Uredništvo
inupravniitvo:
Kolodvorske ulico štev- 16.
Z urodnikom so more govoriti VBak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šestatopna potit-▼T8ta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Velja
za IJublJano
v upravništvu:
za celo leto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
V Ljubljani v četrtek, 5. junija 1884.
Štev. 80.
Tečaj I.
Revizija francoske ustave.
Kar smo poudarjali v svojem članku o miru tsientsinskem, da bode sijajni vspeh vnanje politike Ferryjeve vplival na notranji položaj ter ojačil sedanje ministerstvo, se je med tem uresničilo. Tako utrjen je Ferry in njegov kabinet, da je iz lastne ini-cijative na dnevni red stavil odvažno vprašanje, katero je svoje dni strmoglavilo celo „le grand ministere" Gambettov: revizijo francoske ustave.
Ne da se tajiti, da je zadeva silno kočljiva za francosko ljudovlado. Istina je sicer, da ustava, izdelana po 4. sept. 1870 ter predrugačena in urejena z organičnimi zakoni z 28. febr. 1875, nikakor ni uzorna in ne ustreza niti desnemu krilu, to je monarhističnim strankam, niti napredni levici in skrajnim radikalcem. Ali od nekdaj boleha javno življenje francoskega naroda za neko nestanovitnostjo in nestalnostjo ustavnih razmer, en političen prevrat sledi' drugemu, država se nikdar ne more umiriti vsled neprestanih prekueij — in tedaj bi bilo najbolj umestno, da bi se vsaj za nekoliko časa ustavili vsi poskusi, z novimi eksperimenti mučiti vspehano državno telo. Toda Ferry je vezan po slovesni obljubi, lotiti se tega neplodnega dela, in ker je položaj jako ugoden, stopil je pred državno zbornico z revizijskim načrtom.
Revizija, nasvetovana po predsedniku francoskega ministerstva, obsega tri med seboj zelo različne predmete. O prvem, da se odpravijo javne molitve pred začetkom in po sklepu komorskih zasedanj, ni treba govoriti. Vse francoske ljudovlade, počenši od velike francoske revolucije, škodovale so republikanski ideji z brezmernimi napadi na versko prepričanje ogromne katoliške večine, in v tem oziru smo uverjeni, da tudi ta nasvet ne bode koristil mirnemu razvoju francoskega naroda.
Drugi del vladne predloge ozira se na volitev senata ter na delokrog gosposke zbor-
n yamuau ——^ im»—
Listek.
Tobak.
III. ŠtatistiCna študija.
Zgodovina razširjenja kaje pripada naj-zanimljivejšim strokam kulturne zgodovine. Pogostokrat so preganjale različne države to sploh razširjeno rastlino, oziroma njene raz-širjevalce, s6 ostrimi kaznimi. Vse pretenje, vse ostro postopanje nij nič pomagalo. Vkljub temu je postal tobak vsem kulturnim in nekulturnim narodom celega sveta znan, in dandanes je tobak s čajem in kavo najbolj razširjena užitnina na svetu. To razmerje je tem čudnejše, ker kaja sama na sebi nij še užitek, ker se je mora človek še le privaditi, med tem ko je po navadi začetniku le muka jn »iu navadno tudi slabo d6. Oglejmo si na-tančneje tobačne razmere v Avstriji.
Kot sploh znano ima avstrijska država tobakom pri nas samotržje. V izdelovanje razlitij vrst tobakovih služi Avstriji 28 tovarn, 0 katerih jih ima 6 Moravska, po
nice; s tretjim pa se zabranjuje vsaka diskusija zakonite državne oblike, to je ljudovlade od strani obeh francoskih komor.
Senat francoski, sestavljen iz 300 členov, ima v svoji sredini 225 iz departementov izvoljenih in 75 od državnega zbora na vse žive dni imenovanih senatorjev. Prva kategorija s funkcijsko d6bo devetih let voli poseben kolegij, obstoječ iz poslancev dotičnega depar-tementa, iz generalnih svetnikov in iz členov okrajnih svetov ter iz zastopnikov posameznih občinskih odborov. Zadnja določba je na vsak način krivična v tem oziru, ker imajo majhne kmetske občine ravno tako po jednega odposlanca v tem kolegiji kakor občinski zastopi večjih mest s 30 000 do 40 000 prebivalcev. Ferryjev nasvet, naj se število zastopnikov ravnd po razmerji obljudenosti dotične občine, je tedaj vsekako stvarno opravičen, in nikjer ne nahajamo povoda, nasprotovati nasvetovani premembi.
Gledč senatorjev, imenovanih od narodne zbornice, predlaga francoskega ministerstva prvosednik, da se odpravijo dosmrtni senatorji ter da se tudi tej kategoriji odmeri funkcijski obrok devetih let. Oziraje se na nervozno spremenljivost francoskega naroda v političnih zadevah in na važni poklic senata, kateri ima biti uprav sidro državni ladiji v vekovitem va-lovji popularnih strastij, tega ukrepa sicer ne moremo odobravati; vender ne bode imel mnogo dejanskega pomena, kajti uže postava zahteva, da mora vsak senator imeti vsaj 40 let starosti, večinoma pa se izberč v to odlično skupino mnogo starejši veljaki, tako da se obrok devetih let le malo razlikuje o povprečni funkcijski dobi dosmrtnih senatorjev. Drugače pa je z določbo, katera zbornici poslancev varuje izključljivo pravo, določati o državnem proračunu. S tem je izdatno omejeno področje francoske gosposke zbornice, in ker zahteva državna korist, da se na Francoskem bolj nego drugod ohrani veljava senata, uverjeni smo, da ta določba, dasi se ujema s teoretičnimi načeli o narodni samovolji, ne bode ugajala potrebam francoske ljudovlade.
5 Češka in Galicija, 4 Nižjeavstrijska, 2 Tirolska, ^po 1 pa Zgornjeavstrijska, Solno-graška, btajarska, Korbška, Kranjska in Primorska. V vseh teh tovarnah je do 700 ve-čih in nad 3500 manjših strojev v izdelovanje tvarine.
Vse tovarne skupaj so imele koncem leta 1882 322 uradnikov ter 395 paznikov, poslovodij in slug, in slednjič 28 184 delavskih močij, iz med teh 2827 možkih in 25357 ženskih. Število osobja od leta do leta sicer polagoma, vender stalno raste, dokaz, da se ta stroka industrije vedno močneje razvija. Neprimerno veliko je število uradnikov na Nižje-Avstrijskem, koje jih ima samo za se uže 113, to pa zarad tega, ker so tu všteti uradniki centralnega urada na Dunaji. Kranjska jih šteje 15; menj kot ona imajo jih še Zgornjeavstrijska, Koroška, Primorska in Solnograška, Bukovina in Dalmacija in Šlezija.
Paznikov, poslovodij in slug ima največ, 75, Moravska, 72 Galicija, 67 Češka, 65 Nižje-Avstrijska, 33 Tirolska, 22 Kranjska, 19 Štajerska, po 13 Zgornjeavstrijska in Primorska, 9 Koroška in 7 Solnograška.
Nikakor se pa ne moremo strinjati z glavnim odstavkom, katerega je Ferry na čelu postavil celemu revizijskemu načrtu. Členu VIII. zakona s 25. febr. 1875 dostavlja se namreč določba, da se odslej nobena revizija ne bode več smela raztezati na državno obliko francoske ljudovlade. Istina je sicer, da se s tem na videz okrepi položaj sedanje republike. Monarhično vprašanje je odslej izključeno iz parlamentnih debat, in stranka, želeča si spremeniti francosko državo v monarhijo, ne bode imela nikakih sredstev, doseči svoje težnje, nego tajno zaroto in boj na barikadah. Drugače je razmerje državnih idej v ljudovladi in v ustavni monarhiji. Tudi v najbolj svobodnih monarhičnih državah je zgodovinsko pravo vladajoče dinastije in vzvišeno nje stališče nad strankarskimi boji ona trdna podlaga, od katere se nikdo ne sme oddaljiti. V ljudovladi pa je pravi vladar narod sam v svoji celoti, njegova volja zaukazuje z absolutno oblastjo, sam si določa državno obliko, in recimo, da je sit postal prostejših oblik ljudovladnega reglma, da hrepeni po stalnosti monarhičnih razmer, kedo mu more zabraniti, ako po svojih zastopnikih prenaredi državni ustroj ter neomejeno svojo oblast deli s kne-ževo rodbino, do katere ima zaupanje?!
V	tem oziru nas Ferryjev nasvet, kateri je sigurno prava „■pie$e de resistanceu celega načrta, živo spomina na samosilno postopanje narodnega konventa 1. 1795. Predenj da je ponehala glasovita ta skupščina, dovršila je novo ustavo, izročila eksekutivno oblast pet-vorici „direktorjev“ ter gledč volitev v novi postavodajni komori določila, da morate dve tretjini zastopnikov izvoljeni biti iz bivših poslancev. Burno so se vzdvignile pariške sekcije 5. okt. 1795 proti konventu; sicer jfe mladi Bonaparte s kartečami zadušil krvavi upor, sprejela in uživotvorila se je predložena ustava, toda s tem ni bila rešena ljudovlada, in nekoliko let kasneje razgnal je korzikanski zmagovalec s svojimi grenadirji nasprotujoče mu narodne zastopnike ter na razvalinah prve francoske republike ustanovil svoje cesarstvo,
Delavcev imajo največ, 577, gališke, 537 nižjeavstrijske, 529 češke, 467 moravske, 217 tirolske, 152 kranjska, 136 štajerska, 89 zgornjeavstrijska, 49 koroška, 40 solnograška in 34 primorska tovarna.
Delavk imajo največ, 6349, moravske, 5036 češke, 2964 nižjeavstrijske, 2889 gališke, 2425 tirolske, 1810 štajerska, 1501 kranjska, 770 zgornjeavstrijska, 687 primorska, 445 koroška in 427 solnograška tovarna.
Po številu delavskih močij ima največje tovarne Štajerska, ker jih pride tu na tovarno 1946; koj za njo pride Kranjska se 1653, Tirolska s6 1321, Moravska sč 1166, Češka s6 1113, Nižjeavstrijska z 875, Zgornjeavstrijska z 859, Primorska s6 721, Galicija s6 693, Koroška s6 494 in slednjič Solnograška sd 467 delavci, oziroma delavkami.
S tovarnami v zvezi so posebno za delavce bolniški in sploh podpiralni humanitarni zavodi, koji so si stavili nalogo, oslabele ali pa slučajno zbolele delavske moči, med tem časom, ko so za delo nesposobni, imeti v oskrbi. V ta namen morajo delavci in delavke, ki so udje tacih društev, vplačevati gotove
In tedaj tudi Ferryjev nasvet ne bode obvaroval francoske ljudovlade pogina, ako bode vsled napak merodajnih državnikov izgubila simpatije med ljudstvom. Narodi so močnejši nego zakonite določbe, naj pazijo voditelji francoskih republikancev, da se istinitost tega izreka ne dokaže z nova na revidirani francoski ustavi!
Politični pregled.
Avstrijsko-agerska država.
„Kolnische Zeitung" javila je te dni z Dunaja, da je levica državnega zbora v po polnem razsulu in da vodje te stranke snujejo o tem, kake bi se na razvalinah sedanje zjedinjene levice vstvarila nemško-narodna stranka. Nemške opozicijonalne novine izjavile so sicer, da je ta vest renskega lista za vsem neosnovana, no vkljub temu ne d& se tajiti, da se je levica faktično razdelila v tri frakcije. Jeden del opozicije, na čelu mu Plener, zagovarja politiko abstinencije in strogo nemško-narodnih teženj; drugi, pod Chlumetz-kym, govori za to, da nemški poslanci ostanejo v državnem zboru ter ni za odločno nemške tendence; a tretja frakcija, h katerej spadajo Tomazsczuk, Beer in drugi, ne vč niti sama, kaj naj stori, je-li se naj pridruži jedni ali drugi frakciji. Vsakako je gotovo, da se „zjedinjena levica" vkljub vsemu dementiranju nahaja v po polnem razsulu.
Kakor brzojav poroča, sklicani so do sedaj deželni zbori isterski, goriški, tirolski, dalmatinski, moravski in bukovinski; prvi štirje počeli bodo zborovati še v teku tega meseca, zadnja pa meseca julija, ker se imajo prej še vršiti nove volitve. Trajanje zborovanja za-visno je od materijala, predloženega posameznim deželnim zborom.
O volilni agitaciji na Ogerskem prinaša nam vsak dan celo k6po vzburjajočih novic. Pri volilni bitki v Gyorgyo-Szent-Miklos na-brojilo se je trideset težko ranjenih, pet jih umira, a štirje ostali so na mestu mrtvi. No to je samo predigra, kajti prava volilna borba se še le začne. To so žalostni odnošaji, ki nam pričajo o silni surovosti madjarskega naroda ter vladi pokazujejo pot, po kateri mora kreniti, da reši prvo in največo nalogo, da žarke prosvetljenja napeljuje v tmino narodne surovosti in brutalnosti.
Hrvatski sabor začel je danes zopet zborovati. — V včerajšnji konferenci narodne stranke posvetovalo se je o tem, kako se ima preprečiti ekscesivno postopanje Starče-vičeve stranke. Zaključilo se je, da se ima hišni red poostriti.
Tuje dežele.
Gledč srbsko - bolgarskega razpora
javlja se iz Sofije, da je bolgarsko minister-stvo srbsko reklamacijo kot neosnovano od-
doneske v njihovo blagajnico. Ti zavodi so imeli 1. 1882 nad 134000 gld. dohodkov, in skoro 125000 gld. troškov. Dohodki in troški so se v zadnjem desetletji številu udov primerno za tretjino zvišali. Skoro vsi delavci in delavke, namreč od 28184 še nad 26000 pripadajo tem zavodom. Leta 1873 je prišlo na vsacega uda letnine 5 gld. 8 kr., 1. 1882 pa le 4 gld. 35 kr., dokaz, da društva vidno napredujejo. Izdalo se je za vsacega uda 1. 1873 po 4 gld. 84 kr., 1. 1882 pa le 3 gld. 57 kr. Ostalo je tedaj denarja 1. 1873 za vsacega uda po 24 kr., 1. 1882 pa po 78 kr. Društva so tedaj v zadnjem času varčnejše postopale, da si bolj zagotovi obstanek.
Premoženje vseh zavodov se je v zadnjem desetletji skoro podvojilo, skočilo je namreč iz 218181 gld. na 393050 gld.
Kako blagodejni ter ob jednem umestni so bili ti zavodi, kako izvrstno so dosezali svoj namen, udom zdravstveno pripomoči ter jih oskrbovati, razvidimo lahko iz sledečih razmer. Med letom je zbolelo za več ali menj časa pravilno vsako leto več kot polovica udov,
bilo ter zahtevalo, da se srbska straža pri Bregovi umakne. Je-li bode Srbija sedaj di-plomatične zveze z Bolgarijo pretrgala, ni še znano; vsakako pa je razpor velike važnosti, in bati se je, da utegne iz sedaj male iskrice postati velik požar.
Iz Pariza se poroča, da bode znani vodja ruskih nihilistov, knez Krapotkin, o priliki francoske narodne svečanosti dn6 14. julija pomiloščen ter iz ječe izpuščen.
Dopisnik „Daily Telegr.® v Kahiri poroča o razgovoru s katoliškim škofom v Sudanu, Logary-jem. Iz tega se razvidi, da je v Kor-dofanu ustanek. Mahdi je krenil v Takalo, da si tam pridruži mogočno pleme takalsko. Omenjeni škof misli, da Mahdi ne bode krenil v gorenji Egipet; o Gordonu pravi, da ni v nevarnosti.
Dopisi.
Z Notranjskega 2. junija. (Izv. dopis.) Notranjci stopiti bomo morali v kratkem na volišče, da si izvolimo deželnega poslanca, ker je poslanec dr. Zarnik odstopil. Vprašanje nastaja sedaj, koga naj volimo, ali zopet od-stopivšega doktorja ali koga drugega? Notranjska je tisti del Kranjske, kateri je v narodnem oziru od nekdaj najbolj zavčden. Notranjci ocenjujemo vsled tega jako dobro postopanje onih mož, kateri se za naše narodne pravice odločno in krepko potezajo, in tem možem se mora vsekako prištevati tudi dr. Zarnik. Ali Notranjci čutimo tudi predobro, da nam s samim potezanjem za naše jezikovne pravice še nikakor ni vstreženo, kajti nas kmetovalce, ki živimo v najslabše obdelanem delu mile naše domovine, tare huda revščina, katera (kar posebno naši nasprotniki predobro vedo) krepko narodno zavednost najhujše slabi, spodjeda. In zaradi tega potrebujemo ravno Notranjci v deželnem zboru zastopnikov, katerim v narodnostnem zavedanji in pote-zanji ni čisto nič očitati, kateri pa tudi iz lastne skušnje, bridke skušnje, naše prežalostno kmetijsko stanje do dobrega poznajo, ter imajo tudi srce in zmožnost, nam pomagati. Mi bi potrebovali za svojega poslanca ali zastopnika moža, ki razume našo bedo. Prav radi bi imeli kot svojega zastopnika razumnega kmetovalca. Pri poslednji volitvi se je povdarjalo, da je treba v deželnem zboru govornikov in sploh inteligentnih poslancev. Dobro, z vsem tem se Notranjci skladamo, za to pa tudi povdarjamo, da pod poslancem kmetovalcem ne razumevamo prostega kmeta, ampak splošno olikanega, zraven pa še v stroki izobraženega kmetovalca — kakoršnih vender Notranjci še kaj premoremo, hvala Bogu.
Naš poslanec, kakor zastopnik kmetskih občin, imeti mora pa še jedno jako važno lastnost, in ta je: On mora politično zmeren biti. Naše strašansko zanemarjeno kmetijstvo na Notranjskem se brez vsestranske izdatne vladne podpore ne bode k bolj-
leta 1875 celo 59-7°/0, in le 1. 1880 menj kot polovico, namreč 49-7°/0. Ker je ugoden izid bolezni saj deloma odvisen tudi od dobre bolniške oskrbe, moramo oskrbo imenovati jako dobro in natančno, da od teh bolnikov nij v nobenem letu umrlo nad 2°/0. Bolezen je trajala pri vsakem bolniku v letu 1882 povprek skoro 15 dnij, v nobenem letu menj kot 10 in v nobenem več kot 20 dnij.
Kolika in kakošna je snov za izdelovanje različnih vrst tobaka? Avstrijske tovarne so naročile v ta namen leta 1882 nad 383 000 metričnih stotov tobakovega perja. Sicer se je naročilo surove snovi v zadnjem desetletji, premikalo med maksimom 515176 stotov leta 1875 in med minimom 323 160 stotov 1. 1879. Troški, ki se vsako leto za tobakovo perje izdajo od države, so menjevali v zadnjem desetletji med 17 536054 in med 13771 464 gl., prvo 1. 1875, drugo 1. 1879. Cena za metričen stot tobakovega perja znaša, kakor je kakovost menj ali bolj fina, 35 do 55 gld.
Porabijo se v izdelovanje tobakovo, posebno v zadnjem času, večinoma domači pri-
šemu nagnilo, ono se ne bode povzdignilo. Ako pa hočemo od slavne naše, nam v narodnem oziru gotovo pravične in naklonjene vlade tudi v gmotnem oziru kaj doseči, ji ne smejo naši poslanci z neopravičenim lehkomiselnim »radikalizmom" v obraz biti, ji povsod in v vsem nasprotovati. ^Radikalizem" nam ne bode nikdar v kmetijstvu pomoči in pov-zdige naklonil, marveč le premišljeno, zmerno in složno postopanje naših poslancev je to doseči v stanu. Je li po vsem tem dr. Zarnik mož, katerega naj si Notranjci, kakor kmetovalci, za našega poslanca zopet izvolimo? — To temeljito presoditi, je stvar notranjskih vo-lilcev samih. In zato se mora vsak Notranjec strinjati z dopisovalcem: „Z Notranjskega dn6 26. maja", ki poživlja našega obče spoštovanega državnega poslanca gosp. A. Obrezo, da skliče shod notranjskih rodoljubov, ki bodo vkrenili pravo in nam postavili moža za kandidata, ki ima občno zaupanje.
S Primorskega 4. junija. (Izv. dopis.) Prodaja konj v c. kr. dvorni kobilarni v Lipici vršila se je v torek 3. t. m. ob mnogobrojni vdeležbi kupčevalcev. Na dražbo je prišlo pet žrebcev ih jednajst kobil, večinoma vse arabskega plemena, in povprek dve do tri leti starih. Najcenejši bil je prodan dveleten žrebec aKokeilan", kateri je navzlic temu, da je jako šibka in nizka žival, dosegel 225 gold. Kobile so bile sila drage. „Sagana" čistega arabskega plemena prišla je v last nekemu podjetniku iz Gradca za 1365 gold. Povprečna cena je bila 450 gold., in vodstvo kobilarne skupilo je za prodanih šestnajst konj 7090 goldinarjev. Veseli nas, da je prišlo več kobil tudi v roke gospodarjev z Kranjskega, kateri sploh kažejo gorko zanimanje za povzdigo domače konjereje.
Razne vesti.
— (Umor želozniškega čuvaja.) Dne 31. maja našli so železniškega čuvaja Klimoša na državni progi pri Skalici na Moravskem zaklanega blizo njegove hišice. Roko je imel hudo razmesarjeno, iz česar sklepajo, da se je boril s svojim morilcem,
— (Zabranjeno izseljevanje.) Iz Kra-kovega se poroča: Tu sčm je dospela družba kmetskih posestnikov s svojimi rodbinami z namenom, izseliti se v Ameriko. Ker so se možje bali, da bi jih v mestu ne vstavila policija, Sli so jedno postajo dalje in tam čakali svojih žen in otrok, ki so se imeli iz Krakovega odpeljati. A oblastnije so zvedele za to početje in niso pustile rodbinam na vlak. Zato so so tudi možje morali vrniti v mesto, hudovaje so nad policijo in zatrjevajo, da ne gredo nazaj v domače vasi, češ, da so svoja imetja poprodali in da bi ne šli na tuje, ko bi zamogli doma živeti. Tudi so trdili, da so jim preskrbeli sorodniki v Ameriki prosto vožnjo čez morje. Vonder so je končno posrečilo, pregovoriti mož6 in jih spraviti nazaj v rojstni kraj, kjer bodo raz-
delki, inim pripada le petina ali k večjemu četrtina; domačega pridelka stane metričen stot do 20 gld., tujega pa do 100 gld.
Koliko tobaka se izdela vsako leto v avstrijskih tovarnah ? L. 1882 so izdelale avstrijske tovarne iz 404 344 metričnih stotov perja 264 468 stotov tobaka. Od te izdelane tvarine je bilo 222 460 stotov tobaka za kajo, 23144 stotov pa tobaka za noslanje. Razun tega se je izdelalo še 58 699 smodk in cigaret t stotih ter 1 160 797 955 smodk in 171 788 100 cigaret v številu. Množica tobaka in smodk sta si ostali v zadnjih desetih letih precej jednaki, nenavadno je pa narastlo število cigaret iz 39 milijonov na 171 milijonov.
Vsaka tovarna avstrijska povprek je tedaj izdelala 1. 1882 9445 stotov tobaka, 41 457 070 smodk, 6 135 289 cigaret. Vsak delavec pa nad 9 stotov tobaka, 41186 smodk in 6095 cigaret na leto ali 2-47 kilogramov tobaka, 113 smodk in 17 cigaret na dan.
(Konec prihodnjič.)
veljavili kup svojih posestev. — Oblastnija je v tem slučaji pač umno ravnala, kajti znano je, kaka beda navadno zaide med izseljence, ko stopijo na novi svet. V rokah goljufivih agentov potratijo kmalu svoje malo krajcarje in potem se začne strašno siromaštvo v tuji zemlji in izseljence dobi konečno avstrijsko poslaništvo na vrat, ki mora reveže podpirati in pošiljati nazaj v Evropo. — Jednaka tužna poročila nam vedno dohajajo iz Amerike in svard pred izselitvijo. To bi si pač morali zapomniti tudi slovenski rojaci, ki so preseljujejo onstran veliko vode. „Povsodi dobro, doma najboljše!"
— (Število las na človeški glavi.) Anglešk zdravnik je zračuuil, da ima normalno poraščen človek 127 920 las na glavi. Na jednem kvadratnem palcu je našel povprek 1066 las; ker ima glava blizu 120 kvadratnih palcov, dobil je omenjeno svoto. — Ko bi jih hoteli prešteti, rabili bi skorej 24 ur.
— (Poštar) necega malega mesteca se je jako brutalno branil zmočiti marko in jo pritisniti na pismo, za kar ga je prosila stara gospa. Kmalu potem starka umrje in poštar zve, da je bila to njegova daljna sorodnica, ki mu je hotela zapustiti ves svoj imetek v znesku več tisoč goldinarjev. Vsled neolikanega postopanja pa je prenaredila poslednjo oporoko in poštar ne dobi ne krajcarja. Sedaj pa baje oni gospod poštar takoj pomoli jezik izza pisalne mize, hoteč pomočiti marko, če vidi, da se bliža kaka dama s pismom. A prepozno, prepozno gospod poštar 1 ... Pa to ni bilo pri nas, temveč v Ameriki, kakor poroča nok ta-mošnji list.
— (Nelju b o.) Ded: „Kaj, ti ljubiš igralko M. ?“ Unuk: „Da, ded. In če hočeš kaj reči zoper to damo, jo boljše, da molčiš, dokler dolgo sem jaz tu!" — Ded: „Bog varuj, da bi zabavljal, ljubi moj, saj som bil jaz sam čez ušesa vanjo zaljubljen, ko sem bil v tvojih letih! . . .“
Domače stvari.
(Imenovanje.) Cesar je z Najvišjim odlokom z dne 27. maja t. 1. podelil finančnemu svfetniku v Ljubljani, dr. Josipu Kačiču naslov in značaj višjega finančnega svetnika. Z odlokom dne 20. maja t. 1. pa je Nj. veličanstvo imenovalo kanonika dr. Prana Š u s t a v Trstu stolnim dekanom, župnika Frana černota in Ivana Komana častnim kanonikom.
— (Tajništvo „Matice Slovenske") je z današnjim dnem začasno prevzel Matičin odbornik g. prof. Andrej Senekovič, ki v kratkem razglasi, katoro ure bodo uradoval v Matičini pisarni. — Matičin odbor bode imel 11. t. m. ob 5. uri popoludne važno sojo, v kateri bode ukrepal o tem, kateri tiskarni naj se odda tiskanjo društvenih knjig in katere premembe društvenih pravil naj se nasvetujejo prihodnjemu občnemu zboru.
— (V kranjsko hranilnico) je vložilo meseca maja 2042 strank 415826 gld. a izplačalo se je 21B4 interesentom 259 453 gld 4 kr.
-— (Košnja) se odda kosoma v najem na mestnih senožetih pod Turnom v Lattermannovem drevoredu v ponedeljek 9, junija doptfludne ob 9. uri.
— (Smrtna kosa.) Umrl je včeraj po noči ob 11. uri pekovski mojster in posestnik gostilnico „pri avstrijanskem cesarji", g. Janez Potočnik, stoprav 37 let star. Pokojnik se je vsigdar živo zanimal za narodni napredek, podpiral gmotno narodno stvar in bil jako dobrotljiv človek. Pogreb je jutri ob */« 6. uri popoludne. — A danos v jutro ob 6. uri jo zatisnil oči po dolgi bolezni kaplan trnovski, voloč. g. Iv. N ep. Kil ar, star 41 lot. Pokojnik je bil v svoji fari jako priljubljen duhovnik in mnogo let učitelj veronauka v šoli na barji Karolinške zemlje. Bodi obema zemljica lehka!
— (Zaradi ljubosumnosti) je včeraj z burkljami natepla gluhonemo šiviljo Ano H. na Karlovški cesti št. 22 Marija S., žena cunjarja. Potegnila jo je za njene lase na tla, potem pa z burkljo tolkla po glavi m v obrazu tor ranila pod levim očesom.
— (Grozil) jo včoraj po noči svoji ženi krznarski pomočnik V. P., doma iz Kamnika, in
krojaču Ž., da ju bode zaklal, tako da je P. policija prijela, ker je vinjen švigal z nožem krog sebe in so vsi hišniki zbežali. Policija izročila je razsajalca na Žabjak.
— (Ozdravljen.) Delavec, o kojem smo poročali pred osmimi dnevi, da je padel raz oder novega poslopja za učiteljsko pripravnico in si razklal čelo ter pohabil nogo, ostavil je danes ozdravljen ljubljansko bčlnico. — Kaj vso ne pre-neso trda kranjska črepinja ?
— (Kradež.) V gostilnici „Št. I." pri gospodu Matevžetu na Emonski cesti ukradli so včeraj neznani tatovi dve železni verigi v vrednosti 8 gld.
— (Velika tatvina.) Velikonočni ponedeljek po noči ukradeno je bilo v gostilnici pri „ogerski kroni" v Postojini 900 gld. v bankovcih po 10, 5 in 1 gld., za 80 gld. šestič, vkup zvitih in zapečatenih po 10 gld. in s tvrdko „Doxat in Ditrih", mnogo velikih srebrnih tolarjev, škatuljica z denarjem, kineško delo, in črn dežnik. Tatvine je sumljiv bivši natakar v tem hotelu, kateremu je policija uže za petami.
— (Tatvina.) Gosp. Adolfu Galletu v Zgornji Šiški vkradli so neznani tatovi v noči med 30. in 31. majem 9 plemenitih golobov, ki so vredni po 1 gold. 50 kr. Sumi se, da jih je odnesel nek vlačugar, ki se je celo popoludne potikal krog šupe, kjer so bili golobje spravljeni.
— (Iz Postojine) se nam poroča, da nameravajo od sedaj naprej jamo vsak dan imeti odprto. Ob določeni uri bode razsvitljena z električnimi luči in vsakdo si jo bode za malo vstopnino — pač ne več kot 2 gold. —/lahko oglodal. Ako se ta misel vresniči, potem /se prične nova doba za obisk jame, in Postojinčanom se odpre nov in nevsahljiv vir zaslužka.
— (Požarna kronika.) \V Lienfoldu na Kočevskem jelo je 29. maja ob 10. uri po noči goreti v skednju posestnika Mihe Meditza. Ogenj se je tako brzo širil, da jo upepelil v kratkem času 6 hiš in 11 raznovrstnih gospodarstvenih poslopij, skupaj 17 stavb. Da se plamon ni oprijel še druzih hiš, imajo se posestniki zahvaliti vrli kočevski požarni brambi, vaščanom in prebivalcem sosednjih vasij, ki so v lepem soglasji pogumno delovali in rešili marsikak objekt, katerega se je užo ogenj prijemal. — Tudi hišno opravo in drugo premakljivo blago so večinoma rešili. Zavarovani so bili vsi razun dvoh. Škode je blizu 6650 gld., a zavarovana svota znaša le 3310 gld.
—	O postanku ognja se čuje, da je najbrže zažgala hudobna roka. V skednju, ki je začel goreti, ni bilo nič sena in slame, sploh nič, kar se rado uname. Plamen se je najprej pokazal na slamnati strehi in ljudje sumijo, da je zažgal kak sosed, ki je imel visoko zavarovana gospodarska poslopja v takem obližji, da so morala pogoreti. Preiskava bode pokazala, koliko je istine na tem sumu. —
V	Čehovem (logaški okraj) nastal je 29. maja ob 11. uri po noči ogenj na skednju posestnika Jurija Tavčelja ter mu uničil hišo in vsa gospodarska poslopja. Lastnik je zavarovan pri banki „Slaviji“ za 400 gld., a škodo jo nad 1100 gld. — Sumi se, da je zažgal strehar Pavlo G. iz Podlipe v vrhniškem okraji. Delal je pri ponesrečenem posestniku in 29. maja ga je prosil, naj mu d& 1 gld. „naproj“. Ker ga ni dobil, so jo razsrdil in rekel Tavčelju:	„Lo molči, me boš kmalo poznal!" — Po postanku požara jo je sumnjivi strehar pobrisal, da se no ve kam, in sedaj ga išče žandarmerija. — 1. junija pričel je iz nepoznanega vzroka gorati osamljen skedenj posestnika Antona Luskovca iz Britofa pri Gorenah v kranjskem okraji. Ogenj je vpepolil skedenj, krmo, dva vozova in nekoliko gospodarstvenega orodja. Pogorelec coni škodo na 1550 gld. Zavarovan je pri društvu „Concordia“ za 600 gld.
Narodna slavnost v Mozirji.
(Dalje.)
Proroki vremena ozirali so se na vso strani neba, kje da bi nam pokazali nado, da se bodo nebo zvedrilo, a zaman. Bojazljivo posedali smo zopet na vozove v vednem strahu, da slavnost v Mozirji dež zamoči. Res, da jo dež malo časa šo nedležen bil, a pred Braslovčami je ponehal in ozirajo so naprej po savinjski dolini vidoti je bilo, da se nob<5 vedrf. Pred Braslovčami sočakali smo
se vsi gostje in z godbo vred korakali pred slavolok, kjer nas je pričakovalo obilo ljudstva, njim na čelu ,g. župan in odbor s svojo godbo. Omenimo naj le, da je bil tu sprejem enak onemu v Žavcu, le veseleje morebiti, ker je dež popolnoma prenehal. Uže v Žavcu pridružili so se nam Žavčani in od tod naprej ni bilo več vasice, da bi ne bili več ali menj gostov se saboj zvabili. Malo pred 11. uro dospeli smo v Mozirje. Streljaj pred trgom vstavijo se vozovi. Vse stopi z vozov in razna društva zbirajo se vsak pod svojo vihrajočo zastavo. Pri lepem slavoloku vstavijo se gostje, kjer je zbrana brezštevilna množica ljudstva. 60 Sokolov iz savinjske doline, 12 belo oblečenih in okinčanih mozirskih gospodičin pričakuje radostno došle goste. Gospod župan Goričar in starosta Lipold pozdravljata navdušeno vse došle. Ni mi treba omenjati, da je bilo vse Mozirje v zastavah, vse hiše okin-čane s cvetjem in venci. Ves trg poln ljudij, koliko? — no vemo ceniti.
Po tem sijajnem sprejemu napotimo se naravnost v cerkev. Toda zdaj nam zastaje pero! Kako ljubko in navdušeno so vse došle mozirske Slovenke na potu po trgu vsprejemale jih s cvetjem in venci obsipale, ne znamo enakega primera. Bodi si Sokol, pevec ali drug gost, vsak je šel ovenčan v cerkev in bilo nas ni malo število. Ob 111/4 prične se slovesna sv. maša. Celjski pevci pod spretnim vodstvom g. A. Sochorja imeli so častni nalog, pri sv. maši nas iznenaditi se svojim izbornim petjem. Po sv. maši blagoslov-ljenje zastave sredi trga pred znamenjem. Zopet vznemirjal nas je dež, tako, da se je ugibalo, kaj storiti, toda v kratkem posijalo je solnce in vsa množica vali so proti znamenji.
Nimamo namena, podrobnosti navesti in za-biležimo o blagoslovljenji zastavo sledeče: Gornje-gradski dekan, prečast. g. Blaž Potočnik, blagoslovi zastavo v spremstvu treh duhovnikov. Po končanem obredu nagovori zbrano občinstvo in želi v imeni cerkve božjega blagoslova na Slovenco in presvetlega cesarja Franča Jožefa!
Zdaj nastopi skupni pevski zbor pod izvrstnim vodstvom zborovodje ljub. čitalnice, g. V. Valente, in poje veličastno Dav. Jenkovo „Slov. himno". Omeniti mi je zdaj še, da se je povcem pridružilo zdaj tudi uže kamniško povsko društvo „Lira". Po slavnostnem sporedu vršilo se je potem zabijanje žobljev od zastopnikov raznih društev in drugih odličnjakov. Kumica in kum novej zastavi bila sta visokorodna gospa graščakinja Vašičeva in dvorni svetovalec gosp. graščak Vašič.
Zapeli so potem pevci ljubljanske čitalnico Foersterjev „Spevajte Bogu". Bali smo se začetkoma, da si ljubljanski pevci po njih neznatnem številu ne bodo tu posebne slave pridobili, a užo prvi ta zbor s tenorsolo prepričal nas je, da je izmed pevcev ljubljanske čitalnice danes jedro tu.
Na to nastopi starosta „Savinjskega Sokola", g. Lipold, pozdravlja z jedrnatimi besedami vso slovanske brate in izroči korenjaku „ Savinjskega Sokola" novo zastavo, katera so s pričujočimi zastavami nadalje pobrati. Vseh oči bile so pa obr-nene na g. dr. J. Vošnjaka, ko nastopi. Iz izvrstnega slavnostnega govora posnamemo v kratkih potezah sledeče:
„Dragi rojaki!
Na bratski poziv „Savinjskega Sokola" pri-vrolo je danes ljudstvo od blizu in daleč skazat čast „Savinjsk. Sokolu" in navzoč biti najslavnejšim dnem najmlajšoga Sokola. — V trdem boji, v ka-torom se borimo za pravice narodove, si danos delamo pogum, da vztrajno delujemo za naš mili narod. — Kakor oratarja bogato klasje na polji zdrava, polna vinska trta ojači, da dobi veselje do dola, tako tudi danes nas na stotine zbranih navdaja pogum, da se ne vstrašimo boja za naše narodne pravice. Slovenci smo bili in bodemo ostali! — Človek so rad ozira nazaj v preteklost; potnik, ki nazaj pogleda, koliko težav j« uže premagal, ne vstraši se daljnega pota. Tako mi, ki smo so trudili, da si priborimo postavne pravice z vztrajnim delovanjem, delajmo na duševni in gmotni razvoj naroda! — Kdo je bil prvi kulturni narod ? Slovenci! V miru, ne da bi druge nadlegovali, obdelovali so polje. — Volili so si kneze. (Gosposvetsko polje na Koroškem.) — Pridrvili pa so tujci in posedli dožolo. Od tistega časa pa so postali sužnji. — Prisojeno pa ni bilo našemu narodu umreti, — zopet jo vstal, prost in enako-
praven drugim narodom pod milim vladarjom, pre-svitlim cesarji Pran Jožefom! — Duhovenski stan omeniti je v prvi vrsti, kateri je vzbujal narodno zavest (Slomšek, Orožen itd.), in vsejano seme je bogato obrodilo. — Z navdušenostjo pozdravljalo nas je danes vse ljudstvo okolice in pre-srčen bil jo vzprejem po vsej savinjski dolini; to kaže, da se ljudstvo zaveda za narodne pravice.
—	Krasna trobojnica spomina Vas, bela barva: brezsebičnega delovanja, — modra: vihra naj v veke vekov, kakor se razprostira nad nami sinjo nebo; rudeča: srce vaše naj plamti za mili slovenski narod! „S“ pomenja: Svoji k svojim! a tudi „Slogo“. Sloge, sloge nam je treba med južnimi Slovani! Kadar so tudi to vresniCi, pomenjal bode „S“: Slava! — Zvezda nad polumoscem spomina Vas na ljuti boj in zmago krščanstva nad nekrščanskim Turkom. — Kakor je vojakom naj-STetejo zastava, tako se tudi ti, „Savinjski Sokol“, v velikem številu zbiraj pod trobojno zastavo in jo zvesto čuvaj! — Bog živi „ Savinjskega Sokola" mnogaja leta! (Živahno odobravanje, gospod dr. J. Vošnjak mora se na poziv občinstva še enkrat pokazati.) Gromoviti živio!
Skupni pevski zbor zapoje čvrsto in lepo Foersterjevo pesem „Sokol“, potem sledil je častni nastop vseh „Sokolov“ pred kumico, kumom in drugimi odličnjaki.
(Dalje prihodnjič.1!
ločnostjo proti omenjenima sklepoma kranjske hranilnice, ker se hoče premoženje reservnega fonda hranilničnim pravilom in zlasti hranilničnemu re-gulativu po polnem protivno, za udeležence krivično, ter kranjski deželi in ljubljanskemu mestu na očitno škodo potrositi, ter prosimo visoko c. kr. deželno vlado, naj ono škodo, ki po teh sklepih preti naši deželi in hranilničnim udeležencem, po svoji previdnosti odvrne, ob enem pa tudi svojo blagovoljno skrb obrne na to, da se hraniluični regulativ tako prenaredi, da reservni fond, ki je pravo deželno premoženje, v prihodnje ne bo brez vsacega deželnega nadzorstva.
V	Litiji dne 5. junija 1884.
Sledijo podpisi.
Oziraje se »a svoj program, v katerem smo obljubili, da bodemo v predalih <Ljublj. Lista> sprejemali in priobčevali želje in nasvete slovenskih rodoljubov, objavljamo došli nam protest proti sklepom kranjske hranilnice, ne da bi prevzeli odgovornost za njegovo vsebino ter si pridržujemo, svoje stališče nasproti tej imenitni zadevi razložiti o svojem času.
Op. uredn.
Poslano. Protest proti sklepoma kranjske hranilnice v Ljubljani!
Iz časnikov smo zvedeli, da je kranjska hranilnica v Ljubljani te dni sklenila: a) Na vedni spomin prihoda Nj. veličanstva na Kranjsko napraviti v Ljubljani štirirazredno nemško šolo z nemškim učnim jezikom, v kateri bi bil slovenski jezik samo neobligaten predmet, ter prevzeti vse troške, med temi prav mastne učiteljsko plače in penzijo na hranilnični reservni fond; b) podariti 50 000 gld. iz reservnega fonda nekemu društvu, ki bi na svojo roko zidalo stanovanja za delavce.
Po hranilničnih pravilih je reservni fond namenjen v to, da daje popolno varnost hranilničnim vlogam in da zagotovi plačila in penzije hranilničnim uradnikom in kar čez to ostaje, da se obrne za dobrodelne občno koristne namene ljubljanskega mesta in kranjske dežele.
Ali zgoraj omenjena dva sklepa ljubljanske hranilnice imata po naših mislih ves drug namen. Z nemško čveterorazrednico, na kateri hranilnično vodstvo nastavlja učitelje, bode se iznarodila in germanizovala slovenska mladina; pri novih stanovanjih pa, ki se imajo iz omenjenega hranilnič-nega darii zidati, se bojimo, da se bode ž njimi le podpiral tuj element v sredi našo slovensko dežele, v očitno škodo domačim delavcem in obrtnikom.
Kajti, ako je še kake nemške šole v Ljubljani treba, imajo dolžnost za njo skrbeti in bodo zanjo skrbele oblasti, ne pa kranjska hranilnica. In ako hoče hranilnica za kranjske delavce res kaj storiti, naj izroči denar, ki misli, da ga je za reservni fond preveč, c. kr. deželni vladi, dež. odboru ali ljubljanskemu mestu v ta namen, ne pa nekemu neznanemu, od nikogar nadzorovanemu, nikomur odgovornemu društvu.
Vemo pa vsi in tudi ljubljanska hranilnica mora to< vedeti, da je reservni fond narastel večidel, če ne ves, iz vlog in doneskov kranjskih Slovencev — zakaj nemški Kočevarji imajo svojo hranilnico v Kočevji —; da je torej skoraj ves ta denar, katerega hoče hranilnica zdaj potrositi, prišel od slovenskih žuljev, zlasti od slovenskega kmota. Torej zahteva pravičnost, da - se kranjska hranilnica ozira v. prvi vrsti na Slovence, na slovenski stan. Ako od reservnega, fonda res toliko obilo denarja ostaja, zakaj se ne znižajo obresti kmetskim dolžnikom? zakaj se ne napravi raji obrtna, ali kmetijska, šola za celo kranjsko deželo, na mesto, da so nareja posebna in to taka nemška šola, ki ima le onostranski namen, in da so zidajo stanovanja tujim ljudem, ki niso k blagostanju kranjske hranilnico nikoli nič pripomogli V
Mi podpisani udeleženci kranjske hranilnico smo toraj primorani protestovati s tem z vso od-
Telegrami »Ljubljanskemu Listu .“
Dunaj, 5. junija. Državno pravdništvo v Budimpešti javlja dunajski policiji, da so časnikarska poročila o izpovedbah anarhista Frieda gole izmišljotine.
Zagreb, 5. junija. Danes se je otvoril deželni zbor. Predsedoval je podpredsednik Horvat, poslanci so bili prišli v polnem številu ter so stoje poslušali kraljevi reskript. Ban in hrvatski minister sta bila navzoča. Objavil se je dnevni red jutrajšnje seje (nadaljevanje debate o elaboratu odseka jednaj-sterih), potem se je seja zaključila.
Zagreb, 4. junija. Konferenca narodne stranke je sklenila soglasno postopanje, na kar je Krestid obljubil, da ostane predsednik sabora. Ban je prišel k konferenci, burno pozdravljen.
Kološ, 4. junija. Ljudstvo se je zopet zbralo v velikih tolpah. Vojaki so jih razpršili.
Pariz, 4. junija. General Millot brzo-javlja 2. t. m. iz Tuyenquanga na reki Claire, da sta Tuyenquang napadla dva batalijona in pet ladij s topovi. Po kratkem boju ustašev iz Bac-Ninha in Hoanghoa, ki so branili mesto, so prostor zasedli Francozi. Ko uredi general Millot garnizijo v mestu, vrnil se bode v Ha-noi. Jeden del črnih zastav je sporočil ponudbo, da se podvrže. Ukrenile so se potrebne naredbe, da se preskrbe v določenih časih Langson, Šatke in Coabong z garnizijami.
London, 4. junija. Jeden del železniškega vlaka iz Salisbury v Wimborne prevrnil se je čez nasip. Štirje potniki mrtvi, 25 ranjenih. Med temi je 6 do 8 osob težko poškodovanih.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 5. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.................80'45
»	»	»	>	srebru........................81*30
Zlata renta........................................102'10
5% avstr, renta....................................95'75
Delnice narodne banke................................ 859'	—
Kreditne delnice.................................... 309' —
London 10 lir sterling...............................  122-15
20 frankovec....................................... 9 ‘69
Cekini c. kr....................................... 5'75
100 drž. mark.........................................59	•	65
Državni lozi 1864.1.
V 3. dan t. m. izžrebane so bile naslednje serije premijnega posojila za 1.1864., in sicer: serije 128 449 746 783 846 900 964 1001 1075 1141 1245 1488 1863 2250 2563 2632 2694 2739 2987 3048 3236 3723 3856 3858 3935 in 3941. Glavni dobitek 150000 gld. pripada na serijo 746 št 100, drugi dobitek 20 000 gld. na serijo 3048 št. 27, tretji v znesku 10000 gld. pripada ser. 2987 št. 31. Dalje ste dobili po 5000 gld. ser. 846 št. 96 in ser. 2987 št. 14; po 2000 gld. ser. 1001 št. 51 in ser. 2250 št. 7; po 1000 gold. ser. 846 št. 75, ser. 1141 št. 57 in ser. 3236 št. 58.
Uradni g-lasnik
z dnč 5. junija.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. sodniji v Ribnici služba stalnega diurnista; mesečno 30 gold. — V občini Šmartno pod Šmarno Goro in v Bezoviku služba okr. babice; letna nagrada 30 gold. Prošnje do 15. junija c. kr. okr. glavarstvu ljubljanskemu; dalje v občinah Trava in Sušje (kočevski okraj); letna nagrada 30 gold., prošnje do 20. julija c. kr. okr. glavarstvu v Kočevji.
Eks. javne dražbe: V Vel. Lašičah zemljišče Ign. Erčuljaiz Zagorice dnč 27. septembra (3. prenos). — V Ilir. Bistrici posestvo Janeza Skoka iz Gor. Zemone (1620 gold.) dnč 25. julija, 22. avgusta in
Tujci.
Dnč 3. junija.
Pri Maliči: Freitag in Hirschbein, trg. potovalca, z Dunaja. — Hajdu, uradniška soproga, iz Budimpešte.
— Baronica Wolkensperg, soproga c. kr. polkovnika, iz Oseka. — Vitez Schneid, dež. poslanec, s soprogo, iz Kamnika. — Pfefferer, sodn. adjunkt, iz Kočevja.
— Drbantschitsch iz Polh. Gradca.
Pri Slonu: Bleiweiss, lajtenant, in Bartha, trg. poto-valec, z Dunaja. — Perich, trgovska soproga, s hčerjo, z Reke. — Sove in Ohmayer iz Bovca. — Wagner, trgovec, iz Šmarija.
TTmrli so:
Dnč 4. junija. Terezija Marinko, hči postreščeka, 20 mes., Sotčska št. 8, osepnice. — Josip Radkovic, delavec (kaznenec), 39 L, na Gradu št. 12, sušica.
V bčlnici:
Dnč 2. junija. Jera Fojkar, delavka. 23 1., jetika. — Janez Margon, gostač, 64 1., mrtvoud. — Marija Bedina, delavka, 20 1., oslabljenje močij.
Dne 4. junija. Matevž Ropert, gostač. 731., starostno oslabljenje.
Tržne cene.
V Ljubljani 4.junija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 38 kr., domače 7 gld. 80 kr.; ječmen
4 gld. 87 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 23 kr.; leča hektol. po 8 gld. 50 kr., bob 8 gld. 50 kr., fižol 9 gld.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 86 kr., Špeh po 62 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 06' kr., svinjina 70 kr., drobnISko po 40 kr.
— Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld.
5 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
■
Meteorologično poročilo.
	Dan i	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
	I .4 junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	725'23 725-81 728-30	+11-5 +17-2 +13-0	jzpd. sl. » szpd. sl.	obl. » js.	0-50 dež
V zalogi naši so izišle in je moči dobivati v naši knjigoprodajalniei naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih šol. V berilo vtisnenih je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika’ jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk in velja v platno vezana 2 gld.
Latinsko-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50 kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Navod za poučevanje na najnižji stopinji nirodne šole. Gena 60 kr.
Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletrtice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F'. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld.
Schon-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka, Snegulčica, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo in pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr.
Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem, mačku. Tn knjižice v osmerki s mnogimi barv. ppdobami; cena vsaki knjižici ie 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulcici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu1 po 15 kr.
Ig. v. Kleimyr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.