Stev. 30.
(C. C. con la Posta).
(Qi
V Trstu, petek T4. septembra 1923.
Leto I.
Tednik za novice in pouk.
Stane i ena itevilka 20 »totink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan Jiervatin
MALE NOVICE
Važno spomenico
so predložili zastopniki novih dežel očetu Mussoliniju. Spomenica govori o zalogah pri avstrijski poštni hranilnici, o predvojnih državnih zadolžnicah, o naknadni izmenjavi kron, o avstrijskih, vojnih posojilih. V spomenici pravijo : Po sanžermenskem miru nima nobena nasledstvena država dolžnosti, da izplača avstrijska vojna posojila. Vendar pa imamo razloge, da tirjamo od države, da ona prevzame vojna posojila. Nove dežele so podpisale blizu 900 milijonov kron vojnih posojil. Vojno posojilo je Mo naloženo, zaukazano ustanovam, občinam, denarnim zavodom, uradnikom itd. Mnogo delavcev, uslužbencev, sploh malih ljudi, je spremenilo svoje prihranke v vojno posojilo in vsi se nahajajo v obupnem položaju. V dobi premirja bi bili lahko prodali 100 kron posojil za 20 lir, a kaj, ko je prišla prepoved o kupčiji z vrednostnimi papirji in je prišlo žigosanje. To žigosanje je vzbudilo upanje, da bo Italija kakor vse druge nasledstvene države vsaj po nizkem kurzu prevzela posojila.
Mažarske sanje.
General Hortv, brat znanega admirala, je te dni izjavil v Budimpešti, da mora Reka prej ali slej priti pod — Mažarsko. Italija da ima že dovolj 'luk in Reka da ji je samo v zadrego. Seveda Mussolini na to uho ne čuje ...
Dva mlada , odvetnika.
V Ajdovščini je otvoril odvetniško pisarno g. dr. Slavko Fornazarič. Istočasno je otvoril v Gorici lastno pisari' > dr. Stojan Brajšft, ki se mu je kot 'on cipijent pridružil dr. Vladimir Glaser. Dr. Brajša je študiral v Jugoslaviji, v Avstriji in v Padovi. Narod ga pozna kot neutrudnega delavca v izobraževalnih društvih in kot izbornega jurista.
Jejte počasi!
35 letni mož na, Dunaju je šel nedeljo k popoldanski gledališčni predstavi. Ker Je bil lačen, je vstopil v bufet in je naročil klobaso in žemljo. V dvorani je Pozvonilo in mož je hitel jesti. Slučaj je hotel, da je obtičal košček klobase v požiralniku in revež se je hipoma zgrudil. Poklicali so zdravnika, ki pa je ugotovil, da se je nesrečnež zadušil.
Plaea članov davčnih komisij.
1. Člani davčnih prve inštance, ki stanujejo v občini, ki ni sedež komisije, dobijo dnevno 20 L in 1 L za vsak kilometer pot..
2. Člani deželne davčne komisije pa dobijo vsi skupaj plačo, ki se izračuni takole: davkoplačevalci bodo plačali poleg davka še okrog 2% povrhu. Od sku-Pička teh 2% dobijo vsi člani komisije skupaj štirideseti del.
ITALIJA in GRČIJA.
Spor je baje že končan: zmagala
ni niti volja Italije, niti Grčije. Italija je h&tela, da ona sama odloča in sodi; Grčija p*t je ) 10 le la, da o sporu sodi Društvo narodov. . Zmagali so tretji, tisti, ki so hoteli, naj sodi konferenca poslanikov vs-eh držav. Zmagala pa jo Italijia v tem, da je ta konferenca v bis>tvu sprejela njene zahteve.
ITALIJA, REKA. JUGOSLAVIJA.
Italija in Jugoslavija se nista pobotali zastran. Reke. Jugoslavija je Predložila, naj o sporu odloči pred-aedmik švicarske republike.
Ljubljanski Orjunaši.
so pretepli v Ljubljani goriškega komponista M. Kogoja. Ker poznamo Kogoja za zavednega Slovenca, protestiramo primorski Slovenci proti surovemu napadu in zavračamo prav vsako opravičilo.
Vremski prerok Pojjodnik
je prorokoval za mesec september tole:
1. Če hitro leta metulj rta Malega Šmarna dan, na perutnicah gotovo ni bolan.
2. Koder so septembra orehi zreli, tamkaj so tudi spomladi cveteli.
3. Kdor kvaterni teden goveda po detelji -pase, vidi, da grize vsako živinče zase.
Istrske meje in nove občine.
Pa rapalski pogodbi je Istra zgubila majhen delec ozemlja, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, zato pa se je v smislu kr. zakona od 18. jan. 1923 obogatila z bistriškim okrajem, ki šteje 12.000 oseb. -Nova občina bo Ilerpelje-Kozina, ki je sestavljena iz vseh frakcij klahške občine, ’ iz nekaterih dolinskih in nekaterih materijskih frakcij. - Istra je zgubila polovico miljske občine: Milje, ki so štele 1911. leta 5438 prebivalcev, miljski hribi (1370- oseh). Plavje (778 oseb), in polovica Val (2330) spadajo pod Trst, polovica Val in Škofije (1674) pa ostanejo Istri.
Za mir in srečo človeštva.
Amerika ima 18 ogromnih vojnih oklopnic," Angleška' ima enakih 22, Japonska 10, Francoska 10, Italija 10. Te igračo žro milijone in milijarde.
86 in 84.
Na Dunaju sta se poročila v Štefanovi cerkvi 86 letni mož s 84 letno frajlo. Bi-
lo srečno !
Petdeset let je čičkal.
Te dni so iz napoletanskih ječ izpustili posestnika Antona Tieghi, ki jo bil rojen 1845. in je leta 1873. ubil svojega očeta. Kralj ga je pravkar pomilostil. Pravi, da je lepše zunaj.
Tistim, ki so prosili za potni list v Združene države.
Prvi minister je dal izseljeniškemu komisarju kar najstrežji ukaz, da se absolutno ne sme ozirati na posredovanje nobene osebe, niti senatorjev niti poslancev. Na posredovalna pisma, na brzojavke komisarijat vobče ne sme odgovoriti. Vsako priporočilo je torej brezuspešno. Nihče naj si ne dela preveč upov. Komur bo prošnja ugodno ,rešena, dobi na dom obvestilo en mesec pred odpotovanjem.
Gostilniške licence. \
Glavni ravnatelj državne policije general de Bono hoče' omejiti pijančevanje. To hoče doseči s tem, da vjtelje v prakso zakon iz leta 1912, ki določa, da sme priti na vsakih 500 oseb ena gostilna. De Bono pa ne misli zatvarjati nasilno gostilen, ampak le odvezeti koncesijo po smrti sedanjih gospodarjev, tako naslednik ni sin ali hči.
Evropske države po vojni
štejejo"-ljudi: Rusija (evropska) 93 milijonov, Nemčija 59, Angleška 44, Francoska 39J4, Italija 39, Poljska 27, Španska 21, Rumunija 22, Češko- Slovaška 13/4, Jugoslavija 12! Ogrska 8, Belgija 7H, Nizozemska, 7, Portugalska 6J4, Avstrija Ci’A, Švedska 6, Grška 5. Bolgarska 4%, Švica 4, Finska 3/4 milijonov oseb. >
Za mirno sožitje
med narodi skrbi vlada. V to svrho je določila 14 nemških krajev na Tirolskem, kjer se z oktobrom pretvori nemška šola v laško. l’o vseh teh krajih se istočasno odpre laški otroški vrtev.
Po zraku.
Italija ima danes 150 vojnih zrakoplovov, Francoska jih ima okrog 1000, Angleška 384. Zato je Anglež na Francoza silno liud.
Kaj je bilijon ?
Žepna lura udari petkrat vsaki dve sekundi, torej 9000 krat na uro, torej 210.000 krat na dan. Za 1 milijon udarcev rabi ura 434 dni, za en bilijon udarcev pa 12.600 let. Ako l)i nastavili ob Kristusovem rojstvu tako uro, bi do danes bila in naprej še 10.750 let.
Ceste na Goriškem.
Kakor smo že sporočili, je goriška trgovska zbornica predložila vladi prošnjo, naj se v polnem redu vzdržujejo nekatere poti in ceste, ki so nujno potrebne, za trgovino. V prošnji so naštete slabe ceste : Solkan-Tmovo, Solkan-Bajnšica,
Gorica - Pevma - Oslavje - Šleverjan -Kojsko, Potoče - Dobravlje.
Jubilejno leto 1925 se bo v Rimu posebno slovesno prazno1 valo. Od božične vilje 1924 do božične vilje 1925 bodo odprta «sveta vrata« pri sv. Petru, ki se sicer odpirajo vsako stoletje le štirikrat. Ob tej priliki se bo vršil vesoljni cerkveni zbor.
Šolsko oskrbnišivo v Trstu je vodil doslej začasno profesor Nori. Te dni . pa je naučili minister imenoval drja Jos! Reino prvega rednoga oskrbnika. Oskrbnik je dejal, da se bo-učiteljišče, -kakoršno je obstajalo v Avstriji. razširilo na vse stare pokrajine. Dr. Reina. je bival od 1920-1922 v Trstu in je bil načelnik tiskovnega urada. Tačas si je pridobil simpatije vseh, ki so za poznali.
Vojni oškodovanci,
ki ste ali boste prejeli namesto denarja obveznico za vojno odškodnino, pazite, da vas kdo ne opehari. Obrnite se z navadno dopisnico na podružnico Italijanske banke (Banca dTtalia), ki vam -kakor so nam zagotovili - takoj odgovori. Ne dajte se v roke špekulantov. Banka vam proda obveznico za najvišjo svoto, privatnik pa vas skuša odreti kakor derec kozo. Banka je te dni prodala nekaj obveznic po 7234 lir za 100 napisanih.
Za Italijane v Splitu.
Ministrski svet v Rimu je sklenil v Splitu (v Jugoslaviji) nakupiti hišo, kjer se otvori moderna laška šola. Ta sklep razodeva veliko skrb, da se ja ne bi zgodila krivica, da bi splitski Italijani ostali brez laške šole.
Smrt v Trsiu je pobrala v prvih treh mesecih tega leta razmeroma zelo malo ljudi. Največ jih je umrlo za jetiko, potem za pljučnico.
Izdatki naše države
za svetovno vojno znašajo 144 milijard lir. Ako bi se ta svota razdelila med Slovence v Italiji, bi prišlo na vsako o-sebo 48.000 L. ali na vsako družino poprečno 2 in pol milijona lir. Ako bi so pa ta svota razdelila med vse laik ' d>’ žavljane, bi dobila vsaka družina 20 tisoč L.
Plača porotnikov.
Porotniki, ki navadno ne stanujejo v kraju, kjer je sedež sodišča, dobivajo pio 16 lir dnevne odškodnine.
JA
MIHEC' ^ Ameriko ljudstvo nam naše beži,
JAKEC:
A tujec se v naše domove seli.
V Ameriko silijo dvojni ljudje : Potrebni so eni, a drugi lenuhi so Is.
Pomembni Italijani o značaju.
Fašistovski poslanec Gray je dejal Nemcem in Slovencem: «Mi ne zahtevamo od vas, da ste dobri Italijani. Četudi bi nam to ponujali, bi vam :ni ne verjeli in bi vas mi ne spoštovali. Morate pa biti dobri državljani.«
Eden izmed prvih predstavnikov rimske vlade v Trstu, ki ga tu iz umljivih razlogov ne imenujemo, je te dni dejal: «Vi Slovenci imate prav, da protestirate, ko vam mi jezik iz uradov odpravljamo. Mi ptf kot zastopniki laške vlade imamo prav, da vaš jezik preganjamo, ker vas hočemo čimprej potujčiti«. Nato je rekel našinec: «Če imamo prav, kaj pravite potem onim Slovencem, ki se silijo biti večji Italjanl nego vi?» Dostojanstvenik je odgovoril: «Jaz jim prvič ne verujem, drugič jih smatram za hinavce. Ako so do včeraj spoštovali, gojili, ljubili svoj je;'.ik. svoj narod, kako ga morejo kar čez noč sovražiti? Nekaj drugega je z vašimi otroci, ki se vzgajajo v laških šolah. Ti bodo v nekaj letili lahko naši odkritosrčni prijatelji«.
V Bo~nu,
ki je izključno nemško mestece hi kjer izhajata dva nemška dnevnika, je imel fašistovski poslanec Ezio Marija G ra v govor, v katerem je .zahteval splošno odpravo nemških napisov. Glede Nemcev je rekel: «Razmerje do Nemcev je čisto enostavno. Nemci so prišli v našo deželo. Zniaga pa nam je povrnila naše zemlje in z zemljo smo dobili tudi nemške vsi-ljence, ki že toliko časa tukaj protipoplavno prebivajo. Nemška bodočnost je v tem: ali se udati ali izginiti«.
Cigojska postaja.
Evo imena, ki smo jih imeli čast citati na poslopju postaje Južne železnice v Gorici od 1919 -do 1923: Gorizia, potem Gorizia-Sud, potem Gorizia-Meridionale, potem Gorizia-S. Andrea, potem Gori-zia-C.ampagnu/fza in sobotni «Uradni list« je že prinesel kraljevi dekret, da se bo ime tej postaji «Gorizia-Centrale.» Ta vboga postaja menjuje ime kakor; Cigoj srajco.
O interparlamentarni uniji
se danes mnogo piše in gcivori, kakor da •bi to bilo naše rešen je. Prav kakor pred nedavnim časom z Jadransko banko. To 'vam je naša podpora*, tako so pisali. Uso-da banke ie že vsem znana. O uniji, oz: o društvu narodov pa smo že podali- nekaj podatkov. Daneu 1111 tein ustanovam -ne verujemo, ker služijo samo velikim državam, da zakrivajo krivice, ki jih delUjo. Da de res tako, dokazuje, kako jih financirajo. In o tem je Mali list že odprl oči ljudem. Poročal je kako angleška, francoska in. vse velike vlade vzdržujejo te zavode in njene uradnike.
t
Kako je
Večja družba amorikanskih politikov in pisateljev se je podala v Rusijo, da bi se o omdotnih razmerah na licu mesta poučila. Zanimivo je branje spisov teh amorikanskih imenitnikov. Evo nekaj važnejših stavkov.
Prvi vtis.
Najbolj zanimiva meja, kar smo jih prekoračili po večmesečnem potovanju, je rusko-poljska. Na poljski strani razcapano oblečeno poljsko vojaštvo v umazanih kolibah, na ruski sitrani pa sijajna carinama z zelo lepo uniformiranimi sovjetskimi vojaki.
Na kmetih.
Vlak jo vozil točno in v Moskvo *mo dospeli do minute natančno. Polje je izvrstno obdelano. Vidi se, da so se kmetje marsikaj naučili v dobi gladovanja. Doma v Ameriki so nam slikali rusko kmetijstvo kot zelo nazadnjaško, v Rusiji pa smo se prepričali, da so bila tista pripovedovanja agolj bajke.
Vlada in kmetje.
Glavni politični cilj vlado je, da si pridobi podporo kmetov. Trocki jo rekel, da je izšla revolucija iz delavskih krogov, kmete je zanimala le v toliko, v kolikor so prišli do zemljo Od komunizma je ostala pravzaprav skoro le razdelitev velezemljišč. Ven-dar pa kmet noče skupnosti zemljišč, je nasproten državni nadoblasti, ker lioče biti na zasedeni zemlji sam gospodar. Kmetom jo vsak dan dovoljen pristop h kmetijskemu komisarju ali ministru v Moskvi. V Moskvi so zgradili za kmete ogromno prenočišče z gostilno. I)a vselej kaj profilirajo, se vrše vsak večer v prostorih omenjenega prenočišča kmetijska predavanja.
V Moskvi.
Čudili smo se, da smo našli v Moskvi sila mnogo verižnikov in dobičkarjev. Nič manj jih ni ko drugod. Vobče smo zapazili, da se trgovina ne razločuje mnogo od trgovine v
Kaj se Kuha na skrivnem?
Mestna občina In Mijskl plavži.
Mesto je imelo že dolgo vrsto let svojo lastno plinarno. Zadnje čase pa so so vršila pogajanja, po katerih maj bi občina zaprla svojo plinarno, a plin bi odslej dobivala iz ške-denjskih plavžev. Ta pogajanja so sicer precej tajna, toda marsikaj, pravzaprav skoro vse jo prišlo v javnost in zastran tega vprašanja se je vnelia borba med dvema strujama. Eni pravijo, naj občina takoj likvidira svojo plinarno in naj so pogodi z vodstvom škedanjškili plavžev. Drugi so nasprotnega mnenja.
Za kaj gre.
Naše stališče je to, da mora občina varovati splošne koristi in da naj se ne dja vplesti v mreže Skedenj skih velepodjetnikov. Ponudba je taka, da bi na ehi strani občina kot taka kaj prilhtranila, na drugi strani pa bi se zato konsumenti odirali. Iziiaču-mjeno je, da bi prebivalstvo plačevalo 4^ milijonov lir letno več. Ker bi ne bil plavžarski plin tako čist kakor magistratov, bi utrpeli konsumenti nove letno škode nad 700 tisoč lir.
Po 'iiiačrtu velepodjetnikov bi morala občina na lastne stroške zgraditi nov plinovod od plavžev do občinske čistilnice; ta plinovod bi stal okrog 1 milijon lir.
Vrhutega bi morala občina odpustiti vso svojo delavce in_ uradnike, ki so zaposleni v plinarni. Teh pa je okrog 300. Po sedanji postavi bi morala občina izplačati odpravnine v vrednosti 2 milijonov kron.
No govorimo niti o občinski pli-
Ruskem?
drugih evropskih mestih. V Moskvi so nas mas tanili v sijajnem hotelu za tujce. Dnevnina znaša 7 dolarjev (160 lir). V mestu ni sledi o revščini. Vsak je dobro in čedno oblečen. Ni pa res, da so v sovjetski Rusiji vsi ljudje enaki. Po ulicah srečaš milijonarje in reveže, posestnike in sluge. Delavci zaslužijo dovolj in nasprotje med mestom in deželo gine. O vladi in o politiki sme vsakdo prosto govoriti, na 'Cesti in v gostilni. V tem oziru se da ta svoboda primerjati kvečjemu z ono v Združen.iihi državah.
V drugih mestih.
Petrograd' je pokončano mesto, Tu se grozovito čutijo posledice vojne in revolucije. Milijonsko mesto ima le še 600 tisoč oseb, od katerilhje polovica brezposelna. Kijev ni poskusil lakote. V zadnjih 18 mesecih je Kijev imel 19 vlad. Sedanja vlada so drži. Načelnik vlade je neki bivši trgovski uslužbenec, ki pa ga vse zelo čisla, zlasti ker se trudi za povzdigo šole. Otroci se učijo ruskega, nemškega in francoskega jezika. Odesa ob morju počiva.. Industrija je zamrla.
V veliki luki smo videli le dva parnika. Ko se svet pomiri in se sklenejo z Rusijo trgovske pogodbe, bo Odesa zopet vzcvetela.
Splošno razpoloženje.
Vobče moramo potrditi, da nismo čuli ostrih kritik na naslov vlade. Nasprotno, celo izobraženci, ki so v duši po večini sovjetski misli, nasprotni, no ovirajo vlade pri ivrše-vanju programa. Sploh so vsi sloji, izobraženi in nešolani, uverjeni, da bo sovjetsko vladanje trajno.
Priporočilo.
Priporočamo kar najtopleje čitateljem naslednje domače trgovske oziroma obrtne tvrdke po gesln «Svoji k svojim!«
Vidmar Ivan — Črni vrh.
Jaksetič Anton — Bač pri Materiji.
Birsa Leopolda — Kobjeglava.
narni, ki bi se zastran opustitve delovanja v nekaj letih z. niči la. Saj poznamo zgodovino vodstva plavžev, kako zma računati.
Nauk iz preteklosti.
Leta 1911. jo občina rabila nekaj plina in se jo zatekla k vodstvu plavžev. In plavži, ki so dobro poznali stisko občine, so računali 6’/* stotink za kubični meter plina s 3500 kalorijami. V tisti dobi pa so vsi nemški plavži računali le 2 stotinki za plin s 5000 kalorijami.
To so razlogi, ki nalagajo občinskim svetovalcem ogromno odgovornost. Zato naj dobro premislijo, predno podpišejo stiašno pogodbo.
Opozorilo njim, ki so jih lito.
Naš list hoče nič več in nič manj kakor varovati kulturne iin gospodarsko interese našega naroda v Italiji in biti glasnik toga teptanega ljudstva, ki ga tlačijo narodno in gospodarsko. Našli so se pia nekateri narodnjaki, ki jim je list trn v peti. O teh smo prejeli povsem verodostojna poročila. Tako jo nekje v tržaško-koprski škofiji duhovnik, ki naš list vsepovsod1’ preganja; neki njegov tovariš je celo pisal proti kam v ljubljanskega «Slovenca.» V postojnskem glavarstvu je učitelj, ki je te dni narekoval kmetu odročilno pismo za naš list in s pl 0*11 vodi borbo proti nam. Izjavljamo prav rosno, da globoko spoštujemo vse stanove, da pa nismo voljni brezmejno prenašati preganjanja od nobene osebe, najsi pripada kateremukoli stanu. Pa po-roče kdo: ali ni vsakdo prost, da dela, kar hoče? Seveda, toda zadeva je
taka. Dotični gospodjo so popolnoma prosti boriti se proti nam, vemo pa gotovo, da bi jim bilo silno neprijetno in skrajno inevšečno, ko bi se mi poslužili iste svobode in bi se borili proti njim. Prav zato jih nismo to pot imenovali v listu; a ko pa bi še nadaljevali borbo, jim bomo primerno odgovorili, zakaj nam je pote m vseeno, ali napadamo pastirja ali grofa, kovača ali škofa. Pravica je enaka zia vse, krivica pa je krivica, naj jo dela žo ta ali oni. In proti krivici se bomo borili.
Kletev-hudičeva setev.
Kralj Aleksander je obiskal v poletja 1922 Slovenijo. Občudoval je lepoto pokrajine, divil se je napredku kmetijstva in reda v Sloveniji; le en madež je zapazil, ki ga je žalostil, ko se je vozil po Sloveniji: pijance. Ko bi kralj kaj bolj prišel med ljudi, bi zapazil še drug madež, ki dfela naš narod pravtako črnega, in to je kletvina.
Surovost.
Le poslušajte naše može in fante pri delu, zlasti pa v nedeljo v krčmi. Kletev za kletvijo se vrsti kakor svetniki pri litanijah. Za tarčo so jim Bog, mati, Eva, verske skrivnosti in reči, o katerih se v dostojni družbi sploh ne govori.
Kletev in kvanta sta iz hudičevega š^anta.
Sam zlodej in njegova tašča sta morala ustvariti to gnusno blago. Na. sredi trgov, cest., v gostilnah in drugod sta postavila stojnice.. In te stojnice so najbolj obiskane : možje in fantje jih obdajajo in tudi ženske se pogosto štulijo zraven. Pa da bi le gledali ! Ampak ^kupujejo kar na debelo. In ta gnusna roba se širi od vasi do vasi, od hiše do hiše, kvari srca in posurovlja duše.
Naša naloga.
Vse naše organizacije, ves naš tisk bi moral voditi križarsko vojno proti kletvini. In vse, kar je poStenega med Slovenci, bi moralo zapoceti boj proti t>reklinjevalcem. Iz vsake poštene družbe bi jih morali metati; toliko časa, dokler si z benzinom. ne operejo umazanih ust.
Še je med nami mož, fantov, žen in deklet, ki se jim iz dna duše studi kletvina in jo najstrožje obsojajo. Cela vojska jih je. Le organizirati bi jo morali. Kdo stopi na plan?
Franc Mermolja.
Koliko stanejo klofute!
Mancineli Rajmund se je vozil skozi mesto Jesi. Fašist Coppari ga je ustavil in mu je pripeljal dve zaušnici. Sodnik ga je obsodil na 60 L. Nekoliko več cenijo zaušnico v Bologni. Neki Bravi, ki je oklofutal nekega Parmino in je na sodniji povedal, da je Bil to storil z velikim zadoščenjem, je plačal 200 L. Kako se računajo klofute pri nas, ni znano. V Brdih so brezplačne; tako vsaj meni medanski zdravnik d’Ottone, ki je javno oklofutal profesorja Terčelja. In goriški podprefekt, je molčal; znak torej, da sme v Brdih nele škof, ampak sploh vsakdo brezplačno birmati. Kako je drugod na Goriškem, na Tržaškem in v Istri, bomo pa poročali o prvi priliki.
NASA POŠTA.
S. Za reško dolino je treba vsako leto okrog sto vagonov semenskega krompirja. — Nekje iz Istre je nekdo poslal sicer dober dopis, toda podpisal je brez privoljenja nekega posestnika iz sosedne vasi. To ni pošteno ! — Dolina: dvogovor ni primeren za javnost.
Brkin. Vsi nepodpisani dopisi v koš! Pivkotova zadeva: Iz Trs^a, Podgrada,
Krasa in Gorice smo prejeli celo vrsto protestov proti Pivkovim člankom. Mi razumemo vse te dopisnike, toda teh dopisov ne moremo priobčiti, ker je to vprašanje čisto politično, a mi so v Cisto politična vprašanja ne vtikamo. — Kroglje : Zaveljski dopis pride pri-
hodnjič.
Pepo iz Koludrovice.
Ciganka v hiši.
Tabot sm ju fajn uštimou. Blo je aneh petnajst let pred uojsku. Bla je še rajn-ca mati živa; blo je ob vseh svetih; vsa hiša je bla na gonišči. Lih pokosli smo, kadr je stopla ana cegajnka u hišu. «Bog neka Vam dade dobro», je jala baba, lce je bla bosa jen je jemela anu rusu culu na rami. «IIoču se malo ogri-jat», je jala cegajnka, sela je na klup na gonišči. Odkud pej si, sem ju prašou. «Tamo daleko, iz Temešvara«, mi odvrne baba. Jest pej natu: Kaku pej si prišla les, po kej ? Natu reče baba: «Sreču ču ti kazat, sreču povedat. Ja znadem sve, što če se dogodit i sutra, i preksutra, sve».
Vsevedna ciganka.
Jest ji dem: Pej kej znaš prou vse ?
Uona: «Baš sve, gospodine, sve !»
Matilda, ke je bla močno firčna, se je lotila ment z babo, jest pej sem ji anu uštimou, de me še danes veseli. Uzeu sem klešče jen jeli ložem na ogenj, de s« segrejejo.
Kadr so ble gorke, skori razbeljene, sem jeh vzeu, sem stopu za hrbet babi, ke je bla vsa zamišljena, jen — ajnscvaj — sem ji ložu klešče na bosu nogu.
Ta hipe je cegajnka zakrčala, odskočila, zakrčala, de je blo čut po celi rasi. Ilmali je biv borječ pun fulka. Baba pej je zlezla v klope n&tla jen je krčala «Šta si meni učinio, ti prokljetij čo-vjek». Jest pej s fjaku: Sej si jala, de vse znaš; si mogla uteč, kadr sem ložu klešče gret.
Baba je ubežala jen nilcol nigder je nism vidu jen tudi obena druga ni pr-
šla vec prerokovat..
Urejuje Domen.
Št. 37. Piramida. (J. Šuligoj.)
a
a a a \' a a a a a
a a b b b b d
d e e e e n g j j
j j j j j I I
II lin nnnnnnoooop p r r s 8 u u
Od zgoraj navzdol in od leve proti desni čitaj ime mesta v Jugoslaviji. Besede značijo: soglasnik, del voza, posel, kmets. orodje, mesto v Jugoslaviji, zem-lijšče, kmet. orodje, dnevni in letni čas, žensko krst. ime.
Št. 38 Vprašanje (X.)
Svetniki trije in tri svetnice so v cerkvi, poleg kaplan iz Gorice in stari ključar Miha iz Žleba — koliko čevljev vsem tem je treba ? Za oba oreha 8 Lir.
DELAVSKI VESTNIK.
V Rimu je nastalo' med zidarji krepko gibanje proti temu, da jim financa odtrgujo 10% plače kot davek na dohodek (ricchezza motrile). Da je ta davek krivičen, je jasno. Stanovi, ki imajo isto tedensko plačo kakor zidarji, a delajo vse leto, veliko lažje utrpijo ta odbitek kakor pa zidarji, ki po cele mesece ne zaslužijo niti beliča, zlasti v zimskem času. Rimski zidarji so se zato upravičeno obrnili na ministrstvo, da bi se dohodnina ne pobirala pri zidarjih.
ib v mm
Na mnoga vprašanja, kaj vse mora storiti, kdor se hoče izseliti v Argenti-nijo, odgovarjamo na podlagi natančnih informacij od strani oblastev takole.
Izseljenec potrebuje dokumente : 1.
Potni list s sliko izseljenca in drugih izseljencev, ee ti ž njim skupaj gredo. Ti drugi izseljenci, ki ne potrebujejo posebnega potnega lista, ampak le fotografijo, ki se prilepi na goriomenjeni
potni list, smejo biti : starši ali otroci
do 15. leta, varuh ali varovanci do 15. leta, polnoletni brat ter bratje in sestre do 15. leta. Vse druge osebe morajo imeti poseben potni list. 2. Kazenski list, ki ga izda sodnija potom županstva. Ako je bil kdo že sodnijsko obsojen, ne dobi kazenskega listka izravno, ampak potom državnega pravdnika. 3. Župansko spričevalo, v katerem župan tudi potrdi, da izseljenec ni bil nikdar umsko bolan, da ni nikdar beračil in da je zares sposoben v stroki, s katero se preživlja. 4. Zdravniško spričevalo, s katerim spriča zdravnik prosilčevo dobro zdravje, zlasti glede na oči in um. Zdravnikov podpis mora legalizirati župan.
Nekaj za žene in otroke.
Žene z otroci do 10 let, ki so hočejo izseliti v Argentinijo, kjer jih čaka mož, se morajo izkazati z dovoljenjem za izkrcanje v luki Buenos Ayres. To dovoljenje izda ravnateljstvo luke na podlagi poročnega lista, ki ga mož predloži ravnateljstvu. To dovoljenje oz. spričevalo ni potrebno, ako je le eden izmed otrok prekoračil deseto leto.
Kako dobiš potni list?
Prosi zanj ustno ali pismemo pri županstvu ter dodaj dve fotografiji; tretjo fotografijo treba pred vkrcanjem oddati ■argentinskemu konzulu. Županstvu treba pokazati tudi poštni recepis, ki priča, da si poslal podprefelctu ali' podglavarju sedem lir kot vladno takso.
Po zakonu mora župan izjavo «nulla -osta« tekom 24 ur poslati na podglavar-stvo in to mora v teku 24 ur (prazniki seveda izključeni) izdati potni list.
Potni list in vsi drugi dokumenti so prosti kolkovine. Drugih papirjev ne rabiš, niti domovnice, niti spričevala o •obnašanju.
Za župane.
Župani ne smejo izdati «nulla osta« temle osebam : 1. tistim, ki odpotujejo in bi pustili na cedilu osebe, za katere so po zakonu dolžni skrbeti. 2. mladoletnim, ki še niso doživeli 21. leta in nimajo privoljenja staršev. 3. tistim, ki :so bili obsojeni in so le začasnp v prosto-
sti. 4. Osebam, ki niso naši državljani po polnem pravu.
Kdor je podvržen vojaščini (pri nas sedaj fantje letnikov 1904-1905.) mora izročiti podpisan akt županu svojega bivališča ali pa, ako biva v kraju nabora, predsedniku naborne komisije.
(Fr. Tomažič).
Za trgovce in obrtnike.
Dne 30. junija je potekel rok, ko je bilo treba naznaniti svoje dohodke, na podlagi katerih bi finančno oblastvo odmerilo dohodninski davek == ricchezza mobile. Kaj pa bi s tistimi, ki niso storili pravočasno svoje dolžnosti ali pa sploh niso naznanili svojih dohodkov? Davek bo določilo oblastvo na podlagi podatkov prejšnjega leta. Ako tudi teh podatkov ni, potem določi oblastvo davek na podlagi tabele, ki z ozirom na obrtno pridobarino 1922-23 določuje namišljeni dohodek. Po tej tabeli se računa na 3 lire čiste prido-barine (brez vojne doklade) dohodek 200 L, na 5 L pridobarine dohodek 550 L in tako dalje po tehle številkah: 8 (700), 16 (1100), 24 (1500), 36 (2200, 56 (3200), 80 (3900), .100 (5000), 200 (10.000), 300 (18.000),
000 (28.000).
Ako torej kak obrtnik ni napovedal dohodkov za leta 1921 do 1923, potem smatra oblastvo za njegov dohodek tisto svoto, ki odgovarja plačanemu obrtnemu davku, kakor smo zgoraj popisali in našteli.
Ako pa je trgovec ali obrtnik redno naznanil svoj dohodek, potem, mu oblastvo računa davek v tejle višini: do dohodka 1500 L. znaša davek 12.73 %
3000 » » 15.070%
» ,5000 » » 18.595%
pri doh. čez 5000 » » 19.768%
K temu davku se prištejejo še odstotki za pčbiralca davka; ti odstotki še niso znani.
Rib&rska zadruga v Barkovljah
je imela svoj ustanovni občni zbor na Proseku 29. avgusta. Sklicatelj gospod ravnatelj Dragotin Starec je obrazložil pomen in važnost nameravane zadruge, nakar so se prečitala pravila, ki jih je zbor enoglasno odobiul. Zadruga hoče ohraniti absolutno samostojnost in zavrača vsak poizkus, da bi se dala speljati kakor voda na mlin te ali one politične stranke. Ribarska zadruga hoče le gospodarski koristiti okoličan-skim ribičem, ki jih je okrog 400.
Vprašanje ribjih konzerv.
Kakor je znano, je finančno ministrstvo sklenilo znižati carino na uvoz kon-serviranih rib. Istrska ribarska zveza je bila vsled tega v strahu pred tujo konkurenco ter je poslala ministru de Ste-faniju spomenico. Minister je to dni dal
odgovor, ki pravi med drugim: Carina se zniža samo na uvoz tune in salmona, nobenih drugih vrst.
Dohodki, ki so tudi podvrženi dohodninskemu davku.
1. Prostovoljna nadplačila klijentov zdravnikom, odvetnikom čez honorar. 2. Obresti za hranilne vloge. 3. Dohodki od kamnolomov, rudnikov. 4. Odpravnine pri izstopu iz družb. 5. Dobički članov pri konsumih. 6. Mašni štipendiji in štolnina. 7. Dobitek pri loteriji, ki jo priredi kako društvo. 8. Klavnina v občinah. 9. Kongrua iz verskega zaklada.
10. Provizije, plače, doklade uradnikov in zastopnikov trgovskih, industrijskih ter zavarovalnih družb.
o------
Kmetovalci naše dežele, pozor!
Mi smo že priobčili poziv tirolske kmečke zveze, naj kmetovalci pazijo, da se bodo sestavile višje davčne komisije tako, da ne bodo kmetski interesi zapostavljeni. Te dni smo izvedeli, da je neki občinski odbor na deželi poslal v deželno davčno komisijo nekega uradnika, ki je komaj nekaj časa v novih pokrajinah in ki ni nikdar kmetoval in se tudi absolutno nič ne razume na kmetske interese. Ako bodo tako ravnale tudi druge občine, se zna zgoditi, da pridejo v višjo davčno komisijo, ki bo sodila o novem kmetijskem davku, dva advokata, en trgovec, dva železničarja, en financar itd. Kako naj taka komisija sodi o upravičenosti rekurzov proti krivično odmerjenim davkov? Zato pazite pri izberi mož, ki jih imenujete v davčno komisijo druge inštance 1
Velika jeklarna
v Beli peči na Koroškem, ki je pripadlo Italiji, je bila doslej v nemških rokah. Te dni je prešlo podjetje v laške roke. Predsednik družbe je Guido Segre. V jeklarni so posebno slovele verige.
Po čem je lira?
Dne 12. septembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 24.40 L. za 100 avstr, kron — 3;33 st. za 10.000 mark — 3‘0 stot. za 100 č. kron — 68.— L. za 100 fr. frankov 133.40 L. za ldolar — 22.60 L. za 1 funt —103.— L.
JOSIP MAHNIČ, MLINAR V BOL JUNCU, pošta Dolina št. 174, priporoča slavnemu trgovstvu mesta Trsta ter občinstvu bližnjega Krasa svoj mlin za phanje ječmena, koruze, mletje pšenice ter pre-sejanje iste v tri vrste bele moke, koruze in presejanje iste, ajde, ovsa itd. Postrežba točna.
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20% popusta.
POŠTEN MLADENIČ, krščanskega vedenja, deloma izobražen, spreten vrtnar in čebelar, z nekaj premoženjem, želi, da bi ga za svojega sprejel kak gospodar kmetijskega ali obrtnega podjetja, kateri nima potomcev. Naslov pove «Mali list».
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po. lonio 5.
DIDAKTIČNA ŠOLA (ulloa Gatteri
10. L vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin : za 2—4 učence. Prlpavnica za Izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah 1. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen Vipavec, Istrski relošk in kraikl teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Ginliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Štrancar.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst, Via Pondares 6, I.
RAZNO BLAGO samo na debelo za preprodajalce v Trstu, via S. Nicolo 19.
TRI MILIJONE LIR imam na razpolago za posojila. Posojujem po 6%. Posredovanje pri g. Kavčiču v kavarni Central via Roma od 9 do 11 in od 2 do 7.
PEČENKO FERD. Trst — Scala Belve-dere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje.
GLASBENA ŠOLA prof. Pervanja via Dom. Rossetti 77. Poduk v klavirju in na orglah do najvišje popolnosti. Podučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija, akustika, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste: liturgika, zgodovina cerkvene glasbe, gregorijansko petje, vodstvo zborovega petja in cerkvena kompozicija. Vpisovanje vsak dan od 10—12 in od 2—4. Ob nedeljah od 10—12 na Proseku v župnišču. Pričetek šole 1. oktobra.
PODLISTEK
Ni mu teknilo.
(Notranjski fant z ljudsko šolo je spisal to povestico, ki je sicer priprosta, pa jo priobčimo fantom in dekletom za zgled, da zna tudi nešolan človek kaj •dobrega napisati). .
I. Na poti.
Pisali smo letnico 1900.
Vročega poletnega dne je bilo. Po prašni cesti je hodil fant, rokodelec. Nosil je nahrbtnik, iz katerega so gledali •čevlji; bos je bil, da bi laglje hodil in da hi obuvalo štedil. Reven je bil, zakaj v nahrbtniku je imel vse svoje premoženje : obleko in nekaj perila. Hodil je bil že ves dan in glad ter žeja sta ga mučila. Sicer je od časa do časa pil iz potoka ali iz vodnjaka, toda to ne zadostuje, da človeka okrepča. Ves zdelan in upehan je prišel do kapelice ob cesti, ■nb kateri se je košatila stara lipa. Vrgel St‘ fe v zelenico. Ah, kako je to dobro ^elo ! Nato »i je obul čevlje, vzel zadnjo
cigareto iz nahrbtnike, puhal je predse plave oblačke in je mislil : «Kje boš nocoj prenočil? Ali prideš še danes do kruha? Kje boš pa jutri? Kdaj dobiš delo in zaslužek? Kdo ve, kaj dela zdaj tvoja mati doma, zapuščena in revna? Že osem dni na cesti, pa brez dela!« In z rokavom si je otrl čelo in oči, topot je bila grenka solza ...
Potem je obrnil France — tako mu je bilo ime —, svoje oči proti kapelici... Mogoče je hotel moliti zase in za mater, toda do tega ni niti prišlo. Tik kapele je v travi zagledal nekaj črnega. Vstal je, se približal in je vzdignil staro usnjato denarnico. Nekdo jo je tu pozabil, ko je molil, ko je počival. Odprl jo je in zagledal same bankovce po deset goldinarjev. Bilo jih je kakih deset. C.elo premoženje, v tistih časih ! Srce se mu je zveselilo in istočasno ga je oblila rdečica. Dvojno čustvo je prevzemalo Francetovo srce. Kaj je hotel z bankovci? Ali jih tu pustiti? Kdo ve, komu bi v roke prišli! To ne gre! Županu bližnje vasi ga dam, da razglasi v nedeljo pred cerkvijo; župniku jih nesem naj v cerkvi
oznani. Kolikokrat sem že slišal take razglase ! Mogoče, da je s tem denarjen kdo zgubil vse svoje premoženje. s
France si je naložil nahrbtnik, denarnico je del v žep in so je odpravil naprej. Čim je bil na cesti, že se je s podvojeno močjo oglasila žeja in lakota. 7, nagnjeno glavo je slabotno krevsal proti vasi in je . tuhtal. Neki notranji glas mu je govoril: Ali nisi pravi tepec, če imaš denar' pri sebi, pa trpiš lakot in žejo ‘ Obdrži si ga ! Ako bi ga ti ne bil vzel, bi ga kdo drugi. Kdor je toliko zgubil, ima še drugega doma. Bodi pameten ! Glej, še svoji materi boš kdaj pomagal. Ali ni to dobro delo?
France se je ozrl vse naokrog. Žive duše ni bilo videti. Stopil je za grmovje. Iz denarnice je vzel desetak, denarnico pa je spravil v nedrije. Nato je sklenil : «V vasi bom večerjal, potem pa hajdi hitro dalje do vlaka, ki ga'dobim kmalu po polnoči. Potem pa vsaj dvajset postaj tja čez deželno mejo, da ne bo sledu o meni«. V krčmi se je okrepča! in nato je hodil v noč. Pa to ni bila hoja, to je bil beg. Iz vsakega šumenja je me-
nil, do «uje glas : ustavite ga ! V vsaki senci je videl človeka ...
II. Petnajst let kasneje.
France je bival v nemških krajih. 2» vel je precej dobro. Vrtnarijo je opravljal v okolici mesta. Poročil je bil starejšo vdovo, ki mu je prinesla hišico in nekaj zemlje. Materi je večkrat pomagal in ji pisal, da je to uspeh varčevanja. Mati je v tej veri tudi umrla. Toda France ni užival prave sreče niti v delu, niti v zakonu. Zakaj žene ni ljubil, ker je ni bil vzel iz ljubezni. Samo njeno posestvo ga je bilo gnalo k poroki. Nezadovoljen je bil z ženo, nezadovoljen sam s seboj. Sam ni vedel, kako je njegovo imetje vidno pešalo.
Vse bi še šlo, toda enega ni mogel prenašati: vest se je vzbujala in najsi jo je skušal še tako utihniti, ni šlo in ni šlo. Tako je v njem počasi dozoreval sklep, da je treba vse popraviti. Zato se je korajžno lotil dela. Toda vsa pridnost ni nič pomagala. Zaslužil je pet, zaružil pa deset. Konečno je prišla svetovna vojna in France je bil vpoklican, (dalje).
Kal nam » dežele pišejo
Jezik Iz cerkve — Možat nastop istrskega županstva — Sejmi v Vrhpolju — Križani dobro lovijo — Tožba s Tinjana — Rlcmanjska trattoria — Art-vlžki križi r- Goričani zvonijo po toči —10.000 oseb v Komnu — Sveti
evandželi4> v GoriCi.
VIŽINADA v Istri.
Prevod iz hrvaščine: «0dkar so
izgnali (naše mile 'fratre, smo upali, da se ustanovi za nas Hrvate posebna župnija, ki naj bi bila ločena od mestne župe, ki je le za gospodo. Vsi naši upi so šli po vodi- V cerkvi se ne čuje več naš jezik. Letošnje šmarnice smo hoteli opraviti kar sami; sklonili smo, da bomo v -cerkvi sami molili rožni venec (krunicu) in prepevali Marijine pesmi. lJa tudi to so nam s palicami zabranili. Tako gimemo...»
ROVINJ.
•Županstvo je majostrejše protestiralo proti tabelam davčnih agencij. Kmetovalci so napovedali resnične dohodke; agencija pa je računala dohodke na podlagi zemljiškega katastra iz leta 1875, kar je naravnost noro. Županstvo je zahtevalo čimprejšnji pregled katastra, ki mora odgovarjati ne stanju kmetij prod 50 leti, ampak današnjemu. Naj bi vse občine tako .nastopile!
VRHPOLJE pri Vipavi.
Županstvo občine Vrhpolje pri Vipavi naznanja, da so vršita v -niaši občini poleg običajnih starih sejmov (22. januarja in 9. junija) še dva nova sejma in sicer letos 29. septembra na dlan sv. Mihaela in drugi 24. aprila na dan Jurija vsako leto. Pripomni se, da se prodaja ma sejmih živina, manufaktura in drugo kramarsko blago, kakor na prejšnjih sejmih, ter da ima občina lepo lego, kakor tudi lep prostor za sejmišče in šotore. Priporoča se slavnemu občinstvu m trgovcem za obilen obisk. Župan: Ivan Lavrenčič.
SV. KRIŽ pri Trstu.
Obilni ribji lov. Letošnji Mali šmaren ostane našim ribičem v neizbrisnem spominu. Toliko ton na en dlan niso še nikoli vlovili. So bili že dnevi, ko so je precej ton vjelo. Toda tedaj jo bila sreča mila le -enemu čolnu ali dvema. V soboto pa so vsi zaprli po večkrat in vsakikrat z uspehom. Nad 00 kvinttalov ton je šlo mu. ribji trg. Bog daj še nekaj talcih srečnih lovov, pa si bodo ljudje nekoliko opomogli v sedanji stiski.
TINJAN pri Kopru.
Dne 1. sept. je zapustil našo župnijo g. France Magdič, ki je tu služboval okoli 7 let. Velika množica ga je spremila do postaje, ki je oddaljena 1 uro. Ko se je zadnjo nedeljo poslovil, je vse ljudstvo na glas jokalo v cor-■k-vi. Do lani je bila naša župna cerkev ena najbolj zapuščenih. Danes ..je vsa prenovljena in povrhu ima še nanovo prizidano kapelico Matere božje'. Vser to jo delo in trud g. župnika, ki je v svoji gorečnosti ta denar izprosil v Trstu in okolici. Čujemo, da je dvojica domačinov delala na vse prete-ge, da je moral zapustiti našo župnijo. Žalostno !
RICMANJE.
«Preljubo veselje, oj, kje si doma? Tako smo peli včasi. Danes bi pri pas lahko zapeli «Narodna zavest, oj, kam pa si Sla?« Prefektura je izrecno dovolila dvojezične napise; znano je, da sp nekateri podprefekti kar naravnost razglasili, da naj se spremenijo vsi slovenski napisi v lasko-slovenske. Pa pri pas? Imamo «narodno» gostilno, ki se diči s svojo «trattorio». O slovenskem napisu ni duha ne sluha.
Preljuba zavednost, oj kje si doma?
Ali tega ne vemo, Bog sam morda zna.
Iz Ricmanj si zginila, kje pa si zdaj,? Vsak dan se sprašujem, al’ vrneš se kdaj?
M. Lonjerc.
Z visokih ARTVIŽ.
Dokler je bila sodnija v Podgradu, smo imeli daleč, pa vendar blizu. Zdaj
pa so nas prisodili sodniji v Bistrici. Vbogi ljudje, ki morajo na sodnijo! V Podgradu se je plačalo za največji kon-tralct 200 lir, v'Bistrici pa štejemo tisočake. Te dni je plačal neki poročenec za pogodbo 1000 lir! Za delo poldruge ure ! Kam pridemo po tej poti? (Škerjančelc).
GORICA.
«La Voce» pravi, da se 14. septembra zbere j o kraljevi zastopa i k i Trsta in Vidma, da se definitivno likvidira: goriškia dežela. Nato obžaluje in kori e čn o naj ostrejše protestira v imenu Goričanov, da se hoče Gorici vse odvzeti, celo deželna hranilnica. Gospoda, zakaj pa ste silili v to, da se uki-ne naša dežela ? Zdaj vas boli, vas peče. Nemec pravi: «Die Geister, dic ich rief, die vverd’ ich nun nicht los».
Goriški Lah naj poje takole:
Hudiča sem pozval.
Da bi Slovenca strl.
Hudič pri godrnjal :
«Tud’ tebe bom požrl !»
Ljudstvo se kar ne more potolažiti, da so slovenski kapucini morali zapustiti goriško mesto. Pa ne le Slo-venci, tudi Furlani protestirajo. Izraz temu čustvu užaljenosti dajejo na najbolj viden in otipljiv način. Novo naseljeni laški patri so pobirali te dni v okolici in pri obmestnih furlanskih lcm-etih. Prazne malhe na po-ber, prazne domov. Na ta način ljudstvo odgovarja na ukrep oblastva. Novi patri so uvideli potrebo po slovenski pro-povedi in V nedeljo je neki pater, ki se je za silo naučil nekaj slovenskih, besed, z lece pridigal. Začel je z besedami: «Poslišito sveti
evandželijo po sveti Marko». In talco je šlo naprej j
KOMEN.
Evharistični shod v Komnu je uspel nad vse pričakovanje. Fantje so postavili štiri slavoloke, kakršnih še ni videla morda vsa Goriška. Tisti proti Gorjanskem je bil vsaj 10 m visok; na njem »o bile belcoblečone deklice, ki so cvetje trosile na -nadškofa, lco se je mimo vozil. Nekaj posebnega so napravili v kalu proti Volčjemu gradu. Sredi vode je bil napravljen otok, na katerem je bil postavljen zvonik. Ko se je nadškof mimo peljal, je zvonilo na otoku. Komenski Bled! Ves Komen pa je bil v zelenju. Zvonik dekanijske cerkve je bil ena sama električna žarnica, tako lepo je bil razsvetljen. Zvečer je -n-aro-d občudoval prelepe umetne ognje (rakete). Največje zasluge imajo za te posebnosti g. župan, g. inženir Žigon in pa neutrudna brata Godnič. Kolika je bila slavnost, je razvidno iz številke: osem do desettiseč
udeležencev.
VIDEM.
Dne ; 6, septembra se je pričel tukaj poučni tečaj za slovensko učitelje. Uvodoma so prireditelji tečaja pozdravili slovenske učitelje, ki da so se v tako obilnem številu udeležili tečaja. Nato je predsednik učiteljskega društva, g. nadučitelj Al. Urbančič povzel besedo, zahvalil prireditelje i.n je rekel med drugim:. Mi slovenski učitelji smo bili. danes sprejeti z naj-večjo simpatijo kot gostje plemenitega mesta Videm, ki je našemu narodu drag znanec. Mi slovenski učitelji pozdravljamo danes iskreno in. uda-no -naše ministrstvo za nauk, ki mu načeluje genialni minister Sua Eccel-lonza G en,tile, pozdravljamo volcce-njcurega gospoda prefekta drja Pisen-tij-a, gospoda viceprcfekta, pozdravljamo Rim, pozdravljamo domovino Mazzinija in Garibaldija ter izražamo -našo vdanost kraljevi savojski hiši. Ponavljam svoje izjave o čustvu di-
scipline in patriotizma, ki preveva slovensko učiteljstvo za veličino domovine. Živio ! Govor gospoda nadučitelja so navzoči burno pozdravlja-
li.
ŠMARJE pri Kopru.
Dne 27. -avgusta je vzel od. nas slovo župnik g. Čemaž-ar, ki so mu obla-stva odbila prošnjo za podelitev državljanstva. Začasno je pri, nas na počitnicah duhovnik-dom-ačin, g,’ misijonar Bonin, ki je prišel iz Rima na dopust. Kaj pa bo potem ? To nas skrbi.
Dr. L. Borovička
Trst - via Genova 13, L
Ordinira za kožne in spolne bolezni od 10-12 in od 3-6
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
Tisk. S. Spaizal v Trstu.
Zdravnik
Dr. Fr. J
Gorica
Via Carducci (Gosposka ul.) 6-1 sprejema od 9-11 in od 3-4
D= A, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
POZORž
Zaloga Eternita pa pokrivanje streh se je preselila iz Piazza Vittorio Veneto 4 v via Milano 14 (v isti ulici je Stokova trgovina).
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Zabizdravnišk! anMatorij
Egidij Schifflin
zobotehnik
Trst - Via Settefantane št. 6. i.
sprejema od 9-13 in od 15-18
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora.
ADRIA-CEVLJE
Izdelek Čevljarske zadruge v Mirna
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni Čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in m» deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža,KIeinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec
Poviaka in email Oljnate barve Barve v prahu Stuk Čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo
Navadna milnica Sveče Petrolej Nočno lučice Škrob
Mizarski lim
Ultramarin
Naftalina
Žveoio
Modra galica Železna galica Smirek
Steklati papir Spaga
Ovojni papir
Papirnate vrečice
Metle in krtače
Konoplja
Proso
Oves
Kava
Poper
Cimet
Piment
Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Cortioeilau itd. itd.
AHTUtl OflIEL - TRST. Vis [groiioo 1 a
Zobozdravniki ambulatoril
via Genova St. 13, prvo nad. TRST Od 9-1, od 3-7 Govori se slovensko.
Jla Concorrenza“
niške cene.
Otvorila se je nova trgovina biškotov in slaščic po na nižjih cenah. Za razprodajalce tovar-
S. 6ASSAN • TRST - Via S. Spiridione 7.
W
MILO FENDERL
le najboljše
Tovarna v Trstu, via Ghirlandaio it. 1 Tel. 430
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si