Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 10. septembra 1937
MARIBORSKI
Štev. 205. Leto XB. (XV»E)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Numberg
Burni in hrupni dogodki zadnjih tednov potiskajo precej v ozadje narodnosociali-stični kongres v Niirnbemi, ki je postal stalna ustanova, s katere se razglaša eno dušnost ter edinstvo nemškega naroda ter stališče tretjega rajha napram vsem aktualnim notranjim in zunanjepolitičnim vprašanjem. Tudi letošnji nurnberški kon gres je bil otvorjen s Hitlerjevo prokla-macijo, v kateri se skuša zajeti ves svetovni položaj iz vidika dve nasprotnih tečajev: na eni strani narodno socializem in fašizem, na drugi strani boljševizem. Banski kongres je razglašal križarsko voj no Proti boljševizmu. Letošnji kongres nima sicer takšnega snzacionalnega prizvoka, pač pa se slejkoprej povdarja v Hitlerjevi proklamaciji edinstvena pravilnost politike narodnega socializma kot univerzalne doktrine. Značilno je, da vsebuje ta proklamacija trditev, da predstav iia samo Nemčija in Italija čvrsto, sigurno torišče, dočim se smatra družbeno ogrodje v ostalih državah kot nekaj, kar se jnaje. Tako se skriva za to obtožbo Sovjetske Rusije še nekaj drugega, kar cika na demokracije, ki predstavljajo po narodno socialističnem nauku in prepričanju predfazo k boljševizmu.
Tako se nahajata danes Nemčija in Italija v nerazdružni politično ideološki zve-m, ki naj se poglobi z Mussolinijevim obiskom v Berlinu, ki ga je .Nemčija službeno napovedala,za konec septembra. Ta sestanek prihaja v precej drugačnem razpoloženju in povsem drugačnih situacij, kkaor leta 1934 ob Hitlerjevem obisku v Benetkah, ko so si bila gledanja obeh diktatorjev tako nasprotna, da je tedanji nemški poslanik v Rimu Hansel komaj zadržal Hitlerja, da se ni še istega dne vrnil ves razočaran nazaj v Nemčijo. — Preko viška italijansko nemške napetosti °b Dolfussovem umoru in preko popolnega umika rimske politike s Podonavja in Avstrije, ki 30 je Itauja prepustila nemškim željam tei* preko sorodnosti interesov ob abesinskem konsliktu se je ustvarilo osišče Berlin - Rim, ki naj ob letošnjem niirnberškem kongresu in sledečem Mussolinijevem obisku doživi svojo manifestantno emanacijo. Nikdar, se ni morebiti doslej povdarjala na isti mah tako zelo narodnosocialistična fašistična doktrina ter njena enakovrednost kakor baš sedaj ob letošnjem niirnberškem kon gresu, kjer zasledimo lahko mnoge se-sedline fašistično narodno-sociaiističnc kompilirane ideologije.
Tako je n. pr. državni vodja nerttškiii zdravnikov dr. W a g n er dejal, da se mora nemška mladina zopet vzgajati v duhu spoštovanja napram materam. Nem Ška mati namreč zavzema v narodni za-iednici ono častno mesto, kakor vojak na sronti. Radi tega je tuai odredil Hitler, da se ustanovi posebno odlikovanje za one matere, ki imajo mnogo otrok'. V tem je Pretežno fašistična ideologija, ki jo prejema hitlirizem.
Nasprotno pa vsebujejo izvajanja zna-Pcga hitlerjevskega ideologa Alfreda Fo-senberga specialne poteze hitlerjevske ideologije. Tukaj se ponovno povdarja Pomen večne borbe proti Židom in proti raznim sektarskim pojavo min proti cerkvi. V polemiki s krščanstvom, tako s katolicizmom, kakor tudi s protestantizmom, je Rosenberg segel celo v srednji vek, očitajoč krščanstvu, da popolnoma zanemarja tčlo, dočim je dal narodni socializem nemškemu narodu novo življenj sko silo, zatrjujoč, da ne pada na nemški Parod senca izvirnega greha, ampak nasprotno posebne rasne izbranosti ter od-hke. Kakor se ideologija narodnega so-
Vo /na	panika	newyo r-
ški borzi
NF,W YORK, 10. septembra. Panika na tukajšnji borzi se nadaljuje. Wali-street je zajela neke vrste vojna panika, ki jo izkoriščajo špekulanti. Včeraj so bile vržene na tržišče velike množine delnic, pri katerih se izkazuje padec do 16 dolarjev. Včeraj je bilo prodanih delnic za preko 2 milj. dolarjev.
"VVASHINGTON, 10. septembra. Ameriška vlada je posvarila vse ameriške ladje na nevarnosti v Sredozemskem morju. Ladje, ki bi tega svarila ne vpoštevale, delajo io na svojo odgovornost. V Sredozemskem morju nahajajoče se ameriške vojne ladje so bile brezžično pozvane k veliki čuječnosti. Poveljniki ladij so prejeli pooblastila za obrambo v slučaju napada.
l/otetuija fttifftavčja	ofen-
ma
PARIZ, 10. septembra. Predsednik va-lencijske vlade Negrin se je včeraj posvetoval z Delbosorn, min. predsednikom Chautempsom in L. Blumom. a Journal« meni, da so ti razgovori v zvezi z veliko ofenzivo, ki jo pripravlja valencijska vlada na bližnjem zasedanju Društva narodov.
VALENCIJA, 10. septembra. Havas po
roča: Na severnem bojišču so Frankovci nadaljevali s pritiskom na celi liniji Pico-se De Evropa. Republikanske čete so pre šle v protinapad in so zavzele nekatere položaje. Frankovci beležijo velike izgube ter prekOjTMG mrtvih. Frankovci se na asturskemoojiSču nahajajo 14 km pred Ribe De Sella.
"Hutssditd je ft uvedelItotii
futfožai"
LONDON, 10. septembra. Havas poroča: »Yorkih Post« katerega članki so čestokrat inspirirani iz merodajne strani (navedeni list je organ zunanjega ministra Edena) opozarja Italijo, na risiko, kateremu se izpostavlja, ko se zavzema proti interesom miru: »S tem da je od-
bila Italija sodelovanje pri projektirani sredozemski konferehci, je rimska vlada materialno škodovala napredujočemu zbli žanju med Italijo in Veliko Britanijo. G. Mussolini je privedel svojo zemljo v težak položaj.«
It du&tavmku f	tasvetovMj	nendltim
gasftodaestvetiM
DUBROVNIK, 10. septembra. Danes se prične tukaj zasedanje jugoslovensko nemškega gospodarskega odbora. Na konferenci naj bi se uredili odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo in naj bi,odstranile ovire, ki so doslej kvarno vplivale iia trgovino, zlasti na turizem. V zvezi 5 tem
opozarjajo naši gospodarstveniki, da dovoljuje Nemčija Madžarski plačevanje voznine v kliringu, dočim zahteva Nemčija od jugoslovenskih izvoznikov plačevanje voznin v devizah. Na osnovi klavzule o najvišji prednosti moremo tudi mi zahtevati takšen postopek napram nam.
Udeta vof na
vtadi
LONDON, 10. septembra. Rdeča kitajska vojska, ki se je doslej nahajala v se-verozapadnih predelih Kitajske, se je v smislu poročil »Daily Heralda« stavila po polnoma na razpolago osrednji kitajski
nankiriški vladi. Ta del vojske šteje
60.000	vojakov in jo bodo vrgli v pokrajini Cahar. Druga rdeča vojska iz pokrajine San Si je postavljena pod poveljstvo maršala Čangkajška.
cializma v dr. AVagnerjevih izvajanjih stika z rimsko ideologijo, tako gre narodni socializem v borbi proti židovstvu in cerkvi sploh svojo lastno pot.
Letošnji nurnberški kongres je, kakor lanski, v znamenju dveh tečajev: ali narodni socializem oziroma fašizem ali pa boljševizem. Za čuda, pa ne zasledimo pri obravnavanju gospodarskih problemov te dvotečajne izkliučljivosti. Tukaj se pojavlja kompromis, ki kaže, kako mora biti na sirovinah in denarju osiromašena Nemčija previdna. Ta narodnosocialistična ideologija, ki je v vsem ostalem tako ideološko izolirana ter ekskluzivna,
se je na žgočih tleh gospodarstva morala sprijazniti s kompromisom. Nič ni tukaj cializacije, nič ni tukaj svobodnega gospodarstva, ampak samo na gotove ozire vezano gospodarstvo, ki mora slediti dolžnostim napram narodu. Tukaj se revolucionarni pogon narodnega socializma pomirja- s konservatizmom. Narodni socializem, ki sovraži zlato sredino, se je moral priznati h kompromisu.
Morda bo prišel čas, ko se bo moral narodni socializem tudi na drugih področjih približati »zlasti sredini«, ki je edina varna vodnica. Dejansko se je nemara že mnogokje približala.
jggfttttoesk® IMzke
Minister za trgovino in industrijo je v
smislu pravilnika o ostrokovnem odboru za sadje določil za predsednika tega odbora g. Momčila Bojiča, načelnika v ministrstvu trgovine ter industrije, za podpredsednika inž. B. Milutinoviča, načelnika v poljedelskem ministrstvu, za tajnika dr. Petra Tomiča, pripravnika v ministrstvu za industrijo, za člane delegate: gg. S. Trifunoviča, svetnika v prometnem ministrstvu, M. Niketiža, svetnika v poljedelskem ministrstvu. V. Grigoriča, tajnika v ministrstvu trgovine ter industrije ter dr. E. Markoviča, generalnega direktorja »Prizada« kot namestnika dr. C. Nemca. Razen teh so imenovani v široki strokovni odbor za sadje delegati sledečih strokovnih trgovskih in zadružnih organizacij: Voja Petkovič za Udruženje izvoznikov v Beogradu, Andjeiko Mihailovič za Trgovsko udruženje v Valjevu, Toma Papič za Trgovsko udruženje v Prčkem, Srečko Kranic za Udruženje sad nih izvoznikov v Mariboru, Žarko Djor-djevič in Alfonz Besednjak'iz Ljubljane za Glavno zadružno zvezo v Beogradu, Djora Djordjevič za Zvezo sadnih zadrug
v Beogradu.
Graški sejem! V soboto, dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri predpoldne bo svečana otvoritev Graškega sejma 1937. Letošnji sejem je izpopolnjen z mnogimi zanimivimi razstavami. Poleg sadjarjev, ki so razstavili na razstavnem prostoru razne sadne vrste, se, udejstvujejo na razstavi zlasti ribiči, ki so topot razstavili v ličnih akvarijih razne vrste kar-pov, ki jih gojijo štajerski Ribiči v nad 1000 oralov obsegajočih ribnikih, iz katerih dobiva tamkajšnje prebivalstvo ribje meso najboljše kakovosti. Poleg karpov so razstavljene tudi umetno gojene postrvi. Vsi akvarji zredno učinkovite ribiške razstave bodo ponoči razsvetljeni, tako da bo mogoč ogled tudi ob večernih urah. Prav posebno privlačna točka letošnje razstave bo takozvani Oktogon, to je razstava, ki nazoruno prikazuje pomen posameznika-trgovca v narodnem gospodarstvu. Štajersko trgovstvo prireja to razstavo letos prvikrat. Od 11.—14. sept. bo prirejena v okvirju letošnjega sejma plemenska in rejna razstava muropoljske govedi, prirejena po Muropoljski gove-darski zvezi. Razstavljeno bo najlepše plemensko govedo te vrste. Blagovna razstava demonstrira nebroj izdelkov vseh vrst blaga, ki služijo predvsem v domačem gospodinjstvu. Istotako pestra in zanimiya bo modna revija, ki prinaša tudi letos mnogo novitet in novih pobud.
Slaba kvaliteta vinskega mošt. Združenje vinogradnikov v Vršcu je zaprosilo dunavsko bansko upravo, da se dovoli uporaba breztrošarinskega sladkorja za slajanje vinskega mošta, ker je kvaliteta letošnjega vinskega mošta zelo slaba.
3500 vagonov konoplja znaša letošnja produkcija naših krtretov. Ker je v naši državi še okoli 800 vagonov konoplja iz preteklega leta, se računa, da bomo letos lahko izvozili okoli 3900 vagonov v skupni vrenosti 270 milijonov Din. Glavni odjemalec našega konoplja je Nemčija.
Koruza v južnem Banatu je že skoro vsa spravljena in se je že pojavila na novosadskem tržišču, kjer plačujejo letošnjo koruzo po 110 do 120 Din za 100 kg.
Kruh se je podražil v Franciji. Radi vi-’ šokih cen pšenici je francoska vlada od-1 redila, da se cene kruhu povišajo za 20%.
*	500.000	vasonov	koruze bo znašal leto-
; šnji pridelek v Jugoslaviji. To je približno
* ista količina kakor lansko leto.
Mariborski »Večernik« Jutra
Ob razstavi sEoven. novinarstva na ljublj. velesejmu
Včeraj dopoldne sta doživela ijubljanski jesenski velesejm in novinarska razstava visok obisk. Velesejm je namreč posetila Nj. Vel. kraljica Marija, ki je izrekla toplo priznanje prirediteljem velesejma in novinarske razstave. Ob tej priliki se je poklonila Nj. Vel. kraljici deputacija Jugoslovenske nacionalistične mladine. Kraljica Marija je bila od strani množice občinstva deležna viharnih ovacij in se ie proti pol 13. uri odpeljala z avtomobilom proti Bledu. Ljubljana je imela včeraj še dva visoka obiska, in sicer se je pripeljal v Ljubljano kraljevič Tomislav, proti
večeru pa knez namestnik Pavle.
itran 2.
PMetki
■sname sr*
Narobe naslov
»Slov. Beseda« poroča v št. 32: »Neko tedensko glasilo slovenske JRZ in Katoliške akcije objavlja v nekem svojem članku nehote globoko priznanje in pravi med drugim: »Da je boj našega naroda za njegove pravice tako težak zato, ker imamo v svoji sredi le preveč takih, ki v svoji omejenosti slepo drve za očitnimi škodljivci lastnega naroda, ali se pa dajo premakniti s skledo leče oziroma so pre-strahopetni za odločen boj.« — Gospodje so sebe res temeljito spoznali in jim bo zaradi tega globokega samospoznanja marsikaj odpuščenega na tem in onem svetu. In verjamemo jim prav radi, da jim je v omejenci in strahopetci mnogo lažje delati, kakor pa s trmastimi izkoreninjenci ...«
Beseda staršev
Ne namerujemo na tem mestu ponavljati jadikovanja o vedno težjih razmerah, ki stiskajo delavstvo in uradništvo, pač pa se nam zdi umestno nasloviti javnosti in poklicanim to-le naše mnenje: Ta mesec nas izrazito gospodarsko priza dene. Vsakodnevnim brigam se pridruži še ona šolanja: vpisnina, knjige, zvezki. Ta postavka sega v mnogih družinah v lepe stotake. Kaj to pomeni, zna le družina s kopico otrok. A bilo kakorkoli, treba je. In knjige! Menda bomo končno doživeli konec neprestanih novot in naklad, ki nismo z njimi prav nič na boljšem. V kakem interesu naj bi bile te večne izdaje? Nam se ^ tem ne napravi nobena usluga, učiteljstvu menda tudi ne, Obzir do staršev je nad interesom enega ali dveh, ki pri tem zaslužijo! — Prav tako smo mnenja, da naj bi krilaizdatke za šol. potrebščine dece osnovne šole občina. Tako zahtevajo vsestranski interesi celokupnosti. Izgovor, da višja oblast tega ne dovoli, je le izgovor in drži le v toliko, v kolikor gre pretežno za zaščito interesov gospodarsko močnih, a številčno majhnih krosov. Nikoli pa ne more biti to utemeljeno v moralnem in materialnem napredku množic, kar bi se z zadevno postavko občinskega letnega troškov-nika doseglo. Starši.
Oltar In politika
V	celjski »Novi dobi« Štev. 36 beremo: »Resnica o podprtem oltarju v Vojniku. Naš prijazni Vojnik je postal V zadnjih dneh pozorišče politične borbe, ki ne izbira sredstev za dosego svojega cilja. Vojničani so sicer vajeni takih in sličnih dogodkov, vendar pa se ne morejo vživeti v najnovejši, nedeljski dogodek. Po lepi stari navadi so v Vojniku tudi preteklo nedeljo slovesno slavili farnega pa-trona Sv. Jerneja. Ob tej priliki gre skozi trg tudi procesija. Vsi so se pripravljali na ta dogodek in je bilo to tudi predmet zadnje seje občinskega odbora. Ker se je po trgu šušljalo, da župnik ne dopušča, da bi stal oltar v bližini hiše župana g. dr. Mikuša, je o tem razpravljal občinski odbor. Soglasno je bil sprejet sklep, da se naj skoraj stoletna tradicija ne ruši in naj stoje oltarji tam, kjer so stali leta in leta. Tako se je tudi zgodilo. Toda tržani so bil nemalo presenečeni, ko so v cerkvi s prižnice slišali, da se procesija ne bo ustavila pri tretjem oltarju, to je pri onem blizu županove hiše, ker je namreč on cpozicionalni župan in ... V nedeljo dopoldne je šla duhovščina mimo lepo okra-, senega oltarja, kjer so že klečale in molile pobožne ženice. Seveda je g. župnik dal pjostaviti v naglici še peti oltar, to je za štiri evangelije pet oltarjev! Ker odgovarja za red župan in ker je 'bil soglasen sklep, naj stoje oltarji tam, kjer so vedno stali, je dal g. dr. MikuŠ kot župan podreti provizorični in neokrašeni oltar, kar je izvršil občinski redar. Pri tem ni prišlo do mkakih incidentov in so vsi verniki odobravali ta ukrep. Tako se pri nas izigrava vera in se zlorabljajo verska čustva naših dobrih tržanov in okoličanov, ki so se kar križali v svetem strahu, boječ se božje kazni. Se bolj je naše ljudstvo dirnilo, ko so potem v katoliškem »Slovencu« čitali, da so ta neljubi dogodek povzročili neverniki, odpadniki in celo — komunisti. Toda mi in ves Vojnik ve, zakaj vse to in čemu naj bi služil ta incident, ki se je docela ponesrečil. Občina je še v rokah »brezvercev« in to boli. Toda še bo bolelo!«
h Hudega
Ruše. Proslava rojstnega dne Kralja Petra II. se je izvršila v Rušah na zelo lep in primeren način. V dvorani Sokolskega društva se je zbralo celokupno članstvo, deca in naraščaj, skupno z zastopniki gasilcev, pevskega društva, občinskih uradnikov, vojske, CMD, orožni-štva itd. Slovesnost je bila otvorjena s pesmijo Sokolskihlegij nakar je br. staro sta K r e j č i govoril o povezanosti sokolstva s svojim starosto, Kraljem Petrom II. S soglasnim odobravanjem je bil sprejet predlog br. staroste, da mora imeti tekom petih let, vsak pripadnik Sokola svoj kroj. Za ubožne člane in deco, ga bo nabavilo društvo. Članstvo je skupno z gosti zapelo državno himno Sledile so deklamacije, čitanje saveznih okrožnic ter se je slovesnost zaključila s pesmijo »Hej Slovani«.
Eksplozija. V soboto popoldne je v Tvornici za dušik eksplodirala steklenica termos, napolnjena s tekočim zrakom, ki služi kot razstrelilno sredstvo. V tovarni in sosednjih hišah so popokale šipe. Hujših posledic ni bilo. Sreča v nesreči je ho rtela, da je steklenica počila že v tovarni, sicer bi se lahko zgodila hujša nesreča, ker je bila steklenica namenjena za proslavo Aerokluba pri Mariborski koči.
hovite e fhueskega (utfja
Prošnja poštni upravi. Ker se stalno do gaja, da prebivalstvo, ki bi moralo po dovozu pošte v Šafarsko isto takoj prejeti, a se neštetokrat zgodi, da vozi voznik isto pošto v Strigovo, da jo morejo ljudje zlasti naročniki dnevnikov dobiti šele istega dne zvečer namesto zjutraj, prosi-
V/
čez dtavska miie
Sonce nam je bilo po tolikih mračnih nedeljah zopet enkrat vsaj deloma naklonjeno. Na Dravskem polju je svatov-ščina:	Ajda	medi in vabi na pirovanje
stotisoče, milijone gostov. — Mudi se enemu in drugemu — ajdi in čebelam. Obstanemo in opazujemo to praznovanje. Računamo: Na beli cvetni preprogi, hektar veliki, jih je milijon. Drugi zanika in sklepa: 10 čebel na m^ — torej st'o tisoč na ha ali za okroglo par panjev. Da bi le ostalo tako vreme! Vsaj par tednov, da bi bilo za čebele in kmeta, ki je letos precej tepen. —
Hitimo čez polje in trčimo na gospodarja. Na kolovozu stoji razoglav in prekrižanih rok čez križec, pogreznjen v svoje misli. Vprašamo ga po letini. Maja z glavo. Zelo slabo je. Vse nas tepe, nebo in zemlja, zdaj suša, zdaj moča. Na tej suhi zemlji bo mogoče nekaj malega, v težki pa je obupno. Krompir gnije in razširja grozen smrad. Zelja ne bo. Glejte kako je čudno: tukaj zelje, tam, kakih 15 korakov odtod, tudi. To je popolnoma uničeno, ono si bo opomoglo. Koruza je vidno lepa, mnogo je nastavila. A zrnja bo malo. Manjka ji toplota. Fižol napada rja in buče gnijejo. Edino s peso in repo bo mogoče nekaj.« Mož je dvignil
mo poštno upravo, da uredi dostavo pošte tako, da bodo tisti, ki imajo svojo pošto naslovljeno v Šafarsko, isto takoj po dovozu prejeli.
Nove trgovine. Ljutomer je postal zadnje čase glede trgovskih lokalov precej živahen. Dobili smo trgovino koles in radijskih aparatov, trgovino železnine in Benkovo prodajalnico mesnih izdelkov.
Povečana šola. V nedeljo je bila blagoslovljena šola v Stanetincu v štrigovski občini, ker ji je bila prizidana nova učilnica. Otvoritvi so prisostvovali mnogi domačini, sreski šolski nadzornik Karbaš, predsednik občine Tomislav Kovač in mnogi prijatelji šole. Ob otvoritvi so spre govorili g. župnik Horvatovič, nadzornik ■Karbaš in predsednik šol. odbora g. Podgorelec. Kar je važno pri tem je to, da so ljudje vsa dela, ki so jim pač kos, izvršili sami iz ljubezni do šole in prosvete. Mnogo razumevanja je pokazala občina, ki preureja tudi šole v Železni gori, Safar-skem in Štrigovi. )
Križevce je zapustila daleč naokrog znana in priljubljena učiteljica Prelog-Sa-badinova, ki je premeščena k svojemu možu v Radgono. V Križevce je prišla Prelog-Sabadinova pred tremi leti. Tekom svoje službe v Križevcih si je s svojo prijaznostjo in marljivostjo pridobila velik krog sodelavcev na sokolskem polju. Agilno je sodelovala pri Murskem sok. okrožju. Kot načelnica Sokola v Križevcih si je znala kot zelo dobra meto-dičarka v svoji prijaznosti in priprostosti ustvariti močno telovadno vrsto članic, ki jim je bila vneta načelnica, dobra sestra, hkrati pa vzgojiteljica. Odlikovala jo je vedno trdna volja, kremenit značaj in velika požrtvovalnost, saj je bila neštetokrat steber vsega dela. Ko odhaja naša najboljša, ji njeni sodelavci in so-
glavo, pogledal čez poljane in zavlekel: »Slabi časi, vam rečem, za nas in tudi vas. Saj vemo, kako je.«
Hiteli smo v smeri proti Dravi. Med šumo je vrsta skromnih hiš, enakih si po velikosti in obliki, štupane so in poceni, za 3—4000 din ima delavec svojo streho. Vozi se v mesto na delo, nekaj malega pa mu da kos zemlje okrog doma.
Odpočijemo se v gostilni ob cesti Maribor—Ptuj. četvorica vaščanov je v živahnem razgovoru o današnjih razmerah. Vidi se, da sega njih obzorje daleč čez vaški plot in znajo položaj pravilno oceniti. Pade beseda o samopomoči, ki da jim (kmetom) more edina pomagati iz stisk. Kot primer navede zložbo (komasacijo) zemljišča pod vasjo. Iz razgovora izvemo, da je nekaj vaščanov komasiralo pred šestimi leti okrog 70 ha do skrajnosti razcepljena zemljišča. To da se je izvedlo s prizadevanjem ondotnega kme-ta-gostilničarja šolarja in njegovih sodelavcev. Na naše vprašanje, če so s komasacijo zadovoljni, so enoglasno prikimali. »Kako naj bi ne bili,« je rekel nekdo od njih, »če pa je dobil vsakdo pravičen delež in v samo enem kosu. Koliko je s tem pridobil na času, prostoru (meje) in sitnostih (mejniki). Jaz sem imel prej 32 raztresenih parcel, sedaj so vse v enem kosu.«
To je menda tretja komasacija v Slo-
V	Mariboru, dne 10. IX. 1937.
delavke obljubljamo, da bomo vedno upo števali njene lepe nauke in zglede radgonskemu društvu pa čestitamo na Pr'" dobitvi tako idealne Sokolice. Tudi narodna šola v Križevcih je z odhodom učiteljice Prelog-Sabadinove izgubila dobro učiteljico, saj je bila deca vedno okoli nje kakor okoli svoje mamice. V šoli is bila vzor delavnosti in marljivosti, ndi česar je bila zelo priljubljena pri starših In ti starši danes žalujejo no svoj: alni in marljivi učiteljici, ki jih je tako hitro zapustila, želeč ji na novem mest" enakih uspehov.
h fotttje iadprn
Zadet od kapi je umrl na svojem vino-gradnem posestvu na Orehovskem vrhu pri Gornji Radgoni baron pl. Alojzij Braun iz Avstrijske Radgone v starosti 62 let. Pokojnik je bil svoječasno deželni glavar v Celovcu in velik prijatelj barona Gies' pl. Gislingen, ki je bil ob izbruhu vojne poslanik na našem dvoru v Beogradu-Gislingen je imel svoje posestvo na No-ričkem vrhu v bližini posestva barona Braun, kjer sta se večkrat sestajala, pred leti pa se je izselil v Avstrijo in tamkaj umrl. Baron Braun je bil prepeljan v avstr. Radgona in tamkaj položen v družinsko grobnico.
Otrok zanetil požar. V petek je 7-letni Ferenc Srečko iz Čakove zanetil požar v škednju Marije Belec na Čakovi pri Sv. Jurju ob Šč. Skrivaj je izmaknil vžigalice, s katerimi je popoldne zažgal skope slame v škednju, da vidi kako bo gorelo, nato pa je zbežal. V škednju je bil spravljen ves letošnji pridelek sena in slame, ca.
23.000 kg, dva gospodarska voza in nekai crodja. Vse je zgorelo, škoda znaša okro£
20.000 Din.
Meja kliče. Sokolsko društvo Gornja Radgona vabi članstvo okoliških edinic in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se polnoštevilno udeleži nedeljske sokolske slavnosti z dne 12. septembra t. 1., zlasti da prisostvuje že pri dop. pietetni svečanosti, ko bo domače društvo položilo venec na skupen grob radgonski!1 žrtev in Maistrovih borcev ob 10.30 uri-
Zlobno početje. V noči na nedeljo so
neznani storilci narezali vrvi krogov na letnem telovadišču Sokolskega društva Gornja Radgona na Tratah ob Muri. Vrvi so bile narezane z ostrim nožičkom nad ročkami, tako da bi se bil lahko telovadec, ki bi se popel na kroge brez predhodnega natančnega pregleda vrvi lahko pri padcu celo smrtno ponesrečil.
Putnik - Beograd je organiziral po vzorcu drugih velemest razgledovanje naše prestolnice in njenih zanimivosti. Istočasno se vršijo pod strokovnim vodstvom izleti z avtokarji v bližnjo okolico kakor: Avalo, Smederevo, Pančevo, Ople nac itd. Podrobne informacije in prospekte dobite tudi pri Putniku Maribor, Celje, Ptuj.
venijl. Sedaj bodo nekaj mokril tal dre-nažirali (izsušili). Da bi le bilo mnogo tako uvidevnih in pametnih gospodarjev! Nekaj gospodarjev je že pred 13 leti ustanovilo tudi elektr. zadrugo, ki pa je nedavno propadla. Vzrok? nerazumevanje mnogih gospodarjev za zadevne gospodarske koristi. Sedaj je to prevrela elektrarna Fala.
Poljančanl so Špeharji. Tudi tukaj jih je mnogo, že pred leti so pričeli zbirati sredstva za ustanovitev zadružne klavnice. Zopet drzna, a zdrava in občekorist-na zamisel. Plašiče so klali doma in plačali od vsake glave 10 din v zadružni sklad. Pred par tedni pa jim je oblast klanje na domu prepovedala in morajo voziti v mestno klavnico, kar jih gospodarsko obremeni.
Ta občina je primer, koliko namer se da uresničiti, če je med ljudstvom primerna glava, ki zna poučiti, bodriti, svetovati. V ljudstvu so speče sile, ki se obude sicer počasi, a gotovo.
Ogledali smo sl breg Drave, kjer je bil pred leti zgrajen jez. Muhasta voda pa izpodjeda breg in si skuša izdolbsti nov. rokav. Na gornjem koncu jeza silijo valovi v mehko zemljo (mulj). Skoro si bo izkopala nad jezom strugo in poplavila svet pod teraso (vasjo). Opozarjamo poklicane, da si to ogledajo in z malenkostnimi izdatki preprečijo veliko škodo, ki
V M a
■r i
b o r u, dne 1C>IX. 1937.
Maritiorski »Večernik« Jtilra
Sirarn 3.
Vinsko trgatev
M
priredi M. S. K. »POHORJE
v nedeljo 12. t. m. s pričetkom ob 14. uri v gostilni MERDAUS na Koroški cesti.	Razne	zabave,	ples	itd.	Vabljeni	vsi!
fksdšoeslt£ lit jokuSiškA mh/Ua V oklepu zemeljskih plasti
Skoro dvoje človeških
V	dopoldanskih urah se je pripetila v Košakih težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala dvoje mladih življenje. V košaški gpekarni sta bila pri izkovavanju temelja za neko zgradbo zaposlena poleg drugih delavcev tudi 29 letni Crnček Bogomir in Rumpljar Anton. Ko sta izkopavala globok jarek, se je nad njima nenadno sesula ogromna plast ilovice in zemlje ter ju pod seboj popolnoma zakopala. Ostali delavci, ki so bili v bližini, so prihiteli na
zrfev
pomoč in pričeli skupno z pozvanim rešilnim oddelkom odkopavati. Po enournem napornem trudu se je požrtvovalnim reše valcem posrečilo, rešiti oba delavca iz oklepa zemeljskih plasti. Oba sta bila nezavestna in sta pri tem utrpela težke poškodbe na glavi poleg težkih notranjih poškodb, tako da so jo morali nemudoma odpremiti v tuk. splošno bolnišnico. Njuno stanje je resno.
Mariborčana z motornim kolesom v Afriko. Jutri, v soboto 11. t. m. ob 4. uri zjutraj startata v Jurčičevi ulici znana mariborska športnika gg. inž. Rudi Lotz in Alfonz Vresnik na 7000 km dolgo vožnjo iz Maribora v Afriko. Proga ki vodi iz Maribora preko Rakeka v Trst, odtod Preko Milana, Tivorna v Tunis ter do li-bijsko-egiptske meje. Na pot se podajata Po nalogu tvrdke NSU in Englebert ter bosta za to vožnjo uporabila motorno ko-
0	NSU 500 ccm s prikolico.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Slana Franc, slikarski po-m°čnik, Mala Nedelja, in Vrbnjak Marija Possetnica, Mala Nedelja; Karbeutz Fr., trgovec, Taborska 20, in Pulko Marija, gostilničarka, istotam; Zid Adolf, tkalski Mojster, Tvorniška 12, in Barton Jožefa, hči tkalskega mojstra, Tržaška 39; Pliberšek Ignacij, tapetniški mojster, Pobre žie, m Obran Marija, šivilja, Pobrežje; Jrdin Franc, mizarski pomočnik, Pobrežje, in Gačnik Jožefa, šivilja, Mejna 33; Vuga Avrelij, trgovski pomočnik, Ruška cesta 3, in Zdovc Ljudmila, trgovska pomočnica, Tržaška 26; Kumer ^3ogomir, dimnikar drž. žel., Tezno, in Don;k Angela, tovarniška delavka, Tezno; Jerbič Bo zidar, mestni uslužb., Varaždin, in Marija Skerlič, Varaždin; Mernik Maks, trgovec Pobrežje, in Fermišek Zofija, trg. nast., Tezno; Konrad Jožef, ključavničar drž. ž. Pobrežje, in Mernik Marjeta, trg. pom., Pobrežje. Karel Weingerl, slikarski pom. in Alozija Hlupič. Petauer Alojiz, uradnik Pri Mestnih podjetjih, in Kos Ivanka, za-Sebna uradnica, Mlinska 34; Čebek Mak. jijuga, in Teichman Julijana, služkinja, Cankarjeva 1. Bilo srečno!
ZAHAROV IN NJEGOVIH 10 PEVCEV Pride v Maribor.
Graški velesejm. Ne zamudite te ugodne prilike in izrabite eno In dvodnevni ‘zlet, to je 12. in 16. t. m. ter IS. in 19. septembra s Putnikovim avtokarom.
b* jo udor vode povzročil lastnikom on-dotnih parcel.
Slučaj je hotel, da smo se ustavili pod krovom rojstne hiše slavnega pomologa Loschnig-a — slovenskega Lešnika, mojstra sadjarstva, vrtnarstva in vinarstva«, {^ot ga naziva inž. MoiBl v slavnostni brošuri »Loschnig«, posvečeni mu 18. marca J932. ob njegovi 601etnici. Z inottom pesnika Morgensterna »Nur wer sich selbst
v'erbrennt, vvird den Menschen ewig wan-dernde Flamme« (Le kdor se sežge sam, Postane človeštvu večno potujoči plamen) Razkrije življenje in delovanje slavljenca. *->a> naš Lešnik, sin slovanske matere in jemlje, izgoreva v tako plodonosnem de-
da se mu vse avstrijsko kmetstvo hva-jpžno klanja kot svoji krvi. Izsledke ve-‘‘kega sina slovenske kmečke matere moramo občudovati kot plodove tujca. Taka
bila naša usoda, taka povest našega Podrejeno vzgojnega velikana. Da je ta IT,°ž sin zavedne slovenske pare, priča že 'lapis »Učilnica, ustanovljena 1. 1877.« na ePem/šol. poslopju — menda edini slov. naPis iz takratne dobe.
. Sicer pa: bogvedi če bi ga mi kot svo-JeSa zavestnega moža cenili tako visoko _°t tuja zemlja? čudna ironija naše uso-e. da tolikim našim velikanom poklanjajo lavoriko tuja tla.
V nedeljo dopoldne od 11.—12. ure pro menadni koncert v mestnem parku. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Jiraneka.
Starši! Za mal denar lahko pošljete svo jo deco v šolo, ako kupite v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13.
Na deklišem zavodu Vesna v Mariboru se prši vpisovanje 13. in 14. sept. od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
Pri Grmeku v Studencih zopet vsako nedeljo koncert priljubljenega »Salonskega jazza«. Otvoritev v nedeljo.
Sladki vinski mošt toči gostilna GRIč Oset, Rošpoh, prvovrstna prehrana.
Avtomobilske dirke v Brnu bodo 26. 9. Ob tej priliki vozi Putnikov avtokar 25. t. m. v Brno. Prijavite se čim preje.
Zdravniška vest. Dne 7. t. m. je pred komisijo na vseučiliški kliniki prof. dr. Botterija v Zagrebu zdravnik splošne bol nice mariborske, dr. Viktor Tominšek z odliko iz vseh predmetnih vprašanj položil izpit kot specialist za očesne bolezni.
Mladenke, javite se v gledasiški balet! Ker prično vaje za gledališki plesni zbor že v kratkem, se vabijo vse gospodične, ki imajo veselje do gledališča in do plesa, da se č i m p r e j prijavijo pri dnevni gled. blagajni v Slovenski ulici.
Gledališka uprava opozarja že danes na razpis abonmana, ki bo objavljen jutri v celoti!
Nočno lekarniško službo imata danes Minarikova in Remsova lekarna,
Vremenske zadeve. Prihod za včeraj pričakovanega vremenskega preokreta na severu še ni gotov. Tako pravi dunajska vremenska napoved za danes.
Uboj v Počehovi pred sodniki. Mali ka zenski sen^t mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne v tajni razpravi obravnaval tragičen dogodek, ki se je pripetil v noči na 10. julija 1937 v Dolnji Počehovi, ko je obležal na državni cest:
v	Dolnji Počehovi z zabodljaji v prsih Adolf Bornik, ki je dva dni pozneje na posledicah smrtnonosnih poškodb v mariborski splošni bolnišnici umrl. Pod obtožbo, da je povzročil smrt pokojnega Adolfa Bornika, ke je moral zagovarjati komaj 18 letni delavec Drago K. iz Krčevine, ki je bil radi prekoračenja silobrana obsojen na 3 leta in I mesec strogega zapora. Razen tega pa bo še leto dni zatem pod nadzorstvom, ker se je pri razpravi izkazalo, da je pretepač.
Innsbruck-GroBglockner. Na ta krasen izlet vozi Putnikov avtokar dne 17. t. m. Popolen aranžma Din 1.100.
Da se prepreči pijančevanje in izgredi vojaških rekrutov ob priliki vpoklica v stalni kader, odrejam na podlagi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi, da se v dnevih od 1. do 3. oktobra 1937 vojaškim obveznikom v Mariboru ne sme točiti in pro dajati alkoholnih pijač. Prestopki te na-redbe se bodo kaznovali z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, oziroma v slučaju neplačila z zaporom od 1 do 10 dni. Ta naredba stopi v veljavo 31. septembra in velja do 4. oktobra 1937. Predstojniki mestne policije: Dr. Trstenjak s. r.
V stolnici okradena. Vdova Elizabeta Zupanc, stanujoča v Ptuju, Dominikanski trg, je prijavila tukajšnji policiji, da ji je včeraj popoldne okoli 17. ure izpred oltarja sv. Rešnjega Telesa v stolnici neka ženska ukradla ročno torbico, v kateri ie bilo 600 Din gotovine ter razni dokumen-
ti. Tatvino je opazila šeletedaj, ko je nameravala iz cerkve. Ročno torbico je našla neka hišnica v Gospejni ulici, toda brez denarja.
Gori! V Zgornji Ročici v Slov. goricah je ogenj vpepelil hlev posestnika Petra Goloba, ki trpi radi požara okoli 10.000 Din škode. Kako je ogenj nastal, se ne ve, domnevajo pa, da ga je podtaknila zlobna roka.
Mestni stolp na Pristanu zopet v ognju.
Sinoči okoli 19. ure je zopet izbruhnil požar v starem mestnem stolpu na Pristanu. Poklicali so zopet mariborske gasilce, ki so ogenj kmalu pogasili. Skrajni čas bi že bil, da se odstrani ves material iz stolpa, ki še vedno tli in ki povzroča neznosen smrad.
Dolomite in Benetke lahko vidite, če se prijavite pravočasno pri Putniku. Pri tem Štiridnevnem izleta, ki tane le Din 900, potujete skoz: Vrbsko jezero, Dob-biaco-Cortina d’Ampezzo, Benetke, Gorica, Postojna.
Banovinski arhiv v Mariboru bo od 11. do 25. septembra zaprt.
Rokomavhi v Smetanovi ulici.. Danes ponoči so se doslej še neznani in neizsle-deni storilci splazili v pralnico v Smetanovi ulici 52. kjer so poštnemu zvanični-ku Srečku Kunvaldu odnesli za nad 1000 dinarjev perila. Rokomavhi so vdrli tudi vdr varnice ostalih strank v omenjeni hiši ter odnesli razne predmete, ki so se jim zdeli količkaj vredni. Za drznimi tato-
vi	poizveduje policija.
Spominska svečanost Udruženja rez. oficirjev in bojevnikov, združena s para-stosom za padle junake ob priliki prebuja solunske fronte, se vrši v sredo 15. t. m. ob pol 11. uri na Trgu svobode (v slučaju slabega vremena pa na verandi pivovarne Union).
Vedeževalske zadevščine. Pri posest. P. Mariji v Studencih se je oglasila ciganka Pesne r, odma iz okolice Laškega, ter ji ponujala razne zdravilne može v nakup. Končno pa je izvlekla iz žepa igralne karte ter ji iz njih prerokovala bodočnost. Ko je posestnica hotela nagraditi ciganko z 10 dinarji ni bila zadovoljna in je zahtevala več. Posestnica je šla brskat v skrinjo, kjer je imela shranjen denar in našla tam 800 dinarjev. Ciganka se je vsilila k štetju denarja in pri tem na spre ten način izmaknila 3 stotake. Enega od njih je imela skritega med prsti in ga ji je s silo odvzela, o drugih dveh pa ni bilo nobenega sledu več. Prijavila je vedeže-valko in prerokovalko studenškim orožnikom, ki so jo temeljito preiskali, toda ukradenih dveh stotakov niso nikjer dobili. Odpljali so so v tukajšnje zapore.
Putnikovi posebni vlaki na pariško sve tovno razstavo, ki vozijo vsako soboto, bodo do konca oktobra v prometu. Informacije, prijave, va1ute dobite pri »Putniku« Maribor, Celje, P j ti.
Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu avgusto pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje: 1 par srebrnih naočnikov; 1 kovček z raznimi predmeti; 1 moški dežnik; 1 dvokolesna sesalka; 1 voziček (gare); 1 mali plavi jopič; 4 konjski pasi; 1 ročna torbica z 50 Din; 1 pozlačena zapestna verižica; 1 denarnica z 1 šilingom; 1 ženski dežnik; 1 ženski črn dežnik; 1 ženska ročna torbica; 1 par otroških čevljev; 1 mali suknjič;
1	moški klobuk; 1 zračna sesalka; 1 dvigalo za avtomobil.
Mrtvaški zvon. V tuk. splošni bolnišnici je preminul 66-letni mesar Tement Janez. Žalujočim naše toplo sočutje!
Drava je muhasta in zahrbtna. Vode Drave postajajo od septembra dalje dan na dan bolj nevarne. Hladne struje proti njeni sredini morejo postati kopalcem opasne, to velja zlasti za one, ki niso dovolj izvežbani in zdravi in bolehajo na srcu. V mrzlih strujah se rad pojavi krč. Na to se opozarja drzna mladina, ki se kaj rada »producira« pod glavnim mostom in se prepušča vodam Drave tja do in preko železniškega mosta. Drava je muhasta in zahrbtna ter se ji zahoče žrtve, ko to najmanj pričakujemo. Torej opreznost!
Opozorilo. Glede tiskarskih napak ne odgovarja uredništvo in uprava, ampak je to zadeva tiskarne.
Socialni ateattak
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu predsednika centralne uprave Jugosl. novinarskega združenja Andro Milosavljeviča in zastopnike sekcij iz Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Novega Sada. G. pred sedniku so novinarji pojasnili stanje pokojninskega zavarovanja novinarjev. — Predsednik vlade se je podrobno informiral o vsem in izjavil zastopnikom JNU. da bo skušal v skladu s svojo prejšnjo obljubo čimprej uzakoniti uredbo o pokojninskem zavarovanju novinarjev, ker razpolaga kraljevska vlada s posebnim pooblastilom finančnega zakona za leto 1937-38.
Katere subvencije prejemajo soc. institucije od države. S finančnim zakonom za leto 1932-33 je bila ukinjena subvencija, ki jo je doslej užival Osrednji urad za zavarovanje delavcev po § 136 zakona o zavarovanju delavoev. Država je bila ob vezana prispevati delavskemu in name-ščenskemu zavarovanju 1,000.000 Din letno za zavarovanje proti obratnim nezgodam ter enako svoto za zavarovanje za primer starosti in onemoglosti. Mesto dosedanje državne podpore prejema sedaj Osrednji urad za zavarovanje delavcev manjšo svoto kot pomoč onim rent-nikom, ki ne prejemajo rent iz inozemstva radi neurejenosti naših odnosov na polju socialnega zavarovanja z nekaterimi državami. Ta prispevek pa ne presega letno več kot 90.000 dinarjev. Borba delavskih nameščenskih organizacij gre za tem, da se § 136 ponovno uveljavi in da se čim preje izvede reorganizacija delavskega zavarovanja.
Kako je z delavskimi mezdami na Poljskem. Po najnovejši statistiki o mezdnih razmerah v Poljski je razvidno, da znaša povprečna tedenska delavska mezda 26.16 zlotov. Okrog 45°/» vsega poljskega delavstva prejema mezdo pod 20 zlotov, medtem ko uživa mezdo nad 40 zlotov komaj 15% vsega delavstva. Od leta 1928 pa do danes so padle mezde v Poljski na polovico.
Sedaj je na vrsti Vrbaska banovina. Na podlagi zahteve delavskih organizacij in v smislu nove uredbe o minimalnih mezdah je sklical ban vrbaske banovine posebno anketo, v kateri se bodo, kakor v ostalih banovinah naše države, določile minimalne mezde in sicer za rudarje
27. septembra, za delavce kemičnih strok
28. ter za delavce, ki so zaposleni pri novogradnjah in opekarnah pa dne 29. septembra. Pri tej konferenci, ki bo končnoveljavno določila minimalne mezde za območje vrbaske banovine, bodo navzoči tudi delodajalci, delegirani po svojih zbornicah.
Le malo je držav, k! se uspešno otresajo brezposelnosti. Pred seboj imamo sestav števisa brezposelnih iz letošnjega in preteklega leta, ki nam nazorno kaže gibanje števila brezposelnih v posameznih državah in ki kaže porast odnosno padec števila brezposelnih v posameznih državah. V tem seznamu imamo države, kjer število brezposelnih pada, (Anglija, Japonska, Švedska in druge) ter države, v katerih zaposlenost še ni dosegla one višine, ki jo zaznamuje statistika iz leta 1929. Med slednjimi so Cehoslovaška, Belgija, Kanada, Severna Amerika, Francija, Holandija, Poljska in Švica. Po tej statistiki je stanje brezposelnih sledeče: (v oklepajih je navedeno število brezposelnih iz preteklega leta). Nemčija: 1,182.979 (2,117.803), Avstrija: 330.095 (358.087, Bolgarija 4.451 (7.255), Danska 73.379 (65.748), Gdanska: 6.526 (14.966), Estonska 638 (529), Finska 3.126 (2795), Francija:	374.376 (465.089), Anglija:
1,451.330 (1,705.842). Madžarska: 53.865 (54.421), Svobodna Irska: 88.480 (109.185) Japonska 325.290 (343.416), Lotinška 2127 (1840), Norveška: 26.298 (30.923), Nova Zelandija: 34.218 (51.208), Holandija: 259.726	(451.743) Poljska:	414.974
(407.734), Romunija: 14.923 (18.514), Švica: 57.973	(80.004), Češkoslovaška:
304.345 (565.799), Jugoslavija:	16.936
(16.670).
Stran 4.
OTar?borski »VečernIk« Jutra
V Mariboru, dne 10. IX. 1937.
406 futaiskik žena Ut ottok u&itik
ŠANGHAJ, 10. septembra. Japonski i gunci je bil po številnih bombnikih popol bombniki so včeraj dopoldne izvršili na- noma uničen. Po porqčilih je bilo ubitih pad na kolodvor v Sung-Kiang. Na kolo- okoli 400 kitajskih beguncev, pretežno dvoru nahajajoči se vlak s kitajskimi be-1 žena in otroke
Bonska nemško fttiiakijstva šotna še m
ftoftitju
2740, 2.04, sVavpotič, 3. Nervus Vitae -Perun, 2950, 1.57, Slavič, 4. Princesa -Nebor, 2770, 2.07, Slavič L., 5. Krka - Jasna, 3070, 2.10, Novak.
VARŠAVA, 10. septembra. Nacionalni demokratje so sklicali protestno zborovanje proti postopanju s poljsko narodno manjšino v rajhu in Gdansku. Sprejeta re solucija zbuja silno živahno pozornost, ker so nacionalni demokratje edina stran-
ka, ki je brezpogojno odobravala po pol-koviku Becku vodeno prijateljsko politiko z rajhom in ki so tudi sicer vedno zavzemali napram narodnemu socializmu prijateljsko stališče.
hmkavci sesheifttjefc ftoiu&ka letala
PARIZ, 10. septembra. Francosko pot-1 covem letalu ob letu preko Rive De Celia niško letalo, ki pripada društvi »Air Py- pri Gijonu. K sreči ni bilo v letalu nobe-renee« je bilo včeraj sestreljeno po Fran-1 nega potnika. Pilot je bil ubit.
Pradedke simhu pted vejite
LONDON, 10. septembra. Radi silne zaostritve v evropskem položaju in naraščajoče vojne psihoze v Angliji je nastalo v zadnjem času živahno povpraševanje bogatih Angležev po majhnih, zapuščenih otokih, ki jih nakupujejo bogati Angleži v
upanju, da bodo ti otoki nudili v slučaju vojne največjo zaščito proti napadom \z zraka. Doslej je bilo kupljenih okoli 40 takšnih manjših otokov v bližini veliko-britanske obale. Cena takim otokom se giblje od 1000 do 20.000 funtov šterlingov
DALADIER ZADOVOLJEN Z BONNE-TOM.
PARIZ, 10. septembra. Tukaj se je sestal izvršni odbor radikalno socialistične stranke. Strankin predsednik Daladier je poročal o delovanju druge vlade levičarskega bloka in o notranji in zunanji politiki Francije. Posebno hvalo je izrekel na naslov finančnega ministra Bonneta. Glede zunanje politike je dejal, da vztraja Francija na politiki kolektivne mirovne sigurnosti.
MARŠAL PETAIN PRI ŠVICARSKEM PREZIDENTU.
BERN, 10. septembra. Maršal Petain, ki prisostvuje švicarskim divizijskim manevrom, je bil sprejet pri švicarskem zvez nem Predsedniku Motti, ki je priredil na čast francoskemu maršalu banket, ki so se ga udeležili člani švicarske vlade in francoski vojaški atašeji.
REPUBLIKANSKE BOMBE NA MALAGO
GIBRALTAR, 10. septembra. Republikanski bombniki so v noči na 9. t. m. posetili Malago in jo obsipali z bombami. 43 oseb je bilo ubitih, 50 ranjenih. Več hiš je razdejanih, neki bencinski tank je eksplodiral.
Vse Ima svoj pomen.
Učitelj: »Že spet se nisi učil. Čemu pa imaš knjige?«
Korlček: »Da ne nosim prazne torbe v
šolo.«
Konjske dirke v Ljutomeru
Preteklo nedeljo so se vršile na dirkališču na Cvenu običajne jesenske kasaške dirke. Uspehi dirk so bili sledeči: I. Dirka »sreza Ljutomer«. 1. Makfilko, 2040, 1.38,5, Lipej, 2. Leon, 2040, 1.48, Vavpotič, 3. Nebor, 2040, 1.49,5, Slavič Marko, 4. Egon P., 2010, 1.50,5, Skuhala, 5. Lelko, 2040, 1.53, Košnik, 6. Nikita, 2010, 1.57,5, Galunder, 7. Koketka B, 2040, 1.57, Bunderl. II. Dirka občin Križevcev in Veržeja. 1. Salta, 1400, 1.48, Šumak, 2. Nelson Viktor, 1360, 2.02, Slavič Alojzij, 3. Orkester, 1360, 2.17, Razlag, 4. Muki, 1360, 2.25, Bežan, 5. Sida, 1360, 2.28, Vreg, 6. Faktor, 1360, 2.35, Heric, 7. Zorica, 1360, 2.44, Vavpotič Joško, 8. Juriš, 1360, 2.50, Jureš, Parafina, 1360, 2.17,5, Slavič Ludvik, diskvalificirana. III. Dirka Dravske banovine. 1. Perun, 2200, 1.46, Slavič Joško, 2. Princesa, 2170, 148, Slavič Ludvik, 3. Jasna, 2290, 1.43, Novak, 4. Turista, 2420, 1.37,9, Lipej, 5. Nervus Vitae, 2230, .148, Slavič Alojzij, 6. Lošin, 2260, 1.54, Panič, 7. Krka, 2290, 1.57, Potrč, 8. Gora, 2200, 1.55, Cimerman. IV. Spominska dirka Rajh Joška. 1. Koketka B., e2100.1.53, Bundrl, 2. Krka, 2140, 1.51, Potrč, 3. Gora, 2140, 1.52, Cimerman, 4. Lošin, 2180, 1.51, Panič, 5. Nikita, 2100, Galunder, izostal. V. Spominska dirka dr. Rossmanita, dvovprežna. 1. Turista-Makfilko, 3050, 1.50, Lipej, 2. Leon-Lelko,
V nedeljo igra v Mariboru SK Grad-janski! Toda ne državni nogometni prvak zagrebški Gradjanski, marveč ča~ kovški Gradjanski, ki bo v tekmovanju za prvenstvo LNP meril svoje moči s SK Železničarjem. Tekma bo v nedeljo 12. tm. ob 16. na stadionu SK Železničarja.
Balkaniada. V Bukarešti se je včeraj nadaljevala VIII. balkaniada in je stanje točk po drugem dnevu naslednje: Grčija 71, Romunija 61, Jugoslavija 50, Turčija 15, Bolgarija 2.
ČSK v Gradcu, čakovečki SK bo v soboto 11. in v nedeljo 12. gostoval v Grad cu, kjer bo odigral dve prijateljski tekmi proti SK Sturmu. Radi tega je bila prvenstvena tekma med ČSK in SK Muro, ki bi se morala vršiti v nedeljo 12. t. m. v Čakovcu, preložena na 21. novembra. Ne delski spored prvenstvenega- tekmovanja mariborskega I. razreda bo torej obsegal le dve tekmi, ki se boste odigrali v Mariboru, in sicer se bosta srečala SK Rapid in 1SSK Maribor ter SK železničar in SK Gradjanski.
Liga. V nedeljo 12. t. m. bo igralo drugo kolo liginih tekem za državno nogometno prvenstvo, in sicer se bodo srečali v Ljubljani SK Ljubljana:SK Slavija (Sarajevo), v Zagrebu Hašk:Gradjanski, v Beogradu BSK:Jugoslavija in Bask:.Iedin-stvo, v Splitu pa Hajduk:Concordia.
Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Tekme v nedeljo, 12. tm., sodijo: Rapid-Maribor g. Jančič (spor.), Rapid-Maribor (rez.) fi. Bizjak (spor.), Zelezničar-Gradjanski g. Kopic (spor.), Železničar (rez.)-Slavija g. Klan-šček, Drava-Lendava g. Nemec Franc. — Opozarjam klube, da postavijo kot stranske sodnike samo polnoletne osebe. — Poverjenik.
Hiša bodočnosti — brez oken
Na prihodnji svetovni razstavi v New Yorku bodo pokazali tudi hišo bodočnosti. Hiša bo v celoti zgrajena iz stekla ter ne bo imela prav nobenih oken. Pisane preproge, s katerimi se bodo mogle s enim samim prijemom pokriti vse stene, bodo zadrževale premočno luč od notranjih prostorov. Vsa vrata zc bodo elektri čno zapirala in odpirala, da ne bodo potrebne nobene ključavnice in nobeni ključi. Postelje bodo pnevmatične. Vse žimnice bodo iz kavčuka ter se bodo zvečer napolnile z zrakom, čez dan pa se bo zrak zopet iz njih izpustil. Ker ne bo imela hiša nobenih oken, bo na vrhu hiše centralna ventilacijska naprava, ki bo čistila zrak, ga sušila ali napolnila z vlago, če bi bilo to potrebno. Odpadkov ne bo nič več treba izvažati iz hiš, ker se bodo s posebnim postopanjem spreminjali v plin.
Razno
BRZOJAVKA!
Danes velika izbira morskiii rib v gostilni Vicel. 5015
SVARILO!
Proti vsakomur, ki bo črez mene še vedno kaj govoril bom sodno postopala. Hedvika Herič.	5033
Posest
PRODAM HIŠO
vrt, njiva, v gotovini in na obroke. Zg. Radvanje Fir-mova 36.  _____________5022
Prodam
NOVO HIŠO
z lepim vrtom. Tezenskega ul. 15, Pobrežje.	5019
Kupim
SMREKOVE IN BUKOVE VEJE
kupim vedno v večji količini. Naslov v upravi »Večernika« 5012
Prodam
OVES ZA KRMO dobite zopet pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12, telefon 2083. 5002	Službo dobi
	PISARNIŠKEGA SLUGO išče časopisno podjetje. Pis* mene ponudbe pod »Zaupljiv* na upravo »Večernika«. 5921
Prodam B-KLAR1NET Rajčeva 13, levo. k 5035 Sobo odda	
	DONAŠALEC, vojaščine prost, z dolgoletnimi spričevali, se sprejme v kavarni »Jadran«, Maribor. 4999
PRAZNO SOBO v centru oddam. Vprašati v upravi lista. 502-0	
	PRODAJALKO kavcije zmožno, sprejmem za slaščičarno. Naslov v upra vi »Večernika«. 50$ Službo ISie
SOBO meblirano, sončno, poseben vhod, kopalnica, oddam takoj enemu ali dvema stalno na-meščenema gospodoma. Stritarjeva ul. 5-1. 5016 Sobo išle	
	Pridno, zvesto DEKLE išče službo. Naslov v upravi-5013
SOBO prazno, iščem takoj. Ponudbe na upravo pod »Upokojen ka«. 5017	
	Sirite „Večernik“
	
IZVRSTNI PEKERČAN
liter po Din 5.—. 7— in 8.— od 5 litrov naprej se prodaja v Limbušu št 59, ex Scher-baum.	4622
ŠTIRITONSKA HARMONIKA1
dobro ohranjena, na prodaj. Ponudbe na upravo pod »Harl vnonika«.	iv.i-t	|
Zahvala.
Ob nepričakovani izgubi našega nepozabnega
Rudija
učenca obrtne Sole delavnic državnih železnic se iskreno zahvaljujemo vsem, posebno g. upravniku ing. Vidicu, gg. ing. in uradnikom, nadalje pevskemu društvu „Drava“ ter ostalim, ki so z nami sočustvovali in ga v tako častnem številu spremljali na zadnji poti.
Maribor, Škofja Loka, dne 10 septembra 1937.
Družina Vodopivec.
Prostovoljno gasilsko društvo Ptui	jJuidžkuiui
v soboto 11. septembra ob 19. (1.) uri na Tyrševem trgu «
Skrivnosti
17
Gospa mu je podala roko in on jo je spoštljivo stisnil.
»Hvala Vam,« je rekla nežno,« hvala... Nič drugega nisem pričakovala od Vašega starega prijateljstva in Vaše stare ljubezni za mojo družino. Saj mi je že dolgo znana Vaša vdanost — petnajst let ste zvesto varovali skrivnost, ki bi jo bili mnogi drugi na Vašem mestu hitro prodali.«
»Ponujali so mi zanjo mnogo, mnogo,« je rekel Morton smehljaje.
»Vem.«
»Toda skrivnost bo umrla z menoj.«
-Morda; bliža se trenutek, ko bom mo- ■ gla vse povedati, kmalu bo odbila tista j
blažena ura, bo bom mogla s ponosnim čelom kljubovati vsem.«
»Kako mislite, gospa?«
»Morton, še nocoj boste odpotovali v Pariz.«
»Jaz?«
»Da, Vi, prijatelj moj. Tu yam izročam vse papirje, ki jih boste morda potrebg-vali; poglejte jih, kakor hitro boste onstran kanala. Pismo, ki ga vidite, preberete lahko takoj. Daje Vam neomejen kredit pri mojem bankirju.«
Morton je vzel pismo in ga naglo prebral. Glasilo se je takole:
»Gospod!
Pošiljam Vam gospoda Martona, svojega oskrbnika, edinega človeka, kateremu popolnoma zaupam. Še nikoli ni bil v Parizu, in dasi govori dobro francoski, se ! bojim, da bo izgubil mnogo časa, preden j opravi vse, kar sem mu naročila. Prosim
Vas tedaj, da mu oskrbite zanesljivega človeka, kateri mu bo mogel v vsem iti naroko, in da mu daste neomejen kredit.
H. Kuran.«
Ko je oskrbnik prebral, se je priklonil.
»Odpotoval bom zvečer,« je odgovoril.
Mlada gospa mu je stisnila roko in ga pogledala z vlažnimi očmi.
»Kako Vas zavidam, prijatelj moj,« je pristavila, »videli jo boste, govorila bo z Vami, smehljala se Vam bo. Ah, kako nestrpno bom štela ure, dokler se ne vrnete! — Toda oprostite, Morton, samo malo časa imate še in nočem Vas zadržati. Pripravite se na pot, in preden odrinete, pridite k meni, da Vam dam zadnja naročila.«
Isti večer je gospod Morton odpotoval iz Londona. Dva dni pozneje je prispel v Pariz in se nastanil v Grand hotelu.
Med potjo se je natančneje seznanil z nalogo, ki jo je moral izvršiti. Tako je izvedel za ime in naslov bankirja, pri katerem mu je bil dan kredit. Imenoval se je M. Hottinger.
Izvedel je tudi za naslov, kjer mora poiskati čim prej, medtem ko je bilo od njegove volje odvisno, kdaj se oglasi pr' bankirju.
Isti dan, ko je prišel, je Marton po obilnem in tečnem kosilu, s kakršnim zna Grand hotel postreči svojim gostom, najel voz in se odpeljal proti Staremu pokopališču.
Ko se mu je približal, je voz poslal nazaj, deloma zato, da se malo sprehodi, deloma zato, da voznik ne pride na sled njegovi skrivnosti.
Ozračje je bilo zadušljivo.
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
oredstavnlk ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.