Ljubljana, sobota, 27. oktobra 1956 PROLETARCI VSEH DE2EL ZDRU2ITE SE) LETO XXII. Stev. 253 glavni a« odgovorni UREDNIK IVAM SINKOVIČ UREJA uredniški odbob Uit Izba]* vsak dan men petki — Cen« 10 dinarjev •ljudska pravica« USTANOVLJENA k. OKTOBRA l«M - USD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JI "SHAJALA KOT L4-DNEVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE OO L JUL. 19&1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. GOSTJE IZ ROMUNIJE NA BRIONIH Danes zaključni razgovori 2 romunsko vladno in partijsko delegacijo ' Brioni, 26. okt (Tanjug). Deflacija romunske vlade in De-lavske partije Romunije je pridela danes okrog 13. na Brione. 5"® Fazane do otoka se je pripekala z motornim čolnom »Pod-Sorko«. v pfistanšiču na Brionih S® goste sprejela podpredsednik ^veznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in državni sekretar za *Unanje zadeve Koča Popovič, ki ■® jih potem spremila do vile *Jadranka«, kjer so se nastanili. , S prihodom na Briorie je bilo končano tridnevno potovanje romunske vladne in partijske delegacije po naši državi. V tem času j? obiskala Sisak, Zagreb, Ljubljano, Opatijo, Postojno in Reko. postje so se ogledali železarno !n rafinerijo v Sisku, zagrebško tovarno »Rade Končar«, »Litostroj« v Ljubljani in ladjedelnico *3- maj« na Reki. V vseh teh podjetjih so se zelo zanimali 7.a delo in uspehe delovnih kolektivov. V neposrednih stikih s predstavniki organov de-avskega samoupravljanja so se Jahko seznanili z ' delom delav-pih svetov in upravnih odborov ter sindikalnih organizacij, z organizacijo zdravstvene službe, s Kulturnim življenjem delavcev fri predsedniku republike Brioni, 26. okt. (Tanjug). — Predsednik Josip Broz-Tito je da-J>es ob devetih dopoldne sprejel Jlane izraelske parlamentarne de-tsgacije z ministrom za delo Mor-^hajem Namirjem na čelu in se 1 njimi del j časa razgovarjal. “Prejemu je prisostvoval tudi iz-faelski veleposlanik Arie Levavi. Predsednik Tito je danes dopoldne sprejel tudi laburističnega poslanca britanskega parlamenta Connyja Zilliacusa. Novi britanski veleposlanik v Beogradu Beograd, 26. okt. (Tanjug). — Predsednik Josip Broz - Tito je Privolil v imenovanje novega “ritanskega veleposlanika v Jugoslaviji sira Johna Nicholsa. Sir “°hn Nichols je bil doslej brivski veleposlaniki v Izraelu, posedanji britanski veleposlanik v.,Beogradu sir Frank Roberts je J® imenovan za stalnega britanskega delegata v Svetu Atlant-slte zveze v Parizu. itd. Člani romunske delegacije Stoica sta si tedaj izmenjala zdra-poudarjajo, da so zlasti zadovolj- j vici. Gheorghiu Dej pa je napisal ni z zelo odkritim in vsebinsko : v knjigo vtisov: »Želim kolektivu bogatim razgovorom z ljudskimi i delavcev, tehnikov in inženirjev odborniki mesta Zagreba. V raz- novih uspehov v plodnem delu govoru so dobili izčrpna pojasni- j za nenehni razcvet socialistične la o načelih organizacije ljudske i Jugoslavije.« S TISKOVNE KONFERENCE V DR2AVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Izkustva Poljske in Madžarske utemeljujejo nove možnosti in razmah socializma Dogodki v Severni Afriki so vznemirili svetovno javn ost in ugrabitev alžirskega vodstva utegne zadržati ureditev francosko-alžirskih stikov Beograd, 26. okt. (Tanjug). — Ko so na današnjem sestanku novinarji vprašali Branka Draško-viča, kaj jim lahko pove o položaju na Poljskem, je odgovoril: »Osmi plenum CK ZDPP, na katerem je bilo, kakor veste, izvoljeno novo vodstvo z Wladisla-vom Gamulko na čelu, je sprejel vrsto daljnosežnih sklepov o nadaljnji demokratizaciji v deželi. S tem so ustvarjeni potrebni pogoji in možnosti za nov in močan razmah v razvoju socializma na Poljskem. Zlasti važno je, da so zadnji dogodki na Poljskem potrdili globoko zavest poljskega delavskega razreda in enotnost poljskega na-:iaroda.« V zvezi z dogodki na Madžarskem je Draškovič izjavil: »Izjave in govori predsednika vlade Imre Nagyja in včeraj iz vodstvo, da je treba ukreniti, na liniji zahtev širokih množic.« Na vprašanje, kako gleda Ju Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je tudi izjavil, da je aretacija petih vo- goslavija na intervencijo sovjet- j diteljev alžirskega »gibanja« ne-skih čet na Madžarskem, je Dra- . , škovič odgovoril: »Ko bi bili pra- dvomno P° P1™ Vadila Vtfne' vočasno mislili na vzroke, ki so mirjenje v svetovju javnosti m privedli do tragičnih dogodkov v Budimpešti, smo prepričani, da do njih sploh ne bi prišlo.« »da lahko samo otežkoči iskanje ureditve alžirsko-francoskih stikov. Postopno pomirjenje na budimpeStanskih ulicah, po tovarnah in ustanovah Budimpešta, 26. okt. — Notranje ministrstvo je objavilo, da se v Budimpešti postopoma obnavlja red. Ljudje smejo zdaj že od desetih dopoldne do treh popol- Romunski gostje v Litostroja voljenega prvega sekretarja CK | dne na ulice. Vlada je tudi ukre-Partije delovnih ljudi Madžarske i nil a vse potrebno, da bo mesto Janoša Kadarja, nam prikazuje- j preskrbljeno z živili. Finančni jo dogodke, ki so se odigrali v j minister je naročil direktorjem Budimpešti, in njihove glavne; tovarn, podjetij in državnih usta-vzroke. Iz teh izjav je videti, fja j nov, naj izplačajo uslužbencem j« tisto, o čemer misli sedanje I plače ozir. ustrezne- akontacije. oblasti, o delu posameznih organov OLO, o delu in nalogah svetov in podobno. Delegacija je bila deležna prisrčnega sprejema povsod, kamor je prišla. Ljudstvo jih je povsod toplo pozdravljalo. Jutri se bodo nadaljevali in zaključili v Beogradu začeti razgovori. V nadaljevanju razgovorov bodo baje govorili predvsem o stikih med obema partijama. Danes dopoldne sl je delegacija ogledala ladjedelnico »Tretji maj« na Reki. Člane delegacije, ki so prispeli iz Opatije, so pozdravljale vzdolž ceste množice Rečanov, z’ delegacijo sta prispela tudi ^lijalko Todorovič in naš veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič. Pred ladjedelnico so pozdravili goste predsednik OLO Reke Edo Jardas in vodstvo ladjedelnice. Gostje so se zelo zanimali za delo v tej naši največji ladjedelnici. Ogledali so si vse delavnice. Zanimale so jih zlasti nove trgovinske ladje, ki bodo kmalu zaplule po oceanskih vodah. Romunski gostje so bili potem na sprejemu, ki jim ga je priredilo vodstvo ladjedelnice. Predsednik delavskega sveta Viktor Belič in predsednik romunske vlade Chivu Poziv in deklaracija CK PDLM o smereh novega razvoja na Madžarskem Budimpešta, 26. okt. — Radio Budimpešta poroča, da je CK PDLM danes objavil deklaracijo, v kateri je rečeno, da Madžarska po svetovni vojni ni doživela hujših dni kakor zdaj, ko se bije v glavnem mestu bratomorni boj, v katerem je bilo ranjenih že na tisoče ljudi in jih je več sto padlo. »Prelivanje krvi mora neute-goma prenehati,« je rečeno v deklaraciji. CK se obrača na predsedstvo Patriotične ljudske fronte s predlogom, naj neutegoma popravi napake minulosti in s podporo vsega ljudstva pripomore, da se bodo izpolnile njegove upravičene zahteve. CK PDLM je predlagal vlado na najširši ljudski podlagi z Imre Nagyem na čelu. Nova vlada bo začela pogajanja s sovjetsko vlado za ureditev stikov med obema deželama na podlagi neodvisnosti, popolne enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve. Normalizacija na Poljskem Spremembe v vodilnih kadrih - Prvi načrti o delavskem upravljanju v gospodarstvu , Varšava, 26. okt. — Prvi trije dnevi po plenumu ZDPP so bili Predvsem posvečeni izpolnjeva-11 ju personalnih sklepov in odstranitvi ljudi, ki v minulem obdobju niso bili »dovolj aktivni«. Spremembe vpoljski vladi Varšava, 26. okt. (Tanjug). Se-je potrdil nekatere spremembe v ministrskem svetu, ki Jih je predlagal predsednik vlade Cirankijewicz in na podlagi katerih so zmanjšali število podpredsednikov vlade od 9 na 4. dosedanji prvi namestnik predsednika ministrskega sveta Zenon Wowak' je bil imenovan za podpredsednika vlade, podpredsedniki Juzwyak Witold, Stanislaw Lapot in Tadeusz Gede so bili razrešeni te dolžnosti. Podpred- To se je zdaj razširilo na vso sklepov plenuma proučila osnu-Polisko. V sestavi vojvodskih par-, tek vladnega odloka o razširitvi tijskih vodstev so nastale znatne, pravic državnih industrijskih spremembe. Hkrati pa so objavili,! podjetij in odloka o ustanovitvi da se bo 2. novembra v Varšavi1 delavskega samoupravljanja v sestala komisija, ki bo t duhu ! podjetjih. Oba osnutka bodo objavili že te dni. Včeraj je bil v Varšavi tudi prvi sestanek komisije, ki naj ugotovi odgovornost članov Partije, ki so imeli v minulem obdobju nadzorstvo nad delom varnostnih organov. Njen predsednik je Roman Nowak, ki je bil do osmega plenuma član Politbiroja. Danes ie bila potrjena vest, da so sovjetske čete spet na oporiščih, določenih z varšavsko pogodbo. Vsi sovjetski vojaki so v vojašnicah in nikjer ni videti premikanja čet. Novi poveljnik vojske za notranjo varnost general Komar je danes odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo udeležil proslave 20-letnice španske vojne. Tudi to dokazuje, da je na Poljskem spet vse mirno. Prvikrat se je sestala tudi že komisija za ugotavljanje partijske odgovornosti ljudi, ki so prejšnja leta nadzorovali delo javne varnosti. J. Drasinooer Državniški sestanek v Kairu Kairo, 26. okt. (Reuter). Predsednik Naser, kralj Saudske Arabije in sirski predsednik Ejuatli so imeli v Kairu posvetovanje o sednik ministrskega sveta in predsednik planske komisije Stefan Jendrychowski je bil razrešen dolžnosti podpredsednika vlade in bo sedaj vodil samo planske posle. Podpredsednik državnega sveta in predsednik Združene narodne stranke Stefan Ig-nar je bil imenovan za podpredsednika ministrskega sveta. Podpredsednik vlade in minister za lahko industrijo Ewgen Stawyn-szki je bil pravtako razrešen dolžnosti podpredsednika vlade. Po teh spremembah so zdaj podpredsedniki poljske vlade Zenon Nowak, maršal Rokosovski, Jarosewicz in Ignar. Položaj prvega namestnika predsednika vlade pa so odpravili. Nato so ugodili prošnji Romana Zambrowszkega, naj bi ga razrešili dolžnosti ministra za državno kontrolo, ker je bil na VIII. plenumu CK ZDPP izvoljen za sekretarja. Ker bodo to ministrstvo kmalu ukinili in ustano- V Sczeczinu prvi delavski sveti Varšava, 26. okt. Radio poroda, da se sczeczinska podjetja Pripravljajo na ustanovitev delavskih svetov. V največjih podjetjih v mestu, med drugim tudi v kombinatu »Sczeczin« in v Sczeczinski ladjedelnici so že ustanovili organizacijske komisije, ki sestavljajo pravilnik o volitvah delavskih svetov in obrav- j vili gospodarske zbornice, niso položaju v Severni Afriki, ki je jjavajo predloge o delu bodočih imenovali novega ministra za dr- j nastal spričo francoske ugrabitve delavskih svetov. . 1 žavno kontrolo. | alžirskih voditeljev Kot prvi ukrep za ureditev stikov naj bi se sovjetske čete takoj, po obnovi reda umaknile na svoja oporišča. Popolna enakopravnost Madžarske in ZSSR docela ustreza koristim obeh dežel, kajti samo na tej podlagi je moč ustvaritj, resnično sovjetsko-ma-džarsko prijateljstvom CK PDLM smatra za umestne volitve delavskih svetov v podjetjih ob sodelovanju sindikalnih organizacij. Delavcem je treba zvišati mezde. Za to so potrebni največji napori v skladu z gmotnimi možnostmi. Predvsem je treba zvišati plače in mezde delovnih ljudi z najmanjšim zaslužkom. Via- Nagv, da bo amnestirala vse udeležence stva, ’ sedanjega oboroženega boja. Edini pogoj je, da takoj odlože orožje, najkasneje pa do nocoj ob desetih. CK PDLM in vlada ne dajeta povoda za dvom, da stojita na tleh socialistične demokracije, hkrati pa sta trdno odločena ohraniti pridobitve ljudske demokracije in ne popustiti v vprašanjih socializma. Vladni program omogoča združitev vseh poštenih madžarskih rodoljubov. CK PDLM poziva komuniste, delovne ljudi, predvsem delavce, pripadnike oboroženih sil, bivše partizane, branilce ljudske oblasti, naj neizprosno onemogočijo vsakogar, ki z orožjem napada ljudsko demokracijo, pa v določenem roku ne odloži orožja. Takoj bodo uveljavljene reforme, ki se morajo uresničiti v industrijskem gospodarstvu, kmetijski politiki in na vseh drugih področjih. Po posvetovanjih z vsem ljudstvom bo izpolnjen ve- liki ljudski program demokratične, socialistične, samostojne in neodv-sne Madžarske. De laracija na koncu poziva ljudstvo k enotnosti, da obnovi mir, življenje brez strahu in ustvarjalno delo, ki bo prineslo blaginjo, svobodo, pravico in pravičnost. Radio Budimpešta je včeraj večkrat pozival upornike, predvsem mladince, ki nadaljujejo oboroženi boj, naj odlože orožje. »Szabat Nep« poudarja v komentarju o sedanjem položaju, da je prišla na krmilo vlada v skladu z zahtevami madžarskega ljudstva. Njen predsednik je Imre ki uživa zaupanje ljud- Minister za obrambo Istvan Bata je objavil naredbo, naj danes do polnoči likvidirajo vse protirevolucionarne sile, kar jih je še ostalo v mestu. Agencija MTI je objavila poročilo o sedanjem položaju. Delavci so se v večini podjetij že včeraj vrnili na delo, vendar je delo počivalo. Podnevi včeraj ni bilo hujših spopadov, v opoldanskih urah pa so se spet pomnožili in na več krajih je prišlo do novih krvavih spopadov, v katerih je bilo več mrtvih in ranjenih. Popoldne so objavili poročilo o odstranitvi Erno Geroja, ki ga je zamenjal Janoš Kadar. Prebivalstvo je v glavnem z zadovoljstvom pozdravilo ta ukrep. Popoldne so trgovine znova zaprli. Na razpolago še ni nobenih zanesljivih poročil, po katerih bi biki moč vsai približno ugotoviti število mrtvih in ranjenih. Zvečer je prišlo v mestu do novih spopadov. Radio Kossuth je objavil davi navsezgodaj poziv ministrskega sveta, ki se obrača na prebivalce Budimpešte, naj danes ves dan ne zapuščajo svojih hiš. Te ukrep je bil potreben, ker so začele oblasti davi po vsem mestu odkrivati ostanke oboroženih protirevolucionarnih skupin in upo-stavljati red. Delo v tovarnah je pretežni del dneva počivalo, razen v plinarni, elektrarni, vodovodu in telefonskih centralah, v pekarnah in drugih podjetjih. Veleposlanik Vejvoda pri kraljici Elizabeti London, 26. okt. (Tanjug). — Novi jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji Ivo Vejvoda je izročil akreditivna pisma britanski kraljici Elizabeti II. Napetost v Severni Afriki Spopadi s Francozi v Meknesu in na maroško-tuniški meji Pariz, 26. okt. (Tanjug). Po zadnjih poročilih splošna napetost v vsej Severni Afriki še ni popustila, četudi si francoski krogi prizadevajo ublažiti ostrino spopada s številnimi pozivi Maroku in Tuniziji, naj bi »obnovili pogajanja«. Minister Pineau je izjavil, da je odpoklic maroškega in tunizijskega veleposlanika »prehodnega značaja« in da je treba pričakovati »hitro ureditev«. Maroški veleposlanik v Parizu, ki je danes prispel v Casablanco, pa je poudaril, da »položaja ni moč popraviti, vsaj kar zadeva sedanjo francosko vlado«. Na področju Meknesa v Maroku demonstracije še nadalje trajajo, v današnjih spopadih med Maročani in Fraticozi je bilo nad 15 mrtvih in ranjenih. Resni incidenti so se pripetili tudi na al-žirsko-tunižki meji, kjer sta skušala dva francoska bataljona preiti na tuniško ozemlje. Prebi- Ob obletnici Španskih brigad: Jugoslovanski prostovoljci v Španski republikanski vojski, prvi zgoraj levo Miha Pintar - Toledo, ki je junaško padel v NOB leta 1941 valci so postavili barikade In preprečili prodor francoskim četam. Ministrski predsednik Bur-giba je sporočil francoskemu komandantu, da bi »nadaljnje provokacije pomenile vojno«. Tudi v južnih krajih Tunizije je prišlo do incidentov. Na obeh straneh je bilo precej žrtev. Odločitve alžirskih upornikov Kairo, 26. okt. — Kairski radio je objavil naslednji komunike: »Voditelji alžirskega upora so imeli nekje na alžirskem ozemlju izredni kongres spričo ugrabitve petih voditeljev alžirske fronte narodne osvoboditve in so na kongresu sprejeli resolucijo, ki pravi: 1. Ugrabitev alžirskih voditeljev ne bo niti najmanj vplivala na razvoj vojaških operacij in tudi ne na politična stremljenja alžirskega naroda. 2. Boj se bo nadaljeval do končne zmage. 3. Alžirske zahteve ostanejo nespremenjene: neodvisnost Alžira, izpustitev vseh pripornikov, pogajanja med francosko in alžirsko začasno vlado, preden bi sprejeli sklep o prekinitvi sovražnosti in 4. kongres prepušča arabskim in drugim svobodoljubnim deželam skrb za zaščito življenj in varnost ujetih alžirskih voditeljev. Stvar Alžira ni samo arabsko, temveč svetovno vprašanje.« VREMENSKA NAPOVED za soboto, 21. oktobra 195« Oblačno in hladno vreme s padavinami, močnejšimi v zahodni Sloveniji predvsem ponoči in dopoldne. V viijih legah sneg. Temperatura med 1 ln 8*, v Primorju okoli 12, na Primorskem nastona burja. O družbenem planu LRS za prihodnje leto je govoril na tiskovni konferenci podpredsednik Izvršnega sveta tovariš Viktor Avbelj obstoječe kapacitete. Prav tako Podpredsednik Izvršnega sveta tovariš Viktor Avbelj je na nedavni tiskovni konferenci tolmačil prisotnim novinarjem nekatere postavke republiškega plana za prihodnje leto. Mimo tega pa je odgovoril tudi na konkretna vprašanja. Potem ko je obrazložil izvaja- ki so veljala za letošnje leto. Kot nje letošnjih gospodarskih nalog letos bomo morali biti tudi pri-in plana, je dejal, da bo v pri- hodnje leto zelo budni, da se ne hodnjetn letu, tako računamo, bi investicije neupravičeno in povečana industrijska proizvod- brez razloga povečevale. V pri-nja v Sloveniji za okoli 7 °/o. V hodnjem letu naj bi v Sloveniji Jugoslaviji je predvideno 15 “/o gradili le hidroelektrarno Ožbolt, povečanje proizvodnje, torej je kajti električna energija je nujno predviden porast v Sloveniji do- potrebna, če hočemo izkoriščati kaj manjši. To pa predvsem zaradi tega, ker v Sloveniji v letu 1957 ne bo začela obratovati nobena nova tovarna in bomo morali doseči to povečanje proizvodnje predvsem z boljšim izkoriščanjem kapacitet. Čeprav ni točnih podatkov, na katere bi se lahko z gotovostjo naslonili, domnevamo, da je slovenska industrija izkoriščena le okoli 85 °/o, pomeni, da so v nekaterih panogah še dokajšnje rezerve in da bomo z dodatnimi investicijami v te panoge lahko močno povečali proizvodnjo. Toda, tudi kar se tiče rekonstrukcije, je treba biti previden, ker so zahteve podjetij zelo velike in bi nesmotrna širina pa bodo nujne investicije za gradnjo stanovanj v Velenju. Le-ta je tu močno zaostala in je nevarnost, da rudnik zaradi pomanjkanja delovne sile ne bo dal toliko premoga, kot bi ga z razpoložljivim strojnim parkom in mehanizacijo lahko dal. To pa bi bilo v glavnem tudi vse, če izvzamemo gradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb, kjer bomo dela nadaljevali. Zatem je tovariš Avbelj govoril še o proračunski potrošnji ter odgovoril na druga vprašanja. lahko škodila, namesto da M pri- ^ kmetijske proizvajalne poslov, spevala k stabilizaciji tržišča. I ne 2veze in ena gozdarska ,po- Podjetja sama pa vsaj za sedaj niti ne kažejo prevelikega zani- KONFERENCA PREDSEDNIKOV IN UPRAVNIKOV KMETIJSKIH ZADRUG Na Gorenjskem pet poslovnih zvez Kranj, 26. okt. Na konferenci a predsedniki in upravniki kmetijskih zadrug bivšega okraja Kranj so po daljših pripravah naposled sprejeli osnovne smernice za ustanavljanje kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvez. Priprave za ustanovni občni zbor je treba po sklepu konference pospešiti, tako da bi bil ustanovni občni zbor teh zvez od 11. do 18. novembra letos. poslovna zveza s sedežem v Radovljici. Tako bi imeli sedaj na Gorenjskem skupno 5 kmetijskih pro- Sklenili so, naj bi bile na območju bivšega kranjskega okraja manja in jih je komaj trideset predložilo programe za rekonstrukcijo, medtem ko 146 podjetij te programe šele pripravlja. Kmetijska proizvodnja naj bi se po predvidevanjih povečala v Sloveniji za 6”/o, in sicer največ v sadjarstvu (18%>), živinoreji (8 »/o) in ribolovu (13 %>). Po mnenju gospodarskih forumov so podani vsi objektivni pogoji za takšno povečanje. Čeprav je trenutno nemogoče govoriti, koliko sredstev bo na razpolago za investicije v naši republiki, je važna ugotovitev, da bomo morali glede investicijske politike ostati pri istih načelih, ne zveze slovna zveza. Po številu zadrug bi bila na prvem mestu kmetijska proizvajalna poslovna zveza s sedežem v Škofji Loki, ki bi zajemala 20 kmetijskih zadrug iz občine Škofja Loka in iz Selške doline. Druga kmetijska proizvajalna poslovna zveza bi imela sedež v Gorenji vasi in bi združe-vafa 15 kmetijskih zadrug iz Poljanske doline, sedež tretje poslovne zveze pa bi bil v Kranju, in sicer za zadruge iz občin Kranj, Tržič in Cerklje. Specializirana poslovna zveza za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Kranj bi obsegala bivši kranjski okraj, medtem ko je za območje bivšega radovljiškega okraja bila minulo nedeljo ustanovljena gozdarska RAZGOVOR PREDSTAVNIKOV NARODNE BANKE FLRJ Z NOVINARJI DEJAVNOST KREDITNE POLITIKE V minulem obdobju je bila usmerjena na olajševanje gospodarskih težav Beograd, 26. okt. (Tanjug). — Predstavniki Narodne bantl FLRJ generalna direktorja Janko Smole in Nikola Mi/jan« ter direktor Aleksandar Bogojev so na današnjem z novinarji odgovarjali na vprašanja, ki se tičejo letošnjes monetarno-kreditnega dogajanja v naši državi. Poudarili so, da je bila kreditna politika v minulem obdobju zelo dejaon in usmerjena na olajševanje- gospodarskih težav v proces prilagojevanja spremenjenemu sistemu in sestavi P?dPTj T. vanja. To nam osvetli dejstvo, da je industrijska proizvodni* v devetih mesecih narasla* v primerjavi z lanskim letom * 9°li>, vtem ko je realizacija blaga narasla samo za 4“/*. Znatno so narasle zaloge izdel- ganizacije se obotavljajo v UP®" kov in reprodukcijskih potreb- rabi možnoti za pocenitev blag« V Tednu boja proti tuberku- j ščin, ki so pozitiven sad politike- ki zaradi velikih zalog, sezon;sK ' lozi, ki bo pravzaprav spodbuda ; stabilizacije, toda posameznim ga značaja, nekurentnosti l • za širšo dejavnost na tem pod- gospodarskim organizacijam de- gre dobro v denar. Neka tovar ročju, se bodo začele v mnogih lajo zaloge velike težave v nor- cementa n pr. ';ztraja pri c€n“ ' krajih priprave v tej smeri. Po- , malnem razvijanju proizvodnega ki ji zagotavljajo 36 «/o dob cs vsod bodo zbrali podatke o šte- I procesa. To velja tembolj, ker so čeprav ima velike zaloge, Ki J . . . . , , vi , «a ni>ni rt /vlin/1 _ Trt li.rtKfi I Irt fTQ T JI SCt ^ vilu in stanju otrok v družinah tuberkuloznih bolnikov ter pri tem Upoštevali njihove zdravstvene, stanovanjske in socialne razmere. Tudi tokrat bodo nudili bolnikom neposredno gmotno pomoč, in sicer tistim, ki žive v slabših gmotnih razmerah. Razen tega bodo posvetili večjo pozornost zboljšanju prehrane šolskih otrok- ker je tudi to ena važnih oblik zaščite otrok pred tuberkulozo. Delegacija Ljudske Teden boja proti tuberkulozi Letošnji Teden boja proti tuberkulozi, ki se bo začel jutri in bo trajal do 4. novembra, bo posvečen zaščiti otrok pred tuberkulozo. Organizacija Rdečega križa je že doslej posvečala temu vprašanju veliko pozornost: odpirala je šolske in mlečne kuhinje, organizirala preglede otrok, mnoge pa poslala na okrevanje k morju in v planine. Ker je tuberkulozna bolezen, za katero najlaže zbole otroci v stiku z odraslimi bolniki, je prišel Rdeči križ na misel in v nekaterih krajih že preizkusil možnost, da zdrave otroke izolirajo od bolnih staršev izven njihovih hiš, to se pravi v zdravih družinah, ali pa kako drugače. V prihodnje bo to naloga, ki ji bo organizacija Rdečega križa posvetila največjo pozornost. izvajalnih poslovnih zvez in dve i mladine se je vrnila iz ČSR specializirani gozdarski poslovni > zvezi. Prva kmetijska proizvajalna poslovna zveza je že ustanovljena za območje Bohinja in Bleda, druga naj bi obsegala območje Radovljice in Jesenic, zgoraj naštete tri pa področje bivšega kranjskega okraja. Kr. Delegacija CK LMJ s članom predsedstva CK Milojkom DtuIo-vičem na čelu se je včeraj vrnila iz CSR v Beograd. Delegacija je bila v CSR 14 dni kot gost Zveze češkoslovaške mladine. ONRVNA KRONIKA Proti podkupovanju Bivši direktor >Veletekstila*, darilih in uslugah, ki nikakor ni- I prostovoljcev r Španski republi-predsednik upravnega odbora in so dane le zaradi trgovske kur- I kanski vojski naslednjo pozdrav-računovodja so pred Okrožnim toazije, pač pa zaradi protluslug, M brzojavko: sodiščem v Ljubljani plačali ra- je treba najti neke družbene kri- I ^ nepričakovane Pozdravna brzojavka dr. Juliusa Deutscha Združenju jugoslovanskih prostovoljcev v Španiji Ugledni avstrijski socialist, bivši general v španski republikanski armadi, komandant bivšega »Schutzbumda« in voditelj delavske vstaje na Dunaju leta 1934 dr. Julius Deutsch je poslal Združenju bivših jugoslovanskih ’ — — -------------. — * ,. . ■ ,v j . . i ijuiu, ua jjviu a,, m oktobra slovna* darila, popuste ali dobro- Jim zato upravičeno nasprotujejo. I v mislih z vami in se spominjal pise sprejemali — in v nekaterih Dalje je *koro nemogoče najti i fasoyi ko smo se v Španiji primerih menda celo prosili zanje mejo m^d tistimi pravimi poslov- I sjCUpaj bojevali za ideale svobode A J* ... ■.«7«.XLk a«« nrtlan m vm» ai*iiT l*i ni 11 h 7) T n n — I J, « m • in človeškega dostojanstva. To ni bil samo boj za pravice španske- „ . ga naroda, marveč tudi oboroženi ljah jih je bilo 15 itd. — tudi vodilni uslužbenci neka- nimi darili, ki bi jih organi delav terih ljudskih odborov, Narodne skega upravljanja še nekako tole-banke, Tržne inšpekcije, nekateri rirali, pa med tistimi, ki niso v člani Sekcije športnih novinarjev ničemer več upravičeni in ki o in druge uradne osebe, ki bi mo- poslovnem življenju najčešče po-rale biti zoper to imune že po stanejo spodbuda za kršenje za-svojem službenem položaju. Žal konitih predpisov, za pbslovno pa moramo zapisati, da tokrat ni protekcionastvo, družbi škodljivo bilo na zatožni klopi niti enega obliko solidarnosti podjetij ipd. izmed tistih, ki je očitno privolil Da razen tega tudi v delovnih v »mazanje* v trenutku, ko bi kolektivih, katerih uprava se moral po svojem položaju nasto- često poslužuje poslovnih daril in piti proti nezakonitosti in neupo- išče >zvez*', ta praksa zapušča števanju samoupravnih organov negativne moralne posledice je v podjetju >Veletekstil*. izven dvoma. Slabi, nenačelni „ „ . . . , v., plati človeške narave nikdar ne Kajti če je javni tožilec ‘moremo brez škode tiuiitii ugotovil oportunizem ali bolje „ , _ . , ... . .. . neodločnost samoupravnih or ga- *081 v J 7i s l iuja z oruzjem m vujastvum puu- nov v >Veletekstilu*, zavoljo če- ™ze povzroča naposled še neko Franca v protl svobo_ sar je okrožna porota obsodila 1\eplVnern?u^,D' Idoljubnemu španskemu ljudstvu, tudi predsednika upravnega od- družbeno škodo, horganizirala široko akcijo za pokora, bi morala taista porota po- vrednost daril, /o nwra Imoč španskim republikancem. iskati tudi ves splet vzrokov in koncev plačati potrošnik, la I vzlic prizadevanju vsega propa- krivcev, tudi-tistih izven kolek- , °kritični Igandnega aparata takratnega ju- tiva. Na teh zadnjih je, gledano zla**} Vele- d^ih'in zvezami a bodo in “ 9 svojo P°^itiko že Pri_ tekstila* v gnezdil oportunizem, poslovnimi darili in i , jbliževal hitlerjevski Nemčiji, je V podjetje je bil v času največje zelo obotavljaje tja, kjer j (partijski organizaciji uspelo vzbu- samopašnosti direktorja poslan P°treba morda večja, pa e p - med delovnim ljudstvom naše vodilen uslužbenec bivšega Go- JeUa niso.iznašla*. Iz prakse na- |HftmnvinA nniPinhne'simnatiie do pohod za boljše življenje vseh narodov. Jugoslovanski prostovoljci v Španiji so se s svojimi dejanji vpisali v knjigo zgodovine in spričo tega čestitam jugoslovanskemu ljudstvu, ki ima tako hrabre sinove, v prepričanju, da bodo tudi v prihodnje tam, kjer je treba braniti mednarodno solidarnost.« Uspehi tečajev za šolanje kadrov v Sloveniji Štiriindvajset strokovnjakov, ki so obiskovali letos posebne tečaje za šolanje kadrov pri Zavodu za preučevanje dela in varnosti dela v Ljubljani, že aktivno dela v svojih podjetjih in prenaša pridobljeno znanje, metode in izkušnje čedalje širšemu krogu tehničnega osebja. Samo v jeseniški železarni je bilo doslej 17 takšnih tečajev, v strojni tovarni v Trbov- se zmanjšali tudi denarni dohod- je treba kreditirati. Dogaja ki gospodarskih organizacij. je v ceni vračunan tudi 10° D. bi ne*..™, vpliv spreminjanja povpraševanja, smo ne banke FLRt poudarjajo, intervenirali s krediti, ki so v mi- zakl bl ni moč brez konca nulem obdobju znatno narasli. Do in k - kreditiratii ker utegne maja so ostro vplivale na gospo- to šk<^j0vati podjetjem. daTsko gibanje omejitve v inve- . sticijah in drugih oblikah potroš- Podjetja, ki že devet mes« j nje, dalje zaostanki v industrijski dobivajo kredite, morajo P°'s r)a proizvodnji kot posledica elemen- izhod tudi v lastnih rezerv;an. tarnih nezgod, zakasnitev v uve- bi se promet investicijskih door ljavljanju družbenih planov in v povečal, so predvidene nove o J odobravanju kreditov, kakor tudi šave. Tako je Investicijska ban ostali činitelji in posledice od- predlagala, naj bi gradben ločno uveljavljene politike štabi- podjetjem odobrili tako imeno lizacije. V tem obdobju je znatno ne tekoče investicijske kredite, zmanjšano povpraševanje sprem- nakup dodatne opreme brez soo Ijala jnc"na kreditna intervencija, lovanja na natečajih. Na pns J vzlic temu pa je bila količina nem mestu proučujejo niozn«'’ denarja stalno na nižji ravni ka- da bi tekoče investicijske kreo kor v ustreznem obdobju lanske- odobrili tudi drugim panoga ■ ga leta in zato je gospodarstvo Ta in prejšnje olajšave (predvs čutilo pomanjkanje denarnih srednjeročni krediti) ni treba, sredstev. Od maja se stanje v bi zmerom sankcionirale sedBW gospodarstvu postopno boljša, ko- cene investicijskih potrebsci^ ličina denarja narašča, postopo- marveč naj bodo spodbuda ma se manjšajo omejitve v indu- hitrejšo realizacijo, strijski potrošnji, ki so negativno vplivate na proizvodnjo investi- Položaj na trgu kmetijski® cijskih potrebščin, pa tu-di zgube v v proizvodnji smo začeli kriti. pridelkov Vzporedno s tem smo sprostili in v tem mesecu so nekolik0 n»* aktivirali znatne količine denarja, le cene kmett' zboljšali smo realizacijo, kar je ... ., m ustvarilo pogoje, da se je razme- pridelkov, v glavne roma zmanjšal pritisk na kredite ker se sezona bliza*koncu. N in da so se pozneje postopoma EU je sicer dovolj pridelkov, P vračali krediti, ki smo jih dali na manjkuje pa tistih, pri katerih zaloge blaga. letos zabeležili slabo letino, zlaS11 Z elastično politiko kreditira- «>d3a- Ta mesec je bilo dastt PT nja smo letos dosegli glavni cilj vpraševanje po belih zitanca^j — uspešno smo premagali posle- ponudba pa je bila slabša žara dice zastoja v realizaciji in nara- začetka setve. V več mestih s ščanja zalog. Stvar gospodarskih je pšenica podražila za nekaj organizacij je zdaj, da v okviru narjev. Spričo dobre letine in le' kreditnih olajšav izkoristijo vse pega vremena traja še vedn° možnosti za poživitev proizvod- po^na sezona povrtnin, četudi ie žv"° gospodarske lrS.niz.ci,e mor.jo " “0”ke' k’ “ ” tudi zboljšati svoj komercialni sektor, da bo lahko ustrezal bolj zamotanim nalogam nastopa na trgih. Posamezne gospodarske or- nikdv in paprike, ki sta se zar. tega tudi podražila. Ponekod & je podražil tudi.fižol. Preskrba s svežim mesom in mastjo je d°' bra, cene’so stabilne. IZ SPOMINOV TOVARIŠA STANETA BOBNARJA NA BOJE V ŠPANIJI Sodelovanje v internacionalnih brigadah je poglobilo revolucionarno zavest naših borcev Po letu 1934 je postal boj proti fašizmu osnovna in najvažnejša naloga Komunistične partije Jugoslavije. Zato je tudi v razdobju, ko sta fašistična Nemčija in Italija z orožjem in vojaštvom pod- spodarskega sveta MLO z name- Uh zbornic vemo, da tak I španskih republikancev, s pomoč- nom, da svetuje in pomaga samo- ^ zavzame velik obseg in po- .£ številnlhybrošur in letakov pa upravnim organom.^oda le-ta ni vzroča hudo škodo. I je v okviru Ljudske fronte po- poiskal predsednika upravnega yse t0 t0 vzroki, zaradi ka- Iglobila popularnost njihove bor-odbora, marveč se je porazgovoril ter{h je razprava proti bivšemu Ibe. Zelo razgibano je bilo zani-z direktorjem in odšel iz podjetja, direktorju >Veleteksfila€ in so- Imanje za dogodke v Španiji zlasti ne da bi prišlo do kakih izboljšav, obtožencem postala svarilo, da je |v Sloveniji, kjer so se začeli iz Iz dobavnic pa je razvidno, da čas začeti z odločnim bojem zo- Ivrst komunistov priglašati števil-je uslužbenec nadrejenega organa pcr >zveze* in »poslovna darila<, Inl prostovoljci, ki so se želeli pri-prejel od obtoženega direktorja skratka — zoper podkupovanje. I družiti borbi proti fašizmu na lepo darilo. Ker so se podobni y tem boju vidimo največjo ko- I španskih tleh. Pridobiti ljudi za primeri vrstili vsa leta nazaj, so rls< odkritosti in odločnosti I to borbo ni bilo težavno, na vegani samoupravljanja o »Vele- inšpekcijskih organov in tožilstev I like ovire pa je naletela partijska tekstilu< morali postati kimovci. ter od ustrezne gospodarske poli- I organizacija pri organiziranju od-V njih je nastalo prepričanje, da tike zbornic in ljudskih odborov. Ihoda borcev v Španijo, saj so direktor samovoljno ravna s tiho ytt organi naše socialistične drui- I reakcionarne oblasti temu močno privolitvijo pristojnih organov. \,e brez izjeme se morajo ie o I nasprotovale. c Okrnineea ° Cankarjeva četa, četa Djure Dja' koviča in Matije Gubca, v ka' teri se je boril tudi tovariš Sta' internacionalnih brigad pa so se tS^dfv^^dK^ibkoSe-morali zaradi nie le tajno gibati ? ,. • vencije. Ta je sicer zapirala oči pred rednim dovozom orožja in čet iz faštistične Italije in Nemčije v pomoč Francu, pripadniki so kasnejše borce internacionalnih brigad spremljali posebni vodiči, nestrpnost in navdušenje pa sta dosegla višek, ko so v obmejni karauli prvikrat stisnili roke španskim tovarišem. Vendar pa je nav aa se trgovinska ] ISSJjnJa palestinskih beguncev v skega preroda, s čimer se čedalje bolj med obema državama še puvcua. i Dren eiasovai Političnem življenju dežele je prišlo uveljavlja gledišče, da je »arabski y tej zvezi je Še DOSebei ODOznril 1 vh/n-ni/H !“ velikega premika proti politiki svet popolna in nerazdeljiva enota, n_ Zbornici. Zdaj „„„„ llWL. •"Oične arabske solidarnosti. Ta pre-‘ katere cilj je doseči popolno neod- R'-' L> Kl Jln UneiO Od tega dovoljstvo s francosko politiko V Olik t - _ _ v 1_________________________________________ rw n Tr7Cl ci-O efncrv\^ tudi glasove, da bi lahko do- javil naslednje poročilo: Poiit- "anjo angleško pomoč, ki je šla na , . TJm .V ■ •= 2r 'Mun pomoči Arabski legiji, nadalje- »lro CKPDLM je na seji jO. OK-Za ! v obliki plačevanja najemnine tobra 1956 razrešil tov. Emoja in v4151*6 baze v Mafraku in Amanu Geroja dolžnosti prvega sekretar-^“bT T°akkoPbihime","4An- ja CKPDLM. Mesto prvega se- kretarja CK je zaupal tov. Ja-'demokraciji, ogorčen spričo* raz-nosu Kadar ju. . mer v državi. To ogorčenje so še Janos Kadar je potem govoril povečale hude napake v pretek-po radiu in dejal, da je za po- losti. Novo vodstvo partije in ložaj značilno to, da se v njem nova vlada bosta iz tragičnih do- prepletajo različni elementi. Del mladine, ki je začela demonstrirati, je imel poštene namene, toda kontrarevolucionarni elementi se demonstracije izigrali in v nekaj urah izzvali oborožen napad na državno oblast in ljudsko demokracijo. Začelo se je prelivanje krvi in ropanje, ki je povzročilo veliko škodo in jo bo še, dokler ne bodo neredi s pomočjo vsega ljudstva zatrti. CK« partije je pozval vse ljudstvo na pomoč in mladino, naj ne pomaga tistim, ki rušijo red, in naj zaupa v vodstvo Partije, ki bo proučilo njihove predloge v skladu s splošnimi koristmi ljudstva. Partija bo storila /vse, da bi uredili položaj, godkov teh dni povzeli vse nauke. Nagy je napovedal obsežen program reform, rekonstrukcijo vlade na ^podlagi sporazuma med, obnovljeno Patriotično ljudsko fronto in najširšimi demokratičnimi silami v deželi. Potreben pa je najprej mir. Vlada predlaga pogajanja o stikih z ZSSR, o umiku sovjetskih čet iz Madžarske. Mladincev, delavcev in vojakov, ki so prijeli za orožje, ne da bi nameravali vreči ljudsko oblast, in tisti, ki bodo odložili orožje, ne bo postavila pred nagli sod. Glasilo madžarske partije »Szabad N ep« v sredo in v četrtek ni izšlo, ker so demonstranti \ CK pa je predlagal vladi, naj napadli poslopje uredništva in ti-začne, ko bo obnovljen red, po- skarne. Novinarji in delavci . so ga jan ja s sovjetsko vlado za pra- sicer nadaljevali delo, toda vično ureditev vseh vprašanj okrog polnoči so napadalci vdrli med obema državama. jv poslopje. Zažgali so knjigarno Predsednik vlade Imre Nagy; »Szabad Nepa« in avtomobile na ugrabitvijo alžirskih voditeljev. Tudi francoski veleposlanik v Tunisu Leusse je v protest proti »nerazumevanju vlade za zboljšanje stikov z deželami Severne Afrike odstopil. Včeraj so ga poklicali v Pariz na »posvetovanje«, in sicer po sklepu tuniške vlade da prekine diplomatske stike s Francijo zaradi »gnusne agresije na maroško civilno letalo«, v katerem so potovali alžirski voditelji. Mnogo funkcionarjev francoskega ministrstva za posle Tunizije in Maroka je prav tako sklenilo odstopiti. Ne glede na vse to je sinoči poslanska zbornica v vprašanju Tunizije, Alžira ter domačih finančnih in gospodarskih vprašanjih izglasovala vladi zaupnico. Za zaupnico so glasovale vse parlamentarne skupine, razen komunistov in poujadistov. Na koncu debate je zbornica sprejela socialistično resolucijo, naj vlada nadaljuje politiko pomiritve v Al-žiru in pospeši politično poravnavo spora, vztraja na internacionalizaciji Sueškega prekopa in na blokiranju cen in mezd, da bi preprečila inflacijo. V široki podpori zbornice pa ni izraženo enotno stališče poslancev do vladne politike. »Domača politična konjunktura«, je rekel danes Mend&s-France v imenu radikalov, »nas navaja, da podpremo vlado, ker je debata pokazala, da so nujni in nagli ukrepi neogibno potrebni.« Men-džs-France je govoril največ o Alžiru. Politična ureditev tega vprašanja, po kateri teži vlada in ki jo podpirajo tudi radikalni socialisti, terja predvsem nujne propagandne ukrepe za pridobitev zaupanja Alžircev. Mendes-France je opozoril vlado, naj budno spremlja svetovno dogajanje. »Ni treba groziti ne zaveznikom ne ostalim deželam, marveč misliti na to, da bomo stopili pred Generalno skupščino OZN s čistih mi računi. V Alžiru se zdaj ne bije boj samo za Alžir, marveč za vso Severno Afriko, predvsem pa za položaj Francije na svetu.« Tudi ostali voditelji političnih skupin so govorili največ o alžirski krizi. Po seji zbornice se je davi sestala vlada in nadalje obravnavala položaj v Severni Afriki Pi-neau je potem izjavil novinarjem, da bo Francija protestirala v Rabatu zaradi demonstracij v Mek-nesu, kjer je bilo ubitih, sodeč po francoskih vesteh, 37 Evropejcev. V vladnih krogih zatrjujejo, da vlada za zdaj ne bo zahtevala ratifikacije francosko-libijske pogodbe, sklenjene letos v juliju to pa zaradi tega, ker prevažajo baje čez libijsko ozemlje olžir-skim upornikom namenjeno orožje. Francosko-libijska pogodba določa umik manjših francoskih skupin iz libijskega Fezana, ki so ga Francozi okupirali po izgonu Italijanov. To je že drugi primer, da francoska vlada zavlačuje ratifikacijo francosko - libijskega sporazuma. 0l> obisku romunske vladne in partijske delegacije v Ljubljani: sprejem na železniški postaji j je potem v svojem govoru dejal, |da je del delovnih ljudi Budim-* pešte podprl napad proti ljudski ROMUNSKI DR2AVNI IN PARTIJSKI VODITELJI V LJUBLJANI Spomeniki borbe in napredka v Sloveniji so napravili na goste globok vtis Ljubljana, 26. okt. Včeraj se je mudila v Ljubljani romunska vladna in partijska delegacija pod vodstvom prvega sekretarja Delavske partije Romunije Gheorghia Deja In predsednika vlade Chiva Stoice. Gostje so po krajšem odmoru v vili Podrožnik obiskali Litostroj in se razgoyarjali s predstavniki delavskih samoupravnih organov. Nato so si ogledali Muzej NOB, opoldne pa so bili na sprejemu pri predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku v palači Izvršnega sveta. Popoldne so bili pri Urhu, potem pa ^odpotovali proti Postojni. Okrog 18. ure so se odpeljaM proti Opatiji, kjer so prenočili. Danes po obisku na Reki so prispeli v Pulo in na Brione k zaključnim državniškim in partijskim razgovorom. .. Na slavnostno okrašeni Ijub-■lanski železniški postaji so ob Prihodu vlaka goste pozdravili Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik ^Vršnega sveta Boris Kraigher, Zveznega izvršnega sveta Jvan Maček in generalni podpolkovnik Ivan Karanovič. Slovesnost trenutka so poudarili šopki °Vetja, ki so jih pionirji izročili 5°Progam visokih gostov. Gheor-£hiu Dej jim je zaželel srečo in '’eJiko uspeha pri delu. Zvoki oržavne himne in pregled častne Jfite JLA, potem pa je predsednik Darinko predstavil gostom podpredsednika Ljudske skupščine Ferda Kozaka, podpredsednika Izvršnega sveta LRS Staneta Kavčiča in druge politične in kulturne delavce. V Litostroju je goste pozdravil ^mestnik predsednika delavskega sveta Ivan Novak. Potem so s' gostje, ki jih je spremljal to-var!š Boris Kraigher, ogledali to-varno. Med zakusko v upravnem Poslopju se je razvil živahen po-Sovor. Romunski gostje so se zanimali za proizvodnjo, plačni sistem, socialno zavarovanje, funkcije delavskega sveta, vprašanja, nastanejo ob tekmovanju med Podjetji ipd. Delavci so jim ne-vezano pojasnjevali, kar jih je Janimalo. Ob odhodu so delavci 'uročili Gheorghiu Deju spominki album, Dej pa se je vpisal v kroniko Litostroja. Potem so bili gostji v Muzeju NOB. Zanimali so se za potek narodnoosvobodilne borbe pri nas in izjavili, da je napravil muzej nanje zelo močan vtis. Gheorghiu Dej je zapisal v spominsko knjigo: »Iz vsega, kar ie razstavljeno, je videti, da so bili že za časa NOB položeni temelji nove ljudske oblasti v Jugoslaviji in da so iz NOB izšli graditelji socializma. Duša in organizator jugoslovanske borbe je bila Komunistična partija, okrog katere so se zbrale vse domoljubne ljudske si- V palači Izvršnega sveta je tovariš Miha Marinko priredil slovesen sprejem in kosilo. Predsednik Ljudske skupščine LRS in prvi sekretar CK Delavske partije Romunije sta si na njem izmenjala zdravici. Popoldanska svečanost- na Urhu, kjer so gostje položili venec pred spomenik žrtev belogardističnega nasilja, je potekala v najlepšem jesenskem vremenu. Vodstvo delegacije si je ogledalo spomenik in muzej, nekateri delegati tudi mučilnico. Na poti proti Opatiji se je kolona avtomobilov popoldne ustavila v Postojni, kjer so delegacijo pozdravili predsednik koprskega OLO Albin Dujc, sekretar OK ZKS in predsednik ObLO Postojne. Med ogledom podzemeljske jame so se gostje ustavili v koncertni dvorani. Tam jim je invalidski pevski zbor zapel nekaj na- trgu pred poslopjem. Okrog poslopja so nastali boji, tako da časnika niso tiskali, ker ne bi prižel do bralcev. Obrambni minister Istvan Bata je izdal ukaz, v katerem izraža priznanje četam, ki so se bojevale proti demonstrantom. Vse aktivne vojake, ki so iz kakršnihkoli razlogov odšli iz svojih enot, je pozval, naj se javijo svojim enotam. Sole bodo do nadaljnjega zaprte. Nova smer v Jordaniji Razen revizije vojaške pogodbe z Veliko Britanijo tudi nadomestitev britanske pomoči z arabsko? Aman, 26. okt. (Reuter). Jor- , veljavljenja ali. temeljite revizi-danski kralj Husein je včeraj je angleško-jordanske pogodbe, otvoril novi parlament, izvoljen ki zagotavlja Veliki Britaniji minuli teden. Rekel je, da so bili stalna oporišča za njene čete na v zadnjih mesecih poglobljeni jordanskem ozemlju. Vzporedno bratski stiki arabskih dežel in je s tem bo protiangleško razpolo-bilo utrjeno vojaško sodelovanje žena večina zahtevala konkretne »proti skupnemu sovražniku«. i uspehe za okrepitev stikov z Kakor so tu pričakovali, so Egiptom, Sirijo in Saudsko Ara-zmagale na prvih svobodnih vo- bijo. litvah v Jordaniji sile, ki se bore | Drugo je vprašanje angleške proti angleškemu vplivu in za f gospodarske pomoči. Večina bo okrepitev stikov z drugimi arab- , baje zahtevala, naj se vlada od-skimi deželami, predvsem z Egip- pove angleški pomoči in sprejme tom in Sirijo. Najpomembnejši pomoč Egipta, Saudske Arabije uspeh je dosegla na volitvah in Sirije v znesku 10 milijonov Narodna socialistična stranka, ki funtov letno. je laiji najostreje protestirala Kar se tiče nove vlade, pri-proti Bagdadski zvaizi. Izrazit čakujejo glede na razdelitev poraz pa so doživeli konstitucio- mandatov v zbornici koalicijsko Notranji minister je pozval: nalisti, ki so bili v prejšnji zbor- vlado, na čelu z »neodvisnim« vse, ki skrivajo orožje, strelivo in razstrelivo, naj ga- danes do desetih dopoldne izročijo rajonskim policijskim postajam. Amnestija je bila tako znova podaljšana. nici najmočnejši. Odločno so vpli- predsednikom. Sestaviti bi jo vali na izid volitev glasovi iz pa- utegnil jordanski veleposlanik v lestinskega dela Jordanije, kjer i Kairu dr. Fauzi el Mufti. je bila tudi udoležba največja. ! V Egiptu 'zlasti poudarjajo, da Novi parlament bo postavil sta jordanske volitve in sueška pred bodočo vlado vprašanje raz- kriza samo dve strani istega pro- blema, namreč boja proti tujemu gospostvu in težnje arabskih narodov po popolni neodvisnosti. Aman, 26. okt. (Reuter). Včeraj je bil v Amanu podpisan vojaški sporazum med Jordanijo, Sirijo in Egiptom. Sleherni napad na eno izmed teh dežel bodo skih poslopij. Ti pa so potem s imeli za napad na vse tri dežele, podporo svojih staršev in simpa- Prav tako bodo izdelali načrte za tizerjev napadli policaje, ki so skupno obrambo in skupno po- nanje začeli streljati. Boji med veljstvo, ki mu bo poveljeval študenti in policijo trajajo na egiptski obrambni minister Amer. raznih krajih Singapura dalje.! Iz Malajske federacije so prišle j PRASADOVA POSLANICA policijske okrepitve. Vse kitajske 1 NEPALCEM Srditi spopadi so se začeli si-! šole so do preklica zaprli, vse New Delhi, 26. okt. (US). Predsed- noči in so se nadaljevali vso noči Evropce pa so pozvali, naj ne ho- nik ^ Radžendra Prnsnd^ ki je bil na in še zjutraj. Po policijskih poro- 1 dijo iz hiš. Izjemno stanjevSingapuru Policija streljala na študente — V tovarnah se pripravljajo na stavko v protest proti nasilju Singapur, 26. okt. (AFP-AP). V Singapuru se je danes spet začelo streljanje med policijo in kitajskimi študenti, ki že 14 dni niso zapustili šol v protest proti aretaciji tovarišev komunistov in izgonu več študentov iz Singapura. uradnem obisku v Nepalu, se je v sredo (ših in romunskih pesmi. Po le in ki jih je vodila k zmagi in j okrepčilu so se gostje odpeljali I davi navsezgodaj s solzilnim osvoboditvi.« ‘ proti Opatiji. plinom pregnala študente iz šol- ..... , ... i „ , , , , . . . 'vrnil v Indijo. V poslanici, ki jo je po- čilih so bili trnje ljudje ubiti, 291 Delavci v tovarnah kavčuka m 5iai ob svojem odhodu Nepalcem, je pa je bilo ranjenih. Policija je avtomobilov so imeli danes sesta- izrazil prepričanje, da bodo indijska in nek, na katerem so razpravljali rSS^kbUgtaji oVeTdeždTdoft o morebitm generalni stavki. dolgoletnega prijateljstva. REVIZIJA POZNAN.TSKIH PROCESOV Varšava, 26 okt. Iz poznanjskih za- V začetku resolucije osmega plenuma pred prehodom na njen prvi del je poudarjeno, da sprejema CK ZDPP ta sklep »v skladu s politično linijo, začrtano v govoru tovariša Gomulke«. Potem ko najprej poudari, da Je v sedanjem trenutku vodilna vloga Partije odločilna naloga za nadaljnji razvoj Poljske v smeri socializma, je v resoluciji rečeno: »Glavna ovira V' doslednem uresničevanju pravilnih sklepov osmega plenuma Je bilo pomanjkanje enotnosti mnenj in doslednosti v Politbiroju CK prt obravnavanju konkretnih problemov procesa socialistične demokratizacije življenja Partije in dežele. V tem položaju Je bila dejavnost CK v mnogih primerih omrtvičena, kar Je oslabilo vodilno vlogo Partije glede na naglo naraščajočo politično dejavnost množic. Partija mora biti na čelu delavskega razreda in vseh naprednih socialističnih sil ljudstva v proccsu odstranjevanja ostankov minulosti, napak in pačenj v minulem obdobju, da se bo lahko ta proces zaključil ne glede na neogibne prehodne težave in omahovanje ter vzlic spletkam reakcionarnih sil. Partija mora v lastnih vrstah dosledno premagati malodušno bojazen pred novim, krčevito oklepanje zastarelih doktrin in kalupov, poskuse umika in vrnitve na stare metode vodenja in Izvrševanja oblasti, obremenjene tako s stalinskimi kakor tudi z domačimi pačenji.« V tem delu resolucije nadalje opo- . .11 is-ji t; lil, zarja na nujno potrebo po nadaljnji Porov so izpustili ljudi, ki so j demokratizaciji partijskega življenja. l*prli v zvezi z znanimi poznanjskimi u0t glavne elemente te naloge omenja dogodki- Te ljudi >o osvobodili po skl*- ! Javnost partijskega življenja in po- 1», , J * - I J. trebo, da se odgovorni voditelji v Pa poljskega državnega tožilstva, da partU’ikem apirattt volijo na plenarnih "odo revidirali vse obtožence, ki so |in sestankih partijskih organizacij. Osmi predložili sodišču. Državno tožilstvo je plenum poudarja pomen doslednega .. .. _ . . .. uveljavljanja načela demokratičnega sodišču hkrati predlagalo, naj bi izpu centrallzma „ part,Jt in spoštovanja •til! iz zapora vse ljudi, ki niso ob- | partijske discipline ter vidi v enot- ‘■»leni nboiev ali ropanja. nosti partijskih vrst njeno glavno moč. prodaji zemlje ter v dednem pravu. »Partija,« je rečeno v resoluciji osmega plenuma, »si bo za razvoj materialne zainteresiranosti ni povečanju kmetijske proizvodnje postopoma prizadevala postaviti odnose med mestom in vasjo na podlago blagovne izmenjave.« Posebno poglavje je posvečeno v resoluciji vlogi Sejma in bližnjim , ,, . _ , parlamentarnim volitvam. Partija si solucija govori o tem, da je v premo- bo prjzaaevaia zagotoviti Sejmu mož-govni in strojni industriji ter v grad- nost; da bo uveljavil svoje ustavne beništvu in se nekaterih gospodar- pravice in vsestransko kontroliral ,,e ve^no mnogo po- delo vlade. Temu cilju bi lahko kori-manjkljivosti. V resoluciji so objav- stila, tudi ustanovitev vrhovne kon-ljeni nekateri podatki o gospodar- trolne zbornice kot organa Sejma, skem položaju v deželi ter našteta PartiJa pojde na volitve v okviru vrsta predlogov za ureditev najvaž- Ljudske fronte nejših vprašanj, kakor n p«, uposta- v zaključnem delu resolucije je vitev organov samoupravljanja v pod- poudarjeno, da je boj za demokrati-Jetjlh, z man San j e gradbenih investi- zacijo, za socialistično izgradnjo in £ i«? i • «* prihodnje leto in za Krepitev vodilne vloge Partije nai- boljse izkoriščanje zmogljivosti ne- tesneje povezan s sodelovanjem Polj-katerih panog vojne industrije za ci- *ke v mednarodnem delavskem giba-vilne potrebe; resolucija tudi poudar- nju ter v boju za socializem in na-ja, da je treba omogočiti delo malim predek skupaj z ostalimi deželami, ki gospodarskim podjetjem tistih panog, grade socializem. Poudarjen je tudi . eL,?e možno storiti, ne da bi se pomen sklepov 20. kongresa KP SZ skrčili surovinski viri, namenjeni dr- j za mednarodno delavsko gibanje, žavni in zadružni industriji. Osmi plenum CK ZDPP zlasti Kar se tiče vasi, stoji osmi Pie-1 vztraja na načelu enakopravnosti, num na stališču, da je treba obvezni sodelovanja in medsebojnega spošto- odkup, razen mleka, obdržati. Reso- j vanja v meddržavnih in medpartij- lucija opozarja na potrebo po krepi-1 skih odnosih in vidi v njem podlago -tvi proizvodnih zadrug, ki imajo po- za čedalje plodnejše in čedalje boljše goje za razvoj. V resoluciji Je rečeno, razvijanje teh odnosov. Na koncu reda bodo dobile zadruge pomoč v solucije Je rečeno: obliki kreditov za investicije. Proiz- »ko Partija izpolnjuje naloge lz- vodne zadruge je treba oprostiti vme- gradnje socializma, uporablja izkuš- šavanja državnih in partijskih orga- nje prve socialistične dežele — ZSSR nov v njihove notranje zadeve. Reso- in drugih dežel, ki teže za istimi cilji lucija opozarja nadalje na potrebo kakor mi. Meni pa, da so metode me- V tej zvezi je v sklepu plenuma re- | nim popravljanjem napak, z odstra- po samostojnosti zadrug v organiza- hanlčnega posnemanja ter prevzema- čeno: 1 njevanjem pačenj iz minulega obdob- cijl proizvodnje, v razdelitvi dohod- nja vzorcev in oblik, uporabljenih v »Enotnost v dejavnosti Partije je (ja in s kritiko z leninskih pozicij, s kov, graditvi novih objektov in na- drugih deželah, nepravilne. Partija možna samo na podlagi ideološke pozicij programskih načel Partije ter kupu raznih strojev. bo iskala pota in načine, izvirajoče enotnosti komunistov, na podlagi nazorov, ki niso v skladu z njeno li- Treba je spremeniti politiko na- lz specifičnih pogojev naše dežele ln ustvarjalnih načel marksizma-leni- nijo.« sproti srednjim in bogatim kmetom v našega zgodovinskega razvoja v skla- nlzma. Enotnost v dejavnosti Partije Drugi del resolucije je posvečen skladu s sklepi sedmega plenuma in | du s koristmi poljskega delavskega moramo utrditi s smelim ln praktič- gospodarskemu položaju dežele. Re- razveljaviti omejitve v nakupu ln i razreda In poljskega naroda.« RESOLUCIJA VIII. PLENUMA CK ZDPP DEMOKRATIZACIJA IN STIKI S SZ glavni nalogi novega vodstva na Poljskem Varšava, 26. okt. (Tanjug). Tu so objavili resolucijo osmega plenuma CK ZDPP o perečih političnih in gospodarskih nalogah Partije. Resolucija je razdeljena na tri dele. Prvi obsega analizo sedanjega političnega položaja na Poljskem in' v zvezi z njim določa vlogo in naloge Partije. V njem je ugotovljeno, da je za nadaljnji razvoj Poljske odločilnega pomena okrepitev vodilne vloge Partije kot voditelja politične in ideološke moči vsega poljskega ljudstva in ljudske države. V resoluciji je poudarjeno, da mora Partija stopiti na čelo delavskega razreda in vseh naprednih sil naroda v težavnem procesu odstranjevanja dediščine, napak in pačenj iz minulega obdobja. Drugi del resolucije se nanaša na gospodarski položaj dežele in vsebuje predloge za ureditev vrste temeljnih vprašanj z gospodarskga področja na podlagi nadaljnje decentralizacije in demokratizacije. Tretji del resolucije je posvečen stikom med komunističnimi partijami, nasploh, pri čemer je posebna pozornost posvečena partijskim ter državnim stikom Poljske in ZSSR. V resoluciji je rečeno, da mora biti vodilno načelo v teh stikih enakopravnost, sodelovanje ter boj proti shematizmu in dogmatizmu. lz mariborskega okraja Razgovori pred sestavljanjem proračunov za leto 1957 Predstavniki zdravstvenih in "nju teh predlogov sodelovala tu- ] znatno obremenjujejo proračun, prosvetnih ustanov občine Mari- di strokovna društva, Društvo razen }ega nimajo pogojev za bor-Center so se te dni pogovo- prosvetnih delavcev, _ Društvo delo. Tako ne služi svojemu na-rill s predsednikom občinskega ekonomistov in D IT. Njihove menu Šolska poliklinika. Stisnje-ljudskega odbora Jankom Marki- strokovne pripombe bi nedvomno . preskromne prostore, niti čem o proračunih za leto 1957. koristile pri izdelavi dokončnih J ^ . o nomnf1o Razgovor je bil zelo živahen in stališč za sistematično uvajanje nima dovolj osebja. S p j je prispeval več tehtnih predlo- novitet, kakor tudi za smotmej- PT*5? soaalno zavarovanje gov. Da bi v bodoče laže vodili še in realnejše sestavljanje pro- bodo letos poslopje nadzidali. V Uti,« .e predsednik r,toov. , •** Zdravstvene ustanove. ureditev zobne ambulante, ki je V občini Center je precej predmet vsakodnevnih kritik, zdravstvenih ustanov, ki deluje- Razen tega bodo pričeli graditi Smotrnejše izkoriščanje sredstev jo tudi izven meja občine. Le-te poslopje centralne apoteke za šolstvo. Prekmurje Ljudski odborniki in njih aktivnost Markič predlagal, naj bi ustanove pričele izdelovati perspek tivne programe. Uspešen napredek komunalnega sistema in sploh zakonitega delovanja državne uprave je v marsičem odvisni od aktivnosti voljenih organov — od članov krajevnih odborov pa do okrajnih odbornikov — in njihovega poglabljanja v probleme svojega okoliša. V Ponlurju deluje v okrajnih in občinskih družbenih, organih okrog 800 prebivalcev. Ponekod Predstavniki šol so opozorili na nekatera dejstva, ki jih v bodoče ne bi smeli prezreti, če hočejo doseči smotrno uporabo sredstev. Predvsem so zahtevali, naj bi pred vsakim popravilom šolskih poslopij pregledale stanje strokovne komisije. Četrta gimnazija ima na primer 40 let staro centralno napeljavo, ki zahteva ogromno kuriva, razen tega so popravila na dnevnem redu. Gimnazija v Kamnici je v biv- Mariborska 0 Mala kronika • V zadnjem času je spet močno oživelo delo raznih svetov pri okrajnem in občinskih ljudskih odborih. Pretežni del razprav se suče okrog stanovanjskih, komunalnih, prometnih in drugih gospodarskih vprašanj. Te dni bodo na skupni seji vseh svetov razpravljali o komu-ih v j —i i m 3CJi licu ia8«»«; jih brez vode. Uporabljajo zup- I kot drevesnice, trsnice, inkubatorska po-nijiski vodnjak. V katerega ob staja, delavnica za . popravilo strojev, j 4.«x« ' skladišča, trgovski lokali itd. Nova pro- dezju tece gnojimca. Tudi* ~a v jzv*ajalna organizacija bo tako imela vse tarna inšpekcija Ugotavlja ne- pogoje za uspešno poslovanje. Razen nove Kmetijske proizvajalne zveze v Mariboru bodo v Icratkem ustanovili še tri šteto kričečih problemov od pre natrpanosti prostorov do najosnovnejših sanitarnih naprav. Ravnateljica 5. gimnazije je med drugim deiala, da imamo več • stroškov tudi zaradi konservativnih navad. V vseh šolah či- podobne v Dravogradu, Slovenski Bistiici in Lenartu v Slovenskih goricah. bi lahko razširili prodajo rib tudi na okoliška industrijska središča in večje kraje. « Minuli četrtek je prispela v Maribor veččlanska delegacija sovjetskih Komsomolcev. Gostje so si v času svojega bivanja v mestu ogledali razna industrijska podjetja, kulturne ustanove in se razgovarjali s predstavniki mladinskih in drugih organizacij. ” « Pred dnevi je obiskalo 'Maribor 230 zagrebških obrtnikov. Povabila jih je Okrajna obrtna zbornica, da si ogledajo obrtne delavnice svojih mariborskih kolegov in izmenjajo medsebojne izkušnje. Goste so spremljali tudi pevci zagrebškega obrtniškega zbora »Sloga«, ki so nastopili v Zadružni dvorani s koncertom hrvatskih narodnih in umetnih pesmi. Goste so sprejeli razen na Obrtni zboinici tudi na Občinskem ljudskem odboru Center. # Te dni vpisujejo obiskovalce tečajev svetovne literature, slovenskega jezika in zgodovine glasbe. Zanimanje za tečaje, ki bodo trajali šest mesecev je precejšnje. • Skozi mesto je minulo sredo potoval znani angleški letalec iz časov druge svetovne vojne Peter Townsend, polkovnik angleškega letalstva. Zveza prijateljev mladine • Podjetje z živino in mesom »Rog« je pripravilo načrte za ureditev nove ribarnice. Prodaja rib je bila doslej otežkočena, ker niso razpolagali s primernimi prostori ui kamionom, ki bi bil _ , , stijo prostore čistilke. Njihovo opremljen s hladilnimi napravami. Po- Umetnostni galeriji odprla razstavo mla-število bi lahko precej zmanišali tiošpja in prodaja, rib je zadnja leta dinske knjige, ki bo trajala do konca , ... 1 v., . , . j narasla ze na ?5 ton, računajo pa, da bi meseca. Razen tega so pripravili tudi in razbremenili plačilni SKlSa. jahlco še večja. Z zgraditvijo nove predavanje in posvet pisateljev mladin- Kupitl je treba le stroje za Či- : ribarnice in nabavo hladilnega kamiona skih knjig z mladimi bralci. -vd ščenje oarketov in sesalce za prah. Marsikdaj bi na primer lahko potrkali tudi na druge fonde. Dokazala je, da so na njeni šoli povzročile neurejene sanitarije epidemijo črevesnih bolezni. Nadalje narašča število kratkovidnih. Precei razredov je neprimerno osvetljenih. Pri Zavodu za socialno zavarovanje pa imamo sklad za preventivno službo. Pri opremljanju šol so potrebni modernejši pogledi. Nova šolska reforma je neizvedljiva brez primernih učil. Uvesti je treba politehnični pouk. Funkcionalni V Pomurju dela v raznih organih okrog 800 ljudi in nalog, niti niso obelodanili že- ] mnenj med odborniki in ljd in hotenj svojih volivcev) to. svetov ehe ali več občin itd. -j* dovolj očitno potrjuje. Zategadelj j vse to naj bi razen drugih obu* in pa zaradi cepitve sil pri obrav- 1 povezovanja in sodelovanja P*1” navanju določene problematike ( spevalo k temu, da se bo P?ro!^ so bile seje premalo življenjske,' ski okraj z novimi občinami vrea zato pa so tudi odborniki bili I kar najbolj uveljavil kot resničen bolj pasivni spremljevalci vsega,1 predstavnik pokrajinske skupno-o čemer je bilo treba odločati j sti in socialistične družbe. - J* IZ LENDAVSKE OBČINE Svoboda Lendava ima več kot aktivnih članov, zato so posamezne s cije Številčno zelo močne. Tudi *1e%0 ima precej:, slovensko in ms Lbo dramsko skupino, pevski zbor, na pihala, tamburaški zbor, sedaj u ’lj tudi z glasovanjem. Take pojave je moč zabeležiti tudi v nekaterih w občinskih ljudskih odborih in ni bil posebno posrečen, izbor od-1 njihovih svetih. V bodoče bo po-bornikov. Tako je med 58 člani I trebno ljudske odbornike o pra-okrajnega zbora samo en dela- vem ^asu obveščati o sejah m vec, 16 malih kmetov, 15 sred- J™ prej posredovati tudi dovolj nih kmetov, 22 uslužbencev in utemeljeno in poljudno dokumen-6 odbornikov ostalih poklicev. Po ^cijo da bodo lahko vsaj o važ-teh podatkih sodeč, je v zboru n.^šlh vprašanjih odločali bolj premalo delavcev in malih kme- zlv0- tov, ki bi morali biti v tem važ- Volivci so še vedno premalo nem oblastnem organu bolj za- seznanjeni o delovanju tistih, ka-stopani na račun prevladujočih teirim so zaupali gospodarjenje in uslužbencev. Tudi starostni se- upravljanje z družbenimi sred- umuuua mm ^ nobene'- i™™0’ 1 dovoujiv, saj ni v zboru nobene tega, kar so nekateri odborniki Sobote dirigent in pevovodja, kar P L ga mladega človeka. Mladino bo »formalno« v družbenih or- ' " potrebno vsekakor smeleje priite- gan.jh, ne pa kot njihovi aktivni govati k sodelovanju, da se bo sodelavci in usmerjevalci. Neka- postopoma lahko bolj uveljavila okrajni odborniki se malo tudi v okrajnih oblastnih orga- zanimajo za delovanje občinskih nih. Podobno velja tudi za žene, odborov, občinski odborniki pa ki s štirimi predstavnicami niso spet ne vedo, s čim se ubadajo glede na svojo aktivnost dostojno krajevni odbori, čeprav bi mo- zastopane v zboru. Do sedaj je ran biti prvi in drugi zavestni brali mnogo manj” grozdja kot -preveč prevladovala težnja, naj usmerjevalci delovanja krajevnih i Vinogradniki pa se tolažijo s tem. žene sodelujejo pač samo v tistih odborov in posredovalci teženj, £ organih, ki se prvenstveno ukvar- ; predlogov in sklepov v organih, jajo s problemi matere in otroka,! v katere so jih poslali volivci, socialnim skrbstvom in podobni- Večkrat je spričo neaktivnosti mi nalogami. i posameznih odbornikov močno Neaktivnost večine odborni- okrnjena potrebna zveza med vokov se kaže zlasti na dveh pod- livci in določenimi oblastnimi roč j ih: na sejah in med volivcu organi. Na sejah OLO se še vedno | y Pomurju je 184 krajevnih ne morejo pohvaliti z kdove odborov. Od lanskega septembra kakšno živahnostjo v razpravah, so ^ odbori sklicali 289 zborov ki sicer življenjsko zadevajo ko- volivcev, na katerih so ljudje risti večine prebivalstva; dej- razpravljali o važnih gospodarstvo, da dve tretjini odbornikov skih problemih. Ljudski odbor-sploh nista sodelovali v razpra- njki pa so prihajali na zbore vah (niso zavzemali niti svojega premalo pripravljeni in večkrat stališča do določenih problemov njs<5 znali volivcem prav raztolmačiti besede in duha odlokov navijajo pevski kvartet, orkester Pa,J prenehal vaditi, ker nima kapelm • Podobna usoda čaka tudi pevski • in pevovodja, Kar bila zaradi prevelike oddaljenosti •* začasna rešitev. . Letošnjo zimsko -sezono je madžarska dramska skupina Lendava z več enodejankami. Tudi *.?a venska dramska skupina se pnpra na skorajšnji nastop. 23 ODSTOTKOV SLADKORJA V Lendavskih goricah so leto® ®. It kot Kmetijskem gospoa«*''. Imela celo 23*/. sladko® arstva Iz Celja in okolice Dramska sekcija med najbolj delavnimi v delavsko-prosvetnem društvu Svoboda v Velenju V nedeljo, 21. oktobra je bil v kino nem (amaterskem) festivalu amaterskih dvorani Velenje občni zbor delavskega skupin v Acheersbergu v Zah. Nemčiji, prosvetnega društva Svoboda. 1 y prihodnji sezoni bo dramska sek- Med najbolj' uspešne sekcije smemo cijja uprizorila tudi nekaj težavnejših ’ -* del, kot: Shakespearovega »Otheila«, Vasje Ocvirka: »Ce bi padli oživeli«, Med najbolj' uspešne sekcije sm _ . . . šteti dramsko, ki je nad 25 predstav pri- del, kot: Shakespearovega »Otheila« puiLtcuiiiuiii ct.n.. *■ ** i . .. , nompni norast v ' asJe Ocvirka: »Ce bi padli oživeli« izdatki, ki služijo predvsem 1 lanskim obiskom. Repertoar *««•“ komedijo ,Ce kličeš hudiča. itd vzgojnim smotrom, so prenizki £ bi[ idejn, napreden kvaliteta^del Latr^tTzfrjih^^čl^vrCo Predstavniki Šol so Podprli tudi 5r”™e.r0”“ b‘u odločltJcv Jcep!ibliškeRa posredovali najpomembnejše teme dra- predlog za tipizacijo Opreme. | gveta gvobod in prosvetnih društev, da matike. Predsednik Markič je na kra- i bo velenjska dramska sekcija zastopala Lani je izobraževalna sekcija organi-ju svetoval, naj bi pri proučeva- I Slovenijo in Jugoslavijo na mednarod- zirala ,*tirimesečn^ spIošnoUo6ra|evalni šateljev-rudarjev. V 12 kvalitetnih predavanjih je Ljudska univerza posredo vala Velenjčanom potopise in družbenoekonomska vprašanja. Od tečajev je lepo uspel le nemški, ki ga je redno obiskovalo okrog 30 mladih ljudi. In to sezono? Izobraževalna sekcija je že odprla šolo za odrasle, v katero se je vpisalo nad 170 rudarjev in uslužbencev. Prav tako je bilo tudi drugo vzgojno predavanje šole za starše, za Če bi bil faz župan... V starih časih je bila na slovenskem zelo velika vas, ki ni bila vas ampak že skoraj mesto, kot dandanašnji na primer Ljubljana. In ker ni mogla cele vasi upravljati ena občina, so vas razdelili na cel kup občin, kot dandanašnji v našem mestn. Pa so tudi v tisti vasi občine tekmovale med sabo, katera bo bolj skrbela za življenjski blagor svojih občanov, katera bo lahko postavila več fizkulturnih parkov, otroških igrišč in drugih javnih naprav — skoraj tako, kot dandanašnji pri nas. Smola je bila edinole v tem, ker je vsaka občina imela svojo blagajno in .svoje dohodke — nekaj podobne**, kot danes pri naših občinah. N« lepem so izdatki prerastli dohodke, prerastli so celo finančni plan občine, blagajna se je posušila in . .. Pravzaprav tu se začenja naša zgodbica. čisto slučajno sem prišel ▼ tisto vas. Iskal sem svojo teto, ki je tam bivala že svojih 3« let in pet mesecev. Tako sem jo iskal, da sem bil ves utrujen. Pa sem sedel v park na klopico, da bi se spočil. »Gospod, plačati morate 30 dinarjev občinske takse za sedenjelt me Je opozoril brkat mož, ki se je naenkrat približal od nekod. »Za sedenje v parku? Kako Je to mogoče?« sem se čudil. »Mogoče ali nemogoče, naša občina je predpisala takšno takso amen! Ali plačajte — ali pa pri priči vstanite!« Vstal sem in šel rajši v prvo gostilno. Naročil sem pol litrčka in ob njem nameraval presedeti pol urice »Dve sto petdeset dinarjev, prosim!« »Kako? Saj je vino vendar po 200!« sem se branil. »Vino že, kaj pa občinska taksa, «! AH mislite, da jo bomo mi plačevali!« me je prepričevala natakarica. Lahko verjamete, da sem bil divji. Na dušek sem izpil vino ter »e odprav« k teti. Po dolgem iskanju sem jo le naiel. »Ljuba teta, najprej mi pripravi posteljo, da >e odpočijem, potem pa se bova pogovorila o vsem!« sem Jo milo prosil. »Revček, res si videti zbit! Takoj tt na mizi in če imaš drobiž mi pusti zraven petdeset dinarjev. Jaz ti tako nič ne zaračunam, ker si sorodnik, ampak za občinsko takso moram odrajtati pet kovačev!« »O olimpijski bogovi, pa ne, da morate plačati takso tudi takrat, kadar greste, no, saj veš kam?« »Seveda jo plačujemo! To je taksa za kanalizacijo!« »Mojdunaj, Jaz bi spričo tolikih taks šel na prvi most in skočil v vodo!« »To prav lahko narediš, le prej boš moral plačati še takso za mostnino in takso za porabo vode, v kateri se boš potapljal! Tvoji sorodniki bodo potem morali plačati takso za reševanje iz vode, pogrebno takso in takso za potrdilo, da si res mrtev!« Skočil sem pokoncu in planil skozi vrata. Naravnost do župana tiste občine sem bil namenjen. »Tovariš, prosim 50 din za takso za sprejem pri županu!« me je opomnila mična tajnica. To pot sem odStel takso brez ugovarjanja. »Slišite, ri, to je že preveč, kar delate s temi taksami...« sem kričal županu na nšesa, »Kaj pa hočemo? Pri nas smo vzeli vse stvari na široko. In nam je zmanjkalo denarja! Zdaj je treba primanjkljaj nekako pokriti! K sreči imamo na občinah to možnost, da lahko predpišemo takse in pridemo tako do denarja!« »Ce mi daste 50 din takse, vam povem zelo dober nasvet: Če bi bil jaz župan, bi predpisal še takse na takse. Potem bi lahko kar čez noč prišli do denarja!« »Kaj? Sijajno! Hvala za nasvet, tovariš! To je pa res dobra ideja! Halo, tovarišica tajnica, tale tovariš tn vam bo plačal “3 din takse za nove ideje' Nasvidenje, pa še pridite katerikrat’« ★ Prlsežem, da se Je to zgodilo starih časih v neki veliki vasi. Gorje nam, če bi bilo to dandanašnji dan tudi pri nas. K sreči Se nismo prišli tako daleč in naše občine pametno gospodarijo s svojim denarjem in ne prekoračujejo plana v okviru svojim z*ož- ranina na Lendava je imela ceio t>'i% pa tudi ostali vinogradniki niao Pr*?e ^ mnogo slabšega grozdja. Pravijo, da. liko sladkorja ni imelo grozdje ze do let. TURNIŠČE BO DOBILO KINO ^ V Turnišču imajo veliko dvorano, ki so jo doslej uporabljali . Q mo za kulturne prireditve izobrazeva umetniškega društva in še za kaka 8 . stovanja, Kmalu pa bodo gledali ▼ DJ.0 tudi kino predstave. Aparaturo ji® dalo lendavsko kino podjetje, ki tri in ne potrebuje vseh. Dvorano ustrezno preurejajo. V DOBROVNIKU TUDI VADIJO Najdelavnejše izobraževalno n®®^ niško društvo v lendavski občini J® ;-Dobrovniku. V lanski zimski seeonr ob&nskega ali ornega | Nekajkrat se je celo pripetilo, da | krat ponoviti, z njimi pa je tudi 8". — 1 1L m n w i cirtirfil n nm a t ca la ] n t n č Tl T n T ftSCB 12 SO na zborih volivcev zanikali stovala. Komaj se je letošnjo jesen ,t čel šolski pouk, so se razgibale ^ razne sekcije društva, ki ga vodi tisto, za kar so pred enim mesecem glasovali na seji. Intenzivnejše vzgojno delo v klubih ljudskih odbornikov (pomoč z okraja naj ne bi bila samo v tem, da bi prihajali odgovorni tovariši predavat, marveč tudi v HMrf..^Bde&tt“8S3iVn?H živih pogovorih o problematiki ru/.uc scMije utumvu, ga jv«. _ rftv- upravitelj. Dramska skupina že PrlPj.no. 1 j a prvo predstavo za novo se*10 Navdušeni igralci pravijo, da raj si P hitijo v jeseni, kakor da bi jih »P mladi preganjal čas. Načrt imajo na reč velik. KZ MOSTJE BODO OBNOVILI . , , ,, . . on ,, ~ --------------- člani kmetijske zadruge Mostje *“ tudi glasbeno. Ustanovila je 80-članski , , x ° okoliša^ večia DOVe- lani sklenili, da je treba zadrugo lik''1 moški pevski zbor, ki je med najbolj- -določenega oKonsa), večja pove | Zarad. nJvestnih pOSiovodiJ . ? Šimi v celjskem okraju^ Razenjega de- zava med okrajnimi in Občinski- namre{ nastale velike izgube, ki mi sveti, izmenjava izkušenj in ni hotel niilče kriti. Po enoletnem | mišljaniu so kmetovalci v Mostju sp ————————— j zna|j jjra je kmetijska za°ruf.®^io j potrebna. Ko je% še sodišče razčis^. IZPRJSD SODIŠČA Svojega brata je okradel Stefan Kranjec iz Pečarovec v katero se je priiavilo nad 60 staršev. Kazen tega bo sekcija skrbela za redna predavanja Ljudske univerze in za jezikovne tečaje. lujeta tudi ženski in mešani mladinski zbor. Mladinskega godalnega zbora, ki štej 30 mladincev, ter marljivega tam-buraškega zbora in orkestra tudi ne smemo pozabiti. Močno se je tudi uveljavila folklorna sekcija, ki je že naštudirala 13 narodnih plesov in z njimi uspešno nastopala. V njej redno vadi 12 parov. Baletna sekcija še dalje sistematično študira in pripravlja Pravljico o baletu. V knjižnici Svobode je več ko 3800 . .««.•- knjig. Po njih pridno segajo rudarji, kljub svoji mladosti prišel že ponov-Kino sekcija je s filmi, od katerih so no pred sodišče. Iz njegovega življenje-še vedno najbolje obiskovani kriminalni piša je razbrati, da se ne more nikjer in kavbojski filmi, pritegnila 97.000 ljudi, dalj časa zaposliti, saj je menjal že šahovska sekcija je poKazala svojo de- kar lepo Število raznih služb. -Nazaa-lavnost na šaleškem festivalu, kjer si je nje je našel delo kot zidarski delavec osvojila prvenstvo šaleške doline. ! pri podjetju »Slovenija ceste« v Ljub- Med problemi, ki jih velenjska Svo- 1 ljani. Ker pa ima v Ljubljani brata, boda ima, je jiajvečie v pomanjkanju se je večkrat odpravil k njemu na ustreznih prostorov. Vse seje, šole, pre- obisk. Tako Je tudi zvedel, da pri bratu davanja itd. so v čitalnici. Zato želijo, ! 15. septembra ne bo nikogar doma. da bi novi upravni odbor skrbel pred- Zaradi tega si je napravil načrt, da primanjkljaji in poneverba®.; so zadružniki sklenili. zadevo da' bodo svo« zadrugo obnovili. Zadruga ima veliko področje, da lahko dela sa stojno. Na letošnjem občnem zborU_ so zadružniki sklenili, da bodo v P^.# Prekmurju Je star lele 23 let, pa je zadruge, pa tudi vodstvo. LAIIKO BI' BILO BOLJE Pravijo, da z delom sindikalnih lendavski občini niso ganizacij v lendavski občini niso t voljni, /.ato je občinski sindikalni 9 ■ tajnike in blagal n-"1 17‘ ^_______ .. t k treba urediti vse stare račune, sklical predsednike, tajni nike vseh organizacij, ki Na sestanku so e, lajnine m ° <5. acij, ki jih imajo -e se pomenili, kaH° jji stare račune. 0® vsem za gradnjo novega kulturnega doma. -5- Vzgojili so okrog 1200 šoferjev bo v tem času vlomil v bratovo stanovanje. Ko je prišel v hišo, še ni bil popolnoma prepričan, če res ni niko- novi odbori, ki jih bodo izvolili y hodnjih tednih, začeli laže delati. pri- ili Ko pa se mu ni nihče _ odprl z vitrlhom ln vzel razen bratove kamgarnaste obleke, vredne okrog 26.000 din, še ponošene gojzerje, last .... J tašče, ki mu jih je bil nekaj dni pred Ayto-moto društvo »Šlander* v pa se pripravlja na šoferski Izpit 39 tem p0nU(jjia v nakup. Celju Je najboljše avto-moto društvo obveznikov predvojaške vzgoje. Razen v celjskem okraju. -Letos Je zvišalo j tega je društvo pomagalo avto-moto Da bi se nekako opral očitka vlom-števiio članov za 60, priredilo več pri- društvu v Šoštanju in društvu Ljudske ne tatvine, si Je Kranjec izmislil za-reditev in sodelovalo na vseh okrajnih | tehnike v Šmartnem ob Paki pri uspo- govor, da je našer bratovo stanovanje prireditvah ob 10-letnici Ljudske teh- sabljanju tečajnikov za šoferje ama- okradeno, obleko pa mu je vzel, ker nike. Na okrajni zaključni prireditvi | terje. Za najmlajše je društvo prire- imata med seboj neke neporavnane gar doma, zato je najprej pozvonil. I tndi dva kluba defovskega upravy>”i“0 " "e oglasil, Je vrata ki sta že imela prva predavanja. se je sicer precej Članov delavskih s < tov, vendar bi jih lahko bilo še Sindikati se bodo zavzeli tudi za . ’ da bi kluba delavskega upravljanja polnila svoj namen. PRIPRAVE NA DAN ZDRUŽENIH NARODOV Svet za prosveto pri Občinsk«*1 ljudskem odboru Lendava je dal ▼zp ^ posteljem v gornji »obi, ti pa tača. | nosti 1» ni*> nikomnr pod izpolni formular, ki ga boš naSel tamle j dolžne,- Len,ov Uni V bodoče več novih stanovanj v Celju Prihodnjo pomlad bodo v Celju v glavnem dogradili vse take stanovanjske bloke,, ki so doslej goltali težke milijone, a vseeno niso kdo ve kaj omilili hude stanovanjske stiske v mestu. Z dragimi gradnjami bo torej konec. Tako zatrjujejo tudi na občini Razen tega pripravljajo (kot smo že pisali v našem listu), Načrte za nove hiše — 16-stanovanjske in vsekakor precej cenejše. Na tak način bo občina Celje lahko s sredstvi iz sklada za zidanje stanovanj zgradila neprimerno več stanovanj kot doslej. Razumljivo, saj so po nekaterih načrtih doslej znašali stroški za nič kaj posebno dvosobno stanovanje tudi 3,4 in celo več milijonov dinarjev. Tako ravnanje Je spričo velike stanovanjske stiske, ko mnoge družine stanujejo v kleteh in drugih neustreznih bivališčih. marsikomu bilo težko razumljivo. Priprave za novo sezono so že v teku. Za Otok pripravljajo detajlne načrte in lokacile. Tu bodo postavili večja poslopja ln najbrž celo stolpne hiše. K. F. Ljudsko revijo PreSernove “• OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih, trafikah Za praznik občine BREŽICE 28. oktober — čestitajo vsem občanom in jim želijo mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi naše socialistične domovine OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS TER DELOVNI KOLEKTIVI PODJETIJ: Tovarne pohištva Brežice Mizarskega podjetja »Oprema««, Brežice Gozdnega gospodarstva Brežice Mizarskega podjetja Dobova Zadružnega trg. podjetja »Vinarska« Brezina-Brežice Opekarne Brežice Trgovskega podjetja na veliko »KRKA«, Brežice Avtotransportnega podjetja »Prevoz«, Brežice ter Kolodvorske restavracije s svojimi obrati: Gostilna pri »GRADU« Gostilna pri »FLORJANČIČU« Gostilna pri »BELEM KONJIČKU« Gostilna pri »IVANKI« Gostilna pri »KRALJU« mi) i lirvv. iv u vivi ojiii J u y »v * t ic i J V. tj u iiujuiiajoc J v- vil lajvvv “ •** *M . i j ob 10-letnici Ljudske tehnike v pre- 1 dilo letos 5 tekmovanj s skircami in račune, za gojzerje pa sploh ni hotel budo vsem organizacijam v občin . 0 teklem mesecu je društvo dobilo tudi! eno tekmovanje z avtomobilčki na priznati, da jih je ukradel. Seveda mu so se ze začele pripravljati na pr ,0 lep pokal kot eno izmed najboljših • nožni pogon. Da bi lahko tekmovali sodišče take očitne izmišljotine ni Dneva združenih narodov. Proslave njb društev LT v celjskem okraju in kot. tudi otroci brez skirc ln avtomobilč- verjelo, zato se bo moral pokoriti za v vseh večjih krajin. Kazen *cul c0u najboljši organizator na zaključni pri- ; kov, je društvo nabavilo 10 skirc in svojo nepoštenost eno leto in dva me- programov bodo predavanja op p reditvi. 1 5 avtomobilčkov. seca v strogem zaporu. * Organizacije združenih narodov. Društvo Je doslej vzgojilo okoli 1200 šoferjev. Letos je zaključilo tečaj, ki ga Je obiskovalo 36 tečajnikov, zdaj SOBOTA, 27. OKTOBRA 1950 C KULTURNI OBZORNIK J DVA FALSTAFFA DRUGI DEL SHAKESPEAROVE HISTORIJE O HENRIKU IV. V LJUBLJANSKI DRAMI Niti polnih deset mesecev ni ?®ilo od premiere prvega dela, 3® 'ljubljanska Drama pred v prevodu Mateja Bora “Pnzarila tudi drugi del Shakespearove »Historije o Henriku IV«. 4 doba je kot sleherna, ki se »umaknila v preteklost, za člo-'e!® že marsikdaj zelo oddaljena odmaknjena, vendar pa tokrat 'e tako dolga, da bi nam mogel °cela zbledeti spomin na prvi '■‘•Zdaj, ko se vživi jamo v “akespearove osebe v drugem ta ASe nam °^>a leP° povezuj e-Človek bi imel skoraj občuti da se je nekoliko dlje kot M navadi zamudil med odmo- in da je shakespearski širok, da se smeje na vsa- usta, sproščeno in da je žiiv v nenehnih impro-vizacijskih domislicah. Takega humorja in komike nismo sposobni in zato tudi naša Falstaffa ne moreta docela oživiti svoje lastne besede: »Jaz nisem samo duhovit, marveč sem razlog, da je duhovitost v drugih ljudeh!« Vsaj na polovico je značaj uprizoritve odvisen od igralca, ki naj je Falstaff. Janez Cesar je s svojo koncepcijo morda že nekoliko prehitel Falstaffovo zgodovino, vendar pa zasadi tega ni bila nič manj zanimiva. V njej je nasprotje med težnjo, in zmogljivo- IZ MODERNE GALERIJE France Kralj: Mestni in vaški otroci I?111 V foyeru, da se je tam na-‘®Petal o vseh mogočih drugih “\va.reh (kot po navadi) in da se n aj spet počasi vrača k nasled-, ^emu dejanju. In ko se prižgo rlrske luči, sta na odru spet ista alstaffa: Janez Cesar in Pavle Kovič. j. Isti je prevajalec: Matej Bor. ^akor v prvem delu se mu je J^di tokrat Shakespearov blank-v®rz lepo prelil v slovensko odr-p° besedo, ki se mu morda le J1 in tam za hip ustavi, lčakor bi se ob prevodu nekoliko /.a-^jislila, pa spet steče živo in Mko naprej. In morda še bolj ^kor poprej se mu je posrečilo J živimi, skoraj folklornimi po-®0bami in domislicami vdihniti ftovenskemu Shakespearu široki ? razposajeni renesančni kolorit. 11 na vsak način je po njegovi Uslugi slovenski Shakespeare lePo obogaten z novim Shakespearom. Isti je tudi scenograf: Vladi-?lr Rijavec. Enaka tudi scena, posrečena, zelo funkcionalna sti-^acija ali, če hočete, moderm-r?cija Shakespearovega elizabe-‘‘fiskega odra, ki spretno rešuje J^asih skoraj- nerešljive proble-Shakespearovega odra, brez južnih, razbijajočih pavz, brez J"?lgih odrskih sprememb, ki si-‘l3o gledalca k zavesti, da sedi avditoriju dvajsetega stoletja. . In končno: poleg nekaterih r^gih uprizoritvenih sodelavcev j? isti tudi režiser dr. Bratko ^eft, dirigent celotne Historije 0 Henriku IV. Ob spominu, ki se ^ača k nekdanjim uprizoritvam, j6 skoraj zazdi, da boljšega in--rpreta ni mogoče najti — niti po shakespearski erudiciji in ''iti ne po živahnem, širokem Gledališkem temperamentu. Iz-^dno poznavanje dela velikega ^arnatika mu je torej omogoči-°i da je dobro izrisal dvoje °snovnih komponent drugega dela ^Henrika IV.« — dramo kralja Henrika IV. in bližajočo se dra-Falstaffa, ki ji ta, ki ga bo ^dela, še ne verjame in ji pravzaprav še 'ne more verjeti. Obe drami med seboj nista povezani pa je to povest le rahlo ču-‘■U, dokler se pravzaprav ne družita, ko smrt kraljevo dramo sklene in se s to smrtjo Falstaf-*ova drama resnično šele začne. 2 značilnim občutkom za veliko Gledališče je režiser celotni Histeriji dal utrip in ritem, tisto ^Unanjo dramatiko, ki tako rekoč dramatizira bolj epsko kakor dramatsko kronistično nizanje dogodkov, hkrati pa je znal v potrebnih momentih situacijo poglobiti in ji ustvariti notranjo tragično težo. Ce bi bil človek Preveč zahteven, in če ne bi bil Slovenec, bi morda zahteval le še močnejšega komičnega poudarka v falstaffovskih prizorih, nekoliko več groteske v renesančni široki razposajenosti. In M tem morda tudi nekaj več, lahko tudi obilje komičnih dor kislic. Tu bi se .lahko začela že tolikokrat ponovljena jeremijada o slovenskem humorju. In čeprav nikakor ne bi hotel v celoti zanikati sposobnosti zanj, bi vendar moral pribiti, da je kranjski vinski, trpek in cmerav — re in leta že trdovratno upirajo. 2e daleč pred njim hodi njegova tragika. Zato je v humorju nekoliko zadržan, primešana mu je pest grenkobe in prav v tej peščici je igralsko pretresljiv. Nasprotno je z zasnovo Pavla Koviča. Njegov Falstaff še krepko koraka po uhojenih poteh, še ves radoživ In še vedno pripravljen za to ali ono pustolovščino. Čeprav ne renesančno, je njegov humor vsaj kranjsko sproščen in močneje obarvan z ljudskim dialektom. Njegova drama nastaja v nasprotju med njegovimi težnjami in spreminjajočimi se razmerami in zave se je morda — ne prav zagotovo — šele ob koncu, ko je že tu. V orisanih zasnovah sta oba imenitna Falstaffa — s slovenskim humorjem. Galerija vseh ostalih likov (samo poimensko nastopa štirideset oseb) je tako rekoč »požrla« ves moški ansambel ljubljanske Ob spremljavi orkestra Slovenske f liri ra m p Nf»ka+(*ri so sp morali harmonije P°d vodstvom Boga Leskovica urame. JNenaien SO se morali so y pclek> 19. „ktohra, nekateri nagra- celo dvakrat vračati pod drugim jenci izpolnili spored zaključnega kon-imenom in vrzeli so dopolnjevali c«rta Prvega jugoslovanskega tekmova-Sp it„rWlp Al^pmiip d p- nJa “la^lh glasbenikov (v Ljubljani od prost in iskren, v primeri z nekaterimi drugimi njegovimi liki bolj poglobljen je bil Boris Kralj, ki se mu je lepo posrečilo izoblikovati dramatsko razvojno linijo njegovega Henrika. Mislim, da je tu pot njegovega igralskega razvoja. K izvrstnemu celotnemu uspehu »Historije o Henriku IV.« so prispevali še dragoceni kostumi Milice Babič-Jovanovič in Alenke Bartlove, scenska glasba Marka Žigona in vsi ostali nevidni soustvarjalci uprizoritve. Jamar Prizor rekrutiranja iz »Henrika IV.« v ljubljanski Drami. — Bar-dolph — M. Furijan, Falstaff — P. Kovič, Molk — D. Makuc, Sluga — A. Koman, Bradavica — N. Simončič Koncert nagrajencev PRVEGA JUGOSLOVANSKEGA TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV še študentje Akademije. Toda sleherni član te obsežne galerije je sam zase izdelal imenitno drobno figuro, ki jih je režiser povezal v lepo, skladno in bleščečo celoto. Na primer v prizoru z nabiranjem rekrutov, ali v scenah, kjer sta nastopila imenitna Stane Sever kot mirovni sodnik Puhle in Drago Makuc kot njegov kolega Molk. Mimo vseh teh likov se je treba vsaj na kratko pomuditi ob Henriku IV. Vladimirja Skrbinška in princu Henriku Borisa Kralja. V nekaj skromnih scenah je Skrbinšek ustvaril dovršeno umetnino, čisto in brez patosa, umetnino osebe, ki se poslavlja 15. do 21. oktobra t. 1.). Lepo je, da je bila za kraj začetka nove serije periodičnih tekmovanj jugoslovanskih reproduktivnih glasbenikov izbrana prav Ljubljana. Tekmovanja po novem statutu bodo vsaka tri leta, starostna meja je občutno znižana (do 27. leta starosti). Letošnja udeležba je bila kljub postro-žitvi tega osnovnega pogoja zelo dobra (64 prijav, 40 tekmovalcev) in rezultati: 2 prvi nagradi, 11 drugih, 10 tretjih nagrad in 7 pohval — pričajo, da za dober izvajalski material nismo v stiski. Od teh zmagovalcev jih je 14 iz Beograda, 7 iz Zagreba (oz. Hrvatske), 6 iz Ljubljane, 2 iz Skoplja in 1 iz Novega Sada. Da so bili pevci najbolj številni, ni nič anomalnega. Bili so naslednji (v naslednjem seznamu pomenijo znaki: B ■■ Beo- Šrad, Z “ Zagreb, L 0 Ljubljana, S koplje, NS - Novi Sad; I, II, III -prva, druga, tretja nagrada, p ** pohvala): sopranistke Marija Vrček Z I, Zdenka Žabčič Z II, Štefka čalovska L III, Danica Mastilovič B III, Olivera Grujič B p, Ljiljana Stevanovič B p; altistka Marija Bitenc L II; bariton Ja st jo. Rad bi bil mlad, rad bi še 0(j življenja in dela obračun ter _ __ vedno poljubljal brhke krčmari- si hkrati boleče želi, da bi se nje- nez Triller L p; bos Lazar Ivkov B II. ce in pajdašil po raznih pusto- govo življenje nadaljevalo v delu ta & lovskih poteh, pa se mu razme- | njegovih potomcev. Tokrat pre- kovostna premoč pihal, in sicer posebno »PRAVIČNI LJUDJE« ALBERT CAMUS V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU Nikjer se tragika osveščenih ljudi, ki so se v dvajsetem stoletju znašli na križišču družbene in miselne revolucije, ne kaže tako jasno kot v filozofiji in literaturi takozvanih »eksistencialistov«. Na eni strani najvišji individualni izrastki zadnje faze razvoja meščanske družbe, torej že ljudje, ki se zavedajo velike prelomnice in ki so »z eno nogo« že v novi družbeno razvojni fazi, po drugi strani pa tako rekoč učenci dveh bojujočih se filozofskih na-ziranj modernega časa: idealističnega in materialističnega. Stoječ na tem štirikratnem križišču, odklanjajoč in obenem sprejemajoč vse in nič — kakšna negotovost, nebogljenost in, kot posledica tega, kakšen občutek osamljenosti! Individualna etika. in družbena DIRIGENT HANS STADLMAIR bo v ponedeljek, 29. oktobra dirigiral koncert Miinchenskega komornega orkestra z deli Bacha, Handla, Beethovna, Hinde-mitha in Brittna, ki bodo tokrat ne samo v Ljubljani, temveč ver- jetno tudi v Jugoslaviji prvič na sporedu. Hans Stadlmair je bil rojen 1. 1929 v Gornji Avstriji Študiral je glasbo na Dunajski akademiji pri prof. Uhlu in znamenitem, danes že pokojnem di rigentu Clemensu Kraussu, nato pa še pri komponistu J. N. Davidu v Stuttgartu. Sodeloval je na koncertih Dunajskih simfonikov in Dunajskega komornega orkestra, sedaj pa je stalni dirigent Glasbene družbe v Stuttgartu in Miinchenskega komornega orkestra, ki bo ob koncu oktobra prišel na turnejo v našo državo (Ljubljana, Zagreb, Beograd), Grčijo, Libanon in Izrael. Ljubljanski koncert bo za beli abonma Koncertne direkcije. klarineta. Sedmero klarinetistov je med finalisti: Milenko Stefanovič B I, Mihajlo Kelbli NS II, josip Tonžetič B II, M iro-slav Vukajlovič B II, Božidar Miloševih B III, Tonči Djuka B p, Radoslav Spa-sovski S p. Druga pihala: flavtisti Ljiljana Zlatanovič B II, Franc Graselli B II, Kiro Božinovski S III, oboist Ivan Pavlakovič Z III, hornista Jože Faloiit L III, Prerad Det ir e k Z p. »Klasična« instrumenta klavir in violina sta bila tokrat manj frekventirana: Marjeta Vrtovec Z II. Ranko Tudor B II, Vlada Feller Z III in Breda Strniša L p so bili pianisti, violinista pa Rudolf Balaž B III in Radovan I.orkovič Z III. Ob harfi sta nastopali Pavla Uršič L II in Mirjana Rapaič B III. Na sklepnem koncertu — kakor je ob takih prilikah navadno, se je do neke mere poznala okoliščina, ki seveda tudi zares skoraj ne more ostati brez psihološkega vpliva na izvajalce, okoliščina namreč, da v takem primeru koncert ni osrednji dogodek, na katerega se je vse pripravljalo, temveč obratno, da prihaja že tako rekoč po bitki, po vseh slavnih dogodkih in odločitvah, v času, ko se nujno že začne uveljavljati potreba po sprostitvi živčne napetosti, koncentracija pa pojemati. Vendar ta psihološka situacija v tem primeru spet ni prišla povsod enako do izraza: nekateri tekmovalci so zdržali do zadnjega hipa pravo koncertno formo. Druga slabost takih koncertov je tudi neizogibna in je v veliki pestrosti in znesenosti programa; to razblinja vtis enotnega umetniškega doživetja in daje celoti bolj re ” N; ' "■ jenca Vrček in Stefanovič, od drugo- in tretjenagrajencev pa Zlatanovič, Tonže-tič, Žabčič, Tudor, Uršič, Balaž, Vrtovec, Ali je umor človeka nekaj bla. Režiser Jože Tiran je dvignil etičnega ali nekai neetičnega, ne- dramo v nekak recitativ, neko kaj moralnega ali nemoralnega? togo, mizanscensko nerazgibano Eksistencialist ne ločuje med pripovedovanje teksta, ki si je »umorom« in »umorom«. Le mo- moral sam pomagati do plastič-tive, zunanje vzroke, upraviče- nega efekta. Res drama ne nudi nost »pravičnih« umorov ugotav- mnogo možnosti za razmahnitev lja. Kadar je (kot' na primer v postavitvenih domislekov, toda revoluciji) politični umor nekaj »znotraj« teksta ie veliko dina-pravičnega, pozitivnega, humane- mike, ki bi je lahko odražala j ga, nujnega, je tudi za eksisten- tudi na zunaj. Med igralci je iz-cialista nujen. Toda zanj šele tu stopal Saša Miklavc v vlogi Ja-nastaja problem. Ali je v človeku neka zaradi velike topline in in- j dovolj primarnih etičnih prvin, timnega človeškega dostojanstva, da najde soglasje med to »indivi- s katero je presijal figuro »likvi-dualno« etiko, ki človeka princi- datorja«. Kot pa kaže tekst, ni pialno odvrača od umora, in med bil ravno najbolj primeren za to »druižbeno« ftiko, ki človeku iz vlogo. Presenetil je Mirko Zupan-občepomembnih razlogov ta umor čič kot Voinov: bil je intimen in narekuje? , umirjen, notranje intenziven in Ta konflikt je za moderne ev- \ prepričljiv v interpretaciji. Tudi ropske pisatelje, kot sta Camus, / '5,ra^c.' (Nika Juvanova, Sartre in nekateri drugi, nerešljiv. Slavka Glavinova, Franček Dro-To vprašanje ostaja odprto v France Presetnik, Angel eksistencialistični literaturi in v Arčon, Janez Presetnik, Franci tej »nerešljftosti« je privlačnost f r“s) so v mejah možnosti naj « ■ 1 t/ Ta . K/V »n M n X. «1 - nl, n / /I /\1 A Ivkov. Poleg že navedenih okoliščin je treba upoštevati tudi to, da je vsaj večina izvajalcev prvikrat nastopala ob spremljavi orkestra, če se upoštevajo vsi ti faktorji, je koncert lepo dosegel svoj namen: predstavil je mlade umetnike občinstvu in v večini primerov, zlasti pa pri obeh prvonagraiencih, popolnoma potrdil pravilnost odločitve žirije v prid izvajalcem. Rafael Ajlec in neprivlačnost te literature. ★ CamHsova drama »Les justes« (Pravični ljudje) se skrha prav ob tem problemu, postane neprepričljiva in odbije. Ali Janek ubije despota in gre v zavestno pogubo zato, ker to zahteva njegova revolucionarna etika? Ne, temveč ker hoče vskla-diti svojo visoko individualno etiko (ki jo dokaže s tem, da ne ubije s samodržcem vred dveh nedolžnih otrok) s svojo dolžnostjo, ki mu jo narekuje miselno dognanje. Toda v to navidezno logično razmerje je kot z ostrim nožem zarezana Janekova odpoved vsemu, kar dela človeka — človeka. Janek po Camusu ne bi mogel biti revolucionar, če bi se ne odpovedal tako »profanim« človeškim zadevam, kot je ljubezen — čustvo sploh. Ne Janek, ne Borja, ne Dora, ne Stepan, ne Aleksej. Camusovi revolucionarji sploh niso ljudje v pravem smislu te besede. Ce bi bili ljudje, ne bi mogli biti revolucionarji. Neka vzvišena tragika je v vseh, ki jim šele lastna smrt opravičuje njihova dejanja. Sele ko stoji pod vislicami, »Janek ni več morilec«! Po Camusovem' mnenju je »družbena etika« nekaj tako relativnega, da ne more razrušiti »večnih« zakonov etike. Brez individualne kazni ni »svetega zločina«. Edino smrt pomiri ta konflikt. ★ Uprizoritev te, po zunanjih bolje doživljali dramatičen (deloma neokretno preveden) tekst. S. Fras IZ NAŠIH KINODVORAN »Na slepem tiru« Srbski film »Zadnji tir« je bil na letošnjem filmskem festivalu v Pulju še pred premiero deležen velike pozornosti. Njegov režiser Mitrovič je s svojim prvim umetniškim filmom »Ešalon dr. M* dokazal, da mu abeceda filmskih izraznih sredstev ni neznana. Spričo tega je njegov drugi film vzbujal upravičene upe, saj tokrat ni šlo za jugoslovansko kavbojko, temveč za delo š sodobno tematiko: zgodbo iz analov gospodarskega kriminala. Tem večje pa je bilo naše razočaranje po premieri. »Zadnji tir« je le slab plagiat običajne kriminalke, ki je zelo nespretno lokalizirana v naše razmere. Tatinska druščina železničarjev je podobna ameriškim gangsterjem, a policijski inšpektor ima vse lastnosti filmskih Holmesov. Gledalec, ki že od vsega začetka pozna glavne zločince, spremlja nadaljnji razvoj zgodbe neprizadeto in se dolgočasi. Namerno zavajanje gledalcev na napačno sled, ki končno pripelje do pravega zločinca, sicer ni najbolj originalna tehnika kriminalk, vsekakor pa je bolj napeta kot Mitrovičeva. Če pa se je ta že odločil, da bo žrtvoval zunanjo napetost, bi moral nujno psihološko poglobiti glavne like in poudariti družbeno vzgojno plat filma. Vendar tudi tega ni storil. Zaradi tega je »Zadnji tir« le, kot smo že rekli, kopija običajne kriminalke, toda brez tiste napetosti, ki je lastna tej filmski zvrsti. Z »Zadnjim tirom*: je Mitrovič obtičal na slepem.tiru, kjer so si priborili domovinsko pravico že malone vsi jugoslovanski filmski ustvarjalci. »Pustolovščine Don Juana« Uspeh Rembrandtove razstave V proslavo 350-letnice rojstva I izvežbano oko strokovnjaka mo-Rembrandta van Rijna je prire- ' glo ugotoviti, da niso to originali. dila Narodna galerija razstavo faksimilov njegove grafike, skupaj sto listov. Tl mojstrsko faksi-milirani posnetki so tako zvesto predstavljali izvirnike, da je le Razgledi po svetu ZBORNIK »MIHAIL SOLOHOV« je izdala založba leningrajske univerze. Zbornik prinaša podrobno analizo del feolohova, zlasti vpliv njegovih romanov »Tihi Done in »Zorana ledina« na ustvarjalnost sovjetskih pisateljev. Knjiga vsebuje tudi prve feljtone šolohova samega in njegova pisma Ostrovskemu. CHURCHILLOV MLADOSTNI ROMAN »Savrolac, ki ga je napisal star 23 let, bo konec oktobra oddajala ameriška televizija, predelanega v televizijsko igro. Glavno vlogo v igri, ki načenja problem nekega »evropskega diktatorja«, bo igrala Churchillova hči Sara. »Savrola« je ediiii roman, ki ga je napisal Churchill, a sam ni preveč ponosen na svoje očetovstvo. NOVEGA »OSCARJA« je za najboljši tujejezični film ustanovila kot nagrado hollywooAska filmska akademija. NAJZGODNEJŠE SLEDOVE MORSKEGA RASTLINSKEGA ŽIVLJENJA je izsledil pred dvema letoma prof, Patrick Hurley z massachusettskega tehnološkega inštituta in določil starost teh vlaken modrozelenih alg na približno dve milijardi let. Njegove izsledke sta Errol Flynn kot Don Juan nas vsaj v prvem delu filma »Pustolovščine Don Juana« v marsičem spominja na Bob Hopa v vlogi Casanove. Videti je, da so celo ameriški producenti doumeli, da resni filmi o svetovnih ljubimcih ne gredo več v denar. Bob Hope si je pomagal s parodijo, Errol | Flynn pa je svojega don Juana moderniziral. Zal pa velja to sa- Rembrandt: Avtoportret z baretko j H}0 z,a zaJetek filma; kakor hitro stopi v njegovo življenje lepa španska kraljica, postane Don Juan zopet stari Errol Flynn, ki zna zelo spretno sukati rapir in se zaljubljati s pravo špansko vnemo. Tako se film sprevrže v osladno zgodbo z vedno istimi zapleti in razpleti. Skoda! »Pluton in Paja« Čeprav so Paja Patak, Mickey in Pluton že precej stari filmski Razstava, ki je bila prirejena na obhodu vrh glavnega stopnišča v Narodni galeriji, je bila slavnostno odprta dne 6. t. m. in je predstavljala uvod v mednarodni »Teden muzejev«. Kakor je bila že otvoritev nenavadno dobro igralci, so še vedno privlačni tako obiskana, tako je tudi sicer raz- za starejše, kot za mlajše gle-stava pritegnila izredno število dalce. To zgovorno potrjuje tudi interesentov, saj si jo je ogledalo j film »Plutonove in Pajine pusto-; nad 6300 oseb. Med njimi je bilo lovščine«, ki ga že nekaj dni pri- — kar je vredno posebne omembe kazujejo v razprodani dvorani — mnogo mladine, zlasti dijaštva, kina »Komuna«. Film je sestav-opazili pa smo med obiskovalci ; Ijen iz sedmih ali osmih kratkih tudi povsem preproste ljudi, ki risank, vse pa odlikuje mojstrska sicer redoma ne obiskujejo gale- risba, duhovite zgodbe in ime-rij. Zanimanje za razstavo je nitni domisleki. Žarko Petan ostalo živo do zadnjega, ko so jo , ji -v i iii il dve milijardi let. INjegove Izsledite sta dogodkih skromne, nekoliko she-1 zdaj potrdila in spopolnila dr. E. S. matične, po internih napetostih in Barghorn (Harward) in dr. S. A. Tyler dialogu pa izredno razgibane mo- ('^lsconsin). Za kopne rastline je d»-j j , B ■ slej znana najzgodnejša starost 500.000 derne drame, je tvegana m zah- iet. tevna stvar. Očitno je, da ji ZBORNIK KOMEDIJ BRANISLAVA Mestno gledališče m bilo kos, NUŠICA bo v kratkem izdala moskov-kljub — to je treba priznati — ?k» založba »Iskusstvo« Vseboval bo veki prizadevnosti in aktivno- Stl elanov nastopajočega ansam- ca, Mister Dolar, Dr. Pokojnik. zi. t. m. zaprli. Podobne prireditve so izrednega vzgojnega pomena za širjenje zanimanja za likovno umetnost med ljudstvom. Visoko kvalitetne umetnine so pridobile marsikaterega novega ljubitelja klasične grafične umetnosti, neizčrpni čar čudovite Rembrandtove grafike pa je zlasti za mladino pomenil pravo odkritje. L. A. RAZPRODAJA JAKOPIČEVIH PLATEN GOSTOVANJE AMERIŠKEGA ČRNSKEGA PEVCA V JUGOSLAVIJI V naslednjih dneh bo nastopil na samostojnih koncertih v Beogradu, Zagrebu in Titogradu eden najslavnejših in najbolj upoštevanih baritonistov na svetu — ameriški Črnec William Warfield. 35-letni baritonist je že doslej doživel najprej v Združenih državah Amerike, potem pa na številnih j gostovanjih po svetu — saj je že , . 1 doslej imel nad 300 samostojnih Danes ob 18 bo v Mali galeriji koncertov — neslutene uspehe in odprta manjša razstava dela Ja- priznanja kakor malokateri drugi kopičevih platen last njegovih Pevec. William Warfield nastopa dedičev. Je n.menien, “V"*SIV """^5 predvsem ogledu in vsa razstav- operi »Porgy and Bess« je tol-ljena dela so naprodaj. mačil naslovno vlogo Porgyia. ŠPORT IN TELEINA VZCOJA f ■> Olimpijske novice Anglež Pirie ne bo edini športnik, ki se ne namerava po končanih olimpijskih igrah vrniti v domovino. Baje namerava isto storiti tudi angleški tekač čez ovire Parker, ki bo po nastopu v Membourneu odšel v Honkong, kjer je kot inženir našel ngodno zaposlitev. * Predsednik mednarod. olimpijskega komiteja Avery Brun-tlage bo prispel v Avstralijo s prvim delom ameriške olimpijske reprezentance, ki bo prispela ▼ Melbourne okrog 8. novembra. * Na XVI. olimpijskih igrah bodo telovadci — posamezniki in Moštva — ki se bodo uvrstili na eno izmed prvih treh mest, dobili po dve medalji. Taka navada je le še pri jahalcih, ki so na nedavni olimpiadi v Stockholmu prav tako dobili po dve medalji. * Predolimpijski logor sovjetske olimpijske reprezentance je v Taškentu, glavnem mestu Uzbekistana, kjer je za priprave zelo ngodno podnebje. Odtod bodo odpotovali z reaktivnimi letali do Bombaya, kjer bodo presedlali na letala ameriške družbe in * njimi prepotovali ostali del poti do Melbournea. Trenerji, sodniki, funkcionarji, kuharji in ostalo spremstvo je že odpotovalo 8. oktobra iz Odese na ladji »Gruzija«. S to ladjo se bo vrnila v domovino vsa sovjetska olimpijska odprava. ★ Obiskovalci olimpijskih iger bodo med drugim lahko prisostvovali tudi zanimivim avtomobilskim dirkam. Doslej so se prijavila moštva Maseratija, Ferrarija, Conaughta in drugi Razen Angleža Stirlinga Mossa računa prireditelj tudi na udeležbo svetovnega prvaka Argentinca Manuela Fangia. •k Prireditelji so povabili kot goste na olimpiado 20 dosedanjih dobitnikov zlatih medalj iz Avstralije. POZABLJEN OLIMPIJSKI FAVORIT Tretji človek Ameriška atleta Williams in Murchi-son sta na berlinskem stadionu pretekla 100 metrov v 10,1 sekunde in tako prebila »zvočni zid«, na katerega so 20 let zaman jurišali najboljši sprinterji sveta. Dvojici junakov nove dobe v sprin- AKTUALNI PROBLEMI NASE TELESNE VZGOJE Dobro in slabo iz Prekmurja Ali bodo prizadevanja tamošnjih telesnovzgojnih odborov še nadalje brez podpore Razpravljati o telesnovzgojnih problemih v Murski Soboti pomeni isto kot obravnavati delo in vse težave, ki so pri Partizanu v tem kraju. Razen nogometa so vse športne panoge in seveda splošna telesna vadba vključene v Partizan. Murska Sobota je sedež okrajne zveze Partizana, ki skrbi ca vso telesnovzgojno dejavnost na obširnem področju. Pri Okrajnem svetu je tudi Svet za telesno vzgojo. Vendar Ie-ta zaradi objektivnih težav še ni zaživel tako, kot bi bilo treba. tu se je pridružil še tretji človek* Lemon King. Lemon King je prav tako Amerikanec črne polti. Desetinko sanj je obvladal na atletski stezi v Ontario. King ni neznan in njegov uspeh ni slučajen. Sodi namreč v skupino ameriških sprinterjev, ki drže z 9,3 sekunde svetovni rekord na najkrajši sprinterski progi 100 jardov. Vsakomur se vsiljuje takle komentar treh sijajnih rezultatov trojice atletov v predolimpijskem razdobju: Trije »črni bliski« — tri olimpijske medalje. Toda Williams in King, dva od trojice najhitretjših ljudi na svetu, sploh ne potujeta v Melbourne! ^a izbirnem tekmovanju junija meseca v Lo« Angelesu nista osvojila niti eno od treh prvih mest in zato ne bosta potovala v Avstralijo. Ameriški športni tisk pravi: »neumno, zastarelo in nemogoče«. Nadin izbiranja članov olimpijskega moštva v Ameriki je tak, da bo mnogim, medtem tudi svetovnim rekorderjem, onemogočen nastop na doslej največjih olimpijskih igrah' v Melbournu. Velike so težave marljivih telesnovzgojnih delavcev v Murski Soboti, zlasti pri Okrajni zvezi. Vendar je telesr.o-vzgojna dejavnost prav pretekli dve leti napravila velik korak naprej. V okraju je 26 društev Partizan. Lastne domove imajo le društva ▼ Radgoni, Soboti, Ljutomeru, Apačah, Lendavi in v Križevcih pri Ljutomeru. Tri društva v okraju imajo svoje prostore oziroma vadijo v zadružnih domovih, v šolskih telovadnicah pa sta našli zatočišče le dve društvi. Ostala društva pa niso le brez telovadnic, marveč nekatera tudi brez^ igrišč, vendar nekatera vadijo v večjih Šolskih razredih. Večina šol je brez telovadnic, kar še bolj otežkoča razmah telesne vzgoje med prekmursko mladino. Domačini v Petrovcih so zadovoljni, ker so z nov.o šolo dobili tudi lepo telovadnico. ŠOLE BREZ TELESNOVZGOJNEGA POUKA Tudi večina društev s telovadnicami se bori s hudimi težavami. Predvsem imaio malo orodja, če pa ga že imajo, je le to skoraj dotrajano. Nimajo tudi drugih najpomembnejših športnih in telovadnih potrebščin, pa tudi ne krojev za nastope. Okrajna zveza je letos razdelila več kot 300 krojev, kar jje bilo seveda še vedno premalo. Zlasti bi bilo treba materialno pomagati 'društvom Partizana v šalovcih. Kapeli, Tišini, Bo-dovcih, Petrovcih, Razknžju in Verče ju. V teh društvih imajo precej volje do dela, čeprav jim še bolj kot drugim primanjkuje strpkovnega kadra. Toda šole jim ne dajejo nobene pomoči, ker Aljehinov spominski turnir Na mednarodnem šahovskem turnirju v Moskvi v Aljehinov spomin so odigrali X. kolo in prekinjene partije. Rezultati X. kola: Gligorič — Stahlberg remi, Szabo — Pachman remi, Bronstein — Cockaltea remi, Unzicker — Keres t:0, Padevski — Smislov 0:1, Sliva — Botvinik prek., Najdorf — Golombek 1:0. Prekinjene partije: Sliwa — Szabo 1:0, Botvinik — Najdorf 1:0, Sliva — Unzicker 1:0, Tajmanov — Uhlman remi, Keres — Najdorf remi. Po X. kolu vodi Smislov s 7,5 pred Tajmanovom ", Botvi-nikom M (l)i Bronsteinom 6,5, * Pach-manom in Najdorfom 6, Gligoričem 5,5 (1) in drugimi. | -Brzojavke w SUNDERLAND, 26. okt. Mladinska nogometna reprezentanca Anglije je vdrugič premagala ustrezno reprezentanco Madžarske, in sicer z 2:0 (2:0). V prvi tekmi v Londonu so angleški mladinci zmagali z 2:1. # VARŠAVA, 26. okt. — Poljska olimpijska ekipa šteje 48 atletov in 16 atletinj, ki bodo na olimpijskih igrah tekmovali v devetih športih. 0 BEOGRAD, 26. okt. — ,Šahovska zveza Jugoslavije je sklenila, da bo tekmovanje II. lige od 11. do 15. novembra ▼ Vrnjački Banji. •čS:::V-si;£ •.'•■vi W - mmmm l. . Thelma Hopkins Je eden Izmed angleških upov za zlato medaljo. Njena najhujša nasprotnica bo Romunka Jolanda Balas še same nimajo učiteljev za reden pouk (elesne vzgoje. Pri Okrajni zvezi v Murski Soboti so prepričani, da bi se kadrovsko vprašanje lahko deloma rešilo s tem, da bi za učitelje, ki so željni sodelovati tudi v telesnovzgojnem pouku. pripravili ustrezne vzgojne tečaje. Te tečaje so ponekod, v drugih krajih Slovenije, že s pridom prirejali na pobudo okrajnih svetov za telesno vzgojo. Tudi Svet za. telesno vzgojo pri OLO Murska Sobota je mnenja, da bi bilo treba za take tečaje vsekakor najti sredstva in da bi bilo treba razmišljati o premestitvah učiteljev, ki bi radi in so sposobni skrbeti tudi za telesno vzgo- t'o naše mladine, pa so n, pr. v šolah, ,i že imajo učitelje za telesno vzgojo. OSAMLJENO DELOVANJE SVETA ZA TELESNO VZGOJO Člani Sveta za telesno vzgojo r Murski Soboti se pritožujejo, aa jim doslej, ko jim je poslala 5.000 dinarjev Zveza športov Slovenije kot pomoč za reševanje kadrovskega in drugih problemov, ni nihče pomagal niti moralno niti materialno. Od Komisije za telesno kulturo pri Republiškem izvršnem svetu prav tako ne prejemajo nikakršnih navodil za delo. Svet za teles* no vzgojo v Murski Soboti je na enem izmed svojih sestankov sklenil, da de nar ne more in ne bi smel biti ovira za reševanje najnujnejših kadrovskih problemov v okraju. Pri tem svojem sklepu je Svet seveda upošteval enega izmed temeljnih razlogov za pomanjkanje kadra, ki je predvsem v tem, da naše šole in tečaji za telesno vzgojo nimajo dovolj slušateljev. Prav zato pa je treba dobiti sredstva za razne honorarne učitelje telesne vzgoje ter za prirejanje telesnovzgojnih tečajev za učitelje in profesorje. NAJBOLJ DELAVNA DRUŠTVA Nekatera društva, ki imajo možnosti za kolikor tolikšno živahno delovanje, niso pozabila na ocenjevanje za pokal »Ljudske pravice«. Med najbolj delavna društva vsekakor sodijo Partizan Murska Sobota ter društva Partizan Cankova, Crešnjevci, Apače, Radgona in še nekatera. Ugotoviti pa Je treba, da so tudi društva, ki relativno nimajo najslabših pogojev za delo, pa kljub temu letos niso pokazala uspehov, ki so jih od njih pričakovali. Med ta sodijo vsekakor Grad, Bogojina, Turnišče in Rakičan. le Sest vaditeljev ZA ŠESTNAJST ODDELKOV Tako torej po okraju, kako pa v sami Murski Soboti? Razmere niso rožnate, kajti društvo Partizan nima niti dovolj kadra niti sredstev, da bi moglo zadovoljiti telesne vzgoje željno mladino. Medtem ko ima športno društvo 300 članov, v glavnem nogometašev, ima Partizan okoli 400 aktivnih članov. Za to število oziroma za šestnajst oddelkov pa ima le Sest vaditeljev. Društvo ni moglo vzdrževati lastnega doma, ki je v zelo slabem stanju. Telovadnica je prostorna, vendar v njej ni dovolj orodja in drugih potrebščin. Večina članstva goji tudi športne panoge, ki pa Jim zanje primanjkuje najosnovnejših rekvizitov. Nedavno je vzdrževanje doma prevzel občinski ljudski odbor in s tem precej razbremenil društveno upravo, kar zadeva material ne dajatve. t VZORNO SODELOVANJE V MURSKI SOBOTI Ce spregovorimo o sodelovanju med šolo in Partizanom, potem je treba povedati, da Je telesnovzgojno društvo tisto, ki daje šolam vso podporo. V Murski Soboti so razen nižje ln višje gimnazije še trgovska, vajeniška in ekonomska srednja šola, ki so tako rekoč brez lastnega kadra, pa tudi brez lastne telovadnice, v kolikor ne gre za gimnazijsko mladino. Tudi osnovna Sola nima telesnovzgoj-nega učitelja. Tu opravlja Partizan veliko delo. Vsega skupaj je za petnajst nižlerazrednih gimnazij In eno višjo v okraju namreč le šest kvalificiranih ljudi za poučevanje telesno-vzgojnega pouka. Telesnovzgolnl delavci v Murski Sobot) zaslužijo res vse priznanje. Kot primer njihove marljivosti, hkrati pa tudi uspehov, nal navedemo njihove nedavne prireditve. množični cross in Športno popoldne Športnega popoldneva, ki so ga ob njihovi pomoči priredile šole, se je udeležilo več kot 1200 mladincev in mladink. Veliko število dijakov se Je udeležilo tega uspešnega športnega dneva s kolesi. Na Jesenski cross se Je prav tako pripravljalo in nastopilo več sto članov Partizana ln športnega druitva ln ostale mladine. Sodelovanje med tema društvoma Je tako rekoč za zgled. Nobenih prepirov ni med upravama obeh društev. Vse kadrovske pa tudi druge probleme rešujeta vzajemno. Nogometaši vadijo v telovadnici Partizana, njegovi člani pa so gostje na njegovem Igrišču. Vsekakor bi bilo umestno, da bi republiška vodstva telesnovzgojnih organizacij, pa tudi okrajni ljudski odbor v Murski Soboti posvetili telesni vzgoji v tem okraju več pozornosti, zlasti še ker je videti, da ob tskšnem medsebojnem razumevanju, kot je med odbori telesnovzgojnih organizacij v Murski Soboti, kakršna koli pomoč ne bo zaman. K. D. Jesenski cross v Murski Soboti je bil množičen Polovičen uspeh Na koncu: poraz in zmaga — Televizijske košarkarske lekcije — Simmenthal in Stella Azzurra v Ljubljani KOŠARKARSKO PISMO IZ ITALIJE ! Predzadnje srečanje na poti po Italiji smo imeli v Rimu, s Stello Azzurro. Dobri znanci iz Ljubljane, kjer so nas v začetku letošnjega leta premagali, so nas sprejeli več kot prisrčno. Potem ko smo pregledali vrsto, za vsakega obiskovalca Rima obveznih znamenitosti- se odpeljali v Ostio z brezštevilnimi kopališči, smo igrali zvečer trening tekmo z Lazlom, članom B lige. V kompleksu arhitektonsko dovršenega športnega parka na Foru Italicu smo v dvo- j rani, prefivideni samo za košarkarska tekmovanja, premagali naše »sparing« tekmece s 15 koši razlike. Ob tej priložnosti smo videli priprave za televizijski prenos iz dvorane. Nihče od nas ni vedel za neobičajni program tamkajšnje televizije. Pojasnili so nam, da vsak četrtek predvajajo košarkarske lekcije. Strokovnjaki komentirajo tehniko različnih metov, podaj In podobnega, medtem ko njihovo razlago spremlja nazoren trening različnih dobrih igralcev. Košarkarske televizijske ure se običajno zaključujejo z nekaj minutno igro, kjer se postopno gradi tudi taktično znanje. Navsezadnje smo odkrili oddajo, ki nam je čez vse ugajala. Saj verjetno vodi do uspeha na vsakem področju. Zares izviren je način navdušiti mlade fante v foteljih njihovih sob in jih spraviti na Igrišča. Pri takih oddajah si lahko prireditelji želijo samo eno — da bi bila televizija dostopna vsem. Prihodnjega dne se nam v tekmi s Stello Azzurro ni posrečilo oddolžiti za poraz v Ljubljani. Čeprav Je to moštvo edino v zvezni ligi, ki tekmuje brez tujcev, so Igrali odlično. Tako je bila ohranjena Izenačenost ln uigranost zelo visoke vrste mladih Igralcev. Mnogi novinarji opisujejo Igro našega nasprotnika kot suho geometrijo, brez fantazije ln prostosti. Mi smo jo občutili drugače, predvsem kot najbolj učinkovito doslej. Največ preglavic smo Imeli tudi t« pot s koraki, ki so nam jih sodniki neumorno došolali. Nič manjših pa nismo imeli z njihovimi visokimi napadalci, kt jih v večini primerov nismo mogli preskočiti. Po ne popolnoma uspešnem »pressin-gu« smo Izgubili to srečanje le za pet točk 74:69 (35:31). Pred zadnjo tekmo v Pesaru smo bili — razumljivo — zelo črnogledi. Vedeli smo, da niso naši nasprotniki, ki igrajo za tovarno motorjev »Benel-11« Izgubili že dve leti srečanja na svojem Igrišču. Toda že v začetku smo bili presenečeni. Kljub zelo bučnemu občinstvu sta sodnika opravljala svoj posel pravično prav do konca. Takoj zatem smo morali ploskati edinstvenemu načinu Igranja dvometrskega Amerikanca Vlastelike. Medtem ko želijo vsi metati iz bližine koša, da bi bil strel zanesljiv, je ta mirni center, dobival žoge pod košem, vodil do kota igrišča in neubranljivo metal. Nekateri zadetki so bili skoraj nerazumljivi, tako ni čudno, da so jim mimo občinstva z občudovanjem plo-1 skali naši igralci na Igrišču. Po zelo' lepi igri, pred približno 1500 kar je nekoliko več kot v Rimu. » ~ je uspelo zmagati s 17 koši razllK« 62:45 (31:29). . Trije porazi, en neodločen tri zmage je bilanca, ki ne uspeha. Vendar moramo upoštev mnogo objektivnih težav, Pre.“ „0. pa za nas nenavadno sojenje IB P manjkanje visokih igralcev v naP*“ j Med pregovori vodstev smo ooo zagotovilo Simmenthala, Stelle AJ*" re in Pesara, da nas bodo že v krat*6" obiskali v Ljubljani. Boris Kristan’1* RAZNASALKO za raznašanje časppisa — sprejme takoj Uprava »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« KOPITARJEVA 2 železarna Jesenice sprejme v službo: 4 kurjače parnih kotlov z izpitom za visokotlačne kotla 2 strojna tehnika z dovršeno srednjo tehniško šolo Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje preskrbljeno. — Nastop službe je možen takoj. Ponudbe pošljite na personalni oddelek Železarne Jesenice. * J 151 • BEOGRAD. 26. okt. — Za mednarodno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije je prijavila svojo udeležbo tudi Grčija. £a to prvenstvo, ki bo od 9. do 11. novembra v Beogradu je izpopolnjen spisek naših igralcev, ki bodo med njimi Harangozo, Vogrinc, Gabrič, Grujič Markovič 1 in II. Barlovič, Petrovič,, Hudec in Franjič. Manjka še prijava Žarka Dolinarja. EKONOMIJA Ig pri Ljubljani razpisuje delovnj, mesti in sicer: vestnega traktorista z opravljenim šoferskim izpitom. Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. vestnega vrtnarja s strokovnim izpitom in z najmanj 5-letno prakso samostojnega vrtnarskega dela. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 4120 Tovarna pletenin Sežana poziva vse delavce in uslužbence ki jim je do konca leta 1955 prenehalo delovno razmerje, da se v smislu določil 58. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54/55), zglasijo pri upravi podjetja zaradi uveljavitve pravice do izplačila deleža plač iz dobička za leto 1955 Po preteku tromesečnega roka od dneva razglasa izgubijo delavci oziroma uslužbenci pravico do deleža pri delitvi plač iz dobička. TOVARNA PLETENIN SE2ANA 4118 llillBi|^»l1l|«llMlMllllllil*lllllll«lll^ glHIiiiiiiiil |0MiuN|0MMM0 tKaj zdaj, HANS FALLADA B O M A H Ol FANT »Saj nima smisla,« je ponovila Ovčka. »Glej, že spet se razburjaš. Ves dpn moraš delati, ti pa prihajajo spočiti v pisarno in za zabavo telefonirajo gospodom pri nadzornem uradu. Skupaj držijo. Do kolen si boš obrusil noge, nazadnje pa se ti bodo smejali.« »Nekaj je treba storiti!« je bil Fant kar obupan. »Tega ne prenesem več. Mar naj kar naprej molčimo, pa čeprav nas pohodijo?« »Do tistih, ki bi jih bilo treba poteptati, mi ne pridemo,« je rekla Ovčka in vzela iz zibke Storžka, da bi mu dala večerjo. »Oče mi je povedal,, da en sam človek ne more storiti ničesar, samo smejejo se mu, če se muči, in šale zbijajo na njegov račun.« »Jaz pa bi vendar rad...« je Pinneberg spet trmasto začel. »Nič,« je rekla Ovčka, »nič. Nehaj že!« Bila je jezna. Pinneberg jo je pogledal samo za trenutek in je bil presenečen, zakaj takšne je še ni videl. Potem je stopil k oknu, pogledal ven in glasno spregovoril: »Prihodnjič bom volil komuniste!« Ovčka ni odgovorila, Storžek pa je mirno pil materino mleko. XXII Prišel je april, pravi april s spremenljivim vremenom, s soncem, s točo in oblaki, z želeno travo in zvončki, z brstečim grmičevjem in zelenim drevjem. Tudi vodja konfekcijskega oddelka pri Mandlu je začel rasti. O njem so si prodajalci vsak dan pripovedovali nove reči, najpogosteje take, da bo moral poslej ta ali oni prodajalec delati za dva in bo imel kvečjemu vajenca za pomočnika. v Heilbutt je večkrat vprašal Pinneberga: »Kako ti gre? Koliko?« • Pinneberg je pogledal stran, Heilbutt pa je spet vprašal: »Povej že, koliko! Dovolj imam?* Nazadnje je Pinneberg le povedal: »Šestdeset.« Enkrat se mu je celo primerilo, da je moral takole odgovoriti: »Sto deset. Pa nikar, bo že kako.« Potem sta tako uredila, da je Pinneberg stopil k Heilbuttu v trenutku, ko je ta sklepal kupčijo, ter je zapisal vsoto v svoj blok. Paziti sta morala pri tem, zakaj Kessler je vohunil. Bila sta dovolj previdna, počakala sta na trenutek, ko je bil Kessler pri mizi. Kje so časi, ko se je imel Pinneberg za dobrega prodajalca? Vse se je spremenilo, prav vse. Ljudje včasih res niso bili tako zahtevni. Zdaj pa ti pride mož z ženo in bi rad površnik: »Petindvajset mark zahtevate za tegale? Da veste, eden mojih prijsfteljev ima takega za dvajset, iz angleške volne je in podložen.« Pinneberg se je kislo smehljal: »Morda j>a le malce pretiravate s to poceni kupčijo. Pravi angleški površnik pa dvajset mark...« »Nikar mi ne pripovedujte, prijatelj od stalnega omizja me ni nalagal. Ne laže, da veste.« Potem se je debeluh še dalje razburjal: »Prav nič ni treba, da bi vi s svojim govoričenjem kvarili odriošaje med menoj in prijateljem.« »Oprostite, prosim,« je poskušal Pinneberg. Kessler je škil^ od svojega pulta, vodja ljudje imajo denar in kupujejo, kasneje pa so se vrstili dnevi, ko ni bilo vse dopoldne nobenega kupca. »Jutri moram prodati z3 tri sto mark,« je razmišljal Pinneberg, ko je zvečer odhajal i2 trgovine. »Jutri moram prodati za tri sto mark,« je bila Pinnebergova zadnji misel, ko je Ovčko poljubil za lahko noč in utrnil lu^-Ob taki misli dolgo ni mogel zaspati. »Danes moram prodati za tri sto mark,« mu je šinilo skozi možgar\e, ko je zjutraj pil kavo in potem spet, ko je šel v trgovino: »Tri sto mark.« Pa je prišel kupec. Plašč je hotel imeti, takega za 80 mark. Ne izpustim te, je zatrdno sklenil, privlekel na prodajno mizo vso zalogo, se navduševal nad vsakim plaščem. Bolj ko se je Fant razvnemal, hladnejši je postajal kupec. Pinneberg je poskusil vse registre, nazadnje je ubral še struno največje ustrežljivosti: »Gospod ima odličen okus, vse mu tako lepo pristoji...« Pri tem pa 3e čutil, da je kupec čedalje slabše razpoložen, da mu je vse skupaj zoprno. Nazadnje se je kar poslovil: »Bom še premislil.« Pinneberg se je po tem dogodku pogreznil vase. Vedel je, da )e vse njegovo (Jelo napačno, toda to je bilo v njem hkrati z bojaznijo, da ne bo dosegel dnevnega zahtevka. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Izid žrebanja loterije Federacije esperantistov Jugoslavije Poročilo o žrebanju 105. kola ki je bilo 25. X. 1956 v Pulju DNEVNE NO KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO “»g s-L •o « S S$Ss SSS'5 >i so zadele dobite dinarjev Srečke, ki se koi čujejo s spodaj označenimi številkami so zadelč dobite dinarjev M 2.000,— 5 200,- 829 3.000,— 875 3.200,- 2039 10.000,— 965 5.200,- ??8W 30.000,— 9685 10.200,- »900 32.000,— 39315 20.200,- ?9»oo 32.000,— 27605 20.200,— 01800 32.000,— 27945 20.200,- 516720 100.000,— 81625 20.200,- 76805 20.200,- 11 400,— 66055 50.200,- 81 600,— 451975 100.200,- 24831 20.000,— 554851 500.000,— 96 600,— 1896 10.600,— 02 400,— 07506 20.000,— »752 20.000,— 04996 20.600,- 320(2 20.000,— 46766 . 20.000,— 22972 20.000,— 98616 20.000,- 30472 30.000,— 53306 30.000,— 23122 30.000,— 544196 100.600,- 33892 30.000,— 83192 50.000,— 37 400,- ‘20112 100.000,— 87 1.000,- ‘62822 100.000,— 8877 10.000,- «8432 100.000,— 89207 20.000,- •31872 200.000,— 4910? 20.000,- 39837 20.400,— 13 400,— 75477 50.000,- 33 400,— 29582? 100.000,— <2943 20.000,— 29003 30.000,— 47828 20.000,- 559313 100.400,— 258568 100.000,- 000513 100.400,— 442158 100.000,- 386803 300.000,—% 81169 20.000,- 4 200,— 63479 50.000,— 4464 10.200,— 219439 700.000,- 33494 20.200,— 066009 1,000.000,— 22934 30.200,— 32614 50.200,— 357664 100.200,— ^»pao Je bilo Izžrebanih 176.522 dobil-°T in I premij ▼ vrednosti 80,400.000 din 8rečka št. 534851, ki Je dobila pre-»'Jo 300.000,— dinarjev je prodana v wabljani, it. 51672«, ki Je dobila 100.000,- dinarjev, pa v Murski Soboti. Danes sveže morske ribe. Moderna galerija v Ljubljani obvešča, da se retrospektivna razstava Franceta Kralja zaključi v nedeljo ob 18. uri. Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo, 28. oktobra, ob ugodnem vremenu brez električne energije odjemalci, ki se napajajo iz trato postaj:. Homec, Radomlje, Ra-domlje-opekarna, Smarca in Duplica od 6. ure do predvidoma 13. ure. Elektro-Ljubljana okolica &e-3>e DEZINFICIRA IN DIZODORIRA 7 1 O... i i 1 n O — I I O_ Proslava 100-letnice rojstva utemeljitelja- slovenske stenografije Frana Novaka, združena z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši, bo v Mengšu pri Ljubljani v nedeljo, 28. t. m., ob 11. uri dopoldne. Vse stenografe in strojepisce ter ostale prijatelje stenografije vabita k udeležbi te spominske proslave Občinski ljudski odbor Mengeš in Zveza stenografov in strojepiscev Slovenije. PREDAVANJA Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo v petek 2. novembra, ob 20. url na Klasični’ gimnaziji doc. dr. Logar poročal o kongresu češkoslovaških stomatologov v Pragi, Vekoslav Smid pa bo predaval o totalni protezi od pacienta do laboratorija (III. del). — V soboto, 3. novembra, bo ob 7.30 na Patološko-anatomskem inštitutu tpv. Gošnik poročal o vzgoji zobotehnikov v Angliji, doc. dr. Krušič bo nadaljeval predavanje: »Nekatera poglavja iz pedontologije«,- as. dr. Cvetkovič pa bo predaval o zdravljenju korenin z ionoforezo, kombinirano z antibiotiki (II. del). Za instrumentarke bosta v soboto, 3. novembra, ob 8. uri v Zupančičevi 3 predavala doc. dr. Logar o sterilizaciji in dr. Jurca o nalezljivih boleznih. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 27. oktobra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven in za podeželje. (Jacinta Nedeljka Kacinova k. g.). Nedelja, 28. oktobra ob 20: Axelbod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 29. oktobra: zaprto. OPERA Sobota, 27. oktobra ob 19.30: Švara: »Kleopatra«. Abonma red F (Bukovčeva, Smerkolj, Brajnik). Nedelja, 28. oktobra ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven in za po- ZAHVALA OB IZGUBI NASE DRAGE MAME MARIJE HAUPTMAN SE ZAHVALJUJEMO VSEM DAROVALCEM CVETJA TER VSEM, KI SO Z NAMI SOČUSTVOVALI IN JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI ŽALUJOČI OSTALI PRODAMO poltovorni avtomobil znamke »FIAT 1100«, nosilnost 0,5 tone, v dobrem stanju Ogled avtomobila vsak dan od 6. do 14. ure ČZP »Ljudska pravica« — tiskarna LJUBLJANA — KOPITARJEVA 6 Železarna Zenica v Zenici razpisuje NATEČAJ ZA upravnika kamnoloma GRAPSKE PRI D0R0JU Pogoji: rudarski inženir s prakso ali starejši rudarski tehnik ' Plača po tarifnem pravilniku ali po sporazumu. Stanovanje za samce in poročene zagotovljeno. 3780 deželje (Gašperšičeva, Dermota, Lupša, Lipušček). Ponedeljek, 29. oktobra: zaprto. V nedeljo 28. t. m. bo Opera uprizorila Smetanovo »Prodano nevesto« kot popoldansko predstavo z začetkom ob 15. uri. To bo predvidoma zadnja ; nedeljska popoldanska predstava »Pro-1 dane neveste« v sezoni, zato opozar-j jamo nanjo tudi okoliško občinstvo, ki sl vstopnice lahko zagotovi telefo-nično na 22-526. Glavne vloge bodo peli: Zlata Gašperšičeva-Marinka, Gašper Dermota-Janko, Fric Lupša-Kecal in Janez Lipušček-Vašek. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 27. oktobra ob 20: Albert Camus:' »Pravični ljudje«. Izven. Nedelja, 28. oktobra ob 20: Barillete-Gredy: »Pero«. Izven. Sprememba repertoarja je bila nujna zaradi nenadne obolelosti v ansamblu. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 27. oktobra ob 20: Popovič-Delak: »Jara meščanka« (Pokondi-rena tikva). komedija. Večerna predstava. Izven. Nedelja, 28. oktobra ob 16: Popovič-Delak: »Jara meščanka« (Pokondi-rena tikva). Komedija. Popoldanska predstava. Izven. Zadnjič. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu od 10—12 in od 16—18 ter eno uro pred pričetkom predstave. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu 32-860. Vpisovanje abonmaja se bo zaključilo v sredo, 31. oktobra. Abonma se lahko naroči tudi po telefonu 32-860. Prihodnji teden bo premiera Jurčičeve ljudske igre »Sosedov, sin«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (šentjakobski) trg 2 Sobota, 27. oktobra ob 17: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Nedelja, 28. oktobra ob 11: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Prodaja vstopnic od 10.—12. ure na upravi, Resljeva cesta 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo, pri gledališki blagajni. tmmmsKi vesti DEŽURNA LEKARNA Nedelja, 28. okt.: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Ponedeljek, 29. okt.: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. KINO »PARTIZAN«: Nemški film »Dokler sl pri meni«. »UDARNIK«: Italijanski film »Burja«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČA Nedelja, 28. oktobra ob 15: Fabbri: »Zapeljivec«. Red U; ob 19.30: Giordano: »Andre Chenier, Red LMS-4. Umetnostna galerija: Razstava mladinskega tiska. Razstavo prireja Zveza prijateljev mladine Maribor in Je odprta dnevno od 9. do 18. ure v času od 26. do 30. oktobra. Prijatelji lepe knjige, vabljeni! Starši, ne zamudite te lepe prilike in si oglejte razstavo. Rojstva: Andreja Černivec, 24 let, gradb. tehnik, Vuhred — Marjetko; Vida Marčič, 38 let, gospodinja, Koprivnik —’ Vido; Marija Ramšak, 21 VESTI IZ KRANJA Nedelja, 28. oktobra ob 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Izven in za podeželje. KINO »STORZlC«: Ob 16, 18 in 20 ameriški barvni film »Velika noč Casanove«. V glavni vlogi Bob Hope in Jan Fontaine. Ob 22 premiera ameriškega filma »Tarzanova Jeza«. V glavni vlogi Lex Barker in Dorothy Hart. »TRIGLAV-PRIMSKOVO«: Ameriški film »Tarzanova jeza«. V glavni vlogi Lex Barker in Dorothy Hart. Predstavi ob 18 in 20. «SVOBODA»: Ameriški film »Praznik v Rimu«. V glavni vlogi Audrey Hepburn in Gregory Peck. Predstava ob 19.30. Z BLEDA Ameriški film »Tarzan in njegova prijateljica«. Predstavi ob 17 in 20. V glavni vlogi Johny Weismtlller in Maureen 0’Sullivan. IZ D9M2AL Dajčman, 32 let, gospodinja, Vukovje — Marjanco; Olga Klakočer, 30 let, pom. del. — Dušana. Smrti: Drago Kotnik, 4 leta, sin kovača; Franc Lepej, 47 let, posestnik, Pekel; Jože Javemik, 7 mes., sin delavca, Gabernik; Vincenc Erker, 61 let, upokojenec, Pragersko; Olga Petrovič, 2 mes., hči livarja, Slivnica; Kristina Gašparlč, roj. Lauschensky, 70 let, druž. upokojenka; Marija Mer-kan, roj. Potrč, 59 let, gospodinja, Ročica; Terezija Kosar, roj. Vončina, 94 let, soc. podplranka; Franc Rečnik, 83 let, upokojenec; Jožefa Beltram, roj. Žižmond, 65 let, druž. upokojenka; Ivan Murko, 47 let, ključavničar; Elizabeta Dvoršak, roj. Marin, 64 let, prevžitkarlca, Ješenca. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: Sovjetski barvni film »Ka-menlti cvet«. CELJSKE TESTI Sobota, 27. oktobra ob 20: Jerzi Lu-towski: »Dežurna služba«. Sobotni abonma ln izven. Nedelja, 28. oktobra ob 13.30: Jerzi Lutowskl: »Dežurna služba«. Gostovanje v Topolšici; ob 20: Cehov: »Stare ruske šale«. Gostovanje v Velenju. KINO »UNION«; Ameriški barvni film »Krogla čaka«, predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Jean Simons. »METROPOL«: Ameriški film »Divji veter«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Gary Cooper, Barbara Stanwlck, Anthonny Quinn in Ruth Roman. VESTI IZ TRBOVELJ »SVOBODA-TRBOVLJE H«: Ameriški barvni film »Lepotica za milijon dolarjev«. V glavni vlogi Esther Vllllams in Victor Mature. IZ ROGAŠKE SLATINE Ameriški film »Kraljica Kristina«. Predstava ob 20. V glavni Vlogi Greta Garbo ln John Gllbert. Angleški folm »Razdvojeno srce«. — predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Vvonne Mitchell. Predvajamo dio reklamo. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za soboto, 27. oktobra 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 do 6.40 Reklame — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš Jedilnik — 3.00 Zaključek oddaje — 11.00 Zabavne popevke pojeta Leny Eversong in Do-rival Calmi — 11.15 Dober dan, otroci (Mira Aleškovič: Botra) — 11.30 Slovenske pesmi pojeta moški in ženski Mariborski komorni zbor — 12.00 Opoldanski koncert — Slavko Mihelčič: Concertino za klavir in godalni orkester, Blaž Arnič: Pesem planin — 12.30 •Kmečka univerza — Božo Jurak: Mladi zadružniki in kmetijsko-gospodar-ske šole — 12.40 Popularne melodije — 13.15 Igra Vaški kvintet — 13.30 Naši solisti pojo operne arije — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 2eleli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Novi filmi — 16.00 Glasbene uganke — 17.10 Kai bo prihodnji teden na sporedu — 17.30 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Okno v svet: Predvolilne sličice iz ZDA — 18.15 Poje Llubljanski komorni zbor p. v. Milka Škobemeta — 18.30 Jezikovni pogovori — 18.45 Predstavljamo vam zabavni duo Solymossy-Beamter lz Budimpešte (Posnetki Radia Budimpešte) — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Veseli večer — 22.15 do 23.00 Oddaja za Izseljence — na valu 327,1 m — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). OBOBN1 OGLASJ PISALNI STROJ »Continental« v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za šivalni stroj. — Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 755 RAZPIS. Okrajna higienska postaja Koper razpisuje mesto bakteriolo-ga, laboranta in statistika (s srednješolsko izobrazbo). Nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje sprejemamo najkasneje do »J. decembra 1958. 4090 dfci rflh A iti A iffhi A A KINO »UNION« Premiera angl. barvnega filma PARIZ MESTO ZALJUBLJENIH Tednik »Radionica mira«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Odile Versois in Alec Guinness. Ob 22 premiera italijanskega filma »Deset ljubavnih pesmi«. Prodaja vstopnic ob 9.30 do 11 ter od 14 dalje »SL VH ' vfl yjr'/. jteB- KINO »KOMUNA« Ameriška barvna risanka PLUTONOVE IN PAJINE PUSTOLOVŠČINE Tednik: Filmske novosti št. 42. — Predstave ob IS, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalja. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film Gipsi V glavni vlogi Ward Bond in Dona Corcoran. Predstave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »SLOGA«:. Premiera češkega j filma »Pot v prazgodovino«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je ! matineja istega filma. KINO »VIC«: Ameriški barvni film »Pustolovščine Don Juana«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. V glavni vlogi: Errol Flynn in Robert Douglas. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9,30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu Sloga pa od 9 dalje. KINO »SOČA«: Ameriški barvni film »Pustolovščine Don Juana«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. V slučaju prekinitve električnega toka se predstave po potrebi prelože MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE, Kotnikovi 8, predvaja za mladino ruski bareni film »Sadko«. Predstave vsak dan ob 10 in 15. Rezervacije za šole v dopoldanskih urah na tel. 32-454. Cena vstopnic 10 din. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film »Ne bodo mi verjeli«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Robert Young in Susane Hayward. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »ŠIŠKA« Ameriški film Osamljena pištola V glavni vlogi George Montgomery. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes in jutri GRADBENO PODJETJE »PUT« — Sarajevo razpisuje natečaj za izpopolnitev delovnih mest: glavnega inženirja podjetja voditelja gradbišča visokogradnje in nizkogradnje strojnega tehnika Plače po tarifnem pravilniku oziroma po sporazumu. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela, lastnimi pogoji in označenim datumom, kdaj lahko nastopite službo, pošljite do 15. novembra 1956 na naslov: Gradbeno podjetje »PUT« — Sarajevo, Ulica JLA štev. 33. 3779 STEKLARNA HRASTNIK SPOROČA SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, DA BO ZA LETO 1957 sklepala pogodbe V SVOJIH TOVARNIŠKIH PROSTORIH V CASU OD U. DO 20. NOVEMBRA 1956 4106 Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Bežigrad razpisuj e v smislu člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov MESTO DIREKTORJA trgovskega podjetja »LESNINA«, Ljubljana PARMOVA 37/111 Kandidat mora imeti pravno ali ekonomsko fakulteto in 4-letno prakso, ali popolno srednjo šolo z 10-letno prakso, ali pa nepopolno srednjo šolo in 15-letno prakso ter opravljen strokovni izpit. Razen navedenih pogojev mora imeti tudi določeno kvalifikacijo za zunanjetrgovinsko poslovanje. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite OBČINSKEMU LJUDSKEMU ODBORU LJUBLJANA-BEŽIGRAD, JLjubljana — Parmova ulica 33, najpozneje do sobote, 10. novembra 1956. 4119 IZ 2ALCA JUOOUAVUA Ameriški barvni film »Karneval v Teksasu«. V glavni vlogi Esther Williams ln Howard Keel. Predstava ob 19.30. Z JESENIC IN OKOLICE Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 28. oktobra, Viktor Pirman, brivski salon. Cesta maršala Tita. Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Avgust Tancar, Gosposvetska cesta. jfESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 27. oktobra ob 19.30; Mollčre: »Scapinove zvijače«. Nedelja, 28. oktobra ob 19.30: Mollčre: »Scapinove zvijače«. Zveze z vlaki ugodne. KINO »RADIO«; Premiera ameriškega filma »Bojišče«. Predstavi ob 18 in 20. — V glavni vlogi Van Johnson, John Hodiak ln Rlcardo Montalban. »PLAVŽ«: Ameriški barvni film »Bobni čez reko«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Audie Murphy, Lisa Gaye, Walter Brennan in Mara Corday. POZOR 0L0 • ObLO -..i«,. »KAMNIK« V KAMNIKU VAM NUDI ZA PROSLAVO OB PRAZNIKU 29. novem SVOJE PROIZVODE ZA OGNJEMET: • BOMBE • RAKETE • PETARDE • VODOPADE • BAKLE ITD. Po želji vam ognjemet naredijo naši strokovnjaki ZAHTEVAJTE PONUPBEI List izdala Ib tiska Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 89-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva 1/II1, telefon 20-507 - Kulturna rubrika Nazorjeva ulica 10/11, telefon 21-887 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračalo Pred nekaj meseci Je sestavila posebna komisija za boj proti kriminalu v Chicagu poročilo za ameriško pravosodno ministrstvo. Ugotovili so namreč vrsto dejstev, ki kažejo, da doba gangsterstva še nikakor ni minila. Nasprotno, gangsterji so se polastili dela trgovine in industrije ter obvladali skorajda v celoti del gospodarstva, čigar letni promet znaša nad 2 milijardi dolarjev. Gre za glasbene avtomate. V Ameriki je nenavadno priljubljena naprava, ki jo imenujejo »juke boks«. To je glasbeni avtomat, ki igra popularne melodije in šlagerje, če vržete vanj kovanec. Takšne avtomate srečate na vsakem koraku, v vsaki restavraciji in lokalu. Po oceni jih je po vsej Ameriki okoli pol milijona. Avtomati prodajajo tudi cigarete, hladne osvežujoče pijače, vročo kavo, paštete, konzervirano mleko, nogavice iz nylona ter cenene detektivske in zabavne romane po 25 centov. Preiskava, ki se je je lotila ameriška zvezna policija ob sodelovanju lokalnih obLaeti, je pokazala, da je večina avtomatov pod kontrolo gangsterjev, da se tu dogaja »racket«, kar je Največja Martinova peč na svetu V Donbasu (Ukrajina) v tovarni »Vorošilov« dela že več kot pol leta 500-tonska Martinova peč. V tej gigantski peči so v teh šestih mesecih pridobili nad 157.000 ton visoko kvalitetnega jekla/ Celotna peč dela ves čas brez zastoja. Upravljanje je popolnoma mehanizirano in avtomatizirano. V delu sta še dve 500-tomski Martinovi peči. Ena izmed njih bo gotova že letos, druga pa v prvi polovici prihodnjega leta. ameriška beseda' za umazane in nepoštene posle ter za izsiljevanje. Šefi tega »racketa« so znane podzemeljske veličine, v Chicagu pa avtomate kontrolira še vedno obstoječa Caponejeva tolpa. i Zadeva pa je takšnale: glasbene avtomate izdelujejo le štiri velike tovarne in Jih prodajajo veletrgovcem, ki jih spet prodajajo krajevnim podjetjem in družbam. Sleherni podjetnik ali družba ima po 50 do 1200 takšnih avtomatov. Lastniki jih postavljajo v različne lokale, bare in restavracije, dohodke pa si delijo z lastniki lokala. Posebni mehaniki, ki so člani strokovnega združenja, skrbijo za delovanje avtomatov, obiskujejo mesta in zbirajo kovaafce. Preiskava pa je ugotovila naslednje: Lastniki avtomatov so ustvarili pravcati monopol s pomočjo gangsterjev. Veletrgovci prodajajo avtomate Izključno čla- Gornja fotografija je bila posneta v starem pristanišču v Hongkongu, ko so jutranji sončni žarki prodirali skozi meglo in je pristanišče razen osamelih ribičev še spalo Razstava pisarniških strojev V Parizu so te dni odprli razstavo pisarniških strojev, na kateri sodeluje 18 držav. Razstavljeni so izumi in novosti, ki naj olajšajo administrativne posle. Med razstavljenimi izumi so zbudile pozornost obiskovalcev mnoge sttari, ki kažejo, kako je mogoče delo v pisarnah poenostaviti in preprečiti nepotrebno trošenje časa. Neka tvrdka je pokazala dvanajst elementov, ki jih je moč tako kombinirati, da dajo 158 garnitur pisarniške opreme. Posebno zanimivi so tipi pisalnih strojev, ki pišejo v več barvah, in novi trakovi za pisanje, ki jih nom monopolistične organizacije, ki zelo surovo obračuna s slehernim naposiušnežem. Niti en lastnik bara ali podobnega lokala ne more na svojo roko kupiti glasbenega avtomata, ker ne bo našel niti enega mehanika, ki bi si drznil skrbeti za ta avomat. Mimo tega bi neprevidni gostilničar ostal brez vina ali kruha, ker bi ga gangsterji onemogočili preko krajevnih šefov profesionalnih združenj. Znana Kefauverova komisija, ie mogoče zamenjati v nekaj se-!M f^. z Sangstrstvom na kundah, ne da bi si umazali roke. I razlitih področjih javnega m Vsi stroji so napravljeni tako, da | Političnega življenja ZDA, je naglo opravijo vsako delo in j fvedela za naslednji primer: Neki uradniku prihranijo mnogo časa. lasrfcruk bara v Detroitu je kupil Vendar pa je na razstavi zbu- i 1Jav glasbeni avtomat mimo in dil največje zanimanje »mehanič- brez vednosti združenja lastnini sekretar«, izum Francoza Grouvella. Ta »robot«, ki odpre 350 pisem v minuti, sprejema telefonske pozive in si jih »zapomni«, dokler ne pride šef v pisarno, 'e nekak »uradnik bodočnosti« £ \’eki Francoz je napisal v knjigo vtisov rahlo ironično: »Tehnik^ pač lahko ustvari robota sekretarja, toda ali bo lahko ustvarila robota, ki bi zamenjal — sekretarke ...?« kov. Seveda ga je hotel postaviti OTROCI naprodaj V severnem delu Ceylona vlada že nekaj mesecev katastrofalna suša. Ze leto dni ni padla niti kapljica dežja. Suša je uničila do zdaj za približno 25 milijard dinarjev riža. Velika jezera so se popolnoma posušila. Kmetje se hranijo s koreninicami, ki so do zdaj veljale za neužitne. Vodo nosijo ponekod 25 kilometrov daleč. Zaradi lakote in žeje so posebno med otroki izbruhnile številne bolezni. Strahotno pomanjkanje je neko žensko prisililo do obupnega dejanja: svojega sedem mesecev starega sina je prodala nekemu neznanbu za 7 rupij (kar je približno 800 dinarjev). Njeni sosedje ji nameravajo slediti, če suša kmalu ne bo ponehala. v svoj bar na svoj lasten račun. Istega dne pa ga je že poklical krajevni voditelj združenja delavcev pri avtomatih in mu prepovedal, da bi začel njegov avtomat delovati — »ker to mesto pripada nekemu M.« Istega popoldneva bi moral lastnik bara prejeti novo pošiljko piva, toda tovorni avto ni prišel. Lastnik bara se je odpovedal avtomatu. Clevelandski gostilničar Georg R. Lovving je v tej zadevi prav tako pričal pred kongresno komisijo, tudi on je skušal kupiti glasbeni avtomat za razveseljevanje svojih gostov. S starim avtomatom, ki mu ga je postavil krajevni lastnik avtomatov, ni bil zadovoljen. Z denarjem v roki je Lovving obiskal pet veletrgovcev z avtomati. Toda niti eden mu ni hotel prodati avtomata, eden , med njimi pa mu je zaupal, da bi prišel »v nesrečo oziroma da bi mu gangsterji razbili trgovino,« če bi prodal nepooblaščenemu le en sam glasbeni avtomat! V Ca Pe Ju blizu Šanghaja dradijo veliko električno centralo, k bo dajala že čez nekaj let Šanghaju, največjemu mestu na celini, dovolj električne energije. Slika kaže moderni del Sans' haja * pristaniščem SAM01JK-ARHE010G Ko je še v mladih letih Dušan Vasiljevič iz kraške vasi Petroviči na meji črne gore in Hercegovine obiskoval ilirske j Toda s pravico lahko trdi, da je grobove in votline ter se zanimal | za znanost storil več kakor mno-za sleherni ostanek nekdanjih j gi učenjaku časov, so ga njegovi sovaščani ... , . . . karali: »Ali nimaš bolj pamet- v, ^ T ,je ’ .vis°k ln nega dela, Dušan.« Vendar ga!suh .^ovek’.^rje vselej nekam takšna vprašanja nikoli ^ I ^™iljen. Nikoli se ni oženil. Ze vznemirjala, marveč je nasprot- ,v ^ ^ mn?S° bral in je J ^ knjiga postala zanj največja ljubezen v življenju. V mladosti se je proslavil tudi kot pesnik. Nekatere njegove pesmi so bile objavljene v številnih .časopisih in časnikih, leta 1931 pa je izšla tudi njegova prva zbirka. yen-dar ga je njegovo hrepenenje po znanosti začelo počasi oddaljevati od pesmi, v tem času je začel proučevati in študirati arheologijo, geologijo in astronomijo. Nenavaden spomin mu je v veliki meri olajšal ta njegova prizadevanja. Toda prišla je vojna. Vendar Dušan ni obsedel s prekrižanimi rokami Štiri leta je bil partizan in' je nosilec partizanske spomenice. Nekega dne ga je njegova ne- no temu posvetil celotno svoje j njišč in keramike. Tedaj se ^ življenje znanosti kot amater. I vznemiril, sedel in začel raz{^” Dušan je dokončal osnovno šolo. šljati. To je ilirsko naselje. N®' V zahodnih državah stopajo v zadnjem času vse bolj v ospredje televizijske »zvezde«. Zdi se, kakor da si sploh ne morejo več zamišljati televizijskih sporedov brez pomanjkljivo Oblečenih lepotic. Eno takšnih, ln sicer 25-letno dvomno ostanki iz bronaste dobfj In kdo ve, kakšne plasti se kri' jejo še v globini. . Da so tu v resnici živeli Pre * zgodovinski ljudje, zgovorno Pr|' povedujejo vsi pogoji Votlina ] z vhodom obrnjena proti ju|£ Pred slabim vremenom je zas tena, z gornje strani Pav.ne j stopna. Južna stran leži na ozko dolino reke Trebišnice. Vo* da je blizu. Jeleni in druga divjačina so prihajali k vodi, K8* je bilo zelo pripravno za lov. to se je v tistem trenutku P°r5* jalo v njegovih mislih. Treba o0 obvestiti znanstvenike, je °°' mislil. Najprej je poslal spoT°' čilo muzeju v Nikšiču. Tedaj P® se je pojavil nov problem. Nikš>c ni imel strokovnjaka-arheolog3. Treba bi ga bilo poklicati iz ka' kega drugega znanstvenega sr®" dišča. Kaj pa če v votlini ne ničesar? Kljub tem pomislekom je Dušan vztrajno zatrjeval, d® delo ne bo zaman. , Strokovnjaki so naposled P*1' šli. Izkopavanje se je začelo. Ze Demonstranti so postali nosilci pomislekov, ki jih je bilo v Naša slika prikazuje mestece Kersey v angleški pokrajini Soffolk. Ce bi sodili po tej sliki, bi lahko rekli, da se življenje vsaj v manjših angleških mestih zelo počasi Izvija iz starinskih okvirov 600 let star hrast V Humičih v bližini bosenskega mesta Ključ stoji hrast, ki pravijo, da je star 600 do 800 let. Obseg hrasta znaša v višini prsi 8, pri zemlji pa 12 m. Osem odraslih mož ga komaj objame. Deblo je še zelo dobro ohranjeno. Hrast predstavlja nekako središče družabnega življenja vasi. Pod njim se zbirajo vaščani v vročih dneh ter prirejajo vaške sestanke in prireditve. Diamanti v SZ V vzhodni Sibiriji so našli velika diamantna polja, na katerih je problem samo še način eksploatacije. Najprej bodo izkoristili diamante, ki so na površini, nato pa jih bodo iskali tudi v globinah. Menijo, da bodo največjo proizvodnjo dosegli leta 1958 in da od takrat naprej Sovjetski zvezi ne bo več treba uvažati diamantov za industrijske potreb«. Eunice Gayson, kaže naša slika, zadnjem času slišati po vsej Ita- NEUKROČENO MESTO RADO KRAGELJ MILAN MAVER Pomlad leta tisoč devet sto dvainštiridesetega je našla Ljubljano v čudnem cvetju: okrog in okrog mesta je cvela bo-dikava žica. Kot nadležen plevel je bila pognala neke noči Iz tal, kot da hoče z bohotno rastjo prekriti ritiove, na katerih sta se vztrajno, noč za nočjo in dan za dnem pojavljali dve veliki beli črki: OF. Pa bodikava žica ni mogla prekriti teh dveh črk, bili sta neuničljivi. 2 Mesto, na videz mimo, je v resnici bilo trdnjava, močnejša kot železobetonske utrdbe, ki jih je bil okupator razsejal po njem ln po vsej deželi. Vsaka ulica je bila trdnjava, vsaka hiša — in vsako srce. Ljudje so z zdolgočasenimi obrazi poslušali poročila o italijanskih ln nemških vojnih zmagah — listi, ki so na skriven način našli pot v vsako hišo, pa so jim prinašali resnico in pozivali na boj. uničljiva radovednost pripeljala prvi rezultati so upravičili v podzemeljsko votlino Crvena! šanovo mnenje. Izkopavanja s0 Stijema, ki leži v kamnolomu med namreč pokazala, da je Crve' vasjo Petroviči in reko Trebišni- na Stijena edinstveno arheološko co. Začel je kopati V spodnjih J najdbišče na področju zahodnega plasteh je naletel na ostanke og- i Balkana. Demonstracije ZA UMETNOST Konec prejšnjega tedna je protestiralo v Firenci več sto ljudi proti nameravanemu pošiljanju mojstrskih del ital5' janskega slikarstva v Ameriko. Demonstracije so bile tako ogorčene, da je morala posredovati policija, ki je z »nai' sodobnejšimi metodami« razpršila sprevod. liji, nanašajo pa se na nenavad' no občutljive in krhke, podobe’ med njimi dela Raffaela," Tizian^ Botticellija, Michelangela in D°' natella. Številne med temi P0®0,' bami hočejo pristojne oblas namreč posoditi za neko veli*0 razstavo v Ameriki. Zagotavlja* nje oblasti, da so podobe 2#Va' rovali za 25 milijonov dolarjev« je ogorčenje italijanskih ljubiteljev umetnosti le še stopnjeval0. Demonstranti so v zvezi s ten1 nosili v sprevodu velike lepa^e z napisi: »Mojstrovine niso p'a ljive«. Strokovnjaki opozarjaj0’ da so stare umetnine tako obči)-' ljive, da je treba v prostor*®’ kjer so v Firenci razstavljene, nenehoma nadzorovati temper3' turo in vlago v zraku. Odločilen delež pri teh demon' stracijah za umetnost v Firenc' ima tamošnji »Donatello klub'’ o katerem se je v javnosti prvie slišalo leta 1954, ko je dal po»u' do za uničenje dveh tankovski*1 spomenikov, ki sta po mnenju članov tega kluba oskrunila mestno panoramo. Takratni mestni možje so imeli precej posluha za umetnost, zato se je dalo z njimi pogovoriti Sporazumeli se z rpladimi umetniki, ki so bil* člani' tega kluba o tem, da bodo izdelali osnutke za umetniško obliko obeh tankovskih spomenikov, ki naj bi ju znova postavili. V sedanjem primeru pa ne vedo, kako se bo vsa zadeva končala in ali bodo renesančne umetnine le odšle na pot v Ameriko ali ne. Ta boj Je družil vse poštene prebivalce neukročenega mesta v nepremagljivo vojsko. Pa še nekaj jih je družilo v tistih letih: pogosteje kot kdajkoli prej so se ozirali v molčečo sivino planin In prisluškovali vabečemu utripu svobodnih gozdov, kjer so v partizanskih odredih umirali in zmagovali fantje in možje, ki so bolj od vsega ljubili svobodo. Svobodo zase in svobodo — za vse. Novodobni gangsterji Gangsterski monopolizem nad glasbenimi avtomati po vsej Ameriki