PISMO DEDKU MRAZU
Tovariši, odločnoprotestiram! Nires, dasem zapečkar, saj me noge sem pa tja zaneso tudi v sosedne občine, recimo v občino Center. Sem pa tja, sem rekel, ker postanem v tej naj-manjši slovenski občini vedno neutolažljivo otoien. Koj povem, zakaj.
Tam, se pravi v občini Center, stoje že nekaj časa skrbno pokrita zelena, oranina in rdeča postajališča za potrpežljive potnike mestnega avtobusnega prometa. Kar predstavljajte si: z mračnega neba lije kot iz škafa, delovni Ijudje in občani pa varno spravljeni pod široko zaščitno streho in suhi kot uvoieni singapurski popčr. Pesem, vam rečem. Prekrasno! Čudo vito! V Mostah pa nič, čisto nič. Človek bi skočil iz koie in se poleg nje usedel.
Vendar, tovariši, nobene panike! Kar ni, pa še bo. Glo-boko sem prepričan, da se bodo pri Integralu nekega dne usmilili tudi nas. Kaj menite, ali ne bi bilo stvari v prid, če bi nemudoma pisali dobrodušnemu dedku Mrazu in ga milo zaprosili, naj pri nepogrešljivem Integralu malce podreza?
hj