega pa v nedeljo v Pramaggiore.
Razstava v Pramaggiore je najpomembnejša v državi. Nagrade se ne razdeljujejo vsem Visoko-kvalite.tnim vinom, ampak jo prejmejo samo tisti vinogradniki, zadružne kleti in trgovci (toliko je namreč kategorij), ki imajo absolutno najboljše vino in je izmed vseh prejelo največje število točk. Zavoljo tako strogega kriterija je Gradnikov plasma, da se izrazimo s športnim terminom, toliko bolj važen
Včeraj smo ga obiskali, da bi o njem kaj več povedali našim či-tateljem, zakaj kdo bolj kot mi se more veseliti tolikšnega uspeha slovenskega kmetovalca.
Gradnik je nečak znanega slovenskega pesnika Alojza Gradnika iz Medane.
V njegovi sprejemnici, ki jo krasijo trofeje in medalje, smo pili traminec, božansko medico, in kramljali. Skušali smo dognati, zakaj tolikšen uspeh in kje je ključ, ki odpira pot k tem skrivnostim. Polagoma smo se dokopali do jedra uganke. Gradnik je pred leti odprl javni lokal v Krminu, kjer je mogel spoznati, kakšen je okus pivca. Ugotovil je,
Prispevajte :ca DIJAŠKO MATiCO 1
Delen pogled na občinstvo v Prosvetni dvorani v Gorici med jubilej, nim koncertom pevskega zbora iz Dola-Foljan, ki je bil v nedeljo, 24. I. m. v počastitev 15 letnice ustanovitve zbora
zaprav s praznimi rokami, toda trdna volja in znanje sta ga kmalu pripeljala na pravo pot.
Danes pošilja svoja vina, ki jih prodaja izključno samo vstekleni-čena, v najrazličnejša italijanska mesta. Naročila prejema vsakdan; prihajajo iz Genove, Benetk, Vidma, Jesola, pa iz Švice, Amerike...
»Vsako sorto grozdja je treba posebej pobrati. Ni mogoče vse zmetati v isti sod; lahko nastane iz tega dobro navadno vino, vendar bo njegova cena vedno povprečna. Lahko pa se tudi primeri, da se križanje ne posreči. Vsaka trta ima svojo lastnost in nikjer ni rečeno, da sta si dve med seboj simpatični; v sodu se lahko njuna mošta tudi skregata, ker imata različne lastnosti: rezultat prav gotovo ne bo dober,» nam je odgovoril, ko smo se pozanimali za njegov način dela.
Zelo zanimiv je bil pogovor o sistemu točkovanja v Pramaggiore. Vina so razdelili v sedem kategorij, ki so jih ocenjevale več kilometrov narazen različne komisije strokovnjakov; v eni izmed njih je bil tudi Gradnik, vendar je ocenjeval vina drugih razstavljavcev.
Po eno do dve točki je mogel član razsodišča dati za čistost, vonj in okus vina, od ene do 12 točk pa za značilnost, lahko bi rekli tudi »osebnost* vina. To pomeni, aa predstavlja karakteristika vina, za katero je mogoče dati kar dve tretjini razpoložljivih točk (skupno 20), izredno važnost pri ocenjevanju.
V Pramaggiore je bilo 197 razstavljavcev s 612 vzorci, ki so prišli iz 17 dežel, odnosno 63 pokrajin, se pravi dejansko iz vseh italijanskih pokrajin. To pomeni, da je bila razstava vsedržavnega značaja, kar daje podelitvi Oskarja za vino najboljšemu kmetovalcu še poseben pomen. Gradimiru Gradniku ob tako lepem uspehu iskreno čestitamo!
Enosmeren promet v Števerjanu za prvomajske praznike
števerjanski župan Klanjšček Je izdal odredbo, s katero urejuje enosmeren promet na nekaterih cestah ob priliki prvomajskih praznikov. Uredba velja od 30 anriln Ci i vključno 2. maja od 13. do 23 ure
V tem času Je dovoljen samo enosmeren promet na cesti z Oslav. ja proti Števerjanu; isto velja tudi za cesto na Sovenci. Enosmeren promet velja tudi na cesti na Gabrskem koncu v smeri od Formenti-nijevega posestva, do pokrajinske ceste Oslavje • Steverjan. Promet na nekdanji vojaški cesti iz Grojne na Oslavje se vrši enosmerno v pravcu Grojna - Oslavje.
Odredba nadalje prepoveduje parkiranje kakršnih koli vozil na obeh straneh ceste »Castello« od Soven-ce mimo Dvora pa do cerkve.
V Goriei sestanek odbora za brdata območja
Danes ob 9.30 se bo v pokrajinski sejni dvorani začel vsedržavni shod o brdatem območju v Italiji, na katerem živi okoli 20 milijonov prebivalcev. Namen tega sestanka Je v tem, da se tem področjem prizna večja veljava in da se proučijo številna vprašanja, kl se na njih pojavljajo. Sestanku bodo prisostvovali predstavniki dežele, treh pokrajinskih uprav ter prizadetih kategorij, tehniki in kvalificirani predstavniki. Sestanek sklicuje vsedržavni odbor za brdato območje. Popoldne bodo njegovi člani odpotovali na izlet v Brda.
Pri delu se je opekel na očeh
Prejšnjo noč okrog dveh po polnoči so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 33-letnega Luigija Mi-claussiga iz Ul. Alviano 6. Zdravniki so ugotovili, da se Je mož opekel na obeh očeh ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Ponesrečenec je povedal, da se Je ponesrečil že prejšnji dan okrog 11. ure v svoji garaži na Majnici, kjer je z aparatom za varjenje popravljal okvaro na nekem tovornjaku in se pri tem delu opekel.
Z žago se je porezal
Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro se Je 21-letnl Giorgio Pupin, iz Tra-saghisa pri Vidmu, ki Je zaposlen pri stavbnem podjetju Peresin na delovišču na Korzo Italija, porezal na delu z žago na palcu in kazalcu desne roke. Z avtom podjetja so ga pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga hoteli pridržati za 15 dni na zdravljenju. Mladenič pa je odklonil in Je po prvi zdravniški pomoči rajši odšel domov.
OE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odleta v Gorici lekp.rna At.foant, Ul Carducci št. 38, tel. 22-68.
Odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici je na svoji zadnji seji razpravljal o programu družinskih in drugih izletov, ki naj bi jih društvo priredilo letošnjo pomlad.
Kot prvi bo na vrsti družinski avtobusni izlet po Furlaniji, ki ga bodo priredili na praznik v četrtek 19. maja. Izlet bo celodneven. Peljali se' bodo skozi Oglej, si ogledali njegove zanimivosti, nato se bodo ustavili še v Cervignanu, Palmanovi in Krminu. Podrobnosti bomo še sporočili.
Pozneje so maja ali prve dni junija na sporedu še izleti na Matajur, Čaven, Kucelj, TrstelJ ali kak drugi bližnji vrh. Govorili so tudi
o.	pripravah za proslavo 20. obletnice obnove društva na prostem ter bodo v tej zadevi stopili v stik tudi s planinskim društvom iz Trsta.
Padec motociklista med Vrhom in Martinščino
Prejšnji večer okoli 20. ure je zapeljal s ceste 20-letni Lulgino Man-zan iz San Piera; nesreča se mu je pripetila na poti z Vrha proti Martinščini. Pri padcu Je udaril i glavo ob kamen. V civilni bolnišnici v Tržiču so ga pridržali na zdravljenju za dva tedna, ker se je potolkel po glavi, levem kolenu in drugih delih telesa.
Gorica
VERDI. 16.30: «Matt Helm — 11 si-lenziatore«, Dean Martin in D. Lavi; ameriški klnemaskopskl film v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan; aadnja ob 22. uri.
OORSO. 17.00: «Paperlno • eocapa-gni nel Far West». W»H Dianama-va barvna risanica.
MODERNISSIMO 17.30-23.30:	«11
volo della fenice«. 3. Sierart, p. Finch in R. Borgiune Ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.16: »La primula roa-sa del sud», John Payne, Jan Sterling; ameriški film.
CENTRALE. 16.30:	»Minnesota
play», C. Mitchell in D. Martin. Ameriški barvni film.
v« •
Irzic
AZZCKRO. 17.30—22:	»Saladino«,
Ahmed Mazhar in Nadia Loutfi, kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 16—22:	»Idoli con-
troluce«, Omar Sivori in Valeria Ciangottini, v barvah.
NAZIONALE. 17.30—22:	»Centomi-
la dollari al sole«, Jean Paul Bel-mondo in Lino Ventura
PRINCIPE. 17.30—22: »Missione se-gretissima«, Eddie Costantine in Juliette Greco, cineinaskopskl film v barvah.
Ronke
RIO. 19.00: «Tabu n. 2», dokumentarni film v barvah; zadnja ob 21.30.
EXCELS10R. 19—21.30: »Per qual-che dollaro in piti«, Clift Eaat-wood in Lee Van Cleef; kinemaskopski film v barvah.
TEMPERATURA VOSKAJ Včeraj v Gortai najel* >a 28,6 •
pinje ob 12.30 in najnižja 9 slopi ob 5.30 uri; povprečna vlaga 48 sto.
PRESENEČENJE V SANTIAGU
Brazilija premagala peterko SZ
SANTIAGO, 27. — Prejšnjo noč so nadaljevali s tekmami mednarodnega košarkarskega turnirja tako v finalni kot v tolažilni skupini. Brez dvoma so največje presenečenje turnirja pripravili brazilski igralci, ki so nepričakovano premagali sovjetske tekmece. Ti so vo dili ves čas, proti koncu pa so podlegli silovitemu forcingu brazilske peterke.
Izidi
Finalna skupina BRAZILIJA . SZ	60:58 (30:26)
BOLGARIJA - ČILE	82:76 (38:37)
Tolažilna skupina PARAGVAJ PERU 68:60 (28:24) PANAMA-ARGENTINA 75:69 (29:25) PORTORICO-MEHIKA 80:70 ( 43:32)
Po sedmem dnevu turnirja je lestvica finalne skupine naslednja:
1.	SZ 7 točk (4 tekme)
2.	ZDA 6 (3)
3.	Bolgarija 6 (4)
4.	Brazilija 6 (4)
5.	Jugoslavija 5 (3)
6.	Španija 5 (4)
7.	Čile 4 (4)
V osmem dnevu bosta tekmi ZDA - Jugoslavija in Bolgarija -Španija
Danes v Bologni (za Davisov pokal) Italija - SZ
BOLOGNA, 27. — Jutri se bo za. čel dvoboj izločilnega kola evropske cone za Davisov pokal med teniškima reprezentancama Italije in Sovjetske zveze. V prvem doublu bosta nastopila Pietrangeli za Italijo in Lejus za Sovjetsko zvezo, medtem ko bo drugi dvoboj med Tacchinijem in Ivanovom.
To je rezultat žrebanja, ki so ga izvedli danes med sprejemom, ki ga je igralcem obeh reprezentanc priredila bolonjska občina.
Za double, ki bo v petek, kapetana reprezentanc še nista dočila igralcev. Ti bodo znani eno uro pred dvobojem.
KOŠARKA
DREVI V GORICI
Italija B proti Jugoslaviji B
Tekma bo ob 21.30 v dvorani Ginnastice
Drevi bo v Gorici v dvorani Ginnastice na Trgu Cesare Battisti toliko pričakovani prijateljski spopad B košarkarskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Povratna tekma med obema reprezentancama bo 30. t. m. v Benetkah.
Za današnjo tekmo, za katero -
vlada izredno zanimanje, sta se
obe reprezentanci vestno pripravili. Jugoslovani so imeli včeraj pod vodstvom trenerja Branislava Raja-viča zadnji trening v dvorani, kjer bo danes ob 21.30 srečanje.
Več ali manj sta reprezentanci že znani. Omembe vredno je dejstvo, da so Jugoslovani po statističnih podatkih višji od italijanskih tekmecev in tudi mlajši. Kljub temu pa ni rečeno, da nimajo za seboj dovolj izkušenj, da bi se lahko postavili po robu domačinom. Ti bodo nastopili v postavi CO-SMELLV (Candy), VILLETTI (I-gnis), OSSOLA (All’Onestk), OVE (Biella), RECALCATI (Oransoda), JESSI (Petrarca), BOTTAN (Re-yer), BOVONE (Alcisa), ROSSI (Goriziana), FATTORI (Biella), RUNDO (Taranto) in POZZECCO (Goriziana).
Jugoslovani pa bodo nastopili v postavi HOČEVAR (Olimpija Ljub. ljanal, COŠIC (Zadar), VUCINC (Lokomotiva Mostar), PAVLOVIČ (Crvena zvezda Beograd), ZORGA (Olimpija Ljubljana), GRUBOR (OKK Beograd), SOLMAN (Mladost Zagreb), TANJEVIC (Mlada Bosna Sarajevo), JELIC (Partizan), PLECAŠ (Mladost Zagreb), MANO-VIC (Radnički Beograd) in SIMONOVIČ (Sloga Sarajevo).
Tekmo bosta sodila Lalos (Grčija) in Klima (CSSR). V predtekmi
iiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiTmnnii^iUJiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuii
OB ZAKLJUČKU PRVENSTVA III. KATEGORIJE
Ze v prvem letu
izreden uspeh Brega
* ^ *
Zahvala trenerjem in igraltem za njihovo požrtvovalno delo
Z nedeljsko tekmo proti Roianese, ki se je končala z visoko zmago Brega 5:0 (2:0), se je za prvo moštvo zaključilo prvenstvo ITI. amaterske kategorije. Pred vročino in zaključkom turnirja juniorjev bo to moštvo odigralo še kako prijateljsko tekmo doma. Ko bodo prosti še mladi, pa bomo organizirali kak izlet združen z nogometnimi in po
možnosti tudi z odbojkarskimi tekmami. O tem in o bodočem delovanju pa bo sklepal in odločal občni zbor. ki bo, ko bo društvo izpolnilo uiVdrie športne obveznosti letošnje sezone.
Z uvrstitvijo našega prvega moštva v sredino lestvice III. kategorije smo lahko zadovoljni. Uspelo nam je v kratkem letu pripraviti moštvo, ki se je pod nadzorstvom dobrih trenerjev in od tedna do tedna izpopolnjevalo. S tem so postavljeni dobri temelji, na katere bomo lahko odslej gradili. Z dotokom mlajših sil in nadaljnjim rednim treniranjem pa bomo lahko tudi napredovali.
Praznično vzdušje, ki je zavladalo na igrišču po končani nedeljski tekmi, ko se je navdušeno občinstvo pomešalo med igralce, nam potrjuje, da smo že v prvem letu delovanja našega društva tudi dosegli smoter, ki smo si ga zadali: ustvariti primerno okolje, vzgajati mladino naše občine ter jo odtegovati od stranskih potov in jo vključiti v zdravo športno dejavnost.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem igralcem in trenerjem, ki so
s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do uresničitve naših načrtov.
M. KURET ,
se bosta srečali Ginnastica Goriziana in Ginnastica Triestina.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Zadovoljiv izkupiček Kopra in Nove Gorice
Primorski enajsterici, ki tekmujeta v republiški nogometni ligi, sta se v nedeljo kar dobro odrezali. Koper je premagal mariborskega železničarja s 3:1, medtem ko je Nova Gorica igrala neodločeno z vodečo ekipo Aluminija 0:0.
Za Koper je bila tekma z železni-
ATičTIKA
čarjem izrednega pomena, saj je še zmeraj v nevarni coni za izpad. Tokrat so se domačini predstavili domačemu občinstvu v povsem drugačni izdaji kot pred tednom dni proti Novi Gorici. Celotno moštvo je zaigralo izredno borbeno in s hitrimi akcijami vnašalo zmedo pred nasprotnimi vrati, že v prvih tridesetih minutah so si zagotovili vodstvo 3:0, z malo več spretnosti pa b: bil lahko rezultat še ugodnejši v njihovo korist,
V	drugem delu igre se je Koper zaprl v obrambo, posameznim igralcem, ki neredno obiskujejo treninge pa je tudi pošla kondicija. Gostje so prevzeli pobudo v svoje roke in znižali raziiko na 3:1. V tem delu igre je domačinom tudi pomagala sreča, da ni bil rezultat še u-godnejši v korist Mariborčanov.
V	koprskem moštvu je treba po-
VIDEM, 27. — V tukajšnji športni palači se nadaljuje trening italijanske ženske košarkarske reprezentance, ki bo nastopila na izločilnem turnirju za evropsko prvenstvo. Tekme tega turnirja bodo v Vidmu po naslednjem razporedu:
30. t. m. Madžarska - Švica
1.	maja Italija - Švica
2.	maja Italija - Madžarska
..............................i,lunin..
PRIMORJU NI USPELO V S. CANCIANU
Sedaj še tekme za obstoj v ligi
V nedeljo je enajsterica Primorja odigrala zadnjo tekmo prvenstva II. amaterske lige, ki jo je v S. Canciano izgubila z 2:0 (0:0). Čeprav je bila tekma odločilne važnosti za Primorje, ki je potrebovalo za rešitev vsaj točko, so Prosečani ponovno zgrešili taktiko, kot so jo letos že večkrat. Prosečani so začeli v napadu in so bili v premoči, a so se
kmalu zatem iz nerazumljivih razlogov zaprli v svojo polovico igrišča in trmasto vztrajali v obrambi. Domačini so lahko prevladovali na sredi in zastonj se je osamljeni Unedu trudil, da bi prišel do mreže tekmecev. V prvem polčasu je obramba Primorja dobro odbijala napade gostiteljev. ki so bili v stalni premoči, zaradi česar ni nič čudnega, če se jim je v 19’ in 30’ drugega polčasa posrečilo spraviti dvakrat Furlana na kolena, šele po teh spodrsljajih je Primorje odgovorilo, vendar prepozno.
Proseško moštvo je v nedeljo odigralo brez dvoma najslabšo tekmo prvenstva. O povezavah ni bilo ne duha ne sluha, sistem skupne igre je bil odšoteri in vrhu tega so bili vsi živčni, čeprav je bil nedeljski nasprotnik prav gotovo najšibkejša enajsterica prvenstva.
Krivde sicer ne moremo naložiti igralcem, ker ta pade v glavnem na ramena tistih, ki odgovarjajo za moštvo. To so opazili vsi zvesti navijači Primorja, ki se jih je približno 300 zbralo ob robu igrišča. Ti so precej pikro komentirali slab sistem. Sicer nima smisla nadaljevati s polemikami, temveč je treba misliti na naknadni turnir za rešitev,
Enajsterica športnega društva Breg, ki je nastopala na prvenstvu III. amaterske kategorije. Stoje — trener juniorjev Cej, Žerjal S., Zoc-chi, Grahonja, Švara, Kozina, Kariš, trener moštva Bubnič. Čepe — Raiča, Bertesina, Ota, Rodela in Valentič
na katerem bodo nastopile poleg Primorja še enajsterice Itale, Edere in S. Canciana. Dve enajsterici od teh bosta izpadli v tretjo amatersko ligo. Ima Primorje možnost, da se reši? Mi smo optimisti in zato upamo, da bodo igralci Primorja v tem nepričakovanem nadaljevanju turnirja vendarle pokazali vse svoje sposobnosti.
B. R.
hvaliti zlasti Trifkoviča in Gubana v obrambi ter Kavaliča in Škorjanca v napadu. Boljše kot proti Novi Gorici je zaigral tudi Ernestini in vse kaže, da se bo kmalu vživel v novo sredino. Koper čakata zdaj dve težki srečanji (v Celju s Celjem ter z Aluminijem v Kidričevem), če bodo hoteli iztrgati iz obeh srečanj vsaj po točko, bo potrebna skrajna požrtvovalnost, predvsem pa večja disciplina na treningih. Drugi polčas proti železničarju je jasno pokazal, da je kondicija pri nekaterih igralcih še zmeraj problem štev. 1.
Za tekmo med Novo Gorico in Aluminijem lahko rečemo, da je neodločen izid realen. Nova Gorica ima solidno zalogo točk in lahko naslednja srečanja mirno pričakuje. * * *
V	zahodni skupini je Tabor premagal Jesenice z 1:0 in se še bolj utrdil med vodečimi enajstericami. Sama tekma pa ni zadovoljila gledalcev, saj so domačini igrali nekoliko slabše kot v prejšnjih srečanjih. Glede na dogodke na igrišču bi bolj ustrezal neodločen izid. Edini zadetek je dosegel branilec gostov, ki je žogo nesrečno spravil v lastno mrežo. Izolčani so gostovali v Tržiču in dosegli neodločen izid 2:2. Moštvo Izole se torej iz tekme v tekmo popravlja in se je najbrž že povsem otreslo nevarnosti za izpad. Močno pa je v nedeljo razočaralo Primorje, ki je na domačem igrišču izgubilo s Slavijo z 0:2. Glavni konkurenti Slavije se bodo morali zaradi te zmage najbrž spoprijazniti, da bo novi član republiške lige Slavija.
* » *
V	primorskem nogometnem prvenstvu je Tolmin na domačem igrišču premagal Postojno s 5:2, medtem ko je moštvo Vipave še vedno v krizi in je tokrat izgubilo doma z Adrijo z 2:5. Tekma Piran-Pivka se je končala z rezultatom 3:0 p.f. za Piran. Jadran je bil prost. Tolmin in Jadran sta se tako odmaknila od ostalih, tako da sta edina konkurenta za prvo mesto. Kdo bo prvi, pa bo najbrž treba počakati do zadnjega kola.
................i..im................Milimi..........
PO ZMAGI NAD VIANIZ 1:0
Kriška l esna na drncem mestu
Svojo zadnjo tekmo amaterskega prvenstva III. lige je morala kriška Vesna odigrati izven domačega okolja. Čeprav je gostovala pri Sv. Ivanu, je vseeno prisilila enajsterico Gipo Viani k predaji in s tem dokončno zasedla drugo mesto v lestvici. Pripomniti pa je treba, da Vesna ni zadovoljila predvsem v napadu, kjer je prednja vrsta zapravila številne idealne priložnosti. Križani so takoj v začetku prešli v napad, vendar do 12’ niso mogli prevariti obrambe nasprotnikov. Prvi strel, ki pa je šel mimo, je nosil podpis Pičulina, dve minuti kasneje pa je po pro-duro celega napada Hrvatič podal pred vrata, kjer je Košuta E. z glavo preusmeril žogo proti vratom. Vratar je usnje odbil v polje, obramba pa je rešila položaj.
Kmalu zatem je Husu streljal mimo vratnice, v 18’ pa je Sulčič S. poslal za las Germanijev predlo-žek iz kota preko prečke. V 20’ je Canazza streljal prosti strel, katerega so odbili v kot. Takoj zatem je Vesna izvedla oster napad in Husu je žogo z glavo usmeril proti mreži, vendar je vratar domačinov s krasnim posegom rešil položaj. V 40’ je imel Košuta R. najboljšo priložnost, toda sam pred vratarjem je zgrešil cilj, zaradi česar se rezultat do konca polčasa ni spremenil.
Isti igralec je imel takoj v začetku polčasa ponovno izredno priložnost, a si jo je zopet zapravil.
Po neuspelem prodoru Vesne je Germani osebno poskusil srečo in je poslal zelo močno žogo mimo
presenečenega vratarja. Na sami beli črti pa jo je branilec ustavil in ponovno rešil mrežo. Križani so vztrajal v napadu in v 12’ je celo branilec Sulčič poslal zelo močen strel mimo vrat. Deset minut kasneje je Košuta zaključil z močnim strelom prodor celega napada. Domačini so se rešili v kotu, katerega je izvedel Germani. Ga-nazza, ki je prišel na pomoč napadu, je z glavo ukanil vratarja nasprotnikov in povedel Vesno v vodstvo.
Križani so bili ves čas v premoči, vendar niso znali te izrabiti. Husu, ki je bil verjetno v slabem dnevu, si je zapravil več realnih priložnosti in je celo poslal žogo iz enajstmetrovke do vratnice. V 40’ so domačini resno ogrožali kriška vrata, vendar je 3ah z lepim posegom rešil polo-:aj. Čeprav so zadnje poteze pripadale Vesni, se ji do konca tekme ni posrečilo zvišati rezultata. Vesna je nastopila v postavi Cah, Sulčič D., Hrvatič, Pičulin, Canazza, Sulčič S., Košuta E., Miche-lini, Košuta R., Husu in Germani.
K. K.
RAZGOVOR S POLJSKIM TRENERJEM SIARZVNSK1M
Delamo še vedno pod težo osmih zlatih kolajn iz 1958
Poljski in češki atleti na treningu v Puli
Prejšnji teden me je temeljito presenetilo pismo iz Pule. Poslal mi ga je Tadeusz Starzynski, glavni trener poljske atletske državne reprezentance, katerega sem spoznal med svojim potovanjem na olimpijske igre v Tokiu in nazaj in s katerim sem ohranil vedno dokaj tesne, seveda pismene stike. Tadeusz Starzynski je specialist za skok v daljino in troskok in svoje največje uspehe je
dosegel z Joszefom Schmidtom, ki je v troskoku osvojil že dve evropski prvenstvi, dve olimpijski zlati kolajni in tudi svetovni rekord z znamko 17,03 m.
Izredno prijazni in simpatični trener me je vabil v istrsko mesto, kjer mi je hotel predstaviti skupino polj-
Trener Starzynskl
skih atletov, ki so se tam mudili na skupnem treningu Odločitev, da vabilo sprejmem je seveda takoj padla in v nedeljo sem že hitel proti Puli.
Starzynskega sem srečal v trenutku, ko je stopil čez prag hotela, namenjen na stadion. Stiskanja rok ni bilo konca in ker je bil trener namenjen na delo je bila najina pot skupna. Pogovor, čeprav v nemščini, je takoj stekel. Prva točka je bila kratka obnova potovanja v Tokio in nazaj, gostovanje v Puli pa je kmalu zamenjalo preteklost.
Trener me je najprej razočaral. Bila je namreč nedelja in atleti so imeli dan počitka, katerega so izrabili za izlet po mestu in okolici. Z nama je na stadion šel le poljski rekorder v skoku v daljino Stal-mach, medtem ko ostalih nisem videl. V Puli sta se vsekakor mudila še metalca kladiva Rut in Cieply s trenerjem Maslowskim, troskokasi Jaskolski, Pulawski in Taperek, mladi skakalec v daljino Kobuszewski in tri članice ženske štafete 4x100 m Kolejewa, Bednarek in svetovna rekorderka na 200 m Irena Kirszen-stein. Skakalce je vodil Starzynski sam, ženske pa znani trener Pio-trovvski.
Na stadionu sem trenerja pustil pri njegovem delu, po treningu pa sem mu postavil nekaj vprašanj o poljski atletiki in o letošnjem prvenstvu.
»Evropska prvenstva,« Je začel Starzynski, «so pri nas silno sitna stvar. Zanimanje za atletiko na Poljskem stalno raste in stalno delamo pod težo 8 zlatih kolajn iz evropskega prvenstva 1. 1958, katerih se ljudje zelo radi spominjajo. Priprave za letošnje prvenstvo potekajo zelo dobro in atleti imajo za seboj že pet mesecev trdega dela predvsem za pridobitev kondicije. Gostovanje v Puli služi za oddih atletom, ki naj bi ob ugodnih klimatskih pogojih, katere bomo dosegli doma komaj čez mesec dni, pridobili nove psihične moči za nadaljevanje bolj tehničnega treninga in za tekmovanja. Podobno gostovanje kot v Puli so imeli tudi sprinterji in srednjeprogaši v Franciji. skupina atletov pa se mudi v italijanskem športnem centru v Formiji blizu Rima.»
»Poljska letos ni nastopila na evropskem prvenstvu v dvoranah v Dortmundu. Zakaj?
«Vsako zimo navadno veliko tekmujemo v dvoranah, smatram pa, da je bilo prvenstvo v Dortmundu, vsaj za naš načrt priprav, neumestno, ker je naš glavni cilj prvenstvo v Budimpešti. Naši atleti so bili konec marca v polnem kondicijskem treningu in tako odgovoren nastop bi nam prekrižal vse načrte in prekinil stopnjevanje treninga. Poleg tega bi neizbežni porazi tu pa tam moralno potlačili marsikaterega a-tleta in omejili njegovo borbenost in voljo.»
((Atlete je treba pripraviti ne samo tehnično, temveč tudi psihološko na važna tekmovanja. Kakšen je program poljskih atletov?*
«Prava sezona se bo za našo elito' začela v prvih dneh junija z ekipnim državnim prvenstvom v sedmih kolih. V Varšavi bomo kot vsako leto priredili ((Memorial Ruso-cinski», ki privabi veliko najboljših na svetu, sredi julija bomo nastopili v Los Angelesu proti ZDA, pred Budimpešto pa bomo opravili tudi dvoboj z Zahodno Nemčijo.))
«Kaj nam lahko poveste o Ireni Kirszenstein in o ostalih poljskih atletinjah?*
(drena je zelo dobro pripravljena in v sprintu bi letos ne smela imeti nasprotnic. Njena glavna skrb bo vsekakor sprint in v skoku v daljino bo nastopala le slučajno. Potencialno bi bila atletinja lahko svetovna rekorderka v celi vrsti panog, tak. podvig pa zanjo ni nemogoč, ker je Irena še zelo mlada. Moč naše ženske vrste je v glavnem v sprintu. Štafeta 4x100 m sestavljajo poleg Kirszensteinove še svetovna rekorderka na 100 m Ewa Klobuhowska, ki pa je zaradi bolezni v zamudi za en mesec, Kolejevva in mlada Bednarek, ki je tudi odlična za-prekašica.»
«Vaš najuspešnejši gojenec Joszef Schmidt bo letos verjetno skušal osvojiti že tretji naslov evropskega prvaka v troskoku. Upate v njegov še večji podvig?*
((Schmidt je pozimi veliko treniral z utežmi in sem glede nastopa na evropskem prvenstvu optimist. Atlet ima sedaj 31 let, večji podvig, to je nov svetovni rekord, je pri njem še mogoč. Schmidt je zelo borben in letos bo imel več enakovrednih tekmecev kot prejšnja leta. Ponos svetovnega rekorderja in dolgoletne izkušnje, ki mu dovoljujejo, da se tudi v najtežjih trenutkih popolnoma koncentrira, lahko v odločilnem spopadu z najboljšimi, med katerimi treba računati največ na Madžara Kalocsaia, rodijo rekordni skok čez 17 m.»
«So perspektive za atletiko »a Poljskem ugodne?*
«V zadnjih dveh letih smo <*• lotno atletsko organizacijo na Pw skem decentralizirali in največ pri zornosti posvečano delu po klubu). Razpolagamo s 1200 trenerji in sm° blizu cilja, da prerešetamo ves razpoložljivi človeški material. PoseD-no na šolah nam ne uide skoraj noben talent.*
«V Puli so na skupnem treninS8 tudi nekateri jugoslovanski atlet1-Nam lahko nekaj poveste o njih-*
((Opazil sem, da je jugoslovanska
mladina zelo krepka in telesno zdrs; va. Skakalci, katerim z nasve;1 pomagam, res niso izredni talentih boljšim treningom pa bi lahko dosegli mnogo več. Kar močno šepa pri Jugoslovanih je disciplina. » hotel se atleti vračajo tudi v nepr>: mernih urah, veliko preveč pa turi kadijo. Preseneča me njihovo zanimanje za nogomet. Celo njihov glavni trener raje govori in vneto razpravlja o nogometu kot o atletiki;11
Za sodelovanje sem se trenerju zahvalil in mu seveda želel največ uspeha, po možnosti 8 zlatih kolajn v Budimpešti.	,
V Puli so na treningu tudi štiri atletinje iz češkoslovaške. Med njimi sta najbolj znana Eva Lehocks. polfinalistka na 100 m v Tokiu m skakalka v daljino Vlasta Prikuj lova (osebni rekord 6,48 m). Polja*1 in Čehi so po 14-dnevnem bivanju iz Pule odpotovali danes, 29. apr®8-BRUNO KRIŽMAN
Poljski rekorder v skoku v dalji’ no Stalmach s češko rekorderk® Prikrylovo (levo) in njegovo roj*’ kinjo Hilčerovo
...........................um m ■ im i m iiiirriiiniiiiiiiinii ■  .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.imimiiii"1""
SAMO ZA TRENUTEK
(Nadaljevanje s 3. strani)
mu. Nič zato, nam bom odšel k njej, a ko pride Weber, ga pošljite za menoj. A kje je njeno stanovanje?
— V drugem nadstropju, vrata 4.
Stopil je v hišo, poklical dvigalo in se z njim povzpel do drugega nadstropja. Potrkal je na vrata.
— Policija. Gospodična, odprite! Moram vas nekaj važnega vprašati.
Phil je bil presenečen, ko je videl plavolasko iz bližine. Ni bila tako mlada, kot je mislil.
Mirno je odpel gumbe policijske suknje in izvlekel revolver.
— Ce spregovorite samo besedico, bom streljal. Bodite tako prijazni in odidite v drugo sobo.
Dekle je brez ugovora ubogala. Morda ni bila niti toliko prestrašena kakor prepadena. Ko ji ie ukazal, naj leže na posteljo, je to pri priči storila. Čutila se je ne-
koliko bolj varno in se celo ne' koliko nasmehnila. Nato je vz. neko pregrinjalo in ji ukazal, si ga položi na želodec. Tudi to je storila, ne da bi razumela P0" mena te igre. Se preden ga je ,a' zumela, je bila mrtva.
Zvok strela je bil pridušen, a Phil je za vsak primer vendarle pregledal vse prostore in pogled1" skozi okno. Vse je bilo v reda-Nihče ni ničesar slišal. Ko je P1*J šel iz hiše, so policaji še sta-' pred hišnimi vrati.	.,
— Weberja še ni? — je vprašal Phil. — No, nič za to. Ko pride' mu povejte, da sem že vse opravil, pa mu ni treba oditi k njej. Da’ mica mi je povedala vse, kar sem potreboval. No, pa adijo, dečki!
* * ♦
Ko je prispel Phil do hotela, 1* bil že - mrak.
Odprl je vrata... V tistem tre" nutku je Davy iz revolverja s pr0" žil strel proti «policaju». ^
Phil mu ni utegnil pojasni' zmote...
Iz dežele »oris vdovec ^
polnočnega sonca
Tedaj mi je voznik predstavil majhnega Laponca, srednjih let. Čeprav sem se trudil, da si kraj čimbolje ogledam in da si zapomnim vsako podrobnost, sploh nisem videl, odkod se je pojavil Laponec, čez laponsko nošo je imel ogrnjen polivinilast plašč.
— Skupaj se vračamo v Alto. Laponec bo vzel s seboj nekaj jelenov, katere misli tam prodati.
Odbrzeli smo. Bil sem vesel, ker je Laponec govoril za silo norveško. Toda ni bil preveč zgovoren. Stisnil se je v zadnji del avtomobila in sedel na tleh popolnoma sključen, zvit. Obraz pa je imel stalno v senci.
— Ali se ne bojite, da bo zapadel sneg, preden se vrnete k svoji družini? sem ga vprašal.
— Vrnem se takoj, ko oddam jelene. Družina pa bo jutri s tropom na drugem pašniku. Tam se dobimo in nato gremo zopet na pot.
— Večni popotniki ste. Ali si nikoli ne želite, da bi živeli v mestu, da bi stalno delali v tovarni in stanovali v pravi hiši, kjer ne bi bili tako odvisni od vremenskih sprememb. In tudi jeleni vam lahko poginejo od gladu, če zamrzne skorja na snegu in živali ne morejo do hrane. Slišal sem, da je že mnogo Laponcev tako obubožalo.
— V mestu bi bili bolje preskrbljeni. Manj bi se mučili in udobneje bi živeli. Toda, ali bi se v mestu resnično bolje počutili. Ali bi bili tam bolj srečni? Vidda je naš svet, ki smo
ga podedovali od prednikov. Tu smo preživeli svojo mladost in tu imamo svoje prijatelje. Le tu lahko žive naši jeleni, ki so naše bogastvo in naš ponos. Skupaj se borimo z viharji in se počutimo močne. V srcih nosimo veselje in žalost. Srečni bomo toliko časa, dokler bomo ljubili tisto kar imamo. Saj vidda živi z nami, samo znati morate gledati, razumeti kamen in zvezde, živali in rastline. In mi to znamo, ker smo večni popotniki. Kdo nam bo v mestu dal pomlad, ki pride v viddo iznenada, drugačna kot kjerkoli na svetu. Nihče nam ne more dati veselja zimskih noči. Poletnega sonca nad viddo. Vidda je naše življenje in če bi zapustili viddo, bi naša srca umrla.
Obmolknili smo. Ali je potrebno še kaj vprašati? Mračne sence kanjona po katerem se spušča reka Eibyelv v Altafjord so zagrnile viddo. Potovanje po deželi Laponcev res ni navadno potovanje. Saj to ni navadna dežela. Je to potovanje v deželo sanj. Sonce, zvezde, jezera, drevje, skale in pravljična bitja — Laponci. Lahko potujejo dneve in noči, dneve in noči, brez počitka. Danes so tu, jutri tam. Imajo svoje hiše, a nihče ne ve, kje se v nekem trenutku nahajajo. Bitja, ki se nikoli ne utrudijo, ki žive svobodno kot ptice na nebu. Nikomur ne store nič žalega. Imajo nenavadno moč, da kaznujejo hudobne ljudi.
Vse to zveni kot pravljica.
V Altafjordu se ponovno zablešče prelestne jesenske barve. Sonce se je spustilo do morja in ves fjord se je obarval s temnordečo barvo. Morje je v daljavi motno kot kri, tu pred nami pa je prozornejše, kot da bi se kri pomešala z morsko vodo. In zopet sem začutil, da je ta podoba podana skozi plast čistega stekla, ki je preprečevalo, da bi zvoki prihajali do nas in nam na oko potisnilo mehko, prozorno vato. In nato se je zazdelo, da se je ta mehka prozorna vata razprostrla po vsem nebu, ob njo so se zadeli sončni žarki in svetloba se je kot eksplozija razpršila v nešteto pramenov, ki so polzeli po nebu in se kopičili v daljavi.
Tedaj sva se z Laponcem spogledala. Saj je nebo nad viddo
prav tako prozorno, mehka vata, ob katero zadevajo prameni svetlobe. Da. Vidda je okamenelo morje. Čeprav so jo tisočletja preletela, je ostala vidda nedotaknjena. Ljudje v mestu pa vedo povedati o Laponcih le to, da se pojavijo nekega pomladnega dne na otoku in da se jeseni vrnejo v notranjost dežele.
VIII.
Čez Finsko do polarnega kroga
Nenavadna je noč ob jezeru. Tiha in nežna. Ustavili smo se za pet minut na poti skozi gozdove, kjer nas je spremljala le temna stena dreves in po vsakih petih, morda desetih, prevoženih kilometrih so žarometi avtobusa osvetlili na deblu ob cesti majhen zabojček za pošto, edini znak, da stoji nekje v notranjosti gozda hišica. Zrak je tih in kristalen; čeprav boža liste brez rahel veter, čeprav se iz daljave oglaša lajež psov. Vonj gozdov je omamen in močan. Lučke hišic, ki stoje ob jezeru se igrajo na gladini; igrajo se s sencami brez; igrajo se z odsevom zvezd, ki so tako blizu.
In znova smo se potopili v neskončno morje gozdov, Ropot motorja je zvenel uspavajoče, dokler si niso pričeli zavoji in vzpetine slediti v krajših presledkih. A voznik je še nadalje s pravo severnjaško hladnokrvnostjo iztiskal iz vozila vse moči in skušal tako nadoknaditi krajšo zamudo. Med vožnjo se je ves čas živahno obračal k znanki, ki je slonela na motorju. Ko smo se pričeli spuščati s planote v široko dolino k reki, smo doživeli pravo parado hitrosti. Drevesa so pričela bežati mimo nas grozeče. Tokrat smo se potniki resnično oddahnili, ko smo srečno obstali pred hotelom v Karas.ioku.
Karasjok je odmaknjen globoko od obale, v bližino nor-veško-finske meje. Brez vonja po morju, ljudi v gumijastih škornjih in v mornarskih klobukih, se mi skoro ni zdel več
del Norveške. Gozdovi, ki obdajajo ta kraj, ga že nekak® priklepajo k Finski. Tu je v večini laponsko prebivalstvo, k živi pomešano z norveškimi priseljenci. Vmes pa je mnog® ljudi, ki imajo že značilne finske poteze. Tudi Laponci nosij® drugačno	nošo kot v	Kautokeinu. Njihovi	suknjiči so	t>r,
pisanih našitkov. Namesto hlač iz strojenega jelenjega usnj* nosijo oblačila narejena iz debelega, temno obarvanega voln®' nega blaga. Mnogi med njimi nosijo kučme in ne značilhj® kap na tri ali štiri roglje. Razen z rejo jelenov se preživljal0 tudi z ribolovom v rekah in jezerih ali pa delajo v gozdovi11.
Ko sem naslednje jutro zrl skozi okno restavracije, ki J® bila nekoliko dvignjena nad naselje, mi je kraj v trenutk® postal nekako domač.	Skoro pol leta je	minilo kar	se®1
nazadnje gledal mogočne gozdove. Enonadstropne stanova^' ske hiše,	razprostrte na širokem prostoru	ob reki, so	t®1®
namreč zakrite s smrekami in borovci, iznad katerih se J® dvigalo le nekaj večjih hotelov, šola in trgovina. Doli 0 reki, ki se je nekaj kilometrov dalje izlivala v mejno rek Tano, so	na širokem	muljnatem nabrežju	ležali dolgi,	o2*1
kanuji. V bližini mostu se je na gladini gugal majhen hidr®" plan. Pred trgovino je stala gruča mož. Okoli njih so skaka* nizki, dolgodlaki psi.
Prijetno tiho je bilo v restavraciji. Nekaj turistov je mir®® čitalo časopise. V velikem kaminu, obloženem z živo rdeči®1 opekami, je brezova polena lizal belkast plamen. Tedaj je restavracijo vstopil postaven mož, srednjih let. Odložil J® na mizo zavitek, ki ga je prinesel s seboj in pričel pazlj*v® ogledovati stene. Ko je izbral primeren prostor nasproti ok®9 je odvil zavitek. Vsi pogledali so mu radovedno sledilii je postavil platno na izbrano mesto. Slika je prikazovala treh®’ tek, ko svetlolasa deklica zapiči kopje v teio pošasti. Pošast' v telo podobna slonu, z glavo predpotopne živali, je ime*9 telo skrčeno v smrtni muki. V očeh, ki so bile j.j«V>Dne člov®-škim, sta se zrcalila strah in presenečenje.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MUNTECCH1 H, II., TELLt-GN 93-808 in 94-H3H - poštni predal 559 - PODKU2NICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 II., Telefon 83-112 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA 8t. 20 - Telefon 87-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnapre*: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) — Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ** ^® SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3(1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3 86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravn) 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglas) «0 lir beseda — Oglas) tržaška *®
gorlške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri uSocletk PubbUcltš Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.