Ptuj, torek, 29. maja 2007 letnik LX • št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Posebej opremljeni za Slovenijo
ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
4F 1:
Modeli Si tfflj
Domini» d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65

O
Skupna poraba: 5,0 - 8,1l/100 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozil je omejeno.
Šport Nogomet •
Drava skupaj z najboljšimi
Stran 11
Majda Goznik
Tenis • Blaž Rola zmagal še v Podgorici
Stran 12
Kolesarstvo •
Epski pobeg Jakscheta, smola Ptujčanov
Stran 13
Foto: Črtomir Goznik
Po naših občinah	Po mestni občini	Reportaže	Po naših občinah	Črna kronika
Destrnik • Čez	Ptuj • Obnovljena	Preddvor • Izmed	Majšperk • So delo-	Ptuj • Razlike
približno dve leti v	vila mestu ni bila več	šestnajstih izbranih	vna telesa imenovali	le še v koraku ali
terme Janežovci	v ponos ...	sedem ansamblov	nezakonito?	dveh
Stran 3	Stran 3
Po naših občinah Ormož • Zbirali denar za igrala v OŠ Stanka Vraza
Stran 5
Stran 6	Stran 7
Po naših občinah Videm • Roza manufaktorca" bo polna!
Stran 10
Stran 24
Slovenija • Sprejemanje pokrajinske zakonodaje
Vlada v DZ poslala tri pokrajinske zakone
Vlada je konec minulega tedna za obravnavo v državnem zboru pripravila tri pokrajinske zakone, ki posegajo na področje pristojnosti bodočih pokrajin, njihovih struktur in načina financiranja. Obravnavala je tudi predlog za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen, ki bo dan v javno razpravo, v okviru katere bodo lokalna okolja v roku 60 dni imela možnost, da se do predlagane pokrajinske delitve opredelijo, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar.
Kot je pojasnil, so ostali pri izhodiščnem predlogu območij pokrajin, ki je bil od začetka marca v neformalni javni razpravi in predvideva delitev Slovenije na 14 pokrajin. Po ministrovih besedah je razdelitev države na pokrajine narejena na podlagi obstoječe teritorialne razdelitve (razvojne statistične regije), 14 pa je tudi številka, ki odraža "politično realnost". Obenem bodo v predlogu, ki bo dan v javno razpravo, navedene tudi doslej podane pripombe in predlogi za drugačna imena in sedeže nekaterih pokrajin.
Vlada bo tak predlog posredovala občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Kot je dejal Žagar, se bodo v tem času v posameznih občinah lahko odločili tudi za to, da preverijo voljo prebivalcev s poizvedovalnimi referendumi. Nato bo pripravljen predlog
zakona o ustanovitvi pokrajin. Če bo mogoče, bo vlada pri njegovi pripravi upoštevala mnenje občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena. Na koncu pa bo, je poudaril minister, moral odločiti državni zbor. Slednji bo ta zakon - za razliko z ostalimi - sprejemal z dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev.
Trije zakoni - o pokrajinah, o financiranju pokrajin in o volitvah v pokrajinah -, ki jih vlada pošilja v obravnavo državnemu zboru že sedaj, po besedah ministra Žagarja predstavljajo osnovni paket, ki vsebinsko opredeljuje pokrajine.
Pokrajine ne smejo finančno obremeniti državljanov
Zakon o pokrajinah opredeljuje načela pokrajinske samouprave, delovno področje pokrajin z izvirnimi in
prenesenimi pristojnostmi ter organizacijo pokrajinskih organov in pokrajinske uprave. Zakon o volitvah v pokrajinah ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov v pokrajinah. Z zakonom o financiranju pokrajin pa se ureja način zagotavljanja sredstev države za izvajanje prenesenih državnih nalog.
Kot je poudaril minister, je temeljno izhodišče, da se s prenosom nalog v pristojnost pokrajin ne povečajo davčne obremenitve zavezancev, temveč se hkrati s prenosom nalog prenesejo viri skupaj z administrativnimi strukturami. Pri tem je Žagar poudaril, da je osnovni namen ustanavljanja pokrajin decentralizacija države, tudi finančna, in s tem pospešitev njenega policentričnega razvoja.
Podobno je menil tudi finančni minister Andrej Ba-juk, saj je kot ključno izposta-
vil, da je bilo danes še enkrat potrjeno stališče, da vlada ne bo podpirala nekega predloga, ki bi povečal breme, ki ga slovenski davkoplačevalci nosijo že sedaj.
Gre za pomembno spremembo v organiziranosti države. V preteklosti je bilo zelo težko priti do kakšnega konsenza. "Upamo, da bo danes, ko že vidimo kakšne so
Foto: Črtomir Goznik
posledice, če tega ni, to bolj enostavno in bomo le našli pravo pot, da bomo končno imeli tudi v Sloveniji neko bolj decentralizirano javno upravo, ne da bi to pomenilo dodatno breme za slovenske davkoplačevalce," je dodal Bajuk. Predlagani način financiranja je dolgoročna rešitev, je zagotovil v odgovoru na novinarsko vprašanje.
Druge možnosti ne vidi.
Poleg sprejetja omenjenih treh vsebinskih zakonov ter ključnega zakona o bodočem pokrajinskem zemljevidu pa bo treba spremeniti tudi področno zakonodajo (približno 40 zakonov) v delu, ki se nanaša na selitev pristojnosti na pokrajine. Tako je vlada danes oblikovala posebno medresorsko delovno skupino, ki bo sodelovala pri pripravi zakonodaje in drugih potrebnih predpisov.
V vladnem sklepu je med predpisi, za usklajenost katerih bo skrbela omenjena skupina, poleg "tehničnega" zakona o prenosu pristojnosti na pokrajine, med drugim naveden tudi predlog uredbe o ukrepih za zagotovitev kadrovskih, prostorskih, informacijskih in materialnih pogojev za izvedbo postopkov konstituiranja pokrajinskih organov in začasno pokrajinsko upravo.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
Kaj če bo konj crknil?
Ne vem, zakaj mi ob sprejemih letošnjih proračunov po naših spodnjepo-dravskih občinicah prihaja na misel tista šala o kmetu, kije želel svojega konja odvaditi jesti. "In ravno takrat, ko se je navadil biti brez hrane, je crknil," je potožil kmet.
Iz občinskih proračunov se financira marsikaj. Seveda v prvi vrsti razne komunalije: ceste, vodovodi, plazovi, ... Pa seveda izobraževalna dejavnost. In za gasilstvo so tudi dolžne skrbeti. Nazadnje pa pridejo na vrsto še razna društva. Če pridejo na vrsto.
V financiranju potreb svojih društev se občine v letošnjem letu obnašajo prav nenavadno. V mnogih občinah so namreč doslej (pa bomo že skoraj v drugi polovici leta!!!) društvom prispevali 0,00 evra. Pa čeprav društva delujejo od 1. januarja 2007 enako redno, kot so delovala med 1. januarjem in 31. decembrom 2006, pa v enakem obdobju leto poprej, nekatera deset let poprej, pa dvajset let ... In medtem ko so prejšnja leta za delo društev, če svetniki že niso pravi čas sprejeli proračuna, nakazovali neke vrste "akontacijo" in jo potem ob dokončni odobritvi sredstev poračunali, letos tako ne gre več. Letos je denarnapipicapovsem usahnila. Med člani društev vlada že prava panika. Rezerve ima namreč malokdo, saj ni nobeno društvo financirano z več denarja, kot bi ga porabili za svojo dejavnost. Če je v preteklosti katero društvo ustvarilo kak kupček za kako načrtovano večjo investicijo, je namreč bilo ob predstavitvi svojih zaključnih računov kaj hitro deležno očitkov, češ društva najbrž dobijo preveč denarja, da si lahko ustvarjajo zaloge. Da bi potrebovali zalogo za letošnje prvo polletje, nas ni nihče opozoril. In tako človek res dobi občutek, da je društveno življenje velik občinski nebodi-gatreba. Zato nas počasi odvajajo od "hrane". Samo da se res ne bo društvom zgodilo kot tistemu konju ...
Jože Šmigoc
P. s. Me pa zanima, ali tudi sejnine občinskim svetnikom deponirane čakajo v občinski blagajni na to, da bo občinski proračun sprejet...
Slovenski (ne)politični zemljevid
Kacin v. d., Kresalova kandidira
Državne tarče in tarčice
Članstvo v gorenjski GZ močno upadlo
Po tem, ko je predsednik LDS Jelko Kacin na četrtkovi seji sveta stranke odstopil s položaja predsednika, ga je svet LDS imenoval za vršilca dolžnosti. To funkcijo bo opravljal do volilnega kongresa, ki bo 30. junija in na katerem bo ta opozicijska stranka dobila novo vodstvo. Pravnica Katarina Kre-sal, ki se je predstavila članom sveta, je po seji povedala, da se je odločila kandidirati za položaj predsednice LDS. Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je ocenil, da so člani sveta Kresalo-vo "sprejeli z velikim olajšanjem". V javnosti se je sicer v zadnjih dneh kot možnega kandidata za predsednika LDS omenjalo tudi nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki je po seji dejal, da si bo vzel še nekaj dni za razmislek. "Skoraj mislim, da je to dokončni ne," je dejal Keber. "Danes sem slutil večinsko podporo kandidatki in vsekakor ne bom tisti, ki bi morda bil razlog za nestabilnost stranke," je še dodal Keber.
naprej uspešno poslovali, če se število članov ne bo spustilo pod 2900," je prepričana Švarčeva.
Reorganizacija Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je obvezno članstvo spremenila v prostovoljno, je močno vplivala na zmanjšanje števila članov v območni zbornici za Gorenjsko. Od prejšnjih 5600 članov je število naprej padlo na 4100, sedaj pa že na 3800. Čeprav se pričakuje še nadaljnji osip, na Gorenjskem situacija ni kritična, je prepričana direktorica območne enote Jadranke Švarc, ki so ji člani upravnega odbora na današnji konstitutivni seji zaupali še en mandat na direktorskem mestu. Kot je pojasnila Švarčeva, je bilo v času obveznega članstva kar 60 odstotkov včlanjenih podjetij premajhnih, da bi bili obvezni plačniki članarine, saj niso imeli dovolj visokega prihodka. Z uvedbo prostovoljnega članstva pa iz zbornice večinoma izstopajo prav omenjena manjša podjetja, medtem ko se srednja in večja za izstop ne odločajo. Tista, ki so se, pa že vstopajo nazaj v zbornico. "Tako bomo lahko še
SOVA v Webs vložila milijone
Vladna delovna skupina, ki preiskuje delovanje Slovenske ob-veščevalno-varnostne agencije
Foto: Internet
(SOVA), je ugotovila, da je SOVA v podjetje Webs, ustanovljeno leta 2004, prelila polovico letnih sredstev iz posebnega fonda, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za pravosodje in predsednik vladne delovne skupine Lovro Šturm. V času od 21. julija 2004 do 29. junija 2005 je za ustanovitev in delovanje podjetja izplačala 10,9 milijona tolarjev.
Vlada je minuli četrtek vse nekdanje direktorje SOVA tudi razvezala molčečnosti. Razveza velja za razgovore s člani posebne delovne skupine vlade, je pojasnil Šturm, ki je predstavil tretje vmesno poročilo vladne delovne skupine za oceno dela SOVA na področju financ.
Turistična vlak in ladja v Mariboru
Obiskovalci Maribora se bodo lahko predvidoma od sredine junija naprej po mestu vozili s turističnim vlakom, predvidoma oktobra pa bo v Maribor za vožnje po reki Dravi prispela tudi naročena turistična ladja. Storitve turističnih voženj bo opravljala mariborska Turistična agencija Don Travel, ki je bila izbrana v okviru razpisa Mestne občine Maribor. Celoten projekt je vreden okoli 400.000 evrov in ga v celoti krije omenjena turistična agencija. Rečna ladja bo izdelana glede na pogoje, ki jih narekuje plovna pot po Dravi od dvoetažnega mostu v Melju do Mariborskega otoka. Sodobno opremljena ladja, ki bo v dolžino merila 20, v širino pa šest metrov, bo lahko sprejela od 100 do 120 potnikov, imela pa bo tudi vso potrebno spremljevalno opremo za manjšo gostinsko ponudbo in ostale turistične storitve. Izdelavo turističnega vlaka, ki naj bi v Maribor prispel do 11. junija, je agencija naročila pri francoskem podjetju Dotto. Vlak bo lahko sprejel 54 odraslih oseb oz. 70 otrok in bo opremljen z vso potrebno opremo za vodenje turistov.
Foto: Internet
Foto: Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Podpis pisma o nameri
Cez približno dve leti v Terme Janezovci
Ravno na 9. občinski praznik občine Destrnik, v soboto, 26. maja, sta Občina Destrnik in družba Terme Gaja, d. o. o., v kulturni dvorani na Destrniku z družbama Health Care Company in HGI Beteiligungs AG podpisali pismo o nameri. S tem so izrazili pisno namero o vlaganju v družbo Terme Gaja, d. o. o., da bi uresničili projekt Terme Janežovci. Ce bo vse potekalo po načrtih, ga bodo končali leta 2010.
Z javnim pozivom v časopisu Finance sedmega marca je družba Terme Gaja, d. o. o., prejela več ponudb in izraženih interesov domačih in tujih potencialnih investitorjev. Kot je poudaril župan občine
Destrnik Franc Pukšič, so s potencialnimi investitorji opravljali in še opravljajo razgovore, ki so v različnih fazah. Pukšič je izpostavil dejstvo, da gre za projekt, ki ni pomemben zgolj za občino
Destrnik, temveč za celotno Štajersko.
»Verjamem, da bo projekt zaživel in da bo za seboj potegnil še veliko drugih projektov,« je dejal župan občine Destrnik. Ob tem je
Foto: Dženana Becirovic
Udeleženci srečanja na Destrniku
še poudaril, da je občina za izvedbo projekta storila vse, kar je bilo v njeni moči, ter da so v petih letih pripravili vse potrebno za njegovo realizacijo. Ob podpisu pisma o nameri je izrazil tudi upanje, da bodo pogovori z investitorji zaključeni v roku treh mesecev in da bodo izvedbo začeli prihodnje leto. »Če bo vse potekalo tako, kot smo si zastavili, bo investicija zaključena v približno dveh letih,« je pojasnil destrniški župan.
Po prvih ocenah bo projekt Terme Janežovci vreden približno 60 milijonov. Šlo bo za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, ki po Pukšičevih besedah ne bo konkurenca ptujskim termam, saj bo prvi v državi na nivoju petih zvezdic.
Drugi projekti v
severovzhodni
Sloveniji
Po podpisu pisma o nameri za Terme Janežovci so na Destrniku na novinarski konferenci najavili tudi, da so
r
Foto: Dženana Becirovic
Zupan občine Destrnik Franc Pukšič in Jurij Pinter iz podjetja Ime-con, d. o. o.
razgovori za »Energetski park Ormož« v zaključni fazi in da v roku 14 dni nameravajo za ta projekt podpisati pogodbo med občino Ormož, Tovarno sladkorja Ormož, POYRY Energy in Imecon, d. o. o. Beseda je tekla tudi o morebitnem prihodu avtomobilske industrije Magna Stayer v severovzhodno Slovenijo.
Ob tej priložnosti so se srečanja na Destrniku, ki je
imelo velike razsežnosti za severovzhodno Slovenijo, udeležili tudi Pukšičevi poslanski kolegi, minister dr. Milan Zver, veleposlanik Republike Avstrije Valentin Inz-ko, župani sosednjih občin, predstavniki zainteresiranih investitorjev za projekte v severovzhodni Sloveniji, kasneje pa se je svečanosti pridružil tudi mag. Janez Božič.
Dženana Becirovic
Ptuj • Še o rušenju na Ormoški
Obnovljena vila mestu ni bila več v ponos ...
Do rušitve kulturnega spomenika, vile na Ormoški 24, naj bi prišlo zaradi nesporazuma v komunikaciji med investitorjem in izvajalcem del, smo zapisali v 40. številki Štajerskega tednika. V zvezi z rušenjem nekdanjih objektih ptujskih Gradenj na Ormoški, ki jih je kupila družba Modro polje Alfa, Nepremičnine, d. o. o., Ljubljana, je še nekaj drugih »pomanjkljivosti«, ki jih bodo morali pod lupo vzeti pristojni organi, prav tako pa bo potrebno raziskati, kdo je objekt demoliral in izropal, kot so pred rušenjem ugotovili izvajalci del.
Kakšno stališče pa so v zvezi s tem sprejeli v Mestni hiši na Ptuju oziroma kaj lahko sploh povedo, če lahko, pa smo se zanimali pri ptujskem županu dr. Štefanu Čela-nu.
»Glede problematike na Ormoški lahko sporočim le to, da sem pomanjkljivo informiran. Večina dogajanj ni znanih preprosto zato, ker se projekt odvija med zasebnimi podjetji, ki Mestni občini niso dolžna dajati informacij. Iz medijev sem izvedel, da so bila zemljišča, ki so bila v lasti skupine ptujskih podjetij, prodana podjetju iz Ljubljane. S sedanjimi lastniki, podjetjem Modro polje, sem se srečal veliko pozneje, ko so nam želeli predstaviti prometno ureditev na Ormoški. Ob tej priložnosti sem tudi izvedel, da bo končni uporabnik nove investicije trgovska veriga. Takrat smo jim tudi postavili pogoj, da je potrebno klasično semaforsko križišče spremeniti v krožiš-če, ker bomo v nasprotnem primeru prometni režim na
Ormoški uničili. Dostavili so nam dve možni rešitvi za kro-žišče. Prvo je bilo predvideno v izvedbi, v okviru katere bi bilo potrebno porušiti dve hiši na vhodu v Rajšpovo ulico. Drugi variatni predlog pa je predvideval rušitev vile na nekdanji Gradisovi parceli.
Po moji oceni bi za mesto vsekakor bilo manj škode, če bi porušili zgolj en objekt, in to vilo, ki je skozi zgodovino tako ali tako izgubila svoj pomen. Ta vila je bila v prejšnjem stoletju predvidena kot logična gradnja podobne ulice, kot so Trate. Žal se ta projekt ni nikoli uresničil, namesto ulice mestnih vil je tam domovinsko pravico dobilo gradbeno podjetje, ki je svoje poslovne zgradbe zgradilo po čisto podjetniški logiki in arhitekturi. Po enaki logiki so se tudi lotili prenove vile, ki je bila z nenavadno strešno kritino prej v škodo kot v ponos mestu. Nasprotna stran ulice pa ima po moji oceni zaokroženo celoto mestnih hiš, ki bi jih bilo škoda porušiti.
O tem, kaj se sme in ne
sme, lahko kot župan sicer povem svoje mnenje, odločitve pa tako ali tako sprejemajo drugi. Tako je tudi v primeru gradnje na Ormoški, kjer se celoten postopek pridobivanja soglasij vodi izven Mestne hiše. Ali ima investitor vso potrebno dokumentacijo za rušitve in gradnjo, mi ni znano. Želim si le, da se stvari čimprej uredijo in da Ormoška kot pomembna mestna vpadnica ponovno dobi urejeno podobo.«
V Inšpektoratu za kulturo začeli inšpekcijski postopek
Zaprosili smo tudi za mnenje ministrstva za kulturo; konkretno nas je zanimalo, kaj se zgodi v primeru, če nekdo poruši objekt, ki je razglašen za kulturni spomenik, kar se je zgodilo na Ptuju, čeprav je v gradbenem dovoljenju izrecno zapisano, da je vila razglašena za kulturni
sporemnik, zato je ni dovoljeno rušiti.
Kot je v odgovoru zapisala Nina Orel, ki v ministrstvu za kulturo odgovarja za odnose z javnostmi, bodo na Inšpektoratu Republike Slovenije za kulturo in medije začeli inšpekcijski postopek. Pristojni inšpektor bo moral
najprej nedvoumno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine storjenega dejanja, ki so pomembna za odločitev o stvari. Glede na izdano gradbeno dovoljenje, da objekta ni dovoljeno rušiti, ker je kulturni spomenik, bodo prijavo nemudoma posredovali tudi v reševanje pristojnemu grad-
Foto: Arhiv Gradis GP Gradnje Ptuj
benemu inšpektorju RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, ki bo uvedel inšpekcijski postopek in postopek zaradi kršitve določil zakona o graditvi objektov. Inšpektor za področje varstva kulturne dediščine bo proti domnevnemu kršitelju uvedel inšpekcijski postopek in postopek o prekršku zaradi kršitve 48. in 50. člena zakona o varstvu kulturne dediščine, ker je s svojim nevestnim ravnanjem s kulturnim spomenikom ogrozil njegov kulturni pomen. Glede na to, da gre za stavbo, ki je razglašena za kulturni spomenik, pa lahko sledi tudi pregon zaradi storitve kaznivega dejanja uničenja kulturnega spomenika po določbi drugega odstavka 223. člena kazenskega zakonika, vendar bo potrebno, kot smo navedli, najprej nedvomno ugotoviti dejansko stanje in kršiteljevo odgovornost, še navajajo v ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Ptuj • Sedma seja mestnega sveta
Za četrti z več pristojnosti in denarja
Ptujski mestni svetniki so 21. maja v okviru sedme seje razpravljali o 25 točkah dnevnega reda. Največ so razpravljali o osnutku statuta MO Ptuj, predlogu odloka o komunalnem prispevku in osnutku odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju MO Ptuj, sprejeli pa so tudi sklep o prenehanju delovanja zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki pa jih ni več zanimal - pač v stilu: kar se mora zgoditi, naj se zgodi. Na dnevni red pa je končno prišel tudi dolgo pričakovani odlok o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj. Turi-stično-informativni center Ptuj po novem deluje v sklopu oddelka za gospodarstvo MO Ptuj, odprt je vsak dan, turisti, ki iščejo takšne ali drugačne informacije o Ptuju in okolici, ga lahko obiščejo cel dan. Ker občina ne more biti prodajalec spominkov, bodo rešitev poiskali v sodelovanju s podjetjem Ptujske vedute.
Predlog soglasja k delovni uspešnosti zaposlenih v Pokrajinskem muzeju Ptuj so umaknili iz razprave, ker ni pravne podlage za pripravo predloga, saj svet zavoda ne deluje. Začeli pa so razpravo o odloku o ustanovitvi JZ Pokrajinski muzej Ptuj. Mestni svetniki so odlok sprejeli, počakali pa bodo še soustanoviteljice iz občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Kot je bilo slišati, posebnih zadržkov ni, potrebno bo doreči financiranje skupnega pokrajinskega muzeja, z ministrstvom pa se dogovoriti glede zagotavljanja denarnih sredstev za plače. Po predlogu Lidije Majnik (LDS) naj bi bila mestna občina prevzela pobudo, da bi zadeve stekle v želeno smer.
Ker postopki za izbiro ravnateljev za OŠ Breg in OŠ dr. Ljudevita Pivka še niso zaključeni, tudi o tem niso mogli glasovati.
Komisija za statut in poslovnik, ki jo vodi Helena Neudauer (SDS), je preučila vse pripombe, ki so se nanašale na 80. člen statuta, ki je nekoliko spreminjal okvirno podlago glede števila članov sveta četrti. O tem so
pri osnutku statuta MO Ptuj svetniki najbolj razpravljali. Komisija je pripravila variantni predlog glede članstva v svetih. Po sedaj veljavnem statutu, ki ga v četrtih ne upoštevajo, naj bi imeli v četrtih do 5000 prebivalcev sedem članov, nad 5000 pa devet članov (taka je v MO Ptuj le četrt Ljudski vrt), glede na predlog iz delovnega gradiva pa bi po tej varianti v osnutek vgradili določilo, da imajo sveti v četrtih do 2000 prebivalcev pet članov, nad 200l do 5000 sedem članov in nad 5000 devet članov, po svetniški razpravi pa naj bi se to število gibalo od pet do enajst. Po 20. členu zakona o lokalnih volitvah velja, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Če pa je območje občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četr-tne skupnosti, obsega volilna enota območje ene ali več takih skupnosti ali dela take skupnosti. Število članov sveta četrtnih skupnosti se v statutu določi samo okvirno. Mestni svet pa je z odlokom dolžan določiti število članov sveta in volilne enote.
Četrt - sodelavec na terenu
Svetniška razprava se je nagibala k temu, da v četrtih števila članov ne bi spreminjali in bi ostalo kot doslej oziroma da bi vsako naselje v četrti moralo imeti svojega predstavnika v svetu in naj jih ne bi volili samo po številu prebivalcev, saj če bi jih volili samo glede na število, bi bili v svetu le predstavniki najštevilčnejših naselij, kar pa pomeni, da bi morali način njihove izvolitve doreči v vsakem konkretnem okolju posebej. V PČ Rogoznica na primer predlagajo, da se sestava sveta primestne četrti opredeli na način, ki ne zmanjšuje števila članov sveta četrti. Poleg tega bi bilo priporočljivo, da bi se povečale pristojnosti četrti, da bi dobile več denarja, o katerem bi odločale, da ne bi bile pristojne samo za pospeševanje športa in kulture. Zavedati se je potrebno, da so četrti sodelavci na terenu, ki pomagajo tako občinski upravi kot skupni občinski upravi.
Jožeta Glazerja, svetnika SD, je posebej zanimalo, kakšne so pristojnosti četr-
Janko Krajnc.
Tako sta se v nedeljo, 27. maja, v drugem krogu pomerila Marija Šauperl in Peter Škrlec. Slavil je slednji, ki je dobil 51,28 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila tokrat 65,94-odstotna.
Novi župan, 46-letni Peter Škrlec, v svojem programu med prednostne točke uvršča ohranjanje podeželskega prostora, razvoj kmetijstva in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Opozarja tudi na zagotavljanje pogojev za individualno stanovanjsko gradnjo, ureditev osnovne komunalne infrastrukture, vzpostavitev inter-netnega omrežja in spodbujanje investicij. Zavzema se za dokončanje gradnje vrtca in prizidka k osnovni šoli.
Zmago Šalamun
tnih svetnikov in četrti samih; sam ocenjuje, da se temu vprašanju v osnutku statuta posveča premalo pozornosti. Tako bi morali doseči povezavo med mestnim svetom in četrtnimi skupnostmi, kot so to že uspešno storili v nekaterih večjih slovenskih mestih. V Mariboru na primer mestni svet pred razpravami o neki konkretni temi prido-
Od 70 svetnikov SDS, kolikor jih je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih na Ptujskem, se jih je seje udeležilo le kakšnih 10. Seji je predsedoval Branko Šumenjak in gostom najprej razkazal ormoški grad, ki je gostil njihovo prvo delovno srečanje.
Najpomembnejša točka je bila sprejetje programa dela. Med prednostnimi nalogami vidijo predvsem ukvarjanje z regionalizacijo; na to temo bi želeli organizirati tudi kakšno okroglo mizo oziroma dobiti informacije iz prve roke. Prizadevali si bodo dobiti kompetentnega sogovornika, ki jih bo informiral o tej pro-
bi mnenje četrtne skupnosti, na katero se ta tematika nanaša. Predlagal je dopolnitev 84. člena ali pa naj se četrtne skupnosti enostavno ukinejo, ker delovanje nekaj stane, nihče pa ni z njihovim delovanjem prav zadovoljen. Pri razširjanju pristojnosti četrtim pa je ptujski župana dr. Štefan Čelan mnenja, da bi v tem primeru morali poskrbe-
blematiki.
Predsednik je svetnike opozoril na volitve v državni svet, za katere bodo v vsaki regiji določili in podprli le enega kandidata. Volitve so posredne, preko elektorjev, ki se v občinskih svetih izberejo s tričetrtinsko večino. Zato je potrebna posebna pozornost, da se ne bi zgodilo, da bi kakšna regija ostala brez kandidata.
Ker SDS pri volitvah za predsednika države svojega kandidata nima, bodo na strankarski ravni podprli kandidaturo Lojzeta Peterleta. Pri tem se bodo angažirali tudi z različnimi promocijski-
ti tudi za večjo kazensko odgovornost mestnih četrti. Nekateri, med njimi tudi Milan Čuček, LDS, pa se zavzemajo za to, da bi o vseh konkretnejših nalogah in pristojnostih več zapisali v odloke četrtnih skupnosti.
O novem komunalnem prispevku, ki že v fazi priprav močno razburja, pa več v prihodnji številki.
MG
mi aktivnostmi. Posebno pozornost bodo posvetili tudi pripravam na volitve v kme-tijsko-gospodarsko zbornico, ki jo bo po mnenju Branka Šumenjaka potrebno preurediti po vzoru gospodarske oziroma obrtne zbornice. Na predlog članov so v program dela uvrstili tudi boljšo koordinacijo in sodelovanje z vlado RS.
Klub naj bi se letos sestal še trikrat, če pa bo dovolj zanimanja, se bodo odpravili tudi na strokovno ekskurzijo v slovenski parlament. Viki Klemenčič Ivanuša
Sv. Jurij • Nadomestne volitve župana
Izvoljen Peter Škrlec
V novonastali občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah je januarja odstopil župan Miroslav Breznik. Zaradi tega je volilna komisija razpisala nadomestne volitve, ki so potekale v nedeljo, 13. maja. Za županski stol so se potegovali trije kandidati: Marija Šauperl iz SD, Janko Krajnc iz SMS in dosedanji podžupan Peter Škrlec iz SDS.
Na nadomestnih županskih volitvah noben kandidat ni dobil potrebne večine. Volilna udeležba je bila 52,6-odstotna. Največ glasov je prejela kandidatka Socialnih demokratov Marija Šauperl,
46,76 odstotka (418 glasov), drugo mesto je s 43,62 odstotka (390 glasov) zasedel dosedanji podžupan Peter Škrlec, slabih deset odstotkov (86 glasov) pa je prejel kandidat Stranke mladih Slovenije
Ormož • Regijski klub svetnic in svetnikov SDS
Sprejeli program dela
Minuli petek je v ormoškem gradu potekala prva redna seja Regijskega kluba občinskih svetnic in svetnikov ter županj in županov SDS ptujske regijske koordinacije. Obisk je bil bolj slab in ena od ugotovitev je bila tudi ta, da bodo člani morali bolje uskladiti svoje termine.
Foto: Maksimiljan Krautič
Peter Škrlec je volil na volišču v kulturnem domu v Sv. Juriju.
Ivanjkovci • Desetletnica delovanja pevskega zbora
Pesem je zaklad naroda
Mešani pevski zbor društva upokojencev Ivanjkovci je začel delovati pred desetimi leti na pobudo sedanje predsednice zbora Vere Vrbnjak in njene sosede Mimice Feguš. Da bi poživile dogajanje v kraju, sta sestavili seznam možnih kandidatov za člane pevskega zbora, se podali od hiše do hiše in vsakega posebej povabili k sodelovanju.
Tako se je pred desetimi leti začelo. Pobudnici ustanovitve zbora sta doživeli dober odziv, saj danes v njem poje 18 članov, 13 žensk in 5 moških. Moške je bilo k sodelovanju težje pritegniti, saj v Ivanjkovcih že deluje moški zbor in večina moških, voljnih prepevati, se je vključila že vanj. Prva zborovodkinja je bila Alenka Čurin Janže-kovič. Sedaj zbor že deveto leto vodi Jože Barin Turica. Upokojeni pevci najraje pojejo ljudske in umetne pesmi, izbor pesmi pa ima v rokah zborovodja Jože Barin Turica, ki jih dobro pozna in ve, kaj jim leži.
Zbor nastopa v domačem kraju, na prireditvah društva upokojencev, redno se udeležujejo revije pevskih zborov, tudi revij zborov društev upokojencev Spodnjega Po-dravja. Na svoj lanski nastop v Lendavi so še posebej ponosni, saj so bili uvrščeni na
Mešani pevski zbor društva upokojencev Ivanjkovci s pevovodjem setletnico delovanja
Foto:Zalar
Jožetom Barinom Turico pred de-
revijo 12 najboljših pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Za posebno prizna-
Vera Vrbnjak (na fotografiji) je bila s sosedo Mimico Feguš pobudnica ustanovitve pevskega zbora in je tudi njegova predsednica. Ob misli, da bi se lahko lepo druženje ob pesmi končalo, ji je težko pri srcu.
nje štejejo tudi svoj nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko so nastopili na otvoritveni slovesnosti prireditve za tretje življenjsko obdobje.
Ob petletnici delovanja so si pevci obljubili, da bodo vztrajali do desetletnice. Tako se je zbor sedaj znašel na prelomnici, ko se bodo dejansko morali odločiti, kaj narediti. Predsednica društva Vera Vrbnjak je povedala, da bi radi nadaljevali petje, vendar so nekateri pevci že v letih in so že napovedali, da bodo morali to dejavnost prekiniti. »Radi bi nadaljevali, kaj pa bo prinesel čas, pa bomo videli. Radi smo prihajali na vaje, v teh letih smo se zbližali, se znali pošaliti, skupaj smo praznovali rojstne dneve, bili pozorni drug do drugega.
To so nepozabni trenutki in težko mi je, če si mislim, da se bodo nehali.« Sicer pa so pevci v petju našli mir v duši, lepoto, sproščenost zase in podelili so jo tudi drugim. Prepričani so, da je pesem zaklad naroda. Koristi duši tistega, ki jo poje, in tistemu, ki ji prisluhne.
Ob svoji obletnici so pevci izdali zgoščenko z naslovom Glasba je človek, ki zna čutiti, je vesela, otožna, je naša. Na njej je 18 pesmi, med njimi Slovenija, Dve beli brezi, Zabučale gore, Slišala sem ptičko pet, Triglav ... Javnosti bodo zgoščenko predstavili v četrtek ob 18. uri v dvorani kulturnega doma Ivanjkovci, ko bo potekalo javno snemanje radijske oddaje.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Dobrodelna prireditev s Spidijem
Zbirali denar za igrala
Osnovna šola Stanka Vraza iz Ormoža je s pomočjo podjetja EPA IDEE minulo soboto v Caffe Central, pri trgovini Spar, pripravila zabavno dobrodelno prireditev s Spidijem.
Osnovna šola Stanka Vraza je majhna osnovna šola s prilagojenim programom. Obiskuje jo skupno 30 otrok v petih oddelkih. „Šolo obiskujejo učenci z lažjo, zmerno in težjo ter težko motnjo v duševnem razvoju. Večinoma so to otroci, ki so že zaradi svojih primanjkljajev prikrajšani za marsikatero pozitivno izkušnjo. Glede na to, da večina naših otrok izhaja iz socialno izredno šibkih družin, je njihovo življenje še toliko bolj pusto," je povedala v. d. ravnateljice Simona Me-ško in nadaljevala:
"V šoli se teh težav zavedamo in se trudimo, da bi otrokom ponudili kar največ različnih dejavnosti in pripo-
Podobnost med Spidijem in njegovo babico je očitna ...
močkov ter učil. Ker se šola financira glede na število oddelkov, so sredstva države majhna. Denarja zmanjkuje že za učila in pripomočke, ki so za naše otroke še posebno pomembni. Veliko didaktičnih materialov z iznajdljivostjo in marljivostjo strokovnih delavcev izdelamo sami, vsega pa vseeno ne zmoremo."
Še posebej pogrešajo igrala, saj jih v bližini šole ni. Učitelji bi učencem radi omogočili spuščanje po toboganu, guga-nje na gugalnici. V ta namen so na podjetnike na območju UE Ormož naslovili 250 prošenj za denarni prispevek. Njihovi prošnji se je odzvalo kakšnih 20 podjetnikov, zbrali pa so okrog 1000 evrov. Akcija še ni končana in z veseljem bodo sprejeli tudi zapoznele dotacije. Sicer pa so imena dobrodel-nežev, ki so prispevali sredstva za nakup igral, objavili na sobotni prireditvi. Spidi je bil v svojem zabavnem elementu in je nasmejal odrasle, otroci pa so po začetnem nezaupanju le zaplesali z njim.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Sprejem za zmagovalce olimpijade
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan 25. maja sprejel otroke iz Vrtca Ptuj, zmagovalce šeste mednarodne olimpijade vrtcev v Varaždinu, skupaj z ravnateljico Boženo Bratuž, vzgojiteljicami in Juhijem, ki jih je bodril tudi v Varaždinu. Ptujska četica tekmovalcev je bila na letošnji olimpijadi skromna v primerjavi z drugimi udeleženci, štela je le 32 udeležencev, od tega jih je tekmovalo 20, 12 pa jih je sodelovalo v kulturnem programu. Njihova zmaga je bila svojevrstno presenečenje, ker je nihče ni pričakoval. Ptujski župan jim je čestital k zmagi in zaželel podobnih uspehov tudi v bodoče. V spomin na sprejem v poročni dvorani so vrtičarji ptujskemu županu podelili majico z aplikacijo fotografije udeležencev in še svežimi podpisi cele ekipe, zaslužne za prestižni pokal, ki so ga osvojili v tekmi z več kot šeststotimi tekmovalci treh držav. Ob tej priložnosti so se posladkali s slastno torto in sladoledom.
MG
Ptuj • Sprejem za sodelujoče na kurentovanju
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 24. maja ptujski župan dr. Štefan Čelan pripravil sprejem za predstavnike vseh aktivnih udeležencev 47. kuren-tovanja. Gre za vse tiste, ki so s svojim sodelovanjem in različnimi oblikami podpore pripomogli k izvedbi te izjemne prireditve. V enajstih dneh letošnjega kurentovanja je v programskem delu sodelovalo sedem tisoč udeležencev. Njihovim predstavnikom so se v imenu Konzorcija kurent, na sprejemu sta ga predstavljala ptujski župan in direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, za zahvalnim omizjem pa sta bila tudi predsednik FECC za Slovenijo Branko Brumen in letošnji princ karnevala Slavko Plenemiti Kacherl, zahvalili za udeležbo s priznanji in priložnostmi darili, ki so le skromna zahvala za njihov prispevek k največji slovenski pustni prireditvi. Na njihovo vsestransko podporo računajo tudi pri organizaciji in izvedbi 48. prireditve v letu 2008, ki bo trajala le tri, zato pa neprekinjeno 72 ur.
MG
Gresovščak • 60 let vrtca
Prvi vrtec na podeželju v Sloveniji je bil ustanovljen leta 1947 v Železnih Dverih. Deloval je v prostorih takratnega grajskega poslopja, prve obiskovalce pa je sprejel 27. aprila. Vpisanih je bilo 35 otrok. Uradna otvoritev vrtca je bila 18. maja istega leta. Leta 1950 so vrtec preselili v Gresovščak, kjer deluje še danes. Tam je bila tudi osrednja slovesnost ob 60-letnici njegovega poslovanja. Slavje so počastili številni gostje, med njimi župan občine Ljutomer Franc Jurša, ravnateljica ljutomerskega vrtca Marija Pušenjak in direktorica direktorata RS za vrtce in osnovne šole Mojca Škrinjar.
Foto: MG
Foto: vki
Foto: NS
Preddvor • Predizbor za 38. ptujski festival
Izmed šestnajstih izbranih sedem ansamblov
V Preddvoru pri Kranju so v okviru tridnevne turistično-zabavne prireditve Vesela Kranjska 2007 v nedeljo, 27. maja, izvedli predizbor za 38. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2007 in med šestnajstimi nastopajočimi ansambli izbrali sedem takih, ki bodo 24. avgusta nastopili na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
Na letošnji 38. festival domače zabavne glasbe Slovenije se je organizatorjem, družbi Radio-Tednik Ptuj in agenciji Grežina Videoton, prijavilo 24 ansamblov na-rodno-zabavne glasbe iz vse Slovenije. Od tega so štiri že dokazane in uveljavljene ansamble uvrstili na letošnji festival direktno; to so ansambli Zreška pomlad, Spev, Cvet in Podgrajski fantje. Med preostalimi dvajsetimi, ki so jih povabili na predi-zbor, pa se je nedeljske avdicije pred nabito polnim prireditvenim šotorom v Preddvoru pri Kranju udeležilo 16 ansamblov. Nastopili so ansambel bratov Gašpe-rič s Ptuja, Simona Gajška iz Šentjurja, Čepon iz Horjul, Breza iz Črnomlja, Mariborskih 6 iz Maribora, Hlapci iz Stranic, bratov Slatinek iz Vitanja, Primoža Kelenca iz Gorišnice, Prepih iz Podgorcev, Roka Žlindre iz Sodraži-ce, Iskrice iz Laškega, Meh in smeh iz Podgorja, Novi spomini iz Mokronoga, Juhej iz Slovenj Gradca, Tramontana iz Izole in Veseli Gorenjci z Zg. Jezerskega.
Štiričlanska strokovna komisija v sestavi Urška Čop Šmajgert, Franc Lačen, Štefan Petek in Marjan Ogrin je imela težko delo, saj je med šestnajstimi ansambli morala izbrati le sedem takih, ki bodo nastopili na letošnjem 38. festivalu. Tako bodo po njihovi temeljiti presoji v petek, 24. avgusta, med arkadami minorit-skega samostana na Ptuju nastopili še: ansambel bratov Gašperič s Ptuja, Prepih iz Podgorcev, Iskrice iz Laškega, Meh in smeh iz Podgorja, Novi spomini iz Novega mesta, Juhej iz Slovenj Gradca ter Veseli Gorenjci z Zg. Jezerskega.
Med številnimi ljubitelji domačih viž od blizu in daleč so se predizbora v Preddvoru, ki mu niti obilno deževje ni moglo do živega, udeležili tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, župan občine Preddvor Miran Za-dnikar ter direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Jože Bra-čič, ki je na Gorenjsko s seboj popeljal tudi avtobus ljubiteljev domačih viž s ptujskega območja. Prireditev je domiselno povezovala voditeljica Radia Ptuj Natalija Škrlec.
M. Ozmec
Foto. M. Ozmec
Med enajstimi ansambli, ki bodo nastopili na letošnjem ptujskem festivalu, je tudi ansambel Prepih iz Podgorcev, ki si je vstopnico priigral v Preddvoru.
Foto: M. Ozmec
Številni Gorenjci so se tudi tokrat izkazali kot dobro in navdušeno občinstvo.
Foto: M. Ozmec
Nastope 16 ansamblov so budno spremljali (z desne): soorganizator Zdravko Geržina ter člani strokovne komisije Urška Čop Šmajgert, Marjan Ogrin, Štefan Petek in Franc Lačen.
Od tod in tam
Mala Nedelja • Bioterme se bodo širile
Termalno kopališče Bioterme pri Mali Nedelji v občini Ljutomer dobiva novo podobo. Ob zunanjih bazenih, polnjenih z zdravilno vodo, ki presega temperaturo 40 stopinj Celzija, bodo z drugo fazo gradnje pridobili zaprt bazenski kompleks. S tem se bo poletna kopalna sezona podaljšala v zimsko. Na okoli 2200 kvadratnih metrih je predvidenih 520 kvadratov bazenskih površin, zaprti del kopališča pa bo sprejel do 350 ljubiteljev termalnih voda. Celotna investicija v izvedbi ljutomerske družbe Segrap je ocenjena na nekaj več kot šest milijonov evrov. Kljub kopalni sezoni, ki se v biotermah pričenja ta četrtek, bo gradnja potekala nemoteno, saj bosta gradbišče in kopališče ločena z ograjo. Nov objekt bodo odprli do konca leta, potem pa nadaljevali gradnjo hotela s 156posteljami in apartmaj-skim naseljem.
NŠ
Sv. Trojica • Predstavitev kasete in zgoščenke
V nedeljo, 27. maja, so gasilsko-ljudske pevke PGD Osek v kulturnem domu v Sv. Trojici predstavile svojo tretjo kaseto in zgoščenko. Skupina deluje že devet let. V tem času so dosegle zavidljive rezultate, saj so že nekajkrat sodelovale na regijskem, dvakrat pa celo na državnem srečanju ljudskih pevcev. Zraven gasilsko-ljudskih pevk PGD Osek so na prireditvi nastopili še člani in članice Slovensko-goriškega pihalnega orkestra MOL Lenart, ljudske pevke KUD Sv. Trojica in ljudski pevski instrumentalni ansambel Sraka. Na slovesnosti pa je zbrane pozdravil tudi župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Pevke so v drugem delu predstavitve kasete in zgoščenke nastopile v novih oblekah.
Zmago Šalamun
Ptuj • Odprtje ekološke razstave
Foto: Dženana Becirovic
Center interesnih dejavnosti Ptuj je letos prvič razpisal ekološki natečaj z naslovom Moj pogled. V sredo so prispela dela razstavili, vsem, ki so sodelovali na natečaju, pa podelili tudi priznanja. Na razstavi sije možno ogledati likovne, fotografske in literarne ter nekatere druge izdelke, ki izstopajo v vsebinskem ali ustvarjalnem pogledu. Podelili so priznanja 98 učencem osnovnih in srednjih šol, avtorji najboljših izdelkov pa so prejeli tudi nagrade - osnovnošolci žoge, srednješolci pa loparje za badminton. Otvoritev razstave je bila izjemno dobro obiskana, zato organizatorji razmišljajo o tem, da bi v naslednjem šolskem letu ponovno razpisali ekološki natečaj, temo pa bodo oblikovali glede na aktualno okoljsko problematiko. Razstava bo na ogled do konca šolskega leta.
Dženana Becirovic
Foto: NS
Foto: ZŠ
Ptuj • Koncert komornega moškega zbora
Obeta se nepozaben koncert
V petek, 1. junija, bo Komorni moški zbor Ptuj na ptujskem gradu pripravil tradicionalni koncert.
Koncert, ki ga pripravljajo, bo sestavljen iz dveh delov. V prvem delu bodo predstavili del projekta sakralne glasbe, ki ga izvajajo pod naslovom In nomine Iesu. S tem projektom se bodo v celoti predstavili šele julija na tekmovanju v Grčiji, jeseni pa na regionalnem tematskem koncertu. Drugi del koncer-
ta bo namenjen klasičnemu izboru skladb, ki jih prepeva Komorni moški zbor Ptuj. Zbor, ki šteje že 22 članov, že drugo sezono vodi idejni vodja in dirigent Ernest Ko-kot. Z njegovim prihodom so se v zboru začele postopno uvajati nekatere novosti. Več poudarka so dali zabavni in sakralni glasbi, delajo pa tudi
na raznolikosti vokalnih tehnik. »Moja želja je zbor razširiti in ga nekoliko pomladiti,« je dejal Kokot. Veliko delajo tudi na tem, da sodelujejo na čim več koncertih in se s tem predstavijo širši javnosti.
8. junija se bodo skupaj z Veseljaki, ki jih vodi dirigent Franc Lačen, ponovno predstavili na koncertu na gradu
Borl, jeseni se odpravljajo na Nizozemsko, pripravljajo pa tudi kopico koncertov po Sloveniji.
Odličen koncert pa obljubljajo že v petek na ptujskem gradu, kamor vabijo vse, ki jim je glasbena umetnost blizu.
Dženana Bečirovič
Majšperk • Še s sedme seje občinskega sveta
So delovna telesa imenovana nezakonito?
Kot smo že poročali, so majšperški svetniki na sedmi redni seji, ki je bila v četrtek, 17. maja, med 11 točkami najprej ocenili varnost v minulem letu, nato pa se lotili komunalnih in drugih težav.
Brez pripomb so v drugi obravnavi dokončno sprejeli dopolnjen in usklajen Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja občinskih cest na območju celotne občine.
Po krajši obrazložitvi predsednice odbora za družbene dejavnosti Anice Rejec so v prvi obravnavi skoraj brez pripomb soglašali tudi s predlagano vsebino odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izob-raževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk, v okviru katerega sodita podružnični šoli na Ptujski Gori in v Stopercah ter enota vrtca v Majšperku. Županja dr. Darinka Fakin je pojasnila, da je bil dosedanji odlok od leta 1997 do danes petkrat spremenjen, novega pa so pripravili tako, da so upoštevali vse dosedanje spremembe in v skladu z dostopom do informacij javnega značaja, upoštevali pa so tudi spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je pričel veljati decembra lani.
Po uvodnem pojasnilu
predsednika odbora za gospodarstvo Zlatka Žnidarja
so z le dvema glasovoma proti sprejeli sklep o dopolnitvi letnega programa prodaje občinskega premoženja za leto 2007. Svetnik in nekdanji župan Franc Bezjak je namreč povedal, da ne podpira takega načina ravnanja s premoženjem občine, po njegovem mnenju bi bilo o tem nujno sprejeti neko strategijo in zemljišča ponuditi vsem občanom pod enakimi pogoji. Svetnik Branko Novak je dodal, da se z Bezjakovim predlogom deloma strinja, saj meni, da ni prav, da bi se nepremičnine prodajale v paketu, občinsko upravo pa je opozoril, da je potrebno zadevo realizirati v skladu z zakonodajo. Pri glasovanju pa se je pokazalo, da večina svetnikov predlagani sklep vendarle podpira, saj sta bila proti le dva glasova.
Ko so se lotili posameznih programov prodaje občinskega stvarnega premoženja za parcele v Skrbljah, Sestržah in na Ptujski Gori, je svetnik Franc Bezjak ponovno opozoril, da je treba s
Foto: M. Ozmec
Nova osnovna šola v Majšperku postaja ob večerih zbirališče mladih, kjer se kadi tudi trava.
premoženjem občine ravnati korektno in bolj preudarno, po krajši razpravi pa so z večino glasov vse tri predlagane programe sprejeli.
Kazalo je, da se bo zapletlo tudi ob razpravi o soglasju k delovni uspešnosti direktorice in soglasju k izplačilu povečane delovne uspešnosti zaposlenih v zavodu Lekarne Ptuj. Svetnica Tatjana Vele je namreč odločno izjavila, da takega soglasja ne podpira, ker v omenjenem zavodu ni prikazana delovna uspešnost, poleg tega pa je prepričana, da bi lahko svojo storilnost povečali. Krepka večina svetnikov z županjo na čelu pa je menila drugače, tako da se je ob koncu izkazalo, da je bil proti le en glas, eden pa je bil vzdržan.
Odslej dve novi komunalni storitvi
Ko so v nadaljevanju, v okviru dodatne točke, sklepali o predlogu predsednika odbora za gospodarstvo Zlatka Žnidarja o potrditvi cen za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, je svetnica Tatjana Vele menila, da so predlagane cene absolutno previsoke. Županja dr. Darinka Fakin pa je pojasnila, da je v teh cenah potrebno zajeti vse variabilne stroške, tako delo kot material in električno energijo, saj brez tega ni možno pridobiti soglasja pristojnega ministrstva. Razvila se je krajša razprava, ob glasovanju pa so bili proti le trije svetniki, trije niso glasovali, preostali pa so bili za. In tako bodo odslej v občini Majšperk plačevali dve novi komunalni storitvi, čeprav čistilni napravi na Bregu in v Majšperku delujeta že od leta 2003 oziroma 2005. Za odvajanje odpadnih voda oziroma odplak bo tako treba plačeva-
ti 0,2045 evra po kubičnem metru, za čiščenje odpadnih voda pa 0,6124 evra po kubičnem metru.
Točko o imenovanju predstavnika občine Majšperk v svet Območne izpostave Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti so umaknili, ker pristojna komisija ni pripravila ustreznega predloga, ob koncu pa so kar precej časa namenili še pobudam in vprašanjem. Tako smo slišali ogorčenje nad delom uredniškega odbora glasila Majšperčan, ker v njem ni bil objavljen članek stranke SDS, zato so sklenili, da bodo na prihodnjo sejo povabili kar urednico tega glasila. Franc Bezjak je predlagal, da bi razveljavili po njegovem mnenju nezakonito sprejet sklep o imenovanju delovnih teles občinskega sveta, podobnega mnenja je bil tudi Branko Novak, županja dr. Darinka Fakin pa je predlagala, da naj se čim prej sestane komisija za volitve in imenovanja ter pripravi ustrezen predlog za občinski svet. Slišali smo tudi, da je bilo nekaj občinskih odborov vendarle imenovanih v skladu z zakonodajo, za nekatere pa niso tega storili, ker so po sklepu komisije čakali na dodatno mnenje vladnih služb.
Na predlog županje dr. Darinke Fakin pa so prisluhnili tudi prošnji župnišča v Stopercah ter sklenili, da bo občina Majšperk sofinancirala obnovo stopnišča in vhodnih vrat v stoperško cerkev v višini v višini 1750 evrov. Soglašali pa so tudi z županji-nim predlogom, da dovolijo mladim, ki so v ta namen že ustanovili svoje društvo, da si uredijo svoje prostore v kletnih prostorih stavbe v Maj-šperku 30 oziroma nekdanjih prostorih bifeja Podfošt.
-OM
Od tod in tam
Podlehnik • Nova policijska postaja
Foto: SM
Potem ko so pred dnevi odprli novo policijsko postajo v Moškanjcih, se v letošnjem letu pričakuje tudi otvoritev nove tovrstne stavbe v centru Pod-
lehnika. Začetek gradnje policijskega objekta v tej občini je sicer za nekaj mesecev zaostajal za deli v Gorišnici oz. Moškanjcih, zato se tudi uradno odprtje napoveduje letos septembra ali najkasneje oktobra. Dela trenutno, z izjemno nekaj zapletov na samem začetku glede temeljenja stavbe, ki je postavljena na precej močvirnat teren, tečejo v skladu s postavljenimi roki. Po besedah Bojana Bučinela, direktorja urada za logistiko pri Generalni policijski upravi, naj bi bila stavba v celoti dokončana in opremljena do konca avgusta, takrat bi se lahko vanjo že preselili tudi podlehniški policisti, ki trenutno še delajo v prirejenem dvosobnem stanovanju v stanovanjskem bloku. Kolikšna bo končna vrednost izgradnje policijske postaje v Podlehniku, Bučinel zaenkrat še ni vedel natančno povedati, gibala pa naj bi se okoli dveh milijonov evrov. Sicer pa je nova PP Podleh-nik tudi po površini približno enaka gorišniški.
SM
Ptuj • Dan odprtih vrat v centru Sonček
Foto: Črtomir Goznik
Varstveno-delovni center Sonček in Društvo za cere-bralno paralizo Ptuj so 25. maja v centru Sonček v Osoj-nikovi ulici 9 pripravili dan odprtih vrat z različnimi temami, ki so vabile skozi cel dan. Po dolgem času so javnosti predstavili celotno dejavnost centra in društva, ki sovpada tudi z evropskim letom enakih možnosti, o katerem je bil govor tudi v razpravi z učenci OŠ Olge Me-glič na temo drugačnosti. V okviru dneva odprtih vrat so prikazali delo v delavnicah VDC Sonček Ptuj in prodajali svoje izdelke, se družili ob glasbi in športu, brali poezijo, prisluhnili pravljici, v podhodu Osojnikove 9 (Drava centra) pa so potekale tudi delavnice.
MG
Juršinci • Ob dnevu šole
Foto: Dženana Bečirovič
V petek, 25. maja, ob 16. uri je v večnamenski dvorani v Osnovni šoli Juršinci potekal dan šole, ki so ga posvetili 50-letnici Evropske unije. S tem so zaključili projekt, ki so ga izvajali celo šolsko leto, namenjen pa je bil spoznavanju in predstavljanju držav Evropske unije. Prireditev ob dnevu šole so poimenovali Evropska vas, popestrili pa so jo z razstavo, športnimi igrami in nastopom učencev. Nastopili so vsi razredi, prireditev pa sta koordinirala Slavko Feguš in Mojca Cvikl.
Dženana Bečirovič
EU • Kulturna in audiovizualna politika
Dosežen dogovor o TV brez meja
Ministri EU, pristojni za kulturo in avdiovizualno politiko, so minuli teden v Bruslju dosegli politični dogovor o posodobitvi avdiovizualnih medijskih storitev, poljudno imenovani televizija brez meja. Nova direktiva prvič določa enotna minimalna merila za zaščito otrok pri gledanju tako običajne televizije kot televizije na zahtevo, hkrati pa sprošča možnosti oglaševanja in s tem krepi konkurenčnost v medijskem prostoru. V Sloveniji so pravila sedaj strožja, kot jih določa nova zakonodaja.
Najtežji del 18-mesečnih pogajanj o novi direktivi, ki posodablja zakonodajo iz leta 1997, je bilo opredeljevanje oglaševanja, predvsem umeščanja proizvodov, je ob robu zasedanja povedal minister za kulturo Vasko Simoniti. Umeščanje proizvodov je v otroških in informativnih programih prepovedano, oglaševanje pa dovoljeno le v oddajah, ki so daljše od 30 minut, je pojasnil. V drugih programih pa je v nasprotju z dosedanjo prakso umeščanje proizvodov po novem dovoljeno.
Prenovljena zakonodaja sicer določa le minimalna merila pri izvajanju avdiovizualnih storitev in najteže je bilo doseči kompromis, v kolikšni meri lahko države vztrajajo pri izvajanju strožjih pravil domače medijske zakonodaje.
Nazadnje je obveljala rešitev, da lahko države članice ukrepajo zoper tiste ponudnike programov, ki svoj sedež preselijo v drugo državo zato, da bi se izognili strožji domači zakonodaji, pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo.
Države članice imajo sicer še vedno možnost, da določijo strožja merila. O tem, v katero smer bo šla slovenska zakonodaja pri upoštevanju drugih minimalnih meril za oglaševanje in umeščanje proizvodov, pa je po ministrih besedah še prezgodaj sklepati.
Po novih pravilih bo sicer dovoljeno oglaševati 12 minut na uro, umeščanje proizvodov pa bo - razen v otroških in informativnih programih - dovoljeno le, če bodo uporabniki o njem obveščeni pred začetkom, ob koncu in ob vsaki prekinitvi programa. Dodatna omejitev, ki velja za umeščanje proizvodov, je, da bo prepovedano umeščanje proizvodov, ki spodbujajo k rasni ali drugi nestrpnosti, ter nekaterih drugih, na primer tobačnih proizvodov in medicinskih proizvodov, dosegljivih z receptom. Prenovljena direktiva sicer ohranja načelo države izvora, po katerem morajo izdajatelji avdiovizualnih storitev upoštevati le pravila države, kjer imajo sedež, ne pa pravila držav, v katere oddajajo. Za to si je še posebej prizadevala Velika Britanija, ki velja za najbolj liberalno na tem področju.
Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah brez meja, ki temelji na zakonodaji iz leta 1989, bo predvidoma začela veljati še letos, nato pa bodo imele države članice dve leti časa, da jo prenesejo v svoje zakonodaje.
ZDA • Američani kupujejo nepremičnine
Prodaja hiš in stanovanj skokovito navzgor
4,3 odstotka, ter elektronsko in gospodinjsko opremo (za 3,8 odstotka).
Sarajevo • Tožba v Haag
Matere žrtev iz Srebrenice bodo tožile Nizozemsko
Ameriško ministrstvo za trgovino je v četrtek sporočilo, da je prodaja novih stanovanj in hiš v ZDA aprila presenetljivo porasla kar za 16,2 odstotka v primerjavi z marcem. Vendar pa je srednja cena prodanih novih hiš in stanovanj aprila padla na 229.000 dolarjev, kar je za 11,1 odstotka nižje kot v marcu oziroma za 10,9 odstotka nižje kot aprila 2006.
Mešani podatki analitikom ne dajejo nič bolj jasne slike o tem, ali se ohlajanje stanovanjskega trga v ZDA morda bliža h koncu. Rast prodaje pa je bila prav tako omejena le na severovzhodno regijo ZDA, v vseh ostalih pa je prodaja padla. Na severovzhodu je prodaja porasla za 43,1 odstotka v primerjavi z marcem, na jugu je padla za 3,4 odstotka, na zahodu je padla za 25,4 odstotka in na srednjem zahodu za 28,1 odstotka.
Ministrstvo za trgovino je prav tako v četrtek sporočilo, da so naročila za trajne dobrine pri ameriških tovarnah aprila porasle za 0,6 odstotka. Naročila za transportne proizvode so sicer padla za 1,3 odstotka, pri čemer za potniška letala za 10,7 odstotka in za motorna vozila za 1,9 odstotka. Brez transporta bi naročila porasla za 1,5 odstotka. Porasla pa so naročila za jeklo, in sicer za
Združenje mater žrtev iz Srebrenice je danes napovedalo, da bodo na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) vložile tožbo proti Nizozemski in nizozemskemu obrambnemu ministrstvu, ker nizozemski pripadniki modrih čelad julija 1995 niso preprečili genocida v takratni muslimanski enklavi Srebrenica. S tem namenom bo 224 članic združenja odšlo v Haag, kjer bodo 4. julija vložile tožbo, ki vsebuje primere 1019 žrtev pokola, so napovedale predstavnice združenja po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Predstavnice združenja so s tem danes na srečanju v Sarajevu seznanile premiera Federacije BiH Nedžada Bran-koviča in zaprosile za podporo vlade. ICJ je sicer v sodbi v tožbi BiH proti ZRJ oziroma Srbiji zaradi genocida med vojno v BiH razsodil, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen genocid. Enako je pred tem presodilo tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Srebrenica je bila med vojno v BiH varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom genera-
lov Radislava Krstiča in Ratka Mladiča je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 pa so srbske sile ubile najmanj 8000 muslimanskih moških in fantov in izvedle najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni.
Po objavi nizozemskega poročila, v katerem so ostro kritizirali takratno nizozemsko vlado premiera Ruuda Lubbersa, ker je v mirovne sile v Srebrenici poslala nizozemske vojake brez jasnega mandata ali ustrezne oborožitve, s katerimi bi lahko branili begunce, je aprila 2002 odstopila nizozemska vlada premiera Wima Koka.
ZDA • Iz Bele hiše
Bush od Bagdada zahteva napredek
Ameriški predsednik George Bush je opozoril iraško vlado, da mora v zameno za nadaljnjo podporo in žrtvovanje ZdA v Iraku doseči resničen napredek. Na novinarski konferenci pred Belo hišo je tudi zagotovil, da bodo ameriški vojaki odšli iz Iraka, če bo to zahtevala vlada v Bagdadu, čeprav meni, da bi prezgoden umik imel katastrofalne posledice za državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Napovedal je tudi okrepitev sankcij proti Iranu. Dan po tem, ko Iran ni izpolnil zahteve resolucije VS ZN po ustavitvi bogatenja urana, je Bush menil, da je treba sankcije proti Iranu okrepiti, ob tem pa napovedal, da bodo ZDA skupaj z evropskimi partnerkami pripravile nove sankcije. "To poletje bo kritično za novo strategijo" v Iraku, v okviru katere naj bi ZDA v državo napotile 30.000 dodatnih vojakov, je glede razmer v Iraku menil Bush, ki je tudi izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnjih tednih in mesecih v Iraku hudi spopadi, ki bodo zahtevali nove žrtve med ameriškimi in iraškimi vojaki. Glede Iraka je Bush še poudaril, da kompromisni predlog zakona o izrednem financiranju vojn v Iraku in Afganistanu do 30. septembra, ki ga je dosegla Bela hiša s kongresom pod vodstvom demokratov, potem ko je na prvo inačico predloga Bush dal veto, "odraža soglasje, da mora iraška vlada pokazati resničen napredek". Dejal je tudi, da v predlogu zakona "ni več roka za umik ameriških sil iz Iraka in omejitev za poveljnike, kar so zahtevali nekateri v kongresu". Gre za demokrate, ki so nato večinoma pristali na umik datuma odhoda vojske iz predloga. O predlogu zakona v višini 120 milijard dolarjev naj bi sicer danes glasoval predstavniški dom, nato pa še senat.
Avstrija • Odločali bi brez Slovencev
Haider za topografsko rešitev brez koroških Slovencev
Deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider se zavzema za rešitev problematike dvojezičnih krajevnih tabel brez vključitve predstavnikov slovenske manjšine. "Slovenski funkcionarji so vse doslej težko pripravljene rešitve preprečili," je Haider dejal za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Ponovno je poudaril tudi potrebo po tajnem ugotavljanju maternega jezika kot osnovi za rešitev vprašanja.
V odzivu na Haiderjeve izjave je predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm dejal, da reševanje vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem ni pristojnost deželnega glavarja avstrijske Koroške. "To je zadeva zvezne vlade in ta bo, tako kot je napovedala, dala predlog na mizo in potem se bomo odločali," je dejal Sturm. Rešitev je, kot je sedaj videti, mogoča ali brez koroških Slovencev ali brez Haiderja, je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. "Avstrijska zvezna vlada se bo morala odločiti, ali išče rešitev v interesu slovenske narodne skupnosti ali ne. Vsaka rešitev v interesu slovenske narodne skupnosti pa je seveda v skladu z odločbami avstrijskega ustavnega sodišča," je poudaril Grilc in dodal, da so stališča zvezne vlade in kanclerja Gusenbauerja glede omenjenega vprašanja v tem trenutku pravzaprav neznana. Kancler do sedaj svojega stališča še ni razkril in ni mogoče povedati, kako razmišlja, je še ocenil predsednik NSKS.
Avstrijski kancler Gusenbauer po sredinem pogovoru s Hai-derjem ni dajal izjav za medije. Po Haiderjevih besedah pa naj bi v dveh do treh tednih predstavil predlog za ureditev vprašanja.
Gospodarstvo po svetu
BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pred srečanjem skupine G-8 v nemškem Heili-gendammu prihodnji mesec države poziva, naj izpolnijo svoje obljube in revnim državam namenijo zadostno razvojno pomoč. Pismo s tem pozivom je namreč poslal predsedujoči uniji, nemški kanclerki Angeli Merkel, vsem državam članicam Evropske unije ter predsedniku Evropskega parlamenta Hans-Gert Poetteringu. Vrhu G-8 prenašam sporočilo "nujnosti", je dvakrat poudaril Barroso. Merklova pa je izrazila dvom, da se bo skupina sedmih najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) na vrhu v Heiligendammu uspela dogovoriti o boju proti segrevanju ozračja. Med glavne prioritete vrha pa je uvrstila prav okolje in Afriko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Japonski premier Šinzo Abe pa je medtem v Tokiu predstavil japonski predlog sporazuma, ki bi nasledil Kjotski protokol.
PARIZ - Obeti v globalnem gospodarstvu so za tekoče in prihodnje leto dobri, je zapisano v poročilu zasedanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Gospodarska rast v državah članicah OECD naj bi v letošnjem in prihodnjem letu dosegla 2,7 odstotka, na globalni ravni pa naj bi znašala 2,5 odstotka. OECD sicer po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obenem opozarja, da bodo za blaženje inflacije v prihodnjih letih morda potrebne nekoliko višje obrestne mere. Kot predvideva omenjeno poročilo, naj bi gospodarsko rast v 30 državah OECD zaznamovalo predvsem povečano število delovnih mest in posledično upad brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti naj bi s 5,9 odstotka v letu 2006 letos upadla na 5,6 odstotka, v letu 2008pa na 5,5 odstotka.
MUENCHEN - Kazalec gospodarskega zaupanja v Nemčiji je maja ostal nespremenjen in tako ostaja tik pod rekordno ravnjo, ki jo je dosegel konec lanskega leta. Vrednost kazalca, ki ga mesečno izračunava muenc-henski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, je ostala nespremenjena pri 108,6 točke, kar je 0,1 točke pod rekordno decembrsko vrednostjo, so sporočili iz inštituta. Anketirana podjetja so trenutne razmere v gospodarstvu ocenila nekoliko slabše kot aprila; vrednost kazalca seje znižala s 113,1 na 112,5 točke. Kazalec o pričakovanih razmerah v nemškem gospodarstvu v prihodnjih šestih mesecih seje zvišal s 104,3 na 104,8 točke. MOSKVA - Nemški energetski gigant Eon in ruska elektroenergetska družba STS sta ustanovila skupno podjetje Eon-STS Energia, ki bo gradilo verigo elektrarne v zahodni Sibiriji z močjo 1000 megavatov. Za to naj bi družbi, ki sta enakovredni lastnici novega podjetja, v srednjeročnem obdobju odšteli vsaj milijardo evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novo podjetje bo imelo sedež v zahodnosibirskem mestu Tjumen, pri čemer bo STS svoj delež v novem podjetju prispeval v obliki stvarnih sredstev (objekti, zemljišča ...), Eon pa v denarni obliki. Nemška družba ocenjuje, da je ruski elektroenergetski trg eden najhitreje rastočih v Evropi, saj na letni ravni raste po pet- do šestodstotni stopnji, po liberalizaciji trga elektrike v Rusiji pa naj bi bila rast še hitrejša. MOSKVA - Največji svetovni proizvajalec niklja, ruska družba Norilski Nickel, je v sredo zvišal ponudbo za kanadsko družbo LionOre, in sicer za 28 odstotkov na 6,3 milijarde dolarjev, s čimer so Rusi presegli konkurenčno ponudbo angleško-švicarske družbe Xstrata. Ta je minuli teden svojo ponudbo za LionOre zvišala na 5,7 milijarde dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izboljšana ponudba ruske družbe za LionOre je prišla v javnost v času, ko cena niklja dosega najvišje ravni v zgodovini, in sicer 50.200 dolarjev za tono. LionOre je tudi eden večjih proizvajalcev niklja in zlata na svetu, svoje podružnice pa ima v Avstraliji, Bocvani in Južnoafriški republiki.
BERLIN - Nemški proizvajalec športne opreme Puma je sporočil, da prevzemno ponudbo s strani francoskega proizvajalca luksuznega blaga PPR smatra za "pošteno" in zato delničarjem priporoča, naj jo sprejmejo. PPR, ki ima v lasti tudi blagovni znamki Gucci in Yves Saint Laurent, je za delnico družbe ponudil 330 evrov, poroča ameriška tiskovna agencija Ap. Družba PPR je 10. aprila naznanila, da je sklenila dogovor o nakupu 27,1-odstot-nega deleža Pume in da načrtuje prevzemno ponudbo za preostali delež. Ponudba skupno vrednost nemške družbe ocenjuje na 5,3 milijarde evrov. Prevzemna ponudba se izteče 20. junija, izvršni direktor Pume Jochen Zeitz pa je napovedal, da jo bodo morda podaljšali do 11. julija.
PARIZ - Francoska letalska družba Air France-KLM je v minulem poslovnem letu, ki se je zaključilo marca, ustvarila 891 milijonov evrov čistega dobička, kar je dva odstotka manj kot leto poprej in več, kot so napovedovali analitiki. Dobiček iz poslovanja se je povišal za 33 odstotkov na 1,24 milijarde evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Znižanje čistega dobička je posledica enkratnega prihodka v poslovnem letu 2005-2006, ko je Air France-KLM prodal sistem za rezervacijo Amadeus. Brez upoštevanja tega enkratnega dohodka se je v primerjalnem obdobju čisti dobiček družbe povečal za 80 odstotkov. Prihodki družbe so v minulem poslovnem letu znašali 23,07 milijarde evrov, kar je 7,6 odstotka več kot v letu poprej.
Beograd • Strokovna ekskurzija ptujskih obrtnikov
Stroko povezali s humanostjo
Člani elektro in sekcije kovinarjev Območne obrtne zbornice Ptuj so si v okviru strokovne ekskurzije 11. in 12. maja v Beogradu ogledali sejem tehnike. V rezidenci veleposlanika Republike Slovenije v Beogradu Miroslava Lucija pa jih je prijazno sprejela veleposlanikova žena Irena Luci. Ob tej priložnosti so se srečali tudi z ekonomskim svetovalcem ambasade v Beogradu Janezom Pevcem in kulturno atašejko Tatjano Kovačič.
Ptujski obrtniki so se skupaj s ptujskim klubom Soroptimist, ki ga vodi Lijana Valentin, ta je tudi pripravila program strokovne ekskurzije v Beograd, izkazali tudi kot ljudje s srčnostjo. Zbrali so kar dvanajst kartonov oblačil in igrač za otroke, ki bivajo v domu v neposredni bližini rezidence, enega je prispevala tudi butik Sonje in Barbare Plavec, zbrali pa so tudi nekaj denarja za nakup plenic. Dom so si tudi ogledali. V njem biva 254 otrok, večina je bolnih, zaostalih v razvoju, zanje skrbi več kot 200 zaposlenih, pomagajo jim tudi dijakinje srednje in višje zdravstvene šole. Kot je povedala strokovna delavka Mirjana Srečkovič, otroci bivajo v domu v povprečju šest mesecev, v tem času budno spremljajo njihov razvoj in rehabilitacijo, o tem poročajo centru za socialno delo. To pa je tudi čas, v katerem skušajo najti za otroke najboljšo rešitev, v prvi vrsti se trudijo, da bi jih vrnili v družino, če to ni mogoče, pa jim poskušajo najti rejniško družino, v skrajnem primeru tudi posvojitelje. Mirjana Srečkovič je povedala, da v Srbiji še nimajo specializiranih rejniških družin, trudijo pa se, da bi tudi to področje zakonsko uredili. Rejništvo skušajo spodbujati tudi s priznavanjem delovne dobe, to je eden od najnovejših ukrepov, s katerim upajo, da bodo stanje spremenili in za rejništvo pridobili tudi ženske, ki so po 15, 16 letih službe ostale brez zaposlitve. Teh pa je v Beogradu
Otroci so se zelo razveselili daril, ki so jim jih prinesli Ptujčani, igrače so hitro našle pot do njih, Mercator pa jim je podaril tudi 10 kg bombonov.
zelo veliko. Pri skrbi za otroke, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov morajo od doma, sledijo slovenskim izkušnjam. Njihov direktor je v času ptujskega obiska nabiral izkušnje v Ljubljani, Krškem in Piranu.
Med kratkim obiskom rezidence slovenskega ambasadorja, ki osvaja obiskovalce zaradi svetlobe in domačnosti, je bilo govora tudi o možnostih, ki jih ima slovensko obrtništvo in gospodarstvo na področju zaposlovanja kadrov, ki jih v Sloveniji močno primanjkuje (kovači, ključavničarji, varilci), v Srbiji pa zaradi zaprtja številnih to-
varn nimajo zaposlitve. Gre za izredno kvaliteten kader, je povedal Janez Pevec, ki se je šolal v evropsko primerljivih šolah. Gospodarsko sodelovanje Slovenije in Srbije je zelo uspešno. V Srbiji deluje okrog 40o slovenskih podjetij, ki so doslej investirala že blizu 800 milijonov evrov. Zapleti glede formiranja nove srbske vlade so se dokaj hitro odrazili tudi na borzi, saj je borzni indeks padel skoraj za 20 odstotkov, dvigovati pa se je začel že kmalu po napovedih, da bo vlada kljub zapletom vendarle formirana. Kratka politična kriza se je odrazila tudi na vrednosti dinarja, ki je v primerjavi z evrom padel za okrog šest odstotkov. Sicer pa je vrednost dinarja glede na stanje v srbskem gospodarstvu
nesorazmerno visoka. Inflacija naj bi bila med pet in sedem odstotkov, v zadnjem letu so se plače sicer v povprečju dvignile za 30 odstotkov, tolikšna pa je uradno tudi stopnja nezaposlenosti. Porast plač se financira iz denarja, ki so ga pridobili s prodajo srednjih in velikih gospodarskih podjetij, pri čemer pa so plače mizerne. Standard vzdržujejo s sivo ekonomijo. Na opozorila mednarodnega finančnega sklada in mednarodne banke glede nesmotrne potrošnje ostaja Srbija gluha, doslej še ni pripravila nacionalnega investicijskega plana in tudi ne srednjeročnega plana. V bistvu v tem trenutku Srbija več porabi kot ustvari. Čas streznitve bo prišel kmalu.
MG
Pa brez zamere
Slovenske trgovske tiskovine
Iracionalna promocija, ki vžge
Potem ko seje v naši državipred kakim mesecem ali malo več odprla še ena veriga prodajaln, smo bili tisti, ki na poštnih nabiralnikih nimamo nalepke, ki poštarjem daje vedeti, da nam ne smejo vanje tlačiti reklam in podobnega promocijskega materiala, deležni še ene plohe letakov, kvazi časopisov in ostalega materiala, v katerem so nam po lidlovsko zatrjevali, kako so prav oni prva liga in da naj odslej kupujemo pri njih. Lahko bi rekli, da se ni zgodilo nič novega, saj smo vsemu temu bili priča že v preteklosti, ko so se pri nas podobne verige odpirale vrata svojih trgovin - le propagandnega materiala je sedaj več. Kar pravzaprav ni nekaj, kar bi bilo vredno obsoditi. Tisti, ki ne želi prejemati tovrstnih tiskovin, si pač na poštni nabiralnik namesti omenjeno nalepko, ki naj bi mu zagotavljala relativno mirno eksistenco brez teh materialov. Sam te nalepke nimam. Pa ne zato, ker bi bil odvisen od teh materialov, ampak zato, ker jih rad prelistam z, recimo temu, sociološkega vidika. Kajti ob listanju teh tiskovin se da opaziti marsikatera stvar, ki ob malce bolj poglobljenem pristopu pove dosti več, kot pa bi se na prvi pogled zdelo (pa saj tako je pri večini stvari - problem je le v tem, da dandanes marsikdo za poglobljen pristop ali nima časa ali pa ga ni več zmožen).
Tako mi je zadnjič v oko padel tekst, ki ga lahko poudarjenega zasledimo v marsikateri izmed teh publikacij pri tem ali onem artiklu. Gre pa nekako takole: "Narejeno v Sloveniji!". Napis, s katerim na prvi pogled pravzaprav ni nič narobe - zgolj obvešča nas, da je ta in ta izdelek, za razliko do drugih, bil narejen v naši deželi. Lepo, da nas trgovci informirajo o tem. A po drugi strani pri drugih izdelkih ne piše, kje so bili narejeni. Kar pomeni, da nam trgovci, s tem ko zraven nekaterih izdelkov izpostavijo še to, da so narejeni v Sloveniji, hočejo povedati, da so ti izdelki vredni zaupanja in da so to kvalitetni izdelki. Ampak, ali ta domneva drži? So v Sloveniji izdelani izdelki res že samo zaradi tega, ker so narejeni v naši državi, sami po sebi kakovostni in zaupanja vredni? Je torej nek sir, ki je izdelan pri nas, kaj boljši od recimo avstrijskega, švicarskega ali hrvaškega samo zato, ker je narejen tukaj? Ne bi rekel. To bi temeljilo na predpostavki, da je nekaj, kar izdelamo v Sloveniji, boljše od tistega, kar ni izdelano v Sloveniji, že zaradi tega, ker je izdelano v Sloveniji. Kar pa je popolna bedarija in naivnost. No, morda pa imamo v Sloveniji toliko strožje predpise, inšpekcije ter boljše laboratorije za testiranja produktov. A tudi to še ni bilo nikjer dokazano, koliko mi je znano. Pa tudi kakih drugih znanstvenih razlogov, ki bi utemeljevali in dokazovali superiornost slovenskih produktov samo zato, ker so slovenski, ne poznam. Zakaj torej trgovci na svoje reklamne tiskovine vztrajno uvršajo te napise? Edini odgovor, ki se ponuja, je, da zato, ker je pač večina kupcev, katerim so le-te namenjene, zavestno ali podzavestno velikih patriotov, da ne rečemo celo rahlih nacionalistov - slovensko je dobro že zato, ker je slovensko! In pa seveda, ker v trenutkih nakupovanja izgubi smisel za racionalno (na primer, četudi se dostikrat z našimi južnimi sosedi "politično" ne ljubimo najbolj, to še ne pomeni, da zaradi tega izdelujejo slabe izdelke in jih zato ne bi smeli kupovati oziroma bi zato morali kupovati slabše izdelke samo zato, ker so "naši").
Skratka, trgovci že vedo, zakaj zraven izdelkov dodajo proglas, da so narejeni v Sloveniji. Delajo zgolj to, za kar vedo, da bo pri kupcih "vžgalo". Pa četudi to temelji na povsem iracionalnih predsodkih.
Gregor Alič
Zagojiči • Z občnega zbora upokojencev
Pet zlatih parov
Predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič (desno) in sekretar OOZ Ptuj Janez Rižnar sta se na vhodu v rezidenco slovenskega veleposlanika v Beogradu pozdravila z veleposlanikovo ženo Ireno Luci, ki je na majhnem slovenskem ozemlju prijazno sprejela ptujske obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Rezidenco bo poslej krasila tudi velika fotografija Ptuja, darilo ptujskih obrtnikov.
stina in Janez Meznarič, Marjeta in Alojz Forštnarič, Marija in Jože Vajda ter Julijana in Franc Meznarič.
Vsi zlati jubilanti so bili obdarjeni s cvetom in posebno spominsko plaketo, žal pa čestitke na tokratnem občnem zboru
Društvo upokojencev Zagojiči je minulo soboto organiziralo redni občni zbor z ni več dočakala Marija Kelc. volitvami.	SM
Vladimir Janžekovič (levo) v družbi s kulturno atašejko v slovenski ambasadi Tatjano Kovačič in Janezom Pevcem, ekonomskim svetovalcem ambasade Slovenije v Beogradu
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Anton Jurič, tudi članstvo ostalih organov društva je ostalo praktično nespremenjeno. V uradnem delu srečanja, ki je potekalo v polni dvorani domačega gasilskega doma, so člani in članice lahko slišali vsa poročila o opravljenem delu v minulem letu ter načrte za letošnje leto. Tudi letos bodo tako v okviru društva izvedli več izletov, piknikov in skupno praznovanje novega leta, organizirali pa bodo tudi več športnih dogodkov.
Posebnost tokratnega zbora - ob čestitkah vsem tistim, ki so v toku leta praznovali 60, 70 ali 80 let - je bila predstavitev zlatih zakoncev. Teh so imeli med člani DU Zagojiči v minulem letu kar pet: 50 let skupnega življenja so namreč dočakali zakonca Marija in Jože Kelc, Kri-
Zlatoporočencem je v imenu društva čestital predsednik Anton Jurič (na sliki manjkata Kristina in Janez Meznarič ter pokojna Marija Kelc).
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: SM
Ptuj • Gostovanje glasbene šole iz Požarevca
Odlično sodelovanje dveh mest
Od 17. do 20. maja se je na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj mudilo 27 učencev, 11 učiteljev, predstavnik Sveta staršev in Zoran Marič, ravnatelj pobratene Glasbene šole Stevan Mokranjac iz Požarevca v Srbiji.
V četrtek, 17. maja, so učenci prijateljske šole v koncertni dvorani glasbene šole Karol
Pahor izvedli samostojni celovečerni koncert. „Pokazali so izjemno visok nivo glasbe-
Foto: Dženana Becirovic
Utrinek s koncerta
nega znanja, na programu so bila dela slovitih skladateljev, kot so: Marcel Perrin, Alek-sandar Komarovskij, Miguele Ferero, Charles Beriot, Frederic Chopin, Maurice Faille-not, Henry Vienjavski, Roland Dyens, Peter Ilič Tchaikovsky, Gioacchino Rosini in Astor Pi-azzola. Nastopajoči so publiko impresionirali predvsem z dvema srbskima narodnima skladbama in s posebej za to priložnost prirejeno Avseni-kovo melodijo Na Roblek," je dejal Štefan Petek, ravnatelj glasbene šole Karol Pahor.
Štiričlanska komorna skupina, ki jo sestavljajo klarinetist Vukašin Karanovič, violonče-listka Vera Jokic, violinistka Marija Ilic in flavtistka Ne-vena Nešovic, je v petek pod mentorskim vodstvom prof. Nikole Bursaca z glasbeno točko popestrila slovesnost ob odprtju Puhovega mostu čez reko Dravo na Ptuju.
Gostje so v soboto dopoldan prisostvovali tudi na promenadnemu koncertu Mladinskega pihalnega orkestra ptujske glasbene šole pod vodstvom prof. Zmaga Štebiha.
Gostje so si ogledali tudi znamenitosti Ptuja in okolice ter muzejske zbirke na ptujskem gradu. Mladi glasbeniki
so se družili in ob bivanju pri družinah gostiteljicah tkali prijateljske vezi. „Namen izmenjave je spoznavanje glasbenega izobraževalnega sistema v Srbiji, izmenjava znanj in izkušenj tako med učitelji kot učenci, sklepanje prijateljskih vezi med narodoma, ki sta nekoč sobivala v isti državi, in seveda promocija Slovenije in Ptuja," je še dejal Petek. Do sodelovanja med glasbenima šolama je prišlo že leta 2003, stike jim je takrat pomagal vzpostaviti v Beogradu živeči Ptujčan Stanko Glušič. Novembra tega leta so učenci in učitelji glasbene šole Karol Pahor prvič gostovali v Po-žarevcu, maja lani pa so se v Srbijo odpravili že drugič, ponovnemu povabilu se bodo odzvali tudi prihodnje leto.
Glasbena šola Stevan Mokranjac zadnja štiri leta organizira mednarodno tekmovanje za pihalne instrumente, ki je v državah nekdanje Jugoslavije in na področju vzhodnoevropskih držav zelo odmevno. V mesecu aprilu so na omenjeno tekmovanje prijavili pet učenk flavte, tri učence klarineta in eno učenko saksofona. Vsi so se odlično odrezali, saj so prejeli štiri zlate in pet srebrnih plaket.
Dženana Becirovic
Videm • Tik pred slovesno otvoritvijo
„Roza manufakturca" bo polna!
V videmskem vrtcu se v teh dneh zaključujejo zadnja dela pred slovesno otvoritvijo, ki je napovedana za 15. junij. Letos namreč v Vidmu občinskega praznika po sklepu svetnikov ne bo, kar gotovo velja pozdraviti kot zelo pametno potezo, ki bo prihranila nekaj občinskega denarja. Razlogov za slovesnosti pa bo kljub temu dovolj.
Videmski vrtec, ki se je v svetniških glavah in besedah rojeval lepo število let, so začeli graditi lani po principu podelitve stavbne pravice. Lastnik objekta je podjetje Marles, občina pa bo za „uporabo" oz. neke vrste najemnino plačevala naslednjih 15 let. Že pred uradno otvoritvijo pa je jasno, da bo štirioddelčni
vrtec z roza fasado in izgledom majhne, luštkane manufakture popolnoma zaseden in pričakovati je, da vsi prosilci niti ne bodo uslišani.
Po poročilu videmskega odbora za negospodarske dejavnosti, ki ga vodi Boris Novak, je namreč že na podlagi informacij o vpisu otrok v vrtec po
starostnih skupinah interes izjemno velik in bo po pričakovanju presegel zakonsko dovoljene kapacitete vpisa. Že doslej je tako za vpis v vrtec do maja priromalo skupno kar 78 vlog! Od tega jih je za petletnike 18, za štiriletnike 11, za triletnike 12, za dvoletne kratkohlačnike kar 20 vlog, za enoletnike 16,
prišla pa je celo že vloga za vpis otročka, ki se je letos komaj rodil in bo torej lahko sprejet šele ob dopolnitvi prvega leta starosti. Za prvo starostno skupino najmlajših je tako že jasno, da so štiri vloge za vpis otrok, ki niso iz občine Videm, zavrnjene, še vedno pa je prosto eno mesto za malega Videmčana ali Videmčanko. Obe skupini prvega starostnega obdobja sta polni do maksimuma (14 otrok). V preostalih dveh skupinah (malčki od 3 do 4 in med 4 in 5 let) je skupaj doslej sprejetih 34 otrok, še devet mest pa je prostih, čeprav je na čakalni listi nekaj otrok iz drugih občin, ki jih bodo vpisali v primeru, da „domačih" ne bo dovolj.
Tako je odbor že maja predlagal občinskemu svetu, da sprejme sklep, po katerem bodo imeli prioriteto pri vpisu otrok domačim staršem oz. otrokom iz občine. Prav tako je predlagal, da se v skladu z zakonom in pravilnikom o vrtcu poveča število otrok v vseh oddelkih (prvega in drugega starostnega obdobja ter v kombiniranem oddelku), na maksimalno dovoljeno število otrok, torej za dva otroka v vsakem oddelku. Občinski svet je oba sklepa potrdil in vrtec bo jeseni očitno poln do zadnjega kotička.
SM
Foto: SM
Videmski vrtec bo poln do zadnjega kotička; interes je že zdaj večji od prostih mest.
Na knjižni polici
Brian Innes Ponaredki in poneverbe
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
Knjiga Briana Innesa govori o ponaredkih, poneverbah in prevarah. Skozi zgodovino so ljudje ponarejali in poneverjali že vse mogoče; denar, vrednostne papirje, oporoke, dragulje, umetnine. Ponarejanje denarja je znano že 2500 let. Ponarejene zlate kovance so odkrili s tehtanjem, saj so bili lažji od pravih. Med prvimi, ki so odkrivali ponaredke, je bil Arhimed. Ko je odkril zakon o vzgonu, je vse do doma tekel gol iz kopališča, tako ga je odkritje prevzelo. Tudi danes ponarejajo kovance, v Evropi še posebej kovance za en evro. Kako spraviti ponarejene bankovce v promet? Preprosto! Člani tolpe najprej s pravim denarjem kupijo nakit ali drugo vredno blago, pri naslednjem nakupu pa pridejo s ponarejenim denarjem. Znano je, da pridejo večje količine ponarejenega denarja v obtok pri trgovanju z orožjem in mamili. Vloga tajne službe v ZDA ni le varovanje predsednika, temveč predvsem odkrivanje ponarejenega denarja, danes v novoustanovljenem ministrstvu za varnost. Novi bankovci morajo imeti številne novosti, kajti z računalniško tehnologijo je ponarejanje enostavnejše.
Ponarejanje umetnin je staro več sto let, šele v prejšnjem stoletju pa so odkrili metodo za odkrivanje ponaredkov. Težava je bila namreč tudi v tem, da so v številnih umetniških delavnicah v istem času ob originalu nastale tudi kopije, da so se lahko vajenci učili mojstrstva in zadostili potrebam takratnega tržišča. Včasih ni bilo jasne ločnice med originalom in kopijo, še posebej, če je mojster podpisal obe umetnini. Težave pri ugotavljanju originalov so nastale že z rimskimpo-snemanjem starogrških umetnin. Michelangelu ni bilo pod častjo ponarejati, tako spretno je prerisoval skice starejših mojstrov, da kopij ni bilo mogoče ločiti od originalov. Pogosto jih je tudi obdržal in vrnil ponaredke. Težko je prepoznati pravega Rembrandta, v njegovih številnih delavnicah so nastala mnoga cenjena dela, ki jih je podpisal. Samo v ZDA obsega popis njegovih »originalov« 9482 del. Kadar poznavalci niso trdno prepričani v pristnost umetniškega dela napišejo, da velja za delo tega in tega umetnika. Izkušeni ponarejevalci slik uporabljajo le originalne materiale, poznajo pa seveda vse tehnike in zvijače staranja. Kupujejo stare knjige in si pomagajo s praznimi listi, tako da se zdijo ponaredki pristni tudi s preizkušanjem z metodo ogljikovega izotopa C-14, ki pa je ni mogoče uporabiti pri predmetih mlajših od 50 let. Vsaj 45 Van Goghovih slik, ki visijo v največjih svetovnih muzejih in galerijah, je ponaredkov. Van Gogh v svojih pismih na primer omenja le šest slik sončnic. Slika Paula Gaugina, Vaza z lilijami, se je leta 2000 pojavila hkrati na dveh dražbah priznanih hiš Sotheby in Christie. Premeteni in gizdavi Salvador Dali je pred smrtjo podpisal na stotine praznih listov. Eden najuspešnejših ponarejevalcev umetnin v 20. stoletju je bil Anglež Eric Hebborn, ki je v Učbeniku ponarejevalca umetnin vse lepo razložil. Zanimiva je njegova ugotovitev, da je slika bolj zaželena, če je na njej v ospredju naslikana mačka. Dejal je, da ni ponaredkov. »So le lažni strokovnjaki in njihove lažne oznake.« Našli so ga z razbito glavo v neki rimski ulici. Eden najbolj znanih, predvsem specialist za Picassa, je bil Madžar Elmyr de Hory.
Ponarejanje dokumentov sodi med najstarejše nezakonite dejavnosti, eden najzgodnejših primerkov so pisma Evzebija iz Cezareje med edeškim kraljem Abgar-jem in Kristusom, ali pa Konstantinova darovnica iz 8. stoletja, ki je podelila premoč rimski cerkvi (papeži) nad ostalimi. Znani so ponaredki stare poezije, epov, različnih rokopisov, Shakespeara in celih knjižnih del. Mnoge so odkrili zaradi časovnih neskladij med osebami ali s priznanji ponarejevalcev. Podpis Abrahama Lincolna so največkrat ponaredili, ne manjka tudi ponarejenih pisem, dnevnikov, zemljevidov. Nacistične starine še danes navdihujejo ponarejevalce in zbiralce, najbolj razvpit primer so bili Hitlerjevi dnevniki, tretji del Mein Kampfa in celo Hitlerjeva mladostna opera. Nenavadne so zgodbe o ljudeh, ki so prevzemali druge, lažne identitete znanih in pomembnih ljudi. Eden najdrznejših prevarantov, Fernard Demara, je imel celo vrsto lažnih imen. Bilje častnik, odvetnik, novinar, psiholog, duhovnik, najbolj je užival, ko se je predstavljal za zdravnika, specialista za raziskavo raka. V filmu Ujemi me, če me moreš, je prevaranta Abagnala zaigral Leonardo de Caprio. Carična Anastazija, ki je toliko bur-kala domišljijo, je bila izginula poljska delavka, kar je čez desetletja potrdila analiza DNK. Frank Weyman je izjavil: »Človekovo življenje je dolgočasno. Jaz sem živel večživljenj. Nikoli mi ni dolgčas.«
Vladimir Kajzovar
lilll-l^l
"«••■■•■•t
l%4l|t||>l WtM»ll _L!_ «■>«>_- - - h * .
Tenis
Rola najboljši v Podgorici
Stran 12
Rokomet
Bezjak asistiral, Čudič zadeval
Stran 12
Kolesarstvo
Epski pobeg Jakscheta, smola Ptujčanov
Stran 13
Atletika
Vrhunski ptujski mnogobojci
Stran 13
Strelstvo
Ptujčani iz kroga v krog boljši
Stran 15
Nogomet
Središče v 1. ligo MNZ Ptuj, Podvince vodijo
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Novi državni prvaki vendarle premočni
S tekmami 36. kroga se je končalo letošnje državno prvenstvo v 1. slovenski nogometni ligi. Pred zadnjim krogom so bila odprta še nekatera vprašanja glede obstanka in uvrstitev v evropska tekmovanja. Na koncu so glede tega kratko potegnili prav Ptujča-ni, ki pa so s celotnim prvenstvom vendarle lahko zadovoljni.
Naslov državnega prvaka je že pred tremi krogi potrdila ekipa Domžal, ki pa je v zadnji tekmi vendarle zbrala dovolj moči in motivacije, da je premagala Dravo. Slednja je v gosteh sicer poskusila presenetiti in »pokvariti« slavje novim državnim prvakom, vendar pri tem ni bila uspešna. Odločilna trenutka te tekme sta bila poškodba Kronavetra in gol v zadnji minuti prvega polčasa, ki ga je dosegel Grabič.
Poraz ptujske ekipe so izkoristili Mariborčani in se skozi šivan-kino uho prebili v pokal Intertoto. Z zmago proti Interblocku so se vijoličasti svojim navijačem vsaj delno odkupili za poraz v pokalnem tekmovanju. Poraz ljubljanske ekipe pa ni znala izkoristiti Bela krajina, ki je v Celju odigrala zadnjo letošnjo tekmo v 1. SNL; naslednjo sezono jih namreč čaka nastop v 2. SNL. Ekipa Interblocka se bo v dodatnih kvalifikacijah za obstanek v 1. SNL pomerila z drugouvrščeno ekipo 2. SNL. V vsakem primeru bo velik favorit v tem dvoboju, ne glede na to, ali jim bo nasproti stala ekipa Bonifike ali Livarja. Slednji v nedeljo nista mogli do konca odigrati derbija 2. SNL, saj je bila tekma prekinjena zaradi močnega naliva.
Zadnji krog je od posameznikov najbolj zaznamoval Celjan Mitja Brulc, ki je Črnomaljcem nasul kar tri zadetke. Izkazal se je tudi Mitja Zatkovič (Primorje), ki je četi Bojana Prašnikarja prinesel zmago v Gorici. (jm)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 36. krog:
Maribor - Interblock 3:0 (2:0); strelci: Makriev 18., Mihelič 24., Zajc 90.
HiT Gorica - Primorje 1:3 (0:0); strelci: Cvijanovič 89.; Teinovič 49., Zatkovič 76., 87./11-m.
MIK CM Celje - Bela krajina 4:0 (1:0); strelca: Brulc 26., 50., 63., Biščan 90.
Koper - Nafta 3:1 (2:0); strelci: Guberac 12., Bordon 44., Fernandez 92.; Kovačevič 90.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 36 kroga: Domžale - Drava 2:0 (1:0), Maribor - Interblock 3:0 (2:0), MIK CM Celje - Bela krajina 4:0 (1:0), Koper - Nafta 3:1 (2:0), HIT Gorica - Primorje 1:3 (0:0).
1. DOMŽALE	36	21	12	3	64:29	75
2. HIT GORICA	36	17	7	12	66:63	58
3. MARIBOR	36	15	12	9	64:50	57
4. DRAVA	36	15	10	11	61:52	55
5. PRIMORJE	36	15	10	11	52:47	55
6. KOPER	36	10	15	11	51:46	45
7. MIK CM CELJE	36	11	12	13	54:51	45
8. NAFTA	36	12	9	15	45:59	45
9. INTERBLOCK	36	5	11	20	34:68	26
10. BELA KRAJINA	36	5	10	21	38:54	25
Državni prvak je postala ekipa Domžal (njihov prvi naslov), HIT Gorica si je z drugim mestom priborila nastop v predkrogu pokala UEFA, enako velja za pokalnega zmagovalca Koper. Nogometaši Maribora so si priborili nastop v pokal Intertoto.
Iz lige je izpadla ekipa Bele krajine iz Črnomlja, ljubljanski Interblock pa se bo v dodatnih kvalifikacijah za obstanek v ligi pomeril z drugouvrščeno ekipo iz 2. SNL.
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 22 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 17 zadetkov: Sead Zilič (Drava); 16 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje), Dimitri Ivanov Makriev (Maribor); 12 zadetkov: Damir Pekič (Maribor); 11 zadetkov: Tim Matavž (HIT Gorica), Mitja Zatkovič (Primorje); 10 zadetkov: Sebastjan Cimerotič, Zlatan Ljubijankič (oba Domžale), Jože Benko (Nafta), Darijo Biščan, Mitja Brulc (oba MIK CM Celje) ...
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 36. krog
Drava skupaj z najboljšimi
Domžale - Drava 2:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Grabič (45.), 2:0 Juninho (80.)
Drava: Murko, Emeršič, Fili-povič, Šterbal, Kronaveter (od 29. Ogu John), Soska, Dreven-šek, Horvat, Bošnjak (od 57. Tisnikar), Kelenc, Zilič. Trener: Dražen Besek.
Rumeni karton: Elsner; Horvat, Šterbal.
Ali je bila sobotna tekma najpomembnejša v letošnji sezoni za Dravo? Odgovor je prav gotovo pritrdilen, vendar so Ptuj-čani zaradi poraza na koncu prvenstva pristali na četrtem mestu, kar je vsekakor velik uspeh ekipe, ki še dozoreva in je pod strokovnim vodstvom Dražena Beska v tej sezoni tudi precej napredovala.
Velika vročina je spremljala igralce na odločilni tekmi, na kateri sta obe ekipi bili kljub temu tekaško kar dobro razpoloženi. Z disciplinirano igro sta v prvih dvajsetih minutah hitro ter daleč od svojih vrat onemogočale nasprotne napade. Prvo polpriložnost je tako imel domači kapetan Rakovič, vendar se je slabo znašel ter je žogo zadel v roke Murku. Med petindvajseto in štirideseto minuto se je igra še bolj razvila, Ptujčani pa so prevzeli pobudo na sredini igrišča. Domačini so jih večkrat zaustavljali s prekrški. Konkretnejša igra je modrim prinesla tri nevarne strele: najprej je iz obrata poskušal Kronaveter, nato Horvat iz približno 30 metrov in na koncu
Foto: Črtomir Goznik
Janez Aljančič (Domžale, rumeni dres) se je skupaj s soigralci po zadnji tekmi sezone veselil zmage nad ptujsko Dravo (na sliki Mario Lucas Horvat).
še Bošnjak iz težkega položaja v kazenskem prostoru, ko je žogo usmeril čez vrata Nemca. V 29. minuti se je poškodoval Kronaveter, ki ga je zamenjal Ogu John. Igra Domžal je bila skozi celotni polčas zelo hitra in enako velja tudi za njihov pretok žoge, vendar so Ptujča-ni dobro zapirali domače napadalce vse do 44. minute, ko je Jankovič pobegnil po levi strani in s silovitim strelom zadel prečnik. Rahel padec koncentracije Ptujčanov ob koncu polčasa pa je domačinom pripomogel k vodstvu. Rakovič je izvedel prosti strel na levi strani, žoga se je odbila do prisebnega Grabiča, ki jo je poslal
v ptujsko mrežo. Domačini so tako tik pred odhodom na odmor zadeli za vodstvo, kar je bil slab obet za igralce Drave pred drugim polčasom.
Novi državni prvaki so namreč prvih petnajst minut drugega dela pritisnili proti vratom Drave. S kombinatorno in enostavno igro so nanizali nekaj lepih akcij. Najbolj vroče je bilo takoj v 46. minuti, ko je Ljubljankič podal Rakoviču, ki je iz ugodnega položaja zgrešil. Za Domžale je Ljubljankič zapravil še dve lepi priložnosti, nato pa je Drevenšek potegnil modre v napad. Tako je najboljši ptujski strelec v tej sezoni Zilič (dosegel je sedemnajst za-
Foto: Črtomir Goznik
Igralci in strokovno vodstvo Domžal so se v soboto zasluženo veselili prvega naslova državnih prvakov (v prvi vrsti je drugi z desne trener Slaviša Stojanovič).
detkov) v 57. minuti lepo sprejel žogo v kazenskem prostoru, vendar se je vratar Nemec dobro postavil in njegov strel obranil. Tri minute kasneje pa smo videli najlepšo akcijo na tekmi in dolgo kombinacijo Horvata, Ziliča in Oguja, ki jo je s premalo močnim in natančnim strelom zaključil Horvat. Nogometaši Drave so po vstopu Tisnikarja več igrali po levi strani in se zelo trudili, da bi izid izenačili, vendar so se domačini organizirano branili, hkrati pa so bili zelo nevarni s hitrimi prehodi v napad. Iz tako izvedene akcije so Dom-žalčani še drugič na tekmi zadeli: Rakovič je spet v polnem teku iz desne strani natančno podal do Juninha, ki je s strelom z glavo premagal nemočnega Murka. Do konca tekme je sledil še en nalet modrih in zaključni streli Ziliča, Tisnikar-ja in Ogu Johna.
Izkušena ekipa Domžal je vso tekmo potrpežljivo čakala na svoje priložnosti in jih je tudi izkoristila, medtem ko Dravi to ni uspelo. Ptujski nogometaši so v spomladanskem delu pokazali, da je v njih pravi potencial in si na koncu prvenstva zaslužijo čestitke za prikazano igro v sezoni 2006-2007. Zmeraj pa na koncu prvenstva
obstajajo tisti če-ji .... Saj veste,
če bi Drava premagala tega, potem bi ... Prvenstvo je zaključeno in Ptujčani so s četrtim mestom spet stopili korak naprej in so na pravi poti na vrh v eni izmed naslednjih sezon.
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Bezjak asistiral, čudič zadeval
Jeruzalem - Riko hiše 37:23 (20:9)
Jeruzalem: Dogša (7 obramb), Cvetko (6 obramb - 1 x 7m); Golčar 4, Radujkovic 1, Sobočan 2, Bezjak 3, Bogadi 1 (1), Ivanuša 5, B. Čudič 9 (2), Turkovic 5, Sok 6 (1), Grizolt, Pučnik 1 in Potočnjak. Trener: Vlado Hebar.
Izključitve: Jeruzalem 10; Riko hiše 8 minut.
Sedemmetrovke:Jeruzalem 5/5; Riko hiše 5/3.
Igralec tekme: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Ob slovesu od domačih navijačev so Ormožani brez večjih naporov premagali nemotivirane Ribničane, ki se selijo v 1. B-ligo. Pred začetkom sezone je le malokdo upal napovedati takšen razplet za ribniško moštvo, ki je v Ormožu nastopilo brez tujcev, razen Ristica, ki najbrž tudi prihodnjo sezono ostaja v Sloveniji, ter brez Kersniča, Grma, Bečiroviča. Na drugi strani je trener Jeruzalema, Vlado He-bar, na tribuni pustil Gregorja Čudiča in Haliloviča.
Že v 8. minuti so Vinarji po-vedli s 7:1, kasneje v 20. minuti pa se je na semaforju hardeške dvorane že svetil rezultat 13:3. V nadaljevanju je razlika še naraščala, gostitelji pa so si dali duška in pridno polnili mrežo
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Grizolt (Jeruzalem Ormož) v akciji
gostov. V golu Ormožanov je solidno nalogo opravil mladi Cvetko, Bezjak se je osredotočil na asistence (7 asistenc), v zaključkih akcij so bili skoraj nezgrešljivi Turkovic (met 6/5), Sok (met 8/6) in Bojan Čudič (met 10/9). Pri Ribničanih si za 1. polčas pozitivno oceno zasluži le vratar Aleš Ilc, ki je zbral lepih 8 obramb.
V 2. polčasu sta oba trenerja dala priložnost vsem preostalim igralcem, še najbolje pa je
ponujeno priložnost izkoristil domač vratar Dogša in pri gostih obetaven vratar Klarič. Najvišja prednost v korist »jeruzalemčkov« je v 52. minuti znašala že + 15, 33:18. Zmaga Ormožanov pomeni končno sedmo mesto.
V sredo ob 20. uri varovance Vlada Hebarja čaka še zadnje dejanje sezone 2006-07 in sicer gostovanje v Ivančni Gorici pri Svišu. In kaj „jeruzalemčki" pričakujejo ob slovesu od sezo-
ne: „Kot smo obljubili, želimo ligo za obstanek končati brez poraza in tega se bomo držali tudi v Ivančni Gorici. V tekmo gremo zelo motivirani, saj nam zmaga ali remi prinašata kar nekaj piknikov in tiste, ki so nam to obljubili, ne bomo prikrajšali za obljubljeno," so v en glas dobro raspoloženi dejali ormoški rokometaši, ki so na koncu sezone še enkrat dokazali svojo kvaliteto.
Uroš Krstič
Nogomet • 2. SNL
Kidričani z zmago odvrnili vse dvome
Rezultati 27. kroga: Aluminij - Ti-nex Šenčur 1:0 (0:0), Mura 05 - Triglav 1:0 (1:0), Rudar Velenje - Zagorje 2:0 (1:0), Dravinja Duol - Krško 2:0 (1:0). Srečanje Bonifika - Livar je bila pri rezultatu 0:0 prekinjena zaradi hudega naliva in bi naj bila odigrana v ponedeljek, 28. 5.
1. BONIFIKA	26 12 6	8	46:38	42
2. LIVAR	26 12 6	8	36:36	42
3. KRŠKO	27 11 6	10	38:43	39
4. TRIGLAV	27 10 9	8	29:24	39
5. ZAGORJE	27 9 10	8	37:30	37
6. ALUMINIJ	27 10 7	10	29:29	37
7. RUDAR VELENJE 27 9 7		11	44:41	3
8. MURA 05	27 8 10	9	37:37	34
9. TINEX ŠENČUR 27 9 6 12			35:41	34
10. DRAVINJA D.	27 9 3	15	26:38	30
tekme, da bi naj slavili gostje in si s tem zagotovili obstanek. V prvem polčasu nismo videli privlačne predstave: gostje iz Šenčurja so bili nekoliko boljši in nevarnejši nasprotnik. Tudi priložnosti so imeli, vendar je vratar Aluminija Matjaž Rozman bil najbolj zaslužen, da se njegova mreža ni zatresla. Dober strel Dakoviča v 13. minuti je bil vsekakor premalo za domačo ekipo v prvih 45. minutah.
Tudi v prvih 20. minutah drugega polčasa je bil Matjaž
Rozman v glavni vlogi, saj je v 47., 55. in 62. minuti trikrat odlično reagiral in zaščitil svojo mrežo. Nato so se vendarle prebudili tudi njegovi soigralci in postajali vedno bolj nevarni za gol gostov. Svojo premoč so kronali v 82. minuti, ko je domači napadalec Dakovič v prodoru na levi strani preigral celotno gostujočo obrambo in dosegel zmagoviti zadetek. Sledilo je veliko slavje nogometašev in zvestih Aluminijevih privržencev, ki so minulo tekmovalno sezono imeli malo
razlogov za veselje. Obstanek bo vendarle zakril nekatere slabe prestave, tako da bodo ljubitelji nogometa v Kidričevem tudi v naslednji sezoni spremljali drugoligaški nogomet.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Kljub temu, da nismo igrali dobro, smo na koncu slavili zmago. Igrali smo samo zase, za svoje navijače in za nobenega drugega. Sicer pa rezultat sam pove vse.«
Iz 2. SNL sta izpadla Dravinja in Tinex Šenčur.
Aluminij - Tinex Šenčur 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Bakovič (82).
Aluminij: Rozman, Gašparič, Topolovec, Bingo, Krajcer, Dugo-lin, Veselič (od 71. Šimenko), Fi-rer (od 55. Marinič), Težački (od 20. Medved), Bakovič in Pavlin. Trener: Bojan Špehonja.
Rumeni kartoni: Bakovič (50), Veselič (55), Medved (67), Marinič (87).
V zadnjem krogu 2. SNL, ki za nogometaše Aluminija ni bil odločilen glede obstanka v ligi ampak za njihove nasprotnike iz Šenčurja, so gledalci lahko videli povprečno nogometno predstavo. Najbolj važno pa je, da so Kidričani zmagali in iz tega srečanja odvrnili vsaki sum, ki se je pojavljal na dan
1. A SRL moški, Liga za prvaka				
Rezultati 9. kroga: Prevent - Celje Pivovarna Laško 32:36 (15:20), Gold Club - Trimo Trebnje 28:29 (15:13), Cimos Koper - Gorenje 33:26 (17:12).				
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	9	8	0	1 54
2. CIMOS KOPER	9	3	2	4 45
3. GORENJE	9	4	1	4 45
4. GOLD CLUB	9	4	0	5 41
5. TRIMO TREBNJE	9	4	1	4 30
6. PREVENT	9	1	2	6 25
Liga za obstanek				
Rezultati 9. kroga: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše 37;23 (20:9), Rudar EVJ Trbovlje - Sviš Pekarna Grosuplje 31:24 (16:19).				
1. JERUZALEM ORMOŽ	7	5	2	0 26
2. RUDAR EVJ TRBOVLJE	7	4	2	1 26
3. SLOVAN	7	1	3	3 22
4. SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 7		1	2	4 19
5. RIBNICA RIKO HIŠE	8	1	3	4 17
Foto: Črtomir Goznik
Marko Krajcer (Aluminij, rdeči dres) jebil v tem dvoboju uspešnejši od Davora Bubanja (Tinex Šenčur). Poraz v Kidričevem je za goste iz Šenčurja pomenil selitev v nižjo ligo.
Tenis • Blaž Rola, Terme Ptuj
Rola zmagal še v Podgorici!
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Terme Ptuj) nadaljuje z odličnimi predstavami v letošnji sezoni; tokrat je v Črni gori med posamezniki zmagal in se med dvojicami skupaj s klubskim soigralcem Martinom Kraljičem uvrstil v finale!
Mladi ptujski teniški igralec Blaž Rola je odlično začel letošnjo sezono, dobro formo pa dokazuje tudi na zadnjih turnirjih. Pretekli teden je nastopil na ITF turnirju v Črni gori.
Že v uvodnem nastopu je nakazal, da je v Podgorico prišel z resnim namenom osvojiti turnir, saj je z rezultatom 6:3, 6:4 premagal prvega nosilca, Kanadčana Miloša Raoniča. Le-ta je bil pred turnirjem kar 400 mest višje na mladinski lestvici ITF kot Blaž! V 2. krogu je bil njegov nasprotnik Anglež George Coupland, ki pa se ni mogel resneje upirati razigranemu Slovencu.
V četrfinalu se je Rola pomeril s Hrvatom Dujem Janjičem, ki je bil 6. mosilec. Splitčan je moral priznati premoč našemu igralcu, isto pa je v polfinalu storil še Madžar Mark Kovacs, sicer sedmi nosilec tega turnirja.
Blažev nasprotnik v finalu je bil Čeh Adam Fabik. Tudi četrti nosilec pa je igrišče na koncu
zapustil sklonjene glave, tako kot njegovi predhodniki.
Blaž Rola, ki bo 5. oktobra praznoval 17. rojstni dan, je po turnirju povedal: »To je bil zame zares dober turnir, saj sem odigral praktično brez napak. Dovolj pove podatek, da na turnirju nisem izgubil nobenega niza. Še posebej sem bil vesel zmage proti prvemu nosilcu, to je bil zame tudi najtežji dvoboj turnirja, a sem ga uspešno zaključil. Finalna zmaga je bila darilu očetu za rojstni dan, ki ga je praznoval ravno ta dan.«
Blaž Rola in njegov klubski soigralec Martin Kraljič sta nastopala tudi med dvojicami. Nanizala sta tri zaporedne zmage, na koncu pa sta morala v finalu priznati premoč hrvaški dvojici Martins-Čuic.
S tem uspehom bo Blaž Rola na mladinski lestvici ITF napredoval za približno 200 mest in bo sedaj uvrščen okoli 400 mesta.
JM
Kolesarstvo • Circuit de Lorraine v Franciji (2.1 UCI)
Epski pobeg Jakscheta, Ptujčani takšne smole ne pomnijo
V nedeljo se je zaključila najtežja dirka letošnje sezone za ekipo ptujskih kolesarjev, Circuit de Lorraine v Franciji. Po petih dneh je bil najboljši Nemec, Jorg Jaksche (Tinkoff Credit Systems), drugo mesto je osvojil Nizozemec Martijn Maaskant (Rabobank), tretje pa Španec Ramirez Gonzalo (Agritubel). Najboljše perutni-nar je bil Rado Rogina na štirinajstem mestu, Matej Stare je
bil enaindvajseti.
V posameznih etapah je ista dvojica dosegla peto mesto, Stare v uvodni (o tem smo poročali v prejšnji številki Štajerskega tednika), Rogina pa v najtežji in najdaljši tretji etapi. Odlični so bili v klasifikaciji gorskih ciljev, kjer je Rogina osvojil šesto, Matej Marin pa sedmo mesto. V ekipnem seštevku so bili Ptujčani šesti. Na dirki je nastopal še en Slove-
nec, lani član ptujskega moštva Borut Božič (Team L. P. R.), ki je dan pred koncem zaradi težav z zdravjem odstopil.
Dirka se je razpletla zadnji dan, a žal ne po okusu domačih navijačev in tudi ne po željah ptujske ekipe. V ospredje je stopil izkušeni 30-letni Nemec Jaksche, ki je lani vozil v Pro tour konkurenci. V celodnevnem pobegu se mu je uspelo na vrh zavihteti s štirinajstega me-
sta. Francosko Pro tour moštvo AG2R ni imelo dovolj moči, da bi obranilo rumeno majico Ludovica Turpina, ki je bil vodilni večino dirke. Francozi, ki se jim je nasmihala zmaga po sušnih desetih letih, so na koncu ostali celo brez stopničk. Precej so izgubili tudi Ptujčani. Rado Rogina, ki se je v tretji etapi povzpel na sedmo mesto, je izgubil sedem mest. 28-let-ni Varaždinec je preveč moči potrošil v neuspelem pobegu. Še več smole sta imela Matija Kvasina in Aldo Ino Ilešič, ki sta morala odstopiti. Prvi zaradi padca, drugi zaradi bolečin v nogi. Najbližje uspehu je bil Matej Stare, a ga je počena zračnica stala dragocenih sekund. »Stare bi se lahko prebil med najboljših pet, saj je bil v vodilni skupini. Ne pomnim, kdaj bi imeli toliko smole kot tokrat, pravi razpad sistema,« je tarnal ptujski strateg Srečko Glivar. »Razlike so bile res majhne in to je povzročilo, da se je vrstni red tako premešal. Sicer pa se nikdar še ni zgodilo, da bi se prav zadnji dan tako drastično spremenil vrstni red pri vrhu na kakšni dirki. Jaksche je res bil za razred močnejši od vseh in je zasluženo zmagal,« je še dodal Glivar. Do zadnje etape so bile v igri sekunde, manj
kot minuto razlike je bilo med prvimi 55 kolesarji, na cilju v kraju Metz pa je takšna razlika ločila zmagovalca in drugouvr-ščenega.
Ptujsko ekipo namesto sklepnih priprav pred najpomembnejšimi dirkami sezone v mesecu juniju, najprej čaka celjenje ran. Na srečo Kvasina ni polomljen, od njega v mo-
štvu na zahtevnih preizkušnjah precej pričakujejo. Že ta konec tedna, v soboto in nedeljo, se bodo prvič predstavili pred domačim občinstvom, čakata jih namreč dve dirki v Kranju. Prvič bo sobotna cestna dirka uvrščena v prvo kategorijo Mednarodne kolesarske zveze UCI.
UG
Circuit de Lorraine, Francija, 21.-25. maj, 2.1 UCI
Četrtek, 2. etapa: Briey-Commercy, 159.6 km
1.	Matteo Priamo (Ita, Ceramica Panaria Navigare) 3.32.47 (45.004 km/h)
2.	Stefan Van Dijk (Niz, Wiesenhof Felt)
3.	Jean-Patrick Nazon (Fra, Ag2R Prevoyance) 9. Borut Božič (Slo, Team L. P. R.)
24. Aldo Ino Ilešič (Slo, Perutnina Ptuj)
27. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas
Petek, 3. etapa: Nomény-Epinal, 198.9 km
1.	Ruggero Marzoli (Ita, Tinkoff Credit Systems) 5.03.37 (39.306 km/h)
2.	Philippe Gilbert (Bel, Française des Jeux)
3.	Roberto Traficante (Ita, Team L. P. R.)
5. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas 14. Borut Božič (Slo, Team L.P.R.) +0.19 17. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj), enaki čas Sobota, 4. etapa: Rombas - Bettembourg, 163.3 km
1.	Martijn Maaskant (Niz, Rabobank) 3.30.37 (46.521 km/h)
2.	Hannes Blank (Ger, C. C. T. Differdange)
3. Ludovic Turpin (Fra, Ag2R Prevoyance), enaki čas 11. Aldo Ino Ilešič (Slo, Perutnina Ptuj), +0.10 18. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), enaki čas Nedelja, 5. etapa: Metz-Hayange, 159.8 km
1.	Jorg Jaksche (Nem, Tinkoff Credit Systems) 3.30.15 (45,089 km/h)
2.	Ramirez Gonzalo (Špa, Agritubel) +0.52
3.	Gabriele Bosisio (Ita, Tenax), enaki čas 22. Rado Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +1.35
Generalna razvrstitev:
1.	Jorg Jaksche (Nem, Tinkoff Credit Systems)
2.	Martijn Maaskant (Niz, Rabobank) +1.02
3.	Ramirez Gonzalo (Špa, Agritubel) +1.16 14. Rado Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +1.46 21. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) +2.05 33. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj), enaki čas 66. Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj) +12.03 Gorski cilji:
1. Hannes Blank (Nem, C.C.T. Differdange) 68 točk
6.	Rado Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 26
7.	Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) 22
Atletika • DP v mnogoboju
Vrhunski ptujski mnogobojci
Medobčinsko prvenstvo za osnovne šole
Kvalitetna šolska
Minuli konec tedna je v Mariboru potekalo odprto državno prvenstvo v mnogobojih za vse kategorije. Poleg domačih tekmovalcev so se tekmovanja udeležili številni tujci, vsi skupaj pa so lovili norme za nastope na različnih mednarodnih prvenstvih. Zelo uspešno so
na tekmovanju nastopili člani atletskega kluba Keor Ptuj, saj so osvojili dva naslova državnega prvaka, poleg tega pa veliko odličnih rezultatov. Najprej naj omenimo odličen skok Nine Kolarič v svojem prvem letošnjem nastopu v skoku v daljino. Lanska državna prvakinja
v mnogoboju letos zaradi poškodbe ni nastopila v sedme-roboju, zato se je osredotočila le na nastop v skoku v daljino, kjer je v vseh treh poskusih skočila krepko čez šest metrov, najdaljši pa je meril 630 centimetrov. S tem je izpolnila dve normi hkrati: za nastop na univerzijadi, ki bo avgusta v Bangkoku na Tajskem in za nastop na evropskem prvenstvu za člane do 23 let, ki bo julija v madžarskem Debrecenu.
Naslova državnega prvaka pa sta med mlajšimi mladinci osvojila Rok Grdina v osme-roboju in Živa Sabo v sedme-roboju. Grdina je zbral skupno 5473 točk in le 27 točk ga je na koncu ločilo od norme za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo julija v Ostravi na Češkem. Popravni izpit, da doseže normo, kar je nedvomno sposoben, bo imel čez nekaj tednov v Novem Sadu. Največ točk mu je prinesel tek na 110 metrov z ovirami (15,20 sekunde) in met kopja (55,26 metra), točke pa je zgubljal v skoku v daljino in višino ter na 100 metrov. Sa-bova je v sedmeroboju zbrala 3801 točko, največ pa je pokazala v teku na 100 metrov z ovirami (16,17 sekunde) in na 200 metrov (27,24 sekunde). Za uspehe zgoraj naštetih atletov ima največ zaslug Gorazd Rajher, profesionalni trener v AK Keor Ptuj, ki se je specializiral v treningu mnogoboja in skokov. Med pionirkami je bila Nuša Turk peta, Karin Pernat pa sedma.
UE
atletika
Prejšnji teden je na Mestnem stadionu Ptuj potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol ptujske regije. Skupaj je tekmovalo okoli 450 osnovnošolcev, ki so razdeljeni v dve starostni kategoriji - starejši učenci (letnika 1992 in 1993) in mlajši učenci (letnik 1994 in mlajši). Vsakoletnega največjega šolskega športnega tekmovanja na Ptuju v organizaciji Zavoda za šport Ptuj, ki sta mu pomagala Atletski klub Keor Ptuj in OŠ Olga Meglič, se je udeležilo več kot dvajset šol s ptujskega območja. Najboljši se uvrstijo najprej na področno tekmovanje, na koncu pa sledi finale na državni ravni. Splošna
ugotovitev je, da je ptujska osnovnošolska atletika na zadovoljivi kakovostni ravni, saj se je na področno tekmovanje, kjer poleg ptujskih tekmujejo še ormoške in bistriške šole, uvrstilo nadproporcialno več ptujskih osnovnošolcev kot tistih iz omenjenih ostalih dveh območij. Nekoliko skrbi le padec rezultatov in množičnosti v skoku v višino, ki je v programu osnovnošolske atletike najbolj tehnična disciplina. Sicer pa ima kar nekaj ptujskih osnovnošolcev lepe izglede za uvrstitev na najvišja mesta v finalu, ki bo v začetku junija v Postojni.
Uroš Esih
Boljši rezultati
Mlajši učenci:
60 metrov: 1. Timotej Čeh, OŠ Dornava, 8.44 sekunde;
300 metrov: 1. Aleksander Trep, OŠ Videm-Leskovec, 43.38 sekunde, 2. Denis Hergan, OŠ Cirkovce, 44.21 sekunde;
600 metrov: 1. Timi Kmetec, OŠ Videm-Leskovec, 1:40.29;
Met žogice: 1. Jaka Zorko Vrabič, OŠ Boris Kidrič, 62.42 metra.
Mlajše učenke:
60 metrov: 1. Tjaša Flanjak, OŠ Mladika, 8.67 sekunde, 2. Samanta Mihelič, OŠ Markovci, 8.82 sekunde;
300 metrov: 1. Tjaša Pavlo-vič, OŠ Mladika, 51.31 sekunde;
600 metrov: 1. Barbara Riž-nar, OŠ Juršinci, 1:51.25;
Skok v višino: 1. Nastja Klajnšek, OŠ Boris Kidrič, 1.43 metra;
Skok v daljino: 1. Maja Krošl, OŠ Boris Kidrič, 4.23, 2. Tanja Nahberger, OŠ Breg, 4.18 metra.
Starejši učenci:
60 metrov: 1. Sašo Arnuš, OŠ Juršinci, 7.47, 2. Timi Petek, OŠ Hajdina, 7.63 sekunde;
300 metrov: 1. Denis Perger, OŠ Destrnik, 40.06 sekunde, 2. Jure Jerenec, OŠ Podlehnik, 40.54 sekunde;
4 x 100 metrov: 1. OŠ Boris Kidrič, 48.48 sekunde, 2. OŠ Destrnik, 49.03 sekunde;
Skok v daljino; 1. Rok Medved, OŠ Boris Kidrič, 6.02 metra, 2. Aleksander Bedrač, OŠ Breg, 5.90 metra;
Met žogice: 1. Luka Vesenjak, OŠ Gorišnica, 68.00 metra.
Starejše učenke:
60 metrov: 1. Nuša Turk, OŠ Boris Kidrič, 8.39 sekunde, 2. Patricija Rajh, OŠ Juršinci, 8.50 sekunde, 3. Sara Rihtarič, OŠ Boris Kidrič, 8.55 sekunde;
300 m: 1. Karin Pernat, OŠ Olge Meglič, 44.94 sekunde;
4 x 100 metrov: 1. OŠ Boris Kidrič, 54.92 sekunde.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Središče v 1. ligo MNZ Ptuj, Podvinci na najboljši poti v Štajersko ligo
3. SNL - vzhod
Rezultati 25. kroga: Stojnci
-	Tehnostroj Veržej 3:1, Malečnik
-	Zavrč 3:2, Železničar - Odranci 3:2, Paloma - Koroška Dravograd 5:2, Pohorje - Trgovine Jager 3:1, Črenšovci - MU Šentjur 4:0, Tišina
-	Kovinar Štore 1:2.
l.ZAVRČ	25 l5	6	4	56:l6	5l
2. TEHNO. VERŽEJ 25 l4		l	l0	5l:3S	43
3. TRGOV. JAGER	25 l2	6	7	42:3S	42
4. MALEČNIK	25 l2	4	9	4l:36	40
5. STOJNCI	25 l2	4	9	37:43	40
6. PALOMA	25 ll	6	S	47:36	39
7. kovinar Štore 25 12		3	l0	39:33	39
8. ODRANCI	25 ll	4	l0	39:32	37
9. MU ŠENTJUR	25 9	7	9	34:34	34
10. ČRENŠOVCI	25 l0	4	ll	3S:39	34
11. POHORJE	25 9	3	l3	32:36	30
12. ŽELEZNIČAR	25 9	2	l4	32:45	29
13. DRVOGRAD	25 7	3	l5	23:53	24
14. TIŠINA	25 3	5	l7	23:46	l4
Poraz Zavrča, Stojnčani ponovno uspešni
V predzadnjem krogu 3. SNL
-	vzhod so nogometaši vodečega Zavrča gostovali v Malečniku in doživeli svoj četrti poraz v tem prvenstvu, ki pa ni imel vpliva na vrstni red pri vrhu, saj je Zavrč že v preteklem krogu postal prvak lige. Gostje so sicer povedli, domačini pa so do zmage prišli v zadnjih petnajstih minutah. Nogometašem Malečnika je lahko v tolažbo, da so ena redkih ekip, ki so premagali prvaka.
Svojo uspešno serijo v spomladanskem delu prvenstva pa nadaljujejo nogometaši iz Stojncev, ki so ena najuspešnejših ekip v tem delu prvenstva. Tudi Veržejci jim tokrat niso bili kos. Z novimi tremi točkami so se varovanci trenerja Ivana Zajca povzpeli celo na peto mesto.
Borba za obstanek se je praktično zaključila. Tišina in Koroška Dravograd bosta v naslednji sezoni tekmovala v Štajerski ligi. Ob neugodnem razpletu v 2. SNL pa bi lahko izpadla še Železničar in Pohorje. In ravno nastopi teh dveh klubov bodo tekmovalno še nekaj veljali, drugače pa bo najbolj veselo v Zavrču, ko bodo rekli slovo 3. SNL - vzhod in bodo v naslednji sezoni nastopili v drugoli-gaški konkurenci.
Stojnci - Tehnostroj Veržej 3:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Golob (44), 2:0 Golob (56), 2:1 Osterc (72) in 3:1 Žnidarič (90).
Stojnci: Starčič, Železnik, Milošič (od 66. Horvat), Fruk, Vilčnik, Janže-kovič, Topolovec, Čeh, Rižnar (od 56. Pokleka), Žnidarič in Golob (od 88. Mulej). Trener: Ivan Zajc.
Malečnik - Zavrč 3:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Golob (5), 1:1 Breznik (75. z 11m), 2:1 Peša (78), 3:1 Toplak (80) in 3:2 Smolkovič (87).
Zavrč: Dukarič, Petek, Lenart, Šnajder (od 80. Matej Kokot), Zdelar (od 88. Borak), Korez, Golob (od 61. Smolkovič), Milan Kokot, Letonja, Gaiser in Meznarič. Trener: Miran Klajderič.
Štajerska liga
Rezultati 25. kroga: Šmartno 1928 - Gerečja vas Unukšped 3:0, Peca - Holermuos Ormož 5:2, Jurov-ski Dol - Bistrica 3:2, Tehnotim Pesnica - Šoštanj 3:0, Mons Claudius
-	Zreče 0:3, Oplotnica - GIC Gradnje Rogaška 2:2, Get Power Šampion
-	Šentilj Jarenina 3:1.
1.	ŠMARTNO 25	16	4 5	74:28	52
2.	ZREČE 25	15	4 6	54:32	49
3.	GEREČJA VAS U. 25	13	2 10	39:37	41
4.	HOLER. ORMOŽ 25	12	4 9	64:52	40
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Stojncev Filip Žnidarič (rumeni dres) je na tekmi z Veržejem dosegel zadnji zadetek za svoje moštvo.
5. ROGAŠKA -2 25 12	4	9	40:32	3S
6. ŠOŠTANJ 25 10	6	9	34:3S	36
7. ŠENTILJ -JAREN. 25 10	4	ll	44:42	34
8. PECA 25 10	4	ll	53:55	34
9. G. P. ŠAMPION 25 9	7	9	34:39	34
10. MONS CLAUD. 25 9	4	l2	33:43	3l
11. OPLOTNICA 25 8	5	l2	49:60	29
12. BISTRICA 25 7	6 l2		34:47	27
13. JUROVSKI DOL 25 7	6 l2		36:62	27
14. TEH. PESNICA 25 6	2	l7	35:52	20
Šmartno napreduje v 3. SNL - vzhod
Krog pred koncem prvenstva v Štajerski ligi so nogometaši Šmart-nega z zmago proti nogometašem iz Gerečje vasi postali prvaki in bodo v naslednji sezoni igrali v 3. slovenski nogometni ligi. Gostje so se dobro držali, za njih pa je bil usoden začetek drugega polčasa, ko so domačini povedli, v zadnjih desetih minutah pa so prejeli še dva zadetka.
Izgubila sta tudi Bistrica in Ho-lermous Ormož. Oboji so imeli »aktivni« rezultat po prvem polčasu, vendar so v nadaljevanju srečanja popustili. Ormožani so doživeli pravi polom, medtem ko so Bistričani še drugič povedli, vendar niso vzdržali do konca. Za ormoške gradbenike ta poraz ne spremeni ničesar na prvenstveni razpredelnici, Bistričanom pa že močno gori pod nogami. V zadnjem krogu morajo nujno zmagati, če želijo še naslednjo sezono igrati v štajerski ligi
Šmartno 1928 - Gerečja vas Unukšped 3:0 (0:0)
Strelca 1:0 Jelen (46), 2:0 Pod-brežnik (79) in 3:0 Podbrežnik (86).
Gerečja vas Unukšped: Kaises-berger, Sel (od 60. Žgeč), Slaček, Vidovič, Sagadin, Ducman (od 81. Veber), Kvar, Marinič, Vtič, Gerečnik in Hertiš (od 73. Petek). Trener: Ivan Ornik.
Peca - Holermuos Ormož 5:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Jurčec (15), 1:1 Gre-šovnik (45), 2:1 Zec (53), 3:1 Lupša (72), 4:1 Lesjak (81), 5:1 Piko (88) in 5:2 Jerebič (89).
Holermuos Ormož: Šnajder, Mli-narič, Novak, Zidarič (od 46. Velečič), Zadravec, Meznarič, Jurčec, Jerebič, Prapotnik, Kolarič in Goričan. Trener: Benjamin Krajnc.
Jurovski Dol - Bistrica 3:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Hajšek (11), 1:1 Šnofl (55), 1:2 Mlinar (58), 2:2 Kurnik (70. z 11 m) in 3:2 Šnofl (82).
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 21. kroga: Rogoznica
-	Bukovci 1:2, Cirkulane - Apače 4:0, Gorišnica - Skorba 6:1, Videm
-	Dornava 1:1, Podvinci - Boč 4:1, Markovci - Hajdina 3:2.
1.	PODVINCI	21 12	6 3	45:22	42
2.	HAJDINA	21 12	4	5	58:24	40
3.	DORNAVA	21 12	3	8	44:30 39
4.	VIDEM	21 12	3	8	53:47	39
5.	BUKOVCI	21 9	7	5	38:27	34
6.	BOČ	21 11	1 9	38:38 34
7.	APAČE	21 10	1 10	45:37	31
8.	ROGOZNICA	21 6	6 9	39:35	24
9.	CIRKULANE	21 5	7	9	37:54	22
10.	GORIŠNICA 21 5 6 10 38:52 21
11.	SKORBA 21 5 3 13 41:69 18
12.	MARKOVCI 21 2 3 16 22:63 9 Markovci - Hajdina 3:2 (2:0) Strelci: 1:0 Strelec (31), 2:0 Her-
ga (35), 2:1 Bezjak (66), 2:2 Verlak (72) in 3:2 Herga (79). Cirkulane - Apače 4:0 (1:0) Strelci: 1:0 Kokol (34), 2:0 Kuser-banj (63), 3:0 Fridauer (73) in 4:0 Kokol (83). Rogoznica - Bukovci 1:2 (1:1) Strelci: 1:0 Strelec (24), 1:1 Bez-jak (30) in 1:2 Rajh (32). Podvinci - Boč 4:1 (2:1) Strelci: 0:1 Volavšek (3), 1:1 R. Petrovič (27), 2:1 D. Petrovič (35), 3:1 Berlak (75), 4:1 D. Petrovič (85). Gorišnica - Skorba 6:1 (3:0) Strelci: 1:0 Laznik (4), 2:0 Laznik (28. z 11m), 3:0 Šterbal (30), 4:1 Malek (71), 5:1 Šterbal (82) in 6:1 Bakič (87). Videm - Dornava 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Šipek (26) in 1:1 Novak (67).
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 18. kroga: Leskovec
-	Središče 0:1, Hajdoše - Spodnja Polskava 4:2, Zgornja Polskava -Grajena 8:1, Pragersko - Podlehnik 3:0, Lovrenc - Tržec 2:6.
1. SREDIŠČE -6	lS l4		2	2	74:25	3S
2. ZG. POLSKAVA	lS l2		2	4	5S:35	3S
3. PRAGERSKO	lS	9	2	7	39:30	29
4. LESKOVEC	lS	S	5	5	3S:30	29
5. GRAJENA	lS	S	l	9	5l:52	25
6. TRŽEC	lS	6	4	S	45:5l	22
7. PODLEHNIK	lS	5	3	l0	2S:43	lS
8. HAJDOŠE	lS	5	3	l0	35:54	lS
9. SP. POLSKAVA	lS	5	3	l0	25:46	lS
10. LOVRENC -1	lS	5	l l2		27:53	l5
Središče se vrača v 1. ligo MNZ Ptuj
Lovrenc - Tržec 2:6 (0:3) Strelci: 0:1 Skrbinšek (12), 0:2 Skrbinšek (19), 0:3 Skrbinšek (25), 0:4 Emeršič (50), 0:5 Mohorko (78), 0:6 Emeršič (81), 1:6 Frlež (85) in 2:6 Pepelnik (86).
Zgornja Polskava - Grajena 8:1 (4:1)
Strelci: 1:0 Petek (7. avtogol), 2:0 Klajderič (9), 3:0 Vuk (14), 3:1 Bra-čič (22), 4:1 U. Klajderič (33), 5:1 M. Klajderič (51), 6:1 Pečovnik (70), 7:1 Berdnik (73) in 8:1 Klajderič (82).
Pragersko - Podlehnik neod-igrano, ker gostje niso prispeli na tekmo.
Leskovec - Središče 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Kolenc (51. z 11-m) Hajdoše - Spodnja Polskava 4:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Polanec (15), 1:1 Hentak (64), 2:1 Kaučevič (76), 3:1 Petek (78), 4:1 Kaučevič (81) in 4:2 Urgl (87).
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Vzhodna skupina
Rezultati 18. kroga: Holermuos Ormož - Savaria Podvinci 1:0, Gorišnica - Leskovec 3:1, Tržec - Markovci 1:1, Stojnci - Dornava 4:2.
1.	STOJNCI	16	12	2	2	46:13	38
2.	GORIŠNICA	16	11	3	2	48:12	36
3.	MARKOVCI	16	9	3	4	41:22	30
4.	DORNAVA	16	7	5	4	44:19	26
5.	SAV. PODVINCI 16	7	3	8	24:26 24
6.	TRŽEC	16	4	4	8	17:33	16
7.	GRAJENA	16	5	0	11	18:68 15
8.	HOLER. ORMOŽ 16	3	2	11	18:40 11
9.	LESKOVEC	16	2	2	12	12:35	8
Zahodna skupina
Rezultati 18. kroga: Apače - Pol-
skava 1:2, Lovrenc -	Prepolje 1:2, Zgornja Polskava - Hajdina 0:3, Boč - Pragersko 3:0.
1.	HAJDINA 16 13	3	0 53:14 42
2.	BOČ 16 12	2	2 50:17 38
3.	SKORBA 16 9	2	5 49:28 29
4.	PREPOLJE 16 8 0 8 31:47 24
5.	ZG. POLSKAVA 16 6 4	6 27:24 22
6.	POLSKAVA 16 4	4	8 18:38 16
7.	PRAGERSKO 16 4	3	8 30:40 15
8.	APAČE 16 4	1 11 19:48 13
9.	LOVRENC 16 2	1 13 23:48 7
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
ROKOMET
Liga za prvaka
10. krog (SREDA): Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Gorenje - Gold Club, Trimo Trebnje - Prevent.
Liga za obstanek
10. krog (SREDA): Sviš Pekarna Grosuplje - Jeruzalem Ormož, Slovan - Rudar EVJ Trbovlje.
NOGOMET
3. mednarodni turnir U-8 in U-10 na Ptuju
V soboto, 2. junija, bo na Ptuju, v organizacije NŠ Poli Drava Ptuj, potekal že 3. mednarodni turnir za mlade nogometaše U-8 in U-10.
Na turnirju bo sodelovalo 40 ekip, 20 v vsaki konkurenci, ki bodo razporejene v štiri skupine po 5 moštev. V vsaki skupini bodo ekipe igrale po sistemu vsak z vsakim, zmagovalec iz vsake skupine se bo uvrstil v finalni del, ostale ekipa pa v razigravanje za mesta od 5-16 (zadnjeuvrščene ekipe izpadejo iz tekmovanja).
Nogometni praznik mladine se bo s tekmami predtekmovanja pričel že ob 9. uri, zaključni boji pa bodo potekali od 15.45 do 19.30. Nastopale bodo ekipe iz Slovenije (Drava, Domžale, Aluminij, Maribor, Triglav, Hit Gorica, Nafta, Primorje, Faktor, Mura 05, Get Power Šampion, Bravo, Malečnik, Alfa club, Železničar), Hrvaške (Medimurje, Mak-simir, Stari Grad Rijeka, Bjelovar, Fotex, Kustošija) in Srbije (Polimlje).
JM
Mali nogomet
Poletna liga Sv. Tomaž
Rezultati 3. kroga: TRS Trnovcl Rucmancl Savel - Bar prl krlžu Velika Nedelja 4:4, Koračlce - Brckova ull-ca Tomaž 5:1, PGD Ključarovcl - ŠIT študentje lz Tomaža 2:4, Inox ograje Majcen - Pršetlncl 7:7.
1.	KORAČICE	3	3 0 0 13:3	9
2.	KLJUČAROVCI	3	2 0 1	13:11	6
3.	BAR PRI KRIŽU	3	111 15:9	4
4.	TRS	3	111	12:12	4
5.	PRŠETINCI	3	111	15:16	4
6.	INOX OGRAJE	3	111	18:21	4
7.	ŠIT	3	1 0 2 9:13	3
8.	BRCKOVA ULICA	3	0 0 3 7:17	0
UK
Društvo malega nogometa Lenart
A-Liga
Tekme 18. kroga so bile odigrane v nedeljo, 27. maja, v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN Remos. Rezultati tekem: KMN Remos - ŠD Zavrh 2:5 (1:1), ZGD Sllk. B. Gorlčan
-	KMN Leglja 6:4 (3:1), KMN Benedlkt
-	ŠD Vltomarcl 7:4 (3:2), KMN Zavrh Bar Malst. klet - ŠD Trnovska vas 3:1 (0:1), Orfej - DMNR Sandberg-Slnekat 4:6 (2:3), ŠD Torpedo 05 - KMN Aml-cus-Gostllna 29 5:1 (2:0).
1.	KMN ZAVRH 18 16	0 2
2.	KMN BENEDIKT 18 11	3
3.	KMN REMOS 18 11	2
4.	TORPEDO 05 18 11	1
5.	SLIK. GORIČAN 18 9	0
6.	SD VITOMARCI	18
7.	ŠD ZAVRH	18
8.	KMN LEGIJA	18
9.	TRNOVSKA VAS 18
10.	KMN AMICUS	18
11.	ORFEJ	18
12.	SANDBERG	18
9S:54 66
l l
6 2	l0
5 3	l0
5 2	ll
5 l	l2 66:
5 0	l3 72
60
66 92 96 15
Naslednji, l9. krog se igra 2. juni-
Strelstvo
ja 2007 v Trnovski vasi, organizator je ekipa ŠD Trnovska vas.
B-Liga
Tekme, 16. kroga so bile odigrane v nedeljo, 27. maja, v Sv. Trojici, organizator je bila ekipa Old boys
-	starejši. Rezultati tekem: Old
boys - starejši - Pizz.Vin. trta Voli-čina 1:13 (0:4), KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II - M-trgovina Lormanje 9:2 (5:0), KMN Sv. trojica ml. - KMN Mit-mau 2:4 (1:1), ŠD Pernica I - ŠD Žer-javci 4:4 (1:0), ŠD Lotos ml. - KMN Sv. Ana ml. 6:6 (1:3).
1.	KMN CERKV. 16 15	0 1	108:41	45
2.	PIZZ.VIN. TRTA 16 13	0 3	143:51	39
3.	KMN MITMAU 16 11	1 4	93:59	34
4.	ŠD LOTOS ml. 16 6	4 6	91:92	22
5.	ŠD ŽERJAVCI 16 6	3 7	54:64	21
6.	SV. ANA ml.(-1) 16 5	4 7	64:81	18
7.	OLD BOYS - ST. 16 5	1 10	47:110	16
8.	SV. TROJICA ml. 16 4	0 12	54:83	12
9.	M-T. LORMANJE 16 4	0 12	52:80	12
10.	PERNICA I (-1) 16 4 1 11 46:91 12
Naslednji, 17. krog se igra 3. junija v Lenartu, organizator je ekipa M-tr-govina Lormanje.
C-Liga
Tekme 17. kroga so bile odigrane v nedeljo, 27. maja, v Voličini, organizator je bila ekipa ŠD Zavrh ml. Rezultati tekem: ŠD Zavrh ml.
-	ŠRD Urban 8:2 (4:1), Old boys
-	mlajši - ŠD Destrnik - Virtuozi 8:4 (3:3), KMN Benedikt ml. - ŠD Pernica II 6:10 (1:4). ŠD Selce prosto.
1.	ŠD ZAVRH ml.	16	9	3	4	78:47	30
2.	ŠD SELCE	16	9	1	6	91:83	28
3.	ŠD DESTRNIK	16	9	0	7	90:77	27
4.	ŠRD URBAN	16	8	2	6	64:60	26
5.	ŠD PERNICA II	16	6	2	8	86:86	20
6.	OLD BOYS - ML.	16	6	1	9	71:77	19
7.	BENEDIKT ml.	16	1	3	12	51:106	6
Naslednji, 18. krog se igra 3. junija v Benediktu.
Zmago Šalamun
Strelci SD Rogatnica-Podlehnik osvojili l. mesto
Minulo soboto je na olimpijskem strelišču v Pragerskem potekalo tekmovanje v streljanju na leteče tarče (glinaste golobe). V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa SD Ro-gatnica-Podlehnik (127), druga je bila ekipa SD Ormož, tretja pa ekipa SD Štefan Kovač iz Murske Sobote - obe ekipi s po 123 zadetki.
V posamični konkurenci je prvo mesto osvojil D. Šmid iz SD Radgo-
na, drugi je bil B. Maček iz Murske Sobote, tretji pa B. Potočnik iz SD Ro-gatnica-Podlehnik. Doro sta streljala tudi preostala strelca iz Podlehnika, saj je M. Rakuša osvojil sedmo, P. Turnšek pa deseto mesto. Ekipa SD Rogatnica se je z zmago povzpela na 2. mesto v skupni razvrstitvi 1. državne lige SZ Slovenije - vzhod.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 4. turnir lige z velikim kalibrom
Ptujčani iz kroga v krog boljši
V soboto se je v organizaciji SK Ptuj na strelišču zveze strelskih društev Maribor v Melju odvijal četrti letošnji turnir v seriji osmih v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Četrti turnir so najbolj zaznamovali strelci iz Rečice, ki so slavili dvojno zmago v obeh ekipnih in posamičnih razvrstitvah, dobro pa so se odrezali tudi ptujski in dornavski strelci, ki so v ekipnih razvrstitvah dosegli svoje letošnje najvišje rezultate.
Pri pištoli je še četrtič letos slavil nepremagljivi Ernest Mežan, SD Dušan Poženel Rečica, z 287 krogi, za veliko presenečenje pa je poskrbel do-rnavski strelec Slavko Ivano-vič, ki je s svojim posamičnim rekordom 279 krogov osvojil
odlično 7. mesto, v enoročni razvrstitvi pa je celo zmagal! Od devetih ptujskih strelcev, ki so nastopali v pištolski konkurenci sta se najboljše odrezala Milan Stražišar in Majda Raušl, ki sta z 266 in 265 krogi zasedla 29. in 30. mesto, v enoročni razvrstitvi pa sta se uvrstila na 4. in 5. mesto. V ekipnem delu so strelci iz Rečice dosegli svoj letošnji rekord z 850 krogi, z letošnjo najboljšo uvrstitvijo pa se lahko pohvalijo tudi ptujski strelci, ki so s 772 krogi osvojili 9. mesto, dornavska ekipa je s 721 krogi tekmovanje končala na 13. mestu.
V tekmovanju z revolverjem je Ernest Mežan dosegel tri identične serije po 98 krogov in na koncu slavil prepričljivo zmago z 294 krogi. Slavko Iva-
novič je dosegel odličnih 281 krogov in osvojil 13. mesto, do medalje pa so ga ločili samo štirje krogi, bil pa je ponovno najboljši v enoročni razvrstitvi. Med ptujskimi strelci je najvišjo uvrstitev dosegla Majda Raušl, ki je z 267 krogi osvojila 31. mesto, ostala člana ptujske ekipe Franc Simonič in Milan Stražišar pa sta dosegla 261 in 257 krogov ter osvojila 36. in 37.mesto, dornavska strelca Bruno Šincek in Tadej Valenko sta dosegla 252 in 231 krogov ter zasedla 41. in 46. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavili strelci iz Rečice z 857 krogi, Ptujčani so dosegli 785 krogov in zasedli 9. mesto, med tem ko je dornavska ekipa s 764 krogi osvojila 11. mesto.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Strelci SK Ptuj so na četrtem turnirju lige z VK dosegli svoje letošnje najboljše rezultate, ponovno pa so se izkazali tudi kot odlični organizatorji strelskih tekmovanj.
Test hoje na 2 kilometra
Na testu 52 rekreativcev
V zadnjih štirih letih vsako pomlad poteka testiranje oziroma hoja na 2 kilometra. Pod strokovnim vodstvom Zdravstvenega doma Ptuj in članov Karate-do kluba Ptuj se je testa v okolici Term Ptuj udeležilo 52 Ptujčanov in okoličanov. Osnovni namen testa je bil preverjanje telesne zmogljivosti, po računalniškem izračunu pa udeleženci dobijo tudi nasvete za telesno aktivnost.
Test je bil namenjen tistim posameznikom, ki imajo prekomerno telesno težo, so telesno nedejavni ali zmerno dejavni. Rezultat so dobili glede
na starost, spol, telesno težo, višino, čas hoje in srčni utrip pred in po končani hoji. Glede na rezultat jim je Anka Moro iz Zdravstvenega doma Ptuj in strokovna ekipa svetovala ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, s katero bi izboljšali njihovo fizično pripravljenost in zdravje na sploh. To pomeni, da so jim svetovali, kolikokrat na teden naj posameznik vadi in s kakšno obremenitvijo. Priporočljivo je, da se rekreiramo s hitro hojo, kolesarjenjem, aerobiko, tekom in plavanjem. Prav tako pa so pomembne tudi vaje za razte-
Ptuj • 28. kros Vrtca Ptuj
zanje, ki jih nikakor ne smemo izpustiti. Po testu so priporočali tudi zdrav način prehranjevanja z motom Dvanajst korakov do zdrave prehrane.
Eden izmed glavnih organizatorjev Andrej Cafuta iz Karate-do kluba Ptuj je o testu povedal: »Zdi se mi, da se zadnja leta ljudje vedno več ukvarjajo z rekreacijo. To pomeni, da se ljudje tudi zavedajo potrebe po gibanju in našega preskusa hoje na 2 kilometra se nekateri udeležujejo standardno, nekaj pa je tudi novincev. Z udeležbo
Enota Marjetica zmagovalka v vseh kategorijah
Majski dnevi so že po tradiciji praznični dnevi Vrtca Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Najmlajši tekači iz Vrtca Ptuj so letos odtekli že svoj 28. tradicionalni majski kros.
Praznovali so že 23. praznik, majski kros je bil že 28. po vrsti. Letos pa jim je maj prinesel tudi zmago na mednarodni šesti olimpijadi vrtcev v Varaž-dinu, kjer je majhna četica 20 tekmovalcev premagala udeležence iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske.
28. kros vrtca Ptuj je bil 22. maja na zelenici ob Grajeni, največjem igrišču Vrtca Ptuj. Ob starših in vzgojiteljicah so ga spremljali tudi predstavniki Športnega zavoda Ptuj, oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj in maskota Juhi, ki je najmlajšim dajal še dodatni motiv za hitri tempo. Najmlajši tekači
smo zadovoljni.«
Ob testu hoje so udeleženci lahko preskusili tudi hojo z nordijskimi palicami »Gym-stick«, prav tako pa je bila predstavljena gimnastična palica za telovadbo, kjer je bila tudi demonstracija vadbe z njo, ki so izvajali vaditelji Centra aerobike Ptuj. Zraven glavnih dveh organizatorjev Zdravstvenega doma Ptuj in Karate - Do kluba Ptuj so sodelovali pri izvedbi še Zavod za šport Ptuj, Terme Ptuj in Atletski klub Keor Ptuj. Same prireditve pa se je udeležila tudi Miss športa Slovenije 2007, atletinja Natalija Wald-huber. Naslednji test hoje na 2 kilometra bo 22. septembra od 10.-12. ure na igrišču Športnega društva Gorišnica.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s testa hoje na 2 km
Miss športa Natalija Waldhuber v družbi Vladimirja Sitarja, direk-Foto: Črtomir Goznik torja Zavoda za šport Ptuj in Andreja Cafute, glavnega organizatorja iz Karate-do kluba Ptuj.
iz devetih enot Vrtca Ptuj so v soparnem vremenu pokazali, da jim tudi na športnem področju gre dobro. V vseekipni konkurenci je vsa prva mesta pobrala enota Marjetica, druga je bila ekipa iz Vijolice, tretja pa iz enote Spominčica. Pri dečkih se je med posamezniki na prvo mesto uvrstil Leon Pihler iz enote Marjetica, drugi je bil Jaša Bojnec iz Marjetice, tretji pa Rok Čeh. Med deklicami je
Kolesarstvo
posamezno slavila Manca Gavez iz enote Marjetica, druga je bila Mišel Cizerl iz Narcise, tretja pa Špela Pernek iz enote Marjetica. V ekipni konkurenci je med dečki prav tako slavila enota Marjetica, druga je bila enota Vijolica, tretja pa Mačice. Med deklicami je v ekipni konkurenci zmagala enota Marjetica, druga je bila ekipa Spominčice, tretja pa ekipa iz enote Narcisa.
MG
15. VN Lenarta
Nedelja je bila v znamenju mladih kolesarjev, ki so se zbrali na 15. VN Lenarta. Domači kolesarski klub je tekmovanje dobro organiziral in izpeljal. To je bila cestna kriterijska dirka. Dobro so nastopili tudi mladi kolesarji iz našega področja, saj je v konkurenci dečkov B prvo mesto osvojil domači kolesar Simon Komperšek.
Rezultati:
Dečki A: 1. Aleš Novak (Adria mo-
bil), 5. Mihael Lazar (Perutnina Ptuj), 6. Peter Krulik, 8. Marko Pavlič (oba TBP Lenart), 9. Blaž Zelenko (Perutnina Ptuj).
Dečki B: 1. Simon Komperšak (TBP Lenart).
Dečki C: 1. Blaž Šuštar (KD Radenska Powebar).
Mlajši mladinci: 1. Nejc Bešter (Sava Kranj), 9. Andrej Rajšp, 12. Mario Javornik (oba TBP Lenart) in 15. Žiga Slak (Perutnina Ptuj).
Danilo Klajnšek
Šport invalidov
Strelstvo, ribolov, šah in pikado
no doseči normo in za njo se je potegovalo preko 80 strelcev iz naše regije, so se na DP uvrstili trije naši člani; Ludvik Pšajd ml. kar v dveh disciplinah.
Uvrstitve: Ludvik Pšajd 1. mesto v streljanju z zračno pištolo, Srečko Majcenovič 3. mesto s serijsko zračno puško v SH 2, Slavo Ivanovič 6. mesto v streljanju z zračno pištolo.
Iz področnega tekmovanja v ribolovu, ki je bilo v Lenartu in se ga je udeležilo pet naših tekmovalcev, sta se na DP uvrstila zmagovalec Marjan Vrečar in Srečko Lozinšek. Tekmovanja v pikadu bodo potekala v jeseni. Naši šahisti so uspešno organizirali področno tekmovanje na Ptuju in se prav tako uvrstili na DP.
V	Medobčinskem društvu invalidov Ptuj, ki šteje preko 800 članov, se med ostalim ukvarjamo tudi z rekreacijo in vrhunskim športom. Naši člani niso le upokojenci - invalidsko upokojeni, so tudi zaposleni, mladi in starejši, ki so jih zaznamovale različne bolezni, nesreče in poškodbe.
V	MDI smo se odločili, da našim članom ponudimo možnost druženja v štirih športnih panogah, ki ji predvideva Zveza za šport invalidov.
To so: športni ribolov, strel-stvo (zračna pištola in puška), pikado (ženska in moška ekipa) in šah. Najuspešnejši so tekmovalci v streljanju, saj so na DP, ki je bilo pred kratkim v Trzinu, dosegli izvrstne rezultate. Na področnem tekmovanju v Ormožu, kjer je bilo potreb-
A. Murko
Upravna enota Ormož
DELAVEC BREZ POKLICA Del. za preprosta dela v gradbeništvu - M/Ž, DČ 8 mes, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: takoj. EXBAU D.O.O. KOG, JASTREBCI 68,
2276	KOG.
POMOŽNI DELAVEC Pomožni delavec v krovstvu in kleparstvu - M/Ž, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. KRASNIK DAMJAN S.P. KROVSTVO-KLEPARSTVO, HAR-DEK 40 B, 2270 ORMOŽ. Pomožna dela pri tesarstvu - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, fizična moč, ročne spretnosti. ŠEŠERKO SILVESTER S.P.MONTAŽA LESNIH IZDELKOV, SENEŠCI 2 A, 2274 VELIKA NEDELJA.
MESAR - SEKAČ
Mesar-izkoščevanje mesa - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. ANUŠEK BOŠTJAN S.P. IZKOŠČE-VANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. VOZNIK AVTOMEHANIK Šofer tovornega vozila - M/Ž, certifikat voznik v cestnem prometu, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 6 mes, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, oster vid. PUKLAVEC BORUT S.P BO-TRANS SREDIŠČE OB DRAVI, OBREŽ 76, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI.
NATAKAR
Strežba pijač - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, deljen delovni čas, poskusno delo 3 mes, možnost stalne zaposlitve; izobrazba ni obvezna, delovne izkušnje. ČAMILI BARI S.P. KAVA BAR ORMOŽ, HARDEK 1, 2270 ORMOŽ.
Točenje pijač - M/Ž, delavec brez poklica, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, katerakoli izobrazba; zaposlitev možna le v dopoldanskem času. ŠERUGA VESNA S.P. BAR PELICAN, KOLODVORSKA CESTA 6 B,
2277	SREDIŠČE OB DRAVI.
Upravna enota Ptuj
KOVINARSKI DELAVEC Strojni tehnik ali delavec kovinarske stroke z znanjem varjenja
-tig ( varjenje ni pogoj,možnost pri-učitve) - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, enoizmensko delo, predvideno plačilo 625,00 EUR neto, delovne izkušnje 1 leto, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - osnovno, znanje na avtomatih / traub, indek-s,rezkalni stroj. KAJNIH KATARINA S.P.KOVINSKA GALANTERIJA PTUJ, PREČNA POT 9, 2250 PTUJ. DELAVEC BREZ POKLICA Pomožna dela v delavnici in montaža PVC stavbnega pohištva
-	M/Ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. AKTAL D.O.O.PRO-IZVODNO IN TRGOV.PODJETJE KIDRIČEVO, INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO.
Delavec za preprosta dela pri gradnji stavb (nakladanje, razkladanje, prenašanje in priprava gradbenih materialov, ročni izkopi, delo na višini, čiščenje gradbišča) - M/Ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik
-	zadovoljivo, kandidati so lahko iz Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice, Maribora, zdravstvena sposobnost, izpit iz varstva pri delu, delo na višini, možnost kasnejše zaposlitve za NDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ D.D., DO-RNAVSKA CESTA 6/A, 2250 PTUJ. Pomožna dela v gradbeništvu
-	nizke gradnje - M/Ž, gradbeni delavec, DČ 3 mes, enoizmensko delo,
fizična moč. VIDOVIČ JANKO S.P. GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Natakar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 3 mes, 20 ur/teden, deljen delovni čas, poskusno delo 3 mes, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Slovenske Bistrice. BLANKA PUKLAVEC S,P, CIRKOVCE 15, 2326 CIRKOVCE. Pomoč pri zidanju in ometava-nju - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, predvideno plačilo 650,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost -delo z ljudmi, slovenski jezik - dobro, obvezno "B" izpit , možnost tudi kandidati iz območja Maribora. GRADBENO PODJETJE JAZBEC D.O.O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. Natakar - M/Ž, natakar, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 522,00 EUR neto, delovne izkušnje 1 mes, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. KAMENŠEK CIRIL S.P. OKREPČEVALNICA RAJ, POTRČEVA CESTA 60, 2250 PTUJ. Servis zaključna gradben a dela
-	gradbeni delavec- nizke gradnje - M/ Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto. MATIC NUA S.P., ZAGREBŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ. Kuhinjski pomočnik - M/Ž, kuharski pomočnik, DČ 1 leto, 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 leto. MECHORA TEREZIJA S.P. GOSTIŠČE SAVARIA PTUJ, CESTA 8. AVGUSTA 13, 2250 PTUJ. _ Pomoč v strežbi - M/Ž, NDČ, enoiz-mensko delo, poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, komunikativnost, vestnost do dela. MEDVED DANILO S.P. BAR TRGOVINA, CIRKOVCE 75 a, 2326 CIRKOVCE.
Izvajalec gradbenih del - zidar, keramičar - M/Ž, DČ 3 mes, enoiz-mensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 mes, poslati pisno prošnjo. SANACIJE D.O.O., APAČE 230, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Ektrotehnik, elektrikar - delo v Sloveniji - M/Ž, DČ 6 mes, eno-izmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, kandidati so lahko iz Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Maribora. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIRKULANE. OBDELOVALEC KOVIN Delavec začetnik -III.stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, pridobivalec in predelovalec kovin, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, zahtevana usmeritev in poklic: IKV - obdelovalec kovin, IKV
-	mehaniki in strojniki IKV program. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. KROVEC
Krovec ali pomočnik krovca -
M/Ž, delavec brez poklica, tesar, DČ 6 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti, delo na višini, delo na terenu- prevoz na teren organizira delodajalec, fizična moč, lahko delavec brez izobrazbe -v tem primeru 12 mesecev delovnih izkušenj. PURG MARJAN S.P., PREŠA 27, 2322 MAJŠPERK. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA Slaščičarska in pekovska dela
-	M/Ž, nižja poklicna izobrazba, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, pričakujemo ustrezno izobrazbo na področju slaščičarskih in pekovskih del. zaželjene so delovne izkušnje, ročne spretnosti ter veselje do tovrstnega dela. delo poteka dvoizmensko. MANPOWER D.O.O. MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. TALILEC-LIVAR
Strojni mehanik delavec začetnik IV. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic: KV-metalurgi, KV-mehaniki in strojniki, -obdelovalci kovin, KV-elektrikarji, KV-kemiki, KV-administratorji in sorodni, - in podobno. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. KLJUČAVNIČAR
Vzdrževalec strojev in naprav
-	M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. PERUTNINA PTUJ D.D., POTRČEVA CESTA 10,
2250	PTUJ.
Montaža industrijskih naprav v tujini - M/Ž, delavec brez poklica, varilec, avtomehanik, DČ 3 mes, eno-izmensko delo; poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. RE-MONT D.O.O. STROJNIŠTVO-ELEKTRIKA-MONTAŽA PTUJ, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ. OBLIKOVALEC KOVIN Obdelava kovin s struženjem in rezkanjem - M/Ž, avtomehanik, avtoličar, DČ 2 leti, dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, programiranje
-	zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, prilagajanje na priučitev za programerja CNC - nudimo šolanje in podpis pogodbe za najmanj 24 mesecev , pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. KMETEC VLADIMIR S.P.KOVINOSTRUGAR-STVO VIDIA KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. MONTER KONSTRUKCIJ Monter z izkušnjami, montaža proizvodnih linij, montaža kanalov, - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo. MONTPRO PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., SPUHLJA 133, 2250 PTUJ. AVTOMEHANIK
Avtomehanik - M/Ž, DČ 6 mes, eno-izmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. JERENKO AVTO HIŠA D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53,
2251	PTUJ.
ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektro monter - delo na terenu v tujini - M/Ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ELEKTROMONTER Elektromonter - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, možnost kandidati iz : Murska Sobota, Ljutomer, Lenart, Velenje, Celje, Maribor. GOMILŠEK BOŠTJAN S.P. ELEKTRO A&B, PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. SLIKOPLESKAR
Pomožna dela in slikopleskarska dela - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, možnost priučitve. HAMERŠAK ROBERT S.P.SLIKOPLESKARSTVO VIDEM, POBREŽJE 3, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
ŽELEZOKRIVEC
Železokrivec (priprava - krivljenje in polaganje vseh vrst gradbenih armatur po načrtih); pomoč pri drugih gradbenih delih (zidarska, tesarska in druga dela) - m/ž, krivilec armatur, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, kandi-
dati so lahko tudi iz Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice, Maribora, zdravstvena sposobnost, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo, delo na višini , možnost kasnejše zaposlitve za NDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ D.D., DO-RNAVSKA CESTA 6/A, 2250 PTUJ. TESAR
Tesar - izdelava in popravila ostrešij, izdelava gradbenih opažev, izdelava drugih konstrukcij, ograj, pomoč pri drugih gradbenih delih - M/Ž, tesar opažev, DČ 6 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, kandidati so lahko tudi iz Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice, Maribora, zdravstvena sposobnost, izpit za varstva pri delu, delo na višini, možnost kasnejše zaposlitve za NEDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ D.D., DORNAVSKA CESTA 6/A, 2250 PTUJ.
Servis zaključna gradbena dela -
tesar - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, iskanje primernih kandidatov tudi iz Romunije. MATIC NUA S.P., ZAGREBŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ. ZIDAR
Zidar - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, katerakoli izobrazba v primeru delovnih izkušenj.CARAKU FLORIJE S.P. ŠPETIM, ČUČKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
Monter-bandažer po sistemu knauf-rigips - M/Ž, mizar, slikople-skar, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, čim več izkušenj na področju montaže in bandažiranja po sistemu Knauf-Rigips. DACATUS D.O.O., Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 PODLEHNIK. Zidar - zidanje, ometavanje, betoni-ranje, izdelava estrihov in izolacij, pomoč pri drugih gradbenih delih (tesarska, železokrivska, druga pomožna dela) - M/Ž, zidar za zidanje in ometavanje, gradbinec, DČ 6 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, kandidati so lahko tudi iz Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice, Maribora, zdravstvena sposobnost, izpit iz varstva pri delu, delo na višini , možnost kasnejše zaposlitve za NDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ D.D., DORNAVSKA CESTA 6/A, 2250 PTUJ.
Zidanje in ometavanje - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti. KOLAR DRAGO S.P. GRADBENIŠTVO, GO-RIŠNICA 46/A, 2272 GORIŠNICA. Servis zaključna gradbena dela - zidar
-	M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, oster vid, ročne spretnosti, iskanje ustreznih kandidatov tudi iz Romunije. MATIC NUA S.P., ZAGREBŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ. VOZNIK AVTOMEHANIK Prevoz oseb - Taxist - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, 10 ur/teden, gibljiv/nestalen urnik, delovne izkušnje 3 leta, nemški jezik - zadovoljivo, dober voznik B kategorije s 3 leti vozniškega dovoljenja. DEŽMAN SREČKO S.P. TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ.
Voznik specialnega tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu - M/Ž, voznik cestnih motornih vozil, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 479,89 EUR neto, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, angleški jezik
-	osnovno, hrvaški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - osnovno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3, 2250 PTUJ. VOZNIK Voznik v domačem in tujem pro-
metu - M/Ž, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. C,E. ČREŠNIK MILAN S.P. PREVOZNIŠTVO, BRSTJE 31, 2250 PTUJ.
Voznik motornega vozila - 10 T in
več - M/Ž, DČ 1 leto, gibljiv/nestalen urnik, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B,C,E, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami -osnovno, opravljen izpit za viličarja. PERUTNINA PTUJ D.D., POTRČEVA CESTA 10, 2250 PTUJ. NATAKAR
Natakar - strežba hrane in pijač - m/ ž, pomožni delavec, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 mes.. LETEČA ZVEZDA D.O.O. KITAJSKA RESTAVRACIJA BEI JING, SKORBA 43 B, 2288 HAJDINA. Strežba pijač - M/Ž, kuhar natakar, srednja poklicna izobrazba, NDČ, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, poštenost, vestnost do dela. MEDVED DANILO S.P. BAR TRGOVINA, CIRKOVCE 75 a, 2326 CIRKOVCE.
Natakar - točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in toplih napitkov
-	M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 630,00 EUR neto, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 3 mes, komunikativnost / delo z ljudmi. RADOLIČ SLAVICA S.P. BAR PRI POŠTI, RAČE 03 PAB-BAR, CIRKOVCE 2, 2326 CIRKOVCE. Točenje pijač - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, plača je stimulativna-od 500 EUR naprej+malica+potni stroški, delovno mesto je v Središču ob Dravi. ŠERUGA VESNA S.P., GORIŠNICA 141, 2272 GORIŠNICA. STROJNI TEHNIK Posluževalec na CNC stružnici
-	M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, ročne spretnosti, natančnost. CLIO D.O.O., GAJEVCI 17, 2272 GORIŠNICA.
Posluževalec CNC stroja - m/ž,
strugar, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, slovenski jezik
-	tekoče, branje delavniških risb. LP MYCRON D.O.O., PUHOVA ULICA 7, 2250 PTUJ.
Posluževalec CNC stroja - M/Ž,
strugar, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, branje de-lavniških risb. LP MYCRON D.O.O., PUHOVA ULICA 7, 2250 PTUJ. ELEKTROTEHNIK Delavec začetnik - V. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, zahtevana usmeritev in poklic:
-	Strokovna izobrazba - V. st.. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. _ Dežurni elektrikar - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic:
-	elektrotehnik dodatna znanja: privezovanje bremen in posluževanje dvigala s tal. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
EKONOMSKI TEHNIK Finančni knjigovodja - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 5 let, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, nemški jezik - osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov -zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. DOMIN-KO D.O.O. PTUJ, ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Finančnik V. - M/Ž, DČ 1 leto, eno-izmensko delo, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 6 mes, poznavanje dela z računalnikom. REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE NA PTUJU, KREMPLJEVA ULICA 7, 2250 PTUJ.
UPRAVNI TEHNIK
Sodni zapisnikar na sodišču - M/
Ž, ekonomski tehnik, poslovni tehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 1 leto, poznavanje dela z računalnikom, dobro obvladovanje 10 prstnega slepega tipkanja , zaželeno najmanj 200 čistih udarcev na minuto. REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE NA PTUJU, KREMPLJEVA ULICA 7, 2250 PTUJ. INŽENIR STROJNIŠTVA Strokovni delavec začetnik - VI-st.str. usposobitev za samostojno delo - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, strokovna izobrazba -VI.st želena izobrazba Inž.strojništva. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Pripravnik VI.stopnje strokovnosti (VSŠ) usposobitev za samostojno opravljanje dela - M/Ž, pripravnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, VSŠ- Višja strokovna šola želena izobrazba : Inž.strojništva (VSŠ). TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS)
Vodja delavnice - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. MIZARSTVO KUHARIČ D.O.O., PO-LENŠAK 7 B, 2257 POLENŠAK. UNI. DIPL. ING. STROJNIŠTVA Strokovni delavec začetnik - VII. st.str. - usposobitev za samostojno delo - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, un-Univerzitetna izobrazba želeni poklic: Univ.dipl.inž.strojništva. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Pripravnik VII.stopnje strokovnosti usposobitev za samostojno delo - M/Ž, pripravnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, strokovna izobrazba - VII.st.- univ.program želena izobrazba : Univ.dipl.inž.strojništva. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
Strokovni delavec začetnik VII-
st.str. (vs) usposobitev za samostojno delo - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, VS- Visoka strokovna šola želena izobrazba : Dipl.inž.strojništva (VS). TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Pripravnik VII.stopnje strokovnosti (vs usposobitev za samostojno delo - M/Ž, pripravnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, VS- Visoka strokovna šola želena izobrazba : Dipl. inž.strojništva (VS). TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
UNIV. DIPL. EKONOMIST Pomočnik/pomočnica vodje računovodstva - m/ž, diplomirani ekonomist (VS), DČ 1 leto, enoiz-mensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zelo dobro, nemški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij -osnovno, sposobnost timskega dela, želja po nenehnem izpopolnjevanju in izobraževanju. RM VUK D.O.O., VRTNARSKA POT 2, 2250 PTUJ. UNIV. DIPLOMIRANI PRAVNIK Strokovni sodelavec III - M/Ž, DČ 9 mes, enoizmensko delo, delovne izkušnje 2 leti, pravniški državni izpit, poznavanje dela z računalnikom, dobro poznavanje uradnega jezika. REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE NA PTUJU OKRAJNO SODIŠČE NA PTUJU, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
Piše: Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (8)
NLP-ji letijo po nebu
Neznani leteči predmeti (NLP) so tuja vesoljska plovila, ki jih na nebu opaža na milijone ljudi po vsem svetu. Videli so jih astronavti, boksar Mohamed Ali in celo bivši ameriški predsednik Jimmy Carter. Prepričanje, da nismo sami v vesolju in da na oddaljenih planetih obstaja življenje, ni tuje znanstvenim krogom, kljub temu NLP-ji uradno ne obstajajo. Zato pa je toliko bolj živa pop kultura NLP-jev. O letečih krožnikih in vesoljcih se pišejo knjige, članki, znanstvenofantastični romani, radijske igre (H. G. Walles: Vojna svetov), snemajo se filmi (Spilbergov E. T., Lucasova Vojna zvezd, Dan neodvisnosti) in TV serije (UFO, Ladja Enterprise, Galactika). Ali je to vse samo priprava na trenutek, ko bomo stopili v stik z zunajzemeljskimi civilizacijami?
Prvi leteči krožniki
Dne 24. junija 1947 je ameriški poslovnež Kenneth Arnold s svojim letalom v lepem, sončnem vremenu letel mimo gore Rainier v zvezni državi Washington. V daljavi je nenadoma opazil devet ploščatih svetlikajočih se pik. Najprej je mislil, da vidi lovska letala, potem pa so mimo švignila s tako neverjetno hitrostjo, da je spoznal, da so nekaj drugega. Ko je pristal, je rekel, da so bili takšni kot »krožniki, ki drsijo po vodni gladini.« Tako se je začel uporabljati naziv »leteči krožniki.«
Poročila o NLP-jih
Dosjeji o neznanih letečih predmetih so od druge svetovne vojne naprej dobro dokumentirani. Prva poročila o njih pa segajo daleč v preteklost. V antiki jih je videla vojska Aleksandra Velikega, ki jih je opisala kot »leteče ščite.« Na omembe NLP-jev naletimo tudi v Bibliji v Eize-klovi knjigi. Po Danikeno-vem mnenju so jih videvali že Egipčani, ki so jih naslikali na stene piramid in svetišč. Leta 1254 je skupina angleških menihov iz samostana v St. Albansu na nebu uzrla veliko vesoljsko ladjo. Leta 1546 je nebo nad Baslom v Švici prekrila cela množica žarečih diskov. Leta 1897 je v ameriški zvezni državi Illinois pristal velik NLP. Ko se mu je približala množica radovednežev, je odletel. Naslednji val poročil je prišel l. 1909, ko so NLP videli kar v štiridesetih različnih krajih v Veliki Britaniji. V drugi svetovni vojni so angleški in nemški piloti lovskih letal
videvali leteče krogle pisane svetlobe. Leta 1952 se je zgodila prava invazija NLP-jev na Washington. V večernih urah je več tisoč ljudi opazovalo pet nenavadnih luči, ki so se v cikcaku pomikale po nebu. Proti njim so poleteli trije lovci F-94. Eden se je znašel sredi modrikasto žarečih luči, ki so hip zatem izginile z neverjetno hitrostjo. Leta 1972 je med jutranjim tekom nad newyorškim Centralnim parkom uzrl NLP slavni boksarski šampion Mohamed Ali. Leta 1973 je guverner Jimmy Carter (kasnejši predsednik ZDA) z dvajsetimi kolegi sedel na verandi hotela v Georgiji. Nenadoma so zagledali NLP, ki je nekajkrat spremenil barvo. Leteče predmete so videvali tudi astronavti na svojih misijah v vesolju (l. 1965 J. McDwitt in E. White, l. 1973 J. Lousma, O. Garriot in A. Bean idr.).
Dogodek v Roswellu
Leta 1947 je pri Roswllu v Novi Mehiki v ZDA nekaj padlo z neba. Farmer, ki je prvi našel raztresene kose kovine po puščavi, je bil prepričan, da jih ni izdelala človeška roka. Kmalu so se na prizorišču pojavili častniki vojaškega letalstva. Tudi njih je razbitina osupnila. Medije so obvestili, da so zajeli NLP. Naslednji dan so to novico iz tiskovnega urada vojaškega roswellskega letalstva zanikali. Zakaj so si premislili?
Takrat in kasneje so se oglašale priče, ki so videle trupla mrtvih vesoljcev. Le-te naj bi odpeljali v oporišče na foren-zične preiskave. Spet drugi so trdili, da so vesoljce zajeli žive in jih odvedli v vojaško letal-
sko oporišče v puščavi Neva-de imenovano Območje 51.
Bližnja srečanja tretje vrste
NLP-ji se ne prikazujejo samo na nebu, ampak tudi pristajajo na zemlji, njeni člani pa navezujejo stike z ljudmi. Temu pravimo »bližnja srečanja tretje vrste.« Barney in Betty Hill sta se vozila po obljudeni cesti v New Haupshiru. Pred njima je pristala vesoljska ladja in iz nje je stopila nenavadna postava. Nato se naslednjih ur nista spominjala ničesar, ampak sta se zavedla 50 kilometrov proč od kraja dogodka. Kasneje sta pod hipnozo povedala enaki zgodbi. Vesoljci so ju zvlekli v vesoljsko ladjo in na njima naredili nekaj preizkusov. Zakonca sta narisala notranjost ladje in karte različnih ozvezdij, ki sta jih tam videla. Ko so njune risbe pokazali astronomom, so bili osupli, ker sta narisala daljne zvezde, ki jih do tedaj še niso poznali in so jih astronomi malo pred tem odkrili.
Medicinski izvedenci se pogosto zatekajo k hipnozi, ko želijo preveriti zgodbe ljudi, ki trdijo, da so videli tuja bitja. Testi dr. Lea Sprinkla z univerze Wyoming so pokazali, da so njihove trditve resnične. S tem se strinja tudi dr. Kent Norman. Njegov prvi primer je bil 16-letni dijak, ki je na domačem dvorišču videl bitje z zelenimi očmi. Pod hipnozo je povedal, da ga je troje nenavadnih bitij zvleklo v vesoljsko ladjo, kjer so ga temeljito pregledali.
Možje v črnem
Ljudi, ki trdijo, da so videli
vesoljsko ladjo ali vesoljce, pogosto obiščejo »možje v črnem.« Običajno hodijo po trije skupaj, v črnih oblekah in s klobuki. Imajo srepe, hladne oči in brezizrazne obraze. Pričam grozeče ukazujejo, naj o videnem molčijo. Pri tem se poraja vprašanje, ali so možje v črnem vladni agenti ali bitja z drugega planeta? Nekateri celo menijo, da vesoljci sodelujejo z določenimi vladami pri tajnih projektih.
NLP-jev uradno ni
Zaradi množice poročil o NLP-jih, je ameriško vojno letalstvo l. 1947 sprožilo uradno preiskavo imenovano Projekt Modra knjiga. Astronom J. Allen Hayek je bil eden glavnih svetovalcev pri zadevi. Sprva je bil skeptik, potem pa je postal vnet zagovornik pojava NLP. Kljub temu je vojno letalstvo objavilo odklonilno stališče. Zaradi pritiska javnosti je vojno letalstvo l. 1965 znova ustanovilo znanstveno komisijo. Predsedoval ji je znani fizik Edward U. Condon, pokroviteljica pa je bila univerza v Coloradu. V 965 strani dolgem poročilu so sklenili, da letečih krožnikov uradno ni. Leta 1978 si je predsednik Grenade sir Eric Gairey v palači OZN zaman prizadeval, da bi začeli z uradno raziskavo NLP-jev. Ameriški predsednik Bill Clinton je oznanil, da bo javnosti razkril ugotovitve Bele hiše o NLP-jih, vendar je to namero opustil zaradi afere Monike Levinski.
Prihodnjič: Kam je izginila Agatha Christie?
Kaj bomo danes jedli
TOREK
bučkini zrezki*, paradižnik in paprika v soiati
Foto: AS
SREDA
sirova juha, mesna lazanja, zeljna solata ČETRTEK
kuhano prekajeno meso (rebrca) ali meso iz razsola, krompirjeva
solata
PETEK
pečene hrenovke, kumarična solata z jogurtom SOBOTA
enolončnica z mletim mesom** NEDELJA
goveja juha z ajdovo kašo, ražnjiči na žaru, dušen riž, solata PONEDELJEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, zelena solata
*Bučkini zrezki
1,5 kg mladih bučk, 4 jajca, 100 g moke, prgišče peteršilja, poper, sol, nožev vrh muškatnega oreška, olje za peko
Buče olupimo, po potrebi iztrebimo, naribamo in posolimo ter pustimo stati slabo uro. Odcedimo ter močno ožamemo. Vmešamo nasekljan peteršilj ter jajca, stepena s poprom, muškatnim oreškom in soljo. Zgostimo z moko in zmes z večjo žlico vnašamo v ponev na dobro segreto olje. Spečemo za dlan velike zlatorumene zrezke.
**Enolončnica z mletim mesom
40 dag mešanega mletega mesa, ena velika čebula, trije stroki česna, trije srednje veliki korenčki, 1 cel peteršilj, 15 dag graha, 15 dag koruze iz pločevinke, dva srednje velika krompirja, en manjši por, sol, poper, po želji malo vegete, pol vrečke kakšne instant zelenjavne juhe (špargljeva, gobova ipd.), zelišča po okusu, malo olja, vino.
Na olju prepražimo čebulo, in ko postekleni, jo zalijemo z žlico ali dvema vina, posolimo, popramo in na blagem ognju dušimo nekaj minut. Dodamo mleto meso in mešamo, da lepo porjavi. Dodamo vegeto (ni pa nujno) ali jušno kocko in zalijemo z malo vode. Ko ta izpari, dodamo na kockice narezan korenček in krompir ter korenino peteršilja. Dušimo. Potem dodamo na drobno sesekljan por. Ko je krompir malo mehak, dodamo še grah in koruzo. Vse dobro premešamo in dodamo sol in poper, če je potrebno. Potresemo z jušnim koncentratom, dobro premešamo in zalijemo z vodo, da je masa v posodi prekrita za kak centimeter (gostoto uravnavamo po želji). Če ne maramo jušnega koncentrata oziroma juh v vrečki, lahko v vodi razmešamo jedilni škrob ali moko in dodamo malo kisle smetane ter s tem zgostimo juho. Na majhnem ognju pustimo, da zavre, še enkrat premešamo, in ko so vse sestavine kuhane, dodamo sesekljan zelen peteršilj (ali še druga zelišča, pač po okusu).
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 29. maj
Danes goduje Magdalena.
1917 se je rodil 35. predsednik ZDA John Fitzgerald Kennedy. 1947 je indijski parlament tri mesece pred izglasovanjem neodvisnosti preklical zapostavljanje kaste "nedotakljivih". 1953 sta novozelandski alpinist Edmund P. Hillary in vodja nosačev Tensing Norgay prva stopila na najvišjo goro sveta Mount Everest. 1985 je na belgijskem stadionu Heysel izgubilo življenje 41 ljudi in bilo 400 ranjenih zaradi množičnega nasilja navijačev pred finalno tekmo za evropski nogometni pokal med Juventusom iz Torina in Livepoo-lom.
Sreda, 30. maj
Danes goduje Ivan.
1265 se je v Ravenni rodil (točen dan rojstva sicer ni ugotovljen) eden
največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri.
1631 je izšel v Franciji prvi francoski časopis La Gazette.
1778 je umrl francoski književnik, zgodovinar in filozof Voltaire.
1876 se je rodil hrvaški pesnik in pisatelj Vladimir Nazor.
1909 se je rodil ameriški glasbenik Benny Goodman.
1913 je bila z londonskim dogovorom končana prva balkanska vojna.
1960 je umrl je ruski pesnik in pisatelj Boris Pasternak.
Četrtek, 31. maj
Danes goduje Angela.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju. 1469 se je rodil portugalski vladar Manuel I. Srečni (tudi Veliki). 1492 sta Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska izdala edikt o izgonu vseh Judov iz Španije.
1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja najprej popolnoma pozabljene. 1837 je umrl prvi pravi cirkuški klovn Joseph Grimaldi. 1891 je ruski prestolonaslednik Nikolaj položil temeljni kamen za gradnjo transibirske železnice. 1900 se je začela boksarska vstaja na Kitajskem.
1915	so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London.
1945 se je rodil nemški filmski režiser, scenarist in igralec Rainer Werner Fassbinder.
1990 je prišlo na pobudo Francije do prepovedi uvoza britanske govedine v Evropo. Petek, 1. junij Danes goduje Fortunat.
1660 so v Bostonu javno obesili kvekerko Mary Dyer.
1760 se je rodil največji teoretik vojne v 19. stoletju pruski oficir Carl
von Clausewitz.
1804 se je rodil ruski skladatelj Mihail Ivanovič Glinka.
1875 je bila ustanovljena svetovna poštna zveza (UPU) s sedežem na
Dunaju.
1916	se je končala velika bitka prve svetovne vojne ob Sommi v severni Franciji.
1916 se je končala največja pomorska bitka v prvi svetovni vojni, bitka
pri Jutlandu, znana tudi kot bitka pri Skagerraku.
1926 se je rodila ameriška filmska zvezda Marilyn Monroe.
1973 je bila Grčija oklicana za republiko.
1989 je v Frankfurtu začela z delom Evropska centralna banka (ECB).
Sobota, 2. junij
Danes goduje Erazem.
Danes je dan slovenskih železničarjev.
455 so Vandali zasedli Rim in ga sistematično oplenili.
1740 se je rodil markiz Donatien Alphonse Francois de Sade.
1904 se je rodil športnik in filmski igralec Johny Weissmüler.
1916 je prišlo v St. Louisu v ZDA do velikih rasnih spopadov, v katerih
je bilo več sto mrtvih.
1924 so ZDA so priznale Indijancem ameriško državljanstvo. 1953 je bila v westminstrski opatiji v Londonu okronana britanska kraljica Elizabeta II. Nedelja, 3. junij
Danes goduje Pavla.
1621 so ustanovili Nizozemci Zahodnoindijsko družbo, ki se je ukvarjala predvsem s trgovino s sužnji. 1844 se je rodil nemški književnik Detlev von Liliencron. 1865 se je rodil angleški kralj Jurij V., kralj Velike Britanije od 1910 do 1936.
1875 je umrl francoski skladatelj Georges Bizet. 1896 je Henr Ford predstavil javnosti svoj prvi avto na bencinski pogon.
1906 se je rodila se je ameriška črnska pevka in plesalka Josephine Baker.
1970 so na univerzi v Wisconsinu ameriški znanstveniki prvič ustvarili gen.
1999 sta po 72 dneh letalskih napadov zveze Nato na ZRJ srbski parlament in jugoslovansko predsedstvo na današnji dan leta 1999 odobrila mirovni načrt za Kosovo.
2006 je črnogorska skupščina razglasila na osnovi uspelega referenduma samostojnost Črne gore. Referendum je bil 21. maja 2006. Ponedeljek, 4. maj Danes goduje Franc.
Danes je dan otrok - žrtev vojne in dan slovenskega krvodajalstva. 1798 je umrl beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova.
1878 sta Velika Britanija in Turčija sklenili sporazum proti Rusiji. 1882 se je rodil romunski general in predsednik Ion Antonescu. 1903 je Rusija z dekretom omejila Židom lastninske pravice. 1944 so zavezniške enote zavzele Rim.
1989 so bile na Poljskem prve svobodne demokratične parlamentarne volitve, na katerih je premočno zmagal sindikat Solidarnost. 1989 je prišlo na osrednjem pekinškem trgu Tienanmen ali Trgu nebeškega miru do vojaškega nastopa proti študentskim demonstrantom, ki so zahtevali demokratizacijo življenja na Kitajskem.
AvtoD£OM
Hibridni civic za čistejše ozračje
Pri Hondi že več kot 30 let razvijajo hibridni motor, pri čemer povsem novi civic z oznako hybrid ni njihov prvi in verjamem tudi ne zadnji model, ki bo bistveno manj onesnaževal okolje, kot to počnejo avtomobili s klasičnim pogonom. Zraven bencinskega motorja ima še pomožnega električnega, ki pomaga znižati količino škodljivih plinov v izpuhu in količino ogljikovega dioksida. In še eno bistveno novost je pripeljal Hondin hibrid - sedaj se lahko pri nizkih hitrostih vozi le na elektriko.
Honda je torej v svoji zgodovini že imela več avtomobilov na hibridni pogon, prvi z imenom insight je v Evropo pripeljal bolj za okras, malo pogostejši pa je bil civic IMA, a smo ga v Sloveniji še zmeraj srečevali zelo redko. Novi civic hybrid skuša omenjeno spremeniti, saj naj bi se z njim do konca leta po Sloveniji vozilo 40 privržencev čistejšega ozračja.
Civic hybrid je limuzinska izvedba istoimenskega modela s kombinacijo bencinskega in električnega motorja, ki je še zmeraj edini resni tekmec Toyoti-nemu priusu in je že zaradi tega vreden pozornosti. Žal za evropski okus ni ravno preveč razburljiv avtomobil, saj imajo zakoni aerodinamike pri takih vozilih prednost pred njihovo obliko. Navzven ga ločimo po bolj aerodinamičnih platiščih, spojlerju na zadku in posebni zaščiti dna, ki izboljšujejo pretok zraka.
Pod motornim pokrovom najdemo kombinacijo bencinskega in električnega motorja, s tem da je slednji po
novem nameščen med motorjem in menjalnikom. Bencinski 1,3-litrski šti-rivaljnik se ponaša s tristopenjskim krmiljenjem ventilov in ima dve svečki na valj, kar omogoča popolnejše zgorevanje zmesi glede na vozne razmere. Električni motor uporablja tuljave z gostim navitjem ter boljšimi magneti in je kljub enaki prostornini agregata kot v predhodniku 1,5-krat močnejši. Skupna moč obeh motorjev znaša ll5 KM, največji navor pa 167 Nm pri 2500 vrtljajih. Moč se na prednji kolesni par prenaša prek brezstopenjskega menjalnika, ki ima zaradi varčnosti daljše prestavno razmerje. Večja novost je to, da lahko pri novem modelu v nekaterih režimih vožnje (kot je recimo počasna vožnja do 50 km/h) avtomobil nekaj časa deluje le na električni pogon. Civic hybrid naj bi bil tako zmogljiv kot izvedba z 1,8-li-trskim bencinskim motorjem, s to razliko, da za 100 prevoženih kilometrov porabi skromnih 4,6 litra bencinskega goriva in v zrak spusti 109 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Tako lahko civic tudi med običajno uporabo prevozi 1000 kilometrov brez polnjenja rezervoarja! Pri nizkih obremenitvah lahko vozilo poganja zgolj elektromotor - takrat se ventili v bencinskem motorju zaprejo in s tem zmanjšajo energetske izgube, sicer pa je poglavitna vloga elektromotorja pomoč bencinskemu stroju. Pri vožnji po klancu navzdol oziroma med zaviranjem elektromotor prevzame vlogo alternatorja in polni baterije, bencinski motor takrat ne deluje, prav tako se izklopi tudi med postanki in se ob pritisku na stopalko za plin znova zažene. To dogajanje lahko opazujete na zaslonu, ki prav tako pokaže, kdaj električni motor pomaga bencinskemu, kar se dogaja predvsem pri pospeševanju.
Ko pritisnete na stikalo za zagon, občutite predvsem tihost delovanja motornega sistema, k čemur pripomore tudi brezstopenjski menjalnik, ki deluje gladko in mirno, podobno pa velja za pretikanje ročice po različnih programih vožnje. Seveda je vožnja na električni pogon še vedno precej omejena
- to se zgodi, ko se peljete bolj počasi in zato večino dela še zmeraj opravi bencinski motor, elektrika pa mu je v pomoč. Takih preklopov voznik niti ne opazi, začuti le, da se po pritisku na zavoro avtomobil samodejno ustavi in ko zavoro spustite, znova steče.
Prtljažnik vas zaradi baterije, ki je velika kot manjši kovček, prikrajša za 39 litrov prtljažnega prostora in meri 350 litrov. Bolj kot sama majhnost prtljažnika moti dejstvo, da ga ni mogoče prilagajati prostoru, pa tudi odprtine za prevažanje daljših predmetov v njem ne boste našli. Številne razprave se vrtijo o alternativnih - „zelenih" pogonih in o tem, kako uresničiti zahteve Evropske unije po zmanjševanju ogljikovega dioksida ter kako zmanjšati apetite po vozilih z dizelskimi motorji. Že nekaj časa na evropskem trgu dominirata Honda in Toyota s svojima hibridnima avtomobiloma, svežih in res drugačnih alternativnih rešitev, ki bi jih bilo mogoče kupiti, pa ni prav veliko ni.
Hibridnega avtomobila si verjetno ne boste kupili, če boste hoteli (le) varčevati z gorivom, saj so za tako početje sodobni dizli čisto dovolj. Pri hibridih je v ospredju ekološka zavest ali skrb za čistejše ozračje. Kako zelo je danes pomembna okoljska zavest je znova pokazala Honda in če upoštevamo dejstvo, da nekateri proizvajalci izdelajo letno po več milijonov vozil, potem je jasno, da postaja tudi tona ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer premajhna enota. Hibridni civic ni revolucija, s katero boste vozili zelo hitro, ob tem pa pozabili tankati, vendar se v nekaterih situacijah izkaže z varčnostjo. V nasprotju s predhodnikom je v Sloveniji oproščen plačila davka na motorna vozila, navdušuje tudi podatek o garanciji na pogon, saj le-ta znaša 8 let ali 160.000 prevoženih kilometrov.
Danilo Majcen
~	CJJfcJ	^
\
Zdravstveni nasveti
Varno in zdravo na soncu (2.)
Ko izbiramo primerno zaščitno sredstvo pred soncem, bodimo pozorni na naslednje:
-	izdelek naj vsebuje visoko UVB in UVA zaščito. Višina zaščite mora biti ustrezno označena na embalaži. Izdelki so označeni z UV faktorjem - ta pomeni, da smo zaščiteni lahko tolikokrat dlje na soncu brez vidnih posledic v primerjavi s sončenjem brez uporabe zaščitnega pripravka. Izberimo zaščitni faktor 15 ali več - odvisno od naše polti. Zelo občutljivim osebam bo izbiro svetoval že dermatolog, vsem ostalim pa bomo ustrezno svetovali v lekarni,
-	izberemo primerno tek-sturo izdelka. Za osebe z alergijo na sonce so bolj primerne gel oblike, ki ne vsebujejo maščob,
-	izbran izdelek naj bo fotostabilen in odporen proti vodi,
-	preverimo rok uporabe izdelka. Sredstvo za zaščito pred soncem, ki smo ga že odprli in uporabljali preteklo leto, nam ne zagotavlja ustrezne zaščite pred son-
cem.
In še nasveti za pravilen nanos sredstva za zaščito pred soncem:
-	nanesemo jih vsaj 30 minut pred izpostavljanjem soncu in pozneje vsaki dve uri ter po vsakem kopanju,
-	nanašamo jih enakomerno in v dovolj debeli plasti,
-	posebej zaščitimo ustnice, veke in uhlje,
-	v bližini površin, ki odbijajo sončno svetlobo (voda, sneg), prejemamo dodatno posredno sevanje. Zato je npr. na čolnu ali jadrnici ter na smučanju potrebno uporabiti zaščitne izdelke z zelo visokim faktorjem.
Posebno pozornost namenimo otrokom. Koža otrok je nežna in občutljiva, otroci še nimajo vzpostavljenih zaščitnih mehanizmov. Zato otrok do enega leta starosti sploh ne izpostavljamo soncu, otroke do drugega leta starosti pa zelo malo (zjutraj in pozno popoldan). Ob tem jih moramo zaščititi s pripravki z zelo visokim zaščitnim faktorjem. Otrokom so namenjeni posebni
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič
zaščitni pripravki, ki so praviloma brez dodanih dišav in konzervansov (ti dražjo kože) ter so fotostabilni, odporni proti vodi, potenju in novejši pripravki tudi proti pesku. O izbiri izdelka se posvetujte s farmacevtom.
Če ste že imeli težave z alergijo na sonce, upoštevajte navodila zdravnika. Možna je uporaba zdravil, tako v obliki kreme ali gela, ki ublaži srbenje, kot tudi v obliki tablet. Pojavu alergije se lahko izognete s pravočasno uporabo omenjenih zdravil. Če se vam alergija pojavi prvič, je najbolje, da poiščete zdravniško pomoč. Nekatera zdravila pa so na
voljo tudi brez recepta v lekarnah.
Kaj storiti pri sončnih opeklinah? Takoj se umaknemo s sonca in se ne izpostavljamo, dokler se opeklina ne pozdravi. Za blažje opekline se priporoča uporaba indife-rentnih krem ali losjonov, ki pogosto vsebujejo pantenol in kožo intenzivno vlažijo. Kožo tudi hladimo. Hujše opekline pokrijemo s hladnimi obkladki in se odpravimo k zdravniku.
Pri ljudeh s svetlo poltjo se pogosto pojavijo sončne pege. Praviloma niso nevarne, če pa opazimo pege, ki so nenavadne oblike in barve, jih pokažemo svojemu zdravniku ali dermatologu.
Tudi po zmernem izpostavljanju soncu je naša koža utrujena in izsušena. Da ji povrnemo vlago in elastičnost uporabimo primerne izdelke za nego.
Zapomnimo si!
Koža je največji in najbolj občutljiv ter izpostavljen organ našega telesa. Zato je prav, da ji v obdobju, ko smo izpostavljeni UV sevanju, posvetimo posebno skrb in nego. Koža bo ostala zdrava in naše počutje bo dobro.
Darja Potočnik Benčič Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletni teden
Za nami je lep poletni teden, soparno vreme pa je povzročilo precej težav z boleznimi na okrasnih rastlinah. Tudi škodljivci so na pohodu, zato moramo biti pozorni. Uši prepoznamo hitreje, saj so dobro vidne. Velikokrat nam prihod uši naznanijo mravlje. Te niso naš sovražnik, vendar jim pride zelo prav medena rosa, ki jo izločajo uši. Zato se naselijo v bližini njihovih kolonij. Ne uničujemo torej mravelj temveč uši. Med naravnimi pripravki najpogosteje uporabljamo 24 ur namočene koprive. Vendar se je potrebno zavedati, da takšen pripravek ne deluje popolnoma takoj. Škropljenje je potrebno v razmaku treh do štirih dni ponoviti večkrat.
Zelo učinkovit je tudi pripravek iz vratiča. Vratič sedaj še ne cveti, lahko pa ga pripravimo tudi iz njegovih listov. Le-te uporabljamo tudi za preganjanje polžev. Naberemo jih in kot zastirko polagamo okoli ogroženih rastlin. Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. Z pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdno, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo proti polžem.
300-500 g svežega cvetočega zelišča ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti škropimo z nerazredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1:3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo razredčen čaj.
Lahko ga pomešamo s presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen. Preslični čaj kuhamo samo iz njivske pre-slice.
Kodranje listov, slabšo rast in razvoj, obledelo barvo listov, včasih pa tudi sušenje listnih vrhov povzročajo očem nevidne pršice. Te se sicer pojavljajo v suhem in vročem vremenu kasneje poleti, vendar jim letošnje vreme lepo odgovarja, zato se pojavljajo že sedaj. Proti njim pomaga čaj iz vratiča, pa tudi pripravke iz pelino-vih listov.
To grenko zelišče je lahko tudi odlična pomoč na vrtu. Pogosto ne vemo, kaj bi z njim, saj zraste v zelo velike rastline. Zaradi značilne sive barve je lahko tudi popestritev gredic z okrasnimi rastlinami, obenem pa ga koristno uporabimo na vrtu. Kot zastirka deluje tudi proti polžem.
Iz pelina lahko pripravimo prevrelko (zelišča so namočena tako dolgo, da se voda preneha peniti), brozgo (pripravek stoji 24 ur) ali čaj. Uporabimo 300-500 g svežih rastlinskih delov ali 30 gr posušenih rastlin in 10 l vode.
Nerazredčeno prevrelko uporabimo za predspomla-danska škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo prevrelko ali brozgo, razredčeno v razmerju 1:3, ali pa skuhamo močnejši čaj, deluje pa tudi na gosenice, uši, mravlje.
Balkonske rastline
Pričnemo z dognojevanjem, vsaj večina nas je rastline posadila okoli prvega maja. Pelargonije in nageljčke zalivamo z gnojili dvakrat tedensko, vendar z polovičnim odmerkom priporočene količine gnojila. Tako preprečimo nihanja dostopnih hranil rastlinam. Ostala korita dognojujmo trikrat tedensko, lahko tudi vsak drugi dan, spet samo s polovičnim ali celo manjšimi odmerki hranila. Pretiravati ne smemo, saj v nasprotnem primeru zasolimo substrat in rastline se ne bodo dobro počutile. Če nimamo časa, potem v maju in juniju dognojujemo enkrat tedensko s odmerki hranila, ki so priporočeni.
Miša Pušenjak
torek • 29. maja 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
OŠ Destrnik-Trnovska vas
Naši zlati "turisti"
Foto: arhiv OS
Bolfenška turistična pot je naslov naše raziskovalne naloge, s katero smo letos tekmovali na dveh tekmovanjih. Na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava in na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Avtorice naloge smo Katja Nežmah, Diana Petrovič in Doroteja Pukšič. Na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava smo bile zadolžene za predstavitev naloge
komisiji ob razstavi. Mentor je gospod učitelj Aleš Mardetko. Ker pa smo se še predstavili tudi na odrskih predstavitvah, so igralske sposobnosti pokazali še Larisa Pukšič, Aljaž Kranjc, Primož Prigl, Martina Kolednik, Manuela Kovačec in Sašo Arnu-ga. Scenarij za odrsko predstavitev je napisala gospa učiteljica Milena Meznarič, učence pa je pripravljala gospa učiteljica Jo-
landa Zelenko. 19. in 20. aprila 2006 smo se torej odpravili na državno tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava, kajti z zlatim priznanjem na regijskem tekmovanju smo se uvrstili na državno. Potekalo je v Sostrem pri Ljubljani. Prvi dan smo postavili razstave, imeli vaje za odrsko predstavitev, si ogledali Ljubljano ... , kar je bilo za nas še posebej zanimivo in nekaj
novega, zvečer smo se odpravili vsak k svoji družini in pri njej prespali. Drugi dan je bil bolj tekmovalen, vendar vseeno zelo sproščen in zabaven. Komisija je ocenila razstave in odrske predstavitve ter podelila priznanja. Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas smo za sodelovanje prejeli zlato priznanje, skupno pa smo bili drugi v državi. S tem smo zelo zadovoljni, kajti prislužili smo si tudi lepo nagrado, in sicer lep izlet s kolesi v podzemlje Pece. Vse je prehitro minilo, ampak bilo nam je všeč, kajti spoznali smo tudi nove prijatelje.
21. aprila 2006 pa smo skupaj z našim mentorjem Alešem Ma-rdetkom odpravile še na tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije. Tu je potek predstavitev raziskovalnih nalog drugačen od tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava, vendar tudi na poseben način zanimiv. Komisiji smo raziskovalno nalogo zagovarjale ob diaprojekciji, po zagovoru so nam njeni člani še zastavljali vprašanja, na katera smo odgovorile in tako zaključile tekmovalni del. Po kosilu so razglasili rezultate. Vsi smo jih nestrpno pričakovali. Dokaj hitro je bilo znano, da je raziskovalna naloga Bolfenška turistična pot v kategoriji turizem prejela zlato priznanje in da smo se z njo uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 1. junija 2006 v Murski Soboti. Zelo smo bili veseli uspeha in tako so se končala naša tekmovanja. Samo še državno v Murski Soboti in upam, da se bomo tudi tam dobro odrezali.
Doroteja Pukšič, 9. a
Elektro šola Ptuj
Tekmovali konstruktorji robotov
Znanje je vsak dan pomembnejše. Ljudje radi rečemo, da več znamo, več veljamo. Koliko je vredno njihovo znanje, pa so dijaki Poklicne in tehniške elektro šole iz Ptuja lahko preverili na letošnjih tekmovanjih.
V šolskem letu 2006-2007 v Sloveniji potekajo tri državna tekmovanja slovenske lige konstruktorjev mobilnih robotov v vožnji po labirintu - Robolige.
Prvo tekmovanje robolige Ro-boPterš je 6. aprila potekalo na Šolskem centru v Velenju - Med-podjetniškem izobraževalnem centru MIC. Na tekmovanju se je zbralo čez 30 najboljših konstruk-terjev mobilnih robotov iz celotne Slovenije, kjer je dijak Damjan Čuš iz Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj dosegel 5. mesto. Na tekmovanju konstruktorjev mobilnih robotov je zmagal Gregor Krušič prav tako iz Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj.
Drugo tekmovanje RoboMiš je
bilo 26. aprila 2007 na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici, kjer je zmagal Luka Kordež TŠC Kranj, naš dijak Damjan Čuš pa je dosegel 4. mesto.
Tretje in tudi zadnje tekmovanje RoboT pa je potekalo 10. maja 2007 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer so tekmovali tudi študenti iz Maribora ter dijaki in študenti iz Zagreba. Tudi tukaj smo med štiridesetimi tekmovalci dosegli zelo lep rezultat, Gregor Krušič je dosegel 7. mesto.
Dobro delo in naš trud je bil poplačan, saj se je naš dijak Damjan Čuš v skupni uvrstitvi Slovenske robolige uvrstil na tretje mesto, zmagal pa je Luka Kordež iz Kranja.
Za Poklicno in tehniško elektro šolo so še tekmovali: Katarina Drevenšek, Aleksander Svenšek in Aleš Stojak. V skupni uvrstitvi Slovenske robolige so vsi naši
Foto: arhiv ES Ptuj
Zadnje priprave Krušiča in Svenška pred tekmovanjem v Gorici.
dijaki in dijakinja uvrščeni med prvo polovico sodelujočih tekmovalcev.
Če želite izvedeti več informacij o tovrstnih tekmovanjih, obiščite spletno stran slovenske robolige http://roboliga.scv.si.
Darko Šeruga
Tekmovanje v znanju angleščine
Dijaki tretjih letnikov so se pomerili v znanju angleščine. Potekali sta dve tekmovanji. Eno je organiziralo Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika Iatefl in je potekalo 16. februarja 2007 ob 16. uri na izbranih regijskih šolah. Dijaki so bili razdeljeni po skupinah glede na program, v katerem se izobražujejo. Tekmovanja so se udeležili tudi trije dijaki Poklicne in tehniške elek-tro šole iz Šolskega centra Ptuj. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Del A je obsegal bralno razumevanje in kulturo, del B pa rabo jezika, se pravi slovnico, ki je trn v peti večini dijakov. Na državno tekmovanje, ki je potekalo 24. marca 2007 v Ljubljani, se je udeležil Mitja Zadravec, ki je v mariborski regiji v kategoriji angleščina kot prvi tuji jezik na 4-letnih srednjih strokovnih šol zasedel drugo mesto.
Na državnem tekmovanju so dijaki svoje znanje pokazali v dveh delih. Prvi del je bil slušno razumevanje, drugi pa pisno sporočanje. Mitja se je tudi tukaj odlično odrezal, saj je bil četrti in se je uvrstil na ustni del državnega tekmovanja, na katerega se je uvrstilo prvih pet dijakov iz vsake kategorije. Izbrati je moral
tri teme, o katerih je želel razpravljati na ustnem delu. V soboto, 21. aprila 2007, je potrdil svoje znanje s četrtim mestom v državi in si tako prislužil srebrno priznanje. Krona tekmovanje bo podelitev priznanj 19. maja 2007 v Topolšici.
Drugo je bilo državno tekmovanje iz angleščine Poliglot za srednje strokovne in tehniške šole, ki ga je organizirala Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola iz Šolskega centra Velenje in je potekalo 31. marca 2007 v Velenju. Dva dijaka naše šole, Mitja Zadravec in Rene Hoj-nik, sta se skupaj z mentoricama, Dolores Ženko in Renato Horvat, udeležila tekmovanja, na katerem je svoje znanje preizkušalo 66 dijakov iz cele Slovenije. Tudi tokrat se je Mitja odlično odrezal in zasedel tretje mesto, kar mu je prineslo praktično nagrado, in sicer izlet v Gardaland.
Organizator se je odlično odrezal, saj so vsi udeleženci dobili sendviče in sokove, med čakanjem na razglasitev rezultatov pa so udeleženci si krajšali čas z ogledom igrice, ki so jo pripravili dijaki šole gostiteljice v angleškem jeziku.
Tako pa je vtise svoje vtise s tekmovanj strnil Mitja: »Ko sem šel na regijsko tekmovanje, nisem pričakoval uvrstitve na državno tekmovanje. Bil sem precej presenečen, ko sem izvedel da sem se uvrstil na drugo mesto. Tudi nisem pričakoval da bom tretji na tekmovanju v Velenju, kjer sem si prislužil lepo nagrado - potovanje v Gardaland. Pred tekmovanji nisem imel posebne treme, saj so bila moja pričakovanja nizka, tremo sem imel le pred ustnim zagovorom v Ljubljani. S temi tekmovanji sem preveril svoje znanje iz angleščine in sem prijetno presenečen, da sem se uvrstil med najboljše.«
Dolores Ženko
Gol se je sprehajal po Nuernbergu
Berlin (STA/AFP) - 41-letni ameriški turist je v nemškem Nuernbergu sprožilpravo zgražanje mimoidočih, ker se jepo mestnih ulicah sprehajal gol. Ekshibicionist, ki so ga možje postave hitro aretirali, je izjavil, da je mislil, da je takšno početje v Nemčiji povsem normalno in sprejemljivo. Tiskovni predstavnik policije, ki je golega možakarja aretirala, je dejal, da "v zadnjem času sicer beležimo nenavadno visoke temperature, ki so se ponekod povzpele tudi do 30 stopinj Celzija, vendar pa je tovrstno obnašanje kljub temu nesprejemljivo". Američana čaka plačilo globe v višini 200 evrov, zaradi nespodobnega vedenja v javnosti pa bo moral stopiti tudi pred sodnika za prekrške.
Toyotini avtomobili na etanol
Tokio (STA/AP) - Toyota se je odločila na brazilsko tržišče uvesti modele avtomobilov, ki jih bo poleg bencina lahko poganjal tudi etanol, piše japonski poslovni dnevnik Nikkei. Toyota se na to informacijo sicer še ni uradno odzvala, vendar se je iz neuradnih virov izvedelo, da naj bi Brazilcem kmalu ponudili model corolle, ki bo lahko uporabljal obe vrsti goriv. V Braziliji sicer vse bolj uporabljajo etanol kot gorivo, ki je kar za 50 odstotkov cenejši od bencina in prav zaradi tega proizvajalci avtomobile za brazilsko tržišče prilagajajo tako etanolu kot bencinu.
James Bond je malo "izven forme"
Cannes (STA/AP) - Igralec Daniel Craig je novinarjem na filmskem festivalu v Cannesu dejal, da je po strogem fitnes programu, ki ga je prestal za snemanje filma Casino Royal, zdaj malce "izven forme". "Imam pa nekaj prostega časa, ki ga bom izkoristil malo za zabavo. Znova prihajam v formo," je dejal 39-letni igralec. Povedal je tudi, da naslednji film o Jamesu Bondu nima niti naslova, kaj šele, da bi bil zanj dokončan scenarij. Zadnji film o britanskem tajnem agentu 007 je bil zelo uspešen, zato moramo narediti naslednjega, da bodo ljudje srečni, je povedal Craig. V Cannesu bo sicer predpremiera najnovejšega Craigovega filma "The Golden Compass", v katerem igra skupaj z Nicole Kidman. Film bo v kinematografe prispel decembra.
60-letna Američanka rodila dvojčka
New York (STA/AFP) - 60-letna Američanka je postala najstarejša ženska v ZDA, ki je po metodi umetne oploditve rodila dvojčka, poročajo mediji. Frieda Birnbaum, ki je bila oplojena v Južnoafriški republiki, je v univerzitetnem medicinskem centru Hackensack v ameriški zvezni državi New Jersey rodila dvojčka, piše tamkajšnji časnik. Dvojčka, ki sta prišla na svet s carskim rezom, tehtata po manj kot dva kilograma. Birnbaumova in njen soprog, 63-letni odvetnik iz New Yorka sta poročena 38 let in imata poleg dvojčkov še tri otroke - dva sinova, ki štejeta šest oziroma 33 let, ter 29-letno hčerko, piše New York Daily News.
Osel pogrizel dečka in lastnika
Zadar (STA/Hina) - V Biogradu na Moru je osel napadel dva človeka in ju lažje poškodoval, je sporočila zadrska policija. Osel je pritekel iz gozda in napadel 13-letnega fanta iz Biograda ter ga ugriznil v hrbet, nato pa še v desno nogo. Do njiju je takoj pritekel lastnik osla, ki je fanta rešil, vendar je razjarjena žival potem napadla še njega in ga pogrizla po celem telesu. Žrtvi podivjanega osla so prepeljali v zadrsko splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta utrpela le lažje poškodbe, zato so ju izpustili domov. Z nenavadnim in nevsakdanjim incidentom se sedaj ukvarja zadrska policija.
Poljska poslanka toži Ryanair
Varšava (STA/AFP) - Poslanka poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jolanta Szczypinska se je odločila tožiti nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair, ker je v svoji reklami namignil na morebitno romanco med njo in poljskim premierom Jaroslawom Kaczynskim. Na spornem oglasu z naslovom "Ali razmišljata o poročnem potovanju?" sta Szczypinska in Kaczynski, oblački pa prikazujejo, kako jo premier sprašuje "Ali vzameva vladno letalo?", ona pa mu odgovarja "Nipotrebe, Ryanair zagotavlja najnižje cene." Kot je dejala razburjena poslanka, gre za "škandal", za "nezakonito izrabljanje podobe premiera", za kar mora Ryanair plačati. Poljski mediji sicer že dalj časa ugibajo o morebitnem razmerju med samsko Szczypinsko, ki bo prihodnji mesec stara 50 let, in prav tako samskim 57-letnim premierom, ki zaenkrat živi pri svoji mami.
Oče ni potreben
Belfast (STA/AFP) - Samica morskega psa vrste kladve-nica, ki je rodila, ne da bi imela pred tem spolne odnose, je postavila pod vprašaj konvencionalno razumevanje načina razmnoževanja teh velikih vretenčarjev. Gre za prvi znani primer brezspolne reprodukcije pri morskih psih, hkrati pa odpira vprašanje o genetskem zdravju te vse manj številne živalske vrste. Preiskavo so sprožili po nepričakovanem rojstvu v akvariju nekega živalskega vrta v Nebraski decembra 2001, kije osupnilo oskrbnike, saj nobena od samic kladvenice pred tem kar tri leta ni bila v nobenem stiku s samci. Dokaz, da je šlo za brezspolno reprodukcijo, je med drugim dejstvo, da potomci nimajo očetovega DNK, ampak le gene svoje matere. Sesalci so tako sedaj še edini skupina večjih vretenčarjev, pri kateri ta oblika razmnoževanja ni bila zabeležena.
Lujzek • Dober den vsoki den
Zaj pa hitro, saj cajta nega dosti, ker me na našem Suhem bregi čokajo kosci. Kosili bomo ročno, saj je tra-vina tak na breg poslujena, ke je nibeden stroj nemre pokositi in je treba s koso mlo-titi, da ti teče švic po riti in ti hitro zadišita dobra južna in kaj močnega za spiti. Vete, meni se pri ročni košnji naj-boj južina dopode pa tudi go-spodija, ki z dobrim postreže in ti potli bojše kose reže. Koso je treba dobro sklepati glih tak kak žensko po fran-socko ali po slovensko. Treba jo je večkrot tudi nabrusiti in popusiti, brusni kamen dobro namočiti, saj na suho boj žmetno gre, da ne montramo sebe in zelene trave...
Zaj pa še malo k politiki in kritiki: Kak smo lehko prešteli v cajtngah, poslušali po radii in gledali na televiziji, sta si bivša tovariša in gnešja gospoda dobro skočila v lase, če glih sta obodvo že precik plešasta in lasna maloposest-nika. Eden drugemi mečeta
polena pod noge, lažeta in si poveta tudi resnico tak kak se pogovarjam včosik tudi mijaz mojo Mico. Stori pregovor provi, da si tam ge se nikol ne skregajo tudi dobri nismo. Vseeno pa se mi zdi, da greta naša Janeza pri to-tih kregarijah malo predaleč s svojimi podrepniki vred, ki bi jih jaz z njima vred posla malo na hladen led. Saj je po celem sveti nekak jasno, da si predsednik držove in predsednik vlode običajno ne ližeta riti, neje pa običajno, da sta tota vodilna moža kak pes in močka, ki ne lovita miši pač pa eden drugega pregojata po vlodni in predsedniški hiši .
Pa smo na kunci totega pisma. Mica v gorici pleje in poleg potihem kleje, včosik tudi kokšni očenašek zmoli za dobro letino, da bi bla dobra in obilna za telo in dušo silna.
Te pa dobro se mejte od-spreda in odzadi. Napišite mi kokšno pismo. Lehko hvolite pa tudi kaj pošimflete, vse pa naj bo resnica brez laži, ki vsokega človeka boli.
Smeh ni greh
Kaj ima kdo v rokah
"V trenutku, ko je prišlo do nesporazuma, je imel vaš sosed v rokah železno palico. Kaj pa ste imeli vi v rokah?"
"Njegovo ženo, gospod sodnik."
Ekolog na obisku
"Oči, takoj ko si odšel, je prišel k mamici neki ekolog?"
"Kako pa veš, sinko, da je bil ekolog?"
"Ker jo je vprašal, ali je zrak čist ... "
prevzeli."
"Poznam take ... No, bodite iskreni, zagotovo vas na meni ne zanima tisto, kar je nad ogrlico..."
"No, če bi si dali ogrlico okrog stegna..."
Ločeni dopust
"Sta z možem šla kdaj ločeno na dopust?"
"Sva, lani, in bilo mi je zelo všeč." "Pa možu?"
"Ne vem, ga še ni nazaj."
Izkušnje
V modni trgovini moški izbere kravato in vpraša prodajalko: "Ali kravato lahko zamenjam, če ženi ne bo všeč?"
"Lahko."
"Kolikokrat pa?"
Zanimivosti
Gospodična na vlaku bere časopis. Sopotnik se nagne k njej: "Kaj pa tako zanimivega pišejo?"
"Same zanimive stvari; da imajo Madžari najdaljše in Indijanci najlepše."
"Dovolite, da se predstavim: Ištvan Winetou."
Domišljavost
"V izložbi sem videl nekaj, kar je izgledalo pametno, lepo in privlačno. To sem ti nameraval kupiti, da bi me imela rada ... potem pa sem spoznal, da je to samo moj odsev!"
Cena moškega
"Ali veš kdaj bodo moški vredni 1000 evrov?"
Odgovor: "Ko bodo jajca po 500 evrov."
Ogrlica
"Gospodična, čisto ste me
Debelost je prednost
Zakaj so debeli moški bolj priljudni, potrpežljivi in bolj
Zato ker so prepočasni za bežati.
Stara vaba
"Kako je, stara sablja, dobro izgledaš za svojih šestdeset."
"Leta me prav nič ne ovirajo, osvajam mladenko dvajsetih let."
"Kako se boš pa izvlekel, če bo ugriznila v vabo?"
Ženske in ladje
"Gospod kapitan, ali ženske na ladji res prinašajo nesrečo?"
HERBICID
IGRA Z ZOGO
METULJ Z OČESCI NA KRILIH
FRANCOSKI SLIKAR (SAVELY)
TONE VOGRINEC
SPANSKO MESTECE
PREDEL ZAGREBA
PRIPOMOČEK ZA TKANJE
MESTO V RUSIJI
TURSKI VELIKAS
KOZJI IZTREBEK
JAP. TEKAČ (MASATO)
HRANA ZA MAČKE IN PSE
SVETLO ANGLESKO PIVO
NAS HOKEJIST (LUKA)
ANTIČNO RAČUNALO
ITALIJANSKA RTV
MESTO V MAKEDONIJI
ROČNA BOMBA
RAZGRAJAČ
SRBSKA PISATELJICA (MIRA)
22. RIMSKI CESAR
STARO ŽELEZO, RENA
NIZKA PODRAST
PETI MESEC
AVTOMOBILSKI VOLAN
KOLONIALNI VOJAKI
EDVARD KOCBEK
NAJVISJI VRH V PIRENEJIH (PICO DE)
ZVRST JAMAJSKE GLASBE
INDIJSKI BOG VETRA
ELEKTRONSKA GLASBA
HRVAŠKI DZEZIST KELEMEN
"Zakaj pa naj bi bilo na ladji drugače kot na kopnem?"
Glavni dobitek
Mož ves iz sebe pride domov in začne na glas vpiti: "Žena, zadel sem glavni dobitek na loteriji! Hitro spaki-raj kovčke!"
Žena: "Iiiiii .. , ljubi moo-oj ... , tako sem srečna! Sploh ne morem verjeti! In kam se odpravljava?"
Mož (hladno): "Jaz nikamor, ti pa se čimprejpoberi!"
Policaj in avto
Dober policaj je končno kupil dober avto, vendar se je že na prvem ovinku zaletel v semafor, da je avto postal prava harmonika. Ko je začel preklinjati, je prišel Janezek in ga vprašal, ali je kaj narobe.
Policaj mu je pojasnil, daje z novim avtom že na prvem ovinku razsul v semafor in nadaljeval s preklinjanjem.
Janezek se je sklonil in mu svetoval: "Gospod, poskusite pihati v izpušno cev. Tako se bo avto sam zravnal."
Policaj ga je ubogal, vendar pride mimo drug policaj in vpraša, kaj počne. Ko mu prvi policaj pojasni stvar, se drugi začne smejati na vsa usta. Komaj pride toliko k sebi od smeha, da lahko pojasni: "Butelj, zakaj pa pihaš v avto, saj imaš odprto okno!!!"
Policaj podjetnik
"Kaj je največja želja vsakega policista?"
"Da bi si kupil zasebno križišče in imel končno svoje podjetje."
Žemlje
Zajček pride v trgovino in pri pultu za kruh vpraša: "Ali imate 100 žemelj?"
Prodajalka: "Ne, 100 jih pa žal nimamo." Zajček se obrne in odide.
Naslednji dan zopet pride in enako se dogaja nekaj dni zaporedoma.
Nekega dne prodajalka naroči 100 žemelj in pričakuje zajčka. Ta res pride in vpraša: "Ali imate 100 že-melj?"
Prodajalka vsa vesela odvrne: "Ja, danes jih pa imamo!"
Zajček:"Toliko jih boste pa zelo težko prodali!"
Zajček in alkohol
Zajček gre zvečer pijan z žurke. Omaga pod drevesom in zaspi. Mimo prideta medved in volk. Stepeta se, kdo bo požrl zajčka, in v pretepu oba obležita v nezavesti. Ko se zajček prebudi, ju zagleda in zakolne: "Madonca, ne smem več piti. Kadar sem pijan, res nimam prave mere! Da sem ju tako hudoprebutal!!!!"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: škrat, koala, Arbit, Ro, Ca, NU, Majšperk, spermateka, sod, Rok, kavarna, Anak-sagoras, aneredit, krat, reist, LA, Žerak, moare, STA, amonal, naramnica, or, risi, JR, čuvaj, Ibero, ksilenol, sik, Osiris, atrofija, ara, ftalat. Ugankarski slovarček: KALDERIT = temnorumen in rdečkast mineral, kubični nezosilikat; MANI = budistični molilni mlinček; MORISTEL = sorta španskega grozdja, ki daje rdeča vina; NAITO = japonski tekač na 110 m ovire (Masato, 1980-); ONATI = špansko mestece blizu industrijskega Mondragona; SAVITRI = opera Gustava Holsta iz leta 1908; SORINE = francoski slikar (Savely, 1886 - 1953); TORAN = španski šahist (roman, 1931-).
ZABELA, IZIDA
RENIJ
PLAČ
Govori se ...
... da so župani Spodnjega Po-dravja po srečanju v bližnjem baročnem dvorcu končno lahko zadihali kot pravi graščaki. A kaj ko se je bojda spet zalomilo pri tem, kateremu izmed njih naj bi plačevali večji del tlake, desetine in drugih dajatev svojih podložnikov.
... da bodo urbanske terme še bolj zvezdno blesteče odptujskih, saj naj bi predvsem po zaslugi dveh nekdanjih domačinov, ki sta začasno pri koritu, dve od petih zvezdic bodočega termalnega hotela že imeli v žepu.
... da se na holermoškem koncu tresejo ne samo tla, ampak tudi marsikatere hlače, saj potekajo zadnje priprave na delitveno bilanco, kjer naj bi imela glavno besedo predvsem zelo odločna prva moža obeh novih občin, ki pred nekdanjo matično ne popuščata niti za milimeter.
... da bivši ptujski župan vendarle že prehiteva sedanjega, vsaj po številu misic, saj je imel v svojem mandatu kar dve lepo-
tici, ki se ponašata z naslovom mis Slovenije, sedanji pa nima še nobene. Nekaj trkov na prva mesta je sicer že bilo, naslova pa še ne.
... da so zaradi zlobnih govoric o Gorenjcih ptujski festivalski organizatorji na predizbor ansamblov v to deželo za vsak primer pripeljali še avtobus svojega občinstva, a so se pri tem Spodnještajerci ušteli, saj jih je na Gorenjskem pričakal poln šotor ljubiteljev domačih viž.
Vidi se ...
. da je hajdinski župan spet presenetil, saj je dokazal, da zna poleg vodenja občine tudi peti. Zlobneži trdijo, da mu gre petje celo bolje od rok Zato naši TV nacionalki ob pomanjkanju dobrih vsebin odkrito predlagamo, da vzorov v tujini v stilu Zvezde plešejo in pojejo ne iščejo več in da kot prvi organizirajo tekmovanje županov pod naslovom Županiplešejo inpojo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 24. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili dežnik z našim napisom.
Nagrajenec iz prejšnje številke: Matej Simonič, Podvinci 124, 2250 Ptuj. Nagrado prevzamete na sedežu družbe v tajništvu.
Pa veliko zabave!
Foto: Helena Belšak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Helena Belšak iz Gruškovca pri Cirkulanah in pripisala: "Alen vam sporoča: Svet je zanimivejši, če držiš glavo pokonci ..."
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
			4		6			
		5	3	2	8		6	
4	3		9			8	1	
		9		6	4			1
1	5	7	2		9	6	8	4
6			7	8		9		
	4	1			3		5	8
	7		8	9	5	1		
			1		2			
Anekdote slavnih
Ko je bil francoski klasicistični slikar in risar Jean-Auguste Ingres star šestinosemdeset let, ga je obiskal prijatelj in videl, da kopira neko Giottovo sliko.
"Zakaj si se spustil tako nizko, da kopiraš druge?" ga je začudeno vprašal.
"Da se kaj naučim!« je odgovoril veliki slikar.
Ameriški pisatelj in zdravnik Oliver Wendell Holmes je tudi na stara leta zelo rad videl, da so mu laskali in ga hvalili. V ta namen je izkoriščal dejstvo, da že slabše sliši. »Malce sem naglušen,« je rekel temu ali onemu, ki ga je hvalil. »Bi bili tako dobri, da bi to ponovili malo glasneje?«
Letalski konstruktor Ernst Heinkel je takole opisal nemškega avtomobilskega konstruktorja Ferdinanda Porscheja: "To je sicer zelo ljubezniv človek, vendar vam nekaj svetujem. Morate ga zapreti v kletko s sedmimi ključavnicami in mu naročiti, naj vam v njej izdela načrte za nov avto in vam jih izroči skozi rešetko v kletki. V nobenem primeru mu jih ne smete nikoli več pokazati, sicer vas bo uničil."
Nekoč je francoski skladatelj nemškega rodu Giacomo Meyerbeer dirigiral na glavni skušnji svoje opere Prerok. Vajo je nenadoma prekinil in opozoril, da so bobni preglasni. Čez časa je ponovno prekinil vajo in še enkrat zahteval, da so bobni še tišji. Bobnar je bil nejevoljen in zato pri tretjem poskusu sploh ni udaril na bobne. Ko so skušnjo končali, jo je Meyerbeer ocenil z besedami: "Kar dobro je šlo, samo bobni bi bili lahko malo tišji."
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€	000
Bik	vv	©©©	€€€	00
Dvojčka	vv	©©	€€€	0
Rak	vvv	©©©	€€€	00
Lev	v	©©	€€	00
Devica	vv	©©	€	000
Tehtnica	vvv	©©©	€	000
Škorpijon	vvv	©©	€€	00
Strelec	v	©©	€€€	00
Kozorog	vvv	©©	€€	000
Vodnar	vv	©©	€	0
Ribi	vvv	©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 29. maj do 4. junij: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Stoperce • Veselo na 15. kmečkem prazniku
Kosili, klestili, žagali in še kaj
Prizadevni člani Združenja rejcev plemenskih telic so v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko-gozdarskim zavodom in Kmetijsko svetovalno službo iz Ptuja minuli konec tedna izvedli prireditve ob 15. kmečkem prazniku.
V okviru letošnjega kmečkega praznika so v petek, 25. maja, v sodelovanju s stoper-ško podružnico OŠ Majšperk ter v okviru praznovanja dneva šole ob 16. uri najprej predstavili projekt, ki so ga poimenovali „V gozdu tam", le uro pozneje so v prostorih stoperške šole odprli mamljivo kulinarično razstavo dobrot domače kuhinje, ki so jo pripravile članice Društva gospodinj Stoperce. Ob 19. uri pa so se zbrali v domu krajanov na tradicionalnem ocenjevanju vina, na katerem je letos sodelovalo 30 vinogradnikov iz širše okolice. Strokovna komisija v sestavi Andrej Rebernišek, Marjan Ivančič, Miran Reberc, Janez Kunstek in Darja Gaberc je ugotovila, da so vzorci vin vse kvalitetnejši, ter letos podelila osem zlatih, štirinajst srebrnih in dve bronasti priznanji. Najvišjo oceno, 18,77, je za laški rizling, letnik 2003, prejel
Foto: M. Ozmec
Kmečka in gozdarska opravila je spremljala in ocenjevala področna svetovalka Darja Gaberc.
Vinko Jerič iz Zg. Sveče, zlata priznanja pa so z ocenami nad osemnajst točk prejeli še Kmetijsko-svetovalna služba iz Ptuja, Alojz Vodušek s Kup-činjega Vrha, Metod Gril iz Varoš, Marjan Lah iz Stoperc ter Viktor Lampret iz Grdine. Srebrna priznanja so prejeli Danilo Bedrač, Nada Golob, Metod Gril, Ivan Leskovar, Maja Taciga, Vinko Jerič, Mirko Sušec, Janez Kunstek, Franc Ducman, Alojz Vodu-šek, Srečko Gajšek in Martin Lorber, bronasti priznanji pa sta prejela Marjan Lampret in Stanislav Pulko.
Drugi dan 15. kmečkega praznika v Stopercah, v soboto, 26. maja, popoldne pa so na tamkajšnjem nogometnem igrišču pripravili predstavitev domačih traktorjev Limb, po nastopu Stoperške bande, ki deluje v okviru Kul-turno-prosvetnega društva Stoperce, pa izvedli tekmovanja v ročni košnji s koso, v grabljanju ter v gozdarskih
Zbrane je pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, prisotni pa so bili tudi župani ali predstavniki ostalih petih občin na ob-
močju Upravne enote Lenart. Osrednji gostje prireditve so bili člani Parlament Dixie Band s pevkama Jerco Mrzel in Bredo Senčar. V programu so so-
nju iz kanistra, metanju kocke slame v daljavo ter v vleki vrvi. V vseh kmečkih disciplinah se je najbolje izkazal par Marjeta Lorber in Milan Galun. Ob koncu so vsem najbolje uvrščenim podelili pokale in priznanja, podelili pa so tudi posebna priznanja za najbolje urejene domačije na območju krajevne skupnosti Stoperce. Prvo mesto je
Foto: M. Ozmec
Ročna košnja je bila letos zaradi izredno visoke trave težja kot sicer.
petčlanska strokovna komisija prisodila družini Lorber s Fiderškega Vrha, drugo mesto Marici in Viktorju Lampret iz Grdine, tretje mesto pa Tereziji in Francu Ada-
mu iz Zg. Sveče. Ob koncu so vse tekmovalce po tradiciji pogostili s slastnim srninim golažem ter dobrotami iz domače kuhinje in kleti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Stoperški kmetje so se dokazovali tudi v kleščenju in podiranju hloda na balon.
veščinah. V izredno zahtevni ročni košnji se je na bližnjem travniku pomerilo pet koscev, po mnenju strokovne komisije pa je glede na čas in kvaliteto opravljenega dela svojo nalogo najbolje opravil Rafael Hronek iz Stoperc, drugi je bil Vinko Jerič iz Zg. Sveče, tretje mesto pa so prisodili Branku Kidriču iz Grdine. V kleščenju ploha z motorno žago se je najbolje izkazal Martin Lorber iz Stoperc, v podiranju ploha na balon Branko Kirič iz Grd-nice, v skupnem seštevku vseh veščin pa je slavil Martin Lorber, drugo mesto je dosegel Vinko Jerič iz Zg. Sveče, tretji pa je bil Stoper-čan Milan Galun.
Prireditve ob 15. kmečkem prazniku so obrnili na šalo še z nevsakdanjimi kmečkimi družabnimi igrami: v metanju jabolk v koš, v spretnostni vožnji moških s samokolnico, v kateri je bila partnerka, podiranju lesenih kegljev, doje-
Pred več kot petdesetimi leti, ko so bile Haloze še polne živžava, ko so po tamkajšnjih gričih še odmevale domače pesmi in so bili še tako zakotni kraji bili polni življenja, se je pod večer marsikje oglasila harmonika, ki je bila za tiste čase prava radost za staro in mlado. V takem okolju se je v številni družini rodil Izidor Cafuta. Izidor ni bil le fant od fare kot muzikant, poleg tega je bil pravi mojster: izdeloval je pohištvo, vozove za vprežno živino, bilje tesar, saj še dandanes stojijo starejše hiše, na katere je postavil streho ali pa jo je postavil od temeljev do strehe - zbutal iz ilovice.
Že kod mlad pobič si je na paši izdelal posebno piščal, ki jo je pozneje v zrelih letih oblikoval. To ni bila navadnapiščal, imenuje se haloška žvegla. Mnogo je bilo zapisanega o njej, danes o njej v osnovnih šolah poučujejo mlade, od kod izvira, kdo so bili tisti, ki so nanje igrali.
Vsak slovenski kraj se ponaša s čimer koli, pa naj bo tako drobna stvar, kot je žvegla. K
njenemu razvoju je prispeval tudi pokojni Izidor, prispeval je mnogo za tiste čase, ko še na TV niso vedeli, kje so Haloze, a vendarle so bile ravno po njegovi zaslugi večkrat omenjene, tudi onkraj meja je segal glas, tako da so tudi Avstrijci prišli pogledat njegova znamenita dela.
Kruta usoda je hotela, da je odšel za vedno v onostranstvo ravno na svoj rojstni dan in god, rosne kaplje dežja ob zadnjem slovesu so ponazarjale, da tudi narava žaluje za njim. Odslej bo na njegovem predalu samevala kro-matična harmonika, ki jo je tako rad raztegnil, pa čeprav je bil v zadnjem času priklenjen na invalidski voziček. Na stotine ohceti je za njim v Sloveniji in sosednji Hrvaški, mnogo veselic, in kot je sam dejal pred kakšnim letom, je vsega je enkrat konec.
Da, res je, pa vendarle Izidor ostaja za vedno v naših srcih.
Franc Drobnič, st.
Lenart • Humanitarna prireditev
Zbrali 3.500 evrov
V petek, 25. maja, je v Domu kulture Lenart potekala humanitarna prireditev, na kateri so zbirali sredstva za letovanje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju iz enote VDC Mravlja Lenart. Prireditev je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, v sodelovanju z VDC Polž iz Maribora.
Pevski zbor Mravljice sestavljajo varovanci VDC Mravlja Lenart.
delovali še varovanci Varstve-no-delovnega centra Mravlja Lenart, učenci OŠ Lenart iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja, slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart in folklorna skupina Kulturnega društva iz Sv. Trojice. Na prireditvi vstopnine ni bilo, so pa s prostovoljnimi prispevki zbrali 1.000 evrov, medtem ko so donatorji pred prireditvijo na račun VDC Polž nakazali 2.529 evrov.
Po besedah direktorice VDC Polž Maribor Sabine Petek
zbrana sredstva zadoščajo za letovanje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju iz enote VDC Mravlja Lenart, nanj pa se bodo odpravili 11. junija.
Zmago Šalamun
Na Balkanu lahko bolje obrnete' svoje prihranke.
Na rastočem balkanskem trgu je trenutno dobro obračati denar. Strukturirani depozit, katerega obrestna mera je vezana na gibanje vrednosti košarice visokokakovostnih delnic izbranih podjetij, ki delujejo na Balkanu, vam poleg zajamčenega izplačila glavnice ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Čas vezave: do 9. julija 2008.
Informacije: 080 88 00
BankAustria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana
BankVVu stria Creditanstalt
Foto: ZS
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
SPOMIN
na 29. maj, ko si pred tremi leti odšel od nas,
Milan Lubej
IZ PEKER
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
SPOMIN
Janez Druzovič
2004 - 2007
Vsi njegovi
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)
* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnik s.p, Pivkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
(Rradioptuj
»a áfdetic www.rad¡o-ptu¡.s¡
Prireditvenik
Torek, 29. maj
Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama dijaški
Sreda, 30. maj
13.00 Ptuj, na gradu, 4. grajsko ocenjevanje vin iz srednje Slovenskih goric 18.0 Ormož, glasbena šola, zelena dvorana, nastop Glasbene pripravnice 20.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama dijaški
Četrtek, 31. maj
18.00 18.00
20.00 21.00
Ormož, prostori ormoškega gradu, predavanje Funkcionalne motnje prebavil, predava Tine Velikonja
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, zaključni koncert glasbene šole Ormož, Glasbena šola, zelena dvorana koncert učencev Glasbene šole Ormož
Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama dijaški Ptuj, Atrij hotela Mitra, komedija Hamlet, za izven
Želite spoznati nove izzive v novem okolju? V Gostilni Ribič bomo sprejeli
2 osebi na področju pomoči
pri izvajanju streženjajedi in napitkov.
Če želite svoje znanje, želje in izzive uresničiti v prijetnem okolju priznane turistične lokacije, vas vabimo, da se oglasite v Gostilni Ribič, oziroma na	JKi
tel. 051 333 630.	Perutnina Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
VODIMO poslovne knjige za podjetja in s. p. Roman Čuš, s. p., Cesta v Njiverce 29, 2325 Kidričevo, tel. 796 96 91 ali 051 335 202.
MENJAM drva za koruzo ali ječmen. Tel. 03 5827 574.
PRODAM trakor Torpedo TD 75 06. Tel. 031 856 668.
PRODAM bukova drva z dostavo ali brez. Tel. 041 529 984.
PTUJ - Poštenim oddamo v najem za nedoločen čas na lepem mirnem kraju manjši kos zemljišča z vodo in elektriko za vikend in uživanje v naravi. Telefon 031 424 952.
PRODAM luščeno koruzo in ječmen. Telefon 041 854 773.
PRODAJO suha bukova drva, možna dostava. Telefon 041 48 5 174.
KMETIJSTVO
DELO
PRODAM bukova in brezova drva, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM kvalitetna bukova drva z dostavo. Tel. 041 914 263.
SUHA metrska in kalana drva prodam, možnost dostave. Tel. 81 81 240.
PRODAM 3000 kg luščene koruze ter dva prašiča 150 kg. Telefon 041 326 952.
VOZNIKA C in E-kategorije, zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot Zdravko, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 971 899.
ZARADI širitve lokala restavracija DE Poncho redno zaposli natakarja ali natakarico in vodjo strežbe. Tel. 02 771 01 86 ali GSM 941 631 578.
Na podlagi Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2007 (Uradni list RS, št.) ter v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnikom o postopku za financiranje kulturnih programov (Uradni list RS, št. 31/05) Občina Hajdina objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Hajdina za leto 2007 (v nadaljevanju razpis)
1.	PREDMET RAZPISA: Sofinanciranje programov in projektov s področja kulture v Občini Hajdina za leto 2007. Razpisana sredstva so namenjena za redno dejavnost sofinanciranja programov in projektov društev, samostojnih ustvarjalcev na področju kulture samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost s področja kulture.
2.	RAZPISNA PODROČJA: Občina Hajdina sofinancira programe in projekte z naslednjih področij:
-	redna dejavnost
-	ljubiteljska kulturna dejavnost s področja glasbe, gledališča
3.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	redno delovanje kulturnih društev in sekcij
-	da program ali projekt omogoča vključevanje članov oziroma uporabnikov iz Občine Hajdina
-	da ima program ali projekt pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov in zagotovljene druge vire financiranja
-	da bo program ali projekt izveden v letu 2007
4.	MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: Za ocenjevanje posameznih programov in projektov bodo uporabljena naslednja merila:
-	točkovno ovrednotenje sekcij Kulturnih društev in skupin za leto 2007
-	kakovost predloženega programa ali projekta
-	preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije
-	dosedanje delo in reference
5.	ROK IZVEDBE: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
6.	OKVIRNA VREDNOST RAZPISA je 13.847,00 € - redna dejavnost
7.	VSEBINA PRIJAVE: Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe proračunskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa in sicer s strani pooblaščenih oseb sofinancerja. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolne prijave ne bodo obravnavane.
8.	ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS: Prijavitelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 13. 06. 2007 na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 HAJDINA z oznako NE ODPIRAJ
-	PRIJAVA NA RAZPIS KULTURA 2007 (na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj) ali jo do tega dne oddati na Občinski upravi občine Hajdina, in sicer v času uradnih ur.
9.	IZID RAZPISA: O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni. Z izbranimi izvajalci programov oziroma projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev.
10.	KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na Občinski upravi občine Hajdina. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občinski upravi občine Hajdina pri gospe Valeriji Šamprl na telefonski številki: 02 788 30 30. Prijava na razpis pomeni, da se predlagatelj strinja s pogoji in merili razpisa.
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina
www.tednik.si
VSAK ČETRTEK Ob 20.00 URI
POSKOČNIH
1. BOŠTJAN KONEČNIK S PRIJATELJI - Petki, sobote in nedelje	1.	DOMEN KUMER - Po dežju
2. Ans. VANDROVCI - Sam na dopust	2.	MANCA ŠPIK - Zvezala bi si krila
3. TAPRAVIH 6 - Narcisne poljane	3.	BRENDI - Katarina
4. Ans. GOLTE - Kmetije ne prodamo	4.	KINGSTON - Bosa noga
5. Ans. SICER - Le doma	5.	SANJA GROHAR - Varaj me varaj
6. VESELI SVATJE - Zdaj razumem	6.	OBJEM - Pomlad
7. ROK ŽLINDRA - Najlepše je kadar sva skupaj	7.	PETER FINK - Zapeljiva soseda
USPEŠNA skupina zastopnikov sprejme več novih sodelavcev za prezentacijo gospodinjskega pripomočka. Nudimo možnost redne zaposlitve in visokega zaslužka. GSM: 041 631 578, tel. 02 771 01 86, MBM Internacional, d. o. o., Rogozniška cesta 20, 2250 Ptuj.
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Marija Vozlič Laše 19a 3241 Podplat
PRIDEM čistit, likat, pospravljat. Telefon 041 204 653.
DOM STANOVANJE
ODDAMO v najem večje stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818.
RAZNO
IZPOSOJA oblek za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 220 oblekami! Največja izbira! Najcenejša izposoja! Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, 02 719 86 93, 031 258 704.
Glasujem za
Naslov
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98), objavljata Občina Hajdina in Športna zveza občine Hajdina
JAVNI RAZPIS
ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2007
I.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov s področja športa v občini Hajdina za leto 2007.
II.	Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva in klubi,
-	zavodi, zasebniki ter podjetja, ki so registrirana za izvajanje športne dejavnosti.
III.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki na javni razpis:
-	da imajo sedež v občini Hajdina,
-	da imajo organizirano redno vadbo oz. druge redne športne aktivnosti,
-	da imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje planiranih programov športa,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu.
IV.	V letu 2007 bomo sofinancirali naslednje programe:
Športna vzgoja otrok in mladine
-	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok,
-	športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni šport - športne šole,
-	interesna športna vzgoja mladine,
-	športna vzgoja mladine, usmerjena v kakovostni šport. Športna rekreacija
-	80-urni programi redne vadbe,
-	organizacija športno-rekreativnih tekmovanj,
-	planinstvo. Kakovostni šport
Razvojne in strokovne naloge v športu
-	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,
-	občinske športne prireditve.
V.	Rok za predložitev ponudb in način predložitve:
Prijavitelji morajo prijavo poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali oddati osebno na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina - s pripisom ŠPORT 2007, najpozneje do 13. 06. 2007. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošto s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v prostorih občine Hajdina. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti, na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja.
Prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih razpisne dokumentacije, podatki morajo biti pravilno in dosledno izpolnjeni. Nepopolnih prijav in prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo, ne bomo upoštevali!
VI.	Razpisna dokumentacija
Vso potrebno razpisno dokumentacijo dobijo prijavitelji na naslovu: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, ali na spletni strani občine Hajdina (www.hajdina.si). Dodatne informacije tudi na GSM: 041 353 247 (Sandi Mertelj - predsednik ŠZ Hajdina). Obvestilo o višini odobrenih sredstev bo dano takoj, ko bo sprejet proračun občine Hajdina za leto 2007. Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe.
Občina Hajdina Športna zveza občine Hajdina
OBČINA KIDRIČEVO
Občina Kidričevo objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE LETNIH PROGRAMOV HUMANITARNIH, INVALIDSKIH IN ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTVEV
ZA LETO 2007
PREDMET RAZPISA:
Predmet razpisa je sofinanciranje letnih programov humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih organizacij in društev v višini 8.300 evrov. Na podlagi tega razpisa lahko kandidirajo prostovoljne in neprofitne organizacije in društva, in sicer:
-	humanitarna, invalidska in zdravstvena društva in organizacije,
-	društva in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih dejavnosti.
1. POGOJI SOFINANCIRANJA
Pravico do sofinanciranja na podlagi tega razpisa imajo
-	humanitarne, invalidske in zdravstvene organizacije ter društva, ki imajo sedež v občini Kidričevo ali imajo sedež izven občine Kidričevo vendar imajo člane iz občine Kidričevo,
-	imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev programov,
-	dejavnost opravljajo kot prostovoljno in neprofitno dejavnost in
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini. Prednost pri sofinanciranju programom imajo društva.
Izvajalci humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih organizacij in društev, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na ta razpis ne prijavijo, v letu 2007 ne bodo upravičeni do sredstev proračuna občine Kidričevo.
3.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Kandidati lahko prijavo pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis »RAZPIS - humanitarne dejavnosti 2007«, na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu.
Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 22. 06. 2007.
Po tem datumu prejetih prijav ne bomo upoštevali v postopku točkovanja in razdelitve sredstev.
4.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatno potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslednjem naslovu:
-	OBČINA KIDRIČEVO, pri gospe Zdenki Frank, tel. 02 799 06 13
Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju programa v letu 2007. Po podpisu pogodbe bodo izvajalcem nakazana sredstva skladno s pogodbo.
Jožef Murko, Župan občine Kidričevo
Ptuj • Sodni proces po eksploziji na Mariborski cesti
Razlike le še v koraku ali dveh
Kot smo poročali, so po dobrih dveh mesecih premora v nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji hiše na Mariborski cesti februarja 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, v ponedeljek, 14. maja, pred senatom Okrožnega sodišča v Ptuju pričali novi sodni izvedenci ter presenetili z novimi ugotovitvami in različnimi trditvami o tem, kje naj bi bil obtoženi v trenutku eksplozije.
Potem ko je v nadaljevanju glavne obravnave svoje strokovne ugotovitve tričlanskemu senatu Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kola-rič Bojnec, predstavila sodna izvedenka kemijske stroke za eksploziva Alenka Verbek Garbajs, sta pred sodiščem pričala izvedenca za sodno medicino Borut Štefančič, dr. med., in Tomaž Jančar, ki sta o svojih ugotovitvah skupaj izdelala pisno izvedeniško mnenje v imenu Inštituta za sodno medicino v Ljubljani.
Zagovornika Stanislava Klemenčiča je v nadaljevanju glavne obravnave zanimalo, ali poškodba črevnice in odrgnine lahko nastanejo tudi pri udarcu ob okensko steklo, izvedenca medicinske stroke Borut Štefančič in Tomaž Jančar pa sta pojasnila, da je na fotografijah poškodb obtoženega Boruta Erhatiča od manjše odrgnine na desni bočni strani trupa viden trak z manjšimi odrgninami, te pa nastanejo ob udarcu v hrapavo površino. Nato je zagovornik Klemenčič vprašal, ali bi do te poškodbe lahko prišlo ob udarcu kosa zidaka iz siporeksa, medicinska izvedenca pa sta menila, da je toplotni val obtoženega Boruta Erhatiča zadel stoje in ne kleče ali v sklonjenem položaju, po njunem prepričanju pa je bil od udarnega vala zadet od zadnje in delno desne strani ter v del spodnje okončine na zunanji strani; glede na lego opeklin in njihovo intenzivnost pa je zagotovo bil bližje z levo bočno in hrbtno stranjo.
Na vprašanje zagovornika, ali je možno, da je obtoženi Borut Erhatič s takimi poškodbami, kot jih je imel, stal na mestu, kjer sam zatrjuje, pa sta sodna izvedenca medicinske stroke odgovorila, da so vrez-nine nastale zaradi drobcev stekla katerekoli steklene površine, vendar opekline, ki jih je imel, tako daleč vstran od mesta eksplozije gotovo ne bi nastale. Na vprašanje zagovornika Klemenčiča, na kakšni razdalji od središča eksplozije je obtoženi stal, sta izvedenca
medicinske stroke odgovorila, da je ta ocena stvar izvedenke za eksplozije. Ko je zagovornik predočil obseg udarnega vala, pa sta menila, da je udarni val drugo kot termični val. Zagovornik je tako menil, da naj bi po njunem mnenju in po obtožnici obtoženi Borut Erha-tič stal tik ob notranjih vratih vetrolova, zato ga je zanimalo, ali je tedaj utrpel kake poškodbe od udarca vrat vetrolova ali celo celega vetrolova. Izvedenca sta pojasnila, da ni nikakršnega verodostojnega pojasnila, v kakšnem stanju so bila ta vrata, saj je na posnetkih vidno, da je od njih ostal le majhen del s ključavnico. Posebnost ran, ki so dovolile tak zaključek, je po njunem mnenju, da so na obraznem delu rane vidne skoraj v eni smeri, od spodaj navzgor, zato je nemogoče, da bi tako poškodbo povzročil večji del odlomljene šipe, ampak da so te poškodbe nastale tako, da je telo obtoženca udarilo nazaj ob šipo. Na dodatno vprašanje zagovornika, ali bi take poškodbe lahko povzročil udarec lesenih vrat, pa sta izvedenca medicinske stroke menila, da ne, saj je zdravnik našel v telesu obtoženega le eno trsko.
Od kod drobci stekla v telesu obtoženega?
Zagovornik Stanislav Kle-menčič je nadalje predočil, da so bili v telesu obtoženega najdeni štirje vzorci stekla, za katere so ugotovili, da nobeden ni enak vzorcu stekla z dvorišča, ter izvedenca vprašal, kaj predvidevata, od kod so bili omenjeni štirje vzorci stekla; prejel je odgovor, da so bili ti vzorci iz neke steklene površine, ki je bila obtoženemu bliže od pol metra. Ob tem sta izvedenca dodala, da je obtoženega lahko zadelo steklo notranjih vhodnih vrat, pri čemer pa je lahko trčil tudi ob notranjo površino zunanjih vrat. Ob tem ju je zagovornik vprašal, ali obtoženi razen opeklin ne bi dobil še kakih drugih mehanskih poškodb, če bi ob eksploziji stal v vetrolovu, izvedenca pa
Foto: M. Ozmec
Sodni izvedenec patolog dr. Srečko Kovačič (desno) med ogledom kraja dogodka na Mariborski cesti; v sredini je obtoženi Borut Erhatič, levo pa njegov zagovornik Stanislav Klemenčič.
sta menila, da lahko, vendar sta od teh poškodb na obtoženem bili ugotovljeni le odrgnina in zlom črevnice, ki pa nista nastali v vetrolovu. Zagovornik je vprašal tudi, ali je od človeka, ki je bil tako hudo poškodovan in opečen, možno pričakovati natančen opis, kje točno je stal ob eksploziji, izvedenca pa sta menila, da lahko odgovor na to vprašanje da le psihiater.
Ko je pred sodišče stopil še sodni izvedenec medicinske stroke patolog dr. Srečko Ko-vačič, je ta sprva vztrajal pri svojem že podanem izvedeniškem mnenju, da je obtoženi Borut Erhatič v trenutku eksplozije stal zunaj pri vhodu ali ob steni stanovanjske hiše, lahko pa tudi nekaj metrov vstran. Nato pa je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec odredila soočenje z izvedencema sodnomedicinskega inštituta Borutom Štefančičem in Tomažem Jančarjem, ki sta vztrajala pri svoji trditvi, da naj bi obtoženi tedaj stal v preddverju hiše nekje med zunanjimi in notranjimi vrati. Na predlog zagovornika Stanislava Klemenčiča je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec odredila ponovni ogled video-posnetkov. Po natančnem ogle-
du je izvedenec dr. Srečko Kovačič ugotovil, da dopušča možnost, da je obtoženi ob eksploziji stal nekje v preddverju, med zunanjimi vrati, izvedenca Štefančič in Jančar pa sta še naprej trdila, da je glede na vrsto in obseg poškodb lahko stal znotraj med zunanjimi in notranjimi vrati. V bistvu so ugotovili, da gre pri njihovih mnenjih o tem, kje je obtoženec stal v času eksplozije, le za korak ali dva razlike, zato je zagovornik Stanislav Klemenčič predlagal še zaslišanje zdravnika, ki je obtoženega Boruta Erhatiča v ptujski bolnišnici prvi sprejel in pregledal, ter ponovno zaslišanje zdravnika dr. Karla Špara-ša, ki je obtoženega oskrbel v mariborski bolnišnici.
Ponovno zaslišanje slednje-
ga je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec zavrnila, odobrila pa zaslišanje zdravnika v ptujski bolnišnici ter razglasila, da bo nadaljevanje glavne obravnave 14. junija ob 9. uri, ko naj bi še enkrat podrobneje pregledali fotografije poškodb obtoženca, ki jih je sodišče pridobilo na predlog zagovornika Stanislava Klemen-čiča. Ta je predlagal tudi dopolnitev izvedeniškega mnenja sodne izvedenke za eksplozije Alenke Verbek Garbajs v zvezi z učinkom eksplozije na kipec zlate rokavice, ki je ob eksploziji stal v notranjosti lokala in je kljub odvrženosti na dvorišče ostal cel, a se sodišče ni odločilo za izvedbo tega dokaznega predloga.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Maja mora biti tri dni mrzlo, J 19/10 J če ni na začetku, je na koncu tako. M *
Danes bo pretežno oblačno in deževno, vmes bodo tudi nevihte. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne danes od 16 do 21, jutri od 12 do 18 stopinj C.
V sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v popoldanskem času bodo še možne krajevne plohe. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Sveže bo. Opozorilo: Ob lokalnih nalivih lahko ponekod močneje narastejo hudourniki.
Foto: M. Ozmec
Borut Erhatič ob kipcu zlate rokavice, ki je kljub temu, da ga je ob eksploziji izvrglo iz lokala, ostal nepoškodovan.
Osebna kronika
Rodile so: Andrejka Lebreht, Raeehova 24, Lenart - Niko; Andreja Pristovnik, Cigonca 66, Slovenska Bistrica
-	Tajo; Petra Modric, Peršonova 25/a, Ptuj
-	Maia; Marjetka Vi-dovič, Cirkulane 86
-	dečka; Karolina Kotnik, Dobovec 25, Rogatec - Korino; Lidija Lesjak, Cirkulane 68/a
-	Emmo; Mojca Božič-ko, Majšperk 6, Ptujska Gora - dečka; Nina Vrbnjak, Arbajterjeva 4, Ptuj - Jaka; Mojca Žnidarič, Vinski Vrh 1/ a, Miklavž pri Ormožu
-	Nika.
Umrli so: Angela Ha-ložan, rojena Krajnc, Podlože 76, rojena 1924 - umrla 19. maja 2007; Milan Krajnc, Zagrebška c. 11, Ptuj, rojen 1921 - umrl 16. maja 2007; Elizabeta Koren, rojena Šterbal, Kajuhova ul. 1, Ptuj, rojena 1928 - umrla 19. maja 2007; Franc Pih-ler, Spodnji Velovlek 15, rojen 1935 - umrl 21. maja 2007; Ema Merč-nik, Rimska ploščad
16,	Ptuj, rojena 1929
-	umrla 21. maja 2007; Janez Strašek, Rimska ploščad 2, Ptuj, rojen 1941 - umrl 16. maja 2007; Jožefa Klen-kar, Mariborska cesta 18, Ptuj, rojena 1925
-	umrla 17. maja 2007; Branko Levičnik, Krče-vina pri Vurberku 86/ a, rojen 1933 - umrl 22. maja 2007; Jasmina Sitar, Dornava 128, rojena 1980 - umrla
17.	maja 2007; Terezija Lamberger, rojena Korošec, Dragonja vas 24, rojena 1933 - umrla 22. maja 2007; Marija Šprah, Podlehnik 6, rojena 1926 - umrla 22. maja 2007.
Poroke - Ptuj: Denis Premužič, Strmec pri Polenšaku 16, in Barbara Roškar, Strmec pri Polenšaku13; Anton Potočnik, Vareja 65, in Smiljana Šmigoc, Mali Okič 47; Vlatko Stočko, Pobrežje 16, in Tatjana Jankovic, Cesta osvobodilne fronte 42; Franc Sitar, Barislovci 11, in Darja Stopajnik, Soviče 21/a; Martin Več-erič in Angela Bencek, Jablovec 23 /b; Dejan Orovič, Moškanjci 1/ c, in Vanja Nahberger, Gerečja vas 2/c. Poroke - Ormož: Simon Vršič, Novinci 27, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, in Darja Žerjav, Slovenska cesta 37, Središče ob Dravi; Gregor Predan, Šikole 79, Kidričevo, in Serge-ja Zelenjak, Senešci 79, Ormož; Primož Kumer, Mihovci pri Veliki Nedelji 92, Ormož, in Petra Fištravec, Trgovišče 15, Ormož.