Posamezna Številka 10 vinarjev. ki 140. v LjoNM v Mek, 21. Hit 1917. LBIO XLV. Velja po pošti t 5 ta oni« leto aapre|.. S 26-— za eo meseo „ .. „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo. „ 35'— V L|abl|anl na domi Za oelo leto oapre].. K 24'— za eo meseo „ .. K 2'— V opravi prelemam mesečno „ 1-80 s Sobotna Izdajat s Za oelo leto.....K 7'— sa Nemčijo oeloletno. „ 9'— za ostalo inosemstvo. „ 12-— i In sera ti: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) ia enkrat . . . . po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročili!) primeren popnst po dogovoru. i Poslano: g--s Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike ob 5. nri pop. Redna letna priloga vozni red. - Uredništvo |e v Kopitarjevi nliol Ste* 6/in. Bok opisi se ne vračalo i nefranklrana pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravnlitvo Je v Kopitarjevi nliol št. 0. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlikega telefona št. 188. Po proračunski debati. Novo oživljeni državni zbor dela nepričakovano dobro in mi smo vsaj z moralnim uspehom, katerega so slovanske stranke brezdvomno dosegle, lahko zadovoljni. Nemške stranke seveda ne kažejo preveč oduševljenja za parlament, ki se noče dati več voditi od njih in ki zameta njihove teorije, ker jih ne more spraviti v sklad z zahtevami modernega časa. V imenu vlade je razvil v začetku zasedanja grof Clam svoj program, ki je dosegel svoj pregnanten izraz v izreku: Program vlade je Avstrija. Da ne more biti program avstrijske vlade Madagaskar, to je umevno samoobsebi in to ni nič novega, še manj pa kaj posebnega. Potek debate je pa pokazal, kakšno Avstrijo si misli grof Clam kot Avstrijo bodočnosti in tu moramo reči, da je imel grof Clam z nemškimi strankami vred prav malo sreče. — Svoje in svojih somišljenikov naziranje o nemški Avstriji je hotel sicer omilili z novo politično spako o »avtonomističnem ^centralizmu« ozir. »centralističnem avto-nomizmu«, pa ni šlo. Slovanske stranke niso gledale več na lepo pisano obleko dr-žavnopravnih izrazov, ampak pogledale so stvari do dna, pretipali so jedro in bistvo stvari do dna, pretipale so jedro in bistvo da je čas za identificiranje nemških privatnih zahtev z državnimi potrebami in za istovetenje vladnih zistemov z državo kot tako enkrat za vselej mi n i 1, Priznali so načelo, da mora biti vsaka vlada izraz sočasnih socialnih in narodnostnih razmer v državi in da država ni socialen organizem za enega, ki naj gospoduje, ampak da mora biti v njej dovolj prostora za vse, ki danes prelivajo zanjo svojo kri, po principu enakopravnosti. Poljaki so ravno pred krizo povedali svojo misel tako razločno in jasno, da jo ume vsak človek, ki ima ušesa, da sliši, ko so rekli, da so vedno pripravljeni dati državi, kar je državnega, pač pa ne morejo izreči zaupanja vladi kot zastopnici takega z i s t e m a , kakršen vlada še vedno pri nas. To razume vsak človek, samo novi »gospod« Benedikt ne. ki v svoji »preši« bridko toži nad nehvaležnostjo Poljakov, ki ne marajo več iti z Nemci za nemško državo čez drn in strn. Zakaj Poljaki tega nočejo več, so povedali njihovi govorniki; vojska jih je izučila in tudi Heinejev vzklik po vešalih ni ostal brezvspešen; samo nekoliko drugačen j bil vspeh kakor ga je on pričakoval. Proračunska razprava je pokazala, da se nemške stranke zastonj skrivajo za krono in za »državo«, kakršno umevajo samo oni; njihova pozicija je postala vsled državniškega nastopa slovan- skih strank nevzdržljiva in nepopravljiva. Doba gospodstva naroda nad narodom je prešla — to je prvo dejstvo, katero nam kaže proračunska debata. Na nesrečno laž, da je vladni zistem žc država, ne bo nasedel nikdar nihče več, ker nas je veljala preveč mukepolnih ur. Drug pojav, še mnogo važnejši od prvega, je odločen celokupen nastop slovanskih narodnosti v parlamentu. Nemci so ostali edini ločeni — slaba tolažba za njihovo prvenstvo. Doslej so se ločile in tvorile parlamentarne stranke na podlagi gospodarskih teženj, združevale in ločevale so se na podlagi principov svetovnega na-ziranja aH pa z vidika domačega sela — kakor je že naneslo. Danes je stvar druga. Svetovna vojna in njene politične posledice v zaledju so ustvarile nov položaj, ka-koršnega vlada in nemške stranke niso pričakovale. Tri leta so narodi molčali, prenašali so voljno ali nevoljno najhujše žrtve na krvi in blagu, ampak mrtvi niso bili. Pod pepelom je tlela mogočna iskra narodne samozavesti, in danes, ko je zopet po dolgem času zavela sveža parlamentarna sapa, je vsta! velik, zdrav in čvrst oni činitelj, katerega Schmerlingova ustava ni hotela pripoznati: avstrijski narodi, Narodi so vstali in njihovi zakonito izvoljeni zastopniki zahtevajo na ves glas pred celim svetom za narode od njih zastopana prirodna in zakonito zajamčena nepobitna prava, da se jim da pravica do nemotenega in neoviranega kulturnega napredka in do samovlade v svojih zadevali, nc kakor državljani druge vrste, ampak kakor enaki med enakimi, Grof Clam jo uvidel, da je njegovo naziranje o državi in narodnostih zrelo za pravočasen padec. V grob bo legel tisti del naše ustave, ki ne pozna narodnosti kot realnih političnih činiteljev, tako da danes že lahko rečemo: Stara ustava je mrtva, živcia nova ustava! isceirsdisli Biaei. Ljubljana, 21. junija 1917. Ministrska kriza še ni rešena. Clam-Martinic nadaljuje svoja pogajanja s strankami. In sicer je prišla kriza v čisto nov stadij. Včeraj se je govorilo o gotovi polj-sko-nemški večini. Nemški listi so bili že polni zmagoslavja. Sedaj pa je izjavil grof Clam-Martinic, da nikakor ne misli rešiti parlamentarne krize potom kake krparije svojega dosedanjega kabineta in dosedanje vladne politike, samo da ustvari hipno večino, ki bi dovolila vladi proračunski provizorij. Grof Clam-Martinic je vrgel se- jje sila voiaško zma&ale, Voiska bo trajala še leta in se bo šele tedaj končala, ko bodo izčrpane vse sile obeh skupin. Francozi na Grškem. 18. junija. Poročilo francoskega generalnega štaba: Naša artiljerija je živahno obstreljevala sovražno artiljerijo. V Tesa-liji so naše čete dosegle prelaz Turka v gorovju Othivt na južni meji 'lalalije. Zasedle so važne kraje. Prebivalstvo jim je izročilo znatno množino orožja in municije. Glasba. Produkcije gojencev »Glasbene Matice« V Ljubljani Prva produkcija gojencev »Glasbene Matice« se je vršila v torek dne 19. junija v polno zasedeni veliki dvorani > Mestnega doma«. Nudila jc deset nastopov: šest na klavirju, dva na gosli, nastop mladinskega zbora in en samospevski nastop. Na klavirju se je izkazala z veliko tehniško spretnostjo gojenka Cacinla-Papp, okusno je igrala gojenka Lampe, enako gojenka Tominšek, posebno lepa, naravna, nekako vzorna je bila igra gojenke Straussgill. Gojenka Koprivec jako dobro obvlada gosli, pojo ji gorko, kaže precejšnji talent; tudi gojenec Zoran Hribar je že dokaj rutiniran goslar, igra solidno, dasi nekoliko hladno. Posebno je ugajalo petje mladinskega z b o r a , kakih 60 gojencev — bolje rečeno gojenk, ker so izvečine deklice — začetnikov. Vse tri pesmi: otroško prisrčna, enoglasna češka »Ajaj le, angelček moji«, jasna in živahna večglp^m Rožanceva »Ah, ni li žemljica ' otožnome- hka, zelo občutna . . . a dr. Jenkova »Na tujih tleh« so prišle ob spremljevanju klavirja in harmonija do popolne veljave. Izvajanje teh pesmi je bilo zares dovršeno in je nudilo najblažji užitek, ki si ga v glasbi moramo misliti. Gdč. Jelica Sa dar, vrli pevovodkinji, iskreno čestitamo. Enako nas je presenetil nastop gojenke Josipi-ne B a u e r (I. razred solopetja pri g. ravnatelju Hubadu), S krasnim, velesimpatič-nim, prožnim in izdatnim organom od Boga obdarjena mlada pevka je nastopila kot pristna umetnica. Zapela je F. S. Vil-harjevo pesem »Nezakonska mati« in Zaj-čevo »Domovini in ljubavi« tako globoko-čustveno in vzneseno, da smo komaj ver" jeli, da imamo pred seboj še začetnico v samospevu. Taki izredni pevski talenti so redkost in prav zato smo bili nastopa gdč. Bauer tem bolj veseli. S, P. V spomin vojnemu kuroiu dr. Andolšku. Na bojišču, 6. junija 1917. Danes se podam k poveljstvu v mislih na mojega prijatelja in preljubega mi tovariša Janeza dr. Andolška. Predno javim svojo željo, mi poreče častnik: divizijski župnik dr. Andolšek je v zvestem spolno-vanju svoje službe padel, mrtev je 1 Osupnem in se silno prestrašim. Jeli mogoče? Častnik potrdi in ponovi isto. Padel je torej junak v neumornem duhovnem delovanju za večno srečo vojakov velikega dela tukajšne armade! Zelo zelo ga bomo pogrešali duhovniki, častniki in zlasti vojaki, katerim je bil zvesti pastir in oče. Ne bo jih več razveseljeval s svojim pogostim obiskom, več mu ne morejo zaupati svojih dušnih in telesnih britkosti, več ne bodo poslušali njegovih ginljivih pridig! Najbolje so ga poznali Čehi in Ukrajinci kar je čet, pa tudi Slovenci, zlasti starejši možje, porazdeljeni v različnih delavskih in stavbenih oddelkih. Bil je pri velikem delu vojaštva naravnost popularen, Nazivali so ga »tisti gospod, ki pride v črni suknji«. Da bi ga namreč vojaki takoj spoznali kot duhovnika, je hodil večinoma v črni suknji. Kakšno veselje je zavladalo, če je prišel! Če tudi v nevarnosti, so se mu vsi približali, da bi slišali gospoda v črni suknji. Kako ga bi ne bili veseli? Večkrat so namešani v eni skupini vojaki vseh narodnosti. Slišal sem ga sam pridigovati ob isti priliki v nemškem, slovenskem, češkem, ukrajinskem in ogrskem jeziku. Govoril jc pa še več drugih jezikov. Obrazložil je pomen časa in verske resnice tako živo, zanimivo, resno s šaljivimi opazkami, da ga niso poslušali z vso napetostjo le vojaki, temveč tudi višji častniki. Pred in po veliki noči je neumorno spovedoval neredko v smrtni nevarnosti. Nedavno je treščilo kraj barake, kjer je spovedoval, kos železa prodre deske in udari za njegovim hrbtom v tla. Nisi li prenehal, ga vprašam. Nič se nisem ustrašil, mi reče. Vojaki niso hoteli oditi in ja7 ne prenehati. Vsak dan in celi dan je posvetil dušnemu blagru vojakov. Ponoči pa je urado-val v svoji pisarni, katera ni bila majhna. Meseca marca in aprila sva bila bliže skupaj. Obiskovala sva se prav pogosto in se posvetovala o pastirskem delovanju. Značilno in ginljivo je bilo, da je vsakikrat opisoval in omenjal svojo drago mamico. Njo je ljubil z otroško vdanostjo. Pa mora biti res vrla, skrbna in modra ta mamica, priprosta ženica! Draga mamica, kdo te bo tolažil?,, t Dne 27. maja sva se zadnjikrat videla. Oglasil se je pri meni med potjo s polkom proti strelnim jarkom, katere je sovražnik peklensko obstreljeval. Pravil mi je, da je pred par dnevi treščila poleg njega 28 cm granata in se ni razletela. Ob zračnem pritisku sta padla s slugom na tla. Njemu se ni nič zgodilo, pač pa je sluga moral v bolnišnico. Ko bi se takrat granata razletela, bil bi že takrat mrtev. Opozarjal sem ga k previdnosti. Upam, da bom imel srečo, ako pa padem sprejmi me Bog, mi reče in hiti za vojaki proti besnečemu sovražniku. 5. junija pa je bila Vsemogočnega volja, da je dobri dr. Andolšek v spol-novanju svoje težke službe pri ranjenih smrtno zadet nastopil večno življenje. Škoda, škoda ga je! Pogrešali ga bomo mi duhovniki, pogrešali ga bodo zlasti vojaki. Vsemogočni ljubi Bog tolaži nas, tolaži vojake, tolaži njegovo drago mamico! Njemu pa podeli vsa najvišja in večna odlikovanja tam gori! R. Zaje, divizijski župnik. Milanska armado. Italijanska aumada ima svoje začetke v stari sardinski armadi. Po vročih bojih v letili 1848. in 1849. je bila potrebna preosnove. General La Mar-mora se je lotil preosnovitve, jo izvedel in dal armadi močnejši, strumnejši ustroj, katerega je v glavnem obdržala do danes. Za majhne razmere, na katere je bila omejena, jo je storil tako sposobno, da so mogli 15.000 mož poslati celo v krimsko vojno; ob tej priliki so se novoustanovljeni »bersaglie-ri« _ dotlej so imeli samo enostavno pehoto, konjenico in artiljerijo — že dobro obnesli. Iz tistih zgodovinskih dni svoje ustanovitve so imeli bersa-glieri za službo brez orožja v vojašnici svoje staro, splošno znano pokrivalo: rdeč fes z modrim čopom. Šele vojna je pometla s to nošo — kakor tudi s perjanico na klobuku. Pa to le mimogrede. Po krimski vojni, v kateri se je italijanski ekspedicijski zbor, posebno pa bersaglieri, še mnogo bolje držal nego se je pravzaprav pričakovalo, v drugi polovici petdesetih let minolega stoletja, so vojsko dalje izpopolnili. Kljub temu se je v vojni leta 1866. pokazala vrsta pomanjkljivosti, tičočih se v prvi vrsti organizacije in opreme, katere so imele svoj izvor pač v naglici, s katero je moral Marmora delati. Štedljivost, ki se je uveljavila po letu 1866., tudi ni ravno koristila armadi; njeno mirovno stanje so tako močno znižali, da so morali leta 1870. povodom zasedenja Rima pritegniti čete iz vseh delov Italije in iz vseh nadomestnih okrajev, da so mogli dopolniti edini zhor, ki je imel zasesti Rim in ki je štel 50.000 mož. Šele tekom osemdesetih in devetdesetih let je bilo zopet opaziti krepkejši razvoj armade. Izražal se je predvsem v kolonialnih podjetjih in najsi je abesin-ska vojna leta 1887. do 1896. tudi kla-verno izpadla, za čete je bila le dobra vojna vežba. Od osemdesetih, devetdesetih dalje je može, ki so hoteli izpopolniti italijansko armado, vedno bolj prevevala želja, da bi južnoitalijanske čete uvrstili v staro, sardinsko vojsko in tako dosegli enotni ustroj in enotno izšolanje vojske. To željo so tudi vedno krepkejše izpreminjali v dejanje. 2e takrat so odredili, da se posamezni četni zbori nimajo dopolnjevati teritorialno, marveč nacionalno. Severni in južni Italijani naj se šolajo skupaj, izjema je bila dovoljena le za alpine, ki so jih pred vojno jemali izključno le iz Gornje Italije, zadnji čas jih pa dopolnjujejo tudi iz srednje- in celo juž-noitalijanskili polkov. Potem v desetletju pred vojno stalno, enakomerno šolanje in oboroževanje, ne da bi še natančno poznali smer, proti kateri naj bi se v resnem slučaju njihovo orožje obrnilo. Končno pa dvoletna doba najsil-nejšega razvoja, orjaškega napora vseh sil, kakršnega je komaj kdaj videla armada kake velesile. Ta razvoj se je pravzaprav šele začel in je rastel, ko so italijanske divizije že butale ob Kras. Največji razvoj je doživela italijanska vojska šele po vstopu Italije v borbo narodov. Še tik pred vojno niso imeli Italijani niti pol stotine brigad. Toda takoj začetkom vojne se je pridružilo temu jedru do 30 novih brigad. In vedno nove brigade so izteptavali iz tal: 32 sveže nabranih in sestavljenih polkov je korakalo lani na fronto in drugo italijansko vojno leto je videlo še večje število novih polkov. Razdelitev v bri-gadne skupine, vztrajanje pri brigadi kot temeljni skupini je značilna za italijansko vojsko; tu nima vsak posamezni polk svojih našivov (mostrine), marveč vedno po dva in dva polka skupaj, t. j. brigada. Imajo pa nekaj posebno odličnih brigad, kakor n. pr. brigada »Granatieri di Sardegna«, katere oba grenadirska polka so vzeli še iz stare sardinske vojske. Za te grena-dirje velja še danes nenavadno visoka telesna mera 176 cm (za infanterijo je določena mera 155 cm, ki jo pa sedaj zlasti južni Italijani že komaj dosegajo). Sardinski grenadirji so bili meseca maja 191.6 na Belmonte grozno tepeni in so se kljub svoji orjaški postavi strahopetno udali. Za posebno odločno velja tudi še brigada Re — kraljeva brigada. Sicer je pa komaj ločiti brigado od brigade. Vse so križema pomešane z vojaki iz vseh delov Italije: s severa, srede in juga. Ne da se reči, da bi dajali najboljši material k infanteriji. Nasprotno, najboljše ljudi dajejo k topništvu, letalcem in posebnemu orožju, zlasti pa h kavaleriji. Zato ni čudno, da italijanski častniki pojejo slavo v prvi vrsti le gori navedenim četam, najmanj pa ravno pehoti; 40 odstotkov pehote ne zna brati ne pisati. Karkoli presega vojaško povprečnost, pride k posebnemu orožju. In vsako posebno orožje so bistveno pomnožili in izboljšali. Strojne puške so nasproti mirovnemu stanju početvorili in jih razen tega obogatili s tipom »pištola mitragliatrice«. Posebej ustanovljene samostojne stotnije strojnih pušk — vsaka stotnija ima šest pušk — so neodvisne od pehotnih polkov. Samo oja-čujejo jih o priliki napadov, pravtako kakor novoustanovljeni oklopni oddelki strojnih pušk, ki so se seveda doslej malo obnesli. Zavarovani so spredaj s 4 cm debelo ploščo, poveljnik razpolaga z enim brzostrelnim topom. Boljše, za vsako posebno službo nalašč izbrano moštvo je postalo sedaj redko celo v bersaglierskih bataljonih in v vrstah alpinov. Sicer so število mož v bersaglierskih polkih tekom vojne podvojili, alpine pa malone potrojili, toda slava posebne infanterije je šla že davno rakom žvižgat. Danes služijo tam Kala-breži ravno tako kakor Turinčani ali Napolitanci. Tudi tiste male posebnosti, katerih so se držali prav do vojne — znani takt pri korakanju in tekalni korak, kadar so šli skozi mesta — so odpravili. Sijajna takoj začetkom vojne, sijajna do današnjega dne je ostala italijanska artiljerija. Pomnožili so jo čisto nesorazmerno v primeri z drugim orožjem. 26 poljsko-topniškim polkom so že v prvih vojnih mesecih pridružili 20 čisto novih polkov. Danes razpolagajo samo težke poljske havbice z nad 100 baterijami, težki poljski topovi pa z nad 50. Tu so vsi mogoči novi tipi, med njimi veliko število jako okretnih motornih baterij, katere streljajo kar z avtomobilov in jim ni treba šele temeljev polagati. Posebno srednji kalibri so mnogoštevilni. Baterij, katerim streže trdnjavska artiljerija, je pač nad tisoč in obsegajo vse ostale topove, začenši od 5'6 mm gorskega topa, preko modernega 149 mm topa in znamenite 28 cm havbice do 30'5 cm možnarja. Razen tega še artigljeria da Fortezza e da Costa (trdnjavska in obrežna artiljerija), ki ju porabljajo na bojišču, daljno-bojni topovi, traditorski topovi, morna-rični ladijski topovi in rezervni topovi iz mornaričnih arzenalov. Dalje gorska artiljerija s svojimi 100 baterijami in čezgorski topovi s posebno gorsko opremo in najrazličnejši tipi za zračno obrambo, ki se istotako prištevajo k trdnjavski artiljeriji. Največjo skrbnost posvečajo ne le topovom, ne le moštvu, za katere uvajajo vedno nove izboljšave, marveč tudi strelivu, katero dona-šajo oklopne kolone. Podoben razvoj kakor italijanska artiljerija je doživelo tudi italijansko letalstvo. Vodljivi zrakoplovi so kmalu izginili. Kadarkoli so se bili prikazali, so bili sestreljeni. Končno so jih opustili. Letalska brodovja pa so rasla in rasla. Italijanskih lovskih, bombardir-skih in poizvedovalnih brodovij — skupaj leti navadno po 5 do 8 letal — ni več mogoče prešteti. Izobrazbo oskrbujejo letalski brodovni bataljoni. Oklopni Caproniji izvršujejo v prvi vrsti bombardirsko službo, brzi, novejši Nieuporti služijo v poizvedovalne svr-he. Razen tega pa imajo veliko število Voissinov. * Podpisujte 6. vojno posojilo! Čez 50 milijonov kron vojnega posojila se je dosedaj podpisalo pri c. kr. avstr. voj. zakladu za vdove in sirote v obliki zavarovanj za vojno posojilo. Sijajen dokaz, da je prodrl ta najnovejš način podpisovanja vojnega posojila med najširje sloje prebivalstva. Prijave sprejema poslovalnica zavarovalnega oddelka c. kr. avstr. vojnega zaklada za vdove in sirote v Ljubljani, Franca Jožefa nabrežje štev. 1, I. nadstropje, njene okrajne poslovalnice in njeni pooblaščeni zastopniki, — Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, so podpisali nadalje na VI, av- strijsko vojno posojilo: Denarni zavod, Ljubljana, 10.450 K; Stanislav Horak, re-stavrater restavracije Južnega kolodvora, 5000 K; Jos, Zidar, trgovec, Ljubljana, 10.000 K; na vsa dosedanja vojna posojila 60.000 K; Franc Jakše, Novo mesto, 2000 kron; Marija Pajer, Dev, Mar. Polje, 1000 kron; Miha Narobe, Daljna vas pri Rudniku, 1000 K; posojilnica v Logatcu 5000 K; posojilnica v Logatcu za Jak. Kobala, Brod, 1000 K; mestna hranilnica, Kamnik, 45.000 kron; Janez Skubic, trgovec, Sp. Šiška, 5000 K; posojilnica v Ribnici za svoje stranke 10.000 K; Uršula Ješe, Stražišče pri Kranju, 500 K; neimenovani, Žužemberk, 1000 K; neimenovan denarni zavod 50.000 K; Josip Repinc, Prem, 1000 K; mestna hranilnica v Novem mestu 50,000 kron. Pri Ljubljanski kreditni banki kot ofi-cijelnem subskripcijskem mestu je do inkl, 16, t, m. subskribiralo 392 strank Kron 8,436,400.— šestega avstrijskega vojnega posojila in sicer K 5,229.400,— 40 letne rente in K 3,207.000,— 10 letnih državnih zakladnic. — Med drugimi so subskribi-rali: g. J. Dermota, Železniki K 20.000.—; g. Anton Globočnik, Železniki K 4.000.—; Hranilnica in posojilnica Gorenja vas, za svoje stranke K 9.200.—; za lastni račun K 15.000.—; Posojilnica, Ribnica K 7.300; Hranilnica in posojilnica, št. Jernej, na-daljnih K 17.300.—; Mestna hranilnica v Novem mestu K 100.000.—; Posojilnica v Radovljici za lastni račun K 10.000.—; za svoje stranke nadaljnih K 7.000.—j g. Franc Jurca v Postojni K 10.000.—; občina Spod. Ložnica pri Slov, Bistrici potom Posojilnice v Slov, Bistrici K 10.000.—; Mestna občina Kamnik potom Mestne hranilnice v Kamniku K 50.000.—; Hranilnica in posojilnica v Železnikih za g. Jakoba Dermoto istotam K 1.000.—; za g. Fr. Demšar K 2.000.—; za g. Gabrijel Thaler K 400.—; g. Jurij Marenče v Ljubljani K 1.000,— (na vsa vojna posojila dosedaj K 5.000,—; g. Anton Pogačnik, župan v Podnartu K 4.000.—; Občina Aržiše Kron 1.000.—; g. Ivan Pangerc, Selo pri Bledu, K 1.000.—; ga. Marica Perušek, vdova po c. kr. profesorju, Dunaj, K 5.000.—; Občina Lesce K 1.000.—; Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki za svoje stranke: g. Jurij Ravnihar K 500.—; g. Matevž Hafner K 2.000.—; go. Katinko Hafner Kron 1.000,—. Nadaljne prijave sprejema centrala v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Sarajevu, Trstu, Gorici (t. č. Ljubljana), Celovcu in Celju. Subskripcijski termin konča 22. junija, na kar se p. n, občinstvo opozarja. Darovi Posredovalnici za goriške begunce so darovali: Anton Rantaša, vojni kurat, rez. bolnišnica Usora, 14 K; darilo »Slov. Naroda« 302 K; Alojzij Volarič, k. u. k. Hochgeb. Komp., 23 K 50 vin.; darilo »Slov. Naroda« 20 K; g. prof. dr. Janežič 20 K; neimenovani g. duhovnik 10 K; županstvo Ribno v Boh. Beli 100 K; Andrej Jakil, Karlovac, ponovno 1000 K; Marija Lipičer, trg. v Sv. Luciji ob Bači, 50 K; Valentin Oblak, župnik, Kropa, darilo župnika in župlja-nov, ponovno 65 K; zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem kot pribitek pri izdelovanju slamnatih obuval 377 K 20 vin.; neimenovani delavec iz Stare Loke 2 K; g. mestni kaplan šentjakobski Tomaž Tavčar 20 K; župnija Boh. Srednja vas 7 K; župnija Mengeš 40 K 50 vin.; župnija Kropa 30 K; hranilnica in posojilnica Tržič 50 K; Matija Ko-lar, stolni dekan, ponovno 100 K; g. K. Fatur, 2/97 Feldkomp. 27 K; g. msgr. Sušnik, ponovno 50 K; g. Jekše Ciril, c. in kr. gorska pekarna, nabral 51 K 50 vin.; ostanek izpitne pristojbine 1K; Teodor Hribar, veletrgovec iz Gorice, ponovno 32 K 50 vin.; županstvo občine Komen 30 K; posojilnica in hranilnica v Ajdovščini 300 K; neimenovani gosp. iz Škofje Loke 50 K; neimenovana gospa 6 K; g. V. B. 3 K;Mihelič Viktor 4 K; Petrič Franc 2 K; Ferjan Jakob 2 K; Ladkovič Anton 2 K; Jakob Puch 2 K; Bajranovič Adam 1 K; Lenarčič Ivan 2 K; desetnik Kuhovc Jožef 3 K; Skaberne Franc 1 K; Vodiz Jožef 5 K; Skorja Jakob 1 K; Jekše Ciril 2 K; Štampah Franc 1 K; Hertiš Avgust 2 K; Picher Kari 1 K 20 vin.; Cuk Fr. 30 v.; Motz Silvio 2 K; Hartman Albert 1 K; Fait Anton 1 K; Marot Ivan 1 K; An-miller Jožef 1 K; German Alojz 1 K; Mato Marič 40 vin.; Dušman Anton 5 kron; Sprinetti Livio 2 K; Mitterbacher Fric 2 K; Kuhar Alojzij 1 K; neimenovan 60 vin. — Blagim darovalcem se iskreno zahvaljujemo. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38/1. Gospodarske beležke. Zasega letošnje letine. Cesar;,k naredba z dne 11. junija p. 1, se je letos z naredbo skupnega ministrstva nekoliko pre-drugačila oziroma izpopolnila, Določa, da je zaseženo žito in sočivje avstrijske letine 1917 z onim trenutkom, ko se jih loči od zemlje. Vsled tega so nedopustne in neveljavne vse pogodbe in nakupi te letine, ako bi se bili dosedaj primerili. Kot žito smatra nova odredba: pšenica: pira, rž, sorži-ca (naravna zmes pšenice, rži ali ječmena), dalje ječmen, ajda, oves, proso, koruza vseh vrst (tudi koruzni storži), vsakoršno mešano žito kakor tudi takozvano zadnje žito. Kot sočivje se smatra: grah, fižol vseh vrst, leča, grašica, lupina in peliška. Od zasege je izvzeto sočivje in zelena koruza v kolikor se porabi kot zeleno za hrano oziroma krmo. Lastniki zaseženih pridelkov so dolžni skrbno in primerno spraviti jih. Splošno bo pa z ozirom na porabo zaseženih stvari odločeval urad za ljudsko prehrano. Poraba zasežnih pridelkov za seme se bo uredilo potom kmetijskega ministrstva v sporazumu s prehranjevalnim uradom. Ves promet se bo izvršil potom žitno-prometnega zavoda. Delavci za košnjo in žetev. Kompe-tentne vojaške oblasti so kmetijskemu mi* nistrstvu obljubile izpolnitev zahtev posa* meznih dežel z ozirom na dodelitev voj-< nih ujetnikov in vojaških delavcev, ki pridejo v poštev za košnjo in žetev. Po predlogu kmetijskega ministrstva je vojaška uprava tudi odredila, da bo dobil vsak tak delavec in vojni ujetnik s seboj za prve dni potrebno množino moke, nadaljno po-i trebo pa bo nakazoval žitnoprometni zavod. r ! Sladkor za vkuhavanje sadja. Urad za! ljudsko prehrano se je iz tehtnih vzrokov in po zaslišanju posveta, ki mu je prideljen, odločil, da se letos ne bodo izdajale dodatne karte za vkuhavanje sladkorja! privatnim gospodarstvom. Omenjeni urad ve, da s tem privatna gospodarstva zelo neljubo zadene, vendar z ozirov na pomanjkanje sladkorja ni mogel drugače ukreniti. Ako naj bi se sladkor dovolil tudi privatnikom, bi ga bilo treba kakih 2500—3000 vagonov. Dovolil pa je manjšo množino, od katere na Kranjsko odpade 10 vagonov in je namenjena posestnikom sadnih vrtov, sadjarskim društvom in uživalcem šolskih ter župnih vrtov, da kon-servirajo sadje, ako ga radi slabih transportnih razmer ni kot tacega lahko prodati konsumu. Ne ve se še, kako se bo ta sladkor razdelil. Imenovani upravičenci naj se radi tega javijo pri svojih glavarstvih, ki bodo le upravičenim in utemeljenim zahtevam ustrezala v kolikor bo paa pri majhni množini mogoče. Prehranjevalni urad bo izdelovanje kontroliral in bo nad-merno množino po določenih cenah oddati, Bolj bo pospeševal tovarniško izdelo* vanje marmelade po gotovih receptih in! to ne industriji na ljubo, ampak z ozirom na boljšo preskrbo tudi onih, ki si sami na morejo preskrbeti sadja in konserv. V privatnih gospodarstvih pa urad priporočal konserviranje sadja potom sušenja, goste* ga ukuhavanja, sterelizacije in podobnega, kar se more zgoditi tudi brez sladkorja, V kratkem izidejo tozadevna »navodila«. Omenjeno bodi tudi, da bo urad za ljudsko prehrano vsako špekulacijo energično za-: sledoval in se tozadevni ukrepi priprav* ljajo oziroma spopolnujejo v kolikor ž? niso izdane razne tozadevne naredbe. Posebna dovoljenja za nakup in prodajo živil in krmil. Kdor misli po 1. juliju nakupovati živila ali krmila v svrho nadaljne prodaje ali kdor s temi sploh trguje, mora v to imeti poleg že obstoječega obrtnega in statutaričnega dovoljenja še posebno dovoljenje onega okrajnega glavar* stva, v katerem bo obratoval. Ta ukrep pa ne zadevlje oblasti in onih mest, katerim je preskrba z živili uradno dovoljena, ozi* roma ukazana, kakor tudi ne malih prodajalcev in tistih posestnikov, ki prodajajo svoje lastne pridelke. Interesenti naj se pravočasno oglasijo pri pristojnih okrajnih glavarstvih. Rekordna vinska cena. Pri dražbi grofa Eltzovih vin v Eltville je bilo prodanih 1200 litrov nekega vina za 132.080 mark, to je liter po 110 mark ali 176 kron, To je doslej najvišja znana cena. ■{ O enotnem vinu nekdo sanja v mo* ravskem »Hostinske Listy«, Kako si neki to predstavlja, Bog znaj kakšna pijača naj bi nastala pri zmešanju vsega vina. Menda država ne misli kaj resnega o tem? Bičev ne rabijo vozniki na Ruskem, ker so prepovedani. Pravijo, da se zato nikjer ne vidi lepših in bolje negovanih konj vseh vrst kot na Ruskem. Preskrba z moko v Budimpešti. Na; Ogrskem je določeno na vsako osebo po 1400 gramov moke na teden. In sicer dobiva prebivalstvo vedno po tri dele bele in le en del koruzne moke. Samo zadnji čas je bilo v Budimpešti primanjkalo bele moke, tako da prebivalstvo nekajkratov. ni dobilo cele določene množine moke, Budimpeštanski magistrat je pa že razglasil, da bo od 20. t. m. dalje zopet vsakdo dobil belo moko in da je že poskrbljeno, da bodo v bodoče trgovci dobivali zadostne množine moke. Tako na Ogrskem. Mestno čevljarsko delavnico bodo ustanovili v Budimpešti. V delavnici bo zaposlenih 25 invalidov, ki bodo popravljali čevlje vsem mestnim uslužbencem in, učiteljem po zelo nizkih cenah. Delavnica začne z obratom meseca julija. Promet s kavinimi zmesmi in surogati. Dunaj, 21. (K. u.) Ker je urad za ljudsko prehrano izvedel, da prodajalci in trgovci, posebno detalisti, še niso popolnoma raz-pečali dovoljenih kavinih zmesi in kavi-nih surogatov, se prehodna doba podaljša do 7. julija 1917. To podaljšanje se ne tiče tistih kavinih zmesi, ki so po § 1. navedene odredbe sploh prepovedane (slaščice in proizvodi slaščičarjev, v kolikor se tičejo zrnate kave, kakor tudi kavin sladoled in ledeno kavo). Prodaja teh proizvodov se posebno kavarnam in gostilnam od danes naprej prepoveduje. — Mestna elektrarna na Dunaju je imela v preteklem letu 12 milijonov kron čistega dobička. — Svarilo pred manjvrednimi nadomesti za olje. Uradno se nam piše: Nekaj časa sem se nahajajo v prometu in priporočajo kot nadomestilo za olje in kot zabela za solato raztopine, napravljene iz rastlinskega sluza ali želatine. Preiskava je dognala, da obstoji eden teh izdelkov, Carra-gol imenovan, iz Carragen-sluza. Dobivajo ga na ta način, da prekuhajo razne posebno na Irskem rastoče morske alg,e (Cho-drus erispus in druge vrste), na kar tako dobljeni sluz pobarvajo s katranovimi barvili in ga konservirajo z benzoe-kislino, da ne splesni. Enako kakor drugo sorodni izdelki, ki se pod raznimi izmišljenimi imeni spravljajo v promet, nima Carragol nikake redilne vrednosti in ne more v nobenem oziru nadomeščati olja; razven tega vsebuje benzoe-kislino, kar je popolnoma nedopustno. Občinstvo se torej resno opominja, da naj ne kupuje in vporablja teh brez-vrednih, a kljub temu zelo dragih izdelkov, ki se spravljajo le v promet, da se izkorišča in izžema občinstvo. — Uvoz na Angleško. Po Reuterje-vem izvestju znaša vrednost v mesecu maju na Angleško pripeljanih živil 87 milijonov 620.000 funtov šterlingov, za 3 milijone 828.000 funtov več, kakor v maju 1915. Dva nova muzeja na Turškem. V Carigradu sta ustanovljena obrtni in kmetijski muzej. Obrtni muzej nudi pregled o obrtnem in industrijskem delovanju na Turškem. Nahaja sc v starem kopališču poleg Agije Sofije, Dela vodi inozemski strokovnjak. Kmetijski muzej se nahaja v prostorih prejšnjega janičarskega muzeja. V njem so razstavljeni pridelki, ki se pridelujejo v Turčiji, dalje modeli kmetijskih strojev in orodja, statistični podatki o površini obdelane zemlje, o donosu letine, prodajne in kupne cene prodanih proizvodov, o porabi doma, o izvozu itd. Nameščeni so tudi posebni oddelki za čebelarstvo, perutninar-stvo, ribarstvo in svilarstvo ter drevesni-čarstvo. V tem muzeju bodo nemške tovarne razstavile kmetijske stroje. Tobak za surovo maslo. V trafiko v Bolcanu je prišel kmetič in hotel kupiti tobaka: »Je vse razprodano!« ga kratko zavrne prodajalka. »Hm . . . veste, nekaj malega surovega masla imam . . .« pravi kmet in pokaže na svojo košarico. »A tako, no čakajte, bom takoj pogledala!« In res je še našla v nekem predalu štiri zavojčke tobaka. Kmetič hitro spravi tobak, položi denar na mizo in hoče iti. Prodajalka se seveda razhudi in zahteva surovo maslo, a kmetič se ji smeji in pravi: »Sem ga doma pozabil!« Dnevne novice, Jutri 22. t. m. zadnji dan za podpisovanje vojnega posojila! Vsi si želimo skorajšnjega častnega miru in vsi moremo in moramo sodelovati, da ga dosežemo. Vsa-kdor, ki podpiše šesto vojno posojilo, se vdeležuje dela za časten mir. Ako je še kdo, ki še ni podpisal, pa bi mogel, naj to nemudoma stori danes in jutri dopoldne. S tem izvrši svojo dolžnost napram domovini, obenem pa si zagotovi najlepše in najvarnejše obrestovanje svojega denarja. Sovražnike mora uspeh šestega vojnega posojila prepričati, da smo v Avstriji vsi za zmago, pa naj stane, kar hoče. Cesar in cesarica sta zaslišali dne 20. t. m. ob pol štirih popoldne bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova v posebni avdijenci. Cesar je podelil bolgarskemu ministrskemu predsedniku veliki križ Leopoldovega reda z briljanti. — Cesar je dalje zaslišal v posebni avdijenci poveljnika »Novare«, linijskega ladjinega kapitana pl. Horthyja in linijskega ladjinega poročnika vojnega pilota Banfielda. -j- Zaroka cesarjevega brata. kr. korespondenčni urad poroča: S cesarjevim dovoljenjem se je zaročil nadvojvoda Maks z drugo hčerko prvega najvišjega dvornega mojstra princa Konrada Hohen-lohe-Schillingsfiirst, princezinjo Frančiško Jti ima že po svojem rodu pravice članov bivših državnostanovskih vladarskih rodbin. Nadvojvoda Maks je bil rojen 13. aprila leta 1895. kot drugi sin nadvojvodi-nje Marije Jožefe. Princezinja Frančiška Hohenlohe je rojena 21. junija 1897. Narodno zaokroženje v Avstriji. »L'ecco del Litorale« Diiobčuie pismo če- dadskega Furlana, v katerem izvaja z ozirom na neki tozadevni članek v dunajski »Zeit«, da bi pa tudi avstrijski Furlani smeli sprejeti idejo narodnega zaokrože-nja. Obnovila naj bi se stara furlanska marka ali vojvodina pod habsburškim že-zlom. Tako, pravi, bi se tudi beneški Slovenci zopet združili z ostalimi Slovenci v Avstriji ter bi se na ta način doseglo dvojno narodno zaokroženje in stalno ravnotežje. Glasilo ogrskih Slovencev »Novine« se vedno lepše razvija. Priporočamo našim rojakom, da pomagajo vzdrževati zapuščenim bratom na Ogrskem njih edino glasilo. Naročnina znaša 6 kron na leto in se pošilja na urednika č. g. Jožefa Klekl, vpok. plebanoša v Črensovcih, Czerfold, Zalamegye. Iz poštne službe. Poštni oficijant na državnem kolodvoru v Trstu, gosp. Franc Ulčakar, je imenovan za c. kr. poštarja v Semiču na Belokranjskem. Čestitamo! — Slovanska »vzajemnost« v rabi krajevnih imen. Od toliko hvalisane slovanske »vzajemnosti« smo nbdopo-vedno daleč. Dokazi se nam nudijo vsak dan. Hrvatski inteligent nc pozna češkega slovstva, poljski izobraženci nimajo pojma o jugoslovanskih prilikah itd. Grdo in nenaravno je, da na-zivljejo posamezna slovanska plemena večje kraje svojih sorodnikov z nemškimi imeni. Tako berem n. pr. v 78. številki rusinskega »Dila« od 4. aprila 1917: » ... ščobi svoi akcii razoni z ku-ponami zložili najpiznijše dnja 4. IV. u Vidni, v Avsig (brez sklonil!), nad El-boju (to naj bo Ustje ob Lahi!), Boden-bach (v Podmoltlih), Kljagenfurti (za Celovec ne vedo!), Tešeni (Tešini), Karljsbadi (v Karlovih varih ali toplicah), Villach (o Beljaku se tej gospodi še ne sanja), v Triesti (ubogo ime Trst, kako malo si znano!)« itd. Zraven pa je še nekaj mestnih imen v imenoval-niku, namesto v mestniku (dasi so na vprašanje: kje?), n. pr. »v Čirih, v Fri-dek-Mistek, Bočen, Cvitav, Viner Naj-štadt«. — Bele vrane so v tej številki »Dila« samo: Zagreb, Prostejev, Bude-jovice. — J. Koš. Potres, Iz Adlešič se nam poroča z dne 17. junija. Danes zjutraj kakih 5 minut pred 3. uro smo čutili pri nas precej hud potres, ki je prišel od vzhoda in je ljudi vzbudil iz spanja. Bilo je več zaporednih hudih sunkov, da se je pohištvo zibalo in so okna močno šklepetala. Za tem pa je bil ob en četrt na 4 drugi prav lahki po-, tres. Tudi v sosednji Prelaki so čutili potres, kakor se sliši, prav močno. Strela je užgala v Dobličah pri Črnomlju hlev posestnice Marije Stonič, ki je pogorel do tal. Škoda znaša 4000 kron, posestnica je bila zavarovana. — Umor v Celovcu, V noči na 5. t. m, je osemnajstletni strelec Artur Majoran v Celovcu umoril stavčevo soprogo Berto Fratt. Svoj zločin je priznal. Dosedaj radi suma umora zaprti Wink1er ni v nobeni zvezi s to zadevo. Seznam k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov pripuščeci vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko: 2, 4, 5, 11, 39, 49, 51, 55. 76, 95, 115, 1.17, 120, 131, 138, 142, 144, 147, 150, 153, 1.61, 165, 166, 167, 168, 170, 171, 172, 176, 178, 180, 185, 187, 188, 191, 193, 194, 196, 197, 199, 203, 205, 209, 211, 218, 220, 221, 223, 224, 229, 232, 234, 235, 238, 239, 240, 243, 24.4, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 254, 255, 256, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 272, 274, 276, 277, 281, 282, 283, 284, 285, 266, 287, 288, 289, 290, 291, 292, 294, 295, 297, 298, 299, 307, 316, 318, 324. 332, 333, 331. 335, 338, 340, 341, 342, 343, 3-14, 345, 346, 347, 348, 349, 354, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 372, 376, 377, 378, 379, 380, 385, 386, 387, 388, 390, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 416, 417, 418, 419, 421, 422, 423, 424, 427, 428, 431, 432, 433, 435, 437, 438, 441, 442, 443, 444, 445, 446, 447, 448, 449, 450, 453, 454, 500, 509, 510, 511, 512, 514, 516, 517, 519, 520, 522, 523, 524, 526, 527, 530, 600, 605, 608, 611, 612, 613, 618, 620, 621, 622, 623, 624, 625, 626, 627, 631, 632, 633, 634, 635, 638, 639, 641, 642, 644, 648, 649, 650, Marinefeldpostamt Pola. — Iz ruskega ujetništva so se vrnili dne 6. t. m. sledeči invalidi: poddes. 7. pp. Ferdinand Lesjak; pešec 47. pp. Ant. Rie-gler in Karel Pišitin. — Izkopavanje in prevoz vojaških j trupel v zaledje je iz zdravstvenih ozirov j za vse operacijsko in etapno ozemlje do j 1. oktobra 1917 prepovedano. Umrl je v Dobrenji 681e!ni posestnik Fran Baumann. Ne preveč tobaka mladim voja-feoml ZdVavniki so ustanovili, da jo izredno veliko mladih vojakov obolelo vsled preobilega kajenja. 18. do UOlctni vojaki bolehajo na srcu in živcih, ker se nc omejujejo na določeni delež tobaka, marveč pokade ves tobak, kolikor ga le morejo dobiti. V tem oziru jim zlasti služijo takolmenovani mili darovi od doma in drugod, kt v prvi vrsti obstajajo iz tobaka, ozir. tobačnih izdelkov. Naj bodo tc vrstico vsakomur v opozorilo, da s pošiljatvijo tobaka mladim vojakom lahko škoduje na zdravju. Tobak naj se mladini vojakom sploh ne pošilja ali pa le zelo malo. Iz Save so potegnili pri Mostecu na Štajerskem truplo posestnika Ivana Drugoviča, ki si jc sam poiskal smrt v vodi. — Gnojne vile so padle na glavo triletnemu Jožefu Skrabar v Daljni vasi pri Rudniku in ga do smrti poškodovale; umrl je v bolnišnici. Razveljavljena zaplemba premoženja. Češki listi poročajo, da sc je zaplemba premoženja tajnika -.Narodnih Listov« Vin-cenca Červinke razveljavila, ker finančna prokuratura tekom šestih mesecev ni vložila odškodninske zahteve za državo. Sv. obhajilo begunskih goriških ot ok. Danes zjutraj ob 7. uri se je vršilo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani obhajilo begunskih goriških otrok. Pri tej priliki sc najtopleje zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, bodisi z denarjem, z obleko aH z živili. Zlasti se zahvaljujemo posredovalnici za goriške begunce za njen gmotni prispevek K 100. Končno izrekamo vrlim pevkam in pevcem ljubljanskega c. kr. učiteljišča iz 3, letnika prisrčno zahvalo za prijazno sodelovanje. Goriški deželni odfccr in nemščina. Deželni odbor goriški je razposlal 4. junija župnim uradom po Kranjskem nemški dopis in nemilke tiskovine za popis beguncev, ki bivajo v župnijah. Ker so po deželi begunci skoro izključno Slovenci in župni uradi slovensko uradujejo, so neka teri župni uradi vse vrnili s prošnjo, da se jim pošljejo slovenske tiskovine. Tako je prav! Od laških granat so bile ranjene v zadnjem času sledeče civilnc osebe na Goriškem: Leban Franc, 51 let stari poljski delavec iz Tolmina štev. 116, zadet v stopalo leve noge, ko je delal na polju. •— Bucek Katarina, 20 let stara lči vdovc-po-sestnice Ane iz Avč štev. 40, ranjena v sobi v koleno desne noge. — Kragelj Marija, 17 let stara služkinja v Gor. Selili št. 12, občina Tolmin, ranjena je bilo v desno nego pod kolenom, ko je bila na potu v Sv. Lucijo. Prepeljali so jih z vojaškim transportom v ljubljansko deželno bolnico. Smrtna kosa. Umrl je v Trstu inženir Valentin Matija Živic. — Umrl je Kromerižu Andrej Mlekuž iz Bovca. — V Gradcu je umrl c. kr. korvetni kapitan Alojzij Milič. Nova tatvina krušnih kart v Trstu, V tiskarni C, Meneghelli in drug v Trstu, ki tiska krušne karte, jc bilo te dni ukradenih nad 30.000 krušnih kart. Aprovizacijska komisija je v resnih skrbeh. Išče se 47 letna Marija Kristančič iz Gorice, via Lavada 27. Avgusta 1916 jc bila v Gorici ranjena in najbrže po vojaštvu spravljena clalje v zaledje. Poročila o njej žele njeni sorodniki ter prijazna naznanila poslati na naslov: Hilfskomitee fur die Fluclitlinge aus Suden, Wicn, I. Laridskrongas.se 1. LMeaske mm. N-:s slovenski trgovski šoli se vrši vpisovanje dne 28. in 29. junija od 10. do 12. ure dopoldne. Vpisovalo se bode na deškem oddelku v pripravljalni razred in prvi letnik na dekliškem oddelku v prvi letnik. lj Umrli so v Ljubljani: Teodor Dzied-zič, pešec. — Marija Hočevar, gostja, 79 let. — Peter Petrič, brzojavni nadpaznik v pok., 61 let. — Frančiška Avsec, posest-nikova hči, 15 let. — Frančiška Peca, občinska sirota, 15 let. — Marija Trojar, žena krojaškega pomočnika, 33 let. — Alojzij Gruden, bajtarjev sin, 30 let. Umrla je dne 19. t. m. v tukajšnji deželni bolnici gdč. Julija Perger, zasebnica iz Sv. Florijana ulice štev. 16, v starosti 60 let. lj Oddaja masti na rumene izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo prihodnje dni še naprej oddajala mast v cerkvi sv. Jožefa (glavni vhod) po 2 kroni kg, tako da bodo prišle vse rumene izkaznice na vrsto. Določa se naslednji red; V petek, dne 22. junija pridejo na vrsto dopoldne rumene izkaznice skupine 3 štev. 1201 do konca od 8,—1/29. nadalje dobe rumene izkaznice skupine C mast od y29. clo 9. ure št. 1 do 25, od 9. do 10. ure št. 26 do75, od 10. do 11. ure št. 76 do 125, popoldne od 2. do 3. ure št. 126 do 175, od 3. do 4. ure št. 176 do 225, od 4. do 5. ure št. 226 do 275, od 5. do 6. ure st. 276 do 325. — V soboto dne 23. junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine C, dopoldne od 8. do 9. ure št. 326 do 375, od 9. do 10. ure št. 376 do 425, od 10. do 11. ure f t. 426 do 475, popoldne od 2. do 3. ure š!. 476 do 525, od 3. do 4. ure št. 526 do 575, od 4. do 5. ure št. 576 do 625, od 5. do 6. ure št. 626 do 675. — V ponedeljek, dn'; 25. junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine C in sicer dopoldne od 8, do 9. ure št. 676 do 725, od 9. do 10, ure št. 726 clo 775, odlO. do 11. ure št. 776 do 825, popoldne od 2. do 3. ure št. 826 clo 875, od 3 do 4. ure popoldne št. 876 do 925, od 4. dc 5. ure popoldne št. 926 clo 975, od 5. do 6. ure št. 976 do 1025. — V torek, dne 26, junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine C in siccr clciDoldnc od 8. do 9. ure št. 1026 do 1075, od 9. do 1.0. ure št. 1076 do 1125, od 10. do 11. ure št. 1026 do 1175, popoldne od 2, do 3. ure št, 1176 do 1225, od 3, do 4. ure st. 1226 do 1275, od 4. do 5, ure št. 1276 do 1325, od 5. clo 6. ure št, 1326 do 1375. — V sredo, dne 27. junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine in sicer dopoldne od 8. do 9. ure št. 1376 do 1425, od 9. do 10. ure št. 1426 do konca, Poleg rumene izkaznice mora vsaka stranka prinesti tudi maščobne karte. Pripravi naj se tucli drobiž. lj Krušne hkaznice "t. 48. Na krušne izkaznice št, ''o sc dobi. kruh v vojni prodajalni, Stari trg, moka pa v trgovini g. Tomca, Karlovška cc.sta čl. 1.4. lj Naznanilo moke. Ostanek moke je naznaniti zanc: jivo v petek, dne 22. junija. Kdor nc naznani ostanka moke, se mu bo prodaja moke sploh odvzela. Islotako jc sporočili, če moka ni ostala. lj Kruh mešan f, kornzso moko. Od petka, dne 22. junija dalje sc bode kruhu primešalo 35 odstotkov koruzne moke. Cena kruhu ostane ista, četudi se jc cena koruzni moki zvišala, lj Krušne komisije bodo uradovale * petek, dne 22.junija, od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo krušne izkaznice, lj Izkaznice za sladkor se bodo izdajale šele drugo soboto, t. j. 30. junija. lj Izgubil je poštni uslužbenec od glavne po-,le do Bleiv/eisove ceste denarnico s 225 kronami denarja. Pošten najditelj j« naprošen, da odda proti nagradi c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Našla se jc žepna ura. Dobi. sc pri Ivanu Nemcu, sodnemu slugi, Prečna ulica štev. 6. Našla se jc denarnica v bližini frančiškanskega mostu, v Stritarjevi ulici Kdor jo jc izgubil, naj se oglasi na Dunajski cesti ste v. 6, L nadstropje (pisarna). lo marin POROČILO NEMŠKE MORNARICE. Berlin, 20. junija. Uradno: Na Han« drijski obali so sestrelili naši morr.ki letalci 19. junija zjutraj 3 sovražna letala. Naše prednjs bcjne sile so potopile severno Diinkirchna angleški torpsdni motorni čoln. Posadko smo ujeli. Berlin, 20. junija. Uradno: Novi uspehi nodmorskih čolnov v angleškem Kanalu: 31.500 ion. Načelnik admiralnega štaba mornarice. mm prečila. Nove volitve na Ogrskem? >■ Az Est« poroča: Vlada je pooblaščena, da razpiše nove volitve, če bi nastale težave pri izvedbi volilne preosnove, Hrvatski politiki pri groi« Esterhazyju. Budimpešta, 19. Danes je sprejel grof Esterhazy zastopnike strank hrvaškega sabora. Minister jih je popraševal glede razmer na Hrvatskem kakor tucli glede odno-šajev hrvatske delegacije v ogrskem parlamentu nasproti skupni vladi. Pogovori se bodo nadaljevali. Metropoli! grel Szepiycki na poti domov, Lvov, 20, Ukrajinskim listom poročajo iz Stockholma, da je metropolit grol Szcptvcki že prišel čez rusko mejo in se vrača domov. »Gazeta Polska« poroča, da bo metropolit postal kardinal. Miroljubni le Avstrija in Rusija. Stockholm, 20. »Tagbladct« poroča: Mir v prvi vrsti resnično ljubita le Rusija in Avstrija. Na poseben mir tu nihče ne veruje. Od nadaljnih mirovnih stremljenj naj se ne upa, da bodo uspela, čc nc bo k.jerk.ol; padla kaka nepričakovana odločitev. Vsekakor so tudi ta stremljenja kot priprava dragocena. Wi3son se bori za Belgijo, Haag, 20. Wihon je izjavil belgijski komisiji, cla se bo Amerika bojevala, dokler nc bo Belgija zopet vzpostavljena. Razpust kilojske zbornice. Peking, 19. (K. u.) »Agence Havas«! Predsednik je zapovedal, n:ij se razpusti parlament, a sedanji ministrski predsednik noče njegovega o'loka sopodpisati, Wutingfang je vložil prošnjo za odstop. Pred preobratom na španskem. Roitr-rdam, 20. junija. Zunanji urad in špansko veleposlaništvo sta nekaj dni popolnoma odrezana od Španske. D-iily Ex-pres3'- poroča, da upajo španski konserva-"vci in kari is ti, da bo po Nemčiji zopet obnovil absolutizem. ! .evicar ske stranke delajo za sporazum, ker upajo tako uvesti na Španskem republiko, ki bi pristopila sporazumu, i • -:.-— v.J/.IVA .L . Berlin, 20. junija. - B. Z. run Mit-ag« javlja iz Genia: Špansko ministrstvo jc po- J oblastilo ministrskega predsednika, da v pobunjenih provincah razveljavi ustavo. Za razdelitev Kitajske. Tokio, 20. junija. Japonsko časopisje priporoča, naj se kriza na Kitajskem tako reši, da bo južna Kitajska republika, severna pa monarhija. Davki na vojne dobičke v Ameriki. Frankobrod, 20. junija. »Frkf. Ztg.« javlja iz Newyorka: Nova davčna postava zelo obdavčuje prevelike vojne dobičke. Ameriškega posojila prostosti je podpisanih 2800 milijonov dolarjev. — Ameriški zakladni urad je Angliji zopet posodil 35 milijonov dolarjev. Pogrešane družine s Primorskega. Karolina Juricijo, Wernhorngasse 28 —30, 4. nadstr., soba 72, Dunaj X., išče družino Franca in Katarine Juricijo, doma iz Podsenice 15, p. Pevma pri Gorici. — Že dva meseca ne vem o svojem očetu Josipu Moženič, ki je stanoval sam pri Sv. M. M. Zgornji 396 v Trstu. Kdor bi kaj vedel o njem, prosim, da mi sporoči na sledeči naslov: Jos. Moženič, A. Tel. Schule, — Išče se Jožef Kozina iz Dvorske vasi št. 23, p. Velike Lašče na Dolenjskem. Pogreša se od 12. avgusta 1916. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti Antonu Berdon, stanujočemu v Dvorski vasi 23 na Dolenjskem. — Valentin Lovišček, bivši krčmar in posestnik pred vojno z Italijo v Gorenji vasi pri Kanalu na Primorskem, sedaj vojak neznano kje, se prosi, naj sporoči svoj naslov na: Marija Leščak, k. k. Landesgericht, Graz, Jakominigasse 73. Tam dobi dopisnice od njegove soproge, ki se nahaja internirana v Italiji. — Aljzij Jerončič, firma A. K. Fleischl, Post Teresenfeld Pr. S. Jank, N. č., išče Zofijo Blažič iz Kostanjevice nad Kanalom. — Marija Podberšič, Windfeld Nr. 15, Post Aschbach, N. 0., išče 86 letnega Janeza Hvala iz Ravni pri Sv. Gori, ki je stanoval pri svoji hčeri Mariji v Dol. Vrtojbi št. 137. Pogreša se od 8. avgusta 1916. — Iščem svojega strica Jožefa Rusjan. V začetku vojske je bil v Gorici. Tudi za starše mi ni nič znano, stanovali so v Brdih, vas Slapnik, p. Kožbana. Najbrž so v Italiji. Če bi kdo kaj vedel zanje, se prosi, da naznani na moj naslov: Fikfak Pavel, k. u. k. Reservespital 15, Filiale Wichtelgasse 67, Wien XVII. — Iščem svojo mater Terezijo Kerševan iz Gradišča nad Prvačino št. 80, ki je bila meseca oktobra 1916 pregnana od italijanskih granat iz domovine. Pojasnila prosi Kerševan Aleksander, K. u. k. Rek. Abt. Nr. 17, Kal-wank, Zg. Štajersko. — Išče se 17 let stari Andrej Ferligoj iz Šempetra 4 pri Gorici. Pojasnila prosi njegova mati Marija Ferligoj, Kamraddorf 2, P. Obergrafendorf, N. Č. Išče se Anton Pahor, št. 36 iz Vojščice na Krasu; ločil se je od svoje družine dne 3. novembra 1916 in je šel kot vojak na Štajersko; kam, se ne ve. Od tistega časa se išče, ker drug za drugega ne vedo naslova. Če bi kdo kaj vedel o Antonu, naj se mu sporoči, da se nahaja njegova družina v Wipfelhof bei Aschbach-Markt, N. O. Od dveh sinov je eden na rumunski meji, drugi v bolnici v Gradcu. — Kje se nahaja Josip Brunat iz Mirna, sedaj kot begunec v Lipnici na Štajerskem; o njem ne vem že tri mesece. Pojasnila prosi Danijel Pahor, Verbovec, Štajersko. — Josip Rebec, Vrbovec, Štajersko, išče svojega očeta Ivana Rebec, tasta Ivana Tomažinčič. Ako kdo o njem kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov: Josip Rebec, Vrbovec, Štajersko. — Svojega sina Jožefa išče Franc Maurenčič. Sin Jožef je pobegnil ob zavzetju Gorice in se sedaj ne ve nič o njem. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti Francu Maurenčič, sedaj k. u. k. Baukomp. 2/27; _ ali pa Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. — Družino išče Franc Maurenčič iz Gorice, sedaj Ver, Res. Spit. des Ro-ten Kreuzes — St. Leonhard bei Graz, se-stoječo iz soproge Magdalene in sinov Franca in Cirila. Kdor bi kaj vedel, naj, blagovoli naznaniti na gorenji naslov ali pa Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljai, Dunajska cesta 38/1. — Uršič Andrej iz Bukovce, sedaj v Steinklammu, N. 0., Barackenlager št. 89, išče Marijo Šva-ra, roj Uršič, iz Bukovice. — Glede važne zadeve iščem Jožefa Kodrič iz Rihenber-ga — bil je do januarja t. 1. na Jesenicah pri Wachkomp., potem premeščen — K. u. k. Militar-Arb.-Abt., Ako kdo kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti Ivanu Saksida (iz Dornberga) — K. u. k. 1. R. 107 — 17/97. Feldkomp, ~ '' — Kdor kaj ve, naj naznani Katarini Skvarči, Jagršče, pošta Cerkno na Primorskem, kje se nahaja Kristina Gorjan iz Gorice, via Livada. — Begunka Frančiška Prijon iz Solkana bi rada vedela, kje je njena sestra Lucija Prijon, katero so dne 13. avgusta 1916 peljali vojaki bolno s Trnovega v Ajdovščino. Kdor bi kaj vedel o njej, naj blagovoli naznaniti Frančiški Pri- jon v Št. Vidu pri Zatičini št. 97. — Iščejo se Trnovec Katarina in njena vnuka devetletna Anica in sedemletni Avgust Trnovec iz Grgarja pri Gorici. Kdor bi kaj vedel, naj to sporoči na naslov: Kožuh Ivan, Wag-na bei Leibnitz, Baracke 49. — Frančiška Bučinel, Ajdovščina poštno ležeče, išče svoje štiri sinove, ki so pri vojakih, in sicer Josipa, Andreja, Rudolfa in Mihaela Bučinel. — Anton Jerančič, sanitejec, Ldst. Baon št. 10, 2. komp., bojišče, išče svoje starše Štefana in Marijo Jerančič, doma iz Lovišča 15, obč. Kanal. — Iščem brata Štefana Zilinšček. Kdor ve zanj, naj mi piše na naslov: Anton Zelinšek, K. u. k. Mili-tarbergamt, Prijedor, Ljubja, Bosnien. — Kdor ve, kje zdaj biva Simčič Ivan, doma iz Dobrovega, Brda pri Gorici, naj blagovoli to sporočiti njegovi nečakinji Danijeli Mlekuš, Ljubljana, Poljanska cesta 32. Njegov zadnji naslov je bil: K. k. Sprengabtei-lung — Avgust Florenin, k. u. k. Militar-Invalidenheim, Kostzimmer, Dunaj XIII./10, išče Jožefa Kodermaca, ki se nahaja sedaj baje v Ljubljani. — Anton Mu-gerli, inf. pri 7. komp., III. Zug, I. R. 97, v Radgoni, doma iz Brezovike, občina Kožbana (Gradiška), prosi dotičnike, katerim bi bilo znano, kje se nahaja njegova družina (mati, dve sestri in brat), od katerih nima že od meseca maja 1915 nobenih sporočil, da bi mu blagohotno naznanili. — Peter Žnideršič, sedaj ranjenec na Dunaju XVIII., K. u. k. Res. Spit., Klostergasse, prosi, da bi mu dobrotno kdo naznanil, če kdo kaj ve o njegovi družini: žena Ana s tremi otroki: Blagomir 10 let, Franc 8 let, Angela 6 let stara. Pred vojno z Italijo so bivali v Kanalu, vas Čolnica št. 77. — Iščem svojega sina Franca Josipa Maurenčič, roj. 20. oktobra 1900 v Gorici. Omenjeni je odšel iz Gorice 8. avgusta 1916. Pozneje so ga videli v Opčinah, to je bilo 17. avgusta 1916. Od tistega časa ni o njem ne duha ne sluha. Moja soproga in mlajši sin Ciril Metod sta se nahajala na dan 8. avgusta 1916 v Gorici in sta baje internirana, kakor sem čul praviti. Torej zgoraj imenovani sin Franc je brezdvomno še v Avstriji, samo ne vem kje. Maurenčič Franc, Kiefer-spital, Graz. — Iščem svojo sestro, poročeno beguko iz Gorice, Klementino Peršo-ja, zadnjič na Niže Avstrijskem (Paltern-dorf). Japčič Ludvik, Marschkomp. 81, — Iščejo se: Marija Vižintin iz Dola pri Opatjem selu na Krasu št. 41. Išče jo mati Frančiška Vižintin, stanujoča v Brucku ob Litvi, k. k. Barackenlager, Baracke 11/9, in Antonija Bone, Waltersdorf bei Drosing, N. č., išče Lovrenca Bone iz Solkana in Katarino Ošaj iz Gorice, Via Ascoli. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. — Išče se Marija Terčon iz Klanca št. 1 v svrho neke zapuščinske razprave. Svoj naslov naj naznani Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. — Išče se Mihael Gerbec iz Srednjega pri Kanalu. Pred vojsko z Italijo je služil pri 97. pešpolku v Kamniku. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to naznani na naslov: Marija Gerbec, profugha, Diana Marino, Prov. Porto Maurizio, Italia — Jožef Mikluš išče svojo družino, sestoječo iz sledečih oseb: Andrej in Karolina iz vasi Ladri pri Kobaridu. Po domače se pravi pri Matičku. Kdor bi kaj vedel, naj naznani to Francki Mezeg, Ljubljana, Stari trg, lla. — Išče se Madonitti Anton, star 15 let, iz Gagliano (Videm). Njegov zadnji naslov se je glasil: Farra pri Gradiški. Ob izbruhu vojne je prišel v Gorico. Tukaj je bil ranjen, nakar so ga prepeljali v bolnico v Ljubljano. Od tedaj ni o njem nobenega sledu. Kdor bi kaj zvedel o njem, naj naznani »Posredovalnici za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1, — Išče se Izidor Per-šič, begunec iz Šempasa 141 pri Gorici. Kdor kaj ve o njem, kje bi se nahajal, naj sporoči Pavlini Peršič, Kočevje 54, ali pa Alojziju Persič, k. u. k. Feldjagerbaon 19, 3. komp., ' — Valentin Pod- gornik iz Bilj pri Gorici išče svojo sestro Marijo Podgornik iz Bilj pri Gorici št. 135. Moj naslov je: Valentin Podgornik, K. u. k. Baukomp. 1, Schiitz. 9, — Jakob Preširen, 74 let star, doma iz Rožne doline pri Gorici št. 66, sedaj bolan in v velikih potrebah, išče svoji dve hčeri: Marijo Batič roj. Preširen in Katarino Fur-lani roj. Preširen. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči na naslov: Preširen Jakob, begunec, Marchegg, N. Č. — Fortunat Čuk iz Pristave št. 9, obč. Kožbana, sedaj v Mali vasi št. 16, p, Dobrnič, išče svojo družino, obstoječo iz soproge Ane Čuk in iz otrok Kristina, Marjeta, Rozalija in Cirila. — Išče se begunec Mosettig Mario, 14 let star, iz Ronchi. V Ljubljani je stanoval na Tržaški cesti št. 43/II. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. — Pogreša se Ludovico Grion, Katenara, Istra. Išče ga Emilija Grusovin, Steinklamm bei Raben-stein, Baracke 75, N. O. 3. stot., 2. vod, vojna pošta 53. Pisal je nazadnje z laškega bojišča 26. oktobra 1916. — Vojak Franc Ringl istega polka je poročal, da je bil ranjen 1. novembra 1916; potem ni bilo nikakega poročila ne od moža ne od Ringla, dasi je že moža pri polku in pri »Rdečem križu« na Dunaju iskala. Kdor kaj o njiju ve, naj sporoči Mariji Tavčar, Svibno, p. Radeče pri Zidanem mostu. Kdor je mnogo na prostem in ga večkrat preseneti veter, dež ah sneg v pomanjkljivi obleki, naj uporablja kot profilaktično sred-tvo proti prehlajenjem dihalnih organov Fellerjev antiseptiški rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid«. Jemljo ea za izpiranje vratu ali kot zunanje bol lajšajoče sredstvo za vribavanje vratu 12 steklenic franko za 7 K 32 vin. edino pristen pri lekariu E. V. Fellerju, Stubica, trg Elsa št. 134 (Hrvatsko). Mnogo nad 100.000 zahvalnih pisem hvali njegov dobrodejni učinek. Obenem se morejo naročiti Fellerjeve milo odvajalne Rhabar-bara kroglice z zn. »Elsa-kroglice«. 6 škatelj franko stane 5 K 57 vin. (fa) V Žirovnici na Gorenjskem, takoj pri kolodvoru, je naprodaj 1527 novozidana, ter 2 njivi in travniki okrog njiv. Poleg hiše je lep sadni vrt. Pravico prodaje ima g. Anton Kržišnik, gostilničar, istotam, kjer se dobe natančnejša pojasnila. 9ila bolj majhna, v neposredni bližini Ljubljane 1 se Rupi, Ponudbe pod «Vila MIRA» je nasloviti na upravništvo tega lista. _1528__ Hish z vrtom, na prometni cesti, urejena za več trgovin, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Pojasnila pri upravi lista pod 1529. (Znamka za odg.) Gospodična želi za dobo poletnih mesecev brez zahteve plače, v svrho priučenja slovenščine mesta kot 1497 hišina ali k otrokom Ponudbe pod: Stefaner, St. Rnpert pri Celovca, Bahnstrasse i c. :- Proda se eno leto staro v graščini Fužine pri Ljubljani, p. Dev. Mar. Polje. 1517 (2) ž^škaksgja zoisstoeSa več, nobenih noM brez spanja. „Kides" lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najtrdovrat. revmat. zobnih bolečinah, l.jer ko odrekla vsa sredstva. Pri neuspehu denar nazn ! Cena K 2-— 3 tube K 5-—, li tub li 8-— - Nikake _. . zobne prhlino več. Snežno bele zobe diseZfto s X1RIS robno vodo. Takojšnji učinek. Cena K 2, Sstekl.K S. KEMENY, Kaschau 1. pošt. pr. 12-'i. 18 Ogrsko. Dve kmečki hišici z gospodarskimi poslopji, v zelo lepi legi, blizu mesta na Gorenjskem in v bližini železniške postaje, pripravni tudi za izvrševanje obrti ali trgovine, se prostovoljno prodasti s pripadajočimi gozdnimi in travniškimi parcelami ali brez njih. Naslov prodajalca pove uprava Slovenca pod št. 1526, ako je priložena znamka za odgovor. Pogrešani vojak?. 1'ogreša se Franc Tavčar, vojak, roj. i 12. nov. 1888 v Št. Ruprtu, krškega okraja. | Služil je pri c. kr. 27. dom. polku, 1. bat., Notarski solicita 1521 (2) se sprejme. Vstop takoj. Plača po dogovoru, Kari Plelweiss, c. kr. notar v Novem mestu. Naravnost od tovarne dobavlja: motorje na bencin od 1—25 IIP, ležečo in stoječe konstrukcije Bokomobile na bencin od 1—16IIP, ležeče in stoječe konstrukcije mo!orie na snrooo olge od 8 30 HP MimmMz m sisro®o olje od 8—30 IIP posebno primerne za pogon mlatilnic; ugodne cene, največje jamstvo za navedene stroje. A. B. C. družba za motorje z o. j., Dunaj V. Franzensgasse 12. Telefon 7143. Naslov za brzojavke: Rubrvverke, Dunaj. Tovarna Guntramsdorf pri Dunaju. Tel. 13. Naslov za brzojavke: Motorenfabrik, Guntramsdorf. 1343 6 pleskarski in likarskl mojster c@sta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804 Glasovirje, planine harmonije In orhestrifone S- SCmefefz Mubljana, Kolodvorska ulica 26. 124 Denar varno naložen 11 JD Prodam še davka prosto, v Ze-ljarski ul. 4, Ljubljana, Trnovo, zaizklicno ceno 26.000 K brez posredovalca. Natančna pojasnila da lastnik Fr. Martinec, mest. tes. mojster, Ljubljana, Prule 8. 1525 Ceni. damam naznanjam, da imam modni salm v poletnem času ob nedeljah in praznikih celodnevno zaprt, a druge dni v opoldanskih urah. Roza Fabčič, Ljubljana Rimska cesta 6. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi Mia-Balsam. K 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschau (ilassa) I., poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042 a se išče 1 za pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Loški potok na Dolenjskem. Nastopi se s 1. sept. 1917. Zahteva se starost čez 16 let ter pridnost in vestnost v službi. Služlia traja ob delavnikih od pol enajstih do pol sedmih, ob nedeljah pa od pol enajstih do pol ene Plača mesečno 50 K, nekoliko je tudi postranskih dohodkov. Ko se izvrši služabniška skušnja čez dve leti. se plača zviša in služba postane definitivna. — Prosilci noj se ustmeno ali pismeno z dokazi zanesljivosti takoj zglasijo. Domafini in invalidi imajo prednost. Sprejme se tudi ženska, če ni moškega prosilca. 1507 "NlGtfTS: UBER DER ISCMENT Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, j Izpuščaje, kožne j bolezni, stare rana odpravi hitro In sigurno iantarski No umažo In no diSi. Mali lonSek 3 K, TMM n> veliki lonček b K, družinski lonček 9 K z navoiillnm. K temu spaiiojoCo jnn-tarsko milo 4 K. — Izdeluje 5 : rti S&mtior, lekarnar, Nagy Koros št. 31. SALBE kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136