PoStnina plačana v gotovini.
V
Izhaja vsako soboto. © Naročnina mesečno 1 dinar, e
Uredništvo in uprav ništvo je v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1.
drugo
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva.
Štev. 2.
Ljubljana, dne 11. februarja 1922.
Leto 18.
Papež Pij XI.
Dne 6. februarja ob eni popoldne je b>l izvoljen za vidnega poglavarja katoliške Cerkve milanski nadškof kardinal Ratti, ki s* je nadel kot papež ime Pij XI.
Novi papež je rojen dne 31. marca 1857 blizu Milana v Italiji. Pokojni papež Benedikt XV. ga je visoko cenil in v višjih lcro-
velja kot silno učen.
Velikanska množica ljudstva, do 50 ti-8°č, je stala pred Vatikanom. Ko se je prikazal novi papež, so ga množice viharno Pozdravljale. Potem so vsi pokleknili in pa-Pež jim je prvič podelil svoj papežki blagoslov.
Novi papež bo nadaljeval delo pokojnega Benedikta XV., da se združijo vsi na-r°di v bratskem miru in vzajemnosti, svesti si) da so sinovi enega Očeta. S to vero zrejo ^toličani sveta v svojega novega poglavarja.
Organizacija.
Znamenje, da v organizaciji ni pravega duha, je godrnanje članov, nezadovoljivo z odborom, s centralo itd. — Cim v clanih ni več delavnosti, požrtvovalnosti, 'organizacijskega življenja, začnejo iskati 'Urokov pri vsem in vseh, le pravega vzroka nočejo priznati: lastne lenobe.
Če v organizaciji kaj ni prav, je krivca vedno in vsekdar pri članih samih, če °rganizacija tega ali onega ne naredi ali ne doseže, so krivi temu člani. Kratko: za ves ^speh in neuspeh, za vse življenje in vse Mrtvilo v organizaciji so odgovorni člani.
To moramo pribiti danes, ko pojema v vrstah delavstva — in to vsega delav-^Va vseh strank! — prvotno navdušenje ža organizacijo.
Kaj je organizacija?
V	organizacijo se združijo ljudje, da skupno grejo za kakim ciljem — torej so 'Organizacija član i. Organizacija uspeva 'orcj toliko, v kolikor delajo za to člani.
Ni škodljiva kritika v organizaciji. l'oda kritika mora biti pozitivna, to se pra-vi: kritiziraj z voljo, da pomagaš, kjer vidiš, stvar šepa. Kritiki pa, ki kritizirajo le
mizi brez volje, dejansko pomagati, so ^njvečji škodljivci organizacije. Organiza-e,ja baš nudi vsakemu članu možnost, da
posveti svoje sile skupnemu cilju. Če član tega ne stori, ne stori svoje dolžnosti.
Tovariši! kadar vprašujete, kaj je organizacija storila za vas, vprašajte najprej, kaj ste vi storili za organizacijo.
Ne iščimo pomoči in opore izven sebe
—	le to, kar sami zmoremo in to kar sami hočemo in to, kar mi vsi sami storimo, le ‘o bomo imeli.
V	tem pa je tudi bistvo organizacije.
Ukinjenje družinskih doklad.
Iz Belgrada prihajajo vesti, da bo finančni odbor prihodnji teden razpravljal
o	predlogu finančnega ministra, da se državnim nastavljencem in delavcem v državnih podjetjih ukinejo družinske doklade.
To bi bil poleg vedno hujše draginje najhujši udarec, ki bi zadel delavce in na-stavljence državnih podjetij (železničarji, tobačno delavstvo!).
Da je vlada tudi tega zmožna, o tem ne dvomimo. Toda tu bo delavstvo odločno moralo stati za pravico družinske mezde. Družinske doklade zahtevamo, tudi če bi imelo delavstvo temeljno plačo dovolj visoko, ker je ta zahteva za nas načelna.
Vlada, ki s takimi koraki ubija družino, se ne zaveda dalekosežnosti svojih ukrepov. Mi bomo stali slejkoprej na stališču, da odločaj število družinskih članov tudi višino mezde in ne višina mezde — števila članov! To naše stališče bodo zastopali tudi poslanci Jugoslovanskega kluba.
Družinske doklade.
Zadnje čase se je pri mezdnih pogajanjih pogosto sprožilo vprašanje, da-li so družinske doklade upravičene ali ne — da-li je pravično, da zasluži družinski oče pri istih zmožnostih in istem delu več kot samec, odnosno da raste zaslužek s številom otrok.
Ne samo vlada ,tudi nekateri delavski zastopniki so se postavili na stališče, da se plačuje z mezdo prodana delovna moč, da volja torej načelo: pri istem delu ista plača
—	pa bil delavec s petimi ali dvema ali nobenim otrokom.
Da bodo naši zastopniki na pogajanjih in sploh naše organizacije na jasnem, po-vdarimo v kratkem naše stališče, ki ga je
izjavila tudi naša mednarodna zveza in je raditega za nas tudi merodajno.
V	družbi ne sme veljati stališče: pri istem delu ista plača — v družbi velja: pri istem delu isti življenski pogoji! Življenski pogoji družinskega očeta pa zahtevajo več materialnih sredstev kot življenski pogoji samca.
Zdi se, da gredo družinske doklade na račun samcev, ki bi pri istem delu imeli manj zaslužka. Toda ravno tu se mora dejansko izkazati krščanska solidarnost, krščanska vzajemnost.
Družinske doklade, ki jim nikakor ne odgovarja splošna povprečna mezda srednje družine, ,e jizrecno zahteval Leon XIII. v svoji encikliki ir«rum novarum« in za njim vodilni katoliški soc!”lni politiki (Cathrein, Pesch itd.). Ce število otrok'ne določa viSiue mezdi, je nevarnost, da višina mezde odlo^a
—	število otrok.
Načelo družinske doklade pa ima pogosto za posledico, da podjetniki odklanjajo de-lavce-družinske očete in raje najamejo samce, ker so ceneji. Tu bi vlada, ki je poklicana, da ščiti v prvi vrsti družino, morala podati izhod.
Izhod bi bil ta: Podjetnik plačuje vsem delavcem iste kategorije enake plače, ki so povprečno preračunane za srednjo družino. Razun tega pa mora redno brez ozira nato, koliko družinskih očetov ima zaposlenih, vplačevati gotovo stalno vsoto v fond, ki ga upravlja posebna komisija iz delavskih in vladinega zastopnika. In iz tega fonda se doplačujejo družinske doklade.
Na tak način bi se zavarovalo družinske očete proti zapostavljanju za samci. Seve je ta rešitev mogoča le pri kolektivnih pogodbah, kjer bi vsi podjetniki vplačevali v ta fond.
Priporočamo to v razmišljanju našim strokovnim zastopnikom, ker se zadnje čase večkrat proži pri mezdnih pogajanjih vprašanje družinskih doklad.
Tobačno delavstvo.
Socialdemokraški »Delavec« z dne 28. januarja opisuje razmere v tobačni tovarni v Ljubljani. Dopisnik v tem članku zagovarja razliko, ki jo dela uprava pri odmeri draginj-skih doklad in pravi, da bi profesionisti morali imeti 10 Din dnevnih doklad.
Nihče jim ne bi zavidal tudi takega poviška ne; saj vsi vemo, kaka je dragiuja. Toda draginja je pa za vse enaka — kot za profesioniste, tako
tudi za vsakega delavca, in radi-tega bi morale tudi draginjske doklade biti za vse enake.
Tega pa socialisti nočejo priznati, ker pravijo, da ima profesionist večji želodec kot navadna tobačna delavka (Kristan pa seveda še večjega).
Dopisnik v »Delavcu« tudi pravi, da je socialistična strokovna organizacija že storila svoje korake v Belgradu, da se draginjske doklade vsem zopet zvišajo, seveda tudi pro-fesionistom zopet. Vprašamo dopisnika: Kje pa je tista vaša strokovna organizacija, ki ima pravico govoriti v imenu tobačnega delavstva? Govorite vedno o svojem Savezu, ki so v njem včlanjeni vsi tobačni delavci Jugoslavije, le ljubljanski ne; ti kazijo baje slogo. Mi vam pa povemo, da tisti vaš Savez nima razun polovice delavstva v tobačnih tovarnah v Sarajevu, Banjaluki, Beogradu in Zagrebu sploh skoraj nikjer članov. V celi Dalmaciji nima niti enega člana, v Hercegovini tudi skoraj nič.
Če vam je res za složen in skupen nastop delavstva tobačnega monopola, zakaj se pa vi ne priključite tja, kjer je večina?
V	krščanskih organizacijah so organizirani razim v Ljubljani skoraj vsi delavci in delavke tobačnega monopola v Dalmaciji, v krščanski organizaciji pa so združeni tudi vsi sadilci tobaka v Hercegovini in teh je 42.000! Vi pa ste tisti, ki rovarite in skušate razcepiti vrste tobačnega delavstva in na polna usta kričite, da je vsepovsod organizirano vse v vašem Savezu. S kakšni,nt namenom natve-zate delavstvu take heresnice? Ali ne s tem, da jih razdvojite in oslabite njihovo moč?!
-Au ne s tem, namenom, da vzamete delavstvu njegovo organizacijo, ki se je izkazala s svojim dolgoletnim delom v dobro delavstvu, in ga zavedete na politične in kulturno-bojne limanice svojega Saveza?
Mi bomo vedno pripravljeni za skupne nastope v mezdnih bojih, nikdar pa ne bomo dopustili, da bi nas vaši delegatje šli prodajat Savezom v Belgrad in se hvalili tam okrog češ, pa smo le razbili ljubljansko »ter-cijalsko« zvezo.
Gospodje pri »Delavcu«! Naša organizacija bo šla preko takih hujskanj. Delo bo pokazalo, kdo resnično hoče dobro delavstvu.
Vas pa bosta laž in hinavščina spravila še ob te člane, kolikor jih iniaste.
Pol milijarde dobička pri tobačnem monopolu.
Izkaz državnih dohodkov kaže, da so državi tobačne tovarne v preteklem letu dale 480 milijonov kron čistega dobička. To je velikanski dobiček, ki ga je državi pridelalo delavstvo tobačnega monopola.
Kaj pa stori uprava za svoje delavstvo? Ali vpošteva njegove upravičene zahteve? Kaj bi bilo upravi, če bi le eno desetino tega velikanskega dobička dala delavstvu za priboljšek! Dobiček radi tega ne bi nič trpel — nasprotno: zadovoljno delavstvo bi delalo še bolj vestno in marljivo.
Pa kdo je kriv ,da se uprava ne ozira na delavske zahteve ?
Tobačno delavstvo samo si je krivo. Samo si je krivo, ker se trudijo le nekateri, ne zavzemajo pa se vsi člani, da bi utrdili svojo organizacijo. Kaj pomaga, če 10, 20 članov
trpi in dela za organizacijo, pretežna večina pa se ne zmeni zanjo, jo pozna le v toliko, v kolikor jo kritizira in graja in išče ne-dostatkov.
Ko bi člani organizacije tobačnih delavcev imeli zavesti, da se morajo postaviti za svojo organizacijo ,da morejo žrtvovati zanjo, da jo morajo sami vzdrževati, bi imeli v organizaciji tako moč, ki se ji tudi vlada ne more zoperstavljati.
Zdaj se snuje v okviru. Jugoslovanske strokovne zveze samostojna »Strokovna zveza tobačnega delavstva«. Če bodo delavci in delavke hoteli, da jim zveza uspeva, bodo morali vzdrževati svojega tajnika, ki jih bo zastopal in vršil njihove potrebe. Vzdrževati bodo morali svoje tajništvo in zato bodo morali prispevati s povišano članarino.
Da se bi tobačno delavstvo zavedlo, da s svojimi žrtvami le samo svoji moči polaga trdne temelje za uspešen boj, bi zginila sebičnost, ki je v pretežni večini njih in ono malo požrtvovalno delujočih ne bi bilo več, osamljenih. Potem bi tobačno delavstvo v svojem boju imelo tudi — uspehe.
In potem ne bi bilo mogoče, da uprava pri tako velikanskem dobičku, ki ga ima od tobačnega delavstva, noče ugoditi pravičnim zahtevam, ker bi močna organizacij3 zavednih in nesebičnih članov dosegla vse pravice tobačnemu delavstvu.
Kmetski delavci.
Socialno vprašanje nastane takrat, kadar se človek zave socialne krivice. Dokler se •kmet-tlačan ni zavedal krivičnosti tlačanstva, zanj njegovo razmerje do graščaka ni zna-čilo nobenega vprašanja. Tako pri vseh slojih.
Tudi za kmetsko delavstvo ni bilo socialnega vprašanja, dokler niso čutili krivičnosti svojega delovnega razmerja, ki jim kljub delu ne nudi polnovredne eksistence. Danes je v vseh delovnih stanovih zahteva po neodvisnosti. Odtod pri industrijskem proleta-rijatu zahteva za socializacijo, pri kmetskem proletariatu po agrarni reformi itd.
Kmetsko delavstvo je pri nas najbolj zanemarjena veja delovnega ljudstva. Hlapec in dekla sta tisti, ki jim je še danes onemogočena samostojna eksistenca, oni stan, ki ni stan, ker ne nudi najpotrebnejših življenskih pogojev. Vse sile žrtvuje gospodarju, ko mu usahnejo, je za nadlogo pri hiši.
Kmetski delavci so tisti, ki jim edinim njihov stan ne nudi niti toliko, da si bi mogli ustvariti lastno družino. In to je vendar naj-elementarnejša zahteva in pravica na svetu
—	pravica do družine. Zato tudi kmetski delavec, ne hlapec ne dekla, ne more smatrati svojega dela za poklic, sebe za stan; vsakemu je to le prehodna postaja, le sila — vsak gleda, da pride v mesto, v tovarno, v rudnik, kjer mu vsaj te pravice ne kratijo, ne one-nogočuje ustvaritve družine.
In vendar bi moralo biti tudi kmetsko delavstvo stan! Toda kako dati kmetskemu delavstvu njegove pravice?
Prvo, kar je potrebno kmetskemu delavstvu, je, i da je deležno bolniškega in starostnega zavarovanja. Danes kmetski delavec pač še za silo izhaja, dokler je zdrav in pri polni moči; če pa zboli ali onemore in ostari, pa je navezan na milost in nemilost svojega go-
spodarja. Zato mora tu država preskrbeti tudi hlapca in deklo za slučaj bolezni b1 starosti.
To je tudi prvo, kar je država brezpO' gojno dolžna storiti za kmetsko delavstvo, d‘1 ne bo navezano v starosti in bolezni na miloščino.
Kmetsko delavstvo je danes še pač edino, ki je brez zaščite izročeno le dobri volj' gospodarjevi. Da si tudi ono pribori social«1’ pravice, je potrebno, da se strne in-se združb kot se združuje vse delovno ljudstvo — v organizacijo.
Iz Trbovelj.
Socialpatriotje so zagnali zadnje čase ve' likanski krik o svojih »uspehih«, ki so P priborili za rudarje. Mi rudarji pa prav dJT bro vemo, da so vsa ta pogajanja, na katefl'1 rudarji sploh niso bili zastopani, imela le P' men, socialpatriotom pridobiti njihovo stari! stališče med rudarji.
Gospod Čobal in njegovi sodrugi pa «a' si le izbijejo iz glave upanje, da bi Trbovlj® še bile kdaj socialpatriotične.
Delavstvo z izidom pogajanj, na kateri'1 sploh zastopano ni bilo, ni zadovoljno. Če P‘l socialpatriotje mislijo, da bo delavec zadov«' ljen z vsim, kar mu skuhajo kapitalisti ' družbi z g. Čobalom, se pa strahovito mo«J°'
Rudarji vedno bolj uvidevamo, da Iia" ne more rešiti nič drugega kot složen, sku' pen nastop nas vseh. Zato smo pozdravili D11' sel, ki jo je začela širiti naša »Strokov«11 zveza rudarjev«, da namreč vse organizacije stopijo skupaj v koalicijo in tako složne izv°' jujejo naše zahteve.
S tem, da bi vse organizacije stopile v koalicijo, bi tudi prenehal boj med rudar]1' ki ga netijo tisti, ki imajo od tega politič«® koristi na naš račun.
Vsak delavec naj bo organiziran po svojem mišljenju v oni organizaciji, katera n«1 prija, v skupnih zadevah pa morajo organi' zacije nastopati skupno. Le tako bomo enkrat tudi mi rudarji prišli do svojih pravi®;
»Strokovna zveza rudarjev.«« stoji tudi na tem stališču: vsaka organizacija naj dolop1 dva delegata in delegatje vseh organizacij naj tvorijo koalicijski odbor, ki bo vodil boj za naše gmotne zahteve.
Prepričani smo, da bodo delavci prisili'1 svoje organizacije k takemu skupnemu n9' slopu. Le tako nam bo mogoče doseči to, k«1; nam gre in kar nam je za življenski obstoj potrebno.
Kako je po svetu ?
Dolžnost dela na Bolgarsk e\i« oamo delo zamore rešiti človeštvo iz vojnih r»J' valin. Na Bolgarskem je zato vlada sklenila, ^ morajo vsi moški do 45. leta opravljati v gotovo?1 času občekoristna dela. Ravno tako napoveduj11 vlada, da bodo morale vse neoinoženc ženske e* i6. do 30. lota v kratkem štiri mesece delati v bolnišnicah, sirotišnicah, pisarnah in na državni11 posestvih. Imovitejšo sc bodo sicer lahko odkupiR’ odkupnina pa bo znašala najmanj 5000 levov.
Jugoslavija i n 11 o 1 g a r i j a. Ni V°' polne Jugoslavije, dokler nismo združeni šo z B®’ gari, ki so naše krvi in našega plemena. Te? večina srbskih politikov noče uvideti. Kljub tel®,, pa nekatero stranke pri nas — in to v prvi Slov. ljudska stranka — in tudi v Bolgariji vnelo delajo za zbližanjo. Če bi se združili z Bolganj®i
bi bila to mogočna država 20 milijonov Jugoslovanov.
Konieronca v Genovi. V kratkem se bodo sešli zastopniki držav v Genovi, da sc dogovorijo o gospodarski obnovi sveta. Na konferenco je povabljena tudi sovjetska Rusija in bo baje sam Ljenin prišel v Genovo. Amerika so še ni izjavila, ali so udeleži konference ali ne. Amerika je namreč zahtevala kot predpogoj za obnovo razorožitev vseh držav; potem bi bila ona voljna odpustiti vsem država'm vse vojne dolgove. Toda Francija o razorožitvi noče nič slišati in zato tudi Amerika grozi, da bo prepustila Evropo njeni usodi. — Na genovski konferenci bosta zastopani tudi mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij in socialistična mednarodna zveza. — 63 poslancev Hrvatskega bloka jo napravilo na konferenco spomenico, kjer zahtevajo, da konferenca reši tudi sporno vprašanje med Hrvati in Srbi.
Avstrija. Parlament je z večino glasov sprejel dogovor s češko republiko. Zanj so glasovali krščanski socialci in socialdemokratje, proti pa Velenoinci. — Anglija in Francija obljubljata Avstriji veliko posojilo; zato bi Avstrija bila tudi njima izročena v vsakem oziru.
Čchoslovaška. Čehoslovaški parlament jo sklonil zakon, da jo mladini do 16. lota zabra-njono vživanjc alkoholnih pijač sploh, do 18. leta pa vživanje žganja in likerjev. — Slovaki zahtevajo popolno avtonomijo. Skupno s Čehi bi imeli le prodsodnika republike, armado in denar. — Češki rudarji so zadnji čas vsi stavkali v boju za zboljšanje gmotnega položaja. Stavkalo jo 145.000 rudarjev.
Rusija. V Rusiji strada 20 do 30 milijonov ljudi. V Ameriki pa kurijo žito mesto premoga. Tako je danes človeštvo, brez usmiljenja. V naši državi jo nešteto ruskih beguncev, ki jih vlada izdatno podpira, čeprav niso potrebni tuke pomoči kot oni gladujoči v Rusiji. Pa kapitalistične države radi te ga nočejo podpirati stradajoče Rusije, ker vladajo tam boljševiški sovjeti. Samo da se tako nousmiljenje ne bo »maščevalo!
Nemčija, Te dni se je končala generalna stavka železničarjev in poštnih uslužbencev. Stavka ni prinesla stavkajočim zaželjenih uspehov.
Cita je pripeljala tudi svoje otroke h Karlu na Madeiro. Pravijo, da se Karel in Cita izvrstno počutita na Madeiri.
Vojaška uprava prepoveduje vojakom či-tauje slovenskih časopisov brez razlike strank, čudno!
Novi učni načrt za ljudske šole so izdelali v prosvetnem ministrstvu. Ta učni načrt postavlja srbohrvaščino za učni jezik in le prva štiri leta se lahko vrši na izrecno željo staršev pouk tudi v slovenščini. — Kaj takega si še Avstrija ni dovolila! Proti takemu učnemu načrtu bodo nastopili vsi Slovenci.
Gospod namestnik Hribar je prepotoval vso Slovenijo in so se vršile v vseh večjih krajih gostije. Zdaj pa poročajo, da belgraj-ska vlada g. Hribarju noče priznati teh stroškov in jih bo moral g. Hribar sam nositi. Pri tej draginji se res ne splača biti pokrajinski namestnik...
120 milijonov kron dobi država letno samo za kolke.
Nov minister za socialno politiko. Ker sta odstopila oba muslimanska ministra, bo dr. Žerjav, ki je bil doslej »socialni« minister, prevzel ministrstvo trgovine, »socialni« minister pa bo najbrž »samostojni« gostilničar Majcen iz Št. Janža na Dolenjskem.
Tobačna tovarna. Jugoslov. strokovna zveza je poslala na upravo monopola ponovno spomenico, da se izenačijo vsaj draginjske doklade.
Gospodarska zveza v Ljubljani. Jugoslovanska strokovna zveza je stavila za delavstvo Gospodarske zveze zahteve, da se plače draginji sorazmerno povišajo.
Domžale. V tovarni Ladstatter je bilo pretekli teden delavstvo v mezdnem boju. Ker se podjetnik ni hotel pogajati, je delavstvo bilo prisiljeno stavkati. Stavka je potekla mirno in je delavstvo pokazalo svojo zavednost; raditega je tudi doseglo uspehe pri plači. (Podrobneje poročamo prihodnjič.)
Dopisi.
Iz organizacij.
strokov-
Holand-
Kaj pa doma?
Muslimanska m i n i s t ra sta podala ostavko in bodo stopili muslimani tudi v opozicijo.
Radič bo imenom 63 pos’anccv Hrvatskega bloka upravil spomenico vsem državam, kjer bo zahteval, da velesilo rešijo spor med Hrvati in Srbi. Radič hoče po načinu ameriških združenih držav združene jugoslovanske države, ki bi med njimi Hrvatska tvorila popolnoma samostojno kmečko republiko.
Kronaitjc kraljevega para bo 28. junija.
Vlado obtožuje sam finančni minister, češ da ničesar no stori za pobijanje draginje. Res jo, da sc s tim najvažnejšim vprašanjem pri nas na merodajnih mestih sploh nihče resno ne bavi.
Razdclitov države. V smislu ustave bi morala biii v kratkem država razdeljena na 26 oblasti. Radikali pa sami uvidijo, da bi to državo v upravnem in finančnem oziru upropastilo. Demo-kratje edini z vso silo zahtevajo, da se država takoj razdeli. Mogoče je, da pridemo vsied tega vprašanja zopet v vladine krizo.
Družinsko doklado državnim nastavljcucem m delavcem v državnih podjetjih namerava vlada ukiniti.
Paničev sorodnik biii, je zelo dobro. Njegov -sestrič g. Jovanovič Miljutin bo radi lega sorodstva postal poslanik v Rimu. Dozdajje bil pos;a-nik v Bernu v Švici. Tani je dobival mesečno plače 4000 frankov (240.000 naših kron). Poleg tega mu plačuje država še razkošno stanovanje za 15.000 frankov letno (000.000 naših kron). — Zdaj pa, ljubi delavci, veste, kam gredo davki.
Tobak se bo zopet podražil. Poslanec Jugoslov. kluba Klekl je zahteval, da se vsaj navadni tobak no podraži, nego le boljši tobak in finejše cigarete.
Španska bolezen se zopet širi. V Ljubljani je nad 1000 oseb obolelo na nji.
Petdinarske bankovce morajo vsi državni in poštni uradi sprejemati do 5. maja t. 1.
Mednarodna zveza krščanskih nih organizacij ima svoj sedež na
1	skem v Utrechtu. V tej zvezi je včlanjenih okoli 5 milijonov krščanskih delavcev in delavk. Od teh jih je v Nemčiji 2 milijona 300.000, v Italiji 1 milijon 200.000, na Holandskem 300.000, na Francoskem 160.000, v Belgiji 175.000, v Avstriji 90.000, na Češkem 10.000 in v Jugoslaviji (Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani in Zagrebu) 18.000. Krščanske strokovne organizacije pa v vseh državah vedno rastejo.
Diskuzijski večeri okrožja JSZ za Ljubljano se vrše vsak četrtek ob pol 8. zvečer v posebni sobi konzumove kleti. Vodi jih g. Komlanec. Udeležujte se jih! — Predsednik okrožja.
Zveza viničarjev v Ljutomeru je imela dne 29. januarja svoj letni občni zbor. Na zboru je pozdravil člane predsednik tovariš Šut ter na kratko orisal pomen organizacije, nakar je sledilo poročilo tajnika in blagajnika o celoletnem delovanju. Nato se je iz-\olil, sledeči odbor: Šut Josip, predsednik; Rubin Josip, podpredsednik; Trstenjak Jakob, tajnik; Trstenjak Alojzija, blagajničarka; odborniki: Husjak Jakob, Fekonja Josip, Fekonja Franc, Potočnik Alojzij, Pukšič Vincenc, Jerebič Vincenc; zaupniki: Nedok Lu-dovik, Majcen Franc, Kralj Matjaž in Korošec Marija; za nadzornika računov: Husjak Ivan in Ozmec Matija, na kar se je občni zbor zaključil. Novo izvoljeni odbor se zbere prvo nedeljo v mesecu februarju ua svojo sojo.
Ljutomer. Na prošnjo zveze viničarjev je pokrajinska vlada dovolila 40.000 kron podpore in za ptujski okraj 10.000 kron za revne viničarje, katero vsoto je okrajno glavarstvo razdelilo.
G listanj. V nedeljo, dne 19. t. m. se vrši shod Jugoslov. strokovne zveze, na katerem bo poročal zastopnik iz Ljubljane.
Velenje. Zadnji čas ste utihnili. Kako to? Ali organizacija napreduje?
Kropa. Poročajte včasi kaj za »Našo moče!
NEZNOSNE RAZMERE V TOBAČNI TOVARNI.
Pred nekaj leti je bil v tukajšnji tobačni to-i varni zaposlen mož in oče, ki je z žulji trdega to-j varniškega dela izredil svojega edinega sina za i gospoda. Da, g. Aleš je sin priprostega delavca,, ki j pa v svoji slavohlepnosti in brezmejni želji po | avanziranju ne misli drugega, kakor, kako bo do-! lavstvu grenil njegovo že itak bridko življenje.
Kakor hudournik se vali dan na dan njegova mo ! gočna pridiga po oddelkih. Da pa še bolj pokaže : svojo moč in modrost, kliče še posamezne delavko k njihovim že izdolanim cigaram. Tukaj se pokaže Aleš v vsej svoji oholosti; ko so mu namreč večkrat prigodi, da ne najde pri izdelkih nobene napake, tedaj sc odreže kar na kratko in nepravično, rekoč: »Splošno slabo delo.« Da, g. Aleš? imeli smo že gospode, ki so sc res kaj razumeli na delo, pa so v svoji poštenosti tudi priznali naš trud in naše dobro delo. Vseh teh gospodov so še danes spominjajmo z veseljem in ljubeznijo. Gospod ravnatelj Mandelj, skrbite, da so ta brozpotrebna sekatura odpravi. Vrline Alošovo bomo pa že še po vrsti ter ob priliki povedali.
IZ CVENA.
Menda ni revnejših in bolj zavrženih trpinov kakor so poljski delavci v občini Cven pri Ljuto-( meru. Celo leto se trudijo od noči do noči za par ; kronic, reciino 6, kvečjemu 10 kron dnevno. Kadar i pa pride zima, gorje, ako se kateri približa k vra-; tom katerega kmeta. Vrata sc mu od daleč zapi-rajo, zdaj jo tujec, akoravno si mu celo leto garal ; po njegovih njivah in so za njega in njegovo družino trudil, skupaj spravljal njegove pridelke, da ; lahko pozimi dobro in brez skrbi v razkošnosti uživa sad tvojega truda, medtem ko moram jaz kot poljski delavec, glavni pridelovatclj, stradati in zmrzovati. Veleposestniki, roke na srce in So | vprašajte, ali je to socialna pravičnost? Ali so strinja z vašim programom, ki vam ga je osnoval g. Mermolja ali katerikoli ustanovitelj, bodisi mestno ali kmetske stranke?! Kot delavec vani : vsem, ki nas zaničujete, zatrjujem, ako bi nas delavcev ne bilo, bi davno že morali vsi poginiti ' od gladu, bodisi veleposestnik, ali prvi ministri v državi to nam mora vsakdo priznati, naj nni delavec še tako smrdi. Da hočete ravno na Cvenu spraviti delavce v največjo bedo, kaže dejstvo, katero nam je serviral g. Rošker. Dobil je ukaz" od deželne vlade, da na3 deloma oskrbi z drvainl Ali g. Andrej Rošker kot občinski predstojnik v svoji veliki časti in slavi, jo ukaz kratko malo zavrnil z opombo, da je drv v občini dovolj jn ,ja so vsi dobro preskrbljeni ž njimi. G. Rošker z;. to izjavo dobite gotovo od vlade red Belega orla I. razreda. — Drugo vprašanje pa je, kateri red boste prejeli od poljskih sužnjev na Cvenu? že danes Vam zagotavljam, da Vas vsak delavec preklinja in zaničuje tudi uro, s katero sto postali*« kar ste.	Poljski delavec. ’
ŠT. JANŽ NA DOLENJSKEM.
Slišimo, da postane naš rojak »samostojni« gostilničar Majcen — minister za socialno politiko io m za nas sentjanžke rudarje bilo r,U;,0* >Samostojni« gostilničar Majcen se prav poselmo razume na naše delavske potrebo in bo prav gotovo delal na to, da so naš premogovnik social'-zira. Pravijo, da če postane g. Majcen minister socialne politike, mu bo šla deputacija šentjanžkih rudarjev čestitat. Ne vem, če je res.
ŠKOFJA LOKA.
Ravnatelj tovarno šešir, g. Dermota, je naj-brže pozabil, da živimo v dvajsetem stoletju; menda gi domišljujc, da fungira na svojem službenem mestu kot srednjeveški vitez. Ker je predkratkem vložila JSZ v imenu delavstva zahteve po povišanju plač na tovarno »šešir«, je zagrozil zgoraj omenjeni »hudi mož«) da bo dal zapreti cel odbor s strokovnim tajnikom vred, ko pridejo na pogajanja. Mi pa pristavljamo: Kadar bo'mo na Vaše povelje sedeli v kajhi, nam svobodno »korenček ftržite«!
Z JESENIC.
Čeprav Vam za »Našo Moč« nič ne poročamo, no smete misliti, da nas bi bil tudi predpust tako obsedel kot je ta »rdeče«. Vam bomo že za prihodnjo številko poročali, kako živimo in delamo. Tudi to, kako delajo naši nasprotniki. Za danes le toliko, da veste, da je še vse pri starem. Pozdrave vsem čitateljem!
LJUTOMER.
Prav veseli smo »Naše Moči« in upamo, da »e bo razširila med našimi viničarji. Samo to bi želeli, da bi izhajala tedensko in ne samo vsakih štirinajst dni. (Kadar boste imeli pri vaa 100 naročnikov, vam pa obljubimo, da bo »Naša Moče tednik. Op. ur.)
IZ TRŽIČA.
Med tržiškim delavstvom sc je pojavila zavest, da je edina delavska rešitev v organizaciji; *ato hite zadnje dni v svoje strokovno organizu-*■]?• Potom organizacije hoče delavstvo doseči svoj «>lj. Dolžnost vsakega delavca je tudi, da organizacijo vedno podpira, tudi takrat, kadar je na videz ne potrebuje; da se vsak drži reda, kolikor mogoč« pomaga pri organizatoričnem delu. Poudarjati moramo, da je delavstvu nujno potrebna ?.°§a> da v strokovni organizaciji ne sme biti političnega strankarstva, ker to samo slabi delavsko moč. Bodimo složni in zmaga je naša! — J. M.
IZ ZAGORJA OB SAVI.
Tovariši! Dejanje zahteva uslug! Organizirajmo sc v socialnodemokraški Uniji, da ji pokažemo hvaležnost, ker nam je pomogla do zvišane plače, katero smo bili že davno potrebni. Saj trde Čobalova gospica, da gre pri povišanju edino Uniji uvala in mamca ji pokimujejo, da ie to res. — — <'obal, poznamo te kot voditelja unije in pribijemo, da kaže slednja zadnje čase pod tvojo patronanco prav malo umevanja za delavca. Da pa pridržuješ malenkostne uspeho svoji Uniji in govoriš v tem smislu svojcem, je nesramnost. Dobro veš, da pri Pogajanjih ni bila prisotna nobena organizacija, zategadelj tudi tvoja Unija ni imela dostopa. Če »i nam pa ti dirigiral potrebno zvišanje kot eksponent delavske zbornice, je bila to tvoja sveta dolžnost. Zamenjavati pa tu kompetenco delavske zbornice z Unijo, je zmota, — zapomni si to, Mihi. Sicer pa trde nekateri vsegavedi, da tebi že pred Pogajanji ni bila tajnost, kaj se bo dobilo, — par-don, s koliko se nam bo usta zamašilo. To pa sko-ral gotovo ne bo res, kajti tudi žlahta ni vsekdar *«up|jiva.	Rudar.
Razno.
Koliko jezikov govore ljudje? Ugotovljeno je, da govore ljudje 3604 jezike.
Koliko ljudi umre dnevuo? Vsako leto umre 3^ milijonov ljudi, to je dnevno približno 66.000, na vsako uro okoli 2800 in vsako minuto 4(5 ljudi. Rodi pa se vsako minuto 47 ljudi.
Kdaj je bil vstvarjen Adam? Učenjaki so izračunali, da je bil Adain vslvarjen 28. oktobra pred 5925. leti in da je živel 960 let. Bogve, v kateri krstni knjigi so to našli!
Kako se ljudje ženijo. Postalo je moderno, da si ljudje iščejo znanja po časopisnih oglasili. Neke-
ga dne smo čitali, da išče dijak ženo, ki mora poleg drugih lepih in dobrih lastnosti imeti še najmanj 500.000 K premoženja. Neki nemški list zopet prinaša oglas, kjer »gospodična, ki išče moža , pr.avi na koncu: »imam nekaj dote in polno klet krompirja«.
Sin rešil materi z lastno krvjo življenje. V Londonu so nedavno operirali ženo. Zdravniki pa so koj početkom operacije izjavili, da je žena tako slaba, da operacije ne presloji, če se ji v žile ne vlije žive krvi. Sin, ki je v predsobi čakal na izid operacije, je bil takoj pripravljen dati svojo lastno kri, da reši materi življenje. Zdravniki so pretočili tri litre sinove krvi in mati je srečno prestala operacijo.
Koliko časnikov je pri nas. Ministrstvo notranjih del je dovršilo statistiko, koliko časnikov je pri nas. Po lej statistiki jih je: na Hrvatskem, Slavoniji, Medjumurju 227; v Srbiji in Črnigori 92, v Sloveniji 83, v Banatu, Bački in Baranji 42, v Dalmaciji 41 in v Bosni in Hercegovini 31 — vsega vkup 516 časnikov. Po pisavi jih je hrvatskih 269, srbskih 122, slovenskih 86, nemških 17, mažarskih 15, ruskih 4, francoska 2 in turški 1. Po krajih: v Zagrebu jih izhaja 176, v Belgradu 73, v Ljubljani 70, v Splitu 30, v Sarajevu 23.
Slabe prerokbe. V Ameriki se širijo prerokbe, ki pravijo, da bo 1. 1926. svet še huje kot zadnja leta pretresen v političnem oziru. Prišli pa bodo tudi potresi, težke nalezljive bolezni, povodnji in lakola. Okoli 1. 1930. šele se bo svet pomiril in tisti mir bo Se-le trajen. Mir pa bo prišel kar sani po sebi, ker’ bo po revolucijah ostalo le še malo ljudi na zemlji.
Tudi poklic. V Brnu na Češkem živi človek, ki hodi po ulicah in pazi na to, če stoji kje kak voziček ali kako kolo. Če ga vidi in ni nikogar blizu, odpelje stvar na — policijo in jo odda tam kot najden predmet. Lastnik seve išče in išče voziček ali kolo in ko ne najde, gre na policijo, kjer dobi svojo last nazaj. »Najditelju« pa mora plačati nagrado za »najdeni« predmet. — Policija temu čudaku, ki ne-izgubljene stvari »najde«, ne more nič, ker vsako stvar odda policiji.
Tako je krščanstvo! V Washingtonu v Ameriki so imeli zadnji mesec posvetovanja zaradi razorožitve držav in zaradi vzhodnega vprašanja veliki državniki in zastopniki raznih vlad. Posvetovanja so se začela z molitvijo, ki jo je opravil uradni parlamentarni kaplan. Ko je predsednik Združenih držav prečital svojo razpravo, je končal govor z molitvijo »Očenaša...« Ko se bi tudi pri nas seje pričenjale in zaključevale z molitvijo, se bi na njih marsikaj koristnega sklepalo...
Bivši cesar Karl dobi 6 milijonov frankov pokojnine. Plačevali bomo tudi mi precejšen prispevek.
Strah ga jo umoril. V Berlinu se je dogodil ta-le čuden slučaj: Vseučiliščni dijaki so bili vinjeni in so se hoteli pošaliti z vseučiliščnim slugo. Odvedli so ga v prostor, prevlečen s črnino in so ga položili na mizo. Nato ga je eden dijakov močno udaril z mokro cunjo po vratu, da je bilo, kot bi mu odsekal glavof. Ko so slugo hoteli nagraditi za prestani strah, so videli, da je sluga res — mrtev. i Umrl je strahu.
Žensk več kot moških. Pred svetovno vojno je bilo blizu 6 milijonov več žensk kot moških, zdaj po vojni pa je 15 milijonov žensk več kot moških.
Za razvedrilo.
Železničarjev jubiloj.
Sprevodnik: Če utegneš, pojdi z mano na liter vina.
Njegov tovariš: Kako to, da si danes tako gostoljuben?
Sprevodnik:	Tovariš!	Danes	je	oblet-
nica, kar čakam na povišanje plače in dvoletnica, kar čakam na stanovanje.
Uspehi Kukovčeve stanovanjske politike.
Stanovanjski uradnik: Vi, gospod sprevodnik, imate pet otrok ter ženo in stanujete v vagonu.
Sprevodnik: Gospod komisar, jaz imam poleg žene sedem otrok, ne samo pet!
Komisar (razkačen): Ne lažite! V prošnji za nakazilo stanovanja ste sami navedli pet otrok!
Sprevodnik: A prošnja je stara tri leta, naš vagon pa je medtem dvakrat obiskala štorklja.
Zastopnika samostojne delavske Unije so na shodu prisotni delavci neprestano motili z duhovitimi medklici. »Samostojnež« jih hoče ugnati v kozji rog in pravi:
»Kakor hitro odprem usta, slišim osla, ki govori.«
*
Sinček vpraša očeta:
»Ata, koliko pa je ura?«
Oče pogleda na uro:
»Čez 10 minut bo štiri.«
Sinček nevoljno:
»Saj Vas nisem vprašal, koliko bo čez deset minut. Jaz bi rad vedel, koliko je sedaj.«
IVERI.
Ena ura, posvečena temu, da delimo ljudske pravice, več velja kot sedemdeset ur molitve.
(Ruskin).
*
Družba, čije vse bogastvo je v vrhovih, vso nezadovoljstvo pa na dnu, gre nujno v propast.
(Škof Huntingdon.)
*
Srečen je: ne tisti, ki ima, kar želi, nego ti’ sti, ki ne želi, česar nima.
*
Sreča se igra s človekom. Gorj6 jm človeku, ki se igra z njo!
*
Urednik: Franjo Sušnik. Izdajatelj: Konzorcij »NAŠE MOČI«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Išče se
dober mizarski pomočnik
ki bi bil zmožen tudi vodstva miz. podjetja v lepem kraju pod ugodnimi pogoji.
Doa dečka
želita stopiti v uk; prvi k sedlarski drugi leoiarski obrti. Pojasnila daje r/redništvo »Naša moč«.
Ali imate že zavarovane svoje premičnine in posestva proti požaru? — Zavarujte sebe in svojo družino za življenje: Za slučaj smrti, smrti in doživetja otroške dote, pogrebne stroške itd. — V poštev pride edino le naša domača
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
katera Vam nudi največje ugodnosti.
oddaja blago le članom in le	v gotovini. Na upanje se
ne daje. Zato pa dobi.vsak član od	nakupa 3/,,popust. Ta popust
se nabere v posebno deležno rezervo toliko časa, da je dosežen znesek 500 kron. Ko	je ta	znesek dosežen se ta popust izplačuje v gotovini. Ta	deležna rezerva je last člana in
služi v zvišanje obratne	glavnice. Član ki kupuje vse v zadrugi ima že prvo leto	lahko plačano deležno rezervo.
A