Posamezna številka 1*20 K. Pošftnista plafana v gotovini. S!ev. 186. V i jiinni, v Četrtek line 18. avousla 1921. Leio mi »SLOVENEC« velja po • oatl na vse strani Jugoslavije in t LJubljani: za celo leto naprti . K 210*— za pol leta „ .. „ 129*— sa četrt leta * .. M za en mesec H • > „ 20'— Za Id ozemstvo celoletno EftPfe. bb Sobotna Izdaja: s itia ueio leto ..... K 40 — na inozemstvo • . . „ 55 — Inseratt: Enostolpna petitmta (.aa ma široka ln 3 mui visoka tli njo prostor) sa enkrat . . . po K 6»— poslana 1W. . . po K 8v— Pri Tečjem naročila popust Najmanjši oglas .'0,9 m u i 15 Izhaja vsak dan IzvzemS ponedeljka ln .iaeva po praa ■lk« ob 5. ari zjutraj. ^^ Uredništvo |e ▼ Kopltarjovl nllol Stev. B/DL Uonopisl so ne vračajo; nolrankirana pisma z« no sprejemalo. Orodn. telef. štv. 50, nprara. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava }o v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštno bran. l|ahl|ansko it. B50 ia naročnino ta it. 34U aa oglase, a?atr. la čeike 24.787, ogr. 28.511, bosn.-bero, 7563. Proglas vlade. Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) Vlada je izdala sledeči proglas: NARODU SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV! Njegovo Veličanstvo kralj Peter 1. je umrl danes 16. avgusta ob 17.30 popoldne V svoji prestolnici v Belgradu, obkrožen od članov kraljevske vlade. Na prestol je stopil po členu 56. ustave Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander. Do povratka Nj. Veličanstva kralja Aleksandra v domovino vrši na osnovi člena 59. ustave kraljevsko oblast ministrski svet. Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je brez razlike imena in vere hvaležen velikemu kralju, ki je s svojim 6trogo ustavnim, parlamentarnim vladanjem osigural narodno svobodo in tako ustvaril možnost polnega razvoja narodne sile za izvršitev velikih nacionalnih ciljev in nalog. Pod njegovo vlado je postala kraljevina Srbija s svojimi svobodnimi institucijami in s svojo jasno začrtano nacionalno politiko privlačna sila za narod, kateri je živel in trpel pod tujo oblastjo in je pričakoval od Srbije svoje osvobojenje. Nikdar, v vsem času svojega s slavo venčanega življenja ni izgubil kralj Peter iz vida največji narodni ideal: Osvobojenje in ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko nacionalno državo. Kot kralj je posvetil sve svoje napore oživotvorjenju tega narodnega ideala. Z njim je skupno delal in se boril, z njim je skupno trpel v pregnanstvu. Dočakal je slednjič, da se njegova vojska ne samo zmagovito vrne v svojo zemljo, ampak da obenem z junaškim poletom osvobodi iz tujega jarma vse Srbe, Hrvate in Slovence in jih ujedini v eno državo. Neustrašenost in hrabrost kralja v najhujših časih velike narodne borbe, njegova vzvišena strpnost in samozatajevanje v časih težkih narodnih izkušenj bodo ostali kot svetli primer in vzgled kasnejšim rodovom, ki bodo črpali iz njih novo moč. Velikemu kralju, ki je z brezprimerno ljubeznijo ljubil ves narod, oddolžimo se dostojno s tem, da se zberemo vsi okoli njegovega prestola, na katerega je sedaj stopil njegov sin, vzgojen v idejah svojega roditelja in utrjen v velikem boju za osvobojenje kot njegov prvi boritelj in vrhovni komandant naše hrabre vojske. Slava kralju Petru! Živel kralj Aleksander! Belgrad, 16. avgusta 1921. Sledijo podpisi vseh ministrov. >tra. Eclgrad, 17. avgusta. Naredba ministra za vojno in mornarico št. 37.413 od 16, avgusta t. L vsej vojski in vo;.ni mornarici: Kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nj. Veličanstvo Peter I. Karagjorgjevič je umrl danes, 16. t. m. ob 17.30 v svoji prestolnici v Belgradu. Na prestoi je stopil po členu 56 ustave Nj. Veličanstvo kralj Aleksander. Plemenito srce sivega kralja, ki je bilo 77 let v ncpresegljivi, enaki ljubezni za vsa tri plemena enokrv-nega našega naroda, je danes prenehalo biti. Njegova plemenita duša se je povspe-la v nebeške višine k prestolu Najvišjega. Junaki, sinovi rodovitne Šumadije plakajte, ker je umrl prvi, najizvrstnejši sin Šumadije. Sinovi kršne Hercegovine in Črne gore, divne Dalmacije, trde Krajine in Bosne ponosne, plakajte, ker je iz-dahnil Peter Mrkonjič. Junaki, sinovi lepe Makedonije, plakajte, ker je umrl vaš osvoboditelj. Junaki, sinovi ponosne Hrvatske, dične Slovenije, rodovitne Slavonije, ravnega Srema, Bačke in Banata, plakajte, ker se je za vedno utrnila duša velikega kralja, ki vas je, vedno razdvojene, združil v skupnem objemu. Junaki, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, točite solze, ker je izdahnil sivi, veliki kralj, ki jc z vašimi dedi in očeti z nečuvenimi mukami in v ljutih borbah s sovražniki ustvaril svobodo nove domovine vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev! Zastavite svoje solze in molite Boga, junaki, za pokoj duše velikega kralja Petra I. Karagjorgjeviča, in v splošni globoki žalosti vsega našega tro-imenega naroda se združite še trdnejše z njegovim naslednikom Nj. Veličanstvom kraljem Aleksandrom Karagjorgjevičem! Svečan spomin in sls va blagopokojne-mu kralju Petru! Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander! Podpis: Minister vojne in mornarice in častni pobočnik Nj. Veličanstva kralja: general Zečevič. 0 Belgrad, 17. avgusta. Državni odsek za pogreb Nj. Vel. kralja Petra je izdal nastopni program: 1. Smrt Nj. Vel. kralja se objavi v prestolnici s topovskimi streli vsake četrt ure od 6. do 18. od časa smrti pa dokler se vlak s smrtnimi ostanki kralja ne odpelje v Topolo. 2. Splošno narodno žalovanje se začne z današnjim dnem in se bo doba žalovanja objavila pozneje. 3. Smrtni ostanki Nj. Vel. kralja se bodo po balza-miranju in opremi prenesli 17. t. rn. v sa-borsko cerkev, kjer bodo položeni od 18. do vštetega 21. avgusta. Častno stražo bodo tvorile vse komande, oblasti in zavodi bel-grajske posadke. 4. Ves čas od 18. do vštetega 21. t. m. bo v cerkev prost vstop v časa od 8. do 12. in od 14. do 22. ure. Vhod bo pri južnih vratih, izhod pa pri severnih vratih. 5. V ponedeljek, dne 22. t. m. se bo truplo Nj. Vel. kralja po cerkvenem opravilu slovesno prepeljalo iz saborske cerkve na železniško postajo, od tam pa z vlakom do Mladenovca in potem z avtomobilom v Topolo, kjer se bo položilo v družinsko ra-kev v kraljevi zaobljubljeni cerkvi na Oplencu. Odredile Ljubljanski škofijski ordinariat je povodom smrti kralja Petra I. izdal posebno žalno izdajo »Škofijskega lista« s sledečo vsebino: Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je včeraj, 16. avgusta, ob polšestih popoldan po dolgi in ležki bolezni, ki mu je nalagala mnogo trpljenja, v 78. letu svoje starosti in v 18. letu svojega vladanja umrl, Slovenci katoličani kot zvesti državljani države ujedinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev žalujemo ob krsti našega prvega kralja iz narodne dinastije Karagjorgjevičev ter izražamo svoje srčno sočustvovanje Njegovemu Veličanstvu našemu novemu kralju Aleksandru. Hkrati prosimo Boga, naj potolaži, podpira in blagoslavlja našega kralja in našo vladarsko hišo ter da rast in moč in mir naši državi v splošni blagor ter časno in večno srečo vseh njenih državljanov. Odrejam sledeče: 1. V vseh župnih in drugih duhovnij-skih cerkvah škofije naj se razen po prejemu sporočila o smrti kralja (odlok škof. ordinariata z dne 16. avgusta 1921) zvoni na predvečer pogreba Njegovega Veličanstva po Avemariji in na dan pogreba pred cerkvenim obredom, določenim pod naslednjo točko, z vsemi zvonovi pol ure. 2. Na dan pogreba Nj. Veličanstva naj se ob primerni uri opravi v vseh žup- nih in drugih duhovnijskih cerkvah sledeči obred (col. viol.): a) Po kratkem resnem preludiju na orglah naj se odmoli ali odpoje (v latinskem ali slovenskem jeziku) psalm 50. Miserere z Gloria Patri na koncu; b) po končanem psalmu naj se zapoje verzikel Domine exaudi... in Domi-nus vobiscum, na to oracija iz rimskega misala inter Orationes diver-sas št. 12. K temu cerkvenemu obredu naj se povabijo vse oblasti in uradi kakor ob državnih praznikih. 3. Na cerkvenih oziroma župnijskih poslopjih naj se izobesi žalna zastava, ki naj visi do končanega pogreba. žalna seja na ljubljanskem vseučilišču. V Ljubljani zboruje vseučiliška komisija za izanačenje vseučiliškega zakona in lakultetskih uredb. Vsako vseučilišče ima v tej komisiji po dva zastopnika, Predsednik komisije, belgrajski rektor profesor Bogdan Gavrilovič, osebni prijatelj umrlega kralja, je imel v žalni seji te komisije sledeči nagovor- Njegovo Veličanstvo kralj Peter je umrl. Njegov veliki duh plava v nebeških višinah, med nami biva samo še njegovo telo. Mi vsi vemo, kaj je naš veliki pokojni kralj izvršil zn svoj narod in za domovino. Ne bom govoril o tem. O tem bo sodila zgodovina in mu bo brez dvoma odločila ono visoko mesto, katero si je sam s svojim delom izvojeval. Naglašam pa, da so velike zasluge njegovega dela v sledečem: V brezprimerni veri v Boga, v brezprimernem spoštovanju i vršenju božjega zakona, v brezprimernem junaštvu, v brezprimernem patriotizmu i v treni veri v moč in v historično-kulturno poslanstvo svojega naroda. Štejem si v posebno dolžnost, da to naglašam med zedinjenimi sinovi enega naroda v tem domu (vseučilišču), ki je v prvi vrsti poklican, da stopa po poti, ki jo je tako jasno začrtal naš veliki kralj. Prosim vas, da v Lihi molitvi zakličemo: Bog da mu dušu prosti! Mir pepelu njegovemu! Slava mu! URADNA OBJAVA KRALJEVE SMRTI. Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) Ministrstvo vnanjih zadev je danes uradno obvestilo vse zastopnike tujih držav o kraljevi smrti. MASARVK SE UDELEŽI POGREBA. Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) Tukaj se govori, da se bo predsednik čehoslovaške republike Masaryk udeležil osebno kraljevega pogreba. POČAŠČENJE SPOMINA KRALJA PETRA. Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) Vlada je. sklenila, da se morajo obraniti vse relikvije po pokoj, kralju Petru I. kot narodne svetinje; sobe, v katerih je zadnji čas prebival kralj Peter I., pa ostanejo v neizpre-menjenem stanju. SOŽALJE KONZULARNIH ZASTOPNIKOV. Zagreb, 17. avgusta. (Izv.) Tukajšnji konzularni zastopniki tujih držav so danes poselili pokrajinskega namestnika g. Juraja Demetroviča in mu izrazili sožalje povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra I. Raz poslopij, v katerih so nastanjeni konzulati, vihrajo črne zastave. ZAPRISEGA LJUBLJANSKE GAR-NIZIJE. Včeraj ob 9. uri dopoldne se jc v vojašnici kralja Petra izvršila svečana zaprisega celokupne ljubljanske garnizije novemu kralju Aleksandru. ZAPRISEGA VOJAŠTVA V ZAGREBU. Zagreb, 17. avgusta. Danes ob 11. uri dopoldne sc je zbralo v Aleksandrovi vojašnici, v kateri je nastanjen 35. pehotni polk Zrinjskega, vojaštvo vseh vrst orožja z vsemi svojimi časiniki in poveljniki ter je ob prisotnosti poveljnika armije generala Pešiča in poveljnika divizije polkov- nika Tasovca položilo prisego zveslobe kralju Aleksandru. ŽALNA SEJA ZAGREBŠKEGA MESTNEGA SVETA. Zagreb, 17. avgusta. (Izv.) Danes se je vršila žalna seja mestnega zastopa. Sklenili so izdati proglas na meščanstvo, da razobesi črne zastave in da se udeleži v največjem številu žalnih prireditev. Koncerti, kinopredstave in vse zabave so odpovedane. Lokali se zapirajo ob 11. uri. Ustavne določbe o prestolo-nasledstvu. Vidovdanska ustava določa, da .»v kraljevini Srbov, Hrvatov iu Slovencev, .vlada Peter L Karagjorgjevič. : V istem členu določa ustava, . da nasleriuje kralja Petra prestolonaslednik Aleksander iii njegovi zakonski moški potomci po pravu prvorojenstva.« Položaj, ki je nastal po smrti kralja Petra L, je tedaj popolnoma jasen in ne dopušča nikakih dvomov in nikakih sporov, glede zasedbe prestola. Ustavotvorna skupščina, ki se je kot zastopnik celokupnega naroda in kot nosilec suverene oblasti izrekla za monarhijo, je postavila na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Petra L Karagjorgjeviča kot prvega kralja ujedinjenega troimenega naroda in obenem določila, da mu bodi naslednik njegov sin Aleksander. Šele po smrti sedanjega kralja Aleksandra stopijo y. veljavo ustavne določbe o prestolonasledstvu po pravu prvo* rojenstva. Tudi način prevzemanju kraljevske oblasti je v vidovdanski ustavi natanko določen. V tem oziru določa ustava: M e kralj umrje ali se odpove, prevzame prestolonaslednik, ako je ptflnoleten, vlado takoj in objavi to narodu s proklamacijo. V roku od 10 dni položi predpisano prisego pred Narodno skupščino. Če je Narodna skupščina prej bila razpuščena, nova pa še ni izvoljena, se skliče stara Narodna skupščina.« Po ustavi predpisana prisega, ki jo položi kralj pred Narodno skupščino, se glasi: ;,Ja (ime), stupajuči na Presto Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i prima-juči Kraljevsku vlast, zaklinjem se sve-mogučim Bogom, da ču čuvali jedinstvo naroda, nezavisnost države i celimi državne oblasti, i da ču Ustav nepovredan držati; da ču po njemu i po zakonima vladati, i da ču u svima svojim težnjama dobro naroda pred očima imati. Tako mi Gospod Bog po-magao. Amin! Kralj mora prebivati po ustavnih določbah stalno na ozemlju države. Kadar pa zapusti državno ozemlje za kratko dobo, vršj kraljevsko pblast ministrski svet. Ta slučaj imamo n. pr. sedaj, ko je kralj Aleksander trenutno v inozemstvu. Kakor hitro pa se vrne, preide kraljevska oblast na njega in na njem jc, da v zakonito predpisanih rokih izvrši, kar mu nalaga iu predpisuje ustava. Orlovskim odsekom! Predsedstvo O. Z. je na žalni seji dne 17. avgusta sklenilo, da izrazi kraljevi pokrajinski oblasti v Ljubljani ob priliki smrti Nj. Visočanstva kralja Petra !. Osvoboditelja potom posebne deputacije sožalje orlovske organizacije. Da odpove v znak žalosti v nedeljo, dne 21. avgusla vse orlovske prireditve. Da naroči orlovskim odsekom udeležbo pri cerkvenih žalnih obredih. Katoliškemu rfijaštvu Slovenija! Vsled žalovanja povodom smrti Nj. Visočanstva Kralja Petra I. se prireditve Slov. dij. zveze, kakor bi se morale vršili v dneh 20.—22. odnosno 25. avgusta t. I. v Ljubljani, v teli dneh nc bodo vršile. Ker pa je zborovanje nujno potrebno, so bo isto v tem letu gotovo vršilo, če ne prej. se vrši isto v času počitnic za praznik Vseh Svetnikov. Izkaznice za znižano vožnjo obdržite, ker bomo prosili, da ostanejo v veljavi tudi za kasneje. Enako bomo izkaznice razpošiljali še naprej onim, ki se za zborovanje še priglase. — O končno- 5!rati2; (.i ...................■■■ —..... Veljavnem dnevu zborovanju bo sklepal Osrednji odbor SDZ v svoji prvi prihodnji seji in sklep takoj sporočil dijaštvu. IZ ŽIVLJENJA KRALJA PETRA. Osebni prijatelj kralja Petra nam je pripovedoval mnogo zanimivih dogodkov in prizorov iz kraljevega privatnega življenja, ki kažejo veliko pobožnost in moško poštenost pokojnega kralja. Kralj Peter ni trpel prilizovalcev. Najboljši njegovi prijatelji so bili tisti, ki so mu iskreno povedaHT resnico ter ga med razgovorom iskreno opozorili: »Veličanstvo, tukaj nimate prav, motite se!« Take opazke so mu bile ljubše, kakor preveliki pokloni. Njegova vera v Eoga je bila neomaja-na. V prosti naravi se je rad ozrl k nebu in iz oči mu je zasijala živa vera v Boga. Jako je spoštoval cerkve kot priče vere svojega naroda; rad je stopil v hram božji in pobožno molil. Ko so 1. 1912. srbski oficirji v kraljevi družbi navdušeno govorili o tem, kako bodo srbski junaki premagali Turke, jim je kralj Peter odgovoril: »Nikar tako! Turki so tudi junaki. A mi bomo vršili svojo krščansko dolžnost, in naš Bog je velik!« Fran Šuklje. P^iavje o železniški politiki. Važnost železnic za državo je priznana dogma. Naravnost se sme reči, da si današnje države brez razvitega železniškega omrežja niti misliti ne moremo. Od njega in njegove brezhibno poslujoče uprave za-visna je v prvi vrsti vojaška sila, obenem pa tudi ves prometni in narodnogospodarski razvoj dotične države. Naravno tedaj, da ima železniška politika posebno znamenitost in odvažnost. Banalna je ta resnica, toda — ali se je mi Slovenci tudi zavedamo, ali jo »in praxi« vršimo? Žalibog, zanikati moram to vprašanje. Železniška politika je uprav »terra ineognita« za našo javnost, nihče skoraj je ne pozna, živ krst se zanjo ne zmeni. Isti vtis dobiš sicer tudi v ostali Jugoslaviji, morda nikjer pa v toliki meri kakor baš v železniškem ministrstvu v Belgradu, kjer bi vendar morala biti glavna naloga vseh funkcijonarjev, Z eno besedo tedaj: Železniške politike v nas sploh ni! Dokaz temu obilni članki po naših listih, mrgoleči napačnih trditev, pretiranih računov, evidentnih protislovij. Drug dokaz, da se v belgrajskem parlamentu navzlic njegovi gostobesedno-sti vendar nikoli ne čuje stvarna železniška debata. Tako malo politikov se namreč pri nas bavi s to prevažno stroko državnih ved, da celo tam molče o njej, kjer vendar neprestano govorijo m govoričijo o tem, kar razumejo in čestokrat celo o tem, česar ne razumejo. Toda ugovarjalo se mi bode: »Pretiravaš, saj imamo vendar toliko izurjenih, praktično preizkušenih železničarjev, železniških uradnikov in poduradnikov, le-ti bodo gotovo pojmili in nadvladali železniško politiko! Quodnego! Lahko si povsem verziran železniški činovnik, lahko imaš v mazincu ves obratni reglement, v glavi vse železniške tarife in predpise, pred očmi vso signalno službo — in vendar ti je in ostane železniška politika zapečatena knjiga. Po svojem bistvu je namreč železniška politika veda in umetnost o pravilni sestavi in razpredelitvi železniškega omrežja, o najugodnejšem načinu finansiranja njegovih delnih prog ter o brezhibnem preskrbovanju železniškega aparata z onimi preobilnimi sredstvi in zasnovami, ki jih neoporečno potrebuje železnica in uprava njena. Kako obsežen in kako težko umljiv je problem železniške politike, vidi se že iz tesne njegove zveze s politiko carinskih in trgovinskih pogodb. Najfinejše proraču-njenje carinskih postojank se čestokrat izjalovi ter postane brezuspešno, ako mu železniška politika zastavi pot z enostavno spremembo železniškega tarifa! Udejstvil sem že, da se naši politiki veliko premalo bavijo s prevažno to panogo. In ne dovolj! Tej strokovni nedo-statnosti se še pridružuje razcepljenost slovenskih strank ter absolutno pomanjkanje sleherne skupnosti v zasledovanju gospodarskih ciljev. V veliko škodo domovine in njenega narodnega gospodarstva! Uprav z žalostjo gleda slovenski volivec, kako si njegovi poslanci eden drugemu podirajo, kar je ta in oni poskušal sezidali. Gospodarske pridobitve, pred vrem pa železniške, zahtevajo neizprosno, da se zastopniki raznih političnih strank med seboj tesno zvežejo v dosego dotične zadeve, ozir. dotične železniške proge. Saj nas to uči tudi zgodovina naših železnic! Nikoli ne bi bili dobili dolenjskih železnic, da se nista v njih pridobitev pred triintridesetimi leti združila politična nasprotnika kakor jaz in baron S c h w e g 1. Tako solidarno sva postopala ves čas od 1, 1888. do 1894,, dokler niso bil« dolenj- ske proge zgrajene in prometu izročene, da sva v vseh prizadetih ministrstvih javno in svečano izjavila: »Med nama ni v tem pogledu nobene kontroverze in nobene razlike, kar poveste enemu od naju, velja tudi za drugega in kar vam eden od naju obljubi, veže tudi njegovega zaveznika!« Tako in nič drugače pa bodo morali postopati i naši poslanci v Belgradu, ako mislijo sploh na kako železniško pridobitev, zlasti na zgradbo kake nove proge. Novinarstvo pa in njegovo občinstvo bode moralo nekako posnemati svoje zastopnike v tem oziru, seveda v kolikor to dopusti naravno protislovje prizadetih gmotnih interesov. V to svrho pa treba vsekako več zanimanja za železniško politiko, in več znanja o njej nego ga je dosihmal bila obelodanila slovenska javnost. Z ozirom na nujno to potrebo sklenil je upravni svet Dolenjskih že- Pečl!h - Pečuh, 17. avgusta, (Izv.) Včeraj so imeli predstavniki naših oblasti daljši sestanek s člani razmejitvene komisije. Komisija je izjavila brez ozira na naše interese in brez ozira na stališče naše vlade, da morajo naše oblasti takoj začeti z evakuacijo, ki mora biti končana do 20. t. m. Na ugovore naših predstavnikov, da nimajo še nikakih tozadevnih navodil iz Belgrada, je odgovoril angleški zastopnik Gosset, da bodo Ogri na vsak način pečuj-sko ozemlje zasedli 20. t. m. Pečuh, 17. avgusta. Nekateri člani medzavezniške komisije vodijo razgovore samo z višjimi madžarskimi krogi v Peču-hu, ki stoje blizu Horthyjevcem. Angleški polkovnik Gosset je baje pred madžarskimi krogi izjavil, da je Srbe pregnal dvakrat iz Koroškega in da jih bo izgnal tudi tukaj. V srbskih krogih vlada mnenje, da Kaj poreče radikalna stranka? V nedeljo, dne 14. t. m. je priredila v Št. Vidu nad Ljubljano Samostojna kmetska stranka kmetski »tabore Shoda se je udeležil poleg ministra za poljedelstvo g. Puclja, dr. Županiča in dr. M. Dolenca tudi tajnik srbske radikalne stranke g. dr. Janič, ki je, kakor smo včeraj poročali, »pozdravil navzoče v imenu šumadin-skih kmetov in pripovedoval, da jih je skrbelo, ko so prišli prvič v konstituanto in videli, da je za ustavo in edinstveno državo samo majhna večina. Iskali so zaveznikov, s pomočjo katerih bi se dala ustanoviti res močna in edinstvena država Videli so takoj, da so poslanci Samostojne kmetske stranke zato najbolj pripravni. Nikakor pa niso mogli iskati zaveznikov v komunistih in klerikalcih. Komunistične poslance so dolgo časa pustili v zbornici in jih greli na svojih prsih, toda ko so napravili atentat na regenta in Draškoviča, jih je zadela roka pravice, ki bi jih morala že zdavnaj. Podobno je s klerikalci. Dolgo časa so jih smatrali za prave predsta-vitelje slovenskega naroda. Sedaj pa jim je odklenkalo. Radikalci so se obrnili k samostojnežem in ž njihovo pomočjo napravili ustavo in tako ustvarili močno edinstveno državo z 1,400.000 vojaki, s katerimi lahko zatre vse komuniste in separatistične klerikalce. On je sicer duhovnik, vendar je najhujši sovražnik rimskega klerikalizma. Poziva vse na boj proti komunistom in klerikalcem.« Tudi demokratska lista »Jutro« in »Slov. Naroda (od 16. t. m.) sta z zadovoljstvom ugotovila, da je dr. Janič ostro nastopil proti klerikalcem; ta ugotovitev dokazuje, da je »Slovenčevo« poročilo bistveno točno. Motivi, ki so vodili g. dr. Janiča do tako ostrih besed proti Slovenski ljudski strank, nam niso znani. Mi tudi ne vemo, ali je nanj tako silno vplivala družba, s katero se je bjl pripeljal iz Belgrada v 1 e z n i c v svoji seji z dne 12. t. m. posebno akcijo. Naložil je svojemu predsedniku, naj spiše in objavi kakih 6 do 7 kolikor moč poljudnih člankov o naših baš sedaj aktuelnih železniških vprašanjih. Potem pa hoče omenjeni upravni svet povabiti k sebi na razgovor vse državne poslance brez razločka strank in glavne urednike, ozir. zastopnike vseh važnejših slovenskih časnikov. V skupnem razmotrivanju in stvarnem obrazloženju nameravamo kolikor mogoče razbistriti si misli, približati interese ter uglobiti dosihmal preplitvo znanje o železniški politiki ter na ta način osigurati skupno postopanje naše delegacije v jugoslovanskem parlamentu. Misel je lepa, predstoječi članek začetek je njene izvršitve. Izročam ga javnosti, — Bog daj srečo! Na Kamnu, avgusta 1921. izgubljen. bo morala naša vlada ukreniti energične službene korake, cla preneha razburjanje razpoloženja prebivalstva potom takih izjav. Budimpešta, 17. avgusta. Belgrajska vlada je že pred kratkim odposlala navodila o evakuaciji Baranje. Vojaški poveljnik v Pečuhu pa medtem še ni dobil nobene brzojavke. Radi tega se srbski polkovnik Gjorgjevič ni mogel konkretno pogajati s predsednikom zavezniške komisije o evakuaciji. Pariz, 17. avgusta. Poslaniška konferenca je vzela na znanje brzojavko o položaju v Baranji in sklenila takoj podvzeti v Belgradu korake, da opozori jugoslovansko vlado na potrebo izpraznitve mažar-skega ozemlja v smislu mirovne pogodbe in jo opomni na poprejšnja opozorila o tem predmetu. Slovenijo (Pucelj in tovariši), in ki ga je seveda v svojem interesu informirala o položaju v Sloveniji po svoje, ali pa si je iskal informacij o političnih razmerah v Sloveniji tudi iz objektivnejših virov. Toda to je končno njegova privatna stvar, da si išče informacij, kjer hoče, in verjame, komur mu je drago, in tudi nas bi pustile njegove besede popolnoma mirne, če bi bil on nastopil na »taboru« kot privatnik. Dr. Janič pa ni privatnik, ampak je glavni tajnik velike srbske stranke in vsled tega ni vse eno, kaj in kje on govori, in njegove besede se lahko smatrajo v javnosti tudi kot mišljenje stranke, kateri pripada in katere glavni tajnik je. SLS je v opoziciji in Srbska radikalna stranka je vladna stranka; zato imamo napram radikalni stranki svobodne roke, kakor ne moremo in nočemo dajati mi radikalom nasvetov glede njihove politične smeri. Glavni tajnik radikalne stranke g. dr. Janič pa se je v svojem govoru v Št. Vidu posluževal tako ostrih izrazov, ki gredo preko mere politične lojalnosti v strankarski borbi in je SLS podteknil tendence, o katerih mora biti tajnik narodne skupščine, ki je slišal govore in črtal oddvojeno mišljenje poslancev SLS, poučen, da ne obstoje; šel je celo tako daleč, da je SLS grozil — z vojaštvom. Vsekako bi nas zanimalo izvedeti, ali je g. dr. Janič zastopal v Št. Vidu svoje osebno stališče ali pa v smislu in po nalogu vodstva radikalne stranke! Socialno pedagoški tečaj Slomškove zveze na Brezjah. Zadnji dan sta predavala še tovariša gg. ravnatelj Adolf Sadar in naduči-telj F r. Silvester. Prvi je v svojem izbornem referatu navajal vzroke zanemarjenosti in vzgoje zanemarjenih. Med glavne vzroke zanemarjenosti mladine je navajal alkohol, socialno bedo, nesporazum in razpor v zakonih in zlasti nemoralno življenje staršev, nepravilno vzgojo, slabo druščino in psihične slabosti otrok samih. Podal nam je iz svoje prakse način vzgoje takih otrok, izmed katerih tu navajamo le eno (referat bo itak objavljen v »Slov. Učitelju«) 1 j u b e z e nI Prosil je učiteljstvo, naj tej najbolj pomoči potrebni mladini, posveča vso skrb in ljubezen. Tovariš Simon nam je tudi navedel zanimiv slučaj, kako je ravno z ljubeznivo pohvalo dvignil in rešil zanemarjenega dečka. Končno je sledilo predavanje Silvestra o temi: Čigava je šola? Logično je dokazoval, da je šola staršev, ker imajo do nje pravico od Boga in ker jo plačujejo. Ni prav, ako se staršem in Cerkvi jemlje ta od Boga jim dana pravica. Katoliškim staršem gre edino katoliška šola! Dober katoličan, dober kri-stanj tudi dober državljan. Navaja zglede zgodovine. Morala brez vere ni nič = 0! Zgledi Pariz, Italija! Z verskim idealom izgine vsak drug ideal! Obsoja nove modernizacije srednje šole in navaja zato drastične zglede. Predlaga več resolucij, izmed katerih navedemo tu le par: Krščansko misleče učiteljstvo odklanja uvajanje vseh političnih tendenc v šolo, kat se hoče pri nas doseči z uvedbo sokolske telovadbe in 2, zahtevamo za otroke krščanskih staršev tudi krščansko šolo. Sprejeta je bila tudi dodatna resolucija g. župnika Cudermana v tem zmislu: Svoboda nad vse! Katoliški starši naj si volijo svobodno svoje verske šole, a proti-krščanski starši enako. Tako bo ustreženo na vse strani. Burno pritrjevanje gospodu predavatelju in gospodu župniku, Razpravljale so se na to še nekatere interne društvene zadeve, nakar je predsednik Štrukelj s kratkim zaključnim govorom zaključil tečaj. Gospod Lavti-žar se je predsedniku Štruklju zahvalil za prireditev tečaja in v ovaciji, ki so mu jo zborovalci priredili se je videla velika zadovoljnost vseh udeležencev. Končno so zadoneli še harmonični akordi naše narodne himne. Mnogim udeležencem se je videlo, da jim je tečaj minul prehitro. Želja vseh pa je bila, da se tak tečaj priredi tudi drugo leto na Brezjah. Nova grška ofenziva. London, 17. avgusta. Dopisnik »Time-sov« na maloazijski fronti poroča, da se je pričel drugi del grške ofenzive. Turki so se umaknili daleč nazaj in se umikajo še vedno brez vsakega odpora. Poveljnik zapad« ne armade Izmed paša pripisuje vso kriv* do izdajalstvu nekaterih turških častnikov. Politične novice. '+ Seja parlamenta. V soboto dne 20. t. m. se vrši važna seja parlamenta. Vsi poslanci se vabijo, da se gotovo udeleže te seje. -f Slavnosti v Prekmurju, ki so se vršile v nedeljo in na praznik povodom proslave osvoboditve Prekmurja izpod mažar-skega jarma, so hoteli demokratje naravnost utajiti in so razglašali po vseh svojih listih, da se ne vrše. To je pomagalo. Pokrajinski namestnik g. Hribar se je udeležil slavnosti, ki se ni vršila; ministrski predsednik Pašič je poslal na slavnost brzojavko, ki je niso mogli dostaviti, ker slavnosti ni bilo, in zagrebški armadni poveljnik je tudi iak ignorant, ki ne čita demokratskih listov in pošilja v svet telegrame na neobstoječ naslov. — O vseh teh prireditvah, o vseh pozdravnih depešah itd. demokratje v svojem patentiranem »narodnem« navdušenju še danes — molče! + Na pismo g. Hribarja dr. Žerjavu glede zazidave trga Tabor v Ljubljani, katero smo objavili v nedeljo, demokratsko-liberalni listi do danes niso odgovorili niti besedice. Tudi molk je odgovor. Dnevna novice. — Sožalne izjave. V čakalni dvorani pri predsedništvu pokrajinske uprave za Slovenijo je razprostrta knjiga, v katero naj izvolijo stranke, ki prihajajo izrazit svoje sožalje g. kr. namestniku ob smrti Nj. Veličanstva kralja Petra I., vpisati svoja imena odnosno imena korporacij, društev itd., ki jih zastopajo. — Žalna odborova seja »Slomškove zveze« bo dne 20. t. m. ob 3. uri v prostorih tajništva, t. j. Florijanska ulica št. 7, II. nadstropje. Prosim za polnoštevilno udeležbo vseh odbornikov in predsednikov posameznih podružnic. — Predsednik. — Javne prireditve prepovedane. Policijsko ravnateljstvo objavlja, da so radi smrti Nj. Veličanstva kralja vsi, tudi morda že dovoljeni koncerti, veselice in predstave ter sploh javne prireditve do na-daljnega nedopustne. — S pošte. Imenovan je za poštarja poštni oficijant Frančišek Ivanuša pri poštnemu uradu v Apačah. — Podeljeno je odpravniško mesto v Šenčurju pri Kranju poštni pomočnici Anici Špegličevi. — Premeščeni so: poštni oficijal Štefan Šaka iz Ljubljane v Veliki Bečkerek, poštar Av- Za popolno Dubliu, 17. avgusta. Pri otvoritvi irskega parlamenta je imel De Valera govor, v katerem je označil predloge angleške vlade k rešitvi irskega vprašanja kot nepravične. Irska zahteva popolno ločitev od Anglije. Lloytf George o svetovnem vprašanju. London, 16. avgusta. Lloyd George je v svojem govoru v spodnji zbornici razložil vzroke za ukinjenje gospodarskih sankcij in pripomnil, da morajo biti vojaške sankcije na dnevnem redu prihodnje seje vrhovnega sveta. Nato je govoril o varnosti Francije in je rekel, da je ta varnost odvisna po njegovem mnenju od treh dejstev: od razorožitve Nemčije, kar je poudarjala angleška delegacija pri vsaki priliki na sejah vrhovnega sveta, drugič od reparacij, tretjič od gotovosti, da bo vsaka država, ki bo v prihodnosti napravila kaj nepravičnega, vseeno ali uspešno ali brez uspeha, morala plačati. Nato se je pečal ministrski predsednik z vprašanjem Male Azije in je izjavil, da še ni prišel čas za posredovanje. Če bo ta čas enkrat prišel, tedaj bo ententa lahko začela misliti na revizije sevreške mirovne pogodbe. Nato je opozoril na lakoto v Rusiji in zahteval za to internacionalne pomoči. Ko je govoril o vprašanju vojnih dolgov, je izrazil mnenje, da se morajo ta vprašanja rešiti potom pogodb med državami. Sedaj gre za to, da sc zahteva, da sovjetska Rusija prizna svoje dolgove. Saj je svoje čase na tisoče Francozov dalo zadnji sou za pomoč Rusiji. Sovjetska Rusija mora izjaviti, da je pripravljena priznati svoje obveznosti, kar se tiče dolgov. Sfev. 185. SCSVERfČT H?e tS^ušfa' mV gust Čeme iz Kočevske reke v Ljubljano k poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, poštna oficijantka Dragica Rebula iz področja poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Sarajevu v Ljubljano, poštna oficijantka Anica Zorčeva iz področja poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Sarajevu k poštnemu uradu Maribor 2. — Uvedba selske službe pri poštnem uradu Cirkovci. S 16. t. m. se je pričelo pri poštnem uradu Cirkovci dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pdsmonoši v naslednje vasi: Mihovci, Drgonja ves, Spodnje Jablane, Zgornje Jablane in Pongrci. — Pošiljke z živimi čebelami se smejo pošiljati samo ekspresno. — Gasilno društvo v Radovljici se tem potom zahvaljuje pevskemu društvu »Sloga: za brezplačno sodelovanje pri veselici ter vsem blagoarčnim darovalcem, požrtvovalnim gospem in gospodičnam, ki so s svojim trudom pripomogle k izredno lepemu uspehu prireditve. Uverjeni naj bodo vsi, da si društvo šteje v dolžnost, ostati zvesto svojim ciljem ter jim na ta način povračati njihovo dobrohotnost. — Odbor. — Ukradena konja. Posestniku Francu Stra-žišarju iz Kozljeka pri Begunjah sta bila ukradena 9. t. m. dva konja. — Nevaren tat je Franc Maček iz Dolenjega Logatca, ki je ukradel Ivi Biščakovi zavoj perila in obleke v vrednosti 1976 lir in prodajal tudi drugo 1700 lir vredno ukradeno blago. Deželno zborno sodišče v Ljubljani ga je obsodilo za to v 3 messce težke ječe. ljubljanska umrle®« lj f Jože Piber. Včeraj popoldne se je vršil pogreb rajnega Jožeta Pibra. Sprevod je pričal o tem, kako visoko so vsi naši krogi cenili prerano umrlega. Videli smo med drugimi ^odnačelnika SLS, prof. Remca, ravnatelja I. drž. gimnazije dr. Novaka, od katol. tiskov, društva kanonika dr. Čekala, nadalje dr. Mihaela Opeko, zastopnike starešinstva in vseh akademič-nih društev, Jugoslovanske strokovne zveze, predsednika Orlovske Zveze, člane uredništev »Slovenca« in »Novega Časa«, K. S. Z., veliko duhovščine, polnoštevilno pa je spremljala svojega duševnega voditelja k večnemu počitku mnogobrojna katoliška srednješolska moška in ženska mladina, delavci, kakor tudi veliko naše katoliške inteligence sploh. Pred krsto je korakala četa Orlov z zastavo, koračnice-žalostinke pa je igrala salezijanska godba. Bil je lep pogreb, kakor za najboljšimi našimi ljudmi. Kondukt je vodil s tremi gg. duhovniki-asistenti, — med njimi profesorja dr. Levičnik in dr. Debevec — stric rajnega Jožeta, g. župnik Piber, ki Je opravil nagrobne molitve za svojim dragim nečakom s solzami v očeh in ihtečim glasoflr—Na grobu je govoril rajnkemu v slovo v imenu krščansko-socialnega delavstva g. Komljanec, za njim pa tovariši srednješolci in zastopnik Orla. — O zadnjih dneh rajnkega nam pripoveduje njegov izpovednik, P. Ramšak S. J., da mu ostanejo neizbrisno v spominu. V nedeljo se je rajnki izpovedal in sprejel sv. obhajilo s tako radostjo, kakor to more samo istiniti katoličan. Pogledal je na sv. razpelo in dejal: »Kako bi jaz mogel mirno umreti, če ne bi bil Ti preje umrl zame na križu!« V nedeljo so njegove misli začele bloditi: pripravljal se je nekam na pot... V blodečem stanju je v navzočnosti svojega prijatelja in izpovednika P. Ram-šaka ter dveh usmiljenih sester s žarom govoril čisto logično dve poetični sliki: o bogatinu in siromaku pred sodnim stolom. V ponedeljek je čisto mirno zaspal za večno. — O njegovem življenju in delu priobčimo črto iz peresa njegovega dobrega prijatelja. lj Izkaznice za potovanje s sliko v vi-zitnem formatu se izdajajo sedaj za domačine na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani za dobo enega leta. Te izkaznice so podvržene kolkovini 50 para. lj Marij Kogoj na zatožni klopi. M. Kogoj se je kot priča nekega pouličnega dogodka baje vmešaval v posle službujočega stražnika in se ima radi tega prestopka danes ob pol 2. uri popoldne skupno s povzročiteljem incidenta pred tukajšnjim sodiščem zagovarjati. Zagovarjal se bo sam. lj Nore napise je nabavilo policijsko ravnateljstvo za vse svoje oddelke. Napisi so izvedeni v državnih barvah in so na njih ozuačene tudi uradne ure. lj Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani vabi ponovno na sestanek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Zlati Ribic. Prosi se za obilno udeležbo. — Odbor. (k) lj Umrli so v Ljubljani: Angela Dragica Žitnik, rejenka, 4 mesece. — Nada Dolničar, hči trgov, družabnika, 13 mesecev. — Metod Legat, dijak trgovske šole, IG let. — Marjan Zaletel, re-jenec, 3 mesece. — Rudolf Jerše, goslačev sin, 3 mesece. — Vinko Justin, sin tobač. delavke, 4 mesece. — Matija Kovač, rudar, 30 let. — Ivana Rojšek, hči mestnega delavca, 2 leti. — Filipina Zablatnik, hči pošt. sluge, 14 mesecev. — Jvan Vahen, železničarjev sin, 1 leto. — Ljudmila Vrečar, podnarednikova hči, 4 mesece. — Josip Mi-helič, trgovec, 51 let. — Marija Ljudmila Sivka, sprevodnikova hči, 6 let in pol. lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine. Od 7. do 13. avgusta se je rodilo 13 moških in 11 ženskih, skupaj 24 otrok. Umrlo pa je v jstem času 14 moških in 22 ženskih, »kupuj 36 oseb, od teh 17 tujcev. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 3 slučaji legarja in 43 slučajev griže. Ij Soba za dva mirna, akademično naobraže-na gospoda se išče. Ponudbe poa »Soba 2< sprejema uredništvo »Slovenca*. lj Zgubila sc jc včeraj dopoldne na Poljanskem nasipu črna usnjata denarnica, v kateri je bilo okoli 100 K denarja in zlata verižica z obeskom. Najditelj si denar lahko obdrži, vrne naj verižico, ki je drag spomin, v uredništvu »Slovenca*:. Ljubljanski veliki semenj Zaščita industrijske svojine na »Ljubljanskem velikem semnju«. Minister za trgovino in industrijo ie z odlokom z dne 7. avgusta 1921, Pr. br. 1118, odredil, da se prizna za predmete industrijske svojine, izložene na ljubljanskem velikem semnju v času od 3. do 12. septembra 1921, pravo prvenstva v, zmislu § 60 uredbe o zaščiti industrijske svojine in §§ 94 do 99 izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo ministra za trgovino in industrijo je Ljubljanski veliki semenj priznan kot oficielna razstava, dočim ima za raz-stavljalce ta odločitev svoj veliki pomen v tem, da jim je zasigurana za njihove izume prvenstvena pravica ne glede na to, da so izumi javno razstavljeni in vsakomur na vpogled. Poziv na trgovce, industrijce in obrtnike! »Uradu Ljubljanskega velikega semnja« kljub najvestnejšemu delu ni mogoče sestaviti popolnega seznama trgovcev, industrijcev in obrtnikov iz vzhodnih delov naše države, da bi se jih povabilo na naš semenj. Zato naproša »Urad Ljubljanskega velikega semnja« vse industrijce, trgovce in obrtnike, ki imajo trgovske zveze v hrvatskih in srbskih pokrajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem in trgovskim prijateljem iz teh delov naše države vabilo na poset »Ljubljanskega velikega semnja«. Potrebne tiskovine da na razpolago brezplačno Urad Ljubljanskega velikega semnja. V interesu stvari je, da naši pridobitni krogi omenijo v vsakem svojem dopisu, namenjenem izven Slovenije, našo prireditev s kratkim vabilom na poset. V informacijo naj služi, da sc dobe legitimacije in sejmski znaki, ki upravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljano in nazaj in do prostega vstopa v vse sejmske prostore za celo dobo velesemnja proti predplačilu 25 din. pri Uradu Ljubljanskega velikega semnja in pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestin. Sejmski urad preskrbi na naročilo tudi stanovanje. obiskovana, kar dokazuje, da se občinstvo za našo moderno umetnost zelo zanima. Razstava je odprta vsak dan od 10.—14. in od 16.—19 ure, na kar opozarjamo vse ljubitelje umetnosti. pr Umetnostna razstava bratov Kraljev v Akademskem domn je izredno dobro KatoliSki vestnSk. c Shod Tretjega reda v Mariboru. V dneh od 13. do 15. avgusta se je praznovala na slovesen način 700 letnica ustanovitve III. reda sv, Frančiška v baziliki Matere Milosti. Vsak dan so se vršile štiri pridige, ki so bile vse dobro obiskane. Prostrano Marijino svetišče je bilo vse dni polno tretjerednikov in tretjered-nic ter romarjev, ki so došli od blizu in daleč, Nad vse prekrasna je bila večerna pobožnost v nedeljo 14 t. m. Po lepi romarski pridigi se je vršila po mariborskih ulicah veličastna rimska proccsija, kakršne Maribor še ni videl. Procesijo je vodil č. g, provinciial. Na praznik Marijinega Vnebovzetja je od osmih imel prevzv. knez in škof slovesno pontifikalno sv. mašo, zatem pa je v imenitnem cerkvenem govoru navdušil srca zbrane množice za nauke in vodila sv. Frančiška, Ob 11. uri pa se je vršilo v veliki Gotzovi dvorani veliko mani-festacijsko zborovanje častivcev sv. Frančiška ob udeležbi več tisočev vernega ljudstva. Govorili so č. g. p. Avguštin Čampa, g. F. Žebot, ravnateljica A. Štupca in profesor J. Bogovič. Zborovanje je bila krasna manifestacija, kakr. sne še Maribor ni videl. c Besede, vredne katoliškega moža, O priliki Kanisijeve slavnosti v Freiburgu (Švica) je predsednik mestnega sveta Marcel pl. Weid dokazal, »da hodi sedanja vlada v Freiburgu ista pota, kakor ona vlada, ki je skupno z bi. Kanisijcm utemeljila srečo Freiburga. Ljudstvu okraniti vero, je bila takrat prva skrb vlade; tudi današnja vlada je prepričana, da poleg skrbi za zveličamo duš vse drugo šele potem pride na vrsto. Zato pa deluje roko v roki z duhovsko oblastjo ...« (Schvv. Kirchcnz.) Tako bi moralo biti povsod, tako bi morali govoriti in delati vsi vodilni faktorji, ki jim je res mar blagor podanikov, blagor ljudstva. Griža in trebušni legar m njih profilaksa. (Sestavil dr. Pavel Janežič.). (Dalje.) Ker sta tedaj griža in trebušni legar zelo nevarni nalezljivi bolezni, ki zahtevata vsako leto mnogo žrtev in smrtnih slučajev, je zelo važno za vsakega človeka, da se jih zna varovati. Kot sem že prej ponovno omenil, so porta invasionis usta, skozi katera okužijo mikrobi človeški organizem. Ne vživaj tedaj nikdar, zlasti ne v poletni vročini, surove hrane! Hrana mora biti vedno dobro prekuhana; tudi ne jej poleti raznih obar in omak, o katerih veš, da ti škodujejo in povzročajo drisko! Pokvarjeno mleko je velikokrat vzrok obolenja. Ne otežuj si želodca z nezmerno jedjo in pijačo; če si vroč in pregret, ne pij nikdar mrzle pijače, temveč počakaj, da se ohladiš! Oseba, ki li pripravlja hrano, mora biti zdrava in snažna. Pazi, da so kuhinje in shrambe za živila snažne, da so živila varna pred muhami in drugimi mrčesi! Ne uživaj nikdar surovega ali celo nezrelega sadja! Sadni 'sok privablja cele roje muh, ki so morda malo preje lazile po kužnih iztrebkih in izmečkih bolnega človeka. Tudi pri pijači bodi vedno previden I Ne pij nikdar vode iz stoječih mlak in ribnikov in tudi ne vode, ki je dolgo časa tekla po zemeljski površini. Taka voda izpira iz zemlje razne gnijoče organične snovi, mrhovino, človeške in živalske iztrebke ter se pri tem okuži. Pij le vodo iz zanesljivega vodovoda ali vodnjaka! Vodnjaki, ki ne drže dobro vode, ki niso popolnoma in zanesljivo pokriti, ki so v bližini gnojišč in hlevov, so vsi sumljivi. Statistika kaže, da so bile v krajih, kjer niso imeli dobrega vodovoda, vsako leto zelo visoke številke obolenj za grižo in trebušnim legarjem; ko pa so dobili vodovod, sta griža in trebušni legar naenkrat popolnoma prenehala. Take endemije so vsako leto razsajale v predmestjih Monakova, Berlina, Petrograda in drugod, kjer niso imeli urejene kanalizacije in zanesljivega vodovoda; enake infekcije smo pred leti opazovali v Mostah pri Ljubljani. Kakor hitro so dobili ti kraji vodovod, so obolenja popolnoma prenehala. Tudi pri letošnji epidemiji opazujemo, da prihaja največ obolenj iz krajev, kjer nimajo urejene kanalizacije in dobre pitne vode. Če tedaj ne moreš dobiti pitne, zanesljive vode, jo prevri in ohladi v snažnih in pokritih posodah in potem šele pij. Kajti; vročina, če voda vre vsaj pet minut, zamori vse, tudi najbolj rezistentne bolezenske kali. Pazi le, da se voda po prevretju iznova ne okuži. Pred vsako jedjo si vedno z milom um i j roke, ker je jed lahko še tako snažna iu zdrava, pa jo ti okužiš s svojimi lastnimi rokami. Kadarkoli opravljaš svojd potrebo, umij si vsakilcrat nato z milom roke! Če to opustiš, je tako ravnanje ne le samo na sebi gnusno, temveč postavljaš se v nevarnost okuženja. Grda je razvada nekaterih, da si grizejo nohtove, si slinijo prste pri listanju knjig, močijo z jezikom znamke pri lepljenju itd.; če tako delaš, se lahko neštetokrat okužiš. Da imamo tolika nalezljivih bolezni, se imamo večinoma zahvalili dejstvu, ker so ljudje premalo pazn ljivi ter si ne umivajo rok. Ne zavijaj m časopise kruha, sadja iti drugih jestvin, ker stari časopisi, ki so šli skozi nešteto rok, so lahko okuženi. Bolezen se tudi prenaša na ta načhij da imajo nekateri navado, du zalivajo sa-lato in drugo zelenjavo z gnojnico, češ, da bolje raste in da je zelenjava sočnejša; okužene salate ni mogoče na noben način I zanesljivo razkužiti in taka pride potem il^ i trg. Ne puščaj ležati odpadkov sadja in ostankov jedi j, da ti po njih muhe in drugi mrčesi ne raznašajo boiezni! Skrbi, da imaš stranišča snažna, da niso stene strav niše pomazane s človeškimi iztrebki, kar se neštetokrat vidi zlasti po javnih klose-tih! Glej, da imaš v njih vedno na razpolago čist klosetni papir! Ne dotikaj se nikdar brez potrebe bolnika in njegovih predmetov! Če pa si prisiljen to storiti, umij si vsakikrat nato rok« s kakim razku/i lom. Končno še nekaj navodil za bolnika. Če imaš* oolnika v hiši, ga strogo izoliraj v posebno sobo, da ne pride v dotiko a ■zdravimi ljudmi, ter takoj pokliči zdravnika. Pomni, cla je za bolnika, ki je obolel -/a grižo ali trebušnim legarjem, najvažnejše prehrana! Bolnik naj prve dneve pije lo topel čaj in je le slinasto juho, to je na juhi zelo razkuhan riž; ne pa, kot je v nekaterih krajih navada, da dajejo bolniku suhih hrušek in suhih mesenih klobas, češ, da se mu bo driska na ta način ustavila! Pri takem ravnanju se bolniku naenkrat lahko predre stenčena črevesna stena, ki je vsa v uljesih, ter nastopi takojšnja smrt. Bolnika spravi takoj v posteljo ter mu dajaj na trebuh grelnik ali termofor. Sobo dobro zrači, a pri tem pazi, da se bolnik ne prehladi. Ne puščaj bolnika na skupno stranišče, temveč mu daj posebno posodo, njegove iztrebke in izmečke strogo razkuži s klorovim apnom; bolnikovega perila ne dajaj med perilo drugih zdravih ljudij, temveč ga posebej razkuži in operi. Bolnik naj ima svoje lastno jedilno orodje in posodo za hrano, ki jo strogo separiraj od druge j)osode zdravih ljudij! Kako imaš ravnati /, bolnikom nadalje, bode odredil zdravnik. LISTEK. Vtisi iz Goriške. Piše Prekogorec. III. Tujec v deželi. V novembru bo tri leta, kar je prišel z belo zastavo v slovensko deželo, kakor da bi hotel ugotoviti, da se ga nikomur ni treba bati! Bela zastava je znamenje odkritosrčnosti, sprave, prijateljskega razmerja. Italijani so z belo zastavo prinesli v deželo prav nasprotna čuvstva in njim primerno postopanje. Niti ene pike niso napravili, da bi ljudstvo kakorkoli skušali pridobiti, še manj pa, da bi ljudstvu pripravili nov položaj, le količkaj znesljiv. Tu ne omenjam groznih persekucij, katere so morali slovenski in hrvatski inteli-genti brez najmanjšega povoda pretrpeti. Neizbrisno je tisto trpljenje ostalo vsem v spominu in tisti barbarski teror, s katerim so tedaj proti našim nastopali. Toda bodi kakorkoli, vsa tista barbarstva so bila kolikortoliko razumljiva in vsaj deloma opravičljiva, ker so se dogajala v štadiju vojne psihoze, v razpoloženju torej, ki ima svoje veselje v nasilju, v krutostih, v uničevanju človeka. Toda stadij vojne psihoze je bil že davno za nami, ko je bil »Narodni dom ; v Trstu zločinsko pred očmi italijanske oblasti zažgan, ko je bilo središče slovenskega kulturnega življenja v Trstu porušeno in vpepeljeno; ko je hrer najmanjšega povoda Italijan požigal in uničeval Domove, ki si jih je bil tekom let naš narod za svojo izobrazbo po Istri sezidal, ko je isti Italijan zahrbtno napadal hiše slovenskih in hrvatskih duhovnikov in drugih izobražencev, uničeval njih imetje, njih same pa podil proč od naroda. In kaj se je zopet še letos o binkošt-nih praznikih v Istri godilo, ko so po italijanskih rokah gorele cele vasi našega naroda! Če se Nemcem zlodejstva očitajo, ki so jih med svetovno vojsko vršili, se morajo proti Italijanom dvigniti mnogo hujši očitki: oni vrše zlodejstva med našim narodom po vojski, jih vrše iz gole perverzno želje, kako bi naš narod posebno v Istri čim preje ugonobili. To so dejstva, ki se nikdar ne bodo dala zabrisati, še menj pa pozabiti. Res je, da tistega naravnost sadističnega veselja nad pornše-vanjem kulturnih pridobitev, nad preganjanjem kulturnih delavcev ter nad uničevanjem imetja in vsakega svobodnega gibanja pri Slovencih in Hrvatih v Primor-ju ne smemo očitati vsem Italijanom. Bog varuj I Lahko rečemo, da ljudstvo, posebno delavno ljudstvo na laški strani vse tiste izbruhe sovraštva proti Slovencem in pa Hrvatom obsoja; prav tako pošteno meščanstvo osobito iz trgovskih in obrtnih krogov. Tisti čini barbarstva izhajajo le iz fašistovskih krogov. Toda tudi ti krogi so italijanski! In če gospodujejo oni v deželi, so oni tisti element, ki predstavlja našemu narodu italijansko in njegovo kulturo. Zatorej ni čuda, da se je med naš narod zaneslo najgloblje zaničevanje in preziranje italijanske kulture sploh! Bridko jo je moralo spoznati in občutiti, in bridko jo spoznava in občuti še vedno le v luči fašistovslva. Italijani sami so krivi, da je tako... Pa tudi sicer niso Italijani prav ničesar storili, da bi kakorkoli našli pota k srcu našega naroda. Narod, živo zaveden svojega slovenstva in hrvatstva je moral gledati, kako mu Itali jani čisto samovoljno spreminjajo imena njegovih vasi in trgov v novoskovane spake in te spake: Piedi-colle, Piedimelze , Udaiussina, Gracova, Tuzza, Battuglia, Plezzo itd. itd. svetu v napisih predstavljajo kot domača imena. Italijan laže! Tako kličejo narodu vse tiste spake in mu naravno jemljejo prav vse spoštovanje do tistih, ki so jih rodili. — Isti narod mora gledati, kako dobivajo ljudske šole laške napise in kako se od njegovih otrok zahteva, da se laški uče; mora gledati, kako prihajajo v njegovo sredo na železniške postaje, v finančne in orožniške straže, v poštne in brzojavne urade ljudje, ki ne razumejo njegovega jezika; mora gledati, kako ga osorno in strupeno zavračajo pri deželnih in državnih uradih v Gorici in še mnogo bolj v Trstu, kjer jc vžival pod germansko Avstrijo vse pravice; mora končno tudi gledati, kako mu Italijan odreka vso možnost v izobrazbi s pomočjo domačega jezika. Šole, cvetoče šole je imel v Gorici, srednje slovenske šole, trgovske šole, obrtne šole itd., prav tako v Trstu, v Pazinu in drugod. Vsega je sedaj oropan po tisti Italiji, ki se baha s svojo sedanjo navidezno kulturo I — In na jpoje svoje lepe pesmi ali naj se zbira h koncertu, predavanju ali kaki drugi prireditvi, vedno mora biti narod na straži, da ne prileti od kake strani kaka fašistovska bomba ali kako karabiniersko bodalo. To je položaj, ki ga je tujec z našim narodom v deželi stvoril. Vemo, da mnogi pošteni elementi mod Italijani samimi Ta položaj obžalujejo. Tudi oni so brez moči. Pesti stiskajo sami nad tisto >Fece dol popolo italianoc, ki se je v Trstu in v Gorici iz vseh krajev Italije sešla in ki sili njih lastne italijanske sinove, da si iščejo kruha daleč zunaj domače dežele, ker jim ga ta fece doma v Gorici in Trstu odjeda. Toda brez moči so. Faktum pa je, da vlada med Furlani podoben odpor proti fašistovski teroristični kliki kakor med Slovenci in Hrvati. In naravno je, da si Furlani želijo tistih časov nazaj, ki so jih pod nekdanjo Avstrijo imeli, kajti Italija, kakor se tudi njim v svojih primorskih fašistih predstavlja, je i njim pojem elementarnega odpora. Talco toži nad našim narodom jarem brez primere. Kupu' vsega gorja se je razlila nad njim: begunstvo, opustošenje domov in imovine, izguba imetka in sedaj šo zasužujenje. Naj so razmere v Jugoslaviji še lako hude, nikjer človek nc občuti bolj dobrot, ki jih svobodna država svojim članom nudi, kakor tedaj, ko živi le par dni med narodom, ki je zasužnjen. Mahnič je Jugoslavijo imenoval dar božji! Res je; idi na Goriško in spoznal boš, kako velik velik je ta dar božji. — Gospodarstvo. 'Janko Jovan. Izvozna trgovina s prašiči. ' Pri drugem zasedanju Gospodarskega sveta sem nastopil za ločeno carinjenje težkih prašičev (špeharjev) in lahkih mesnatih prašičev (peršutarjev) in to iz lahko umljivega razloga, ker bi enotna carina po komadu onemogočila vsak izvoz prašičev; kajti če moram plačati od 80 do 100 kg težkega prašiča isto carino kot od prašiča v teži 200 kg, je jasno, da mora icarioa neprimerno podražiti cene peršu-(tarjev. Moj predlog ni bil sprejet, ker srbski in vojvodinski izvozničarji niso mogli razumeti, zakaj naj bi se izvažali nezadostno pitani prašiči. Utemeljevali so svo-|je stališče zlasti s tem, da je v našem in-iteresu pokrmiti koruzo in druga krmila, &er tako nam ti predmeti prineso neprimerno večji hasek, kakor pa če izvažamo koruzo in ne dosti gojene prašiče. Naših posebnih razmer, kjer so vedno prašiče go-ajili na meso ter to tudi upoštevali pri izbiri pasme, ti čisto na druge razmere navajeni izvozniki niso mogli razumeti. Ker s svojim predlogom nisem uspel, sem v posebni vlogi zaprosil tedanjega g. trgovinskega ministra dr. Kukovca, naj zadelo iznova premisli, ker bi bili naši praši-čorejci preobču-tno zadeti, če obvelja večinski sklep. Prvotna določitev izvoznih carinskih tarif sicer ni napravila nikake razlike med težkimi in lahkimi prašiči, kvendar je kmalu potem financijsko-eko-■nomski komite vpeljal ločene tarife in sicer na prašiče 50 do 120 kg 80 dinarjev po •komadu, na one preko 120 kg pa 200 dinarjev. V »Beogradskem Trgovinskem glasniku« je izšel dne 11. t. m, članek, v kate- rem belgrajski izvoznik M. K. dokazuje, da je ravno ta carinska ločitev največja ovira pri izvozu prašičev, ker manjka pri carinarnici v Mariboru strokovnih ljudi, ki bi mogli oceniti, katere živali spadajo v eno in katere v drugo kategorijo. Iz tega razloga bi naj bilo potrebno odpraviti dosedanjo prakso carinjenja. Da se razumemo, zakaj smo bili za dvojno vrsto carinskih postavk, smatram potrebno konsta-tirati, da je bil sistem carinjenja na celokupno težo odklonjen in sprejet sistem carinjenja po komadu. Tako nam ni bilo mogoče predlagati drugega kot ločiti prašiče v špeharje in pcršutarjc. Nikakor nam ni bila namera zagovarjati sistem ocari-njevanja po komadu, na kar se sedaj hu-duje omenjeni dopisnik »Trgovinskega glasnika«, temveč edini naš cilj je bil doseči, da se izvoz prašičev iz naših krajev ne onemogoči. Ako so se sedaj pojavile carinsko-tehnične težkoče, nimamo prav nič proti tem, da se sistem ločenih carinskih postavk pri izvozu prašičev ukine, a ukiniti se mora istočasno tudi carinjenje po komadu. Nismo hoteli nikakega izjemnega stališča, nikakih posebnih koristi, temveč samo obvarovati se škode, ki je našim prašičjerejcem pretila. Gospodarski krogi iz drugih delov naše domovine pa morajo uvideti, da se starih stoletnih načinov gospodarstva ne da podreti, ker so pogoji za uspešno prašičjerejo pri nas docela drugi, kakor v Srbiji, Vojvodini in Slavoniji. Pri nas so in bodo prašiče gojili na meso, dočim bodo drugi kraji gojili težke špeharje. Ako so pa pri nas vse okoliščine take, da se sistema ne da preobrniti, potem bi bilo krivično z visokimi carinami sprečavati izvoz. Zato nimamo prav nič proti temu, da se prične pobirati carina od celokupne teže za izvoz priglašenih prašičev, upirati pa se moramo proti te- mu, da bi se uvedla carinska postavka po komadu brez ozira, ali so lahki peršutarji ali težki špeharji. Dopisnik »Trgovinskega lista« se dalje huduje na naše veterinarsko postopanje v Mariboru češ, da »naravno v novi državi nimajo vrednosti«, ker so izdane od pokojne Avstrije. Da bi se že enkrat zena-čili predpisi v vsej državi, gotovo vsak želi, dokler pa se to ne zgodi, moramo pač upoštevati predpise, kakor jih je uvedla Avstrija in naša država še ne preklicala. Zato je pa smešna konkluzija, če g. M. K. trdi, da smatra mariborska občina Srbijan-ce »dosadnim strancima, kojih se po svaku cenu treba osloboditi. Če bi se g. M. K že pri prvih pogajanjih prilagodil našim predlogom, bi lahko izostala nervozna kritika, ker še enkrat poudarjeno, da ne iščemo nikakih posebnih privilegijev, temveč le enake pravice. BORZA. Curih, 17. avg. (Izv.) Devize: Pešta 150, Berlin 635, Italija 2565, London 2163, New-York 594, Pariz 4575, Praga 690, Dunaj 0.70, Bukarešt 710. — Valuta: Dunaj 0.58. Dunaj, 17. avg. (Izv.) Devize: Pešta 265'A, Berlin 1165, Italija 4472, London 3800, New-York 1040, Pariz 7900, Praga 1205, Curih 17475, Bukarešt 1265. — Valute: Pešta 266, Berlin 1160, Italija 4450, London 3750, New-York 1028, Pariz 7875, Praga 1205, Curih 17450, Bukarešt 1262}$. Zagreb, 17. avg. Devize: Pešta 45—46, Berlin 199 K—200, Italija 750-760, London 645—674, New-York 174, Pariz 1360—1375, Praga 205—206, Dunaj 1710—1715, Curih 30—30.25, Napoleoni 585 do 595. — Valute: Berlin 198—200, Italija 740 do 750, New-York 172—173. g Nemška Avstrija ima krog 56 milijard bankovcev v prometu. g »Svetla«. Zadružna Gospodarska banka je prevzela konkurzno maso »Svetla« za K 3,500.000. Podjetje bo obstojalo dalje pod istim imenom in sicer v obliki delniške družbe. Poleg Zadružne Gospodarske banke bodo zastopane v delniški družbi tudi Slov. Eskomptna banka ter jugoslovanski Kremenezky zavod za žarnice v Zagrebu. g Vpostavitev ccnilnih komisij za dohodnino. Volitve komisijskih članov in namestni-kov se vrše po vsej Sloveniji na nedeljo dne 25. septembra t. 1. Tozadevni razpis izide te dni v Uradnem listu in se prve dni septembra t. i. tudi objavi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas obsega vse podatke o načinu, kraju in času volitev. Za izvršitev volitev polovice komisijskih članov in namestnikov so davčna oblastva fza Ljubljano mesto davčna administracija, za ostale cenilne okraje pristoina davčna okrajna oblastva) sestavila volilne imenike. V imenik so vpisani po alfa-betičnem redu kot volilni upravičenci vsi davčni zavezanci brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice, ako jim ie dohodnina za leto 1920 predpisana, odnosno se jiin bo še predpisala in brez uvrstitve v posamezne volilne skupine, ker tvorijo vsi davčni zavezanci enega cenilnega okraja le eno volilno skupino. Ti imeniki bodo v času od 22. avgusta do vštevši 29, avgusta t. 1. razgrnjeni ob navadnih uradnih urah v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje na vpogled davčnim zavezancem. V pogledati smejo imenike samo dohodnini zavezane osebe dotičnega cenilnega okraja med navadnimi uradnimi urami. Prepisovanje imenikov, oziroma naprava izvlečkov je dopustna le v kolikor ne ovira rednega poslovanja davčnega oblastva. Voliti bo. do smele samo osebe, ki so vpisane v imenike, in one, ki si izposlujejo vpis v imenike na podlagi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamaci) se določi od 22. avgusta do vštevši 29. avgusta t. 1. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastih I. stopnje in so kolka proste. O njih odloča končnoveljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitve veljavnih volitev. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati v volilni imenik še nadalje do vštevši 20. septembra t. 1„ ako se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate iz kroga volilnih upravičencev, g Cc vi za transport petroleja nameravajo položiti na črti Havre—Pariz. Stal bi la načrt 85 do 100 milijonov frankov. Najcenejše ponudbe so poslale nemške firme.