FOR Freedom AND Justice No. 16 Ameriška ] 51803 aw AA3H0 S - 80S3 "idy "3Ay ayyniM sist-oisdaisns 3Nyis -ya ’i ii Tj i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, February 28, 1989 VOL. 91 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Izredno stanje na Kosovu — Vojaške enote poslane v pokrajino — Albanci rudarji zmagali — Sedaj štrajkajo srbski rudarji BEOGRAD, SFRJ — Včeraj je predsedstvo Jugoslavije proglasilo izredno stanje v pokrajini Kosovo. V pokrajino so bile poslane vojaške enote in oklopna vozila. Kratko poročilo v današnjem Wall Street Journa-lu ne govori o izgredih, prav tako ne zelo skopo poročilo v današnjem Cleveland Plain Dealerju. Albanski rudarji, ki so štrajkali osem dni in pri tem zasedli rudnike, so svoj Štrajk opustili, ker so podali ostavke trije kosovski voditelji, ki so bili prišli na oblast kot posledica od republike Srbije izsiljene čistke prejšnjega vodstva. Voditelji, ki so včeraj odstopili, so bili smatrani pri Albancih kot lutke srbskega voditelja Slobodana Miloševiča. Ali bodo odstopi preklicani na podlagi dejanske vojaške zasedbe Kosova, ni jasno. Albanski rudarji — bilo jih je 1300 — so nehali s štrajkom, ker so bili obljubili, da bodo končali s štrajkom, ko bodo odstopili omenjeni voditelji. Ta zmaga je pa naletela na takojšen odgovor srbskih rudarjev v nekem drugem kosovskem rudniku. Ti so začeli štrajkati kot protest zoper včerajšnje odstope. Že to kaže, kako nacionalno razbito je stanje na Kosovem. V to zmedo so torej bile poslane vojaške enote, ki bodo skušale vzdr-) ževati red, izhoda iz krize pa gotovo ne predstavljajo. Sinoči se je predsednik Bush vrnil v ZDA po 5-dnevnem obisku treh vodilnih azijskih držav — ZDA bodo ostale prisotne v Aziji WASHINGTON, D.C. — Sinoči je predsednik George Bush končal obisk v Aziji in se vrnil v ZDA. Med potovanjem je Bush obiskal Japonsko, kjer se je udeležil pogreba japonskega cesarja Hirohita, priložnost pa izkoristil za srečanja s številnimi državniki ter seveda z japonskim predsednikom vlade, nato potoval na Kitajsko in Južno Korejo. Politični komentatorji ocenjujejo Bushovo potovanje kot pozitivno, njegov pomen pa je zasenčil problem v zvezi s potrditvijo Johna Towerja za obrambnega sekretarja v Bushevi vladi. Novinarji, ki so spremljali Busha, so se bolj zanimali za njegovo reagiranje na dogodke v domačem Washingtonu kot za odnose med ZDA in državami, ki jih je Bush obiskal. Na Kitajskem je bil Bush toplo sprejet. Kitajci ga poznajo iz let 1974 in 1975, ko je bil ameriški veleposlanik v Kitajski, smatrajo ga za prijatelja, sami pa so poudarjali po-nien nadaljevanja dobrih gospodarskih odnosov z ZDA. Edina težava je bila, ko so kitajski policisti preprečili znanemu kitajskemu oporečniku Fangu Ližiju, da bi prišel na banket na ameriško veleposlaništvo, na kate-rega je bil povabljen od Busha. Kitajci pravijo, da bi ameriška stran ne smela povabiti takega človeka brez privolenja kitajskih °blasti. Med krajšim obiskom Južne Koreje je ^ush dejal, da bodo ameriške vojaške enote °stale v deželi, pozdravil pa je demokratiza-c>jo južnokorejskega političnega sistema. Kot je storil pri pogovorih z Japonci, tako je Bush rekel sobesednikom v Južni Koreji, da s° ZDA zaskrbljene zaradi ogromnega in rastočega trgovinskega primanjkljaja, ki ga 'majo ZDA z Južno Korejo. Ameriška stran tako pri Južnokorejcih kot Japoncih kritizi-m trgovinsko politiko obeh držav, ker ta podtika diskriminira proti oziroma otežuje uvažanje ameriškega blaga. V vseh treh državah je Bush poudarjal, da ZDA ne bodo Azije zapustile in da želijo sodelovati tako na gospodarskem kot tudi političnem področju. Towerjeve možnosti za potrditev z vsakim dnevom manjše — Bush ga bo branil do konca — Tower sam noče popustiti WASHINGTON, D.C. — V zadnjih dneh je postalo jasno, da ima bivši sen. John Tower le malo možnosti, da ga bo senat na glasovanju morda že ta četrtek ali petek potrdil za obrambnega sekretarja v Bushovi administraciji. Težava v zvezi s Towerjem je silno neprijetna za Busha in spominja na težave, ki jih je imel in jih še ima v zvezi z njegovim imenovanjem takratnega sen. Dan Quaylea za podpredsedniškega kandidata. Senatorji poudarjajo Towerjevo naklonjenost — vsaj v preteklosti — pijači. Da bi si pomagal na tem področju, je Tower šel tako daleč, da je obljubil totalno opustitev alkoholnih pijač, ako ga senat potrdi za obrambnega sekretarja. To obljubo smatrajo nekateri senatorji za enostavno smešno. Senatorji so tudi zaskrbljeni nad tesno-stjo Towerja s podjetji, ki prodajajo orožje in opremo obrambnemu tajništvu. Tower je imel poslovne odnose s temi podjetji zadnja leta in je samo v dveh letih prejel od njih $750.000. Nekateri senatorji tudi izražajo dvome o Towerju na podlagi trditev, da je ženskar. Predsednik Bush pa vztraja pri stališču, da ni našel nič v Towerjevi preteklosti, kar bi ga diskvalificiralo za mesto obrambnega sekretarja. Razpoloženje v senatu je trenutno strogo strankarsko opredeljeno. Noben demokratski senator še ni izjavil, da bo glasoval za Towerja. Med republikanci, ki so v manjšini v senatu — razmerje je 55:45 —, je samo sen. Larry Pressler (S. Dak.) izjavil, da bo glasoval proti Towerju. Politični komentatorji so mnenja, da bo Tower ali zavrnjen ali bo tik pred glasovanjem umaknil svojo kandidaturo. — Kratke vesti — Jeruzalem, Iz. — Danes so izraelska letala bombardirale palestinske položaje v hribih južno od Bejruta. Izraelski napadi so maščevalnega značaja. Pred dnevi so Palestinci ubili nekega izraelskega vojaka. Tehran, Iran — Iranski parlament je glasoval za predlog, naj Iran prekine diplomatske odnose z Veliko Britanijo. Iranski u-krep je povezan s kampanjo zoper avtorja knjige, ki baje žali muslimansko vero. Avtor Salman Rushdie, Indijec po rodu, živi v Angliji, ajatola Homeini pa poziva muslimance po svetu, naj Rushdieja ubijejo. Anglija zahteva sankcije zoper Iran zaradi tega. Tehran, Iran —- Sovjetski zunanji minister Ševardnadze je končal uradni obisk v Iranu, med katerim ga je sprejel sam ajatola Homeini. Izboljšanje v odnosih med ZSSR in Iranom je možno, pravijo Iranci, ker je Sovjetska zveza zapustila Afganistan, vidijo pa v ZSSR manjše zlo kot so zahodne demokracije. Chicago, III. — Danes bodo posebne primarne volitve v tem mestu. Novembra 1987 je namreč umrl župan Harold Washington. Vodilna kandidata sta belec Richard M. Daley, sin bivšega župana, in začasni župan Eugene Sawyer, ki je črnec. Kot kaže, ima manjšo prednost Daley. Iz Clevelanda in okolice Koncert v cerkvi Sv. Vida— To nedeljo pop. ob 2.30 ste vabljeni v cerkev Sv. Vida na koncert cerkvenih pesmi. Gostuje zbor »Slovenska pesem« iz Lemonta. Bogat spored koncerta objavljamo na str. 2. Vstopnine ni, dobrodošli bodo pa prostavoljni darovi. Po koncertu bo sprejem v avditoriju. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši. Takoj po maši bo sestanek v cerkveni dvorani. Lepo vabljene! LILIJA ima sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima članski sestanek v ponedeljek, 6. marca, ob 8h zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Novi grobovi Wilma Tibjash V četrtek, 23. februarja, je v Bradentonu, Fla., nenadno umrla 61 let stara Wilma Tibjash z Euclida, rojena Glazer v Clevelandu, žena Ernesta, mati Jefferyja, Susan T. Burge in že pok. Ernesta, 3-krat stara mati, zaposlena kot knjigo-vodkinja pri trgovini Sears v Richmond Mallu 20 let, do svoje upokojitve 1. 1986, 2. podpreds. glavnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike, tajnica krožka št. 1 PSA, 44 let članica pevskega zbora Jadran, so-načelnica Mladinskega pevskega zbora št. 3 petnajst let, odbornica SNPJ farme, direktorija Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., ter članica Zenskega odseka SDD na Waterloo Rd. in SNPJ št. 614. Pogreb bo iz Želel ovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu delavskemu domu na 15335 Waterloo Road. Pauline Laurence V petek, 24. februarja, je v Meridia Euclid bolnišnici po kratki bolezni umrla 84 let stara Pauline Laurence, rojena Mikuletič v vasi Harije, odkoder je prišla v ZDA L 1928, živeča na Pythias Ave. 42 let, zadnja leta pa na Morris Ave. v Euclidu, vdova po Josephu, mati Miltona, Esther Milino-vich in Lillian Pierce, 8-krat stara mati, 11-krat prastara mati, zaposlena pri General Electric obratu na E. 152 St. 20 let, do svoje upokojitve 1. 1963, članica SŽZ št. 25, SNPJ št. 5 in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. DNU zajtrk to nedeljo— Člani DNU pri Sv. Vidu vas vabijo to nedeljo na njihov letni zajtrk v svetovidskem avditoriju. Serviranje bo od 8.30 zj. do 1. pop. Nakaznice boste dobili pri vhodu. Zajtrk stane $4. Pridite! Zahvaljuje se— Ga. Stefi Koncilja se zahvaljuje vsem, ki so ji poslali kartice in cvetje v času, ko se je nahajala v bolnišnici. Pred nedavnim ji je umrl svak John Koncilja. Izrekamo globoko sožalje, obenem pa ji želimo hitrega okrevanja. Lep uspeh— Preteklo nedeljo je bilo vreme malce neprijetno, vendar je lepo uspelo kosilo Slov. šole pri Sv. Vidu. Obisk je bil zelo dober. Materinski klub— Materinski klub pri Sv. Vidu ima svoj mesečni sestanek jutri, v sredo, ob 7h v avditoriju. Prodaja peciva— Kr. št. 1 PSA ima prodajo peciva, ki bo od 13. do 15. marca v SDD na Waterloo Rd. Prednaročila za potice, krofe, rezance itd. so možna do 10. marca. Kličite D. Dobida (951-1694), O. Skodlar (261-0783), F. Mauric (531-6393), ali J. Kapel (486-6245). Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima sejo v sredo, 1. marca, ob 1.30 pop. v družabni sobi pri Sv. Vidu. Podpisali bodo— Ta četrtek bodo na univerzi Cleveland State podpisali dokument o prihodu skupine poslovnežev iz Slovenije in ostale Jugoslavije na 12-tedenski tečaj o marketingu, ki ga vodi univerza. Podpisal bo predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije, ki je zadevo prevzela od GZ Slovenije, čeprav bo navzoč tudi slovenski predstavnik. Več bomo poročali v petkovi številki AD. Ribje večerje— Očetovski klub pri Sv. Vidu vabi na ribje večerje in tudi kozice (shrimp) vsak petek od 4. do 7. zvečer. Zelo dobre večerje so samo $4, kar je res velik »bargain«. Pridite! VREME Spremenljivo do pretežno oblačno danes z možnostjo naletavanja snega v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 34° F. Vetrovno in hladno jutri, z manjšo možnostjo snega in najvišjo temperaturo okoli 27° F. V četrtek deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 29° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400} James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 16 Tuesday, February 28, 1989 Stanje v Jugoslaviji vedno slabše Bralci tega lista sicer dobro vedo, da je naslov, ki ga uporabljamo danes, bil na mestu že stalno v tem desetletju. In dvoma ni, da bo uporabljiv še v bodoče, najbrž v nedogled. Te dni pa poteka novejša, hujša oblika že več let trajajoče gospodarske, družbene in politične krize v Jugoslaviji in z njo vred seveda tudi Sloveniji. Na Kosovu je namreč prišlo do generalnega štrajka albanskih delavcev in rudarjev. Strajk traja že več ko teden dni in se nadaljuje, sodeč po najboljših vesteh, ki jih imamo na razpolago. Časopisna poročila so precej skopa, podatki pa, prejeti po telefonu, omenjajo na primer, da so štrajkajoči rudarji albanske narodnosti na Kosovu zasedli rove globoko pod zemljo. Včerajšnji lokalni časopis Cleveland Plain Dealer je objavil veliko sliko, ki kaže skupino teh rudarjev, pod sliko pa poroča, da so rudarji sklenili, da bodo nadaljevali s štrajkom dokler ne bodo odstopili trije kosovski voditelji, ki so prišli na oblast pred meseci pod srbskim pritiskom, s tem pa zamenjali voditelje, ki so protivili valu srbskega nacionalizma na Kosovu, kjer Albanci predstavljajo ogromno večino. Časopisno poročilo pa ni šel v podrobnosti. Med temi je dejstvo, da je stanje na Kosovu tako resno in nevarno, posledice generalnega štrajka tako velike in negativne za kosovsko in tudi jugoslovansko gospodarstvo, politična napetost pa tako nevarna, da je predsednik predsedstva centralnega komiteja Stipe Suvar sam šel na Kosovo in med drugim obiskal štrajkajoče rudarje v rovu, globokem pod zemljo kakih 600 metrov, in jih skušal pregovoriti, naj vendar nehajo s štrajkom. Ni dosegel nobenega uspeha. Ker štrajk traja tako dolgo in so posledice tako strašno negativne, govorijo voditelji Jugoslavije o nujnosti res izrednih ukrepov. Novejša poročila o sedanjem nevarno napetem stanju, ako jih dobimo do izida te številke našega lista, boste našli na prvi strani. Uvodniške članke je namreč treba pripraviti že dan prej; v sedanjih razmerah pa se lahko zgodi, da so besede na tem mestu kljub temu zastarele že pred izidom časopisa. Pretekli torek sem v našem listu ponatisnil članek izpod peresa nekega albanskega novinarja, v katerem sta bila obravnavana srbski voditelj Slobodan Miloševič in njegova nacionalistična, a konec koncev tako za Srbijo kot ostalo Jugoslavijo brezizhodna politika. Albanski novinar je pisal, da je prav Miloševič tisti, ki je podžigal poleg srbskega tudi albanskega nacionalizma. Generalni štrajk na Kosovu, ki ga vodijo in se ga udeležujejo ravno Albanci, razjarjeni zoper svoje pokrajinske voditelje, ki so bili postavljeni na svoja mesta kot posledica Miloševičevega oziroma srbskega pritiska, potrjuje, da je imel novinar prav. In ker so Albanci sedaj res dvignili svoje glave, je res bliže nevarnost pravega izbruha na najbolj krvav način ljudstva na obeh straneh, z nepredvidljivim, a gotovo katastrofalnim izidom. Ta pisec ni nikoli resno verjel v možnost vojaškega udara v Jugoslaviji, čeprav poznam ljudi v akademskih kro- KONCERT ZBORA »SLOVENSKA PESEM« Cerkev Sv. Vida, Cleveland, Ohio Nedelja, 5. marca 1989 ob 2.30 popoldne SPORED: STVARNIKU (Vendelin Spendov) Solo: Dawn Vidmar — Janez Vidmar O NEVIHTI (Hugolin Sattner) — Simon Gregorčič OH, KAJ SEM Tl STORIL (Anton Foerster) JERUZALEMSKIM ŽENAM (Matija Tomc) Solo: Gregor Rozman V spomin pokojni župnikovi materi: M. Božnar. TRI KAPLJE KRVI (Stanko Premrl) Ženski zbor LAMENTATIO — Žalostinka (Charles Gounod) Solo: Diane Klima FLUTE CONCERTO - Finale (C.W. Gluck) Orkester — Solo: Erika Arko AVE MARIJA (Vendelin Spendov) Duet: Freda Arko — Nandi Puc Z MARIJO — Komaj so grlice (Lojze Mav) Mladenke TRIGLAVSKA KORAČNICA (Fučik) Orkester POZIMI IZ SOLE (Hugolin Sattner) KAJ PA DELAJO PTIČKI (Narodna - E. Adamič) VRABČEK (Vinko Vodopivec) V DOLINCI PRIJETNI (Narodna - E. Adamič) SLOVENSKI SVET Tl Sl KRASAN (Vendelin Spendov) SEN O VRNITVI (Vendelin Spendov) — France Balantič ZBOR VOJAKOV iz opere Faust (Ch. Gounod) Moški zbor OJ VEČER JE ZE (Ivan Zorman) Ob 1 00-letnici skladateljevega rojstva. O MRAKU — Iz stolpa sem (Gustav Ipavec) ALELUJA — Exultate, Jubilate (W. A. Mozart) Solo: Diane Klima ZAPOJ VESELO (Lojze Mav) GLORY... (Steffe-Wilhowski) Pevovodja: Dr. Vendelin Spendov, O.F.M. Spremljava na klavirju: s. Paul Marie Vaagen, O.S.F. Zahvala urednika »Ave Maria« LEMONT, 111. — Na pobudo Vinkota Rožmana in njegovih sodelavcev so priredili na pustni torek 7. februarja pri Sv. Vidu koline v korist našega mesečnika »Ave Maria«. To je zahtevalo veliko priprav, dela in razumevanja mnogih dobrotnikov, ki nam želijo omogočiti nadaljne izdajanje naj- , starejšega slovenskega verske- ! ga mesečnika. Njihovo sodelovanje potrju- i je prepričanje, da vrši »Ave Maria« med ameriškimi Slovenci nalogo, ki je potrebna za ohranjevanje slovenskih tradi- ! cij in slovenske kulture med nami. To je v sedanjih razme- j rah med Slovenci bolj potrebno kot v preteklosti. Moja dolžnost in dolžnost frančiškanske skupnosti pri Mariji Pomagaj v Lemontu je, da se zahvalimo vsem, ki so pripo- | mogli, da je bila ta prireditev uspešna. . Hvaležni smo župniku pr> Sv. Vidu, ki je dal za to prireditev v uporabo šolsko dvorano in kuhinjo. Posebno hvaležnost smo j dolžni Ameriški Domovini, ki je vse oglase objavila brezplačno in brezplačno natisnila vstopnice. Zahvaljujemo se tudi Vin-kotu Rožmanu, gospe Julki Zalar in Ivanki Pretnar ter gospodu Franku Urankarju za delo pri pripravi kolin. S svojim sodelovanjem so pri teh1 | pomagali tudi drugi. Za vse ne vemo, vemo pa, da je bilo veliko zanimanje za koline, ker so bile vstopnice hitro razprodane, da jih nekateri niso več mogli dobiti. Vsem se iskreno zahvaljujemo. gih, ki so bolj jugoslovansko usmerjeni in imajo izredno dobre stike s kolegi v Srbiji, in ki že nekaj let trdijo, da je samo vprašanje časa, kdaj bo vojska v SFRJ ukrepala in napravila red, pri tem pa še posebej v Sloveniji. Poročila o razmerah v Jugoslaviji, ki jih beremo tako v našem kot jugoslovanskem tisku, bolj in bolj pogosti stiki in pogovori z ljudmi, ki prihajajo sem na obisk iz Slovenije, malo pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije, vse informacije torej soglašajo v tem, da postaja stanje v Jugoslaviji enostavno neznosno. Tako gospodarsko, kar čuti vsakdo, kot politično, za mnoge tudi nacionalno. Nihče ne vidi izhoda iz krize. Pesimizem o bodočnosti je splošno prisoten. V takih razmerah postaja vsa resnejša nevarnost vojaškega udara. Seveda bi se generali v takem slučaju povezali z določenimi politiki, ni pa verjeti, da bi bili ti politiki prijatelji demokracije, ravno obratno. Vendar v takem slučaju tudi ne bi bilo nobenega dolgoročnega izhoda iz krize. Tako bi tak režim trajal le krajši čas ih bi bil tudi odvisen od samega sebe. V današnjih razmerah namreč ni pričakovati vkorakanja sovjetske vojske v Jugoslavijo. To bo v mnenju tega pisca možno samo v slučaju, da bi v ZSSR že padel Gorbačov ali bi bil le-ta prisiljen opustiti svojo dosedanjo politiko glasnosti, perestrojke in izboljšanja odnosov ne samo z ZDA, temveč z vsemi razvitimi demokratičnimi državami po svetu. V sedanjem trenutku in ob le delnem poznavanju razmer v Sloveniji in Jugoslaviji, moramo ostati pozorni do razvoja dogodkov in biti pripravljeni v kolikor moremo intervenirati pri naši vladi in Kongresu, ako res pride do velikega preobrata v zvezi z Jugoslavijo. Ker imajo tako posamezniki kot organizacije toliko predsodkov, nasprotovanj in sovraštev, ki jih ne in ne morejo premagati, ni pričakovati kaj posebne enotnosti med nami, naj pa vsak stori sam ali s svojo »skupino« največ kar bo v določeni priliki možno v korist osnovnih interesov slovenskega naroda in njegovega obstoja. Rudolph M. Susel Ameriška Domovina je glasilo svobodomislecih Slovencev in Slovenk po vsem svetu Pri tej priliki so prispevali za »Ave Maria«: Victoria Pianecki je darovala $100. — John Petrič $14. " Po $10 sta darovala Justi PiČ' man in družina Gregorc. — P° $5 pa Stane Kuhar, Slave Štepec, Milan Zajec in ga. FemeC' — G. ali ga. Brinovec je pri' speval(a) $4, N.N. pa $7. Skupaj torej $115. Viktor in Tončka Lamove^ se nista mogla udeležiti koli11 in sta poslala v Lemont v ki je bil tukaj, pa ga ljudje Njegovega časa niso razumeli. S Plečnikom sem se srečal prvič kot petleten otrok na ko so bile blagoslovljene j'iegove Žale v Ljubljani. Lju-Hjanski župan dr. Jure Adle-je takrat mojstru dal na oj službeni avto. oče vodil zidavo cah sem tudi jaz kot petletni SlPrkavec smel iti z avtom. azPolago s ^er je moj t / e I- o 1' 0 ti »j r ®ilo je leta 1940. Spredaj sta Sedela šofer in Plečnik s svo-Jllh velikim klobukom, zadaj ntoj oče in jaz. Oče mi je S,r°go zabičal, da moram biti j^Polnoma tih. Kje smo vozi-’ tega ne vem več. Ampak v ^0Polnem mraku, ko je bilo že ekaj znane ljubljanske megle, as Je šofer pripeljal pred glav-1 vhod v Žale. Tam so pred atei staie tiste čudovite kolo-i, z Jezusovim in Murijinim l.'Pom na vrhu, medlo osvet-jClle z lučmi na stebrih, ki jih Mojster sam oblikoval. . et let sem bil tedaj star, pa je te dobro spominjam, kako v Mojster globoko vzdihnil in (j tesal; »Kam ste me pa ven-Pripeljali? Saj to je pravlji-(jjj^ Njegovo lastno delo je v ® teko lepo, da ga niti sam v erni uri ni več spoznal. poznejša srečanja z 'te so bila, ko sem bil star kakih osem let. Takrat sem nosil očetova pisma mojstru, ki je bil takrat star že preko sedemdeset let. Nosil sem jih med vojsko v njegovo preprosto hišico, ki jo je imel tik za trnovsko cerkvijo v Ljubljani. Sprejemal me je vedno z vso vljudnostjo. »Mladi gospod«, me je tituliral. Pokazal mi je svojo miniaturno obednico, pokazal mi je tudi svojo delovno sobo. Velika miza, pa ne taka, kot smo jo mi vajeni. Spodaj preproste lesene koze, na njih pa velika lesena ploskev, vsa pokrita z načrti. Pa to ni vse. Ko sem spet nekoč prinesel neko pismo zanj, me je njegova gospodinja, ki me je že poznala, peljala kar v njegovo delovno sobo. Videl sem tam velikega mojstra, ki je na vseh štirih risal na tleh načrt — miza je bila premajhna. Vstal je in se opravičil: »Veste, mladi gospod, (takrat sem bil star osem let), nimam dovolj velike mize, pa moram risati na tleh.« Vse te velike reči sem mogel oceniti šele mnogo let pozneje. In sem ugotovil, da je prav takrat risal stebre za šišensko kapelo, za katero sem jaz petindvajset let pozneje kupil orehov les na Raki in jih je p. En-gelhart Štucin dal izdelati. Tam stoje še danes, pa si jih oglejte. Vojska je minila. Plečnik je nekje izvedel, da sem šel v samostan za frančiškana — to je bilo leta 1950. Leta 1953 je nekoč povabil mojega očeta in ga vprašal, če je res, da se pripravljam za duhovnika. Seveda je do nove maše manjkalo še šest let. Pa je Plečnik rekel: »Tu imam načrt za kelih, ki sem ga naredil sam zase, da bi užival v njem. Ampak, če ga boste izvedli, ga poklonim Vašemu sinu.« In tako je bil narejen moj kelih, ki je še ždaj v Ljubljani. Nisem ga vzel s seboj v Ameriko, kot tudi novomašnega križa ne. Zakaj knjige in cunje se dgjo obnoviti — nikakor pa ne umetnine, ki so enkratne. Naj ostanejo v domovini, ki jo vsi ljubimo. Moje naslednje srečanje s Plečnikom je bilo že po njegovi smrti. Dne 6. februarja 1957 smo imeli zanj tako imenovani trideseti dan v cerkvi v Stranjah, ki jo je tako čudovito uredil in opremil v sodelovanjem s p. Martinom Percem. V tej župniji je bila stara navada, da so imeli za rajne ob takih priložnostih tri maše istočasno na treh oltarjih — somaševanje takrat še ni bilo dovoljeno. Plečnik in p. Martin sta se deset let prej upirala, da bi v obnovljeni, pa dokaj majhni cerkvi, spet postavili tri oltarje. Pa so ljudje zahtevali, naj se ohrani možnost za staro navado treh maš. In tako je Plečnik, ki je vedno prisluhnil željam ljudi, naredil tri oltarje. Vsekakor je bil on prvi, kolikor vem pa tudi edini, da so se zanj hkrati darovale tri spominske maše. Na glavnem oltarju je maševal graditelj cerkve p. Martin Perc, na enem stranskih oltarjev Plečnikov nečak prof. Karel Matkovič, na drugem pa tedanji župnik p. Pavel Krajnik. Prejšnji večer sva se s p. Martinom v strupenem mrazu pripeljala z vlakom v Kamnik. Tam so nama v samostanu posodili kolesa, da bi šla v 3 milje oddaljene Stranje. Bilo je tako poledenelo, da sva morala gume na kolesu oviti z vrvico, da sva sploh prišla naprej. Ko sva rinila s kolesi proti Stranjam je Gospod Bog prižgal na predvečer Plečnikove spominske maše čudovito razsvetljavo. V nočni temi je bilo za Kamniškimi planinami vse rdeče in žarki so segali do polovice nebesnega svoda. To je bil prvi severni sij, ki sem ga kdaj videl. Moje naslednje srečanje s Plečnikom je bilo, ko sem bil leta 1961 nastavljen na prvo službeno mesto za kaplana v Šiško v Ljubljani. Župnijska cerkev je njegovo delo in upam, da bom o njej lahko še podrobneje pisal. Tam sem se začel poglabljati v arhitekturo velikega mojstra. Pa je bilo tudi potrebno, saj oprema cerkve še daleč ni bila končana in je bilo treba še marsikaj narediti. Prav Šiška me je zapeljala, da sem začel sistematično fotografirati razna Plečnikova dela. Seveda se je mnogo tega izgubilo pri raznih selitvah, marsikaj je pa tudi ostalo. Upam, da vam bom to lahko v nadaljevanjih predstavil. Za začetek pa imate fotografijo velikega mojstra, ki pa je bila posneta skrivaj, kot vse njegove fotografije — v svoji skromnosti ni nikdar poziral fotografski kameri. Še eno srečanje s Plečnikom moram omeniti. P. Roman Tominec, ki je bil takrat profesor umetnostne zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani, je v svojem seminarju priredil razstavo cerkvene umetnosti. Prevladovala sta Plečnik in Stane Kregar, akademski slikar, ki je bil duhovnik. Bogoslovci so ponoči stražili razstavo, da ne bi kdo kaj ukradel. Pa sem vzel s seboj svojega sošolca, mojstra fotografije, in sva ponoči prefoto-grafirala mnogo Plečnikovega cerkvenega posodja na ozadju mašnih plaščev, ki so jih izdelale šolske sestre po Kregarje-vih risbah. Upam, da vam bom lahko tudi od tega kaj predstavil. Plečnik je bil izredno globoko veren mož. Vendar so se njegovi obiski ljubljanskih cerkev ravnali po tem, kako so posamezne cerkve oblikovane arhitektonsko. Njemu je Bog pomenil lepoto in zato je morala tudi vsaka božja hiša biti lepa, vsaj tista, kamor je on zahajal. Prav zato sem se na željo p. Fortunata Zormana in p. dr. Vendelina Špendova za- del nalogo, da bom o njem kaj več napisal. Morda ne bo napak, da tudi Slovenci, ki so daleč od domovine, kaj zvedo o možu, ki sta ga za življenja cenila Praga in Dunaj, trideset let po smrti pa mu je izkazal čast Pariz, pa spet Dunaj, pa Barcelona v Španiji in Milan v Italiji z njegovimi razstavami. Doma je marsikaj zatonilo v pozabo. Drugo- in tretjerazredni arhitekti so pokvarili panoramo Ljubljane s svojimi škatlastimi stolpnicami, mojstrovi načrti pa so ostali na papirju. Je pač tako, kot pravi sveto pismo, da nihče ni prerok v svoji domovini. Precej novih cerkev je bilo zgrajenih v Sloveniji v zadnjih desetih ali petnajstih letih. Vsaka je lepa po svoje. Tudi mladi arhitekti so mojstri. Vendar vsi priznavajo, da velikega mojstra Plečnika od daleč ne dosegajo. Če boste šli na obisk v domovino, si ne pozabite ogledati Šiške in Bežigrada v Ljubljani, pa sv. Mihaela na Barju, pa Stranj pri Kamniku, pa Bo-gojne v Prekmurju. Pa prosite župnika ali cerkovnika, naj vam pokaže tudi malenkosti: kelihe, ciborije, monštrance in drugo posodje, ki ga je ustvaril Plečnik. Oglejte si kljuke na vratih — tudi nanje ni pozabil. Velik človek misli tudi na majhne stvari. Ameriška Domovina je Vaš list! piše ANŽE TONČEK VALUTA I. del KOLEDAR društvenih prireditev ANDREJ AMERIKANEC Andrej je bil že precej star fant nekaj let pred prvo svetovno vojno, ko je odšel v Ameriko — s trebuhom za kruhom. V Trunkovi knjigi »Amerika in Amerikanci« sem zasledil njegove ime med odborniki društva sv. Janeza Krstnika št. 11 KSKJ v Aurori, Illinois. V letih pred, med in še nekaj let po vojni si je nabral na sencih nekaj sivih las, nekaj trebuščka in tudi nekaj dolarjev. Prej ni veliko mislil na ženske, ko so pa njegovi prijatelji odhajali drug za drugim, se je zavedel, da je ostal sam in si je zaželel družbe. Spomnil se je na svojega starega prijatelja, s katerim sta odšla hkrati v Ameriko, in nekaj let skupaj delala, pa je on imel doma družino in se je vrnil. Bog ve, če je preživel vojno? Pisal mu je in mu povedal, da mu je dolgčas; vesel bi bil, če bi mu kmalu odgovoril. V manj kot enem mesecu je prejel odgovor. Prijatelj ga je vabil domov in ga zagotovil, da bo delo lahko dobil. Tudi Andrej mu je hitro odgovoril. Pisal mu je, da se še ni odločil, če bi prišel domov za stalno in ga prosil, naj mu sporoči, če bi mogel dobiti zanj kako primerno nevesto. Rad bi se prišel domov poročit, potem bi pa že videl, ali bi ostal za stalno, ali bi se vrnil nazaj v Ameriko. Že v drugem pismu mu je dal prijatelj vedeti, da pozna žensko, ki bi bila primerna zanj. Je že malo starejša, pa zanj še ne prestara; dobra kuharica je, in pridna čipkarica. Andrej si jo je v mislih kar predstavljal in odgovoril, da pride kmalu domov. Potem se je pa kar hitro odločil, kupil »šifkarto« in se odpeljal, ko ga doma še niso pričakovali. Prijatelj ga je kljub nenapovedanemu prihodu z veseljem sprejel in ga že naslednji dan peljal k nevesti. Kar hitro so se dogovorili, kdaj po poroka, in uredili vse potrebno. Že pred poroko je Andrej kupil hišo v bregu blizu cerkve. Nevesta, ki je bila doma v hribih, je bila z njo zadovoljna. Po poroki sta se vselila vanjo. Po poroki je Andrej premišljeval, kje bi se zaposlil. Opazil je, da dolarji venejo kot krompir pomladi. Vožnja, hiša, poroka, oprema — pa so se prihranki kar hitro krčili. Čeprav je bil izučen za čevljarja kot skoro vsak Žirovec, mu to delo ni več dišalo; težaškega ni bil vajen, s klekljanjem se pa premalo zasluži. Ko mu je še žena povedala, da bo postal oče, se je odločil, da se vrne v Ameriko. Kakega pol leta po povratku v Ameriko, mu je žena pisala, da je 1. aprila 1924 dobila po- vila sinčka, ki je čisto podoben njemu, in ga dala krstiti za Tončka. Samo želja, da bi prihranil še nekaj tisočakov, je zadržala Andreja v Ameriki še kaka štiri leta. Potem pa se je vrnil — za stalno. Mislil je, da ima dovolj, da mu ne bo treba več delati. Nekaj prihrankov je naložil v Frank Sakser State Bank v New Yorku, nekaj v Ljubljanski kreditni banki, nekaj pa v domači hranilnici, za prvo silo. Malo se je zanašal na ženin zaslužek od kleklja-nja, če bo treba, bo pa tudi sam začel, saj se je učil že od šestega leta dalje. Pa je prišel tisti »Črni petek« v Ameriki z borznim in bančnim polomom, z veliko gospodarsko depresijo in največjo brezposelnostjo. Borznemu polomu je sledil polom Dunajske kreditne banke (Wiener Kreditanstalt Bankverein), njemu pa polom podružnice Ljubljanske kreditne banke in vseh ostalih bančnih in kreditnih zavodov. Ljudje so zahtevali denar ven, banke in hranilnice so ga pa imele razposojenega ljudem, ki ga niso mogli vrniti. Andrej je pisaril Sakserju v New York, hodil vsak teden v Ljubljano in v domačo hranilnico in povsod prosil, naj mu izplačajo vsaj del vlog, ker nima nobenih drugih dohodkov, pa ni nikjer nič dobil. Tudi v Sloveniji in drugod po Evropi je nastala depresija, podobna ameriški, le s to razliko, da smo ji mi rekli »kriza«. Kdor je imel denar, pa dolg v banki ali hranilnici, je lahko kupil hranilne knjižnice za 30% njih nominalne vrednosti in z njimi plačal dolg. Andrej je sklenil, da gre sam osebno v New York, da bo dobil vsaj nekaj od Sakserja; bil je tudi prepričan, da ga v tovarni, kjer je delal mnogo let, čaka delo. Povsod je dobil zaprta vrta: nikjer denarja, nikjer dela. Ni kazalo drugega, kot vrniti se domov. Doma se je še bolj zanimal za borzna poročila in hodil še pogosteje v Ljubljano. Govoril je samo o valuti, zato je nehal biti Andrej Amerikanec — postal je Andrej Valuta. In če se je oče pisal Valuta, smemo z vso pravico imenovati tako tudi njegovega sina Tončka. Težka so bila tista leta, pa smo jih končno le preživeli. Nikjer ni nobeden umrl za lakoto ali zmrznil, ker ni imel obleke. Saj ima beseda »skromno« tri stopnje: v prvi smo že bili navajeni živeti, v drugi smo se kmalu navadili, v tretjo pa gre rado. Tudi Andrej se je z vso ihto vrgel na klekljanje, pa je šlo. Ko je bila sila najhujša, je ljubljanska oblastna skupščina odobrila načrt javnih del: re- gulirali so reke in gradili hudournike. Pri tem je bilo zaposlenih veliko naših ljudi. Ker so rili po blatu, smo jim rekli »močeradarji«. Za dinar in pol na uro so delali po par dni na teden in zaslužili za polento. Prej so rekli, da Narodna banka ne sme natisniti več denarja, kot ima zanj zlatega kritja. In tega je bilo samo za štiri milijarde dinarjev. Okrog leta 1934 so pa sklenili graditi obrambno linijo proti Italiji, po vzorcu Siegfriedove v Nemčiji in še večje — Maginotove v Franciji. Naši so dali ime Rupnikova, ker jo je on predlagal in nje gradnjo nadziral. Vzdolž vse meje proti Italiji je bilo zgrajenih nešteto cementnih bunkerjev raznih velikosti, od telefonske celice do gradov v notranjosti hribov, kjer je bilo prostora za bataljon vojakov, z dvoranami za spanje, razvedrilo, skladišča, z lastnim vodovodom in lastno elektriko. Vse skupaj se je izkazalo za ničvredno delo, dalo je pa ljudem zaslužka in vsemu gospodarstvu zagona. Štiri milijarde niso bile proč vržene. Med tem je Tonček dorastel v krepkega fanta in z desetimi leti so ga poslali v Kranj v srednjo šolo. Bil je priden študent in celo urednik najmanjšega študentovskega lista »Žirovski študent«, ki ga je tudi sam pisal »na roke«. Tri izdaje so se ohranile. Vojska bo! Dne 23. avgusta 1939 je ljudi prestrašil izreden nebesni pojav, kakršnega do takrat še nobeden ni videl: severna stran neba je žarela v vseh mogočih barvah, ki so se prelivale od obzorja visoko v nebo, kakor bi plapolal ogromen zastor. Ljudje so drveli iz hiš in strmeli v čudež. Ker niso vedeli druge razlage, so bili prepričani, da to pomeni: Vojska bo! Res, Nemčija je že čez teden dni napadla Poljsko, Francija in Anglija sta se postavili za Poljsko in napovedali vojno Nemčiji, druge države so jim sledile. Nemčiji se je pridružila Sovjetska zveza in sta skupaj izvedli četrto delitev Poljske — po štirih tednih poljskega organiziranega odpora. Sovjeti so zasedli že prej določene dele Poljske, to po pogodbi med Hitlerjem in Stalinom. Sloveniji je bilo največje gorje: vojna, za poldrugo leto odloženo. Toda, začela se je bila druga svetovna vojna, v kateri je sodelovalo končno kar 70 držav. Hitler je želel, da bi ostala Jugoslavija nevtralna. Vedel je, da bi ga mogla z živežem vsaj malo podpirati. Pripravljen je bil celo, odpovedati se uporabi jugoslovanskih cest in železnic za prevoz čet in vojnega materiala. Vse to mi je dokazoval trgovski potnik, bivši avstrijski kapetan, na velikem MAREC 5. — DNU pri Sv. Vidu priredi »Pancake & Sausage« zajtrk v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 8.30 zj. do 1. pop. 5. — Pevski zbor »Slovenska Pesem« iz Jolieta-Lemon-ta poda koncert v cerkvi sv. Vida na Glass Ave. Pričetek ob 2.30 pop. APRIL 1. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 1. — Pevski zbor Glasbena Matica prired koncert v SND na St. Clair Ave. 8. — Pevski zbor Zarja priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Vadnjalov orkester. 9. — Dramatsko društvo Lilija poda veseloigro »Težke ribe« v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 pop. 15. — Primorski klub priredi »Primorski večer« v SND na St. Clair Ave. 22. — Pevski zbor Korotan priredi svoj spomladanski koncert ob 7. zv. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 22. — Pevski zbor Jadran ima koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Eddie Rodick orkester. 23. — St. Clairski upokojenci prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3. pop. Zabava do 5. pop. 29. — Igralska skupina Lipa Park, St. Catharines, Ont., poda Finžgarjevo igro »Razvalina življenja« v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. zv. Sponzorira Odbor za kulturne izmenjave. 30. — Fara Marija Vnebovze-ta in direktorij Slov. doma za ostarele priredita kosilo v Slov. domu na Holmes Ave. Serviranje od 11.30 do 2. pop. Prebitek namenjen Domu za ostarele. MAJ 14. — Pevski zbor »Slovenska pesem« priredi koncert v semenišču v Lemontu, po šmarnicah. stenskem zemljevidu Balkana 1. 1940. To leto je Hitler zasedel Dansko in Norveško ter seveda Francijo in druge zahodnoevropske dežele. Ko je Hitler zvedel, da angleški agenti hujskajo ljudi proti Nemčiji (v Jugoslaviji), je povabil princa Pavleta, ki je takrat vladal namesto še mladoletnega prestolonaslednika Petra, k sebi in ga prisilil, da je privolil v jugoslovanski podpis nenapadalnega pakta z Nemčijo. Pavle je takrat rekel, kot se spominjam: »Naše srce je pri naših zaveznikih, toda naša (dalje na str. 6) 19. — Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. ima letno sejo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O. JUNIJ 11. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski prisatvi. Sv. maša na S.P. opoldne, nato piknik. 17. in 18. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za pobite Slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 25. — Piknik ohijske KSKJ federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Igrajo »Button Box Players«. JULIJ 9. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Začetek piknika s sv. mašo ob 12. uri opoldne. 30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester. AVGUST 13. — ADZ priredi Družinski dan piknik na svojem letovišču v Leroy, O. SEPTEMBER 9. — Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — ADZ priredi Pečenje školjk na svojem letovišču v Leroy, O. 17. — Oltarno društvo pri Sv> Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 21. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Vesel* Slovenci. 28. — Štajerski klub priredi martinovanje v Slov. nar-domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. NOVEMBER 11. — Belokranjski klub pr*' reja martinovanje v Slov. nar-domu na St. Clair Ave. Igf3 Tone Klepec orkester. DECEMBER 1. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja predbožiČ*10 srečanje s škofom Pevcem 1,3 semenišču Borromeo. 30. — Pevski zbor Korota11 poda igro »Noč božična, sve*3 noč« v Slov. nar. domu na S1-Clair Ave. Kanadska Domovina VIII. Seznam darovalcev za Tolstojev obrambni sklad Kanada: Tabor DSPB, Toronto (Dobiček od banketa)____ Rabzelj Francka, v spomin + moža Janeza____ Koritnik Francka, v spomin + moža Dolfeta__ Zakrajšek Ivan______________________________ Matasic Barbara ___________________________ Tratnik Janez.______________________________ Žagar Viktor_____________________________ N.N. — London, Ont.______________________ Starič Lojze — drugič____________________ Starič Lojze, v spomin na + Janeza Rabzelj Starič Lojze, v spomin na + Janeza Kolenc Merhar Julka_____________________________ Rebrnak Mari ____________________________ Hočevar Franc — drugič Škerl Franc in Slava__ Ferdo Martinčič, v spomin na + Ivana Hočevar Platnar L. ____________________________________ Ponikvar Lojze_________________________________ $2000 _ 100 _ 100 _ 100 _ 100 _ 100 _ 100 _ 100 ___50 ___50 ___50 _ 50 ___50 _ 50 ___50 ___50 _ 40 _ 20 ZDA: Urankar Antonija Boh Jože _______ Stanonik Frank______ N.N. — Kalifornija Berkopec Ivan N.N. — Cleveland Kristanc Jože ____ Lukež Rudi in Edith Zahodna Nemčija: Pezdir I.__________ Skupaj kan. $3160 $100 _ 50 __50 _ 50 _ 40 _ 40 _ 30 _ 25 Skupaj u.s. $385 kan. $985 DRAGI SLOVENSKI ROJAKI! Vsem zgoraj v osmem seznamu naštetim rojakom, ki so darovali v Tolstojev obrambni sklad, se iskreno zahvaljujemo. Cez dobre tri mesece — 6. junija — se bo v Londonu začel proces proti Nikolaju Tolstoju in Nigelu Wattsu, ki ga je naperil proti njima lord Aldington, angleški general Toby Low, ki je kot načelnik štaba 5. korpusa odgovoren za predajo mnogih tisočev Kozakov, Rusov in Jugoslovanov — med njimi domobrancev, civilistov, žena in otrok — Stalinu in Titu, ki sta jih domala vse poklala. Lord Aldington bo skušal na procesu odvreči s sebe madež, ki si ga je nakopal s tem podlim dejanjem. Grof N. Tolstoy zagotavlja, da ima poleg dokazov, ki jih je objavil v knjigi The Minister and the Massacres, še veliko več novih dokumentov in prič in je prepričan v svojo zmago. Proces do torej brez dvoma razgalil pred svetom nezaslišane do-9odke, ki so se za tisoče Slovencev končali z epilogom v Kočevju, Teharjih, kraških jamah in le sam Bog ve kje še! Slovenci smo grofa Tolstoya podprli z zgodovinskim Qradivom in s pričami, ki so ušle iz grobov. Podprimo ga sedaj še z denarnimi darovi, ker sam osebno ne bo zmogel Nositi vseh ogromnih stroškov. Vse, ki iz kakršnegakoli razloga še niste poslali svojega daru naprošamo, da to storite čimpreje. Ze vnaprej najlepša hvala. V Torontu lahko izročite svoj dar Otmarju Mauserju ali Pa Stanetu Plešku. Po pošti pa ga pošljite na sledeči naslov: Ivan Palčič, 224 Charlotte St., Ivan Palčič, Hamilton, Ontario, Canada L8K 4V6 Milan Zajec, 1 5703 School Ave., Cleveland, OH 44110 Ivan Palčič Zastopnik Slovencev za Tolstojev obrambni sklad Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 86 let Partizan TORONTO, Ont. - Polemika, objavljena v A.D. pred meseci o knjigi F. Cerarja, se mi zdi, da je zašla v neke slepe ulice z izjavami kot: »ban Natlačen je bil povezan z okupatorjem«, ali »dvom o slovenstvu dr. Ušeničnika«, kakor tudi spraševanje o krščanstvu kritikov knjige. (Bralcem sicer pojasnim, da sem ta članek napisal že pred časom, a sem ga v objavo šele sedaj poslal, op. p.). Ban Natlačen in dr. Ušeničnik sta bila zavedna Slovenca in nikjer in nikoli ni bilo nobene zveze z okupatorji. C.g. Cerar pač živi doma in mora biti previden v izjavah, včasih je celo bolj kot npr. dr. Anton Stres. Verjetno ne sme kar naravnost z besedo na dan. Da pa je napisal to knjigo, je vsekakor izraz njegove vesti. V knjigi kakor v kritiki sem pogrešil osnovno dejstvo, da so bili partizani uporniki proti demokratično izvoljeni vladi zakonite države. Sic hoc. Stalin-Tito je bilo geslo OF napisano na stenah hiš vsepovsod, kjer so proglašali svoje republike po naši zemlji, torej so zagovarjali diktaturo nekega mednarodnega socializma, sličnega Hitlerjevemu nacionalsocializmu. Novejša komunistična literatura priznava, da je bila glavna borba NOV (partizanske vojske) za revolucijo in ne proti okupatorju. Po vojni so ujetnike nemške vojske (zajete okupatorje) vrnili domov, slovenske borce proti komunizmu pa pobili. Kdor ni predvideval takega razvoja revolucije, katero so vodili komunisti, je bil vsekakor zelo naiven. Študentje pred vojno so bili dobro poučeni o dogodkih v ZSSR, bodisi po političnih voditeljih, nacionalnih in katoliških krogih. Tudi meni so se često zdeli mladci v KA preglasni, a vendar so pričali zgodovinsko resnico. Kristjani in nacionalisti, ki so se borili v NOV, so obrnili hrbet svojemu vodstvu in demokraciji ter se oklenili KP, organizacije krvavega Stalina. Po moji vesti je bila to izdaja načel, v katere smo kot borci za svobodo verovali. Komunizem je bila slej ko prej oblika diktature pod socializmom, katera je zanikala osebno svobodo, privatno dejavnost in ustvarjanje ter zidala gradove s krvavim nasiljem. Jugoslovanska vlada iz Londona je pozivala na strpnost, da se zaščitijo žrtve represalij, katere so izvajali okupatorji nad nedolžnim ljudstvom. Draža Mihajlovič je operiral z redno vojsko, ki se ni predala, v težko dostopnih predelih. Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! in jezuit Nam vsem so gorela srca za osvobodilni boj, ko pride čas za to, nikakor pa ne, ko so bili Nemci na višku svoje moči in zmožni uničiti ves slovenski narod. Lex populi, suprema lex. : ’ ^ f *! / ' Jugoslovanska KP je pri razbitju Kraljevine Jugoslavije de facto sodelovala z nacisti in fašisti v »protiimperialistični fronti« in kot taka bila poznana Gestapu. ZSSR je skupno z nacisti zasedla Poljsko. Očitno je bilo sodelovanje KP takoj po nemški zasedbi v 1. 1941, saj so prenekateri komunisti postali razni »biirgermeistri« in različni »fiihrerji« v okupacijski organizaciji. Po Hitlerjevem napadu na ZSSR je pa to poznanstvo postalo nevarno in so morali organizirati gverilo, da so se poskrili. Milovan Djilas stvarno piše in priznava, da dimenzija, katero je zavzela NOV vojska, ni bila nikdar pričakovana. Užaljen narodni ponos, da je tako hitro padla država z notranjim podminiranjem (kjer je tudi sodelovala KP), nacionalistov, zlasti med Srbi, in divjanje nacistov (ter ustašev) je povzročil priključitev pregnancev katerkoli vojski, tudi Titovi, da si le rešijo svoje življenje. Vsa borba NOV in »slavne ofenzive« so bile v glavnem le obramba vrhovnega vodstva komunistov, da njih Nemci niso ujeli. Vsaka stran je občutila »sveto jezo« v pravičnosti svoje borbe. Revolucija tako ali tako le ruši in likvidira ter gradi na strahu ljudi pod terorjem. Ljudje so bili naši na obeh straneh, v povzročitev revolucije ni bilo več časa misliti. Kdor revolucijo začne, sprejme avtomatično nase odgovornost za krvoprelitje. Na partizanski strani je likvidirala komanda, katero so borci poslušali često le iz strahu za svoje življenje. Ko je enkrat že pobil ljudi, je bil pa likvidator, ki ga narodna stran ni marala več sprejeti. Nacionalisti, četniki, domobranci ali katerikoli borci za svobodo, ki so verovali v demokracijo, pa so imeli neko pravo pri ohranitvi status quo, to je slovenskega življa, gospodarstva, družbe, vere, kulture in ozemlja. Vsak je stvarno nedolžen, dokler ni dokazano, da je kriv. Filozofija komande jebila krščanska, človeka ne smeš kar tako ubiti. Kraljevi jugoslovanski oficirji so bili vezani s prisego na genev-sko konvencijo in nihče ni hotel biti vojni zločinec. Ujetnika torej ni smel ubiti, ražen če je bila dokazana krivda pri likvidacijah. Nacionalizem je tudi vezal njihove roke. Ujetnik, ki so ga pripeljali, dasi je imel rdečo zvezdo, značko krvavega Stalina, na kapi, je bil vendar naš zapeljani brat, krist- jan. Kar 50 odstotkov četnikov je bilo iz vrst zajetih partizanov, in tudi veliko domobrancev. Likvidacije s strani borcev za svobodo so se žal tudi izvršile, a to so bila dela »osvetni-kov«, ki so delali v »sveti jezi« pretežno v maščevanju svojih poklanih bratov in družin. Narodni odbor, ki je ilegalno obstojal v večnem strahu pred Gestapom, je imel sicer pod kontrolo v neki meri čet-niško ilegalo, nikakor pa ne domobrancev, ki so prejeli orožje od Nemcev, da zaščitijo svoja življenja in imovino, kar je bilo po 5. členu Ženevske konvencije dovoljeno, vsaj tako so nam dali vedeti. To je bila taktika, način kako dobiti orožje za borbo proti novi diktaturi KP, katere borce, partizane, so zavezniki oborožili do zob, pozneje pa tudi proti Nemcem samim. Razen prevzema orožja in držanja redu, drugega sodelovanja ni bilo. Slovenci so sodelovali kakor vsi drugi narodi, da jih Nemci niso pobili. Domobranci tako niso bili nobeni kolaboracionisti, kot je bila npr. bolgarska vojska med vojno, s katero pa ni Tito v 1. 1944 in 1945 imel pomislekov sodelovati, da mu je pomagala priti na oblast. Brez bolgarske in sovjetske vojske, Tito nikakor ne bi mogel priti na oblast. Kraljevina Jugoslavije je imela zakonodajo, katera je bila napredna v tedanjem svetu: minimalne mezde, zdravniško zavarovanje, zdravstvene klinike, zadruge, podpore kmetijstvu itd. itd. KP je šla v revolucijo, katera je terjala neposredno 80.000 slovenskih žrtev, posredno pa še nadaljnjih 100.000 z izgnanstvom, ter strašno trpljenje vsega naroda le, da je prišla na oblast, da ne zanikamo tudi žrtev, ki so jih terjali od svojih borcev. Kristjani partizani so jim pri tem pomagali hočeš nočeš, da so izvršili pokol borcev za svobodo, ki bi sicer vpeljali demokracijo in tržno gospodarstvo. Kakšna škoda, da je nasedlo propagandi KP tudi veliko idealistov, ki so jim potem morali pomagati likvidirati prave borce za svobodo. Res, kakšna Škoda za slovenski narod! Nikakor nismo mogli videti v Titovi vojski borbo za osvoboditev. Ni bila izbira le med OF ali okupatorjem, temveč svobodo ali pa diktaturo nacizma ali komunizma. Č.g. Cerar vsekakor zasluži priznanje, da se izpoveduje za svoje in sodelovanje drugih kristjanov s komunisti in se dotakne uradnega tabuja o Titu in OF. Živi pač doma. Ni pa on edini. Kulturna revolucija slovenskih razumnikov je sedaj vsa neko osporavanje tega, pod kritiko stalinizma je (dalje na str. 6) POVEST Grče Spisal SLA VKO S A VINŠEK Nadaljevanje Župnik je meril z velikimi koraki sobo in grčal sam vase, kakor bi tam zadaj za Razorjem in Prisankom grmelo. In spet se je obrnil v dekle: »Od kdaj?« Pa se je zasukal nazaj, kakor da ga prav nič ne briga odgovor Lizin, ki je polglasno izdavila: »Pet mesecev.« In si je pritisnila robec na usta, da ne bi joka pognala v krik. Župnik je stal pri oknu, za-bobnal s prsti po šipah, pa na-krat zamahnil za muho in jo zalučil po tleh: »Golazen nemarna!« Dekle je splašeno dvignilo oči v duhovnega gospoda, ki si je z robcem brisal dlan in stopil vnovič z velikimi koraki po sobi. Enakomerno so peli njegovi koraki, vmes je tiktakala ura in zdaj zdaj je tišino prekinil pridušen dekletov vzdih. Postal je nakrat pred njo, si prekrižal roke na prsih, podprl desno v levo dlan, si šel z ukrivljenim kazalcem pod nos, da je lahko naslonil glavo, in dejal: »Pa zdaj?« Dekle ni vedelo, kaj bi, omahnilo je z glavo v robec in vnovič zaihtelo. »Prej bi se bila kisala, pa ne greha delala, bi pa zdaj ne bilo tega. Ti je bilo treba?« Dekle mu je splašeno seglo v besedo in rdečica ji je planila v lice: »Rada se imava!« »Taka ljubezen ni prida! Satan vama jo je dal, ne Bog! Ti bo zdaj morda hudoba pomagala?« je vzrojil in se strmo okrenil. »Gospod!« je zaprosilo dekle in zajokalo. »Sem mar dejal, da ti jaz ne bom?« Stopil je zopet po izbi, sunil z nogo stol k mizi in čez čas dejal, stopivši prednjo: »Samo dej mi, kje naj staremu pridem blizu!« In ko so obupano pogledale vanj dekletove oči, vse v solzah, uboge, nebogljene, ki so se jim poznale prečute noči, polne kesanja, je zavrelo v njeht in iz njega, da je udaril s stisnjeno, pestjo v mizo: »Vršan je nor!« Partizan in jezuit (nadaljevanje s str. 5) tudhTito in cela KP in sistem, ki ga jje ustvarila. »Žalostno je,« mi je nedavno pisal štajerski četniški vodja, >ida komunizem ni sedaj poštar osovražen zaradi krvavega nasilja, ampak le zaradi ekonomske polomije.« Č.g.; Cerar se je vsekakor povzpel izven te ideološke zmede, vendar pa črpa iz zgodovine, katero je pisala KP. Črtomir Stopil je zopet v korak in vedno bolj hitel; na čelo pa so mu stopile potne kaplje in prsti so mu posegli v žep in oprijeli križ na molku. Suknja je opletala in ga bila po kolenih, ko je hitel gor in dol. Globoko je dihal in rdel v obraz ter tiščal vkup zobe. »Ali kaj moliš, deklič?« se je nenadoma ustavil pred Lizo, ki so se ji posušile solze v očeh in ji je pogled sijal kakor izprašana gora v bleščavi opoldanskega sonca, da je župnik strme pogledal vanjo. »Vse noči prejočem, gospod!« »Nisem vprašal, ali se cmeriš; ali moliš, sem baral!« »Molim, molim, pa nič ne pomaga!« »Še to! Viš, vere nimaš, vere, zato te je premamil satan! Z ustnicami giblješ, jagode prebiraš na molku, pri tem pa na potegdna misliš golene-ga, ki te je speljal, nepridnež! Vere nimaš! Vera gore prestavlja, pa bi norega Vršana ne!« In ko je videl, da se znova zbirajo solze v dekličevih očeh, je mehkeje dodal: »Moli, deklič, moli in prosi Boga, da se te usmili in ti odpusti! Si slišala v nedeljo na leči: prosite in se vam bo dalo, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo. — Pa ne je-caj samo z jezikom, s srcem zakriči v Boga, pa ti bo dal, slišiš! Je že mnogim, še več ko tebi! Tebi zdaj samo križ, a drugo še pride. Sama si kriva, ker nisi poslušala Boga v srcu. Moli, deklič, moli, vse noči na kolenih prekleči in vpij v nebesa, da starega norega Vršana zmehčamo, grčo krotinčasto!« Tako je govoril, se globoko oddahnil, ko je dogovoril in stopil h klečalniku ter uprl oči v Križanega. Iz srca mu je v lice gorelo, iz lica v besedo in beseda v Njega: da bi ubogemu, splašenemu, grešnemu otroku dal od svoje milosti in njemu, da bi znal omehčati Vršanovo grčo, ki jo obdeluje že pet mesecev, pa ji ne more do živega. Dolgo je tako stal župnik Mihael. Ko se je obrnil, je Liza stala za njim s sklenjenimi rokami, tudi strmela v Križanega, po obrazu pa so ji lile solze. »Liza, « ji je tiše dejal gospod župnik, »si se spokorila?« »Sem, gospod! Saj veste!« »Ti da Klemen mir od takrat?« »Da, gospod!« »Samo poskusi naj, preden nista mož in žena, pa ne mignem z mezincem za vaju!« Liza je zagorela v lica. »Kaj pa mati in oče, deklič?« »Oče ne vedo še nič, gospod.« »Pa mati?« »Vedo in so hudi!« »Še nase naj bo huda, oči naj si izpraska, ki niso videle, dokler je bil še čas! Povem ji, ko mi pride v pest! In Klemenu tudi, da me bo pomnil. Gole-nec goleni, grčavi! Kakor stari je, vedno svojo tišči! Zdaj jo je utiščal!« Liza je stopila proti vratom. »Počakaj! — Očetu povej vse!« »Ne upam! Ubijejo me!« »Taki ste vsi! Najprej ničesar ne vidite, kakor žival ste tjavendan in za zlom tiščite; ko pa zlo pride, planete drug nad drugega in se pobijate, grče nemarne, grčaste! — Jaz pa naj ravnam in gladim in iščem poti in mirim, ko bi vas najrajši z bičem, ker si ne daste blizu ne zlepa ne zgrda! — Boš povedala očetu?« »Ne upam, gospod!« vztrepeta dekle. »Reci materi, naj povedo, boš?« »Bom!« »Samo glej, da stari Vršan ne zve, dokler mu jaz ne povem, razumeš!« »Hvaljen...« »Počakaj! — Daj, reci Klemenu, da mi nima žugniti ni ene besede staremu, dokler ne govorim z njim jaz. Si razumela? Drugače se pobijeta, ihti ihtavi! — Pa ne obešaj se mu okrog vratu, nemarnica, ko mu boš pravila in ne postajaj z njim! Kakor da je garjev se ga ogibaj!« Dekle prikima. »Pa moli, deklič! Liza, moli, moli!« Pogledal ji je v oči, da jo je do duše presunilo. »Zdaj pojdi! Pa oči si v veži obriši, da ne bo ves Borovec vedel, kako si se v farovžu cmerila! — Na veke!« Tiho se se zaprla vrata za Lizo, ki si je res v veži obrisala lica in oči, si potegnila ruto v čelo in odhitela kar skozi župnikov vrt za kaplanijo zadaj doli čez travnik in ob Savi gori zavila v Podsmrečje. Župnik pa je pokleknil pred razpelo in molil, molil ter se z Bogom vojskoval za dušo Lizino in Klemenovo ter za grčo, starega Vršana, da bi mu dal Bog milost prave pameti. Ko je v molitvi spoznal, da ga Bog skuša, da pa mu bo nazadnje naklonil svojo milost, je župnik Mihael vstal, pokril črn klobuk, zgrabil brevir ter hotel na vrt, da se spreleti in iz sebe izžene vihro, kar je je bilo še iz molitve ostalo. Odprl je duri in stopil v vežo, ko se isti hip odpro vrata iz kuhinje in v vežo stopi Vršanova Mana. Oba se strme pogledata. Mana se nehote umakne za korak, potem šele pozdravi: »Hvaljen Jezus!« »Na veke, Mana! Stopi malo k meni!« Župnik ji odpre izbo, da gre mimo njega in ji v sobi ponudi stol: »Sedi, pa malo počakaj! Pridem takoj!« Odide in plane z velikimi koraki v kuhinjo, kjer vrata za seboj zapre. »Kaj ste imeli z Mano?« kratko vpraša kuharico. »Maslo je prinesla,« zajeca postarna kuharica ter postrani pogleda duhovnega gospoda, sluteč, da je nevihta v hiši. »Nisem vprašal za maslo; kaj sta imeli, sem baral!« TONČEK VALUTA (nadaljevanje s str. 4) pamet nam pravi, da se moramo izogniti vojni za vsako ceno.« Mladi častniki in študentje v Beogradu pa niso mislili tako. Kmalu je bil organiziran puč, vlada je bila strmoglavljena in princ Pavel zamenjan s kraljem Petrom. Angleški ministrski predsednik Winston S. Churchill je takrat rekel: »Jugoslavija je našla svojo dušo«. Vsak pameten človek je pa vedel, da je izgubila svojo pamet. Puč v Beogradu je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal invazijo Jugoslavije, na Cvetno nedeljo 1941. leta. Bilo je med letalskim napadom na Beograd zelo veliko žrtev, med njimi tudi slovenski voditelj dr. Franc Kulovec. V Velikem tednu 1941 so Nemci, Italijani in Madžari brez posebnega odpora zasedli vso Slovenijo. Še ne dovršena Rupnikova linija in porušeni mostovi jih niso niti malo zadržali. Jugoslovanske čete so se umikale od meje proti notranjosti dežele, »da bi se čez nekaj tednov povrnile, ovenčane z venci zmage«, kot nam je obetal naš četni komandir pred umikom z Žirovskega vrha, v sredo, 9. aprila 1941, zvečer. Nemci so takoj po zasedbi zaprle vse šole, tudi gimnazijo v Kranju, njenega direktorja dr. Korberja pa odstavili in na njegovo mesto postavili nekega dr. Knocklerja (ali podobno). Vanjo so sprejemali samo mladino iz Avstrije. Tonček in njegov tovariš Milan sta se morala vrniti domov. Bolj iz usmiljenja, da bi jih Nemci ne poslali na delo kam v Nemčijo, kot iz potrebe, jih je sprejel čevljarski mojster Ivan Zajc v svojo pisarno, kjer sta pa ostala le nekaj mesecev. Ob začetku vojne so jugoslovanski pionirji razstrelili tudi železniški predor pod Hrušico, ki je vezal Slovenijo z Avstrijo, zveza s Hrvatsko je pa tudi bila pretrgana. Sloveniji je grozila lakota. Nemci so v nekaj mesecih očistili in odprli predor, zgradili lesene mostove in organizirali prehrano. Za vodjo prehranjevalnega urada pri nas je bil imenovan trgovec Filip Potočnik, ki si je izbral za svoja pomočnika Tončka in Milana. Od tedaj pa skoro do konca vojne smo prejemali hrane več, kot smo je pričakovali. (Dalje prihodnji torek) »Mana je dejala, da je Liza pri Vas in da je prišla, ker...« »Ker?« plane župnik. »Ker je... taka... no...,« ječa kuharica. »Babe nemarne, gobezdave, kolikokrat sem ti že dejal, a?« Župnik je bled v lice in kuharica sluti, da bo zdaj hudo. »Gospod...?« 'Nadaljevanje prihodnji torek) MALI OGLASI Elderly care housekeeper, for Slovene woman in Euclid. Apt. and utilities. Couple considered. Call 942-1005. (16-17) FOR RENT Suite. 4 rooms. Down. $1 50.00. No pets. 431-8182. E. 65 St. & St. Clair Ave. (16-17) Retiree wanted to clean tavern in the Flats. 2-3 hours a day and all day Saturday. MUST DRIVE. Call 621-1840 or 585-4693. (16-17) FOR RENT HOLMES Avenue duplex and apartment, 1 block from St. Mary Church; (1) 5-room suite, including 2 bedrooms; upstairs; no pets; $325.00 + deposit; (2) 3-room apartment, upstairs; share bath, but electricity and hot water furnished; newly redecorated; no pets; $135.00 -t deposit; 1-256-1564 or 481-9864, evenings. (15-18) EUCLID HARMS AREA LARGE BRICK RANCH $119,000 3 bdrms w/Master suite, 2 baths, large kitchen with wood beamed fam.rm., large patio with gas grill, lots of storage in full basement, 2 car att. garage, transp. and shopping within 5 minutes. 486-2186 (13-16) HOUSE FOR SALE EUCLID Many Slovenian neighbors Park-like back yard Must see to appreciate Estate, must be sold. Maintenance free brick with new roof, new driveway, new gutters. Excellent cond. Ready to move in. $89,000. For details, call 241-0080 or after 6 p.m.: 481-4258. (14-17) Live-In Housekeeper Wanted Free room and food in lovely home, in exchange for 10 hours a week. Housecleaning. (Only 2 adults live in house). Bratenahl. Call 268-4160 after 6 p.m. (13-14) For Rent 3 room suite. Single person. Near St. Vitus. Air. cond. Call 941-5044. (13-16) Enthusiastic individual interested in learning machine trade. Full time. Strong mathematic skills necessary. Call 953-5888 (ill 6) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Slejko Vice President: John Prhne Sec.-Treas.: Steve Shimits Rec. Secy.: Helen Vukčevič, 231 76 Gay Ave., Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Publicity: Helen Vukčevič Sgt.-at-arms: Ann Kristoff Fed. Reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps.: Vera Bajec, Al Com-menchek Slov. Home for Aged Reps.: Dorothy Silc, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Silc Bar: Joe Muzic, Rudy Urbanic Meetings: Second Tuesday of the fhonth. SLOVENE PENSIONERS CLUB Newburgh—maple heights President: John Taucher, Tel. 663-6957 Vice-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., °H 44137, Tel. 662-9064 Rec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank Urbančič, John Perc Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, at 1 p.m., alternating at the Slovenian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts. | American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 - 24th St., N.W., Barberton, OH 44203 — Telephone: 1-216-825-6227 or 825-2267. Rec. Secy.: Julia Vadas Auditors: Frances Smrdel, Angela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer Ped. Reps.: Theresa Cekada, Angela Polk, Frances Smrdel, Josephine Plainer, Jennie B. Nagel; alter-nnte Mary Kovacic Meetings every first Thursday of "'p month at 1 p.m. in the Slovene Center, 70 - 14th St., N.W., Barber- ton. Ohio Progressive Slovene ^Vomen of America SUPREME BOARD Resident: Florence Unetich 1st Vice-Pres.: Joyce Plemel . ^nd Vice-Pres.: Josephine Tom-Sic Fin. Sec.: Millie Bradač Rec. Sec.: Emily Starman ^°rr. Sec.: Hildegarde Kazen ^reasurer: Marie Plevnik ^ Auditors: Jennie Zaman, Vida - Frances Mauric, Josephine Skabar, 0^duc.-Welfare: Cecelia Wolf, 8a Pozar, Rose Gorman, Helen ^evic. Caroline Lokar, historian: Joanna Jadrich edi'or: Agnes Elish p CIRCLE I ^ esident: Frances Mauric g Pres.: Sophie Matuch ec -Treas.: Vida Zak Rec- Sec y.: $ep^clitors: Julianna Kobal, Jo-Ed"16 ^oms'c' Jeanne Skolaris iei< Ucahon & Social: Angela Zab-Sooh.otler,a Haic, Dorothy Gorjup,. ^nie Matuch P'ornu*'0®8’ F'rs* Thursday of the R0m ' s,ovenian Workman’s Q’ 15335 Waterloo Road. CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.-Treas.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe, O., 44092 (585-2603) Rec. Secy.: Marie Zakrajšek Auditors: Mary Turk, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Slovene Library Rep.: Jean Križman S.N.H. Conf. Rep.: Mary Turk Slovene Home for Aged Reps.: Margaret Kaus, Anna Filipič Recher Hall Conf. Reps.: Marie Zakrajšek, Anna Filipič Klub društev Rep.: Chris Ujcic Meetings: 3rd Wed. of month, 1 p.m., Slov. Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members welcome. CIRCLE 3 President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.: Josephine Kostainshek 2nd Vice Pres.: Fran Marinčič Financial Secy.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 441 1 7, tel. 486-2643 Rec. Secy.: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bjlicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.) Cookbook: Mickey Frank (481-8693) Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m. CIRCLE 7 President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B Weyant Auditors: Angie Baranowski, Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m , Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd Pevska društva Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednika: Janez Nemec, Sylvester Staniša Podpredsednika: Frank Lovšin, Jože Cerar Blagajničarka: Marjanca Tominc Paula Hauptman, 25922 Highland Rd., Rich. Hts., O., 44143, tel. (dom) 481-1871, (delo) 731-8131 Nadzorni odbor: Cirila Kermavner, Mari Nemec Odborniki: Jožica Cerar, Vida Gregorc, Pavel Lavriša, Joži Rus, Janez Semen, Barbara Semen Pevovodja: g. Rudi Knez GLASBENA MATICA President: June Price 1st Vice Pres.: Olga Klancher 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank. Lori Sier-putowski Director: Marya Asbamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 641 7 St. Clair Ave. New members are always welcome. JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members! CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Att. Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave. Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, Ohio SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secielaty: Susan Riglei Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont. PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA President: Edwin Polšak Vice President: Vicky Kozel 2nd Vice Pres.: Irma Pryately Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, tel. (216) 531-8402 Secy.-Treas.: Barbara Elersich Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Vern Perme Planning Comm.: Irene Kelley, Mimi Stibil, Frank Kokal, Bea Pestot-nik, Ann Kokal, Jim Kozel, Marilyn Vidmar, Ned Zaller Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening, 7:30 — 9:30, at the Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem! Folklorne skupine Folklore Groups PLESNA SKUPINA KRES Predsednik-President: Andy Lončar Podpredsednik-Vice President: Mark Zakrajšek Blagajničarka-Treasurer: Marianne Rihtar Tajnica-Secretary: Theresa Kolarič, 30261 Meadowbrook Dr., Willoughby Hills, O. 44092 Odborniki-Board Members: Moni ca Gaser, Leo Košir, Mitja Pavlovčič, Mike Rus Razna društva Various Groups MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj ST. MARY’S PARISH P.T.U. Holmes Ave., Cleveland, Ohio Spiritual Advisor: Rev. John Kumse Spiritual Chairperson: Sr. Nina Vitale Honorary President: Dr. Ronald Brooks President: Michaelene McNulty Vice President: Joyce Segulin Rec. Secy.: Joanne Carlson Corres. Secy.: Pam Lai Treasurer: Danetta Kozel CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr. 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (HI; 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John Oster 2 Year Trustee: James Logar, Sr. 1 Year Trustee: John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Daniel Reiger Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1st V.P.: Georgette Paul 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Bonnie Mills Trustee 2 Yr.: Jo Sustarcic Trustee 1 Yr.: Jo Nousak Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS’ CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Principal: Sr. AnnMarie Kanusek S.N.D. President: Marie Azman 1st Vice Pres.: Beverly Hetman 2nd Vice Pres.; Betty Svekric Rec. Secy.: MaryLou Buehner Corres. Secy.: Sharon Fakadej Treasurer: Karen Matuszewski Publicity Chmn.: Marion Rozman Meetings are held on the first Wednesday of each month, except July and August. Dues are S3.00 and paid in September for each school year. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Guelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can. Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik. 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143’, tel. 289-0843; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica Nadzorni odbor: Alojz Ferlinc, Angela Pintar, Malči Kolenko, Ange-Ja.Mosei, Frančiška Benko Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd,, Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Oelošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič Nadzorni odbor: Rudolph M. Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich 1)0 Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (nadaljevanje s 7. str.) ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik ITI K AMERICAN SLOVENIAN t LUH OF SOU I II FLORIDA President: Ellie Meuser Vice Pres : Jennie Washio Treasurer: Paula Beavers Financial Secy : Stephany Urbanic Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw Blatnik Meetings at 2 p m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Flori da JJ322 POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1 124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m. SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Dr. Rudolph M. Susel Vice Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Secy.: Joseph Skrabec Corr. Secy.: Maria Štepec Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Elmer Nachtigal, John Pestotnik, Marie Shaver. Alternates: Robert Zaman, Agnes Turkovich. Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A. Honorary Trustees: Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman. Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President: Anne Ryavec Vice Pres.: Tonia Grdina Hinkle Secy.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, OH 441 10, tel. 486-3069 Corr. Secy.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihelich Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL AR I GUILD President: Jean Križman, tel. 692-2489 Vice President: Marsha Cohen Secretary and Rec. Secy.: Nancy Walden Treasurer: Josephine Turkman Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Emilee Jenko Membership: Eleanore Rudman, Mary Sell Chairwoman of Heritage and Stit-chery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Historian: Carol Maruszak Exhibits: Mildred Hoegler Program: Frances Babic, Sylvia Močnik Federation of Slovenian National Homes: John Habat Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Legal Advisor: Michael Perme Meetings: Third Monday of each month (except July and August! at 7:30 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio AMERICAN M.OV I NI CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres : Emilee Jenko Rec. Secy : Terri Hočevar Corr Secy : Bertha Walden Treasurer: Esther Rossman Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at the Euclid Public Library, 631 E St. 1 uclid Ohio SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon. President: Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Francine M. Snyder Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal KLUB LJUBLJANA Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039 Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Voider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec Pravni svetovalec: Tom Lobe WEST PARK BUTTON BOX CLUB President: Bili llersich, tel. 238-4108 Vice President: Ed Anderson Sec.-Treas.: Rudy Pivik Rec. Secretary: Leona Nocifera Music Director: Joe Samsa Auditors: Dennis Madigan, Joe Samsa Public Relations: Bill Zmrazek, Albina Capek Members: Ella Samanich, John Carroll, Mimi Stibil, Joe Novak Društvo upokojencev, Slov. pristave Pensioners Club of Slov. Pristava Predsednik: Jože Dovjak Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982 Blagajničarka: Angela Bolha Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar, Tone Oblak, Marija Koren Dramatska društva Dramatic Societies ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: Matija Grdadolnik Podpreds.: August Dragar Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 1 822 Sunset Drive, Richmond Heights, OH 44143. Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren, Stefan Režonja Reditelja: Jože Tomc, Matija Hočevar Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: Frank Zalar st., Frank Zalar ml. Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar st. Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. un zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd.. Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429 Rec Secy : Marica Lokar Audit Comm.: Marge Koss, Dam ca Hrvatin. Norma Hrvatin Shrimp tit Fish Fry every Friday from 1 1 a m to 8 30 p m Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Stanley Preslan Podpredsednik: Steve Kasunic Tajnik: Mate Zaharija Blagajnik: Frank Zgonc, 15703 Grovewood, Cleveland OH 441 10 Zapisnikar: Mark Vesel Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Mira Puhalj Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11 dop do 12 ure opolnoči za moške in zenske. Letna članarina šb. Novi člani dobrodošli S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Dl. Joseph Gole Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Matija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Lojze Mohar Podpreds.: Lojze Hribar Tajnica: Lenka Mišmaš Blagajnik: Tone Škerl Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Angelca Hribar, Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka in Tone Švigelj, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Milena Jarc Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik . Seje se vršijo po dogovoru Prekmurski kotiček Rože na grob Antoniji Denša Podirajo se naše slovenske gore. Vzorne in bogaboječe kliče Bog v večno domovino. Pred kratkim je umrla Antonija Denša v starosti 87 let. Tončka je bila priljubljena med Slovenci v Chicagi in daleč naokrog. Že pred 60 leti je nastopala pri raznih igrah. Spadala je k pevskemu društvu JEZERO. Pesem in petje ji je bilo vse na svetu. Za to je živela in iz njih vsebine je črpala plemenite misli. Nobene pesmi ni pozabila in nas je prav ona marsikatero staro ljudsko pesem naučila. Slovensko zgodovino, posebno od Prekmurja, je pomnila kakor redko kdo. Bila je zelo bistra in je gojila lepe ideje, katere smo mi mlajši radi Dosnemali. Poročila se je v Chicagi z dobrim možem John Denša. Bog ju je blagoslovil s tremi otroki. Prvi fantek je umrl v zgodnji mladosti, drugega fanta pa je ubil avto, ko je bil star 16 let. Ostala je še takrat majhna Rose Mary. Rajna Tončka je spadala k več društvom. Pri društvu sv. Ane št. 170 KSKJ je bila več let predsednica in tajnica. Bila je tudi članica društva sv. Križ, društva sv. Ivana 13 D.S.D., Slovenske Ženske Zveze št. 2 in društva Krščanskih mater pri Sv. Štefanu. Zapušča ljubljeno hčerko Rose Mary, dva vnuka in enega pravnuka, pa še nekaj daljnih sorodnikov tukaj in v domovini ter lepo število zvestih prijateljev. Pred mnogimi leti ji je umrl mož John. Življenje je moralo naprej. Leta so se kopičila in s tem tudi bolezni. Prestala je več težkih operacij. Pred nekaj leti so ji odrezali nogo. Od takrat je bila na vozičku in vse je potrpežljivo prenašala. Hčerkina ljubezen in ljubezen njenih vnukov jo je bodrila. Pomagali so ji tudi prijatelji in dobri sosedje. Obiskov se je vedno veselila. Slovenska pesem ji je do konca blažila življenje. Čestokrat je z rosnimi očmi pela: “Pa mila Mati moja, glej, preprost služabnik Tvoj. Le v tem usmiljenje imej, naj v čast Ti spev bo moj!” Tončka je tudi rada in veliko molila. Tako, draga Tončka! Odšla si tudi Ti za vedno. Žalostno gledamo za Teboj. Tvoja hčerka in vnuki so Ti bili pravi angeli varuhi. Prosi za nje in tudi za nas. Vsi Te bomo ohranili v trajnem spominu. Sv. maša pri Sv. Štefanu, krasna pridiga in lepo petje, vse je bilo Tebi v počast. Mnogi prijatelji so prišli od blizu in od daleč, celo Tvoji dragi in zvesti sorodniki iz Toronta, Kanada, so bili navzoči. Lepo smo Te pospremili na Tvoji zadnji poti. Vsem žalujočim še enkrat naše iskreno sožalje. POSTNI ČAS Tretja nedelja v postnem času je bila pri Sv. Štefanu pravi užitek za mnoge. Dolgo smo že razmišljali, kako spraviti ljudi skupaj in kje in s čim naj začnemo. Večkrat slišimo, kaj »Prekmurski kotiček« i/luiju redno \ Glasilu KSKJ. Več naših naročnikov je naprosilo, ali hi nio|>li oh priliki lo rubriko objavljali tudi v Ameriški Domovini. Urednik. vse delajo druge verske skupine, ki na žalost mnogokrat tudi našo katoliško mladino pritegnejo, kar je za nas velika izguba. Seveda, tudi katoličani imamo sv. mašo vsak dan in tudi ob nedeljah s pridigo. Vendar se nam je nekaterim zdelo, da samo to v današnjem svetu ne zadostuje. O tem smo že večkrat govorili. Hvala Bogu, beseda je dosegla patra Kristijana Gostečnika in pri njih našla odmev. Kje in kako naj začnemo, je bilo vprašanje. Pred nami je Bog, starši, velika odgovornost do mladine in do otrok. Začeli smo pri otrocih. Oni so bodočnost vsega razburkanega sveta. Kaj je vzrok nerazumevanju, pomanjkanje ljubezni v družinah in podobno. Na tem prvem predavanju smo marsikaj novega spoznali. Posegli smo v vzgojo otrok. Vsi vemo, posebno Slovenci, da kakšen bo Janezek, takšen bo poznejo mož in oče. Vendar v današnji dobi, ko vse samo hiti, nikoli ni časa, energija je do skrajnosti porabljena. Nekateri se ob konca dneva komaj pokonci držijo. Potem pa doma krotiti otroke, ki so polni energije in jih vzgajati in voditi k pravemu cilju, za katerega tudi ni nobenega pravilnega recepta. Videli smo na filmu, kar mnoge družine doma dnevno doživljajo. Nazadnje smo videli in se zavedali, da res Pr' vzgoji otrok največ pomaga ljubezen in lep način ravnanja z njimi. Strinjali smo se tudi, da za nobeno stvar nikoli ni prepozno. Vse nam je zelo ugajalo. Veseli smo, ker so se mnogi izražali: “Ne prenehajmo!” -in ker je bila pri tem zelo lepa udeležba. Zato bomo nadaljevali vsako tretjo nedeljo, kar si že sedaj zaznamujte. Vemo, da nam bo to vsem dobra šola in pouk. Kolikokrat smo Že slišali od zakoncev: “Zakon je najvažnejši poklic na svetu.’ Res, zakon je velika odgovornost. Zato ni čudno, če se mnogi vprašujemo, kaj je pra^ in kaj ni. Pa še posebno Pr' vzgoji otrok. Zato moramo biti hvaležni našemu mlademu patr0 Gostečniku,kajti on nam vzbudil idejo: Začnimo Prl otrocih. Zadel je res na pravilno struno. Zato BoS plačaj njemu in tudi vsem, ^ ste se tega udeležili. prihodjnič) Gizella Hozian MALI OGLASI Housekeeper Needed Willoughby Hills. 3 to 5 daVs a week. General housekeeP ing & laundry. Call 944-7^ (eve.) or 289-7700 (days'-Ask for Ray Adamic. <8'16 Hiše barvamo zunaj in traj. Tapeciramo. (We wa paper). Popravljamo in del3 mo nove kuhinje in kopalh|C^ ter tudi druga zidarska mizarska dela. ^ I Lastnik TONY KRISTAVN« Pokličite 423-4444