Saudek www.caudek.it rAa 40 let... Na občnem zboru Sindikata slovenske šole za Goriško izrazili zaskrbljenost zaradi posledic šolske reforme /M2 Na klasičnem liceju F. Prešerna pričevanja prve generacije dijakov L-- -za« V Lonjerju pros avili obnovo šole Milčinski Primorski NEDELJA, 9. NOVEMBRA 2008 št. 267 (19.357) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 To ni čas za razprtije SandorTence Soočenje različnih mnenj je srž demokracije, stalno zbadanje in polemiziranje med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko pa je postalo že dolgočasno. Stranki sta volilni in vse bolj tudi politični zaveznici, zato je v prihodnjih tednih in mesecih pričakovati bolj tvorne odnose. Spomladi bodo namreč na Tržaškem in Goriškem občinske volitve, ki bodo zahtevna preizkušnja za obe politični sili. Kongres Slovenske skupnosti je dal mandat tajniku Damijanu Terpinu, da nadaljuje na poti sodelovanja z Demokratsko stranko, seveda upoštevajoč razlike med strankama, ki so in bodo še naprej. V smeri sodelovanja so izzvenele tudi besede senatorke Tamare Blažine, ki je na petkovem uvodnem delu kongresa SSk izpostavila, da sedanje splošno krizno obdobje ni čas za razprtije in polemike, temveč čas za iskanje skupnih imenovalcev. Politično življenje slovenske manjšine pa nista le SSk in Demokratska stranka. Del Slovencev glasuje za komunistični stranki, ki sta sicer na parlamentarnih volitvah doživeli poraz, ostajata pa pomemben in gotovo ne obroben politični dejavnik naše pisane stvarnosti. Na spomladanskih občinskih volitvah bo treba torej računati tudi na levico. Velika večina Slovencev v Italiji podpira levo sredino, kar je logična posledica dogajanj, obstajajo pa tudi tisti, ki volijo desno sredino. Če izvzamemo nekatere osamljene primere v Severni ligi, so ti volilci brez predstavništva, kar pa ne pomeni, da jih ni. gradnja in prenova GRADBENO PODJETJE Mob. 338.8313006 Tel. Fax 040.220573 Križ, 175 - Trst www.crismanidavid.it dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € ZDA - Izvoljeni predsednik se je po telefonu pogovarjal tudi z ruskim voditeljem Obama se bo kmalu srečal z Medvedjevom Za zdaj se ni izrekel o protiraketnem ščitu - Al Kaida grozi z atentatom SLOVENCI V ITALIJI - Deželni kongres včeraj v Podbonescu SSk se širi na Videmsko Terpin potrjen za deželnega tajnika, Dolhar pa za predsednika stranke PODBONESEC - Damijan Terpin je bil na včerajšnjem drugem dnevu deželnega kongresa potrjen za deželnega tajnika, Rafko Dolhar pa za predsedni- ka Slovenske skupnosti. Tokrat je bilo prvič, da je deželni kongres potekal v Benečiji, kar predstavlja širitev stranke na območje videmske pokrajine. Razpra- vljalci so poudarili potrebo po večji organiziranosti stranke, ki lahko računa na dober in perspektiven podmladek. Na 2. strani TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, »spaccalegna«-cepilci, traktorji FERRARI) OB NAKUPU NOVIH MOTORNIH ŽAG JONSERED IN ALPINA ODVZEM STARIH ZA ODPAD KOM POSTER za iztrebitev organskih odpadkov ekstra-deviško olivno olje sadike povrtnin vse za kmetijstvo in enologijo semena sadike in cvetje Bukova drva za kurjavo po ugodni ceni Trst, drž. cesta 202 - križišče Prosek danes kostanji za vse..w do Božiča odprti vsako nedeljo! Urnik: od 10.00 do t3.QQ - od 15.00 do 18-00 Na razpolaga veliko" parkirišče! WASHINTON - Izvoljeni predsednik ZDA Obama se je v teh dneh po telefonu pogovarjal s številnimi državniki. Tako je včeraj govoril tudi z ruskim predsednikom Medvedjevom, s katerim naj bi se kmalu srečal. Obamov glasnik je medtem demantiral poljski vir, po katerem naj bi izvoljeni predsednik v pogovoru s poljskim predsednikom Kaczyn-skim zatrdil, da se bo projekt protirakt-nega ščita nadaljeval. Po drugi strani je Teheran negativno reagiral na Obamovo trditev, češ da bi Iran nikakor ne smel imeti jedrskega orožja, predstavnik Al Kaide pa je zagrozil z novim napadom, hujšim od tistega v 11. septembru 2001. Na 27. strani Demokratska stranka, potreben je oseben stik z ljudmi Na 6. strani V Trstu se začenja filmski festival znanstvene fantastike Na 8. strani Tri goriške univerze kmalu s trijezično spletno stranjo Na 12. strani V Štandrežu poklon Stanku Jericiju Na 13. strani boris pahor Nekropoli Premio Napoli NEAPELJ - Boris Pahor je z italijanskim pisateljem Diegom De Silvo dobitnik letošnje knjižne nagrade Premio Napoli. Pahorjeva knjiga Nekropola in De Silvova Non avevo capito niente sta bili izbrani za »knjigi leta«. Tako je razsodilo več kot 1700 bralcev, porazdeljenih v 200 knjižnih krožkih v Italiji in po svetu. Obe »knjigi leta« bodo šole in univerze iz Neaplja in vse Kampanje vključile v svoje letne programe. 2 Nedelja, 9. novembra 2008 ALPE-JADRAN / PODBONESEC - Prvi kongres stranke lipove vejice v Benečiji Slovenska skupnost potrebuje solidno notranjo organiziranost Ta potreba je bila »rdeča nit« celotne včerajšnje razprave - Dober in perspektiven podmladek PODBONESEC - Slovenska skupnost preživlja zelo dober politični trenutek, da bo tako tudi v prihodnosti pa nujno potrebuje solidno notranjo organiziranost. Medtem ko je bil petkov goriški uvod v deželni kongres posvečen aktualni politiki, so se delegati včeraj ukvarjali s pretežno notranjimi vprašanji stranke, ni manjkalo pa seveda razprav in stališč o politiki. Kongres v Podbonescu (pozdravil ga je domači župan Piergiorgio Domenis) je bil za SSk prvi v Benečiji, kjer stranka snuje svojo organizirano osnovo, kot je napovedal Miha Coren, ki je na aprilskih volitvah na listi SSk v videmskem okrožju zbral lepo število osebnih glasov. Potreba po boljši organiziranosti stranke je bila v bistvu "rdeča nit" celotne razprave. Vprašanje je načel Ivan Peterlin, ki je predlagal, da bi SSk dobila svojega organizacijskega tajnika, s čimer sta soglašala Maja Lapornik in goriški tajnik stranke Julijan Čavdek. Pe-terlin je dejal tudi, da si SSk zasluži boljše glasilo, medtem ko je Silvan Primo-sig obžaloval, da mnogi, ki se imajo za prijatelje stranke ji v primeru potrebe ne priskočijo na pomoč. Na srečo, da imamo dober in perspektiven pomladek, je dodal Primosig. Politično odmeven je bil poseg Andreja Berdona, ki mu ni všeč, da so nekateri v tržaški stranki ocenili izvolitev Igorja Gabrovca kot neke vrste zaroto, kar se mu zdi pravi absurd. Gabrovec je bil izvoljen, ker je dobil največ glasov. SSk se ne sme izgubljati v teh jalovih notranjih razprtijah, ampak se zamisliti ne toliko o svoji vlogi, ki je začrtana, ampak o svojem delovanju. S tem Berdo-novim pristopom je soglašal Gabrovec, ki je pozval stranko, da se neha ukvarjati z njim in z njegovo izvolitvijo ter naj se raje posveti konkretnim zadevam. Berdonu ne bi bilo všeč, da bi SSk postala stranka "Hej Slovencev', temveč da bi se razvila v sodobno stranko, ki se ukvarja z vsemi problemi družbe, tudi z najbolj dramatičnimi, kot so npr. mamila. Diskutant je posebej omenil pojav narodno mešanih zakonov in velike spremembe v manjšinski stvarnosti. Zbirna stranka pomeni tudi bolj odprta stranka. S takšnim pristopom se je strinjala goriška pokrajinska odbornica Mara Černic, ki je pohvalila sodelovanje z Demokratsko stranko in opozorila, da osebno ne vidi nobenih možnosti za morebitno politično sodelovanje SSk z desno sredino. Tudi Gabrovec vidi v sodelovanju z Demokratsko stranko temeljno vodilo SSk, stranka pa po njegovem ne sme zanemarjati odnosov z obema komunističnima strankama, za kateri glasuje lepo število Slovencev. To priporočilo bo prišlo še kako prav v dolinski občini, ki jo SSk upravlja skupaj z demokrati in levico. Glede dvojezičnih tabel na novi avtocesti je dolinska županja Fulvia Pre- Drugi dan deželnega kongresa Slovens ke skupnosti je bil v Podbonescu v Benečiji molin izpostavila potrebo po dogovarjanju županov, medtem ko je Sergij Mahnič izrazil prepričanje, da bo za dvojezične table potrebna protestna manifestacija. Edvin Forčič, ki bo v kratkem nadomestil Gabrovca v nabrežinskem občinskem svetu, je pozval stranko k večji pozornosti do Devina-Nabrežine, kjer se, kot vedno, prepletajo veliki urbanistični interesi. Razprava v Podbonescu se je dotaknila tudi šolske problematike, na katero je opozorila zlasti Lapor-nikova. Manjšina je po njenem že pristala na racionalizacijo šolske mreže, glede šole pa nimamo prave razvojne vizije, tako da je nevarno, da nas bodo dogajanja prehitela. Odnosi s krovnima organizacijama SKGZ in SSO so ostali precej v ozadju. SSk ne vidi potrebe po združitvi krovnih organizacij in tudi ne po ustanovitvi Zveze Slovencev, ki jo je v petek v Gorici spet predlagal predsednik SKGZ Rudi Pavšič.Medtem ko je Marijan Terpin dejal, da mora imeti politika v bistvu prednost pred civilno družbo, je predsednik SSO Drago Što-ka zagovarjal vlogo krovnih organizacij in odnose med krovnima spet ocenil kot za zelo dobre. Damijan Terpin je vsekakor prepričan, da manjšina nujno potrebuje predstavniško telo, ki bi bilo sposobno hitrih in učinkovitih korakov zlasti v tem kriznem obdobju. Na zlasti gospodarsko krizo je opozoril Hadrijan Corsi, kateremu se ne zdi koristno, da se v naši javnosti spet obujajo polemike, ki so privedle do propada TKB in goriške Kmečke banke. S.T. Damijan Terpin deželni kongres ssk - Dolhar predsednik Damijan Terpin ostaja tajnik PODBONESEC - Damijan Terpin je bil po pričakovanjih sinoči spet izvoljen za deželnega tajnika Slovenske skupnosti, kateri bo še naprej predsedoval Rafko Dolhar. Na mestu podtajnika je bil potrjen Andrej Berdon, Dolharjev namestnik pa ostaja Hadrijan Corsi. Terpin je bil edini kandidat za tajniško mesto. V SSk je tako prevladala kontinuiteta na vodilnih mestih, ki je bila pričakovana spričo uspeha stranke na aprilskih deželnih volitvah. S tem, da so delegati na kongresu potrditi Terpina so izrazili politično zaupanje volilnemu dogovoru z Demokratsko stranko na deželni ravni, ki ga bi bilo treba po mnenju SSk udejaniti tudi v sklopu spomladanskih upravnih volitvah v Zgoniku, Repnu, Doberdobu, Števerjanu in Sovod-njah, medtem ko v Dolini SSk že sodeluje z demokrati, obe komunistični stranki in občansko listo, ki jo je ustanovil Riccardo Illy. Terpin se je po izvolitvi zahvalil za zaupanje v upanju, je dejal, da bo kos novim zahtevnim nalogam, ki čakajo SSk. Spomladi (najbrž junija) bodo tudi evropske volitve, za katere bo SSk najbrž potrdila zavezništvo z Južnotirolsko ljudsko stranko. Terpin se je s tem v zvezi zahvalil evropskemu poslancu Michlu Ebnerju, ki - kot kaže - ne bo več kandidiral za mandat v Stras-bourgu. SSk je s potrditvijo Terpina zaokroži- Rafko Dolhar la svojo kadrovsko zasnovo. Na Tržaškem bo stranko vodil Peter Močnik (za krmilom pokrajinskega vodstva naj bi ostal do spomladanskih občinskih volitev), na Goriškem pa Julijan Čavdek, ki je prevzel mesto pre-rano umrlega Mirka Špacapana, ki so se ga na kongresu večkrat spomnili. S.T. IGOR KOCIJANČIČ Renzo Tondo in Slovenci TRST - Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo je med svojim petkovim posegom na deželnem kongresu stranke Slovenske skupnosti izjavil, da to ni primeren trenutek za poudarjanje različnosti, tudi jezikovnih. Namesto da bi to pravil na kongresih, bi raje to dopovedal deželnim svetnikom njegove lastne večine ter senatorju Fer-rucciu Saru, ki vztrajajo v misti-fikatornem poskusu umetnega ustvarjanja in ustanavljanja po zakonu kar treh novih jezikov: nedižščine, po-nasen (sic!) ter rezijanščine, z edinim namenom, da dokažejo obstoj na deželnem ozemlju »slovansko zvenečih« samostojnih jezikov, ki naj bi bili ločeni od slovenščine. Tako pravi v noti za tisk deželni svetnik SKP-EL Igor Kocijančič, sicer predsednik deželne svetniške skupine Mavrične levice. »Prijatelje Slovenske skupnosti, ki si prizadevajo uresničitev etnične zbirne stranke vseh Slovencev v Italiji, opozarjam na dejstvo, da bi se domnevna raven politične avtonomije, ki bi izhajala od odsotnosti omejitev in pogojevanj večjih vsedržavnih strank, navadno udejanjala s kančkom več premičnosti: lahko se uvrščaš, glede na trenutno ugodnost, v desno ali levo sredino, nekako tako kot Stranka upokojencev v Italiji in naši deželi ter DeSus (ki je tudi stranka upokojencev) v Sloveniji,« pravi Kocijančič. »Nekateri izmed nas trmastih Slovencev in prepričanih v svoje delovanje in pripadnost lastnim strankam pa ne samo, da izključujemo kakršnokoli možnost enakopravnega dialoga in konfrontacije z desno sredino, dokler bodo znotraj tiste zasedbe prevladovala ideološka zaprtja in preganjalska nagnjenost v odnosu do slovenske manjšine v Italiji, temveč tudi, da sploh ne nameravamo prepuščati prijateljem Slovenske skupnosti pooblastila za predstavništvo Slovencev v Italiji,« se zaključuje tiskovno poročilo predsednika deželne svetniške skupine Mavrične levice. pasian di prato - Deželna skupščina Demokratske stranke Konec meseca statut Osnutek predvideva ustanovitev Koordinacije Slovencev Demokratske stranke VIDEM - V Pasian di Pratu je bila včeraj deželna skupščina Demokratske stranke, na kateri so določili datum končnega glasovanja o deželnem statutu stranke. Glasovali bodo 29. novembra. Osnutek statuta predvideva med drugim ustanovitev Koordinacije Slovencev Demokratske stranke. Osrednji govornik je bil včeraj deželni tajnik stranke Bruno Zvech, ki je bil zelo kritičen do predstavnikov desne sredine v Furlaniji-Julijski krajini. Dejal je, da se je krajevna različica Berlusconijeve politike na volitvah izkazala za zmagovito, za upravljanje dežele pa naj ne bi bila primerna. »Predsednik Dežele FJK je v nekem intervjuju pred kratkim priznal, da Bruno Zvech desna sredina na zmago ni bila pripravljena,« je izjavil Zvech. Dodal je, da Ton-dova uprava načrtno briše vse, kar je podedovala od Illyjeve in »s tem škodi tudi sami sebi, saj izničuje učinkovite ukrepe«. Osnutek statuta, ki čaka na dokončno izglasovanje, predvideva ustanovitev slovenskega organa v okviru stranke. Štefan Čok, ki se je udeležil skupščine, je z besedilom osnutka zelo zadovoljen, »ker nam priznava pomembno vlogo v stranki«. Koordinacija Slovencev bo imenovala svoje predstavnike na deželni in pokrajinski ravni, naziv in simbol stranke pa bosta na območjih, kjer živijo Slovenci, dvojezična. Osnutek omenja tudi ustanovitev spletnih krožkov stranke, enako zastopanost žensk in moških v vodilnih organih ter mejo največ treh mandatov za deželnega tajnika. Zvech je napovedal tudi sklicanje vsakoletne programske konference. REGI9NE AUTON9MA FRIULI VeNEZIA GIUUA GLAVNA DIREKCIJA ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI Služba za pomoč in promocijo turističnega sektorja OBVESTILO 0 OBJAVI RAZPISA Obveščamo, daje bil v deželnem Uradnem listu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine (B.U.R.) št. 42 z dne 15. oktobra 2008 objavljen razpis, sprejet z odlokom št. 2677/Prod/Ssstrz dne 29. sempembra 2008, ki se nanaša na pripustitev In udeležbo na poklicno Izobraževali tečaj (teorija In praksa) za šolsko leto 2008/2009 za pridobitev habilitacije za opravljanje spodaj navedene poklicne dejavnosti: KANDIDAT ZA SPELEOLOŠKEGA VODIČA Obveščamo, da rok za vložitve prošenj za udeležbo na zgoraj omenjenem tečaju za poklicno izobraževanje zapade dne 24. novembra 2008. Za podrobnejše informacije lahko obiščete uradno spletno stran dežele www.regione.fvg.it, pod rubriko »consulta«, pod sekcijo »bandi e avvisi della Regione«, kjer dobite tudi vso dokumentacijo, ki se nanaša na omenjen tečaj (teorija in praksa) za poklicno izobraževanje. Trst, 09. oktobra 2008 DIREKTOR SLUŽBE (dr. Alessandro ZACCHIGNA) < § n o_ m cd z g: > si " CJ O = ° z C to ti 2 p > _ " I— ™ p n $ o O z 2r Z = ° m ^ O f > i z i m S t/> S s 5< Za- 0< o m | O S m O C S Pš Z 2 s. O 5 2 ^ ^ m -7" o e_ G> o o' — o Q ^ 1 a» P S ft co -1 O ° Ih S£E_ _ Z o Ponudba velja za artikle, označene v prodajnem mestu. Fotografije so zgolj informativnega značaja Cene in artikli veljajo do prodaje zalog. -0)0 ÍL"! mis o o m ÉJS »O mf gS m> S N< ^ S o o | > 3. «< í 3 SO»» 4 Nedelja, 9. novembra 2008 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Obisk delegacije Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Pozitiven vtis o manjšini, razočaranje nad deželno politiko Predsednik FUENS Hans Heinrich Hansen se je vprašal, kaj je s pravno državo CELOVEC - Sedemčlanska delegacija Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) je v petek dopoldne sklenila dvodnevni obisk na Koroškem z mešanimi vtisi: pozitivno je ocenila »močno ži-vljensko voljo« slovenske manjšine na Koroškem, negativno pa odnos deželne politike do nje. Razgovor s političnim vrhom dežele na čelu z novim deželnim glavarjem Gerhar-dom Doerflerjem je pri delegaciji namreč zapustil vtis, da deželna politika ne le ocenjuje manjšinsko vprašanje kot rešeno, temveč da novo politično vodstvo v deželi »manjšino ne registrira«. Tako Dorfler v razgovoru s člani FUENS skoraj ni vzel v usta izraz manjšina ali narodna skupnost, govoril je skoraj izključno o ljudeh in prebivalcih, je opozoril predsednik nevladne evropske manjšinske organizacije Hans Heinrich Hansen, pripadnik nemške manjšine na Danskem, na zaključni tiskovni konferenci v Celovcu, na kateri so trije člani predstavili izsledke dvodnevnega obiska na Koroškem. Delegacija si je v sklopu obiska na licu mesta skušala ustvariti sliko o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in se med drugim sestala z novim deželnim glavarjem Koroške Dorflerjem, s predstavniki deželnega šolskega sveta, na sporedu pa so bila tudi srečanja s predstavniki političnih, kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov koroških Slovencev. Pobudo za obisk delegacije FUENS je dal Narodni svet koroških Slovencev, ki je tudi pripravil obsežen program obiska (za to je poskrbel osrednji tajnik Janko Kulmesch). Predsednik FUENS Hans Heinrich Hansen se je na tiskovni konferenci lotil seveda tudi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Korošken in ob tem izrazil začudenje, da avstrijske oblasti doslej niso docela uresničile ne le zakon oz. uredbo o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1976, temveč tudi ne medtem že 17 razsodb avstrijskega ustavnega sodišča. »Sprašujemo se, kaj je s pravno državo,« je dejal vodja delegacije in predsednik FUENS. Tako Hansen kot tudi članica delegacije in podpredsednica FUENS Martha Stocker sta kritično ocenila tudi uradno jezikovno politiko na področju šolstva na južnem Koroškem. Slednja da je nedvoumno pozitivna v otroških vrtcih in na nižji stopnji osnovne šole, ko otrok prihaja v glavno šolo oz. gimnazijo pa je - z izjemo Slovenske gimnazije - konec z doslednjo jezikovno politiko v šolstvu, sta poudarila predsednik in podpredsednica FUENS. S tem pa je celotna investicija pod vprašajem, je pristavila podpredsednica FUENS Stocker, ki pripada nemški narodni skupnosti na Južnem Tirolskem. Glede izsledkov pogovorov s predstavniki manjšine pa je predsednik FUENS Hansen opozoril, da je zanj »nerazumljivo, da niti manjšina sama ne ve, kdo je njen govornik«. Pri tem ni problem, da obstajajo tri organizacije, temveč, da ni razčiščeno, kdo govori za manjšino. FUENS da je vsekakor pripravljena, da kot moderatorka pomaga razrešiti ta problem, o katerem je govorila tudi deželna politika na Koroškem, je še pristavil Hansen. Predstavnica delegacije FUENS za mladinska vprašanja Hester Knol pa je na tiskovni konferenci poudarila, da je dobila pozitiven vtis mladinskega dela znotraj slovenske narodne skupnosti, je pa mladina premalo vključena v splošno dejavnost manjšine. Kot zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev je na tiskovni konferenci spregovoril podpredsed- nik Karel Smolle. Poudaril je, da sprejema ponudbo FUENS pri razreševanju vprašanja, kdo naj navzven zastopa koroške Slovence. Ob tem je načel tudi vprašanje politične participacije manjšine v deželi oz. zastopstva manjšine v koroškem deželnem zboru. Glede izsledkov obiska pa je dejal, da si pričakuje poročilo delegacije na merodajne organe FUENS, na evropske inštitucije, ki se ukvarjajo z vprašanjem narodnih manjšin, in tudi avstrijskim oblastem. Koroško je v zadnjih letih obiskalo že več delegacij - od poslancev v Evropskem parlamentu do članov Sveta Evrope pa vse tja do poslancev Državnega zbora Republike Slovenije. Skoraj vse misije so v svojih poročilih opozarjale predvsem avstrijske državne oblasti, naj spoštujejo ustavo in razsodbe ustavnega sodišča, še posebej v vprašanju dvojezične topografije. Žal do danes brez oprijemljivega uspeha! Ivan Lukan Voditelja FUENS Heinrich Hansen in Martha Stocker lukan Nocoj v tv oddaji RAI Mikser o slovenskih bankah TRST - Nocoj bomo lahko v tokratnem TV »Mikserju« (okrog 20.50 po 3.mreži RAI-program v slovenščini) spoznali delovanje dveh ekonomskih realnosti, ki nedvomno predstavljata primer uspešne združitve dobrega poslovanja in skrbi za ohranjanje določenega družbenega čuta. Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje praznujeta v tem letu stoletnico delovanja, kar pomeni sto let posredovanja sporočila, da tudi v globaliziranem svetu vse hitrejšega in zahtevnejšega poslovanja je še vedno zelo aktualna (ali pa še bolj) vizija bančnega zavoda, ki je v tesni povezavi s teritorijem in družbeno-go-spodarskimi potrebami njegovih prebivalcev. O zadružništvu nekoč in predvsem o današnjem pomenu zadružništva v bančnem sektorju bosta v televizijskem studiu z voditeljico Alenko Florenin spregovorila oba predsednika in direktorja omenjenih bank: za Zadružno kraško banko predsednik Sergij Stančič in direktor Aleksander Podobnik, za Zadružno banko Doberdob in So-vodnje predsednik Dario Peric in direktor Savo Ušaj. V oddaji si bomo lahko ogledali tudi krajša izseka iz video-predsta-vitev, ki sta ju oba bančna zavoda naročila za svojo stoletnico. KOROŠKA - Podelila sta jo Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza Einspielerjeva nagrada posthumno koroškemu umetniku Hansu Piccottiniju CELOVEC - V Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu sta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) v petek zvečer slovesno podelila Einspieler-jevo nagrado za leto 2008. Nagrado je posmrtno prejel 3. marca letos umrli ugledni koroški umetnik Hans Piccottini, prevzela pa jo je njegova vdova Uta z obema otrokoma. Slavnostna govornika, predsednika NSKS in KKZ Matevž Grilc in Janko Zerzer, sta nagrajenca označila kot »občudovanja vrednega človeka in tankočutnega umetnika, ki se je - kot pripadnik večinskega naroda - vedno postavil na stran slovenske narodne skupnosti na Koroškem«. Grilc je poudaril, da je podelitev nagrade Piccottiniju tudi izraz hvaležnosti koroških Slovencev človeku, ki se je kot osebnost in umetnik zavzel za sožitje obeh narodov v deželi. Zerzer pa je v lavdaciji rajnemu umetniku izpostavil najpomembnejše delo nagrajenca, desetdelno dokumentacijo o dvojezičnih napisih, ki je povzročila precejšnjo polemiko, ker dveh slik iz tega cikla, ki ju je namenil leta 1973 za mednarodno razstavo IN-TART v Ljubljani, komisar ni hotel sprejeti. Einspielerjevo nagrado podeljujeta KKZ in NSKS osebam, ki se odlikujejo po prizadevanjih za uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v avstrijski in mednarodni družbi, nagrada pa je poimenovana po »očetu koroških Slovencev«, duhovniku, politiku, publicistu in kulturniku Andreju Einspielerju (1813 - 1888). Med dosedanjimi dobitniki Einspielerjeve nagrade so mdr. nekdanji avstrijski zvezni predsednik Rudolf Kirchschlaeger, današnji graški škof Vdova Uta Piccottini z otrokoma iz rok predsednikov NSKS in KKZ M. Grilca in J. Zerzerja prevzema nagrado EgonKapellari, deželni glavar-Južne Tirolske Luis Durnwalder. (I.L.) PRIMORSKA - Pozitivno mnenje ZRS SAZU V Lipici bodo lahko v« • • v v širili golf igrišče LIPICA - V Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (ZRC SAZU) so po naročilu Ministrstva za okolje in prostor pripravili okoljsko poročilo v zvezi s širitvijo golf igrišča v Kobilarni Lipica (KL). Odločili so se, da širitev sicer dopustijo, vendar pod pogojem, da se iz območja, izloči deset do 15 hektarov velik sestoj hrastovega gozda. Po že pripravljenem načrtu naj bi za širitev namenili dodatnih 15 do 20 hektarov površin, tako da bi se golf igrišče z 18 luknjami raztezalo na 65 hektarih znotraj zavarovanega območja KL. »Glavni razlog je vsaj 150 let stara gozdna združba, v kateri prebiva bukov kozliček, hrošč, ki ga ščiti tudi Natura 2000,« je pojasnil direktor ZRC Oto Luthar. »Poleg tega se na tem območju nahaja tudi precej velika in globoka vrtača, v kateri so kolegi našli nekaj fosilov. Deloma je k taki odločitvi prispevala tudi ohranitev kulturne krajine, ki je v strokovnih krogih že dlje časa predmet razprave.« Bukov kozliček sodi med redke vrste hroščev, pri katerih razvoj ličinke traja od tri do štiri leta. Hrošč živi samo ne- kaj let in je občutljivejši od drugih hroščev, ki imajo hitrejši življenjski cikel. Za svoj razvoj pa kozliček potrebuje odmrlo lesno maso posekanih ali ranjenih hrastovih dreves. Po prepričanju strokovnjakov z ZRC-ja pa so sestoji hrastovega gozda, ki ležijo na zahodni strani območja, predvidenega za širjenje golf igrišča, zelo pomembni tudi z vidika krajine kot naravne vrednote Lipice in kot kulturnega spomenika državnega pomena. V Kobilarni Lipica so zadovoljni, da so končno dobili najbolj kakovostno strokovno mnenje glede načrtovane širitve golf igrišča, je povedal direktor Matjaž Pust. »Mi smo si vedno prizadevali, da dobimo mnenja najvišjih strokovnih organizacij v državi. Če je ZRC povedal, da se lahko 20 let obstoječ golf v Lipici lahko širi, potem ne more več biti strokovnih zadreg. Na območju, ki se izloča, bomo naredili lep park in učno pot.« Podrobneje bodo vsebino poročila ZRC SAZU predstavili v sredo, 12. novembra, ob 17. uri, v lipiškem hotelu Maestoso. Irena Cunja PADALCI - V torek v svečanost v Škrbini Jutri v Komnu okrogla miza o Ivanu Rudolfu KOMEN - Bliža se 11. november, ko je pred spominsko ploščo v Škrbini na Krasu slovesnost v spomin na »primorske padalce«. Gre za idealne primorske fante, bivše italijanske vojake in pripadnike prostovoljnega jugoslovanskega gardnega bataljona, ki so jih na Bližnjem Vzhodu med vojno izurili Britanci, nato pa so se podali, večinoma s padali, v zasedeno domovino, da bi kot radiotelegrafisti, saboterji, vodniki in tolmači pomagali odporu proti okupatorju ter utrli pot prihodu britanskih vojaških misij. Za to so se odločili, da bi prispevali k osvoboditvi in priključitvi Primorske. Skoraj vsi so na terenu prestopili k partizanom in se kot požrtvovalni in sposobni ljudje zelo izkazali. Nekaj jih je padlo, večji del pa je proti koncu vojne, zlasti pa v prvih povojnih mesecih, izginil brez sledu. Jugoslovanska tajna komunistična politična policija, takratna Ozna, jih je v revolucionarnem zanosu imela za resnične ali možne tuje agente, zato jih je skrivaj pokončala in za dolga leta zabrisala tudi spomin nanje. Njihovi preživeli soborci, svojci in prijatelji ter ljudje, ki cenijo njihovo tragično in junaško delo, pa jih ni- so pozabili. Letošnje spominske slovesnosti se bodo začele jutri (10. t. m.) z okroglo mizo v Komnu. Posvečena bo organizatorju zbiranja primorskih prostovoljcev in pobudniku primorskih padalcev prof. Ivanu Rudolfu ob 110-letnici rojstva. Ob okrogli mizi, ki jo bo vodil Ivo Jevnikar, bodo v Kulturnem domu v Komnu ob 19. uri spregovorili Rudolfov sin, časnikar Saša Rudolf, ki je leta 1996 pri Goriški Mohorjevi družbi očetu posvetil knjigo Xolotl - med resnico in domišljijo, profesorja Mira Cencič in Jurij Rosa, ki sta za Društvo TIGR leta 1998 napisala knjigo Profesor Ivan Rudolf - narodni buditelj, Maistrov borec, tigrovec, organizator prekomorcev v Afriki, ter zgodovinar Gorazd Bajc, ki je o teh vprašanjih veliko pisal in pri tem uporabljal tudi Rudolfov arhiv. Pred ploščo v spomin na primorske padalce na Fakinovi domačiji v Škrbini pa bo v torek, 11. novembra, ob 11. uri žalna slovesnost, ki jo prirejata Vaška skupnost Škrbina in Občina Komen. Pred žalno slovesnostjo bo ob 10. uri v cerkvi sv. Antona v Škrbini maša zadušnica. / KULTURA Nedelja, 9. novembra 2008 5 slovensko stalno gledališče - Hči zraka Hansa Magnusa Enzensbergera Učinkovit prikaz drame o dvoličnosti oblasti Režiser Janusz Kica je s strogo režijo brez olepšav jasno ovrednotil Enzensbergerjevo besedilo Slovensko stalno gledališče (ko-produkcija: Mittelfest-Čedad, Teatri a teatro-Trst,Primorski poletni fe-stival-Koper): Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA, igra po španskem izvirniku Calderona de la Barca. Režiser: Janusz Kica Prevajalka: Mojca Kranjc, lektor: Jože Faganel, scenograf: Marko Japelj, Kostumograf: Alan Hranitelj, asistentka kostumografa: Mateja Benedetti, skladatelj: Stanko Juzbašic, oblikovalec luči: Peter Korošic Osebe v predigri: (Semiramida, hči zraka) SILVA ČUŠIN, (Tejrezias, star svečenik) BRANE GRUBAR , (Haton, stražar) PRIMOŽ PIRNAT, (Menon, ninivski vojskovodja) ALEŠ VALIČ, (Ni-nos, ninivski kralj) IVO BARIŠIČ, (Ej-rene, njegova sestra) LARA KOMAR . Osebe v igri: (Semiramida, babilonska in ninivska kraljica) SILVA ČU-ŠIN, (Lizias, njen minister ) PRIMOŽ FORTE, (Astraja, njena dekla, kraljevska hči v ujetništvu) NIKLA PETRUŠKA PANIZON, (Livija, njena dekla, kraljevska hči v ujetništvu) LARA KOMAR, (Friks, vojskovodja) IVO BARIŠIČ, (Li-kas, njegov brat, vojskovodja) ALEŠ VALIČ, (Lidor, lidijski kralj) BRANE GRUBAR, (Haton, stražar) PRIMOŽ PIRNAT, (Ninias, Semiramidin in Ni-nosov sin) SILVA ČUŠIN, (Lovec) ROMEO GREBENŠEK, (Častnik) JANKO PETROVEC in še: (Stražarji, vojaki, sužnji, sužnje, spremstvo) DAVIDE CO-CETTA, LIAM HLEDE, ALEN KER-MAC in ARAM VODOPIVEC. Hans Magnus Enzensberger je eden izmed najbolj lucidnih nemških intelektualcev. Znan je kot pesnik, pisec romanov, dramskih tekstov in esejev. Njegovo ustvarjanje je angažirano, družbeno kritično, ostro in nekonformistično. Ni enostaven avtor. V svoji neprizanesljivosti do sebe, družbe in samih bralcev oziroma gledalcev je izrazito sposoben v dekon-štrukciji lažne in popačene sodobnosti. Zna biti ironičen ter razdiralen v odnosu do oblasti, konformizma in načina sodobnega življenja, ki je le v videzu. V tem smislu je tudi njegova priredba oziroma prepesnitev Calderonovega besedila radikalna in v bistvu samostojen tekst, čeprav ohranja določene značilnosti španskega baročnega pisatelja. Enzensberger je v Calderonu v bistvu našel pisca, ki mu je po stilu izrazito oddaljen. Če je španska drama o Semiramidi izjemno dolga, ponavljajoča se, napisana z nabreklim jezikom, je Enzensbergova Silva Čušin je vrhunsko odigrala dvojni lik Semiramide in sina Niniasa priredba ostra, skrajno sintetična in na-glašuje vidike, ki bi se zdeli španskemu piscu celo škandalozni. Semiramido so držali zaprto v podzemlju, ker je bila spočeta s silo, se rodila v krvi, nosila v svojih genih zlo in bila obenem obvarovana od bogov. Babilon se je bal lastne kraljice, ki pa ji je usoda pomagala, da se je iz podzemlja vrnila na prosto in se s svojo jekleno voljo, neizprosnostjo in erotično močjo, ki podvrže sebi vsakega moškega, vrnila na babilonski in ninivski prestol. Iz podzemlja jo je osvobodil ninivski vojskovodja Menon. Z njim je Semiramida spočela sina Niniasa, ki je bil po značaju povsem drugačen od matere, po videzu pa nji skrajno podoben. Mati ga je dala zapreti v tisto podzemlje, kjer je prej sama bila. Me-nona je Semiramida kmalu odslovila in omrežila ninivskega kralja Ninosa. Vse to se je dogajalo v mirnem času. Ko je Ni-nos umrl, je Semiramida zavladala in uresničila misel, da je oblast po svoji naravi napadalna in krvava. Volja do moči se kali le v trajni vojni. Ko se je ljudstvo naveličalo krvo-prelitja, je Semiramida zvito odstopila z oblasti in prepustila prestol sinu. To je bi- lo njeno maščevanje nepokornemu ljudstvu. Dobri in milostljivi vladar Ninias je s svojim , rekli bi demokratičnim, vladanjem nezavedno odpiral vrata novemu zlu. Semiramida se je iz podzemlja ponovno vrnila z močjo in krutostjo kraljice, a z zunanjo podobo dobrega sina, ki ga je dala zapreti. Vrnila se je torej kot maskirana moč, kot maska demokracije in zato toliko bolj nevarna in kruta. Dvoumje med oblastniško materjo in dobrim sinom, ki ga omogoča fizična podobnost, je srž Enzensbergerjeve drame. Na eni strani je odkrita oblast, na drugi prikrita in zahrbtna, ki se zgodi, ko mati prevzame podobo dobrega sina in se kruto poigrava z naivnim zaupanjem dvora in ljudstva. Režiser Janusz Kica je s strogo režijo brez olepšav in balasta jasno in nedvoumno ovrednotil Enzensbergerjevo besedilo. Tako je že sam oder črn in prazen, scenografija Marka Japlja je skopa. Efekt-nja je poteza, da je pripravil oder, ki v svoji mrakobnosti visi v smeri občinstva navzdol. Takšno prizorišče izpostavlja posamezne like, igralce in besede. Igralec se v igri lahko »oprime« le samega sebe. To zahteva vrhunsko interpretacijo, ki je na- šla v Silvi Čušin pravo osebo. V dvojnem liku Semiramide in sina Niniasa je Silva Čušin lahko izkoristila tiste značilnosti, ki so jo pripeljale do vrha slovenskega igralstva. Naj omenimo njeno notranjo energijo, precizno tehniko v gradnji likov, pečat glasu, mimiko in sposobnost posebnih igralk in igralcev, da sami napolnijo še tako velik oder. Čušinova je imela nekaj odličnih partnerjev, kot so Aleš Valič kot Menon in Likas, Ivo Bari-šič kot Ninos in Friks, Brane Grubar kot lidijski kralj Lidor in še kdo. Ob tem je očitno, da bi se Kica brez prvovrstnega igralskega »jedra« ne lotil dela, kot je Hči zraka in ga postavil v neko neizprosno goloto. Koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča je uspela, ob začetku sezone pa smo lahko gledali dve odlični predstavi (prej Kabaret). Gledalec, dokaj znana osebnost, mi je priznal: »Veš, da se splača hoditi v gledališče!«. Mislim, da je Kulturni dom prostor, kjer lahko še vedno prisostvuješ resnim in kakovostnim umetniškim in kulturnim podvigom v slovenščini. Če zaide v krizo, bomo morali za umetniško dihanje s polnimi pljuči kam drugam in izven Trsta. Ace Mermolja LOJZE KOVAČIČ Vse bolj v dialogu z našim časom LJUBLJANA - Lojze Kovačič (1928-2004), po splošno sprejetem mnenju eden največjih, če ne največji slovenski prozaist, bi letos praznoval 80 let. Potem ko so v četrtek v NUK odprli njemu posvečeno razstavo, so ta petek na Študentski založbi predstavili Fragmente o prišleku - Spominsko knjigo Lojzeta Kovačiča avtorice Mateje Komel Snoj. Po presoji urednika Mitje Čan-dra je za Kovačičevo misel bistvena temeljna distanca do sveta in večno samopreizpraševanje. Izhodišča gre verjetno iskati v Kovačičevi usodi prišleka, ki je kot otrok slovenskega očeta prispel iz Basla in se šele pri desetih letih prvič srečal s slovenskim jezikom. Jezik in umetnost sta bila pisateljeva prava domovina, v kateri se je lahko realiziral, za vse ostalo "mu je bilo kar nekako vseeno", je dejal njegov prijatelj Ciril Zlobec. Zlobec je na novinarskem srečanju obudil nekaj spominov na Kovačiča, predvsem na njegovo povsem brezbrižno držo do družbe, vseeno mu je bilo, kdo je na oblasti, zatekal se je v svoj ustvarjalni svet, poln pomembnih podrobnosti. "Zavedal se je svoje kompletne margi-nalnosti," je sklenil Zlobec. Zlobčevi in spomini številnih drugih pisateljevih prijateljev, sorodnikov in tistih, ki so se z njegovim enormnim opusom ukvarjali profesionalno, so del knjige, ki jo je podpisala Komel Snojeva. Kot je dejala, ni želela ustvariti albuma, zanj je prezgodaj, literarno-zgo-dovinsko delo bi pritegnilo premalo bralcev, medtem ko so interpretacije Kovačičevega dela že izšle pri Novi reviji. Fragmenti o prišleku so zato spoj Kovačičevih odlomkov iz literarnih del, ki veljajo za izrazito avtobiografske, pričevanj, literarnih analiz in fotografskega gradiva. Kovačič doživlja velik preporod tudi v prevodnem smislu, kar Zlobca ne čudi; prav človek na margini, ki mu ostane le lastno dostojanstvo v sodobnem času, dobiva dodatno, simbolno vrednost. Prepoznali so jo tudi v tujini in Kovačičeva dela izhajajo pri najuglednejših evropskih založbah. Zanimivo je, kot je dejal Gorazd Trušnovec s Študentske založbe, da veliko pozornosti pritegnejo prav izjemno obsežni Prišleki. (STA) MONOGRAFIJA - Knjigo sta uredili Lilijana Žnidaršič Golec in Helena Seražin, ki je napisala tudi spremna besedila Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija, svojevrstnega predhodnika Janeza Vajkarda Valvazorja Giovanni Battista Pieroni (1586-1654) iz ugledne florentinske družine je bil velika raziskovalna in ustvarjalna osebnost 17. stoletja. Po zgledu renesančnih učenjakov je bil vsestranski duh: kot matematik, astronom in astrolog je gojil prijateljske stike s prvima astronomoma svojega časa, Galileom Galileijem in Jahonanom Keplerjem, uveljavil pa se je predvsem kot arhitekt in vojaški inženir v Pragi, na Dunaju in drugod kakor tudi v službi Al-brechta Wallensteina, znamenitega vojskovodje iz obdobja t. i. tridesetletne vojne. V tej vlogi je Pieroni veliko potoval in dodobra spoznal tudi ozemlja in kraje tedanje Notranje Avstrije, zlasti v zaledju severovzhodnega Jadrana, kjer so pod habsburškim žezlom prebivali (tudi) Slovenci. Njegova zadnja življenjska postaja je bil položaj astrologa in s plemiškim naslovom potrjenega cesarjevega osebnega svetovalca na Dunaju. Zapuščina tega razgledanega popotnika in kronista je za nas zelo zanimiva - še toliko prej, ker gre pravzaprav za odkritje širši javnosti doslej neznanega dela, s katerimi je bil Pieroni v marsičem Valvazorjev predhodnik. Narisal in opisal je tudi mnoge utrdbe in druge lokacije, ki jih naš sicer največji polihistor nekaj desetletij pozneje ni vključil v svoji deli Topografija Kranjske in Slava Vojvodine Kranjske. Pieronijeva dragocena zapuščina je bila od leta 1880, ko jo je Kranjski deželni muzej odkupil od družine Erberg, varno shranjena, nazadnje v Arhivu Republike Slovenije, kjer so se že pred dvajsetimi leti odločili, da jo objavijo. Uredniško delo sta opravili Lilijana Žnidaršič Golec in Helena Seražin, ki je napisala tudi spremna besedila, sestavila terminološki slovarček ter z začetnikoma projekta Janezom Kosom in z Emo Umek uredila transkripcije poročil; ta so prevedena v Pieronijeva risba Devinskega gradu nemščino in italijanščino, povzetki pa povrhu še v angleščino. Giovanni Pieroni je obiskoval predvsem kraje, ki so bili v prvi polovici 17. stoletja prizorišča bojev s Turki na vzhodu in Benečani na za- hodu. Najbolj so ga zanimale utrdbe, ki jih je pregledoval, gradili ali obnavljali vzdolž nemirnih meja v Furlaniji (Palmanova), ob Soči (Gradišče, Gorica, Kobarid, Bovške klu-že), ob severni jadranski obali (Devin, Trst) ter v Istri (Reka, Klana) in Vojni krajini (Karlovec, Senj). V tej monografiji objavljena poročila, namenjena »Svetemu ce-sarsko-kraljevemu Veličanstvu«, pričajo, da je bil »nadvse ponižni in zvesti služabnik Giovanni Pieroni«, kot se je podpisoval, izvrsten opazovalec. Poleg šibkih točk utrdb, ki jih je pregledoval, in predlogov za njihovo okrepitev, je omenjal tudi mnoge druge zanimivosti, kot na primer kraške pojave, na katere je naletel. Še zgovornejše in zlasti za zgodovinarje pomembne pa so njegove vedute, tlorisi, prerezi in načrti, mnogi med njimi najstarejše znane upodobitve. Iztok Ilich 6 Nedelja, 9. novembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it politika - Sestanek ob začetku kampanje včlanjevanja Demokratska stranka, potreben je osebni stik z ljudmi Tako so menili udeleženci petkovega srečanja na sedežu krožka DS v Ul. Donota v Trstu Edini način zoperstavljanja propagandi desne sredine je osebni stik z ljudmi, da se ugotovijo njihove resnične potrebe, zahteve in problemi. To je v bistvu glavno sporočilo petkovega javnega srečanja na sedežu šestega krožka Demokratske stranke v Ul. Donota ob priložnosti začetka kampanje včlanjevanja. Številni navzoči so imeli v petek zvečer priložnost prisluhniti analizi položaja na vsedržavni, deželni in krajevni ravni od vrste izvoljenih predstavnikov, od poslanca v rimskem parlamentu do rajonskega svetnika. Tako so poleg predsednice šestega krožka DS, ki pokriva območje rajonskega sveta za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol, Antonelle Grim, govorili poslanec Ettore Rosato, deželni svetnik Franco Codega, pokrajinska odbornica za šolstvo in delo Adele Pino, tržaška občinska svetnika Tarcisio Barbo in Bruna Tam ter rajonski svetnik Manuel Zerjul. Značilnosti vladanja desne sredine na različnih ravneh so po njihovih besedah nepripravljenost na dialog ter ohol in nesramen odnos do opozicije, stalno napovedovanje rešitev, ki jih ni, kulturno in politično nazadovanje s črtanjem ukrepov leve sredine, hude razmere na področju šolstva in krčenje sredstev na področju delovne zakonodaje, zaradi katerega bo vedno več mladih z začasno zaposlitvijo. Obenem narašča število občanov in družin s poslabšanim gmotnim položajem, načrtovanja pa ni. Kako se DS lahko zoperstavi vsemu temu? To je namreč trenutek, da si stranka ustvari močno bazo, je bilo slišati na srečanju. Na množične medije ni mogoče veliko računati: večina ljudi ne bere časopisov, gledajo le televizijo, ki je po večini v rokah Berlusconijeve desne sredine. Verjetno edini način, ki preostane stranki, je čimbolj tesen in neposreden, pravzaprav oseben stik z ljudmi na teritoriju. Glasovi iz ljudstva na petkovem srečanju niso manjkali: tudi s strani občinstva je bila namreč poudarjena potreba po tesni povezavi stranke z ljudmi na teritoriju, obenem je bilo tu- di rečeno, da bi morala stranka sprožiti referendum za črtanje »zakona Gelmini« o šolstvu in da bi morala biti pozorna na problem varnosti na delovnem mestu, saj za podjetnike »oseba ne obstaja«. Leva sredina bi se morala sklicevati na globoka čustva in vrednote tudi kar zadeva škandalozno visoke plače parlamentarcev, je dejal nekdo, druga udeleženka pa je dodala, da bi morala imeti stranka srce in ne uporabljati sloganov v Berlusconi-jevem slogu. Tudi za tržaške demokrate zmaga Baracka Obame na predsedniških volitvah v ZDA predstavlja vnos svežega zraka, eden od udeležencev pa je spomnil na simbol ameriških demokratov: to je osel, ki predstavlja delovnega človeka, ki je pripravljen dati tudi kako brco. To prispodobo bi morali imeti pred očmi tudi v italijanski Demokratski stranki. (iž) Na srečanju Ob I f kostanju in vinu so Trebencem zaigrali Mladi kraški muzikanti Pretekli petek se je v Ljudskem domu v Trebčah odvijala že tradicionalna pobuda Ob kostanju in novem vinu, ki jo odborniki Slovenskega kulturnega društva Primorec prirejajo ob začetku jeseni z namenom, da bi se vaščani in prijatelji srečali ob pristni glasbi in kozarčku vina. Za prijetno vzdušje so poskrbele note Mladih kraških muzi-kantov. To je skupina mladih najstnikov iz Vižovelj in Cerovelj, ki jo sestavljajo Cristina Leghissa (saksofon), Matija Colja (trobenta), Rok Košuta (bobni bariton), Enrico Leghissa (kitara) in Cristian Leghissa (diatonična harmonika). Vse letošnje pobude so v sklopu 110-letnice delovanja treben-skega kulturnega društva. Niz pobud nosi naslov Trebče brez me- ja, zato je bil tokrat na sporedu ogled video posnetka domačinke Mije Kalc Smo del Evrope brez meja. Kalčeva je s svojo filmsko kamero obeležila lanski padec meje 21. decembra 2007, ki je ločila vas Trebče z bližnjim Orlekom. Poleg tega pa posnetek prikazuje znamenitosti obeh kraških vasic. To je bila zadnja pobuda društva pred osrednjo proslavo, ki bo prihodnjega 13. decembra v ogrevanem šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Na slovesnem večeru bo sodelovala tudi Celodnevna osnovna šola Pinko To-mažič iz Trebč in bo ob tej priložnosti praznovala svojo 140-le-tnico obstoja in 30-letnico poimenovanja. Ob prisotnosti uglednih gostov in enkratnih umetnikov bodo v Trebčah slavnostno obeležili take pomembne obletnice. MLADI ZA MLADE Jutri na Colu srečanje z javnostjo Pobuda Mladi za mlade prireja srečanje z javnostjo, ki bo potekalo v ponedeljek, 10. novembra, v prostorih Stare šole na Colu, in sicer od 20. ure dalje. Na srečanju bodo pobudniki prisotnim predstavili svoje načrte za delovanje skupine v prihodnjem času, hkrati pa bodo veseli vsakega novega predloga s strani občinstva. Srečanje je torej prvo v nizu prireditev, ki jih namerava pobuda Mladi za mlade izpeljati v naslednjih mesecih, zato v čimvečjem številu vabijo prav vse, da se ga udeležijo. Udeleženci petkovega srečanja na sedežu Demokratske stranke v Ul. Donota kroma PREDSTAVITEV Knjiga o Mussoliniju in prvi Jugoslaviji V knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bodo v četrtek, 13. novembra, predstavili knjigo italijanskega zgodovinarja Massima Buca-rellija Mussolini in Jugoslavija (19221939), ki je izšla pri založbi B.A. Graphis iz Barija. Delo bosta predstavila docent na tržaški univerzi in predsednik deželnega inštituta za zgodovino Furlanije-Julijske krajine Gian Carlo Bertuzzi in docent na tržaški univerzi in podpredsednik deželnega inštituta za zgodovino Furlanije-Julijske krajine Raoul Pupo. Massimo Bucarelli je zgodovinar, ki je dolgo proučeval zgodovino mednarodnih odnosov in poučuje zgodovino mednarodnih sporazumov in mednarodno politiko na pravni fakulteti univerze v Lecceju. Je avtor številnih esejev o različnih aspektih italijansko-jugoslovanskih odnosov v 20. stoletju. V knjigi Mussolini in Jugoslavija (1922-1939) je obravnaval prvotno prijateljsko politiko fašistične vlade in sodelovanje z jadranskim sosedom, pa tudi poskuse notranjega razkrajanja Jugoslavije, pri katerih je imel tudi Mussolini svoje prste vmes. TREBČE - Pretekli petek srečanje v Ljudskem domu Ob kostanju in novem vinu Pobuda v okviru letošnje 110-letnice trebenskega kulturnega društva PROSEK - Ob martinovanju Danes furenga Novo vino s kočijo v vas - V torek osrednje martinovanje Martin vse glasneje trka na proseška vrata. Pred torkovim »uradnim« praznikom se je že v petek zvečer oglasil z mladimi zvoki petih glasbenih skupin na koncertu v spomin na Walterja Bulla, mladeniča s Kon-tovela, ki ga je kruta usoda mnogo prezgodaj odtrgala od njegovih dragih, prijateljev in vaške skupnosti, za katero je v mladem življenju že mnogo prispeval. Včeraj so Martina počastili najmlajši s slikarskim ex-tempore-jem, zvečer pa je v šotoru na Balan-cu spet bobnela mlada glasba. Danes bo potekala po vasi nekakšna »generalka« praznika, Martinova furenga, s katero bodo obnovili tradicijo prevoza novega vina s konjsko vprego v vas. Kočija s sodi bo krenila od Kaučevih orehov v vas ob glasbeni spremljavi harmonikarjev sežanskega društva Kraška harmonika. V takem, veselem vzdušju bo potekalo nagrajevanje udeležencev otroškega ex-temporeja, zvečer pa bo v šotoru spet zadonela mlada glasba. Jutri bodo prišli na račun ljubitelji dobrih, pristnih, domačih proizvodov. Na sporedu bo predstavitev vodnika Tradicionalni proizvodi tržaške pokrajine, ki se je bodo med drugimi udeležili in na njej sodelovali predsednik tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti, izvedenka za kraško kuhinjo in njene spe-cialitete Vesna Guštin, direktor pokrajinskega odborništva za kmetijstvo Roberto Cuzzi in strokovni sodelavec Kmečke zveze Mario Gre-gorič. Domači proizvodi bodo v torek, na martinovo, vabili domačine in goste s stojnic članov Kmečke zveze. Predstavilo se jih bo deset, ponujali bodo novo vino in druge domače dobrote. Osrednja počastitev vaškega patrona pa bo popoldne, ko bo tržaški škof Evgen Ravignani daroval slovesno mašo. / TRST Nedelja, 9. novembra 2008 7 ŠOLSTVO - Ob 60. obletnici nastanka klasičnega liceja Franceta Prešerna Prva generacija »klasikov« obiskala današnje dijake Spomin na ravnateljico Nado Pertot, ki je bistveno pripomogla k ustanovitvi gimnazije Klasični licej je »kot mana« za medicino, je izredna podlaga za študiranje drugih jezikov in prispeva sploh k izrednemu razgibavanju možganov, ki te pospremi celo življenje. Razčlenjevanje in analiza stavkov v latinščini oz. grščini, ki privede naposled do smiselnega rezultata s konkretnim pomenom, pripravi namreč »klasika«, da bo znal v življenju globoko razmišljati in kljubovati vsaki težavi. Tako so dijaki in dijakinje prve generacije klasičnega liceja Franceta Prešerna odgovorili na vprašanja o pomenu obiskovanja te šole, ki so jim ga po 60 letih postavili včeraj današnji dijaki in dijakinje li-ceja. Minilo je namreč 60 let od tistega 16. oktobra leta 1948, ko so Marija Raunik, Erika Pojavnik Zupančič, Ines Tence Kost-napfel, Marta Legiša, Anica Šturm Zabkar, Dušan Gruden, Milan Gregorič, Leander Cunja in Aleksander Saša Martelanc prvič prestopili prag slovenskega klasičnega li-ceja Franceta Prešerna, ki je bil takrat v Ul. Lazzaretto vecchio št. 9, točneje v drugem nadstropju, kot se tega spominjajo sami nekdanji dijaki. Slednji so včeraj dopoldne obiskali klasični licej in se pogovorili z današnjimi dijaki. To je bila tudi prva izmed pobud, ki jih pripravljajo na liceju Franceta Prešerna ob 60-letnici začetka delovanja klasične gimnazije, ki je zaživela jeseni leta 1948 s prvim razredom oz. četrto višjo gimnazijo. Na liceju se za to priložnost niso odločili za veliko proslavo, ampak za vrsto pobud, s katerimi bodo počastili ta pomemben okrogli jubilej. Včeraj so nekdanji dijaki in dijakinje podali svoje spomine na dijaška leta in takratne okoliščine. Decembra je v načrtu objava krajše raziskave o delovanju klasičnega oddelka liceja Prešeren, v februarju pa bo tudi Prešernova proslava v znamenju 60. obletnice. Na klasičnem liceju je medtem na ogled razstava, ki jo je ob 50. obletnici pripravila prof. Marta Ivašič. Sicer so dijaki na podlagi zelo zanimivih pričevanj izvedeli, kako je klasični licej v tistem obdobju kljub protislovenski gonji sploh nastal in v kakšnih razmerah so ga obiskovali. Bilo je to srečanje, na katerem je prišlo do izraza, kako je znala slovenska šola kljubovati zelo težkim razmeram in se znala v njih tudi razvijati. Zato je upravičeno prepričanje, da bo znala preživeti tudi zdajšnje zelo razburkano obdobje. »Stari« dijaki so bili namreč sila borbeni in so danes blizu dijakom, ki protestirajo proti napovedanim ukrepom italijanske vlade. Veliko zaslugo za nastanek klasičnega liceja ima nedvomno prof. Nada Dijaki in dijakinje klasičnega liceja Franceta Prešerna so pozorno prisluhnili pričevanjem prve generacije »klasikov«. Spodaj: Nekdanjim dijakom so tudi izročili priložnostno darilo kroma Pertot, ki so se je po uvodnem govoru ravnateljice Loredane Guštin spomnili z enominutnim molkom. Anglo-ameriška zavezniška vojaška uprava je takrat pristala na odprtje klasičnega liceja, a pod pogojem, da je vsaj 12 vpisanih. Prof. Pertoto-va, so spomnili, je v ta namen - uspešno -prepričevala mlade, da se vpišejo na klasični licej. Kasnejša ravnateljica na liceju F. Prešerna, je povedala Guštinova, je tako tik pred iztekom vpisnega roka leta 1948 s svojo vztrajnostjo in prepričeval-nostjo bistveno pripomogla k temu, da se je v takratni prvi letnik slovenske klasične gimnazije vpisalo zadostno število ljudi. Toda v ozadju so bili tudi drugi pomembni razlogi. Brez klasičnega liceja bi bila za slovenske dijake zaprta vrata pomembnih fakultet, kot sta medicinska ali pravna, je opozoril pobudnik srečanja Martelanc. Slovenci se ne bi skratka izobraževali na nekaterih pomembnih področjih. Zato so nekateri Italijani tudi izvajali močan pritisk proti ustanovitvi klasičnega liceja in skušali preprečiti, da bi slovenski naraščaj študiral. Nekateri so skušali zaveznikom celo dopovedati, da v Trstu ni bilo avtohtonih Slovencev, ampak da je šlo za potomce tistih, ki so gradili južno železnico. Njihovi sinovi danes prav tako razlagajo, da v Reziji ni Slovencev, je dodal Martelanc. Takratna klima je torej po 60 letih v nekaterih krogih še prisotna. Vendar časi so k sreči drugačni. Aljoša Gašperlin Schumann in Schubert ob Schillerjevem dnevu Kulturno združenje Friedrich Schiller priredi danes ob 18. uri v Beethovnovi dvorani v Ul. Coroneo 15 Schillerjev dan, v okviru katerega bodo izvedli najlepše Schumanno-ve in Schubertove skladbe za glas. Sodelovali bodo ženska pevska skupina zbora Cappella civica, ki jo bo vodil Marco Sofianopulo ob klavirski spremljavi Corrada Gulina. Nova sezona Koncertnega društva Tržaško koncertno društvo začenja jutri svojo sezono 2008-2009. V gledališču Rossetti bo nastopil sim-gonični orkester Furlanije-Julijske krajine, ki bo pod vodstvom Alda Ceccata izvedel skladbe Victorja de Cabate, Johannesa Brahmsa in Antonina Dvoržaka. Solist bo violinist Marco Rizzi Unija Istranov žaluje Unija Istranov obvešča, da bo jutri, 10. novembra sedež organizacije zaprt »zaradi žalovanja« ob 33-le-tnici podpisa Osimskega sporazuma. Vse kulturne dejavnosti Svobodne istrske pokrajine bodo zato ukinjene. Drama Thomasa Barnharda od torka v Rossettiju V gledališču Rossetti bodo v torek, 11. novembra uprizorili delo Thomasa Bernharda Ritter/Dene/Voss v režiji Piera Maccarinellija. Nastopajo Massimo Popolizio, Maria Paiato in Manuela Mandracchia. Začetek ob 20.30, ponovitve do nedelje, 16. novembra. Prometni načrt za Sv. Alojzij V torek, 11. novembra bo v krožku Acli pri Sv. Alojziju v Ul. Alde-gardi 15 javna skupščina, na kateri bodo predstavili krajanom načrt o prometnem preustroju na območju Sv. Alojzija. Začetek ob 18. Srečanje o preganjanju kristjanov po svetu Kulturni center msgr. Lorenzo Bel-lomi prireja v sredo, 11. novembra v prostorih hotela Jolly na Korzu Cavour 7 srečanje na temo Kri ja-gnjeta. O preganjanju kristjanov na Bližnjem vzhodu in po svetu bo govoril posebni dpisnik tednika Tempi Rodolfo Casadei. Začetek ob 18. LONJER - V Športno-kulturnem centru prireditev »v čast« šolskega poslopja na Katinari »Pozdravili« prenovljeno šolo Nastopi domačih osnovnošolcev, malčkov otroškega vrtca in nižješolcev - Slovenski konzul Humar podaril šoli Frana Milčinskega slovensko zastavo Na Katinari in v Lonjerju so ponosni na svojo šolo, po Franu Milčinskem poimenovano. Pred začetkom letošnjega šolskega leta so v obnovljenem šolskem poslopju priredili krajšo svečanost, ki so se je udeležili predstavniki krajevnih oblasti, včeraj pa so hoteli učitelji, učenci in njihovi starši proslaviti vrnitev v nove prostore v širšem, domačem krogu. Tako je bila prireditev v lonjerskem Športno-kulturnem centru izraz pristnosti, ljubkosti, domačnosti in predvsem ljubezni do svojega šolskega središča. Osnovnošolcem v novih šolskih majicah, dar Združenja staršev, so se tokrat -kot že mnogokrat doslej - pridružili otroci lonjerskega vrtca in dijaki katinarskega oddelka nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda. Malčki so zapeli pesmici o Muci Ma-ci in Ko si srečen. Šolski zbor nižješolcev je pod vodstvom prof. Rosande Kralj in ob glasbeni spremljavi nekaterih dijakov zapel vrsto pesmi iz slovenske in svetovne glasbene zakladnice. Prvošolčki so številno občinstvo seznanili s svojimi prvimi vtisi o šoli, starejši, že rutinirani učenci pa so izne- sli nekaj utrinkov in misli o katinarski šoli, pri čemer so se oprli na Zgodbo o kati-narski šoli, ki jo je pred nekaj leti napisala Katja Kjuder. Osnovnošolska folklorna skupina je zaplesala odrsko postavitev Prvič na morju, šolski zbor pa je pod vodstvom »bivšega učenca« Manuela Purger-ja in ob klavirski spremljavi »bivše učenke« Nike Nadlišek zapel vrsto pesmi Miroslava Košute, ki jih je uglasbila prof. Dina Slama. Na katinarski šoli imajo pesnika iz Križa v čislih, saj je prav Košuta daljnega leta 1972 podelil prve bralne značke takratnim katinarsko-lonjerskim učencem. Bučen aplavz je pozdravil darilo, ki ga je šoli prinesel slovenski konzul v Trstu Božidar Humar: slovensko zastavo. Prav tako pa so prisotni pozdravili učiteljice, ki so s svojim prizadevnim delom in trudom krojile zgodovino katinarske šole: Frido Va-letič, Maro Kalan, Marto Sancin, Marto Košuta in Lilijano Švara. Prireditev je lepo združila šolski in vaški živelj s Katinare in iz Lonjerja, v dokaz tesne povezanosti med domačini in njihovo, sedaj prenovljeno šolo. Slovenski konzul Božidar Humar je prinesel katinarski šoli v dar slovensko zastavo kroma 8 Nedelja, 9. novembra 2008 TRST / Z leve proti desni predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, Daniele Terzoli in Lorenzo Bertuzzi kroma Chronicles, škotski The Dead Outside, francoski Eden Log, ruski Novaja Zemlja, špansko-čilski Santos in španski Tres Dias. Tu je še 15 filmov bolj ali manj znanih režiserjev, med drugimi omenimo mehiški El Orfanato (r. Juan Antonio Bayona), srbski Carlston za Ognjenku (r. Uroš Stojanovic) in Encounters at the End of the World režiserskega velikana Wer-nerja Herzoga. V četrtek zvečer pa bo na vrsti Palčičev Prehod (Transition), ki so ga posneli v Trstu in Ljubljani. Slovenski film predstavljajo v sodelovanju z Alpe Adria Cinema - Trieste Film Festivalom. Dogodkov je na sporedu še veliko, zanimiva bosta tudi filma s »heavy metal predznakom« Chemical Wedding in Dark Floors. Prvega je režiral Julian Doyle, napisal pa pevec skupine Iron Maiden Bruce Dickinson. Glavni junak je temačni Aleister Crowley, ustanovitelj sodobnega okultizma in morda tudi satanizma. V srhljivki Dark Floors pa nastopajo člani finske skupine Lordi. Od torka zvečer bo torej čas za domišljijo, spektakularne posnetke in potovanja v nenavadne svetove. Festivalski program je na voljo v Cinecityju in na spletni strani www.scienceplusfiction.org. Posamezna vstopnica stane 4 evre, z 20 evri pa si zagotovimo pravico do ogleda vseh filmov, katalog in torbo (za študente velja znižana cena 15 evrov). Pred blagajnami se navadno ustvarjajo daljše vrste: gledalci pa lahko dvignejo vstopnico že eno uro pred začetkom filma. (af) UNIVERZA - Za akademsko leto 2008-2009 Sklad Sergij Tončič razpisuje tri štipendije SVET FILMA - Predstavitev mednarodnega festivala Scienceplusfiction Intenzivni teden znanstvene fantastike V Cinecityju od torka do nedelje - Na seznamu tudi film Borisa Palčiča Prehod Ljubitelji posebnega žanra, ki prepušča na filmskem platnu prosto pot naj-bujnejši domišljiji scenaristov, režiserjev in ostalih ustvarjalcev sedme umetnosti, pogosto pa izhaja iz vizionarskih stvaritev velikih piscev, si že manejo roke. Začenja se namreč deveta izvedba mednarodnega filmskega festivala znanstvene fantastike Scienceplusfiction, ki bo od 11. do 16. novembra (od torka do nedelje) zasedla ki-nodvorane Cinecityja. Festival prireja center La Cappella Underground v sodelovanju z Deželo FJK, Pokrajino Trst, Tržaško trgovinsko zbornico, Občino Trst, Ministrstvom za kulturo in Univerzo v Trstu. Na včerajšnji predstavitvi v kavarni Tommaseo sta med drugimi spregovorila predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, ki je napovedala, da se bo Trst kmalu ponašal z Domom filma, ter Antonio Paoletti, ki je festivalu potrdil zvestobo Trgovinske zbornice. Zelo bogato filmsko ponudbo sta nato podrobno opisala koordinatorja festivala Daniele Terzo-li in Lorenzo Bertuzzi. Kot običajno predstavlja jedro prireditve sekcija Neon z vrsto filmov, ki jih v Italiji še nismo videli. Med temi je prvič tudi slovenski film, celoveče-rec Borisa Palčiča Prehod. Enako zanimivi bodo evropski kratkometražni filmi, retrospektiva o francoski znanstveni fantastiki zadnjih 15 let in ostali dogodki. Nagrado za življenjsko delo bodo letos podelili velemojstru posebnih efektov Rayu Har-ryhausnu. Avtor filma Argonavti je s svojimi intuicijami, začenši z izumom tehnike »stop-motion«, v 50., 60. in 70. letih korenito preoblikoval znanstveno fantastiko in navdahnil celo generacijo režiserjev - od Georgea Lucasa in Stevena Spielberga do Petra Jacksona in Joeja Danteja. Harryhausen se bo v soboto dopoldne povezal s Trstom z videokonferenco iz Londona. Uvodni dogodek bo torkova italijanska predpremiera filma Death Race (r. Paul W. S. Anderson): gre za posodobitev produkcije Rogerja Cormana iz 70. let. Sredo zvečer pa bo zaznamoval Kubrickov 2001: Odiseja v vesolju. Pred ogledom se bodo o mojstrovini pogovarjali izvedenci Lorenzo Codelli, Giuseppe Lippi, Fabio Pagan, Andrea Bernagozzi in Michel Ciment, največji Kubrickov biograf. Žirija (predseduje ji pisatelj Lucius Shepard) bo med tednom izbirala najlepši celovečerec v tekmovalnem delu sekcije Neon. Za nagrado Asteroid se poteguje osem mladih režiserjev. Tržaška prireditev je namreč dobra odskočna deska za nadebudne ustvarjalce, ki bi želeli zaplavati v tokove velikih svetovnih festivalov. Na spisku so belgijski Artefacts, ameriška Chrysalis in The Mutant TRST - Danes Slovenska hvaležnica v stolnici Na Tržaškem bo danes maša hvaležnica za Slovence. Maša bo v posameznih župnijah dopoldne, medtem ko bo skupna hvaležnica popoldne ob 16. uri v stolnici sv. Justa pod geslom »Človek seje, Bog pa daje rast«. Zahvalno bogoslužje bo ob somaševanju slovenskih duhovnikov vodil tržaški škof Ev-gen Ravignani. Poleg združenih cerkvenih pevskih zborov ZCPZ bosta pri mašni daritvi sodelovala še OPZ Kraški cvet in pevska skupina slovenske zamejske skavtske organizacije SZSO. K že tradicionalnemu slavju so kot vsako leto vabljeni še zlasti skavti in skavtinje, naše narodne noše in prinašalci darov. Pred mašo in po njej pa bo tudi letos praznično pritrkovanje s stolniškimi zvonovi. Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič razpisuje natečaj za dodelitev štipendij za akademsko leto 2008/2009: 1. štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta visokošolskih zavodov, ki se izobražuje za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) ter morebitno dokumentacijo o izkušnjah pri delu z otroki in o opravljenih izpopolnjevalnih tečajih. 2. štipendijo v znesku 1500 € za diplomantko - diplomanta, ki pridobiva specializacijo za poučevanje na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furla-niji Julijski krajini po podiplomskem programu SSIS; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o opravljenih izpitih na dodiplomskem študiju, potrdilo o vpisu v drugi letnik in morebitno dokumentacijo o doseženih priznanjih. 3. štipendijo v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodi- plomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji - štipendijo Sklad podeljuje v sodelovanju z zvezo ZSŠDI; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) ter morebitno dokumentacijo o delovnih izkušnjah na športnem področju v sodelovanju z društvi, ki jih zastopa ZSŠDI. V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ali biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini. Interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov; navedejo naj tudi podatke o drugih prejetih štipendijah. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici do najkasneje 21. novembra na sledeči naslov: SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD "SERGIJ TONČIČ', Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst. Za dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na člana odbora Iztoka Pečarja (iztok.pecar@gmail.com) in Barbaro Zlobec (barbara_zlobec@hot-mail.com). ŠOLSTVO - Ob novembrskih praznikih Učenci NSŠ Kosovela so počastili spomin padlih Ob novembrskih praznikih se učenci openske nižje srednje šole S. Kosovela vsako leto spomnijo padlih v času fašizma in druge svetovne vojne. Tako so učenci prvih razredov obiskali opensko strelišče. Druga razreda sta v spremstvu zgodovinarja Mi- lana Pahorja počastila spomin bazoviških junakov na bazovski gmajni, učenci tretjih razredov pa so obiskali Rižarno. Avtomobil podrl kolesarja sredi predora V predoru, ki povezuje Seneni trg (ali Trg Foraggi) z Ul. Baiamon-ti in Istrsko ulico, se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča. Okrog 18. ure je avtomobil, ki je vozil v smeri proti Ul. Baiamonti, trčil v kolo. Kolesar se je pri padcu nekoliko poškodoval. Posegli so služba 118, karabinjerji in mestni redarji, promet pa je se je sprostil kmalu po nesreči. Kolesarja so zadržali na opazovanju v katinarski bolnišnici. Tečaji slovenskega jezika Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je odprto vpisovanje na začetne tečaje slovenskega jezika. Tečaji se bodo začeli sredi novembra, potekali bodo dvakrat tedensko v popoldanskih ali večernih urah. Vse informacije posredujejo na sedeži ustanove v Ul. Valdirivo 30, 2. nadstropje od 17. do 19. ure; tel. št. 040/761470 Zaprt odsek Ul. Porta Ul. Porta bo od jutri zaprta za promet, in sicer na odseku od Ul. Rossetti do hišne številke 26, zaradi del na vodovodnem, plinskem in električnem omrežju. Obenem bodo ta odsek ceste na novo tlakovali. Tržaška občina je odredila prepoved parkiranja na obeh straneh ceste tega odseka do konca del, to je predvidoma do 20. decembra letos. O prometu v Škedju Rojanu in na Proseku V kavarni Tommaseo na istoimenskem trgu bo predsednik tržaške občinske komisije za ur-banistiko in promet Roberto Sas-co z rajonskimi svetniki UD C razpravljal o vprašanjih prometa v Škednju, Rojanu in na Proseku. Bergmanov Sedmi pečat v krožku Chaplin Filmski krožek Charlie Chaplin se bo v četrtek, 13. novembra v Ljudskem domu Giorgio Cancia-ni v Ul. Masaccio 24 spomnil velikega švedskega režiserja Ing-marja Bergmana s predvajanjem enega od njegovih najbolj znanih filmov, Sedmi pečat. Film iz leta 1957 je bil predstavljen na 10. filmskem festivalu v Cannesu in prejel posebno nagrado žirije. Začetek ob 20.30. Razstava skulptur Franca Tenceta V Ljudskem domu Giorgio Can-ciani v Ul. Masaccio 24 bo filmski krožek Charlie Chaplin ob ciklusu indijskih in iranskih filmov z naslovom Vzhod in drugo priredil razstavo skulptur in slik na kamen umetnika Franca Tenceta. Razstavo bodo odprli v petek, 14. novembra, ob 18.30, predstavil pa jo bo slikar in pisatelj Ugo Pierri. Master o dejavnostih na Balkanu Jutri zapade rok za vpis na sedmi master tečaj z naslovom Načrtovanje in upravljanje dejavnosti za sodelovanje in izobraževanje v srednjevzhodni Evropi in na Balkanu. Master tečaj prirejata univerzi v Padovi in v Trstu v sodelovanju z zavodom Jaques Maritain. Naster bo potekal marca 2009 v univerzitetnem kampu v Portogruaru, trajal bo šest mesecev s predavanji, laboratorijskim delom in delovno prakso za skupnih 500 ur. Vse informacije posreduje koordinator masterja Gian Matteo Apuzzo, tel. št. 0421/760323. / TRST Nedelja, 9. novembra 2008 9 KULTURA - Komorna glasba na starih glasbilih Danes prvi iz niza Koncertov repatice Nastopila bo skupina Nova Academia v Luteranski cerkvi Z leve Stefano Casaccia, Rosita Ippolito, Marianna Prizzon in Nicola Lamon Zvezda repatica bo tudi letos pospremila ljubitelje baročne glasbe do praznikov s koncerti komorne glasbe na starih glasbilih. Društvo Nova Academia in njegov umetniški vodja Stefano Casaccia sta predstavila program letošnje izvedbe, katere vezna tema bo glasba v Benetkah in Neaplju. Koncerti bodo skušali prikazati spe-cifike, a tudi stične točke baročnih glasbenih prestolnic v Italiji z izvedbami mladih izvajalcev. Prvi koncert bo na sporedu danes (nedelja, 9. novembra) v Luteranski cerkvi v Trstu. Instrumentalna skupina Nova Academia s sodelovanjem pevke Marianne Prizzon bo predstavila program kantat in simfonij beneških in neapeljskih avtorjev. Različne strune bodo zaigrale v nedeljo, 23. novembra, ko bo trio Inchordis izvedel program o uporabi lombardijske in neapeljske mandoline v baročnem času. V nedeljo, 8.decembra, bo tržaška skupina Terg antiqua nadaljevala v tem duhu z vrsto koncertov za mandolino, kljunasto flavto in godala. Posebnosti programa bosta sonata Domenica Galla, ki so jo pripisali Pergole-siju in koncert, ki ga je priznani skladatelj Johann Adolf Hasse napisal za ženo, pevko in instru-mentalistko Faustino Bordoni. V zadnjem koncertu niza bo trio Trieste Musica širil vezno temo v prostor in čas, saj bo segel do praga zgodnje Romantike in od Neaplja do nemškega sveta. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 17.00 razen zadnjega, ki bo na sporedu eno uro kasneje. ROP DSI - Jutri predava dr. Vesna Mikolič Slovensko-italijanska jezikovna prepletanja Gostja ponedeljkovega srečanja v Društvu slovenskih izobražencev bo doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, s predavanjem »Slovensko-italijanska jezikovna prepletanja ali zakaj bi se v globalni družbi sploh še učili manjšinskih jezikov.« V času, ko se Evropa in svet povezujeta, je soočanje in medsebojno razumevanje različnih kultur nujno za delovanje sodobne družbe. Postavlja pa se vprašanje, ali se v tem smislu dovolj »izkoriščajo« modeli takšnih intenzivnih kulturnih in jezikovnih stikov, ki se ponujajo v obmejnih in večkulturnih okoljih. Na eni strani se lahko ljudje, ki živijo na takšnih območjih, čutijo privilegirane, saj jih vsakodnevno soočanje z več kulturami že od nekdaj sili v spoznavanje različnih kultur in jezikov, po drugi strani pa smo tako na lokalni kot nacionalni ravni priča poskusom pragmatičnega ali nacionalističnega poenostavljanja družbenega delovanja v večkulturnih prostorih. Tako bomo v predavanju in pogovoru poskušali ugotoviti, kakšne so bile v preteklosti in kakšne so danes možnosti za sodelovanje v prostoru ob slovensko-ita-lijanski meji, kjer gre za področje stika pretežno romanskih in slovanskih kultur. Poseben poudarek bo namenjen dosedanjim izkušnjam in prihodnjim možnostim na področju učenja slovenskega in italijanskega jezika kot drugega/tujega jezika v tem prostoru. Večer bo v Peterlino-vi dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu. Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KLUB - V torek predstavitev dveh novosti založbe Sanje Zeleni Papagaji Gina Strade in Umor pod K2 Dušana Jelinčiča V okviru rednega delovanja Slovenskega kluba v Trstu se nam v torek, 11. t.m., obeta posebno bogat večer. Prvič v zamejstvu bomo namreč predstavili prodorno založbo Sanje (kot smo že pred časom Študentsko založbo iz Ljubljane s knjižnim programom Bele-trina in pa mariborsko Litero) ter dve knjigi, ki sta pravkar izšli pri Sanjah in ki imata neposredno povezavo z našo stvarnostjo: slovenski prevod znamenite svetovne uspešnice ustanovitelja Emergencyja, kirurga Gina Strade, Pap-pagalli verdi z naslovom Zeleni papagaji - kronika vojnega kirurga v odličnem prevodu profesorice in prevajalke Alenke Možine, ter drugo dopolnjeno izdajo romana Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Ljubljanska založba Sanje ima v slovenskem založniškem obzorju posebno ter nadvse pomembno in predvsem samosvoje mesto. Založba tankočutno in z intelektualno natančnostjo izbira vsak objavljen naslov, posveča pa se predvsem tistim knjigam z vsega sveta, ki so tako ali drugače posebne, socialno, družbeno in politično angažirane ter predvsem aktualne. Tako moramo ome- niti zbirko Dokumenta - dokumenti našega časa, h kateri spada knjiga Gina Strade, v okviru katere so pred kratkim širom po Sloveniji predstavili knjigo Ba-racka Obame Pogum za upanje z uvodno besedo Milana Kučana, Bolivijski dnevnik največjega revolucionarja modernega časa Ernesta Che Guevare, Zadnje Zapise Ane Politkovske in še bi lahko naštevali. Novosti založbe Sanje, ki med drugim prireja znameniti poletni festival Sanje in ki predstavlja uresničenje sanj njihovega ustanovitelja in direktorja Roka Zavrtanika, so še mnoge: od romanov afriških avtorjev do knjig za otroke, mimo Frana Milčinskega -Ježka pa do večnih Bartola in seveda Prešerna, ne zanemarjajoč izredno kvalitetno vsestransko glasbeno ponudbo. Zelene papagaje Gina Strade ni potreba posebej predstavljati. Naj zadostuje podatek, da je knjiga v Italiji doživela preko trideset ponatisov in da je bila prevedena v preko štirideset svetovnih jezikov, opisuje pa pretresljive izkušnje kirurga Gina Strade iz Milana, ki se je odločil, da bo povsod tam, kjer divja vojna, zdravil njene žrtve, predvsem otroke. Knjiga opisuje kirurgove izkušnje v Iraku, bivši Jugoslaviji, Pakistanu, Sudanu, Somaliji, Etiopiji, Peruju, Gibuti-ju, Afganistanu in še drugod. Kaj pa sploh so zeleni papagaji? Gre za protipehotne mine, ki jih je kaka posebno cinično kriminalna inteligenca zgradila nalašč tako, da so podobne jeklenim ptičem, nekakšnim zelenim papagajem, in da torej meljejo žrtve predvsem med otroki, saj jih vedno zamenjujejo za igrače. Na torkovem večeru bodo naposled še predstavili drugo prenovljeno in prirejeno izdajo nadvse uspešnega romana - kriminalke Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Knjiga je prvič izšla pri koprski založbi Lipa leta 2000, a je takoj pošla. Ker pa bralci še po tolikih letih sprašujejo po njej, se je založba odločila za ponatis. Večer bodo sooblikovali direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, urednica in pesnica Tjaša Koprivec, pisatelj in pisec uvodne besede Zelenih papagajev Dušan Jelinčič ter prevajalka uspešnice Gina Strade Alenka Možina. Na večeru bodo seveda na prodajo odjemalcem predstavljene knjige. Skratka, obeta se nam res ... sanjski večer. 0BCINA DOLINA, s sodelovanjem i/v,i Združenja klubov alkoholikov v obravnavi (ACAT), prireja: posvet na temo »Promocija in zaščita našega zdravja* Predaval bo: prof. Sergio Cecchi v ČETRTEK, 13. NOVEMBRA, ob 18.00 uri v dvorani občinskega sveta Včeraj danes Danes, NEDELJA, 9. novembra 2008 TEODOR Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 14.26 in zatone ob 2.28. Jutri, PONEDELJEK, 10. novembra 2008 ANDREJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,1 stopinje C, zračni tlak 1022 mb raste, veter 3 km na uro sever, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,7 stopinje C. OKLICI: Eduardo Alberto Nico in Selene Lilian Garcia, Maurizio Osmo in Giulia-na Longo, Luca Baolini in Raffaella Frin-zi, Fabio Cosciani in Cristina Urbani, Mauro Melato in Clara Rizzardi. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Au Kino [I] Lekarne Nedelja, 9. novembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 235340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040) Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Quantum of solace«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »La clas-se«. CINECITY - 10.45, 11.00, 12.50, 13.25, 15.00, 15.30, 17.00, 17.40, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 10.45, 11.00, 13.15, 14.40, 15.30, 16.50, 17.50, 19.00, 20.00, 21.30 »High school musical 3: Senior year«; 16.35, 20.25, 22.20 »Giu al Nord«; 14.40, 17.15, 22.05 »Pride and glory«; 16.00, 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; 10.45, 14.40, 18.30, 22.10 »Tropic thunder«; 11.00, 13.30, 15.30, 17.40, 20.00 »Wall-E«; 12.45, 20.00, 22.10 »Mamma mia!«; 11.00 »Kung fu Panda«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »Quel che resta di mio marito«; 18.00 »La banda Baader Meinhof«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo fare«; 11.00, 15.30 »Donkey xote«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 14.30, 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15, 16.45 »Wall-E«; 18.15, 20.15, 22.15 »The burning plain«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 »Divjakinja«; 14.10, 16.20, 19.00, 21.20, »Kvantum sočutja«; 19.10, 21.10 »Nevarnost v Bangkoku«; 13.30, 15.20, 17.10 »Muhice osvajajo Luno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.10, 16.15, 17.00, 18.50, 20.40 »High School Musical«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu al Nord«; Dvorana 4: 18.00, 19.30, 22.30 »Un gioco da ragazze«; 11.00, 14.30, 21.00, 22.20 »Wall-E«. SUPER - 18.00, 20.15 »Pride and glory«; 16.15, 22.15 »Tropic thunder«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.45, 20.00, 22.10 »Quantum of sola-ce«; Dvorana 2: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »High School Musical«; Dvorana 3: 16.00, 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain«; Dvorana 4: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Giu al Nord«; Dvorana 5: 15.45, 17.45, 20.00, 22.10 »Pride and glory«. J julia viiii&i Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 sob: 9.00-12.30 NAŠA BODOČA POTOVANJA BOŽIČNI SEJMI Božični čar v Candelari, Macerati Feltri in Urbinu..........06.12. - Graz - Adventni koncert v operni hiši.............................06.12. - Bad Ischl in Salzburška jezera.......................................07.12. - Sejmi v Gornjem Poadižju in v Innsbrucku.......................\ 212- NOVO LETO ' ' St. Petersburg...............................................................29.12. ■ Budimpešta...................................................................30.12. - Cerkveniška obala: Opatija, Reka, Krk in Pula.................30.12. - London..........................................................................30.12. ■ Terme 3000 z izleti v Maribor in Mursko Soboto.............31 12 - ENODNEVNI IZLETI Ferrara, ogled razstave "TURNER E L'lTALIA".............................. BOŽIČNI SEJMI Salzburg, Ljubljana.............................................................. Klagenfurt in Villach, Salzburg........................................... Magic Winter v Gardalandu!............................................... 08.12. 08.12. 09.12. 14.12. 01.01. 02.01. 01.01. 03.01. 02.01. 23.11. 06.12. 13.12. 28.12. a> > i» D C N O O. I» 10 Nedelja, 9. novembra 2008 TRST ™ ÍVLZA vi^ h^ECK-V vabi na predstavitev iMartmovefaenge« DANES, 9. novembra 2008 s pričetkom ob 14.30 na Kržadi pred osmico Godbenega društva in se bo odvijala po vaških ulicah vinske ponudbe. Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, ki je znan pod imenom »furenga«, bo spremljala skupina kraških harmonikašev. Pred »furengo« pa bo vozila kočija z uglednimi gosti in kralj ico terana. Povezoval bo: Peter Verč Sodelujejo: Rajonski svet za Zahodni Kras, Mladinski Krožek Prosek Kontovel, Furmana: Stojan Skok in Mirko Višnjevec, Godbeno društvo - Prosek, MPZ Vasilij Mirk, NK Primorje, KD »KraSka harmonika« - Sežana, Odbor za loCeno upravljanje jusarskega premoženja - Prosek, Društvena gostilna - Prosek, Gostilna Lukša (ex Lokanda), Gostilna al Cavallino - pri Konjičku, Gostilna Dolenc, osmice Godbenega društva, NK Primorje, »V kutu« ter Bazar - Prosek Dobrodošli na obuditveni predstavitvi tega lepega običaja naših prednikov. Pobudo je omogočila Avtonomna dežela Furlanija Julijska Krajina. Pokroviteljstvo je zagotovila Občina Trst. abonmajska sezona Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Die tochter der luft igra po španskem izvirniku Caiderdna de ia Barca Režiser Janusz KIČA Produkcija Slovenskega stalnega gledališča v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad, Teatri a teatra-Trst, Primorski poletni festival - Koper SLOVENSKA PRAIZVEDBA V glavni vlogi SILVA ČUŠIN, dobitnica Borštnikovega prstana. Ob njej: IVO BARIŠIČ, PRIMOŽ FORTE, ROMEO GREBENŠEK, BRANE GRUBAR, LARA KOMAR, DANIJEL MALALAN, NIKLA PETRUŠKA PANIZON, JANKO PETROVEC, PRIMOŽ PIRNAT,ALEŠVALIČ. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Nedelja, 9.novembra ob 16.00 RED C, varstvo otrok Petek, 14.novembra ob 20.30 RED F Četrtek, 27.novembra ob 19.30 RED K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok Sobota, 29.novembra ob 20.30 RED T, italijanski nadnapisi Infoinpredprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it ¿1 Čestitke Jutri 10. novembra prznuje svoj 70. rojstni dan naša draga nona MARIJA iz Barkovelj. Iz srca ji želimo še veliko let z nami, polnih veselja, zdravja in sreče. Karin, Sara, Robert, Dario in Anita. Jutri bo slavila 70-letnico rojstva MARIJA MOSETTI. SKD Bar-kovlje ji vošči iz vsega srca, ji želi veliko zdravja in družinskega veselja. Zahvaljuje se ji za nesebično pomoč ob raznih prilikah. Naj se sliši, naj se zna, da moja nona okrogli rojstni dan ima. Da bi se še dolgo z mano igrala in zdrava, vesela ter srečna bila ji Julija vošči iz srca. Danes slavi 80-letnico rojstva INČIŠVAGELJ. Lepo praznovanje v Miranda in Dalči 1958 - 2008 Loterij a 8. novembra 2008 Bari 33 10 85 77 34 Cagliari 34 39 56 50 49 Firence 3 47 48 20 70 Genova 28 46 68 84 19 Milan 52 76 45 68 88 Neapelj 37 55 38 42 82 Palermo 54 66 40 24 76 Rim 31 87 41 53 81 Turin 31 19 57 42 59 Benetke 17 66 30 62 39 Nazionale 42 6 19 40 22 Super Enalotto St. 135 3 31 33 37 52 54 jolly 17 Nagradni sklad 5.287.439,16 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 35.404.612,52 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 20 dobitnikov s 5 točkami 47.781,26 € 2.734 dobitnikov s 4 točkami 349,53 € 112.845 dobitnikov s 3 točkami 16,93 € Superstar 42 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.194.531,50 € 4 dobitnikov s 4 točkami 34.953,00 € 401 dobitnikov s 3 točkami 1.693,00 € 6.617 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 43.490 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 92.751 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOVENSKI KLUB vabi v TOREK, 11. NOVEMBRA, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano (ul. S. Francesco 20) na SANJSKI VEČER z ljubljansko založbo Sanje, slovenskim prevodom uspešnice Gina Strade Zeleni papagaji in dopolnjeno izdajo Umora pod K2 Dušana Jelinčiča. Spregovorili bodo direktor založbe Rok Zavrtanik, urednica Traša Koprivec, Dušan Jelinčič in prevajalka Alenka Možina. Moč ljubezni ju je v Mavhinjah pripeljala do SO-letnice skupnega življenja. Z njima se veselijo hčere Marina, Nerina, Daniela z možem Paolom, vnuki Chiara z Lucom, Marco, Andrea ^ ter družina Paolini in vse sorodstvo _ družinskem krogu, veliko nadaljnjega veselja, zdravja in zadovoljstva ji želi SKD Barkovlje. Dragi ERIK naj bodo vse tvoje poti snežno bele in večno vesele, naj ne bo skalnatih pregrad, ne temnih noči, le dosti ljubezni, poštenosti in moči. Vse najboljše vse življenjske dni ti želijo nona Alda, nono Rado, Gaja in Niko. Kristjan in Marko sta vesela, ker sta še enega bratranca, PETRA, dobila. Staršema Luciani in Damjanu vso srečo želimo, bratu Ivanu, da bi ga lepo sprejel. Teta Martina, stric Maurizio, Zofa in Miljo. Mali Ivan je dobil bratca PETRA, staršema Luciani in Damjanu čestitamo in vso srečo želimo. Nono Boris, nona Marta, nona Klara in teta Marija iz Pivke z družino. 0 Prireditve SKD TABOR IN ZSKD - danes, 9. novembra, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, v okviru »Openskih glasbenih srečanj« koncert sopra-nistke Ilarie Zanetti, pri klavirju Tamara Ražem. Na sporedu: Rossini, Mahler, Casella, Rachmaninoff, Šo-štakovič, Britten in Walton. Vabljeni. SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v sredo, 12.novembra, ob 20.30 na predstavitev knjige Kraška hiša in arhitektura Krasa: med očarljivostjo in vsakdanom (l.spremenjena in dopolnjena izdaja). Prisotna bosta avtorja dr.Ljubo Lah in dr. Stanko Ren-čelj ter predstavnik založbe Libris; v petek, 21. novembra, ob 20.30 Poklon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Pe-tronio, sopran Veronica Vascotto, Cristina Santin- klavir in godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lupine; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje Tkšd Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »110 let rojstva prof. Ivana Rudolfa, Maistrovega borca, ti-grovca, politika in organizatorja primorskih prostovoljcev v Afriki«. O liku in delu svojega očeta bo govoril časnikar Saša Rudolf. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) v petek, 14. novembra ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 15. novembra, ob 20.30 na odprtje slikarske razstave Fulvia Cazzadorja Immaginaria. O avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena spremljava Color Trio. Razstava bo na ogled do 5.decembra na Opčinah,Pro-seška ul. 131. SKD LIPA vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v župnijsko kinodvorano v Bazovici na ogled veseloigre »Canta canta che te daro el pignol - 30 anni dopo« v izvedbi skupine »Gli amici di San Giovanni« tekst in režija Giulia-no Zannier. SKD BARKOVJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. NUDIM POMOČ STAREJŠIM OSEBAM pri gospodinjstvu in osebni negi. 00386-(0)41989038 M Izleti KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. KRUT prireja 7. in 8 decembra dvodnevni izlet »Med jaslicami in božičnimi sejmi« z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšnji Areni ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča da občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet v Padovo v četrtek, 13. novembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanje in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan - od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040-2017389). ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELJSKIH ŽENA organizira od 9. do 12. decembra izlet na Du- SV. JAKOB, NOVOGRADNJA - odgovorni, zanesljivi stranki dam v najem enosobno, mirno, klimatizirano, samoogrevano, novo opremljeno stanovanje z balkonom na morje. €550,00. Tel. 040-366286 TRŽAŠKI UPOKOJENEC lepe postave išče prosto gospo, biva-jočo na Krasu, za iskreno prijateljstvo, možnost bodočega skupnega življenja. Pogoji: poštenost, iskrenost, dober značaj. Pisati (navesti starost) na Fermo Posta Ufficio Postale Opicina C.I. AH4965411 LIKVIDACIJSKA RAZPRODAJA v trgovini Deborah v Nabrežini. 040-201049 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož. Tel. 00386-31837218 / Želiš spoznati skavte j iz mesta in Brega? Ne bo ti žal! Pridi na DAN ODPRTIH VRAT v nedeljo 16. novembra v Drago pri BAZOVICI od 9.00 dalje! Dodatne informacije 3398682139 ali jadranka@tiscali.it Bambičeva galerija vabi V SOBOTO. 15.11.2008 ob 20.30 na odprtje fotografske razstave Fulvio Cazzadon naj in v Bratislavo. Informacije in prijave na tel. št.: 040-291498 (Daria) in 040-200173 (Flavia). S Mali oglasi AVTO piaggio ligier nova, 7 let, dvo-sedežni, velik prtljažnik, motor diesel 505 kub.cm, avtomatičen, odlično stanje mehanike in karoserije, edini lastnik, 47.000 km, zadostuje vozniško dovoljenje motornih koles prodam. Tel. št.: 040-200520, v večernih urah. ODDAM takoj vseljivo in popolnoma opremljeno manjše stanovanje v Se-sljanu, v mirnem okolju in z dobro prometno povezavo, tudi za krajše obdobje. Tel. št.: 040-2036748 ali 3391114852. PRODAM po ugodni ceni dnevno sobo. Tel. št.: 040-44631. PRODAM NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE (4.000kvm) med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel. na št.: 347-6145807 ali 380-3017723. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. S Poslovni oglasi o avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena spremljava Color Trio Proseška ul. 131. Opčine TOYOTA COROLLA verso 2,2, d4d, letnik 2005, full optional, z vgrajenim navigacijskim sistemom, prevoženih 56.000 km, v odličnem stanju, prodam za 16.000,00 evrov. Tel.: 333-4872311. Id Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. NA PROSEKU u kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57/A. Tel. št.: 040-228217. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Renzo Tavčar Repen 42. Tel.: 040-327135. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišču odprla osmico. V SOŠČEVI HIŠI ima ob priliki Marti-novanja odprto OSMICO godbeno društvo Prosek. Turistične kmetije NOVI KMEČKI TURIZEM PAPA-GENO V REPNIČU je odprla Kristina Besednjak. Odprto ob petkih in sobotah od 17. ure dalje, v nedeljah od 11. ure dalje. Domača kuhinja, meso na žaru. Toplo vabljeni! 040-2296083 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB SKD Tabor inZSKD OPCINE - Prosvetni dom OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2008/2009 danes, 9. novembra ob 18. uri KONCERT sopranistke llarie Zanetti, pri klavirju Tamara Ražem Na sporedu: Rossini, Mahler, Casella, Rachmaninoff, Soštakovič, Britten in Walton. VABLJENI! Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na razstavo »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918« danes, 9. novembra, od 18. do 21. ure. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira društvo NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina danes, 9. novembra v Škerkovi hiši v Šempo-laju. Info: 349-8419497 ali noeinfo-noe@yahoo.it. KMEČKA ZVEZA vabi na »Martinovo fu-rengo« prikaz starodavnega prevoza novega vina v tovornih sodih na furmanskem vozu s konjsko vprego, ki bo danes, 9. novembra na Proseku s pri-četkom ob 14.30 na Kržadi izpred osmice Godbenega društva. SINDIKAT SPI-CGIL pri Domju (Cesta za Glinščico 58) obvešča, da nudimo strokovno pomoč ob izpolnitvi obrazca, ki ga je podjetje Enel poslalo uporabnikom prebivalcem Dolinske in Miljske Občine v katerega morajo vnesti katastrske podatke ter ga nato poslati omenjenemu podjetju. vabljeni. Tel.: 040829681. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu sporoča vsem rojakom tržaške škofije, da bo letošnja skupna »Hvalež-nica« danes, 9. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Zahvalno bogoslužje bo ob somaševanju slovenskih duhovnikov vodil tržaški škof Evgen Ravi-gnani. Poleg Združenja zbora ZCPZ bosta pri mašni daritvi sodelovala še OPZ Kraški cvet in pevska skupina SZSO. K že tradicionalnemu slavju so kot vsako leto vabljeni zlasti skavti in skavtinje, naše narodne noše in prina-šalci darov. Pred mašo in po maši pa bo tudi letos praznično pritrkovanje s stolniškimi zvonovi. VAŠKE ORGANIZACIJE v sodelovanju s KZ, Zahodnokraškim rajonskim svetom in Jusarskim odborom Prosek vabijo na Martinovanje 2008 danes, 9. novembra, ob 14. uri obuditev starodavnega običaja »Martinova Furenga« prevoz novega vina v tovornih sodih, ob 17.30 nagrajevanje ex tempore s krajšim kulturnim programom, ob 21. uri pod šotorom koncert v živo; v ponedeljek, 10. novembra ob 18. uri predstavitev vodnika »Tradicionalni proizvodi v tržaški pokrajini« v društveni gostilni na Proseku; v torek, 11. novembra od 6. do 23. ure bo pokrajinska cesta zaprta zaradi sejma, ob 16. uri v cerkvi sv. Martina slovesna sv. Maša, ki jo bo daroval škof Evgen Ravignani, ob 17.30 na dvorišču rajonskega sveta koncert kvarteta Zavoda Združenega Sveta »Boh Jazz Quartet«, ob 21. uri pod šotorom koncert Kraških Ovčarjev. Osmice: Godbeno društvo Prosek v Soščevi hiši, ŠD Primorje v sedežu na Proseku št. 2, Žarko in Vesna Bukavec »u Kutu« na Proseku št. 82. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na predavanje dekanije Filozofske fakultete Univerze na Primorskem dr. Vesne Mikolič z naslovom »Slovensko-italijanska jezikovna prepletanja ali zakaj bi se v globalni družbi sploh še učili manjšinskih jezikov«. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljke, 10. novembra, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi na zadnjo poskusno vajo, v ponedeljek, 10. novembra ob 16.15, v društvenih pro- Društvo slovenskih izobražencev vabi JUTRI na predavanje Dr. Vesne Nikolič »Zakaj bi se v globalni družbi sploh se učili manjšinskih jezikov.« Začetek ob 20.30 Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 storih v občinskem gledališču v Bo-ljuncu. Otroci od 5 do 10 let bodo vadili hip hop plese z izkušeno učiteljico Anno Settomini iz Cluba Diamante. Ne zamudite priložnosti. TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testudo.ts@gmail.com »BARVANJE NA SVILO« je naslov novega tečaja, ki bo stekel pri Krut-u dne 11. novembra 2008 ob 16.30. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040-360072. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 11. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. S. Francesco 20, na predstavitev založbe Sanje iz Ljubljane, slovenskega prevoda svetovne uspešnice kirurga Gina Strade Zeleni papagaji in druge dopolnjene izdaje romana Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Večer bodo sooblikovali direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, urednica in pesnica Tja-ša Koprivec, pisatelj Dušan Jelinčič in prevajalka Alenka Možina. Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 organizira zače-tniški tečaj fotografije, ki ga bosta vodila prof. Samo Onič in Borut Hočevar. Odvijal se bo enkrat tedensko ob sredah v večernih urah na sedežu društva, ul. San Francesco 20 in predvideva 5 -6 lekcij po 2 uri ter skupni izhod z delom na terenu. Prva lekcija bo 12. novembra ob 20. uri. Info in vpisovanje: 347-7937748 (Mirna). ONAV (Vsedržavna Organizacija Posku-ševalcev Vin) sporoča, da ANAG, Organizacija Poskuševalcev Žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu videmske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis tel. 0481/32283 Daniela Markovič ali E-mail: danie-la_onav@yahoo.com. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek Kras vabi v sredo, 12. novembra, ob 19. uri v Kanarsko hišo (I. Gruden) v Nabrežini na aktiv na temo: »Šolstvo, zdravstvo, pravice manjšine, plače, an-tifašizem, okolje, itd... , ponovno si moramo zavihati rokave«. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 13. novembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico »Ko luna praznuje rojstni dan« bo pripovedovala Ivana Terčon. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA v sodelovanju z združenjem ACAT (Associazione dei Club degli Alcolisti in Trattamento - Združenje klubov alkoholikov v obravnavi), prireja v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta posvet na temo »Promocija in zaščita našega zdravja«. Predaval bo prof. Sergio Cecc-hi. Toplo vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 13. novembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v prostorih srenjske hiše v Groča-ni. Na dnevnem redu je: izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo o dejavnosti 2006-2008, izvolitev odbora 2008-2010, program dejavnosti 20082010 in razno. Vljudno vabljeni! ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KO-LONKOVCA - Spoštovani član, cenjena članica, obveščamo Vas, da bo v pe- tek, 14. novembra, v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska ulica,124) občni zbor ob 18.30 uri v prvem sklicanju, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika občnega zbora in volilne komisije, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, predstavitev kandidatov, volitve za novi odbor, izidi volitev in razglasitev članov novega odbora, razno. Člani so na-prošeni, da pred občnim zborom pooblaščenim pokažejo člansko izkaznico (ali prosijo za duplikat). Vsak član ima lahko le eno pooblastilo. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. POSVET O PREPREČEVANJU ALKOHOLIZMA PRI MLADOSTNIKIH- Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, s prispevkom Pokrajine Trst in pokroviteljstvom Deželnega urada za šolstvo, posvet o tveganjih in učinkih uživanja in zlorabe alkoholnih pijač med mladimi, ki bo 14. novembra, od 17. ure dalje v športnem centru v Vižovljah. Sodelujejo ugledni gosti. Projekt bo predstavila Dr. Maria Antonella Celea referent projekta (Za informacije 0402017387). Toplo vabljeni starši, profesorji, vzgojitelji in vsi operaterji, ki imajo stike z mladimi. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 14. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Postojni v soboto, 15. novembra, ob 18. uri. Odhod avtobusa za koncert v Postojni iz Padrič ob 16. uri. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da so še v teku vpisovanja na začetni tečaj v standardnih in latino-ameriških plesih. Lekcije potekajo vsak ponedeljek, ob 19.30 v društveni dvorani na štadionu 1. maja za vpis lahko pokličete na tel. št. 349-7338101 ali se predstavite direktno na vaji. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na uro latino aerobike vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. V družbi koreogra-finje Mateje Juvan si boste razgibali svoje telo, se spotili, sprostili in ob prijetni glasbi naplesali. Vljudno vabljeni. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in povratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske pro-svete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v na-brežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040299632, 339-5281729). DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). SKD FRANCE PREŠEREN - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pilatesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pi-latesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informa- cije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 333-3616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene. ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom Profesorja Daria Frandoliča od 2. do 6. januarja 2009 zimski nogometni kamp »Čarobni nogomet na snegu«. Celoten pedagoški proces se bo odvijal v kulturno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in Vodnem parku v Bohinjski Bistrici. Vabljeni so otroci (fantje in punce) rojeni od leta 1994 do 2002. Za starše in druge družinske člane, ki med drugim hočejo izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni. Informacije in vpisnina na tel. št.: 335-6041844 ali mail info@juren.it. + Zapustila nas je naša draga Gabriella Semen vd. Torrisi Žalostno vest sporoča hči Martina in brat Adriano z družinama ter ostali sorodniki Pogreb bo v torek, 11. novembra, ob 9.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Trst, 9. novembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna Zbogom draga teta Gabi Aleksander in Štefan z družinama Žalovanju se pridružujeta družini Sardo in Sgubin ZAHVALA Iskreno ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Carle Malalan vd. Smotlak Prisrčna hvala zdravnikoma Jevnikar-ju in Lizzi, g. župniku Pohajaču za ganljive besede, gospem Olgi, Berti, Ko-stanci in Valeriji, pevskemu zboru Sv. Jerneja, MPZ Tabor ter bivšemu ŽPZ Tabor, darovalcem cvetja in prispevkov, soletnikom ter vsem, ki so našo drago spremili na zadnjo pot. Svojci Opčine, 9. novembra 2008 ZAHVALA Marija Požru Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala pevcem, darovalcem cvetja in osebju Doma za ostarele v Ga-žonu. Svojci ZAHVALA Pepka Škrlj vd. Furlan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Hvala Pepki Milič za prijateljsko družbo in pomoč, Ladiju Budinu za lepe besede ob slovesu in domačemu zboru za ubrano pesem. Svojci 9.11.2006 9.11.2008 Edi Kalc Dragi, vedno in povsod z nami. Z ljubeznijo tvoji najdražji t Za vedno nas je zapustila naša draga Lucia Zobec vd. Adami Žalostno vest sporočajo sin Ivo in hčerka Martina z družinama ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 12. novembra ob 10.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v boljunsko cerkev. Trst, 9. novembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine t Po dolgi bolezni je mirno zaspala naša draga mama, nona in pra- Marija Keszler vd. Floridan Žalostno vest sporočata hči Uča in sin Zdenko z družinama Od pokojnice se bomo poslovili v petek, 14. novembra ob 11.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Žalovanju se pridružujejo družine Tinta, Demšar in De Luca ^ Odšel je naš dragi Marino Sardo Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčeri Martina s Štefanom in Claudia s Carlom, priljubljena vnuka Greta in Viktor, sestra Sonja in svakinja Sonja z družinama ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 13. novembra. Od 11.00 do 13.00 bo pokojnik ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga, ob 13.30 bo sledil obred v cerkvi na Proseku. Namesto cvetja darujte za popravilo kulturnega doma na Proseku in FC Pri-morje. Prosek, Opčine, 9. novembra 2008 Žalovanju se pridružujejo družine Sosič, Repinc in Vecchiet Zbogom, dragi prijatelj Marino. Naj ti bo lahka domača zemlja. Andreina in Adriano Raffaella, Aleksander in Sebastjan Semen ter družina Sgubin se pridružujejo žalovanju svojcev ob izgubi dragega Marinota. Občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta izrekata Martini in Claudii Vlasta in Davide Sočustvujeva z vami. Katja in Giuliano Martina, ob izgubi očeta smo ti ob strani Rajevci RMV Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Martini in svojcem vsi pri Tmedia nona 208 Nedelja, 9. novembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it NOVA GORICA GORICA - Sodelovanje med goriškim univerzitetnim konzorcijem in Univerzo v Novi Gorici Obmejne univerze se skupaj Za z'msko predstavljajo na spletu Fornasir: »Trijzična spletna stran v kratkem nared« - Univerzitetna ponudba tema srečanja z deželnimi svetniki Goriška in novogoriška univerzitetna ponudba se bosta svetu predstavljali s skupno »vizitko«. Pred koncem tekočega meseca bo namreč začela delovati spletna stran, za uresničitev katere sta se dogovorili goriški univerzitetni konzorcij in Univerza v Novi Gorici. »Preko nje bodo svojo ponudbo na čezmejnem goriškem prostoru predstavljale Tržaška, Videmska in Novogoriška univerza. Pripravlja jo univerza v Novi Gorici, vsebine pa bodo na razpolago v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in angleščini. Obmejna univerzitetna stvarnost se bo torej skupno predstavljala na svetovnem spletu,« je povedal predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Nicolo Fornasir, ki je odločen zagovornik sodelovanja med tremi ustanovami. S potrebo po čezmejnem povezovanju na področju univerz soglašajo tudi deželni svetniki Roberto An-tonaz, Giorgio Brandolin, Franco Brussa, Gaetano Valenti in Roberto Marin, ki so se pred nedavnim srečali s Fornasirjem, goriškim občinskim odbornikom Antoniom Devetagom in predstavnikom Trgovinske zbornice Massimom Cicigoiem. Razprava je bila osredotočena predvsem na odnos med deželo Furlanijo-Julijsko krajino ter Tržaško in Videmsko univerzo, na potrebo po racionalizaciji ponudbe za povečanje njune kom-petitivnosti, na možnost odprtja skupne arhitekturne fakultete v Gorici ter na mednarodno razsežnost novega konferenčnega centra v ulici Alviano. »Deželni svetniki so se zavzeli za zaščito goriške univerze. Povedali so, da se bodo borili zato, da ji bo priznana pomembna vloga, ki jo ima za naše mesto,« je povedal For-nasir. Med temami pogovorov je bila tudi možnost, da bi v prihodnosti Gorica gostila še kakšno novo študijsko smer Novogoriške univerze, ki je pred dvema letoma preselila v Križno ulico Fakulteto za znanosti o okolju. »Najprej je seveda treba razčistiti, kateri so prostori, ki bi jih lahko še ponudili slovenski univerzi. Stavba v ulici Alviano, kjer ima sedež Tržaška univerza, je danes na primer še premalo izkoriščena. Morda se bo zgodilo, da bo Tržaška univerza preselila vanjo fakulteto za arhitekturo, saj le-ta v Trstu nima svojega sedeža in plačuje najemnino. V primeru, da bi se to ne zgodilo, pa bi bilo pametno začeti razmišljati na druge možnosti,« je zaključil Fornasir. (Ale) DOBERDOB - Občni zbor Sindikata slovenske šole Reforma v ospredju Ob članih sindikata tudi gostje Andreja Duhovnik, Tomaž Simčič, Peter Majcen in Marko Paulin Učinki, ki jih bo zloglasna reforma Berlusconijeve ministrice Mariestelle Gelmini imela na šole s slovenskim učim jezikom, so bile ena izmed središčnih tem občnega zbora Sindikata slovenske šole za Goriško, ki je potekal v petek v gostilni Pri Drejčetu v Doberdobu. Tradicionalnega družabnega večera se je udeležilo okrog 70 goriških šolnikov, prisotni pa so bili tudi svetovalka za slovenske šole v Italiji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič, generalni sekretar slovenske obalne sindikalne organizacije KS 90 Peter Majcen in član obalnega sindikata Marko Paulin. Tajnik Sindikata slovenske šole Jo-ško Prinčič je najprej prebral blagajniško in tajniško poročilo, v katerem je predstavil delovanje sindikata v zadnjem letu - izpostavil je predvsem postavitev obeležja Trubarju in seminar o dvojezičnosti na goriški pokrajini - ter problematiko reforme, ki ustvarja med slovenskimi šolniki veliko skrbi. Postavljata se na primer vprašanje delovnih Del udeležencev občnega zbora (zgoraj); Joško Prinčič in Peter Majcen (desno) foto karlo ferletč mest in usode nekaterih razredov, za rešitev katerih je upati, da bo pri racionalizaciji upoštevana specifika manjšinskega šolstva. Prinčič je ne nazadnje napovedal, da se bo sindikat tudi letos udeležil knjižnega sejma v Ljubljani, in sicer 28. novembra, udeleženci ekskurzije pa si bodo tudi ogledali razstavo slo- venskih impresionistov v Narodni galeriji. Kot zahteva tradicija, so tudi na letošnjem občnem zboru dodelili priznanje upokojenim članom. Grafiko zamejskih ustvarjalcev so prejeli Miroslava Braini, Mirka Bric, Majda Zavadlav, Mira Sorč, Vanda Sever in Hijacint Jussa. plažo ni denarja Če smo že včeraj ugotavljali, da bo Nova Gorica za letošnje martinovo ostala brez prireditve, moramo s podobnim podatkom postreči tudi glede prihajajočih božično-no-voletnih praznikov. Silvestrovanje na prostem sicer bo, tako kot zadnja leta ga pripravljata HIT in novogoriška mestna občina. Prazničnega decembrskega utripa pa v središču mesta skorajda ne bo začutiti: zimske plaže z drsališčem HIT letos ne bo organiziral, na krajevni skupnosti, ki je pred nekaj leti nekajkrat poskrbela za božično-novoletni sejem, pa pravijo, da ga v takšni obliki zagotovo ne bo, le redni mesečni sejem z običajno ponudbo bodo konec decembra, tako kot lani, podaljšali na tri dni. V obeh primerih so vzrok finance. Predsednik HIT-ove uprave Niko Trošt je že pred nekaj dnevi napovedal, da silvestrovanje na prostem v središču Nove Gorice bo; skupaj z občino pripravljajo »prijetno praznovanje«, je povedal. Letos pa ne bo zimske plaže, ki so jo zadnji dve leti konec decembra in še v začetku januarja pripravili v Kidričevi ulici. Zimska plaža je bila različica poletne plaže, le da so namesto peščenih površin uredili drsališče, ob njem pa izposojali drsalke, na voljo so bili tudi topli napitki in prigrizki ter zabavni program. Novogoričani vseh starosti so nanjo radi zahajali; veliko obiskovalcev je imela tudi iz sosednje Gorice in okolice. »Zimske plaže letos ne bo, ker je to kar velik zalogaj v vseh pogledih in tudi finančno,« je pojasnil Trošt. Družbo, ki se je v zadnjem času z različnimi ukrepi osredotočila predvsem na reševanje lastnih finančnih težav, je izvedba zimske plaže stala od 250 do 300 tisoč evrov. Že to poletje so se na HIT-u tudi odločili, da ne bodo organizirali poletne plaže. Tudi na novogoriški krajevni skupnosti smo preverili, kakšne načrte imajo za boži-čno-novoletne praznike. Predsednik Oton Mozetič pojasnjuje, da takšnega sejma, kot je bil pred nekaj leti, zagotovo ne bo. Tedaj so prodajalci blago ponujali v lesenih hišicah, ponudba je temeljila na drobnih darilcih, obrtnih izdelkih, okraskih... Toda v nekaj letih je sejem postal nezanimiv za trgovce, pravi Mozetič, saj na njem niso veliko prodali. »Sejem je sicer pričaral praznično vzdušje, a je bil dobiček neproporcionalen z vložkom, zato se zadeva ni izšla,« dodaja. Letos nameravajo torej, tako kot lani, podaljšati redni mesečni sejem, na katerem se prodaja predvsem tekstil. »Ni pa še izključeno, da ne bomo k temu dodali še kakšne vsebine,« pristavlja Mozetič, ki pa še ni želel razkriti, kaj ima krajevna skupnost v mislih. Zadevo naj bi dorekli v tednu dni, pričakujejo pa, da bo k njej pristopil še kakšen sofinancer. »Res je tudi, da je mesto pred kratkim dobilo novo nakupovalno središče, zato se morda kakšen praznični program obeta tudi pri njih,« je našemu razmišljanju pritegnil Mozetič. (km) GORICA - V sredo predstavitev V Podturnu izdali že dvajseti zbornik V dvorani Incontro v ulici Ve-niero v Gorici bodo v sredo, 12. novembra, ob 20.30 predstavili 20. številko revije Borc San Roc, ki jo izdaja društvo za ovrednotenje krajevnih ljudskih tradicij iz Podturna. Revijo bosta predstavila njena nova urednica Erika Jazbar in duhovnik Renzo Boscarol, ki je dolga leta urednikoval publikacijo. »V zborniku, ki ima približno sto strani, so članki o Podtur-nu in njegovi zgodovini, v zadnjih letih pa se revija odpira tudi sosednjim območjem,« je povedala Erika Jazbar in pojasnila, da so tako v reviji tudi članki o Krminu, koči na Žabnicah, Erika Jazbar bumbaca furlanskem prevodu Dantejeve Božanske komedije in o drugih tematikah, ki bodo nedvomno pritegnile zanimanje bralcev. TRŽIČ Aretirali 32-letnega priseljenca Agenti goriške kvesture so v noči med petkom in včerajšnjim dnem na Tržiškem preverili istovetnost petdesetih oseb. Med njimi je bil tudi 32-letni priseljenec K.S.I. iz Slonokoščene obale, za katerega je sodišče iz Trevisa odredilo pripor zaradi nezakonite uporabe kreditnih kartic, ne da bi to vedeli njihovi lastniki. Moškega so prepeljali v goriško kaznilnico, kjer čaka na nadaljevanje sodnega postopka. Policisti so istovetnost preverili v treh javnih lokali v Tržiču. NOVA GORICA Italijanski narkoman oropal dekle V petek zvečer okoli 19. ure je se je predrzni ropar spravil na komaj 14-letno Novogoričanko. Medtem, ko je hodila po mestu, jo je na kolesu dohitel moški in ji iz rok iztrgal torbico. Kot so kasneje ugotovili policisti, je rop zagrešil organom pregona dobro poznani narkoman iz Italije. Ko je torbico pregledal, jo je odvrgel, iz nje pa je vzel denarnico in prenosni telefon. Aparat je kasneje v prodajo ponujal kolegom v parku v središču mesta. Proti Italijanu bodo policisti spisali kazensko ovadbo. (km) GORICA DS posveča okroglo mizo šolski reformi Demokratska stranka prireja jutri ob 17.30 v hotelu Palace v Gorici okroglo mizo o ukrepih vlade na področju šolstva. Spregovoril bo Bruno Forte, bivši direktor deželnega šolskega urada. »Vladni ukrepi na področju šolstva so sprožili ostre proteste, ker so ljudje razumeli, da je v igri prihodnost mladih generacij. Država bi morala spričo svetovne finančne krize več vlagati v šolstvo, nikakor pa ne bi smela krčiti finančne dotacije šolam.« ugotavljajo pri Demokratski stranki, ki bodo med jutrišnjim srečanjem z veseljem prisluhnili tudi mnenjem in predlogom vseh udeležencev. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. novembra 2008 13 KRAS - Geološki zavod Slovenije zaokrožil pred nekaj desetletji zastavljen program Severni del Krasa dobil geološko karto Čeprav kraška planota sega do furlanske ravnine, se karta zaključi pri državni meji Praznovanja z retoriko in brez razmisleka Geološki zavod Slovenije je pred kratkim izdal Geološko karto severnega dela Tržaško-komenske planote v merilu 1:25.000 in s tem zaokrožil pred nekaj desetletji zastavljen program. Leta 1996 je v sklopu tega programa izšla geološka karta južnega dela istega območja. Najnovejši izdelek pokriva prostor med Dutovljami in Mahniči, v dolini Raše, na severovzhodu, na severu in severovzhodu do Vipave in na zahodu (samo) do državne meje, čeprav Kras sega do furlanske ravnine. Čudni so namreč ti mednarodni dogovori! Pozornost oblikovalcev karte je seveda namenjena izrazito kraškemu območju in zgolj informativno obravnava flišnata območja na obrobju (Vrhe in Vipavska dolina). Karta je tiskana v velikem formatu (84x112 cm) in jo bodo zagotovo s pridom uporabljali ne samo geologi ampak tudi drugi strokovnjaki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s Krasom: geografi, krasoslovci, pedologi, biologi, gozdarji, jamarji in naravovarstve-niki, strokovnjaki s področja načrtovanja in urejanja prostora, gradbeniki pa tudi številni preprosti ljubitelji Krasa. Karta je rezultat ekipnega raziskovalnega dela, ki ga je vodil in usklajeval dr. Bogdan Jurkovšek. Pomembno je bilo tudi sodelovanje strokovnjakov iz tujine, sodelavcev in raziskovalcev Zagrebške in Tržaške univerze (Giorgio Tunis, Giovanni Carulli). Z vidika preučevanja geološke zgodovine Krasa, ki se začenja pred približno 135 milijoni let, je prav območje, ki ga obravnava najnovejša geološka karta še posebej zanimivo. V milijonih let se je na tem območju, nekdaj morskega dna, ki ga danes imenujemo Kras, dogajalo marsikaj, od velikih prelomov, tistih, ki so opazni tudi laikom (n.pr. Brestoviški dol), do manjših tektonskih premikov, ki jih ugoravljajo le strokovnjaki, od dvigovanja morske gladine do ponovnega upadanja in prekinitev sedimentacije, od izginotja številnih živih bitij, do pojava novih živalskih vrst (želve). Razgibano zgodovino Krasa so že v 19. stoletju začeli odkrivati številni tuji in tudi domači raziskovalci in zbiratelji fosilov. Zelo zanimivi so za preučevanje nastanka in razvoja Krasa bi-tuminozni ploščati apnenci v okolici Komna, znani po številnih najdbah fosilnih vretenčarjev. V tržaškem Priro-doslovnem muzeju, pa tudi v drugih ustanovah (Dunaj) je na ogled nekaj takih primerkov. V Trstu hranijo fosilno ribo, ki jo je leta 1895 opisal znani hrva- ški geolog in paleontolog Gorjanovič-Kramberger, ki je svoje znanstvenoraziskovalno delo začel v okolkici Zagreba in ki je slabo desetletje zatem odkril svetovnoznano paleontološko najdišče - neandertalca v Krapini. Geološko obdobje krede v katerem se je izoblikoval Kras, naj bi se, po dosedanjih ugotovitvah raziskovalcev, prenehalo pred približno 65 milijoni let, z veliko katastrofo, ki naj bi jo povzročil padec ogromnega meteorita in z izginotjem velikih plazilcev in drugih živalskih in rastlinskih vrst. Čeprav karta ne zajema prostora na italijanski strani, (prikaz se ustavi na meji) vendarle v dobršni meri odgovarja tudi na vprašanja o geološkem razvoju te strani Krasa in bo torej zagotovo zanimiva tudi za italijanske geologe. Zanimiva in uporabna, saj so tolmačenja in oznake v slovenščini in angleščini. Karto je mogoče kupiti v knjižnici Geološkega zavoda Slovenije, Dimi-čeva ulica 14 v Ljubljani. Pošljejo vam jo lahko tudi po pošti.(V.K.) »Goriška praznovanja ob 4. novembru so temeljila na retoriki, zato pa v njih ni bilo zaslediti globljega razmisleka o prvi svetovni vojni, ki je povzročila na tisoče mrtvih in veliko gorja.« V to je prepričan pokrajinski tajnik Stranke italijanskih komunistih Alessandro Perrone, ki poudarja, da takšno praznovanje škodi tudi ugledu italijanskih vojaških sil. »Ne morem mimo ugotovitve, da je obrambni minister Ignazio La Russa za reklamno kampanjo "Grazie ragazzi" uporabil slogan, ki se ga je pred tem že posluževala njegova stranka Nacionalno zavezništvo,« poudarja Perrone. Da bi se morala Gorica poglobiti v prvo svetovno vojno in bolje spoznati svojo zgodovino, je po drugi strani prepričan Dario Stasi, urednik revije Isonzo-Soča. Po njegovih besedah je v zgodovinskem spominu mesta veliko dogodkov, o katerih ljudje bolj malo govorijo, čeprav so nanje navezani. »Begunstvo v Avstriji in Italiji, padli dedki in strici v avstroogrski ali italijanski vojski, težave prebivalstva ob prihodu Italije in uvajanju njenih zakonov in navad; teh in drugih številnih specifičnosti nova italijanska oblast po prvi svetovni vojni ni razumela,« poudarja Stasi in opozarja, da je leta 1921 Italijo presenetila izvolitev v poslansko zbornico štirih Slovencev, in sicer Vilfana, Podgornika, La-vrenčiča in Ščeka, ter komunista Tuntarja. »Poldrugo leto po volitvah s tako "nepričakovanim" izzidom je fašizem ukinil goriško pokrajino, tako da so zatem Slovenci predstavljali manjšino v veliki furlanski pokrajini. Ukinitev je zadala smrtni udarec Gorici, ki je za vedno izgubila svoj zgodovinski teritorij. Takrat se je za mesto začel propad, ki traja že devetdeset let,« zaključuje Stasi. Gasilci kupili bivšo šolo V Vidmu so včeraj podpisali pogodbo, s katero so gasilci potom notranjega ministrstva kupili poslopje bivše šole Vit-torio Locchi v ulici Leoni v Gorici, ki je bila v lasti goriške občine. Notranje ministrstvo bo občini plačalo 2.061.500 evrov, v poslopju pa bo še dve leti ostala glasbena fundacija. Spoznavajo Aleksandrinke V avditoriju slovenskega šolskega centra v ulici Puccini v Gorici bo v petek, 14. novembra, Katja Škrlj spregovorila dijakom o aleksandrinkah. Prisotna bosta tudi novinarka Dorica Makuc in pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Predavanje sodi v niz pobud, ki jih goriška pokrajina prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in deželo FJK. Omembe vredna je tudi oddaja »Le radici dell'albero«, ki jo vodi Andrea Bel-lavite na valovih 89.5 ali 94.9 radia RAI FJK. V ponedeljek, 17. novembra, med 13.30 in 14. uro, se bo Bellavite pogovarjal z Dolores Manfredo, hčerko alek-sandrinke, ki je po rodu bila Slovenka, in mlado raziskovalko Nadio Boz. Nagajivi zajček Mladinski center Nova Gorica prireja danes med 10. in 12. uro ustvarjalno delavnico za otroke in starše, med katero bodo izdelovali lutko nagajivega zajčka. Delavnica bo potekala v Baru Center na ploščadi med knjižnico in gledališčem; ker je na prostem, bo v primeru dežja odpadla. (km) ŠTANDREŽ - V cerkvi potekal koncert v priredbi prosvetnega društva Glasbeni spomin na Jericija Pobude, ki so si jo zamislili ob 80-letnici skladateljevega rojstva, se je udeležilo številno občinstvo Štandreški pevci na koru vaške cerkve bumbaca »K tebi spomin budi« je bil naslov nadvse uspelega glasbenega večera, s katerim se je prosvetno društvo Štandrež v petek poklonilo Stanku Jericiju. Številno občinstvo se je v cerkvi sv. Andreja udeležilo edinega letošnjega monografskega koncerta v spomin na priljubljenega goriškega skladatelja in profesorja, ki so si ga organizatorji zamislili ob 80-letnici njegovega rojstva. Publiko je najprej pozdravil predstavnik prosvetnega društva Štandrež Marko Brajnik, nato pa se je začel glasbeni program. Le-tega so sestavljale skladbe Stabat Mater (za soliste, zbor in orgle), Ave Maria (za sopran in mezzosopran) ter Tu es Petrus (za zbor in trobila). Izvajalci so bili Alessandra Schettino (sopran), Mirjam Pahor (mezzosopran), Goran Ruzzier (bas), Marco Colella (orgle), Giorgio Ruz-zier in Francesco Ivone (trobenta), Erik Zerjal in Rok Furlan (pozavna) ter mešani pevski zbor Štandrež pod vodstvom Davida Bandlja. Pokrovitelja koncerta sta bila Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov. DOBERDOB - Po dveh gostovanjih zbor Hrast jutri v Pevmi Pot sv. Martina jih je popeljala na Madžarsko in v Ljubljano Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba je po proslavah ob 40-letnici ustanovitve matičnega društva v zadnjih tednih nadaljeval s projektom, ki ga je začel že poleti, ko je julija gostoval v francoskem mestu Tours, kjer je pokopan sv. Martin. Gre za projekt, katerega nosi-telj je KD Poslanstvo sv. Martina iz Ljubljane in ki se je po prvi etapi v Franciji nadaljevalo v Szombathelyju, rojstnem kraju svetnika, ki je danes na Madžarskem, ter v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Szombathely je doberdobske pevce gostil 25. in 26. oktobra. Na potovanje so se z Doberdobci odpravili tudi baritonist Zdravko Perger, violinistka Katarina Jurca, organist Gregor Klančič in skladatelj Štefan Mauri. Tako kot že v Toursu, so izvajalci tudi na Madžarskem predstavili poseben program, posvečen sv. Martinu. Prvi del koncertnega programa je bila latinska maša sv. Martina, ki so jo ob spremljavi organista Gregorja Klančiča zapeli doberdobski pevci pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Drugi del sporeda je oblikoval baritonist Zdravko Perger; publiki je predstavil kantato Meč, ki deli. Instrumentalno podlago solističnemu petju je ob organistu Klančiču oblikovala še violinistka Katarina Jurca. Obe deli (mašo in kantato) je uglas-bil skladatelj Štefan Mauri. Na Madžarskem so se pevci mudili dva dni. V Szombathelyju so nastopili v cerkvi sv. Martina. Maurijevo mašo sv. Martina so pevci zapeli že na dan prihoda, v soboto, 25. oktobra, med verskim obredom. Sledila je še kantata in koncert zbora Hrast. Program se je ponovil 26. oktobra zjutraj v Monoštru, na avstrijsko-slovensko-madžarski tromeji. Le dober teden za tem, v ponedeljek 3. novembra, je bil omenjeni koncert premierno izveden tudi v Sloveniji. Ugled- Hrast v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani no prizorišče, stolna cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani, je glasbenemu dogodku dala poseben čar. Zbor Hrast bo mašo sv. Martina in koncertni del programa ponovil tudi v Pevmi, in sicer jutri, 10. novembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Silvestra v okviru koncertne sezone Kulturnega centra Lojze Bratuž. Poslušalcem bodo takrat na razpolago tudi nove zgoščenke Petelinček je zapieu, ki jih je mešani pevski zbor Hrast izdal pred kratkim. Izkupiček prodaje bo namenjen koči sv. Jožefa v Zabnicah in postavitvi spominske plošče Mirku Špacapanu. (ač) ŠEMPETER - Dvodnevna pasja razstava Psi vseh pasem Največ jih prihaja iz Italije - Nekateri tudi iz Rusije in Češke Letošnja šempetrska razstava pa-semskih psov CACIB Vrtojba 2008, ki jo organizira vrtojbenski športni kinološki klub, je pritegnila rekordno število udeležencev: v dveh dneh se bo predstavilo kar 1.500 psov iz 21 evropskih držav. Po številu jih je največ iz Italije, nato pa iz Slovenije, Češke, Rusije in Avstrije. Obiskovalci so včeraj v HIT-ovem športnem centru imeli kaj videti; na vsakem koraku psi: veliki, mali, kratkodlaki ali dolgodlaki, vsi so potrpežljivo prenašali gnečo in svoje gospodarje, ki so jih pred nastopom pudrali, česali, tupirali in lakirali. Vse za to, da bi jih stroga sodniška očesa uvrstila čim višje. Včerajšnji program je bil enak, kot bo tudi današnji: prireditev se je začela ob 9.30 z ocenjevanjem posameznih pasem, ki je trajalo približno do 13. ure. Med 14. in 15. uro je potekala revija Otrok in pes, od 15.30 dalje pa je sledil izbor najlepših psov. Zmagovalcev je bilo več, tako kot je bilo več tekmovalnih skupin, na posamezni dan pa se je zvrstilo okoli 800 psov. Odrasli bodo za vstopnino plačali 5 evro; otroci imajo prost vstop. (km) Lepotca med defilejem foto km. 1 4 Nedelja, 9. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR ŠTMAVER - Nekoč so po vasi hodili koledniki Za »vahte« so nabirali kruh Ob prvem novembru se zvonjenje ni smelo prekiniti Čas neusmiljeno beži in z njim tudi lepe stare navade, ki so zlasti na podeželju zaznamovale nekatere praznike, dogodke oz. utrinke vaškega življenja. Stari običaji so se ponekod ohranili do danes, druge najdemo zabeležene v raznih publikacijah, veliko pa je takih, ki so povsem tonili v pozabo. Pred nekaj dnevi smo praznovali dan mrtvih, ki mu po domače pravimo tudi »vahte«. Ob naključnem obisku pri nekaterih sorodnikih, mi je padla v roke fotografija, ki je bila posneta pred kakimi sedemdesetimi leti v Štmavru. Fotografija prikazuje skupino fantov, ki so vsako leto za »vahte« hodili od hiše do hiše nabirat kruh. Najstarejši vaščani se še spominjajo, da je bilo nabiranje kruha v navadi še pred prvo svetovno vojno in je trajalo tja do izbruha druge svetovne vojne. Po vojni so to navado začeli opuščati in so namesto kruha začeli »brati« vino. Navada nabiranja kruha se je po pripovedovanjih najbolj uveljavila konec dvajsetih in tja do sredine tridesetih let. Takrat je v naših krajih vladalo precejšnje pomanjkanje, ki je ponekod doseglo raven pravcatega siromaštva. Iz ustnih podatkov, ki smo jih uspeli dobiti v vasici na obronkih Sabotina, so skupine pobiralcev kruha sestavljali v glavnem otroci revnejših družin. Tem malim kolednikom so gospodinje rade dale hlebček kruha, ki je bil po navadi pečen iz koruzne moke. Nabran kruh, ki so ga otroci spravljali v cule ali vreče iz blaga, so po obhodu po vasi nosili domov k družinam. Našli smo tudi gospo, ki je takrat bila še dekle in se pobiralcev kruha dobro spominja. Povedala nam je, da je njena mama na ta dan spe-kla polno peč dišečih hlebčkov kruha, ki jih je potem izročila otrokom, pa tudi starejšim, če so prišli na obisk. Na hrbtni strani fotografije sicer piše, da je bila posneta leta 1929, toda po poizvedovanju po vasi in glede na starost otrok, ki so se nastavili fotografu, gre najbrž za nekoliko kasnejše obdobje, verjetno za leto 193233. Kakor koli že, šlo je za obdobje fašizma, ki je botrovalo bednim življenjskim razmeram. To je jasno tudi iz same fotografije. Kljub temu, da »vahte« padejo že GORICA - V restavraciji Rosenbar Kraški večer v znamenju • ■ • ■ • v v rib in zelišč i i m Skupina kolednikov v tridesetih letih prejšnjega stoletja foto vip v pozno jesen, so otroci bili pomanjkljivo oblečeni in nekateri med njimi so po vasi hodili bosi. Na sliki, ki jo hrani Marta Radinja, so nekateri Štmaverci prepoznali nekatere nekdanje pobiralce. Na sliki so Jožef Figelj (Kacafurov), Stanko Radinja, bratje Ivo, Franc in Doro Doljak, Jožef Pintar in Rajko Figelj. Ob 1. novembru je bila takrat navada, da so v cerkvenem zvoniku zvonili ves popoldan do 21. ure zvečer, drugo jutro pa do 11. ure. Ta navada se je ohranila do poznih sedemdesetih let, praktično do namestitve aparature za električno zvonjenje. Domačini znajo povedati, da so uvedli neke vrste dežurstvo, ker se zvonjenje ni smelo prekiniti. Šlo je tudi za neke vrste obliko vaškega druženja in se je v zvoniku vedno trlo veliko ljudi. Zbrale so se tri generacije vaščanov: dedje, očetje in vnuki. Medtem ko so eni zvonili, so drugi hodili po vasi po vino in druge dobrote, nekateri pa so ob zvoniku pekli kostanj. Na te čase se Štmaverci radi spominjajo, saj so mnogo bolj kot sedaj predstavljali povezanost in bogato družabno življenje v vasi. (vip) Mii' ■. Vesna Guštin in upraviteljica Rosenbara Michela bumbaca V goriškem Rosenbaru je v sredo, 29. novembra, potekal »kraški večer«. Kot je povedala gospodinja Michela, je šlo za poseben dogodek, saj so bili gostje pretežno domačini, Goričani. To je bilo njej in soprogu Petru zelo všeč, saj se počutita že prava posrednika med Gorico in Krasom. V vseh teh letih Okusov Krasa sta namreč upravitelja Rosenbara spoznala ljudi, kot sta oba Zi-dariča, Benjamina in Daria, Edija Kanteja in druge, ob priliki nedavne turneje Okusov Krasa na Koroškem v Bilčovsu pa še druge kolege kuharje in gostince s Krasa. Pri tem ne gre zgolj za strokovni in človeški odnos, pač pa tudi za spoznanje širše stvarnosti in teritorija. Tudi gostje Rosenbara so se v teh letih začeli zanimati za to, kar se dogaja na Krasu. Pravi odkritji sta tako bili lanskoletno srečanje z oljčnim oljem in letošnje z zelišči. Letošnji večer v Rosenbaru z dvema protagonistoma kraškega vinarstva, kot sta Zidarich in Kante, ter z večstransko in občutljivo osebnostjo, kot je Vesna Guštin, je bilo zelo uspešen. Rosenbar je letošnji jedilnik pravzaprav posvetil Vesni oz. navodilom iz njene knjige Beri, beri rožmarin zeleni. Gostje so lahko pokusili najprej marinirane sardune s paradižniki v solati in z meto, potem pa mariniranega lososa na borovih iglicah, s kislo smetano in kruhkom brioš. Po Michelinih besedah so gostje posebno cenili »kuhnjo« s ko-romačem in Zidaričevim jamarjem, sledili so fondue s šetrajem, brancin s hrenom in sladica s karameliziranim sivkinim cvetjem. Ob teh izzivalnih jedeh in povezavah se krešejo mnenja, občutljivosti in znanja: na večeru se je obelodanila gostja, ki se ukvarja s čokolado in leto pripravlja z infuzijami istrskih zelišč. Ta izredni, »ribji kraški« jedilnik bo na razpolago v Rosenbaru tudi po današnjem uradnem zaključku Okusov Krasa z rezervacijo na tel./faks 0481-522700. Informacije tudi na www.ro-senbar.it. (d.d.) GORICA - Puppet&Music Vračajo se lutke in glasba IZLET - Goriške upokojence navdušili Dalmacija in Črna gora Nepozabno potovanje Mlada udeleženca delavnice na temo glasbe in lutk foto v.s. V Gorico se jutri s festivalom Puppet&Music vračajo lutke in glasba, ki bodo mesto poživile do nedelje, 16. novembra. Prvi trije festivalski dnevi bodo posvečeni delavnicam, ki se jih bodo udeležili šolarji in sploh ljubitelji lutkovnega gledališča. Udeleženci bodo po mestu uprizorili več krajših lutkovnih iger, ki bodo posvečene Jonu Cageu in Geor-gyju Ligetiju. Jutri ob 18.26 in 18.47 bodo tako lutke »zasedle« goriško železniško postajo, pojutrišnjem ob 17.42 pa državno knjižnico. Lutkovne predstave se bodo pričele v četrtek, 13. novembra. Ob 18. uri bo v palači Attems Neville Tranter odprl festival z delavnico o uporabi glasu v lutkovnem gledališču; ob 21. uri bo v kulturnem centru Lojze Bra-tuž predstava »Puppet Parade«; sledil bo nastop Claudia Cinellija. Od 15. do 19. oktobra je potekalo nepozabno petdnevno potovanje po Dalmaciji »na mandarine« in po Črni gori na pobudo Društva slovenskih upokojencev za Goriško v organizaciji turistične agencije Palma iz Celja. Dva polna avtobusa s 107 udeleženci sta zgodaj zjutraj odpotovala z Goriškega na Hrvaško in po dolgi vožnji dospela do Dubrovnika in vasi Mlini za prenočitev. Drugega dne jih je čakala pot v Črno goro. Najprej so dopotovali do lepega mesta Budve v Črnogorskem primorju, nato so se povzpeli na 1660 m visoko goro Lovčen, kjer stoji mogočen mavzolej Petra Petroviča Njegoša, zelo pomembnega vladike in vladarja Črne gore, avtorja pesnitve Gorski venec. Večina izletnikov je pogumno prehodila 461 stopnic do mavzoleja, izdelanega po načrtu Ivana Me-štroviča. Sledila je pot do Cetinja, nekdanjega glavnega mesta Črne gore. Izletniki so si tam ogledali več zanimivosti, bogat muzej, knežji dvorec, zbirko knjig, stara oblačila, dragocenosti, krone itd. Kasneje so obiskali notranjost hiše v rojstnem kraju Jelene Petrovič Njegoš, hčere kneza Nikole I. in žene italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. Sledila je vožnja ob Skadrskem jezeru, kjer jih je čakalo dobro kosilo s sladkovodnimi ribami. Iz Črne gore so se vrnili v Dalmacijo in se ustavili v Dubrovniku ter si ogledali v spremstvu vodnikov kulturnozgodovinske značilnosti. Nato so dospeli v dolino Neretve, kjer so si po želji nabrali in nakupili veliko mandarin in se v veseli družbi ter prijetnem okolju tudi na vožnji po kanalih zabavali ob glas- Del udeležencev pred mavzolejem na Lovčenu bi in dobri hrani. Na izletu sta udeležence stalno spremljali izredno prijazni in sposobni štajerski vodnici Jasmina in Sonja, katerima se vsi toplo zahvaljujejo. Tudi vreme jim je bilo vse dni zelo naklonjeno. Na poti proti domu je bila ogleda vredna tudi Makarska riviera. V nedeljo so se po dolgi vožnji ustavili še v kraju Vepric, ki ga imenujejo hrvaški Lurd. Nadaljevali so pot do nacionalnega parka ob slapovih Krke. Tudi to je bilo za potnike lepo doživetje. Končno so se zelo zadovoljni, če- prav utrujeni, vrnili domov v poznih večernih urah. Na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in prijaznih vodnic Sonje ter Jasmine prireja Društvo goriških upokojencev samo za udeležence letošnjega izleta zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled Ptuja (obisk gradu in izdelovalca posebnih oblačil za kurente) in Maribora, v spremstvu omenjenih vodnic. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisuje le odbornik Sa-verij Rožič (tel. 0481-390688). (sr-ed) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. novembra 2008 15 DANES Martin prihaja v Gabrje in Štandrež V Gabrjah in Štandrežu bosta danes zahvalna obreda ob sv. Martinu. V Štandrežu bo ob 10.45 blagoslov poljskih pridelkov in kmečkih vozil. Zapel bo otroški pevski zbor pod vodstvom Alessandre Schettino. Udeležencem praznika bosta na voljo domač kruh in novo vino. Na trgu v Gabrjah se bo današnje martinovanje začelo ob 14.30. Na programu so blagoslov pridelkov, nastop pevskega zbora Skala, družabnost ob lovskem golažu s sodelovanjem lovske družine Gabrje, odprtje fotografske razstave članov društva Skala Jesenski motivi in razstave fotografij in balzamiranih živali lovske družine Gabrje. Kdor želi prispevati s sladicami, jih lahko dopoldne prinese na sedež društva. V Romansu bo danes ob 11. uri osrednji pokrajinski zahvalni obred, pred katerim bo ob 10.30 po vaških ulicah korakala godba na pihala iz Nove Gorice. Ob 12. uri bo mašo daroval goriški nadškof Dino De Antoni. V Rupi in Sovodnjah bosta tradicionalni martinovanji prihodnjo nedeljo, 16. novembra. Kulturno društvo Sovodnje obvešča, da bo v soboto, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldne pa v So-vodnjah. Domač kruh za blagoslov in pokušnjo sprejemajo v Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 16. novembra, do 10. ure. Prihodnjo nedeljo ob 14.30 bo v Rupi blagoslov, sledila bo procesija na društveni prostor, kjer bosta nastopila otroški in mešani pevski zbor Rupa-Peč. Domači kuharji bodo spekli prašiča na žaru, na voljo bo seveda tudi novo vino. Tradicionalni zahvalni obred za slovenske vasi iz goriške občine z desnega brega Soče bo prihodnjo nedeljo, 16. novembra, ob 9.30 v Podgori. ŠTANDREŽ Martinovanje po sledeh Alojza Gradnika Poletne noči so žal že mimo, trte so med tem že obrodile, kmetje so pridelek že pospravili na varno. Prišla je jesen, ki je s sabo prinesla najrazličnejše vabljive duhove po rebuli in pečenem kostanju. Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža prireja v nedeljo, 23. novembra, posebno martinovanje. Odpravili se bodo namreč v Dobrovo, kjer si bodo na dvorcu ogledali grajsko zbirko, galerijo s 143 grafikami Zorana Mušiča ter etnološko-zgodovinsko razstavo o Kojskem. Odtod se bodo peljali v Medano, v rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika, kjer si bodo ogledali njegovo domačijo in rojstno hišo. V zbirki so razstavljeni pesnikovi osebni predmeti, izdaje njegovih del in priznanja, ki jih je prejel za svoje ustvarjanje. Kot vsi pravi popotniki, si bodo člani in prijatelji kulturnega društva Oton Župančič nato privoščili še kosilo na domačiji Belica. V čudovitem okolju se bodo prepustili mikavnim kulinaričnim užitkom, vrhunskim vinom in degustacijam. Okusili bodo tradicionalne domače briške jedi, izvrstne sire in domači kruh. Vrhunska hrana pa seveda ne gre brez odličnih vin iz domače kleti in različnih zeliščnih žganj. Piko na i te izvrstne turistične kmetije predstavljajo še oljčno olje, kis iz domače octarne, pristna briška vina in domače marmelade, za katere bo možen tudi nakup. Za podrobnejše informacije in vpisovanje sta na razpolago telefonski številki 338-7956855 (Erika) ali 347-8800556 (Sara). [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. Gledališče U Kino Dvorana 3: 15.45 »Wall-e«; 17.45 - 20.10 - 22.00 »Si puo fare«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »High School Musical 3«. Dvorana 3: 16.00 »High School Musical 3«; 17.50 - 20.10 - 22.15 »The Burning Plain - Il confine della solitudine«. Dvorana 4: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Giù al Nord«. Dvorana 5: 15.45 »Wall-e«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »Il prezzo dell'onore - Pride and Glory«. fi Razstave SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 3408624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 9. novembra, ob 16. uri v abonmaju »Piccolipalchi« predstava za otroke od 4. leta dalje z naslovom »Fia-be al (video)telefono«. PD ŠTANDREŽ prireja niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin: v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo danes, 9. novembra, ob 17. uri gostovanje dramske skupine PD Štandrež z Goldonijevo komedijo Primorske zdrahe. Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.10 - 22.10 »007 - Quantum of So-lace«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »High School Musical 3«. o Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 M Izleti SLOVENSKA ORGANIZACIJA IŠČE SODELAVCA/KO za tajni-ško-organizacijsko poklicno vlogo. Pišite na info@slovik.org JAVNI RAZPIS -PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR v 2) 3) 4) 5) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagijavnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli v mesecu februarju za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2008 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" Knjižnica "Damir Feigel" ZSKD - Gorica vabita na srečanje z MARKOM KRAVOSOM in njegovo novo pesniško zbirko MED REPOM IN GLAVO • v petek, 14. novembra, ob 18. uri, v čitalnici knjižnice v KB centru Ob avtorju bosta na srečanju tudi Matejka Grgič in harmonikaš Aleksander Ipavec sovanje in informacije na sedežu KRU-TA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. Ü] Obvestila ŽIVLJENJE V STRELSKIH JARKIH (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v ul. Latina v Romansu v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ricordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra; na ogled še danes, 9. novembra, med 10. in 20. uro. V BARU CICHETTERIA v ul. Petrarca v Gorici je v organizaciji goriškega fotografskega krožka BFI na ogled fotografska razstava Gigliole Co-lausig z naslovom »Mininatura«; do 10. novembra vsak dan razen ob ponedeljkih. VODEN BREZPLAČNI OGLED RAZSTAVE »CARITAS ET PIETAS« o bolničarkah v prvi svetovni vojni, ki je na ogled med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro v bivših konjušnicah palače Coronini na drevoredu 20. septembra v Gorici bo danes, 9. novembra, ob 16. uri. DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirerajo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Ber-nardko Radetič. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.15 koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija (Danijel Brecelj - klavir, Marko Munih - dirigent). H Šolske vesti SDZPI SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov; potekal bo ob sredah in petkih od 19. do 21.30; informacije in vpisovanje na korzu Verdi 51, tel. 048181826 ali go@sdzpi-irsip.it. KRUT prireja 7. in 8. decembra dvodnevni izlet Med jaslicami in božičnimi sejmi z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšni Areni ter sejmov v Trentu in v Levicu Terme; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481530927. KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpi- S Poslovni oglasi SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bodo v sredo, 12. novembra, ob 18. uri na sedežu društva na Verdijevem kor-zo 51/int. sprejemali prijave članov za zimovanje od 2. do 6. januarja; informacije na tel. 0481-22164 (Marta) in 0481-21417 (Loredana). BOLJŠI SEJEM NA PLACUTI poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. V nedeljo, 7. decembra, bodo ponudili pecivo in kuhano vino. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 9. novembra, ob 13. uri. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata v nedeljo, 16. novembra, martinovanje v Kobjeglavi z obiskom pršutarne in družabnostjo s kosilom; prijave pri odbornikih obeh društev. DRUŠTVO TRŽIČ organizira začetniški tečaj slovenščine ob ponedeljkih med 18. in 19.30 in tečaj pogovorne slovenščine ob četrtkih med 16. in 18. uro; vpisovanje in informacije na tel. 3472471222 (Lucia). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: korzo Italia - ponedeljek, 10. novembra, 14.30-15.30. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 10. novembra, zaprta občinska knjižnica, v torek, 11. novembra, ob praznovanju vaškega zavetnika pa bodo zaprti vsi občinski uradi. SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ sporoča, da je knjiga Štandrež v duhu NOB Vilija Prinčiča na razpolago pri Vilmi Braini v ul. S. Michele 163 v Štandrežu (tel. 0481-21910 od 11.30 do 14.30 vsak dan). SPDG obvešča, da bo avtobus za marti-novanje v nedeljo, 16. novembra, odpeljal ob 13. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). Udeležence naprošamo, da obveznosti poravnajo v četrtek, 13. novembra, od 19. do 20. ure na sedežu društva. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE potekajo v telovadnici osnovne šole Duca dAosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15; informacije na tel. 347-2471222. ZAHVALNA NEDELJA v Rupi bo v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 14.30 z blagoslovom kmečkih pridelkov, procesijo, nastopom mešanega in otroškega zbora Rupa-Peč na društvenem prostoru in družabnostjo. ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom Daria Frandoliča od 2. do 6. januarja zimski nogometni kamp Čarobni nogomet na snegu. Celoten pedagoški proces bo potekal v kulturno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in v vodnem parku v Bohinjski Bistrici in je namenjen otrokom (fantom in puncam) rojenim od leta 1994 do 2002. Za starše in druge družinske člane, ki bi med drugim želeli izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni; informacije in vpisovanje na tel. 335-6041844 ali na in-fo@juren.it. 0 Prireditve MARTINOVANJE V ŠMARTNEM: danes, 9. novembra, od 11. do 19. ure tržnica z briškimi dobrotami in izdelki, dan domačih kulinaričnih dobrot in degusta-cije briških vin po kleteh srednjeveškega naselja. AŠKD KREMENJAK prireja ob 15-letni-ci delovanja v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah predstavitev brošure s kulturnim programom. Govornik bo župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. V nedeljo, 16. novembra, bo ob 11. uri ex-tempore za otroke in ob 15.30 13. zamejski tekmovalni festival za godce diatonične harmonike Daiton 2008 - Glasba brez meja za pokal Alpe-Adria. GORIŠKA MOHORJEVA IN GORIŠKA POKRAJI NA vabita na predstavitev publikacije O cerkvenih poslikavah Toneta S Koncerta sezona 2008/2009 Koncert ob Sv. Martinu MePZ Hrast - Doberdob orgle Gregor Klančič zborovodja Hilarij Lavrenčit Na sporedu: Jericijo, Mauri, Brahms, Bruckner, Schnittke, Vrabec, Lebič in Vremšak Cerkev sv. Silvestra v Pevmi jutri, 10. novembra, ob 20.30 Kralja na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini avtorice Verene Koršič Zorn v sredo, 12. novembra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na Korzu Italia 55 v Gorici. Delo bosta v italijanščini predstavila umetnostna zgodovinarja Saša Quinzi in Cristina Feresin. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL IN ZSKD -GORICA vabita na predstavitev nove pesniške zbirke Marka Kravosa Med repom in glavo v petek, 14. novembra, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v KB centru v Gorici. Ob avtorju bosta na srečanju Matejka Grgič in harmonikaš Aleksander Ipavec Ipo. NAGRADA DARKO BRATINA - Poklon viziji 2008: v četrtek, 13. novembra, bodo v goriškem Kinemaxu ob 20.30 predvajali film »Divorce Albanian Style (Razporoka po albansko)« in ob 22. uri »Babice revolucije«. PRAZNIK KULTURE »CARE_CASSAN-DRE« v organizaciji združenja Ex Border bo potekal od 20. do 23. novembra v Gorici. V sklopu prireditev bo v četrtek, 20. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici srečanje s filozofom in psihoanalistom Slavojem Žižkom. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja družabno srečanje z ogledom diapozitivov in slik z izleta v Rusijo v letošnjem avgustu. Na srečanje, ki bo potekalo v društvenih prostorih v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri, so vabljeni udeleženci. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Prispevki Namesto cvetja na grob strica Ivana Petejana daruje Marko Butkovič 50 evrov za kulturno društvo Sovodnje. V spomin na Carmelo Visintin por. De-vetti darujejo vnuki iz Martinščine 140 evrov za CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Felicetta Cami-nita vd. Mazzoccoli (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.20) v baziliki Sv. Ambroža in v Spineo za upepelitev. JUTRI V PIERISU: 11.00, Antonino Todaro (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi v Pierisu in na pokopališču v Be-glianu. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Emilije Marušič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam s tiho bližino ali sočutno besedo stali ob strani ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre g. župniku Ambrožu Kodelji, cerkvenemu pevskemu zboru ter Dariju Bertinazziju za ganljivo slovo. Svojci 1 6 Nedelja, 9. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Delavnice na osnovni šoli GORICA - Razstava v sprejemnem centru Naravo spoznavajo Na Gradini ■ # v% j v* • • na igriv način Rdeci ruj in Učence šole Butkovič Domen in vrstnike z Vrha vodi biologinja Veronika Gerdol Spacalove grafike Osnovna šola v Sovodnjah se bo vsak četrtek v mesecu novembru spremenila v naravoslovni laboratorij. Znanstveniki, ki v njem raziskujejo skrivnosti okolja, so učenci šole Peter Butkovič Domen in njihovi vrstniki osnovne šole na Vrhu, ki jih bo pri tej zanimivi izkušnji vodila tržaška biologinja Veronika Gerdol. Prva izmed štirih naravoslovnih delavnic, ki jo je sovodenjska osnovna šola priredila s podporo Čedajske banke - Kmečke banke, je potekala minuli četrtek, udeležili pa so se je učenci in učenke od drugega do petega razreda. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini. Tematike, ki so jih začeli obravnavati, so spoznavanje delov rastlin in njihove funkcije, vrste rast- lin, kalitev, pomen vode in fotosinteza. »Otroci se bodo soočali z rastlinami, ki živijo v našem okolju, pa tudi z manj poznanimi vrstami, kot so alge,« je povedala učiteljica Egle Frandolič in nadaljevala: »Delavnice temeljijo na pristopu, ki je obenem igriv in znanstveni. Z mlajšo skupino otrok smo se med prvo delavnico podali tudi v naravo. V okolici šole smo opazovali lipe, cedre in ciprese. Dotikali smo se njihovega lubja, primerjali njihove liste in jih odtisnili na papir, v razredu pa smo opazovali veje različnih rastlin, spoznavali njihov vonj in jih razvrščali v skupine. Večji otroci pa so začeli z eksperimentom, med katerim bodo opazovali ka-ljenje fižola in ugotavljali, v katerih pogojih je kaljenje možno.« (Ale) Učenci med naravoslovno delavnico bumbaca PODGORA Gledališka skupina vabi Pod vodstvom Tamare Peteani in Ale-xa Devetaka se bo v torek, 11. novembra, v prostorih kulturnega društva Andrej Paglavec v Podgori pričelo delo z gledališko skupino društva Paglavec. Mlada mentorja bosta otroke, ki obiskujejo od 3. do 5. razreda osnovne šole, popeljala v čudoviti svet gledališča. Ob igri bosta otrokom pokazala, kaj vse se lahko ustvari z gibi, besedo, glasom in mimiko. »Otroci, če bi se radi pridružili skupini, pridite; ob novih prijateljih boste spoznali tudi čarobni svet gledališča,« pozivajo iz društva Paglavec. Vaje bodo vsak torek od 16.30 do 17.30 ure. S petkovega odprtja razstave v sprejemnem centru Gradina bumbaca Zadruga Rogos je v petek v sodelovanju s kulturnim društvom Anfora uradno odprla manifestacijo Rdeči ruj, ki se bo v doberdob-skem centru Gradina nadaljevala do nedelje, 16. novembra. Ob prisotnosti doberdobske-ga podžupana Nordia Gergoleta in deželnega svetnika Roberta Antonaza so v petek odprli razstavo grafik Lojzeta Spacala, o katerem je spregovoril umetnostni kritik Joško Vetrih. Ob tem je društvo Anfora predstavilo zgoščenko Barve in zvoki Krasa, ki je nastala ravno za to priložnost. Skladbe je sestavil Claudio Cojaniz. Rdeči ruj se je nadaljeval včeraj z mednarodnim simpozijem kiparjenja v lesu, ki bo potekal še danes. Na Gradini bodo Gabriel Plangger iz Južne Tirolske, Eriv Potočnik iz Ljubljane in Roberto Soave iz Trsta izdelali leseno »drevo miru«. Kip bodo zatem namestili pred sprejemnim centrom Gradina. Danes bo za vse obiskovalce sprejemnega centra na voljo kostanj z rebulo. V četrtek, 13. novembra, ob 20.30 bodo na Gradini gostili Boruta Perica iz Parka Škocjanske Jame. Spregovoril bo o zavarovanih območjih kot virih razvoja. Spacalova razstava bo odprta še danes in naslednji konec tedna med 10. in 20.uro. Za informacije inforogos@gmail.com, 0481784111 (ob vikendih) in 333-4056800. GORICA - Jutri v Feiglovi knjižnici Bibi in rački Pravljico bo pripovedovala Katja Tomšič - Prejšnji ponedeljek na obisku čarovnica — nii^vAnio sta -.-j fl lit Prejšnji ponedeljek je v knjižnici mrgolelo otrok Prejšnji ponedeljek je v Feiglovi knjižnici v Gorici kar mrgolelo otrok. Preko 40 malčkov je zbrano poslušalo pravljico o prijateljstvu in dobroti. Knjižničarka Luisa Ger-golet je otrokom pripovedovala pravljico o Smrdolinu in čemerni čarovnici. Ta je po pomoti pričarala dihurčka, ki je njeno mrzlo srce omehčal in ji vrnil nasmeh na usta. S pomočjo lutke, čarobne palice in magične knjige je Luisa popeljala otroke v svet domišljije, kjer je vse mogoče, kjer ni meja in je zabava doma. Ob koncu je za vse marljive poslušalce pričarala dihurčke iz blaga za njihove drobne otroške prstke. Pri pultu so nato potrpežjivo počakali, da pridejo na vrsto in si izposodijo velike kupe knjig. Jutri ob 18. uri bo pravljico Bibi in rački pripovedovala Katja Tomsič. .nlen?ivinegfl dela, pri temer 5*r.Q ™ inercije WHiU v rer^hen ichnoioaki ■n sUL.ttLrrni rar^oj. Sti^Oeftel leT velikrti sprememb £ odllč.iiri rerullatcv, 7a Kar se morama zvaliti predvsem pažrtvDVfiInoslL France in Klare. Ki Sta ustanovita poiije:teh vsem -¡«lelfivceni, t: 55 7 nami deaili vas pr^adevanjEi. vsem na&m 3lfank3m, postnim partnerjem .n prijateljem. Luscr^ki razrez pločevin Lesarski razrex cevi CnurUk *rl Preb'janja Krivljenje Varjenje Malmšie10 34070 Swodn¡e ob Soči GQ ttaty T f39Q-1fl1 Se2J5C/0S255O www.caudek.ir JL / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB Primorski r dnevnik M V em, da bo izzvenelo nekoliko naivno, vendar si ne morem kaj, da mi ob izvolitvi Ba-racka Obame za predsednika Združenih držav Amerike, ob velikem navdušenju, ki je prevzelo poleg Amerike tudi praktično ves svet, ob napovedih, da gre za dejansko in ne samo navidezno prelomnico, spomin ne bi zdrknil za skoraj pol stoletja nazaj, v čas, ko je bil za ameriškega predsednika izvoljen John Fitzgerald Kennedy. Takrat doma še nismo imeli televizorja, interneta seveda še zdaleč ni bilo, telefonirati v tujino je bila prava pustolovščina. Pa vendar so že skope radijske novice vsebovale ves tisti naboj, ki ga je takratna izvolitev mladega demokratskega kandidata, človeka novih obzorij, vsebovala in prenašala tudi na našo Staro celino. Star sem bil dvanajst let in nisem prav razumel, kaj se dogaja, iz izraza staršev, predvsem očeta, ki ga je vojna tako zelo prizadela in ki je videl v dotedanjem ameriškem predsedniku Dwightu Eisenhowerju še nekakšno podaljšano vojno roko, pa mi je bilo jasno, da se je zgodilo nekaj pomembnega. Potem sem začel prebirati časopise, tudi kako knjigo in Kennedy-ju sledil skozi vse življenje. Še letos sem si med obiskom v ZDA omislil obisk, skoraj nekakšno romanje, v njegovo rojstno hišo in v njegov muzej v Bostonu, kjer sem po golem naključju srečal njegovega brata, senatorja Edwarda Kennedyja, ki je spremljal na obisku predsednika irske vlade Bertieja Aherna. Priznati moram, da je Kennedyjev lik močno zaznamoval moje delo, moje razmišljanje, moje razumevanje sveta in medčloveških odnosov. Bralci naj mi ne zamerijo tega spomina. Ljudje smo pač nostalgi-čni in z leti se ta čustva stopnjujejo. Res pa je da je zmaga Baracka Obame zagotovo enako prelomna, kot je bila v tistih povojnih letih zmaga Johna F. Kennedyja. O tem je bilo veliko napisanega, veliko je bilo tudi banalnosti. Poudarka, da gre za prvega temnopoltega predsednika Združenih držav Amerike, večina komentatorjev ni opremila z nujnim zgodovinskim ozadjem, ki je potrebno za razumevanje velikega preskoka, ki ga je bila sposobna ameriška družba. Pomislimo na razkorak med Evropo in ZDA: Dobrih 60 let po francoski revoluciji, ki je v Evropi utemeljila načelo človekovih pravic je bila v ZDA potrebna državljanska vojna za dokončno odpravo suženjstva. Suženjstvo je bilo dejansko odpravljeno, vendar je v številnih ameriških zveznih državah, predvsem na jugu ZDA, apartheid še dolgo ostajal načelo. V At-lanti, v spominskem parku, kjer je pokopan Martin Luther King, borec za enakopravnost temnopoltih Američanov v Kennedyjevih časih, ki je sanjal o enakosti vseh ljudi, je opisana tudi zgodba o Rosi Parks, temnopolti Američanki, ki je postala simbol boja za enakopravnost. Zgodilo se je v letu 1955 v Montgome-ryju v Alabami: skupina temnopoltih ljudi, med njimi Rosa Parks, je stopila na avtobus in sedla v peto vrsto - prve štiri so bile rezervirane za belce. Na naslednjih postajah je vstopilo nekaj belcev, ki so zapolnili prve štiri vrste, eden od njih pa je še stal. Hotel je sesti v peto vrsto; trije temnopolti potniki so vstali, Rosa Parks pa je obsedela, ampak pravila o apartheidu so določala, da temnopolti ne smejo sedeti v isti vrsti kot belci. Roso Parks so aretirali. Takrat so bile ločene šole in tudi cerkve, črni in beli so bili razdeljeni na dva svetova, še javna stranišča so bila ločena glede na barvo kože. Takrat si ni bilo mogoče predstavljati, da bi Afroameričan kdaj postal predsednik Združenih držav Amerike. Pa se je zgodilo po komaj nekaj več kot petdesetih letih. Seveda, razlogov za Obamovo zmago je bilo veliko. O teh je bilo veliko povedanega in o teh razlogih se bo še vredno pogovorili. Tukaj pa je treba napisati, da nikakor ni barva kože razlog za Obamovo zmago, predvsem pa je treba poudariti zgodovinsko dejstvo, da barva kože ni bila razlog za njegov poraz. Tu je treba seveda spregovoriti o Georgeu W. Bushu. Velja za najbolj nepriljubljenega predsednika ZDA, odkar javnomnenjske ustanove vodijo raziskave o priljublje- nosti. Dopustiti je treba možnost, da bi ga zgodovina kdaj v prihodnosti drugače vrednotila, kot se je na primer zgodilo z Richardom Nixonom, ampak gre seveda samo za možnost. Dejstvo je namreč, da je Busha doletela velika tragedija, 11. september 2001, ko so se Američani prvič po napadu na Pearl Harbor počutili ogroženi na svojem ozemlju. Iz tega šoka se Amerika dolgo ni izvila in Bush stanju ni bil kos. Z napadom na Afganistan je požel veliko odobravanje v svetu in računal je, da bo lahko pometel z Irakom, a se je zapletel v vojno brez konca, v novi Vietnam (katerega je, mimogrede, začel prav Kennedy, a to nekako vsi pozabljamo oziroma mu odpuščamo). Če je bil takrat Vietnam daleč, je bil sedaj Irak blizu, predvsem zaradi medijev, pa čeprav je ameriška propaganda močno pogojevala ves medijski prostor. Na prvi Bushev mandat in na njegovo izvolitev je bistveno vplival šok po 11. septembru, sedaj je ta šok splahnel. In McCai-na so volivci razumeli kot nadaljevalca Busha in njegove politike; čeprav se je zelo trudil, da bi se od sedanjega predsednika oddaljil (Oba-mi je kar nekajkrat zabrusil, da bi moral kandidirati pred štirimi leti, če je hotel kandidirati proti Bushu), o tem ni prepričal Američanov. Vendar pa ne more biti dvoma, da je na volilni izid vplivala sedanja finančna kriza. Kaj kriza, katastrofa, saj je milijon ameriških družin zaradi nezmožnosti odplačevanja kreditov izgubilo lastno hišo, poldrugemu milijonu ljudi pa preti ista nevarnost, Družine so preza-dolžene in sedaj jim preti druga katastrofa, razpad sistema kreditnih kartic, s katerimi so se Američani dodatno zadolževali. Nič novega ne bomo povedali, da ob hudi krizi lju- PO AMERIŠKIH VOLITVAH Obama danes kot Kennedy včeraj: izziv za novo vlogo ZDA doma in v svetu Bojan Brezigar dje vedno krivijo oblast, pa tudi če je ne krivijo, jo želijo zamenjati. To se dogaja povsod in ni razloga, da se ne bi zgodilo tudi v ZDA. Vendar je izbira med McCai-nom in Obamo segla globlje v ameriško družbo. Ljudje so bili tokrat postavljeni pred izbiro o dveh temeljnih vrednotah, varnosti države ali socialni varnosti posameznika. Vsa Busheva doba je temeljila na predpostavki, da je v ameriški družbi varnost države prevladujoča vrednota. Na tej osnovi je bil Bush izvoljen leta 2004 in na tej osnovi je McCain vodil vse do konca septembra po domala vseh javnom-nenjskih raziskavah. Še septembra celo v sami demokratski stranki marsikdo ni verjel v možnost, da bi Obama zmagal. Obama je namreč na prvo mesto vrednot postavil socialno varnost in takrat se Američani niso čutili socialno ogrožene, S sedanjo finančno katastrofo pa se je to čutenje spremenilo; socialna varnost je v nekaj tednih postala ključna vrednota in opredelitev za kandidata, ki ponuja socialno varnost pred vojaško varnostjo, je postala tako rekoč naravna izbira velike večine volilnega telesa. Volitve som bile torej prelomne, pomembnejše kot bi bile sicer, ko gre že itak za volitve najpomembnejšega politika na svetu; vsaj v zahodnem svetu je to zagotovo res. Obama je s svojim govorom po izvolitvi raznežil svojo publiko, govoril je o razvoju, o šolah, o bolnišnicah, o blagostanju. Govoril je o sanjah, tako kot Kennedy s svojo New frontier, programom, s katerim je obljubljal sredstva za šole in za zdravstvo; tu vidimo, kako je program, ki ga ponuja Obama, podoben programu, ki ga je ponujal Kennedy. Pa tudi, kako podobna je izvira ameriških volivcev: takrat so hoteli zapreti knjigo vojne, druge svetovne vojne in nato korejske vojne, sedaj tudi zapirajo enako knjigo, takrat so hoteli večje socialne pravičnosti, sedaj želijo socialno varnost. Obama Kennedyja ni omenjal, ni se skliceval nanj, to bi bilo za ameriške pojme neokusno in škodljivo, dejansko pa je prevzel njegov program. Kennedy je postal mit; tudi zato, ker je atentat po treh letih predsedovanja pretrgal njegovo življenjsko nit. Nihče ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi vladal do konca mandata in nato še štiri leta; kaj bi bilo s Kubo in kaj z Vietnamom, kako dolgo bi lahko vztrajal na svoji poti. In tu je nevarnost, ki sedaj preti Obami. Gospodarsko stanje ni lahko in ne bo ga mogoče rešiti brez velikih žrtev; politična podoba ZDA v svetu je močno skrhana in novi predsednik bo moral takoj nekaj narediti, da pokaže spremembe. Tu obliž ne bo zadostoval. Res pa je, da prevzema oblast ob izredni podpori, kakršnem že dolgo ni doživel noben ameriški predsednik. Če je res, da je to tudi zelo velika odgovornost, je pa dejstvo, da ima za seboj tako veliko Američanov zadosten razlog, da se pogumno loti težkega dela, da Združenim državam doma in v svetu vrne ugled, ki so ga nekoč imele, in ki ga ta država s svojo zgodovino in z velikim prispevkom, ki ga je v 20. stoletju v obeh svetovnih vojnah z dejstvi, ne samo z besedami, dala za uveljavitev miru in demokracije, zagotovo zasluži. S prisrčno željo, da bi ta mladi temnopolti predsednik zaznamoval mlado generacijo tako, kot je našo generacijo očaral Kennedyjev duh. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 NEDELJSKE TEME BB BARACK OBAMA, PRVI TEMNOPOLTI PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE Sanje se lahko A L> M \ t> nt * * i * >WN CHANGE we need: js NOm U.S. .NTERVENTioÑ I» / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 NEDELJSKE TEME BB POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE IN GORIČANKE Gizela Bellinger Ferjančič (1887-1976) (Strokovna pisateljica in urednica) Na mojem seznamu naših prednic, ki so s svojim delom zaznamovale svoj in tudi naš čas, so močno zastopane učiteljice, od katerih so mnoge zapisane samo s krstnim imenom, kakor da bi se sramovale svoje pomembne vloge v kulturnem življenju naroda. Biti učiteljica je takrat nekaj pomenilo, saj je bil do konca prve svetovne vojne to edini dekletom dostopen poklic. Kakšna razlika med tedanjim in današnjim časom, ko malokje srečamo učiteljice! Razpete so med šolo in domom, celo na predavanjih so bele vrane. Vsako novo ime iz nekdanjih časov pritegne mojo pozornost, med temi je tudi Gizela Majeva. Čuden priimek, ki ga nisem našla v leksikonih, natisnjeno pa je bilo v več strokovnih vzgojnih knjigah. Morda pa to ni pravo ime, sem se spraševala, dokler moja znana neznanka nekega dne ni dobila svojega pravega imena. Rodila se je kot Gizela Bellinger 2. maja 1887 v Gorici. Njen oče Matevž je bil oskrbnik, mati Frančiška pa gospodinja. Po osnovni šoli se je vpisala na učiteljišče, kjer je l.1906 maturirala, pozneje l.1911 pa opravila še usposobljenostni izpit. Prvo leto po maturi je poučevala v Borštu, naslednje pa v Predloki pod Črnim Kalom, ki je spadala pod ravnateljstvo v Rižani. 18. nov.1908 se je poročila s Franom Ferjančičem iz Lo-kavca pri Ajdovščini, ki je bil takrat (1905 do 1913) kot ona učitelj v Predloki. Po poroki je, po lastni izjavi, službo pustila. V knjigi Primorski učitelji Minke L. Pahor pa je zapisano, da se je v šol.l.1909-10 poučevala v Dekanih. Potem se njena učiteljska pot zagotovo prekine, ker je v tistih letih rodila štiri otroke. Omenja jih mnogo pozneje l.1948 v prošnji na ZVU za stalno učiteljsko mesto na slovenski osnovni šoli. V šol.l.1913-14 je bil Ferjančič učitelj v Boljuncu, potem je bil vpoklican v vojsko, Gizela pa je v tistem času v Dolini prevzela skrb za razdeljevanje živil. Vse kaže, da sta se po koncu vojne zakonca razšla, saj srečamo Ferjančiča l.1919 v Mariboru med Maistrovimi borci. Potem ko ga v Italiji odpustijo, dolga leta službuje v Mariboru, medtem ko živi Gizela z otroki v rojstni Gorici. Ker ni mogla dobiti službe na slovenski šoli, se je l.1918 zaposlila na zavodu Principe Umberto. V tistih povojnih letih so povsod nastajala nova ženska društva, katerih članice so sodelovale pri vseh pomembnejših pobudah, kulturnih, nacionalnih in socialnih. V Mariboru je bila zelo agilna žena generala Marija Maister, nečakinja zelo znane tržaške javne delavke Minke Mankoč. V Ljubljani so primorske emigrantke maja 1920 ustanovile Klub Primork, v katerem srečamo kot predsednico znano tržaško javno delavko Mašo Gromovo. L.1921 pa so Primorke ustanovile v Ljubljani še Kolo jugoslovanskih sester, ki je pošiljalo preko meje slovenske knjige in denarne prispevke za božičnice. Kolo je imelo v nekaj letih kar 27 podružnic, tajnica pa je bila več let Mira En-gelman, dolgoletna učiteljica na Ciril-Me-todovi šoli v Trstu. Takoj za Ljubljano in sploh Slovenijo so se začele organizirati tudi Slovenke v Trstu in Gorici. 24. sept.1922 so Gori-čanke ustanovile Splošno slovensko žensko društvo, katerega delovanje je bilo zelo široko zasnovano. Namen novega društva je bil: a) izobraževanje žensk s predavanji, gospodinjskimi in drugimi tečaji; b) podpiranje revnih šolarjev; c) pomoč društvom, ki vzdržujejo otroške vrtce, si-rotišča in druge vzgojne zavode; d) prirejanje zabav, koncertov, izletov in otroških prireditev; e) izdajanje in širjenje knjig in spisov. Vse te naloge so prevzeli trije odseki: 1. Veselični, ki bo skrbel tudi za Mi-klavževanje in božičnico; 2. Dobrodelni odsek, ki bo skrbel za obleko in obutev revnih otrok in vzdrževal dve siroti v Slovenskem sirotišču; 3. Odsek za ročna dela, ki bo prirejal tudi tečaje za ročna dela, krojno risanje in šivanje. V tem društvu je našla svoj delokrog tudi Gizela Ferjančič. Bila je med ustanovnimi članicami. Društveni sestanki so bili povezani s predavanji. Že na drugem sestanku je imela predavanje O zunanji in notranji lepoti, na četrtem pa O sreči in zakonu. Goriško društvo se je lepo razvijalo in je imelo po dveh letih že 387 članic. Hitro si je pridobilo »vsestranske simpatije in ugled« je zapisano v knjigi Slovenska žena (str. 180-181), ki jo je l.1926 izdalo Splošno žensko društvo v Ljubljani, uredila pa Min-ka Govekarjeva. Dva tedna po goriškem je čela izhajati že v ljubljanski Slovenki, a je bila na višji ukaz ustavljena. Ugodno ocenjuje tudi uvodnike, ki so zelo zanimivi; med njimi omenja: Dekle išče moža, Žensko glasovanje, Gospa in služkinja, Deklica in cvetica od Foersterja in Žena usmiljenka. V posebni rubriki Znamenite Slovenke je bilo predstavljenih več pomembnih žena. To serijo je kasneje nadaljeval Ženski svet. Slovenka je bralke seznanjala tudi z življenjem Gizela F., tako se je tista leta podpisovala, prispevala v Ženski svet še Kazen kot vzgojno sredstvo in Estetično čustvovanje. Z imenom G. Majeva se pojavi l.1927 z več prispevki o vzgoji in s prevodom Molitev neveste na dan poroke iz dela Matilde Serao. L.1928 je objavila dva literarna prispevka, Zakaj ni uspehov in Dvoje pisem, že v naslednjem letniku pa se povrne k vzgojni tematiki. Desno,V. razred 1945/46 šole v Ul. sv. Frančiška z učiteljico Gizelo Ferjančič; zgoraj naslovnica revije Slovenka bilo ustanovljeno Žensko dobrodelno udru-ženje v Trstu. Predavanja in druge društvene dejavnosti Ferjančičeve niso mogle popolnoma zadovoljiti. Razmišljala je o reviji, kakršna je bila nekdanja tržaška Slovenka pod uredništvom Marice Nadliškove. L.1919 je sicer v Ljubljani izhajala nova Slovenka, ki pa ni hotela biti družinski list in zato ni našla naročnic. Več uspeha je imela Mladika, poljuden ženski list za najširše kroge, ki ga je začelo 20.aprila 1920 izdajati Katoliško tiskovno društvo v Gorici. Ferjančičeva je kmalu navezala stike s to novo revijo in začela v njeni rubriki Ženski svet objavljati pod začetnicama G. B. Leto pozneje se je pojavila v Trstu Jadranka Marice Gregorič-Ste-pančič, leta 1922 pa se je tudi Ferjančičeva opogumila in 15.dec. poslala med bralke prvo številko goriške, torej že tretje Slovenke. Zamislila si jo je kot ognjišče, ob katerem se shajajo in pogovarjajo vse primorske Slovenke, predvsem matere in gospodinje, pa tudi uradnice, služkinje, učiteljice naj bi v listu »razodevale svoje težave pa tudi radost«. Tako je program tretje Slovenke na kratko opisala Alojzija Štebi na209. strani Slovenske žene l.1926, ko revije že zdavnaj ni bilo več. Izšel je namreč samo prvi letnik, zadnja številka 15.dec. 1923. Izdal jo je konzorcij Slovenke, urejala Gizela Ferjančič, tiskala pa Narodna tiskarna v Gorici. Nekaj več je o tej zadnji Slovenki napisal France Bevk v zborniku Luč III (l.1928, Trst) v prispevku Periodne publikacije (str. 66). Tam piše, da je nastala Slovenka zaradi nezadovoljstva z Jadranko, da je bila zanimiva in bogata. Pri tem omenja nekaj spisov, ki bodo ohranili letniku trajno vrednost. Na prvo mesto postavi Pregljevo povest Dom matere Serafine, ki je za- žen tujih narodov, Japonk, Turkinj, Egip-čank, Špank in drugih. Poleg pravljic in pesmi je prinašala obvestila o modi, prehrani in drugih zanimivostih. Okusne vinjete in začetnice je risal Tone Kralj. Gizela Ferjančičeva se je izkazala kot dobra urednica in avtorica pomembnih prispevkov. Na žalost je danes popoln letnik goriške Slovenke zelo težko dosegljiv, kolikor sem lahko preverila, ga ima samo NUK v Ljubljani, poleg Univerzitetne knjižnice v Mariboru. V drugih večjih knjižnicah hranijo kot veliko dragocenost le po nekaj številk. Zato ni čudno, če je večkrat navedena napačna letnica izhajanja (v zborniku Luč 1925, v Slovenski ženi 1922). Nehote se vprašamo, zakaj je Slovenka kljub nedvomnemu uspehu koncem l.1923 utihnila, hkrati z Jadranko. Obe sta namreč prenehali izhajati po dogovoru z Ženskim dobrodelnim udruženjem v Trstu, ki je začelo l.1923 izdajati Ženski svet. Trije ženski listi so bili za Primorsko preveč. Gizela Ferjančičeva se je takoj dogovorila za sodelovanje z Ženskim svetom. Že l.1924 sem v II. letniku na strani 65 našla njen članek Optimizem, v katerem opisuje vero in moralno moč slepe in gluhoneme Helene Keller. V istem letniku je nekakšno nadaljevanje Praktični optimizem (po Heleni Kellerjevi). V III: letniku je objavila članek Otrok, v katerem piše proti omejevanju rojstev in še marsikaj o odnosu matere do otroka. Proti koncu istega leta je napisala članek O dolžnosti staršev, v katerega nadaljevanju daje staršem nasvete, kako naj se ravnajo, ko odkrijejo pri otroku slaba nagnjenja, kot so »domišljavost, krutost, lažnjivost, jezljivost in požreš-nost«. Marsikaterega od teh nasvetov bi podpisali tudi današnji pedagogi. L.1926 je Medtem je pripravljala za tisk svojo prvo knjigo Materinstvo, ki je izšla l.1926 pri Goriški Matici. Že leto prej je o materinstvu predavala ob zaključku gospodinjskega tečaja v Gorici. Prvi knjigi je l.1930 sledila druga, Vzorna gospodinja. »Ta knjiga naj bo gospodinjam kažipot in naj jim pomore, da se povzpnejo do vzornih gospodinj... Bodimo napredne, a nikar premoderne in pretirane. Žena ostani to, za kar jo je narava določila: gospodinja, žena, mati...Dvignimo svojo vrednost s svojim znanjem in s srčno kulturo, tako bomo dosegle priznanje in spoštovanje.« To je nekaj iztrganih misli iz uvoda knjige, ki ga je maja 1929napisala Gizela Majeva. S tem imenom jo srečujemo po letu 1927. L.1931 je Goriška Marica izdala njeno Novo kuharico. Namenila jo je že izkušenim kuharicam in začetnicam, pri čemer je upoštevala tako potrebe mesta kot podeželja. »Nova« je bila ta kuharica zato, ker ni prinesla samo bogate izbire receptov za vse okuse in želje, ampak je posvetila velik del zdravi prehrani. Vsebovati mora vse tiste snovi, ki jih potrebuje naše telo, da z njimi »nadomešča izgubljene moči in jih obnavlja«. Po teh treh knjigah je Goriška Marica napovedala izid četrte knjige Gizele Ma-jeve z naslovom Mati in otrok. Zaradi preobsežnega gradiva pa je Gizela razdelila knjigo na dva dela. Prvi del je izšel l.1932 z naslovom Telesna vzgoja otrok. Namenila jo je materam, da bodo po njenih navodilih znale vzgojiti krepke in zdrave otroke, ki bodo do visoke starosti telesno odporni. Drugi del Duševna vzgoja otroka, je izšel l.1934. V njej poudarja, da nora mati poskrbeti, da se otrokove telesne in duševne sposobnosti razvijajo skladno. »Pokazati mu mora pot v življenje in ga pripraviti na boj za obstanek«, je zapisala na prvi strani. Vsa svoja navodila posveča predšolski vzgoji, ker je vzgoja v prvih letih pogosto odločilna za vse življenje. Priporoča predvsem stik z naravo, lepo govorico, razne skupne navade in običaje ter telesno in duševno delo, pa še marsikaj drugega. Knjige Gizele Majeve so bile povsod dobro sprejete in kmalu razprodane, zato so danes prava redkost. Knjige Materinstvo nisem odkrila nikjer, ostale hranijo nekatere knjižnice, vendar malokje vse štiri, nikjer pa jih ne izposojajo. Celo sama avtorica jih ni imela in je l.1958 prosila tržaško Biblio-teco Civico, da bi ji jih posodila, ker jih mora predložiti Ministrstvu v Rimu, da bo z njimi dokazala svoje nekdanje vzgojno delo. V pismu navaja tudi, da je UNESCO posredoval pri Ministrstvu v Rimu, da je smela Goriška Matica natisniti njeno zadnjo knjigo, ker je bilo takrat prepovedano tiskanje knjig v slovenskem jeziku. Predložila je Rimu italijanski prevod knjige in njen natis je potem odobril sam predsednik vlade Mussolini. V bibliografskem pregledu Slovensko primorsko časopisje (Koper 1961) je zabeležena vsa periodika, ki je ilegalno izšla po l.1929, napisana je bila na stroj, razmnožena s ciklostilom ali z opalografom, ker je bil ves slovenski tisk prepovedan. Takrat je tudi za Gizelo prenehala vsaka možnost objavljanja in zaslužka za preživetje družine. Prisiljena si je bila poiskati delo v drugih mestih. Poučevala je na znani Berlitz School l.1932 v Palermu, l.1940 v Trstu in l.1943 v Veroni. V Trst se je vrnila po drugi svetovni vojni in prosila za službeno mesto na slovenski šoli. Podatki o njenem povojnem poučevanju se razhajajo. Sama je zapisala, da je bila 8. okt. 1945 z dekretom št. 1006 provizorično nastavljena na slovenski osnovni šoli v ul. Sv. Frančiška v Trstu (Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob), kjer je poučevala še l.1947-48, ko je ponovno prosila ZVU za stalno namestitev. V knjigi Primorski učitelji M. La-vrenčič Pahor je zapisan za l.1949-50 Štra-mar, od 1950 do 1952 pa Prosek. Podatkov nisem uradno preverjala, ker za njeno vlogo javne delavke nimajo velikega pomena. V naši kulturni zgodovini bo ostala zapisana predvsem kot avtorica strokovnih vzgojnih del in Slovenskega berila za višje razrede slovenskih osnovnih šol, ki je izšlo na stroške prosvetnega oddelka ZVU (T. Lu-kežič, Gorica 1946). Zabeleženo je pod št.11 v Bibliografiji šolskih knjig in skript za slovenske šole v Italiji 1945-1966 (NŠKT, Trst 1967). V povojnih letih je bila tudi zunanja sodelavka Radia Trst II. Odsek za zgodovino in etnografijo pri NŠKT hrani poleg nekaterih drugih dokumentov tudi dve njeni predavanji za radio. 2.febr.1951 je imela v oddaji Pogovor z ženo predavanje Telesna in duševna lepota žene, 8. avg. 1951 pa v sklopu oddaj Naša šola predavanje Vzgoja in dostojanstvo, obakrat je podpisana Gi-zela Majeva. Na istem odseku je še natipkano Kazalo verjetno neobjavljene knjige s šestimi poglavji, katere prvo nosi naslov Za lepše in srečnejše življenje, potem pa preko zakonskega življenja preide na materinstvo in očetovstvo. V četrtem poglavju se v Vzgojnem delu vrača k dojenčku, ga spremlja skozi šolanje in dozorevanje do zrelosti. Od vsega dela je v NŠKT ohranjen samo še na stroj napisan konec šestega poglavja z zadnjim naslovom Moč molitve. Ob tem pa je še mnenje Zorke Rebula, kjer piše, da je v knjigi zbrala preizkušena žena, mati in odlična pedagoginja, ženska zdravih in optimističnih nazorov, svoje življenjsko izkustvo z namenom, da bi pomagala vzgojiti boljšega človeka, ki bi si znal ustvariti z lastnimi silami »boljše in srečnejše življenje«. Poudarja še, da je snov obdelana na sodoben, zdravo življenjski način, brez okostenelih in preživelih formul, z navajanjem neštetih primerov ter v sončnem in naravnem jeziku. Zaradi pomanjkanja prostora žal ne morem objaviti celega zanimivega mnenja Z. Rebulove. Gizela Bellinger Ferjančič, bolj znana pod imenom Gizela Majeva, je dočakala visoko starost, 89 let. Umrla je v Trstu 16. junija 1976, ne da bi jo znali primerno ceniti in se zavedati njenega velikega pomena v začetku prejšnjega stoletja. Lelja Rehar Sancin / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB MANJŠINE - Nemirni odnosi med makedonsko manjšino v Grčiji in oblastmi Od protesta proti poligonu do mednarodne manjšinske afere Spopadi z ranjenci in aretacijami so sredi oktobra pretresle vas Lo-fi/Zabrdeny na severu Grčije, v bližini meje z Makedonijo, kjer so se domačini, pripadniki nepriznane makedonske manjšine, spopadli z vojaki in pripadniki posebnih policijskih enot. Vse se je začelo, ko so tanki in oklepna vozila grške vojske hotela peljati skozi to grško-makedonsko vas in tako pripeljati na poligon, kjer naj bi preizkušali artilerijske izstrelke. Prebivalci vasi Lofi/Zabrdeny, katerim so se pridružili še prebivalci treh drugih bližnjih vasi, Meliti/Ovharany, Ve-vi/Banica in Kelli/Gorničevo, so blokirali cesto, ki vodi k poligonu in zahtevali, naj tam ne preizkušajo težke ar-tilerije, od vojske pa, naj se umakne iz vasi. Vojska te zahteve ni sprejela in na pomoč so ji prišle posebne policijske enote ter poskusile s silo odstraniti demonstrante z ulice. Pri tem so aretirali štiri domačine, med temi tudi domačega župana Koleja Mit-skopoulosa. V naslednjih urah se je na kraju zbralo več kot 300 ljudi, ki so prišli tudi iz sosednjih vasi; zahtevali so takojšnjo izpustitev aretiranih ter umik tankov in posebnih policijskih enot. Naslednje jutri so oblasti četverico izpustile in po dolgotrajnih pogajanjih zagotovile, da na poligonu ne bodo uporabljali težke artilerije. »Popolnoma so nas presenetili. Tudi prejšnji teden je bila tu vojska, vendar so nam po protestu domačinov obljubili, da s tanki ne bodo prišli na ta poligon. Vendar so kljub temu prešli in začeli streljati z artilerijo; streljali so kar čez naše glave. Tega seveda nismo mogli dopustiti. Gre namreč za zelo nevarno početjem saj nihče ne ve, kaj vse vsebujejo ti izstrelki. Sicer se podobne demonstracije proti streljanju odvijajo po vsej Grčiji, vendar so samo tukaj nastopili s policijskimi specialci. To nas spominja na oživljanje vojaške diktature«, je novinarjem, povedal domačin Kosta Tasevski. Sporni poligon leži praktično tik ob vasi Lofi/Zabrdeny, zelo blizu naselja in sredi zasebne obdelane kmetijske površine. Med vojaškimi vajami so pred nekaj leti rakete pomotoma zadele naselje, ves čas manevrov pa so domačine izselili in jim prepovedali, da se vrnejo na domove. Sedaj jim je prekipelo in zahtevajo zaprtje poligona; vojska jim je že pred časom obljubila, da tam ne bo več streljanja s težkim orožjem. Sicer pa se zadeva s tem še ni končala. Tožilec mesta Florina/Lerin, največjega mesta v regiji, v kateri živi makedonska manjšina, je zaradi sodelovanja pri demonstracijah v vasi Lori/Zabrdeny obtožil sedem ljudi. Gre za štiri demonstrante, ki so jih aretirali med protestno blokado ceste, in še za tri domačine. Tožilec jih obtožuje, da so s tem, da so preprečili tankom in drugim oklepnim vozilom, da peljejo po glavni cesti skozi vas, ovirali javni promet, ščuvali prebivalstvo k uporu in se nasilno odzvali na poskus posebnih policijskih enot, ki so hotele osvoboditi cesto, ki skozi vas vodi na bližnji poligon. Datuma sodne obravnave še niso določili, vendar je zeklo verjetno, da bodo sedmerici sodili prihodnje leto. Zadeva je prerasla krajevno raven in zadobila že mednarodno razsežnost. Predsednik makedonske vlade Gruevski je že nekaj dni zatem opozoril na nerešeno stanje makedonske manjšine v teh regiji ter je pozval grške oblasti, naj umaknejo svoje čete iz regije tik ob meji z Makedonijo. Grki pa ocenjujejo, da gre za vmešavanje v njihove notranje zadeve in so odgovorili s protestno noto. Suicer pa je stranka makedonske manjšine zahtevala razpravo v krajevnih izvoljenih organih, kjer je grške oblasti javno obtožila, da se policija di-skriminatorsko obnaša do pripadnikov makedonske manjšine. Za nameček so grški policisti aretirali še štiri makedonske novinarje, ki so prišli na kraj dogodka z namenom, da o njem poročajo. Zaradi te aretacije je odločno protestirala makedonska vlada, protestirale pa so tudi mednarodne novinarske organizacije, tako mednarodna zveza novinarjev IFJ kot tudi Mednarodni institut za tisk - organizacija jugovzhodne Evrope IPI-SEEMO. Vsi so zahtevali, naj grške oblasti pojasnijo, zakaj so novinarjem preprečile, da opravijo svoje delo in jih na koncu pospre- Tanki grške vojske vrste leopard so razburjali makedonsko manjšino na severu države mile do meje ter prisilile, da zapustijo državo. Grške oblasti doslej na te pritožbe niso odgovorile. Ta dogodek je še bolj razburil makedonske oblasti, ki so izročile protestno noto grškemu veleposlaniku v Skopju, predsednik makedonske vlade Nikola Gruevski pa je med svojim obiskom v Bruslju s temi dogodki seznanil visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Javier-ja Solano in generalnega sekretarja zveze NATO Jaapa de Hoop Schef-ferja. Atenske oblasti pa so po drugi strani odločno zavrnile vse obtožbe in obtožilo oblasti v Skopju, da gre za »nesprejemljivo poseganje v grške notranje zadeve«.Govorec gržkega ministrstva za zunanje zadeve Giorgos Koumoutsakos pa je makedonsko vlado obtocžil, da zavestno potvarja resnico. Sicer pa je bila napetost še večja, ker se je vse dogajalo tik pred prihodom posebnega odposlanca Generalnega sekretarja ZN za rešitev grško-makedonskega spora o imenu makedonske države, ameriškega veleposlanika Nimetza v Skopje, kjer je predložil svoj novi predlog o rešitvi imena; predlagal je, da bi se makedonska država imenovala Severna Makedonija, kar so v Skopju zavrnili. Georgios N. Papadakis GRČIJA - Poslansko vprašanje Nobenih pogodb z Makedonci! Skrajni konservativni predstavnik grške stranke Nova demokracija je prenesel v parlamentarno razpravo možnost gospodarskega sodelovanja med državno korporacijo DEI in podjetniki makedonske manjšine v Grčiji in v Albaniji. V vprašanju ministru za zunanje zadeve je poslanec iz Soluna Theodoros Karaoglu povzel diskriminatorska stališča, ki jih je že prej v nekem članku navajal časnik Photo Thema. Ta članek, s katerim desničarski poslanec v celoti soglaša, poziva grško vlado, naj prekine gospodarsko sodelovanje med državno družbo DEI in družbo Coal Energy, katere glavni delničarji so Athanassios Parisis, Stavros At-hanassiadis in Kimet Fetahu.Razlčog za to zahtevo je, da so vsi trije delničarji aktivisti makedonske manjšine ter sodelujejo z makedonskimi organizacijami za uveljavljanje človekovih pravic. Parisis in Athanassiadis sta člana makedonske manjšinske stranke EFA-Mavrica, Pari-sis je tudi predsednik grškega odbora manjšinske organizacije EBLUL, Fetahu pa je član Albanskega gibanja za Make- donce Mir in velja za »protigrško« osebnost. Poleg tega je Karaoglu vprašal ministre, ali so seznanjeni z načrti za sodelovanje med družbo DEI in podjetjem Coal Energy, ali so se pozanimali, kdo so delničarji in katere ukrepe namerava vlada sprejeti, če bi bilo dokazano, da so delničarji zares povezani s temi organizacijami. Athanassios Parisis je v zvezi s tem dejal, da je ogorčen, da je ta poskus diskriminacije segel celo v grški parlament. Dodal je, da sedaj časa, kaj bo na to odgovoril minister. Po pravilniku bi morala vlada na vprašanje odgovoriti pred koncem novembra neuradno pa je iz vrst družbe DEI že prodrla informacija, da sporazuma o sodelovanju z družbo Coal energy ne bodo sklenili, ker so med delničarji te družbe makedonski aktivisti. Karaoglou velja za enega najo-strejših grških nacionalistov; večina njegovih posegov v grškem parlamentu izraža nestrpnost, pogosto pa do po vsebini tudi ksenofobni. INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA - Razprave in gradivo 53-54 Raziskovanja sodobnih trendov na področjih zaščite manjšin, človekovih pravic, medetničnih odnosov in identitete 1. Izr. prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani objavlja prispevek Konstrukcija romskega političnega predstavništva. Avtor v članku govori o poteh konstrukcije romske etnične skupnosti, od amorfne mase posameznikov na robu slovenske družbe do narodne manjšine. V prvi plan te preobrazbe so postavljeni romski svetniki. Avtor ugotavlja, da znajo politični aktivisti biti pomemben agens zavedanja romske skupnosti v Sloveniji o pripadnosti skupnemu narodu, ne glede na območje njihove naselitve, zavedanja, da so v Sloveniji narodna manjšina; zato jim pripada prav isti obseg pravic in dolžnosti, kot jih imata italijanska in madžarska narodna manjšina. Temeljni namen usposabljanja romskih svetnikov za učinkovito politično delo je izgrajevanje zavesti, da je treba v luči odpravljanja njihove družbene obrobnosti spremeniti obravnavo Romov v Sloveniji - od obravnave rom- ske skupnosti kot socialne skupine, postavljene na družbeni rob, do obravnave romske skupnosti kot narodne manjšine. Dr. Mojca Medvešek iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani objavlja prispevek Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Avtorica poudarja, da je namen prispevka poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved, spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Avtorica glede na obravnavane 'objektivne' kazalnike ugotavlja dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda. Doc. dr. Attila Kovacs iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani objavlja prispevek Agrarna reforma in kolonizacija na območju Dolnje Lendave med obema vojnama. Avtor v članku prikazuje izvedbo agrarne reforme in hkrati z njo potekajočo kolonizacijo v 18 naseljih lendavskega območja v obdobju med obema svetovnima vojnama. Avtor je posebno pozornost namenil spremembam posestne in nacionalne strukture omenjenega območja, saj sta delitev agrarne zemlje in naseljevanje prav na teh dveh področjih povzročila največ sprememb. Kljub temu, da so med agrarno reformo razdelili skoraj vso obdelovalno zemljo vele-posestva Esterhazy, ta ni rešila največjega problema lendavskega območja, to je usode velikega števila malih posestnikov, ki so bili izpostavljeni revščini in pomanjkanju. S tem da so obdelovalne površine velepo-sestva v glavnem razdelili med slovenske koloniste iz Primorske in Istre ter Slovence iz Prekmurja in Hrvate iz Medimurja, so se težave in nasprotja še bolj poglobila. Po eni strani je agrarna reforma tukajšnje Madžare povsem izključila iz delitve agrarnih površin, zaradi česar je postalo ogroženo preživetje velikega števila malih madžarskih posestnikov. Po drugi strani pa je bila gospodarska rast v novonastalih kolonijah počasna, večina kolonistov ni bila sposobna preživeti brez pomoči države. Poleg sprememb posestne strukture in narodnostne sestave prebivalstva lendavskega območja je avtor predvsem s pomočjo arhivskih virov prikazal tudi samo izvedbo agrarne reforme in kolonizacije v okolici Dolnje Lendave, ki se kljub marsikateri podobnosti z nekaterih vidikov razlikuje od splošne prakse v državi. Dr. Damir Josipovič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani objavlja prispevek Spremembe etnične strukture prebivalstva v Sloveniji po letu 1991. Avtor v članku predstavlja problematiko opredeljevanja sprememb etnične strukture v Sloveniji v zadnjem medpopisnem obdobju. Glavni poudarek je na primerjavi rezultatov zadnjega popisa 2002 s prejšnjim iz leta 1991. Groba primerjava sicer kaže, da se je delež Slovencev občutno znižal, a podrobnejša analiza kaže nasprotno. Med poudarki prispevka je razumevanje in razčlenjevanje pojava t. i. popisnih »neod-govorov«. Predstavljene so metode, s katerimi lahko realneje opredeljujemo etnično strukturo v Sloveniji. Na podlagi izsledkov omenjenih metod je opredeljen tudi realnejši delež Slovencev in drugih večjih etničnih/narodnih skupin v skupnem prebivalstvu. Nada Vilhar (Se nadaljuje) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 NEDELJSKE TEME ŠTIRIDESET LET USPEHOV KOVINARSKEGA PODJETJA ČAUDEK V SOVODNJAH Od obrtniških začetkov do sodobne industrije BB Zgodb o uspehu je v naši sredi veliko več kot si lahko mislimo. Slovenci smo od vedno bili, predvsem na Goriškem, aktivna, če že ne gonilna sila v lokalnem gospodarstvu. Nekatere panoge so bile in so še danes v veliki meri odvisne od prizadevnosti in delavnosti slovenskih gospodarstvenikov, ko se udejstvujemo v drugih, za naše tradicije novih področjih, pa smo pogosto prav tako uspešni. Običajno povezujemo našo prisotnost z gostinstvom in trgovino, tako na drobno kot na debelo, in se v manjši meri spominjamo na obrtništvo, predvsem tisto predelovalne narave, ki pa daje zelo velik doprinos tako v merilih dodane vrednosti kot v zaposlovanju delovne sile. Pred sto in več leti so daleč naokrog sloveli uspehi solkanskega mizarstva in mirenskega čevljarstva, tako kot sta gradbeništvo in kam-noseštvo tudi prispevala k utrjevanju gospodarske prisotnosti. V kasnejših desetletjih si je utrlo pot tudi področje kovinarstva, iz bogate goriške predilne industrije se je razvila vrsta povezanih dejavnosti, ki so še danes prisotne na Goriškem. Veliko naših ljudi je v letih šestdeset prejšnjega stoletja našlo delo v tovarni predilnih strojev Vouk ob Pevskem mostu. Tudi na Goriškem so delavci ljubili svoje delo, se izpopolnjevali in z radovednostjo in iznajdljivostjo pomagali pri razvoju svojega dela znotraj tovarne. Nekateri izmed teh so se z leti opogumili in šli na lastno pot: preuredili so hišno skladišče, shrambo ali domači hlev, s težko dodeljenimi krediti nabavili nekaj strojev in, tudi s pomočjo bivših delodajalcev, za katere so postali kooperanti, odprli obrtno delavnico. Med takimi je bil Franc Čaudek iz Sovodenj, ki se pri Vouku zaposlil leta 1954 ter po nabranih izkušnjah trinajst let kasneje skupaj z Zoranom Cibinijem z Oslavja postavil obrtno delavnico kar v hlevu na domačiji na Klancu v Sovodnjah in tako pred štiridesetimi leti začel z obrtno delavnico za obdelavo kovin. Bilo je jeseni leta 1968, v uradnih registrih pri Trgovinski zbornici je kot datum začetka dejavnosti zabeležen 7. november. Začetek seveda ni bil enostaven, a dvomi in prve ovire so po nekaj mesecih pustile pot širjenju dejavnosti in novim naročilom. Dela je bilo potem precej in začeli so zaposlovati druge delavce. Cibini je po nekaj letih umrl in Čaudek je prevzel celotno vodenje že uveljavljenega podjetja, kateremu je nekdanji hlev postal pretesen. Proizvodnja je potekala brez zastojev, naročila so bila stalna in so se večala: potrebni so bili novi prostori. Franc Čaudek se je tako odločil za potreben in pomemben podvig ter začel graditi novo tovarniško halo v industrijski coni med Gorico in Sovodnjami. Novi prostori so obsegali kar 1.500 kvm pokrite površine, notranjo železno opremo so seveda pripravili sami v Čaudkovi delavnici. Leta 1977, torej pred več kot tridesetimi leti, je tu stekla proizvodnja. Investicija je bila zahtevna, tako da je tudi zamajala temelje tega obrtnega podjetja. Trdoživost in vztrajnost Franca Čaudka in žene Klare Fornazarič, ki je v podjetju vodila upravo, pa sta pomagala premostiti tudi te trenutke. Pri tem jima je pomagala tudi skrb za otroke, katerim je bilo treba zagotoviti čim svetlejšo prihodnost. Delovni uspehi, dolgoletni staž in novi proizvodni prostori so bili med razlogi za več priznanj, med katerimi tudi tisto, ki ki jo je Francu Čaud-ku novembra leta 1979 izročil predsednik SDGZ Vilko Nanut (na sliki). Čaudkovi so skrbeli tudi za domačo stvarnost. Oba sta bila aktivna v vaškem življenju, Klara je kar dva mandata sedela tudi v občinskem svetu in kot članica Občinske enotnosti s svojim znanjem in prijaznostjo pomagala k razvoju občine. Prav tako pomemben je bil doprinos sovodenj-skemu kulturnemu društvu, v katerem je Klara bila odbornica, Franc pa je vedno priskočil na pomoč, ko mu je le čas dovoljeval. Tudi pri gradnji Kulturnega doma so aktivno sodelovali. Poleg več notranjih posegov so bila velika vhodna železna vrata trud dela Čaudkove delavnice, kot tudi uresničitev več spomenikov, med katerimi tistega pred sovodenjsko telovadnico in spomenika na Peči. Čaudkovi so bili aktivni tudi v skupni obrtno-podjetniški slovenski pobudi na Goriškem, konzorciju Gometal. Skupaj z drugimi obrtniki kovinsko-predelovalne-ga področja iz Sovodenj, Štandreža in Gorice so v letih osemdeset ustanovili konzorcij, s katerim so se povezali z večjimi podjetji v tedanji Jugoslaviji in izpostavili zanimiva poslovna sodelovanja tudi z večjimi podjetji kot sta bila npr. Eta iz Cerknega in Iskra iz Spodnje Idrije. Trdno so vztrajali pri potrjevanju potrebe po močni slovenski prisotnosti tudi na gospodarskem področju in tako bili med gonilnimi silami Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. V tem okviru sta bila med pobudniki novega proizvodnega predela na Malnišču in tudi njihovi vztrajnosti gre pripisati zasluge za prostor, na katerem poleg njihovega deluje več uspešnih podjetij in se bo v bližnji bodočnosti še razširil in ponudil možnost nastanitve novih podjetij. Delavnica v industrijski coni med Gorico in Sovodnjami je z leti postajala premajhna. Čaudek je imel že krepko preko deset sodelavcev, proizvodne tehnike so zahtevale nove stroje, ki so bistveno povečale proizvodne zmogljivosti in skrajšale delovne roke, zahtevale pa so svoj prostor. Uslužbenci so že v prvih devetdesetih letih sledili izpopolnjevanjem za uporabo nove opreme, Franc Čaudek je verjel, da brez sodobne tehnologije ne gre. Medtem so se tudi sinovi (Nataša, Robert, Boris in njegova žena Gabriella) začeli angažirati v domači dejavnosti in zamisel o novih, večjih prostorih je tako postala skoraj nuja. Našli so večji prostor na Malniš-ču, v bivši papirnici Lacego, kjer še danes uspešno deluje podjetje Čaudek s.r.l.. Poslovno stavbo s približno 5.000 kvm pokrite površine in še enkrat toliko skladiščnega in drugega prostora na prostem so preuredili in se vanj vselili leta 1986. Usoda žal ni bila radodarna z družino Čaudek. V času največjega razmaha sta domače okolja zapustila tako Franc Čau-dek kot njegova žena Klara. Kljub temu zelo hudemu udarcu je poslovanje seveda moralo nadaljevati in na srečo je mlajša generacija že bila toliko domača v delu, da ni to utrpelo večjih zastojev. V dvajsetih letih prisotnosti na Mal-nišču je to sovodenjsko podjetje preraslo v sodobno, zavidljivo proizvodno realnost. Že od samega začetka sta Čaudek in Cibi-ni stremela po kakovostnih in profesionalno narejenih izdelkih. Sama sta se takrat na vsemogoče načine izpopolnjevala in z veseljem podajala veliko znanja vsem delavcem in vajencem, ki so prestopili prag njihove delavnice. Z leti je samo delo postalo bolj zahtevno in, kot smo že napisali, so začeli z nabavo posebnih strojev tja do let sedemdeset, ko so v podjetje namestili prvi računalniško voden stroj. Bila je novost, ki je spremenila način dela. Vzporedno se je razvijalo tudi znanje uslužbencev, ki so že takrat obiskovali posebne tečaje. S selitvijo v prostore na Mal-nišču se je ta proces samo pospešil. Tu so leta 1994v proizvodni proces vključili prvi stroj za lasersko rezanje pločevin, tri leta kasneje pridobili certifikat kakovosti UNI EN 9001:2000. Dodaten kakovostni skok je bil opravljen leta 2002, ko so priključili novo dejavnost, ki je popolnoma namenjena laserskemu rezu cevi. Ta pridobitev je omogočila izreden napredek celotne dejavnosti, večjo fleksibilnost v proizvodnji in natančno sledenje vsem željam naročnika. Strogo se držijo mednarodnih standardov za kakovostno obdelavo, kar daje podjetju večjo kredibilnost in proizvodnji cenjene in zahtevane certifikate kakovosti. Čaudkovi so danes upravičeno ponosni, da sodi njihovo podjetje v krog najuspešnejših na področju obdelave kovin v Furlaniji-Julijski krajini. Stalno izpopolnjevanje, uvajanje tehnoloških novosti in poznavanje delovnega področja jim je v vsem tem času omogočilo doseganje dobrih poslovnih uspehov. V hali na Malnišču Na fotografijah: zgoraj, tedanji predsednik SDGZ za Goriško Vilko Nanut izroča priznanje Francu Čaudku; dve fazi delovnega procesa; desno, današnji lastniki in delovni kolektiv bumbaca potekajo različne dodelave in predelave kovin, ki jih danes Čaudkovi profesionalno obvladajo. To so v glavnem laserski rez pločevin in cevi, krivljenje, varjenje, prebijanje in druge oblike predelave kovin. Podjetje je danes lep in zavidljiv industrijski obrat. Zaposluje približno 25 ljudi, v proizvodnji je kar deset visoko usposobljenih varilcev, ki delujejo s certifikatom UNI EN 287. Tu so še strojni tehniki, mon-tažerji, cad-cam in seveda uprava, ki skrbi za nemoten potek celotnega delovanja. Delovanje podjetja je v celoti posvečeno željam naročnikov. Z njimi pregledajo zahteve, rešijo probleme, podajo rešitve, predajo zahtevane izdelke. Po temeljiti pripravi delovnega plana gredo v proizvodnjo, ki je danes v celoti računalniško vodena. Danes prihajajo njihove stranke iz najrazličnejših področij, od proizvodnje kmetijskih strojev, do razne tovarniške opreme, od tekstilne do papirnate industrije, od pohištvene industrije tja do well-nessa. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo so se izboljšali tudi pogoji za čez-mejno sodelovanje in že dolgoletna čvrsta prisotnost kovinskih izdelkov podjetja Čaudek v Sloveniji je tako dobila še nove naročnike in nove tržne možnosti. Danes lahko štejejo med kupce svojih izdelkov podjetja iz Furlanije julijske krajine, Veneta, Emlije Romagne, Slovenije in Avstrije. Podjetje Čaudek je že vrsto let prisotno na sejmu Samumetal v Pordenonu. Tudi letos februarja se je udeležilo sejma z novim razstavnim prostorom in novo, štirideset-letnici posvečeno podobo. O njih je laskavo poročal tudi italijanski gospodarski dnevnik Il sole 24 ore. Pred dnevi, v petek, 7. novembra, so slavili štiridesetletnico vpisa v trgovinsko zbornico. Nataša, Robert, Boris in Gabriella s ponosom sledijo uspešni poti, ki sta jo Franc in Klara, skupaj s prijateljem in družabnikom Zoranom Cibinijem zaorala v letih šestdeset. Prisotnost na teritoriju, kakovostni seznam stalnih kupcev in dobaviteljev in splošna priznanja so dokaz o pravilni izbiri in vztrajnosti, ki je lahko v ponos celi zamejski stvarnosti. Nabrane izkušnje bodo seveda pogon za nadaljnjo rast. Prav na dan štiridesetletnice je začela delovati nova, dopolnjena in osvežena spletna stran, v naslednjem letu pa nas nameravajo Čaudkovi presenetiti z novimi gospodarskimi načrti, za katere bodo okviri razkriti šele na začetku naslednjega leta. Aleš Waltritsch / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB STROKOVNI NASVETI Paziti na varnejšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev V sodobnem kmetijstvu ne moremo mimo uporabe fitofarmacevtskih sredstev ali, če uporabimo kmetij cem manj prijazno besedo, pesticidov. V pozno pomladanskih in poletnih mesecih smo škropili vinograde, ker je bilo glede na vremenski potek dokaj zahtevno. Pozneje pa nas je silila k škropljenju oljčna muha, da seveda ne govorimo o posegih na druge pomembne a manj razširjene kulture, kot so sadna drevesa ali vrtnine. K pisanju teh vrstic pa nas je spodbudilo opazovanje načina uporabe fito-farmecevtskih sredstev. Žal smo pri tem opazili vrsto napak, ki spremljajo nanašanje pesticidov in so posebej nevarne, ko uporabljamo sredstva z visoko stopnjo strupenosti. Zato smatramo za koristno, da damo uporabnikom fitofar-macevtskih sredstev nekaj navodil. Pred škropljenjem ali pred drugo obliko nanašanja fitofarmacevtskega sredstva, si primerno zavarujemo nos, usta, oči in kožo. Škropivo namreč lahko prodre v naše telo preko dihal, pre- bavnega aparata ali prebavnih organov in kože, ter je lahko izjemno nevarno za oči. Zato se bomo pred uporabo pesticidov oblekli v nepremočljivo zaščitno obleko, pokrili z nepremočljivim pokrivalom ter zaščitili roke z gumijastimi rokavicami, dihala z masko, oči pa s primernimi naočniki. Sredstev za škropljenje ne pripravljamo z golimi rokami, niti ne vdihavajmo strupenih plinov. Pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva obvezno preberimo navodilo za uporabo!! Prepričajmo se, če pripravku ni še potekel rok uporabe! Prepričajmo se, če glede na razvojni stadij rastlin sredstva še lahko uporabimo, ne da bi prekoračili karenčne dobe! Če škropimo sadno drevje v vrtu, skrbimo, da škropivo ne pade na vrtnine! Posoda, ki jo uporabljamo za pripravo škropiva, mora bito čista in brez ostankov, uporabljamo jo le v te namene! Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu je treba strogo spoštovati predpise Ne povečujmo predpisanih koncentracij in odmerkov pripravkov! Odmerjeno količino pripravka v prahu zmešamo z malo vode in jo šele nato ob neprestanem mešanju razredčimo do želene koncentracije! Škropilno brozgo pripravljamo na kar se da odprtem prostoru, vendar ne v bližini vodnjakov, napajališč, potokov, rek, luž in ribnikov! Ne škropimo v vetrovnem in toplem vremenu ( opoldne )! Pri delu s fitofarmacevtskimi sredstvi ne smemo piti, jesti ali kaditi! Po delu se moremo temeljito umiti! Ob tej priliki bi še podčrtali, da je po zakonu predvideno za uporabo sredstev prvega in drugega razreda strupenosti posebno dovoljenje. Za dosego tega dovoljenja je treba obiskovati tečaj, ob koncu katerega je predviden izpit. Kmečka zveza namerava v prihodnjih mesecih prirediti za svoje člane tozadeven tečaj, da jim nudi možnost pridobitve ali obnovitve omenjenega dovoljenja. Strokovna služba Kmečke zveze PROSEK - S pričetkom ob 14.30 Danes »Martinova furenga« na proseškem martinovanju Kmečka zveza vabi na »Martinovo furengo«, prikaz starodavnega prevoza novega vina v tovornih sodih na furmanskem vozu s konjsko vprego, ki bo v nedeljo 9. novembra 2008 na Proseku s pričetkom ob 14.30 na Krža-di izpred »osmice« Godbenega društva. V program prireditve, ki se bo odvijala po vaških ulicah, so vključene vse proseške gostilne in osmice katerim bo »furenga« simbolično dostavila novo vino. Pred tovornim vozom »furengo« bo ob spremljavi harmonik vozila kočija, v kateri se bodo peljali ugledni gostje in kraljica terana. Kmečka zveza poleg tega sodeluje na Martinovanju s stojnicami svojih članov, ki bodo prodajali svoje domače pridelke. NASVETI STROKOVNJAKA Z iglavci lahko okrasimo naš vrt Iglavci so nedvomno med najbolj razširjenimi rastlinami na planetu. Posebno na severni polobli pokrivajo široke površine. Različne vrste imajo široko območje rasti, od visokogorskih pokrajin vse do morja. Iglavce prištevamo med najbolj plemenite skupine rastlin, obstajale so že pred veliko milijoni let. Botanično uvrščamo iglavce med Gimnosperme, kar pomeni rastline z golimi semeni. Semena se tvorijo na luskah ženskih socvetij. Ženske cvetove oplodi cvetni prah, ki ga veter prenaša iz moških cvetov. Medtem, ko se storži razvijejo, se luske odebelijo in pokrijejo ter ščitijo semena v njihovi notranjosti. Ko so storži popolnoma zreli, se odprejo in semena padejo ven. Razen nekaterih izjem, kot na primer macesen, iglavci ohranijo liste tudi pozimi. Listi oz. iglice iglavcev ostanejo na rastlini več let in se postopoma ter stalno menjajo z novimi. To je tudi eden od razlogov, zakaj izberemo iglavce kot okrasna drevesa. Veliko iglavcev ima zelo lepe barve iglic. Obenem iglavci proizvajajo smolo, ki prijetno diši. Skratka, okrasnemu vrtu dajejo lepši videz. Veliko iglavcev zraste zelo visoko. V 30-50 letih lahko zrastejo više od 15 metrov, kot na primer smreke, cedre ali bori. Večina iglavcev raste več sto let, nekateri tudi presežejo tisoč let. Poglejmo, katere so nekatere vrste, ki jih lahko najdemo na razpolago za sajenje v naše vrtove. NAVADNA JELKA (Abies alba) -Pravimo ji tudi bela jelka ali hoja. To je iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem. Občutljiva je na nizke temperature in na pozni pomladanski mraz, zahteva pa veliko vlage in toplote, zato raste v srednji in južni Evropi. Svoje ime Abies alba je drevo dobilo po dveh srebrno belih črtah na spodnji strani iglic. Zgornja stran iglic je temno zelena. Iglice so posamične, dolge 23 cm. Jelka začne proizvajati storže le po 40 letih starosti. Slednji so pokončni. Jelka zraste do 60 m visoko. KOLORADSKA JELKA (Abies concolor) - Ta jelka izvira iz Kolorada, Kalifornije in Nove Mehike. V Italijo so jo prinesli že pred 150 leti. Drevo je zelo rusti-čno, visoko in lepo oblikovano. Ima modro in sivo zelene iglice dolge 3-5 cm. Če jih zmečkamo, oddajajo vonj po limoni. Odrasla drevesa proizvajajo vijoličasto -zelenkaste storže, ki so dolgi do 14 cm. Rastlina najraje raste v propustnih in bogatih tleh in se dobro obnese tudi v bolj suhih podnebjih. Raje ima sončno lego. Drevo doseže 25 metrov višine. Najbolje jo sadimo kot posamezno drevo. ATLAŠKA CEDRA (Cedrus atlantica) - To je drevo, ki izvira iz goratih predelov Maroka iz Alžirije, od koder se je razširila v Italijo pred 150 leti. Med vsemi cedri je najbolj rustična in skromna. Najbolj razširjena je skupina siva atlaška cedra, ki ima srebrnkasto modre iglice, kratke in trde. Drevo zraste 50 metrov visoko, deblo pa doseže premer do 1,5 metra. Storži so čokati in pokončni. Raste v krajih z zmernim in vlažnim podnebjem. Pri nas najbolje uspeva v apnenčastih tleh, tudi na peščenih, humoznih in dobro propustnih. Les atlaške cedre je še posebej priljubljen, ker s svojim močnim vonjem odganja žuželke. Zahteva svetlobo. Je priljubljeno okrasno drevo. MACESEN (Larixdecidua) - Macesen je visoko drevo z debelo skorjo. Rečejo mu tudi navadni ali evropski macesen. Izvira iz Alp in najraje uspeva bolj na višjih legah. Je eno redkih iglavcev, ki pozimi odvrže iglice. Slednje so mehke in rastejo v skupinah. Jeseni imajo iglice lepo rumeno jesensko barvo. Dobro prenaša vetrovna področja. Ne mara preveč vlažnih tal. Zraste do 25 metrov visoko. Skorja mladih dreves je gladka, kasneje pa razpoka na ploskve. Zahteven je na sonce. METASEKVOJA (Metasequoia glyptostroboides) - Tudi temu iglavcu, doma iz Kitajske, odpadejo iglice jeseni. Preden odpadejo, postanejo iglice temno rdečkaste barve. Najraje raste na rodovitnih in vlažnih, a dobro propustnih tleh. Odporna je na onesnažen zrak. SMREKA (Picea abies) - Smreka je pravzaprav skupina iglavcev, ki obsega veliko vrst. Picea abies je le najbolj poznana. Je visoko iglasto drevo z temno zelenimi iglicami. Smreka ima plitev koreninski sistem. Z razliko od jelke ima smreka storže obrnjene navzdol. Rada ima hu-mozna tla. ČRNI BOR (Pinus nigra) - Med bori bomo omenili le črnega, vrsto, ki je doma v Karniji in v Julijskih Alpah. Množično je prisoten na Krasu, s katerim so v 19. stoletju pogozdili kraško planoto. Je zelo prilagodljiv, odporen je vetru in burji, mrazu in poletni suši in se prilagodi različnim tlom. Lahko ga sadimo posamično, ali pa tudi v skupinah. TISA (Taxus baccata) - Če raste prosto, se tisa razvije v malo drevo. Ima temno zelene iglice. Zelo dobro prenaša senco. Dobro prenaša rez, zato je primerna za žive meje. Ločimo ženske in moške rastline. Ženske rastline imajo v jeseni lepa rdeča semena, katerih ovoj je užiten, seme pa strupeno. SAJENJE - Iglavce sadimo jeseni ali spomladi. V bolj hladnih in odprtih legah raje sadimo spomladi. Pri izbiri dreves moramo najprej pomisliti, kakšno prostornino in višino bodo rastline dosegle kot odrasle. Senca ne bo smela motiti manjših rastlin. Pri izbiri in pripravi rastišča se moramo zavedati, da bomo posadili drevo, ki bo na tem mestu raslo več desetletij, zato moramo rastišče dobro izbrati. Najprej moramo dobro izbrati vrsto, ki si jo želimo. Ko rastline kupujemo, izbirajmo tiste, ki imajo zemeljsko grudo. Obseg korenin naj bo proporcionalen s krošnjo. Sadike ne smejo biti pretirano obrezane. Rastline in korenine morajo biti zdrave. Najraje izbiramo med eno ali dvoletnimi rastlinami. Starejše so rastline, slabše se bodo prilagodile novim razmeram. Obenem so mlajše rastline cenejše. Pred sajenjem zemljo pripravimo. Tla naj bodo taka, da voda ne zastaja, drugače poskrbimo za drenažo. Sadilna jama naj bo čim bolj globoka in široka. Bolje je, da je sadilna jama dvakrat tako široka, kot koreninska gruda drevesa. V luknjo de-nemo gnojila in pri tem pa pazimo, da ne bi prišla direktno v stik s koreninami. Sadilno jamo napolnimo s preostalo zemljo. Zemljo nato dobro potlačimo. Sadiko privežemo na oporo s plastično ali gumasto vezjo. Okrog debla na koncu damo zastirko, na primer lubje v debelini okrog 5 cm, ki zadržuje vlago v sušnih mesecih v tleh in preprečuje razvoj plevelov, ali pa zreli gnoj ali kompost. OBREZOVANJE - Nazadnje bomo omenili obrezovanje, ki ga opravimo le v primerih, ko gojimo iglavce kot živo mejo, kot na primer tiso ali pritlikavo ruševje. V ostalih primerih obrezovanje ni skoraj nikoli potrebno. Le ko je potrebno, obrezujemo spomladi. Odrežemo kako vejo le, da damo drevesu obliko ali opravimo kako redčenje. Po rezi je vedno priporočljivo premazati rano s cepilno smolo. Smreke, macesni, bori in jelka slabo prenašajo obrezovanje. Magda Šturman Št. 129 DRUŠTVO BENEŠKIH LIKOVNIKOV Danes v središču Špetra Društvo je pred tridesetimi leti oralo ledino v videnski pokrajini. Kaj pa danes? Društvo Beneških umetnikov ima svoj sedež v Špetru v videnski pokrajini (Italija) in spada med prva slovenska društva, ki so bila pred 30 leti ustanovljena v Benečiji. Že od samega nastanka v letu 1978 je društvo zaradi bogate dejavnosti čutilo potrebo po nekem stalnem razstavnem prostoru, tako je nekaj časa zatem v kletnih prostorih neke stare hiše nastala "Beneška galerija". Z razvojem dejavnosti se je galerija preselila v središče Špetra, kjer je imela tudi vlogo kulturnega centra v časih, ko v Špetru ni bilo današnjega kulturnega centra, ki ga vodi Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju z društvi. Ob nastanku "Postaje Topolove" je društvo sodelovalo pri pripravi in organizaciji te imenitne prireditve; tudi danes nadaljuje sodelovanje z društvom Topolo' Topolove za izvedbo znane julijske prireditve. Razstavna dejavnost torej... Skozi vse leto se v Beneški galeriji odvijajo razstave, na katerih so na ogled dela domačih likovnikov, dela slovenskih umetnikov iz dežele, Slovenije in Koroške, pa tudi predstavitve furlanskih ustvarjalcev ali domačinov. Galerija predstavlja tudi stalno izložbo slovenskih knjig, predvsem krajevnih izdaj. Poleg tega gosti upravno-organizacijsko izpostavo Glasbene ma- tice, ki ima v isti stavbi učilnice za svojo glasbeno šolo. Gre torej za živ, pogosto obiskovan prostor,. Temeljni cilji poslanstva in delovanja društva Zadnja leta društvo razvija svojo že uveljavljeno galerijsko dejavnost in zato je imelo in ima tudi danes nepogrešljivo vlogo mostu pri spoznavanju in medsebojnem povezovanju umetnikov v čezmejnem prostoru. To je posebni vrednostni doprinos ideji o meji v vlogi povezovalca v enotni kulturni prostor, predvsem pa priložnost za iskanja in srečevanja preko skupne izkušnje v umetnosti, da bi delili to skupno vrednoto. To je razlog za medsebojno spoznavanje, obojestransko odprtost in izmenjavo stikov, kar je nepogrešljivo v vsakem odnosu. Razstave in sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami Za ilustracijo preglejmo letošnjo dejavnost. Leto se je pričelo s skupinsko razstavo naših članov. Dan slovenske kulture smo obeležili v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo z razstavo skupine KONS iz Trsta. Aprila smo odprli razstavo umetnika iz Livka v sodelovanju s kulturnim društvom Rečan, ki je že 15 let organizator pohoda "Čez namišljeno črto" iz Topolovega v Lig. Prvi del sezone smo zaključili z razstavo Rudija Skočirja, ki je istočasno potekala v galeriji in v Čedadu. Priredili smo jo skupno z društvom Ivan Trin-ko, Pilonovo galerijo, tržaškim SSG in Kulturnim centrom Lojze Bratuž. Razstave, ki jih prirejamo v Čedadu, delamo vedno v sodelovanju z društvom Ivan Trinko, na njih pa redno sodelujejo in nastopajo učenci Glasbene matice iz Špetra. Za uvod v jesensko obdobje smo pripravili osebno razstavo Štefana Turka "Labirinti', ki je še vedno na ogled. Kaj pa mladi? Kako pristopajo k društvu - kaj jih motivira in veže na delovanje? Mladi krožijo po galeriji, ker ima tam sedež tudi glasbena šola. Zanje smo priredili več delavnic. Sedaj žal ni več kot ob začetku delovanja, ko smo imeli močno skupino mladih, ki je obi- skovala umetniško gimnazijo v Vidnu. Načrti za prihodnje sezone... Že več let premišljujemo o prireditvi delavnice ikon. Morda bo prihodnje leto primerno za tako zahtevno pobudo. iz oči v oči agenda-agenda-agenda-agenda - Predavanje o Lešandrinkah! V petek, 14. novembra, ob 11.15 bo v av-ditorijumu slovenskega šolskega centra v ulici Puccini, 1 v Gorici predavanje o Lešandrinkah, namenjeno 4. in 5. razredom tehničnega in klasičnega pola. Predavanje sodi v niz pobud, ki jih goriška Pokrajina organizira v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Deželo FJK. Mlada raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino pri ZRC SAZU-ju, Katja Škrlj bo dijakom fenomen ženske migracije približala s predstavitvijo posameznih življenskih zgodb in s fotografskim materialom. Poskušala jim bo prikazati večdimenzionalnost tega pojava, vzroke in posledice, ki jih je izseljevanje imelo na privatni in pa splošno - družbeni ravni, ter razne mite in stereotipe o aleksandrinkah in Egiptu. Dotaknila se bo problema marginaliza-cije pomena žensk v zgodovini in skušala prikazati povezanost med aleksan-drinkami in sodobnimi migracijami iz nerazvitega sveta v Evropo. Prisotna bosta tudi novinarka Dorica Makuc in odbornik na goriški pokrajini Marko Ma-rinčič. Toplo vabljeni. Lešandrinke na Goriškem V ponedeljek, 17. novembra, od 13.30 do 14. ure se bo Andrea Bellavite, v oddaji Le radici dell'albero, pogovarjal z gospo Dolores Manfredo in mlado raziskovalko Nadio Boz o Lešan-drinkah na goriškem. Vabimo k poslušanju oddaje na valovih 89.5 ali 94.9 RAI FJK. Akademija Teatro alla Scala razpisuje tečaj za pevce lirično-sinfo-ničnega zbora, ki se bo odvijal od januarja do junija 2009 na umetniški akademiji Teatro alla Scala. Rok prijave zapade 1.12.2008. Ostale informacje nudi ZSKD. Obletnice društev v tem mesecu - 15-letnica društva Kremenjak iz Ja-melj - prireditev 15. novembra na sedežu društva v Jamljah - nastop OPZ Kremenjak, vodi učiteljica Ivana Sullini, spremlja prof. Jelka Bogatec - pozdrav in uvodne misli predsednice društva Brune Visintin - pozdrav župana občine Doberdob, dr. Paola Vizintina - pozdravi gostov - slavnostni govornik, župan občine Miren-Kostanjevica, dr. Zlatko Martin Marušič - podeljevanje priložnostnih plaket, delo domačinke g. Ede Miklus - otroška in mladinska plesna skupina Kremenjak, pod vodstvom prof. Jelke Bogatec - predstavitev društvene brošure: prof. Aldo Rupel in dr. Patrik Zulian - MPZ "Fantje izpod Grmade" iz Devina, dirigent Ivo Kralj Diaton 2008 16. novembra 2008 se bo odvijalo tekmovanje godcev na diatonično harmoniko Diaton 2008. V jutranjih urah bo potekal slikarski ex tempore za otroke. 40-letnica Pihalnega orkestra Ricmanje - 16. novembra 2008, ob 19.30, koncert v gledališču Miela v Trstu - 23. novembra 2008, ob 19.30, koncert v Babni hiši v Ricmanjih 40-letnica SKD Fran Venturini, Domjo - prireditev 29. novembra v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu Srečanje z Markom Kravosom Knjižnica "Damir Feigel" in Zveza slovenskih kulturnih društev vabita na srečanje z Markom Kravosom in njegovo novo pesniško zbirko »Med repom in glavo« v petek, 14. novembra, ob 18. uri, v čitalnici knjižnice v KB centru. Z avtorjem se bo pogovarjala Matejka Grgič. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.ora Ime in priimek: Sandra Manzini Kraj in datum rojstva: Videm, 24.06.1963 Zodiakalno znamenje: rak Kraj bivanja: Špeter E-mail: pajkova@virgilio.it Stan: Poklic: tajnica Najboljša in najslabša lastnost: intuitivnost in trdoglavost Nikoli ne bom pozabil/a: Sarajeva pred vojno Hobiji: tkanje in vezenje Knjiga na nočni omarici: Animal farm Najljubša risanka: Sturmtruppen Najljubši filmski igralec/ igralka: D. Day-Lewis, W. Rider Najljubši glasbenik: Čajkovskij Kulturnik/ osebnost stoletja: Gandhi Ko bom velik, bom... po gorah Moje društvo: Društvo beneških umetnikov Moja vloga v njem: odbornica Svojemu društvu želim: nove iskre, ideje in novi dotiki Moj življenjski moto: ponoči je vsaka mačka črna Moje sporočilo svetu: obrniti smer im matica1"13 glasb eni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 5/II Viktor Parma praznuje »Oče slovenske opere« Viktor Parma se je rodil v Trstu februarja leta 1858. Kompozicijo je študiral na Dunaju, kjer je ob študiju prava sledil lekcijam Antona Brucknerja. Ustvarjal je na opernem in operetnem področju. Njegova prva opera, »Urh, grof celjski«, ki je obenem prva slovenska romantična opera, je nastala leta 1895. Sledile so razne opere in operete, med katerimi so najbolj znane Ksenija, Stara pesem, Caričine Amazonke in Zlatorog. Ob 150-letnici njegovega rojstva bo Glasbena matica sodelovala pri skupni pobudi, ki jo soprirejata tudi SKD Tabor z Opčin in godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Glasba tržaškega skladatelja bo zazve-nela v petek, 21. novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Igrali bodo pianistka Beatrice Zonta, duo, ki ga sestavljata pianistka Cristina San-tin in sopranistka Veronica Vascotto ter člani godbenega društva iz Trebč. Sodeloval bo biograf Viktoria Parme, dr. Paolo Petronio, ki bo predstavil lik skladatelja in ga uokviril v čas in prostor. Viktor Parma Umetnostni izraz ob narodnem vprašanju -Odzivi Posvet o glasbi, likovni in besedni umetnosti ob slovensko italijanski meji v drugi polovici 19.stoletja je odprl zanimiva vprašanja in je spodbudil na-daljno razmišljanje in poglabljanje tudi v krogu predavateljev, ki so pohvalili zamisel in celotno pobudo ob stoletnici Glasbene matice. Svoje odobravanje in vtise so po posvetu zaupali tudi pismom oblikovalcu in koordinatorju posveta Aleksandru Rojcu, med katerimi smo izbrali misli docentke umetnostne zgodovine Donate Levi, ki živi v Pisi in je prvič predavala v Trstu ter tržaškega zgodovinarja Alekseja Kalca, ki poučuje na Univerzi v Kopru. Posvet 28.oktobra je postal pomembna priložnost za razmišljanje in poglabljanje -z novimi doprinosi in raziskavami- zgodb dveh kultur, ki sobivata na istem teritoriju, navidezno brez medsebojnega komuniciranja. Nastal je torej v znamenju odprtega dialoga, ki so ga organizatorji že preverili v prejšnjem posvetu o obdobju med obema vojnama in je letos pridobil posebno vrednost z izbiro druge polovice 19.stoletja. Cilj mnogih predavanj je bilo evidentiranje kulturnega in kulturno-inštitucionalnega dogajanja v ključnem obdobju postopne krepitve zavesti narodnih identitet. Gre za rekonstrukcijo kulturnega tkiva z dvojnega, italijanskega in slovenskega zornega kota in po možnosti združevanja in preseganja obeh optik, kot kulturnega vezila v svoji konkretni valenci, z raziskovanjem podatkov in dogodkov, ki so morali skozi filter »iredentistične« zgodovinske pripovedi, predvsem pa smo skušali razumeti- kot je poudaril v svojem uvodu Aleksander Rojc-če resnično obstaja del kulturne in umetnostne dediščine, ki je izostal zaradi nepovezanosti z narodnim vprašanjem. Raziskava v teh smereh pa vsebuje refleksijo z ene strani o specifiki kulturne pripovedi, bodisi z glasbenega, literarnega ali umet-nostno-zgodovinskega vidika in o njeni avtonomnosti, z druge strani pa raziskovanje njenih odnosov z ekonomsko, politično in religiozno oblastjo in z organizacijskimi predznaki le-te, ki so vsekakor vplivali na družbeno tkivo. Kultura tako izrazito specifičnega primera kot je mesto Trst, kjer sobivajo razne narodnosti in tradicije, se predstavlja kot laboratorij za raziskovalce, ki so željni konfrontacije in najdejo sredstva Mešani mladinski zbor Trst in Mešani zbor Gallus ob začetku pevskega leta za kulturno izmenjavo preko jezikovnih pregrad. Mislim, da imamo še zmeraj težave s komunikacijo. Ne morem govoriti o statistikah, a imam vtis, da skoraj vsi Slovenci v Trstu govorijo perfektno italijansko, medtem ko je poznanje slovenščine pri Italijanih redkost. Obenem je vznemirljivo misliti, da je medsebojno spoznavanje zaupano tretjemu jeziku, to je angleščini. Verjetno smo vsi izgubili nekaj v tem prehodu. Posvet je ovrednotil jezikovno specifiko in je omogočil vsakemu predavatelju, da je govoril v svojem maternem jeziku, kar je posredovalo še naknadno pomembno sporočilo: identitete niso postavljene v dvom, moramo pa iskati možnosti dialoga z lucidnostjo in odločnostjo. Donata Levi Posvet je prispeval panoramski pogled na slikovito in kompleksno tržaško stvarnost v času razcveta narodne misli in posledične narodne konfrontacije, ki se ni odvijala samo na politični sceni, ampak je prežemala tudi vsakdanje življenje in dobila seveda markanten izraz na kulturnem področju. Zopet se je izkazalo, da kljub mnogim študijam to zgodovinsko obdobje in problematika še zdaleč nista poznana dovolj poglobljeno in v njunih mnogoterih aspektih. Pogoj za objektivnejše razumevanje časa in dogajanja pa je primerjalno branje zgodovine mesta kot kompleksne družbene in kulturne entitete, ne pa samo z vidika posameznih narodnih komponent. Aleksej Kalc NAPOVEDNIK TRST V petek, 21.novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah "Viktor Parma praznuje"-koncert in srečanje ob 150-letnici rojstva tržaškega skladatelja GORICA Danes, 9.novembra ob 16.30 v Razstavni dvorani v Štarancanu Nastop ob pobratenju glasbene šole In-contro, Glasbene matice, SCGV Emil Komel in GŠ Logatec 29. in 30. novembra v KB centru v Gorici Delavnica Gm za jazz in zabavno glasbo (vpisovanje in informacije pri An-drejki Možina 347 5156982) V zboru, ki je tako povezan z višješolsko stvarnostjo, se je letošnje pevsko leto pričelo nekoliko nemirno zaradi protestov in okupacij zoper šolsko reformo. Pri mlajši skupini je odpadlo nekaj vaj, medtem ko so pevci univerzitetne stopnje začeli z rednim delovanjem posebno zgodaj in so že imeli dva samostojna nastopa. Novost letošnje sezone je namreč vzporedno delovanje dveh starostnih skupin. Pevci bodo še naprej sodelovali pri skupnih projektih, starejši pevci pa so bili potrebni večjih programskih izzivov, ki so primernejši za njihovo stopnjo. Letos so že nastopili v Rimu v okviru slovesne otvoritve šolskega leta in v Trstu ob posvetu o Trubarju. V prihodnjih mesecih nas pričakujejo še vokalnoinstrumentalni božični koncerti v že tradicionalnem sklopu Božičnega utripa. Pripravljamo tudi spomladansko presenečenje in turnejo v inozemstvu. Podrobnosti o tem pa naj ostanejo še skrivnost. Pevsko leto bomo zaključili s sodelovanjem z zborom Gallus. Zborovodkinja Aleksandra Pertot Sprožili smo nabiralno akcijo za fotografsko in katerokoli drugo gradivo za pripravo razstave ob 100-letnici Glasbene matice. Vabimo vse bivše učence, sorodnike in prijatelje, da to prinesejo na sedež Glasbene matice, Ul. Montorsino 2, do 30.11.2008. Sezona 2008/2009 se je za MePz Jacobus Gallus začela v znamenju prenove. Po odstopu dirigenta Matjaža Ščeka se je zbor odločil, da bo svoje vrste pomladil. To se pozna že pri izbiri novega zborovodje, saj sem septembra vodstvo prevzel Marko Sancin. Tudi v odboru je prišlo do sprememb: bivšo predsednico Katjo Pasarit je septembra nadomestila Valentina Sancin. Odbor pa sestavljajo: Aleksandra Šker-lavaj, Lara Prašelj, Matej Susič, in Vesna Danieli. Zbor, ki deluje por okriljem Glasbene matice, Slovenske Prosvete in ZSKD-ja, je v zadnjih mesecih pridobil precej novih mladih pevcev, vabi pa vse, ki jim je pri srcu zborovsko petje, naj se pridružijo. Poleg klasi-cnih vaj je letos na razpolago tudi pevsko izpopolnjevanje, ki ga med sredino vajo v individualni obliki vodi basist Ivan Sancin. Vaje potekajo vsako sredo od 20:00 do 22:00 v prostorih Glasbene matice v Trstu (ul.Montorsino,2) in vsak petek od 20:00 do 22:00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prvi nastop v novi sezoni, »V pričakovanju božiča«, bo MePz Jacobus Gallus zabeležil 6. decembra 2008 v cerkvi v Škednju, v sodelovanju z MePz Rdeča zvezda, z oktetom Odmevi in z Otroškim pevskim zborom iz Zgonika. Božično revijo pa bodo ponovili 6. januarja 2009 v cerkvi v Zgoniku. Obenem se zbor pripravlja na sodelovanje z Mladinskim zborom Glasbene matice, ki ga vodi Aleksandra Pertot, s katerim bo od februarja dalje oblikoval čisto nov projekt. Poleg tega bo Gallusova sezona v novem letu obogatena s koncerti in gostovanji. Zborovodja Marko Sancin Pobratenje glasbenih šol v Štarancanu Danes v Štarancanu bo potekalo enkratno, celodnevno srečanje s pobratenjem treh glasbenih šol. Pobudnik izmenjave je društvo-glas-bena šola »Incontro«, ki je nastalo leta 1992 z družbeno-kulturnim namenom, da bi ustvarilo povezave s šolsko stvarnostjo s formativnim izpopolnjevanjem na področju glasbenega pouka. Letos je šola priredila prvo »Glasbeno pobratenje«, na katerega je povabila Glasbeno matico, Center za glasbeno vzgojo Emil Komel in glasbeno šolo Logatec. Celodnevno srečanje bo na sporedu danes s pričetkom ob 9.30 na Občini v Štarancanu, kjer bo zbirališče za mlade sodelujoče glasbenike, njihove profesorje in spremljevalce. Vsi udeleženci si bodo najprej ogledali deželni naravni rezervat Gradina v Doberdobu, kjer bodo imeli na voljo dvojezični vodeni ogled. Sledilo bo skupno kosilo in koncert, ki bo na sporedu ob 16.30 v razstavni dvorani v Štarancanu. rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 9.11. 2008 - Čedad, Slovenska prosveta - Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica »Vsakdo je potencialno ustvarjalen« Pogovor z Riccardom Ruttarjem Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BLANKIN Smisel kulture Z današnjim prispevkom o kulturi in ustvarjanju med Slovenci v Italiji, ki je nastal izpod peresa beneškega kulturnika in raziskovalca Riccarda Rut-tarja, bo zvestim bralcem i.podlistka na voljo zanimiva primerjava različnih gledanj o našem ustvarjanju in obstoju. V treh prispevkih smo skušali predstaviti iz različnih zornih kotov, osebnih izkušenj in pokrajinske pripadnosti, zakaj in kako je potrebno, da se pri nas kultura in jezik ohranjata in razvijata. Vprašanje rabe jezika, in torej ohranjanje naše identitete, se začne ravno na področju ustvarjanja kulture. Kulturno delo ni samo kronološki seštevek prireditev naših društev danes, ampak sega nazaj v čas. Je posledica oziroma produkt tistega, kar se je razvijalo pri nas v preteklosti. Od nas pa je odvisno, da razvijamo oz. ohranjamo to ne toliko za nas same, ampak za bodoče rodove. Kultura je od nekdaj temeljila na izročilu. Ustno izročilo so dandanes nadomestili raznovrstni zapisi - od knjige, slike, filma do interneta. Povsod zavestno puščamo, kot že nekoč sicer, sledove o naši prisotnosti, o naših izkušnjah in vrednotah. Smisel kulture je, da vsak posameznik ali generacija izoblikuje nekaj, kar bo v končni fazi služilo kot temelj nadaljnjemu razvoju in napredku družbe. Brez tega bi bilo vsakršno naše početje nesmiselno in samovšečno. Vsak napor in vsak vložen trud (tudi posameznika!) pa služi k namenu, da se kultura skupnosti ohranja in razvija. Prav zaradi tega je razveseljivo, da na tej strani lahko tedensko beležimo, da se na različnih ravneh in z različnimi sredstvi še vedno zavedamo, kaj je smisel kulture. Naš niz o ustvarjanju in ustvarjalnosti zaključujemo s pogovorom z beneškim kulturnim delavcem in raziskovalcem Riccardom Ruttarjem. Kaj pomeni za Vas ustvarjalnost? Ruttar: Ustvarjalnost je, kot vse človeške dejavnosti, zelo kompleksen in raznolik pojem. To izhaja že iz same latinske etimologije besede - pojem creare je povezan po eni strani z besedo ustvariti, a tudi z besedo, ki označuje Stvarnika. Torej gre za pojem, ki presega človeško dimenzijo, saj gre za pojem, ki označuje zmožnost ustvarjanja iz niča. Naša ustvarjalnost je sicer bolj ali manj omejena na zmožnost, da razberemo tisto, kar je bilo že ustvarjeno, da razumemo vsebine, povezave, sestavne elemente in da jih povežemo skupaj na podlagi našega osebnega razuma in občutlji- vosti. Dandanes kot ustvarjalce definiramo ljudi, ki prikazujejo, zlasti na umetniškem področju, stvarnost na svoboden in domišljijski način, sicer pa sam ta pojem dojemam nekoliko drugače, saj ustvarjalen je vsakdo, ki zna na nov način razporediti stvari, ki ga obdajajo. Če iz tega nastane nekaj koristnega, lepega, zdravega in človeško sprejemljivega na podlagi splošno sprejetih vrednot, je lahko ustvarjalen tudi otrok, ki sestavlja Lego kocke in ne le vrhunski glasbenik ali postmoderni pesnik, ki je v največkrat edini, ki razume svoje verze ali pa slikar, ki prodaja svoja dela na dražbi. Iz tega zornega kota je vsakdo potencialno ustvarjalen, in sicer v trenutku, ko svojo talent uporablja da stvari olepša, poboljša in oplemeniti. Ustvarjalnost ne more mimo etike, skozi katero ocenjujemo človeška dejanja na vrednostni lestvici med dobrim in m « ifflíÉ zlom. Skratka, ustvarjalnost je del človeške narave. Človek se na različne načine izraža in izpostavlja interakcijo z drugimi, a vedno v upoštevanju norm. Se ne strinjam s pretirano svobodo, ki jo danes uživajo umetniki, zlasti če gredo predaleč ali proti splošno sprejetim vrednostnim normam okolja in s tem kršijo tako rekoč človeško dostojanstvo. Prav preko kulture in kulturnega ustvarjanja se namreč zrcali ustvarjalnost ne le posameznika, ampak tudi naroda. Poleg vsebin je za kulturo pomembna tudi oblika oziroma način ustvarjanja... Ruttar: Prav tako. Kot sem že prej omenil, ustvarjalnost se pojavi v določenem prostoru in času, vendar korenine segajo daleč nazaj v čas, v oddaljen substrat vsebin in idej, ki so nastale na podlagi dela drugih ustvarjalcev, ki so »ustvarjali« pred njim. Tudi če danes gledamo na kulturo iz zornega kota globalizacije, ki kulturo postavlja v tako imenovani melting pot, kjer se vse staplja in zmeša, menim, da ne obstaja "kultura" ampak različne »kulture«. In prav v teh, različnih, sorodnih ali edinstvenih kulturah pride najbolj do izraza sam pojem ustvarjalnosti. Kultura je tisto, kar ljudi združuje, a občasno tudi polarizira. Ruttar: Kultura je v svojem bistvu temelji na stikih. Kultura ločena od širšega konteksta je lahko le zgolj abstrakcija, saj, kot sem že prej omenil, obstajajo različne kulture, ki jih, žal, ne povsod smatrajo za enakovredne. Priporočljivo bi bilo, da bi kultura (z veliko začetnico!) znala gledati nase in okoli sebe kot na delček mozaika, kjer različnost ne ustvarjajo kontrapozicij, ampak se med sabo dopolnjujejo. Ali je skupni slovenski kulturni prostor je le pojem? Ruttar: Da je skupni slovenski kulturni prostor je le zgolj pojem, bi lahko zlahka razbrali če analiziramo polpreteklo slovensko zgodovino. Bolj kot pojem pa gre za ideal, ki naj bi združil tisto kar razlikuje slovenstvo od ostalih kulturnih stvarnosti, s katerimi je slovenstvo v stiku. Gre za običaje, tradicije, vrednote in navade, ki se prenašajo tudi in predvsem preko jezika. Preko teh značilnosti se izoblikuje tudi identiteta. To oblikuje tudi t.i. skupni slovenski kulturni prostor, ki ni geografska enota, ampak idejna dimenzija, v kateri se lahko prepoznavajo tako posamezniki kot slovenske skupnosti po svetu. Koliko kulture je v politiki in koliko politike je v kulturi? Ruttar: Politika, zlasti če jo dojemamo kot sredstvo oblasti, je bila žal večkrat bolj kot sredstvo za dobrobit skupnosti usmerjena bolj v za pod-jarmljenje različnosti logiki močnejšega. Tudi v demokratičnih režimih se ne nazadnje govori o večini in manjšini. Za nas, Slovence v videmski pokrajini, ki smo bili prva manjšina znotraj Kraljevine Italije, je postala politika sinonim raznarodovanja, ki je temeljila na izbri-sanju zgodovinskega spomina ter jezikovnega in kulturnega bogastva naših ljudi. S tem, da so nam odvzeli jezik in kulturo, so minirali tudi našo identiteto in dostojanstvo. Kaj pa za vas pomeni kulturna politika? Ruttar: Če se povrnemo kompleksni definiciji kulture, lahko rečemo, da je politika v bolj ali manj neposrednem sorodstvu s pojmom kulture. Kako težavna je pot uveljavljenja človečanskih pravic, enakopravnosti in enakovrednosti kultur, ne nazadnje pa trnjeva pot uveljavljanja določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji! Trenutna situacija v Italiji, kjer prevladuje strah pred drugačnim, pa je znak, v katero smer se, žal, pomika tudi kulturna politika. trst Društvo slovenskih izobražencev bo priredilo jutri ob 20.30, v okviru ponedeljkovih srečanj na Donizetti-jevi ulici, predavanje dekanje Filozofske fakultete Univerze na Primorskem dr. Vesne Mikolič z naslovom »Slovensko-italijanska jezikovna prepletanja ali zakaj bi se v globalni družbi sploh še učili manjšinskih jezikov«. Radijski oder organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo 23.11. ob 11.00 uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15.00. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 uro. Število mest je omejeno! Združeni pevski zbor ZCPZ, otroški zbor Kraški cvet in pevska skupina SZSO bodo sodelovali pri današnji zahvalni nedelji, ki bo jo bo v tržaški stolnici sv. Justa ob 16. uri, ob somaševanju slovenskih duhovnikov, daroval tržaški škof Evgen Ra-vignani. Pred in po maši bo tudi letos praznično pritrkovanje z zvonovi tržaške stolnice. gorica V okviru koncertne sezone, ki jo prirejajo Združenje cerkvenih pevskih Zborov - Gorica, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel ter Kulturni center Lojze Bratuž, bo na sporedu 10. novembra nastop zbora Hrast. V cerkvi sv. Silvestra v Pevmi se bodo do-berdobski pevci prestavili - z začetkom ob 20.30 - s koncertom ob sv. Martinu. Predstavili bodo noviteto, in sicer za mašo v čast sv. Martinu, ki jo je napisal avški skladatelj Štefan Mauri. Mašo so letos do-berdobski pevci krstno izvedli na gostovanju v Franciji, in sicer v tourski katedrali. Domačemu občinstvu se bodo predstavili pod taktirko Hilarija Lavrenčiča in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča. Drugi del koncerta bo posvečen prav tako avškemu skladatelju Stanku Jericiju, ki bi letos praznoval 80-letnico. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Pd Štandrež na odru, spletu in Facebooku! V Štandrežu na kulturnem področju res ne poznajo poletnega ali jesenskega premora. Tako bi lahko sklepali, če prebrskamo med nastopi recimo dramske skupine PD Štandrež. Danes bo z uspešnico "Primorske zdrahe" gostovala ob 17. uri v Novi Gorici, in sicer v sklopu "Nedeljskih gledaliških srečanj", naslednjo soboto pa bodo gostovali ob 19.30 v Selah na Koroškem v okviru Gledališkega abonmaja v Selah . Podobno bi lahko zapisali pevskem zboru, ki deluje znotraj društva. Društvo je pred kratkim obnovilo tudi spletno stran. Na www.pdstandrez.org lahko o društveni zgodovini beremo naslednje: »Prosvetno društvo Štandrež je bilo ustanovljeno leta 1965. Društveni sedež je v župnijski dvorani Anton Gregorčič, kjer se odvija tudi večina prireditev v Štandrežu. Pobudnik ustanovitve je bil takratni štandreški župnik msgr. Jožef Zorž. Namen društva je ohranjevati in krepiti slovensko značilnost štandreške skupnosti, utrjevati slovenski jezik in vrednotiti kulturno izročilo in poslanstvo v domačem in širšem prostoru. Društvena dejavnost je zelo razvejana. Dramska skupina, ki nepretrgoma deluje od ustanovitve društva, je uprizorila 114 predstav s skoraj 700 ponovitvami. Štan-dreški igralci so se predstavili v več kot stotih različnih krajih.« Poleg spletne strani pa se člani društva poslužujejo še možnosti Faceboo-ka. Med številnimi skupinami tega social networka sta se pojavili še skupini z naslovoma MePZ Štandrež oz. DRAMSKA SKUPINA PD STANDREZ, na katerih je mogoče tako rekoč iz prve roke dobiti informacije o kulturnem delovanju v Štandrežu. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB zda - Novoizvoljeni predsednik se pripravlja na prevzem oblasti Obama po telefonu govoril z vrsto državnikov, tudi z Medvedjevom Ruski predsednik naj bi se kmalu srečal z novim ameriškim voditeljem WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama, ki se že pripravlja na uraden prevzem oblasti 20. januarja prihodnje leto, se je v petek po telefonu pogovarjal z voditelji šestih zaveznic ZDA, med njimi Egipta, Poljske, Savdske Arabije in Španije. Govoril je tudi z italijanskim premierom Silviom Berlusconijem. Včeraj pa se je med drugim pogovarjal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedje-vom. Obama se je v petek po telefonu med drugim pogovarjal egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, poljskim predsednikom in premierom, Lechom Kaczyn-skim in Donaldom Tuskom, savdskim kraljem Abdulahom in španskim premierom Jo-sejem Luisom Rodriguzem Zapaterom. Obama se je s poljskim predsednikom Kaczynskim pogovarjal predvsem o načrtovani postavitvi delov ameriškega protirakt-nega ščita v Evropi, natančneje prestreznih raket na Poljskem in radarja na Češkem. Oba-ma je ob tem zatrdil, da se bo projekt proti-raktnega ščita nadaljeval ter izpostavil pomen strateškega partnerstva med ZDA in Poljsko, so sporočili iz urada poljskega predsednika. Kot so sporočili iz Rima, pa je imel Obama "dolg, prijateljski" pogovor tudi z italijanskim premierom Berlusconijem, ki je pred kratkim sprožil zaplet, ko je za novega predsednika ZDA dejal, da je "mlad, lep in zagorel". Obama je predsednika italijanske vlade v petek poklical, v pogovoru pa sta potrdila tesne prijateljske vezi in sodelovanje med Italijo in ZDA, so sporočili iz Berlus-conijevega urada. Na petkovi novinarski konferenci ob zaključku izrednega vrha Evropske unije, posvečenega finančni krizi, je moral Berlusconi sicer komentirati svoje opazke glede Obamove zagorelosti, ki jih je izrekel med četrtkovim obiskom v Moskvi. Kot je dejal, so bile opazke mišljene kot kompliment, tisti, ki se s tem ne strinjajo, pa so bebci, ki jih je že tako preveč. Na dodatno vprašanje novinarja, ali bi njegova opazka utegnila škoditi odnosom Rima z Washingtonom, je Berlusconi odvrnil, da bi morali novinarja uvrstiti na seznam bebcev, nato pa je skupaj s svojimi sodelavci brž zapustil novinarsko konferenco. Kot uvodoma rečeno, se je Obama včeraj po telefonu pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Medvedjevom. Iz Kremlja so sporočili, da se bosta voditelja v kratkem srečala. Zelo verjetno se bo to zgodilo 15. novembra ob robu srečanja G20 v Washingto-nu. Zanimivo pa je, da je Obamov glasnik včeraj zanikal poljski vir, po katerem naj bi Obama potrdil postavitev protiraketnega ščita. IRAN - Al Kaida zagrozila z novim terorističnim napadom Teheran kritičen do izjav Obame o iranskem jedrskem programu Izvoljeni ameriški predsednik Barack Obama in iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad ansa TEHERAN - Predsednik iranskega parlamenta in nekdanji glavni jedrski pogajalec Teherana Ali Laridža-ni je včeraj kritiziral besede novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obame na petkovi novinarski konferenci, da je razvijanje jedrskega orožja s strani Irana "nesprejemljivo". "To nakazuje nadaljevanje enake zmotne politike kot v preteklosti," je na vprašanje, kako komentira Obamove petkove izjave, odgovoril Laridžani in prihodnjega predsednika opozoril, da bi morale ZDA, če želijo spremeniti svoj položaj v regiji, "pošiljati dobre signale". "Obama razume, da sprememba ni zgolj sprememba barve in površinske razlike, sprememba mora imeti tudi strateške temelje," je še dejal Laridžani. Laridžani je ponovil, da so iranski voditelji pri svoji odločitvi, da vztrajajo pri razvoju jedrskega programa, upoštevali tudi vsa tveganja in so se dobro zavedali, da bodo postali tarča mednarodnega pritiska. "Ampak to je bilo nujno za prihodnost Irana," je po- udaril in dodal, da Teheran kljub resolucijam in sankcijam Varnostnega sveta ZN nima nikakršnega namena ustaviti svoje jedrske dejavnosti. Obama je v petek pozval k "mednarodnemu prizadevanju", s katerim bi Iranu preprečili razvoj jedrskega orožja. "Naj ponovim, kar sem povedal že med kampanjo. Razvijanje jedrskega orožja s strani Irana je po mojem mnenju nesprejemljivo," je poudaril in dodal, da je za preprečitev tega potrebno mednarodno prizadevanje. Opozoril je še, da mora Iran prenehati podpirati teroristične organizacije. Medtem se je včeraj razvedelo, da naj bi teroristična mreža Osame bin Ladna Al Kaida pripravljala »še večji napad, kot je bil tisti 11. septembra 2001«. Tako je po pisanju arabskega dnevnika v Londonu Al-Kuds al-Ara-bi dejal neimenovani voditelj jemenske celice Al Kaide. »Bin Laden je že izrekel povelje, zdaj je treba počakati na ugoden trenutek,« naj bi še povedal neznani terorist. NESREČA 20 mrtvih v ruski podmornici MOSKVA - Več kot 20 mornarjev in drugih članov posadke je umrlo v incidentu, ki se je pripetil v ruski jedrski podmornici v Tihem oceanu. Tako je sporočila ruska tiskovna agencija Itar-Tass, po kateri naj bi tragedijo povzročilo slabo delovanje protipožarne naprave med preizkusom. Predstavnik ruske mornarice Igor Digalo je pristavil, da podmornica ni bila poškodovana in da je raven radioaktivnega sevanja v normi. Obrambni minister Anato-lij Serdjukov je o incidentu poročal predsedniku Dmitriju Medvedjevu, ki je ukazal najstrožjo preiskavo. EU naj ne bi pristala na srbske pogoje za Eulex PRIŠTINA - Posebni predstavnik EU za Kosovo Pieter Feith je včeraj sporočil, da petkova izjava direktorja za Zahodni Balkan v Evropski komisiji Pierra Mirela, da naj bi EU sprejela pogoje, ki jih za namestitev misije Eulex na Kosovu postavlja Srbija, ne predstavlja uradnega stališča EU. Kot je v petek izjavil Mirel, naj bi EU sprejela, da bo namestitev pripadnikov Eulexa potrdil Varnostni svet ZN, da bo status misije nevtralen oziroma da navzočnost pripadnikov Eulexa ne pomeni priznanja neodvisnosti Kosova, pa tudi, da ne bo nobene omembe t. i. Ahti-saarijevega načrta, ki je predvidel nadzorovano neodvisnost Kosova in ga Srbija zavrača. Tiskovni predstavnik kosovskega predsednika Xhavit Beqiri je medtem po poročanju srbske tiskovne agencije Beta v odzivu na besede Mirela sporočil, da Kosovo ne potrebuje nevtralnega Eulexa. Kuba zaradi orkana Paloma • IVIt • I« J • v najvišji pripravljenosti HAVANA - Kubi se približuje orkan Paloma. Paloma, ki je včeraj pustošil na območju Kajmanskih otokov, se je na poti proti Kubi okrepila v orkan četrte od petih kategorij po Saf-fir-Simpsonovi lestvici. S Kajman-skih otokov sicer trenutno še ne poročajo o morebitnih žrtvah. Kot je napovedal ameriški nacionalni center za orkane v Miamiju, naj bi Paloma dosegla Kubo danes zjutraj, veter pa naj bi pri tem dosegel hitrost najmanj 178 kilometrov na uro. Kubanske oblasti so zaradi približevanja orkana Paloma v državi odredile stanje najvišje pripravljenosti. V zapor zaradi odpadkov NEAPELJ - Po poročanju dnevnika Il Mattino so neapeljski karabinjer-ji v petek prvič ukrepali v zvezi z zakonskim odlokom št. 172/2008, ki strogo kaznuje nedovoljeno odlaganje posebnih odpadkov. V četrti Pia-nura so zasačili in aretirali moškega, ki je ob cesti odlagal kose pohištva, jeklenke in rjaveče železo. Odlok predvideva v teh primerih takojšnje sojenje, javni tožilec pa je pri-pornika včeraj izpustil na prostost. Karabinjerji so včeraj aretirali še tri ljudi, ki so odpadke skladiščili v nekih garažah v četrti Poggioreale. Dva bivša predsednika ustavnega sodišča sta medtem močno podvomila o ustavnosti zakonskega odloka. Valerio Onida in Antonio Baldassarre menita, da je odlok, ki je namenjen izključno Kampaniji, v odprtem nasprotju s 3. členom ustave, ker naj bi kršil načelo enakosti. HAITI - Še neznani vzroki tragedije Najmanj 82 mrtvih v ruševinah šole PORT-AU-PRINCE - Število žrtev petkovega zrušenja šole v predmestju haitijske prestolnice Port-au-Prince narašča. Reševalci si še naprej prizadevajo izpod ruševin potegniti morebitne preživele, haitijske oblasti pa so potrdile, da je po dosedanjih podatkih umrlo najmanj 82 ljudi, večinoma otrok, več deset je ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Število žrtev se je še povečalo po tem, ko so se reševalci včeraj ob zori prebili do učilnice, v kateri so našli trupla 20 učencev in njihovega učitelja, je zbranim na prizorišču tragedije razkril haitij-ski predsednik Rene Preval. Še vedno ni znano, koliko učencev je sploh bilo v šoli, ko se je ta zrušila. Po ocenah oblasti pa naj bi bilo takrat v trinadstropni stavbi približno 700 otrok in najstnikov, starih od treh do 20 let. V šoli so namreč imeli prostore tako oddelki otroškega vrtca kot osnovna in srednja šola. Prvo nadstropje sicer trinad-stropne stavbe se je iz neznanih razlogov porušilo v petek okoli 10. ure po lokalnem času. Kaotično reševanje morebitnih preživelih s strani Rdečega križa, pripadnikov misije Združenih narodov na Hai-tiju in haitijskih oblasti pa ovira na tisoče žalujočih, ki blokirajo ozke ulice do porušene šole in skušajo v ruševinah sami poiskati svoje bližnje. Po navedbah sosedov naj bi bila za zrušenje kriva slaba gradnja oziroma nekvalitetna obnova šolskega poslopja, potem ko se je to pred osmimi leti že enkrat delno porušilo. Ljudje, katerih domovi so se nahajali na ulicah pod šolo, naj bi se iz strahu, da se bo ta zrušila in jih pokopala pod sabo, v preteklosti celo že preselili. (STA) italija - Nastala je os D'Alema-Fini Za davčni federalizem je nujna dvodomna komisija D'Alema in Fini na posvetu v kraju Asolo RIM - Za uvajanje davčnega federalizma je nujna ustanovitev dvodomne parlamentarne komisije. Slednja naj bi se lotila reforme, izhajajoč iz t.i. predloga Violante, ki ga je v prejšnji zakonodajni dobi sprejela komisija za ustavna vprašanja v poslanski zbornici. To sta soglasno poudarila predstavnik Demokratske stranke Massimo DAlema in predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, ki sta se v kraju Asolo včeraj udeležila posveta Federalizem in ustavne reforme. »Pristojna komisija je že odobrila predlog o reformi in je treba iz tega tudi izhajati,« je naglasil Fini. D'Alema je dodal, da bo opozicija v tem smislu vložila popravek k zakonskemu predlogu ministra Calderolija, ki bo predvideval ustanovitev dvodomne komisije za izvajanje davčnega federalizma in izdelavo dokumenta za lokalne avtonomije. Sicer je davčni federalizem le del globalnega reformnega projekta, ki mora predvidevati še zlasti večjo ločitev pristojnosti med državo in deželami, je še povedal Fini. 224 Nedelja, 9. novembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Triestina v gosteh povozila Rimini z dvema goloma v prvem polčasu Uvodni gol Della Rocce je tokrat prinesel zmago Napadalec Triestine je s četrtim doseženim golom že izboljšal lanski izkupiček Rimini - Triestina 0:2 (0:2) STRELCA: Della Rocca v 8., Testini v 24. RIMINI (4-3-1-2): Pugliesi; Catacc-hini, Rinaldi (31.dp Doccente), Milone, Re-gonesi; Cardinale, Basha (l.dp Pagano), Frara (40.dp Ferretti); Ricchiuti; Cipriani, Vantaggiato. Trener: Selighini. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6,5; Milani 6,5, Cottafava 7, Minelli 7, Rullo 6,5; Antonelli 6,5, Princivalli 7 (48.dp Petras), Piangerelli 6,5, Tabbiani 6,5 (34.dp Lima); Testini 8, Della Rocca 7,5 (24.dp Arde-magni 6). Trener: Maran. SODNIK: Calvarese iz Terama 6,5; OPOMINI: Milone, Princivalli, Piangerelli, Rinaldi, Frara, Vantaggiato; GLEDALCEV: 3500. B-liga je res nepredvidljivo prvenstvo. Triestina je na zadnjih tekmah pre- B-LIGA IZIDI 13. KROGA Rimini - Triestina 0:2, Albinoleffe - Mantova 1:2, Ancona - Avellino 0:1 Brescia Piacenza 0:1 Frosinone - Empoli 0:1 Grosseto - Modena 2:1, Pisa - Ascoli 1:1, Sassuolo - Cittadella 3:1 , Vicenza - Livorno 0:1, Treviso - Salernitana 2:2, jutri Parma - Bari. Grosseto 13 7 3 3 26:18 24 Empoli 13 7 3 3 18:12 24 Sassuolo 13 7 2 4 20:12 23 Livorno 13 5 7 1 19:11 22 Vicenza 13 5 5 3 15:7 20 Triestina 13 5 5 3 19:16 20 Bari 12 5 5 2 12:10 20 Mantova 13 5 4 4 13:11 19 Brescia 13 5 4 4 14:15 19 Salernitana 13 5 4 4 13:15 19 Parma 12 4 6 2 16:11 18 Albinoleffe 13 4 6 3 13:13 18 Pisa 13 4 5 4 16:15 17 Ancona 13 4 4 5 19:15 16 Piacenza 13 4 4 5 9:11 16 Frosinone 13 4 4 5 15:18 16 Avellino (-3) 13 2 6 5 10:18 12 Rimini 13 3 3 7 12:21 12 Ascoli 13 2 5 6 8:11411 Cittadella 13 2 5 6 9:16 11 Treviso (-4) 13 2 6 5 14:20 8 Modena 13 1 4 8 14:25 7 PRIHODNJI KROG (15.11. ob 16.00): Triestina - Vicenza cej razočarala svoje navijače, tako da so bile napovedi pred včerajšnjo tekmo precej črnoglede. Tržačani pa so presenetili, z odlično igro v prvih 45 minutah nadigrali Rimini in še izboljšali položaj na lestvici. Maranovi varovanci so zadali pravo nogometno lekcijo domačim, ki so bili brez pravega orožja. Zdenko Verdenik bi gotovo ocenil, da so Tržačani včeraj odlično izvedli vse prvine »italijanskega sistema igranja nogometa«. Prevlada domačih je bila jalova (veliko večja posest žoge, ki pa je bila sama sebi namen), Trža-čani pa so obratno izkoristili vsako napako nasprotnika. V prvih minutah srečanja je bil Rimini objektivno boljši. Prisilil je Triestino, da se je zaprla v obrambo, Ricchiuti pa je bil pobudnik skoraj vsake akcije domače enajsterice. Rimini je v zadnjih dveh tekmah na domačem igrišču obakrat zmagal brez prejetega gola, tako da je trajala domača nepremaganost Riminijevega vratarja do tega srečanja, 194 minut. Po drugi strani so Tržačani v vseh dosedanjih nastopih dosegli vsaj en gol. Med obema statistikama je prevladala druga, saj je Trie-stina po pičlih osmih minutah zadela z Della Rocco. Domači vratar je torej moral pobrati žogo iz mreže po 202 minutah, medtem ko so Tržačani že trinajstič zaporedoma dosegli vsaj en gol. Zadetek Triestine je bil posledica odlične akcije, ki se je začela z Antonellijem in se, preko zelo precizne Milanijeve podaje, zaključila s strelom z glavo Della Rocce, ki se je tako še četrtič letos vpisal med strelce (s tem golom je Della Rocca že izboljšal svoj lanski izkupiček, ko je v 25 nastopih zbral bore tri zadetke!). Prejeti gol so Seleghinije-vi varovanci še kako občutili. Akcije niso bile več tako izdelane kot v uvodnih minutah, povečalo pa se je tudi število zgrešenih podaj. Antonelli je tako v 13. minuti poskušal presenetiti Pugliesija s strelom z razdalje, medtem ko je Rimini poskušal le z akrobatskimi, a netočnimi, Cipriani- Testini je bil najboljši igralec Triestine jevimi škarjicami. V 24. minuti je Testini zadal še en hud udarec domači enajsteri-ci. Preigral je Bashaja in, komaj je vstopil v kazenski prostor moštva iz Romagne, silovito streljal in poslal žogo v desni zgornji kot Pugliesijevih vrat. Dvojna prednost Triestine je bila morda pretirana nagrada za Tržačane, ki pa so v tem delu srečanja zelo pozitivno presenetili. Zlasti odlično uigranost sta pokazala Della Rocca in Testini (toliko kombinacij med dvema napadalcema Triestine nismo že dolgo videli), ki sta imela stalno podporo Anto-nellija, Princivallija in Tabbianija. Celotna ekipa, začenši prav z Della Rocco, se je pravočasno vračala v obrambo in zaustavljala vsak napad domačih. Rimini je tako prvič zaposlil Agazzija šele v 39. minut: Cardinale je podal v globino do Vantag-giata, strel napadalca pa je z desno roko odlično odbil mladi vratar Triestine. Slika drugega polčasa je bila jasna: Rimini je poskušal napadati, povečini brez pravega prepričanja in tudi redkokdaj kroma učinkovito, Triestina pa se je urejeno branila in s hitrimi protinapadi ogrožala Pu-gliesija. V 52. minuti so domači s Fraro zadeli prečko, a pet minut kasneje je vratar Riminija z bravuroznim posegom preprečil Della Rocci gol. Nato je Frara rešil na sami gol črti (z glavo je žogo proti vratom preusmeril Cottafava). Nato, vse do 82. minute, nismo zabeležili nevarnih priložnosti. Osem minut pred koncem srečanja je sodnik razveljavil gol domačim zaradi nedovoljenega položaja, šele v sodnikovem podaljšku pa je Agazzi moral resneje poseči po strelu Ricchiutija. Top: Testini je sinoči dobesedno navdušil. Ne samo, ker je dosegel drugi gol. Izkoristil je vsako žogo, podajal, streljal proti vratom, branil in preigraval: čestitamo! Flop: Po taki zmagi ni igralca, ki bi zaslužil grajo. Izid, prvenstvo »primavera«: Udi-nese - Triestina 3:1. Iztok Furlanič KOŠARKA Žreb EP: Težko za Slovenijo VARŠAVA - Žreb predtekmo-valnih skupin za 36. evropsko košarkarsko prvenstvo na Poljskem (7. - 20. september 2009) je Sloveniji namenil močno skupino C z aktualnimi svetovnimi prvaki Španci, košarkarsko velesilo Srbijo in nekoliko manj ugledno Veliko Britanijo. Slovenski košarkarji (pred koncem leta naj bi sporočili ime novega selektorja, ki bo zamenjal Aleša Pipana) bodo v prvem krogu predtekmovanja igrali v Varšavi, v primeru uvrstitve v drugi del, kamor iz vsake skupine potujejo po tri reprezentance, pa se bodo naši preselili v bližnji Lodz (130 km). Tam se bodo srečali s tremi najboljšimi reprezentancami iz skupine D (Poljska, Turčija, Litva, Bolgarija) in odigrali še tri tekme. Prve štiri ekipe iz novonastale skupine se bodo uvrstile v zaključne boje, ki bodo potekali v Katowicah. Tokratno evropsko prvenstvo bo hkrati za staro celino tudi kvalifikacijsko za svetovno prvenstvo 2010 v Turčiji. Tja bo z EP odpotovalo sedem reprezentanc, vključno z gostitelji Turki. Trenutno je znanih 15 reprezentanc, ki bodo skušale naslediti Rusijo na evropskem prestolu. Šestnajsta bo znana po dodatnih kvalifikacijah pred prvenstvom, na katerih bodo sodelovale Francija, Italija, Finska (skupina A), Bosna in Hercegovina, Portugalska ter Belgija (skupina B). Skupina A (Poznan): Makedonija, Hrvaška, Izrael, Grčija. Skupina B (Gdansk): Rusija, kvalifikant, Nemčija, Latvija. Skupina C (Varšava): Velika Britanija, Srbija, Španija, Slovenija. Skupina D (Wroclaw): Poljska, Turčija, Litva, Bolgarija. A1-LIGA - Snaidero Videm -Lottomatica Rim 104:100 (Anderson 37, Torres 20; Bečirovič 19, Brezec 14). B2-LIGA - Valenza - NPG 79:61 (Bossini 24, Salis 14). ODBOJKA - Moška A1-liga: Copra Piacenza - Perugia 3:0 (25:23, 25:19, 29:27). NOGOMET - A-liga Udinese sanja o zmagi proti Interju Torino ugnal Palermo, Roma brez zmage tudi v Bologni VIDEM - Za Inter bo ena od tolikih preizkušenj, za Udinese bo današnji dvoboj na San Siru (15.00) tekma leta. Trener Pasquale Marino pravi, da pogubne predstave z gostovanja v Torinu proti Juventu-su, ko so zaradi preveč obrambne igre doživeli doslej edini poraz, ne bodo ponovili. Skratka, Udinese bo tudi danes igral s tremi napadalci in z željo po zmagi. Marino je tudi zavrnil alibi o morebitni utrujenosti zaradi sočasnega igranja v pokalu UEFA. »Nasprotno, uspehi, kakršnega smo dosegli v četrtek v Moskvi, nam daje krila, na valu entu-ziazma noge nikoli ne bolijo,« je pošteno dejal strateg Udineseja. Njegovo kolega na Interjevi klopi Jose' Mourinho ima precej več dela z novinarji, katerim zaman dopoveduje, da je njegovo moštvo uspešnejše od Mancinijevega. Brani se tudi pred (tipično italijansko) kritiko, da igra s prevelikim številom napadalcev. »Napake v obrambi niso sad shem, temveč individualnih napak«, je dejal Mourinho, ki še ni »odmrznil« Adriana. Brazilec bo še četrtič zapored ostal na tribuni. »Delati mora tako kot ta teden. Priti točno na trening, trenirati dobro, garati, počivati in živeti kot profesionalec,« je zatrdil Portugalec. Včeraj so odigrali dve tekmi. Torino je z golom Samuela v 89. minuti zasluženo premagal Palermo. Za sicilsko moštvo je Miccoli najprej zadel prečko, toda Torino je nato trikrat zatresel okvir Palermovih vrat, sodnik pa je najbrž neupravičeno razveljavil gol Amorusa. Roma tudi v Bologni ni prišla do zmage, čeprav ji je bila po lepem golu Tottija v sredini drugega polčasa zelo blizu. Toda vse je pokvaril Cicinho s »krasnim « avtogolom tri minute pred koncem. Spalletije-vo moštvo je vsekakor pokazalo znake prebujenja, kot že na tekmi proti Chelseau, sicer pa je bila tekma izenačena, res velikih priložnosti pa ni bilo. VČERAJ: Torino - Palermo 1:0, Bologna - Roma 1:1. DANES: ob 15.00 Catania -Cagliari, Chievo - Juventus, Fioren-tina - Atalanta, Genoa - Reggina, Inter - Udinese, Lazio - Siena, Napo-li - Sampdoria, ob 20.30 Lecce - Milan. VRSTNI RED: Milan 22, Udinese in Inter 21, Napoli 20, Lazio 19, Juventus 18, Genoa in Fiorentina 17, Palermo 16, Catania 15, Atalanta 14, Siena 12, Lecce in Torino 11, Ca-gliari in Sampdoria 10, Roma 8, Bologna 7, Chievo 6, Reggina 5. ROKOMET - V A1-ligi Tržaški rokometaši s podvigom v gosteh potrdili prvo mesto Capua - Pallamano Trieste 25:29 (12:14) PALLAMANO TS: Mestriner, Zaro, Sedmak, Radojkovič 6, Campagnolo, Vi-sintin 3, Fanelli, Nadoh 5, Tokič 6, Carpa-nese 2, Lo Duca 4, Sardoč 2. Trener: F. Ra-dojkovič. CAPUA - Tržaški rokometaši so na gostovanju v Capui prepričljivo zmagali in tako potrdili prvo mesto na lestvici A1-li-ge. Prvi del je bil izenačen. Gostitelji so celo vodili z 10:7, nato pa so z delnim izidom 7:0 povedli gostje. Tudi drugi del je bil izenačen vse do šest minut pred koncem tekme (24:24), ko so Radojkovičevi varovanci povedli za štiri gole razlike. Pri Tržača-nih je po dolgem času igral vratar Ivan Me-striner. Liga prvakov: Poraz Kopra Cimos Koper - Steaua 29:30 (13:15) CIMOS KOPER: Vončina, Stanič, Skoko 2, Praznik 2, Brumen 3, Bombač 2, Doborac 2, Mrvaljevič 8 (5), Pokler 2, Sto-janovič 1, Blaževič 2, Konečnik, Jovičič 5, Hribar. KOPER - Koprčani se s porazom poslavljajo od domače dvorane v ligi prvakov, bržkone pa so z včerajšnjim spodrsljajem zapravili tudi vse možnosti za tretje mesto v skupini, saj se bodo v zadnjih dveh tekmah pomerili v gosteh: najprej z ruskimi Čehovskimi Medvedi, nato pa še s španskim Portlandom San Antoniom. Slovenski podprvak je proti romunskemu prva- ku prikazal silno bledo predstavo, Steaua pa si je z zmago na stežaj odprla vrata za uvrstitev v drugi del najbolj imenitnega evropskega klubskega tekmovanja. CELJE PL - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 4. krogu evropske lige prvakov (skupina A) v gosteh premagali švedski Hammarby z 31:27 (18:13) in si zagotovili napredovanje v drugi del tekmovanja. Finale Zvonareva-Williams DOHA - Rusinja Vera Zvonarjova in Američanka Venus Williams sta finalistki zaključnega teniškega turnirja sezone v Dohi. Zvonarjova je v prvem polfinalu premagala rojakinjo Jeleno Dementjevo s 7:6 (7), 3:6 in 6:3, Williamsova pa je bila s 6:2, 2:6 in 6:3 boljša od prve igralke sveta, Srbkinje Jelene Jankovič. Za Zvonarjove je uvrstitev v finale mastersa največji uspeh v karieri. Slovenski nogomet LJUBLJANA - Izidi 16. kroga Prve Lige Telekom: Nafta - Interblock 3:0 (2:0), Pri-morje - Maribor 0:0, Domžale - Luka Koper 3:1 (0:1), MIK CM Celje - HIT Gorica 3:2 (2:0), danes: Labod Drava - Rudar Velenje. Vrstni red: Maribor 33, Nafta Lendava 27, MIK CM Celje 26, Domžale 23, Interblock 22, HIT Gorica 22, Rudar Velenje 18, Labod Drava Ptuj 17, Primorje 16, Luka Koper 13. Rugby: brez podviga Italije PADOVA - Italijanska reprezentanca v rugbiju je na prijateljski tekmi tesno izgubila proti Avstraliji, eni najboljših vrst na svetu. Končni izid je bil 20:30, še nekaj minut pred koncem pa je bil izid poravnan 20:20. Precej eksperimentalna reprezentanca Avstralije je naredila precej napak. NBA: Udrih, 15 točk SACRAMENTO - Na parketu sta bila v noči na soboto tudi dva Slovenca: novinec Goran Dragič je s Phoenixom gostoval pri Chicagu in izgubil s 83:100, dosegel je pet točk, uspešnejši je bil Beno Udrih (15 točk), saj je njegov Sacramento s 121:109 premagal Minnesoto. Presenečenje v Novi Gorici NOVA GORICA - Košarkarji CPG Nove Gorice (Marcetič 25, Likar 1) so v 6. krogu 1. slovenske lige UPC po podaljšku premagali Luko Koper (Bubnič 15, Nachbar 10) z 71:70 (14:17, 34:31, 55:53, 65:65). To je bila za novogoriške novince šele prva zmaga, Luka Koper, ki je na gostovanje prišla kot nesporni favorit, pa je doživela šele drugi poraz v šestih krogih. LIGA NLB - Union Olimpija (Iliev-ski 17, Milič 17, Begič 14) - Cibona 67:72 (8:23, 30:40, 48:59). / ŠPORT Nedelja, 9. novembra 2008 29 KOŠARKA - V državni C-ligi »En plein« Bora in Jadrana Jadranovci igrajo bolje v gosteh - Srhljivka na 1. maju Spilimbergo - Jadran Mark 63:67 (20:14, 31:40, 51:51) JADRAN MARK: Oberdan 16 (1:2, 6:9, 1:3), S. Ferfoglia 15 (7:10, 4:12, -), Slavec 11 (-, 1:3, 3:5), Coco 6 (-, 0:1, 2:4), Marusic 5 (1:1, 2:3, 0:1), Franco 5 (3:4, 1:8, 0:4), Semec 5 (-, 1:2, 1:1), K. Ferfoglia 4 (2:2, 1:5, 0:3), Malalan 0 (-, 0:1, -), Ban n.v. TRENER: Popovič. Gostovanja Jadranu očitno ležijo, saj so dosegli v Spilimbergu že tretjo zmago, »doma« na Alturi pa svojih privržencev še niso razveselili. Začetek tekme je napovedoval drugačen razplet. Prva četrtina je bila podobna zadnji na ponesrečeni domači tekmi proti Roncadam: katastrofalen met, medla obramba, izgubljene žoge. Hipoma je bilo 19:6 za Spilimbergo, nato pa so se jadranovci le pobrali in znižali zaostanek. V drugi četrtini se je jadranovcem »odprlo« in so z delnim izidom 26:11 povsem nadigrali nasprotnike. Slavec (dotlej zaradi poškodbe ni igral, Mi-ko Madonia pa zaradi bolečin, ki jih je začutil na zadnjem treningu, tokrat ni bil v dvanajsterici) je s tremi zaporednimi trojkami onemogočil nasprotnikovo cono. Vse je teklo kot po olju do vodstva +12 v tretji četrtini, ko so jadranovci zapravili lahek met, nato pa se je začel preporod gostiteljev, ki so do zadnjega odmora izid celo poravnali. Slavec, ki je že v tretji četrtini spet začutil posledice poškodbe, zadnjih 10 minut ni mogel igrati, zato pa je v ospredje stopil Dean Oberdan, ki je s tremi koši (ena trojka) predramil svoje soigralce. V izenačeni končnici je Francesco Coco 30 sekund pred koncem iz težkega položaja dosegel koš za tri točke, kar je bilo tudi odločilno. Spilimbergo je zgrešil naslednji napad, Jadran je zdržal nasprotnikov presing, ko pa je Spilimbergo vendarle izčrpal »bonus«, je Saško Ferfolja štiri sekunde pred koncem z 1:2 v prostih metih postavil končni izid 63:67. 31 H5 i i H □BH1 Bor Radenska - Bluenergy Codroipo 89:86 (19:25, 41:50, 72:65) BOR RADENSKA: Krizman 12 (5:8, 2:4, 1:3), Visciano 5 (1:1, 2:5, 0:1), Giacomi 18 (0:2, 6:7, 2:3), Babich 21 (6:6, 3:4, 3:9), Kralj 23 (6:7, 7:11, 1:2); Furigo 6 (1:2, 1:4, 1:2), Crevatin 4 (2:2, 1:1, 0:2), Bole (-, 0:1, 0:2), Monit-colo, Devcich nv. TRENER: Mura. SON:21; SKOKI: 25 (15 v obrambi, 10 v napadu). CODROIPO: PM 13:17, 2T 23:41, 3T 9:24; SKOKI: 36 (22 v obrambi, 14 v napadu). Poročilo o tekmi, bomo tokrat pričeli s konca, in sicer ko je do zvoka sirene manjkalo 44 sekund, ko je Malfante dosegel dve točki in uspešno izvedel tudi prosti met zaradi prekrška Ivana Kralja. Codroipo se je tako približal na sami dve točke in številnim navijačem Bora Radenske je zastal dih. »Plavi« so se uspešno podali v napad, Codroipo je storil prekršek nad Ivanom Kraljem, ki je uspešno izvedel en prosti met, gostom pa je ostalo pičlih 18 sekund, tako da so bili prisiljeni metati za 3 točke. Izkušeni Chivilo je zgrešil met, odbito žogo je prestregel Visciano in zvesti navijači Bora so se lahko upravičeno veselili druge zmage na Stadionu 1. Maja. Po prvem zelo slabem polčasu je sicer Boru bolj slabo kazalo. V napadu so predvsem v prvi četrtini izgubili preveč žog, v obrambi pa so bili preveč »mehki«, tako da so gostje v 20 minutah dosegli 50 točk. Največ težav je povzročal visoki Malfante, ki je bil pod košem prava uganka. Samo v prvem polčasu je dosegel 11 točk in je bil dotlej najboljši strelec gostov (5:8 iz igrišča) in zbral je tudi 11 skokov. Kaj je Mura povedal igralcem v slačilnici ni znano, saj mladi Borov trener tega nam ni želel razkriti, toda zgleda, da so bile besede zelo učin- Borovec Ivan Kralj pri polaganju na koš kroma kovite. Bor Radenska je v tretji četrtini namreč igral kot prerojen, popravil igro v napadu, predvsem pa strnil obrambo. Malfante je tako dosegel le še pičlih 5 točk. Toda trdoživi Codroipo je po samih dveh minutah zadnje četrtini najprej izenačil na 72:72 in nato s trojko Schine celo povedel za točko (74:75). Vendar gostitelji so se znova zdramili in z Ivanom Kraljem na čelu pon-vno poprijeli vajeti igre v svoje roke in zasluženo prešli v vodstvo, o razpletu zadnjih sekund pa smo že poočali. Gianluca Giacomi: »Preveč smo trpeli zaradi slabe obrambe. Ta element nam še ne gre od rok. Dobro branimo namreč le na trenutke, na srečo pa je bilo danes to dovolj. Spet je bila odločilna tretja četrtina, ko smo znali regairati in smo zaustavili njihove napade. Vsekakor 50 prejetih točk v prvem delu je odločno preveč.« Ostali izid: San Daniele - Oderzo 93:79, Padova - Rovigo 73:80 KOŠARKA - Moška D-liga Šesta zaporedna zmaga Brega Klarica v desetih minutah dosegel 15 točk - Tretji zaporedni poraz Kontovela - Dom izgubil važno tekmo za obstanek Breg - Europool Fogliano 72:57 (24:8, 46:32, 54:43) BREG: Cerne 11 (5:5, 3:7, 0:2), Sila 12 (6:8, 3:9, 0:2), Ciacchi 8 (2:2, 3:5, 0:2), Zeriali (0:2, 0:1, 0:2), Klarica 25 (3:3, 5:10, 4:4); Cociancich 2 (2:4, 0:1, -), Udo-vič 4 (2:2, 1:2, -), Grazioso (0:1, 0:1, -), Peteros nv, Klabjan 10 (2:3, 4:7, -), TRENER: Krašovec. Brežani so proti tretjeuvrščeni ekipi iz Fogliana dosegli že šesto zaporedno zmago. Krašovčevi varovanci so tekmo začeli res odlično in po minuti in pol že vodili s 6:0. Gostje nikakor niso mogli do koša, na drugi strani pa je bil Elvis Klarica res neustavljiv: v prvih desetih minutah je zbral kar 15 pik s stoodstotno realizacijo pri metu (3:3 tako za 2 kot za 3 točke). Dve minuti in pol pred koncem prvega dela je bil izid na svetlobni tabli že 16:0, ko so gostje zadeli prvi prosti met po petih neuspešnih poskusih. Tudi po dvominutnem odmoru so bili domačini boljši od gostov: po treh minutah so razliko že povečali na 20 pik (31:11). Za tem so se igralci z Goriškega le prebudili in se z agresivno obrambo in uspešnimi meti za tri točke proti koncu prvega polčasa spet približali na 13 točk. V tem delu sta med Brežani izstopala predvsem Borut Klabjan (7 točk brez napake) in spet Elvis Klarica, ki je prav ob izteku zgrešil prvi met - ko je že zbral kar 21 pik. V dolinskem taboru je bil v drugi polovici tekme očiten padec koncentracije - gostje pa tega niso utegnili izkoristiti, tako da je razlika ostala v bistvu nespremenjena vse do začetka zadnjega dela, ko sta sodnika zaradi pretiranega ugovarjanja izključila trenerja gostov Lussina. Borut Sila je dvema zaporednima košema dodal še tri proste mete in s tem dejansko zapečatil izid tekme v korist svoje ekipe. (M.O.) Dom - Intermuggia 60:66 (12:21, 25:35, 42:43) DOM: Cej 22 (2:2, 4:6, 4:6), Belli 5 (1:2, 2:4, 0:2), Faganel 5 (1:3, 2:2, 0:5), Collenzini 2 (-, 1:2, 0:1), Kristančič 10 (2:4, 4:6, 0:1), Vončina 12 (2:4, 5:7, 0:6), Covi 4 (-, 2:5, 0:4), Dornik nv, Oblak nv, Zavadlav, TRENER: Ambrosi. PON: Co- vi in Faganel (40') Domovci so izgubili pomembno tekmo v boju za obstanek. Tudi tokrat je goriška peterka začela nezbrano, medtem ko so bili gostje v prvem delu zelo učinkoviti. Faganel in soigralci so prepogosto zaključevali iz razdalje - kar enajstkrat so poskusili met za tri točke, pri tem pa je bil le dvakrat (iz treh po- skusov) uspešen tokrat odlični Cej. Tudi odstotek realizacije prostih metov je bil malodane porazen - le 3 na 9, medtem ko so bili natančnejši pri metu za dve točki (60%). Če bi se namesto trojk odločili za prodore bi po prvem delu najbrž vodili. V drugi in tretji četrtini so Kri-stančič in soigralci le izboljšali odstotek realizacije pri metu za dve točki vse do izvrstnega 8:9 v tretjem delu. Obenem so se s čvrsto obrambo upirali moški igri gostov in jih tako tudi omejili. Minuto pred koncem tretje četrtine so končno spet povedli pri izidu 42:41, na račun naivne napake pa četrtine niso zaključili v vodstvu. V zadnjih desetih minutah srečanja sta Ambrosijeve varovance omejevala predvsem utrujenost in veliko število osebnih napak vseh nosilcev igre razen Ceja in Kristančiča. Zato so nekoliko popustili v napadu (le 6 na 18 iz igre) in v obrambi. Nasprotniki so to takoj izkoristili, si spet priborili nekaj točk naskoka in vknjižili že tretjo letošnjo zmag°. Povratek na domače igrišče Kulturnega Doma, kjer Ambrosijevi fantje po navadi trenirajo, je dalo novega ela-na Ceju in Kristančiču, ki sta skupaj dosegla višji učinek kot cela ekipa (z njima vred) v prejšnjih treh tekmah. Albert Vončina pa se je tokrat izkazal z vse boljšim upravljanjem ekipe in natančnostjo pri metu za dve točki (M.O.) Monfalcone - Kontovel 75:56 (19:15, 38:27, 53:47) KONTOVEL: Paoletič 2 (2:2, 0:2, 0:4); Švab 15 (7:8, 4:9, 0:3), Genardi 2 (-, 1:4, -), Lisjak 15 (2:6, 5:10, 1:2), Šušter-šič 18 (3:6, 0:3, 5:9), Ukmar (-, 0:1, 0:2), Gantar 4 (-, 2:7, 0:3), Rogelja (-, 0:1, -), Bufon, TRENER: Brumen. PON: Genardi (37'), Šušteršič (38'), Ukmar (40'); SON: 27. Kontovelci so po odličnem začetku treh zaporednih zmag v tem prvenstvu doživeli že tretji zaporedni poraz. Razlika v točkah na tekmi v Tržiču je prehuda, poraz pa je zaslužen, saj je Brumnova ekipa vseskozi zasledovala gostitelje. Šest minut pred koncem srečanja je sicer zmanjšala zaostanek na eno samo točko, potem pa je popustila na vsej četrti in dopustila tržiškim košarkarjem, ki so bili pri prostih metih še posebno natančni (12 uspešnih metov), da so zmagali skoraj z 20 točkami razlike. Po izenačeni prvi četrtini, v kateri se je še posebno izkazal Andrej Šušter-šič s tremi zaporednimi »trojkami«, so Kontovelci popustili v obrambi in tudi v napadu jim ni šlo od rok, saj so imeli zelo slab odstotek pri metu. V tretji četrtini je naši ekipi šlo bolje, saj se je približala tudi na same štiri točke, in uspešno nadaljevala tudi do 34. minute, nato pa pravi black-out. Od posameznikov bi pohvalili Andreja Šušteršiča, ki ves teden zaradi poškodbe ni treniral, kljub temu je igral, in to zelo uspešno. Pri tržiški ekipi bi omenili izkušena Cestara in Cisilina, ki sta bila za Kontovelce nerešljiva uganka. Kontovel se bo v prihodnjem krogu spet podal v Tržič, kjer bo v petek igral proti ekipi NAB. (lako) Ostali izidi: San Vito - Villesse 79:57, Libertas TS - NAB Tržič 63:83, Dinamo - Romans 75:54, Poggi - Don Bosco 59:62. Člani Dolge Krone so se izkazali na krosu FISE pri Rimu Jahači dolinskega društva Dolga krona se s Trofeje dežel FISE v krosu vračajo domov s polno malho priznanj in zelo zadovoljni. Tekmovali so v sklopu 18-članske odprave Furlanije julijske krajine in na zahtevnem dvodnevnem tekmovanju v kraju Pratone del Vivaro pri Rimu dosegli zavidljive in hkrati nepričakovane uspehe. V kategoriji 1 so Andrej Kosmač, Ales-sia Fontanot in Celeste Verona (vsi člani našega kluba) z uvrstitvami na 6., 7. in 8. mestu v konkurenci 23 tekmovalcev in tekmovalk osvojili ekipno zmago v boju z reprezentancami Veneta. Lacija, Emilije Romagne in Abrucov. V mladinski kategoriji 2 se je iz naše dežele z 10. mestom in nastopom brez napak najboljše odrezala Mija Slavec, v isti kategoriji za člane pa je bil Modesto Trevisan štirinajsti med 34 tekmovalci in je odločilno pripomogel k 3. mestu deželne reprezentance. V zelo zahtevni kategoriji 3 je bil FJK ekipno drugi. Tekmovalci so se spopadli s progami, dolgimi od 1.650 do 2.400 metrov (pač odvisno od kategorije) in posejanimi z 18 ovirami, progo pa so morali prejahati v času med tremi in štirimi minutami. V Rim so po 12-urni vožnji konjev in nekaj manj jahačev prispeli že v četrtek, ko so bile na vrsti tudi veterinarske kontrole, tekmovali pa o v petek in nedeljo, tako da so končni rezultati seštevek dveh nastopov. Glede na to, da se pri Dolgi kroni s tekmovanju v sklopu olimpijske federacije FISE ukvarjajo šele malo časa, so bili nad svojim nastopom prijetno presenečeni. KOŠARKA Bor Art Group boljši od »nebotičnikov« Bor Art Group - Skyscrapers 75:62 (26:16, 48:31, 58:47) BOR ART GROUP: E. Filipac 8, Que-rinuzzi 15, Puzzer, Schiavo 7, W. Sancin 9, Widmann 18, Indelicato 4, Devcich 10, B. Filipac, Gombač, Faraglia 2, Corsi 2. TRENER: F. Sancin. SON: 28; PON: Queri-nuzzi. 3T: B. Filipaz 2, Devcich 1, Schiavo 1, Querinuzzi 1. Bor je avanturo v promocijski ligi začel z zmago. Proti izkušenim tržaškim »nebotičnikom« so varovanci trenerja Fabia Sancina vodili že od prve minute, zato je zmaga povsem pravična. Že na začetku o si priigrali celih 10 točk prednosti, tako da Sancin zamenjal peterko in n igrišče poslal mlade igralce, ki so svojo nalogo odlično opravili. Martin Devcich je metal zelo dobro, Brian Filipac pa je dosegel celo dve trojki in prednost so povišali na celih 16 točk. V končnici so sicer izkušeni gostje znižali zaostanek na samih 5 točk, toda tedaj so starejši Borovi igralci vzeli vajeti igre v svoje roke in zmaga ni bila več pod vprašajem. MLADINCI UNDER 19 Tudi Bor NLB in Jadran ZKB Jutri se bo pričelo še deželno mladinsko košarkarsko prvenstvo Under 19, v katerem nastopata tudi Bor Nova Ljubljanska banka in Jadran Zadružna kraška banka. Borovce, ki igrajo v podobni zasedbi tudi v promocijskem prvenstvu, vodi trener Fabio Sancin. V Jadranovi postavi, ki jo trenira Mario Gerjevič, pa so v glavnem košarkarji letnika 1991 in ob njih nekaj mlajših igralcev, ki nastopajo tudi s kadeti, ter nekaj starejših fantov, ki so angažirani še s postavo Under 21. V ligi sodeluje le sedem ekip, poleg naših še Barcolana, Fogliano, San Vito, Servolana A in B. Jutri se bo Jadran ZKB ob 19. uri pri Briščikih pomeril s Servolano A, Bor NLB pa ob 21.15 na Stadionu 1. maja s Servolano B. BOROVA POSTAVA: Vasil DAm-brosio (90), Martin Devčič (90), Brian Filipac (90), Erik Filipac (90), Matteo Formigli (90), Davor Gombač (90), Devan Pancra-zi (90), David Pescatori (90), Andro Pertot (91), Dean Preprost (91), Alessandro Vigi-ni (90). JADRANOVA POSTAVA: Borut Ban (92), Ivan Bernetič (92), Daniele Col-lenzini (90), Marko Gantar (90), Erik Hro-vatin (91), Damjan Košuta (91), Andrej Malalan (91), Matej Malalan (91), Gregor Regent (91), Ivan Semolič (91), Niko Sossi (91), Luka Starc (90), Erik Starec (92), Jan Zaccaria (92), Gabrijel Zavadlav (90), Martin Žužek (91). / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 ŠPORT BB ODBOJKA - Moška C-liga Sloga Tabor zanesljiva v Porcii Goriške ekipe spet vse praznih rok Igralci Televite postregli s prepričljivim nastopom, od goriških ekip (prvič) do seta le Olympia Porcia - Sloga Tabor Televita 1:3 (17:25, 15:25, 25:20, 17:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 3, Riolino 18, Slavec 8, Vatovac 16, Igor Veljak 13, Vanja Veljak 2, Pri-vileggi (L); Peterlin 1, Sorgo 4, Strain, Štrajn. Trener Božič. Sloga Tabor Televita je v Porciji osvojila vse tri točke. Zmaga je bila sicer pričakovana, zelo razveseljiv pa je nadvse pozitiven nastop celotne ekipe. Takoj na začetku je bilo razvidno, da je bil pristop do tekme pravilen. Naši igralci so začeli zelo zbrano, brez vsakega podcenjevanja do novinca v ligi, ki bo zlasti na domačem igrišču letos za vsakega nasprotnika verjetno predstavljal kar resno oviro. Sloga Tabor je zaigrala predvsem taktično zrelo in v prvih dveh setih nadi-grala svoje nasprotnike. Porcia se kljub negativnemu začetku sploh ni predala, v tretjem nizu zaigrala zelo zagrizeno, izkoristila rahel padec zbranosti v vrstah Televite in takoj povedla z 8:1. Slogaši so sicer reagirali, vendar visokega zaostanka niso več zmogli nadoknaditi. V zadnjem setu je Porcia spet odlično začela, bila povsem enakovredna našim igralcem do izida 11:11, nakar so jim slogaši spet vsilili svojo igro, povedli, in nato brez težav svojo prednost do konca le še povečevali. Vsa ekipa je igrala dobro, Igor Veljak je s svojim nastopom potrdil, da je trenutno v dobri formi, ponovno pa je zaigral tudi Sorgo, ki je, kot kaže, premostil poškodbo iz prvega prvenstvenega kola. (Inka) Cus - Olympia Tmedia 3:1 (25:16, 25:15, 23:25, 25:12) OLYMPIA TMEDIA: Faganel 8, Terčič 6, Bernetič 8, Mania 3, Špacapan 6, F. Hlede 6; P. Brotto (L), Komjanc 3, Cap-parelli 2, L. Brotto 0, Caprara. Trener Conz. Olympia Tmedia je v Trstu osvojila prvi niz v letošnjem deželnem prvenstvu Olympia TMedia v Trstu prvič letos osvojila set, na zmago pa bo morala še počakati kroma C lige, kar so zvesti navijači na tribunah pozdravili z bučnim aplavzom. Žal pa varovanci trenerja Conza česa več niso bili zmožni, tako da v goriškem društvu bodo še morali počakati na prvo zmago. Faganel in soigralci so sinoči naleteli na pravo črno soboto. Sprejem jim sploh ni šel od rok, tako da je bil podajač Filip Hlede primoran teketi po igrišču in posledično je bila zato iga Olympie zelo predvidljiva. Tudi blok in obramba jim nista šla najbolje od rok, saj jih je Cus večkrat spravil v težave s hitro igro. Največ preglavic je Goričanom povzročal korektor Iacanino (dosegel je 15 točk), saj je bil prava nerešljiva uganka. Pri Olympiji se pozna, da ima v svojih vrstah veliko mladih in neizkuše- ODBOJKA - Sloga List v ženski C-ligi Druga zmaga Proti mladi Sangiorgini nadoknadile dva seta zaostanka Sloga List - Sangiorgina 3:2 (25:27, 20:25, 25:17, 25:19, 15:12) SLOGA LIST: Babudri 21, Buka-vec 13, Cvelbar 12, Gantar 2, Pertot 3, Starec 0, Ciocchi 4, Colsani 8, Gorup-pi, Gregori, Maurovich. Trener Drasič. Po kar dve uri dolgi tekmi je Sloga List na domačem igrišču osvojila svojo letošnjo drugo zmago. Škoda le, da je mladim nasprotnicam prepustila točko, saj je bila bolj gladka zmaga povsem v dometu naše ekipe. Slogašice so tokrat nastopile nekoliko okrnjene, saj sta bili odsotni sestri Spangaro in je tako ekipa prvič zaigrala brez libera. Začetek tekme je obetal boljši razplet, saj je Sloga List v prvem setu po začetni izenačenosti prevzela pobudo v svoje roke in v končnici že vodila s 23:17. Zgrešen servis pa je nasprotnicam omogočil, da so dosegle kar sedem za- Borbena Staška Cvelbar prispevala k zmagi kroma porednih točk, prišle prve do set žoge, ki so jo Slogašice sicer izničile, a je bila Sangiorgina nato prisebnejša od naših igralk. Sloga List tega spodrsljaja ni zmogla prebaviti in v drugem setu zaigrala zelo zmedeno in ni nikakor več mogla ujeti pravega ritma. Pri vodstvu Sangiorgine z 2:0 se je trener Drasič odločil za spremembo v postavi: Tanjo Babudri je pomaknil na tolkaško mesto, vlogo korektorja pa je prevzela Aleksija Colsani. Igralke so odlično reagirale, zaigrale veliko bolj zbrano in umirjeno in z učinkovitimi napadi strle zelo dobro obrambo gostim. Tretji in četrti set je Sloga List gladko osvojila in v petem vodila že z 12:6 a se Sangiorgina ni predala, se približala na 12:10, v odločilnih akcijah pa so bile Slo-gašice na čelu z včeraj zelo borbeno Sta-ško Cvelbar, le boljše. (INKA) nih igralcev, saj je prišlo do pravih »black-outov«, ko so se vrstile številne naivne napake. V tretjem setu, na primer, so po vodstvu z 20:13, napravili kar 5 zaporednih napak v napadu, kar je seveda gostiteljem omogočilo, da so povsem nadoknadili zaostanek (20:20). Na srečo so Mania' in soigralci le uspeli obdržeti mirno kri in spraviti pod streho prvi prvenstveni niz. V ostalih setih pa so imeli igro stalno v rokah gostitelji (kot zgovorno kažejo tudi izidi posameznih setov), saj je Olympia z veliko težavo spravljala žogo na tla. (RAS) Prata - Val Imsa 3:0 (25:21, 25:20, 25:13) VAL IMSA: Devetak 1, Marget 12, Faganel 13, Corazza 2, Sancin 3, Gruso- ODBOJKA - ŽD liga Bor Breg bi lahko zmagal še bolj gladko Cecchini - Bor Breg Kmečka banka 1:3 (22:25, 19:25, 25:23, 12:25) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 15, Della Mea 11, Zerjul 4, Spetič 11, I. Flego 16, Gruden 3, Con-tin (L); Grgič 3, Sancin. Trener Smot-lak. Združena ekipa Bora in Brega se z gostovanja v Pasianu vrača s tremi točkami, do zmage pa bi lahko prišla še bolj gladko, če ne bi popustila na začetku in na koncu tretjega seta. Prvi set je bil edini stalno izenačen. Domačinke so našo ekipo večkrat spravile v težave s servisom, bivša slogašica Eva Vincenzi pa je z blokom večkrat zaustavila napadalke združene ekipe. Kljub temu pa so bile »plave« na mreži veliko bolj prodorne in so tako zasluženo osvojile uvodni niz. V drugem setu so Smotlakove varovanke vodile od začetka do konca, Cecchini pa je nekoliko zmanjšal zaostanek le na koncu. Flegova in soigralke so bile v polju zelo natančne, na mreži pa so bile uspešne vse napadalke. Zal je naša ekipa v tretjem setu močno popustila. Domače igralke so začele igrati zelo požrtvovalno in visoko vodile do izida 18:11. Tedaj so se naše igralke zbrale in počasi začele nižati zaostanek, tako da so tudi vodile 23:22, nato pa niso več zaključile nobenega napada. V četrtem setu je Grgičeva nadomestila Zerjulovo, ki zaradi bolečin v kolenu ni mogla več igrati. »Plave« pa so zelo z zbrano igro nasprotnice povsem nadigrale. (T.G.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA: Govolley Kmečka banka - VBL Corons 3:0 (25:14, 25:13, 25:11) ODBOJKA - MD Poraz okrnjenih Lignano - Sloga 3:1 (22:25, 25:17, 25:18, 25:22) SLOGA: Bertali 2, Cettolo 17, Kante 2, Romano 10, Rožac 9, Taučer 13, Dussich 2, Ilic 0, Košuta. Trener Peterlin. Iz Lignana so se slogaši vrnili s porazom, vendar moramo takoj pristaviti, da so nastopili okrnjeni. Poleg bolnega libera Riose je zaradi poškodbe ostal doma tudi kapetan Iozza, tako da je imel trener Peterlin na razpolago še mlajšo postavo kot običajno. Odločiti se je moral tudi za nekaj sprememb in je tako Matjaž Romano zaigral kot napadalec, Taučer pa v vlogi korektorja. Kljub spremembam so slo-gaši začeli obetavno in presenetili domačo ekipo in vse je kazalo, da je zmaga v njihovem dometu. Od drugega seta dalje pa so se stvari začele zapletati. Naši igralci so popustili predvsem v napadu, ki ni bil več tako prodoren kot na začetku, zlasti pa jim ni uspelo, da bi v bloku zaustavili odličnega domačega napadalca Angelija, ki nosi največ zaslug za zmago svoje ekipe. Nekaj neuspelih akcij je našim igralcem močno načelo samozavest, tako da se niso več zmogli enakovredno kosati z Ligna-nom, ki je tako povsem zasluženo osvojil svojo prvo prvenstveno zmago. (INKA) TENIS - V Španiji Ciguijevi v 2. setu ni uspel preobrat vin 8, Plesničar (L); Povšič 0, Corva 0, D. in G. Nanut. Trener Makuc. Še naprej okrnjeni valovci so se morali sprijazniti z novim porazom. Trener Makuc je tokrat spremenil postavo, saj je Marget igral na krilu, na ko-rektorskem mestu pa je debitiral Marko Grusovin. Prva dva seta so bili gostje povsem enakovredni Prati, popustili so dejansko samo v končnicah, ko so naredili nekaj nepotrebnih napak, Prata pa jih je kaznovala v protinapadu. Tokrat je dobro deloval napad s kril (Marget in Faganel), pa tudi Grusovin je dva seta dobro opravil svojo nalogo. Žal pa je bil Val povsem podrejen v bloku, prav tako mu ni uspelo razvijati napada preko obeh centrov, tudi zato, ker je bila žoga po sprejemu servisa preveč oddaljena od mreže. Povsem pa so valovci popustili v tretjem setu, ko je odpovedal sprejem servisa in je fantom upadel pogum. Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Basiliano 0:3 (14:25, 15:235, 25:27) SOČA ZBDS: Valentinčič 18, J. Černic 1, Testen 9, I. Černic 2, Škorjanc 1, Kragelj (L); M. Devetak 3, Ma. Černic 3, Škorjanc, Juren, Butkovič, Braini, R. De-vetak. Trener Battisti. Sočani so se pomerili z ekipo, ki je pokazala, da upravičeno zaseda vrh lestvice (doslej je izgubila le en set), poleg tega pa so naleteli na zelo slab dan, kar velja še posebej za prva dva seta, v katerih so igrali zelo slabo, posebno v bloku in sprejemu servisa. Boljši obraz, predvsem bolj zagrizeno igro, so po-kalau v 3. setu, v katerem so tudi prepričljivo vodili s 14:9. Nato so popustili, kljub temu pa prvi imeli zaključno žogo prvi izidu 24:23. Priložnosti niso izkoristili, nato pa so bili premalo prisebni in gostje so tako odšli domov brez izgubljenega seta. Pot Paole Cigui na teniškem turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Palmi de Mallorca (peščena igrišča) se je končala v polfinalu, v katerem jo je s 6:1, 7:6 (3) premagala 2. nosilka turnirja, Nizozemka Michelle Gerards. V drugem setu je gajevka že izgubljala s 5:0, nato ji je skoraj uspel preobrat, saj je nasprotnico prisilila v igranje tie-brea-ka, v katerem pa je bila Nizozemka spet boljša in je zmagala s 7:3. »Šlo je za dober dvoboj, v katerem je moja nasprotnica igrala res dobro, jaz pa sem se ji upirala kolikor sem mogla,« je povedala Paola. Nizozemka (302. na svetovni lestvici WTA, bila pa je že 250.), ki se bo v današnjem finalu pomerila z Ukra-jinko Katerino Avdijenko, je oktobra letos osvojila turnir iste vrste v Va-lencii. Zdaj čaka Ciguijevo v Palmi de Mallorci še en turnir z enakim nagradnim skladom, nato se bo vrnila domov, decembra pa bo morda nastopila še na dveh turnirjih v Španiji. NAMIZNI TENIS Moška B2-liga: Marling -Kras 3:5 Domači šport Danes Nedelja, 9. novembra 2008 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Pertegada; 14.30 v Križu: Vesna -Capriva 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Medea; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Porpetto; 14.30 v Foljanu: Fogliano - Zarja Gaja DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih: Pomlad - Cormor NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Isonzo; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: Esperia - Pomlad ZAČETNIKI 11:11 - 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Costalunga - Pomlad B ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Poggioma UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Favria San Vito; 16.00 na Opčinah: Sloga - Tubfer Videm KOŠARKA ŽENSKA B-LIGA - 17.30 v Concordii pri Benetkah: Concordia - Polet NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE - 10.30 v Zgoniku: Kras - Fiumicello B (moška D1 -liga); 10.00 v Zgoniku: Kras A -Sakura Meja, 10.00 v Gorici: Azzurra A - Kras B (moška D2-liga) Jutri Ponedeljek, 10. novembra 2008 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Repnu: Kras Staranzano / ŠPORT Nedelja, 9. novembra 2008 31 NOGOMET - Vnaprej igrana tekma 8. kroga promocijske lige Krasova reakcija in zrelost odločilna za preobrat Musolinovi varovanci so prvič letos nadoknadili zaostanek - Ponziana je bila trd oreh Ponziana - Kras 2:5 (1:1) STRELCI: Bernabei v 18., Rava-lico v 31., Mendella v 63., Tomizza v 66., Mosca v 73., Cipracca v 86. in Botta v 91. min. PONZIANA: Daris, Flora, Lic-ciulli, Pecora, Stefani, Ravalico, Pe-tranich (od 83. Lodi), Mendella, Mar-zari (od 76. Snidar), Prisco, Beacco. TRENER: Milan Mikuš. KRAS KOIMPEX: Contento, Mania, Tomizza, Giacomi, Sessi, Bat-ti, Cipracca, Bertocchi (od 73. Pohlen), Botta, Bernabei, Orlando (od 58. Mosca). TRENER: Alessandro Muso-lino. RUMENA KARTONA: Batti in Mosca. GLEDALCEV: okrog 400. Končni 5:2 je mogoče prehuda kazen za Ponziano, ki je vse do 75. oziroma 86. minute ogrožala Kra-sovo zmago. Po četrtem golu so se v repenskem taboru le oddahnili in po 8. krogu ostajajo nogometaši ekipe repenskega društva še neprema-gani. Poudariti je treba, da je Kras na tržaškem Ferriniju vseskozi držal vajeti igre v svojih rokah in »rdeči« so imeli vseskozi večjo posest žoge. Zmaga je tako povsem zaslužena, kot so nazadnje tudi priznali v taboru Ponziane. Da bo tekma lepa in živahna sta v 4. in 12. minuti naznanila Botta in Beacco. Botta je po visoki podaji Ma-niaja z dobre pozicije za las poslal z glavo žogo čez prečko. Na nasprotni strani je Beacco zgrešil stoodstotno priložnost sam pred vrati Contenta, ki je žogo ubranil z nogo. V 18. minuti je prvega od sedmih zadetkov na tekmi dosegel Bernabei, ki je silovito streljal od približno 25 metrov. Krasovo vodstvo je trajalo le slabih 13 minut, saj je Ravalicu uspelo izenačiti, čeprav so Krasovci sodniku očitali, da je spregledal najprej nedovoljen položaj in nato še prekršek. Ostali zadetki so padli v drugem delu. Po osemnajstih minutah se je Kras prvič letos znašel v zaostanku (gol Mendelle). Za Musolinove varovance je torej bil pravi popravni izpit, na katerem so nato izdelali z odliko. Reakcija je bila takojšnja in po tre minutah je Tomizza s strelom z glavo zatresel nasprotnikovo mrežo. Kras je Tako je Krasov napadalec Daniele Botta v 4. minuti z glavo zgrešil z zelo dobre pozicije. Mogoče ga je nekoliko motil Orlando (št. 11) kroma nato stopnjeval napade in mladi Mosca, ki je uspešno zamenjal Orlanda, je v 73. minuti še tretjič z diagonalnim strelom premagal Darisa. Tekme še ni bilo konec, saj Ponziana ni razobesila bele zastave. V 85. minuti so Mi-kuševi varovanci imeli še eno dobro priložnost za gol s Snidarjem, ki je lani igral pri Primorcu. Minuto kasneje pa je piko na i postavil odlični Ci-pracca, ki je izkoristil lepo Moscovo podajo z leve strani. V štiriminutnem podaljšku so številni ljubitelji nogometa videli še gol Botte. Kras je včeraj dokazal, da je letos zrela ekipa. Ponziana, novinec v ligi, pa kljub poraz sploh ni razočarala. NAŠE OCENE - Pri Krasu so dobro igrali Sessi (8) v obrambi, Tomizza (7,5) na levem boku, Mosca (7) v napadu in Cipracca (7) na desnem boku. Pri Ponziani se je dobro odrezal Flavio Ravalico (7). IZJAVI PO TEKMI: Alessandro Musolino, trener Krasa: »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro. V napadu smo imeli nekaj težav pri zaključkih v vrata, saj je Pon- ziana v obrambi igrala zelo organizirano in borbeno. Nasprotnikov izenačujoči zadetek nas je spravil v težave. Drugi gol Ponziane pa nas je prebudil. Zelo sem zadovoljen, ker je bila naša reakcija takojšnja in odločilna.« Milan Mikuš, trener Ponziane: »Krasov gol za 2:2 smo prejeli prepo-ceni. Morali bi biti bolj pazljivi v obrambi. Tisti gol je bil za nas usoden. Končni 5:2 je mogoče res prehuda kazen, čeprav ima Kras boljšo ekipo in je zasluženo zmagal. Odločala je Kra-sova premoč in kakovost na sredini igrišča.« (jng) OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI - Promocijska liga: Virtus Corno - Mariano 3:0; 2. AL: Castions - Torre 3:0, Be-gliano - Fiumicello 0:0, Ruda - Villa 1:3; elitna liga: Tricesimo - Manzane-se 0:5 (, Vosca, Muiesan 3); 1. AL: Gradese - Isonzo 0:1. MERVICH - Napadalec Muggie Simone Mervich, ki je lani igral pri Vesni, se je na petkovem treningu poškodoval. Poškodba (zvin gležnja in nekoliko pretegnjene gleženjske vezi) pa ni tako huda kot je sprva kazalo. Mirovati pa bo moral vsaj mesec dni. ŠPORTEL - Jutri O košarki v C1 -ligi, SŠI • v • I • in še marsikaj Jutrišnji Športel (22.30 po TV Koper-Capodistria) bo namenjen predvsem ljubiteljem košarke. V koprskem študiju bo voditelj oddaje Igor Malalan gostil oba trenerja naših državnih C ligašev, Andrea Muro (Bor) in Bobana Popoviča (Jadran). Športelovi sodelavci so pripravili anketo. Anketirance so vprašali, ali je telovadnica na Alturi primerna ali neprimerna za Jadranovo moštvo? Sledili bodo prispevki z odbojkarske tekme Sloge List, košarkarske tekme Bor Radenska, nogometnih tekem Pon-ziana - Kras Koimpex in naraščajni-kov Pomladi ter s proslave ob 50-le-tnici slovenskih športnih iger. Konec oddaje bo namenjen nagradni igri Poglej me v oči. ČEZMEJNO - U14 Vodijo Brda Idrija pred Italo Po treh krogih čezmejnega prvenstva U14 vodi na lestvici ekipa Brda Idrija, ki ima sedem točk (dve zmagi in neodločen izid). S tekmo manj in dvema zmagama (15 danih zadetkov in niti en prejeti gol) pa ji diha za ovratnik Itala San Marco iz Gradišča, ki je v sredo z 2:0 premagala solidno združeno ekipo Primorje Vipava. Oba zadetka sta padla v drugem polčasu. Mrežo vratarja Simona Klančarja sta premagala Matteo Bru-mat in Ariclecio Silva Perez. Ronchi je visoko zmagal (1:4) v Biljah. Že po prvem delu je bil rezultat 2:0.Oba zadetka je dosegel Benedetto Barbato, ki je v drugem polčasu še tretjič zatresel Plesničarjevo mrežo. Sicer še prej so nogometaši Bilj znižali zaostanek s Tilenom Lebanom. Četrti gol za ekipo iz Ronk je dal Vicenzo Cled-dio. Na tekmi v Biljah je prišlo tudi do prve izključitve. Zaradi dvojnega opomina je sodnik Saginario izključil Briguccia (Ronchi). Za pravo presenečenje je poskrbel goriški Audax, ki je premagal novogoriški HIT. No-vogoričani sicer v tem prvenstvu nastopajo z mlajšo ekipo U13. Edini gol je dosegel Diego Bonini tik pred trikratnim sodnikovim žvižgom. Tekma med ekipama Brda Idrija in Pro Romans se je končala neodločeno. Gostje iz Romansa so povedli z golom Bardusa, v drugem delu pa je izenačil Rok Grudina. Cormons je s 3:0 premagal združeno ekipo Tolmin Kobarid. Tekmo med Adrio Ciciban in Juventino pa so zaradi razmočenega igrišča preložili na kasnejši datum. Na lestvici strelcev vodijo s tremi doseženimi zadetki Luca Zampa-ro (Itala), Federico Tartara (Cor-mons), Saša Bukič (Tolmin Kobarid), Matevž Podgornik (Bilje) in Klemen Sluga (Primorje Vipava). Vrstni red: Brda Idrija 7, Itala, Cormons, Primorje Vipava 6, Hit Gorica, Pro Romans, Ronchi 4, Audax, Tolmin Kobarid 3, Juventina, Bilje 1, Adria Ciciban 0. Prihodnji krog, torek: Pri-morje Vipava - Pro Romans (18.30 v Ajdovščini); v sredo: Itala San Marco - Brda Idrija (17.30 v Tapoglianu), Cormons - Bilje (18.30 v Krminu); v četrtek: Adria Ciciban - Audax (17.30 v Gorici), Juventina - Hit Gorica (17.30 v Štandrežu); v nedeljo: Tolmin Kobarid - Ronchi (10.30 v Tolminu). NOGOMET - V 2. amaterski ligi proti Chiarboli Primorje: dvajset strelov, žal pa nobenega zadetka Primorje Interland - Chiarbola 0:0 PRIMORJE: Zuppin, Kapun (od 84. min. Ravalico), Cheber, Mihic, Merlak, A. Čok (od 75. min. Candotti), Fratnik, Pipan, Pavletič, Makijevič, J. Čok (od 84. min. Mania). TRENER: Bidussi. CHIARBOLA: Sartori, Bubbola (od 60. min. Becich), Nascig, Casalaz, Sbrocc-hi, Sinico (od 62. min. Ianarini), Perlange-li (od 62. min. Speranza), Zacchigna, Minio, Frontali, Romano. Derbi na Rovni se je končal brez zmagovalca, vendar osvojena točka pušča v taboru Primorja grenak priokus. Varovanci trenerja Bidussija so namreč stalno napadali, toda žoga sploh ni hotela v nasprotnikovo mrežo in ob sodnikovem žvižgu so tako še dolgo iskali številna usnja, ki so končala med cipresami in grmovjem. Derbi je potrdil, da ima Chiarbola res eno izmed boljših obramb v prvenstvu, ima pa velike težave na sredini igrišča in v napadu. Gostje so namreč v 90. minutah le dvakrat resneje ogrozili vrata Primorja, najprej v 2. minuti, ko je žoga končala mimo vrat in nato v 70. minuti, ko se je izakzal vratar Zup-pin, ki je odlično posegel po prostem udarcu Casalaza. Drugače smo na Rovni prisostvovali pravemu monologu varovancev trenerja Bidussija, ki so najmanj dvajsetkrat streljali na vrata, a brezuspešno. V obrambi so igrali koncentritano, v napadu pa so bili žal netočni. Sodnik je tudi dvakrat razveljavil gol Primorja zaradi nedovoljenga položaja, prvič Fratniku že v 15. minuti (odločitev je bila dvomljiva), drugič pa Ma-niaju v 87. minuti. Številne priložnosti so si priigrali še Pavletič, Aljoša Čok in Can-dotti. Med posamezniki bi omenili predvsem Erika Pavletiča, saj je bil vseh 90. minut zelo aktiven. DEŽELNI MLADINCI Sevegliano - Juventina 2:1 (1:0) STRELEC ZA JUVENTINO: Poian. JUVENTINA: Lutman, Comelli (Marchioro), Grusu, Grudina, Poian, Roso-len (Stasi), Visintin, Jansic, Cadez (Grama-zio), Černic (Bevilacqua), Zampetti (Ma-rassi). IZKLJUČENA: Grusu in Grudina. Mladinci Juventine so tesno izgubili v Seveglianu, potem ko je sodnik v drugem polčasu gostiteljem dosodil sporno enajstmetrovko. »Kar je storil sodnik, je bilo res smešno. Izmislil si je enajstmetrovko. Še prej pa je naredil celo vrsto napak. Res nesramno,« je bil zelo kritičen odbornik Ju-ventine Maurizio Peteani. Fincantieri - Vesna 4:2 (2:2) VESNIN STRELEC: Ronci. VESNA: L. Rossoni, Burni, Zarba (Radivo), Bagatin, Drassich, Farfoglia (S. Rossoni), Zampino (Ciriello), Salice, Ron-ci, Ribezzi (Vascotto), Simonis. □ Obvestila BALINANJE - Začetek C-lige Po razburljivem preobratu dragocena točka za Gajo V kriškem taboru so negativno ocenili sinočnji nastop. Nasprotnik je bil vse prej kot nepremagljiv. Ostali izidi: Domio - Ponziana 2:2, Muggia - San Luigi 2:0, Pro Gorizia - Torviscosa 3:0, Trieste Calcio - Monfalcone 3:3, jutri Kras - Staranzano. ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50. letnici Slovenskih športnih iger v Narodenm domu (ul. F.Filzi 14) odprta od torka 11. do petka 14.novembra s sledečim urnikom: 10.00 - 15.00. Jutri po dogovoru in vsak dan po 15.00 uri prav tako po dogovoru. Za vse informacije pokli-cite 040 635627 (pisarniški unik). SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bodo v sredo, 12. novembra, ob 18. uri na sedežu društva na Verdijevem korzo 51/int. v Gorici sprejemali prijave članov za zimovanje od 2. do 6. januarja. SK D EVIN prireja sejem rabljene smučarske, kolesarske in športne opreme od 11. do 26. novembra v pristaniškem predelu v Tržiču pri Logistiki Eurocar -ul.Grota del Diaul Zot, 5 od 10.30 do 19.00 po sledečem programu: od 11. do 13.11. zbiranje opreme; od 15. do 23.11. prodaja; 25. in 26.11. prevzem neprodane opreme. Balinarji Gaje so odlično pričeli svojo pot v zahtevni reformirani deželni C-ligi, saj so včeraj pri Briščikih iztrgali točko favoriziranemu moštvu Tre Stelle iz Ronk. Uvodni prvenstveni dvoboj je bil prava poslastica, polna izenačenih bojev in preobratov. Čeprav so gajevci igrali dobro so že izgubljali s 6:2. V štafeti sta Bi-golo in Leghissa izgubila z 29:30, Rosati je v tehničnem zbijanju izgubil s 15:16, Calzi v krogu pa s 23:21. Vse tesno! Edino točko je v zvrsti »navette« prepričljivo (38:22) dosegel Rosati, ki v tej zvrsti bržkone v ligi ne bo imel tekmecev. Sledil je pravi preobrat Gaje, ki je nanizala tri zaporedne zmage: v enojkah je Sancin zmagal s 13:9, uspešni pa sta bili tudi dvojici. Rosati in Leghissa (13:7) ter Calzi in Mervic, ki ga je zamenjal Mil-kovič (13:8). Prava drama je bil sklepni dvoboj trojk. Kramar, Žagar (Bigolo) in Gabrielli so spočetka stalno zaostajali, v predzadnjem metu pa so imeli veliko priložnost, da bi povedli z 12:11, vendar so jo zapravili in tako je po vodi splavala celo zmaga. So pa z osvojeno točko izredno zadovoljni. »To je uspeh, ki nam vliva optimizem tudi pred prihodnjimi nastopi,« je povedal športni vodja Milan Calzi. Že prihodnjo soboto bodo gajev-ci pri Briščikih gostili ekipo Villaraspa iz Štarancana. 32 + Nedelja, 9. novembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Ljudske zgodbe s Krasa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno Aktualno: Quello che Aktualno: Sabato & Domenica Dok.: Stella del Sud Aktualno: Linea verde Orizzonti (v. Veronica Maya) 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.15 Variete: Domenica in... sieme 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 100 e lode 18.00 Variete: Domenica in - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Le ali 23.40 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 V^ Rai Due 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 11.00 Veriete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Eate Parade 13.45 Variete: Quelli che aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero uno 19.25 Nan.: Friends (i. Matt Le Blanc) 7.30 Variete: E' domenica papa' 8.50 Kratki film: Due amici per la terra; Leggende sotto il mare 9.00 Glasb.: Il Gran Concerto 9.40 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.20 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Aktualno: Speciale Elisir 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Variete: Glob, l'osceno del villaggio Rete 4 Nan.: Commissario Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro 2 Dok.: Magnifica Italia Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Olio Film: La battaglia dei giganti (voj., ZDA, '65, r. K. Annakin, i. H. Fonda) Nan.: Colombo Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Padre Pio Šport: Controcampo i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Resničnostni šov: Amici Variete: Questa domenica Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Vacanze di Natale 2000 (kom., It, '99, r. C. Vanzina, i. M. Boldi, C. De Sica) Variete: Maurizio Costanzo Show 18.05 18.55 20.35 22.40 8.00 8.50 9.45 13.00 13.40 14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 23.45 O Italia 1 7.00 7.45 10.50 11.20 11.50 12.25 13.00 14.00 16.35 18.30 19.00 21.10 Nan.: Flipper Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il princie di Bel Air Šport: Grand Prix Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Vertical Limit (akc., ZDA, '00, r. M. Campbell, C. O'Donnel) Film: Il principe d'Egitto (anim., ZDA, '99, r. B. Chapman, S. Hick-ner, S. Wells) Dnevnik in vremenska napoved Film: High School Musical (kom., ZDA, '06, r. K. Ortega, i. Z. Efron) Film: High School Musical 2 (glas., ZDA, '06, r. K. Ortega, i. Z. Efron) 19.50 Nan.: Piloti - Last minute 20.00 Avtomobilizem: VN Brazilije v Formuli 1 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva ^ Tele 4 6.45 17.30 Risanke 8.05 13.35, 16.25 Dokumentarec o naravi 8.30 Inf. odd.: Tra scienza e coscienza 9.30 Salus Tv 9.40 Musa Tv 10.00 Incontri al caffe' de la Versiliana 11.20 Aktualno. A. COM - Automobilis-sima 11.40 Rotocalco ADN Kronos 12.00 Sveta maša 12.25 Aktualno: Eventi in provincia 12.50 Šport: Hard Trek 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 14.00 Camper magazine 14.30 Campagna amica 14.55 Film: La mia Brunetta favorita 16.55 Inf. odd.: Super sea 19.30 Inf. odd.: E domani e lunedi 23.00 Koncert. Voci dal ghetto 0.25 Film: Love Kills / La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus Week-end 9.20 Aktualno: La Settimana 9.35 Dok.: Dogs with Jobs 10.00 Film: Un americano a Parigi (glas., ZDA, '51, i. G. kelly, L. Caron) 12.00 Dnevnik 13.00 Nan.: Il tribunale con Lynn 14.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.00 Film: Il marito (kom., It, '58, i. A. Sordi) 17.55 Film: Il boss e la matricola (kom., ZDA, '90, r. A. Bergman, i. M. Brando) JUHLplEMÄIHi «AnHETMÜWTItl V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke 22.30 Dnevnik in vremenska napoved 23.20 Nan.: Heroes 0.15 Nan.: The Black Donnellys 1 Läp^rongpu * -, J j- :■. ' ^ U.rOj ¡a?-rXH ■ . .m- 7* i-*■■■!■ Ii a^T /' v, IL BÜSS E LA MATRICOLA 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Resničnostni šov: Chef per un giorno 21.30 Variete: Crozza Italia 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik in športne vesti (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport Špas 10.20 Nan.: Linus in prijatelji 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 Nad.: Fina gospa 15.00 17.15 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo 15.15 Glasbeni dvoboj 15.40 Človeški faktor 16.00 Družabna 16.30 Oglasni blok 17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Fokus 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Večerni gost: Milan Resnik 22.15 Ars 360 23.00 Nad.: Deset božjih zapovedi 0.00 50 let Tv {T Slovenija 2 6.30 0.25 Zabavni infokanal 8.30 Skozi čas 8.35 Nan.: Brat bratu 9.10 Z glasbo in s plesom 9.40 Po poteh Ushuaie 10.40 Debatna oddaja za mlade 11.30 Lynx Magazin 12.30 13.00 14.30 16.00 16.30 17.40 20.00 20.50 21.55 22.45 23.30 Rad igram nogomet Turbolenca Film: Deklica in volkovi Slovenci po svetu Posnetek koncerta A. Mežka Nad.: Dama s kamelijami Dok. serija: Pogled z neba Nad.: Berlin AlexanderPlatz Dok.: Želim biti delfin Nad.: Rim Na utrip srca: zlata resna glasba in balet Koper 13.45 14.00 14.10 14.40 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 23.35 Dnevni program 0.20 Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti Vas tedna »Q« - Trendovska oddaja Nautilus Bladoor live music Istralia Odmev Potopisi Ljudje in zemlja (program v slov. jeziku) 22.00 , 0.5 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevni Alpe Jadran Istra skozi čas Resna glasba Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Kultura (pon.) 18.45 Tedenski pregled 19.00 Polka in majolka (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo vesi 22.30 WRC - Japonska (pon.) Piala- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Oddaja odpade; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Iz naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Radijsko Martinovanje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.10 Ljubljanski maraton; 10.45 Nedeljski gost; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Šport- nik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Rokomet; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 21.00 Novice operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Ker boste v prihodnjih tednih zelo raz-dražljivi, boste lahko hitro izgubili živce. Glejte, da se ne boste zapletali v nepotrebne prepire, saj vam opravičevanje ne gre najbolje. Ljubezen: dobro! m^l BIK 21.4.-20.5.: Prihodnji teden boste prav prikupno zmedeni, in čeprav boste pri dogovorih nezanesljivi, vam tega nihče ne bo zameril. Pazite pa, da ne boste na delovnem mestu preveč raztreseni. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: S svojimi domačimi ste rešili že marsikatero težavo. Iskrenost in prizadevnost se vam končno obrestujeta. Že dolgo ni bilo pri vas doma tako prijetno in toplo kot zadnje čase. RAK 22.6.-22.7.: Vzemite si več časa zase. Čeprav ste v dobri fizični formi, hitro zgubite voljo do dela. Potrebni ste spremembe. Koristil bi vam že prijazen sprehod po jesenskem gozdu. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu se bodo pritiski umirili, tako da boste imeli nekoliko več časa zase. Neporavnani računi iz preteklosti vas bodo prisilili, da se boste poglobili vase. DEVICA 24.8.-22.9.: Počutili se ^^ boste odlično! Napolnjeval vas bo občutek svobode in izpolnjenosti. Tudi z denarjem boste imeli srečo. Denar: se vam ni treba bati prihodnosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če- ^ ^ prav vam ne bo primanjkovalo volje do dela, boste iz službe prihajali utrujeni. Zaradi nekih dodatnih zapletov boste morali presedeti na delovnem mestu več kot ponavadi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Zvezde vam bodo v prihodnjih tednih zelo naklonjene. Uživati boste znali v drobnih življenjskih radostih. Še posebej srečni boste v ljubezni. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav se radi družite, se boste v prihodnjih dneh težko sprostili. Iskali boste samotne kotičke, kjer vas ne bo nihče meril z očmi. Še najbolje se boste počutili v naravi. KOZOROG 22.12.-20.1.: Poiščite srednjo pot med svojimi željami in obveznostmi. Če boste pri delu malo popustili, boste presenečeno ugotovili, da se svet ni podrl. Potrebni ste sprostitve. VODNAR 21.1.-19.2.: Nepremišljene besede in slabe odločitve vam bodo na delovnem mestu prekrižale načrte. Svoje napake boste morali popraviti. Še dobro, da vam bodo nadrejeni naklonjeni. RIBI 20.2.-20.3.: Zadnje čase ste zelo čustveni. Poskušajte gledati na probleme, s katerimi se spopadate, iz različnih zornih kotov. To vam bo pomagalo, da boste premagali negativna čustva. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2008: ansambel Bežiški Flosarji 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il Commissario Montalba-no (i. Luca Zingaretti) 23.20 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Dnevnik Punto.it 11.00 Aktualno: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: L'isola dei famosi (vodi S. Ventura) 23.45 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 0.00 Variete: Scorie V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba Volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Šport: Replay u Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charllie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore - Riassunto settimanale 10.30 Nan.: Bianca 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nan: My Life 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 15.55 Film: Appuntamento tra le nuvole (kom., ZDA, '62, i. K. Boehm) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Padre Pio (It, i. S. Castellito) 23.30 Film: La sottile linea rossa (vojna, ZDA, '98, r. T. Malick, i. S. Penn) THIN RED LINE r V I IY »JU I1 I i"r H Ti HU 4 £ Bf * * lilt i - ■ jiaiJíii j: uT. ■ i -a«.! . i JJJ.ii « a» ■ »J«.. «S — -— - r-T. S-- IP5 ñ à Canale S 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.05 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol esere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig 23.30 Aktualno: Matrix v Italia 1 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni show: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Grease (glasb., ZDA '78, i. J. Travolta) 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra la righe 8.50 Retroscena: I segreti del teatro 9.30 Inf. program: Novecento contro luce 11.30 Camper magazine 12.10 Šport: Super Sea 12.35 Zibaldone goloso 13.50 Inf. odd.: Animali amici miei 14.40 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.35 Koncert klasične glasbe 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.05 A casa del musicista 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nogomet: Rimini - Triestina 23.35 Film: Lettere dal Vietnam La 7 Omnibus, sledi Omni- 7.00 Aktualno: bus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.25 Nan: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 20.00, 0.30 Dnevnik 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Miss Italia (kom., It, '50, r. D. Coletti, i. G. Lollobrigida) 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Berlin, Berlin 20.00 Poljudnoznan. serija: Planet zemlja 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga: Thomas Cath-cart 22.20 Skrivnostni kraji: Nemčija 22.45 50 let televizije 23.20 Film: Skriti meč Koper 23.35 Nan.: Nip/Tuck 0.40 Nan.: Californiacation 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.30 Dok.: La storia proibita : l'Italia fu ferita (t Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Šport špas 9.40 Risana nan.: Gumbek in rjavček 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.35 Dok nan.: Slovenski vodni krogi (pon.) 11.00 Dok. serija.: National geographic (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Zvezde pojejo (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risanka 16.20 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.30 Igrana nan.: S soncem v očeh 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 Glasbeni spomini 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nan.: Brat bratu 20.40 Polemika 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer (t Slovenija 2 6.30 8.30, 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 10.30 Sobotno popoldne (pon.) 13.10 Kaj govoriš? 14.05 Dok. film: Želim biti delfin 15.00 Rad imam nogomet (pon.) 15.20 50 let televizije 16.35 Dok. serija: Glas 16.20 Ars 360 (pon.) 16.40 Dok. nan.: Glas 17.25 Alpe-Donava-Jadran 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) 14.20 22.15 Vzhod-Zahod 14.35 Vsedanes, vzgoja in izobraževanje 14.55 Alter Eco 15.25 Alpe Jadran 15.55 Istra skozi čas, 3.del 16.25 Vesolje je... 16.55 Tednik 17.25 Istra in... 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Šport 19.30 Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv Dnevnik 22.15 Vzhod-Zahod 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 16.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Piela-vesi 18.00 20.20 Kultura (pon.) 18.30 Epp 18.40 Glasbena oddaja (pon.) 19.55 Epp 20.00 23.40 Dnevnik, vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Mali nogomet: Puntar Casino Sa-fir - Benedikt RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod drevesom; 10.45 Vtisi s koncerta; 11.30 Predstavitev projekta; 12.30 Opoldnev-nik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Ime tedna: predstavitev kandidatov; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz Slov. glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 34 Nedelja, 9. novembra 2008 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 9/15 CELOVEC O 6/12 TRBIŽ O 0/8 TOLMEČ O 1/9 (^2) ČEDAD O S VIDEM o 9/14 8/15 <; "O PORDENON 9/14 o 4/10 KRANJSKA G. o 8/13 S. GRADEC CELJE 6/15 O .(S O N. GORICA O TRŽIČ 7/13 _ O KRANJ O LJUBLJANA 8/13 POSTOJNA O 6/13 r-A-, KOČEVJE O J ČRNOMELJ MARIBOR o 8/14 PTUJ O M. SOBOTA O 9/14 N. MESTO 8/14 O ____ ZAGREB 7/14 O REKA 10/16 ^NAPOVED ZA DANES V ravninskem pasu in ob obali bo oblačno z možnostjo gostejše oblačnosti, na hribovitem območju pa bo verjetna večja spremenljivost vremena. V nižavju bo ponoči možen nastanek meglic ali megle. Ponoči bo prevladovalo oblačno vreme, predvsem na zahodu bo občasno deževalo. Čez dan bo pretežno oblačno. Zjutraj bo po nižinah megla. Na Primorskem lahko nastane kakšna ploha. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 10 do 14 stopinj C, na Primorskem do 17 stopinj C. V naslednjih dneh bodo nad deželo v višinah pritekali šibki in suhi jugozahodni tokovi, v nižjih pasovih pa se bodo zadrževale mase precej vlažnega zraka. Nad srednjim Jadranom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska z oslabljenim frontalnim valom. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno nekoliko manj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41 Dolžina dneva 9.45 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru bo vremenska obremenitev oslabela in v nooponehala. _scfzz^Z PLIMOVANJE Danes: ob 0.49 najnižje -39 cm, ob 7.09 najvišje 49 cm, ob 13.39 najnižje -39 cm, ob 19.37 najvišje 28 cm. Jutri: ob 1.22 najnižje -40 cm, ob 7.36 najvišje 569 cm, ob 14.09 najnižje -50 cm, ob 20.15 najvišje 32 cm. '"lunine mene ^ Luna vzide ob 14.26 in zatone „ ob 2.08 MORJE Morje mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........12 1000 m ..........10 1500 m............5 OC 2000 m . 2500 m 2864 m . .2 .-1 . .-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Depi ločijo Depilacija je učinkovita metoda za odstranjevanje dlak s toplim, naravnim voskom. Dlačice morajo biti dolge vsaj 5 mm, ponovno pa zrastejo v treh do šestih tednih. Prednost depilocije Prednost depilacije z voskom je, da dlačice rastejo počasneje, so tanjše in redkejše. Pridi, tvoja koža bo gladka in nepoškodovana! o GRADEC 4/14 o 2/13 S. GRADEC CELJE 5/15 O MARIBOR o 4/14 PTUJ O M. SOBOTA O 5/14 OC-^S LJUBLJANA 7/13 POSTOJNA O 5/13 KOČEVJE N. MESTO 6/14 O .___ ZAGREB 5/15 O _ o ČRNOMELJ REKA 10/17 T (NAPOVED ZAJUTRI Od obale pa do Predalp bo pretežno oblačno z možnimi meglicami. V Karniji in na Trbiškem pa do spremenljivo oblačno. Več jasnine bo na višjih legah. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. V torek bo na vzhodu deloma sončno. Drugod bo pretežno oblačno. ' o VIKEND TARCA: samo se ^/j danes, od 9. do 15. ure! Pečena raca s praženim krompirjem in zeljem Pečenice, pražen krompir in kislo zelje Gratinirana palačinka s kostanjevim nadevom EUR 3,30 EUR 3,10 EUR 1,30 Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. novembra 2008 BB SLOVENIJA - Od 12. do 2B. novembra Ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe) Za uvod film Vicky Cristina Barcelona režiserja Woodyja Allena LJUBLJANA - Film Vicky Cristina Barcelona režiserja Woodyja Allena bo 12. novembra odprl 19. ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe), ki bo trajal do 23. novembra. Večer bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma uvedel priložnostni program v režiji Ivane Djilas, ljubitelje sedme umetnosti bo nagovoril programski direktor LIFFa Simon Popek. LIFFe v Mariboru bo 12. novembra ob 20.30 v dvorani 5 mariborskega Koloseja začel izraelski film Valček z Bašir-jem v režiji Arija Folmana, je sporočila Janina Pintar iz Cankarjevega doma. Predprodaja vstopnic traja do 11. novembra. Svoj prihod na 19. LIFFe je doslej potrdilo že lepo število filmskih ustvarjalcev - režiserjev, producentov in igralcev, med njimi od domačih Damjan Kozole, režiser filma Za vedno, organizatorji pa pričakujejo tudi slovenske režiserje kratkih filmov: režiserja filma Vučko Matevža Luzarja, režiserja filma Vem Jana Cvitkoviča, in režiserja filma Vsakdan ni vsak dan Martina Turka. Amnesty International Slovenije za sredo, 19. novembra, ob 17. uri v dvorani M3/M4 pripravlja mednarodno okroglo mizo na temo Nezakoniti postopki v okviru boja proti terorizmu, in sicer kot uvod v ogled filma Standardni postopek režiserja Errola Morrisa (ZDA). Na okrogli mizi bodo spregovorili ljudje, ki jih je Guantanamo osebno zaznamoval. Na plazmah v II. preddverju Cankarjevega doma si bodo obiskovalci lahko ogledali zmagovalne filme 2. mednarodnega video festivala Električne podgane sanjajo video sanje 2008. Projekcije filmov z LIFFa bodo v Cankarjevem domu, Ki-nodvoru, Kinoklubu Vič, Kinu Komuna ter v mariborskem Ko-loseju. Na voljo je tudi obsežen festivalski katalog. (STA) Predstavitvena tiskovna konferenca GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: danes, 9. novembra, ob 16.00 (Red C, varstvo otrok) in v petek, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Rossetti Garinei in Giovannini: »II giorno della tartaruga«. Nastopata Chiara Nosche-se in Christian Ginepro. Režija: Saverio Marconi. Urnik: danes, 9. novembra ob 16.00 in 20.30. Sala Bartoli Dramaturg, izvajalec in režiser Marco Maltauro: »Anvedi Goethe«. Nastopata še: Stefano Vigilante in Natalie Wilhelm. Urnik: danes, 9. novembra ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Carlo Goldoni: »Le smanie per la vil-leggiatura«. Režija: Elena Bucci. Urnik: danes, 9. in v torek, 11. ob 16.30, v sredo, 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. novembra ob 16.30. GORICA Kulturni dom V petek, 14. novembra, ob 10.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Cenerentola«. V petek, 14. novembra, ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia". Gledališka predstava: »Scene da un matri-monio«. Nastopa: Promocijsko združenje »OZ« (Trento). V soboto, 15. novembra, ob 21.00 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Tutto e vivo«. V nedeljo, 16. novembra, ob 16.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »A king listens«. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom V sredo, 12. novembra, ob 17.00 / Igrana predstava za otroke »Pipi in Melkijad«. Igrata Jurij Souček in Andrej Murenc. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: v četrtek, 13. (premiera), v soboto, 15., v nedeljo, 16. in v soboto, 22. novembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 10. in v torek, 11. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V sredo, 12. novembra, ob 19.30 / Jean- Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. V četrtek, 13. ob 17.00 in v petek, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama V torek, 11. novembra, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 13. novembra, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V soboto, 15. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 10., v torek, 11., v sredo 12. in v četrtek, 13. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnak: »Za naše mlade dame«. V petek, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena V torek, 11. novembra, ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Pulino, variete na fino«. V sredo, 12. novembra, ob 15.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek 13. novembra, ob 10.00 in ob 12.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 James Prideaux: »Gospodinja«. V petek, 14. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 15 novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 10.00 / Jasen Boko »Gledališka ura«; ob 20.00 Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče V torek, 11. in v sredo, 12. novembra, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V petek, 14. novembra, ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«, (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Viktor de Sabata Jutri, 10. novembra, ob 20.30 / "Trieste Prima 2008", nastopa Ars Trio iz Rima. Vstop prost. Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: v torek, 18. in v četrtek, 20. novembra, ob 20.30, v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom Danes, 9. novembra ob 18.00 / v okviru »Openskih glasbenih srečanj« koncert sopranistke Ilarije Zanetti, pri klavirju Tamara Ražem. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 13. in v petek, 14. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovaške Filharmonije. Dirigent: Peter Fe-ranec. Solist: Gustav Belaček - bas. V torek, 18. in v sredo, 19. novembra, ob 9.30 in ob 11.30, Gallusova dvorana / "Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije": »Igraj kolce« - ljudske teme v slovenski simfonični glasbi. Nastopa orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Munih. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GROPADA V društvenih prostorih je razstava fotografij, pisem, orožja in predmetov iz časa 1. svetovne vojne (1914-1918) iz zbirke Marka Simiča. Odprta bo do nedelje, 9. novembra, od 19.00 do 21.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 3338927739 (Kavarna Gruden). ŠEMPOLAJ Štalca: danes, 9. novembra, od 18.00 do 21.00, na ogled razstava »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918«. DEVIN Na Devinskem gradu še danes, 9. novembra je na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. Odprto vsak dan od 9.30 do 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Ita-licu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V večnamenskem centru v Ul. Baiamonti je na ogled razstava o Sicilijancih v prvi svetovni vojni; še danes, 8. novembra med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. V deželnem avditoriju v Ul. Roma je na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Gorizia« (1918 - Od Piave do Gorice); do 11. novembra vsak dan med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro, vsako soboto, voden obisk razstave. V bivših konjušnicah palače Coronini na Drevoredu 20. septembra je na ogled razstava o bolničarkah v prvi svetovni vojni; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ricordi del-la Grande Guerra a San Martino del Car-so« in društvom Soška fronta iz Šempetra. Na ogled bo danes, 9. novembra med 10.00 in 20.00. V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Aleksija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: od torka, 11. novembra (otvoritev ob 18.00) bo na ogled občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem bodo odprli razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. V Galeriji Cankarjevega doma danes, 9. novembra je na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Humaine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. Mestna galerija 1: danes, 9. novembra, retrospektivni izbor slik, grafik, kipov, ilustracij, arhitekturnih in oblikovalskih rešitev Bogdana Groma, pod naslovom »Dva svetova«. Urnik: od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 11.11. Andrej Perko »Vode« / Galerija MOL Ljubljana do 9.11. Matej Sitar »Tsuriai« / Atelje 2050 Ljubljana do 11.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. 11. 2008) Vodoravno: karate, Spadaro, ala-nln, kitarist, licitacija, iver, Imam, Ita I ijani, sekanta, M. A., C. K., T. N., Ain, dve, Leo, Betocchi, Ant, E. N., Danilo, Ozim, javor, Predan, ata-natizem, Si, liker, lan, Rocard, avto, otorinolog, vir, avla, til, Aoni, E. S., Jir, mizar, Onon, recitiranje, Java, Nagy, acetoni, Aar, alep; na sliki: Daria Betocchi. Delaš veliko ur pred računalnikom? f/č« M V\ Poskusi ACUVUE® OASYS™ with HYDRACLEAR® Plus. Svežina in udobnost tudi za delo z računalnikom OPTIKA MALALAN Narodna ulica, 47/1 - 34151 Opčine - Trst Tel. 040.213957 - Fax. 040.213595 E-mail: malalan@otticamaialan.it Svežina in udobnost tudi v zahtevnejših trenutkih. ©JJVC 2008, ACUVUE®, ACUVUE® OASYS™ in HYDRACLEAR® so registrirane blagovne znamke družbe Johnson&Johnson Vision Care. Johnson&Johnson Vision Care je oddelek družbe Johnson&Johnson Medical S.p.A. Je medicinski proizvod CE0086. Pred uporabo natančno preberite navodila. O morebitnih nezažeijenlh učinkih posvetujte se z okulistom. Dovoljenje za oglaševanje z dne 16.07.2008.