GLAS NARODA
The largest Slovcsi&n Daily 11 < in.the United States
Esned
led every clay except Sundays |V< and Legal Holidays.	U
SO,OOO Readers u
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TXLITOM: 4687 CORTLANDT
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office aft Hew York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANBT.
MO. 288 — STEV. 288
NEW YOBK, SATURDAY, DECEMBER 8, 1917. — SOBOTA, 8. DECEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV
Umiranje srbskih ujetniKov. ^»a«.
j Protimirovno gibanje v Rusiji dobiva moč. — Kerenski govori. — Kavka ska, armada je nasprotna.
-ooo-
SRBSKI UJETNIKI UMIKAJO NA TISOČE. — NEM
CI IN AVSTRIJCI POSKUŠAJO IZTREBITI SRB	_
SKO PLEME S KRUTOSTJO. — 40 TISOČ SO JIH	Trire tmr.rilation filed with th« post POSLALI V TURčUO. — FRANCOSKI PREISKO-j 1S1T. tu required by the Act of October
•	i, 1917.
8KIH UJETNIKOV. !	U,ndon- A,lsliia 7
with tfc«* |>n«i master at NVw Yort, V Y. on Dec r*«|ttired by it.*- Ail of OrtoUr«, 1&17.
Washington, D. C., 7. decembra.
rail
ti vla.iu. ni j>i i<*«*la podajanj za Se-paratJii mir s centralnimi državami, navzlic na*q>rotnim nemškim za t ril ft om.**
Porodilo na Central	v Ko-
danju pravi:
"Rusko poslaniaivo v danski pre^rolioi je objavilo brzojavko katero je prejelo od ruskega po
Razdejanje v Halifaxu.
Vihar je povečal strahoto v Halifaxu. — Zameti ovirajo rešilna dela. — Smrtni slučaji vsled mm&.
Iz Avstro-Ogrske.
Avstro-ogrski minister Černin je izjavil, da pričakuje dvojna mo-nahija početka miru z upanjem.
True translation file<t with the post master at Xew York, X. Y. on I>ec. R, 1H1T, as required by tli« Act of October 6, 1917.
Halifax, Xova Scotia. 7. dec. — Xesrecai Halifax je daues obiskal divji vihar. Burja je bila tako silna, <la so delavci morali prenehati z rešilnimi deli v razdejaunn deln mesta. Domneva da so vsi, ki so bili ranjeni in pokopani pod razvalinami, umrli vsled mraza in lakote.
Okna in vi a ta skoro vsakega po-1 _ slopja v mestu razbita vsled eksplozije, ki je opustošila okraj Riehmond t«-r razdejala pristani ške naprave.
jProvizoriene barikade in lene ne ograje dajo le malo zavetja pre-d
ilesto je bilo sinoči zopet v temi; le petrolejske svetilke so dajale po nekaterih krajih nekoliko
lanintva v Teheranu v Perziji in ! svetiobe. Toda tudi ta luč je ugas-
ki pravi cla je administracija in armadno poveljstvo v Kavkazu nasprotno boljševikoui in da je pri >>la v Teheran posebno odposlan-
nila, ako ni kdo na njo pazil, ko je pridrvil vihar, ki je divjal čez žalostne razvaline. Pobrali so po mestu vsaktero
VALEČ JE DOGNAL, DA JE UMBLO 52.951 SRB ^^ A[lslija, dec^bra.
Medtem ko so, kakor se o"l ,-jelno poroča i/, berlinskega vojnega ura-
Srbski ofiei jeni K1*	privolili v deset-
■ i	i,	i-i*	»-i«	• i i dnevno prcmirj«-, >e jo pojavila v
ukaiski urad danes objavlja lom ilo, katero je izdal;KuMji	m uara.^ujfH,a mi.
traneoski časnikar v < urihu v Švici m ki opisuje usc»-|r0\na opozicija, kakor je razvidno
rhskih ujetnikov. K) tisoč starih mož, Želi in otrok sOjiz poročil iz različnih virov.
rari odb ijali iz Srbije v Turčijo. S srbskimi interni- i Krajinski časnikarski ofijeim
•i in uujniiu« ujetniki ]M>stoi>ajo s krutostjo, ki vzbuja. ^ kaker ?r?7 lleko P?™**10
.i	v	i i	\ * rv_i • • x> i	Zeueve, je izdal sledečo izjavo:
irrozo, tako v Neriieni, kakor v Avstro-Ogrski 111 Bolna-	- ,	, \
..	.	r-.-iL • ii »	i	-	i j Nm ukrajinski parlament, m-
nji. r o teh poročilu! je srbsko pleme zelo ogroženo vsled
odredb, katere izvršujejo sovražniki proti njim.
4*Xi mogoče dognati natančnega števila srbskih vojnih ujetnikov in deportiranih civilistov v sovražnih deželah. Po cenitvi, ki je bila razglašena v Frankfurter Zeitung 11. maja 1917". pravi poročilo, **je bilo koncem preteklega leta 155.000 srbskih vojnih ujetnikov, med katerimi je bilo 898 častnikov. To število je bilo razdeljeno kot sledi: 25.825) navadnih vojakov v Nemčiji, 90.363 mož in 700 častnikov v Avstro-Ogrski ter 31.942 mož in '87 častnikov v Bolgariji. K temu številu moramo pridja-ti še 5.607 ujetnikov črnogorske armade, ker so tudi srb-sKe narodnosti. Od teh jih je 5564 mož in 31 častnikov v Avstro-Ogrski in 12 privatnikov v Bolgariji.
V začetku 191f> so 754 Srbov poslali v ujet ni ski tabor v Saltan na Ha no verskem. BiH so tako sestradani, da so se komaj vlačili okrog. Nek ujetnik, ki je znal govoriti nemško, je podal sledečo poročilo:
"Umiramo lakote. Tekom našega pota skozi Srbijo so kmetske žene pogosto prihajale in nam prinašale kruha, nra in slanine. Toda madžarski vojaki, ki so tvorili našo fKskorto. so vse obdržali za-se. V več avstrijskih mestih so nas sramotili. Ljudstvo je pljuvalo v nase obraze in vdarjali so nas s palicami preko glav. Na ta način je bilo okoli 30 mojih tovarišev nevarno ranjenih. Na Češkem <i!Uo bili skozi tri mesece zaposleni pri poljskem delu in pri gradnji železniških prog. Hrana je bila strašna: juha, <»d katere smo zboleli, malo krompirja in kos slabega kruha in v tako majhni količini, da je koncem šestih tednov umrlo za lakoto 32 mojih tovarišev. Bile so grozne kazni r.n one, ki niso storili, kar jim je bilo naloženo; pretepa-vanje, celica s samo enim kosom kruha v štirih dneh, ali pa sledeča kazen: V jetnika so za noge obesili na drevo, v
iterem položaju je ostal toliko časa, tla se je videlo, dajjala." je nastopila smrt.
Kazni na kmetih so bili še bolj kratke. Vojak, ki je
Sodisee jc postavilo včeraj podi Jewish Farmers of America se bo-
True translation filed with the post master at Xewr York. X. T. on Dec. 8, 1917, as required by the Act of October «. 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 7. dec. V nekem poročilu, ki je dospelo semkaj z Dunaja, se glasi, da je izjavil v torek grof Ccrnin, avstro-osrski zunanji minister tekom dolgega pregleda glede vojnega položaja, pred komitejem za zunanje zadeve ogrske delegacije naslednji:
Mi lahko pričakujemo zore miru z duhom zaupanja. Edina vlada, ki se je oprijela nase ideje, je bila provizoriena ruska vlada. Nas cilj je skleniti mir potom katerega bi se obranilo prostost neodvisnost in teritrialuo integri-
Vojna napoved Avstriji.
PREDSEDNIK JE ODOBRIL AKCIJO KONGRESA. — ENO URO POTEM, KO JE BILA VOJNA NAPO VED SPREJETA, JO JE PODPISAL. — SAMO EN NESOGLASIJ JOČI GLAS. — PROTI VOJNI NAPO VEDI JE GLASOVAL SOCJALIST MEYER LONDON. — LA FOLETTE JE ŠEL IZ SENATA PRED
GLASOVANJEM.
-ooo-
Trne
translation lsi;
riled with the poatinusttr it N-w York, X. Y. , as required by tiie Act of October 6, 1917.
on D«1
— Združene drža-avstrij sko-oirr> 1: o
vremensko nezgodo. Stanovanj,}teto Avstro-Ogrsge nedotaknjeno v katera sneži, ni mogoče ogreti.j Mi se ne borimo za teritorialno
>tvo, da se pogaja z ruskim in an-j odejo za ranjence, vsled česar so ze gleskim poslaništvom zaradi na j lo prizadeti tudi oni, ki niso bili daljevanja vojne. Poročilo dodaja | ranjeni. Boje se, da bo vsled iz
prenehali *
da Kavkazi ne bodo vojno proti Turkom, da pa potre bujejo finančno podporo."
Petrograjsko poročilo naznanja da je soejaLno-revohiejonami lis' "Djelo Naroda" objavil pismo prejšnjega ministrskega predsednika Kerenskega, ki izjavlja sledeče :
41 Al i ne vidite, da se Vaša prt jazaci^t zlorablja in da Vas vara jo? Obljubili so Vam v treh dneh mir z Nemčijo. Kje je? Kje je svoboda, katero so Vam obljubili?
To je nesramno, infamno. Goljufi. Jaz sem, Kerenski, ki Vam to rečem. Skozi osem mesecev sem varoval svobodo naroda in prihodnjo srečo delavskih mas. Zdaj so prepričani, da je tedaj, ko sem bil jaz na krmilu, bila svoboda — in demokracija je v resnici obsto-
Za.-adi kontrabande.
postavljanja mrazu v mestu nasta a pljučnica.
V mestu je ostala samo ena br-!0javna žica, ki se nevarno maje v viharju. Samo po tej žici je mogoče občevati z zunanjim svetom in bati se je, da se tudi -ta pretrda. Brzojavna in telefonicne dražbe si na vso moč prizadevajo, d& bi pojavili še več črt, pa je vsled vremena nemogoče.
Zaradi viharja je oviran tudi železniški promet, vsled česar preti mestu pomanjkanje. Za prvo potrebo je v mestu sicer še dovolj hrane, toda preteklo bo še neka; časa, predno pride nov živež.
Današnji dan ni zmanjšal strašnega položaja, temveč ga je He povečal. Več sito trupel so že prepeljali v mrtvašnice in vedno jih spravljajo še več izpod razvalin.
Na
vzel
sirov krompir in jedel, je bil vstreljen na cesti.
Mleko.
konvenciji Federation of
... T> , .	ni ... 4	vaščino $5000 Miss E. Rosenbaum. do v prvi vrsti pečali, kako bi se
^ je pogosto zgodilo. Poleg tega so 40 mojih tovarišev. kateri So doka2aU? da je vtihotap. odpomoglo pomanjkanju mleka > kupno odpeljali v Srbijo pod pretvezo, da pokažejo me- ljala razne predmete. Miss Rosen-INcav Yorku. ia. kjer so bili zakopani naši topovi. Od tedaj nismo o
baum je ena izmed ^nih. ki so se Zborovanje se rešili s "Titanica".	zvečer.
bo začelo jutri
teh ved sliSalL"
V jetniskem taboru v Koenigsbergu na Saškem je nami, katere so dobili v avstrijsko-ogrsko-srbski vojni, okoli 4000 Srbov. So že bolj kost in koža in oblečeni so v katero je izzvala Srbija".
lilije. Bili so nastanjeni v polju sami za-se z žično ograjo j Tuberkuloza je zahtevala mnogo več žrtev kot vsaka in ločeni od ujetnikov drugih zaveznikov. Kikomur ni j druga bolezen med srbskimi ujetniki. Tudi slučaji blaz-bifo dovoljeno občevati ž njimi. Hrana, katero so jim da-;nosti so pol;osti. Po računih nekega avstrijskega zdravju!*, je bila ostudna. "Kava", eista župa brez okusa injnika je v Križevcih na Hrvaškem zbranih več kot 3000 kos kruha. To je bilo vse. Spočetka so francoski in angle-j Srbov, vojnih ujetnikov in deportiranih oseb. ki so po-' ujetniki poskušali dajati jim kruli in sadje, tobak in i stale slaboumne.
spodnjo obleko. Toda ]>oveljnik taborišča jim je prepove-; JCar se tiče srbskih ujetnikov in deportiranih eivili-dal, -e kaj dajati nesrečnim tovarišem Pri vsem tem pa I slov na Bolgarskem, ni njih natančno število znano druž-
s i jim zavezniški vojaki, ginjeni vsled njihove skrajne nesreče, |xmoči skrivoma prinašali malo hrane. Vojaške oolasti so vsakega francoskega in angleškega "zločinca" obsodili na 14dnevno celico. S Srbi so^eelo slabše postopali kot z Rusi. Nemške straže so se ž njimi pretepale in jih suvale s puškinimi kopiti. Za njih je bila odločena posebna kazen. Obložili so jih z vrečami, naponjenimi s pesLom in so morali teči okoli barak, ali pa so morali sesti in se zopet dvigniti, dokler se niso zgrudili pod težo.
tem taborišči; jih je ]>omrlo več sto vsled lakote in omaga nja.
V Avstro-Ogrski so razdeljeni srbski ujetniki na več i iborišč v Braunau in Josefstatdtu, v Aschach in Oroe-^idu na Češkem, ter v Xauthausnu blnu Salzburga itd. Povsod isto trpljenje in iste grozovitosti kot v Nemčiji. Toda najbolj strašna usoda srbskih ujetnikov je bila v Xauthausenu. Izčrpani vsled napora, lakote in mraza so ujetniki vsak dan umirali. Y maju 1917 jih je pomrlo več kot 7000. *
1916 je pričel po srbskih taboriščih razsajati tifus. Namesto, da bi vojaške oblasti dale ujetnikom pomoč, so tlali zapreti njihove barake in niso pred pretekom enega tedna poslali zdravnika, ki je odprl barake in dognal bolezen. —
Toda do sedaj je že pomrlo 9000 srbskih ujetnikov, je postalo veliko srbsko grobišče. Da bi se pa pokopali po sto trupelj v enem grobu.
Nato se
bi Rdečega križa. — Bolgarska se je odločno postavila izven poti elovečanstva s tem, da so teptajo s svojimi nogami mednarodne principe in običaje ter ne dajo informacij , ki se tičejo ujetnikov in prepoveduje vsako dopisovanje med ujetniki in njihovimi družinami. Kar je znano za dejstvo, so Bolgari po zadnjem uporu proti bolgarski vladi v južni Srbiji odpejali kakih 40 tisoč starih mož, žen in otrok v Turčijo in Malo Azijo.
Kar se tiče deportiranih (interniranih) Srbov v Avstriji, ki štejejo več kot 30 tisoč, se nahajajo ravno v tako žalostnem stanu. V taboriščih lahko vidiš otroke od 10 do 16 let, katere oblasti zaničevalno imenujejo "komi-tadži" in ki nosijo na svojih Čepicah in suknjičih sramotilne znake Tudi v tem taborišču je umrljivost zelo velika. Ne sme se pa pozabiti, da so stanovalci teh taborišč po večini uradniki, odvetniki, profesorji, skratka vodilni možje svoje domovine, skupaj z mnogimi ženami in otroci
Vedeti moramo, da se je vse to dogajalo, ko so različne odbori, ki so bili vstanovljeni v Franciji in Švici, pošiljali pakete srbskim ujetnikom in so prišli na pristojno mesto, toda v resnici v nezadostni množini. Ker je bila J-vvica strogo omejena, je prepovedala ves eksport od 1. septembra.
Zaradi tega je problem zelo resen. To je slučaj, da se reši, kar je mogoče rešiti od moškega naroda ene zavezniške države, ki je tekom te grozne'vojne izgubila četrtino svojega prebivalstva. Kar je srbske armade na solun-
razširjenje potom sile ter tudi ne za ekonomsko zatiranje.
Mi zahtevamo le uspešnih, jamstev za prosti in neovirani bodoči razvoj.
Dogovori glede istočasnega il. medsebojnega zmanjšanja ogrrože-vanja ter prostosti morja obenenr z uvedbo prisilnega razsodišča v zvezi s tozadevnimi jamstvi bi nam nudilo taka jamstva, da hi bili pripravljeni skleniti mir s svojimi sovražniki, splošen, pravičen in ča sten mir, ki bi zavaroval teritorialno nedotakljivost monarhije ter nje bodočnost za prosti razvoj v političnem in ekonomskem smislu
Mi se pripravljamo pričeti s pogajanji na tej podlagi z Rusijo.
Ne more se reči, ee se bodo tudi druge sovražniske države pridru žile predlogu Rusije. Vsled tega ne morem izraziti se dalje gledf miru, kot sem razpredelil svoje misli ravnokar.
Izjaviti moram nasprotno, da je nemogoče zame vezati se za vse bodoče čase glede naših nesebičnih vojnih ciljev, ker se je javno pri znalo, aneksaeijske želje onih sovražnikov. ki bi vstrajali pri nadaljevanju vojne.
Gojim upanje, da bomo dobili mir potom sporazuma. Drugače pa *em prepričan, da ga bomo dosegli s silo.
Grof Černin se je nato lotil pregleda vzrokov vojne, glede katt> rik je izjavil, da so bili v glav nem posledica zaključkov dveh balkanskih vojn pod patronažo zavezniških sil, ki so do vedle vse te elemente v nove silovite krče.
Rekel je nadalje, da je stala avstro-nemška zveza kot močan branik ter šla skozi preskušnjo zahvalo sedanji generaciji, ki se Obenem se je nagloblje zahvalil sedanji generaciji, ki se ima zahvaliti monarhom in državnikom za to zvezo, katero so vstvarili.
Dal je izraza tudi upanju, da bo zveza z fJolgarsko in Turčijo vstra-jala še naprej po vojni in da bodo vsi člani zveze želi bogate sadove iz nje.
Vojno poročilo.
True translation filed with the po«t master at New York, N". V. on Dee. 9. 1917, as required by »h« Act of October «. If IT.
London, Anglija, 7. decembra. Infanterijsko bojevanje na fronti pri Cambrai je bilo omejeno na pa tolne spopade, v katerih smo zajeli nekaj ujetnikov. Sovražna artile-rija je oživila svoje delovanje na obeh straneh Scarpe.
Tekom srede in četrtka so naša pomorska letala vprizorila bombne napade na sledeče predmete:
Letališče pri TJytkerke, letališče v St. Denis-Westrem, letališč« En-gel, pomoli v Brugge in več železniških prog.
Opaziti je bilo, da so bombe eksplodirale in je nastal požar. Vsa naša letala ao se srečno vrnila.
Tekom običajnih patrolnih spopadov je bilo uničenih dvoje sovražnih letal. Nadajlna štiri pa so bila i zstreljena, da so bila popol noma neporabna. Troje med njimi jih je bilo najbrže popolnoma* osi čenih.
Washington, D. C., 7. decembra, ve so v vojni s cesarsko in kraljevo vlado.
Pozno danes popoldne jt- zbornica sprejela s 2(35. proti enem glasu vojno resolucijo. Opozicjonelni glas je oddal soejalist Meyer London iz New Yorka.
Ko se je glasovalo, jv bil senator La Folette odsoten od zbornice. Pozneje je zanikal, da bi se bil hotel ogniti ter je izjavil, da bi bil glasoval proti resoluciji, ako se ne bi bila izpremenila po njegovih nazorih.
Speaker Clark je podpisal resolucijo ob 4.12 danes popoldne in podpredsednik Marshall ob 4.32.
Ob 5.03 je podpisal resolucijo predsednik, katero jt pri vedel v Belo hišo posebni sel. Ravno v tem trenutku ie narod oficielno nastopil vojno z Avstro-Ogrsko, pogla vitno zaveznico Nemčije.
Združene države so v vojni z vlado, ki ima nad en milj on zakonitih, pa neprostovoljnih podanikov te vlade v tej deželi. Ti Avstrijci, Madžari in Slovani so bežali v Združene države, da najdejo svobodo.
Senator Knor in senator Reed sta razpravljala o tej faxi vojne napovedi. Navajala sta, da je s stališča zakona ?eč tisoč sovražnih tujcev v uniformi Združenih držav, toda so v resnici sovražni avstro-ogrski vladi.
Senator Reed je zahteval, da se sprejme postava, da postanejo taki vojaki polni državljani Zdr. držav.
Predsednik Wilson se bo pečal v svoji proklamaeiji s to fazo vojne napovedi. Pričakuje se, da bo zahteval najprijaznejše postopanje z zakonitimi podaniki dvojne monarhije, katerih simpatije so s to (ameriško) vlado.
Prejšnji državni tajnik senator Knox, govoreč o Av strijcih, je rekel:
— Hotel sem predložiti stvar, na katero so me op o zorili moji volilci. Vi vsi veste, da je v državi Pennsylvania na tisoče in na desettisoče naroda, katerega veže državljanstvo do avstro-ogrske vlade.
Mislim, da ima predsednik nioe, da določi ne samo pogoje stanovanja, temvee tudi pogoje posla. Zadevo smatram za končano vsled odredbe, katero je predsednik sam vpeljal. V soglasju s odobritvijo vojne napovedi proti Nemčiji je predsednik izdal proklamaeijo, v kateri je natanko razložil svoje nazore glede nemških sov raz nih tujcev nad 14 let svoje starosti.
Zato rečem, da je v državi Pennsylvania in drugod več tisoč nenaturaliziranih Avstrijcev in Ogrov, ki so stopili v ameriško armado. Več sto teh se ni poslužilo svojega tujstva z namenom, da bi se ognili vojaščine: — IZKAZ IZGUB KAŽE TUDI IMENA SLOVANOV.
Washington, D. C., 7. decembra. — To je vojna na poved Združenih držav Avstro-Ogrski. ki je postala pra vomoena danes popoldne ob 5.03:
KER je cesarska in kraljeva avstro-ogrska vlada naredila ponovna vojna dejanja proti vladi in narodu Združenih držav Amerike, zaradi tega sklene senat in poslanska zbornica Združenih držav Amerike, združena v kongresu, da se s tem razglasi, da obstaja vojno stanje med Združenimi državami Amerike in cesarsko in kraljevo av-strijsko-ogrsko vlado in da naj bo in je tudi pred sednik poobla s«-en ter mu je naročeno, da se po-služi vseh pomorskih in vojaških sil Združenih držav ter vseh vladnih virov, da vodi vojno proti cesarski in kraljevi avstrijsko-ogrski vladi, in da dovede vojno do uspesnega konca, dovoljuje .kongres Združenih držav s tem vse vire dežele. Champ Clark, Speaker (predsednik) posl. zbornice: Thomas R. Marshall, Podpredsednik Združenih držav.
Odobreno 7. decembra 1917.
Woodrow Wilson.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci.
ooo-
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta na&n nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
RA ikPCK,
Nt T«
SLAJ3
8. BBC. 1917.
"GLAS NARODA« Ugotovitev avstrijskih
t Slovenian Daily.) Ovaed and pabUahed by Ox
SLOVINIC PUBLISHING COMPAHT
4* corporation.) HAKSITR. President.	LOUIS BENEDIK,
Plat* at llnsttwas at the corporation and add nut* of above officer«:
«2 Cortlandt Street, Boroofh at Manhattan, New York City, N. t.
Ma celo leto velja Hat aa Ameriko I Za celo leto za meato New York f&OO
ln Canado....................$8» j Za pol leta aa meato New Xork.. 8-00
Ca pol leta.................... 2.00 Za &»trt leta ca mesto New York 1.50
Za /vtrt Wa.................. 1.00 Za Inocematro ca celo leto ...... €.00
"GLAS NARODA** Izhaja vaak dan Irvzemsl nedelj ln praantkor.
"©LAS NARODA-
(-Tolče of the People") every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3.50.
A4v(ftiwa<nt en agreenienL
Pit
Doplal brea podpisa tn oaetoostl se ne prloWujeJa Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order, ■t 11 m i m tit kraja naročnikov prosimo, da ae nam todi prvjinjs Ura* oaznant, da hitreje najdemo nanlornika.
Dopisov tn poHlJatram naredite ta naslov t -O L A 8 NARODA"
laadt »t..
New Xocf Otj.

Slovenci in Avstrija.
-OOO-
Act of
SV« York.
iber «, I'.'l
.V. T
m l»cc S.
u avstr«*>«*rskc monarhije živi narod, ki je imumI in kojrga jezik govore od Julijskih
•	Kgejske^a morja in Soluna, govori iiarc<\ja. ki se razlikujejo drugo od nebistveno in ravno Ta nebistvenost je naj-: njih skupnega pokolenja. imxlno enoto, razprostirajočo se preko Tako
•	»zemlja, j«* posegla zgodovina s svojo kruto
:a zgodovina srednjega veka je zgodovina bojev, preseljevanj narodov, ustvarjanj no-v in drJ.iv ter zatiravanj vseh. kateri so bi-
eni s silo orožja.
uvina sega prav v najnovejši i*as in ta zgo-idi kriva, da se je razdelil veliki jugoslovan-i plenu na, ki so se polagoma in tekom veli->v odtujila drug drugemu ter se eelo prieela
Mijno sovražiti.
ko je prišlo, da razlikujemo sedaj, ne vpoštevaje ov. tri jugoslovanske narode: Slovenee, Hrvate
,1.
ril
Srhi >o bili do najnovejšega <\isa turški podaniki. — Samostojni so sele par desetletij.
Hrvat i in Slovenei pa so imeli dvomljivo sreeo, da so prišli pod istotako dvomljivo zaščito nemških in ogrskih kraljev, prineev in eesarjev.
s \rm so jih odločili od njih bratov Srhov ter na u-fhet« ii iiaein tudi izgradili kulturno seč, ki obstaja še danes kljub vsem nasprotnim zatrjevanjem.
Vse te zgodovinske in prošle stvari pa ne pomenijo ničesar vspričo žive ideje in iivega spoznanja, da je treba vstvariti edinstvo na slovanskem jugu ter izpolniti si iro nalogo prostega naroda na svojih prostih tleh.
Slovenei in Hrvati so pri>li polagoma popolnoma v pest Habsburžanov ter dunajske vlade.
Slovenski in hrvaški narod, ki je živel v trinajstem 111 štirinajstem stoletju, ni bil narod, ki živi danes na »Mih tU-li'	' . -
Oana-n ji narod se je iz lastne sile, lastnega prizadevaj >.ia in vsled lastne moči povspel na stopnjo izobrazbe, k;it» ro j*- treba naravnost občudovati, če se vzame vpo-'e\ \ »ivire. katere nm je stavila na pot avstrijska vlada.
Do leta 184^ ni imel ta jugoslovanski narod niti ene fvoje šole in v slovenskem in hrvaškem jeziku so izšli le "lolirveniki, kajti v>e drugo je bilo prepovedano.
i p redek od leta 1848 naprej je tako fenomenalen, da ga je mogoče primerjati edinole fenomenalnemu razvoju Združenih držav tekom zadnjih 50 let.
Obenem s splošno izobrazbo in pros viti jen jem je pri>io avtomatično tudi spoznanje, da je narod od Triglava pa do Soluna le en narod, ki mora izvršiti svojo zgodovinsko nalogo ter postati koristen Član svetovne družine narodov.
Obenem pa je prišlo tudi spoznanje, da je Avstrija in njena vlada največja zavora vseh aspiracij jugoslovanskih narodov in da slednji ne bodo mogli doseči svojih ciljev, dokler se te avstrijske vlade ne prisili na kolena. —
Sedanja svetovna vojna je bila bojni klic za Jugo-Movane in to v veliko večji meri kot za katerikoi drugi narod, uživajoč že od nekdaj vse prednosti svobode.
Umevno je, da si jugoslovanski narodi vspričo pre-stanili izkušenj ne obetajo od Avstrije ničesar, od zaveznikov j ki vse.
Njih simpatije so bile vsled tega na strani onih, ki so se zavzeli zanje ter so zaprisegli, da oproste soglasno z izjavo predsednika Wilsona male narode ter pripomorejo načelu demokracije do zmage.
—-----ooo-------
SLO VENSKOAMZKIKANSKI
-OOO-
Rojakom
KOLEDAR.
vojnih ciljev?
True translation filed with the post master at Xew York. X. Y. on Dee. 1917, as required by the Act of October 6. 1917.
Bo pis,
naxnan iamo, da smo začeli razpošiljati Koledar. Rojaki v Clevelandu ga laho dobe pri podružnici tvrdke Frank Bale. • er, 6104 St. CTtair Ave., dnurod
stopnikov, Doafej J* naročaatfcia več kot 6000 iatieov. Te bomo naj. pre i razposlali Ker amo tftftaH Koledarja le omejeno ttertto, oposar.
V Washingtonu je v torek predsednik Wilson z brez primemo jasnostjo ugotovil pred kongresom in svetom vojne cilje te republike.
Ob istem easu je priporočil kongresu neposredno vojno napoved na naslov avstrijske vlade, deležnice ali sužnje nemške avtokraeije.
Naši zavezniki sprejemajo v splošnem ugotovilo a-meriškega predsednika, ki odgovarja njih lastnem pojmovanju namenov, radi katerih se vojuje vojno proti centralnim zaveznikom.
Na Dunaju je naslednji dan, v sredo, nagovoril cesar Karol delegaeijo avstrijskih Nemcev in sicer glede vojnega položaja ter mirovnih pogojev, ki bi bili sprejem ljivi za njegovo vlado. Dasiravno precej megleno izražena, je to zelo važna izjava ter je vredna, da se jo preštudira.
Dva odstavka govora se precej približujeta defini-tivni izjavi glede vojnih ciljev in mirovnih pogojev.
Glasita se naslednje:
1. — Mi smo sedaj kot prej pripravljeni ob vsakem easu skleniti časten mir. ki bo jamčil obstoj in nedotakljivost monarhije.
^ 2. — Smatramo za svojo sveto dolžnost ne odložiti meča, katerega so nam ropaželjni in požrešni sosedje potisnili v roke, dokler ne bodo naši sovražniki brezpogojno opustili svojih blaznih .načrtov glede razkosanja in zatiranja.
To se pravi, da nima avstroogrska vlada, različna od številnih narodov, ki sestavljajo dvojno monarhijo, ni-kakega drugega namena v boju kot ohraniti si svojo eksistenco ter preprečiti razkosanje.
To pomeni nadalje, da moli cesar Karol k Vsemogočnemu za — mir.
Krivdo za vojno pa pripisuje ropaželjnosti sovražnikov, ki so napadli Avstrijo ter izjavlja, da je pripravljen sprejeti mir na podlagi, ki bo ohranil status, obstoječ pred vojno pred vee kot tremi leti ter obenem z jamstvom. da ne bodo v bodoče delili njegovega ozemlja ropaželjni napadalci.
Svet se mora čuditi ter premišljati, če je prebujen ali če sanja, ko čita to cesarsko verzijo o postanku vojne.
Avstrija v ulogi Belgije!... Ali je šla hipokriza. na katero nas je Potsdam navadil, še kdaj' dalje v preobra-čanju dejstev ter napačnem predstavljanju zgodovinskih za svojo družino, pa bo bolje zanj taktov, kot je šla v tem govoru Karola, ki je prvič skuhal oponašati Viljema, kateri je že vajen takih govorniških izbruhovt
Prav posebno poučno v tem času našega formalnega vstopa v vojno z dvojno monarhijo je obrniti se nazaj v julij leta 1914 ter staviti nasproti dejanska dejstva glede odgovornosti Avstrije, kateri je dal cesar Karol Tako presenetljivo verzijo.
Leta in leta pred umorom v Sarajevu v juniju 1914 si je vojevala Avstrija z dovoljenjem in podporo Nemčije svojo roparsko pot proti jugu ob iztočni obali Jadranskega morja ter proti sreu Balkana. Srbija je stala na poti ter je bila glavna ovira tega, kar se je smatralo takrat za neodvisen, sistematičen proces povečanja Avstrije, dočim je sedaj jasno, »da je tvorilo to povečanje le podrejeno vlogo vspričo večjega načrta, katerega je za-pocela Nemčija ter ga skušala izvesti.
Septembra leta 1913 je poslal grof Berchtold osemdnevni ultimatum v Belgrad, katerega je povzročila sa-i.to obrambna akcija Srbije vspričo albanske vstaje, katero so zasnovali Avstrijci sami.
Srbija se je uklonila
Par mesecev pozneje, in sicer pod pretvezo železniškega vprašanja, je Avstrija zopet pričela spor s Srbijo. Ob tej priliki pa, kar je posebno zanimivo, je dospela vojna grožnja v Belgrad potom nemškega poslanika.
Kaj bi se lahko izvršilo pod pretvezo za invazijo, se ne bo nikdar izvedelo.
Barberton, Ohio.
Ker ni-v-m že dolgo č-ital v listu "Glas Naroda" nobeoegra dopisa '**> te slovenske naselbine, sem si pa jaz vzel malo časa. <la napišem o tukajšnjih razmerah.
Tovarne precej dobro obratujejo. Plaea ni prav majhna, velika pa tudi ne, tako da se že potrpi. Samo draginja je zelo narastla, kakor vsepovsod. Vidi se^ da nam bo marsikakšne stvari primanjkovalo. posebno za sladkor nam huda prede, da ga ne moremo zadostno dobiti. Pa kaj hočemo potrpeti moramo, ker sedaj je vojni čas.
Prav slabo je tukaj za samce, posebno za one, posebno za one, ki si ire znajo sami kuhati. Tukaj so se nekatere gospodinje naveličale board držati, zato se zdaj ze-f lo težko board dobi. Jaz sem bil prej na Jbeardu, ali zdaj se pa sam peelam in se prav dobro po- ■ čutim. Tukaj nas je precejšnje število pečlarjev, največ nas je Slovencev, je pa tudi veliko Slo-, vakov in Srbov ter vsi prav lepo napredujemo in naš peel&rski .stan eimdalje bolj narašča. Skoro vsak dan vidim kakega novega peelarja. Imamo pa tudi nekaj nasprotnikov, to so takšni, ki no- j čejo boerd držati, pa so jkwi ae: j voščljivi, ker se tako dobro počutimo in ko tako dobro napredujemo. Mislili so, ko smo si šli poč-lat, da se bomo morda zastrupili, a tega pa ne bo nobeden naredil, ker si znamo vsi dobro kuhati, kakor po vojaško.
Tako nas je n. pr. na pni nek rofjak iz Barbertona v časopisu ''Sloga", katero sem bral pretekli teden. Tam pravi rojak, kako je premog drag za peolarje, da bo prav slabo, ko si niso prej ognjišča pripravili in ko ne bodo imeli zdaj kam svoje glave polomiti. Ko setm jas to prebral, me j<-obšla taka jeza, da bi ga bil dobro pretresel, samo da mi je bil
Jugoslovanska
Ig)	=

Katol. Jednota
m
Ustanovljena leta	- Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v KLY, MINNJ
GLAVNIUBADNUU:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251. Conemauirh Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Elv, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtniu: LOUIS COSTELLO Salida Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Pr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago 111 IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wath. LEONARD SLABODXIK, Ely, Minn. Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPn PLAUTZ. Jr., 432 - 7th St., Calumet Mich JOHN MOYERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605. Chicago, VI
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PEj* D AN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio mANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo.	~ *
PRANK KOCHEYAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vri dopisi, tikajoči se uradnih cadev. kakor tudi denara* joifljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednota, tm prt pa na predsednika porotnega odbora.
Na ouebna ali neuradna pisma od ftrani flanor a« na M* ostral*.
DrnStveno glasilo: "GLAS NAROD A".
Kerenski je sibirski minister.
Truft translation filed with
Harden o miru.
„ . .	.	^	True translation riWd wit'i the i.ost
kje pri rokah. Kaj to njega briga	Z:	,vork. .v. v. on
za naše gla\e. On naj skrbi ea svojo glavo, kam jo bo položil in
as required by th^ Act of October 1*17. as required bv the Act . .f October 6. 1017.	6
Petrograd, Rusija, 7. decembra. Amsterdam, Nizozemsko. 7. dec Začasno neodvisna sibirska vkuL.! Izdajatelj "Zukunft", Maksimi-iai zdravo glavo bo nosil. Mi tu- izvolila Aleksandra F. Keren- ljan Harden je izjavil v n» kem kaj nc potrebujemo ognjišča, mi skega za finančnega ministra. Xa članku, katerega objavil v svo-imamo peči za kuhanje na plin, meravajo sestaviti koalicijski ka- jem listu:
za gorkoto pa na premog. To lrni binet.	' Samo Čudež nam more prinesti
pa tudi povem, da si vsak peči ar j Poroča se, da se je general Kor- mir. Ali mora bili Nemčija uniče-posebej lažje premog kupi, ^ ke:*>i!ov. ki je pred kratkim ubežal na. ali pa morajo biti sovražniki iuia vsak več denarja kakor -on. Bujokva, kjer je bil jetnik bolj- j premagani. Drujreea izbo la ni" To mu napišem v pojasnilo, da ševiške vlade, pridružil generalu "T7.. ~ nas iie bo več v časopisih napa- Kaledinu, hetmanu donskih koza-L^ - Daroeajtc * M
dal. ker tudi nri njega pri miru, kov. pustimo.
Drugega ne vein kaj poročati, bom pa drugič kaj več. Zdaj pustim pa vse peelarje po širni A-meriki, posebno pa pečlarje v Barbertouu lepo pozdraviti, listu 4;Glas Naroda" pa želim še več nadaljnih novih naročnikov in da bi .se nadalje tako dobro napredoval, kot je do zdaj. Jaz sem postal tudi njegov naročnik in ga zdaj vsak dan lepo prebere, ter mislim tudi nadaljtni naročnik ostati.
Barbertoriski peči ar.
največji slovenski dnevnik v Zdro-ženfb diiivib-
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico
Z laške fronte.
•«dlno postavno priznano slovensko druitvo v Greater New Yorku, sbornje vsako četrto soboto cvečer v mesecu v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Yorku in pnci»a
točno ob 8. uri zvečer. ODBOR:
Dne 28. junija je na srečo nemških in avstrijskih na-
YT QT*OTl'l tO	AVli Ir	I f — ■ i i ■ ■ T ■	1
Avstrijske in nmnikii čete so vjele 4000 italjuukih vojakov. — Zavzetje gore SisemoL
t	_	True translation filed with the post
crtov, avstrijski podanik, student Princip ustrelil in ubil STL«^^ £ S
S. 1SU-
TVanca Ferdinanda in njegovo soprogo v Sarajevu.
To je bil pričetek vojne, že dolgo zasnovane od centralnih zaveznikov, na katero se je Nemčija pripravljala skozi leta.	f Avstrijski poslanik v Belgradu baron Giesel, je sporočil svoji vladi na Dunaj:
—	Mi moramo poravnati svoj račun s Srbijo. Polovične odrdbe ter podajšana pogajanja, ki imajo
za posledico mešan kompromis, bi pomenila najhujši u-darec, ki bi se ga moglo izvesti glede kredita Avstrije v Srbiji in glede položaja v Evropi
Dunajska "Militaerische Rundschau" je proglasila trenutek za — ugoden.
V nekem članku se je glasilo:
—	Rusija ni pripravljena. Z nami je moralni faktor 'nikov, vjetib ▼ Sette Communi je ter tudi sila*. Ker pa se moramo nekega dni boriti, dajmo	** i?*000-
torej provoeirati konflikt takoj!	' Itabja' 7* dwembra- -
Kot je znano celemu svetu, je konflikt takoj provo-ciraa avstrijska vlada in sicer za svojo lastno povečanje bitka brez prestanka. ter V prilog Nemci j L	Umaknenje naših čet z Meletta
14. julij« je pisala poloficietaa »K. P. Presse": «« ^^TtZ^,
-—Mi moramo poravnati zadevo s Srbijo s silo — in včeraj zjutraj in sieer pod var-orožja. Jasno je, da je poravnava nemogoča s pomočjo stvom artilerije. ki zadržuje namiznih sredstev. Ker bi dospeli do vojna pozneje, je bolj- predo^anje sovražnih cet. še, da jo končamo iwej.	| Sovrašniški oddelek, ki je po-
iull'- ■ i.	• ' - j........ . skuial priti v dolino Frenseia, so
! **** PFOU <UVU2ACyi m pognal« naxaj nafe atroin* pnflte.
^JJ^" n»«ffr«aEe prmvie^	. | SovMjhAeejer
Berlin, Nemčija, 7. decembra. — (Preko Londona). — Današnje popoldansko ofieielno poročilo naznanja, da so vjeli Avstrijei in Nemci v svoji novi ofenzivi na se verni fronti zopefc 4000 Italjanov. Vsega skupaj so jih torej vjeli 1| tisoč.
Gora Sisemol je bila zavzeta z naskokom, pravi poročilo.
Besedilo ofiielnega poročila je naslednje:
Posledica uspehov čet pod po-veljstvom feldmamla Konrada Hoetzendorfa je bilo xavzetje gore Sisemol z naskokom. Število jet
D&naanje ofieielno poročilo pravi: Na A&iago planoti se nadaljujt
Predsednik: ALOJZIJ SK ft A BAR, 424 E. 9th St^ Mew York C.tj, N. t. Podpredsednik: ALFRED JCJDEŽ, Ten Eyck SL, Brooklyn, M. T. Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. X. Zapisnikar: JOHN OERJOVICH, 328 Bond St., Brooklyn, N. 1. Blagajnik; ANTON KOSISNIK. 340 E. Gth St, New York, N. 1.
NADZORNI ODBOB:
LUDWIO BENEDIK, 2302 Catalpa Ave^ Brooklyn. N. X. VINKO ZEVNIK. 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn. N. Y. JOSIP 8VAL. 216 Ten Eyck St. Brooklyn. N Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
Dr. HENBY D. ROBINSON, 301 EL 10th St, med are. York. N. X.
A iS H,
Posebno naznanilo.
Doktor Oowtfrtefc. oajrecz SpadaHat. J« prtnwi • moo] t ChfMal wm mj» •to* »troj* wm. adraTUonJe bolnlb mot In too TokaJ bo	tat1 m»«Sb!
aaMn adratlJaDja. kakor sa. J« aporabU«! t oajboljllk kttirtbmb v Bfropt Pola« uos m računa nI« MM. nasroto ln prelito mko bolno mmIw ■ X-tarkl br«spU£n*. «ko m pusti potem prt nJem rlrarltl. Vseeno Je. kdo ln kako Ves Je edrerfl. eB kako dolgo ate Se bolni: Pridite k temu Teinuou IpeeUnstu la »okaStt mu. kal mor* mm vu atorm
Vaša priložnost.
■vet velikega eHeta. Id Vee ore-liče natsnko s X*
larkL S« nlktfo Ml
eudll take laso sH-like bolnim molldu
ni«—o. Nujno Ve* seclvfjamo, da asa te kol vpraiata aa mt Ne lakaJkst odlašanje Je aavar-
ZA $1MMI X-2ARK0V SE RAN ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
mota takoj ta pustite se natanko srelafcati po ta
*o pravo balaaen tn ako morete oadraveO. Njtcor uapeh tn
vestne pretakava in ufienlk metod, katerih se poetatoje v ___
raatteul stroji, katere Je nabral a vaak datov mrmtm, tvori)« najpopol-IfU urad v tea mestu. TnkaJ morete 'najti mnogo Čudodelnih atrojev. svoj namen, ko vse drugo nI ved pomagata. Je vseeno, teka Je Vaia lik najde da Je oudravtjtva. ae bodete prepričan, kakor M tre Vas prtfias sdravlti. da ate na potu boijianja ln ataln««a adravja. Zdravnik ae mata Tilip teiko prtalufonoga denarja, ako aiato dosech popotnoga miibi rigkiJlt ds prt ajam ta pevuJte mu svojo bo*eaeo prtvatao ta saupaa
DOCTOR COWDRICK, Speci&list
• ' EH WW.
\
..... ,„ .-----„ „.
GLA8 NAHODA, ft DEC. 1917

^ ^

Jeseni
7-opet se oglašajo sape jesenske, zopet nas žalo^no pozdravlja ii-»t-
Tuine dneve ž ivimo zemljam, zelo tuine. A v kljub temu, kako blkkovo nam gineva čas. Kako se nam zdi doba, odkar
Kakovost in količina hrane v vojaških
taboriščih.
-ooo-
(Prom The Sun.) -ooo-
*Tru» trtn*i*tt<m	writ h the po« t mul«r at N*w York. N. Y. oo Dee. *.
Itl7, am required b* the Act of Octot«r «. 1517.
Bila bi velika napaka, Če bi posvečalo sploh kako
pozornost pesimis^irm niarain ^ • de hrane v vojaških w___________
taboriščih. Ne glede na skrb, katero povzročajo nelojalne je oropano drevja in zopet visi nad sumnje, je narod globoko interesiran pri problemu zakla- nami dolgočasno in pusta megla... danja ne le z dobro hrano, temveč tudi z gotovim in primernim konfortom.	uiwK©v
Ljudje, ki so v stanu poznavati racije, so popolnoma kratka °> zadovoljni, da je hrana v splošnem dobro kuhana in za- smo tihe domove naiih blagew>-dost na. Prav imajo, ko izjavljajo, da sta priprosta hrana kojnikov potresali h cvetjem in solin življenje na prostem izboljšala zdravje častnikov in zaiui f^ite. fopet je tu njihov mož.	' '
Ob istem času pa se lahko reče, da bi bil v slučaju, če bi ne bila hrana tako dobra kot je dejanski, učinek svežega zraka, telesnih vaj in zgodnjih ur zelo zdravilen.
Gotovih sklepov glede kakovosti racij se na ta način tie more delati. Le hrana, ki bi bila v resnici slaba in nezadostna, bi lahko učinkovala na zdravje ljudi in to bi bilo tAkoj očividno poročevalcem in slučajnim obiskovalcem V taboriščih.
Umrljivost ne označuje sama posebi kakšna je hrana vojakov. SeznAm bolnikov pa bi posebno v slučajih notranjih bolezni pokazal, če je bila hrana pomanjkljiva glede kakovosti in raznoličnosti.
Tozadevnih številk se se ni objavilo, vendar pa je postalo jasno vsled iskušenj preteklih šestih mesecev, da je zelo malo bolezni pripisovati pomanjkanju gotove vrste hrane ter preobilici drage vrste hrane.
Poleg tega pa se lahko reče, da je nadzorovanje voja ike hrane vse pohvale vredno.
V	Camp Devens, naprim**r, so pokazali častniki veliko spretnost pri sestavi jedilnih listin ter je uveljavljeno pravilo, da mora biti en častnik ali pa seržant v obeti niči, kadar možje jedo. Posledica tega je, da so vojaki dobro rejeni in dobro postreženi.
Vendar niso vojaki v Camp Devens boljše hranjeni kot v drugih taboriščih.
V	zadevi hrane je komaj dobro vrjeti vse, kar se reče. Gotovo število ljudi bo vedno godrnjalo.
Iz različnih vzrokov pa je previdno svariti pred neumnim optimizmom naslednje izjave, ki je izšla pred kratkim v nekem newyorskem listu:
— Ti ljudje so boljše hranjeni, boljše nastanjeni ter se boljše zanje skrbi telesno — in to z vsakega gledišča — kot pa se je skrbelo doma.
Cela ta izjava je popolnoma nelogična.
Številni teh reknitov so bili na nesrečo preveč revni, da bi plačevali za dobro hrano in dobro stanovanje. Ti so sedaj na boljšem v tem oziru, a sodeč po njih prejšni situaciji ne dokazuje sedanje izboljšanje veliko.
Nekaj malo prepričevalnega je reči, da so vojaki boljše hranjeni, i>oljše nastanjeni in tako naprej kot pa so bili doma. —
V	zakopih, v taboriščih ]>o zimi niso najbrž tako dobro nastanjeni, prav gotovo ne tako na gorkem.
Glede hrane pa ostane glavna točka, če bi je ne bilo treba študirati v ožjem stiku z razmerami, v katere bodo j.aše armade v Evropi prav gotovo prišle.
Najboljša j>ot za odločbo jp videti v pregledu racij v luči trii etne izkušnje z živilskim problemom v Evropi.
Racija redne armade je najbrž preveč enolična. — V splošnem »o "haahi" (sekano meso s krompirjem in dodatki) in "stewi" prepogosti. Največji nedostatek armad nih racij pa se tiče transporta.
Kaeije so sestavljene iz živil, ki zavzemajo v njih naravnem stanju preveč prostora. Ta nedostatek se bo izkazal kot izvanredno siten, ko ho treba zalagati z živili veliko armado v Evropi.
Zajutrek, katerega se servira, je sestavljen sledeče:
Kuhano sadje, koruzni žganci. molasi in kava. I*, tega zajutreka je težko dobiti telesu patrefmi dušik ali nitrogen, razven čc se zavžije veliko te hrane. Močnate hrane se n« sme nadomestiti z mesom, kajti znano je, da je preobilica mesa škdljiva, vendar pa bi se lahko dodalo neki^j mesa k ?ajntreku ter zmanjšalo količino močnatil* jedi.
— Priznano je, — pravi neka visoka evropska avto-j tedaj pa je pristopila k meni moja
J-iteta, - 'I' Ki m/i(ri"k<">n ctufilnn akioaiA mni __I__;_____n^trnin. _____:__ __•_, -
Prav gotovo je žalostno, da morajo naši vojaki odkloniti, kar se jim gostoljubno ponudi, kajti če bi se izogibali žganih pijač, razven zelo smerno, bi disciplina in uspešnost gotovo ne trpeli.
-ooo-
IT
ooo-
čestitljivi praznik in mi, kakor lani, romamo obloženi s petrim cvetjem k domovom, polnim svetega pokoja..
Pokopališče je danes, kakor druga leta. odeto s svečanim, rožnim prtom. Le eno razliko od lani o-pažajo na&e oči na prvi hip; nepregledno vrsto onvik, svežih grobov.
V misel mi hodi moj dobri, razredni učitelj, ki je hnel navado, da na« je večkraj vpraša] z glasom, polnim oč*-tovKke ljubezni:
'Otroci, koliko .«*te napredovali od lani ?M
In mi bratje, koliko smo napredovali od lani.... ?
Naj li govorim o splošnem, sve-1 tovnem napredku? Ne, ne, ta po-j čiva že davno in mesto njega se! kočatijo strasti, ki nas tlačijo tja; doli, globoko pod stopinjo človeka. Pa — pustimo svet, danes je v>»eh mrtvih dan, torej oglejmo se po pokopal»5ču.
Ako nikjer drugod, tu opažamo napredek, ob katerem nam ječi jadna duša in nam drhti ranjeno srce....
Slednji dan se množe grobovi vodno bolj se goste gomile, dom mrtvih napreduje, da se smili milemu Bogu.
Bratje, koliko smo napredovali od lani.... ?
In dane«, ko stojimo ob grobovih naših dragih, pohitevajo nam mrsli tja v daljino, na prost ram, polje, na polje, kjer orjejo naši največji junaki.,..
Nadčloveški so, njihovega levjega poguma, velika so dela njihove nezlomljive volje in kakor kraljica se lahko ponaša! ž njuni, o domovina! A žal, tudi med njimi j«- grozno gospodarila koščena že-:ia in ogromno je število vojakov, ki so postali žrtev ledenega polju-ba njenih, zlobno se režečih čeljusti. *
Kje so njihova zadnja bivališča?----Bog ve----Ne dosezajo
jih naše oče, da bi jih pokropile s ^oizami, ne dosezajo jih roke, d h
bi jih okitile s cvetjem____ A
vkljub temu so danes kakor vedno, vsem tem preminulim trpinom jK.sv^Čezie vse naš« najsvetejše mi-vsa naia vzvišena čustva, polna ljubezni, hvaležnosti in največjega spoštovanja.
Blagi pokojniki! Naj si je bila že vaša smrt. naravna ali nasilna, naj se ie nahajajo vaša zadnja bivališča doma ali na tujem, spavaj-te >ladko pod zeleno rušo! Spavaj-te hladko, saj je prestano za vas vse brezmejno gorje sedanjega časa....
---- Davno je že temu. da v
i?n____
Bil je vseh mrtvih dan kakor ponavadi, jaz pa sem ležala kot dva najstleni otrok v postelji ter se borila s težko, vročinsko boleznijo
prle \ poUnu....
Toda to je bilo že davno, davno. In potem so me zagrnili valovi 11-vljenja ter mi nudili kupo gorja in bridkosti. Pila sem kelih trpeljnja in v tem kelihu bratje, je bil skrit ■sad spoznanja . . »
Kje so vioa — ne vprašujem več, saj me vodi skozi nje slednji korak....
"In ko so duše očiščene, se preselijo v sveti raj
Da, okusila sem viea in tudi raj vidim danes. Vidim ga, kako do-muje v gomilah rajnih in jih naslaja z onim božanstvenim mirom, katerega nam ne more dati svet....
Bratje, vseh mrtvih dan je, u-stavimo svoje solze. Ne zavidajmo blagopokojnim onega srečnega cilja. kateremu se slednji dan bn!j bližamo sami, ne zavidajmo jim njihovega — svetega raja!
Dvignimo naše misli gori v zvezdne višine in spremljajmo v duhu akorde večno lepe, toli pomenljive pesmi:
"Blagor mu, ki se spočije, v črni prsti v Bogu spi.."
Nekaj iz Švice.
Švicarska republika je sestavljena iz naroda, ki govori tri jezike. Dve tretini prebivalstva govorita v navadnem življenju neki posebni dialekt nemškega pokole-nja, ki je zelo sličen dialektu Al-začanov. Kljub temu pa č i tat a in pišeta ti dve tretini moderno nemščino, ki predstvlja njih pismeni jezik. Nekako trideset odstotkov prebivalstva S vice govori francoski. ostanek pa italijanski.
V pričetkn vojne je bilo francoski in italijanski govoreče prebivalstvo ter je ostalo do današnjega dne strogo pro-zavezniško V onem dehi Švice, kjer se govori nemščino, pa je bilo javno mnenje deljeno.
Kot močna veČina pa je bila nornška Švica bolj nagwjena na stran Nemčije in vsled tega se lahko reče. da je bil švicarski narod kot. celota skoro pro-nemški.
-ooo-
Povest. — Spisal Janko Kersnik.
Hitel je k oknu in videl, da va- vzkliknila nevesta in bila je v tre-Ijata dva svata pijanega Klandra mitku z voza na eesti ter hitela po Tleh.	i onemu naproti.
4 Se je-li vsak hudič zarotil da-' ' Kaj pa je, kaj pa je?" so pones?" ja zaklel lia glas in hite! vpraševali ljudje križem, doli. za njim pa sodnik.	j Gotard j., bil že tu, — upehan. 37 >
-Kaj pa imate'" je kričal zdo- razburjen, prašen in poton in ko'?U°da ® '™*al *
..	je šepal do očetovega voza, je' ^	d°W rako * 1
\ ečina svatov je že sedela na vihtel zganjen papir v d.-sniei. vozovih.	'Stojte, oče!" je sooihal hn-
"Ta cigan zabavlja m hodi tu pavu. "Ne dajte Metke srtrieu _
ni«-d nami, kakor bi bil tvoj ne dajte je!"*
• ► > 1 ( uradnik. Fkazal je oba, Topolšča-ka ni Klandra, zvoziti ter pol me jjozjieje sta sc vozila ženin in njegov nepovabljeni svat v sprum-sevu biričev, ki so prej pri pre-»kavanjj Omahnetovega Tomaia sodniku prisostvovali, mimo šent-ožboltske cerkve proti Brdu v iza-por — namesto v svatovanje.
Za. njima se je peljal sodnik z /dra\nikoni in pisarjem. "Škoda.
zinil eu-jv imel! Pa — uradno, to je prvo!"
T<>da TopoL«ča kova usoda se je moi ala danes izpolniti.
vendar prisede tu je ta vzel v ve- jaz'	j^/l
Zi oleijotičeni klobuk iz rok se- aj ima kdor stre Lrše — ter v tem še gospoda! Svatom sodnika šepet a je poprosil, na;j molči o tem, kar sta prej govori- ter TOajal glavo, la, — kar se Čuje od diuge go-' reiije strani eest« glasen klic prihajajočega človeka.
"Stojte, stojte, oče, stojte!" "To je Go4ardt" je decjal stari Brno?., ki je bil že malo nejevoljen zaradi dolgega obotavljanja "To je Gotard, Gotard!" j<j
Ali svatovanje so pri Bmoiovih vendar le imeli.
brat:'" je \zkJiknil eden Toool- "SMI zl^laznel fant'" je za- Let° ****** * poroWa — ščaku v uho.	vpil Brnot.	Gotard in .Metka, s^xlaj bogata
V hlev ga vleči! Tam naj pre- Qi Gotard. k-ko I'" i* spi svojo pijanost, ta capa T' je vzkliknila mati "	Omai»nrtov Tomaž je počasi o-
vele1 ženin hlapcu.	I	. "	kreval, a potem še mnogo 1-t |>e-
"Oho! Tako pa ne boš govoril,1, "^f	f zagozd.la o- stoval in varoval na Brnotovini
Miklavž!'* zaki-iči Klaudei- ter , ^ ViJe MaJ	vnuke in vnukinje svoje hčere,
hoče še nekaj pristaviti; ali krep-' ™ kiikor }lllkdar ®	« muj Topol^ak in Kland.r >1a pie-
ki in brezobzirni hlapee ga prime	SodlUk pa nni1 "»^.bila svoje kazni; drugi svoje pro-
za vrat in potegne v hlev.	I *6 S^'ite;	stosti ni dolgo pmnaša!; prvega
j "Tu je pismo, oče, tu je pU j pa sem še ja/. poznal ?n ga \ide! .nio!" je ln*ičal zopo-t Gotard raz onlcrat, ko se je pelial na 7in\ ,, . . ,	j burjeno. "To kaže, Kakaj snubi njem koncu samskega voza s»*de
Komaj je ^aioputnil eden napol ^ Melko _	denarja - j po cesti mimo mene - star, uma-
pilili svat^ hlevne duri za n.e-j^^ žaradi denarja( _ in ta dJaB in ra,trgalP. In }>Tav lakft tlgl.
barjem m so možje na prvnh vo- Jiar lahko pH njw ^^	. |>a ^	^	^
zovih J«li kbcati po ženinu, naj ^ -.e	^ ^
denar} " Včasih se je v kočiji vozil — !sedaj pa na sori sedi!" .»mum je pijanost minula in; Njegov sin se je poduho\-ni! iz-srari Brnot je osupel gledal sina'ven naše dežele, a umrl mladolet.
Njegov dom pa je danes t ako v, j Topolščak je stal kakor okame-' ^akor sem ga opisal počet kom V* jnel, idti besedice ni spravil iz su- povesti. Dve lipi stojita na dvoru Jhega grla,	, ob westi, za njima pa skoro raz-
I "Kaži, kaj imaš tam!" je velel valuii P°dcdmo poslopja z razdra-prvi in jako osorno sotlnik. Ne P'lIlim ostreAjein in razbitimi ok-kov notranji čut mu je dejal, ila ni: na dvoru rai:te ??osta- temno se tu vrši kaj posebnega.	zH-na trava, mimo pa teče
"I. tu, tu je pravi testament,'ka bela	in kdoT Izhaja
gosjKKl Topolščak!" je vzkliknil	nih,V ne	kako ;ivu
nehate naglas, ko je bil vrgel prvi hi,° mlllkai in	tndi
pogled v pisanje, izrot'eno mu po;«trast zapustila v tem Gotardu. "Kje si dobil to, Go-j tard?"
"Omabnotov
Nemčija na zelo premeten način širila ne le v Nemčiji, temveč tudi v vseh onih koncih sveta, kjer se čita nemško čtivo. Švicarski Nemci so imeli tudi konveneijonalno, a seveda popolnoma napačno idejo glede degeneracije Francije.
Zelo veliko število naivnih lju di v različnih delih sveta je imelo neko naravno zaupanje v vse, ki so govorili nemščino ter neko naravno, instinktivno pomanjkanje zaupanja do vseh, ki so govorili francoski. Taki ljudje so smatrali Nemčijo za naravno, zemljepisno žrtev Velike Britanije, Panslaviz-ma in Še par drugih momeot-ov.
Vsled tega je tudi večina navadnih ljudi v nemški Švici enostavno sprejela za svojo misel, da je Nem-
čija žrtev vseh teh okoliščin, d s Švicarski Nemci sicer niso ž,?-j *e mora žrtev boriti proti svojemu leli vse nadkriljujoče zmage za sovražniku in da je bilo vsled te-Nemčijo niti v onem času, vendar Z* kršenje belgijske nevtral-pa so imele nanje velik upliv nem- »osti, dasiravno je to kršenje po-Ake fraze glec® postanka vojne menilo tudi za Švico veliko prese-Skozi dolga leta so stali pod upli- nečenje, nujna potreba za Nem-vom sile nemške uspešnosti, trgov- ^'ij0-
ske, industrialne in duševne. Vr-' Tako si moremo razlagati pro-jeli so v bajko ruske nevarnosti za nemško razpoloženje v nemško-eentralno Evropo, katero bajko je govorečem delu Švice.
človeška strast zapustila v -ftzpadu svoj sled.
(Konec.)
Tomaž ni i da!' to pismo in rekel jev. da ima še' diugo. prav tako! A potem se je pobil!"
"In isto drugo imate vi, Topol-.^ak!" Pri tem ga sodnik" ni več nazivaJ s pridevkom 'gospod'. -"Kako s!e i-sto prejeli?"
Miklavžu se je vrtelo v glavi; krčevito se je prijel bližnjega svata, ali govoriti ni mogel.
"Vrag ti pasji! Ti me bas za-piral v hlev, čakaj, jaz ti posvetim!" tako se oglasi v ozadju hri-pavi krik pijanega Klaudru, W s» je gugal. otresli je s*1 Jilapca, skozi hlevna vrata. "Gospod sodnik, gospod sodnik, ta je velel Tomaža pobiti, ta ošabni Miklavž! Kaj j m«ni zato, če me obesijo, saj boido tiidi tebe, duša pasja!"
Vtisk teh besed je bil nepopisen! Svat je so poskakali raz vozove ter obstopili Topolščaka in mešetarja, katerega je pijano^ akr očividno mrnjevala. Sodnik pa je bil takoj -amo — sodnik in
Nova navedba.
Odbor National Retail Drv Goods Ass. je predlagala, naj u-gase prodajalci vse luči v svojih izložbah, ko zapro trgovine. S tem hoče odbor prištediti preuiog in druga kuriva.
Poroka.
Dne 25. oktobra se je poročil v Sarajevu arhitektični asistent pri deželni vladi, gospod Jaro Dolenc, sin spoštovane narodne družin** Dolenčeve na Proseku z tfCspieo .7elko Anderhih.
Kad bi našel svojega brata JANEZA FAJDIGA, doma iz Za-'oga pri Postojni. V Ameriki s«^ nahaja že kakih lf» let. Jse nahajam v francoskem u.i»*ij>i-iiviu Naj se mi oglasi na naslov: Alois Fajdiga, Depot des Piif>onnK*rs de Guerre, No 6;i02, 8. Comp., d«; Caen rOrfl-vados«) Famieant, France. (S-ll—12^
pripisovati pri vojakili posledicam dijete, po manj kij i vo glede svežega mesa in vitaminov, katerih ni v zadostni meri najti v posušenih jedilih ali hrani, ki zahteva za kuhanje visoko temperaturo.
To mnenje, objavljeno pred kratkim v ]SXilatiu, je značilno, kajti po številuih razpravah se je skrčilo mesno racijo italijanskih čet. S tega stališča je zajutrek, obsto-;	^^ -
ječ iz žganeev in sirupa, dasiravno dober pod gotovimi po-' goji, komaj zadosten za vojake v aktivni službi.
Seveda je pri tem veliko odvisno od kuharja in peka. Če sta zmožna ter si izmislita razii/oličaiost, je armad-na racija dobra za vsakega. Hrani pa vendar manjka onih stvari, ki predstavljajo raznoličnost. sameposebi, — namreč dodatkov iu sočivja kot špinače, redkvice in korenja, katera sočivja preprečujejo škrobut.
Paradižinke se daje mogoče Se prepogosto za večino ljudi.
Glede nove točke je pred kratkim razpravljal polkov ISL v«	. , .
ponudilo vmo. Oni ga morajo odkloniti, a vino dobre ka- je visoko gori nad zvezdami" kovosti je gotovo uspešno sredstvo za dobavo gorkote in Mamica je odfla ▼ Mtodajo *o-
,bo. Nate pa sem sačula eeliti dra-
ročici kakor k molitvi ter dejala
nežno:
"8edaj bomo začeli moliti rožni Tenec za mir in pokoj naših rajnih. Moli tudi ti z nj>Tn'', seveda kolikor moreš. Nocoj bo namreč ' v
na tisoče duš trpeča preselijo v nebo." "Mamica, kje pa so vicat" "Kje so viea — vidiš otrok moj, to se ne da kar takole povedati. Čakaj, kako naj ti žim,..."
i Dobra ena mi ni znala dati pra vega odgovora. Po kratkem pre-mišljenju pravi: -
"Kje so viea pravzaprav, ne vemo natanko. A nekje se gotovo. V njih ae pokorijo dnie za svoje . .	. . slabosti in ko so očiščene slednjega
vojaKom gOBtoijuono madeža, so sprejete v sveti raj, ki
Slovensko Amerikanski
1918
Basen koledarskega dela ima že sledečo vsebino:
Pesem.	Nemški napadi s plinom.
Važen zgodovinski dokument Živali in aeroplanL Popolen pregled svetovne vojne. Ruska revolucija.
Prasnik v Petelinji vasi.
Pesem jetnikov. Kosaki in njih vojska. * Litvinski kmetje.
Program ruske socialistične stranke. Nevidna poslanica.
razlo-
Problejn Alzacije-Lotarin&ke.
Ukradeno pismo.
Bed.
Veliki dobitek. Rasno o otrocih.
Doživljaj francoskega žurnalista. Veniselos.
O postanku koledarja.
AforismL Normalni potek ruske revolucije. Rusija.
Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. ~v Prednost bnojava.
Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album.
Krščanska svatba pri K&frib
Večni koledar.
Petelinji bojL
Nekaj sa gospodinje.
Sala.
Oglasi.
Koledar krasi nad trideset alik, Ismed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 OORTLANDT STREET.
NEW YOBS CITY, N.
_
UJiiMi
GLAS NARODA, -8. DEC. 1917.
jodp. društvo
svite Barbare
CA SXBDVJTXHB DJtŽLA VS 8EVZSHI
Bedet: FOREST CITY, PA.
«L
isti v
GLAVNI URADNIKI:
t^OMulKU: r. B. TAUGBA&, 674 *hsa; At«., Bock Bprtnga, ffjs
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brooghtoo, p«. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC. box «47 Forest City, Pa PosMCnl tajnik: AVGUST G OSTI 6 A, box 310. Forest City, Pa, Blassjnlk: JOSIP MARINČ1Č, P*J6 »t. Clair Ave., Cleveland, Oblo. PonuCnl blagajnik ln Esopnlk: AST. HOCHEVAB, RFD. No. 2 box 37. Bridgeport, Oblo.
NADZORNI ODBORI Predsednik nad* odbora: JOSIP PETERNEL, baz 00, Wlllosk, Pa. L aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 66, Burdlns, Pa. A aadaornlk: IVAN GROftEU, 883 E 137 th St., Cleveland. Oklo.
POROTNI ODBOR: predsednik porot odbora: MARTIN OBRE2AN, box 72, M. Mineral. Kaas L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D. No. S, box 14«, Fort Smith. Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. 14tb St., Springfield. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V. GRAHEK. 843 E Oblo St Pittsbnrah, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortland: 8U Ne« York, R. Z.
Cenjena drnitra, odroma njih uradniki so naprofienl poilljatl rs* da plss direktno na glamegs tajnika ln nikogar drugega Denar naj se pa po-Kija edino potom postnih, ekspretnlh ali bančnlb denarnih nakaznic, nlka kor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Parlor&č, Farmers * Miners National Bank. Forest City, Pa.
V tlnCaJu, da 0|«xlju društveni tajniki pri poročilih glavnega rajnika k^ke pomai.jk.ljl to« ti. naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da samore napako popraviti.
Zdravilo zoptr kaštlj.
Kedar potrebujete zdravilo zoper kaJsli ts-daj potrebujete dobrega. Nikoli se neboete zmotili, če zahtevate dobro preiskuieno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
Ur.W.Eoladstc*. riMster. W. Vs., baa j« pital: *'J»i
priporočam vsakemu, d« kupi Severov« zdm iU. kmt so dobra. posebno Severw Bilum z* pij o««. boijCUa ni. Moli otroci so imeli h ud k*J*U ln poskusili amo runa idravll*. toda vse Je bilo zastonj. So smo p* kupiti Severe* Balzam ra pljufa j« kaielj zrinit po par po-pitklh."
IZ GLAVNEGA URADA S. P. DR. SV. BARBARS.
Meseca junudrja se vrši celoletno pregledovanje knjig in seja IfL odbora, zatorej prosim postajne tajnike, da pošljejo asesment in 'Irugre listine prejkomogoee, da pripravim vse potrebno za revizijo.
Po pravilih društva Sv. Barbare se volijo postajni odborniki v me seen decembru za leto 1913. V to svrho sem razposlal na vse postajne tajnike posebne listine, na katerih natančno označite imena in naslove novoizvoljenih odbornikov. Ne pozabite tndi poročati na glavni urad, kdaj se vise postajne redne mesečne seje.
Riiznoslai sem tudi tiskovino, katero uporabite kot imenik članov vaše postaje. Ta imenik izpolnite natanko, kakor predpisuje poslana tiskovina tr ga pravilno sestavljenega vrnite v najkrajšem času.
Pri nekaterih postajah je v»ak mesec zaporedoma veliko čla nov suspediranih zaradi nerednega plačevanje mesečnega asesmen-ta. Po sedanjih delavskih razmerah, ki niso tako slabe, bi moral vsak elan toliko paziti, da bi plačal asesment po pravilih. Nerednega pla-»Vvanja asemsenta je največkrat kriva brezbrižnost člana samega. 1):» pa bodo prizadeti na jasnem, kaj suspeodacija pomeni za nje, ako i«- za	suspentlaeije ponesrečijo ali zbolijo, datiram točko iz
pravil stran člen 19., točka 2. se glasi:
Suspendirani člani oziroma članica ni deležen bolniške podpore prvi mesec pač pa je opravičen do smrtnine; po preteku enega raa s oa po susppndaeiji izpuhi «'-lan < i<*a) pravico do bolniške podpore .n do smrtnine.	*
Glavni odbor sc strogo ravna po ti točki in je vsakemu odkloni! bolniško podporo /a bolezen, zak atero je zbolel za časa suspen-dacije.
Glasovnice, katere na sploHnem glasovanju za bodočo rdru-/euo ortfanizseijo za posamezne »Mane in članice S. P. Dr. Sv. Bar b tre in S. D. P. Z. blagovolite v>e odglasovane glasovnice poslati na glavni urad Zveze na naslov: Blaž Novak, 20 Main St., Conemaugh, Pa. in ne na moj naslov.
Gladom jMiročila glavnega tajnika S. D. P. Z. je članstvo S. D. I*. Z. oddalo 9'ii glasov za mesto .Johnstown, Pa. kot bodoči sedež z-lru/rne orjraniza<-ije in glasov za mesto Pittsburgh, Pa.
Pri S. I) I*. I>r. Sv. Barbare jp oddanih 1084 glasov v prid Johnstowna, Pa., proti 1038 v prid Pntsburgh-a. Pa.
Skupnih glasov je oddanih 2016 za Johnstown, Pa. in 1807 za Pittsburgh, Pa.
Mesto Johnstown, Pa. je toraj z 209 glasovi večine določeno kot bodoči sedež glavnega urada združene organizacije.
Z bratskim pozdravom
Franc Pavlovčič, tajnik.
Beneški Slovenci.
(Severov Balzam za pijača). Ne refits samo: "Želim nekaj za moj kaielj." Navadite ss zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 3? 1st je Severov Balzam za pljuča uspeino zdravil kaielj in prehlade m take bolezni. katerih prvi pojavi eo kaielj, kot na pr. kašelj pri infiuenci, vnetju sapnika, oelovakem kail ju. hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 26 ir. SO centov. — V lekarnah vsepovsod.
Severov* družinska zdravila so naprodaj ▼ ie-kfttiith vaepovvxl. Zahtevajte "Severov*" pcnji-bovem polnem imenu. (!<■ jih ne morete dobiti v doouUU lekarni, naroČite jUt r.ravaoet od
W. P. SEVERA CO.,
Mtfltapids, b«a
liana".
Čedad, Videm, Tareent in dnigi laški trgi so vedno polni Slovencev in to radi kupčije in drugih raznovrstnih poslov in potreb.
Vsa beneška Slovenija gravitira na italijansko stran-vode tečejo v Italijo, ceste vodijo med Lahe, javne kori sti vežejo na Italijo, občevanje z ostalimi Slovenci je od rok. —
Italijanska vlada si je zadnja desetletja nadela nalogo, da poitalijanči vse beneške Slovence. Šola je — italijanska.
Kdor hoče študirati srednje in visoke šole, gre v Čedad ali Videm že v ljudsko šolo in ko skonča ter nastopi kako službo ali postane advokat, če ne v svojem srcu, katerega rodu je, drugače pa je — Italijan.
V	cerkvah se drži slovenščina, kjer je jezikovna sila v ljudstvu še močna, drugodi je kratkomalo odpravljajo italijanski duhovniki v
Advokat Podreka je predlagal v svoji "Sla via Ita-da bi morala politična prevdarnost privesti Italijo do tega, da si ohrani Slovence, katere bi lahko porabljala kot ogleduhe proti Avstriji.
V	cerkvi je vendar še najbolj doma beneški Slovenec. Duhovnik se obrne sredi mase ljudstvu, vzame misal v roke, prav kakor drugod po Slovenskem pred Trubarjevim časom, in tolmači ljudstvu evangelij.
Sicer opravlja duhovnik opravila prav po domaČe, sodi pred oltarjem na stolici iz navadne slame spleteni, ljudstvo pa sedi ali čepi na golih tleh in prepeva svete pesmi.
Beneški Slovenec je čvrst korenjak in beneški slovenski vojaki krepki, lepi fantje. Neizmerno ljubijo beneški Slovenci svojo pest zemlje, katero nazivljajo: — ognjišče, dom, domovina, očetnjava in naša dežela.
Ta ljubezen do iksvoje dežele" pa ima svoje globoko zgodovinsko ukoreninjene vzroke.
Že beneška republika je bila poverila ofcraml>o svoje severovzhodne meje Slovencem. Republika je bila pustila in je celo potrdila Slovencem stare privilegije v jav nem življenju in v cerkvi. Prav nič se ni vtikala v njihove notranje razmere in dala jim je še nove vsled česar so bili prosti tudi mnogih davkov.
Beneški Slovenec se je Čutil pravega gospodarja na svoji zemlji, kaj čudo potem, ako so beneški Slovenci valovali državne meje v občo zadovoljnost republike. -ooo
-ooo-
Nadepoln.
■ooo-
.Jezikovna meja beneških Slovencev se začenja na južni strani T bane in gre proti gori Subit, potem ob vozni renti do Stare gore čez Presenjski hrib do izliva Arbeča v Nadižo, od nadižkega mosta čez Volovjak na Mladasjena, nad Kanaličem proti Sv. Lovrencu, na Piket, pod vasmi Vile in Podklap proti Poljani do Porčinja, tam se obrne na Celo okoli občine Malina in vasi Gorenja-Oaraeja na Oaban, Oukon in Plajul, v dolino Karnahto do Tera nad Menotom, daje proti zahodu nad Šuma jami, med Oežerjo in Gorjani čez C&mpon k Cmorju, navzgor pod seli Ovše, Pod k ras, Bratini, ob ol^*inski meji brdskoliuminski do Camponovega pogorja do Kadina.
Tu začne rezijaiibka meja.
V šempetrskem okraju so ugotovili ob ljudskem šte-t iu slovenskih družin 2,700, v tarčentskem 1.044, v čedad-<&kem 1,108, v hunnnskem 115, v možniškeui 1083.
To je dalo prebivalstva okoli 35,000. V resnici jih je več, okoli 40,000 gotovo.
Vsak kraj se deli na občine, katere vo^i občinaki svet pod predsedstvom župana (sindaco) in s pomočjo mirovnega sodnika (giudice cone ilia t ore).
Občinski svet upravlja občinsko premoženje, skrbi za blagostanje občine, župan poroča kraljevski oblasti.
Kadar je občina prisiljena, si najame uradno usposob I jene ga tajnika, ki urmduje izključno italijansko.
Da so se izgubljali beneški Slovenci zadnje čase, je po sodbi beneškega Slovenca dr. Ttjuka med prvimi vz-r< k ta, da premalo občujejo s avstrijskimi Slovenci, nas-
ni dotiki s tujim življem, brez katere-
J areola v Podgolovski je bil eden tistih, ki o njih pravijo, da' so jiadepolni mladeniči. Tega pa on san do svojega osemnajstega leta ini vedel, in tudi dnigi ne
Jaroslav je stal na lestvi do pr-vaštva v x>esnLštvu —- seveda o-prv na prvem klinu. — a to de — a .klina klin se urno pride, in marsikdo, ki stoji že na vrhu.
Ko j<' bil seveda ne po svoji za-'iic ve, kako je tja dospel.
skij?i dospel do tistih let, ki jan NVmee daje karakteristično ime I * * Ficged jalj re", je propadel nji-j hovi bridki usodi, katere se nas !»e uialo ^izobraženih'* barniL tzemljanov rešilo: jel je pesmaritL j 1 n ko je bil ugledal utripajočega j srca prvi svoj "opus" tiskan, je ■ d v l^xi il svoje poetično obličje za j celo iped višje, hodil trdy, kakor bi bil kol požrl — drugi so dejali. da to zaradi utrudljive ježe na Pegazu, — govoril malo in to v nekakem sentimentalnem glasu — zakaj srtalo je črno na belem v "Novicah", da je on — namreč Jaroslav Podgolovski — nadetpoln mladenič.
Pravo njegovo ime je bilo sicer ]x>hleven Miha Maček, a zaradi skromnosti in mrzlega glasu tegb iwdimka si je izvolil gori navedeno — rojstvena hiša njegova je bila pod Golovcem, — skrbel je bravai pa sam za to, da so ljudje, briga-joči se za raz vitek našega slovstva, znali, kdo se skriva za orno odejo.
Iz hvaležnosti do iprvih »pozna valeev svojih zmožnosti se je naš juna k ravnal dolgo časa po pravilih Prešernovega pisarja; a lepega pomladnega dne. ko je utripala v radosti v«a narava, je ob-seneil tudi njega nekakov "liberalen" duh v idealnem obrazu boga Am or j a — in nadepednost Ja-roslava Podgolovskega je visela m*, lasu in se ta... pa .povemo raje, kako se je vse to vršilo.
Kakor smo že omenili, je bil Juroalav doma vmeatu, in mnogokrat mu je trla bolest srce, da mu ni dano uživati poezije iu prijetnosti življenja na kmetih. Ko je torej nekega jutra v postu prav melanholično prebiral IJoraeijev: Beatus ille, qui procul pegotiis,— nas junak je bil tedaj «e osmošo-lec — se odpro vrata in pismono-aa mu poda list, katerega pre-Jaroslav veselja kvišku
i katerim se že dvanajst let v!de-]ki tn jo moral .po njegovih mislih' "Ali čuti, d« sem tukaj T Mor-
prihodnje velikonočne] vsak količkaj izobražen človek1 da me pričakuje", ugiblje ^^nti
"»»ti.	jJaroslav. "Kako je iepal Črni
Tudi sc mu ni dopadalo, da se lasje in či-nc >.2i, in pa ta vitka
a nista,
»očitniee na stričevem posestvu prebiti.
To posestvo pa je bilo v lepem "raju <na Dolenjskem — in vkio-eradi, tički, zlato solnce, "bleda" una, suniljanje vodi — vse, oj se se je medlo .po Jaroslavovih iiožganih. Jel je strica Matijo od Mecena slovenskega slovstva »lati — zakaj koliko pesmi se •o dalo "skovati" v krasni naravi!
Tedeai pozneje, na cvetno sobo-o, že vidimo našega junaka peš
»otujočega na Dolenjskem zaviti pisom, kako je hodil Jaroslav pes- njim je storil, da je stal kakor
: glavne ceste na stranski kolo-Jmarit "tja v temni gozd", "k skala in gledal — da _
oz, po katerem je velel kažipot šuniljajočeinu studencu", "pod gledal.
vrieče vrhove" in v enako praz- Od drugo strani jc bil namreč nične kraje, — povejmo raje, da prišel oni "nerodni ^toikljež" — je bil, prej ko je soince ?ašlo tri- kakor sc je zljabilo ^rdit^mu Ja-
je Pavel proti Franci tako pcdo-;rasr ^ oh, ti zlato dekle, kake te mače obnašal.	j ljubim! Sedaj, sedaj stopim pred
Ko je prišel Jaro&lav po večerji te in ti razodenem svojo strast, v svojo sobo k počitku, dolgo ni Pa kaj gleda tako okolo? Ko bi mogel zaspati. Franca, Pavel, te- me ugledala ? Ne, jzz moram k nji ta, stric, gozd,ovi. poezija, to je] — k nji —" pa zakaj mu je zabila sodrga in še v sanjah je go- stala noga in zakaj mrmra srdit voril melanholično: "Oh, ti zlato to nc?poet*.čno kletev-. "Da bi ga solnce", pa rime tudi sedaj ni hudič! — Ta nerodni ^torkljež, našel.	j kaj hoče tu? Vse mi je —"
Drugega dne — pa kaj bomo. Jaro»!av ni nic več inivld iu nič mučili potrpežljivega bralca s po- več govoril, zakaj pr^or pred
samo
>roti vasi — bivališču dobrotnega ••ti-Lea Matije.
Bilo je že pozno na popoldne in ahajajoče solnce. ki je zlatilo krat za daljno vinsko pogorje, roslavu ga označiti_sosedov Pa
>liižtije vinske goriee, je navduše-alo Jaroslava tako, da je aedc-l
pota na leseno ograjo iu v voj vedno ga spremljajoči pesnu-.ki dmevnik zapbtal začetno vrsto o od oče ,postni:
"Oj. ti zlato solnce!"
A ker rime ni mogel najti, je preložil navdušenje in nadalj->va-ije. — in četrt ure pozneje ga lajdemo že na stričevem domu.
"Bog te sprejmi, ljubi Miha!" pozdravlja stric, prileten mož prijaznega obraza, svojega stričuiika. ' Kako si zrastel! Pa kaj vraga si ako kuštrav", nadaljuje, sme-,oč se.
Revež Miha ne ve odgovora, za-caj dolge lase je nosil le zaradi 'poezije", in ker je čul, da je taca noša poetu neobhodno potreb-la. —
Da bi torej strica odpravil od akih nerodnih vprašanj, se iza-ivali prav iskreno za prijazno .po-abilo ter povprašuje po teti in testrieni, na katero se le sporni-aja, da sta se bila pred dvanaj-'tinu leti v Igubljani radi hrušk kregala.
"Obe ?ta v vinogradu pri de-avcih; prav veselili sta se čuvši, la rtas boš obiskal. Posebno Fra-lica te že željno pričakuje. — Se-iaj se mailo počij; tu imaš sofbo pripravljeno — le odloži. Jaz m o-..am še malo v hlev, ker imam novega hlapca in ta je še precej okoren."
Tako rekoč stric odide in pusti Jaroslava v prazni sobi, njemu odločeni.
"Frantea me željno pričakuje", je dejaJ; "dekle mora odrastlo biti", tako sklepa <po sobi gor in dol stopaje naš poet in nekakov čuden čut se ga polasti, kakor — da se trivialne primere poslužim mačke, ko hodi okoli vrele kaše.
Zdrami ga dekliški glas z dvorišča:
'' Oče, ali je Miha že tukaj 1'' "Je, je, v sobi počiva; le gor pojdi. Franca, povpraševal je že po tebi."
In dekle skoči po stopnicah ter odpira vrata v Jaroslavovo sabo.
strašno — zaljubljen v svojo sc- vel m 1- ranča mu je k_tela z vese-strično Franco.	.lini vzklikom naproti
In akoravnn se je bil do tega'H" Ali vendar tu, lju';>ček moj, trenutka strogo ogibal vseh "eio- vendar!" In gorak poljub je koa-tičnih" poezij, je vendar propa- ^ s»čni pozdrav, del sedaj nemili usodi — ter za- Poslušalec za bukvo jo stal ju pustil "očaka Trigljva" in "de- o^dal. Čutil ni nič, n< 40 da je ročo mater Save". pu>tii «peČe sti-ašno goljufan in ne*reoeti. Slovence m razne svetnike božje,	nebeška pot zija, ti mi
ki jih je opeval. Sedaj mu je le osutneš!" j« \zailnul icsigm-Franca polnila srce. in ker mu to	"Cuj, euj, kaj se zgovai-
ime ni bilo dosti mehko za milo- jata!"
glasne kantate. ga je spremenil v "Zakaj te snovi m bilo k nam, "Franija".	Pavel T"
"Oh, Frani j a!" je zdihoval: . "javiti sem imti! Kaj si počela? Ali ti je .M^ua zopet kako pesem deklauioval ?''
"Oh, ti ne veš, kako je ta človek siten! Jaz vedno mislim, d3 mu malo morgan pcinianjKuje. Ui kako La^i za menoj, da *e ga ne morem ubraniti. Včeraj mi je neko Desein bral,
je pi-
je 2
"oli. Frani.j a. ljubim te! sal v svoj dnevnik.
Koderkoli je srečeval deklico, ia katero sta mu bila srce in pesniška žila, povsod in vedno je napeljeval pogovor na "krasoto življenja" in njega slast v poeziji. Pa kako
bridko ga je prešinilo. Ptfe^	kl
ko ga je dekle, praktično odgj
ju je o meni
e mu .>c ne manjka koleščka v glavi, bo pa kmalu izgubil.''
"ln pa o Triglavu in o Savi — ali o teh nič nc poje K"
"Oh, kaj pa, n stotine jih ima, in vedi, o-ai Jarosiav Podgoiov-ski.
. cigar pesni j n smo sc že toli-krnt smejali, to je naš Miha."
"Oi je to! — Vendar somi mislil, da jo bolj pameten."
"Pa dt-jal je, dt> bo kmalu še več podani na svetlo dal."
"Bog mu greh odpusti, jaz mu
jeaio in brez razuma za njegovo •posiljeno sentimentalnost, ki je bila že tako ozko priras-ila k njegovi naturi, — smeje se odvrače-valo od neslanih sanjarij s kako "naivno" opatzko. Revež, ki ni vedel, da se za naivnostjo skriva razum, in da ga Franca, dobro poznavajoča njegovo boLezea, odvrača le iz bojazni, da ne bi kdaj pograbil priložnost m odkr.l svoje želje ter hrepenenje.
Pa naposled je Jaroslav vendar sklenil tej reči do tai priti. Opazil ]'e. b(,m!
je, da hodi njegova Fraixiia sko- 'ZdaJ I)a	U-a; morda
ro sleherni popoldan, kadar ,vC je Se ** ^)ametova!- 1WJ ^ rabil stric ulegel k navadnemu po- JO' Pave1' ka3 81	počeli" opoldanskemu počitku in je imela! * * mati doma z deklami mnogo opra- Pozno zvečer je že bilo. Lepa vila, čez vrt na gosto z drevjam pondao^iju 1106 je prt.;^ s svo-obrastli holiiL, kjer je pod staxu j-m pojčolan«ui !ua.:o zemljo, bukvo stala les *na klop, — prav brez števila zvezdic se jc leske-prijeten kraj sretli vesele pomla- talo na širneui lirbu jji odsevajo di, ki je krog m krog vabila inla- v poroku, ki je za nikim holinoni do zolenje iz ogretrli tal. .Jaro- pomikal svoje valove v rodovitno sbiv ni vedel, kaj počenja Franija ravnino.
tukaj, pa sklei»il je, jo danes pri- Kraj potoka na obnažju pa je čakovati ter ji razedeti svoje bo- stal naš Jaroslav in s., dito je dvi-h^ti; zmage je bil fant sk«*ro go- gal roke kvišku ter jirisegal k bo
ro\om. da nikdar več nobene pes-
tov, saj je bilo dekle vedno taKo
prijazno proti nj<-mu.	mi ne bo skoval in da hoče biti
Že pol ure je sedel Jaroslav go-	zopet Miha Maček in nikdar vee ri pod bukvo v razne misli vtop- ne Jaro.>lav Podgolevski.
ljen ter se pripravljal za pr/.or,	Pred njiiu pa je švigal plamen
v katerem je hotel on glavno ulo-	m vanj je metal Milia vse svoje
"Dober večer, gospodična Fra-'SO igrali; — kako lepo in navdu-	pcsoii — vso svojo Ij a bežen,
niča!" se oglaai plašno naš junak.I^110 ^o govoril, kako mehko i:i	Vetrič je zapihljal in pepel je "O, kaj me hočeš vikati?" se.!0?**'® sklical njeno ime: padel v vodo; po vcxli pa je .«ipla-
smeje, mu roko dajaje deklica, kakih sedemnajst let stara, rdeče-lična m lepo rasti a kakor jelka. "Pa še gospodična! Saj nisem iz mesta! To je lepo, da si nas ob iskal: saj je v Ljubljani mnogo prijetnejše, nego pri nas, in vendar si prišel."
"Oh, Franca, to ni res. tako lepo ni pri nas. Tu imate tičke, kij vam po jo ves dan, po gozdu vrši veter take skrivnosti skozi zelene.1 košate vrhove, iu po dolini šum-lja bister potok, — to je krasno, to je navduševatno!"
"No, veš kaj, — vetra celo nimam rada; potok pa za drugega nima nič prijetnega nego za otroke, ki lovijo ribe in rake po njem. Ne vem, odkod jemlješ vso krasoto", odgovarja, ustna satego-vaje Franca.
Jaroslav zopet ni vedel, kaj bi dejal, a teta, ki sedaj pristopi, ga reši iz osupnjenosti, v katero ga je bil spravil dekletov odgovor.
Vsi trije gredo dol, kjer se jim še etrie pridruži, ter sedejo v lopo ina vrtu, rssgovangaje »e o navadnih stvareh.
Malo pozneje pride še nekdo, ki ga vsi domači prav prijazno sprejmo; bil je sin bližnjega soseda, bogatega posestnika in starega prijatelja stričeve rodbine. Klicali so ga Pavel, in ker je bil nekaj študiral in ae tudi malo po
Franija!	j val dalje — dalje — dalje —
"Pa glej, že gre! Siv , m/m o Kam,' To je premišljeval tudi bodi! A čakaj, za sedaj se skri- Miha in to je bil zadnji poetični jem raje in potem pristopim." sen nadepolnega mladeniča.
Tako rekoč se uda trenutni bo-___
jami ter vstopi v grmovje za fBfgjBJgJajafniBJa^
keTv;	....	' Ko Jaki naročajte m» na "(ilas Nsro-
t ranča pride počasi po poti gor najv-eji slovenski dnevnik v Zdru-in nekako nemirno okolo gledaje ienih državah, sede na klop.
•poskoči, zakaj ta je ,bilo zapisano, da bo stricu Marti j ^ prav prijet- j	nort, so prttikaKlmenu
no, ako hoče stričpak Miha — ali	besedo 4'gospod
kakor mu tn pravimo Jaroslav,—
Ta goapod Pavel našemu Jaro-slavit M Utfltt prav povieči. 1U-
ksr ji \nmmtl iz is^avnm i njim, is Ml
ten tmšL — a
tuulU btsdoro, ssstafs, recalls tuL, sil ps kadar pocnOsjets ure, verl£ka, fttd^ as ksptts prej nikjer, da tndl aas m csdo vpnSsta. Upraftud« V Is pa sl bodste prihranili dolarja.	. .
Osslka vsi visi pnfljamo brespiaCno PUlte <xmj
IVAM PA/X k CO^
OOWMAUOH, TA

/ -" V. - ^




GLAS NARODA. 8. DEC. 1917.
Jan Marija Plojhar.
CeiH
Julij
(Nadaljevan*).
'ritegnil je vajKi, krenil t cecte jahal v smeri braoeinskega je-i, o katerem mu je pravil don meti te. Odlomil je vejico a ci ie, stoječe mu na poti, in brez >ka je pro(i svoji navadi švr
dir !
piral oči, se trudil, da bi proniknil [giej, sedaj se je sklonil nad njim letno, močno se je nagnil naprej, nekakšen obraz, bled, bel in zastrt Ti»ti trenotek se mu je tako zavr- L srebrnim zavojem, skozi katere-telo v glavi, da se mu je zdelo, ka-je pronical neizrečno mičen sl-
Potem je le ko-
ko bi ne podirala zemlja in nebo, obenem ga je posilil krčevit kašelj.
uja, k. s* je apuacil v dir | ZatLsail * Se PWl konjske . ,	r» z i	in opustil stremeni. Lase mu
a* mu je zdelo prijetno. Bezala v . ... . t , , .	,
..	.	. je zjezila misel, da bi mogel pasti
Kampanja ea je *.e .	T	A * ^
i i ha bi ga visečega za streme, pre-la, tumtam je vnlel . r . .	, , , r
■pla&eni konj v diru vlekel za seboj po puščavi. Zablinjal je z rokama, da bi se prepričal, so li pro ste, obenem je čutil, da njegovi prsti popuščajo grivo, da se po malem sklanja na stran; in bil je slep za vse ter je zaslišal grozno buča-nje v ušesih; potem je čutil, da počasi drči s konja, pada, da se nekaj drobi pod njim in da je nekaj čudno zaiumelo, ko je bil že na zemlji. ... Potem je čutil nekaj gor kejra na prsih in je vedel, da je to kri, ki mu lije iz ust in mu teče za obleko. Potem je nastopila popolna omedleviea....
Ni trajalo dolgo. Odprl je oči in povrnila se mu je popolna zavest. Vse je vedel, kaj se je bilo zgodilo" žnjim, vse si je jasno predstav-"jal, a «lasi je bedela duša, je ven
»ta x vetrom, po v nem stemnil v daljavi ogenj pastirjev, sta z vetrom. Kampanja h kjer je instinktivno potegnil nja nazaj. 1'boga žival je bila u-trujena in ko je čutila, da nima pravih tal, je začela trepetati po vsem životu. Jan Marija, ki je sedel vea medel na njenem hrbtu, se je nekoliko prubudil in je imel potrpljenje i njo. Gladil jo je. Zrl je na nebonklon, bil je že tudi siv, le na za padu je stala žolta proga, a na ***veru je bilo jasno.
"Ni še dosti temno, ubogi konjiček", je rekel; imel je neko fiksno idejo, da je še presvetlo. Nategni je vajet in se povrnil, jahal j«* aedaj v »meri k morju. V glavi mu je postajalo bolj in bolj pu-*to, vrhutega pa se jc pričela zo-p<*t ta neznosna, sedaj ie srdita bolest v prsih. Zaprl je oči, zdei* t»e mu je, da ima težke trepalnice in da se mu bliža omotica.
"'Najbolje bo, če grem sedaj naravnost domov", mu je šinilo v glavo, ko je zopet nekaj časa jahal; in je dal konju, ki je počasno korakal, popolno svobodo.
"Kako težko mislim", si je za-šepetal in je jahal dalje in dalje v to dremavo, temno kampanjo molčečo ter pošastno liki grob....
Pa mahoma se je konj zganil in preplašen je zapuhal. Jan Mariji, bi bil malone padel z njega.
"Kdo je T" je za vpil kakor kdo ki so ga probudili šiloma. Zagledal je v trdem mraku veliko Čredo volov, belih, z ogromnimi rogovi. — Mož, ki jih je gnal, je sedel na ko nju, ter držal v roki dolgo sulico z železno ostjo, ki je zalesketala Vse to se j« kazalo tako čudovito »i« dozdevalo tako pustolovno in nenavadno kakor v bajki. Ni s* mogel precej dobro spomniti, kje je in kaj hoče.
Na nebu so svetile redke zvezde
"Ali veste za San Cataldo?" jo vprašal moža s sulico, ko je dobil popolno zavest in mu je postalo ja sno, da je zašel.
"Kako oi ne vedel!" je od go voril.
"Na kateri strani leži? In kako daleč je do tja?"
Mož je pokazal z roko.
"V eni uri pridete tja pri mirni ježi."
Čreda je šla mimo, njeni koraki so doneli po tihi poljani, v ta mra-viii h rum so se mešali odlomki me-lanholske, enostavne pesme, ki jo je zapel gonjač.
»lan Marija je imel sedaj samo eno željo, eno misel: priti pod streho. Zelo bolnega se je čutil. Bilo mu je kakor takrat pred samosiu nom Trinita. Nedoločljivi strah tisti, ki še bolj oplaši, ga je prev-
jaj. Blaženo se je posmejal Jan Marija.
"Kristus!" je zaiepetal. "On ne prevari in ne-zapusti! Gre po puščavi, oh...."
In popolnoma se je onesvestil.
Ta bledi, beli obraz z ono sladko zarjo pod zavojem je bil mesec Visoko je stal na nebu, in globoko, globoko pod njim je tako bled kakor on ležal Jan Marija, in krog in okrog se je razprostirala puščava, tišina ter gluhota.
Tedaj je stala Katarina pri ok nu ter čakala in čakala in otirala solze, ki so ji polzele po licu.
"Ne, nisem storila prav!" si je očitala. 44 Razjezila sem ga, razža-lila! O, več se ne povrne sem. Go-
«
se je oZval v mesečnem, dremavem molku taisti- glas in se je tresel v tišini ter umiral z vetrom, ki ga je prinesel in odnesel.
"Našel sem ga!" je vpil tisti glas. "Ne vem, ali je. živ. Naj mi pride kdo na pomoč! Odnesemo Ka".
In zopet je zalajal pes ter zatulil strahovito.
Katarina se je iztrgala iz rok .Suntarelli, ki jo je držala. -'Pomoč!" je vpila, 44pomoč!"
Francesco je prijel s prižgano svetiljko.
"Kje si?" je hukal Nuceio. — 44Pacomo, kje sil"
4'Pri tolmunu pod brdom!" se je tresel sveži glas v krasni noči.
"Tu!" je rekel Francesco ter podal Angiolini svetiljko. "Posve ti nam, hči. tudi pri mesecu ne more škodovati. Suntarella, kakšna preprogo ali pokrivalo, da bi ga lahko nesli, ko ni druge nosilni-ce —"
Za kratko so se napravili vsi v smeri k tolmunu, tudi Suntarella je ala ž njimi, neprestano zadržujoč Katarino, ki je ni videla, ne sli-
'Gtfko
ga ne bom videla l"
Zakriknila je z rokama. Suntarella je prihajala zdajinzdaj k njej in jo izpraševala, zakaj se ni vrnila v njegovi družbi. Ni treba-lo takšne naglice zaradi onega
dar že ležal liki mrtva stvar. Tako slab je bil ,da se ni mogel ganiti z nobenim udom.
"Kaj bo z menoj?" se je vprašal povsem mirno, kakor bi se ga to nič ne dotikalo. V tem vprašanju j t bilo več radovednosti nego skrbi za svojo rešitev. Ni mislil o smrti ne o Katarini. Najbolj ga je to presenetilo, zavezlo in premoglo, ker so kazali vsi predmeti krogr njega drugačen videz, ves umeačen značaj in izraz; takšni so mu poprej nikdar niso zdeli. — Čutil je gorak dih na obličju. Vi del je, ua stoji poleg njepra njego*
tovo je šel v mesto in nikdar več šala in je le hitela. Moški'so ne
prestano hukali, da že gredo, in Paeonov glas ni prenehal, jih iz-podbujati k naglici.
Prišli so na kraj nesreče. "Tukaj", je rekel Pacomo. An-giolina je dvignila svetiljko, od
-	platna za dona Clementa. In kaj katere je padla svetloba na bledo,
-	naj pomenijo te so'ze in vzdihi? mrtvo, vse s krvjo oškroplejno
_ krvjo oškroplejno Za Boga, kaj se je bilo zgodilo? mlado lice. Angiolina in Sunt^re'-Pa zastonj je izpraševala. K atari- ]a sta glasno zojakali ter klicali
na je odgovarjala vedno eno in ti- svetnike in angele raja, Boga in sto: "Ne muči mel Ne izprašuj madono.
me! Sama tega ne vem."_ J Katarina ni izpregovorila bese-
In zopet je šla k oknu ter poslu- j de. Pomogla je razprostreti pre-šala, ne zasliši li hrzanja njegove- progo, kamor so moški oprezno po-ga konja. Ko je šla na teraso, ni ložili telo. Potem je prijel vsak slišala drugega kakor šepet bičev- moški za en konec, ja. Tistega bičevja, v katerem je "Četrti konec vzemi ti, Angio-ležal kakor mrtevl	lina", je rekel Francesco. "Moč-
Suntarella jo je potegnila v so na si."
bo- ~~	"Bojim se, roki se mi trese ta",
- 'Ali liočrte po vsej sili oboletiT je jokavo odvrnila Angiolina; po-ji je očitala. — "Kaj vas muči?" izkusila je, da bi izpolnila njegovo "Suntarella", je rekla Katari- zapoved. Toda Katarina jo je od-
konj, ki se je bil ustavil, ko je pa-lna, "kako moreš ostati tako mirna,• ločno, dasi priljudno, odrinila, del jezdec z njega. Jan Marija je ko —" Obmolknila je. Hotela jbj 4<Sveti, Angiolina", je rekla s videl, da l«'ži v razteptanem bičev- reči: "Ko ga je zadela morda kak- svojim globokim, nežnim glasom, ju na porušenem kraju tolmuna.|šna nesreča!' Toda v tem se je spo ki se niti tresel ni. In sama je pri-Bičevje je krog. njega bingljalo in mnila nečesa povsem drugega. jela za četrti konec.
Idimo!" je velela. In tako je
mislil Jan
Mislila je: "Kaj, ko bi bil zopet srečal ono Žensko, in to je bilo mo- pomagala odnesti. Nihče ni govo-goee; kaj, ko bi bil šel ž njo v ril besede. Le vzdihi so bili slišni
šumelo. Ob strani s«, je dvigalo drevo.
"Je to čudno". j<?
Marija, "kakšne krh	_ _ _ _
imel o tem, kaj je konj, drevo in lo očito, da jo je ljubi!« Saj se je| Tako"so za torej pVim^lidomov bičev je I In zdaj je to tako jasno! shajal ž njo v Rimu. takrat ko jc ^ 2KJmi]. Položili so Ka na ze-Kaj to pomeni?"	|ona, Katarina, o njem sanjala fn m]jD^ Suntarella je hitro napra-
Uotel je dvigniti roko, pa ni(se navduševala zanj!" Prebledela vi!a luč v njegovi sobi in \ngio mogel. "Ali je to morda smrt?" je ter nagloma vstala.	hilia je Svetila"do spalne sobe, ka-
še je spomnil. "Ali je res zgolj y tem s0 se odprle duri, in tam'mor so ga nesli, ter prižgala tam probujenje k višjemu, jasnejšemu, j je pojavila Angiolina z znaki svečo. Kontesa je obstala na pra-določnejšemu spoznanju in pojmo-j velike zmedenosti na obrazu ter'gu.
vanju?----"	jmigala Suntarelli, naj bi prišla na
No v tem so se začele njegove mostovž. misli kaliti, čutil j^ v sebi razsa-j "Francesco vas išče", je rekla jati vročico — vedel je torej, da st ako glasnim šepetom, da je bi-še Živi. Konj se je prieČl mirno 10 to skozi priprte duri slišati v kraj njega pasti. Janu Mariji je sobo. "Menda se je prigodila ne-bilo, kakor bi se moral posmejati. sreča."
Ni vedel zakaj, toda smešno se mi» | za tre~~+ek je stala Katarina ie zdelo, da se pase konj tako mir- poleg njiju.
no, ko on umira. No, ta misel, po-j "Kaj se je zgodilo?" je zakri-
(Dalje vrihodnjič.)
Kuge v tridesetletni vojni.
Ceni se, da se je skrčilo v slavni Triedsetletni vojni prebival-jem umiranja, je zbudila nagloma čala bleda in tresoča se po vsem stvo centralne in zapadne Evrope grozo v njeni. Hotel je zavniti na telesu, ženi sta prestrašeni mol- 0c* trideset milijonov na manj kot pomoč. Pa namesto besede mu je čali.
prišel iz ust tok krivi, gorak in o-| Katarina ni vprašala drugič, te-bilnejši nego poprej. V smrtnih kla je na stopnišče, kjer je slišala
težke Francescove korake.
"Povej mi vse — hitro!" je u-kazajoče za vpila na starca.
"Nič gotovega ne vem, kontesa". je odgovoril. "Tu doli stoji boter Nuccio in se Čudi, da se je Strale' povrnil sam brez jezdeca zadimljen in zapoten. Veste, kon-
težavah se mu je bilo posrečilo, da se je nekoliko dvignil od zemlje, zel. Rad bi bil pognal konja, pa a sedaj je zopet padel nazaj, zo-je čutil, da mu hitro gibanje ne pet je slišal hrestanje lomečega se dene dobro. Kaj, ko bi zablodil v bičevja in nova omotica je legla tej puščavi in poginil sam, zapuš- nanj.
čen. tonoč v tej temi kakor v mor- Izgubil pa ni se popolnoma za-ju? Stresel se je in nehote je po- vesti. Šc je videl, da je konj ne-novil besede, ki jih je izgovoril strpno zagrebel z nogami, da j«, tesa, 4Štrale\ tisti kostanjeve«, na
ijntraj: "Sovražim smrt."	dvignil glavo in končno zadirjal katerem _"
P'i.Ano je upiral oči na zvezdo^ od njega nekam v daljavo---- | Katarina je bila 2e preko atop-
katt ro mu je bil mož s sulico po- Sedaj je bil torej popolnoma sam nišča. Zagnala se je k botru Nuc-ka/al kot vodnico na poti domov, in postalo mu je neizrecno žalost- fin.
Jahal je in jahal, pa ti ježi ni no. Oči so mu lezle skupaj, pa sej "Vse povejte!" ga je prosila s bilo konca. V glavi so se mu pletli je upiral temu. Dokler vidi in sli-j sklenjenima rokama.
odgovo-presenečen po t njenem pojavu in prestrašen po
trenutkom slabejši.	mega neskončnega tona. Misli so njenem obupu. "Poslal sem fante,
da bi iskali. To bo težko ponoči, pa imajo pse s seboj."
r-— -	----r -	. —>--- ----—----- --— — ---- | onivujtuima i u&a 111 a.
najrazličnejši pojmi. Dozdevalo se	ši — še živi! Kmalu pa se je zgro- "Ničesar ne vem", je od
mu da jezdi že vso noč in rasla	zil g!oboki tišini, ki se mu je ril boter Nuccio, preseneč«
mu jc zavest, da postaja z vsakim	zdela podobna donenju enega sa-' njenem pojavu in Drestra«
Pustil je vajet ter je gledal krog postajale čim dalje tem nedoloč sebe. Obveselil se je. Spoznaval nejše.... Tu se je širila nekakšna je namreč pokrajino. Kes, že je zarja po širokem nebu, ki je vle-blitu San Catalda! ftiroko je od- kla njegov mroči pogled nase. In - i
PA1N-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekoaljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne r ar m ere so nas primorale, povišati ceno na >n 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane lite kakovosti ia da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Eapeller dobete le ▼ zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na bese<k> Losol m na nase ime. Pravi Pain-Expetler je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica u 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat
Baklje, sveče, avetiljke!"* je klicala Katarina v praznoto ter vlekla botra za seboj iz hiše.
4'Stojte, kontesa, za božjo milost", jo je prosila Suntarella, ki jo je dohitela. "Kam hočete ponoči? Pustite te može —"
"Nuccio, Noccio!" s eje odzval svež in mladosten, zateguj en in jasen glas v noč; prišel je z bližine in po njem se je glasilo globoko pasje lajanje.
"Tiho!" je rekel Nueeio. "Pacomo kliče, menda so že na aledn. Hola. tukaj sem!" je huknil v no«, naredivši si z roko glasovito trobljo. "Kaj jet"
Trenotek je bilo tiho v tea »lavni, krasni noči, ki se je razvila pa širni kampanji; le veter je sladko in eanjavo kakor z zatemnjenim vzdihom iepettl na ovoji akrtv inoatni poli do neznan—ti
petnajst miljonov j„ vendar se je fekom tega celega časa izvojevalc le štirideset važnih bitk. Skupni smrtni slučaji teh štiridesetih bitk pa niso dosegli pol miljona.
Vse ostale strašna izgube glede človeških življenj .je bilo pripisovati kugam in lakoti, katera stra-sila n:&c le sledila armadam, temveč divjala celo v srea;m vojskujočih se ter kosila strašno žetev.
Strašno smrtno delo teh groznih tovarišev vojne, — strašne tro-zveze, kuge, bolezni in lakote, — pa ni bilo omejeno edinole na civilno prebivalstvo. Svoj posel so opravljali tudi v vrstah armad samih.
Veliki švedski kralj Gustav A-dolf, oni veliki vojskovodja, je moral opustiti svoje zimske taborišče ter pričeti s poletno kampanjo cela dva meseca predno je nameraval. kajti ▼ razmerju, kot so umirali njegovi vojaki vsled nalezljivih bolezni v njih kočah in barakah, bi kmalu ne imel na razpolago nobene armade, s katero bi pričel svojo nameravano zimsko kampanjo. Moral se je preje dvigniti ter zapustiti mesto, ki je bilo tako usodepolno za njegovo armado.
Ozdravil svqjo kilo.
rSV iMUbrd
■	oafovHI. Q| I lil hI mimo
^JWLtS" Mi«! k.r mm
■	eiteriK V«e let §mmwt»k-
md-
esav:
t AW.
Pod tem imenom se je ustanovil v Pragi narodni pomožni odbor, ki si je nadel nalogo, da v teh težkih časih stradajočim češkim družinam, posebno pa mladini priskoči na pomoč. Uvedel je po vsej Češki mogočno gibanje za zbiranje živil m denarja.
Iti:
N. It Irana aneotto O. m ctoint
HAHlAWOPim,
pound
nlno m dnevnik "Glas Naroda". Narjt nlna m "Glas Naroda" Je: aa celo leto 9&00, ta pol leta $2.00 In ta Četrt leta pa $1.00. Vsak sastopalk lada potrdile m. sroto, katero Je prejel In Jih rojakom priporočamo.
Čet: Jakob £oriR& Loola Andnlfck ia Frank Skrabee
LeadviDe, Cele.: John Hotevar. PoeMe, Cele.: Peter crnig, Jota 'term. Frank Janesb ln A Kocbevar.
Ooetella.
Math. Kernely. Clftnten, lad.: Lambert Bolakar. Indianapolis. Ind. : Alois ELudmaa. Aurora, HL: Jernej B. VerblC. Chieege, (L; Jos fiouttt. Joe. BU* In Freak Jurjovee.
Met, HL: Frank ^»"tli. Frani Laurich in John Zaletel, la Salle, m.: Matija Koanp. Livingston. OL: Mih. Climr. Maaeoatah, CL: Fr. Angustln. Nofconla, UL ha Galshek.
North Chleage, DL I
Kobal ln Math. Ogrln. So. Ohieage, DL: Frank Čema Sorlnzfleld. DL: Matija BarborUL Waokegan. DL In dnltan:
Ogrln ln Frank Petkovfek.
Frank
Frank Leekovea.
O.: Michael KoQevar. O.: Math.
O.: Freak flaftam. Jahoft
Debevc, Chas Karilnger, Frank Meh In Jakob Beanlk.
Lenin. O. fas ekoUca: Loula Balaai in J. KmaAe. NUoe, U.: Frank KogovSek. lonngsto .n. O.: Anton KlkelJ.
Oregen Oty.Oreg.: M. Justin m ) Mlaley.
ra.: M. Xlaxteh. Pa.: Frank Jakia. Pa.: Loola Hribar. ^ _ m te akeiteat Aatoa
Ipavee.
I Joha
Pa.: John Kokllch. _ - Ph.: Iran Pajk. yu RovanSek
CHridge. Pa.: Anten Jertna ia A*itea Koeoctov.
Pa: Looli SnpaziBi Pere* City, Pa: Mat.	Frea>
Leben.
ftwO, Pa.- Anton TalentlnBA.
Oreenshnrg, Pa. la eketica: Fra. Novak.
Bntettv, Fa te afeaBeat Fraal Jordan.
Koprlvfck.	_
Steettsn, Pa,: Anton Hren.
Turtle Creek. Pa. h akaMeat mM
Schlfrer.
Weal Newten. Pa.: loalp Jovaa. WHleek, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah In ekeHea: J Ka<te>M, Blaek Pkawi, Wa*.i
Porenta.
Dwl«. W. Va. In akaBoat Jo2l roslcb ln John TavielJ.
Korenchan	**
Milwaukee, Wis.: Andrew Foe la Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, JoM Stampfel In H Svetlin. West AUia, Wis.: Anton Denalar 3 Frank Skok.
Beck Sprlaga Wye,: Frank Fortoaa,
A. Justin, ln Valentin m^—h*«-
MOŠKE BOLEZNI
BajVl Ig
Strm In Frank Kerne.
Kansas City. Peter ttchneller ■Baca. Kana.: Mike Fend). Kltmiller. MA. m a^eUsa:
vortoptvec
Baltic. Mich.: M. D. Uhovtch. Calumet, MIeh. la akelka: M W Kobe, Martin Bade ln Pavel Shalta Chidbolm, Minn.: Fraak Gorle, Jak
rCtnCn
D?« Una. la ekaBea: Ivan OoM»
•'». J Pe»>hrt, Ante« Poljanec In Luait M Pernfek.
s Loma GovFe la Jartj
L VeMlt
Ivan Pooia Frank Hrovatlch. Mike (Irsbnsa Gregor Zobec.
Math Urleh. Toma! Penila.
NE ZDRAVIM ZENSK
IN NE OTROK.
•
Dr. Koler najstarejši sloven-ski zdravnik, špedjalist v Pitta-burghu, ki ima SS-letno skušnjo v zdravljenju vseh molkih bolesnL
Hydrocele ali kilo xdravim v 30 urah in breg operacije.
Boleani mehurja radi katerih nastanejo boleani v križu in hrbtu in ostale boleani te vrste xdravim s gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO LEČINE. OTEKLINE, ŠKRO T LE IN DRUGE KOŽNE BO LEZNI, ki nastanejo radi na fcste krvi. ozdravim v kratkem fesu, da ni potrebno ležati Jas rabim 606 in 904 ga krvne bo-- lezni
Uradna« nre: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure sveder; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
PITTSBURGH, PA.
X
Slovenski zdravnik.
Vestno zdravilo dela čudeže.
TRINE RS
BITTER-W1HE
S
ra i Mg nove
horke VINO
, ^JOICPH TBINf» ^AAsWaedMa. #

a -
Trmerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplosenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
triner-jev
ameriški Eliiir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rde*e vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk aH pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega pe pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju. napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINER-JEV ANTIFURIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti-septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Uanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist, 1
1333-1343 SO. ASHIAND Aft.,	6HICAC8, ILL.
.. : ., i.;.. . . £ _ ' '£ ■ r j jp .
mm
»
»EAS N
r-4, v - . i


• -
1917.
Slovenska-HrvatskaZveza
v Združenih Državah Ameriških in CanadL
Ustanovljena 1. januar-ia 1913 v Calumet. Michigan.
yd Itk
SHFJIWM

Inkorporirana 11. janija 1916 v državi Mich.
GLAVNI ODBOR:
Prcdwdalk: FRANK GREiHiRlCB, Box
Podprrdiwdnlk: ULuBGE K<JTZE, 115 Grant Avenue, Eveletli, Minn. Pnri tajnik: ANTON GESHEL, Bonco Block, Calomel, Mick. Zapisnikar; MATU1AS OZANICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blaaajnik: VINCENT ARB AN A3, Flr*t National Rank, Calumet, Mleta.
NADZORNI ODBOR:
I nadzornik . ANTON GF.BZIN, Cblsbolm. Minn. II. naJeornlk: JOHN B. MAI.NAR, Calumet, Ml<4l III. narfsornlk: PAl'l. MIALTZ, *20tt Seventh St.. <«aluiaeC, Mtafc.
COKOTNl ODBOR:
I. |»rfe»utlk: MATH. ZliONC. Box 42» Elj, Minn II porotnik; VILJEM MIHELlC, CslumeC, Mlcto. HI. jwrr.rulk : FR*N'K LEVSTIK, Box loa, Aurora. Mln-
POMOŽNI ODBOR:
JOHN KAMBirn. 417 Osceola Ht„ Laurium 541.** UK AS STEFAN EC, Cnlumet, Mi.ti MARKO JOTICH. CSIMS«, Mlrb.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR JOHN* R STTFANF.Z, First Ar*-r»oe, Milwaukee, WU
ODVETNIK:
ANTHONY LrCAft. CahHBil, Mleh.
■Vn doi>i»ij>ranJa. kakor tndl Nf.r^tm mho Manm- Članic naj ne po&Iljsjo na glavnega tajnika: Auto® Gemin i. Hlevselo Croatian »"ulon. Borgo Block, fttb St., Calumtt, Mich.
I w-narn* pnftlljatv naj se po&lljajo no blagajnika : Vbmt Art,ana* First National Bank, ralumet. Mleh.
Pr.*oje MM novo pristofile flan* tn mniee naj ae poAlljajo na vrhOT-ti^ca K travnika: Jolin M. stefawr.	First Ave., Milwaukee. Win.
V*e prltoiU* naj ae (loAtljsjo na predalnika r^rofneea odhors: Mafh Z#*sr, B-vx 438. Ely. Minn.
TTrsdno sta*Uo: GLAS NARODA.
Gospodična Kara
Roman iz pariškega življenja.
Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T.

17	t Nadaljevanje).
NV, vi nikakor nf Mu*-!«1 iti. — če bo kdo žel, bom šel jaz. — Vi bi videli Ledha samo v Kariui navzočnosti. — Temu snidenju bi lahko *le«lil kak zelo nri»rijet»-n poloAaj. — Ja/. .-»ain bom št-1 k njemu
in mu bum pojasuil, <ia je noree, poj>olen noree.
r.i.li .'r bi ji/ bi tun ne mogel ničesar očitati. i£t*tii ^ /.ili, da ini.i z»l<ij ona ženska nad ujiin popolno oblast. Mislili snu. da bomo s progi ašeujem kuratele storili kaj dobrega, pa urno zadevo veliko poslabšali.
—	- Moj Bog, saj nas bo unit* i l!
Ve, j;,/ n*. mislim i- <»a. — I*ra\ lahko zapravi velik del *vo-j'tfa pli'moAenja, tod« to ni v primeri 7 moralno pokvarjenostjo. Kot s4-ru /•» r» kel: j«/, bom k njemu.
—	Da, prav imat»- — je n*kla madama Haupoi*. — 1,<- vi idite k njemu. — Kdaj boste Ali?
—	Horda že dan«1«, če ne, pa jutri.
- Dobro, dobro. — I.*?. idite. — Vso zadevo prepuščamo vam.
tiortpod Byasson je .šel iskat Leona.
Najti ni liilo težko, kajti najbrže je moral biti v Karini neposredni bližini.
......... je šel h komisarjem, ki so vodil: dražbo ter hitro izvedel
70 Knrin naslov.
Far trenutkov pozneje je že stopal po stopnicah, vodečih v Leonovo stanov/ntje. - '.'rata mu je odprla hišua, ki je takoj zatem izginila. — Precej ča*»a je čakal, preduo na je sprejel Leon.
Obu sta bila zelo presenečena.
—	Ali ni prav. da sem te obiskal, moj mladi prijatelj? — je rekel Hvasson.
—	Seveda je prav. — Le vstopite! — Zelo vesel sem. — Vse je v n«redu, ker sem ravnokar začel spravljati iz kovčegov.
Byasson > začuden gledal naokoli, kajti prepričan je bil, da bo p"i Leonu Kara.	•
—	Dragi prijatelj — j« rekel — gotovo vež, da nisem prišel gledat tvojega novega stanova na. — Vesel sem pa. do si zdrav in zadovoljen. — Nekaj resnega bi se hotel pogovoriti s t^boj. — Pred par urami sem bil pri vas doma. - Taui so mi povedali, du si spravil skupaj vse svoje stvari ter se preselil. — Oče in mari sta neizmerno žalostna. — Neprestano jokata in ne v.-sta. kaj bi storila. — Tako jokata za teboj, kot da bi bil že mrtev.
—	Ib kdo me je usmrtil?
—	Kdo jn je najprej razžalil? — Pustiva to. — Zdaj ni ča^a z*., predbacivanju. — Protsim te. alt imaš eno uro časa 1
—	Kam bova šla?
—	Ne boj se. — Jaz ti ne bom nastavil nebene zanjke. — Pojdi
v moje stanovanje. — Tam se bova pogovorila zu zaklenjenimi vratmi.
Leon se je preoblekel.
Podala sta se v Rue St. August iu, kjer je imel liya^son prijet no stanovanje.
—	Lahko si misliš, dragi prijatelj, — je začel starec, — v kako toiavnem položaju s»« nahajam. — Jaz sem prijatelj tvojih »tarisev in Mm obenem tudi tvoj prijatelj. — Jaz te imam tako rad, kot da bi bil moj lastni sin. — Ne tajim, prišel sem posredovat. — Ali zasluži ženska, a katero živiš, da si pozabil na svojo družino, na svojo bodočnost in čaatf.
—	Ženska, o kateri govorite in katere ne poznate, je moja lju-bica. — Jaz jo ljubim.
—	Ti praviš, da je ne poznam. — Hm. jaz jo poznam kot jo pozna ve* Pariz.
—	Poznajo jo v vsakem slučaju, samo nje«e kreposti niso znane nikomur. JB ||f|
—	Kdo je torej ta ženska, vsled katere si pozabil 11a svojo mater in svojega očeta?
—• Jaz jo ljubim.
—	Ali je talentirana? — Ali je plemenitega rodu? — Niti mlada ni več, niti strastna. — ln zastran nje si na vse pozabiL —, Po-miali sin, koliko časa te bo še zadovoljevala? — Kmalo je ne boš več ljubil. — Ljudje ae starajo, posebno pa ženske, ln čimbolj burna je preteklost ženske tem hitreje se postara. — Le natančno jo poglaj
luči. pa boš videl v njenem obrazu znamenja vene#e
—	Gospod Byasson. — Vi gotovo ljubite umetnost in lepoto? All ate že kdaj niislili, koliko je bila stara ženska. 00 kateri je napravil Jeoan Goujou svoj slaven kip ?
—	Ah, to je kiparstvo.
—	Petdeset let je bila »tara. kaj ne? — In kljub tema so jo o-boževali možiki, stari 25 in 30 let. — Hortenza pa ni Stara niti petdeset, niti štirideset in nkti trideset let.
—	Nekega dne se ti bo zdela kot da bi bila stara šestdeset let. o bo tedaj, ko ti bo padel pajčolan raz oči. — In ta dan se bliža z aevrjetno naglico.
-- Gospod Byasson še enkrat vas prosim, nikar ne govorite o j lenski, katere ne poznate.
—	Povej mi torej kako njeno lastnost, ki ja/dviga nad ostalimi ženskami. — Ona je komedijantka in igra svojo ulogo z nevrjet-
jno izvežbanostjo. — Jaz prav dobro paznam take Ženske. — Z des-: uieo gladijo svoje žrtve, z levice jih zastrupljajo. — Zakaj si lie iz-'►»-rei kake druge ženske!
—	Zakaj pa niste tako govorili, ko sem ljubil Madejajno?
—	Ravno tako sem govoril, dragi prijatelj. — Ti ne veš, kako Lera silil tvojega očeta, pa me ni hotel ubogati; "".*
Leon ga je napeto poslušal m odkhnoval 7. glavo.
—	Nikar nič ne <>dkimuj. — -laz poznam te ženske, ki so ob i^fem easu ljubimke in absolutne gospodinje svojih ljubimcev.
—	Pustiva Karo. — Govorite zdaj o Madelajni.
—	Kot sem že rekel, sem sionl vse potrebno, toda vse skupaj ni
nič pomagalo.
—	Severih vrjamom. — Moj oče vas ui hotel poslušati. — Zda.) Ivanko sami izprevidite, da je mojim starišem samo za ljubi denar in /a nič drugega. — Ne rečeni, silno sem bi! razočaran tedaj. — In ker i^tra bil bolan na srcu, sem moral iskati tolažbe. Našel sem je pri
K.-tri. — Ali je to moj greh ■ — Ali sem kaj zakrivil?
—	Toda. dragi moj otroki....
—	Gospod Byasson, vse, kar *te imeli povedati, ste že povedali — je odvrnil Leon. — Pravite, da sta moja mladost in moja bodoč-t osi v nevarnosti. Vi ste seveda u tem prepričani, toda jaz ne morem nič za to.
)
—	Ti misliš samo na Karo, kaj ne?
—	Ali jc v tem kaj pregrešnega?
—	Spomni se vendar svojegtf očeta iu svoje matere.
—	Jaz se očeta in umer*1 prav dobro spominjam. — Želel bi, da j hi me tudi onadva imela v tako oobreru spominu.
—	Moj Bog, ali dvomiš o tem 1
—	Zaenkrat še nič ne dvomim, pač pa samo pravim.
—	Od česa boš pa živel ? — Ali boš morda dopustil, da te bo Kara vzdrževala?
—	Vi ste gotovo že pozabili, da sem jip osodil 200,000 frankov. Polovico tega denarja mi je že vrnila in to mi zadostuje, da boiu lahko živel.
—	In ee boš enkrat potrošil teh 100,000 frankov? — Kaj bo potem?
Leon je ravnokar hotel nekaj odgovoriti, ko je potrkalo na vrata.
—	Kdo zlodja! — se je začudil Bvasson in vstal. Potrkalo je še enkrat in topot močnejše.
Starec je odprl vrata.
—	Važno pismo za gospoda Leona ITaupoisa' — je javil pismo-noša. —	,
Byasson je liotel pismo zavrniti, toda Leon je že slišal besede in j prišel k vratom.
Takoj je spoznal Karino zalepko. Pretrga! jc ovitek in bral:
— Madama je zelo slaba. — Poklicati som morala zdravnika. — Ona nperestano vprašuje; po vas sem mogla drugega, sem vam poslala to pismo.
Iščem JOHNA KOŽANC. podo-
inače JOŽEFOVGA iz Marti-njaka pri Cerknici na Notranjskem. Ce kdo ve za njegov naslov. naj mi ga javi, če pa sam bere ta cglas, naj se mi oglasi. Frank Rožane, R. 4, Albia IWa.	(8-11—J2 1
Rojake v ruskem in italjanskem ujetništvu prosim, če kdo ve> za mojega brata JOŽEFA ČEP LAK. podomače Omro\ iz. Šniartna na Štajerskem.^ Za najmanjšo vost bom zelo hvaležen in še trud poplačal, naj raj-še bi pa videl, da <e mi sam o-glasi n;«. sledeči naslov: John Čeipiak. 218 Pier St.. Washington. AY is.. s. America.	8-11—12)
IISTWICA UREDNIŠTVA.

Medicinec Frane Moliar, doma iz Hriba št. 29, pošta Travnik pri Rakeku na Kranjskem, ^einj prostovoljec v Rusiji, pros' vse svoje sorodnike prijatelje in znance, da se mu oglasijo na sledeči naslov: Franc Mohar. 12. rota. -7. ce^ko-^l ■ > ve iski.i polk, dejstvu joščaja arniija. G e reza 11. Po! ta v s k aj a g ub« »in i -ja. Russia.	8-11—12
Rad bi izvedel za naslov mojega
prijatelja LORENZA JER.AS.
J. R.f Moon Run, Pa. — Va«e	tremi leti sva bila skupaj
mnenje o solneu je pravo, če sej v Peasant Valley, Westmore
peljt^e proti zapadu; obratni po-1 lami Vo~ 1>A* Prosim ga, da se
.jav pa jeT ako so peljete proti mi	l)a c'e kcio vc*' <la
vzhodu.	j naznani njegov naslov. —
J. S., Sheboygan, Wis. _ V sta-«	I>otaS*	227•, ^
ro domovino pod nobenim po^j- ^ '	tb-b—1-
jetn ni mogoče ničesar poslati.
Rad bi izvodd. kje se nahajajo jnoji prijatelji FRAN KOT AR. if ART IN MRZT iu FRANK .H VAN. vsi iz Polšnika. Pro siru. če kdo ve, *ln mi naznani, ah naj s^ pa siinii oglasijo. —j Joseph Pueel. Box Beaver-dale, Pi.	(C-S—12
Dr.LORENZ.
Jat sem edini slovensko govoreči šperialist moških bolezni v Pittslmrghu, Pa.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni. 644 Penn Ave. IL nadst. na ulico, Pittsburgh, Pa.
HARMONIKE
Leon je pograbil klobuk in hotel oditi.
—	Kam pa tako naglo? — je vprašal Bva-^son.
—	Zabavo bova lahko nadaljevala, kadarkoli se vam bo zlju-bilo. — Zdaj pa res nimam časa. — Oprostite mi....
Ko je dospel Leon domov, je dobil svojo ljubico na postelji. — iP.iia je brez zavesti. Poleg nje je bil mlad zdravnik, katerega je bila p*.klicala Luiza.
—	Samo nezavestna je — je rekel zdravnik. — Nobene nevarno i ni. — Upam, da se bo kmalo zavedla.
Kara je par trenutkov za tem res .odprla oči. — Njen pogled je nekaj časa blodil naokoli in se slednjič vstavil na Leonu.
On se je sklonil k nji, ona ga je pa objela in začela pridušeno jecljati.
—	Madama potrebuje mir — je rekel zdravnik, — se priklo-; nit in odšel.
Leon je sedel poleg njene postelje ter jo prijel za roko. Dolgo, dolgo časa sta molčala, kajti Leon se ni upal vprašati. i zakaj se je tako razburila.
Prva je izpregovorila Kara:
—	Moj dragi prijatelj, kako sem srečna, da si so vrnil. — Tvoj Uias me je spravil zopet k zavesti. — Mislila sem. da bom umrla.
(Dalje prihodnjič).
1 fMxlisi kakršnekoli vrste izdelujem m j popravljam po najnižjih cenah, a delo j trpežno in zanesljivo. V popravo za-j nesljlvo vsakdo pošlje, ker sem že nad sem moraia j is let tnkaj v tem poslu in sedaj v
_ Ker ni-j svojem lastnem domu. V popravo vza-
j imun kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršne kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj.
Luiza.
101?
JOHN WEN ZEL, East 62nd St., Cleveland.
Ohio.
POZOR ROJAKI
i
KNJIG	.
4	katere ima v zalogi	Š
t	S
5	SLO VENI C PUBLISHING COMPANY	i
82 Cortlandt St„
POUČNE KNJIGE:	: Vojna ua Balkanu 13 zvez.
AUuov nem&ko-angl. tolmač vezan —.50	kr- peSptdka St. 17
Doma« zdravnik v hrvatskem	. ^ 8 slUtaiul
jeziku, vezan	_.60 ^vlJenje na avstrijskem dvoru
Illtri raetmar (nemško-angl.i	j aU 8rart cesarjevifia Budolfa
vezan	—jjO
Poljedelstvo	—.50 i	RAZGLEDNICE:
Popolni nauk o Čebelarstvu, vez. $L00 NewyorSke, božične, velikonočne
$L50
Kadjersja v pogovorih Setilmpffov nemžko-slov. slovar
—.25 $L25
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Hipnotuem
Doli s orožjem
Mesija 2 zvezka
Odkritje Amerike
Pegam in Lambergar
Pod Robom. 81. Večerulce
Postrežba bolnikom
Slov. novele in povesti	a
Socijalizem
Hodjalna demokracija
Trtna us in trtoreja
Umna titinoreja
Velki slovenskn-anglefiki tolmač
Trojka
—
^—-50
—m «uoo
in novoletne komad po ducat
Album mesta New Torij s krasnimi Olikami
.ZEMLJEVIDI:
NsJnspsAnsjs mašilo sa lansks lsss. Kakor tudi aa molk« brke ln brado. Od tt-gm.	srastaJo v t ti h tednih krasni
gosti ln dolgi las j« kakor tudi KoSkkn krasni brki ln brada ln M bodo odpadali in osiveli. Revmatlsem. kcstlbol ali trganja v rokah, nogah ln ▼ krliu. v «■»"» dnab popolnoma osdravlm. rana. apakttaa. bula, tura, krasta ln grlnta. potna noga. kurja ofiaaa, oaabllna v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor hI moja sdraslla bres uopeha rabil mu JamMm ss 9S.M. PiAto taka] po oanlk. ki ga take] sastonj.
Krasni Sepal KOLIOAR ss I
JAKOB WAHClO, 0702 Bonna Ave., Olsvalaad, Ohio.
VAZViNHO.
Cenjenim rojakom ▼ Coloradi naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nag zastopnik
Avstro-Italijanska vojna mapa Av&tro-ogrski, veliki vezan Celi svet mali —26 Celi svet veliki —JO Evrope vezan —JBO, Vojna stenska mapa	~f
—J8O j Vojni atlas
—J5, Zemljevidi: Ala., Ari*., Colo. —JO j CaL itd. po —JS0 Združenih držav »««" —JBO Zdrufeuih držav veliki $2j00 Združenih držav stenja ""p« I na dragi strani pa celi svet
bodisi
$340
a Naročilom Je priložiti denarno vrednost, oofttai nskscoUI sU postnih snsmksh Pofitnlua Je pd
saua.	' — -
ki jo pooblaMen qmjeniti naročnino za "Glas Naroda" in iidajatj tosadevna potrdila. On jo piod lati že -večkrat prepotoval driava, t katerih eo nafi rojaki merjeni te
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION seili naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Xe\vyorški urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo:
Pozor, rojaki v ujetništvu l Iščeta svoje tri brate .JANEZA, PETRA in FRANCA URBAS. Do ma so i/ Jarš pri Domžalah. Janez je v ujetništvu iut Ruskem, v Lipo v Id. Saratovska guberni-ja. OU tu je poslal zadnjič pre<l lfttom pismo in pomoje ne ven; nič o njem. Druga dva brata sta bila na italjauiski fronti. Kdor izmed rojakov kaj ve o njih. naj mi poroča, aH nnj pa sami oglasijo svoji sestri: Mary 1'rbas, sedaj om^eiena Ju-dež/fr? T.-n Evek St.. Brooklyn. X. Y., I J. .S. Ameriea. (3-11—12)
SLOVXNOI
v PiUs^nrgbu, pa^ in okolici!
Vsi oni, ki dobe od vojnih obla-is*i posebne knji^iee, da todno od-
r«H D. S. Morgan Biuldinir. J govore na stavljena vptaianja in
~ . 110 vedo, kako izpolniti, se zamo-Iščem moža moje lote FRANCA rejo obrniti na raeue in jaz jim
TRiLER. Dt«na je iz Dorfar-jev pri Škofji Loki na (forenj-skem. Iščem tudi svojega prijatelja JOSIPA JAMN1K, doma iz Male vasd pri. Višnji gori. Nj^tfov prej-sjiji naslov je bil: 3332 St. Cialr Ave.. Cleveland
bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Cez dan mam v svojem uradu od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, 117 Blakewell Building, vogal Diamnnd in Grant St.; zvečer od 7. dO 9. ure zvečer pa lab-ko pridete v moje stanovanje:
Ohio. Nahajam se v Solunu nn'702 Cedar Av., North Side, Pitts
Grškem kot prostovoljec v *rb- burgh (.'Vlleghenv). Jamč.im za
ski kraljevi telesni st.i-aii. R<>- točno delo.
dom sem iz Ljubljane. Moj na	rr-i	.
1 - tii.- r.i-c	Kosto Unkovich, javni notar,
slov je: Albrn Chifrer Oitrer;,	,, ,
Bat. de la Garde Royale de!	117 Blakewell Bldg.,
Serbe. Salonique, Post 909.1 Cor. Diamond & Giant Sts., Greece.	(6-fc—P2) (22-11—10-12) Pitteburgh, Pa
SPODAJ OMENJENI BOJAKX IN S0JAKQU2.
kateri imajo v rokah naaa potrdila za denarne poiiljatvs. » itevllka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prti komogoče svoj natančen naalov radi važno zadeva. Pisma katera «55 jim podali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Baksar.
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330731 Bear Dan
No. 260638 Beljan Ana No. 319997 Besen* May Yiaa
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Dj^iro
No. 260681 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 Grgnrič Blaž No. 260573
Gubert Giusepne No. 323085
Jankovie Hihaa" 330895
Rastelic John No. 447OS
Kovač Frank No. 260641 Kozel Louis
No. 323307 LenaršiČ Josi j
No. 44555 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolich John No. 323252. Oswald Luise No. 260632 Oswald Jo« No. 260629
Pintar
No. 830843 Aanch Math No. 260622 Reaman Frank No. 44296
Samide Frank
No. 330721
Sinčič John No. 330762 Spanidek Boad No. 328894
Starčevič Johao"
No. 331010 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Tnrk Ivan
No. 260647 Tmk JflRtej No. 92»741
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
YRAX0VK8THE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH
DELO OKUSNO. 9 mm
IZVBftUJE PBEVODS DRUGE JEZIKE. 111
0NIJSKO OBOANIZOANA.
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, OEWTKT L T. B.
MAa
Stovnie Publishing Go.