Št. 62.
V Mariboru, sobota 1. junija.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 golcl., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od oetiristopne petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. 0 p r a v n i š t v o. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarniri: F. 8 k a z a in <ir. v koroški ulici hišn. št. 229
Hrvntake volitve.
Iz Zagreba 30. maja [Izv. dop.] Voljeni so kot zastopniki narodne stranke:  Josip  Snskovič,   kanonik;   Anton Čop, mernik ; dr. Jos. Malce, odvetnik; Emanuel Vra-njicani, posestnik; Jurij Balaško, posestnik; Drag. Antolck, posestnik; Mavro Brooz, župnik;  Jos. Milčič, posestnik; Ivan Vončina, zasobnik;   Vene.   T ur kovic,    veliki trgovec; Mato Mrazovič,   odvetnik  (dvakrat);   dr. Fr. Rački, akademik; Jovo Stekovič, paroh; Jos. Miskatovič, urednik;   UrbančiS, odvetnik; Jok*. Lchpamer, župnik; Iv. Mažu ranic, posestnik (dvakrat); Jos. Špun, odvetnik; dr. Mih. Posilovič, akad. profesor; Fr. Sviličič, posestnik ; Jos. M u z 1 e r, vel. biležnik; Jos. T u-relli, zasobnik; Lazo Po p o vi č, paroh; dr. Ig. Brlič, odvetnik; Karlo Mihalovič, posestnik; dr. Fr. Kviring, lečnik; Iv. Magenhoim, posestnik; Živko Odjič, župnik; Janko Tombor, župnik; Joca Rogulič; dr. Aleks. Rogulič, odvetnik; 1'ajo Grčič, odvetnik; Nik. Kre stič,   odvetnik;   Ant.   Jakič,  trgovec; Drag Pust, trgovec; Iv. JagiČ, župnik;  Uart. vitez Smaič, posestnik; dr. Mar. Derenčin, jav. biležnik; dr. Mil. Makanec, tajnik kupč. komore; Drag. Fcrkič, župnik; Vik. Spiši Č, odvetnik; Crnadak,   zasebnik;   Vaso   Kotur, trgovec; Nestor Kicpach, posestnik in Mirko Hrvat, odvetnik.   —  Kot  zastopniki   neke posredne stranke,  ki se jo zadnji čas porojevati začela so voljeni: Živkovič in Priča septemvira, Ben. Kraljevič, Prandau, Gust. Pctrica Horvat] Gab.  Kis   in   Krš nj a vi.   —   Kot zastopniki vladuo-niameluške, aliter magjarouske stran k c   so   voljeni:   H a c ,   M o d i č ,   Julius  J e lačiČ, Krcivoj,  Parapatič,   L a b a š R a i č, T h a 11 e r, S u 1 j o k, Joco J u r k o v i č Gvozdanovič, Matačič, Pristcr, Hr v o i č, I v a n o v i č, M a 1 j c v a c , Joso Rog u-1 i č,  V u č e t i č in  Pogačnik. — To je do sedaj poznani  vspeh naših volitev.   Zmaga na-
rodne stranke je sijajneja, nego se je pri nesli-šanem pritisku in neslišani nepostavnosti pričakovalo! Naš narod je pokazal,  da je raagjaronska večina v našem saboru za vso prihodneat^ nemogoča.   Če se magjaronora tedaj^nij p^sreeRA na volišči zmagati, ko so vsa sredstva upotrebili, se jim nikoli več ne bo.   Od magjaronskih volitev jih bo 10 do 15 ovrženih zavolj nepostavnega postopanja in s tem   se bode narodna saborska večina še bolj utrdila in še bolj pomnožila. Iz Ivanič-trdnjave prideta dva zastopnika;  en ma-gjaronski z 26 glasovi, in en narodnjaški z 42 glasovi, 18 narodnih volilcev namreč nijso na vo-išče pustili, zato so narodnjaki potem posebe volili.   V Zagrebu je bil hud volilni boj. Krestič je dobil 254 glasov proti Vakanoviču z 234 glasovi, Jakič 225 proti Makovcn z 175 glasovi, Mrazovič 1G5 proti Dcželiču z 140 glasovi. Odločili so prav za prav uradniki, katerih je v vseh treh volilnih okrajih 150 proti vladnim kandidatom glasovalo.   Terorizovanje je bilo strašno. Vašega dopisnika so dan pred volitvijo celo ob 10 uri na večer v prezidijalno vladno pisarno zvali, pa — on nij "sel.   Po noči od 28. do 29. so 10O do 500 gold. za poedine glasove   nudili.   Vse zastonj, padli so!   Škofov vrt je bil poln vojuikov, po sprehajalnih potih stale so puške   z nateknenimi bajoneti v piramidah.   Dasiravno so magjaronski „agenti'provocateurs" uztrpljivost narodu jaških volilcev hudo napadali, vendar nij bilo najmanjega nereda.   Narod je slavil volilno zmago, mirno, trezno in dostojni).   Kn glas gre tedaj od ust do ust: pomirba v deželi, in pomirba z Ogersko kraljevino.   Na naših protivuikih stoji, ali sc še hočejo dalje nevspešno boriti, ali pa z našo zmago jračuniti.
ItUMlil IffltlMl.
Spomenili smo zadnjič odgovor „Pokrokov" na nek ruski glas proti panslavizmu, katerega so Nemci na svoj mlin obračali. Zdaj ruske „Rirž. Vjcd." odgovarjajo [in pravijo: „Ne vemo
v katerem ruskom listu so Čehi one izjave čitali. Samo to jih moremo zagotoviti, da cela zares ruska žurnalistika izkazuje spoštovanje in simpatije energični brambi njih narodnih pravic. So sicer pri nas organi, ki se s svojimi simpatijami videzno obračajo bolj k Nemcem in Magjarom, \li to je samo videzno. Ti novinarji so brez ved-nostne priprave, in posebno brez dovoljnoga znanja v politiki, in zato v resnici prav za prav z nikomer ne simpatizirajo in z ničem; zato se zadovole z občnimi ničpovedajočimi frazami napačno-li-beralnega in napačno-naprednjaškega obsega. Po njih mnenji naj bi ne bilo razločka za nas Ruse med drugimi Slovani in med Nemci, Turki in Magjari. Oni bo kozmopoliti. Ali češki politiki vedo, da so take izjeme pri vseh narodih. Mi spomenimo, da ti ljudje nikakor niso zastopniki narodne stranke, oni so narodu tuji in narod je njim tuj, zato v politiki njih simpatije, ki nijso narodove, ne veljajo nič."
V obče, ruske novine in posebno velike „Hirž. Vjcdom." ne obračajo nobeni vnenji državi toliko pozornosti, kakor pazijo posebno na Avstro-Ogersko. Z natanko pazuostjo spremljajo vsak korak politične delavnosti grofa Andrašija in ogledajo vse, kar se jim vidi kot znamenje, da se magjarsko-ucmška Avstrija na boj proti Rusiji pripravlja v škodo svojih Slovanov. „Iz Italije, iz Nemčije vržena Avstrija — pravi eden novejših listov „B. V." srče zdaj Avstrija iz Ogerskc, na katero, kot na samostalno kraljestvo, se oslanja poslednjo moč in hoče svoje izgube na zapadu in severu nadomestiti na stroško bolnega moža" v vzhoda. Odtod neprijateljstvo z Rusijo. Zato napadajo Rusijo, njene reforme, njen napredek, najbolj dunajski in poštanski listi. — „Rirž. Vodom." našteva na dalje vojuiške brošure in spise, kateri govore o šansah vojne z Rusijo. (Kna teh navedenih brošur je bila baje tiskana — celo v Ljubljani v 1. 1871.)
Videti je torej, da so Rusi proti niagjarskim pustolovom dobro na oprezu in diplomat Andraši jih nikakor ne bodo iznenadi].   Ker vsi Slovani,
Listek.
ITinuslzo o-ovoi'iii&tA'O.
Spisal prof. Davorin Vale u čak. II.
..Is ost orator, mii de ouini qU0« stiono pulelire vt ornate et ad per-Hiiudemluiu apte ilieere pro digni-tate reruui, ad utilitateni tciiipormii, cuui voluptate aiulentiuin possit."
Do zdaj smo slišali, i/, česa sc je rimska zgovornost izeimila, kako sc jc razvijala, da- jc dospela do temena svoje rasti, kateri možje, k odaj, in s čim so njo obdelovali, pilili in likali, dokler so njej ustvarili pristojno obleko navdihuovši njo z duhom prave in popolne umetcljnosti, koje do dan danas šc nobeden narod prekosil nij.
Mogli hi ravno tako tudi še njen propad, njeno polagano ponemanje in končni pogin opisati, in če hi to tudi na marši katero stran znalo zanimivo in podučljivo biti, račimo za zdaj to opustiti in samo v kratko uzroke, zakaj je propala, uavcdši, iz najboljših rimskih virov za svoj poduk posneti, po kojih potih sc je hodilo, s ko-jiini pripomočki, sploh kako se jc v Rimu živelo
in ravnalo, da so tako slavna dela, da, dela večnega spomina dognali.
Kakor jc priprostost, treznost, delavnost, zmernost, stanovitnost, goreča vuetost za državo, brezkončna pobožnost, z jednoj besedoj, zdrava nravnost (boni moreš) iz čisto malega početka velikansko, vesoljuogosptulovajočo državo ustvarila, ravno tako je, brž ko so Rimljani začeli to nravnost zanemarjati, njihova moč če dalje bolj pešala in ginola, dokler nij popolnoma poginola. Ravno to isto opazujemo pa tudi v zgodovini rimske zgovornosti. Bistroumen možak, izkušen izvedenec, govori iu sodi o tej stvari, menda na koncu prvega stoletja po Kr., v nekej izvrstuej rimskoj knjižici po priliki takole:
„Komu neki bilo hi neznano, kaje zgovornost z ostalimi umetnostuni vred od one svoje stare slave propala, pa ne zarad pomanjkanja ljubiteljev, ampak po ucinarljivosti mladine, po nemarnosti roditeljev, po nevednosti učiteljev in zarail zabljenih starih šeg. Te napake, porodivše sc najpicd v Rimu, potem po Italiji razširjene, silijo že v provincije, primaj o so novorojenih ter okužujejo vsako starost. Nekdaj jo vsakdo sina, rojenega mu od čiste neoskrunjene matere, ne v
izbi kakove plačene dojilje, ampak v krilu in pri nedrih lastne matere si odrejival, katerim je največja slava bila gospodinjiti in otroke rediti. Izbirali so si iz žlahte starke neoskrunjene nravnosti in posebne dobrodušnosti, kojim so vso mladino rodovine izročevali. Pred ujimi nij smela mladina niti govoriti, kar jc veljalo za nesramno, niti storiti, kar hi bilo nepristojno. Z uckakovim svetim strahom, ki so ga izhajale, ravnale so te ženke ne samo nauke in druga dela, ampak tudi veselice in igrače dečkov. Tako so, kakor sc nam sporoča, matere Kornelija svoja (Jrakha, A vrelija Cezarja, Atija Avgusta odgojevale, ter si res kne-žačke sinove odredile. Kamen tej odreji in strogosti pa je bil ta, da hi vsak neomadeževan, nc-pokvarjeu, po nobenej slaboj razvadi popačen s celoj dušoj blaženo omike se poprijel, in naj bi se že 1 >i 1 vojaštva ali pravoslovja ali zgovornosti lotil, satno z jednim se vkvarjal, samo tisto do dna i/.crpil.
Zdaj pa davajo novorojenca kakovoj grčkoj deklici, kojoj jednoga ali drugega iz robčadi, naj češec največjega ničvredneža, za nobeden resen pOSel rabljivega, pridružujejo. Ta dva napolnita ročuo s svojimi pravljicami in predsodami mlado.
ima Francoska v prihodnje vsaj kaj upati. Francoski narod je po tej vojski spoznal, kje so je-govi prijatelji, kje jegovi prirodni zavezniki; on je sprevidel, da oni zaničevani „severni knut". kteri je suhoparnim francoskim profesorjem na Francoskem (pa tudi drugod, kar je pisatelj teh vrstic sam doživel) bil priljubljeni predmet, da oni ,,uosoreznikia v Crnoj gori, da zatirani Češko-slo-vanski narod, z eno besedo, da je, (kakor so ga Nemci in po njih krivo sodivši francoski žurna-listi psovalij, da je ,,barbarskiu iSlovau pravi in prirodni francoski zaveznik. To spoznanje, da je vsa dosedanja francoska zunanja j ml it i k a bila jenim koristim diametralno nasprotna, da je pro-tislovauska Napoleonova politika Franciji bila pogubna, to spoznanje nam je najlepši sad, porodivši se iz nemško- francoske vojne. Znamenja in sledi tega spoznanja se kažejo veduo konkretnejši j prim. adrese francoskih dijakov češkim; ta znamenja tudi posnemamo iz francoskih listov in tudi diplomatiški agenti francoski delajo na vztoku prejšnjej ravno nasprotno politiko. Bog^dal, da se kal zasejanih simpatij med Francijo in slovanskim svetom ojači, da enkrat senco daje obema tudi v drugih ozirih dušno si sorodnima narodoma. Poslovica našega naroda in naše mladine torej bodi: Vive la France!
Razne stvari.
* (Za Čehe!) Nesreča, ki je zadela^ Češko se kaže po dopolnujočih popisih neizmerno večja in strašuejša, nego je bilo od početka misliti. Nabirajo se od vseh raznih krogov in časnikov prineski za olajšanje nesrečnikom. Tudi mi Slovenci ne smemo zaostati. Če malo imamo, dajmo malo iz srca. Kamen do kamena. Vabimo torej naše rojake , pomagajmo po moči slovanskim bratom ! Administracija „Slov. Naroda" bode sprejemala prineske, jih javno v listu kvitirala in odposlala potem narodnemu češkemu pomočnemu odboru.
* (O povodnji na Češkem) prihajajo vedno bolj žalostna in strašna poročila. Velik del tako rodovitno in lepe dežele je spremenjen v pnščavo. V mnogih vaseh so prišli prebivalci ob ves živež in ob vso obleko. Nabira se sicer za siromake v vseh časopisih, denarni zavodi češki in tudi nemški dajejo za preplavljene lepe zneske, različna zastopstva dovoljujejo pripomočke za nesrečnike in spravila se je tako že lepa svotj vkup. A zdaj se kažo nova nezgoda. Ceste, mostovi, železnice, in poti so razdrti in v mnogih krajih je samo peš mogoče hoditi. To seveda zavira naglo pomoč. Vedno še nahajajo vtopljeuc ljudi in živali in strašno je brati, v kakem stanji so mrtva trupla. Iz MechOlupa se piše, da so tam
ta. J>
v velikih hlevih našli živino vso z razbitimi glavami in odrtimi nogami, kar kaže, kako je živina napenjala vse moči, da bi se otela. Mrtvih ljudi so našli okolo 400. V Pragi je voda vzela vsem posestnikom kopališč njih naprave, ladij je Vcl-tava mnogo odnesla in še sedaj nijso odpravili vsega lesa, ki se je ob podporah mostov nakopičil. Nesreča na Češkem je tudi za trenotek vsa druga notranja vprašanja politična na pozadje potisnila. Zdi so, kakor bi bili za trenotek vsi narodnostni prepiri potihnili, kajti tudi Dunajčanje so naklonili prebivalcem Češke znamenito podporo. Naj bi se rane kmalu zacelile!
* (Družba sv. M o h o r j a) ima letos 18.800 udov. 22. maja t. 1. je imel odbor sejo in sklenil izdati občno zgodovino in knjigo o iznajdbah podobno nemški „Buch der Ertindungen". Pisatelji, ki bi hoteli spisati katero teh dveh knjig, naj se oglase z šestih tednih pri tajniku družbe. Za bodoče leto razpisuje družba 140 gld. kot nagrado za štiri izvirne povesti, vsako v obsegu pol tiskane pole in drugih 140 gld. za štiri podučne spise v istem obsegu, liokopisi naj se pošljejo do 1. decembra t. 1. tajniku brez pristavljencga imena, katero naj sc priloži v zapečatenem pismu.
* (N e ni š k u t a r s k denuncijant.) Iz Krškega sc nam piše: Čvetcrospev tukajšnjega pevskega društva je dne 22. t. m. na večer okolo i* ure svojemu podpornemu udu in obče spoštovanemu dekanu na Vidmu gosp. Kojc-u zastave-ničko pel. Uzrok tega častenja je bilo ne samo dan prej naznanjeno povikšanje gospoda Rojen za kanonika, ampak tudi to, da je celi zimski čas, o katerem so se veselice in besede krškega pevskega društva osnovale, zarad hude bolezni na posteljo vezan bil, a vendar društvo* podpiral dasiravuo uij še niti enega pevskega glasa čul. Vsak izobražen človek dobro ve in zna, da po celem svetu pri tacih prilikah so zastavoničke navadne, tem več pa še je osoba, kateri je petje namenjeno, ud pevskega društva. Gotovo pa nišče ne bode v takem ravnanji prestopek ali celo pregreho zavohati hotel. Samo selski padar na Vidmu neki „Urgcrmane" Nunčič , znan nckultiviran apostol nemške kulture jo je zavohal, in nij v svoji vrtoglavosti in strašni jezi nič druzega storiti vedel, kakor da je mahoma tekel k c. kr. okrajnemu glavarju krškemu ta nesrečni čvetero-spev tožit, šeš, da se še predrzne veleizdajo narediti s tem, da seje na Štajerskem Vidmu slovensko
repevalo, na štajerskem !! ha! ha! ha! Najbrž se mu je tudi okrajni glavar smijati moral kajti neumnež je v svoji srditosti in policajnem deuuu-cijantovskem ognji celo razpuščenje društva zarad tega hudodelstva predlagal.
* (Phyloxera vastatrix.) Tako se zna-uostno imenuje žuželka,  ki dela bolezen na vin-
torej večine Avstrije nikakor ne bode dobiti za vojnu i Rusijo — je to prav in dobro.
Francozi lit ^IotiiiinIto.
X. Vojna je grozno zlo, ali dostikrat bla-gon »no. Kakor p< sameznega človeka nesreče, izvirajoče iz jegovih blodenj 'pogreškovi, k pametnejšemu življenju vzbujajo in vzdramljajo, tako cele narode vojaški grom in tresk iz samozaslep-ljcnja budi in k spoznavanju samih sebe navaja. Ta prikazen nam se javi v nasledkih jedva mi-nole nemško-francoske vojne. Francozi, skoz celih dvajset let bičani in mučeni od gadnega tirana Napoleona III. iznebili so se ga vsled strašnih pri-godeb iste vojne, in čeravno nikdo več temu ča-larniku (šarlatanu) dolgega vladarjcnja uij prerokovat, ipak so se ga Francozi vsled te vojne bolje izne' ili, nego po krvavem uporu; kajti mož sc je do i mila osramotil in muČeniški venec, kateri bi ga Ml v očeh drugih potcutatov kakor prognauca kras. , padel mu je v — govno. Povratek bona-parti.ua bil bi sedaj sklopljen s krajuini samo-osramočenjem francoske države.
Ne men jša sreča za Francosko, izvirajoča iz te vojne jc nje spoznanje svojih slabosti) in političnih pregreškov. Skoro neverjetno je, ako ne bi bilo dokazano, s kakovo lehkomiselnostjo je Francoska hodila v ta boj. Sleparstvo pri priredjeuji te vojne je vnebovpijoče, kar je vojvoda AudiflVet v narodnem zboru francoskem kakor poročitelj preiskovalnega odbora po številkah dokazal. Puh-lost v notranjej službi, podkupljivost in goljufija, pri tem pa nekaka predrzna samozanpljivost segale ste si ena drugej v roke ter bacuile Francosko v brezdno pogube. Ako ne zdaj, tedaj Francozi nikoli ne bodo sprevideli, kako potrebna jim je republika, svoboda jezika in pisma, udeleževanje pri vseh javnih poslih, zaježenje in omejenje nemilostue in nesposobne ker goljufive birokracije, katera je kakor denar tako svobodo in poštenje francoskega naroda nezaslišano trošila in teptala. Francoski narod mora sprevideti, da ga edino črvstva, neustrašljiva, vedno budna in bodra politička delavnost vzmore novih atentatov in napadov na sebe ubraniti. To čuvstvo tudi hvala bogu pri njem vedno bolj prodira.
Imcnitnejše, nego vse drugo spoznanje, pak jc nam Slovanom spregledanje Francozov, da je jih dosedanja zunanja politika bila čisto kriva in naopačna. Kje so imeli Francozi v svojej stiski poniočuika, kje zaveznika, kje pravega prijatelja? Napoleouova perfidija sc jim je utujila vse države, ker je vse dražila, vsem se laskala, vse hotela za nos voditi. Dobro za Francoze, da Thicrsu imajo za predsednika republike; jega je romanje od enega  kabineta k drugemu   očividno izučilo, kje
neuko dušico ; nikdo v celej hiši ne pazi, kaj sc pred negodnim gospodiČem godi, govori ali dela. Da niti roditelji ne privajajo malih na čednost in skromnost ampak na samovoljnost in jezičnost, po katerih se po lahko nesramnost in nespošto-vanje samega sebe in drugih otroku v srce vmuza.
Poleg tega se še nahaja v našem mestu posebnih in lastnih napak, koje se človeka tako rekoč že v maternem telesu primajo, namreč vne-tost za glediščne igre in pa zavzetost za pestnike (rovanc) in konje. Če je glava jenkrat tega polna, če je srce od tega zavzeto, kak malo prostora preostaja blaženim vedam? Koliko se njih najde, ki bi doma količkaj od česa druga govorili? Jeli slišimo kakve druge pogovore od mladih ljudij, kedar v svoje učilnice prihajajo? Isti učitelji čvekajo naj češČe a takovih stvareh svojim poslušalcem. Učencev si nepridobivajo s strogim redom, niti s plodovi lastnega uma, ampak po pri-lizljivem dobrikanju in mamivnem sladkanju.
Prvo podlago poduka, ki ga že od vsega početka kaj slabo obavljajo, zamolčim; premalo trn d a se potroši na razumevanje piscev, na preiz-kavanje starinoBlovja, na poznavanje dogodkov, ljudij in časov.
Velevažno in potrebno je oči obrnoti na metodo, katere so se, kakor je sploh znano, oni govorniki posluževali, kojih brezkončno marljivost, vsakdanjo dušno delavnost in vajo v vseh predelih ved njihova dela spričujejo. Vi gotovo poznate Ciceronovo knjigo, z imenom Bruto, v katere zadnjem delu — v prvem našteva stare govornike — sam pričetke, zaporedne nadaljke in celi pot svojega govorničkega izobraževanja opi-siva: K v. Muci j (Q. Mucius) učil ga je državljanskega (civilnega) prava; akademik Filo in stoik D i o d o r seznanila sta ga natenko z vsemi deli modroslovja; z učitelji vendar, kojih seje mogel v Rimu posluževati, še nezadovoljen, prepotoval je tudi Ahajo (tedašnje ime Grčke) in Azijo, da si celi obseg znanostij prilasti. Zatore se da v resnici iz Ciceronovih spisov povzeti, da mu ni manjkalo niti znanja zemljcmersta, niti muzike, niti slovnice, niti koje ine blažene vede. Poznaval je pa tudi zvijače dialektikov, (učiteljev dialektike) — dialektika je umetnost logičke dozdevnosti, izurjenost po krivej rabi logičkih oblik s skritimi pomotnimi sklepi protivnika preslepiti — tekove zvezd, zakone prirode. —
Isto tako je bil izurjen v nravstvoslovju (morali), katero dobro od zlega, spodobno od nespodobnega, pravično od nepravičnega razločevati uči. Ravno posleduje pa je pravi predmet govornikov, ker govorimo pred sodnijami po največ o pravu, a v posvctavavuih zborih o tem, kar je uravno in nravnosti primerno (moralno). O takovih rečeh pa nemore nikdo govoriti, izim kdor pozna človečke narav, vrednost kreposti, o-s t u d n o s t pregrešnih n a p a k, in pa ob-sežek vsega tistega, kar se ne prišteva uiti krepostim  niti pregrešnim napakam.
Tako tedaj vreje in poganja iz obilne učenosti, mnogostrane znanosti, vseobsežne zvedenosti ona občudovavna zgovornost. Zatore pa tudi ni govornikova moč in sila, kakor pri drugih stvareh, s kratkimi in ozkimi mejami ograjena, ampak tisti je 8e le pravi govornik, koji o vsakem prašanju lepo, dično in pre-pričavno, vrednosti stvar i j primerno, po potrebi okolščin, na radost p o-slusevalcev govoriti zna".
skih trtah po Francoskem. Ministerstvo za poljedelstvo razglaša torej svarilo vinogradnihom, naj ne kupujejo trt iz Francoskega in iz Italije. Naš list je o tej vinski bolezni že pisal. (Glej št. 61« „81 Nar." od 4. maja t. 1.)
Gospodarske stvari.
Tržne cene.
V Ljubljani. Pšeuica G gld. 40 kr., rž 4 gld. 40 kr.. ječmen 3 gld. 30 kr., oves 2 gld. 20 kr., ajda 4 gld., turšica 4 gld. 40 kr., krompir (vagan) 8 gld. 20 kr., leča 6 gld., grah O gl., fižol <> gl. 10 kr., maslo 51 kr., salo 38 kr., jajc 7 za 10 kr., seno 1 gld. 20 kr., slama 1 gld., drva 22" 4 gld. 80 kr. — 6 gld. 60 kr.
V Novem mestu. Pšenica C> gld. 00 kr., rž 5 gld. 70 kr., ječmen 8 gld. 70 kr., oves 2 gl. 20 kr., proso 4 gid. 40 kr., turšica 4 gld. 80 kr..
fižol O gl. 60 kr., maslo 50 kr., jajc 8 za 10 kr., seno 2 gld., slama HO kr.
V Mariboru.   Pšenica f> gld. 40 kr., rž
3 gld. 80 kr., ječmen 8 gld. 70 kr., oves 2 gld. 15 kr.,^turšfca 4 gld. 30 kr., ajda 3 gld. 90 kr., proso 4 gld.
V Cel ji. Pšenica 6 gld. 70 kr., rž 5 gld. 20 kr., oves 2 gld. 30 kr., turšica 4 gld. 10 kr.
V Ptuj i. Pšenica (3 gld. 15 kr., rž 4 gld., ječmen 3 gld. 60 kr., oves 2 gld., turšica 4 gld., ajda 3 gld. 10 kr.
V Varaždinu. Pšenica O gld., rž 4 gld. 10 kr., ječmen 3 gl. 20 kr., turšica 4 gl. 50 kr., ajda 3 gld. 70 kr.
V Sisku.   Pšenica 6
4 gld. 50 kr., ječmen 2 gld
V Z .a g r c h u. Pšenica šica 4 gld., ječmen 3 gld., oves 2 gld., krompir (cent) 3 gld. 50 kr., krompir (vagan) 3 gld.
gld. 50 kr., turšica 90 kr., oves 3 gld. 5 cld. 85 kr., tur-
Dunajaka borsa 31. maja. Srebro........ 110   „ 60
V nftrodnej tiskarni
v Mariboru dobi stavec,   zmožen slovenskega jezika takoj posel.
Turnske ure,
r
i ♦ ♦
$ jako dober kup, najbolje konstruiraue, s {■ oletno garancijo in plačili v obrokih se do-! bivajo po želji pri izdelovalcu
m. e,,K»«*< i...**.
Ji (97—3)     Podnart-Kropa na Gorenjskem.
I
Kod štedionice u Karlovcu je izpraznjeno mjesto upravničkoga činovnika, koji knjige voditi, blagajnom upravljati i hrvatski, njemački a ako moguće i italijanski dopisovati ima. — Godišnja plaća je odmjerena na 1200 for. a. vr. uz nagradu, koju odbor štedioničkih članova ustanovljuje —
Molitelji imajo jamčevinu od 1200 for. a. vr. položiti i svoje valjano obložene molbenice do 15. lipnja 1872 podpisauomu ravnatelju podnesti.
U Karlovcu, 17. svibnja 1872.
Ravnatelj karlovačke štedionice:
(104—o) 3VfiUi.ii l>sii*. Vranyczany.
i«
a*
i
^^^Bvj^arsjja^js^icj^^
^ I3C* Oclplrii «t» |m»nIoiuiij€>
Čevljarske asocijacije
v Ljubljani.
Pokorno podpisani 8i dovoljuje p. n. občinstvu s tom naznaniti, da bo čevljarski pomočniki v Ljubljani asocijacijo ustanovili in 89. maja poslovanje odprli.
Kor je zrno delavno moči zbralo so, morom p. n. občinstvo zagotoviti, da bodmno delali Črovlje za gospodo in gospo najbolj elegantno in trdno. Solidna in kar mogoče cena postrežba se zagotovlja.
Oznanovajo to p. n. občinstvu, dovoljujem si ob onem novo od delavcev ustanovljeno asocijacijo dobrotni nagnonosti občinstva v mostu in na deželi priporočati.
Upam, da si bo čevljarska asocijacija v kratkem času z reolno postrežbo zaupanje občinstva v polni meri zadobila.
-JS^F' čevljarska asocijacija jeza zdaj vEggenberger-jevi hiši vis-a-vis Hradeckovega mosta, nad prvim stropom, (prej krojaška asocijacija.) kamor vsa naročila obrniti prosimo. Podpisuje se spoštovanjem
v imenu udov čevljarske asocijacijo:
J ili'li oj Ž i I ni k.
(110—3) predstojnik.
Kgp'1 rgerjeva hiša vis-a-vis Hradeckovega Sta
G. Schmidl & C0^-
v poštni ulici št. 36, (v hiši gosp. Jožefa Hummerja)
v
O E3 L .T I.
Priporočujerao po  nizkih cenah svojo dobro sortirano zalogo
sukaenep, taitnep, niaimfaktiiruep in metaga Dlana.
----—4*>—•»>*-
lliilj«* Imajo Imenovani veliko zalogo
prav amerikanskih šivalnih mašin,
in sicer
Howe-ove mašino za krojače, čevljarje, sedlarje in klobučarje, dalje najbolj slovečo Singerjevo mašino za rabo rodovi-nam, tako kakor praktične ročne Slvaln« ma-
šine, ki delajo na eno in dve niti po jako dober kup postavljenih cenah.
Garancija se daje za
(73—7)
IZVI'StllO izdclailO ItlclgO.
Vsake baze revolverji 7 m/m. 9 m/m, 12m/m, in tudi vsake hažo puške, ki se od zadaj in od spredaj nabijajo ali bašejo, tercerole (pištole), samokresi se po najnižji fahriški ceni s poštnim povzetjem (uaclinahme) dobivajo pri podpisanem izdelovalcu. (68—8)
TVIa-tej ^oi-isali, v Kropi na Gorenjskem. (Kfopp, Oberkrain.)
A. Friedmann, Wien, Praterstrasse 26.
i       'r.  I S 1
ci    ar* o5 c. 9*
_ n *n c _;
	t C« . .a 9 k	M
	ct	i a
. . . .	C ' "c e 1 E j*	1 ^
		S S
E v	'iT	
. c  • • "s	ikim ngl.	g (D
C v		IP
. *°   1 • o S . Pt, . • S" o	i perfin, j ! tkanin	|fi
.JjS • »3 > M ." i $8 a	• w C ti V tq	
9Z 9ss«^sj;e^«j[j 4«^>IA^
m
M
•m
es
OS
m
s
Liebig'ov Kumys-ekstrakt
od dunajsko zdravniško oblasti kot zdravilo priznan in od krakovsko učene, družbo posebno priporočan, po soglasnem pritrjanji medicinskih fakultnt prvo rajdo vseh do zdaj proti pljučni sušici poznanih in rabljenih zavzemajoče zdravilo. — Taisto ozdravlja brž in sigurno: Jetlko, (celo v razvitem stanji ) tu< brrkuloin (prikazki: kašljanje krvi, hektična groznica, zmaiijkkoanje sape) /.elodćnl, <Tfi nI In bronhialni katar, aiiamijo (uhostvo krvi) vslcd dolgih bolezni in nadeljovanega ribljenja merkurijala. rhlnroMlM (bledokrvnost\ Mlhna. Hušenjr, bolenjr nrbtnrfca motg«, fi j nterljo. in »Im-boMt #.l»fr\.
Za flacon I gld. a. v. Kištico od 4 flagonov doli do vsakega kvantuma.   Razpošiljanje na vonjsko oskrbljnjo generalni zalo,;
,,Kumys - Heil - A ustali
Wien, Mariahilferstrassc .'i<>. Hern (S. Fricdli jim.)
NR. Dozdaj brez vspeha — z medicino — zdravljeni bolniki naj zaupno z Liobigovim ekstraktom radnji poskus narede.
_ _ (106—4)
Kako se telesna lepota obrani na umen način ? (67__a)
Merodajni zdravniki (dr. Hirschfeld, kopelni zdravnik v is<-hl-u, zdravniški uredniki dr. Schnitz-ler in dr. Markbroitor na Dunaj i itd.) imenujejo sladozeliščno toaletno in kopelno milo in sladovo pomado od Janeza Hoffa v Berlinu najboljše toaletno pomočke. — Sladova toaletna mila dajo rumeni, usnjasti. pikasti, pegasti koži gladko, belo, nežno polt o trajnem oni i vanj i; v manjsej mori stori isto tudi sladova kopelna mila; zadnja vendar samo krepčanje kosti, muskul in živcev namerava in varuje okužljivih snovi za bolezni.
Edino pravo se dobi po dvornega zalagarja JANEZA H0FF-a, c. k. končen, centralni zalogi Dunaj, II UftrntnerrlnK II. V LJubljani so dobi pravo samo pri gosp. Martina Golobn. — V Vipavi pri Aut. DeperiN-u.
Njegovo ces. in kralj.
Apostolsko Veličanstvo
jo z Najvišjim sklepom od 7. februarja 1872 Najmilostljivejšo določiti blagovolilo, da bode «<lMtl doneark nedaj v*le«l JVaJvIšJeca mklrpa od II. maja 1*«» Izvršiti «e Imujore
II. državne loterije
za vkupne vojaške  dobrodelne namene
z
rfrciii« ti*etjhunna
za ustanovljenje ročnih štipendij za hčere nepremožuih c. k. častnikov, vojaških uradnikov in bivših vojaških strank
in z
ena tretjino
za ustanovo za invalide, potem nepremožne vdove in sirote častnikov
c. k. vojske posvečen.
Vsled tega Najvišjega ukaza odpira c. k. vodstvo loterijskih prinadltov to II* državno loterijo
za vkupne vojaške dobrodelne namene,
ki ima .'$.'];")!> dobitkov in sicer:
1 glavni dobitek s  IOO.OOO gl. sreb. rento z užitkom obresti od 1. jul. 1872.
}     n n       „ 40.000
1     h n      n       t.iOO ces. zlatov v polni teži.
•2 dobitka po .»OO  „       „     n „
j   .        .        - *•»    n „        „       n „
• t dobitke  „ lOO  „       „    _    „ „
•J dobitka „ I.IIOO srebrnih goldinarjev.
10 dobitkov po 500 „
«° n „ Ml
90       n        „ «4»
1000 dobitkov   v   serijah   po   HO       „ n 2000       n „ 14»
1'» dobitkov pred in potlej v petinah sreček državnega posojila od leta I8(»l).
Vzdi^atev hode brez preklica 27. junija IS72.
Srečka velja 3 gld. .»O kr. avstrijanske veljave.
Ker gro za pospeševanje tako idičokoiistnih vojaških namenov in ker jo prejemnikom sreček doseženje imenitnih dobitkov obljubljeno, misli c. k. loterijsko vodstvo, da smo trdno upati, da bode udcle/.itev pri tej loteriji prav živahna.
0<1 <*. k. vodstva loterijskih pripadkov.
Na Dunaj i. 18, marca t£72. 1'duard Volkmer ni. p., e. k. dvorio BVOtovatoo In vodja loterije.
i retke se lahko dobe v poslopji e. k. vodstva loterijskih pripadkov, (Salz-c. 80), v oddelku za državne loterije za dobrodelne namene, posamezne in
Sin
gries    N'r.    . n*|    ✓ i t    'II /.II' I I *    fUl «   l l [i      / <■     i i i ' ■ ' i < r i i i i i i f     IIUIIH III ,    |IU III III IT f. III
v oddelkih ali pa se lahko pismeno s pridejaiijem dnlienega denarnega zneska ua-rof>. halje se one dobivajo v vseli e. k. loterijskih  kolek hirali in tobakovih t'ru-kr. ogcrskili deželah: pri vseh loterijskih uradih in loterijskih
likali v c. ki
l.    ni.    ■■■    rvi .         ,i  I-.IMII mv.l-NI II .                 t Ml" II    UMI 11 J>HIII    lll.l'llll    lil    lllli-l IJMilH
kolektantih. pri davkarskih in poštnih uradih, loliakovili založnikih, pri železiiis-
arolirodskih postajnih uradih, kakor tudi pri prodajalcih sreček, ki so \
muttii :.. ....tltC i -...._____m- _____*** t   r /bo <iv
kili in pi
m nosili mestih in večjih krajih monarhi je nuun-šeeni
Menjaviiiea
dunajske komisijonske banke
Kohlmarkt 4,
(56—28) emitira
potejgovalne liste
na  pozneje  zaznamovane  vrste  sreoek   in so smejo te sestave i« za to k najbolj korisnim šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnega lista mogoče vse glavne in stransko dobitke samemu napraviti in razen tega
obresten znesek
užiti.
30 frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih
Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.)
He«ffnr rate a vid. IO — Po plaraitjl zadnje rate doki vlak deležnik Mledere 4 Nrerke:
1 5perc. 1860letno drž. srečko za qld. 100. Glavni dobitek gld. 300.000 s predkupno premijo a. v. gld. 400.
1 Bperc. ces. tursko drž. srečko za 400 frankov.
Glavni dobitek B00.000, 300.000 frankov efektivno zlato.
1 vojvod. Brunsviško srečko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek 80 000 tolarjev brez vsake odstetve. 1 Insbrusko (tirolsko) srečko.  Glavni dobitek gld. 30.000.
Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.)
I?Ie»eene rute a *ld.       — Po plaeanjl zadnje rate dobi vHRk deležnik oledeee 8 ureekei
1 Sperc. ces. turško drž. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek «00.000, 300.000 frankov efektivno zlato.
1 vojvod. Brunsviško srečko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odštotve.
1 Sachsen-Meiniiigensko  srečko. Glavni dobitok 45.000, 15.000 juž-
n o nemške volj.
7nn!)ni!) nurnfdlu 80 PromP,n° 'n tudi ca povzetek store. — VidiMtvenl
UUuulljU lldl llulld listi so po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo.
(«a—2)
naznanilo reči po krajcarji
dokazuje, da so vsaki konkurenciji ustavlja; čeravno so reči po nezaslišano nizki ceni naznanjene, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor s«> pričakuje.
5 kr. ii"-ipnii-c zat Hiuoilke. j 15 kr. t pur velikih  DOffOVlO zu
A, 10, 20, 30, 40 kr. rii7.lične reelj i^iiHpoile.
pripravne za  darilu  Rospem. 15 kr. 1 pur velikih močnih no-KOS|iuilooi,ileekoni in ileklieani.J   jriivii! za (fiwpi'. (i kr.  12 knilraleev   iz  dobrflgH[lfi kr. 1   par cviriuitlli rukovie
1 kr. C> Jeklenih peres. 1 kr.    ilohra peresiiiku.
1 kr. 1 zvezek za pisanje. 1, 2, l\, 5 kr. ra/.lieni paii'Umi-
runi ilinelnl ujjnji za izbo.
2 kr. enu /lica za kavo iz motala, posrelirciiH.
2 kr.   l  kos   llnega   mjila za totlcta
:i kr. i praktičen klJueeilrZcr.
;i kr. 1 krtača za mazanje.
U kr. 2 knjižili   finega papirja
za llavanacigare. a kr. en patentiran Ktimunik za
čevlje in rokavice.
3 kr. 1 kos gumija za lirlHanJe. U kr. ena oiailna za vilejanjo.
'A kr. ena večna pratika.
it kr. ena lina kniilea za notice.
i) kr.   I   kos   tincira pečalnei;a
voska z vonjavo, a kr. l sktnlcllca i/, pleha.
3 kr. 1 ti 11 • i kresalo napolnjeno z žveplcnkaini.
B kr. t staklenica <lunnj*iko na-tiroilovalno tinte.
4 Kr. 1 elcfranten okvir za foto-
usnja
S kr. otroika ura z verižico. 10 kr. 1 par cvlrinilili rokovic
za otroke. 10 kr. ena lina svilna petlja za
gospodo.
10 kr. ona tlna knižica za notice
h pratiko. 10 kr. 1 ikatla z 12 lepimi har-
vami.
10 kr. en smoilkeilržec morHke pene.
Ura ti je.
4 kr. t predalnik /.a barvo z li
liarvaini s ču|iičeio. 4 kr. en prač. prillgalnloe.
4 kr. en posrebren naprstek.
5 kr. eno žepno zrcalo, 5 kr. ena ustna harmonika. 5 kr. ene Ule.če za .siailkor. b kr. 1 pur poilvi-/Uo\. fi kr. ena žlica   iz  metala, po
srebrenu. ■ > Ur. eno žepno kresalo, b kr. en mamivee.
b kr. ena Bodna verilloa /.a nro.no k
.i kr. ena inan»( ta za svetilnik!I0 Ur
za gOVpo. 15 kr. jermen za pleil iz mitju. 15 kr.ji'ilna iirl|irava nož 1 vilice. 15   kr.   con   steklenica   ti nega
parfumu. 15 kr. steklenica pravo kolonjske
viole. 15 kr. line akurje. 20 kr. 1   par cvirnatih rokovic za KOMpoile. i/, prave'JO Ur Hteklenlcii tekočega lima, ki hc lahko uiricl rubi.
10 kr.  tlna garnitura, liro.a   in;20 kr. velika hunnnniku na meh.
uhani. 20 kr. jerlias za krtili i/, ilrola.
10 kr.   ona  steklenica   D red na|§0 kr.  krtača za glavo, dobro parfumlranoga olja za lase. sorte.
10 kr. ena verižica za ikarje.     20 kr. malina Ml luvelijo bolh. 10 Ur. en glavnik i/, bivolovega 20 kr. žepen termometer, dobro
rOgU, regulirali. 10   kr.   dobra    ključavnica   za 20 kr. praktičen    raztcgnvce za
ikrlnje. j rokovice.
10 kr. en merilnik, dunajska in 20 kr. tiuu žc|iuii krtača z glav*
tVaiieoska mera. ni kom in zna loti.
tO kr. 1 čeden pahljavec. 120 ki. 1 par vaz za cvetlice iz
10 kr. 1 par skudelie za kavo, porcelana.
i/, poredana. •_><)   kr.   dolier   angle.U daleko-
10  kr.   en   porcelanast  krožnik1   g led, ki kaže četrt mile daleč.
za poiiiizje. 120 kr. dobra iini{lc*ko britev.
I01(r. ena prakličiiiiHinoilkarnica. 20 kr.   1   nar   močnih, dolgih
iz stekla.
kr. ena sreluna krogla, liolj.i' zuažilo za metal, kr. različne igračo, kr. različne drožbine igri
lil Ur. ton bnib iivuiiU, sortiranih 10 kr. ena dobra denarnica. 10 kr. I par otroikih migov ie. 10 kr. pipa /ti tohak /. OOVjo. 10 kr. pipa za smoilkn i/, morske pene.
en trosivec za sladkor, eno nliesljivii kresalo
110 Ur. pas iz lakiranega usnja, naj-110 kr. en lin medaljon iz poala>
■ i in ga bronca.
'tO kr. en čeden  žepič za uro iz žameta.
kr. čedna knjiga b | h tcxtom. kr. 1 tlna brnita, kr. etl čeden prstan, kr. en praktičen kazalec toma.
kr  ena skodelica /a Uavo. Ur. ena lina manlota za lin kr.   I   Uoh glieerinsUega raslli nsliega nljillt
[.ili.inii lo Kr I" ki
da
ena Krtača za blato lina garnitura gumb niaii.ctu,  preilsruJonlUe in ov
riitnlkre.
lo kr. en prukiičcu oilmailvoc.
10 kr. en centimeter.
10 kr. ena tahakira.
10 kr. ene dobre Jekleno ikarji
ali to kr. ni/, pravih k oral d.
Itn kr. ■toklttiilcn naJboVjii
za
vode
žensU ili nogiiv ii 20 Ur. Muzi nira   /.a   ki vanje, ki
se da priviti k misli 20 kr. t pav preKiiraiimie 20 kr. eela jedna priprava, nož,
v i lice in žlica. 20   kr.   100   linili   zavitkov za pisma.
25 Ur. Niiliičnu uril,  dobro regulirana.
25 kr.    M111 tii 7. a t'iitiigratijc. 25 kr. nanosnlk, optično Itokto. itn kr. jerlias zu na trg, 30 kr. patentiran lirus za vsako rezalo.
30 kr. iiajnnvcjia nngle.ka i lizala za otrnke;  pri   ralii teh e lizal dojivke nI irclia. 35 Ur.  globus,   k ter i  v olira/.ili
kaže naroda no zemlji. 15 kr. otroško gludišče h podobami.
15   kr.   velika,   močna iolsKn
torba Z Jermeni. 10   kr.   too  ti ii i It   papirjev za
pisinii. 50 kr. on solin"niU. 1 ti. 20 kr. iluhor velik dcžnll t ti. 30 kr.   ura  /a   i/.ho, tlol regulirana, s poroitvon dve loti. 8 ti. BO kr.   Cola  garnitura ■ i p isarske mize i/, vlitega Inom a . obstoječa  i/.:  I pisala.  1 poteže-Valoa pisem. L' visokih svetilnikov, i ročnega svetilnika, i
teriniimctru. 1 kresala.   1 ntol
nice za uro, 1 pcresuikil, t pe pelnlka.
I (41-12)
Zastonj in Iranko dobi vsakdo en ilustriran katalog, v kterein jo tisuč blago zapisano.
W- l^i-i<Mliiisiiin, Wien, Praterstrasse Nr. 26.
Ur. I kos lino vo.čcne pomnile.j   za snaženje madež
5 kr. on obročen glavnik i/, kav-ilo kr. lepa oblečena puža. Buba. 10 kr. krtača za sobe.
D Ur. Nujliolj.a rnstllnska pafttn 10 kr. lin. glavnik za cesarje.
za zobe. 10 Ur. 1 par modernih uhanov,
b kr. ena hranilnica Iz pleha.     10 kr.   en   lonček nomadi
6 kr. 1 par hlačnih  varovaleev.|   krepeioije lasov. 5 kr. lepe plohaStC Iroinpcte.      110 Ur. |deleiiicu /a ililUanje. :> kr. ena pUčalUa za lov ali za 10 Ur. 100 dobrih znhoiroboev.
signale. 10 Ur. i/.prašivee za ohleUo.
5 Ur. ena smodUurnlca, nova In 110 Ur. zvijavce za lase.
praUtičnu. .10 Ur. moderna urna verižica,
b kr. en karton s 3 kosi tlncga 10 kr.   album   z   12 obrazi
pečatnega VOSkU. Hunaja. B Ur. 12 svim uiUov. 10 Ur. noilu /. I Klinjunia.
5 kr. en zama>ik. 110 iu 20 K r. lepe palici
5 kr. narlepie fotografijo. sprehode.
vrstno
/a
na
Jzriatelj in odgovorni urednik Martin Jelovsok.
Tiskar: F. 8 kaza iu drugj.