Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne Irankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavi]o znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14335. Siev. 7 Sobota, 26. januarja 1935 Leto X Kaj je organizacija? In nje lastnosti Marsikdo še danes ne pojmuje pojma organizacije. Pogostoma celo čujemo pritožbo, da zaupniki preveč j govore o organizaciji, da pa premalo I store za delavce ali nameščence. Ta- j ki godrnjači so najbolj nevarni za j organizacijo, ker so mlačni zaradi nepoznanja bistva organizacije ali pa so preleni, da bi se vživeli v vso duševnost prave kremenite organizacije. Vpisnino plačati, prispevek plačevati in do zadnje pare izkoristiti crganzacijo še ne pomeni organizacije, nje bistva in pomena. Delavci in nameščenci snujejo svoje organizacije in zbirajo pomočke, da v nujni sili socialnega boja po možnosti pcdpro svoje člane in sodruge. To je sicer istina. Toda to ne more biti prava naloga, ker bi sicer lahko snovali zavarovalnice in se zavarovali pri njih. Tu bi ne bilo treba nobene dolžnosti, nobene srčne dolžnosti in nobenega višjega namena. Dokler bi zavarovalnica ne podlegla kapitalističnemu izkoriščanju, bi poslovala, potem bi pa propadla in pustila praznoto za seboj. Nje člani bi ne imeli nič več od nje in nobena duhovna vez bi ne ostala med bivšimi zavarovanci. Taka ne more biti naloga' delavskih organizacij. Delavske organizacije so tvorba delavskega razreda, ki potrebuje boljše^ socialne razmere, več zaščite in svobodo; enako kakor jo imajo privilegirani sloji. Delavske organizacije se bore proti socialnim krivicam za socialno pravičnost. Ta cilj je višji, popolnejši. Zato je potrebno, da organizirani delavec ta cilj pozna, živi in umrje zanj. Njegova duševnost, njegova dejanja, vse mora biti prepojeno s tem ciljem in z ognjevito odločnostjo se mora boriti zanj. Njegova duševnost mora živeti samo temu cilju. Tak sodrug, ki vse to ve in spozna, je zaveden. Toda tudi prepričanje in zavednost še ne zadoščata za uspešno borbo in delovanje. Ena glavnih čednosti je solidarnost, nje posestrima pa je sodružnost. Organizirani delavci in nameščenci morajo biti sodružni med seboj in istotako njih organizacije. Noben sodrug ni več kakor drugi, nobena organizacija več kakor druga. Vsi in vse so ena celota ter morajo delati kot ena saniči cclota y najb(>]j§j so-lidarnosti. V prijateljstvu in v sodružni ljubezni do skupnih interesov. Med delavstvom ni diktatorjev, ampak le enaki sobojevniki smo, tako pa tudi naše organizacije. Moč delavstva rase le v sodružni vzajemnosti, ki ne pozna visokih in nizkih položajev. Naša politika ni imperialistična za fizično nadvlado, ampak je imperialistična v smeri enotnosti duha in svobodne solidarnosti delavskega razreda v prepričanju, da le »a ta način dosežemo svoje pravice. Strahovite mezdne razmere v rudarski stroki Na zaslužku pa dolgujejo rudniki pet in pol milijon«! Din Dne 20. t. m. je bila v Beogradu solidarnostna manifestacija rudarjev in rudniških nameščencev. Predsedoval je s. L. Pavičevič, poročal pa tajnik rudarske zveze s. Mata Marič in M. Belič. Ugotovilo se je, da znaša povprečna plača rudarja za šiht 12, 15 in 18 Din. Stanovanjske razmere v kolonijah so strašne. V prostorih po 4 kub. metre stanuje oseb. Delodajalci plač, ampak le dveh letih so dar jem dolžni Din. Podjetja preganjajo delavske zaupnike in organizirane rudarje. V protest proti tem strašnim razmeram je bila sprejeta resolucija, ki se predloži na pristojna mesta. •deset do dvajset ne izplačujejo sproti pomalem. V zadnjih ostali podjetniki runa plačah 5,478.000 Balgijska vlada v krizi 40.000 delavcev in nameščencev demonstrira V Belgiji je nastala vladna kriza zaradi delavskih plač. V Bruslju je bila velika demonstracija delavcev in državnega uradništva, ker hoče vlada zniza-vati plače. Demonstracije se je udeležilo 40.000 delavcev in nameščencev. Vodstvo stranke je izdalo na delavstvo oklic, v katerem opominja sodruge, da ne pričenjajo posebnih akcij, ki bi utegnile ogrožati uspeh akcije. Skliče se skupni kongres stranke in strokovnih organizacij, na katerem se sklene o nadaljnjih ukrepih. Do tedaj naj sodrugi ohranijo mirno hladnokrvnost, strankino vodstvo in vodstvo strokovnih organizacij bosta zasedala v permanenci in vestno pazila na razvoj vprašanja. S tem bodo popolnoma zavarovani interesi belgijskega delovnega naroda. Pred rudarsko stavko v Belgiji Vladna deflacijska politika je med delavstvom in davkoplačevalci zbudila veliko ogorčenje. Rudarji so se odločno uprli znižanju plač in pokojnin. Če vlada do dne 4. februarja ne prekliče svoje namere, nastane stavka rudarjev. Tudi drugi delavci in uradništvo je solidarno z rudarji ter zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Vodstvo socialistične stranke in strokovnih organizacij imata stalno seje. Bulgarska diktatura v novi obleki Vlada Kimona Georgijeva je odstopila in je novo vlado sestavil general Zlatev. Vlada ima vojaško obeležje, ker je večina ministrov vojaškega poklica. Odstop vlade je neuspela zunanja politika. Bolgarija je zahtevala olajšanje plačevanja dolgov, pa ni uspela. Dosedanji zunanji minister Batalov je ostal v vladi, kar znači, da bo nova vlada vodila dosedanjo zunanjo politiko. Zastopnikom tiska je tudi predsednik vlade izjavil, da bo vlada vodila svojo zunanjo politiko v dosedanjem pravcu k zdravemu in trajnemu miru na Balkanu in k dobrim prijateljskim od-nošajem z vsemi sosedi. Glede notranje politike pa pravi predsednik, da se bo nadaljevala politika 19. maja, hi>< pi«n» >•-£)«< siju-g n«! 'Kirnu Lepa bo madiarska gospodarska zbornica Kdo vlada madžarskemu ljudstvu? Madžarski režim zahteva, da se razširi kompetenca madžarske magnatske zbornice. Gospodi se zdi, da je preveč odvisna od parlamenta. Razumliva je ta želja, če upoštevamo, kakšni ljudje sede v magnatski zbornici. V magnatski zbornici sede: 4 nadvojvode, 18 katoliških škofov in cerkvenih dostojanstvenikov, 11 protestantskih dostojanstvenikov, 1 grško-orien-talski škof, 2 zastopnika židovske vere, 1 čuvar krone, 5 zastopnikov najvišjih sodišč, 1 vojni poveljnik, 1 guverner narodne banke, 1 predsednik deželnega zavarovanja, 32 grofovskih zastopnikov in 6 baronskih zastopnikov; 76 zastopnikov mest, komitatov, visokih šol, muzejev in zbornic, 40 doživljenjsko imenovanih oseb, 1 zastopnik zdravniške zveze, 2 industrijske zveze in 2 zastopnika gospodarske zveze. Pet mest je nezasedenih. V magnatski zbornici so torej najbolj zastopana verstva, plemstva in imenovane osebe, ki so popolnoma prežete s svobodoljubnostjo in socialnim čutom. Žebotovo senatsko kandidatno listo je okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo. Proti zavrnitvi liste so proponenti vložili pritožbo na apelacijsko sodišče, ki je listo potrdilo. Pred volitvami na AngleSkem Nedavno so se širile vesti, da bodo v Angliji v kratkem parlamentarne volitve. Macdonald je te vesti preklical, češ, da bodo volitve šele jeseni. Vendar se stranke vrlo pripravljajo nanje. Stari liberalec Lloyd George ostro kritizira vladno politiko ter je izdelal nov program, ki itna precej odziva. Predsednika vlade Macdonalda imenuje nerazsodnega politika in se čudi, da še predseduje vladi. Angleži in Nemčija. Angleži pravijo, da v Nemčiji ni več na oblasti nacionalni socializem. Roehmovo privatno vojsko so reducirali in je brez moči, ker so na oni strani Hitler, dr. Schacht, Blomberg in Goring. w \* flr Scllmrlli **t rti Turške žene so volile. Turkinje so postavile 50 kandidatinj za parlament na listi ljudske stranke, ki ji predseduje predsednik republike. Živahno so volile in agitirale, toda, kakor jc videti, svoje stranke in politike nimajo. Ostra kritika poljske zunanje politike Poljska se prodaja Poljski zunanji minister Beck se obotavlja, da pristopi Poljska vzhodnemu paktu. V javnosti so se celo razširile vesti, da so vezi s Francijo prekinjene. Nacionalni demokrati očitajo Becku to obotavljanje, oziroma nesposobnost, ker dopušča, da se širijo take vesti v svet. Nerazumljiva je Beckova taktika, ki bi hotela ostati indolentna napram Rusiji in mali antanti, čeprav vzhodni pakt ne vsebuje vsega, kar inte-resira Poljsko, ter jo družilo z Nemčijo. V socialističnem »Robotniku« pravi socialistični poslanec Niedzial-kowski k temu vprašanju: Hitler ima napram Lavalu, ki noče odstopiti od vzhodnega pakta močan trumf v svojih rokah, to je solidarno ravnanje Varšave z Berlinom, ki ga goji minister Beck. Očividno, pravi člankar dalje, bo Nemčija v bližnji bodočnosti naperila svoj glavni juriš na Avstrijo, kolonije ali Po-merjansko in Gorenjo Šlezijo. Poljska se torej očitno prodaja nemškemu imperializmu. Flandin in Laval v Londonu Predsednik francoske vlade Flandin in zunanji minister Laval sta te dni v Londonu. Posvetovala se bosta z angleškimi politiki o rimskem paktu in o enakopravnosti v oboroževanju, za kar se zavzema Anglija. Anglija baje oblju-buje svojo pomoč, če bi Nemčija nastopala z orožjem. Nedvomno bodo gospodje tudi razpravljali o paktu velesil in vzhodnem paktu. Angliji je bolj simpatičen blok velesil, ki se najbrže stvori — poleg nadaljnjih pogajanj za vzhodni pakt. Dr. Schacht in dr. Hu-genberg vstopita v nemSko vlado? Napovedali smo že, da se bo narodni socializem v Nemčiji zadušil v objemu nemškega kapitalizma. Razumljivo je, da so nemški kapitalisti žrtvovali »svoje« milijone za podpiranje tiacijskega gibanja v svoje, ne pa v socialistične namene. Že takrat, ko so se naciji oprijeli kapitalistične roke in jo poljubljali, ko jim je dajala denar, je bilo jasno, da nemški kapitalizem zavedno nudi svojo roko tistim, ki so s svojo propagando zavedli nemški narod v fantastične iluzije o socialistični vladavini, ko so pa imeli kapitalisti že denar in vojsko v svojih rokah. Nemški kapitalizem' je dobro vedel, da se mu bo posrečilo v senci »boga« obdržati in utrditi svoje pozicije ter potem poteptati zahteve nemških nacionalnih socialistov. Precej dolgo se je stvar sicer razpletala, danes pa že pozitivno lahko trdimo, da Hitler s svojimi fašisti ne računa več. Že na seji vlade te dni je bilo navzočih več vojaških zastopnikov poleg generala Blotn-berga. Na tej seji so razpravljali tudi o rekonstrukciji vlade, ko so se pomenili o zunanji politiki. Hitler je poročal, da dr. Schacht odstopi kot predsednik narodne banke ter vstopi v vlado. Obenem pa zahteva dr. Schacht, da vstopi v vlado tudi dr. Hugenberg, ki ga bo podpira! v nemški gospodarski diktaturi. Oba, dr. Scliacht in dr. Hugen-berg, sta dva tipična voditelja nemškega kapitalizma in fevdalizma, ki sta vedno neobzirno nastopala proti delavstvu in vsakršni socialni politiki. Nacijski voditelji se sicer opravičujejo. da so okrenili na desno zaradi zunanje politike, ker opažajo, da so nacionalnosocialistični krogi (to je njih organizacija) naklonjeni sporazumu s Francijo. Ta opravičba je navidez utemeljena s tem, da se Nemčija noče vezati z nikomur, dokler se ji prizna enakopravnost. Tako so novo politiko utemeljevali Hitlerju sedaj merodajni kapitalistični kn gi, češ, da bo prav s tem ostal nemški nacionalizem konsolidiran. Zanika, ki so jo ti gospodje vrgli naeijcm okoli vratu, je zalegla, predstavlja pa popolno kapitulacijo nemškega fašizma pred nemškim gospodarskim fašizmom, ki pomeni konec nacijskega fašizma. Državna fcanf&renca avstrijske socialistiine stranke Boj gre dalje Fašizem in klerikalizem pravita, da v Avstriji ni več socialistov. Vendar je imela ilegalna avstrijska socialistična stranka te dni v nekem kraju v Avstriji konferenco dclcga-tov, na kateri je določila svoj akcijski program za bližnjo bodočnost. Konferenca je bila strogo zaupna. V javnost prihajata dve točki akcijskega programa, in sicer boj proti restavraciji Habsburžanov v Avstriji, ker bi to značilo akutno vojno nevarnost, kar znači naglo oboroževanje v Avstriji. Nadalje je sklenila konferenca, da se bo borila s pasivno resistenco proti vsem nasilstvom režima ter da bo sodelovala v svojih akcijah z vsemi socialističnimi grupacijami avstrijskega ilegalnega delavskega gibanja Na ta način hočejo avstrijski socialisti dati ilegalnim delavskimi organizacijam po raznih krajih in delih države akcijsko skupnost, ki naj nadomesti pravno priznano socialistično stranko, ki jo avstrijski režim zabranjuje. Kultura v Rusiji. Zveza ruskih pisateljev šteje 2244 članov. Gorkijeva dela so izšla v 28 milijonov izvodov, Puškinova v 6, Moliereove drame 1.5, Shaeke- j spearove drame v 1 milijonu. V državi je bilo 154 gledališč pod carstvom, sedaj jih je 600, pri katerih je zaposlenih 50.000 igralcev. Posebej ima Rusija 80 gledališč za otroke. si Z« poravnal naročnino? Uko So ne, stori takoj svojo dolžnost! Velika rudniška katastrofa v Zaječaru 12 rudarjev mrtvih, 6 težko in 5 lahko poškodovanih Nesreča v Trepčah še ni pozabljena. V zadnji številki našega lista pa srno poročali, da se je v rudniku »Srbski Balkan« dogodila 21. t. m. med menjavo šihta strahovita nesreča. Ob 10. uri dopoldan je nastala metanova eksplozija. V jami je bilo 26 rudarjev. Rov je zasula plast zemlje in skoraj vsi rudarji so bili zasuti. Takojšnja reševalna ekspedicija je ob velikem naporu izkopala iz rova 12 mrtvih in 11 lahko in težko ranjenih rudarjev. V temi rudniku se nesreče pogosto ponavljajo in mnogo je že smrtnih nesreč, ki provzročajo v kraju med osirotelimi najhujšo bedo. Kaj je vzrok nesreči, se navadno vprašujemo. Poročila potem odgovarjajo in opravičujejo nesrečo, toda tukaj nesreča ni slučaj, ni nadnaravna sila, marveč posledica malomarnosti v izvajanju varnostnih naprav. Pohlep po dobičku kaj rad pozabi na dragoceno življenje delavcev in na zakonite določbe v varstvo delavcev. Kaj bi se razburjali zaradi delavskih življenj? Tako utegne misliti oni, ki ima v mislih samo dobiček. Javnost in država pa ne smeta biti takega mnenja! Malenkost so denarne globe, če se nalagajo za tako malomarnost. Taka kazen ne bo odpravila ponavljajočih katastrof v naših rudnikih._ Tu bi bilo treba ostrejših mer. Čim je krivda dokazana, jc treba podjetnika obtožiti umora zaradi malomarnosti in ga gnati pred sodišče, ki naj do-žene malomarnost glede varnostnih naprav. Če malomarnost ugotovi, naj krivce sodi in obsodi. Potrebno je pa tudi strožje nadziranje rudnikov. Rudnike, ki imajo nedostatke, naj se prisili, da nedostatke odpravijo, ali pa rudnike ustavijo. Varstvena zakonodaja v varstvo rudarskega življenja nudi dovolj možnosti, da se napravi konec malomarnosti. Doma in po svetu Umrl je v Podlogu pri Št. Petru v Sav. dolini posestnik Uratnik v visoki starosti. Pokojni je bil oče tajnika Del. zbornice s. Filipa Urat-nika. Pogreb bo danes, v soboto, dne 26. t. m. Radbini izrekamo naše sožalje! Kdo je marksist? Po naših pojmih in razumevanju je marksist človek, ki priznava razredni delavski boj, se socialnih krivic zaveda in bori proti njim1. Eden glavnih pogojev pa je, da tudi dela in uravnava svoje življenje po naukih marksizma, to je socializma. Naši nasprotniki pa pojem marksizma drugače razlagajo. Pravijo namreč tolovaj, razbojnik, tat, nemoralni človek, notorični pijanec, to je marksist. Ta definicija je lažnjiva vendar jo čitamo po knjigah, slišimo po shodih in celo šolski mladini razlagajo v cerkvi marksizem s takimi primeri. Zgodilo se je to te dni z neko pridigo pred šolskimi deklicami, kar ne kaže prav velike resnicoljubnosti. Ali gospoda naj si zapomni, da imajo taka pojasnila in utemeljevanja slabo in lažnjivo jedro. Marksizem ali socializem ni nova »kriva« vera, ampak posledica gospodarskega dejstva. In čeprav hočete napraviti iz besede »marksizem« psovko, se vam to ne bo posrečilo, ker označuje velike družabne krivice, ki jih vi zagovarjate, namesto, da bi se borili proti njim. Marksistično delavstvo preživlja danes mučeniško dobo ter bo izšlo iz nje kot zmagovalec, kakor izide vsako preganjano pošteno in pravično gibanje iz dobe preganjanja. Delavcem moramo vedno povedati resnico. Delavsko gibanje je za delavca prav resna stvar. Zato moramo v delavskem gibanju govoriti vedno odkrito resnico, da nam delavci ne bodo očitali, da smo jo zamolčali. Delavske organizacije imajo dve prvi nalogi. Prvič, da vzgajajo zavedno članstvo v svrho boja za dosego delavskih pravic in drugič, da delavstvo opozarjajo na pridobljene pravice. Grešili bi enako, če ne bi posvetili pažnje prvi nalogi, enako pa bi tudi grešili, če ne bi enako ustregli zahtevi druge naloge. Resnica, da so razmere težke, da so tudi boji zvezani s požrtvovalnostjo in žrtvami, toda niti ene prilike ne smerno zamuditi, da jasno povemo in naglašamo svoje pravice in zahteve. Z iskrenostjo in resnicoljubnostjo namreč pridobimo zaupanje in vero v organizacijo, ki je velika moralna opora delavskemu gibanju zlasti v početkih, pa tudi pozneje. Misliti moramo pri tem vedno tudi na to, da če svojih pravic ne poudarjamo dovolj odločno, da bodo prišli nasprotniki, pa jih pobero. Seveda te pravice pobero lahko tudi tako, ali mi imamo zavest, da smo jih branili. In isto zavest ima tudi delavstvo, ki je čulo naša opozorila in videlo naš boj. Zavest delavstva, zavest delavske pravične borbe s tem pridobi, kar je velikega pomena za bodoči razvoj delavskega gibanja in njega uspehe. lxbolJ£an|e kenjuinkture! Zavarovanci socialnega zavarovanja v mesecu novembru 1934 Meseca novembra 1934 je bilo zavarovanih pri socialnem zavarovanju 564.274 delavcev in nameščencev. V primeri s prejšnjim mesecem se je znižalo število zavarovancev za 1187 in je 23.584 oseb več zavarovanih kakor 1933 istega meseca. Ta prirastek se deli po okrožnih uradih na Ljubljano 3649, Split 2908, Niš 2655 in Zagreb 2471. Število zavarovancev pri okrožnem uradu v Osijeku je pa padlo za 661 članov. »Merkur« v Zagrebu izkazuje padec (11) članstva, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani pa je pridobilo 537 zavarovancev. V navedenem mesecu je štelo število zavarovancev z dnevno mezdo do 8 Din (večinoma vajenci) 72.762, po 8 do 24 Din 264.969, od 24 do 34 Din 94.262, od 34 do 48 Din 64.242 in s prejemki nad 48 Din 68.039. Povprečna dnevna mezda je znašala 21.13 Din ter se je znižala v primeri s prejšnjim letom za 0.86, to je za 1 Din. Znižanje povprečne mezde prihaja odtod, ker je manj zavarovancev z višjimi mezdami (po 24 Din) in sicer za 30.088. Zaradi tega znižanja zavarovane mezde in povečanja števila zavarovancev se vsota njih prejemkov ni bistveno izpremenila. V novembru 1934 so znašali 309.37 .milijonov dinarjev, 1933 istega meseca pa 308.11 milijonov dinarjev. Delegati delavskih zbornic na beograjski anketi so se po zaključku ankete zglasili pri finančnem ministru ter mu predložili predloge delavstva z ozirom na preveliko davčno obremenitev in grama. Minister je te želje sprejel na znanje. Spor zaradi »Nemške hiše« v Celju je poravnan. Celjski Nemci so se pritožili pri Društvu narodov, ker so jim Slovenci 1918 vzeli »Nemško hišo«. Med tem so se vršila pogajanja ter se dosegel sporazum. Vlada je plačala kot odškodnino za hišo 500.000 Din na račun šolskega štipendija za Nemce v Jugoslaviji. Madžarsko poročilo o kaznovanju sokrivcev v marsejskem umoru je ogrska vlada predložila Društvu narodov. V poročilu navaja, da je štiri policijske uradnike (nižje) premestila oziroma upokojila. V ostalem pa taji kakršnokoli krivdo vlade na pripravljanju atentata na madžarskih tleh. V mednarodnih krogih so s poročilom nezadovoljni, toda razpravljali bodo v Društvu narodov o njemu šele po marsejski sodni obravnavi. Habsburžan pomočnik državnega upravitelja na Madžarskem. Z ustavno reformo na Madžarskem dobi upravitelj Horthy pomočnika. Na to mesto nameravajo Madžari imenovati nadvojvodo Albrehta Habsburga, ki bi bil eventuel-no — naslednik Horthyjev. Hitler zopet reducira svoje napadalne oddelke. Ob prevratu so šteli napadalni oddelki blizu šest milijo- Tone Maček: 134 »Da, to sem že tudi jaz opazoval. Je pa to menda radi tega, ker ni premog v vseh naših rudnikih enake kakovosti. Radi tega so tudi naročila različna. Hudojamski premog na primer je boljši od našega in žgo iz njega izvrsten koks. Lansko jesen so prišla od nekih čeških koksarn velika naročila za ta premog in proizvodnjo so morali na mah podvojiti. Za delovne moči niso bili v skrbeh; par krajcarjev so plačali več za tono in v par dneh je že visela na pisarni tabla z napisom: .Stalež je poln, ne sprejemamo v ec. Na pomlad so pa zopet isti, ki so i jeseni drli v Hudo jamo, kakor datoiskalci v Kaliforniji, oblegali udniške pisarne v Hrastniku, Tr-)ovljah, v Zagorju, v Štorah, v Št. Janžu in v Kočevju. In mislite, da je na Gornjem Štajerskem kaj bolje. Isti hudič. Gospodarji vseli teh rudnikov sede na Dunaju skupaj v kartelu in kalkulirajo.« »Dobro si povedal.« Vstopil je Alič s tovarišem. »Oho, vidva sta pa dolgo potrebovala.« »Mi smo medtem že brez vaju končali.« »Najbrž sta sc smukala okrog kake kamrice in fehtarila za pu-šelje.« »Stavim, če bi šli gledat, bi še našli kje lestvo prislonjeno.« »Ti, primi Aliča, mogoče najdemo na njem kake sledove.« »Le brez skrbi bodite. Nisva imela takih potreb. Če pa ste brez naju končali, pa tem bolje. Lahko gremo.« »Tako hitro pa ne,« je ugovarjal gospodar. »Alo, hitro malo pospravimo! Čez nekaj minut je bil skedenj pospravljen. Koruza je bila povezana in nakopičena v visokih stolpcih ob steni. Kožuhovko so stlačili v kote in po sredi skednja je nastal velik, skrbno pometen prazen prostor, ki je s svojimi, kakor parket gladkimi podnicami kar izzival srbeče podplate zabave željne mladine. Hannonikaša ob takih prilikah ni bilo treba nikoli dolgo iskati, saj je vsak šesti rudar muzikant in vsak deseti harmonikaš. Tudi tokrat so prinesli harmoniko že iz Hrastnika seboj in ko so se raztegnili njeni mehovi, so se zavrteli pari v poskočni polki po gladkem podu. Ker pa je bilo deklet komaj za vsakega tretjega plesavca. so nekateri fantje prevzeli vloge plesalk in se sami vrteli med ostalimi, nad čemer se ni nihče spodtikal in se je smatralo čisto v redu. Včasih sta. napol iz sramežljivosti; napol iz nagajivosti, zaplesali skupaj tudi dve dekleti. Tedaj so fantovski pari vzpodbujali drug drugega: »Dajva jih raztrgati.« In že sta se fanta spustila, pristopila k dekliškemu paru in se vljudno poklonila vsak svoji, s katero sta potem plesala naprej. Dekleta so na ta način nalašč preizkušala fante, koliko imajo smelosti in korajže, da si jih osvoje. Pri plesu so se porajale in učvrščale simpatije, prišlo je pa dostikrat tudi do sovraštva in prepirov. Fn sam krivi pogled ali nežen smehljaj, ki je veljal nepravemu, ali čisto slučajni sunek med plesom, je lahko bil povod srditih fantovskih razračunavanj. Vendar nocoj kljub pričakovanju nekaterih mladih vročekrvnežev ni bilo nič takega; vse jc bilo razigrane volje in jc želelo samo uživati redek večer priproste kmetiške družabnosti. Zakaj bi se tudi kmečko ljudstvo po trdem delu ne poveselilo? Pridelki so bili že večinoma pod streho, majolika je bila polna sadjevca in rešeto polno štrukljev. (Dalje prihodnjič.) Maribor nov mož. Ko je Hitler 30. junija lani - v njih voditelja Robina in druge, so se nekateri oddelki iz strahu sami razšli. Pozneje se je redukcija vršila sukcesivno. Odpuščene so bile vse osebe nad 40 let, dalje bolehne in nezaupne. Prav sedaj j c sklepala vlada, da se iznova izvedejo redukcije in bo organizacija v kratkem štela Iv-maj četrtino prvotnega stanja. Strojne tovarne v Ljubljani Člankarji v »Slovencu« z dne 12. in 17. januarja t. I. razpravljajo o položaju v Strojnih tovarnah v Ljubljani. Resnici na ljubo ugotovljamo tole: V Strojnih tovarnah vlada kriza že dalje časa. Gotovo je, da vpliva na podjetje tudi gospodarska depresija, a največja kriza v podjetju se Pozna zadnja 3 leta, odkar je tehnično vodstvo napravilo iz treh dobrih podjetij (Toniess, Samassa in Žabkar) eno. Sedanji prostori niso higienski in tudi delavnice niso tehnično urejene. Podjetje je izvršilo v zadnjem času večjo redukcijo delavcev. Trditev podjetja, ki pravi, da se je pri redukcijah oziralo na socialni položaj delavca, ne drži. Podjetje sc ni prav nič oziralo niti na socialni položaj delavca, niti na kvalifikacijo, temveč je reduciralo šablonsko in najbrž po nasvetu kakšnih podrejenih, po simpatijah. Predloge delavstva za uvedbo skrajšanega delovnega časa namestu redukcije delavcev, je podjetje gladko odklonilo z motivacijo, da je to tehnično neizvedljivo. Druga podjetja gredo v tem oziru delavcem na roko. Strojne tovarne pa se ne morejo ozirati na želje delavcev, ki so pripravljeni, podjetju tudi pomagati. Pravijo, da se mora režija znižati, zato reducirajo delavce. Čudovito znižanje režije je to, ko pa upravni aparat ostane in se celo viša. Lepo znižanje režije ali na račun delavcev! Kulturni pregled Predavateljska turneja s. dr. Kusa. Vse podružnice »Svobode« obveščamo, da je s. dr. Kus nenadoma obolel, zato odpade njegova turneja od 2.—10. februarja. Pač pa se bo vršila po istem sporedu meseca marca, o čemer bodo podružnice pravočasno obveščane. Delavstvo, ki je v dolgih letih vložilo v podjetje mnogo dela in truda, se zgraža nad tem. Gospodje, nam se zdi to eksperimentiranje, ki ni za pridobitno podjetje, ampak za laboratorij! Zahteve brezposelnih delavcev iz občine D. N. v Polju Dne 14. t. m. se je zbrala množica brezposelnih na občini D. M. v Polju, ki je zahtevala svoje pravice, obenem pa podala resolucijo. Predsednik občine je vzel resolucijo na znanje, ki je bila obenem s podpisi brezposelnih odposlana na Sresko načelstvo. Pripomnil pa je, da občina ne more pomagati. Predsednik občine se je za stvar zavzemal, toda doslej denarja ni mogel izterjati. Zato je šla dne 19. t. m. depu-tacija brezposelnih k sreskemu načelniku, ki jih je sprejel. Vnel se je oster razgovor z obeh strani. Kdor pa ima razum, bo razumel, da brezposelni sezonski delavci ne morejo živeti pri tako sramotno nizkih plačah. Znano nam je, da je bilo za vso ljubljansko okolico, t. j. 25 občin, nakazanega Din 65.000.—, dočim je samo papirnica Vevče plačala v enem letu nad Din 100.000.— bednostnega fonda. Koliko so plačale še druge tovarne in podjetja v ljubljanski okolici? Sreski načelnik je končno izprevidel nevzdržen položaj in obljubil pomoč ter odgovor tekom štirih dni. Brezposelni. Volitve delavskih zaupnikov Trdnjave se podirajo. — Plavi se trgajo Kakor smo že poročali, so 'bili izvoljeni v mestnem avtobusnem podjetju zaupniki na takozvani ,nevtralni listi, ki so jo sestavili skupno bivši pristaši SLS in naciji, v mestni plinarni pa so nasprotniki liste Splošne delavske strokovne zveze dobili en mandat. »Jutro« in »Slovenec« vriskata nad tem uapehom in skušata prikazati svojim čitateljieim, kako se podirajo socialistične* trdnjave. Kako je črno-plava koalicija prišla do teih taikozvanih »uspehov«, ne bomo danes poročali. — Zaenkrat samo to, da črnoi-plavi koaliciji ne bo baš prijetno, kada? bomo o tem poročali bol; podrobno. »Delavska pravica« in »Slovenec« sta še pred kratkim na dolgo in široko pisala o koaliciji med marksisti in plavimi v Delavski zbornici. Radovedni smo, kako bodeta (poročala sedaj ta dva lista o najnovejši ženitvi med telo devico in pa plavim ženinotn? Mi želimo mladoporočencema obilo sreče. Svobodne strokovne organizacije so brez vsake kričave reklame dosegle doslej lepe rezultate pri volitvah obratnih zaupnikov. V mnogih velikih obratih, kjer so se lansko leto še šopirili »naciji«, letos -niso dobili nobenega mandata, često pa niso bili O židovstvu s posebnim ozirom na Maribor je minulo sredo predaval v okviru »Svobode« sodni svetnik g. dr. Travner. Na njemu lasten zanimiv način je prikazal njih razvoj v Mariboru na gospodarskem, kulturnem in verskem polju. Obdelal pa je tudi narodno vprašanje, ki se često pojavlja v zvezi z židovskim1 vprašanjem. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, kar priča o predavateljevi priljubljenosti. Tudi to pot so hvaležni poslušalci nagradili gospoda predavatelja za zanimiva izvajanja z dogotrajnim odobravanjem. Prihodnje predavanje se bo vršilo v sredo, dne 30. t. m. Proti odpravi nočnega dela v pekarnah so se baje najhujše borili mariborski pekovski mojstri. Na svojem zborovanju, ki so ga obdržali te dni, so to dejstvo z veseljem konstatirali, istočasno pa so se hudovali na ljubljanske tovariše, ki so bili na-pram odpravi nočnega dela brezbrižni, nekateri pa so se celo baje izrekli za odpravo nočnega dela v pekarnah. Zasluga, da ni bilo odpravljeno nočno delo v pekarnah, ki je sramota naše dobe, gre torej mariborskim pekovskim mojstrom. Toda gospodje, j vedite, da še ni, vseh dni konec. Pekovskim pomočnikom pa naj bo to nov opomin, da je treba pričeti nov boj, ki ga bodo pomočniki izvojevali le takrat, ako se bodo strnili v močno strokovno organizacijo! Narodni železničarji, ki združujejo baje v svoji organizaciji 40.000 reci štirideset-tisoč železničarjev, so obiskali • prometnega ministra in mn izročili kar enajst resolucij. Srečni železničarji! Proračunska seja mariborske mestne občine je sklicana za torek, dne 29. januarja 1935. Ako dnevni red na tej seji ne bo končan, se bo seja nadaljevala dne 30. t, m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. »Čeljuskinci« v Alariboru. Našim čita-teljem je gotovo še v živem spominu katastrofa ruskega ledolomilca »Celjuskina«, ki je stisnjen od ledenih plošč potonil v polarnem morju, dočim se je posadka še pravočasno izkrcala na ogromno ledeno polje, kjer je v burji in viharjih polarne zime preživela dolge tedne, preden so jo rešili po- Celje Zaupniški tečaj. Vse strokovne organizacije in vsa društva opozarjamo, da je organiziral medstrokovni odbor zaupniški tečaj oziroma delavsko šolo. Začetek je 15. februarja t. 1. in bode trajal neprenehoma 14 dni. Zato prosimo, idia dlnulštva ta čas ne prirejajo druigih prireditev, ampak posvetijo svojo pažnjo edino temu tečaju. Kdor namerava obiskovati tečaj, naj se prijavi pri zaupnikih do 31. januarja t. 1. Za v;se zaupnike, odlbornike in funkcijonarje je ta šola — obvezna! — Toirej dolžnost te kliče, da se izobraziš, da bodeš dolber fulnkcijonar za bodočnost, ki nas čaka. — Družnost. Koncert bo priredil pevski odsek »Svobode« v nedeljo, dne 10. februarja s pričetkom oib 4. uri poip. v Narodnem domu. Na ■sporedu so izbrane narodne pesmi. Vsi, ki vas zanima naša pesem, pridite, zlasti vabimo članstvo okoliških »Svobod« in ostalo delavstvo. — Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki Oset v Vodnikovi ul. »Vihar v kozarcu«, komedijo v treh dejanjih je vprizorila ljubljanska drama pretekli torek v celjskem gledališču. Prvo in drugo dejanje je bilo podano dokaj okorno, dasi je ga. Voglova - P. Juvanova storila vse, da pripomore k potrebni živahnosti. Dr. Thoss bi po svoji zunanjosti dobro predstavljal kandidata za župansko mesto, gestikulatura in tempo bi pa morala biti živahnejša, objestnejša. Ouilling - Drenovec pa tudi za dramskega igralca nima ne kretenj, ne primernega glasu. Mogoče bi se mn posrečila vloga ulanskega častnika, ki bi pa smel jahati samo mimo odra. Daneš je v prvih dveh dejanjih dobro podal mestnega slugo, v tretjem, ko se je ogrel, pa celo prav dobro. Prav dober je bil tudi sodnik Jerman, na splošno so bile tudi ženske vloge v dobrih rokah, Juvanova pa v odličnih, da bi jo lahko predstavljala na vsakem velikem odru. Tudi Plutov sodni sluga je bil figura iz življenja. Prijatelji delavsekga športa, jutri v nedelj«, 27. t. m. posetite »Smuk« tekmo ŠK Olimpa na Celjski koči! K sodelovanju na tekmi so vabljeni tudi drugi bližnji delavski športniki, da odpošljejo svoje tekmovalce. Start ob pol 11. uri na Tostu pri Celjski koči. za rdečo barvo. v stanu, niti sest a/viti svoje kandidatne liste. Poslužujejo ise M° TIVAR-obleke Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.