IZDAJA ZA GORIŠKO IS BESEDIJO ^eto Vlil. - Stev. 296 (2292) PBIHOflSKI DHEVMIK GLASiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JULIJ BELTRAM: UDELEŽBA NA VOLITVAH JE LOGIČNA POSLEDICA DOSEDANJE DOSLEDNO DEMOKRATIČNE, NA ENAKOPRAVNOSTI SLONEČE POLITIKE LJUDSKE OBLASTI. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. i er TRST, torek 9. decembra 1952 Cena 20 lir * — * ' ■ * — ■ ———i B | Tudi v Sloveniji in na Hrvatskem Koprski okraji 03,0 odstotkov] polnoštevilna volilna udeležba bujski okra/: 98,7 odstotkov Volitve so potekle v najlepšem miru in redu brez vsakršnih Incidentov - V prazničnem razpoloženju je istrsko ljudstvo z veselicami in zborovanji proslavilo zmago svoje ljudske oblasti *• C1 Cl O R xr n & m 5 mi ir a#1! Anli«lS mm« 5 Sm 1* a — s i_—± z ..s — z i ^ • • _ *__ ■___ % _ • ofcr PErt’ *• — Po uradnih podatkih se Je v koprskem aju volitev v občinske odbore in v okrajni zbor udeležilo ■ odstotkov od skupnega števil? 26.809 volivcev, v okraju Pa 98,7 odstotkov od 14.841 volivcev. . p° Posameznih občinah je * ndeleiba naslednja: KOPRski OKRAJ: Dekan-«5i volivcev ali 98 odst., Smar-(96), Marezige 1615 '«>, Portorož 2312 (97), Izola lii* 1609 (95-3>- Sečjole <97,1), Koper okolica 3449 b™ ’ Kcper mesto 3761 (94>6)-mesto 3815 (98,1), Piran (88 odst.). OKRAJ: BrtonigLa Gr°. <99.2), Buje 3586 (99,1), n», jan 1569 (S8,6), Momjan j,,.,/99-1). Novi grad 1390 ?;3). Umag 4470 (97,8 odst.). i*L-kcprskem okraju je bilo goljenih v okrajni zbor 50 egatov — 46 moških in 4 Po narodnosti je 31 Slo-J^c*v' 19 Pa Ital janov. Po ' 'alnem sestavu je med dele-r11 22 delavcem, 18 kmetov, 8 /Peščencev, 2 pa pripadata ■'rti Poklicem. ,V deset občinski* odborov Jenskega okraja je bilo izvo-216 odbornikov — 186 in 30 žena.. Po nsrod-i?*4 je 136 Slovencev, in 80 po socialnem sestalo* je 79 delavcev, 78 kme-c 33 nameščencev, 26 pa jih !p^ ostalim poklicem. Med kandi dati v okrajni zbor d°fc>ili največ glasov: v ob-”ni Dekani Oiad Dušan (503); J' občini Šmarje Savarin Oskar 336); v občini Marezige Jer-Ernest (369); v občini Portorož Knez Ivam (250); v •tčim Izola - okolica Mark.č ■I:inko (327); v občini Sečjole firadaš Egidij (455); v občini Koper - okolica Novel Egidij '540); v občini Koper - mesto Mitram Julij (726), v občini !?cia - mesto Knez Viktorija o-se^'l je logična posledica doli,, ie dosledno demokratič-enakopravnosti, sloneče po naših predvidevanjih objektivno razdelitev v mestih. Po membno je, da ta odstotek stalno pada v korist Ljudske fronte — Slovansko-italijanske antifašistične unije. naravno je, da je tržaška reakcija predvidevala tako sijajno zmago Ljudske fronte nad reakcijo, zato je tudi že vnaprej proglasila Vbliteve za «ne-veljavne)> in prepovedala svojim novinarjem prisostvovati na voliščih. Sobotna konferenca tržaškega župana z novinarji je v tem pogledu zelo sumljiva Sicer je smešno govoriti o tem, kaj tako imenovana večina tržaškega mestnega sveta «legalizira». Naše volitve so stvar naših volivcev in če so volivci za ljudsko oblast, za socializem, za Jugoslavijo, lahko to izrazijo, kadar in kolikokrat jih je volja pa tudi z udeležbo na volitvah. Dopisnik radia se je obrnil tudi na tovariša Vanjo Vranji-cana, delegata-svetovalca vlade ljuske republike Hrvatske za bujski okraj pri Vojni upravi Jugoslovanske ljudske armade. s prošnjo, da mu pove svoje vtise in svoje mnenje o včerajšnjih volitvah v bujskem okraju, ki so se izvršile s tako veliko udeležbo volivcev. «S čim lahko pojasnimo ta- V noči pred volitvami so zapečatena volišča stražili fron-tovci, ki so se za to sami ponudili in jih je bilo spoznati po trakovih, ki so jih imeli na rokavu. Ljudske zaščite ni bilo videti, le prometniki so tvorili izjemo, ko so opravljali svojo običajno dolžnost. Na volitvah so volivci izvolili člane občinskih odborov ter odbornike za okrajna zbora. V koprskem okraju so izvolili 55 odbornikov za okrajni zbor in 216 odbornikov za nove občinske odbore. V bujskem okraju so izvolili 40 odbornikov za okrajni zbor in 118 odbornikv za občinske odbore. V Kortah v koprskem okraju so se volivci zbrali spontano skoraj uro pred otvoritvijo volišča. 77-letni Ivan Tuli je imel govor, morda prvič v svojem življenju, ter je z navdušenjem povedal, kaj si je isrtsko. ljudstvo priborilo in zakaj gre na volitve. Nekoliko po osmi uri so v Kortah skoraj že vsi volili. V St. Petru se je mladina zbrala že ob 5,30 ter s harmoniko na čelu in med prepevanjem odkorakala po vaških ulicah. Čeprav so bili mladinci namenjeni na volišče, jih je kljub zgodnji uri prehitela neka stara ženica, ki se je pred vrata volišča postavila zato, da bi bila na vsak način prva. V Novi vasi so z volitvami končali že ob 9. uri in so potem prosili za dovolje- volivcev bujskega okraja? — je dejal tov. Vranjican. Ljudstvo bujskega okraja je sodelovalo aktivno z orožjem v roki v narodnoosvobodilni borbi sfcupaj z ostalimi narodi Titove Jugoslavije ter se z našo ljudsko revolucijo osvobouilo stoletnega suženjstva ter tlačenja s strani veleposestnikov in fašistov. Kmetje so gospodarji svoje zemlje, ki jo svobodno obdelujejo, delavci sa■ V bujskem okraju niso prav nič zaostajali za volivci koprskega okraja. Buje so bile slavnostno okrašene, preko trga so frontovci napravili mogočen slavolok z napisom: «Glasujmo za najboljše kandidate«. Ob 9. uri so na trgu pred zadružnim domom postavili plakat, s katerega je bilo razvidno, da so v VI. bazi do 8.20 volili vsi volilni upravičenci. V Kaštelu je šlo ob 6,30 približno 300 vaščanov z godbo na čelu pred volišče, kjer so med igranjem in prepevanjem čakali, da bodo volišče odprli. V Umagu je ob 11,30 volilo okoli 85 odst. upravičencev, v Novem gradu pa so z volitvami končali že ob 11. uri. ^menimo naj Č2 Materado, Savudrijo in Seget, kjer so vsi volilni upravičenci oddali svoje glasovnice že do 10. ure. Po končanih volitvah predvsem pa v večernih urah so se ljudje zbrali v zadružnih domovih, kjer so s pesmijo proslavili zaključek volitev. Kljub snežnim metežem in burji je ljudstvo z veliko udeležbo dokazalo, da hoče neomajno naprej po poti socializma - Obmejne občine Slovensk ga P.imorja ponovno dokazale svojo narodno zavest volišču v Kopru. LJUBLJANA, 8. — Pri včerajšnjih volitvah v okrajne in občinske ljudske odbore v Sloveniji je ljudstvo, s tem da je polnoštevilno oddalo svoje glasove za kandidate Osvobodilne fronte, vsemu svetu pokazalo, da hoče neomajno naprej po poti socializma. Kljub burji in snežnim metežem. ki so včeraj divjali skoraj po vsej Sloveniji, je bilo volilno razpoloženje na taki višini, kot še nikoli poprej. Volivci so trumoma in po večini v zgodnjih jutranjih urah oblegali volišča. V krajih ob madžarski meji so hoteli volitve motiti madžarski kominformisti, ki so prav na dan volitev imeli manevre tik ob meji. Vendar pa jim njihova nakana ni u-spela, ker so prav v krajih kjer prevladuje madžarska manjšina, prvi stoodstotno zaključili volitve. Iz vseh krajev poročajo o velikem navdušenju volivcev in o veliki volilni udeležbi že v zgodnjih jutranjih urah, V številnih krajih je bila udeležba stoodstotna in volitve so zaključili že v jutranjih urah V tolminskem okraju je volilo do 15. ure že 97.5 odstotkov volilnih upravičencev. Prva je sto odstotno zaključila volitve naizahodnejša občina v Jugoslaviji Breginj, in sicer že ob 9.30. Sledile so občine Kobarid. Idrija, Bovec, Most na Soči in Grahovo. V goričkem okraju so od 238 volišč do 15. ure zaključili volitve na 96 voliščih. Med najboljšimi je občina Kostanjevica na Krasu. V sežanskem okraju so do 16. ure volili 99.78 odstotno. Ze po 13. uri so na večini volišč čakali samo še na posameznike. Kot prva občina je končala z volitvami občina Herpelje. 2e do 12 ure so v sežanskem 'okraju od 164 volišč zaključili z volitvami na 95 voliščih, in to kljub hudi burji in snežnim zametom V postojnskem okraju je do 16. ure volilo 80 odstotkov volivcev. Do tega časa je skoraj polovica volišč zaključila volitve s sto odstotno udeležbo. V Vasi Pivka sta dve volišči že ob 9. uri dosegli sto odstotno udeležbo. V Liubljani je okrog n že marsikje volilo 90 odstotkov volivcev. Maribor je malo pred zaključkom volitev dosegel 99,45 odstotkov. Po zadnjih poročilih so še nepopolni podatki. sledeči: o-kraji Celje-okolica 91 odst., Črnomelj, 78 odst., Kočevje do telefonske zveze ter je veliko število krajev odrezanih zaradi zametov od okrajnih cest. Kompromisni predlog v palestinskem sporu NEW YORK, 8. — Nevtralne države so pripravile načrt za kompromis v sporu zaradi Palestine in ga predložile v posebnem političnem odboru OZN. Izraelski delegat je ta predlog takoj sprejel. Načrt priporoča neposredna pogajanja med arabskimi državami in Izraelom (kakor je žahteval Izrael) upoštevajoč prejšnje sklepe OZN o Palestini (kar zahtevajo arabske države). Načrt resolucije, ki vsebuje ta predlog, so predložili predstavniki osmih držav, med katerimi so Norveška, Kanaisa in Urugvaj. V Varnostnem svetu je Indija zavrnila zadnji angleško-ameriški predlog za demilita- - - • • “ • ' , — l uicuiuk ucuuiud* 14. ure 77,6 odst.. Murska So- j rizacijo Kašmirja še pred ple- bota 97 odst.. Novo mesto 80 odst., Postojna 85 odst., Ptuj 90 odst., Sežana 99 odst.. Sloveni Gradec 96 odst., Šoštanj 92 odst., Ljubljana 99 odst., Celje 93,2 odst. Tudi po vsej Hrvatski so bile volitve v okrajne in občinske ljudske odbore in povsod je bila udeležba velika. Zaradi snežnih zametov so volitve v posameznih predelih počasi potekale, zlasti v Liki, kjer je zapadel sneg zelo visoko, ter v okrajih Knin. Zadar in Ben-kovac, kjer je burja pretrgala ko veUko i7eležb7\7enotnost “j* lal*° odprli gostil r ..60—odst. voliv- tolitev uriiii*lneaa- če seJe .... ev udeležilo nad 9!i odst. na i i *Telost"‘a visoke politične > tn zavesti voliv- n*T°dnoŠtiSkČ- in itrtl^n,ke • so spomnil na- in ??s!cpljeualske politike je Pritisja tržaške' reakci- ru i„e_r . ^e!e živeti v mi- u, ““Kiezao ”olitvnh' Veli'° udeležbo "o rmnU, oce")ujemo zaradi *relosti° visoke naLSJ0ven!ike fod; ,v hratsfcem sožitju z na-a‘ Jugoslauije. MiiuaI<Šen Pomen današ . J*h administrativnih vo-k'«y. za nadaljnjo demo-atizacijo ljudske oblasti Prskem okraju? itfnPomen za nadalinjo stj • ratizacijo ljudske oblaki s e v,. zboru proizvajalcev, lih r,l° ^ Prvii *n prve izvo-iti j; etekli teden. O pomenu «ni0 ?9i zborov proizvajalcev večkrat govorili Z iz-b0r0 • občinskih ljudskih od- ■!n okrajnega zbora se o snovni organi lilnp 1,0 jugoslovanskem vo. *akonu Ker bo z da-volitvami prišla v »aja[„e odbore in zbore proiz-niko°v vrsta novih predstav->«u01, tajno in demokratično Hh \ni^ na današnjih volit-osuežiteu brez dvoma boljg °. vPlwala tudi na iz-^ no^i3ei. uPravnega aparata °blnJ.?lla zvezo med organi st> tn volivci do«!- Je PrnPaKanda ire-str, 'n kominformi- Val Iz Trsta Pruti volit' ni . >mela kakšen vpliv Br 'jalijanske volivce? *Be(a .dvorna, da je imela V-^ ponekod organizirati Ce nn' tr' odstotke abstinen-S,0sameznih voliščih v °vali' smo priča- le, S' .„ kajti že vef tednov »i0,t voh?i pojačeno a’-tiv-, '01 cr \ Pr,stašev trta- tv.*. kiv. Prnnnnnndn In- Propaganda j popolroma kri- Sjie f °Paflando trraške reak-r, 2atf> enaka s cil.it f gornji abstinenci do-vuih ,dVa odstotka neve-Oiasounic imamo tudi mi vodijo svoja podjetja. Vsi rv,«-.!? °7e ^ J Yse delovni ljudje v raznih obli- i v pretrpeti v času ita- kah aktivno in množično sode- I ■ uPaclle-„ lu jejo pri odločanju organov^ k, h3'1 -Se’ • so, .Y°T oblasti končale najprej v občini V casu od leta 1945 do da- ?.eCvnie£ .^‘“.P3 nes so bili v tem kulturno ze- ^ olisce, kjer lo zaostalem in stoletja zavo- I • %—? V0. ^ami Hnieževi pa Je verietno Vrsic pri Mare- zigah, kjer so vsi volili že do 7*15. Povedali smo nekaj o poteku volitev v vaseh koprskega okraja. Se bi lahko naštevali SO MRTVIH IH 74 RHHJEHIH pri neredih v francoskem Maroku Novi protesti proti umoru tunišKega sindikalnega voditelja Hacheda in pozivi Or ganizaciji združenih narodov, noj posreduje - brazilski predlog v OZN za nadaljevanje pogajanj med Tunizijci in Francijo - Ameriški delegat podprl ta predlog CASABLANCA, 8. — Po uradnih vesteh, ki so jih objavile franeoske oblasti pozno zvečer, je bilo pri incidentih, ki so se dogodili v Casablanci v zadnjih 48 urah, nad 50 mrtvih in Aretirali so no demonstrantov. Ublasti so v Capablanci odredile policijsko uro od 20. do o. z utraj. Po mestu je prepovedano zbiranje v skupinah več ko deset oseb. TUNIZ, 8. — Predstavnik generalne rezidence je danes zanikal, da bi bili preiskavo za umor sindikalnega voditelja Hacheda predali vojajkemu sodišču v Tunizu. Pogreb u- razne prizore, govorili o ude- ™9eneeaf voditelja je bil si-ležbi in tekmovanju ter o za- 2?CI ” ^ Krrerxennah' nimanju volivcev1 za izbiro % ^V^e^.kK kandidatov itd., vendar nam prostor tega ne dopušča. Za vr>s~«i niso prav nič zaostajala obalna mesteca Koper, Izola in Piran. Tudi tu so bile zastave demonstrirala pred sedežem generalnega rezidenta. Prišlo je do spopada s policijo in na obeh straneh so streljali, toda k sreči so bili ramo trije laže stavljanem okraju ogromni rezultati. Kmetje o-svobojeni suženjstva italijanskih veleposestnikov in fratrov, so v tem času povečali kmetijsko proizvodnjo in produktivnost dela v kmetijstvu, osnoval' so kmetijske delovne in splošne zadruge. Samo proizvodnja vinogradov, najbolj rentabilne kulture tega okraja, se je v primerjavi s predvojnim stanjem povečala za 40 odst. Ustanovljeno je bilo 13 novih gospodarskih podjetij, ki jih vodijo neposredni proizvajalci in odločajo o višku in razdelitvi viška dela ter skupaj z občinami sodelujejo pri rtševenju najvažnejših komunalnih in drugih problemov » Nato je Vanja Vranjican še nav?del, da je bilo od leta 1947 pa do 1952 investiranega v kapitalni izgradnji in za dvig družbenega standarda nad eno in pot milijardo dinarjev, kar je bilo možno le z prizadevanjem vsega ljudstva bujskega okraja in z veliko materialno pomočjo vlade in narodov Jugoslavije. $ * # Nedeljske volitve v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja so potekale mirno in brez najmanjših incidentov. Kljub slabemu vremenu so se volivci J zbrali pred volišči že v zgod- : njih jutranjih urah, tako da so nekatera volišča zaprli že pred poldnevom, saj -so vsi_ volilni __________ upravičenci do takrat že opravili svojo državljansko dolž- pD poročilih iz Prage so bili te dni aretirani člani prezidiia CK KPC nost. Med volivci se je razvi- . , , , lo pravo tekmovanje, kakršne- ip bivši ministri Kliment, Krban in Kopriva, general Svoboda in drugi ga doslej še ni bilo videti. Pr-1 , n va je bila seveda mladina, pa Preplah med članstvom KPC - CSR zahteva odpoklic izraelskega poslanika slavoloki,^napisi in^ lepo okra- | ranjeni. Medtem so oblasti a- retirale dva druga tuniš .a voditelja in ju internirala na jug. Vso noč’ so po cestah krožile policijske izvidnice, danes Pa so zastraženi samo vhodi v palačo generalnega rezidenta ter evropski del mesta. V tem napetem ozračju pa so oblasti javile, da so danes zjutraj izvršili smrtno obsodbo proti trem tuniškim nacionalistom, ki jih je obsedilo na smrt vojaško sodišče zaradi umora nekega francoskega orožnika. Tudi v francoskem Maroku je sindikalna organizacija C'1! razglasila za danes 24-urno splošno stavko, in sicer v Ca- šena volišča, pred katerimi so se zbirali zadovoljni meščani, ki so volili že v prvih urah. V Kopru je do osme ure volilo že nad- 40 odst. volilnih upravičencev do 11. ure pa že nad 90. Na volišču št. 1 je med prvimi volila mati padlega borca Gandusia. V Izoli je bila največja udeležba med 7. in 8 uro, ra volišču v tovarni Arrigoni pa je ob 9,45 manjkalo le še 13 volivcev. Ob isti uri so na osmih od 18 volišč dosegli stoodstotno udeležbo. V Piranu je do 11. ure volilo 80 odst. volilnih upravičencev. tudi starejši niso zaostajali, ko so do devete ali desete ure izpolnili svojo glasovnico z imeni najboljših vaščanov, ki bodo izvoljeni v občinske in oba okrajna odbora. PRAGA, 8. — Češkoslovaško i je zajel nov val aretacij zna- j i nih državnih funkcionarjev.1 Po najnovejših poročilih je bil obkolili mestni predel Mers Sultan v Casablanci, kjer se je zbralo okoli 2000 članov maroških sindikatov. Kakor porogajo, so čete dobile nalog, da zabranijo zborovalcem izhod iz tega mestnega predela do jutri. Agencije so javile, da so popoldne francoska letala metala solzilne bombe na množico 20 tisoč demonstrantov, ki so se zbrali pred sedežem' sindikatov in pred zapori. Nocoj pa so v uradnih krogih trdili, da' letala niso metala solzilnih bomb, pač pa da so «samo nadzorovala kočljive t0čke». Tudi v Alžiru so razglasili stavko v znak protesta proti umoru tuniškega sindikalnega voditelja, in prav tako tudi v mednarodnem področju v Tan-gerju. Zveza maroških sindikatov je brzojavila OZN s pozivom, naj posreduje za rešitev maroškega vprašanja, in prav tako skupini arabskih in azijskih držav, tuniškim sindikatom in Svetovni zvezi svobodnih sindikatov. Do incidentov je prišlo včeraj tudi v Ain Temouchet južno od Orana. Predsednic ameriške sindikalne organizacije At L George Meany je danes zahteval preiskavo OZN o umoru tuniškega sindikamega voditelja nacneda. V poročilu, ki so ga objavili, pravi Meany med drugim: strirane časopise. V zadnji s vilki «Oggi» sem zasledil c* nek nekega Guida L®13. g nega inšpektorja na notranjot ministrstvu. Cla-iMk nosi na ((Znanstvena policija ne ® delati čudežev«, Ce «nan.sV,. naspolicija ne more de!a Jc žev, jih prav lahko ((politična«. Guido Leto je torej gl«® inšpektor notranjega min. stva. Pomembno mesto, saj J v glavnem nadzornik vse Ha lijanske policije. Zanimivo ugotoviti, kdo j? ta Lef£J! ima v tako ime dejavnosti. V kratkih jjCjja torej ta;na italijans'ca_'vojjrni v času fašizma, ki j>- svsem c!-metodami vzbudila v viliziranem svetu vel1 Čenje' c, 1950 j« V juliju in avgust« ^ ^ ta Guido Leto obja ,„n vrsto sečni reviji «Q?gi» jLjitelj3 člankov kot spomine ^ v OVRA. S?veda ni za r\eT «n<> Italiji to nič čudinia=a' .j^aj0 pač v dobi, v kateri ^jeaove dvigniti fašizem . jafflih najslabše oblike. Iz ereto 'se člankov je videti, da a je. vedno deluje. Z-ano«1' v jas“ da je prav ta. ki >e ,aVnih fašizma eden izmed =- na(jzor- OVRA, danes gIaVin‘:nistrJtvl!- nik pri notranjem m vide**' Zaradi vsega te®®,,cjja b’*a kot bi današnja q\'R^ nekako nada!jevanJ^ to ne samo M 1® tudi mora-ktdf -^to k° je pred časom °kia .. ' takia OVRA £ je v K Sk«sal M komandant kritiziral «Mondo» v uurariiDnem ministrstvu ter _ h goriški župan Bernardis. Ber- članku Eimes-ta loVaoie nardis je svoj govor posvetil osvetliti resnično ae osebm s*;i „__________________ , ■ .. i_i; io J” . i. preteklosti Italije, na katero morajo biti Italijani ponosni. Vzrok poraza italijanske vojske da je predvsem nepripravljenost armade ter zaključil, da je danes ta armada najmoder- toda število zborovalcev je bilo vedno 9 in ker nt kazalo na boljše, so organizatorji bili primorani shod zaključiti še preden so ga začeli, pobrali so šila -n kopita ter (»i>li i* Standreža, V kinu «Moderno» v Gorici so bili poleg pristašev enotne i nejje opremljena kominformovske liste «Rina-scita», njihovi nasprotnici, predvsem MSIjevci, ki so delali precej hrupa. Zbrane je nagovoril kominformistični senator Monticceli, ki je pozval maloštevilne kopninformiste (kar je tudi sam priznal, da jih je malo), naj posameznike ,----------- - . ie ysebn° štiriletnemu demokrščans’:emu' policije, v kolikor J ^ je upravljanju občine Gorica. Se- i raziskoval ter ugotovi , ^gVe-veda ni mogel mimo naši:i'' svetovalcev, ki zahtevajo enakopravnost Slovencev v vsem javnem in gospodarskem življenju, enako gospodarsko pomoč za vse predele občine. Krajši govor je imel poslanec Barese, ki .je govoril tudi o bil njen sistem daleč °a e5ta - canskega. Toda članek *■ ((H Rossija, ki ga je ob’aVi _ Mondo« je ostal osamljen- _j gi tisk je o tem še naP molčal. Tako torej lahko napravil*! jo čudeže prav take osebe, v vs?h časih kljub menjavanj različnih vlad ohranijo vefl® svoj položaj, da lahko s va>" jim delovanjem skrbe «za no-st in enotnost italijanS‘ državljanov«. »f ŠPORTNE VES Laneross' - Pro Goriz 3 4 : 2 pet isti PiaUo But^|0ri- Do deset minut pred kon- mrežo. Ta dva gola p° s0 s«" skušajo pridobiti za njihovo cem tekme se je zdelo, da bo- jta moči domačinov, * nj se stvar. V debati, ki je prvotno i do Goričani odnesli obe točki. | dai vsi v napadu. Go Tn skušajo braniti, a zam uSpe rileC Pcgletl iz FurSnmke ravnine v ISrtla Po sodbi domačinov je Pro <■"—»-j- ——- :are Gorizia najboljše moštvo kar ! minute pred konce. urile so jih letos videli v Schio. Go-| domač.__napad._ _Desnj ^ ričani so pokazali v tej tekmi odlično poznavanje nogometne tehnike in vsa ekipa je Rossi zabije četrti za svoje moštvo. Lucinico je očitno furlanšči-ni prilagojen izraz za izvirno slovensko ime Ločnik (naglas na i), prav tako kakor Redi- Lista 1. Hjeronim Simonetti; ““ ,V- "'“‘T 4. Zdenko Vogrič; 7. Oskar Fe- L S. don; 8. Erminij Pizzucchini; 9. Tulij Magris. Volišče št. 13 — Drevored d’Annunzio št. 36. Lista 1. Jožef Verdoliva; 2. Marija Sco-laris; 3. Edvard Mendler; 8. Vincenc Fedele; 9. Emil Gar-diol. Volišče št. 14 — V. Veneto št. 3. Lista 1. Edvard Fedele; 2. Bernard Bratuž; 5. Stefan Paximaldi; 7. Peter Picc.ulin; 9. Edvard Duca. Volišče št. 15 — Ul. Garza-rolli št. 1. Lista 2. Miroslav Bu-dihna; 5. Paskal Collini; 6. A-madej Basso; 7. Ivan Bressan; 8. Ma ''an Binachi. Volišče št. 16 — Trg sv. Antona št. 6. Lista 5. Erminij Go-rini; 6. Franc Furlan; 7. Alojz Oblasciach; 8. Bruno Grion; 9. Renato I-etrovi. Volišče št. 17 — Ul. Mamelli 10. Lista 4. Ida Ušaj por. Košuta; 5. David Spangher; 6. Vincenc Frattalone, 8. Renato Boegan; 9 Marjan Grignetti. Volišče št. 18 — Korzo Verdi št. 3. Lista 1. Corso Donari della Lunga; 2. Natalija Prinčič; 4. Herman Susmel; 8. Srečko Covassi; 9. Alfred Morselli. Volišče št. 19 — Ul. Semina-rio 26. Lista 1. Franc Marosti-ca; 2. Pavla Komel; 4. Marija Gorjup por. Koršič; 8. Silvij Larise; 9. Jožef Zucchiatti. Volišče št. 20 — Drevored XX. septembra 1. Lista 1. Henrik Buono; 4. Marjan Birsa; 7. Jakob Tavagnutti; 8. Jurij A-gnsta; 9. Jožef Agostmis I VoliSče št. 21 - Ul. Zorutti 1 št. 17. za Obronke, Savogna za So-vodnje, Capriva za Koprivo, Rubbia za Robijo itd. To so imena vasi, ki ležijo prav ob robu Furlanske ravnine pod Krasom, oziroma ob vznožju prvih gričev goriških Brd. Slovenska imena teh vasi nam pričajo, da so bili prvi njih prebivalci slovenski kmetje, ki so se iz svojih više ležečih bivališč začeli spuščati proti ravnini. Saj se taki primeri dogajajo tudi v naših dneh in smo jih omenili ko smo pisali o gospodarskih razmerah v Devinu, Madjevaču. Doberdobu, Steverjanu in drugod. Posebno zanimiv je v tem pogledu Steverjan. Stara vas je stala prav na vrhu (277 m) okoli cerkve, kjer so bivali nekdaj kploni na grofovskih veleposestvih in kjer jih je nekaj o-stalo še danes. Ta staj-i Steverjan pa je zdaj precej zapuščen in zanemarjen; stari grad je že davno v raivalinah in tudi novo veliko poslopje, kamor so se svoj čas preselili baroni Foi .nentini in ki je bilo med vojno poškodovano ’e zapuščeno in razpada. Tak je položaj na yrhu. Novo življenje pa klije mnogo niže, kjer so si svobodni kmet. je zgradili domove na svojih posestvih. Kar zadeva omenjene furlanske vasi s slovenskimi imeni, ki so danes zelo obljudene — sam Ločnik šteje n. pr. okoli 5.000 prebival- cev pa bi bilo zgrešeno domnevati, da so vsi njih pre-Lista 1. Marjan Mondol- bivalci pofurlanjeni Slovenci. Nekaj se jih je seveda pofur-lanilo, večina pa so potomci tja priseljenih furlanskih kolonov. Prvotnih Slovencev, ki so te kraje naselili in jim dali ime, je bilo gotovo zelo malo; potem pa so grofje, ki so gospodarji skoraj vse Furlanske ravnine, naselili v ten vaseh svoje furlanske kolone, tvlno- v niti četrt ure od Ločnika, oddaljeni Moši — tam je tudi mlin mlinarja Škorjanca, ki se je bržkone priselil iz Ste-verjana. Cisto slovenska vas je niti par kilometrov severno od Ločnika, v smeri proti Steverjanu ležeče Gradišče. Staro ime Gradišče je šlo v pozabo goštevilni potomci teh kolonov I in sedaj rabijo tudi Slovenci so le deloma tu ostali, mnogi so se spremenili v industrijske delavce in sploh proletarce in le zelo redki izmed n.iih so postali samosvoji kmetje. Obširno polje okoli Ločnika je večinoma lastnina grofa Atemsa, deloma pa je cerkveno posestvo. Slovenci so v Ločniku redki, nekateri so koloni ali najemniki, drugi obrtniki in delavci. Zelo težavno pa jih je iztakniti, ker jih še vedno tlači mora nekdanjega fašističnega terorja. Ime je dobil Ločnik prav gotovo od obkrožujočih ga lok (močvirnatih travnikov), ki še danes niso popolnoma izsušene in so bile nekdaj prenapolnjene z ločjem ali bičjem Samo dva traktorja v Ločniku sta slabo spričevalo za naprednost tamošnjega poljedelstva, posebno, ako pomislimo na veliko ravno polje, ki je kakor ustvarjeno za mehanično obdelovanje. Menda je to sploh značilno za večino furlanskih veleposestev. Pri tej priložnosti se nehote spominjam na svojo lansko vožnjo po cesti od Tržiča do Čedada, kjer sem opazil na čudovito dolgih in širokih njivah mnogo plugov ■/. volovsko vprego in niti enega samega traktorja! Nekaj slovenskih kmetov je pofurlanjeno ime Gradiščuta. medtem ko se prebivalci sami imenujejo Gradiščanci; to izvira brez dvoma iz besede Gradišče in ne iz Gradiščute. Gradišče je zadnja obmejna vas goriške občine, kamor spada seveda Ločnik. Zanimiva je tudi ta vasica zaradi tega, ker je, kakor Podgora, Stan-drež in Sovodnje, na ravnini zadnja slov. vas na slovensko-furlanski jezikovni meji. Pot od Ločnika do Gradišča je v začetku napeljana črez loko, iz katere se kakor igračke dvigajo majhni grički bolj kupčki nego grički Potem pa zapusti loko in se začne komaj za spoznanje dvigati proti Gradišču, Od tam proti Steverjanu postaja vedno bolj strma in je obdana z vedno višjimi holmi, 100, 150 do 200 m nad Furlansko ravnino pri Ločniku, ki pa so že prava go-riška Brda. Pogled na ta postopni prehod iz Furlanske ne slovenske pesmi in melodije. Gradišče ima 21 družinskih hiš, med temi je le pet manjših kmetij, druge so kolonske in delavske družine. Vsa gradiščanska zemlja je bila nekdaj lastnina veleposestnika Kocijančiča, ki jo je razprodal kmetom in današnjim posest- ne, ki je zdaj v rokah milanske tvrdke Toniella. Med Loč-nikom in Gradiščem, zapadno od poti, je opekarna, ki zaposluje največ trideset delavcev, pozimi pa le pet do šest. V bivši Brunnerjevi tovarni delajo povečini ženske, ki zaslužijo: specializirane 25.000, pomočnice 20.000, mladoletne do ravnine v Brda, na daleč v j lastnikom traktorja 9.000 lir- nh7nriil ravninn Clr\\Tt> -ž i v l n P ip okoli 30 2I&V. obzorju izginjajočo ravnino, na z gozdiči in vinogradi o-krašene griče, in na sinje visoke gore v daljnem ozadju, obvije človeka s čustvom naj-čistejše neskaljene radosti, kakor liajlepša glasba. Ko tu sto. jiš in se napajaš z vso to pri-rodno krasoto, ti postane takoj jasno, kako in od kod div- nikom v Gorici in Trstu, kate- I 14.000 lir na mesec Moški pri- j—i------------------------o. hajajo v poštev le' kot meha- niki in težaki, prvi zaslužijo 26.000 na mesec. Danes del% v tovarni 2 800 delavcev, oziro- ma delavk, pred odpuščanjem pa jih je bilo 3.500. Večinoma so Furlani. Delo stalno nazaduje in odpuščanje delavcev je še vedno na dnevnem redu. Gradiščanci trpijo zarodi po. manjkanja vode. Črpati bi jo bilo treba iz globočine 30 metrov izpod tal ali pa bi se moral podaljšati goriški vodovod za dober kilometer iz Ločnika do Gradišča. Pred časom ni bilo v Gradišču niti ene furlanske družine, zdaj pa je polagoma tja prikapalo pet furlanskih družin in ena italijanska. To dejstvo in pomanjkanje slovenske šole v Gradišču pomeni, da je tudi ta slovenska vasica na programu poitalijančevanja slovenske zemlje, ker morajo učenci hoditi v italijansko šolo v Ločnik Pri dobri volji italijanskih oblasti pa bi se za slovensko mladino v Gradišču v samem Ločniku, Moši in drugih bližnjih naselbinah prav lahko odprla slovenska šola tudi v Ločniku. Sicer pa bi gradiščanski otroci hodili lahko tudi v slovensko šolo v Kakencu v štever-janski občini, kamor ni bolj daleč kakor v Ločnik. (Iz «Gospodarstva») ne tenniKe in vsa eKipa J« I Takega nesrečnega. njso igrala složno vseh devetdeset vse aJco,r goriški tS do* minut. Moštvi sta nastopili v zasluzi.i, posebno se ,jaSu. * sledečih postavah: PRO GORI- bro ‘Sranei" Prvem * je f. ZIA: Buttignol; Venuti, Cuz- kaj hočemo; Laneross gedaJ zot; Tulissi, Furlan, Zandome- dsnji prvak. Goričan ^ jestV' ni; Moretti Franz, Bosco. na dvanajstem mestu prj„0d-Gratto Di Biagio. LANEROS- cj z osmimi točkamr ^ d0-SI: Pozzolo- Cocco, Nodari; njo nedeljo bodo lgj pordeno- Andrighetto,'Bordoni, Fiorese; mačem igrišču Pr0d 0,eh. Rossi piatto, Mazzucato, Gia- nu To bo drugi tro neselio, TiengO. Sodil je Delle j * >K * drugega Piane iz Milana. | Tekma prvenstva g jji Na težkem in blatnem igri- razreda Itala - Juven j0 po- . 1 • X — _ • ... Ki o hiti V -i— rtfl* ri imajo po enega kolona. Samo enega kolona ima na Gradiščanskem tudi že omenjeni ločniški veleposestnik grof A-tems, le cerkev, in sicer gori-ška nadškofija, ima dva kolona. Nadškofija ima enega kolona tudi v Trebežu, severoza. padno od Gradišča. Trebež Je tudi popolnoma slovenska vasica. ki je pred razmejitvijo spadala v občino Cerovo, sedaj je priključena Steverjanu, Razen grofa Atemsa imajo tudi drugi ločniški posestniki še precej zemlje v Gradišču, vinogradi pripadajo večinoma njim. Na gradiščanskem polju pri. delajo razen vina in sadja tudi dokaj pšenice, koruze in krompirja. Med sadjem so na prvem mestu breskve; češenj in drugega sadja je zelo malo. Traktorjev nimajo v vasi. v poštev prihajata le omenjena traktorja iz Ločnika. Za 1 hektar zorane zemlje plačaš Goveje živine je okoli 30 glav, prašiče redijo samo za dom. Pašnikov nimajo, seno in otrobe kupujejo, travniki pripadajo le veleposestnikom. O kmečko-gospodarskih organizacijah v Grad'šču ni sledu. Mladina dela večinoma v nekdanji Brunnerjevi podgorski tovarni za prejo in tkani- šču so se Goričani počutili ze- bi morala biti lo dobro in prvih deset minut poldne v GradiliH, 1 Grad>’ je bila žoga na njihovih... no- godena zaradi Pr ■ ^časn« g ah. Po tem začetku pa se do- ščanov, ker je bi e dr- mačini reorganizirajo in jim košarkarska tek Boina. uspe dobiti v svojo korist kar žavne lige Itala - ___ tri kotne strele, ki jih pa ne | ■»- uresničijo. Napadi se nadaljujejo z enako ostrino na ohen straneh, a v 28. minuti udari v kazenskem prostoru Punnn nekega napadalca, za kar odloči sodnik enajstmetrovko, ki jo Mazzucato tudi spremeni v i gol. Goričani odgovorijo takoj in že šest minut pozneje uspe Franzu da izenači. V drugem polčasu skušajo Razde lev sladkorja m v Gorci in Sovodoioh trgovska kave Goriška zborivi^ ■e začne I sporoča. da zdelitev 9 decembrom ra )adkorja obroka ■ Cgrr cembrskega - s„;|,e ir. kave za potrošnike^ V sak P0**, ci m sovuanj«*- -cnii 2 k* lahko dvign ((jf in Sovodnjah. mezmk bo .. i-- orv j w »JCtuiR---- _ j domači napadalci vse, da bil sladkorja P° 1. za kg ali Pa 0.31 dosegli uspeh, kar pa jim go-riška obramba ne dovoli, pa tudi Goričani napnejo vse sile, da bi obdržali izenačen rezultat, ali pa da bi celo zma- gali, V 10 minuti zgreši doma- či napadalec Tiengo gol, ko je bil sam pred vrati, žoga pa je že na oni strani igrišča, kjer vidimo Grattona, ki pretres« Pozzolovo mrfežo. Pritisk do- ___ mačinov se še poveča in v 18. vojake, 1 d0pUStu, s?oS kot nje nepremišljeno deja- hovopečenega študenta. adin je bil tedaj star 21 let.) v °P*e poletne noči sta me ua dva Arabca na mojem Km?1 P° ozkiil bagdadskih u-la ^ *u Pa *am ie ®e brle” nicm°tna Plapolajoča luč olj-j,,e- Po bazarjih pa je vla-0 prešerno življenje. Tam . Predali tisoči Arabcev, se seS ’ sret>ali kavo, kadili in razgovarjali Bil je ravno f°strii lo mesec v katerem sme- Pravoverni muslimani za-‘di nekaj šele po sončnem flodu. jja dvorišču obširne “ravanzei ije je imela moja ?ravana «le opravek z nakla- :em. Ker je bil odhod na- ^dan šele za drugo uro po iv.-4®®*, sem legel na kup za->c.)ev - blaga in zaspal kot ubit I bil ""' - • 0 dve Koščen Arabec me Ain “ogo prej kot sem želel, je Ule: zdi’amil iz spanja in vrto-sem splezal na svojega 'zga. Med klici gonjačev, fyenkljanjem kraguljčkov in 'hibamom velikih kamelskih voncev se je karavana od->,ekla v temino. Kmalu so le-aadnji predmestni zidovi j d. bagdadski palmovi vrtovi *a nami, pred nami pa tiha, Idremajoča puščava. Nobena duša se ni brigala tame. Plačal sem svojega mez-in zdaj sem lahko delal in ?°6el, kar se mi je zljubilo. Ja-al sem spredaj, pa spet zad-] "i*: v četi in ponovno bi bil °raj zaspal v sedlu. Ob poti 6 i^žal mrtev dromedar tru- ma hijen in šakalov se je gostila z njegovim truplom. Ko stno se približali, so šinili brez glasu v puščavo. Malo dalje je stražilo nekaj tolstih jastrebov ob konjski mrhovini in od-prhutalo pred nami s težkimi peruti. Naslednjo noč smo prijahali v osmih urah v vas Bakubo, ki jo obdaja gozd krasnih palm. Zopet smo taborili na dvorišču obširne karavanzeri-je. Pogovarjal sem se ravno z dvema sopotnikoma, ko so pristopili trije turški vojaki in zahtevali od mene potni list. »Nimam nikakega potnega lista«, sem izjavil. «Dobro! Potem nam plačate deset kran za moža in pustimo Vas kljub temu čez mejo.« »Niti pare ne dam!«. je bil moj odgovor. »Potem pa le sem z Vašo odejo in potno torbo!», so kričali vojaki in mi šiloma pričeli odvzemati moje stvari. Zdaj me je potrpežljivost minila. Pobalina, ki si je bil prisvojil mojo potno torbo, sem sunil v prsi, da je spustil svoj plen. Tudi z odejo se je zgodilo podobno. Ko so nato hoteli nesramneži pasti po meni, sta mi prihitela na pomoč dva Arabca. Da bi v bodoče preprečili podobne nastope, sem šel kasneje k deželnemu glavarju, ki mi je dal za šest kran izstaviti potni list. Tako smo postali z Arabci dobri prijatelji in namesto mezga so mi potem posodili konja. V prekrasni mesečini smo ob desetih nadaljevali pot in jahali vso noč. Mestoma sem zadremal na svojem kljusetu, dokler se ni žival pred nekim okostnjakom, ki je ležal ob poti, splašila, me odvrgla in Ušla. da so jo karavanci le z velikim trudom spet ujeli. Zatem nisem spal v sedlu ponoči nikdar več. 13. junija smo srečno dosegli mesto Kirmanša. Izplačal sem svojega Arabca in ostalo mi je v žepu polnih šestdeset par! S tem si nisem mogel najeti sobe niti se nasititi. Zavest, da bo treba prosjačiti okoli mo-hamedancev. ni bila ravno vabljiva. Pa sem zvedel za nekega bogatega trgovca, Aga Hasan po imenu, in proti njegovemu prekrasnemu domu sem usmeril svoj korak. V prašnih škornjih in z bičem v luki sem korakal skozi vrsto blestečih soban in obstal slednjič pred Hi šli im gospodarjem, ki je sedel s svojim tajnikom med knjigami in papirji ter delal. Nosil Je z zlatom vežen Vel svilen plašč, na glavi turban in na nosu očala. Dajal je videz, da je enako prijazen kot odličen. «Kako se Vam godi, gospod?«, me je vprašal, «Hvala, vedno dobro!«, sem odgovoril. «Od kod prihajate?« »Iz Bagdada.« «In kam nameravate?« «V Teheran.« »Ste Anglež?« »Ne, Sved.s «Svea? Kaj pa je to?« «No, iz dežele sem, ki se* ji pravi Švedska«. «Kje pa leži to?« »Daleč zadaj na severozapa-du, za Rusijo.« «A tako, zdaj se spoznam — morda ste celo iz dežele žele-zoglavca?« «Da, ravno od tam sem, iz dežele Karla XII.« «To me pa zelo veseli! CitaJ sem o čudovitih junaštvih Karla XII. Morate mi pripovedovati o njem in tudi o Švedski, o njenem sedanjem kralju, o njeni vojski, pa tudi o svojem lastnem domu, o svojih starših ter bratih in sestrah. Predvsem pa mi morate obljubiti, da ostanete šest mesecev moj gost! Kar posedujem, je Vaše, samo ukazujte!« «Nadvse šem Vam‘hvaležen za Vašo dobroto, toda Vašega gostoljublja ne morem sprejeti dalj kot za tri dni!« «Mislite pač tri tedne?« «Ne, Vi ste preljubeznivi to- dalje zakrivati svojega položaja. «Nekaj neprijetnega Vam moram zaupati!« sem dejal enemu izmed tajnikov. «Tako?» je začuden odvrnil. «Da, denar mi je pošel.« «Pa je res čudno, da ste kot Evropejec mogli brez denarja iti na tako daljno pot!« »Da, pot se je raztegnila bolj kot sem nameraval, in zdaj sem popolnoma suh.« »No, kaj zato! Denarja lahko dobite od Age Hasana, kolikor hočete!« Polnoči je ravno bilo, ko sem se poslovil od svojega plemenitega gostitelja. Delal je v času postnih mesecev skozi celo noč. «Tudi meni je žal, da Vas moram zapustiti in Vam ne morem povrniti Vaše velike dobrote!« «Menda veste, da ogrožajo ceste preko gorovja roparji in cestni potepuhi, zato sem poskrbel, da smete spremljati pošto, ki jo čuvajo trije vojaki!« Zahvalil sem se poslednjič, se poslovil in odšel. Tajnik mi je stisnil s Srebrnjaki napolnjeno denarnico. Poštni jezdec in vojaki so že stali pripravljeni za pot. Zasedli smo konje in jahali skozi ozke temne mestne ulice sprva polagoma; ko so se pričele hiše redčiti, hitreje in končno, ko nas je od vseh strani obdala puščava, v najhujšem diru. Tako je šlo šestnast ur neprenehoma. Tu- RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE laitreileli na Današnji britanski položaj j dili. da bi preoričali svet, da na področju letalstva tako ci- • to letalo ni v skladu s časom da moram brezpogojno v’Te- 'krat smo menjali konje in orehe ran!« «To je pa res škoda! Morda si stvar še premislite!« Nato me je spremil sluga v eno sosednjih hiš, ki je bila skoraj kot palača’ To je bilo moje stanovanje.' V prostrani dvorani s perzijskimi preprogami in črno svilenimi divani sem se udomačil. Dva tajnika sta predstavljala moj dvor in sluge sem imel na razpolago za sleherno željo. Ce sem si zaželel jedi, So mi prinesli izbrane kose na ražnju pečenega janjca, piščanca z rižem, kislega mleka, sira in kruha, marelic, grozdja in melon, vrh vsega pa sem dobil še kavo in vodno pipo. Ce sem hotel piti, so mi ponudili sladko pijačo dateljnovega soka z medom. Ako sem hotel jahati na izpre-hod, da bi si ogledal mesto ali okolici, so me čakali na dvorišču polnokrvni arabski konji. Pred mojim domom je ležal tih z zidovi obdan vrt, čigar pota so bilg. tlakovana z marmorjem, Pred njegovim cvetočim španskim bezgom bi se lahko izprehajal ves dan ter se ob vonju cvetja vdajal sladkim sanjam. V vodnjaku s kristalno čisto vodo so plavale zlate ribice in visok tanek vodni pramen, ki je navpično br-zeT kvišku, se je kot pajčevina': lesketal v sončnih žarkih Na tem prelestnem vrtu sem si izbral svoje prenočišče. Skratka^ Bilo je povsem tako kot pravljica iz »Tisoč in ene noči« in ko sem se zjutraj prebudil, vedno znova nisem mogel verjeti, da bi bila vse to resnica. Svojih šestdeset par sem še vedno tiščal v žepu. Ko pa je prišel poslednji dan mojega bivanja, nisem mogel AV.-V#. . ■ •• ' Ljubezen do slovenske knjige mera postati tržaškim Slovencem ne-le zunanji znak njihovega narodnega ponosa, ampak znova orožje v njihovi upravičeni borbi za narodnostno in socialno enakopravnost. v tržaški jahali smo brez prestaniva sto sedemdeset kilometrov. V Ha-madanu smo počivali en dan in jezdili potem na devetih različnih konjih dalje proti glavnemu mestu. Zadriih petindvajset ur sploh nisem zatisnil očesa in 113 pol mrtev cd utrujenosti, raztrgan in razcapan sem prijahal slednjič skozi jugozahodna vrara v mesto. To je resnična pravljica o mojem prvem potovanju v Teheran, ir, skozi Perzijo. Prevedel VIKTOR PIRNAT Dolga desetletja trajajoča borba proletariata za izboljšanje delovnih ter socialnih razmer je bila uspešna. Se zdaleč ne moremo in ne nameravamo niti trditi, da je delavec dosegel vse, kar bi bil moral, vendar lahko ugotovimo, da so mnoge pridobitve teh borb danes že nekaj povsem normalnega ter celo uzakonjenega tudi v kapitalističnem svetu. Mislimo pri tem na o-semurni delavnik, socialna ter starostna zavarovanja ter podobno. Ce je tanka plast industrialcev ter delodajalcev sploh sicer pristala na to stvarno stanje, se kljub vsemu še ni sprijaznila z njim in skuša zato zmanjšati ali na katerikoli način okrniti pridobitve delovnega človeka. Tu bomo nakazali le nekaj takih primerov. Predvsem bomo prikazali primer tako imenovanih zunanjih podjetij, ki delajo v velikih tovarnah, na pr. v ladjedelnicah, v Ilvi, v čistilnicah nafte ter drugod, V ladjedelnicah je že dolgo let v praksi delo zunanjih podjetij, ki pre-I jetja, ki opravljajo v tovarnah vzamejo določeno vejo opre me ladij. Tak način dela je normalen ter je celo omogočil posameznim obrtim, da so se razvila v mala industrijska podjetja, ali kot na primer zadrugo «Aurora» v ladjedelnici Sv. Marka, ki je zbrala v svojem krogu skupino malih obrtnikov. Delavci teh in podobnih zunanjih podjetij pač delajo za svoje podjetje in ko se v ladjedelnici delo konča, preidejo ponovno v svoja podjetja. V ladjedelnici Šv. Marka je kar 10 takih večjih in manjših zunanjih podjetij. V Ilvi že dolga leta opravlja neko zunanje podjetje vse delo nakladanja ter razkladanja. Kot vidimo, ta podjetja o-pravljajo delo, ki spada v normalno proizvodnjo posameznih tovarn, vendar pa delavec nima s tovarno nikake neposredne zveze ter je v vsem odvisen od svojega zunanjega podjetja. Drug primer zunanjih podjetij se je pojavil predvsem v zadnjih letih. Gre tu za pod- liilllllllltiillliilllllllllllilllillilllillilllllllliiliitiiitiiiiliiliillllllllflllllllllff tliiliffliillllaiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiniif iiiiitiiiriiiiiiutcviiifaif iiiiiiiiicifiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniii NajveČje letalske tlmžhe za potniški promet v ZDA. Kanadi čile za angleško letal • , C imet * - Zlasti vojaško letalstvo se v in Franciji so se odlo-Angiiji razvija izredno g!o - Lovec „Javehn“ z novim motorjem ,.Saphiie*‘ ho dosegel brzino 1M) km na uro ^ vilnega kot vojaškega, je zelo obetaven. Čeprav so vse najvažnejše uspehe dosegli v Združenih državah, vendar so vse iznajdbe in izboljšanja v praktične namene upora'ib v Angliji. V Ameriki letajo poskusna letala že nad tri ie.a s hitrostjo zvoka, a v Vel. Britaniji niso napravili nič za večjo uporabo raketnega pogona in vsaj uradno nobeno angleško letalo na raketni pogon še ni doseglo zvočne hitrosti, četudi lahko sklepamo,. da se je z nekaterimi letali tudi brez pomoči raketnih motorjev to. posrečilo. hrer na področju civilnega letalstva niso dosegli tako sijajnih uspehov kot pri vojaških letalih, so bili tem bolj presenečeni nad praktičnimi uspehi. Medtem ko so inženirji tovarne de Havilland pet let ! konstruirali letalo «Comet». so j m mu zato ni vredno posvetiti nobene pažnje. Ce upoštevamo. da je bilo naročenih samo 55 »Cometov«, a 250 najnovejših ameriških potniških lo-tal z eksplozijskim motorjem, vidimo, da so še do nedavnega delile ameriško mnenje o »Cometu« vse večje letalske družbe. Po zadnjih poročilih pa so se za »Comet« odločile poieg BrHisch Overseas Air-ways Corporation, tudi francoski letalski družbi »Umen Ae-romaritime de Trasport«. in »Air France«, maj večja ameriška letalska družba «Pan American World Airwa>Sii, in kanadska družba »Cahadian Fa-cific Airlines. • Po šestih mesecih rednega prometa s »Cometi« na treh progah družbe BOAC (iz Londona v Johannesburg, Colombo in Singapur), se je letaiski se v Ameriki na vso moč tru-j svet naenkčat pričel zanimati j za «Comet», ki po sedanjih ra- »'liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuniiiiiiiiuiiiiitiiiiniiiniiiiMiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiuttiiiiiiiiiiiiiiiiiii Polovica ljudi na Ha j ostane od pravice ^obodnega obveščanja ? •Msti, radio, kinematografi je analfabetov V3-, . dan so obcestni kioski Vs"lt ^as°P'sov revij in knjig, proizvaja tisk nova tirj4ln ogromne množine pa-tisK "Porabimo samo zaradi i '"u t*16 *)esede, Teda kijub vselite^ mu se ne smemo pustiti *gjej in misliti, da je tisk ka , Ze Prav vsakega člove-flo, statistike nam pove- f>'valc Je Ve" 'cot P°'ovlca Pr';" p” na zemlji nepismenih ne skrbi, če primerjamo šte- j v 25, francoska pa v 18 jezikih, vilke proizvodnje in uporabe Ce primerjamo število dnevni-časopisnega papirja. ZDA upo- kov v ZDA in SZ, se zdi so-rabijo namreč tako mnogo su- vjetska statistika neverjetna, “cev . Prav f"čet^dv'ca vseh teh — lahko Vie ° ^srečnežev — do svo-oiv '^žaiija, do svobode «41151, an)a P°stane pri teh po-^ako Pobožna želja. Se kupujejo preoivalci le ,^rner*ke, Azije in Afri-A"- časopisov; od sever. V Evr"3°v *3ere *e ietrtina, ljud°PejCeV nac* P°l°v‘” v»tne '• Združene države Se-*«di0o ";merike imajo 53 odst. *», jv, ainih postaj na sve-4nierik°Pa 35 odst., na Južno Pa °’ A^r'ko in Azijo skup-Mlfli v Pr*de le 11 odstotkov. Pfoizvodnji filmov so «o ha Pfvem mestu, čeprav "ctriaf da imai° evropski 'tler*šk' °Srafl 19 milijonov, a- Neie * Pa sam° 15 milijonov v'lke I' Pe Primerjamo te šte- ce]„, tevilom prebivalstva Saj. , na, slika vseeno sprc- * OseL0J*‘ v ZDA odpade na ®n sedež v kinemato- Rvr'n- *'Vropi pa na 31 oseb. opei^l dP°Iabijo ameriške ti-h"p'rla m°6° ved časopisnega odnii i a VSflkega Američa-i PUovT namreč 33.6 kg ča- 4 N'lež?,Ts k° * Zad0V0* w li * ® ,n Francoz k k°t V' ZDA uP()rabiio bjj^ia na odst- časopisnega s'‘vr0„„ UP' P® r^Vtii^ov čitaJ° tudi več kakor Američani, i,-» v ZpT sv°tu. Leta 1950 je i®0 A nad 9 000 tednikov, nVu‘kov z 52 milijoni dk'ade- k. vsem tem Sh0PisovCl0KC!nti Se 6 000 drugih Na tri prebivalce v sNjo e en list, pri čemer tAhi, časopisi 20 do 50 k skor(J 1urav so te napolnje-Ic, j^jskp ? Polovice z oglasi ,1'a .stran ■ždaje dosežejo ce- ^taj veri dasoPisnega tiska 'ke luže vzouja res- rovin da nastaja že vprašanje, če bo mogla UNESCO praktično izvesti pravico o svobodnem obveščanju, za katero se s tako silo bori demokratični svet. Zavoljo tega so začeli posegati producenti po nadomestnih snoveh: tako u-porabljajo v Indiji za proiz-vodhjo papirja bambusova vlakna, na Kitajskem pa riž-no slamo, fimo da so kos veliki stiski glede papirja. Toda vsi poskusi z uporabo slame in stružnih odpadkov krijejo samo majhen del potrebe papirja. Zato se čudijo, da ravno ameriška založništva, ki so tako praktična ne uvidijo potrebe, da bi se domenila in zmanjšala obseg časopisov. UNESCO je prinesla podatke tudi o Sovjetski zvezi. Po teh vidimo, da je tamkaj število nepismenih znatno padlo. Po statistikah, ki jih je dala na razpolago SZ. še leta 1926 nad polovico sovjetskih prebivalcev ni znalo ne pisati ne brati. Leta 1939 pa je padlo njihovo število na eno petino. Vzporedno je naraščalo število časopisov in naklad. Njihov informativni pomen je neznaten, če pomislimo, da so ves tisk, radijske oddajne postaje in filmi pod strogim državnim nadzorstvom. V juniju 1950 naj bi bilo v SZ 7700 dnevnikov, ki so imeli 33 milijonov izstisov naklade. Ti listi izhajajo v 119 jezikih. Podobno okolnost glede jezikov zasledimo pri 100 oddajnih radijskih postajah, ki govorijo prebivalcem SZ v 70 jezikih, za inozemce pa v 30 jezikih, V tako imenovani valovni borbi je Sovjetska zveza na drugem mestu, medtem ko j ima BBC v Londonu z odd h j a-mi v 41 jezikih še vedno prvo mesto v svojih rokah. Na tretjem mestu je «Glas iz Amerike«. ki ga poslušajo narodi v 26 jezikih, potem sledi vatikanska radijska oddajna postaja za inozemstvo, ki poroča ker ne odgovarja tudi razmerju prebivalstva obeh držav. Toda SZ ima prvenstvo, za katero je ne zavida noben narod in nobena država na svetu. Od leta 1547 oddajajo sovjetske radijske oddajne postaje trikrat na dan 12 minut reklamna poročila. Posebnost ne leži v reklamnih oddajah, temveč v načinu sprejemanja radijskih poročil. Po vsej državi so namreč postavljeni radijski sprejemni centri, ki širijo oddaje z močnimi zvočniki. To je vzrok, da ima SZ komaj 4 milijone rednih sprejemnih radijskih aparatov. Državljani SZ zaradi tega ne morejo poslušati tistih poročil, ki bi jih radi slišali, temveč morajo poslušati samo poročila, ki jih smejo slišati. Vladni organi dajejo vso podporo temu kolektivnemu poslušanju radia in v ta namen imajo nameščenih nič manj kot 6.000 sprejemnih radijskih postaj. Na to žalostno prvenstvo je lahko ponosna le SZ. Tako vidimo, da ima svet dva informacijska sistema, kar je vsekakor v škodo napredku. Svoboda obveščanja hira na eni strani zavoljo moči denarja, na drugi strani pa zaradi moči države. Toda že konkurenca obeh sistemov prepusti med prebivalce na zemlji mnogo več resnice, kakor pa še tako velike okenske odprtine «železne zavese« Ali je res, da naša kultura ne potrebuje nekaj več? I čunih ne bo imel nobenega tekmeca najmanj do leta 1957. V zadnjem času pa je začela Anglija tudi z izdelavo drugih tipov potniških letal na pogon s turboreaktorji na vijak. Ti tipi so; Vickers »Vi-scount« V 7C0, ki je opremljen s štirimi reakcijskimi motorji Rolls Royce »Dart«. Vsak motor razvija 1400 HP. Potovalna hitrost letala bo znašala približno 500 km na uro Letala te vrste je že naročila britanska letalska družba BEA m kanadska letalska družba «T r a n s Canaaa Airlines« (TCA). Drugi tip te vrste letal je «Britannia«, ki je opremljen s štirimi turboreaktorji in bo prevažal 100 potnikov. Njegov akcijski radij znaša 10.000 km, povprečna potovalna hitrost pa 650 km-h. To letalo je že naročila družba BOAC in bo vključeno v njen letalski park prihodnje leto. Kot omenjeno, sta obe letali opremljeni s turboreaktorji, to je s plinskimi turbinami, glede katerih Velika Britanija neoporečno vodi v svetu. Medtem ko omogoča raketni motor kratkotrajne pogone z visoko uporabo goriva, je Velika Britanija tako izpopolnila reakcijski motor, da nudi veliko varnost pri sorazmerni nizki porabi ter lahko razvija ogromno moč. Zaradi dobre kakovosti reakcijskih motorjev je bilo mogoče izdelati odlična vojaška letala, od katerih je lahki bombnik ((Canberra«, opremljen z dvema turbinama Rolls Koyce »Avon«, najboljši primer. Sedaj izdelujejo serijsko tudi že srednje težke bombnike «Va-liant«, opremljene s štirimi reaktorji, ki bodo pomnožili vrste bombnikov RAF. To letalo stane približno 600 milijonov lir. V nekaterih ozirih ie vlival napredek motorjev tudi na konstrukcijo in obliko letal. 2e dalje časa proučujejo novo obliko kril, ki bi omogočila ne samo zvočno hitrost, ampak tudi nagel in udoben pristanek letala. Trikotna ali deltasta krila, katera že več let preizkušajo v Angliji in Združenih državah, so se tako dobro obnesla, da so z njimi opremili novi angleški dvomotorni lovec za polet ob vsakem vremenu, Gloster GA-5. «Javelin», ki doseže nadzvočno brzino in Ameriški lovec na reakcijski pc mn F-84E «Thuoderjet», lahko razvija brzino do 965 km ra uro. Njeecv akcUski r?A'j je 1,368 km, ki se lahko podaljša na 1,609 “km, če letalo odvrže izpraznjene bencin;ke po:ode iz svojih kril. katerega proizvodnja za RAF ima po proizvajalnem načrtu britanske vlade absolutno prednost. Dolg je 17 m, visok 5.m, krilna razpetina pa znaša 16 m, opremljen je z dvema leakcijskima motorjema Armstrong Siddeley «Saphire», ki imata po 3764 kg statističnega pritiska. Posebna oblika kril omogoča, da bo letalo, ki bo opremljeno z izredno močnim motorjem, lahko doseglo fantastično brzino 1600 km-h. razna gradbena ter popravljalna dela, in nimajo nikake zveze z normalno proizvodnjo tovarn, kjer delajo in tudi delavec je v tem primeru odvisen le od svojega zunanjega podjetja. Tretji primer pa je tisti, ki je v bistvu pravo izigravanje delavskih pridobitev in pri katerem se bomo dalj ustavili. Ta podjetja so najbolj poznana pod imenom «prestanome». neka tovarna, ki na pr. potrebuje 50 kvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev za določeno delo, jih ne najame na uradu za. delo, ker bi jih morala sprejeti kot svoje uslužbence in jih kot take tudi plačevati, Najeti delavci bi namreč uživali poleg normalne plače vse tiste, sicer skromne u-godnosti, ki jih je danes deležen staino zapos en delavec v neki industriji. Da se pa podjetje izogne tem obveznostim nasproti delavcem, najame potrebno število delavcev pri tovrstnem zunanjem pedjetju, t. j. pri tako imenovani »ditta prestanome«. V Ilvi imamo dve taki podjetji, in sicer Pitacco ter Maz-zorana. Število delavcev teh podjetij ni stalno, ampak se vrti od 40 do 70 na dan. Vodstvo tovarne Ilva plača podjetju Pitacco na pr. določeno ceno za vsakega delavca ter je s tem opravila vse svoje obveznosti do te delovne sile, ki v večini primerov opravlja delo. ki ga navadno opravljajo stalno nameščeni delavci tovarne Ilva. Poglejmo sedaj v kakih delovnih odnosih pa so ti »zunanji delavci« do podjetja. Povprečna dnevnica teh delavcev, je 1.150 lir na dan, delo ni stalno, ampak se neprestano menjuje ne glede na strokovno usposobljenost posameznika. Tej vrsti delavcev se ne priznajo poviški v plači za delo ob nedeljah ali praznikih. Pri bolniški blagajni je tak delavec prijavljen le v času zaposlenosti in niti en dan več. Odpovednega roka ne poznajo, kakor tudi ne odpravnine, pač pa ga njegovo podjetje pokliče na delo le tedaj, ko ga potrebuje in to tudi samo za en Angleško vojaško letalstvo | dan' v ,ednu; 0 starostnem za- se razvija z izredno naglico. Ko. Sta stopila v_službo »Spitfi-re» in' «Meteor», so računali z njima za osem let. Enake račune sti -naredili iz. enosedežnima lovcema «Swift» in «Hunter», ki sta se pojavila nekaj let za «Spitfirejem» in »Meteorjem«. Danes pa so že pri «JavelinU». pri prvem lovcu z deltastimi krili serijske proizvodnje, s katerim so že opremljene tako šolske kot bojne skupine britanskega vojnega letalstva. Neprestane raziskave in v pravo smer usmerjen študij je omogočil tako praktično uporabo reakcijskega motorja v Angliji, medtem ko so drugje predvsem občudovali sijajne uspehe raznih poskusov, ki jih bodo pa lahko praktično izkoristili šele po daljšem času varovanju ni govora. Tudi če je komu teh delavcev sreča mila, da dela vse leto, ne dooi 1.3 plače, kakor -tudi nima plačanega letnega dopusta. Podjetja ((prestanome« pa imajo po navadi dokaj veiike dobičke. Trdi se, da imajo pri vsakem posameznem delavcu od 270 do 285 ali celo več lir na dan čistega dobička, kar nam da okoli 350 tisoč lir na mesec za 50 ((izposojenih delavcev«. O vseh vzrokih tega načina izkoriščanja ne bomo govorili na dolgo, trdimo pa lahko, da je najvažnejši vzrok in osnova takega stanja ta, da delodajalec skuša dobiti delovno silo po najnižji ceni ter skrčiti svoje obveznosti do nje do naj nižje mere. ...""""."""""""". M.................. Dvanajst belgijskih se vrača iz Sovjetske zveze Dvanajst kovinarjev neke to- 1 prostem času, s katerim so raz-varne v belgijskem mestu Du- j polagali, vendar precej stvari gree-Marihaye je letos prebilo ogledali na svojo roko. Ogledo- F 1 IMS ■ liSSj JR I ar Al "j Mednarodna izmenjava vi?oWišolcev. — V okv ru porodil, ki ,0 «,h skieniie Združene drža-Sf« dr«*'ni Vladami, študira o sedaj visokošolci iz mnogih dežel na ameriških univerzah. Slika kaže skupino inozemskih študentov, ko se uči angleščine v «Wilsonovem amer. kolegiju*. 18 dni v Sovjetski zvezi in o svojih vtisih nedavno poročalo v belgijskem socialističnem glasilu Le Peuple in v časopisu Le Soir. Delegacija je bila neuradna, potne stroške do Prage in nazaj so krili drugi delavci iste tovarne s prostovoljnimi prispevki, potovanje po Sovjetski zvezi je plačala Sovjetska zvaza. Cilj potovanja je bil, da se osebno prepričajo o razmerah v Sovjetski zvezi in nato poročajo o svojih vtisih. Člani delegacije so bili komunisti, socialisti in neodvisni in je posebno zanimiva odkritosrčnost poročila delavcev. Delecaeijo so v Moskvi sprejeli vodilni predstavniki sovjetskih sindikatov, katerih gostje so bili Belgijci. Tu so gostje izvedeli, da je za nje že izdelan ,«un itineraire oriente et guide par les Russes« in da ni dopustna nobena sprememba. Prošnjo Belgijcev za obisk Stalingrada in Tnogaroga so odklonili, češ da tam ni ničesar zanimivega in da ni 'primernih prenočišč, sicer pa da tudi zaradi kratkega časa ni moči spremeniti potnega načrta. Belgijci so biii zaradi tega zelo razočarani. Kar se tiče pretveze pomanjkanja časa pripominjajo, da so jih vlekli v neko vinsko klet v Masandri in jih tam gostili da so si ogledovali botaničen vrt v Jalti in razne muzeje, same stvari, ki z njihovo misijo niso bile v nika-ki zvezi. Odklonjene so bil? tudi njihove pobude za ogled bazena Doneča, znanega premogovnika, kake kolektivne kme- 1 'katerl^dela lijie in notranjosti tipičnega delavskega stanovanja. Kljub temu pa, da so sovjetski gostitelji zelo gledali na to, da gostje niso mogli mnogo videti, so si Belgijci v malem vali so si trgovine, kjer pa niso mogli ničesar kupiti, ker niso imeli rubljev in tudi. niso mogli menjati belgijskih frankov. Ugotovili so pa vendar razne zanimivosti tako na primer, da mora ruski tovarniški delavec za nakup para novih čevljev izdati Zaslužek celega meseca. Zvedeli so, da mora u-čitelj, ki ima na mesec 1.300 do 1.500 rubljirv, prihraniti 1.000 rubljev, če si hoče kupiti zimsko obleko in še nadaljnjih 700 rubljev, če hoče kupiti površnik. Delegati so se zanimali tudi za probleme s katerimi as mo-| ra ukvarjati gospodinja povprečne ruske delavske družine. Po navedbah Belgijosv mora za prehrano družine plačevati 1 kg belega kruha 2 rublja, maslo po 60-80 rubljev, margarino po 35. 1 kg klobas po 57 in kavo še več kot 57 rubljev. Ce se upoštevajo vse družinske doklade, ki jih pa plačujejo šele za tretjega otroka in ki «znašajo v začetku mesečno 40 rubljev«, in brezplačna zdravniška pomoč ter druga podpora za primer bolezni za kar pa vsakemu delavcu odtegujejo povprečno 8.7 odst. njegove mezde — izjavljajo belgijski delegati, da živi delavski razred v Sovjetski zvezi neprimerno slabše kot uradniki, umetniki, kmetje v kolhozih in udarniki. Belgijce je osupnilo veliko število v težki industriji zaposlenih žepa, Obiskali so na primer železarno v Zaporostalu, v 10.000 delavcev; četrtina od njih je žensk, ki so zapos en? kot strojniki, strugarji in pri številnih drugih delih* ki jih belgijski socialni zakoni označujejo kot izključno moško delo. V svojem poro- čilu pripisujejo belgijski delavci ta pojav splošni bedi sovjetskega delovnega razreda. Svojim odposlancem so to varniški delavci pri odhodu vročili točno vprašalno polo, na katero so po vrnitvi morali odgovoriti. Na vprašanje glede individualne svobode odgovarjajo potniki, da niso opazili terorja, da pa so se sovjetski delavci bali z njimi razgovarjati se.j Nadalje izjavljajo, da «so tujci očitno strogo nadzorovani« in da brez dovoljenja ne smejo ničesar fotografirati. Dva Belgijca sta. morala izročiti posnete filme policiji, ki so jih kasneje sicer vrnili, vendar j>s incir dent napravil na goste mučen vtis. Glede svobode tiska poroča delegacija, da obstaja cenzura, zaiadi česai je ruski narod ali napačno informiran ali pa za dogodke v dragih državah sploh ne izve. Najtežje vprašanje, ki so ga gostje postavili Kuznecovu, predsedniku sovjetskih sindikatov, se je glasilo: «Ali so v So- I uajraznovrstnejše vtise, od «čit- Gre sicer za generalmajorja Si-zova, a med njim in ostalimi pripadniki sovjetske birokratske karte ni nobene razlike: vsi so trebušasto debeli in šaliti, kar priča o njihovem namlob-Jjem življenjskem cilju: dobro in obilno testi na račun sovjetskega delavca. vjetski zvezi konoentracijska taborišča?« Najprvo je zavladala mučna tišina. Belgijci so nato omenili dve taborišči, ki so jih opazili — eno ob cesti med Moskvo in Leningradom, drugo v Zaporožju — i.n ki sta bili obe močno utrjeni ter zastraženi z oboroženimi stražniki. Kuznecov je moral odgovoriti. Izjavil je, da pridržujejo tam ljudi «zaradi javne koristi«. Priznal je, da so zastraženi, da pa so za svoje delo plačani in da imajo priliko za svojo »rehabilitacijo«. ((Koncentracijskih taborišč pa nimamo in je to laž ameriškega tiska«. Belgijci pravijo, da jih ta kot tudi mnogi drugi odgovori niso zadovoljili. Na nekatera vprašanja je bil odgovor značilen molk. V poročilu navajajo Belgijci ne velike razlike med bogataši in revnimi do kritiziranja stanovanjskih razmer. Nekateri kritizirajo razkošen zidni opaž moskovske podzemske železnice in pravijo, da bi se ta denar koristneje lahko uporabil za nadomestitev stanovanjskih barak, ki jih je še vedno mnogo v Moskvi. Potreba po sta-novanj-kih hišah je po njihovem mnenju najvažnejši gospodarski problem, ki ga morajo še rešiti v Sovjetski zvezi. Dežela ima še vedno neštevilne-lesene barake, in še te so večinoma na pol porušene. ((Videli smo te obljudene podrtije na cesti iz letališča v Moskvo,' videli smo jih ob cesti iz Moskve v L-ningrad, videli smo jih skoraj povsod, kamor smo prišli«. l/r^n i P Vremenska napoved za danes: V f\ I A/l I Kratkotrajna razjasnitev, nato f l\L/VIL zopet oblačno. — Temperatura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 4.8; najnižja 2.4 stopinje. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 9. DECEMBRA 1952 ::::::::::::: mm 11 lil! Illll ... k U l 1 il : 1 w iiii lli III: 1 1 i RADIO smsnaniM. - 1 ... iia Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40: Pesmi jugoslovanskih narodov. 20.CO: Bizet: «Carmen», otpera v 4 dej. — Trst II.: 18.15: Koncert mezzosopranistke Justine Vuga-Kraljeve. 18.35: Razne uverture. t Trst I.: 22.55: Koncert tenorista Angela Parigija. Slovenija: 16.00: Popoldanski koncert slovenske simfonične glasbe. NAJVEČJE PRESENEČENJE V JUGOSLOVANSKI LIGI PARTIZAN-SARAJEVO 2:2 Hajduk je izgubil proti Zagrebu • Šele po tekmi Hajduk-Partizan bo znan zimski prvak * ....................................................................... Največje presenečenje predzadnjega kola jugoslovanske nogometne lige je bilo v Beogradu, kjer je Sarajevo igralo neodločeno proti domačemu Partizanu. Rezultat tekme je bil 2:2 (0:0). Uspeh gostov je tem bolj zaslužen, če pomislimo. da je bil že v prvem polčasu poškodovan vratar pejak. katerega je v golu nadomestil Lovrič 11. Sarajevo je tako igralo samo z desetimi možmi, ki pa so prevladovali na igrišču in imeli igro skoraj ves čas v svojih rokah. Partizan je izenačil šele dve minuti pred koncem tekme. V drugi beograjski igri sta se srečala Crvena zvezda in BSK. V prvem polčasu so igralci BSK bili boljši in so v 32. minuti že vodili z 3:0. Pet minut pred koncem je Zivanovič zmanjšal razliko in z rezultatom 1:2 sta obe enajstorici odšli na odmor. V drugem polčasu je Zvezda zaigrala primemo svoji sposobnosti in ob koncu tekme je stanje bilo 5:3 za beograjske študente. Rezultat je realen. Drugo delno presenečenje nedelje: poraz Hajduka v Zagrebu. Na zasneženem in poledenelem igrišču so splitski nogometaši izgubili proti Zagrebu z rezultatom 0:2 (0:2). Zlasti je grešila obramba. Domačini so se bolje prilagodili težkemu igrišču. Dinamo je odpravil Vojvodino s 4:2 (0:1). Zagrebčani so napadali ves prvi polčas brez ■uspeha, v drugem delu igre pa so najprej izenačili; Čajkovski je nato zabil še drugi gol, toda Rajkov (med najboljšimi na igrišču) je ponovno izenačil. V 30. minuti je Čajkovski ponovno povedel svoje (1:0). Zagrebčani so igrali s si- i ri lepe priložnosti, Argentinci stemom tkzv. ^ključavničen, to I so predvedli zelo duhovito je s prostim branilcem in 4 napadalci, poleg tega so se za-radi dobre kondicije bolje znašli na blatnem igrišču. Gostje so domačinom prepustili terensko nadmoč, ki pa zaradi pojačane obrambe ni , prinesla sadov. V Subotici je Spartak bil mnogo boljši od zadnje plasiranega Vardar ja in zasluženo zmagal s 4:0 (3:0). Zmagovalci so prikazali tehnično zelo lepo igro. Rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. LESTVICA : Partizim 10 7 2 1 33:12 Spartak Hajduk Crv. zvezda Sararevo Zagreb Vojvodina BSK Dnamo Vardar Lokomotiva Velež 10 6 2 2 21:13 10 4 4 2 23:17 10 4 3 3 17:16 10 4 2 4 21:18 10 4 2 4 9:9 10 4 2 4 20:22 10 3 4 3 16:20 10 3 3 4 14:14 10 2 3 4 16:25 10 2 3 5 15:23 10 1 2 7 7:22 igro, polno lepih kombinacij, medtem ko so domačini grešili zlasti pred nasprotnikovimi vrati. Enajstorici sta igrali v naslednjih postavah: ARGENTINA: Ogando, Alle-gri, Garcia - Perez, Lombardo, Mourino, Gutierrez, Boye, Men-Sez, Infante, Labruna, Lostau. SPANUA: Ramallets, Navarro, Seguer, Ramoni, Biosca, Pu-chades, Basora, Fuertes, Escu-dero, Marcat, Gainza. Sodil je Anglež Ellis pred 85.000 gledalci. S a h ^ Fuderer ostal na vodstvu z zmago proti Pucu TEKME PRIHODNJE NEDELJE : Velež - Vardar; Crvena zvezda - Spartak; Sarajevo - BSK; Vojvodina - Zagreb; Lokomotiva - Dinamo; Hajduk - Partizan. BEOGRAD, 8, — Rezultati 12. kola jugoslovanskega šahovskega prvenstva: Trifuno- vič - Božič 1:0; Fuderer - Traj-kovič remi; Milič - Krivec 1:0; Vukovič - M ata no vič remi; Kržišnik - Udovčič 0:1; An-drič - Djuraševič remi; Ivkov -Puc remi; Rabar - Gligorič 0:1; Nedeljkovič - Djaja 1:0; Pirc -Bogdanovič remi. 13. kolo: Božii-Nedeljkovič 1-0. Trajkovič-Trifunovič, črni ima dva kmeta večt Puc-Fude-rer 0-1, Djuraševič-Ivkov prekinjeno v boljši poziciji za črnega, Bogdanovič - Andric TRIESTINA PORAZILA TORINO v kolu mnogih presenečenj Zmaga Triestine nad Torinom (3:0) ni bila tako jasna, kot bi kazal rezultat, čeprav o njeni upravičenosti ni dvoma. Tekma je bila precej zanimiva, posebno proti koncu, ki spada deloma že v policijsko kroniko. Premraženi gledalci — bilo jih je kakih 5000 — so prišli na svoj račun. Do gola ni bilo treba dolgo čakati. Boscolov prodor se je REZULTATI: Napoti - Bologna 3-1 Lazio - Como 1-0 Ficrentina * Atalanta 1-1 Inter - Udinese 0-0 Milan • Juventus 3-0 No . sr a - Spal 0-0 Pro Patria - Palermo 2-1 Roma - Samp-doria 0-0 Triestina - Torino 3-0 La Rosa je skočil višje od Giuliana, Cuscele in N»ya ter odbil žogo proti krilu, kjer je čakal Boscolo, da zaključi akcijo celega napada Triestine. končal s kotom. Kazen je izvedel Curti. La Rosa z glavo do Boscola. ta iz obrata v mrežo. Nato nekaj časa enakovredne igre z vedno močnejšim priti- n O •• 1 n trne8«. Bogdanovič - Andr Argentina - opanj a l-U prekinjeno v boljši poziciji za r belega, Udovčič-Pirc prekinje- MADR1D, 8. — Dolgo pričakovana nogometna tekma med Argentinj in Španijo se je končala z zmago gostov. Rezultat tekme je bil 1-0 (0-0). Edini gol je zabil v 14. minuti drugega polčasa Infante. Ka- moštvo v vodstvo. Dvornič pa ' zensiki strel je izvedel Allegri, je pred zaključkom igre do- žogo je vratar nesigurno ujel segel četrti gol. I in jo kratko odbil ravno na Na nevarnem igrišču v ! noge srednjega napadalca. Skoplju si je Lokomotiva pri-1 Prvi polčas se je končal borila dve dragoceni točki z | brez gola; španski napadalci zmago nad Vardarjem 2:1 so zaradi nervoze zapravili šti- DIHKA „P0 ARliENTIIMI" SE BL.IŽA R0NCU Nenaporna etapa in zimiga Faanhoffa SAN FRANCISCO (Argentina), 8. — Nizozemec Henk Faanhoff je zmagal v deseti etapi kolesarske dirke «Po Argentini«. Proga je vodila iz Kordove V San Francisco. Na drugo mesto se je plasiral Italijan Logli, tretji je bil Argentinec Varisco pred rojaki Val-matja.io, Arreguio in Benve-nutijem. Današnja etapa je bila lahka, 210 km v stalnem spustu. Do konca te rmovanja so preostale še štiri etape, zadnja v soboto. V četrtek bodo tekmovalci zadnji dan počivali. Faanhoff je tokrat zmagal že drugič na tej dirki. no v boljši poziciji za belega, Gligorič-Kržišnik 1-0, Matano. vič-Rabar remi. Krivec-VuCco-vič prekinjeno v bol ši poziciji za belega, Djaja-Milič prekinjeno v nejasni poziciji. Stanje: Fuderer 10, Trifunovič 8.5 (1), Gligorič 8, Milič, Pirc 7,5 (1), Matanovič, Puc 7,5 itd.. * * * Svojo prvo tekmo na turneji po Franciji so košarkarji beograjskega Partizana odigrali sinoči v Lyonu s francoskim prvakom ASVEL. Po zelo lepi in razburljivi igri se je srečanje končalo neodločeno 45:45 (35:23). Beograjčani so se razigrali šele po odmoru in so popolnoma zagospodarili na igrišču žal pa jih je v njihovem poletu prehitel čas. STOCKHOLM, 8. tekmi v hokeju na V drugi ledu je lijanov je v njihovi dolgoletni Švedska porazila Švico, z 8-1 praksi in umirjenosti. Jutri (3.1 j.o. 4.0) bodo izžrebali nasprotnike. ’ Davisov pokal Pr piave za medconski |ina'e B USBANE, 8. — Italijanski in indijski teniški igralci, ki bodo čez tri dni začeli dvoboj za medconski finale Davisovega pokala, marljivo trenirajo. Domači strokovnjaki govorijo pohvalno zlasti o indijskem prvaku Kumarju, ki je baje od vseh igralcev n^ibo'j pri pravljen. Edina prednost Ita- ('kalleb UickenA 155 Nova žrtev ringa LONDON, 8. — Boksar peresne kategorije Leonard Da-vidson je umrl v londonski bolnišnici za posledicami notranjih poškodb, ki jih je dobil v četrtek proti Wealdu. Sodnik je v tretji rundi prekinil dvoboj, Davidson je nato padel v nezavest in je nihal do danes zjutraj med življenjem in smrtjo. To je štirinajsta smrtna žrtev angleških ringov v zadnjih letih. Sedgman poražen MELBJURNE, 8. — V finalni igri teniškega turnirja za prvenstvo Viktorije se je dogodilo veliko presenečenje. Ameriški igralec Vic Seixas je v štirih nizih premagal avstrals ega prvaka Franka Sedgmana z izidom 8-6, 3-6, 6-3, 6-4. V kategoriji žensk je ponovno zmagala Connolly nad Sampsonovo s 6-2, 6-3. * * LONDON, f>. — Svetovni motoristični prvak Geoffrey Du-ka je izjavil, da so angleški motorji slabši od kontinentalnih. Da bi angleški motoristi dosegli zmage, so morali ved-n) tvegati življenje v drzni vožnji; le s tem so nadomestili slabša tehnična sredstva. * * * BUENOS AIRES 8. — V finalni igri teniškega turnirja je Drobny premagal Argentinca Moreo s 6-8, 6-1, 6-0, 6-2. TEKME PRIHODNJE NEDELJE : Atalanta - Roma; Bologna -Triestina: Lazio - Inter; Milan -Como; Palermo - Novara; Pro Patria - Juventus; Sampdaria -Fiorentina; Torino - Napoti; Udinese - Spal. Na križarki »Helena" se odloča o bodoči ameriški politiki General tisenhower razpravlja med vožnjo s člani svoje bodoče vlade in vojaškimi predstavniki - Obširni komentarji ameriškega tiska •oauojsCvua oCoas dz tjnCjaou ouaatsuvuz oCvuz vp ‘ijdzd:>( -op opoq 13f •osidosva vBa^au naojDji? 02 otu^aj oupoj.vu -patu oCupot/uct ntt oCaCjsod vp 'i]iu3]3/s os tojvOnuoj o S KRIŽARKE «HELENA», 8. — Križarika «Helena», na kateri potujejo general Eisenhower, 5 članov njegove bodoče vlade in visoki vojaški predstavnik^ se je včeraj zasidrala ob otoku Wake. Nekateri bodo od tu odpotovali z letalom v Pearl Harbour, kjer bodo s poveljnikom ameriškega glavnega stana Bradleyem razpravljali o korejskih operacijah. Bradley je v Pearl harbour odpotoval naravnost z otoka Guana. Medtem se je na križarko <(Heleno» spustil helikopter, iz katerega je izstopil bodoči državni tajnik Foster Dulles. bodoči zakladni minister George Humphrey in notranji minister Douglas Mac Ckay. Imenovani bodo z Eisenhowerjem razpravljali o ameriški politiki na Daljnem vzhodu. Na ladjo sta prišla tudi Dodge in Jackson. Dve uri po prihodu teh o-sebnosti so se pričeli razgovori z generalom Eisenhowerjem. Domnevajo, da bo glavni predmet razprave korejska vojna, vendar je bilo rečeno, da ne bo izdano nobeno poročilo o razpravi. Vodja Eisenhowerje-vega tiskovnega urada James Hagerty je v tej zvezi izjavil, da Eisenhower vsekakor ne more odkriti svojih načrtov pred 20. januarjem Konferenca, ki se je pričela danes, bo trajala med vožnjo do Pearl Harbourja, kamor bo ladja dospela v četrtek. Tam se bodo zopet sestali z vojaškimi poveljniki Kakor poročajo iz Tokia, je južnokorejski ministrski predsednik Singman Ri izjavil danes. da v nedavnih razgovorih z Eisenhowerjem niso bili doseženi morebitni tajni sporazumi. General ni namignil na možnost uporabe kitajskih na-cionalističnin sil na Koreji niti ni omenil odtegnitve ameriških sil iz države. Čeprav se je pokazal naklonjenega povečani pomoči, ni prevzel določenih obveznosti. Ri je ob zaključku EGIPTOVSKI NAROD SE BO LAHKO SAM OOLOClL Za monarh iio ali raniblil 10 dejal, da si ne želi, da bi prišlo do umaknitve sil OZN, da bi pa južnokorejske čete ^ahko postale v kratkem dovolj močne za obrambo države, ko bi jim le nudili primerno opremo. Vsekakor pa bi morali po njegovem mnenju postaviti e-nako število čet na bojišče kakor nasprotnik. Ako imajo naši sovražniki milijon vojakov, je poudaril, jih moramo imeti tudi mi toliko. Ves ameriški tisk danes obširno komentira Eisenhowerje-vo potovanje na Korejo in v glavnem prihajajo vsi listi do zayju3ka, da je general pokazal dovolj modrosti, ker se u- pira razširjenju vojne. možnost z uspehom pričeti veliko ofenzivo; 2 ali bo mogoče organizirati take operacije, ne da bi se vojna razširila preko korejskih meja in 3. ako bi ta ofenziva potekla z’ uspehom, ali bi v resnici dovedla do konca vojne, odnosno do izboljšanja položaja. Clankar nato proučuje posamezna vprašanja in zaključuje, da se je general Eisenhower znašel že v podobnih težkih okolišOinah in da je znal vedno z dokajšnjo StUa ;.0bjajia Rodnostjo izbrati najboljšo «Washmgton Post» in «New York Herald Tribune« trdi, da so zaenkrat izginila vsa upanja glede premirja in da bo moral general Eisenhower v bodoče predvsem določiti, kakšne možnosti imajo zavezniki v pogledu dokončnega poraza nasprotnikov. V članku je rečeno nadalje, da Eisenho-wer ni mogel resno upoštevati morebitnega umika ameriških čet s Koreje, ker bi to pomenilo poraz za svobodni svet. Po mnenju pisca si bo moral novi predsednik zastaviti naslednja tri vprašanja: 1. ali imamo Grnerol Nagib ima namen sestaviti nac oaalni b ok, ki naj tolmači voljo vseh Egipčanov in odpravi iz države angieške sile KAIRO, 8. — Egiptovska vlada je sinoči ratificirala delavski zakonik in zakonite o socialnem zavarovanju. Zakonik za socialno zavarovanje predvideva med drugim obvezne pridržke za socialno pomoč in zavarovanje za državne uradnike. Delavski zakonik pa predvideva tudi ustanavljanje delavskih odborov. Vladni glasnik je danes zve. čer izjavil, da bo egiptovski narod pozvan, naj se izjavi o tem, ali bo ostala v državi monarhija ali postane Egipt republika. Dodal je, da bo vladu dala državi novo ustavo. Juristi proučujejo načrte, ki bodo predloženi čez nekaj dni narodnemu odboru. Nova ustava, je dejal glasnik bo v sresnici demokratič- nil; na ta način bodo Egipčani sami odločili ali jim je ljubša monarhija ali republika. Volitve za novi parlament bodo takoj po odobritvi ustave in torej ne februarja, odnosno marca, kakor je bilo nedavno javljeno. Zatem je glasnik pojasnil, da predstavljajo razgovori med generalom Nagibom in Nahasom začetek cele vrste korakov, ki jih namerava ministrski predsednik podvzeti pri vseh političnih strankah, da bi sestavil «n&cionaln> rešitev. Severnokorejski radio je danes obtožil generala Eisenho-werja, da se je poslužil poti na Korejo zato, da bi pripravil ameriško javno mnenje na razširjenje vojne. Indijski pe^ehii načrt NOVI DELHI, 8. — Indijski ministrski predsednik Nehru je predložil parlamentu popravljen petletni naert, s katerim naj bi se postavilo temelje naglijimi gospodarskemu razvoju države. Načrt predvideva za dobo 1951—56 skupno 20 milijard in 690 milijonov rupij izdatkov in v toliko po-večajne narodne dohodke, da ,bi se doseglo 100 milijard rupij. Predvideni stroški se nanašajo na namakalne naprav?, na tramsporte in komunikacije in na poljedelstvo. V tem je zajetih 85% proračuna, ostalih 15% je namenjenih industriji. Preden je Nshru predložil načrt, je prišlo v zbornici do incidentov, ker ni bila sprejeta opozicijska zahteva,, da bi se razpravljalo o prostovoljnem gladovanju, ki se ga je lotil Poti Sriramulu. Sriramulu namerava s tem doseči, da bi se v Južni Indiji ustanovila ločena država Andhra. Komin-' formisti in drugi člani opozicije so kričali in zmerjali vlado in zatem zapustili sejo. Odgovarjajoč na nekaj vprašanj v zgornji zbornici, je ministrski predsednik Nehru izjavil, da indijska vlada ni <>b- blok,), ki bo tolmačil voljo | jjubi'la amerišketou^^slMiliu, vseh Egipčanov, da rešijo dr- da ima namen v Indiji ali ka- žavo angleških sil. Glasnik je poudaril, da bi bilo prezgodaj govoriti o procesu na račun bivšega kralja Faruka in da so bili politični pridržanci iz- na. Predložena bo narodu, ki I puščeni zato, da bi se ustalil jo bo lahko sprejel ali odklo- ' novi režim teremkoli delu Azije nevtralizirati komunizem. Poleg tega je Nehru ponovil, da je indijska zunanja politika neodvisna, da pa ima indijska vlada na1 men odločno se boriti proti pomanjkanju. skom gostov. Obramba domačih je v tem delu opravila svoj posel zelo dobro; vse žoge ki so prešle vrste domačinov, so končale pot v rokah razpoloženega Nu-ciariia. Kazalo je, da se rezultat v prvem polčasu ne bo menjal, ko je Giuliano minuto pred koncem podrl Soerense-na Enajstmetrovko je Curti realiziral, 2-0 V drugem polčasu je igra o-stala živahna in na zadovoljivi tehnični višini. Kljub dvema Soloma razlike se gostje niso vdali Obe enajstici sta imeli nekaj prilik za dosego gola, ki je prišel «ele dve minuti pred koncem. Ispiro je padel deloma tudi po svoji krivdi; strel z meje kazenskega prostora je izvedel Petagna, ki je našel med mnogimi glavami pot do levega kota mreže. Zadnjih deset minut, je prišlo do neprijetnih incidentov, ki so se po sodnikovem žvižgu konca tekme nadaljevali med igralci 0-beh taborov. Rdeči križ k sreči ni bil potreben. Tudi gledalci so hoteli preko mreže, pa so bili zadržani. Torej še enkrat: mraz, prijetna igra in incidenti. To je nedeljska tekma v treh besedah. S! * # Rezultati niti malo niso spoštovali domačih igrišč: tri zunanje zmage in štirje neodločeni rezultati. Največje presenečenje predstavlja polovični uspeh Udinese proti Interju. Olivieri, trener furlanske e-najstorice, je pripravljal maščevanje ki je uspelo. Znano je da igrajo prodani igralci vedno najbolje proti svoji bivši enajstorici, sedaj je začelo to veljati celo za trenerje. ((Ključavnica« je tudi tokrat delovala. Igralci Interja so se trudili, da bi razbili obrambo, toda to jim do zadnje minute ni uspelo, niti takrat ne, ko je občinstvo vpilo: ((Dajmo, Ju- ventus izgublja proti Milanu«. To je bilo drugo presenečenje, nig manjše. Juventus, veliki favorit dvoboja proti Milanu je izgubil proti bolj prak, tičnim milanskim Švedom, ki so skupno z odličnim Frignani--jem osvajali teren z dolgimi pasovi in bili skoraj ves čas tekme nadmočni. # * * Taki iezultati so koristili srečnikom na «totocalciu». Samo štirje so, vsak skoraj 55 milijonov lir. Najbolj je bil presenečen leader kominformi-stične stranke Togliatti, ko je po burnem zasedanju parlamenta stopil v svoj avto in mu je šofer pojasnil, da je postal večkratni milijonar. Togliatti je verjetno že premišljeval, kako bosta S šoferjem zamenjala vlogi, ko mu je tu pojasnil, da bo visoko vsoto daroval Za PCI in sevemokore;ske otroke, obenem pa še italijanskim izseljencem v Avstraliji. KINO % T It S T I Rossetti. 16.30: «William • Karabinka«, J. Stevvart. ExceIsior. 16.00: «Show Ava Gardner, K. Grayscm_ Nazionale. 16.15: «Reka», • tricia VValters. Fenice. 16.CO: »Otroci se ne dajajo«, Lea Padovani Filodrammatico. 16.00: «KenS M. O Hara, P. Lawford. Arcebaleno. 15.00: »Toto in skii kralji» Tot o. _ Astra Rojan. 16.30: ((Navija) skupaj«, F. Sinatra. 5__ria Alabarda. 16-00: «Dva krajcarja - - ArmoS SoS«Cl-eško jeklo«, R. Reagan, N. Li^ar. Aurcra. 15.30: cAmenkanec rižu«, G. Kel«y, L. ^n Garibaldi. 15.00: »Andaluzija«, ^ Mariano, C. Sevilla. Ideale. 16.00: (cLjubezen J®, ImperoUeT5.15: »Diplom^ W rir», Tyrone Power. Italia. 16.00: «Dva krajcarja nja» Maria Fiore. T„rfv». Viale.' 16.: ((Prismuknjena J Kino ob morju. 15-30: «AH>ei«S» ženice«, P. Garner, ndsa- Moderno. 16.00: .David\ U S. Ha T« .j, Massimo. 16.00: «Diaman E. Flynn, Ruth Roma«. ^ Savona. 15.00: «Vam na jj,, Secolo. 16.00: «WmcH^ ^ Ferroviario (S. Vito). D* prto. _ da Vittorio Veneto. 16.00: « me boš ubib, J. Cravvt^pj. Azzurro. 15.00: «Samiture. lila«, H Lamarr. v. ■*> oti Belvedere. 16.00: «Z.maga'‘ Marconi. 16.00: »Štiri Pe na’ju-Novo cine. 16.00: »Karavana nako-v«, E. Flynn. . p. Odecn. 16.00: «Mažčeva Fairbanks. S. Radio. 16.00: »Upor aP^ Mac Nallyy, Coleen Gray. LESTVICA Inler 12 9 3 0 21 6 21 Juventus 12 8 2 2 32 13 18 Milan 12 8 1 3 21 10 17 Roma 12 6 4 2 15 10 16 Lazio 12 7 2 3 17 12 16 Bcogna 12 6 2 4 23 14 14 Napoli 12 5 2 5 20 19 12 Fiorentna 12 3 6 3 11 13 12 Atalanta 12 3 5 4 16 19 11 Triestina 12 3 4 5 19 19 10 Pro Pa‘ria 12 4 2 6 16 21 10 Utiiirese 12 3 4 5 12 18 10 Torino 12 3 3 6 15 20 9 Como 12 2 4 6 8 13 8 Spal 13 1 6 5 8 14 8 Palermo 12 2 4 6 14 22 8 Novara 12 2 4 6 12 25 8 Sampdoria 12 1 6* 7 15 8 RADIO O O K T K » * 254.6 m au 1178 TOREK, 9. «ecem»» ^ 7.00 Poročila. 7.15 » - narodne. 13.30 1952 -ena 14.3» PoroB fiA0 Po- trlo No- Strani naše zgodovfe _ mači zvoki 17-30 ISr. .jslova"' Vtchord. 17.40 P&™1 { s. BaCh: skih narodov. I8-*. '|.n fuS3' Kromatična mtaZ,1L0ri. lsA 18.30 Jezikovni F°° j9.00 Spored lahke Bizet eerne vesti. 20» %^. *£, men», op-era v . 23.1° ^ Spored plesne ^as_ oq ba za lahko noč. ročila. TIlS1’ “'k 306.1 m »11 980 " 2 45 pcr 11.30 Lahki orkestri ' žejjaH-roči:a. 13.00 Glasba me10" 14.00 Poročila. 14.15 L-"" [8.15 dije. 17.30 Plesna S!a®> JustWe Koncert mezzosopranistke g. Vuga-Kraljeve. 18.35 Razne ^ ture. 19.15 Pestra gl«sbf; poro- ------------------------ 10 45 20.45 Angleščina po raioliu. 19.45 ,tizi- čila. 20.00 Operetna glasba. Lahke melodije. 21.00 Drama' rana povest. 21.30 PriljuM® melodije. 22.00 Thomas: MiSnfv tretje dejanje. 22.40 Večerne 'odlije. 23.00 Zmerni ritmi. 2 Poročila. 1 It N 'I' 11.15 MednaroSna folklora-J-‘j Komorna glasba. 12.15 Me!?T,rer-orkester. 14.00 Brahms: ture accsdenica«. 14.25 clr Tina De Mola in Corračo V” no. 18.00 Orkester m-der-i mov. 18.30 Operetna glasba' te^ Lahka giasba 22.55 KotfC^ pH* rista Angela Parigija. 2* na glasba. »•»' k » ,J* m 327,1 m, 202,1 m. ^ cfl0red ansKi sr. slovenskega g’asba.. l2-3^!avii 45 12.00 Pester opoldans*® poro^' 40 -rsK» la. 15.30 Pavel Sivic: glasba skozi s.oletja. ' 16.0« poP° ___________________________ sirtfo- danskl koncert sloveni gre^ nične glasbe. 19.40 18ra 20.0° Dražil s svojim orkes^r^ ^ "J Prodavamje jz v/goje ,r0K, K Marijan Pavčič: Vzgoja gcene jih je težko vzgaj:ti. iz oper. C. Gounoda ,rI 'J ple*-reta.21.20 Vedra zabavna na glasba. 22.00 Porot - ****** IVcvdiIkI priil. Hr. Fr. Brarian Potem so prišli k njemu njegovi prijatelji, ki so složno trdili, da niso še nikoli preživeli tako prijetnega večera. Gospod Pickw.ck jih Je spremil k »Belemu jelenu», pomiril svoje ob čutke z vrofim grogom ter šel v posteljo In skoraj v eni minuti zaspal ŠESTINTRIDESETO POGLAVJE Avtentična verzija legende o princu B aiudu in velika nesreča, ki se je pripetila gospodu Winklu. Ker Je gospod Pickw;ck sklenil, da osf.anejo v Bathu vsaj dva mesaca, je tudi mislil, da bi bilo kcn Pr^.en,;tej’e njimi (tako pravi legenda) je bil prašič resne in P-'e _ za-zunanjosti, do katerega je gojil princ prljateljeka cUf„ne.n Prašno KrJ' denja, žival, ki je vlscko prekašala svole tovariše, je lila In grizla. Mladi princ je globoko vzdihoval !«• ft“skega °’ pogledal to dostojno žival, je mislil na svojega kralj četa in oCi so mu zalile solze. irnstefl1 Ta duhovita žival se je neizmreno rada kopala v S mokrem blatu. Toda ne poleti, kakor delajo zdaj ..j, ^a^' siCl, da bi se ohladili, in kakor so to delali tudi v ^“^i,naoljenih 'asih (dokaz, da se je že tedaj za"ela širiti luč c -Čeprav Se slabo) — temveč v mrzlih, oster Ih zimskih ct ^ gov hrbet je bil zmeraj tako gladek In njegova tlsti»- sta, da se je princ donrslil, da bi tudi cm poskusil bl?- ki ga je uporabljal njegov prijatelj. Poskusil je _P°d ' zdrave'' tom je tekel vroCi vrelec Bathsld. Umil se le 'n post^ Hitel je torej na očetov dvor, izkazal o'etu vsemsiavfl° vanje, se spet hitro vnvl, ustanovil to mesto m vj^A n]vtneg^ kopališče. Iskal Je tistega praška z vso gorečnostjo njun^ prejšnjega prijateljstva - toda gorje! Voda mU,I.eodnega m Neoprezno se je Sel kopat v prevročo kopel in P • 'tudi post*1 zofa ni bilo več! Za njim je nastopil PHny. kl Je žrtev svoje vedoželjnosti. ^inovedovanje- To Je bila legenda. Poslušajte resnično pr P } in ^v Pred mnogimi stoletji je cvetel v vsi slavi samovlada1, ni Lud Hudibras, kralj Britanije. Bil je niog (Nadaljevanje «ledi> n^d»T',Ur'^',redl''^,uiAuASI•Myl^»NK^ “ UKEDNISI VO ULICA MON I tCCHI St B Ul nad - Telefon Številka »3-B0H u, 94-B38 - HoStm predal 502. - UPHAVA. liUtA sv KKANCISKA *t w - TeleforEka SievilKa /3-3H - OGLASI od 8.30 . u m od 15 18 - Tel «• i v'eMf °R,5*sov ''a mir viiun« v Vrini I stolpca trgovski oO r nančnt» rpravm 10U, ubinrtdtci* «0 nr — La KI. H J la vsak rn/i Širine \ voipra p* vs^ oglasov no ir din Tiska Ti*kar*k» favnrt /T'l Poriniž fkirira Ul s P^ilico Ml. Tel 33-82 — Rokopisi ni» vračalo ArtiJC.NlNA. iona A me&ečrui .<50 Cel 11 letna «00 uulletna 1700 celoletna i^OO ur Poštni lekoCi raCur. STO ZVl) Založni«!v«» tržaSkrua tlika Trst 11.5374 - Jugoslavijo^ Agencija demoKratiCnega IivuO lO.meseCfio i'1' d'"K, cefl ijud i epuD Jugo»la*Ha- ^ l(lozriri5Kega Ljubljana Trs Revolucije 1» tel ?00!l tekoCI raSun pri Komunalni nankl v Ljubljani «-l-HOHTi-7 - Izdala /,alo»nU»vo trlaSlo'«3 tiska TRST