Iz h al a vsak Četrtek. Cena mu Je I K na leto. (Za NemMjo S K SO Tin., la Ameriko in druge tule države 4 K 60 vin.) — Posamezne številke ee prodajajo po 10 vin. Spis! in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo m in-»eratl pat UpravniStvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Štev. 8. V Ljubljani, dne 24. februarja 1910. Leto XXIII. Državno gospodarstvo. Naša država bo imela letošnje leto rog 70 milijonov kron primanjkljaja, e se bo toliko izdalo in samo to prejelo, ar je proračunanega. Ta reč je silno ažna. Če se mora država zadolžiti za avadne potrebe svojega gospodarstva, 3 na vse strani slabo. Kmet, ki mora ajemati dolg, da preživi in obleče svo-3 družino, ki torej takih tekočih tro-kov ne more pokriti s svojimi letnimi ohodki, mora priti konečno na kant. redno težje dobiva na posodo, vedno eč mora plačevati obresti, vedno manj na kredita; tako je tudi z državo, ki ;ze v primanjkljaj. Lahko je reči, naj c nalože novi davki, toda davki se ne obirajo na cesti, iztiskavajo se iz žulja-ih rok in drži se jih skrb in trud. Vpra-anja, ki si jih mora najprej v takih azmerah zastaviti vsak gospodar, se lase: »Kako pa gospodarim? Ali je mo-3 gospodarstvo pametno in previdno? lateri moji nepotrebni izdatki bi se da-. zmanjšati, da bi mi potem za potreb-e ne manjkalo?« Tako se mora vpra-ati tudi država. Z mirno vestjo lahko ečemo, da bi se pri pametnem gospo-arstvu dalo dobro izhajati s sedanjimi ržavnimi dohodki. Poglejmo samo par eči: 1. Ž e 1 e z n i c e. V 13 direkcijah dr-avnih železnic je nastavljenih nad 5000 radnikov. Pisarij imajo dovolj, toda se polno nepotrebnih in praznih. Kar i pa moralo biti, tega ni. Železnice so rgovska reč. Trgovskega duha pa ni rav nič v celi železniški upravi. Skrbi a to, da bi se ljudem postreglo, da bi lo blago hitro in pravilno naprej, mar-ikje na državnih železnicah ne pozna->• Saj niti najpotrebnejšega ne znajo, atnreč pravilno računati vožnino. V Bffi oziru je treba neštevilno pritožb, ki seveda delajo zopet nove pisarije in potrebujejo novih uradnikov. Vsak, kdor ima opraviti z državno železnico, bo potrdil, da je treba vsako zaračunanje voznine dobro pregledati, in da se je treba zelo mnogokrat pritožiti. Včasih računajo premalo; največkrat pa veliko preveč. Iz tega se jasno vidi, da v sedanjih razmerah uradniki niso kos svoji nalogi. Ker je torej uradništva mnogo preveč, in vse polno nepotrebnih pisarij, in ker ni trgovskega duha med železniškimi uradi, ni čuda, da tudi ni dohodkov, ki bi jih država lahko imela od njih. Zato pa vidimo, da mora država za svoje železnice doplačevati vsako leto krog 80 milijonov kron. To vendar ne gre. Železniške družbe vlečejo dobičke od svojih železnic; država pa do-plačuje. Ko bi se tukaj napravil red, bi že s tem izginil primanjkljaj iz državnega gospodarstva. 2. Politiškouradništvo. Tu je tudi uradništva veliko preveč, ker je veliko nepotrebnega dela. Pomislimo vendar, s kakšnimi otročarijami se pečajo le prevečkrat uradniki višjih razredov. Ne gre se pravzaprav za nič; in pri ničvrednih papirjih, ali pri praznih komisijah izgublja svoj čas uradnik, ki stane državo 10 do 20 kron na dan. Mnogo takih reči bi lahko rešili nižji uradniki brez visokih šol. S tem bi se seveda stroški znatno zmanjšali. Potem pa to prekladanje iz urada v urad, od okrajnega glavarstva k deželni vladi in od tam na Dunaj. Kar bi eden lahko opravil, s tistim se jih muči deset. En akt se paca in greje po nešte-vilnih kanclijah. Papirja se pri tem res mnogo napiše, narejenega je pa malo. Ena glavnih napak je tudi ta, da imamo za deželo in državo dvojne uradnike, ki delajo eno in tisto reč. Deželni in- ženir napravi n. pr. načrt za kak vodovod. Ta načrt in bodisi še tako majhen, roma k deželni vladi, kjer ga zopet kuha državni inženir; in od tam mora še na Dunaj, da se tembolj zavleče cela reč in da morda samo pregledovanje več stane, nego vodovod sam. Čemu je treba dvojnega uradništva v posamniK deželah. Edino pametno bi bilo, ko bi bil vsakokratni deželni glavar tudi predstojnik politiške oblasti, ki bi imel deželnemu odboru prideljeno potrebno uradništvo, katero bi opravljalo deželne in državne posle. Po ti poti bi se stroški za uradništvo silno zmanjšali in uradniki bi bili vrh tega popolnoma lahko zelo dobro plačani. Par zgledov smo povedali, ki nam pričata, da bi se dalo v državnem gospodarstvu marsikaj premeniti. Naši bravci vedo, kako se naši poslanci trudijo, da bi izpremenili ves način, kakor se je dozdaj vladalo v naši državi. Poštenja in pravice za vse, zraven pa previdnosti in varčnosti je treba. Nemci, ki so nam dozdaj gospodarili, se niso izkazali. Naša dolžnost je, da skrbimo za potrebno preosnovo. Smisla za ljudstvo je treba. In kdor ima državni denar v rokah, se mora zavedati, da se gre tu za ljudski denar, ki se ne sme metati proč, marveč ki se mora ž njim vestno gospodariti. Veliki boj, ki ga bijejo naši poslanci na Dunaju, ne meri samo na to, da se da zatiranim narodom njihova pravica, da se povzdignejo zanemarjene dežele, temveč tudi za to, da se sedanje, po nemških vladah zavoženo državno gospodarstvo popravi in zboljša Deželni zbor kranjski. Gospodarske zadeve. Odobri se poročilo o 4odstotnem deželnem posojilu. Potrebščina znaša 404.724 K. Za vodovodno naklado v Ljubljani se sklene zakon, po katerem se prizna za vodovodno naklado prednostno zastavno pravico. Prošnja občine J e ž i c a za uvrstitev nekaterih občinskih cest med okrajne se odstopi deželnemu odporu, da pripravi potrebne zakonske načrte. Poročal je poslanec Dimnik. Odpravo klancev na Eariovski cesti je zahteval poslanec Matjašič. Upravni odsek je poročal: Deželnemu odboru se naroča, da pri ministrstvu zahteva preložitev klancev. Poslanec K o š a k je toplo priporočal to zadevo. Cesto od Novega mesta do Suhorja se je dobro popravilo, a od Suhorja do Metlike jc še več nevarnih klancev, ki ovirajo promet. Prelaganje klancev na tej cesti se je izvršilo na moj pritisk, ko sem svoj čas opomnil na to stvar deželnega glavarja, ki je bil takrat poslanec dolenjskih mest, ki je koj na to izposloval pri vladi izdatno podporo. Priporočam, da se še ostali klane1' prelože. V imenu vlade je dvorni svetnik Chorinsky izjavil, da je za letos pripravljenih 60.000 kron. O uravnavi potoka Višenjce je poročal poslanec P o v š e. Deželnemu odboru se naroča, da odredi ogled potoka Višenjce in njegovih dotokov, ki provzročajo močvirnost dedendolske doline in izdela načrte, kako bi se Vi-šenjca uravnala. Predlog podpira posl. K o š a k: Prebivalstvo onih krajev je navezano na kmetijstvo, posebno na živinorejo. A potok Višnjica dela na travnikih s poplavami veliko škodo. Prebivalstvo po teh krajih je pa zelo skromno in ne nadleguje, če ni potrebo. Uravnava je nujno potrebna, zato naj spomladi gre deželni tehnik tja doli in naj vse razmere prouči. Osuševanje zemljišč v kranjskem okraju Je sprožil poslanec Z a b r e t. Deželnemu odboru se naroči, da pošlje hidrotehnika v ta okraj, da proučuje ondot-ne razmere in napravi potrebne načrte. K m e t s k a zveza za dekani j o Moravče je prosila za preložitev občinske ccste čez G r m a č o , Češnji-ce in H rib c e , za odpravo klancev na okrajni cesti Moravče -Kan-drše in uvrstitev okr. ccste iz Moravč do državne ceste pri Želo d n i k u med deželne ceste. O teh prošnjah je poročal poslanec Povše in predlagal: Deželnemu odboru se naroča, da pregleda, kako bi bilo mogoče občinski cesti spraviti v tako stanje, da bi se omogočil promet iz moravške doline z južno železnico. Deželni tehnik 2» i naj pregleda okrajno cesto od Moravč do Peč in napravi načrte, kako bi se odpravili klanci, da bi se omogočila zveza moravške doline z Zagorjem. Deželni zbor naj ne pozabi pri nameravani uvrstitvi cest med deželne ceste na cesto M o r a v č e do Zelodni-lca. Poslanec L a vr e n č i č jc vse to najtopleje priporočal. Občina Trojane je tudi prosila za uvrstitev nekaterih občinskih cest med okrajne, a cesta Trojane-Zagorje naj se uvrsti med deželne ceste. Deželni odbor naj vpraša brdski cestni odbor za mnenje glede uvrstitve občinske ceste od Zidov skozi St. Gothard do Čem-šenika med okrajne ceste. Prošnjo je toplo podpiral poslanec L a v r e n č i č, a dr. Krek je vzkliknil: Nov cestni zakon jc potreben! (Dobro!) O postavljanja mejnikov je poročal za upravni odsek poslanec Šolmajer. Nujno je potrebno, da se za-gotove in ugotove meje posestev. Vlada se pozivlje, da predloži deželnemu zboru načrt zakona o označbi in reviziji meja in stabilizaciji katastralnih merilnih točk. Priporočal jc ta predlog poslanec P i b e r. Mestni občini kočevski se dovoli skozi deset let pobirati 5od-stotno naklado na hišnonajemninski in hišnorazredni davek. Na vrsto je prišla tudi neka stara prošnja občine Veli-k a L o k a , da bi se šentjanška železnica zvezala z dolenjsko pri Veliki Loki. Prošnja je že zastarela, a to priliko je porabil poslanec H1 a d n i k , da je opozoril na nedostatke na dolenjski in šentjanški železnici. Delo pri šentjan-ški železnici se je vršilo zelo površno. Pri vasi Dule se jc že lani velik kos nasipa zrušil. V najhujši zimi so morali podzidavati. Presek v »Zijavici« je izdelan tako slabo, da se celo leto ruši in vali kamenje na tir. Celo zimo so morali popravljati. In lani so veljale poprave kakih 120.000 K. Minuli teden je zopet zasulo tir, da vlaki niso mogli voziti. Pri gradnji se na zahteve prebivalstva niso hoteli ozirati. Pri Dulah so zagradili dolino s pet metrov visokim nasipom. Prehoda na starem potu niso dovolili. Ravno tako se niso ozirali na želje občine šentrupertslce in mokronoške. Zato nima železnica toliko prometa, kakor bi ga sicer imela. Podjetništvo še sedaj ni poravnalo kupnin za zemljišča in posestniki morajo še sedaj plačevati davke od posestev, ki jih nimajo več. Podjetništvo jc najmanj še 50.000 kron na dolgu. Tračnice so za nič. Ta železnica nima z Novim mestpm nobene prave zveze, dasi imamo ondi urade, bolnišnice in sejme. Prvi vlak pride šele v Novo mesto ob pol 11. uri, ko jc pač že prekasno za sejme in urade. Predlaga: 1. Deželni odbor naj izposluje, da se posestnikom, ki so odstopili svet za železnico, vendar že enkrat izplača kupnina in povrne davščina. 2. Pri ravnateljstvu državnih železnic naj se izposluje, da bi imela ta železnica direktno zvezo z Novim mestom. Poslanec Dular je grajal nedostatke pri dolenjski fa lcznici. Uprava štedi luč. V vagonih' slabe leščerbe, na kolodvorih po nava, di tema. Lahko se pripeti velika nesreč ča. Vožnja je silno počasna. (Dr. gu„ steršič: V tem času se pride lahko na Dunaj.) Pred leti se je obetala hitrejša vožnja, a še sedaj se vozi od Ljubljano do Straže 4 ure 9 minut, ako ni nobene zamude, dasi znaša daljava komaj 80 kilometrov. Ce se pa zvečer peljem i2 Ljubljane, pa sploh ne pridem v Stražo ampak se mora prenočiti v Novem mestu. Na razpolaganje je tudi premalo vozov za osobni promet. Ljudje so do-stikrat prisiljeni stati, ali jih pa poši, ljajo v vozove za živino. Predlaga: Zo-lezniški kolodvori in vozovi morajo biti boljo razsvetljeni. Vožnja mora biti hi, trejša. Voz mora biti dovolj na ruzpo, laganje, in tudi do Straže mora biti tri. kratna zveza na dan. (Predlogi obvc, ljajo.) O prošnji »Katol. političnega dva, štva« v Radovljici za ustanovitev gospodinjske šole v Radovljici je poročal poslanec Povše in predla, gal: Prošnja se odstopi deželnemu odboru s priporočilom, da se pri uredit-vah za gospodinjske šole in tečaje ozi< ra na radovljiški okraj in v tem okraju kmalu priredi popolno gospodinjsko šolo. O prošnji posestnikov podobHnc Sv. Križ za izločitev iz dolske občino in priklopljenje k občini Velika vas je po ročal dr. Pegan in predlagal: Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje o tem, jeli delitev umestna ali ne, daljo, da povzroči vse za delitev potrebno in o tem poroča deželnemu zboru. Prošnjo priporoča dr. K r e k , ki naroči, naj d? želni odbor hitro izvrši vse potrebno, da bo lahko že v prihodnjem zasedan/a se o tem sklepalo. Zaradi zvišanja tarifov na južni železnici je stavil nujni predlog poslanec Pov< š e. Vlada je dovolila zvišati tarife. To je hudodelstvo. Kranjci bomo morali skrbeti za sanacijo južne železnico. Izvoz lesa bo trpel. Odkod naj dobi kmtf še kaj denarja, ako lesa izvažati nc ho mogel. Deželni zbor najodločnejše ugo< varja zvišanju tarifov na južni žolez< niči. (Živahno odobravanje.) Dr. Lampe je stavil nujni predlog zaradi zgradbe železnice od Metlike do Karlov* c a. Že dolgo se zavlačuje gradba želez-nic, ki bi zvezale kranjsko deželo z Dalmacijo. A ogrska vlada hoče zgraditi progo Metlika-Karlovec kot vicinalno železnico. (Dr. Šusteršič: Košut je pod* pisan na pogodbi.) Ogrska krši nagod" bo. Ako se bo proga Metlika-KarlovcS gradila tako, kakor hočejo Ogri, bo ovi" ran osobni in tovorni promet z Dalmaj cijo. Vsa Avstrija bo oškodovana. Og" se bočejo polastiti Dalmacije. Iz naŠ^j zbornice naj se čuje glasen protest, mi tega ne trpimo. Železnica se mora graditi ta1:o, kakor je v pogodbi. Naša vlada ima v rokah moč, da to izsili Ogrom. Zahtevamo, da vlada stori svojo dolžnost. (Burno pritrjevanje.) S tem je bila končana seja v sredo, dne 26. januarja. Političen pregled DRŽAVNI ZBOR. Nemci sedaj zlorabijo neke cesarjeve besede, da želi, da bi se vlada ne menjavala vedno, temveč, da bi bilo v /vladi nekaj več stalnosti. Ko bi bili 'Nemci odkritosrčni, bi morali priznati, da more zagotoviti vladi stalnost le | močna večina v državnem zboru, kar [pa brez Slovanske Enote ne gre. To so [povedali ministrskemu predsedniku (tudi Poljaki, ki so povdarjali potrebo, 'da se vladna večina poveča. Sploh se opaža, da je dobila med Poljaki večji Vpliv ona struja, ki nasprotuje temu, ?!da bi se Poljaki kar na slepo prodali vsaki vladi. To čuti tudi Bienerth. Zato je na konferenci s Poljaki izjavil, da se hoče pogajati z vsemi strankami o fcem, kako povečati vladno večino. IVendar pa, kakor se čuje, Bienerth Vlade ne namerava izpremeniti pred {Veliko nočjo. Seveda je to zelo odvisno od tega, kako bodo nastopale v zbornici stranke, zlasti Poljaki in Slovanska (Enota. Zadnja je izjavila Bienerthu, ko 'je čez dolgo časa zopet enkrat konferi-ral ž njimi, da redne razmere ne morejo nastopiti, dokler se ne izpremeni Vladni zislem. Bienerth je to izjavo Vzel na znanje, a posledic se iz nje še ne upa izvesti. Vsled tega je pa položaj sila nejasen in govori se že, da namerava Bienerth radi lepšega odstopiti, jin da mu potem cesar poveri sestavo tiove vlade. Čudnega bi to ne bilo nič, ker se Bienerth boji nemških nacijo-nalcev, na drugi strani mu pa delajo preglavico Cehi in Jugoslovani, katerim se približujejo Poljaki in tudi inemšlci krščanski socialci bi bili pripravljeni delati skupno z njimi. Zato ije pa velike važnosti prihodnje zase-!danje državnega zbora, ki se prične v četrtek 24. t. m., in ki bo gotovo odločilo o usodi sedanje vlade. Skoraj gotovo pride do velepomembne politične debate že pri razpravi o vojaških novincih. Na dnevnem redu je tudi poročilo socialno - političnega odseka o zakonu proti pijančevanju in vladna predloga o državnem proračunu in finančnem zakonu. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR. / je izvršil v tekočem zasedanju že ogromno delo. Iz zadnjih sej je posebnega pomena predlog poslanca S. L. S. Mariniča, naj se izpremeni zastareli občinski red v duhu modernega časa. Njegov predlog je bil sprejet. Podoben predlog je stavil poslanec Faidutti glede štatuta goriškega mesta. Predlog poslanca Gassnerja, naj bi se ustanovila posebna komisija, ki naj bi nadzorovala delovanje deželnega odbora in deželnih uradov, je propadel. Velikega pomena je tudi predlog poslanca Anto-nellija, naj deželni odbor že do prihodnjega zasedanja napravi načrt zakona, po katerem bi bilo mogoče deželi izrabljati vodne moči v korist dežele. Deželni zbor je tudi sprejel resolucijo, ki poziva vlado naj takoj ustanovi slovensko in laško vseučilišče. Dalo se je tudi nekaj podpore obrtno - nadaljevalnim šolam, in sklenilo se je ustanoviti - vsakem političnem okraju eno gospodinjsko šolo. Slovenskim rajfajz-novkam je dovolil deželni zbor 2000 K, »Goriški zvezi« letno 6000 K. Zbornica je rešila tudi ves proračun. HRVAŠKO. Kakor kaže se bo začela na Hrvaškem zopet ona mažaronska vlada, ki je rodila tako žalostne sadove pod banom Hedervaryjem. To je pa sedaj še toliko bolj žalostno, ker je pomagala oživeti mažaronstvo večina hrvaškega sabora. Srbsko - hrvaška koalicija in ban To-mašič si sicer nič kaj posebno ne zaupata, toda narazen sedaj ne moreta. Koalicija se najbolj boji, da bi javnost zvedela za vsebino njene pogodbe s Tomašičem. Zato njeno časopisje o tem previdno molči. Naglasa samo, da bo Tomašič zopet vpeljal ustavne razmere na Hrvaškem, rešil proračun in razširil volivno pravico, a koalicija bo zato pri prihodnjih volitvah volila v desetih okrajih njegove kandidate. Toda sedaj je Tornašič pričel kazati, kako sta si zvezo s koalicijo mislila on in Khuen. Sklical je na posvetovanje stare maža-rone, da oživi staro mažaronsko »narodno stranko, in s tem pokazal, da misli resno delati na oživljenje maža-ronstva na Hrvaškem. Hrvati so enostavno pregoljufani, ker se bodo mogli Tomašičevim poizkusom še manj upirati, kot so se mogli Khuenu, ker ima Tomašič poleg uradništva na svoji strani tudi še saborsko večino. — Yo-mašičeva volivna reforma bo pa za Hrvate tudi vse prej, kot srečna. Pomnožilo se bode samo število volivcev. Urejena bo tako, da dobe skoraj 40 odstotkov vseh mandatov Srbi. Novi ban misli torej delati po Khuenovem receptu: vladal bo s pravoslavnimi Srbi proti katoliškim Hrvatom na korist Maža-rov. Hrvaška je danes bolj v Hederva-ryjevih rokah, kot je bila takrat, ko je bil on hrvaški ban. — Frankova stranka napoveduje obstrukcijo v saboru proti novi vladi. OGRSKO. Khuen je ustanovil novo vladno stranko. Že oklic na ustanovni shod naglaša, da je treba, da ostaneta armada in banka skupni. Za prihodnje volitve poizkuša seveda Hedervary dobiti zase tudi nemažarske narodnosti, ka- terim obljublja sedaj vse mogoče reči Seveda se bode videlo šele po volitvah če se ne zdi Khuenu preveč obljubiti in dati. Slovaki so izjavili, da bodo vo lili v onih okrajih, kjer ne postavijo lastnih kandidatov, samo take ljudi, ki bodo delali za splošno in enako voliv-i no pravico. BALKAN. Na Grškem se bližajo vedno bolj revoluciji. S sedanjo vladarsko hišo ni nihče zadovoljen. Častniška zveza zahteva, da se skliče narodno zborovanje in izjavlja, da se razide takoj, ko bo to sklicanje zagotovljeno. Sedaj je prišel v Atene vodja grškega gibanja na Kreti, Veniselos, in je bil sprejet med grške odvetnike. Tako je postal grški podanik in seveda tudi strankarski voditelj. Skoraj gotovo bode tudi izvoljen za predsednika narodnega zbora. Veniselos je*pa oseben nasprotnik grškega kralja in dela v zvezi z nekaterimi drugimi vplivnimi možmi na to, da se kralja odstavi. Sedaj vlada na Grškem častniška zveza, ki pritiska na kralja, da skliče narodni zbor. To se zgodi skoraj gotovo že v aprilu. Ni še gotovo, kaj bo sklenil ta narodni zbor, gotovo pa je, da se bo dal zelo vplivati od Ve-niselosa in njegovih tovarišev. — Zmedo na Grškem pa še poveča spor med mornarico in armado. Višji mornariški častniki so vedno nasprotovali častniški zvezi. Spor se je poostril, ker je hotela častniška zveza izpeljati sklep zbornice, naj se sestavi posebna komisija, ki naj odpravi nesposobne mornariške častnike iz mornarice. Ker se višji mornariški častniki temu upirajo, so pripravljeni na obeh straneh tudi na skrajnosti. — Turki menda sedaj ne nasprotujejo več tako odločno zvezi balkanskih držav. Kakor trde novejša poročila, bi bili celo pripravljeni pobotati se tudi glede Krete na miren način. Vzrok temu obratu naj bi bila narodna zavest Turkov, ki se je zadnje čase zelo okrepila. Turke jezi, da se velevlasti vedno mešajo v balkanske razmere, ker ni med balkanskimi državami potrebne edinosti, da bi zabranile tako vmešavanje. Kar je pridnost sto in što mravelj vkup spravila, osel z eno samo stopinjo uniži. Nepotrebne besede so niti, iz katerih tvoji nasprotniki vrvi plet6. * * * Turški pregovor. Žebelj lahko reši podkev, ponkev konja, konj moža, mož lahko celo deželo. * * * Dolgotrajna sreča izgubi že vsled svoj« dolgotrajnosti. * * * Resnično prerokovanje. Kdaj bo na svetu splošen mir? — Takrat, ko bo en sam flovek na svetu. S1 ngnaacaaapaaaaaPP" naaaanDaoaaoaan™ Skrivnost naldenke. Povest. — Spisal Reimmicbl. (Dalje.) VII. Obtoženec Jošt ni prizadel sodnikom posebne preglavice. Dokazi, katere so navedle zoper njega poklicane priče, so bili tako trdni in jasni, da so bili vsi njegovi zvijačni poizkusi zaman, s katerimi bi bil rad utajil ali olepšal svoje zločine. Priznal je končno vse, kar mu je čital sodnik iz obtožnice. Hkrati se je liotel maščevati nad svojimi sovražniki in jim nakopati za slovo zadnjo sramoto, poslednje ponižanje. Jel je govoriti o svojih dogodlja-jih in spletkah na dolgo in široko, zlasti pa je povdarjal krivo prisego gospe grofice, sirovo ravnanje, ki ga je moral prestati v grofovi palači, neusmiljeno trpinčenje, ki ga je doletelo pri Lokar-ju in druge dogodke, s katerimi je hotel osramotiti svoje nasprotnike. Glavne priče, Lucine Tramonti, ki bi bila morala najprej pričati pred sodnim stolom, ni bilo od nikoder. Zapustila je že pred tremi tedni Gorico in se odpravila domov; semkaj ji je grofica Marietta poslala potnino in tako je žena pobegnila v Italijo. Jošt je prejel to pot deset let težke ječe. Nadejal se je precej, ali toliko vseeno ni bil pričakoval. Ko je čul razsodbo, je zaškrtal z zobmi in se zvijal od same togote. Za grofa Borghettija in Lokarja pa je bil ta izid le slabo zadoščenje; podrobna dokazovanja posamnih prič so pojasnila njune družinske tajnosti do zadnje pičice ter zbudila čezinčez velikansko radovednost in zanimanje. Nekaj dni po teh dogodkih si čul govoriti na .vseh plateh, po mestu in vaseh, samo o prečudnih družinskih vezeh gospoda grofa in Lokarja. Slednji je bil tudi zategadelj poparjen, ker mu jc izpodle-tela še neka druga nakana. Njegova žena, grofica Marietta, je prav ta čas obolela in se tako izognila javnemu pričanju. Nista se sešla pred sodiščem in s tem je možu splavalo zadnjo upanje po vodi. Zlovoljen in razdražen sc je vrnil domov ter se ondi vnovič prepustil svoji neizogibni in neutolažljivi nesreči - Preteklo je osem dni in tedaj je dozorel v niegovi duši poslednji sklep, poslednji poizkus: terjati zadnjo pravico - videti vsaj svojega otroka. V praznični obleki je prišel v Gorico in je neutegoma krenil v grofovo palačo. Toda ko je dospel do praga, so mu zadrgetala kolena. Vrh belih marmornatih stopnic se je prikazal služabnik ter vprašal kmeta, stoječega v veži: »Želite, gospod?« »Na kratek pomenek h gospodu grofu, bi prosil.,.« je odvrnil Lokar. 4) »Potem pa morate priti drugič. Gospod je z doma, šel je po opravkih v Italijo.« Zdaj se jo Lokar ojunačii. Te osor-ne, odganjajoče besede so na mah podžgale strast njegove neupogljive klju-bovalnosti. Temna rdečica mu je zalila lice in nekaj hipov jo stal neodločen. Potem pa jc vprašal: »Ali je gospa grofica doma?« »Da. — Toda gospa ne sprejema obiskov,« je odgovoril služabnik ter pogledal tujca nezaupljivo od strani in ga skrbno premeril od nog do glave. »Sporočite grofici,« jc ukazal Lokar po kratkem premišljevanju, »da je prišel njen mož, ki želi govoriti z njo v važni zadevi.« Služabnik se je še vedno obotavljal in ni hotel naznaniti posetnika. Toda njegove nezaupljivosti je bilo naglo konec. Kmet mu je zapovedal še enkrat strogo in oblastno: »Menda se žena ne bo sramovala svojega moža? Nisem prišel, da bi tu pohajkoval in čakal milosti; mudi se mi in zato zahtevam, da me nemudoma naznanite...« Razjarjen nad temi predrznimi besedami je služabnik kmetu pokazal hrbet ter izginil na hodniku. Dolgo časa ga ni bilo od nikoder. Ko se je zopet vrnil, je bil videti dokaj prijaznejši in je peljal tujca v sobo na levi strani stopnic ter mu velel počakati. Soba je bila majhna, pa bogato opremljena. Okrogla miza je bila pregrnjena s krasnim prtom iz temnordečega damasta, kroginkrog mize so stali mehki blazi-nasti sedeži. Na desni steni sta viseli dve prelepi sliki, na levi veliko zrcalo v srebrnem okviru. Skozi visoka, svetla okna, ki so bila napol zagrnjena s težkimi zastirali, se jc videlo na vrt, kjer so se vile in križale bele stezice med pisanimi cvetličnimi gredami in bujnimi nasadi. Sobna tla so bila pogrnjena z mehkimi in debelimi prostiračami. Lokar se je oprl z obema rokama na naslonjač ter je stoje premotrival to gosposko razkošje. Burno mu je bilo srce in čutil je v sebi tak notranji nemir, da mu ni bilo mogoče jasno misliti. čakal je četrt ure, čakal pol ure, ali ženo ni hotelo biti. Jezno si je grizel ustnico in od časa do časa ga je spre-lclelo kakor mrzlica po udih. Tedaj je zašumelo zunaj, čul je, kako so se vrata nalahno odprla, in ko se je ozrl, jc stala pred njim njegova žena grofica Marietta. Nosila je črno svileno obleko in bel ovratnik z nežno nabranimi čipkami, krog vratu pa se ji je lesketala zlata verižica z bliščečim križcem. Lica so ji podrhtevala v trenotni rdečici in so se zdela kakor napol obledela roža, v kateri je prezgodaj jelo umirati življenje. Lokar se je čutil tujega, kakor bi jo zdaj videl prvič v svojem življenju, čutil je brezdanji prepad, ki loči njega, kmeta, od te gospe. Nemo mu je namignila in ponudila sedež. Tako sta sedela drug pred drugim in si zrla molče v obličje. Toda on ni mogel prenesti ognja njenih črnih, žarečih oči in jc povesil svoje trepalnice proti tlom kakor sramežljiv otrok, kadar govori s tujcem. Oba sta čakala, kdo bo rekel prvo besedico. Po dolgem in mučnem molku je dejala žena hladno, a plemen nito: »Prišla sem zaradi tiste važne za-t deve, kakor se mi je naznanilo . . Ta glas je bil možu tuj in ženine hladne, skoro mrtve besede so ga močno užalile. Takoj je začutil v sebi stari ponos, tako da je odgovoril trpko: »In jaz sem prišel, da terjam po« slednjič svoje pravice. Vsaj teh mi /io boš kratila ... Oprosti, da to tikam ,. Grofica se je delala kakor da nf čula zadnjih besedi, in je dejala z isto hladnostjo kakor poprej: »Svoje pravice? — Mislila sem, da! si' tedaj dovolj natančno videl svoje pravice, ko si zahteval ločitev... Tako, nemara si tedaj kaj pozabil...« »Tilka!« je zahripal mož užaljen; temna bliskavica mu je švigala z oči. »Ime mi je Marietta, čemu bi se delal nevednega ... Moje pravo ime in pokolenje je dokazala gosposka, ti sam si tako hotel, ko si se trudil krog sod-* nikov . . .« »Torej bi mi rada še bolj zagrenila ono zoprno tožbo zoper Jošta? •— 0, Tilka . . .« »Marietta, prosim!« »No, pa grofica Marietta!« je dejal prisiljeno. »Veš, da se ne tožarim rad/ ali če je sila . . .« »Prava sila! Radovedna sem, čemu je bilo treba še te sramote . . .« »Moja čast in tvoja čast sta bil/ V nevarnosti.« »Moja čast?« »Da, grofica Marietta. — Oni pole* pin je oznanil širnemu svetu vse, kar je vedel, in šc več. Verjel mu seveda ni nihče in splošno se je širilo prepih čanje, da si njegova hčerka.« »Za svojo čast lahko skrbim sama; pa moj oče , . . čemu sc vtikaš, ko te ne briga?« »Ali bi mar tebi ne presedalo takd obrekovanje, kakršno sem moral pve« našati jaz? Sram me je bilo imeti Jo* štovo hčerko za ženo, povsod so kazali s prstom za menoj,« je odvrnil Lokar. »Saj nisem več tvoja žena ... ž« zdavnaj sva ločena.« »Toda zakonska vez, ki naju jo družila, traja dalje in jaz bi bil osial vkljub temu zet tega vražjega človekti« Tega ponižanja bi ne bil pretrpel — za ves svet ne!« Na Tilkino obličje je legla mika; senca ncvoljc. Nekaj časa je žena pen mišljala, potem pa dejala: »Zdaj šele vidim, da sem ravnala; prav, ko sem ti tako stanovitno prikril vala skrivnost. — Ko bi ti bila takojl povedala, kar mi je takrat v gozdu na* lagal Jošt, bi me bil morda nekaj dni poprej pognal od hišo . . . Zdaj že sairt priznavaš mojo nedolžnost . . .« »Odkritosrčnost mora vladati mc(| možem in ženo,« je odgovoril grenko*. (Dalje prih.)./ ^VMVMVMVMVMVMVMVMVMVMVMVMVIVMVMVMVMVMVMVMV^VMV^ Liberalci v trgovski zbornici so po- tali spravljivi. Še pred par leti se je jzdevalo, oziroma so bili liberalci či-Sto prepričani, da je trgovska zbornica iko močna liberalna trdnjava, da je |sak poizkus napada nanjo brezpomemben. Težak boj je imela res S. L. IS., kajti volivni imenik so delali liberalci, volitve so vodili liberalci in urad-qištvo zbornice je agitiralo za liberalce. RTendar že danes S. L. S. tvori v zbornici močno opozicijo. Te opozicije se liberalci boje in so se udali pri volitvi {predsedstva, ki se je vršila dne 18. t. ter priznali, da je tudi opozicija opravičena zastopana biti v predsedstvu. Izvoljen je bil za predsednika liberalec Lenarčič, za podpredsednika pristaš S. L. S. Ivan K r e g a r in za pjrovizoričncga predsednika Nemec Pa-mer. O, tudi trgovska zbornica ni nepremagljiva trdnjava; vse kaže, da se etebri že majo. Kranjsko deželno gospodarstvo tu-cli liberalci nimajo za tako slabo, ka-jkor vpijejo v »Slov. Narodu«. To vpitje je le zavist, ker so morali od gospodarstva, katero se že docela zavozili, roko odtegniti. Kako sodbo imajo v resnici o gospodarstvu dežele, se razvidi iz liberalnega »Narodnega dnevnika«, v katerem pišejo doslovno: »Istina pa je, da stoji Kranjska, kar se tiče deželnega gospodarstva, stokrat na boljšem, kakor Štajerska.« Kakor lažnjivec včasih resnico govori, tako tudi liberalcem uide včasih kaka resnica proti volji. častni občani. Občinski odbor v So-'dražici je imenoval za častne občane Jdcžclnega glavarja pl. Šukljcja, dr. Iv. fšusteršiča in dr. Ivana Kreka. t Župnik Janez Demšar. Umrl je v 9t. Vidu pri Vipavi dne 17. t. m. preč. g. župnik Janez Demšar. Pokojnik je bil rojen v Poljanah dne 6. marca 1844. Le-ita 1870. v mašnika posvečen je bil naj-prvo nastavljen za kapelana v Sorici, uiiili, ki na vse načine zabav-];;• novo ustanovljeno društvo. N: i : ' ni:i povemo v obraz, da se n,ri:V..-;t <;.-v; vljanja nc bomo zbali in da Lodc taisto le vzpodbujalo k ddu. g Iz Slroliinja nad Kranjem sc nam poroča, da jc dopisnik v 6. številki »L- uioljuba« malo preveč zapisal, češ, kakor bi sc v Siroliinju prcccj žganje j i!o. Resnici na ljubo bodi povedano, da v tej gospodarsko jako napredni va.'i ni nobene gostilne, pač pa trgovina ■/. mešanim blagom, ki sme prodajati tudi žganje, toda samo čez ulico. Alkoholikov je pri nas zelo pičlo število, pa še ti si ga privoščijo po drugih vaseh. Da so pri nas res dobri gospodarji, je najboljši dokaz to, da gre lc malokateri v Ameriko kruha iskat; tudi ponoči vlada pri nas ljubi mir ter ga ni slišali razgrajača. Sicer se sliši, da nekdo namerava prositi za gostilniško koncesijo to bi bila pa res nesreča za Strohinj, hujša kot ogenj, ki uniči le poslopje, nepotrebna gostilna pa tudi polje, travnike, gozde in rodi še veliko druzega gorja. Strohinjci, kakor cn mož se pritožite na okrajno glavarstvo, če se res kaj takega namerava! Cc lc hočete, lahko preprečite gostilno, kakor sc jc pred leti že enkrat zgodilo. Zapahnitc o pravem času duri, skozi katere bi prišlo le gorje med vas! g Iz Lnž pri Šenčurja. Dne 7." t. m je zasul sneg neko žensko do ramen, malo dcklico pa popolnoma, ko so sc . ravno peljali veseli svatje mimo, ki so ' seveda obe rešili iz neprijetnega položaja. Hujša kot nesreča so pa slabe knjige, ki se zadnji čas tu okoli po nekem človeku širijo. Prodajal jc po vaseh žc »Beraško skrivnost«, sedaj pa ponuja »Prokleto«. Tako slabo berilo 6» je v veliko škodo ljudstvu. Ciberaiha in mokraška Lampretova tiskarna v Kranju, ki jc izdala »Zeleno brošuro«, tiska omenjene knjige, ki so lc v škodo ljudstvu. Prijatelji, veste kaj vam svetuje »Domoljub«? Vrzite tako blago in agenta, ki vam ga ponuja, čez prag! -j'o jc najboljši odgovor za take nesramne usiljivcc! g Iz Hraš pri Smledniku sc nam poroča, da jc bilo tam lani res ljubo zdravje doma, ker je umrla samo ena oseba, Miha Kozjek, v Dragočajni pa Katarina Kriific, teta dr. Ivana Knifica. — Tudi podružnica so jc lopo prenovila, ker jc dobila nova gotska okna z barvanim steklom ter nov pevski kor z lepimi stebrički iz marmorja. g Iz Šenčurja. Ne bi odgovarjali na lažnjivi dopis v smrdljivem »Gorenjcu« od 5. t. m., ko bi se nc dobili nekateri ljudje, ki v svoji lahkomišljenosti »Gorenjcu«, katerega bere k večjemu šc kak kranjski berič, šc kaj verjamejo. Mi dobro vemo, zakaj lažejo sedaj po »Gorenjcu«, zato namreč, ker so bližajo občinske volitve in bi radi ljudi z lažmi v »Gorenjcu« pregovorili. Pravijo, da smo se mi vsedli v skledo njim na korist, a vsedli so se v svoji neumnosti sami v skledo, ker sedaj so se šele pokazali, kaj da so! Dosedaj so rekli, da so »zgornja stranka«, ker so pa pisali v »Gorenjca« in se v »Gorenjcu« zagovarjajo, so pokazali, da so liberalci. »Gorenjec« najbolj napada duhovnike in katoliško cerkev, tudi naši liberalci v »Gorenjcu« z lažmi napadajo domače šenčurske in velesovske duhovnike. Kaplan dola, kar hoče, pri hranilnici so sami kimovci, ki šc pisat ne znajo, tako pišejo v »Gorenjcu«. Ni res, dragi šenčurski liberalci! Gospod kaplan vsako reč, ki se tiče hranilnice, skupno obdelava z odborniki, v odboru pa so najbolj razumni in ugledni možje naše stranke, ki znajo vsi dobro pisati, med njimi so cclo veleposestniki in tovarnarji. Peče naše liberalce pred vsem hiša, ki smo jo kupili. Lahko jih peče, saj sami priznavajo v »Gorenjcu«, da smo na profitu za 5000 kron, mi pa pravimo, da je sama hiša danes vredna trideset tisoč kron, zidarski mojster je rekel, da si take hiše nc upa postaviti za 30.000 kron. Kje pa jc še vrt? Torej če bi par let ničesar nc dobivali od hiše, še nismo na izgubi. Šenčurski občini je pa nikdar ne bomo vsiljevali, ker jo hranilnica sama rabi in se ji bo obrestovala najmanj po 5 %. Ampak seveda orožja rabijo naši liberalci in zato lažejo, kjer morejo, nespameten pa je, kdor jim kaj verjame. Volivec šenčurske občine! Ce pride k tebi agitirat za občinske volitve pristaš sedanjega odbora, žena, če te prosi laž-njivcc »zgornje stranke« za pooblastilo, odpodi ga od sebe, rekoč: Ti nisi za »zgornjo stranko«, ampak ti si liberalec. Sedaj se bo šlo pri naših občinskih volitvah za boj med liberalci in med pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Ali m to liberalno, če se kdo norčuje iz naših uglednih mož in iz doma, češ, da ' bo- la trta na Dolenjskem. Torej možje! Yptj zvozili« sem sc okrepčal in jo nvihnit proti Sevnici, — o tem drugič. Le to, g. Mevželj, — čc hočete, da bodo zahajali pošteni ljudje v vašo gostilno, \ry.iio »Slovenski Dom« venknj! Lažnj;.v;a, proč! Saj šo uradniki tožijo, ker jili trga. Gospodje, saj to lahko ustavile, prepovojto mu, ker jc incd vami! Iz Ribnice. Kdor ie brni dopis iz Rib-niče v predzadnjem sobotnem .Slovencu", je bil vesel, da se tem možem iz občinskega odbora pove tako odkr.tosrčni beseda. Luknja in sicer umazana luknji je postala Ribnica po zaslugi teh trških očelov. Pa če bi sami trpeli, naj bi že bilo. Todi v trgu ima vsak opravit', koliko sa prepel,e lesa na kolodvor itd Govoril sem s posestnikom iz Sodražice in ta mi je povedal, da so tam spravili celo sneg iz Irga, kolikor ga ni bilo potrebno za vo/njo s sankami. Kdo se pri nas domisli kaj takega. Zato pa je tako, da se vsak dan kdo prevrne, enkrat lahke sanke, drugič težko na-ležen voz, ali ga pa morajo možje porivati. Določi naj se pa enkrat, kdo mo:a popravljati pot po trgu. Sedaj pravijo trški očetje, da cestni odbor. Pa kolikor je nun zunanjim znano, to ni res. Po vseh trških in mestnih občinah popravlja ceste, kar jih gre sko.'i trg ah mesto, občina sama. Seveda dr/e povsod na svojo čast in ugled. Vsak tujlc ali vaščan bo potem sodil trško gospodarstvo, kakor trg izgleda. Cestni odbor ima dovolj drugega dela. Pogleda naj cesto proti Ooričivasi in dalje proti Nemški vasi, Kolikor časa smo jo na tlako popravljali je bila veliko bolja. Pri zadnji povodnji se jc voda zamašila pri goričevskem mostu in sedaj padajo debeli kamni iz njega. Ni čuda, ker je star sedaj ravno 100 let, kar so ga postavili Francozi. Kranjci ga pa & popraviti nočejo. Naj načelnik cestnega odbora stopi včasih malo k nam na spodnjo stran in bo vse to videl. Nikar naj ne jemlje za izgled naših trških očetov — četudi so mu prepustili tri deleže — ker li slabo gospodarijo in bodo tudi kmalu do-gospodarili, ker sedaj smo že toliko odraiii, da jerobov ne potrebujemo. Belokranjske novice. Hrast je ubil 181etnega Antona Pečariča iz Čuril štev. 5 pri Metliki, ko ga je v loži podkopaval, a mu ni hotel pasti. Splezal je nanj, da pri-veže vrv ter ga povleče, ko pa pride nad polovico, sc hrast z njim vred izvrne. Kef je hrast pal vrli njega te bil takoj mrtev. Dne 13. t. m. je imel veličasten pogreb, katerega se je udeležila tudi metliška mlad. Marijina družba z zastavo. N. p. v m.! — Vinarska zadruga v Metliki je dobila nov „filter" za čiščenje vina. Kakor čujemo, izvrstno deluje. — M a Radovici Imamo xds} Jcfsene orgle, katere nam je izvrstno popravil g. Deniič iz Radovljice na Gorenjskem. Kdor je prej kedaj Cul naše orgle, bi ne mislil, da so iste. Gosp. Dcrniča toplo priporočamo kot orglaškega mojstra. — Vreme imamo sedaj krasno. Ako bo še nekaj dni tako, pričnemo z re-zaivijo. — Divji prešič se je priklatil v naše kraje: ščetinar mera biti precej velik, ker se na sledi pozna, kakor bi se valil i debel hlod in je širina med zadnjimi par-keljci 20 cm, dolgost parkljev pa 25 cm. Trebnje na Dolenjskem. Kvaterni petek zjutraj je umrl v vasi Hudeje od vseh (aranov spoštovani posestnik Franc Dim, podomače Šircelj. Ko je prejšnji dan peljal iz Skocijana domov prešiče in je medpotoma hotel dati krme kobili, ga je ta pri tem tako nesrečno udarila s kopitom na glavo, da je obležal nezavesten in se ni zavedel celo noč več ne, do svoje smrti v petek zjutraj. Umrl je v svoji domači hiši, kamor so ga nezavestnega pripeljali na vozu. V Mokronogu inu je bilo podeljeno sv. poslednje olje. Bil je star šele 43 let. Več let je bil občinski odbornik zvest naročnik „Domoljuba" in zelo skrben in razumen gospodar. Vse obžaluje njegovo prezgodnjo smrt in pomiluje mlado vdovo z osmimi nedoraslimi otroci. Bog ji daj v krščanskem duhu potrpežljivo prenašati hud udarec, pokojnemu pa dodeli večni mir in pokoj I Vače. Menda je učitelj Blagajna zato ri nas zatrosil »Slovenski Dom", da bi ne-ateri prismojeni postali. Sam pa kar na poŠti čaka, kadar pride »Domoljub". Ali se boji resnice, ki jo »Domoljub" tudi možu žuljavih rok brez ovinkov pove? Naj le bere v 5. Štev. »Domoljuba" na drugi strani, kako so v deželnem zboru naprednjakom sapo zapirale besede: »Vaša zveza slovenskih zadrug se ne bo držala, ne bo obstala, ker je gnjila v svojem jedru. (Burno pritrjevanje.) Zadružne zveze ne smejo biti strankarske I" Ljudska hranilnica pri nas lepo napreduje, ker pospešuje samo g o s p o d a r s k o korist ljudstva brez razlike mišljenja, zato tudi ni pri »Zvezi slovenskih zadrug.'' Ali pa ni Blagajna ustanovil svojo posojilnico zato, da bi med nami utrdil naprednjaštvo? Kam vodi strankarstvo v nepolitičnih društvih, Eriča zapuščeni gasilni dom. S kakim tro-entanjem se je osnovalo gasilno društvo! Blagajna, načelnik! Deželni odbor daroval 200 K, še letos 70 K. Vseli stroškov okoli 3000 K, dolga še 900 K. Kako se gospodari, ne vemo, saj ni nikakega občnega zbora, vse molči. Vzrok? Blagajnetovo strankarstvo I Ravno zato je šla tudi njegova godba na Eihala rakom žvižgat. Obnovil je iz stran-arskega namena pevsko društvo »Struna", ^danes že dela iz njega sokolski odsek, flgar ponosni načelnik je neki Kozjek, ki 8®pri orožnikih nikdar ne bil postal kak glSelnik. Upajmo, da mu nekateri sokoli ne M$lo delali takih preglavic, kot so jih že njegovim bivšim tovarišem! Pa Blagajna si upa celo o kmetskih zadevah govoriti, ki fffiak način vodi kot predsednik našo kme- podružnico! Večinoma se doma udov ni« opozorilo ni za udnino, marveč iz Ljub-'J«|e. Kdo bi še smel vedeti, kako se je porabilo 200 K, ki so ostale od prejšnjega predsednika, in onih 400 K, ki jih je daro- vala kmetijska družbal Primerjajmo pa drevesnico pod Sv. Goro z našo I Ko so se zajci že naveličali noter skakati, so za silo ograjo podaljšali. Zakaj sili povsod na prvo mesto, če ni za to? Kako vpijejo napred-njaki ob volitvah; »Kmet kmeta!" Kakšen kmet pa jc Blagajna, ki je hotel celo župan postati? Ker to ni šlo, mu je moral čast svetovalca odstopiti posestnik Juvančič, ki bi bil postavno lahko svetovalec, četudi je svak Kristanov. Koristil ni nikomur nič. Ni šel Luketu pomagat napraviti dobro kupno pogedbo za grajščino, pač pa naj se Kristan njemu zahvali, da se Mrva več ne moti z župansko časljo, temveč toliko izkupi v prodajalni. Občina bo tudi kdj prihranila, saj so črtali onih 15 K stroškov za sprejem škofa. Blagajna pa je priredil škofu pod-oknico. Tako se meče ljudem pesek v oči. Kaj se je vse obefalo pred občinskimi volitvami? Elektriko imamo samo ob polni luni in jasni noči. Najbolj ga pa »pihne" mlin na sapo. Prej je domača občina podpirala skozi 3 leta tri reveže ter imela mesečno okoli 38 K stroškov, torej izdala več na leto nego bo prišlo nanjo letos stroškov za šolska stranišča. Če ima • tako gorko srce za kmeta, zakaj nas ni še teh stroškov varoval, saj sedanja nedavno nova stranišča zadostujejo. Pa so rekli, da nam bo Blagajna davke odpravil. Batine zasluži, kdor tako govori. Prej je bilo 56 odstotkov naklada, sedaj pa 78. Neumnost je res najdražja reč v deželi. Zanimiva pravda iz Št. Lovrenca. Pred tukajšnjo šolo je mala parcela, ki je bila od nekdaj pripisana župnijskemu svetu. Ob času sejma so stali ondi štanti, od katerih so pobirali štantnino cerkveni ključarji. Župnikova družina je tam kosila leta in leta prav do zadnjega časa travo in pasla živino. Po neki nerazumljivi pomoti se je pa ta svet brez vsakega dokaza enkrat šoli pripisal. Od sodnije se je torej zahteval prepis te parcele na nadarbino. Ker ni šlo tako lahko se je morala vložiti tožba. Naši vedno zna-čajni možje so pa dobili odvetnika in sporočili sodniji, da na tistem kraju ni nikdar trava rastla, da svet ni dajal nobenega užitka, da je parcelo uživala vedno izključno le šola. Do 20 mož je napovedanih za priče, ki bodo menda na to tudi prisegli. Toda glejte, večina onih, ki so sami kosili za župnika, sami pasli, sami videli travo na svetu, o katerem so vsi farani vedeli, da je župnijski in so pripravljeni vsaki čas na to priseči, še živi. Vsi smo videli travo, vsi košnjo, vsi pašo in zdaj se hoče dokazati s pričami, da vsega tega nikdar ni bilo. Do kazati hočejo, da se je ob semnjih pobirala od ključarjev tudi štantnina od javnih prostorov. Revčki ne vedo postave, da ima vsak pravico pobirati le na svojem prostoru. O tej zanimivi pravdi in še posebej o tem pričevanju se bo še natančnejše poročalo. — Namen je čisto prozoren. — Če se tožba zgubi, bodo morali vsi plačati in liberalci bodo vpili: »Glejte, kakšne stroike nam je župnik napravil." Da so bili sami vzrok ne bodo povedali, da jim je župnik ponudil vknjižbo proste poti, le da ljudi obvaruje stroškov, ne bodo povedali. Namen liberalcev je povsod zmešnjavo delati, huiskati in lagati. S tem orožjem seveda na bodo prišli naprej. Št. Rupert. Županska volitev za občino se je vršila dvakrat. Prvikrat so volili cel dan pri pijači, toda niso nikogar izvolili, ker je bilo preveč birtov, ki bi bili radi za župana in odbornikov premalo. Drugič so pa izvolili za enkrat mesto od-sfopivšega Brcarja gostilničarja Zupančiča. — Novega župana prosimo, da preskrbi za občinska pota, ki so v takem za-n:kernem stanju, da ni slabših še po italijanskih močvirjih ne. Reveži so ljudje, posebno otroci, ki morajo hoditi po »globokem", po močvirni poti do Plavčeve žage ali pa onostran Ravnika. Kar je stari župan zanemaril, naj popravi novi! Davke plačujemo in doklade dosti visoke, zato tudi zahtevamo popravo občinskih potov! Prosimo tudi naj oče župan prisilijo cestnega načelnika Zupančiča, da poskrbi tudi za ceste, posebno za ono, ki vodi iz Št. Ruperta do Nemške vasi. — Čez Bistrico pod »britofom" ni nobene brvi, ker je prejšnjo odtrgala voda! Ostalo je je polovico — za muzej I Otroci naj pa hodijo v šolo I ? — Nesreča v družini v Kostanjevici. Umrla je mati Lušina, mož je v Ameriki, starejši sin si je zlomil nogo — tako da so sedaj samo štirji mali otroci ostali 1 — Mlekarna čezdalje bolj uspeva; ljudje bolj in bolj spoznavajo korist mlekarne in trumoma pristopajo. Nova mlekarna bode tekom 14 dni popolnoma gotova v notranjosti. Monter pridno dela in, če Bog da in sreča junaška, bode vse kmalu v redu I — Hranilnica se lepo razvija, ima zopet čez pol milijona in šeststotisoč kron prometa. Prijatelji, le vkup za čast božjo in blagor naroda slovenskega! — Ciril - metodarji so hudi, ker jih je »Slovenec" dobro okrtačil. Odločnost/ je treba tudi pri nas. Kupujte in zahtevajte povsod užigalice »obmejnim Slovencem." Užigalice »Obmejnim Slovencem" v pomoč se dobijo v trgovini Ape in Kostelecl Iz Velike Doline se nam poroča: ljudje bi tukaj radi prodali svoje vinske pridelke, ki so prav dobri — cena je zmerna. Kupci pridite v naše kraje. Koristili boste veliko ljudem v gmotnem oziru in tudi moralnem, ker če bodo morali ljudje popiti svoje vino doma, to ne bo dobro. Občinski odbor je na pisavo »Slovenskega Naroda" glede dolenjskega cvička soglasno sklenil, da z vsem ogorčenjem obsoja tako pisavo, ker silno škoduje vinogradniku pri gospodarstvu in se tudi nikakor ne strinja ta pisava z resničnostjo. Govore naj učenjaki. Odbor je sklenil tudi imeti edino le slovenske pečate in uradovati le slovenski. Ljudstvo se bode moralo poprijeti bolj domače hranilnice in posojilnice, da ne bodo imeli poroki tolikih sitnosti. Nagle smrti je umrl pri sekanju drv vrl mladenič Martin Pungarčič iz Čateža. Zadela ga je veja ali pa kap. aaaoanaaDaananann Blofran is ke novice n Borovnica. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 27. t. m., ob 3. uri popoldne svoj občni zbor s slede-* 82 čim sporedom: 1. Predavanje: pomen in organizacija izobraževalnih društev. 2 Poročilo tajnika o delovanju v društvu in o stanju društva. 3. Volitev predsedstva, 4. Slučajnosti. - K predavanju so povabljeni vsi — tudi nečlani — k občnemu zboru so po društvenih pravilih vezani priti vsi člani društva. — Odbor. . „ J , . n Planina pri Vipavi. Spodobi se, da na tem mestu postavimo spomenik vrlemu mladeniču, ki se je mnogo trudil za »Domoljuba«, ga sam rad prebiral in mu pridobil mnogo naročnikov. Krije ga že hladna žemljica. Zapustil jc svoje drage brate in sestre in do skrajnosti potrtega očeta, katerega že drugače nesreča tepe, Jožef Štokelj, mladenič v najlepši dobi, in se preselil k svoji materi — upajmo - v nebeške višave. Pokojnik je bil odbornik in član našega društva, šel je pred kratkim v Ameriko, kjer se je nadejal sreče, a našel je bolezen, ki ga je prisilila nazaj v domovino in položila na posteljo, iz katere se ni več dvignil. V bolezni je mnogo trpel, a bil je vedno ■udan v voljo božjo; zadnji čas je prosil Boga. naj ga reši trpljenja, kar je Vsemogočni tudi storil. Pogreb je bil dne 12. t. m. Spremstvo na zadnji poti je pokazalo, kako ceni ljudstvo dobre mladeniče. Pri odprtem grobu so mu zapeli pevci tri žalostinke. S pokojnikom smo izgubili najboljšega organizatorja in dobrega mladeniča. Bodi mu žemljica lahka, oče njegov in cela družina naj se tolaži s tem, da bo prejel njih Jože večno pravično plačilo 7,a vse dobi 'O, j\ti r je storil. Počivaj v miru! Iz Logatca. Preveč srborit je bil 23. i.mtiar a t. 1, pritlikavi Torrazenček s Kale v gostilni pri .Klobučarju." Mirne fante Orle je začel zmerjati s ,.čuki" in jim grozili s odprtim nožem. Doletela ga je pravica: Sedel bo 24 ur, sodne stroške in pričnJno is pa že plačal. To gotovo ni častno za moža pri štiridesetih tetih. Pamet je boljša kot žamet — Maškerado šolskih otrok si jc dovoli! na pustni torek bivši organist g. Vilar v Dol. Logatcu. Hodili so od gostilne do gostilne. Pač obža-lovania vredna šala! Ni zameriti otrokom ampak prireditelju. — Enodnevni tečaj za Orle priredi .Zveza Orlov" dne 27. februarja v Do!. Logatcu. Spored: Telovadba in predavanja, med temi eno javno ob 4. uri popoldne. Tečaja se imajo udeležiti sledeči odseki: Logatec Gor., Logatec Dol., Hotcdršica, Planina. Navedeni odseki naj pošljejo kolikor mogoče veliko zastopnikov. Idrijske novice. Visoki g o s t. V nedeljo, fi. februarja je počastil naše mesto z obiskom prem. g. knezoškol dr. Anton Bonaventura Jeglič. Visoki cerkveni dostojanstvenik je že v soboto zvečer spovedo-val, bral v nedeljo ob pol 8. uri zjutraj tiho sv. mašo in popoldne v natlačeno polni cerkvi imel krasen govor o dolžnosti katoliškega kristjana. V pondeljek dopoldne 6e je prem. g. knezoškof v spremstvu vč. 6dek. M. Arko-ta odpeljal iz mesta. — ovega okrožnega zdravnika dobimo v Idrijo. Izpraznjeno mesto po umrlem I. Suntarju je dobil dr. P. Indra, rodom V Čeh sedaj zdravnik v Postojni. Kakor se čuje' bo ordiniral v novem hotelu g. Didiča, po domače „Zotlarja." — Za župana je bil izvoljen v Spodnji Idriji posestnik Andrej Svetličič, odločen pristaš V. L. S. Združeni bratci liberalci in socialni demo-kratje, so pogoreli s svojim kandidatom Jan. Kenda, ki je preje zupanil „pri fari" skozi 18 let. Tako mine vsa liberalna slava in čast na naši okrogli zemlji! — Volitev novega cestnega odbora za idrijski okraj se je vršila 10. februarja v Idriji. Izvoljenih je bilo 8 odbornikov; izmed teh jih pripada 6 V. L. S., dva pa prisegata na obnošeno liberalno zastavo. Volitev načelnika se vrši koncem marca, ko bo deželni odbor imenoval še 2 odbornika od svoje strani. C. kr. čipkarska šola je gotovim ljudem trn v peti. Ze nekaj tednov sem se zdržuje govorica, da bodo šolo zaprli, ker nimajo dela ne denarja za čipke. To vse je le golo farbanje gotovih elementov, ki bi radi lovili ribe v kalni vodi. Ni se bati, da bi dela zmanjkalo na šoli, pa tudi denarja ne bo, kakor ga gotovo primanjkuje mnogim takim osebam, ki si izmišljujejo obrekljive govorice o njej ter begajo čipkarice! Nobene verjetnosti sleparjem, ki speljujejo vodo na svoja mlinska kolesa! Ako kdo sede takim govoricam na lima-nice, koristi edino prekupcem, sebi pa gotovo čisto nič. n Iz Spodnje Idrije. Naš občinski odbor si je izvolil novega župana v osebi Andreja Svetličiča, ki je svoječasno že vodil županske posle. Za svetovalce so pa izvoljeni: Ignacij Lampe, rudar; Jurij Gnjezda, trgovec in posestnik in Matija Podobnik, posestnik. Vsi z županom na čelu so pristaši S. L. S. Naš župan je bil pri volitvi v cestni odbor izvoljen tudi tam za odbornika, Jurij Gnjezda pa za namestnika. To kaže, da ima naš novi župan tudi šc precej veljave in zaupanja, čeprav to nekaterim ni všeč. Bog ga živi! — Naš nadučitelj g. Janko Bajec, o katerem jc že pisal »Domoljub«, da bo šel v kratkem od nas, bo ostal še pri nas do konca tega šolskega leta. Veseli smo tega in vsem možem krajnega šolskega sveta smo hvaležni, da jc ta prosil, naj ostane g. nadučitelj kot vodja šole pri nas do zaključka šole! □C3C3aC3KZ!IZ3CaDCZIC3C3CaC3C2ir3n Listnica nradniStua 15 Q J G □ a anaanacaananaaaaaa J. V. v Cerkljah pri Krškem: Popisana zadeva naj se raje spravi pred sodišče, ako je stvar taka, kakor stoji v dopisu. Če bi se dopis priobčil v do-poslani obliki, bi uredništvo in dopisniki imeli sitnosti. — I. P. v škofji Loki: Poslano spada med inserate. Obrnite se na upravništvo »Domoljuba«! — Voznik v Loškem Potoku: Dopisov brez podpisa ne sprejemamo! — Vkljub opetovanim izjavam uredništva, da more priobčiti le tiste dopise, ki jih dobi v roke do ponedeljka popoldne, nekateri dopisniki pošiljajo dopise pozneje z zahtevo, da morajo biti objavljeni v številki dotičnega tedna. Uredništvo si odslej ne vd drugače pomagati, kakor s tem, da bo y prihodnje take dopise metalo v koš! Skoz 20 let seje obnesla d(athreiner V(neipp- sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejii pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kovine pijače kot je čist DCat/irciner. Otroci uspevajo krasno. □□□□uuannEJtjaannca D Za kratek čas nnaacaaaaDaaaaaoaa) Pred sodiščem. Sodnik: »Zakaj ste dali tožencu na njegovo mirno opazko kar dve zaušnici?« — »Ja, gospod sodnik, jaz sem mislil; Kdor hitro d&, dvakrat da!« Luclfer. A.: »Si že videl Luciferja, glavarji vragov?« — B.: »Ne!« — A.: »Pojdi v ume!- , niško razstavo, tam jo namalan!« Tržne cene za 100 kg. Ljubljana 1 Cenu Deželni pridelki: JLl v in Rž......... m _ u ___ 10 1« 60 Proso belo.... 11) Proso rumeno . 17 _ Koruza stara . . 18 _ Koruza nova . . 14 16 80 _ Laneno seme . . M CrnSica ..... 44 Domača detelja 140 __ Gorenjska repa 141 _ Fižol Ribnlčan 44 60 fižol Prepeličar »t Fižol Mandnlon 48 Čebula...... 18 _ Krompir...... i _ Zelje sveia _ _ Zelje kislo brez soda....... 6 60 Repa svela . . . Repa kisla brez 7 _ _ 70 _ 40 _ Gobe suhe .... 1K0 _ Jellce....... 10 _ Želod ....... It _ Smrekovi storil. S _ H _ ' f»0 5 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta telka . Teleta mala . ■ PraSttl..... Ko.štruni .... c, i K 10" ,1 II« I 130 ! 104 Kuretnlnain drugo: Maslo kuhano od K «60-— do . . Maslo turovo od K 480 — do . . • Slanina svela (Ipeh)...... Slanina preka- Jena ....... Mast svinjaka . . Loj......... Jajca 100 kom. Pitanci...... Oolobl....... Raca........ Gos......... Kolonljalno blago na debelo Ril Rangon od K «•- do ... Kava Santos od K-HM'—do . Sladkor ... Petrolej....