415. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravni&tvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’7(>. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina sc •••
pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka	118.	:::
V Ljubljani, četrtek dne 20. februarja 1913.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravnišlvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi oe ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n zahvalo vrsta 30 v. Pri večkratnem »giaSar.ju >e-:::	pust. — Za odgovor je priložili znamko.
:::	Telefon	številka 11
Pismo iz Belgrada.
B e 1 g r a d 2. (15.) febr. 1913.
»Taraboš je padel.«
Tako me je pozdravil predvčerajšnjem moj prijatelj Dušan in trdil to s tako resnostjo, da sem bil že na potu na pošto, hoteč Vam brzojavnim potom sporočiti to veselo vest.
Vendar, ker mi je razodel vir svoje novice, češ da je izvedel to vest od urednika »Samouprave«, bil sem prepričan, da mora o tem vedeti tudi »Pressbureau«. Počakal sem tedaj do večera, da vidim v večerni izdaji »Samouprave« črno na belem potrditev te važne vesti. Toda, ničesar ni bilo o zavzetju višine Taraboš pred Skadrom, ki edini še loči Črnogorce od mesta. Drugi dan je edinole »Straža« — po dolžnosti kronista — registrirala to brzojavn 3 vest, ki je prišla v Bel-grad privatnim potom. Taraboš torej še ni padel, dasi je njegov padec pričakovati vsaki dan.
V splošnem pričakujejo z veliko napetostjo senzacionalna iznenade-nja za prihodnji teden, dasi sedanja bojna niti politična situacija ne daje nikakega povoda za to.
Globok vtis je napravila na Srbe vest o ponesrečeni misiji princa Hohenlohe pri ruskem carju. S hvaležnosti - polnim pogledom se obrača Srbstvo v Petrograd, kjer edino upa v rešitev ir. v razumevanje njih teženi. Posebno živahno se komentira odgovor ruskega carja banketu slovanofilov.
V takih — navdušenja polnih trenotkih — slika Srbin svojo bodočnost v najsvetlejših barvah, da pri tem celo pozablja na leto 1908. in na aneksijo Bosne in Hercegovine. ko je Rusija zatajila srbske interese.
Dunajsko časopisje zavija farizejsko oči, češ, ko bi bili balkanski zavezniki bolj popustljivi, bi bil mir že davno zaključen, pri tem pa pozabljajo. da so ravno oni dajali Turčiji vratolomno nado in jo silili na odpor.
Balkanski zavezniki hočejo pokazati svetu, da niso nič pretiravali pri svojih zahtevah, ki so le z ozirom na evropske sile za Turčijo še preveč častne.
. Padec Skadra je vprašanje par dm in potem stojimo pred »fait ac-comph.« dasi »Fremdenblatt« postavlja logiko na glavo, češ, če tudi zavzame Crna gora Skader, kljub temu bodo odločevale velesile o bodočnosti Skadra. Povdariti je treba, da gre _tuza malo Črnogoro, ko je šlo za Italijo v vprašanju Tripolisa, je ta se pred zavzetjem anektirala afričansko obalo, ki je gotovo precej večja kot skaderski vilajet. Iz Petrograda se poroča, da Rusija odločno zahteva, naj pripade Skader
LISTEK.'
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Zame pa boste člen družbe Je-usove, in v očeh Boga, sin moj, bo-Izvoljenec njegov!«* služim ki,i mi bo treba storiti, da ni družb,redki°rCe,rkvi’ to.je
»Zaželel p°stane.in ^en c,en?* družbo, sin mo-™ « v“ svof
IneSz5o,0semrv0amVf	-
najkočliivejšili in
tudi najslavnejših nalog""^1!- « eden naših najodličnejših bojevni kov, poslan v sovražno taborišče«
»V sovražno!« ie vzkliknil Mon-klar zamolklo.
* Grof De Monklar je bil torej eden prvih — ako ne sploh prvi — med takozvanimi j e z u i t i - k r a t-kosuknjarji. Napak bi bilo misliti, da jezuitov-kratkosuknjarjev ni več v današnjih časih. Ljudje, ki so kljub svojemu laiškemu stanu pleni in vohuni jezuitskega reda, se nahajajo slej ko prej v obilnem šte-ivilu med vsemi vplivnimi stanovi; tako n. pr. med državniki, žurnalisti. Pisatelji, generali in visokimi uradniki.
Črni gori. V tem oziru je usoda Skadra že zapečatena.
Drinopolje je v agoniji in čim prenehajo redki in slabi »vzdihi« iz turških topov drinopoljske posadke, je mesto >zre!o jabolko«, ki pade samo v naročje oblegovalcem. Moglo bi se sicer zavzeti mesto z naskokom, toda ogromne žrtve, ki bi padle, bi posrešile sicer zavzetje, v splošnem pa bi ničesar ne izpreme-nile na stvari. Drinopolje je za Turčijo izgubljeno, ali imamo potrdilo o tem, danes ali jutri, je vseeno. Smiliti se nam morajo edino le ljudje, ki prezebajo pod drinopoljskim obzidjem.
Bolgarsko - srbske trupe na Čataldž; podpirajo akcijo pod Dri-nopoljem, sicer se pa na teritorialno razširjenje že pridobljenega ozemlja ne misli več. Isti značaj imajo tudi operacije na Galipolju, da zabran-jo izkrcanje turškega vojaštva iti otvonjo vhod v Dardanelah grškemu brodovju.
Fdino, kar vznemirja javnost in ogroža evropski mir, je vprašanje Albanije.
Ker je Avstrija oborožila Ar-navte, poslala tja svoje inštruktorje in municijo. je pričakovati vsak dan »albanske vstaje«.
2c danes si predstavljam, kak krik bo zagnalo nemško časopisje za »uboge zatirane Arnavte«.
»Pester Lioydu« se že sanja, da maršira 30.000 dobro oboroženih Arnavtov pod poveljstvom Ise Bo-Ijetinaca in Riza - beja, da osvobodi od Srbov zasedene albanske pokrajine.
Če bi prišlo v resnici do vstaje, vemo, na čegav račun naj se vpri-zori ta nevarna komedija, ki bo imela isti uspeh kot v Carigradu.
»Bolni mož ob Bosporu« lega v hladni g^ob. Da pa ne ostane prazna postelj »bolnega moža«, zato bo poskrbela — Avstrija ob Donavi.
V Belgradu je začel izhajati v srbskem in češkem jeziku tednik »Jugosloven«, katerega prva številka daje slutiti njegovo potrebo, posebno v sedanjem času, ko se je izvršil na Balkanu velik političen preobrat, kateremu slede brezdvomno tudi živahnejši gospodarski odnošaji med balkanskimi narodi. Da se ne vgnezdi tia Balkanu nemška zalega, ki itak hvala Bogu in nemški avstrijski žurnalistiki ne bo žela kdove kakih vspehov. je v resnici potrebno, da eksistuje primeren list, ki bi pravilno informiral javnost, ne samo srbsko o slovanskih razmerah v Avstriji, ampak tudi obratno. Zal, da se je list. vsaj v svoji prvi številki, postavil na ozkoprsno stališče, da ne govori o ničem drugem kot o Čehih in le edino te vabi na Balkan, odnosno govori le o zatiranju teh poslednjih, kakor, da bi drugim Slovanom v Avstriji cvetela večna pomlad. Sicer pa že podnaslov lista: »prvni a jediny časopis česko-srb
Lojola pa je nadaljeval neomajno:
»Nalagam vam dolžnost, da nadzorujete kralja francoskega. Urnejte me dobro, sin moj. Kmalu boni moral ostaviti francosko deželo. Treba pa je, da vem neprestano, v kakšne usode se spušča ta lepa zemlja. Ne smete se izdajati s tem, da bi dajali kralju nasvete. To je moja skrb. Toda z vašo pomočjo, po zaslugi vaše gorečnosti, vaše krepke vere in vaše navdušenosti za duhovno borbo, bom vedel, kaj misli kralj, ne samo tega, kar dela, marveč, kar je glavno, to, kaj hoče storiti.«
Monklar je poslušal brez notranjega odpora.
Uloga vohuna, ki mu jo je predlagal Lojola s tako gnusnim cinizmom, ga ni plašila.
Mož je trpel.
In hotel je nehati trpeti.
Njegova duša je bila že ukročena.
In v svesti si svoje oblasti nad njim, je povzel menih:
. »Poznati hočem zlasti kraljevo misel.«
»V kakšnih zadevah, častiti ocer«
»V vseh zadevah, sin moj. Toda obenem z dogodki, kakor se bodo vršili, vam bom tudi naznanjal, kateri posebni točki posvetite svojo pozornost in svoje zasledovanje. Dotlej pa si zapomnite vse, kar dela i kralj in v§e, kar govori; vsako njc-
ske vzajemnosti« govori dovolj jasno, da jt list dostopen le češki in srbski javnosti v medsebojno spoznavanje. Izdajatelj listu je g. Vaclav Vokurka-Radošič.
V svojem programnem članku piše omenjeni tednik:
»Ako opazujemo razvoj dogodkov v poslednjih petih letih na Balkanu in še posebno v srbskem kraljestvu, moramo predvsem resno vpoštevati reforme, katere je udej-stvilo to mlado kraljestvo. In ako pomislimo, da so še pred 4 leti prevladovale celo v samem Belgradu — zelo primitivne narodno-gospo-darske razmere in to tudi kulturne, pred aneksijo Bosne in Hercegovine moratno naravnost občudovati ta narod, ki je odpravil vse nedostat-ke, vpoštevaje dejstvo, da je še pred 40 leti ječala Srbija pod Uir-škim jarmom. Srbski narod se je v tem kratkem času dvignil, osamosvojil in postal slaven po celem svetu zbog svoje slavne narodne armade, katera le navdušena s patrioti-stičnim čutom, preganjala lansko leto tisočglave divje turške druhali. In glej, komaj je utihnila bojna vihra, že sc je postavil ta mali narod v prve vrste med države politično zrele in skuša doseči tudi kulturni nivo drugih držav.
To je narod srbski, naš slovanski narod, kateri se z brzirn korakom približuje svoji dospelosti, nasproti svoii lepši, srečnejši in veliki bodočnosti. Podlaga njihovemu razvoju ;e predvsem patriotizem in zdrava demokratična uprava.
Dogodki ijeduiih dni spremenili so situacijo Uiko. da je Stdtju T5Tt5l-Ijena, vsled obsežnih novih zemlja, katere je zavzela, računati na priliv tujcev, da obljudijo zavzete kraje. In zato se nudi ugodna prilika češkim izseljencem (zakai ne sploh slovanskim? Op. por.), kateri morejo nakupiti, tu za majhen denar zemlje, ustanoviti obrti, tovarniška podjetja itd. ter si tu napraviti novo srečnejšo domovino kot v svojem rojstnem kraju, ker ;e velika potreba dobrih in inteligentnih kmetovalcev, obrtnikov, podjetnikov itd.
Vsled tega, pravi dalje »Jugosloven«, je potreba informacijske središnjice, ki bi dajala našim rojakom informacije, kakor tudi, da po-jasnuje tukajšnje razmere češki javnosti.
V nadaljnem piše list o ekspan-zivnosti češkega eksporta na Balkan ter o bodočem informativnem značaju lista o ekonomskih odnoša-jih na Balkanu.
V srbskem programu piše o zapiranju čeških šol, o zatiranju čeških manjšin v ponemčenem ozemlju, o sistemu Hochenburger ter o zapo-stavlianju čeških sodnikov.
Interesanten je sledeči pasus:
»Naš češki narod je dokazal svojo kulturno dospelost, dokazal je svojo inteligenco, svojo sposobnost.
da postane samostojen narod. Kljub temu iečimo od Belohorske bitke pa do danes — pod jarmom tujinstva, do danes nas izkoriščajo oni naši — v pravem slova smislu —v tirani in poleg tega smo še tako slabi, da moramo mirno molčati, ko nam nemški mob razbija češke šole, odnosno nam jih zapira vlada — šole, katere vzdržujejo .češki roditelji za svoje otroke, moramo molčati, ko se češko deco nasilno pretvarja v Nemce, ter jih na ta način vsposab-Ijajo za idiote, moramo molčati, ko razbijajo Nemci glave češkim delavcem v ponemčenem ozemlju.
In ako trdimo, da je to krivica, tedaj nas primejo in zapro. (Tudi »Dan« ima v tem bridke skušnje z ljubljanskim državnim pravdnikom. Op. por.)
Vse to se dogaja v državi, katera se je v poslednjem času kategorično angažirala za neotesane in divje hribovce (srbsko »gorštak«), albanske idiote, katerim hoče ustvariti samostalnost s svojo bojno silo. Tedaj za narod tuj, za narod nekulturen se briga naša »dobra mati Avstrija« in ga hoče napraviti gospodarja zemlje, dasi bi pri tem morala žrtvovati za tak luksus tisoče mladih nedolžnih ljudi, češkemu narodu pa, kateri stoji na visoki stopnji kulture, ne da pravice za samostalnost, za katero ima češki narod historično pravo, potrjeno s kraljevskim re-skriptom.
Ti programni članki absorbirajo skoraj polovico lista, ki je izšel na štirih straneh v obliki naše »Edinosti« v nadaljnem piše o Sokolstvu, av-stxj|skein šolstvu, o »Schulvereinu« ter^o potrebi učenja srbščine in bolgarščine, kar je v resrttd neprecenljive vrednosti za vsakega kdor bi iskal event. kruha na Balkanu.
Izkoriščam to priliko ponovno, da resno svarim vsakogar, naj ne prihaja na slepo srečo v Srbijo brez denarja in brez znanja jezika, ako ni slučajno rokodelec, ker za tacega sc delo že dobi, kakor tudi za železničarje in delavce. Navedem le en slučaj. Neki učitelj — Slovenec — je prišel sem, v nadi, da dobi takoj kako službo vsaj kot nemški korespon-dent ali kaj tacega. Po brezvspeš-nem iskanju se mu je posrečilo dobiti mesto — postrežnika v bolnici, dokler se razmere ne spremene. Ta slučaj je zelo interesanten in karak-terizira slovenske razmere ter bedo slovenskega naprednega učiteljstva, ki mora ali podleči podlim strankarskim strastem ali pa se umakniti, da ga ne doseže maščevalnost političnih nasprotnikov.
V poslednjem času prihaja vedno več tujcev v Belgrad, ki imajo samo izboren želodec in široka usta, pa roke v žepih, to so predvsem Nemci in Madžari. Ti ljudje si mislijo, da jim bodo v Belgradu leteli pečeni piščanci v usta ter jim ne bo treba niti požirati, pohajkujejo nekaj
časa po mestu, nato pa se vrnejo na stroške avstrijskega konzulata v svojo domovino. Tukajšnja češka kolonija pošlje vsakega Ceha, za katerega nima Srbija kruha, lepo nazaj v njegovo domovino z brezplačnim železniškim listkom, kar je najbolje.
Nemški Export-Vereln na Dunaju je napravil zelo premeteno taktično potezo. Nemške trgovske pomočnike poučujejo brezplačno v srbščini, nakar jih pošljejo v Srbijo s toplimi priporočili v posamezne trgovine. Ti mladeniči se bodo kmalu z nemškim kapitalom osamosvojili, postavili si lastne trgovine in importirali nemško blago na Balkan. Dolžnost tukajšnjih časopisov bi bila, da opozore na to prozorno nakano Nemcev srbsko javnost.
Ali bi ne mogla tudi naša trgovska zbornica ustanoviti take večerne kurze za trgovske in obrtniške pomočnike, da se priuče srbščini, odnosno bolgarščini ter odpreti pot slovenski trgovini na Balkan potom teh mladih pijonirjev sloveusko-srbsko-bolgarske vzajemnosti.
Že pred leti je mislila »Jadranska banka« odpreti svojo podružnico v Skadru in upati je, da se to uresniči čim se ustanove normalne razmere na Balkanu. S tem bi bila dana podlaga, da se okrepi slovenska podjetnost tu — na teh rodovitnih tleh srbskega naroda, podjetnost, ki je vsled vednih gospodarskih katastrof izzvanih večinoma po nesrečni politiki avstrijske vlade, že popolnoma izčrpana. Dobro situirani posamezniki v tujini bi mogli biti opora tudi doma.
Sedaj je seveda še v Srbiji velika gospodarska agonija in ni govora o kakem podjetju ali trgovini, dokler ne izgine s pozorišča bojna vihra.
Ko se urede razmere, bo pa zopet prepozno misliti na — Balkan, ker vse to se bo počasi razvijalo, skoraj bi dejal nevidno. Interesirani naj bi že sedaj vse potrebno ukrepali in ukrenili, da prebite tujce. Potreba bo čevljarjev, kovačev, kolarjev, šivilj, modistinj in sploh rokodelcev, kakor tudi evropskih gostilen, snažnih prenočišč, hotelov, trgovin vseh strok, ki bi zadovoljevale tudi drugi in ne samo srbski ukus. Čehi so že zavzeli svoje pozicije, pa " ne zaostajajo.
Postopno s slovensko darsko ekspanzivnostjo, bo tudi slo-venskemu trgovskemu Inteligentnemu proletarijatu omogočeno uveljaviti se na svetovnem trgu, katerega zavzemajo sedaj le drugi srečnejši narodi, med tem ko morajo naši fi-nancielni zavodi iskati spretnih vodilnih rok drugje.
V osvobojenih krajih se bo čim-prej začelo z ljudskim štetjem. Te dni so bili že imenovani načelniki števnih komisij po raznih okrajih Stare Srbije.
Tudi sekcijski načelnik poljedelskega ministrstva g. Lazar Bogiče-
govo najmanjše dejanje in vsaka njegova dozdevno še tako brezpomembna beseda je lahko velike važnosti zame. to je, za blagor Cerkve in slavo Jezusovo. Ali hočete, da vam dam dober svet?«
»Dajte ga. častiti oče.«
»Dobro torej. Vsak večer, kadar se vrnete v svoj kabinet, si zapišite na tihem in na skrivnem vse, kar ste videli in slišali tisti dan. Saj tega mi niti ni treba posebej omenjati. da velja vse, kar sem rekel o kralju, tudi o drugih, manj važnih gospodih. Z ene besedo, postanite zgodovinar francoskega dvora. Ako si naložite vsak večer to majhno delo, ste brez skrbi, da bi pozabili kako malenkost...«
Monklar je molčal.
»Vzemite si časa za premislek, sin moj,« je dejal Lojola živahno. »Kadar začutite, da ste človek božji — čez osem dni ali še le čez mesec, me obvestite.«
»Častiti oče,« je dejal Monklar, »kdaj hočete, da začnem?«
»Takoj, sin moj,« je rekel Lojola resnobno. »Kadar boste hoteli, bom poslušal vašo veliko izpoved.«
»Takoj!« je vzkliknil Monklar z vročičnim glasom.
»Bodi ijo vašem!« je odgovoril Lojola.
Monklar se je spustil na kolena.
Ko je bilo kočano in je Monklar vstal, se je zdelo, kakor da je pokril njegovo lice še temnejši izraz.
»Zaobljubo boste storili, kakor hitro bom mogel iti v kako cerkev,« je dejal Lojola. »Toda odslej ste naš človek, sin moj. Izrekel sem nad vašo glavo vzvišene in strašne besede, ki vas posvečajo Gospodu. Ako me izdaste poslej, ste izdali Boga samega!«
Nekaj minut je vladalo slovesno molčanje.
Človek bi bil rekel, da hoče Lojola pustiti Monklarju časa, da začuti dobro vso pretečo pezo besed, ki jih je bil izrekel.
Monklarja pa je pustilo to neiz-prcmenljivo sprejetje ostudne vloge popolnoma mirnega.
Rekel si je samo na tihem, da je poslej močnejši od francoskega kralja samega.
»A zdaj, sin moj, mi povejte, ali se vam je posrečilo, kar ste poizkusili zoper rokovnjače.«
»Ne, častiti oče.«
»Torej razbojnik Lantnč še ni padel v naše roke?«
»Za zdaj še ne.«
Lojolo je streslo. Njegovo bledo čelo se je zameglilo, in blisk mu je šinil iz očesa.
»Toda jaz moram imeti tega človeka!« je zarenčal.
»Potrpite oče,« je dejal Monklar, »obljubljam vam, da ga dobite.«
»Dobro, sin moj... Zaupam vaši besedi.«
»Prisezam vam, da boste strašno maščevani.«
Lojola ie pokimal z glavo, češ, da hoče čakati potrpežljivo.
»Pa Dolet?« je povzel.
»Visoko sodišče je začelo njegov proces.«
»Treba ga je pospešiti. Preden ostaviin Francijo, hočem videti, kako se dvigne plamen njegove grmade.«
»Videli ga boste, častiti oče ... Drugih ukazov mi v tem trenotku nimate dati? ...«
»Ne, sin moj... Idite, potreben sem počitka ... Idite. in Bog naj vas navdahne s svojo milostjo!...«
Dočim je sklanjal veliki profos glavo pod strašnim blagoslovom Ignacija De Lojola in postal tako člen družbe Jezusove, se je vse pripravljalo na dvoru za odhod v Fon-tenblo.
Zjutraj za rana je bil kralj poklicati mojstra Rabljeja.
Tekli so po slavnega doktorja
v stanovanje, ki mu ga je bil dal odkazati Franc I.
A niso ga našli.
Iskali so ga po vsemi Luvru — istotako brez uspeha.
Kmalu je bilo očitno, da je mojster Rable pobegnil.
Kralj je poslal jezdece, ki so preiskali vso pariško okolico, iskanje je bilo aaman.
(Dalje.)
7ič je oHpotoval v nove kraje, 'da prouči tamošnje poljedelske razmere. — Na podlagi teh študij se ukrene j/se potrebno, da se povzdigne zem-ljedelstvo, živino- in sadjereja, ki je pod turškim gospodarstvom skoraj popolnoma propadla.
V Skoplju se prične graditi nova električna centrala za razsvetljavo in tramvajski promet. Ker je pomanjkanje izkušenih srbskih strojnikov, zavzemajo ta mesta večinoma Nemci. Ako bi hotel kak slovenski strojnik v Srbijo, bi imel ugodno priliko uveljaviti se tu, posebno elektrotehniki, ki so že službovali v podobnih zavodih. Plača varira od 6 do 8 dinarjev dnevno. Tudi tiskarski strojniki sc vedno iščejo.
Interesenti naj se obrnejo na: Prvo slovansko informacijsko pisarno, Hajduk Veljka ulica štev. I. Bel-grad, ki pojde vsem slovanskim izseljencem po možnosti na roko.
H koncu ponovno povdarjam, naj nikdo ne hodi v Srbijo na slepo srečo, ako ima mošnjiček prazen in nima dovoljnih informacij, odnosno zmožnosti dobiti si kruha v Srbji, ki — vsaj sedaj — še ni — Eldorado.
Mars.
Vojna.
18. februarja.
BOLGARSKA - RUMUNIJA.
Rumunija hoče od Bolgarske »v znak prijateljstva« zelo velik kos dobre, rodovitne zemlje od Tu-trakana na Donavi pa do Balčika. Rumunija je prišla s temi zahtevami v tako neprimernem času, da je izzvala v Bolgariji splošen odpor, čeden »prijatelj«, ki pravi:	»Tvoj
prijatelj sem, toda če hočeš, da te ne ubijem, daj mi del svojega premoženja.« Pa da je do svojih zahtev prišla Rumunija sama, bi bilo do sporazuma že gotovo prišlo, toda za rumunskimi zahtevami stoji trozveza s svojim podpihovanjem.
Spor je prišel do skrajnosti, odločitev bo koncem tedna.
Razumljivo je, da ta spor ni lokalnega pomena — temveč se tika cele Evrope. Zato velesile ne počivajo. temveč pridno interveniralo v Sofiji in Bukareštu, s čemur pa do-sedaj niso dosegli še nobenih yspe-hov. Tudi poslaniška reunija se bo pečala s sporom.
Dunaj, 19. februarja. Iz verodo-tlostojnega vira se širi v političnih krogih vest, da se bo poslaniška reunija v Londonu pečala tudi z bol-garsko-rumuusklm sporom, ker je situacija poslednji čas postala zelo kritična.
Kljub vsemu temu se smatra situacijo za kritičnejšo kakor kedaj popreje. To se tudi službeno potrjuje.
Budimpešta. 19. februarja. Tako dunajski »Neues Wiener Tag-blatt kot tudi »Pester Lloyd« potrjujeta. da se položaj ni Izboljšal. Slednji list pravi, da je na podlagi informacij v merodajnih dunajskih krogih izjavljeno, da vesti o povolj-nih rezultatih pogajanj med Bolgarsko in Rumunijo niso utemeljene: vrhutega so se težkoče glede albanskega vprašanja silno povečale. Na opitimizem se ne more verovati.
Ruski uradni glas ne sodi tako pesimistično:
Petrograd, 19. februarja. »Pe-trograjska brzojavna agentura« dobiva sledeče: »Splošna politična situacija. ki se v rokah nekoga kaže vsled bolgarsko-rumunskega spora, slika skrajno napeta, ne utemeljuje
Piščalka.
Spisal Cornelie K a r d o s. — Prevel J. R.
(Konec.)
Obred se je začel. S kora je zadonelo petje pevcev. Milica je vedno bolj bledela, trepetala je po celem telesu, in ko je stala pred oltarjem, je komaj slišno dihnila »da«!
Po končanem obredu so novo-poročenemu paru čestitali znanci in prijatelji. Kako lepa je bila Milica v poročni obleki! Zakaj je nevesta tako bleda? Zakaj odseva iz njenih sanjajočih, prosečih oči tiha bol?
# *
*
Polagoma, leno je legla noč na zemljo, pisani lampijončki so razsvetljevali vrt in z neba so gledale svetle zvezde.
V vrtu je bilo prav živahno vrvenje obilnih gostov. Srebrne posode so pričale o ženinovi premožnosti. V njih so prinašali najrazličnejša Jedila na mizo; pilo in napivalo se je mnogo novoporočencema.
Godec je v enomer godel in pari so na mehki travi plesali kolo.
Milica je sedela poleg Petrovima, utrujena in omamljena vsled šuma. Bilo ji je tesno pri srcu in čutila se je med temi veselimi, rajajočimi ljudmi ubogo, potrto in nesreč-
pesimlzma. Pogajanja med Kabineti v Sofiji In Bukareštu še niso prekinjena; pa če bi do tega tudi prišlo, vendar še niso vsa sredstva izčrpana, s katerimi bi se spor poravnal. Razven tega ni niti misliti, da bi kakšna stran hotela prevzeti nase odgovornost in segla po nasilju. Ko-nečno je potrjeno, da prevladuje pri vseh velesilah živa želja, da se spor mirnim potom razreši.
Sofija, 19. februarja. Vest, da so se pogajanja med Bolgarijo iti Ru-mnijo razbila ni istinita. Rum. deleg. princ Ghika Sofije ni zapustil. Bolgarija je predložila Romuniji nove predloge in sc pogajanja nadaljujejo.
AVSTRIJA IN RUSIJA SE DIREKTNO POGAJATI.
Praga, 19. februarja. »Narodni Listi« poročajo: Med Dunajem in Peterburgom se vrše direktna pogajanja.
Pri teh pogajanjih se ne gre samo za vprašanje Skadra, temveč tudi za ugotovitev meje med bb-dočo Albanijo in Srbijo ter sploh za ves kompleks balkanskih vprašanj.
Kljub velikim nasprotstvom je upanje, da se doseže sporazum.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
London. 19. februarja. Konferenca poslanikov se zbere zopet v četrtek. Kljub pesimističnim vestem z Dunaja in Bukarešta se upa, da se svetovni mir ohrani. Konferenca se bo pečala z albanskim vprašanjem. Trdi se, da Rusija Skadra nič več ne zahteva za črno Goro. pač pa vztraja na tem, da Srbi dobe. kar zahtevajo. Baje je grof Berchtold pripravljen priznati, da Peč pripade Črni Gori, Prizren pa Srbiji, diskusija se pa vrši še za Djakovo in De-bar. Glede Janine se je pa Avstrija menda prilagodila stališču Italije, ki Jo priznava Grčiji. V Londonu so tudi mnenja, da se bo Avstrija protektoratu katoličanov v Albaniji morala odpovedati.
KONGRES ALBANCEV V TRSTU.
1. marca se snide v Trstu kongres Albancev, h kateremu bo prišlo nad 50 odposlancev najrazličnejših albanskih kolonij izven pokrajin bodoče avtonomne Albansk&t iz Italije, Egipta, Švice, Angleške itd. in posebni odposlanci iz Borgo Erizzo in Kotorja. Provizorična vlada nove Albanije, kateri stoji, kakor znano, na čelu lsmail Kemal Bey, bo odposlala, kolikor doslei znano, tri delegate: Ratisi Bey Dino, bogatega posestnika iz pokrajine okoli Preveze, Filipa Noggo. urednika listov »Turguie« in »Libertč«, znanega zagovornika albanskih pravic, in Meh-met Konica Beya, bivšega turškega konzula v Varni in Konstanci. Tudi brat poslednjega, Faik Bey Konica, albanski delegat londonske mirovne konference, se je priglasil h kongresu. Nadalje se bodo udeležili kongresa albanski žurnalisti derviši Hl-ma in Mil Mosu in znani albanski vodja princ Bib Doda, ki se nahaja sedal v Milat.u Jako interesanten član kongresa je Bajram Doklanl, sloviti vodja band. ki je lansko leto ob priliki vstaje pri Djekovi uničil v družbi bivšega polkovnika turške armade. Bajrama Zurrija, dvanajst turških bataljonov in zaplenil 1800 pušk. troje strojnih pušk in dva kanona. — V soboto se je vršila pripravljalna seja v Trstu se nahajajočih albanskih voditeljev, v kateri je bil izvoljen komite sedmerih članov, ki ima nalogo izdelati organizacijo in program kongresa. — Smoter kongresa je manifestacija narodnih pravic Albancev v svoji domovini.
no. Topo je gledala vesele svate; glas veselja ni prišel do njenega srca; samo eno željo Je imela: umreti. Kaj hoče pravzaprav še na svetu?
Tedaj se slišijo iz daljave otožni. melanholični glasovi; ali niso to glasovi Ljubojeve piščalke? Postalo ji je ledeno mrzlo pri srcu in zdrznila se je, da so se stresli cekini na njenem lepem vratu. Kakor okame-nela je poslušala to otožno melodijo, njene napol odprte oči so strmele in bulile v daljavo.
Daleč v gluho noč plovejo bolestni zvoki, ki jih le rodil spomin na nepozabne ure ljubezni.
Kako so jo pretresali ti zvoki 1 Proč mora odtod, daleč proč — tja k njemu! — Ni ji obstanka tu med veselimi ljudmi, ki ne umeyajo njene bolesti.
Vztrepetala Je kakor trepetlika, stemnilo se ji je pred očmi, svet se je zavrtel okrog nje in zgrudila se je nezavestna na tla.
Nepremično je ležala na tleh. Mati je vila poleg nje roke in klicala Petroviča: »Pomagaj, Petroviči Za božjo voljo pomagaj! Milica umira!«
Petrovič je stal nekaj trenot-kov kakor pribit, potem pa je prijel s svojimi močnimi rokami nezavestno Milico in Jo odnesel v sobo na posteljo.
Kot bi trenil, je prenehalo vse rajanje; gsem se Je brala preplaše-
Nadalje hoče kongres dvigniti energičen protest na velesile proti okupaciji domovine po Srbih, Črnogorcih in Grkih, proti grozodejstvom, ki so jih baje izvršile čete teh armad in končno proti neutemeljeni grški blokadi albanske obali za časa balkanske vojske, ki se je vršila vkljub nevtralnemu obnašanju albanskega naroda. Pričakovati je. da se bo tekom kongresa vsled stika s prebivalstvom Albanije ta program še razširil.
Slovenska zemlja.
Iz Celja.
Dr. Ivan Benkovič postaja nervozen in melanholičen. Ta dva fakta sta vzbudila v njem nove vire. duševne zmožnosti: g. dr. so postali slovenski literat. Prav za res. Ker so pa še začetnik, so se prav ponižno postavili v zadnji kotiček »Straže«, in gostolijo v tičku škorcu, ki je sanjal o sladkih klerikalnih češplicah, ki so pa odpadle, še predno so bile zrele, škorčkovemu kljunčku, ravno takrat, ko so g. dr. škorec sedeli na trhli vejici in koketirali z neko gospodično — slov. dež. politiko — v sorednem drevoredu. G. dr. škorec so pa kravalir prve vrste in za to so hoteli češpljico vseeno pobrati in jo dati gdč. škorcli. Ker so pa kratkovidni, niso opazili, da sedi na vznožju drevesa — še nekdo. Oni nekdo pa je že pobral nezrelo Češpljico in jo pomolel s škodoželjnim smehljajem dr. škorcu. G. dr. Škorec so pogledali, pa glejte spaka — iz češpljice je nastala brošura, res, gospoda, brošura. Na prvi strani pa je imela brošura napis: »Slovenci o dež. gospod, štajerskem«. Ko so g. dr. škorec videli to brošuro, so rekli samega strahu: »kra-kra-kra!« in nič druzega, raztegnili peruti in odleteli v pomladno meglo...
Iz Ptuja.
Klerikalci so res — skrajno dosledni. Ne dolgo temu smo čitali v jednem naših listov, da je bilo zborovanje v Polju. Na tem se je izrazila zahyala(?) dež. namest. grofu Cla-ry]u za trud ki ga ima s pogajanji v Gradcu. K temu daje »Straža« komentarja v zadnji številki in se zaganja v napredne Slovence, češ, pred kratkim ste se še zaganjali z vso silo v grofa Claryja in — mi smo ga morali braniti. Namen »Stražin« je zelo prozoren: dati hoče namreč našemu gibanju proti obstrukciji značaj razdvojenosti, Pa kaj je za vsem? Nič druzega, kot: Klerikalci so v zelo mučnem položaju. V Gradcu kaže vse, da ne bo nič z klerikalnimi zahtevami, dasi pritiskajo na nemško večino razni merodajni faktorji, med njimi tudi grof C!ary. ki hoče na ta ali na oni način spraviti voz zopet v tek. Ker se ima pa boriti z dvojnimi ovirami — Nemci in klerikaci — mu gre delo seveda zelo težko izpod rok. Koncem konca pa govore ti in oni, da se je tudi že resno razpravljalo o razpustitvi dež. zbora. Vprašanje pa je, ali tega klerikalni vo-lilci ne bodo vsprejeli kot znamenje popolnega poraza? Saj blatijo, kar jedenkrat hvalijo in obratno. Zato jeza, nad priznanjem grofu Claryju.
št. Lenart v Slov. Goricah.
Dobili smo pismo, iz katerega posnemamo: Big. gospod! Kadar berem vaše časnike, posebno pridno iščem oddelek: »Narodna obramba«. Preberem navadno ves oddelek od prve pa do zadnje besede in priznavam, da sem že marsikaj našel, kar
nost na obrazu in kmalu so se gostje razšli.
* *
»1«
Samoten, zapuščen sanja v mesečini vrt. Topel večerni vetrič prinaša vonj cvetečih akacij in jasmina na odprto okno, Pr‘ katerem sedi Petrovič. Nepremično zre na Milico, ki leži v postelji; men drobni obrazek izraža bol in notranje trpljenje. Njeni Črni lasje ji zakrivajo senci in njeni lici rudita vsled mrzlice.
»Kaj, če Je vzrok njene bolezni notranja bol, srčna bol? Kaj neki bi bilo?« premišljuje Petrovič, polastil sc ga je nemir in polaščala se ga je neka jeza. Kako je ona vselej vztrepetala, ko je stopil on k njeni bolniški postelji! Mnogokrat so mu prihajale razne misli, nek glas mu je govoril: »Poizvedi, kdo je tisti, ki ga nosi v srcu, ki je vzrok njene bolezni, poizvedi in umori ga! Gorje onemu, čigar ime izgzovori!« Posluša — posluša, a vedno samo eno in isto besedo: »Mama! mama!«
Več tednov je ležala že Milica v postelji. Kljub materini in Petrovičevi skrbi, kljub vsem zdravniškim odredbam ni hotelo postati boljše; da, prišli so celo trenotki, ko so mislili, da vsak trenotek ugasne. Toda njena mladost, njena narava Je premagala in kmalu se je začelo obračati na.bolje. Polastilo se Jo Je
me je razveselilo. Nečesa pa sem do danes skoro čisto pogrešal, namreč zanimanje za vse to. kar je na levem bregu Drave, t. j. severno. Št. Ilj še najde prostora, Št. Lenart že boli redko, drugi kraji še poredkoma. In kaj sledi iz tega? Najhujše, kar se nam zamore zgoditi: vse kar je med Muro in Dravo, pada v naročje ponemčevanju — da po domače povem — kot zrelo jabolko v koš, mi pa se ne zmenimo, ne za to, pa tudi ne za ono. Našim nasprotnikom je to seveda zelo po volji. O božiču sem imel v Cmureku opravka pri nekem trgovcu. Govorili smo tudi o naraščaju nemške posesti na gospodarskem polju in o politiki in mož mi je rekel: »Kaj hočete? Predno mine 20 let. bodo Slov. Gorice nemške! Mi ne delujemo več s »Schulvercinom« in »Siid-marko««. Čemu neki? Ti dve potrebujeta denarja za Sp. Štajer juž. od Maribora, kajti tukaj (mislil je del med Muro in Dravo do Maribora) raste nemštvo samo po sebi. Nas ostalih trud je malenkosten.« Povejte gospod ali ni to za nas Slovence — žalostno? Z odličnim spoštovanjem K. M., posestnik. V. p. P. Pa brez komentarja! (Op. poroč.)
Dnevni pregled.
Slovanski patrioti. Pod tem naslovom posvečuje »Tagespost« dolgo lekcijo posebno Čehom, češ da so se leta 1908. in letos postavili na stran Srbov in da so tako otežkočili stališče monarhiji. Dočim so Poljaki in Rusini držali z Avstrijo, so Cehi pokazali svoj patriotizem s tem, da so z denarjem pomagali Srbom, dočim niso vinarja dali za obmejne vojake. Čehi so baje tudi krivi, da Srbija neče v Avstriji naročiti kanonov in drugih stvarij. Vse ponudbe avstrijskih tvrdk — tudi Ško-dovo iz Plzna je Srbija zavrnila — in naša industrija vsled tega trpi. In kdo je temu kriv. Nihče drugi, kakor dr. Kramaf, ki je začel v »Narodnih Listih« preteklo nedeljo priobčevati obširne članke o slovanskem vprašanju. Tam pravi dr. Kramar. da je treba v sedanjem času dobro premotriti slovansko vprašanje in posvečuje posebno pozornost balkanskim Slovanom. Ta članek je izšel v nedeljo — in »Tagespost« pravi, da vsled tega Srbi ne-čejo avstrijskih kanonov (saj imajo turških dovolj! Op. stavca.) Nemški listi bi radi zdaj — ko vsem voda v grlo teče — zvalili vso krivdo na Slovane, ker niso hoteli biti tako patriotični, kakor nemški hujskači, ki so pripravili državo v tak položaj. da mora danes vzeti posojila eno milijardo za svoje potrebe. Ko bi bilo po naše. bi ne bilo treba teh stroškov in če bi bila država Srbiji prijazna, bi imela na jugu najboljšo odjemalko. To smo trobili dan na dan — pa nihče ni hotel slišati — celo konfiscirali so nas zaradi tega. Sedaj pa naj bomo mi odgovorni — če nemške tovarne propadajo. Naj pa Albanija kupuje pri nas kanone in druge bojne potrebščine (ni treba, saj jih dobi zastonj! Op. stavca.) O, vi nemški patrioti, le poglejte, koliko ste koristili državi! Vemo. da vas peče posebno to. ker nemške tovarne propadajo, toda je že tako — Srbi so vam »ušivci« prodajali bi jim pa vendat radi. — Prodajalec, ki zmerja, izgubi odjemalce!
Grozne so številke, ki jih čita-mo v vojaškem programu za 1. 1914. Priprave ob mejah so dosegle sedaj 600 milijonov stroškov, ako pa o-
neizrečeno hrepenenje po življenju: »Ah, življenje je tako lepo in živeti hočem!« ji je klical notranji glas in po cele ure je premišljevala, kako bi nosila svojo bol, kako bi skušala pozabiti njega, Ljuboja.
Sklenila je biti v prihodnje z Miranom bolj prijazna in ljubeznji-va; hotela je biti srečna samo z njim. Oklepala se ga je, kakor bi vzplamtela njena prva ljubezen, kakor bi bil Miran njen prvi sen. Hotela mu je biti hvaležna... »Ali ne more hvaležnost roditi ljubezni?« se je povpraševala. Okrog tega so se sukale vse misli njenega mladega srca.
Tako so minevali meseci in Petrovič je bil prepričan, da je njegova sreča neomajana. Negoval in ljubil Je Milico kakor zenico svojega očesa.
Milica se Je borila sama s seboj; njeno srce je krvavelo in klicalo še vedno Ljuboja; hrepenela je po njem, ki edini bi Ji mogel datr novo življenje. Končno je spoznala, da je preslaba, upirati se še nadalje sili, usodi in — podlegla Je ...
Postala Je bolj molčeča. Misli in spomin na Ljuboja so se ji vedno pogosteje vračali, jo mučili in zopet je živela ure neutešenega hrepenenja po njem. S strahom je opazil Petrovič, kako Je njeno lice zopet bledelo, kako so se Ji ožila usta, ydi«
stane še jiekaj časa tako, bo nastala kma.u milijarda. Država išče posoda.. penar je drag in ga je težko dobiti, kljub temu gre naša zunanja politika svojo pot naprej. Kako dolgo? Skupna potrebščina za 1. 1914 bo znašala redno več 15,500.000 K enkratni izdatek pa 19,000.000 kron! skupaj torej 34,500.000 K. od katere vsote odpade na Avstrijo 21,940.000 kron. Skupni proračun vojnega ministrstva (brez mornarice) znaša za leto 1913. 395,908.612 K; če se pa vpoštevajo vsi izdatki, se pa zviša proračun vojne uprave leta 1914. na približno 420,000.000 K. Uprava vojne mornarice zahteva za leto 1914. redno okroglo 76,000.000 K; od že dovoljenih 312,400.000 K za izpopolnitev vojne mornarice razpolaga uprava mornarice še s 95,000.000 K, od katere svote se po načrtu zahteva 1. 1914. 68,000.000 K. če ne bodo zgradbe novih ladij hoteli pospešiti. Sodijo, da se bo sukal proračun vojne mornarice za leto 1914. med 100 do 170 milijonov kron. ker bo uprava vojne mornarice zahtevala kredit za zgradbo novih ladij. Skupen proračun vojne uprave za leto 1914 bo znašal približno 580 milijonov kron. za 40 milijonov več kakor v proračunu za leto 1913., če ne bo presenetenj, ki seveda niso izključena. Prihodnje delegacije bodo morale dovoliti skupni vladi do l in pol milijarde, to je svota, ki jo bodo čutili naši davkoplačevalci še dolgo, ko bodo sedanji voditelji naše politike že davno vživali zasluženi pokoj. Oj, le naprej...!
Propadanje kranjskega šolstva. Odkar stoje v naši deželi na krmilu klerikalci, gre z ljudskim šolstvom z brzimi koraki navzdol. Zaradi pomanjkanja učiteljstva, posebno moškega. je ostalo 165 sistemizovanih učnih mest nezasedenih. Na 31. mestih službujejo učitelji brez formalne učne usposobnosti (organisti, me-žnarji, doslaženi vojaki, dijaki, duhovniki. otroške vrtnarice). Število moškega učiteljstva pojema leto za letom, dočim število učiteliic uara-šča. Učiteljev imamo na Kranjskem 492, t. j. 45%, učiteljic pa 599, t. j. 55%. Zaradi pomanjkanja moškega učiteljstva so se morale proti zakonitim določbam na raznih mestih za moške, tudi na enorazrednicah, nameščati učiteljice. Samo v kočevskem in novomeškem okraju so še učitelji v večini in sicer za 6% oziroma 3%. V Ljubljani je število učiteljev enako številu učiteljic; v vseh drugih okrajih je pa učiteljic več kakor učiteljev in sicer je učiteljic v črnomaljskem in litijskem okraju 51%; v kranjskem okraju 52%; v kamniškem okraju 54%; v radovljiškem okraju 56%; v postojnskem okraju 57%; v krškem okraju 58%; v logaškem okraju 61% in v ljubljanski okolici pa celo 67%!
»Najdičnejšl šolski okraj« je po glasilu slomškarjev ljubljan. okolica ker so pri volitvi v okrajni šolski svet zmagali s 5 glasovi slomškarjl. To je slaba tolažba in še slabša perspektiva za bodočnost, ker so v vseh ostalih okrajih sijajno zmagali napredni učitelji in učiteljice, ki imajo 306 glasov večine. Ta številka pove, da je ogromna večina učiteljstva v naprednem taboru.
Slogo med duhovščino in učiteljstvom si klerikalci v »Slov. Učitelju« tako-ile predstavljajo: »Podlaga za to neobhodno potrebno edinost je pa žal že kar naprej izpod-maknjena, ako je učitelj naročnik in propagator (aha, tu je zajec! Opazka stavčeva.) liberalnega časopisja.« Mi pa te besede lahko obrnemo in pravimo: »Podlaga je že kar
rale oči in izgubljale svoj nekdanji sijaj. Bolelo ga je to, a pomagati ni mogel. Vsaka zdravniška pomoč je bila zastonj. Ko jo je videl tako počasi umirati in veneti, ga je minevala ljubosumnost bolj in bolj.
V oktobru je bilo. proti večeru. Od gozdička, kjer so se že poznali prejšnji sledovi jeseni. Je vel lahen, mehak vetrič. Mrak je počasi, leno legal na zemljo, na nebu so zagorele prve zvezdice, delavci so se vračali veseli iz vinogradov domov; iz daljave so se čtrfi Zvonci s paše se vračajoče črede.
Milica je sedela na stolu pri odprtem oknu, glava se ji je bila sklonila globoko k prsim — podoba spo-kornice. Tepelik je ležal poleg stola na tleh, črni lasle so ji v kodrih valovali po ozkih ramenih; njene oči so zrle trudno, zaspano v jasni večer. Zaželela si je peroti, da bi poletela tja črez gore, daleč, daleč k njemu, k Ljuboju. Hodila bi z njim po krajih, po katerih sta hodila nekdaj; hodila bi z njim, roko v roki, govorila bi o ljubezni; samo luna in zvezde bi bile priče njune sreče.
»Le enkrat še njega videti, samo enkrat še, dia se poslovi od njega«, je klicalo njeno srce.
»Ljubo, kje si? Ljubo!«
»Pri tebi, Milica!« odgovori sladek glas.
»Moj BogU zakriči bolestno in
Novo došla
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni „Central’
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Šldan
naprej izpodmaknjena. ako je duhovnik naročnik in propagator klerikalnega časopisja.« — Gospoda, vsakemu svoje, pa bo sloga; »podlag« si pa naše napredno učiteljstvo ne pusti predpisovati, ker ima svoje misli, svoje nazore in svoje pravice.
MalmičiancJ so začeli svoje delo v Istri — prvo je seveda prišlo na vrsto učiteljstvo. V »Reških Novincih« so začeli boj, ki bo skušal uničiti, kar je bilo v Istri narodnega. Drugi so seveda Sokoli — proti katerim je začelo klerikalno časopisje svojo gonjo. 'J ako gredo na boj — naši novi Jugoslovani.
Klerikalna propaganda med o-svobojeniini brati. Komaj so se Srbi in Bolgari osvobodili od turškega jarma, že se začenja po teli pokrajinah katoliška propaganda. Zgodovina uči, kako usodepolno je bilo vmešavanje Rima med Srbe in Bolgare. Te dni so prinesli klerikalni listi objavo, da je sveti oče odredil. da se kapucini v Sofiji in Plovdivu podrede hrvaški provinci-ji. Tako pride na Reko nekaj bolgarskih dečkov, da se tani pripravijo za propagando katolicizma med Bolgari. Ta provincija bo segala do Carigrada. — Tako se pripravlja klerikalizem za delo na novem polju. Bolgari in Srbi so kristjani — in taka propaganda bo imela le slabe posledice, ker bo razvnela nepotreben verski boj.
Nazadovanje katoličanova v Avstri[l ge kfižfc y Statistiki. Kaj to pomeni? Prvič da pridobiva nacionalno losvonromovsko gibanje vedno več pripadnikov — in da klerikalizem ni v korist veri — ampak da vera tem bolj propada, čim bolj raste klerikalizem. V 30. letih so padli katoliki za 1%. Res, vera pešči!
»Flotenferafnsko ali pomorsko društvo« kakor se to imenuje slovensko, je pred par leti tudi pri nas dobilo dovolj članov — celo v na-rodno-naprednili krogih. Včerajšnji »Riečki Novi List« posvečuje temu društvu cel članek in opozarja na to. da nimamo nobenega vzroka, da bi se ogrevali za to društvo.
Vse one. ki se na nas obračajo glede služb v Srbiji opozarjamo na naš današnji Uvodnik, ki natančneje govori o tem vprašanju.
Krtina ter Krtinci pa Joško Z. Klerikalne sleparije niso redko se Jane. zato naj se nikdo ne čudi, če se gode sleparije tudi pri nas na Krtini! Pa velesleparije!!! Torej takola je bilo: Klerikalni župan in pa zapravljivi j. z. sta si domislila, da bi bilo 'menitno za Krtino in Krtince, če bi se mesto ubitega starega velikega zvona, napravili vsi trije novi. pa prav težki. In Joško in župan sta dejala, da jamčita za denar, da si namreč upata nabrati potrebnih K 15.000 (okrogla številka). Za parado sta pa nagovorila še tri druge Krtince. da so se podpisali na pogodbi. Pa sta šla tička okoli, ter nabirala in nabirala ter nabrala lepe tisoče. Pa je prišel dan plačila, a Joško ter župan sta imela kaj malo denarja, manjkalo jim ie celih 9000 K. In pri šla je vrsta na pet na pogodbi podpi sanih Krtincev in šteli so težke ti-
se strese kot šiba na vodi. »Čuj — njegova piščalka! — On igra! — to so zopet njegove mehke, nežne melodije, ki tožijo o izgubljeni sreči!«
Videla je jasno pred seboj: igral je na svojo piščalko, svoje oči pa je upiral v njo, bolestno, očitajoče. Zakrila si je oči z rokami in se naslonila nazai na stol; po njenem mrtvaško bledem licu pa so pritekle solze.
Zflpei je večerni zvon.
»Mati! Molila bom!« — Sklenila je roke na prsih. Njen obraz je izražal nepopisno bol. Začela je moliti očenaš: »Oče naš — kateri —
kateri si — v------------«	Zaprla le oči
in ugasnila kakor sveča...
Bil je obupen boj, ki je v njem uodlegla.
* *
Odkar je legla Milica pod rušo, je piščalka vtihnila; v mesečnih," sanjavih nočeh je šel Ljubo na prostor. ki ji je bil najljubši; tam je sedel na gričku in gledal na pokopališče, k šepetajočim žalujkam, pod katerimi je spavala Milica. Ob takih večerih je vzel piščalko in tožil je, kakor tožimo le za mrtvimi, podprl obraz z rokami in jokal, kakor jokamo le za izgubljeno srečo.
soče. Pa je nekdo rekel Jošku ter županu: pokažita račune! Pa sta skrpucala nekaj računu podobnega in sta dejala: Glejte midva sva čista! Krtinci so pa zmajevali z glavami neverjetno, češ, tu pa ne bo vse v redu! Toliko da bi manjkalo!
Pa take postavke v računu! O. Joško. kaj ni iualo premastno za dvojno pot v Dunajsko Novo mesto zaračunati 400 K. Tako lepo »cirengo« je morda plačeval vaš dobri oče, dokler se tudi on ni naveličal ter izjavil v časopisju, da njegov Joško pušča le prevelike račune in da on ne plačuje več njegovih »pufov«. To še danes ni preklicano, pa tudi nikdar ne bo. Krtinci so pa takrat malo šepali na pameti, da so zaupali meni nič tebi nič tisoče za zvonove. Joškovi zvonovi pa opominjajo Krtince rekoč:	»Doug-Doug«	in	pa
»Puf-puf-puf« Joško je pa takrat, ko je pobiral za zvonove, imenitno živel. Krtinci pa danes kolnejo Jo-škota. ter župana in njih takratnega svetovalca kaplana P. — Najnesreč-nejša žrtev klerikalnih sleparjev jc pač neka vdova z devetimi otroci — najstarejši je komaj 13 let star — katere rajni mož je podpisal pogodbo za nakup zvonov. Vsakomur se studi nezaslišana lumparija klerikalne bande Joško-župan-kaplan P. — ker sedaj ne poznajo vdove, ki je morala plačati 1300 K. Krtinci proč od njih!!}
č. kr. trgovsko ministrstvo je z razpisom z dne 25. januarja 1913, št. 58.590/P naznanilo, da v prihod-nej ne bo več dovolilo, da se tiskovine odpravljajo v večji obliki, kakor je po tarifu dovoljeno, ker trpe radi takih ostale pošiljatve. — Trgovci se torei opozarjajo, da pri po-šiljatvi cenikov in tiskovin osobito pazijo na to, da znašg največja dovoljena teža 1 kg, obseg pa 45 cm na vsako stran, pošiljatev v podolgovatem ovitku pa sme biti 75 cm dolga in 10 cm v premeru. — Pošiljatve. ki tem predpisom ne odgovarjajo. smatrajo se za zavoje.
Nove C. M. podružnice. Dosedanja podružnica za Hrastnik in Dol se le razdelila kar na tri podružnice. Najpiej so si osnovali Dolanci svojo lastno podružnico, ki je že odobrena ter se vrši ustanovni občni zbor po Vel. noči. Obenem pa hočejo tudi hrastniške rodoljubke pokazati, kaj premore delavno in požrtvovalno narodno ženstvo. Ustanovile so si samostojno podružnico, ki sicer še ni odobrena, vendar so si povodom občnega zbora moške podružnice dne 16. t. m. izvolile sledeči začasni odbor: predsednica ga. Mar. Černetova, podpredsednica gdč. Lojzka Roševa, tajnica gdč. Milka Šentjurčeva. Odbornice so: gdč. Mar. Sorčanova, gdč. Klara Balohova, ga. Juika Janova, ga. A. Bočkova, gač. Pavla Štihova, ga. Mar. Restarjeva (Praprotno) in ga. Eliza Peperlnakova. — Tudi moška podružnica si je izvolila jako agilen odbor, na čelu mu stoji g. postaje-načelnik J. Baša. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Govorili so gg. Rainer, Baša, Lebar in potov, učitelj Ante Beg iz Ljubljane. Kmalu se vrši ust. občni zbor nove podružnice Zidani most-Loka.
Siromašni Kraševci nas osra-mote. Nedavno se je ustanovila po prizadevanju nadučitelja g. Milana Volkova C. M. podružnica za Pliskovico in Gabrovico pri Komnu. Dasi je kraj siromašen, pristopilo je na dan zborovanja samo iz Pliskovice 60 letnikov. A tudi Gabrovčani niso hoteli zaostati ter so zbrali v par dneh 35 letnikov, tako da Šteje nova podružnica v neznatnem kraju blizu 100 članov. Koliko je na Kranjskem trgov, celo mest, ki ne zmorejo tolikega števila za narodmo obrambo! Vsa čast zavednim in požrtvovalnim kraškim rojakom!
Kraški teran, ta sloveča in zdravilna kapljica je lani posebno dobro dozorela v Pliskovici in okolici, kjer Je je še dobiti v vsaki množini. Pojasnila daje g. Milan Volkov, nadučitelj v Pliskovici, p. Komen.
Med naprednim slovenskim dl-iaštvom na Dunaju se opaža že nekaj let živahno gibanje za sokolsko idejo in telesno vzgojo. Primeren lokal za telovadbo jim nudi univerzitetna telovadnica, kjer telovadi do 80 napr. dijakov. Tudi bratska češka sokolska društva gredo našim dijakom na roko. Le žal, da je mnogo dijakov vsled slabih gmotnih razmer prisiljenih opuščati poleg marljivega študija vsako redno telesno vzeolo. Gmotne razmere tekajšnje-
ga podpornega društva so take. da ne more zadostiti niti najpotrebnejšim prošnjam dijakov. — Je to žalosten del zgodovine našega dunajskega dijaka. — Zato je gotovo pozdravljati idejo, ki se je sprožila v vaditeljskem zboru napred. slov. dijaštva. da prirede v začetku marca 1913 javno telovadbo v češkem Narodnem domu v prid podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju.
Uradne vesti. Oklic: Zoper 1.) Gašperja Orehek iz Stegen in 2.) Janeza Urbanija, posestnika na Pogledu. kojih biva>:šče ie neznano, se je podala pri tej sodni?-: tožba ad L) radi priznanja zastaranja in dovoljenja za izbris terjatev po 260 K s prip.. ad 2.) na upravičenje pred-ztiambe zastavne pravice pri vi. št.
138 k. o. Sv. Mohor radi 320 K 91 v s prip. Na podstavi teh tožb se je določil narok za ustni sporni razpravi na 1. marca 1913 ob 9,^ uri dopoldne pri tej sodniji, soba št. 1. C. kr. okrajna sodnija na Brdu, odd. I., dne 10. februarja 1913. — Pri podpisanemu sodišču se vrši dne 27. marca 1913 ob 9. uri dopoldne dražba zemljišča vi. št. 56 k. o. Dol. Planina. obstoječega iz dveh travnikov. Cenilna vrednost znaša 10.680 K 48 v; najmanjši ponudek, pod katerim se ne predaja na 7121 K. C. kr. okratfla sodnija v Logatcu, odd. II., dne 14. februarja 1913.
Težke nesreče vsled splašene-ga konja. Dne 17. t. m. dopoldne je pustil posestnik iz Zaloga pri Smar-jeti pred neko hišo v Novem mestu svojega v voz vpreženega konja in je šel v hišo nekaj stvari nakupovat. Tu je nenadoma padel z neke kolibe na tla drog. česar se je konj vstra-šil in se splašil. Divjal ie naprej in povozil posestnika Jožefa Pelca, katerega so morali odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Ne daleč od mesta omenjene nesreče je podrl konj na tla delavca Adolfa Kocha iz Beršlina in mu prizadejal težke poškodbe na životu. Zena trgovca Springerja iz Novega mesta, ki je stala pri neki kolibi in ki je tudi prišla pod voz, je zadobila k sreči Ie lahke telesne poškodbe. Obema težko ranjenima je nudil prvo po moč dr. Buh. Pelcovo stanje pa je bilo tako nevarno, da mu je moral neki frančiškan še pred prenosom v bolnišnico podeliti sveto olje.
Preveliko dozo zdravila po-užll. Pretekli torek je prinesel 53-letni posestnik JerneJ Jensterle iz Zgornjih Dani od zdravnika zdravila za želodčne bolečine. Zdravnik je Jensterlu naročil, da mora imeti zdravilo za deset dni. Jensterle pa se ni brigal za zdravnikovo naročilo in ie vse zdravilo naenkrat po-užil. Kmalu nato je omedlel in umrl po dveh dneh vkljub zdravniški pomoči.
Roparski napad. Dne 10. t. m.
okrog 3. ure zjutraj je šel posestnik in rudar Ivan Bratuš iz Jeličnega vrha v občini Dole po državni cesti proti Idriji na delo. Ko je bil kake četrt ure oddaljen od svoje hiše, mu je zastopjl pot neznan mož, ki je hrvaško govoril, zgrabil ga je za prsa in ga vprašal, kam gre. Bratuš se je hitro okrenil in je vdaril neznanca s palico po glavi, da je ta padel na tla. Tu pa je stopil Bratušu nasproti drug mož, vrgel ga na tla in vstrelil nanj iz samokresa. Krogla je zadela Bratuša v koleno in je tam ostala. Bratuš je hitro vstal in je zbežal, kolikor hitro je namreč mogel nazaj, proti svoji hiši. Roparja, katerih pa Bratuš ne more natanko popisati, sta očividno nameravala Bratuša oropati. Na sumu sta cigana Mihael in Anton Hu-dorovič, katere je orožništvo prijelo in ju izročilo sodišču v Logatcu.
Vlom. Pred kratkim so vlomili neznani storilci v podstrešje posestnice in gostilničarke Helene Zajec iz Dragcmelja in so odnesli iz sušilnice več suhega mesa, slanine in klobas, v skupni vrednosti 60 K. Poleg tega so odnesli Zajčevi tudi dva litra žganja. Vlomilci so prišli v podstrešje skozi streho in to na ta način, da so iztrgali škupo slamnate strehe. Po isti poti so tudi pobegnili.
Drobiž Iz Štajerske. V Gradcu si je pognal 16. letni sin prof. med. A. Tobeitz iz nekega revolverja tri strele v levo stran. Umrl je šele nekaj ur na to. — V G r a d c u je napadlo več potepuhov v nedeljo zjutraj nekega delavca, ter mu ukradlo nikljasto uro, vredno 8 K. Nem ški časopisi seveda trde, da so bili
to — Slovenci. — V Mariboru štrajka zveza zdravnikov v škodo okr. bol. blagajne. Med to in zdravniki je nastalo nesporazumljenje. V četrtek zveč. priredi društvo »Svobodna šola« v beli dvorani pri Got-zu predavanje:	»Svobodna šola,
nemško kulturno vprašanje«. Pretečeno nedeljo je napadel neki dninar Kanzler čevljarja Weberja ter ga z nožem težko poškodoval. V gostilni k »Zlatem konju« je ukradel neki Plečko svojemu tovarišu uro v vrednosti 120 K ter jo neznano kam pobrisal. V Tezni je pogorelo posestniku Šerugi gospodarsko po-slopej in krma. Škode je 3000 K, zavarovalnina znaša pa 2600 K. — V Gor. Kungoti pri Mariboru je izival posestnikov sin Mailand fanta Krebsa. Prišlo je do spopada, pri čemer je bil Krebs s sekiro težko ranjen. Mailand se je iz strahu pred kaznijo hotel ustreliti, pa se je le težko ranil. — V Trbovljah je umrl zlatotnašnik, župnik Peter Erjavec, star 79 let. Dasi nasprotnik vsega, kar ej bilo >:napredno« je bil vendar strog Slovenec. N. v m. p.! — V P o b r e ž u pri Mariboru se je obesil 711etni F. Čiligi. Vzroki, domači prepiri. — V Dogošah je vgriznil pes posestnika Kretnerja,
sina posesiaika Tkalčiča tako, da je Inoral V bolnico. — V K o z j e m bode 24. t. m. veliki živinski sejem. Na razpolago bo tudi brezplačno nova mestna tehtnica. — V št. J u r-iu ob Taboru je gorelo na posestvu barona Wittenbacha. Vzroki še niso znani.
Panika v gledališču. Strašna nesreča se je pripetila te dni v nekem gledališču v New - Yorku za premikajoče slike na E. Houston St. Operator je baš kazal silno zanimivo sliko kako bežijo roparji pred policijo. V enem vlaku so bili roparji, v drugem policisti. 2e slika sama je vzburila ljudi, ker so bili prizori, da so bili napeti živci gledalcev. Naenkrat pa skoči pri operatorju majhna iskra iz motorja na film in ga užge. Ker operator ni mogel hitro zakriti projektilne leče, se je ogenl pokazal tudi na sliki pred gledalci.
V tem trenotku zakriči neki deček »ogenj!« in kot bi trenil. Je bilo vse ljudstvo pokoncu. Nad 400 ljudi se je mudilo tedaj v gledališču. Na odru je, bil neki govornik, ki je opozoril ljudi, da ni nevarnosti, in naj mirno sedijo. Tu pa zakriči neki star či-:ut: »Vsi bodemo zgoreli! Ven, če vam je življenje drago.« In v tem trenotku so že dirjali vsi proti izhodom. Pobijali, tolkli, grizli, tepli in kleli so vsi skupaj. In ker je bilo v stem trenotku kakih 200 ljudi zunaj pred hišo, ki so hoteli notri, je nastala zmešnjava še večja. Ljudje, ki so stali zunaj, sprva niso vedeli, zakaj ljudje iz notranjih prostorov silijo tako burno ven. Stepli so se z onimi, ki so ven prihajali, in šele pozneje se ie dognalo, kaj je vzrok.
V strašnem metežu. ki je nastal, sta bila dva človeka pohojena, da sta na mestu umrla, 18 ljudij je dobilo smrtne poškodbe in nad 100 ljudij je bilo manj ali več ranjenih. Bili so strašni prizori, ko so očetje in matere iskale svoje otroke, ko so otroci kričali po svojih starših. Oni dve ženski, ki sta bili pohojeni do smrti, sta bli tako razmesarjeni, da so Ie s težavo spoznali njih trupli.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Najstarejši človek v Avstriji Je
bržkone v Nemškem Brodu na Češkem živeči Jan Navratil. Rojen Je bil leta 1799, živi torej že v tretjem stoletju. V razmerju s to visoko starostjo ie mož še nenavadno čvrst na duhu in na telesu. Le vid in sluh mu pojemata nekoliko.
Kako ie bil ustavljen blazno hiteči 'lak brez strojevodje. Sibirski časopisi pripovedujejo o predrznem in zvitem činu zdravnika, ki živi v pregnanstvu v Sibiriji. Pred nekaj dnevi so bili postajenačelniki raznih manjših postaj prestrašeni vsled tega. ker se ni neki vlak po predpisih ustavil na postajah, ampak je z nenavadno hitrostjo drča! mimo postaj. Potniki so smrtnobledi gledali skozi okna vozov, strojevodje pa ni bilo nikjer videti. Lokomotiva ie bila prazna. Osupli postajenačelniki na postajah so takoj telegrafično opozorili svoje tovariše na dotični progi. Ti pa si niso znali pomagati in vlak je nadaljeval svojo grozno pot naprej. K sreči je bila železniška proga povsod prazna. Na postaji Bielouru. v notranjosti Sibirije pa je prišla nekemu pomožnemu delavcu
rešilna misel v glavo. To je bil dr. Martov, ki je bil izgnan v Sibirijo in ki je bil uslužben kot delavec na železniški progi. Ta je takoj šel z nekim drugim vlakom, v katerega je bilo vpreženih šest praznih voz, v smeri proti onemu vlaku. S seboj je vzel tudi več strojevodij. Vlak z doktorjem Martovom je vozil ritensko. Ko je dr. Martov zagledal v dalji sopihajoči vlak, brez strojevodje, je svojo lokomotivo ustavil in je takoj pognal vlak z največjo hitrostjo naprej, tako da je lokomotiva z dr. Martovom hitela pred sopihajočim vlakom brez strojevodje v eni in isti smeri. Ko je bila lokomotiva doktorja Martova nekaj metrov oddaljena od lokomotive brez strojevodje, je dr. Martov zmanjšal hitrost svojega vlaka, tako, da je prišlo slednijč do trenotka, ko sta bila vlaka drug od drugega oddaljena samo nekaj centimetrov. Ko sta vlaka trčila skupaj, se je to zgodilo tako mirno, da ni nihče čutil kakega večjega sunka. Kakor hitro ie doktor Martov videl, da sta vlaka skupaj, Je začel zavirati in je zmanjšal tako polagoma hitrost vlaka, ki je drdral za njim. Moč vlaka brez strojevodje pa je bila še vedno tako velika, da je kljub zaviranju gnal rešilni vlak pred seboj. Tu pa Je spustil doktor Martov paro za nazaj in tako se mu je posrečilo, vlak ustaviti. Šele sedaj se je odkril vzrok, zakai je vlak drdral brez strojevodje. Na njegovi ploščadi so našli strojevodjo — v popolni nezavesti. Naj-brže ie omedlel, še predno je mogel vlak ustaviti. Sedaj se je uredilo tako, da so lokomotive tudi na stranskih progah oskrbljene z dvema osebama, da se ne bi tak slučaj nič več primeril. (Prej je bil tu strojevodja tudi obenem kurjač.)
Ljubljana.
— Le 20.000 dobrih Slovencev
je treba, da se razprodajo vse srečke loterije na korist slovenskim umetnikom. Konstatirati je, da je ta akcija Splošnega ženskega društva sploh prva, ki se je začela v našem narodu za slovenske umetnike. Slovenci nimamo nobenih umetniških ustanov, naši umetniki ne dobe nika-kih večjih naročil, ne podpira jih noben mecenat, nego delujejo umetniki takorekoč iz rok v usta, od slučaja do slučaja. Akcija sploš. ženskega društva bodi začetek vztrajno večje akcije v prospeh naših umetnikov, stvar ljudstva je, da se razproda vseh 20.000 srečk. Dobitki so zares lepe, zanimive in mojstrski izvršene slike ter elegantni kipi. ki bodo v okras vsaki slovenski hiši. Ako smo Slovenci res kulturen narod, se bc našlo med vsemi vsaj 20.000 ljubiteljev domače umetnosti Srečke so se poslale po vseh slovenskih mestih in v vse slovenske dežele. Zdaj se torej pokaže, ali so danes že minuli tisti časi, v katerih je pel Prešeren: »Kranjec moj mu osle kaže...« Sram nas bo, če smo danes še vedno V tistih sramotnih časih.
— Koncert za mladino. Danes ob 6. uri pop. v »Mestnem Domu«. Sodelujeta prof. dr. Kozina in pianist Ant. Trost. Vspored: Adamič: Pri studencu. — B. Ipavic: Ciganka Marija. — B. Ipavic: Oblačku. — C. jLoewe: Zlatarjeva hčerka. — Chopin op. 39. Scherzocis-mol, igra A. Trost. — Curschumann: K obrežju voz’ mornar. — Hugo Wolt: Vrtnar. — Schubert: Serenada. — Schubert: Erlkonig. — Fr. Liszt: Le Carneval de Pesth. — Rubin-stein: Je živel starec kralj. — Dvo-Fak: Pesmi ljubezni. — DvoFak: Pesmi ljubezni. — Grieg: Jesenski vihar. — Vstopnina 40 vin. za dijake,
za druge 1 krono.
— Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se je vršil včeraj ob 6. zv. v dež. muzeju. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. nadzornik Fr. Levec, ki je na kratko omenil delovanje društva in se spominjal umrlih članov (svet. Globočnik, prof. dr. Cerk, prof. Orožen i. dr.) Izrekel je tudi zahvalo vsem podpornikom. Tajnik dr. šmajdek je podal tajniško poročilo, ki je pokazalo marljivo delo odbora. Prof. Pajk je kot blagajnik podal obračun in proračun. Društvo ni v najlepšem gmotnem položaju — izkazuje 3.771 K 18 v primanjkljaja, kar ovira društvo pri delu. Skušalo se bo v bodoče štediti. Poleg predložen”! računov je naloženih 1500 kron. ko? fond za izdajo Pavlinove »Flor«
Carniofeiae, ki bo važno in temeljito delo. Preglednik g. Podkrajšek predlaga absolutorij blagajniku in nasvetuje par pripomočkov za sanacijo financ. (Iz poročil smo razvideli. da j-c društvo in njegovo delo za nas tako važno, da je žalostno, ako bi zaradi denarja ne moglo delati. Op. por.) Prof. dr. Gv. Sajovic je na to podal pregled, kako se je društvo razvijalo od prvih časov (1861. 1.) do sedaj in kako ima urejeno svoje delo. Več o tem drugič, S tem je bil občni zbor zaključen.
— Skioptičen večer, ki ga je
priredilo sinoči »Slov. plan. društvo« je privabilo v »Mestni dom« mnogo prijateljev lepe prirode in lepih ski-optičnih slik. Tako lepega večera že dolgo nismo imeli, žal, da se je za večer premalo vedelo, sicer bi bilo še bolj polno. Slike je oskrbel g. Kunauer, predaval pa je njegov brat P. Kunauer. Popeljal nas je s seboj v gorske višave v vseh letnih časih videli smo kamnniške planine, Ka- j ruvanke in Julijske alpe v cvetju in snegu, v megli in solnčnem svitu, da je šel po dvorani pogosto tih šepet občudovanja. Bilo je do 200 slik. Takih večerov bi si še želeli. Večer je otvoril predsed. dr. Tominšek, ki je pozdravil navzoče z željo, da bi po leti še bolj hiteli na naše lepe planine. Kdor je videl sinočnje slike, se bo težko ubranil čarobni vabljivosti naših gorskih krasot, ki jih še vse premalo poznamo. Predavanje je trajalo eno uro.
— Iz gledališke pisarne. Nocoj v četrtek (par-predstava) se prvič ponovi velepriljubljena Leharjeva opereta »Grof Luksemburški z g. Ljubišo Uičičem iz Trsta kot gostom v naslovni vlogi. Ob njegovem prvem gostovanju v torek je občinstvo ki je gledališče napolnilo do zadnjega kotička, priljubljenega operetnega tenorista sprejelo z najlaskavejini aplavzom in mu opetovano pri odprti sceni kakor tudi ob sklepu aktov izražalo bučno pohvalo. Spričo izrednih simpatij, ki jih g. Iličič uživa med našim občinstvom, je tudi za njegovo nocojšnje drugo gostovanje nedvomno pričakovati razprodano gledališče. — V soboto (nepar-pred-stava) se drugič ponovi Puccinijeva sijajna velika opera »Madame But-terfly«. ki je ob svojih prvih dveh letošnjih uprizoritvah glasom dnevne kritike dosegla najlepše uspehe. Naslovno vlogo poje to pot gdč. Lowczynska. — V nedeljo popoldan (izven abonementa. za lože par) se kot velika tujska predstava prvič v sezoni ponovi L. Birinskega veleza-bavna komedija iz počenjanja ruskih navideznih in istinitih revolucijo-narjev »Vrtoglavci«, ki je ob svoji premieri prošli torek kakor po vseh neštevilnih odrih, kjer so to moderno novo igro uprizorili, tudi pri nas dosegla najlepše uspehe in izborno zahvalo. Naša dnevna kritika je uprizoritev soglasno hvalila kot vrlo uspelo in igro označila kot docela vredno, da si jo vsakdo ogleda. Duhi vita, kratkočasna komedija nenavadno nadarjenega mladega avtorja žanje vsepovsodi največje uspehe in je zaslovela kot ena najboljših modernih dram in skozinskoz veselega značaja. — V nedeljo zvečer se izven abonementa za lože nepar pri izdatno znižanih cenah zadnjič v sezoni uprizori kratkočasna Offen-bachova burlesk .opereta »Orpheus v podzemlju«. Tako bodo častiti gostje z dežele imeli priliko, se v nedeljo popoldan in zvečer za mal denar izborno zabavati. Začetek večerne predsfave ob sedmih!
—7 Snočnja kronska predstava (»Red iz nravnosti«) v dež. gledališču je bila izborno obiskana; gledališče je bilo domalega razprodano, pohvala velika.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wol-fova ulica 10/1, je odprta vsak delavnik ob 4.-8. ure zvečer in ob praznikih ter nedeljah od 9.—12. ure dopoldne. Knjižnica šteje nad 6600 knjig in to večjidel leposlovje. Slovenske knjige so zastopane v 5 ali 10 izvodih, da je vedno dovolj izbere za čitanja željno občinstvo. Nadalje ima knjižnica najboljše romane in novele tujih literatur v dobrih nemških prevodih. V zadnjem času si je knjižnica nabavila priljubljeno »Ullstein Biicher« in zbirko modernih nemških in tujih pisateljev Fi-schers Romanbibliothek. Knjižnica, tako upa knjižničar, bo gotovo našla pri vseh slojih ono zaupanje, ki ga zasluži po svojih dobrih in izbranih knjigah. Pričakujemo, da bodo posebno cenjene dame bolj pridno obiskovale knjižnico, ker ravno za nje je posebno velika izbera njih tako priljubljenih pisateljev — pisateljic. S. Gregorčičeva javna ljudska knjižnica izposoja pod tako ugodnimi pogoji in za tako malenkostno pristojbino, kakor nobena druga knjižnica. Na razpolago je tudi tiskan katalog.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wol-fova ulica 10/1. se prav iskreno za-
hvaljuje gospe svetnici Emi Suflaj za blagohoten dar. Podarila je S. Gregorčičevi knjižnici 19 letnikov Slovenskega Pravdnika, Upamo, da bo rodoljubna dama našla mnogo posnemovalk v svojem krogu. — Nadalje se knjižnica odkrito zahvaljuje redoljubnemu darovalcu z Dunaja za krasno zbirko knjig. Knjižnica pričakuje, da se jo bodo tudi rodoljubi Ljubljančani spominjali z mnogimi darovi. Knjižnica vrši važno kulturno^ delo, a ne more zadostiti Čitanja željnemu občinstvu, ker ji primanjkuje knjig. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet.
— Prošnja do blagih src. Uboga že več let bolna mati 3 malih nepreskrbljenih otrok in oče delavec, tudi bolehen in slab, prosita blaga srca, da se usmilijo ubogih trpinov in po-•š lic jo kak dar, pomoči potrebni družini. Marija Marinčič, Zvonarska ulica št. 9. (na vrtu. pritličje.)
— Loterijske številke. Gradec: 71, 30, 47, 87, 55. - Brno: 25, 8, 20, 59, 17.
— Kinematograf »Ideal«. Danes se še predvaja sijajna komedija Dolarska princesa. Veliko smeha vzbuja komična novost »Moric kot kinooperater na Balkanu«, zbog originalne velekomične vsebine. V petek lepa drama »Najdenček« v 2 delih. V soboto »Kralj gozdov«, amerikan-ska senzacija.
Ujeta tička.
Bruck ob Muri, 17. sveč.
Tu so prijeli dva zelo nevarna, mednarodna tatova, ki sta v zadnjem času vznemirjala vse hrvaške železnice.
Dne 13. t. m. sta dospela v Celje . dva zelo elegantna gospoda, od ka- 1 terih je šel jeden v celjsko »nemško hišo«, dočim je drugi zginil za dclj časa, ne da bi se bilo vedelo kam. Oni, ki je bil ostal v Celju, je šel v že imenovano »Nemško hišo«, koder si je najel stanovanje. Imel je zelo fine manire, mnogo dragooenostij in obilo denarja ter se vpisal v tujsko knjigo kot
Ivan Bohuslavič, inženir za ladje-stavbo Iz Reke.
Hodil je po Celju od kavarne v kavarno ter skrajno elegantno živel.
Dne 14. t. m. je kar naenkrat prišla brzojavka z naslovom:	»V.
Libsky, »Deutsches Haus«, Celje«. Nekaj časa so iskali adresata, a ga niso mogli najti, ker pod tem imenom ni bil nihče v imenovani hiši. Še-Ie, ko je slučajno prišel zraven Bohuslavič, in slišal označeno ime, je reklamiral brzojavko za se, češ:
»Moja ljubica mi piše pod tem naslovom.«
Izročili so mu brzojavko, na kar se je, ko jo je bil prebral, odstranil. Še onega večera pa se je vrnil v spremstvu nekega tujca, ki je bil oblečen v šofersko suknjo. Le ta se je pa tudi vpisal kot šofer Franc Kranc in tudi iskal'tamkaj stanovanja, na kar sta šla Bohuslavič in Kranc skupno v mesto in obiskala zopet
kavarno za kavarno ter menjala zelo visoke bankovce ter pazila,
kodi imajo razni posetniki spravljen svoj denar. Na ta način sta prišla tudi v gostilno »Hubertus« na Ljubljanski cesti v Celju in zopet prosila krčmarico, da naj jima izmenja nekaj visokih bankovcev. Posebno Bohu-slovič je storil to kaj pogostokrat in krčmarica mu je seveda ustregla. Črez nekaj časa sta se moža odstranila. A že ob 2 zjutraj je slišala jedna dekel ropot in šum v sosednjem prostoru. Zbudila je domače in ko so šli tjekaj gledati — tam je bila blagajna in v njej 800 K —
so videli moško postavo, ki se je
ravno umaknila skozi okno.
Krčmarica je šla gledat v omaro, koder je imela spravljenih onih 800 K, pa tudi o teh ni bilo več ne duha ne sluha. Ker sta pa ravno ta dva nenavadno hitro zginila iz Ce-da sta jo popihala z železnico. Brzo-jav je hitro nesel na vse kraje in konce popis njihove osebe in v ponedeljek, ravno ko sta hotela v Brucku izstopiti, jih je
zasegla roka pravice.
Prijeli so jih in oddali graškemu dež. sodišču. Le tu so njiju primer-
jali z raznimi slikami v albumu zločincev. Pokazalo se je, da jih hrvaška policija išče že dolgo časa, ker imata na vesti celo vrsto železniških ropov, za kar bosta morala, kadar odsedita za njih zadnji čin zasluženo kazen, dajati še posebej odgovora. Ko se je to dognalo, so jih pre-pejali
v celjsko okrožno sodišče.
Pri sebi sta imela ta dva tička tudi revolverje, celo vrsto najrazličnejšega roparskega in vlomilskega orodja, dosti denarja in dragocenosti, pa tudi raznili drugih stvari, ki jasno dokazujejo njih krivdo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
REDKA POROČILA.
Dunaj, 19. februarja. Vsied že znane naredbe, po kateri ni nihče od voj. poročevalcev pripuščen k vojnim operacijam, so poročila z bojišča zelo redka, Vse je zavito v nekako tajinstvenost, nekak mir vlada, za katerim se najbrže skriva pripravljanje za usodepolne udarce.
IZPOD SKADRA.
Cetinje, 19. februarja. Obstreljevanje Skadra traja še. Levo krilo generala Martinoviča je zavzelo selo Znos, kjer je bilo od Turkov z' Brdice močno obsipano z ognjem; srbski, do danes še vedno zmagono-sni artileriji sc je posrečilo pripraviti turške topoVS do molčanja. Na ostalih točkah vlada splošen mir. Oba tabora turški kot srbsko-črno-gorski se pripravljata za daljše korake.
TURŠKI VJETNIKI V SRBIJI.
Berlin, 19. februarja. »Nord-deutsclie Allg. Zeitg. je prinesla poročilo, kako da se slabo ravna s turškimi vjetniki v belgrajskih trdnjavah Te vesti so bile takoj z vso odločnostjo od srbske merodajne strani zavrnene. S Turki se silno humano postopa v vseh ozirih. Njih zdravstveno stanje je izvrstno.
BOLGARSKO - RUMUNSKA POGAJANJA.
Dunaj, 19. februarja. Pred tremi dnevi je nasvetovala angleška vlada na predlog £dvarda Greya bolgarski in rumunski vladi, naj sc direktnim potom pobotata. Za slučaj, da je prišlo nerazpoloženje med obema državama že v akuten stadij, naj se obrneta obe državi na velesile s prošnjo za mediacijo.
Pariz, 19. februarja. Listi poročajo, da ne le Bolgarija, temveč tudi Rumunija soglaša v tem, da posredujejo velesile v bolgarsko-rumun-skem sporu. Podrobnosti posredovanj še niso določene.
RODOŠ IN ITALIJA.
Berlin, 19. februarja. Turški delegat je dospel v Nizzo v svrho pogajanja z Italijo z ozirom na takojšnji definitivni	°t°ka	Roda,
za katerega Turčija zahteva od Italije 50 milijonov lir.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dunaj: Hvala lepa za poslano. Danes je bilo nemogoče, pride jutri. Priporočal bi se za vodilne misli predavanja. Prišel je čas, ko je treba o tem več govoriti. —- Na razna vprašanja odgovarjamo, ua roman »V senci jezuita« ne izide v ponatisu in da ga vsak lahko ohrani le tako, če ga vsak dan izstriže.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
f
Zdravko in Ivanka Leskovic
javljata potrtim srcem tužno vest, da je njiju ljubljenček, edini sinček
Ziatan
danes popoldne ob 4. uri v nežni starosti preminul.
Pogreb nepozabnege deteta bo v petek, dne 21 februarja ovb 4 popoldne iz hiše žalosti Čevljarska ulica štev. 1 k Sv. Križu v lastno rakev.
V Lj ubl j a n i, dne 19. februarja 1913.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov oh 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Išče se prijazno stanovanje s
sobo in kuhinjo za takoj. — K Jo, pove »Prva anončna pisarna«.
I 1 J J I J I l U l i I I l i ri
Sprejme se lakoj izvežbana
blagajničarka
v kavarni ..Central"
v Ljubi‘ani.
LU I I U I I
DUH
Pošljite naročnino,
ako je še niste!
Trgovski pomočnik
ne izpod 25 let star vešč slovenščine, ali hrvaščine in nemščine, se sprejme proti dobri plači kot prva moč moŠ"e konfekcijske stroke. Mesto stalno. Nastop takoj, ali s 15 marcem t. 1.
Angleško skladišče oblek O. BERN ATO VIC, Ljubljana.
Nova hiša
na Tržaški cesti, 20 minut od L;ub-ljane z dvemi stanovanji in zemljiščem, je naprodaj. Proda se po dogovoru ria obroke, eventuelno odda tudi v najem. Natančneje v „Prvi anončni pisarni*.
Živi enska zavar-va mca
sprejme gospode, začetnike za
potovanje v Ltubljani in provinci.
Po kratki preizkušnji mesečna plača in provizija. Stalna služba s penzijo. Rt flektantji naj pošljejo rferte z referencami pod „Pensionslah!ge Lebensstellung 396 F“ Anoncen-Ex-peditlon Jos. A Kienrelch, Graz.
.SE
L.
CD
r aaettP
cd
05
■ mmm
“55
'o
05
ca
a»no ttv«mwin
»liker Medicinah
NTIz idrmlnihrJitN
tovroSab«niU,5i3ka
_ Pri Ljubljani
nc-
O
00
CD
CT
C0<
CD
O
»3*
CD
r-H
£5
Za obleko po meri
N
dobite edino nadomestilo
,v Angleškem skladišču oblek"
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano nizke.
V
O. Bernatovic, Ljubljana, Mesini trg št.
/
V
Pri sedanji draginji bode vsaki z vesehem pozdravil da od 20. februarja 1913 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
ar odračunam 10°|0 popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od moih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb i. t. d.
Opozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena nedvomljivo z najnovejšim in na boljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer nedvomljivo najveeji izbiri.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Pazu« ‘ " Modna in športna trgovina za gospode - -
P. Magdič, Ljubljana, glreprP0L
- /s
Rez. fond nad ■ K 800'.000.
Kel8foo«v.ooo.: Ljubljanska kreditna banka Ljubljani
Stritarjeva ulica, štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice .in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge P° čistih