GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA UUDSKE6A ODBORA LJUBLJANA
LETO II. - ŠTEV. 42
LJUBLJANA, 14. JUNIJA 1955
Okrajni ljudski odbor L ubliana okolica
Tovariši in tovarišice! Preden W podal poročilo o izpolnitvi b-ana za I. četrtletje 1955, bi »menil nekaj značilnosti preteklega leta.
Lani smo prvič preizkusili nov gospodarski sistem in delovanje bovih instrumentov. Novi sistem J® pokazal dokaj prednosti, vendar še ni bil zadovoljiv. Raz-n' ukrepi, ki so bili postavljeni v družbenem planu, niso bili docela uresničeni. Tako na pri-mer sistem obračunskih plač ni Prinesel zaželenega uspeha, ker J1' bil dovolj stimulativen. Celotna investicijska politika je Dre:-,n n-i-dvtdent okvir, višina investicij pa je daleč presegla Predvideno raven. Obstoječi in-•trumenti in ukrepi na področju Investicijske politike niso bili toliko precizni, da bi onemogoči preveliko razširitev Investi-otjske graditve ter usmerjali investicije v tiste namene, kakor So bile predvidene.
Podobna je bila situacija tudi Pri Planiranju nivoja cen. Cene 60 Se V letu 1954 celo dvignile, tako da je moral Zvezni Izvršni svet poseči po drastičnih ukre-P'b, da se tržišče ustali. S tem Ukrepom smo morali odvesti republiki okoli 800 milijonov di-barjev, na katere smo mi po rebalansu plana tudi računal*. Se-
POROČILO PREDSEDNIKA SVETA ZA GOSPODARSTVO 0L0 LJUBLJANA-OKOUCA 0 IZPOLNITVI DRUŽBENEGA PLANA ZA PRVO ČETRTLETJE 1955
veda je ta ukrep povzročil precejšnje težave, ki se odražajo še v letošnjem letu, tako da kljub povišanemu planu v letošnjem letu nimamo nobenih sredstev za gospodarske investicije.
Vse te značilnosti gospodarstva v lanskem letu so seveda
udi v veliki meri vplivale na
realizacijo družbenega plana v našem okraju.
Vendar lahko ugotovimo, da “ kub vsem pomanjkljivostim, ki sem jih navedpl, celoten sistem gospodarstva usmerjen v nadaljnjo krepitev in poglabljanje demokracije in delavskega samoupravljanja In s tem tudi k uspešni graditvi socializma.
Ko navajam podatke o izvršitvi družbenega plena, se oslanjam na predložene bilance. Zato obravnavam le državni sektor gospodarstva:
Po zaključnih računih Izkazuje industrija naslednjo izpolnitev plana:
		Realizacija	Realizaciji
		nar. dohodka	dobička
	Stroka	glede na plan	glede na plan
		v •/*	v •/,
Ul	Proizvodnja ln razdelitev elektroenergije	137,7	> 151,9
U6	Proizvodnja, plemenitenje '		
	predelovanje nekovin	145,3	218,8
117	Kovinska industrija	115,8	147,5
119	Elektro industrija	167,3	296,5
120	Kemična industrija	144,8	282,6
1^1	Industrija gradb. materiala	121,8	185,7
122	Lesna industrija	177,7	360,8
123	Industrija lesovine, čelu-		
	lože in papirja	139,9	186,2
124	Tekstilna industrija	179,7	35.3,1
123	Industrija usnja in obutve	222,0	503,8
12J	Živilska Industrija	134,5	250,8
	Skupaj	152,9	249,0
		Realizacija	Realizacija
	Stroka	dela dobička	dela dobička
Ul	Proizvodnja In razdelitev	za OIX) v %	za podjetje v •/»
	električne energije	154,9	154,9
U6	Proizvodnja, plemenitenje		
	in predelava nekovin	248,0	188,1
	Kovinska industrija	148,4	151.0
ll9 1*Vi	Elektroindustrija	322,0	279,7
121	Kemična Industrija Industrija gradb. materiala	315,1 179,7	271,4 179,7
1-2	Lesna industrija	409,7	326,8
	Industrija lesovine, čelu-		
	lože in papirja	194,7	163,1
*<Ž4	Tekstilna industrija	382,7	346,9
127	Industrija usnja in obutve	679,5	583,3
	Živilska industrija	313,0	604,6
	Skupaj	206,2	257,2
n 'a Prikaz Izpolnitve plana sem lat le nekaJ osnovnih poka-v	Kot je razvidno, je plan
Zn><ln°Sti Precej prekoračen, a ilno Je, da je narodni do-^'‘k prekoračen le za 52*/»,
medtem ko je dobiček prekoračen za 149»/». Ob takem stanju je nujno proučiti vzroke za tako prekoračitev. Preden bi navedel posamejne vzroke, bi omenil, da je večina teh objektivnega zna-
čaja, vendar je pa nekaj tudi subjektivnih vzrokov.
Med objektivne vzroke štejem naslednje:
negotovost podjetij pri planiranju, ker še niso imela trdne osnove za kalkulacije;
cene so bile v planu postavljene za 12®/« nižje, kot je bil nivo cen v letu 1953. Vendar so se med letom cene celo dvignile za 3*7* nad raven cen iz leta 1953. Tu je treba iskati osnovni vzrok tako močno preseženega plana po vrednosti;
devizni predpisi in predpisi o kurznih razlikah so izšli šele po sestavi plana, zato niso mogla podjetja predvideti dohodek, ki je nastal iz kurznih razlik;
samo ražnnioženje podietij zaradi nestabilnosti predpisov in uredb sili podjetja, da pri sestavi plana računajo na razne rezerve In prikrivajo realne možnosti. .
Subjektivni faktor pa so težnje nekaterih podjetij, ki zavestno , računajo pri sestavi družbenega piana na to, kako bi si ustvarila čimboljšo situacijo za svoje podjetje. Tu pride do izraza razlika med interesi posameznega kolektiva !n interesi družbe.
Izpolnitev plana državnih kmetijskih posestev je taka: Planirani skupni družbeni proizvod 41,812.000 din je reallzl: n /. 71,262.000 din aii 170' i, amortizacija je realizirana z 281®/«, narodni dohodek 164"/*, sklad za plače 129*/« In presežek dela 267»/*.
Izpolnitev plana Je visoka zaradi tega, ker so pri realizaciji šteta vsa kmetijska posestva, medtem ko so bila pri planu kmetijskega posestva OZZ prikazana v zadružnem sektorju.
Ce pregledamo posamezne bilance kmetijskih posestev, ugotovimo naslednje:
Posestva, pri katerih je investicijska izgradnja končana, so poslovala z ekonomskim efektom. Izgrajena posestva, kot so: Boštanj in Selo ne prikazujejo nobene Izgube, medtem ko vsa oetala posestva prikazujejo izgubo.
Nezgrajena posestva se borijo z organizacijskimi in proizvodnimi težavami.
Za površine zemlje, ki jih imajo posestva v upravi, je število živine prenizko, kapacitete hlevov pa ne dopuščajo povečanja števila živine. Zemljišča posestev so razmetana, ka.r otež-koča poslovanje !n povečuje proizvodne stroške.
Realizacija družbenega plana po bilancah (delno še nepregledanih) za leto 1954 kaže v celoti ugodno Izpolnitev.
Tako je družbeni proizvod dosežen s 155°/o, materialni stroški s 132%, narodni dohodek s 157»/«, sklad za plače s 128»/« in presežek dela s 128"/«,
Taka izpolnitev plana kaže delno na to, da je bil plan prenizko postavljen, kar se vidi iz tega, da je bil presežek dela planiran s 14,378.000 din, realiziran pa z 80,619.000 din ali 560“/«.
Na drugi strani pa je tako preseganje plana predvsem posledica Izrednega delovnega razmaha skoraj v vseh strokah, predvsem pa v gradbeni, ki je bila lani rekordna. Poleg tega je ugodno vplivala na realizacijo pavšallzacija manjših obrtnih obratov, katerim je bila s predpisi Uredbe o obrtnih (obratih) delavnicah in podjetjih dana večja svoboda dela, obenem pa zmanjšano administrativno poslovanje, vendar ne v poslovanju z banko. Te delavnice so realizirale obračunske plače in v večini primerov izplačale še dodatne plače, ostanek presežka pa so nakazale v svoje sklade.
Tudi v letu 1954 je še nadalje obstajal problem surovin predvsem v kovinski stroki, kjer Je primanjkovalo profilncga železa, jekla, pisanih kovin, še bolj pa v lesni stroki, kjer se je proti koncu leta zelo zaostrilo vprašanje nabave lesa zaradi zveznega davka na nabavne cene nad določeni maksimum.
Pregled realizacije plana v trgovini za leto 1954 daje naslednjo sliko:
Planirani celotni promet 1,739.132 tisoč dinarjev, realiza-rano pa jo 1,887.534 tisoč dinar-
SKLIC SEJE
Iniciativnega odbora 0L0 in ML0 za formiranje novega okraja in občin
Sekretariat sklicuje Iniciativni odbor na sejo v soboto, (ne v petek) 18. junija 1955 ob 10. uri dopoldne na Magistratu.
Predlagani dnevni red:	s
1.	Razprava o načinu volitev v novi okrajni in občinske odbore.
2.	Razprava o novem predlogu okrajnega statuta.
3.	Razprava o organizaciji upravnih organov bodočega okrajnega ljudskega odbora.
Vabljeni tudi vsi predsedniki občinskih iniciativnih odborov.
SEKRETARIAT
jev ali 109»/», narodni dohodek je dosežen s 115»/*, plače 115»/*, dobiček 136%, zvezni davek 136*/o, delež OLO 136»/*, skupni družbeni proizvod 114»/* in presežek dela 125»/«.
Iz gornjega pregleda je razvidno, da je planirani promet presežen za 9»/«, narodni dohodek za 15*/» in skupni družbeni proizvod za 14»/*.
Plačilni sklad, določen z odstotkom od prometa, je presežen za 15»/», od tega presežka je obračunski plačni sklad zvišan za 10»/«, ostanek pa je bil namenjen v investicijski ln rezervni sklad.
Povprečna mesečna plača na 1 uslužbenca v trgovini je v letu 1954 znašala 9.500 din.
Povečani promet za 9%, oziroma 148,402.000 din je v pretežni meri posledica naraščanja cen, delno pa posledica porasta kupne moči in prizadevanja delovnih kolektivov.
Od celotno doseženega blagovnega prometa odpade povprečno 50»/« na prehrambene artikle, 25% na tekstil in 25»/« ha ostale vrste blaga.
Celotni realizirani dobiček znaša 5,934.000 din ali 0,3»/» od prometa ter je bil planirani dobiček v absolutnem znesku presežen za 1,600.000 din.
Koeficient obračanja kot pokazatelj gospodarnosti je v povprečju dosežen v višini 8,1. Glede na pretežni podeželski karakter trgovin je doseženi koeficient zadovoljiv.
Pregled realizacije plana v 3>-stinstvu je tak:
Planirani celotni promet 325,300 tisoč dinarjev je dosešen s 322,"16 tisoči dinarjev ali 100 4%. narodni dohodek je dosežen s 106%, plače 99,1%, dobiček 175,9»/», delež podjetja 145,5«/«, delež OLO 144,9%, plače iz dobička 147.9»/« in sklad za prosto ^polaganje s 143,3%.
Iz tega pregleda je razvidno, da je bil plan dokaj realno postavljen. Večja odstopanja so le pri dobičku, kar kaže, da p-J-jetja pri sestavljanju plana namenoma prikazujejo večje materialne stroške in skrivajo dobiček. Ce analiziramo posamezna podjetja, dobimo kaj čudne rezultate.
Čeprav je v vseh gostinskih obratih skoraj tsta struktura stroškov. Izkazujejo gostinska podjetja pri istem celotnem prometu različen dobiček. Is tega sledi, da ni nekaj v redu. to je, alt se ne evidentira celotni promet, ali pa se prikazuje prevelika režija in materialni stroški.
IZPOLNITEV PLANA CELOTNEGA DRŽAVNEGA SEKTORJA
je torej naslednja:
Planirani skupni družbeni proizvod 8.560.982 tisoč dinarjev, realizirano pa je 11.790 861 tisoč dinarjev ali 137,7%, amortizacija 91,5*/», narodni dohodek
146,2*/«, sklad za plače 84,6°/« in presežek dela 165,0%>.
Tudi ta prikaz daje karakteristično sliko:	Pri amortizaciji
91,5°/« iry.skladu za plače 84,9% plan sploh ni dosežen, medtem ko je v ostalih postavkah prekoračen.
Iz tega prikaza se vidi, da so podjetja pri sestavljanju plana namenoma prikazala večjo amortizacijo in obračunske plače s ciljem, da se prikaže manjši dobiček In s tem postavijo tudi milejši instrumenti pri delitvi dobička med okrajem in podjetjem.
Tu se jasno kaže subjektivni faktor, ki sem ga omenil med vzroki, ki pojasnjujejo, zakaj je plan v toliki meri presežen.
INVESTICIJE
Glede na močno investicijsko dejavnost v letu 1954 je razumljiv visok znesek 3,639 milijonov investicijskih sredstev, ki je bil uporabljen v lanskem letu. Od tega odpade na zvezna sredstva 645 milijonov dinarjev, republiška sredstva 262 milijonov dinarjev, okrajna sredstva 829 milijonov dinarjev, lastna sredstva podjetij 730 milijonov dinarjev, sredstva amortizacijskega sklada 478 milijonov dinarjev in sredstva DOZ 5 milijonov dinarjev. Skupna sredstva za gospodarske Investicije znašajo 2,949 milijonov din, sredstva za negospodarske Investicije pa 690 milijonov din.
Potrošnja po delih je nasledi
1.	del — Nego&p. Investicije
2.	»	Dotacije gospodarstvu
3.	*	Prosveta in kultura
4.	»	Socialno skrbstvo
5.	»	Zdravstvena zaščita
8.	»	Državna uprava
Di,	»	Dotacija družb, orga-
nizacijam in društvom 12.	•	Proračunska rezerva
Skupaj
Okrajna sredstva za gospodarske Investicije v znesku 829 milijonov dinarjev pa so bila razdeljena:
80% je dobila industrija, 3*/« kmetijstvo, 2*/• gradbeništvo, 3% obrt, 1% trgovina in gostinstvo, 11% je bilo porabljenih za družbeni standard, k tega vidimo, da je največji del okrajnega investicijskega sklada dobila industrija.
Negospodarske investicije v znesku 690 milijonov dinarjev so bile porabljene za prosveto 267%, zdravstvo in turizem 12,4%, vodovode In kanalizacijo 6,4%, ceste in mostove 21,8%, elektrifikacijo 7,8%, občinske zgradbe 3,8%, regulacije in melioracije 7,1%, komunalno dejavnost 1,4% In druga dela 12,6"/«.
PRORAČUN
Proračun okraja za leto 1954 v višini 972,182.000 dinarjev je bil med letom povišan za 263 milijonov 225.000 dinarjev, od tega za negospodarske investicije 214,000.000 din..
Izvršitev proračuna je naslednja:
dohodki 1,316,452.228 din ali 107%, izdatki 1,215,571.000 din ali 98%.
Skupni vplačani dohodki so znašali 2,829,237.000 din, od tega pa je okraj odvedel republik! delež na dohodkih okraja v znesku 1,512,785.000 din.
Plan	Izvršitev	%
645,632.000	645,632.000	100
20,000.000	16,400.000	82
202,101.000	189,938.000	94
62.081.000	61.519.000	99
60,696.000	60,320.000	99
199,136.000	197,313.000	99
6,500.000	6,500.000	100
39,261.000	39,188.000	100
1,235,407.000	1,216,810.000	"3
V skupni potrošnji zavzemajo eee-bn-i izdatki 16%, materialni Izdatki 31%, investicije pa 53%.
Izvrševanje okrajnega proračuna je v letu 1954 potekalo v redu. Dober dotok dohodkov je omogočil nemoteno finansiranje.
Občinski ljudski odbori so plan dohodkov presegli za 16%, kar jim je omogočilo, da so tudi tedatke povišali za 12%.
u TARIFNI PRAVILNIKI P IN PLAČNI SISTEM
Preden navedem podatke o tem,
kako je potekalo potrjevanje tarifnih pravilnikov in kakšni so končni rezultati, bi omenil nešcaj besed o novem plačnem eistemu. To se mi zdi potrebno »Bradi tega, ker je sistem nagrajevanja eno ključnih vpra-lar.j našega gospodarskega sistema.
Naprednost nekega gospodarskega sistema se kaže v tem, kflko omogoča nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in kakšne so možnosti za neprestano dviganje storilnosti dela. Povečanje storilnosti dela pa je odvisno od Sistema nagrajevanja, od materialne prizadevnosti delovnih ljudi, da z večjimi napori In strokovnim usposabljanjem Hslvartjo večjo proizvodnost.
Prav zaradi tega lahko pravilne zasnovani plačni sistem mnogo pripomoire k hitrejšemu večanju storilnosti, k večjemu obsegu fizične proizvodnje in k hitrejši graditvi materialne eecuove socialistične družbe.
Seveda naš sedanji gospodarita položaj te n« dopušča po-
polne sprostitve plačnega sistema, ki bi omogočal še večjo zainteresiranost in dvig proizvodnje. Današnja situacija nas sili, da še vedno čvrsto držimo obstoječo raven skladov, da se ne porušijo osnovni proporci našega gospodarstva.
Zaradi te situacije je rešitev plačnega sistema izredno težavno in zapleteno delo, ki se ga ne da rešiti kar čez noč, temveč je to stvar dolgotrajnega procesa.
Ob takšni situaciji nastane vprašanje, ali je naš današnji sistem plač zadovoljiv, ali omogoča dviganje produktivnost! dela in ali materialno zainteresira posameznega proizvajalca. Na to vprašanje bomo dobili odgovor, če si pogledamo, kaj je osnovni cilj novega plačnega sistema.
Osnovni cilj novega sistema plač je, da dosledno uresniči socialistično načelo nagrajevanja »Vsak po svoji sposobnosti — vsakemu po njegovemu delu«. S tem načelom se skuša povezati osebni materialni interes posameznika z Interesi celotne družbe.
Vsakemu posameznemu proizvajalcu se zagotovi za izvršeno delo in za presežek delovnega učinka polna plača. Na ta način se bo delavec potrudil na svojem delovnem mestu, da delovni učinek čimbolj poveča in da doseže člmvtšjo kvalifikacijo in s tem poveča produktivnost. Vendar bo delavčeva plača odvisna tudi še od drugega momenta, in sicer od tega, ali bo gospodarska organizacija, v kateri dela-
vec dela, dosegla potrebni dohodek. To se pravi, da se novi plačni sistem opira na materialno zainteresiranost delavca, delovnega kolektiva in končno tudi na materialno zainteresiranost okrajne skupnosti, če upoštevamo. da dobiva delavec del plače tudi od dobička, ki po instrumentih okraja ostane gospodarski organizaciji. Ta široka materialna zainteresiranost jamči za uspeh novega plačnega sistema.
Na osnovi tega lahko odgovorimo na to vprašanje in ugotovimo, da novi plačni sistem materialno zainteresira ne le posameznega proizvajalca, ampak ludi delovn' kolektiv in okrajno skupnost In odpira široke možnosti večanja storilnosti, to pa je njegova osnovna naloga.
Po teh načelnih ugotovitvah pa le nastane vrsta vprašanj, ki jih je treba razčistiti, da bi se dosledno uvedel nov plačni sistem.
Eno takih vprašanj je nivo tarifnih postavk. Načelno je morala raven tarifnih postavk v letošnjih tarifnih pravilnikih ostati na Isti višini, kot so bile obračunske plače v letu 1954. Toda pri posameznih podjetjih se je pojavila težnja, da bi to osnovno načelo izigrali. Dvigali so kvalifikacijski sestav svojih delovnih mest in prikazoval1 večje število zaposlenih, kot jih dejansko potrebujejo.
Razen tega so hotela Imeti vsa podjetja -a 5% višje obračunske plače. Preprosto niso ražumela smisla tega ukrepa. Namen tega povečanja je bil, da se popravijo nesorazmerja med posameznimi panogami in podjetji in da se korigira razpon plač v posameznih podjetjih. Premalo se zavedamo dejstva, da povečanji plač brez ustrezajočega povečanja proizvodnje pomeni le povečanje nominalne mezde, medtem ko ostane realna mezda neizpre-menjena ali se celo zmanjša, ker preti inflacija.
Drugo vprašanje je vprašanje norm in premij. Tu je treba že v začetku poudariti, da je norma realna tedaj, če stimulira storilnost dela. V današnjih pogojih pa se še vedno pojavljajo težnje po nizkih normah. Te težnje še omogočajo raznolični faktorji, kot sta monopolni položaj nekaterih podjetij in naše zaprto, nenasičeno tržišče.
Nerealne norme škodujejo vsej naši skupnosti, ker pomenijo le povečanje plač brez ustrezajočega povečanja proizvodnje in končno znižanje življenjske ravni. Zaradi tega morajo biti praviloma današnje norme nekoliko nad že obstoječimi normami.
Pozneje bo treba norme večkrat kontrolirati in revidirati, da bi ostale realne ln da bi še nadalje stimulirale storilnost. Pr! določanju norm bo treba proučevati in določati tehnične norme z globljim študijem in na znanstveni osnovi. Da pa ne bi v težnji za preseganjem norm prišlo do slabše kvalitete in večje uporabe materiala, je nujno, da se delo po normi poveže s kontrolo kvalitete in porabe materiala.
Zlasti velikega pomena Je vprašanje premij za boljšo kvaliteto in še posebno za prihranek materialnih stroškov. S pravilno politiko premij bo mogoče znatno zainteresirati posameznika in znižati polno lastno ceno. Pri tem bodo nastale težave ln nasprotja med podjetji in okrajem, kajti okraj je tisti, ki določa, koliko sredstev se pred delitvijo dobička med podjetjem in skup-
nostjo Izloči za premije.
Zavedajoč se velike vloge, ki jo ima premijski sistem pri dviganju produktivnosti dela, bo okraj skrbel za to, da se vodi taka politika, k»i bo dajala možnosti za čim stimulativnejšo udeležbo gospodarske organizacije pri dobičku za povečanje plač.
Na koncu teh splošnih ugotovitev bi poudaril še to, da novi predpis o plačali še ne rešujejo avtomatično vseh vprašanj, ampak je za uresničitev celotnega sistema potrebna še zavestna akcija za izvedbo v praksi. Zlasti sl je treba prizadevati, da delovni kolektivi razumejo osno-no novega plačnega sistema in aktivno sodelujejo pri njegovem uvajanju.
Pri potrjevanju tarifnih pravilnikov v našem okraju so se
pojavile prav iste težnje in problemi, ki sem jih prej navedel. Tako je na primer Industrija usnja Vrhnika hotela dvigniti obračunski plačni sklad za 2 milijona dinarjev na račun prekvalifikacije delovnih mest. Prav tako so nastale težave pri nekaterih podjetjih (Kresnice, Celuloza), ki so imela v lanskem letu odobreno povišanje obračunskega sklada za plače, to povišanje pa ni bilo docela pravilno. V takih primerih smo morali izvesti korekture s pomočjo določitve večjega procenta dobička, ki je namenjen za plače.
Tarifni pravilniki so vsi potrjeni, družbeni plan je bil sprejet že marca, tako da Imajo podjetja vse osnove za obračun po novih instrumentih in predpisih.
POROČILO 0 ZAKLJUČNIH RAČUNIH PO STANJU 6. JUNIJA
1955
Skupno prejetih bilanc do 6. junija 1955 je 349, in sicer:
V Z za- Odo- Ni Skupno roku mudo brene predloženo
Industrija
Trgovina
Gostinstvo
KuneU|SIvo le gozd. gosp.
Kmetijske zadruge Obrt .
Podjetje v likvidaciji Ostala podjetja
Od industrijskih podjetij še
niso nrcdložlli bilanc"’
1.	Rudnik barita, Pleše,
2.	Opekarna, Vodice,
3 Kre.piška industrija apna, Kresnice.
Trgovska podjetja so predložila zaključne račune, vendar v roku (do 15. marca 1955) samo 14 podjetij.
Gostinstvo je predlagalo zaključne račune z zamudo ln do danes ni predložen zaključni račun Gostinstva Borovnica.
Od kmetijskih posestev niso predložili zaključne račune: Zadružno posestvo OZZ, Vodice, vtem ko posestvo KZ Hotedršica. Zrdnžna ekonomua KZ Borovnica in KZ ekonomija Notranje gorice predlagajo zaključni račun skupno z bilanco p r! s ? r* 1 p 4» KZ.
Od obrtnih podjetij ni predloženih še 25 bilanc.
Splošni vzroki zaostankov za predlaganje zaključnih računov so naslednji:
pomanjkanje knjigovodij, zlasti v manjših obratih;
težave pri sestavi bilance zaradi vsakoletne spremembe obrazcev, ki tudi verziranim kadrom delajo težave;
s'a'no meni.-ivanle planskih instrumentov, ki veljajo za nazaj, ter v tej zvezi potrebni popravki delitve in izračuna dohodka;
nreceišnia nreobremcnje»n*t in
utrujenost računovodij, ki ne spremljajo sproti spremembe In sestavljajo zaradi tega zaključne račune z negotovostjo in v nagici ko i'h priflsnin;o roki In sankcije-Narodne banke.
Bilančni pregledi so bili otež-kočenl zaradi nepravilnosti, ki so jih podjetja prikazala v zaključnem računu, zlasti iz naslednjih razlogov:
Osnovna sredstva niso pravilno odpisana, ker so podjetja predračun amortizacije pogosto sestavila nepravilno in uporabila napačne odstotke amortizacije.
Pogosto so bila osnovna sredstva nabavljena ali odsvojena brez vednosti ln sklepa delavskega sveta ter eo tudi zapisniki
62	42	17	56	3
26	14	11	24	—
49	23	21	36	1
19	9	6	8	4
96	87	—	30	9
132	52	50	70	21
43	1	—	—	42
e	6	—	2	8
sej delavskih svetov v tem pogledu zelo skopi in nepopolni.
Evidenca osnovnih sredstev je v splošnem še nepopolna in pomanjkljiva v prikazovanju tehničnih podatkov, kakor tudi sprememb med letom.
Skladi so pogoeto delno premalo aktivirani, deloma nepravilno prikazani, pogosto pa tudi izkazani v prekoračenju, ki nastopi zaradi višjega črpanja od dejanske ostvaritve. To je navadno pri skladu za samostojno razpolaganje, ki je bil mnogim podjetjem med letom znižan zaradi spremembe planskih instrumentov (Celuloza Goričane, Tovarna usnja Šmartno pri Litiji itd.).
Zlasti so bili slatoo obdelani skladi v trgovskih podjetjih (»Tabor«, Grosuplje, Trgovsko podjetje, Vrhnika Itd.), kar gre pogosto tudi na račun banke, ki ne obvešča komitentov o spremembah v skladih, niti ne dostavlja preglednih ln obrazloženih Izvodov, na podlagi katerih bi podjetje moglo pravilno kontrolirati svoje evidence (Rudnik kaolina, Cma, »Color« Medvode, »Tabor* Grosuplje itd.)
Bančno poslovanje je delale podjetjem precej nepriltk, zaradi zapletenega lzpremlnjanja in prikazovanja stalnih in dopolnilnih obratnih sredstev, prepogoste ln komplicirane Izpre-membe na kreditih zaradi licitacij in spreminjanja obrestne mere. Pogoeto banka birokratsko lili pod:eija v finančne prekrške. o sirom a jim onemogoča črpanje svojih razpoložljivih sredstev. NB Je brez potrebnih obvestil odvedla podjetjem mo rt, sredstva prejšnjih let, kakor tudi sredstva za prodana osnovna sredetva ln so podjetja zaradi tega nepravilno bilanci-rala (Rudnik Črno. Motvoz in platno, Grosuplje Itd.).
V splošnem moramo ugotoviti. d.i banka preveč togo /vi3 predpise, ki eelo bančnim uslužbencem niso Jasni, na drugi strani pa kot edini dejanski monopolist od podjetij pobere pretirane vsote provizij in manipulacijskih stroškov zn svoje
»glasnik
81* A* W
P°g06lo zelo nekvalitetne po-‘ crvnt usluge. Zelo slabi bančni ^i‘iski -bstojajo na Vrhniki, pa Uu* oetnle področne podružati-ce ®Ui dosti boljSe.
Opa l j«, da se je zelo raz-Paslo gotovinsko poslovanje ml-m° banke in prekoračevanja ^•jgajnlškega maksimuma celo v 'ndtistriji (Motvoz in platno, Grosuplje), vtem ko je v obrti a Gostinstvu to le precej zakoreninjena ataina nepravilna Praksa.
Plačni sklad so pogosto nepravno obračunavali, prekoračeva-11 »o število in proporce delov-kih mest (»Remont« Stična, Opekarna, Draga-Ig), pa tudi nepra-olno zajemali efektivni delovni 8s- Značilno je, da so obrazci ‘a obračun plač tako problemn-oni, da »O celo večja in moč-eJ8a podjetja pri tem pokazala jkobe tehnične nepravilnosti — "Stol« Duplica, Motvoz in olat-, • Grosuplje, »Celuloza« Gorilne).
J^rt Podjetjih, ' ki spadajo v sklop Elektrogospodarskega si-'ema, kot n. pr. Elektrarna, “Izvode in »Elektro Ljubljana jjKolica« so komisije ugotovile, a skušajo obhajati predpise o »lai'nem skladu. Elektrogospodarska skupnost namreč prepu-a Podjetjem v svojem sestavu
50%
lastnega dobička pn odbitku
zveznega davka. Ta dobili bi podjetja morala razde-dZkS * * 8*-' skupno z maso lastnega v***ka. To pa niso storila, tem-** 80 6a delila ločeno, pri če-H^^bri dotaciji v plačni sklad ! b,la upoštevana zvezna lest-'c®i temveč le okrajni lnstru-T*1. ki so blažji. Zaradi po-*vhov ob pregledu iz.kaeuje • cktrarna Medvode preveč le-J^ne plače 272.451 din brez >(1alnega zavarovanja.
, Podoben primer je pri »Elek-Ljubljana ok.«, kjer so se .parjene plače tudi znižale za >200.000 din.
^Obračunavanje plač iz doblč-ie bilo težavno in so bile ze-Pogoste napake pri uporabi te*2116 lestvice za določitev k^erja med plačami io skladi k P1'- Rudnik kaolina. Orna, k; 6 *8radi tega zabredel v znat-yt*8e prekoračenje plačnega Vani* 1 ’8'udi metoda obračuna-e. nla Prispevka za socialno kVkm0vaGj* otl plačnega sklada ,o °ll,a slaba in nepraktične, ter t,r ^^tljetja pogosto Izkazovala ^‘lačila na prispevku, ki ga ^ osvod za socialno zavarova-v(ll, upošteval (»Color« Med-lta‘’ »Predilnica« Litila. Ope-M ( a> Radomlje, Motvoz in t,od.n<>' Grosuplje itd.) Manj so Srešlla pri skrivanju ktlfl‘,k“v plačnega sklada ter je tir.,/nabj popravkov, kakor v la	leUh. Dejstvo pa je,
tr,an n°8a P0<iletja niso Lila se-hja Jena s predpisi obračunavati^ ^računskih plač in s pred-lnvSdbc o plačah (čl. 102 itd), ^turam so posvečali pre-Hat,n° sltrb in »o pogosto In-la(u r^e razlike v zaključnih ks,	Predvsem nepravilno lz-
*vllnih
ker izviralo Uidi iz
r-ajemanj porabe suro-
kuiJ..Pro<iukcijl in slabih kal-tunjh5ah i*1 proizvodnih obra-l'6vf<i ,<aterlalne evidence eo •ktočn'0 ze!o obširne, vendar k, ^ o Prikazujejo izpremenibe 'libnenlem ne sIuill° svojemu 8itatri1u *^esna predelovalna kn-Xtk la’ Podpeč, »Svilanit« Ka-*h pi.’,,,Co*or< Medvode, Motvoz
S n?" so tudl vrednoetl za-
8 ^ Pravilno zajete v bilanci
‘^red i Poirehne korekture
Unica« Utija, Rudnik ka-
olina. Črna, razne opekarne itd.).
Devizno poslovanje vodijo na najrazličnejše načine in poskušajo zbirati dohodek, oziroma ustvarjati rezerve.
Največje težave pa »o povzročali posamezni računovodje in drugi poedinci v podjetjih, ki so predvsem hoteli izpremlnjati ugotovitve le odločbe prejšnjih pregledov m prikrojevati knjigovodstvo po svoje ter otežko-čati kontrolo in pregled. Tu prednjačijo zlasti večja podjetja, ki mislijo, da pri njih revizijski organi ne smejo Izvršiti svojih nalog, oziroma nepravilno gledajo na svoje ozke interese, ki so za celotno skupnost škodljivi. Tu je treba omeniti zlasti poslovanje računovodstev Industrije usnja na Vrhniki, Tovarne »Stol« Duplice, »Elektro Ljubljana okolica«.
Nekatera podjetja pa so svoje knjigovodstvo tako zanemarila, da je še sestava bilance problem, vtem ko o pravilnosti sko-ro ni več mogoče govoriti. Tu je omeniti »Tesnilko« Medvode, ki je svojo bilanco predložila v zelo nepravilnem stanju ln je bilančna komisija izvršila nad 40 popravkov.
Glede ureditve knjigovodstva so ugotavljale bilančne komisije, da tudi po večjih podjetjih, kjer Je dovolj kvalificiranih kadrov na razpolago, ni vse v najlepšem redu, n. pr. »Stol« Kamnik.
2e bilančna komisija za leto 1953 je grajala neurejenost knjigovodstva v tem podjetju in svoje pripombe vnesla tudi v zapisnik, vendar se stanje ni spremenilo. To velja predvsem za preglednost posameznih knjiženj, ki »o zbirne, ki nimajo navedenih protipostavk niti obrazložitev. Revizijsko delo Je zaradi tega zelo ptežkočeno in zamudno.
Ko je letošnja komisija opozorila vodstva n« te napake, je dobila odgovor, naj kar zopet napiše, kar je narobe, pa še paragrafe naj vnese, ki so zaradi tega kršeni. Se celo dokazati bi morali, kakšna škoda je nastala zaradi tega. Res je, da ni konkretnih predpisov, ki bi šolsko določali, kako naj se knjiži in kaj naj se vnese v posamezno kolono, splošno načelo pa je, da mora knjigovodstvo družbeno kontrolo olajšati tn ne otežko-čati. Naša podjetja niso kapitalistični obrati, bilančne komisije pa ne eksekutorji, ki se borijo med seboj, kdo bo koga ukanil.
Da takšna organizacija knjigovodstva nima samo namen olajšati delo uslužbencem, Je jasno, o čemer najbolj zgovorno priča bilančni zapisnik, M ima skoro 2 strani popravnih knjiženj, 1,239.272 din zvišanega dobička in 1,500.000 din skritega finansiranja U obratnih sredstev.
Prometni davek se je v splošnem po podjetjih slabo evidentiral, zato bo potrebna v bodoče večja kontrola.
Pogosto podjetja opravljajo posle, kjer ni razvidno, ali je nastala obveznost na prometnem davku.
Tekstilni tovarni Medvode Je bilo naknadno obračunanega nad 4,000.000 din prometnega davka. Zlasti so nepravilnosti v prometnem davku pri tistih izdelkih, kjer so možne davčne olaiša-ve na podlagi ustreznih potrdil finančnih organov. Te predpise podjetja Izvajajo zelo površno In otežkočajo s tem pravilno Izvajanje predpisov. Tu prednjačijo Industrija usnja Vrhnika, Tovarna uanja Šmartno, »Pre-
dilnica« Litija itd. zelo problematičen je obračun davka v lesni Industriji, kjer se tudi zelo težko ugotovi pravilnost obračunov. Prometnemu davku bo treba v bodoče posvetiti večjo pozornoet in strožje izvajati predpise.
Omeniti je še slabo izvajanje posameznih predpisov. Komisije so zelo pogosto ugotovile, da so knjigovodske evidence nepravilno zaključene, da niso izvršene potrebne vskladitve ln da knjigovodstvo ni dovršeno ter zaradi tega podaja sum na morebitne nepravilnosti. Zanimivo je, da zbirna glavna knjiga zelo pogosto kljub predpisom nd vpeljana, pogosto pa tudi nepravilno vodena navzlic strogim sankcijam in Uredbi o knjigovodstvu.	• .
STANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V LETU 1955
Ce pogledamo stanje v I. trimesečju letošnjega leta, dobimo naslednjo sliko:
Finančni obseg proizvodnje v prvem kvartalu daje zelo ugodno sliko. Skoraj v vseh panogah je prekoračen plan fizičnega obsega proizvodnje. Ce ne bi bilo raznih ovir (pomanjkanje vagonov In raznih surovin), bi bil plan v prvem četrtletni daleč presežen. Prav zaradi pomanjkanja valjanih proizvodov in koksa niso bili doseženi v kovinski industriji še večji uspehi. V lesni stroki je pomanjkanje hlodovine vseh vrat eden osnovnih vzrokov, ki zavirajo dvig proizvodnje. Nadaljnji faktor, ki preprečuje še večje uspahe pri zvišanju proizvodnje, pa so nedokončane Investicije v posameznih podjetjih, ki so hotela odpraviti grla proizvodnje, niso pa uspela, ker investicijska dela niso dokončana zaradi pomanjkanja sredstev.
Ti rezultati so zadovoljivi, kajti v prejšnjih letih je bilo skoraj pravilo, da je proizvodnja na prehodu lz starega leta v novo leto nazadovala. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da industrija prehaja te dobe naglih zvišanj in padov obsega proizvodnje, kar je bilo značilno za povojna leta in prihaja v dobo enakomernega, izenačenega tempa dela in proizvodnje Tak razvoj kaže na zadovoljive perspektive za naslednja tri četrtletja In za ustvaritev planskih pričakovanj.
Tudi finančni rezultat v prvem tromesečju je zadovoljiv, saj Je planirani narodni dohodek 27,887.000 milijonov dinarmv dosežen s 7,025,692 ali 25.1, dobiček je realiziran 25 %, delež OLO 22,7 % in delež podjetja 36,3 %.
Ti zadovoljivi rezultati se kažejo skoraj v vseh panogah Industrije. V nekaterih panogah je narodni dohodek ustvarjen nad 25 % (kemična, kovinska, tekstilna, živilska in lesna ind ) Najslabši efekt kaže panoga proizvodnje in predelava nekovin, ki je ustvarila le 17,6 % celotnega narodnega dohodka.
Ce primerjamo realizacijo I. četrtletja z lanskoletno realizacijo v prvem četrtletju, dobimo naslednjo sliko:
Proizvodnja in razdelitev električne energije je presegla plan za 2 %, proizvodnja, oplemenje-vanje ln predelava nekovin za 2 %, kovinska industrija za 63 odstotkov, elektroindustrija ni dosegla plan za 3 %, kemična industrija Je presegla za 17 %, za Industrijo gradbenega materiala še ni podatkov. Leona in-
dustrija in eksploatacija gozdov je presegla plan za 30 %, Industrija lesovine, celuloze in papirja za 26 %, tekstilna industrija za 25 %, industrija usnja in obutve ni dosegla plana za 9 %, živilska industrija je plan presegla za 236 %.
Povečana proizvodnja v prvem trimesečju letošnjega leta v primerjavi z lanskoletno je precej večja, kot kaže prikaz. To stanje pa je razumljivo, ker v letošnjem letu ni bilo izpada električne energije In ker prehaja industrijska proizvodnja v dobo enakomernega tempa proizvodnje.
PRORAČUN
Od 1. januarja do 30. aprila 1955 je bil dotok dohodkov nizek, ker so najvažnejši dohodki iz gospodarstva vezani na določitev instrumentov in se realizacija teh dohodkov prične šele po sprejetju družbenega plana okraja.
Proračunski dohodki so bili ostvarjeni 30. aprila 1955 z 28 %, izdatki pa 29 %. Ostvarltev dohodkov je dosegla potrošnjo
' e le konec aprila, ore' r>s 'e
znatno zaostajala, tako da so se morali izdatki začasno kriti Iz dohodkov prejšnjega leta
Potrošnja v tem času je bila normanlna in ni presegla tretjine letnega plana. V notranji strukturi proračuna ni bilo treba Izvršiti nikakih virmanov ln dosedanja realizacija potrjuje realnost plana izdatkov.
Dohodki občinskih proračunov so bili ostvarjeni do 30. apr. z 20 % in prav tako tudi izdatki z 20 %. Kljub temu, da je odstotek realizacije enak, posamezne občine niso Imele dovolj sredstev za kritje proračunov in so morale najeti kratkoročni kredit za kritje primanjkljaja. Vse £a so omejile izdatke, da so se izognile prevelikim stroškom v zvezi s krediti.
Ker je nastopila gradbena sezona, je okrajni ljudski odbor v težnji, da bi delo na investicijskih gradnjah nemoteno napredovalo, v mesecu maju nakazal občinam k. i:m je deloven.', dotacija, ta sredstva v celoti, to je 53 milijonov dinarjev (razen občini Krki. čep sv bi ta sredstva lahko porazdelil enakomerno do konca leta. Na ta način pa je občinam dana vsa možnost, da se dela, ki so v letošnjem planu, tudi Izvedejo. Seveda pa morajo skrbeti za realizacijo vseh ostalih dohodkov, predvsem z dobro izterjavo.
Na podlag veno, da je okraj dal občinskim ljudskim odborom vso možnost in Iniciativo, skrb ljudskih odbornikov pa naj bo, da se stalno interesirajo, kako pritekajo sredstva v občinski proračun in kako se ta sredstva uporabljajo.
Ker bo dotok sredstev za proračun občinskih ljudskih odborov odvisen predvsem od pravočasne izterjave davkov, je zanimiv tudi prikaz vplačila davkov na dan 31. maja 1955:
Najbolje Najslabše Občina plačujejo plačujejo I. oblika I. oblika
%
1.	Podpeč 100
2.	Kamnik 99
3.	Motnik 65
4.	I*	91
5.	Komenda 90
6.	Gabrovka 88
7.	Brezovica 88
8.	Stična
8. Šentvid pri Stični 10. Mengeš
%
86
»7
81
11. Lukovica	81
12. Prežganje	62
13. Radomlje	62
14. Vodice	«7
Ta prikaz kaže, da bodo morali občinski ljudski odbori psh svetiti vso pozornost vplačfthi davčnih obveznosti, ker tvorij|> davki osnovno postavko prihodov proračuna občinskih titiil-skih odborov.
Kot je razvidno, je sedanj stanje dohodkov in Izč-tkov v proračunih občinskih ljudskih odborov zadovoljiv, čeprav je bilo v začetnih mesecih letošnjega leta stanje izredno težko.
Po konferenci z občinskimi tajniki ln finančnimi referenti, kjer jim je btto naročeno, naj vskladijo Izdatke z dohodki, se je stanje izboljšalo in je danes zadovoljivo.
Na koncu bi omenil, da nam je 28. maja 1955 Izvršni svet LRS blokiral vse okrajne račune in sklade, ker nismo v roku odplačali dolga lz leta 1954 v znesku 434 milijonov dinarjev.
Mi tega dolga nismo doplačevali zato, ker smo rabili ta denarna sredstva kot posojilo v prvih mesecih, ko so bili dohodki manjši kot pa izdatki.
Izvršni svet LRS je zahteval do 6. junija 1955 odvod 210 milijonov dinarjev na račun dolga iz leta 1954, kar smo v ruku izvršili, in sicer tako, da snuo si sposodili začasno za dobo 4 mesecev od 21 gospodarskfti podjetij nesek 54 milijonov dinarjev, od občin in okraja 116 milijonov dinarjev In iz gozdnega sklada 40 milijonov din.
Dogovorjeno je, da vsem tem podjetjem plačujemo v 4 oziroma 5 mesečnih obrokih nazaj ta denarna sredstva. Ljudski republiki Sloveniji pa nadalje plačujemo dolg v petih mesečnih obrokih po 50 milijonov dinarjev.
Na ta način smo rešili problem, ne da bi bilo potrebno najeti posojilo v banki v višini 100 milijonov dinarjev za tekoče poslovanje proračuna in investicij.
S tem sem podal pregled finančnega stanja za leto 1954 ter za prvo četrtletje 1955, za kar lahko ugotovimo, dn se je razvijalo zadovoljive v letu' 1654 ter da vst pokazatelji pokažejo da bomo v letu 1955 naš drulbent plan tudi dosegli in oeto presegli.
Ko bomo imeli podatke že za prvo polletje, bo verjetno okrajni Svet za gospodarstvo predlagal rebelans družbenega plena s tem, da bomo formirali tudi ••odni eklad ler še nek >: si" ’-štev namenili za gospodarske investicije.
Predsednik
Sveta za gospodarstvo OLO
ODLOK
Na podlagi 2. odstavka K. člena in 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, 6. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št 36 482-53), v zvezi z uredbo e spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Uradni Hat FLRJ, št. 48-586/54) v skladu s XIV. poglavjem družbenega ptana LRS za leto 1955 (Ur. fiat L3KS št. 4-23/55) je OLO Ljubljana ol.<i-lica na XXVI. skupni seji okrajnega »bora in zbora prerieva-jalcev dne 11. junija W88 sprejel
ODLOK
o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine ed dohedhev samostojnih pek 11 or v Hi premete ■>» m lete 1886
1.	člen
Na območju okraja Ljubljana okolica se za leto 1955 poleg temeljne dohodnine od dohodkov samostojnih poklicev in premoženja# ki znaša 6% od katastrskega dohodka, odmerja tudi dopolnilna dohodnina.
2.	člen
Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od dohodkov samostojnih poklicev se predpisuje za leto 1955 tale davčna lestvica: Stopnj a dopolnilne dohodnine
Davčna osnova
nad	SOjOOO	do do	60.000 80.000	v % 1 2
nad	80.000	do	120.000	6
nad	120.000	do	160.000	13
nad	160.000	do	200.000	19
nad	200.000	do	250 000	26
nad	250.000	do	300.000	34
nad	300.000	do	400.000	45
nad	400.000	do	500 000	51
nad	500.000	do	600.000	57
nad	600.000	do	700.000	60
nad	700.000	do	800.000	61
nad	800.000	do 1,000.000		62
nad 1,000.000				63
3.	člen
Za obračunavanje dopolnilm-dohodnine od -premoženja se predpisuje za leto 1955 tale lavčna lestvica:
Davčna osnova
Stopnja dopoimlne dohodnine v %
		do	10.000	2
nad	10.000	do	20.000	2.5
aad	20.000	do	30.000	3
nad	30.000	do	40.000	4
nad	40.000	do	50.000	5
nad	50.000	do	65 000	7
nad	65.000	do	80.000	10
nad	80.000	do	100 000	14
nad	100.000	do	125.000	20
nad	125.000	do	150.060	26
nad	150.000	do	175.000	32
nad	175.000	do	200.000	38
nad	200.000	do	225.000	44
nad	225.000	do	250.000	49
nad	250.000	do	300.000	56
nad	300.000	do	400.000	65
lad	400.000	do	500.000	70
nad	500.000	do	600.000	72
nad	600.000	do	700.000	73
nad	700.000			74
4.	člen
Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo takole:
a)	osnove do 1.000 din se zaokrožijo na 100 din tako, da se zneski do 50 din zaokrožijo na polnih 100 din navzdol, zneski nad 50 din pa na polnih 100 din navzgor;
b)	osnove do 100.000 din se zaokrožijo na tisoče dinarjev ako, da se zneski do polnih 500 lin zaokrožijo na 1.000 n navzdol, zneski nad polnih 500 din na na 1.000 din navzgor;
c)	osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na polnih 5.000 d'n iziroma 10.000 din, tako da se zneski do 2.500 din oziroma do ! 500 din zaokrožijo navzdoi, meški nad 2.500 din oziroma nad 7.500 din pa navzgor.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva ob-ave v »Uradnem listu LRS«, iporablja pa se od 1. januarja '955.
Predsednik OLO:
Miha Berčič, 1. r.
0 LJUBLJANA
IZ ZAPISNIKA
65. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAV. MESTA LJUBLJANE DNE 27. MAJA 1955
Sejo je vodil dr. Marijan Dermastja, predsednik MLO.
Zapisnik seje je vodil Silvo Sivic, tajnik MLO.
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika Janez Barlič in Bogomir Dragar.
Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 70 odbornikov mestnega zbora navzočih 51, od 58 odbornikov zbora proizvajalcev pa 37.
Na sej-i je bil navzoč tudi član republiškega zbora proizvajalcev Ivan Curk.
Zapisnik 64. skupne seje je bil soglasno sprejet.
Predlagan je bil naslednji
DNEVNI RED:
1.	Poročilo Sveta za kulturo o delu v letu 1954.
2.	Statut Komunalne banke v Ljubljani.
8. Pravilnik o razvrstitvi položajev pri Komunalni banki :'»> v Ljubljani v plačilne razrede.
4.	Pravilnik o dopolnilnih plačah In nagradah uslužbencev Komunalne banke v Ljubljani.
8. Pravilnik o določitvi položajev in njih razvrstitvi v položajne razrede pri Komunalni banki v Ljubljani.
6.	Sprememba sklepa o določitvi položajev in njih raz-
I vrstiitvi v položajne razrede I za Mestno hranilnico ljubljansko.
7.	Odlok o dopolnilnih plačah v socialnih zavodih MLO.
8.	Odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev ln delavcev Zoološkega vrta v Ljubljani.
6.	Odločba o preimenovanju Doma gradbenega tehnikuma v Dom gradbene srednje šole v Ljubljani.
10.	Gospodarske zadevo.
11.	Personalne zadeve.
Odbornik Albin Baznik Je
predlagal, da se dnevni red dopolni s točko: Izvolitev Verifikacijske komisije. Silvo Sivic, tajnik MLO, pa je poročal, da predlaga komisija za predpise in organizacijska vprašanja, da
sklep o objaVljenju letne bilance obrtnih in drugih gospodarskih organizacij.
Tako dopolnjeni dnevni red je bil soglasno sprejet.
Odbornik Albin Baznik, predsednik Mandatno-imunitetne komisije zbora proizvajalcev, je predlagal, da se Izvoli Verifikacijska komisija 5 članov, ki naj pregleda potrdilo o izvolitvi novega odbornika v 23. volilni enoti zbora proizvajalcev tov. Antona Arka iz Ljubljane. Titova c. 61. V Verifikacijsko komisijo je predlagal odbornike: Jožka Belčiča, Hinka Ceglarja, Franca Aliča, Bernarda Rodeta in Franca Pipana.
Verifikacijska komisija je bila soglasno izvoljena.
Ekspoze k poročilu je dal odbornik dr. Heli Modic, predsednik Sveta za kulturo MLO. (Poročilo in ekspoze ata bila objavljena v »Glasniku« št. 38 in 39.)
O poročilu so razpravljali odborniki: Alojz Matelič, dr. Marijan Dular, Franc Sitar, Ivan Rožmane, dr. Jože Pretnar in Miroslav Černivec.
Poročilo ln predloge, ki so bili Izneseni v razpravi, so odborniki soglasno sprejeli.
Odbornik Zdravko Rakušček, član Sveta za gospodarstvo MLO, je predlagal v potrditev Statut Komunalne banke v Ljubljani. Statut o notranji organizaciji in delu banke je sprejel Upravni odbor dne 13. aprila 1955.
Odborniki so statut soglasno potrdili.
IV, V ln VI
Odbornik Janko Dekleva, predsednik Komisije za predpise In organizacijska vprašanja, Je predlagal, da se potrdijo naslednji pravilniki:
Pravilnik o razvrstitvi položajev pri Komunalni banki v
se sprejme na dnevni red še I Ljubljani v plačilne razrede.
Pravilnik o dopolnilnih plačah ln nagradah uslužbencev Komunalne banke v Ljubljani,
Pravilnik o določitvi položajev ln njih razvrstitvi v položajne razrede pri Komunalni banki v Ljubljani.
Ti trije pravilniki, ki Imajo osnovo v statutu, urejajo plače, položajne in funkcijske dodatke uslužbencev Komunalne ba. xe v Ljubljani.
Vsi trije pravilniki so bili soglasno sprejeti.
Odbornik Janko Dekleva je poročal dalje, da je bil na 44. skupni seji MLO dne 1. IX. 1954 sprejet sklep o določitvi položajev in njih razvrstitvi v položajne razrede za Mestno hranilnico ljubljansko. Mestna hranilnice ljubljanska je zaprosila glede na specifičnost svoje službe za spremembo tega sklepa, in to v toliko, da se spremenita položajna razreda za šefa hranilne službe ln za sekretarja. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja MLO je ugotovila, da je predlog upravičen in možen v okviru obstoječih zakonskih predpisov, zato Komisija predlaga Ljudskemu odboru spremembo navedenega sklepa.
Predlog je bil soglasno sprejet.
VIII
ODLOK
O DOPOLNILNIH PLAČAH V SOCIALNIH ZAVODIH MLO
Odbornik dr. Marijan Dular, predsednik Sveta za socialno varstvo MLO, je predlagal:
a)	da se sprejme odlok o spremembah odloka o dopolnilnih plačah v naslednjih socialnih zavodih:
Dom onemoglih Bokalce,
Dom onemoglih Gornja Radgona,
Dom onemoglih Jelšingrad, Dom onemoglih Ljubljana, Dečje jasli, Resljeva c.,
Dečje jasli, Lepodvorska ul., Dečje jasli, Kersnikova ul., , Dom Titove mladine,
Dom »Malči Beličeve«,
Biro za posredovanje dela. Dopolnilne plače se nanašajo 'e na strokovno, zdravstveno In prosvetno osebje, ki je zaposleno v teh zavodih ln plačano iz
proračuna MLO. Predloge za dopolnilne plače so stavili upravni odbori zavodov, obravnaval jih je Svet za socialno varstvo MLO, ki jih predlaga Mestnemu ljudskemu odboru v sprejem.
b)	Da se sprejme odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev Zavoda za socialno zavarovanje za mesto in okraj Ljubljana.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
IX
ODLOK
O DOPOLNILNIH PLAČAH IN POLOŽAJNIH DODATKIH USLUŽBENCEV IN DELAVCEV »ZOOLOŠKEGA VRTA«
Predlog je obrazložil odbornik Tone Martinšek, član Sveta za gradbene in komunalne zadeve.
Odbornik dr. Jože Pretnar, član Komisije za predpise in organizacijska vprašanja je obrazložil stališče Komisije k temu odloku.
Sprejet je bil sklep, da se predlog umakne z dnevnega reda. Svet za gradbene in komunalne zadeve MLO naj o njem ponovno razpravlja In ga da na dnevni red ene prihodnjih sej MLO.
X
ODLOČBA
O PREIMENOVANJU DOMA
GRADBENEGA TEHNIKUMA V DOM GRADBENE SREDNJE SOLE V LJUBLJANI
Odbornik Anka Pernuš, predsednik Sveta za prosveto MLO, je predlagala, da se sprejme odločba o preimenovanju Doma gradbenega tehnikuma v Dom gradbene srednje šole, in to iz razloga, ker je tudi šola spremenila v tem smislu svoje ime.
Predlog je bil soglasno sprejet.
GOSPODARSKE ZADEVE
Odbornik Zdravko Rakušček, član Sveta za gospodarstvo MLO.
je predlagal:
a)	da se sprejme odločba o pripojitvi okrajnega podjetja »Odpad« Ljubljana - okolica, Aškerčeva ul. 2 k podjetju za promet z odpadki »Odpad«, Ljubljana, Parmova 33. Za to t;poiitev sta se odločila delavska sveta obeh podjetij.
b)	Da se sprejme odločba o
pripojitvi trgovskega podjetja »Šišenski vrh« k trgovskemu podjetju »Cveta«. Podjetje bo poslovalo pod firmo »Cveta« s sedežem na Celovški c. 56 in Li-tostrojski blok III. in s predmetom poslovanja:	galanterij-
sko, modno in konfekcijsko blago na drobno.
c)	da se izda Kmetijski zadrugi Vič garancijska izjava za dopolnilni obratni kredit v višini 3,200.000 dinarjev z veljavnostjo do 31. XII. 1955.
Vsi trije predlogi so bili soglasno sprejeti.
XII
SKLEP O POŠILJANJU V OBJAVO BILANC
OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Predlog je obrazložil odbornik d-. Jože Pretnar, član Komisije za predpise in organizacijska vprašanja MLO. (Sklep je bil objavljen v »Glasniku« št. 40.)
XIII
PERSONALNE ZADEVE
Odbornik Fani Zagar-Tomiče-vič, član Komisije za izvolitve in imenovanja, je predlagala:
a)	da se Imenuje dr. Dragica Vendramin za v. d. upravnika
Dečjega doma v Ljubljani;
b)	da se na lastno prošnjo razreši Miro Oven kot direktor trgovskega podjetja »Grmada«;
c)	da se razreši Andrej Pristov kot direktor Finančno sar mostojnega zavoda »Zale«;
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Odbornik Stane Bobnar, član Komisije za razpis ln imenovanja direktorjev — poslovodij gospodarskih organizacij, j« predlagal:
a)	da se Imenuje Zdravko Jazblnšek za direktorja trgovskega podjetja »Kurivo-Zeleznl-čar«;
b)	da se imenuje Andrej Pod-pac za poslovodjo trgovine Titova c. 82 v sestavu trgovskega podjetja »Preskrba« Ljubljana;
c)	da se imenuje Leon Jere za direktorja podjetja »Foto-Slovenija«;
č) da se imenuje Franc Medvešček za direktorja podjetja »Oiepš^a«, Aljaževa c. 35.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
d)	da se imenuje Drago Pravica za direktorja gostinskega podjetja »Nace«.
K predlogu sta stavila -pripombo odbornika Fani Zagar-iomičevič in Zdravko Rakušček.
Sprejet je bil sklep, da Komisija o tem predlogu ponovno razpravlja oz. napravi ponovni razpis.
Odbornik Ivan Kristan je podal v imenu Komisije poročilo o pregledu dela poslovodje obrtne delavnice Splošno tapetništvo Ljubljana, Poljanska cesta 75 — Alojza Lemuta, * predlogom, da se Imenovanega poslovodjo odstavi.
R predlogu je imel pripombo odbornik Franc Pozaršek.
Poročilo in sklep Komisije je bilo vzeto na znanje.
Odbornik Stane Vrhovec Je podal poročilo Komisije za pregled dela poslovodje trgovine * živili »Pri livarju«, Djakovi-čeva ul. 2 — Petra Januša in predlagal, da se poslovodjo odstavi.
Poročilo je bilo sprejeto soglasno.
Dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO, je v kratkem po-dal poročilo z zasedanja Stalne konference mest v Sarajevu 1» omenil, da je bil posebno pohvaljen referat uprave MLO o funkcioniranju uprave In da je bil referat dan drugim ljudskim odborom v priporočilo pf* delu ob prehodu na občine. Opozoril je dalje na tisti del referata tov. Kardelja, kjer govori o odgovornosti pri pripravah prehoda na občine. Končno je omenil, da je bil predlog Mestnega ljudskega odbora Ljubljane, da bo prihodnja skupščina v letu 1956 v Ljubljani, sprejet s splošnim odobravanjem, za predsednika Konference mest pa je bil izvolje0 predsednik MLO Ljubljane.
Odborniki so poročilo sprejo1* s ploskanjem.
Dnevni red je bil izčrpan K* predsednik je zaključil sejo.
Predsednik:
dr. Marijan Dermastia, s r
Vodja zapisnika:
Silvo Sivic, s. r.
Overitelja zapisnika:
Jane* Barlič, g. r.
Bogomir Dragar, s. r.
Izdaj« »Založništvo blut»U**]Lri dnevnik«, direktor Stane 8kra”" odgovorni urednik Tv o Tavčar'