50. številka.
V Trstu, v Četrtek dne 26. aprila 1894.
Tečaj XIX.
„KDINOVr4
izhaja po trikrat na teden t iettili is-danjih ob torkih, Aatvtlilh in «0t»0tMlt. Zj u t ran ju izdunje ii-kaja ob fl. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri »afer. — Obojno ladanje Klane: ia JMen meiec . f. —.«0, Ijrvm Av«triJ« f. 1.40 M tri meaec. . . 2.S0 . .	4,—
za pol l«ta . . . 5.— ... s,— ta tm leto . . „ 10.— ... 10.—
Na aarotbs brez priložen« naročnine so
eo jemlje ozlr. Po«ami£pe iterilke »e dobivajo T pro-dajalnlcah tobaka v Tratu po fl nT«., v Gorici po S nri. Sobotno voSorno iidanje v lršlu ■ a«., v Gorici 4 nt.
EDINOST
Oglati *e račune po tarifu v petitu; it nailoTi? t debelimi črkami to plačuje prontor, kolikor	navadnih »rutic.
1'ohlaua oumrtmee in jtvnetahritle, domači oglati itd. »o računajo po pogodbi.
V»i dopisi naj se poiiljajn uredništvu: ulica Ca»erm» it. 13. V tako piimo mora biti frankovann, kor nefrankovana to ne »prej jmajo. Rokopiei te ne vraSajo.
Naročnino, reklamacije in oglato »prejema upravnUtvo ulica Caterma 13. Odprto reklamacijo oo proiU poltnine.
Glasilo aloTenaketfa polltldnetfa društva za Primorsko.

Boj za n&rodno šolo.
Govor poti. Irana Nabergoja v seji poslanske zbornice s dne 21. aprila 1894.
Viaoka tbornioa! Će j« kateremu članu ta visoke zbornice dolžnost, oglasiti se sa beseda pri posvetovaaja a proračunu naučnoga mioiateratva, je gotoro meni, aaatopniku Trata in njega okolice. T nobeni kronorini, iavsemši Koroiko, ni rojevati slovenskemu narodu tako trd boj aa iolo, kakor na Primorskem in aoaebno v Trata. Med tem ko ima itali-janaka manjiina Primorske driavne in občinske gimnatije, realke, obrtna iole in jedno brodarsko (nartilko) Iolo, nima aloranaka večina r deieli ničesar od vsega tega. Y vsej Primorakt je ni jadne same srednje iole, nijedne obrtne iole, nijedne strokovne iole, v katero bi aaagel vstopiti alovensk otrak po dorrienju slovanske n&rodne iole, kajti po voeb takih iolab je učni jesik ali italijanak ali nemik.
Dvajset let ie sahtevamo alorenske srednje iolo aa Trst, Gorico in Istro, toda bres vsaoega vapeha. Drlava šahtova od naa davek v krri in denarju, ali sredstev aa izobraževanje naa ne da nikakih, daai brea is-obratbe pada in mora paati tudi davčna moč n&roda.
Ali, kaj govorim o srednjih aolah P Niti potrebnih nirodnih ial nam nu dajo. Mesto Triaiko iteje brea okolice, ki je čisto slo« venska, da 30.000 Blovencov, katerim se noče posrečiti, da dobe od mestne občine jedno aamo alovenako iolo. (Čujte, čujte I) Žo de-set let proaijo sanjo; ali mestna občina aoče ustreči opravičeni prošnji, in vlada ne najde moči, da bi prisilila občino do ispolujevanja nje dolinosti. Vlada je bila pa* močna dovolj, da je nastopila proti Ljubljani, Pragi in vsej deieli Tirolski, ali mestnomu avetu Triaikemu naaprotineve •i ni *v 4* t a ni pomoči.
Y obeh tah mestih jo alovenako prebi-valatvo prisiljeno, doprinaiati sa italijanske občinske iole ter poleg tega vsdriavati slovenske iole na lastne stroike, ako hoče take imeti. Na t« način nosi alovensko prebivalstvo dvojno breme. In v resnici obstoje v Trstu in v Gorici alovenake aaaebne iole, koje ae vsdriujejo dobrovoljnim! prispevki.
Slovensko saaebno iolo v Tralu obiskuje 500, ono v Gorici 800 slovenakih otrok. A valio temu trdijo, da ni dokasano, da bi bilo v ~teh dveh eieatih toliko fclovenskih iolskemu obiskovanja podvrienih otrok, kolikor sahteva postava. Vrie se poisvedovanja, katera naj abok svoje dolgotrajnosti utrudijo Slovence in
PODLISTEK.
29
Kmetski upov.
M(/»dopinska jmvmI Jestnqjstrga vrkm.
- Spisal Avgu*t Št,mo. PrtUiii j. P. PUninski. -— Vem to, odgovori uejevoljno Jurij, ali aakon malo pomaga pred Tahijem, kakor ne bi bil aanj spisan. Pred nekoliko dnevi je poklioal gospod Tahi vse vaške stareiine v grad in jim sapovedal, da povedć njegovomu pisarju imena vseh samskih kmetskih in svobodnih mladeničev, ki bi utegnili dobri biti sa konjike, in ko mu brdoviki sodnik pove, da svobodnjaki ie od nekedaj ne gredo v ta račun, da on to vč, čel, da je ie večkrat ljudi sa vojako po dimnikih preitel, zadere ae atari Tahi nanj, rekoč, da ao svobodnjaki vaiki psi kakor kmetje in da bo sam skrojil zakon, a „stari bedak", to je starešina, naj drži jezik za zobmi. Vidite, ujec, d« ne prihajam k vam za zabavo, ampak ker se bojim, da do zlo čaka, zakaj tudi moje ime je dal naš starešina zapisati. Oženite me, ujec, pa bo konec strahu, najsi sem mlad, vender nisem nespameten, a vi ste modri, pa nama boste pomagali. Ne bi rad
ae svojimi premetenostmi osmešijo organe in oblasti, katerim ao bila poverjena ta poisvedovanja.
Po teku teh poizvedovanj morali bi sklepati, da vladi niti ni resno do tega, da se iavrie iolski sakoni, kolikor se dostaje Trsta in Gorice. Nerasumljivo je, kako se morejo te iolske stvari pri dobri volji vlade zavlačevati skosi itiri, dd skozi osem let. Res je, da Trst nima svoje iolske poatave, ali sa Trst obatoji ie vedno politiška iolska ustava, katera daje vladi na roko sadostna sredstvo, ako hoče pripomoči driavi s vesternu slovanskemu prebivalstvu Triaikemu do njega pravice.
V sadnjem zasedanju deielnega sbora Triaikega aklenil ae je sicer iolski zakon, a nemogočo je, da bi katera avstrijska vlade mogla predložiti ta sakon v najvišje odobrenje, ker je sestavljen po vsej svoji vsebini naikodo slovenskega prebivalstva v mestu i.i po okolici in je tudi v protislovjus državnimi šolskimi sakoni. Ako bi omenjeni načrt iolskegn zakona kedaj sadobil potrjenje, izročeni bi bili Slovenoi v me»tu in po okolici na vse večne čase italijanskemu iivlju na milost in nemilost. V ukupnom državnem interesa je torej, da ae ne sgodi kaj takega. Za Gorico in Istro ima vlada že sedaj zadosten ročAj, ako hoče biti piavičua tamošnjemu prebivalstvu, toda driavi svesti Slorani Primorske so aa-postavljajo, njih prošnje so no usliiijo, krivica, ki jih tlači, se dopušča, da se le n* issivljajo itaiianissimi. Nas žrtvujejo Italijanom na ljubo in se nam kratijo postavna sredstva sa izobraževanje, do katerih imamo svoto pravico. Za Italijane in celč za one is kraljestva, akrbi mestna občius, sa malo število Nemcev v Trstu skrbi prav po materinski država, kar je tudi prav, le Slovenec ne dobi nikake podpore in pravice.
(Konec prih.)
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). Danea sa je pričela podrobna rasprava o proračunu ministeratva za nauk in bogočastje. Ker je poljaki posl. graf P i n i n s k i v ovojem govora izustil nekoliko prijasnih besed o potrebi versko-nravne vzgoje — gotovo zato, da nekoliko potolaži konservativce —, hitro se je rssjarilo nad njim glavno glasilo nemikih liberalcev in — koalicijo, „Neuo Freie Presse", zahtevajoč, da tudi nemiko-liberalni poslanci naglasijo svoje stališče glede
tam na Madjarskem podajal Turčinu svoje gl«»e.
—	Oieni ga, oženi našega Jurkota, sa-kliče tam ia hiie alaboten glas. Na prag pride kmetica, starka, sklonjena, velega lica in sivih las. Opiraje se s obema rokama ob ograjo, lese stara Gubčevka počasi proti sinu in unuku ter sede moj nja na klop. Prijemši mladeniča za roko, pravi sinu:
—	Daj Mato, oženi ga I Tudi Tvoj oče ni bil starejši, ko we je pripeljal k ti hiši iz Puiče. Jana je dobra deklica, res da si-romaina, ali tudi jaz nisom prinesla ničesa v bilo. To je že tako, kadar so dva dobita, ne gre vselej vse gladko po računu in navadi. Stara basen je to. Kaj hočeš, ko nasjeBog tako vstvaril. In posebno sedaj, ko ga hočejo siromaka gnati na Turke. Bog ne daj tega! Nikakor t
Gubcc zamiži in si pogladi z roko laso ter se zamisli.
—	Dobro, mati, izpregovori naposled, bodi kakor vi žel to, če jo tureka tiila tolika. Jas vem, da gospod Tahi ne smo Jurkota po zakonu vsoti v vojake, ali prav je povedal Jurko, kaj da je dandanes zakon. Bič, sablja
na državni iolski zakon. Tu imamo zopet: kakor hitro konservativci lo rahlo nsmignejo na svoja načela, že so po konci njih liberalni „zavezniki" (koaliranci, se pravi dandanes), da aažvenketajo se svojimi načeli, dijametralno nasprotnimi načelom konservativcev; in pri takih dispozicijah naj bi sedanji sistem deloval vspešno in reševal važna vprašanja l Kaj tacega jo možno natveziti le najivnosti in lehkovernosti politiikih otrok (žal, da jo takih veliko preveč tudi med nami Slovenci).
Pravosodni minister grof Sclion-born — zatožen. Z DunBja poročajo, da nabira mladočeški poslanec Vušatj gradivo proti ministru Schonbornu, ker nameruje predlagati, da se minister stavi pod satožbo zaradi njegove naredbo glede objavljanja govorov mladočeških drž. poslancev. (Minister odredil je bil namreč, da ne uživajo imunitete v poslanski zbornici na čeikem jeziku izusteni govori, ker se isti govori tudi ne stavijo v stcnogrsfski zapisnik. Vsled te naredbo biti so zaplenjeni razni češki listi, kateri so objavili te govore. Ur.)
Državni uradniki in dr. Plener. Društvo avstrijskih državnih uradnikov imelo jo včeraj na Dunaju svoj občni sbor. Uradniki sklonili so resolucijo, v kateri se zahvaljujejo ministru na njegovem govoru v državnozbomki seji dne 14. marca t. 1. o, uravnanju nižjih uradniikih plač. Zajedno prosijo, da bi vlada rešila to vpraianjo prej ko možno
Štrajknjoči mizarji na Dunaja. Od-<
bor mizarskih mojstrov odbil je včeraj zahteve štrajkujočih pomočnikov. Pomočniki zahtevajo med ostalim 8urno delo in določitev minimalne mezdo od 10 do 12 gld. na teden. Zajedno oklenili so mojstri, da ustaujoddo, ako bi po končanem itrajku delavci silili kakega posamičnega mojstra do koncesij.
Neredi na Ogrskem. Poročila iz Va-iarhelija javljajo, da postopajo oblasti jako strogo proti izgrednikom. Zaprli so mnogo sooijalistov. Strogo je prepovedano ljudstvu sbirati se na ulicah in po trgib, vojaitvo pa je pripravljeno stopiti vsak trenotok pod orožje. Vse prodajalnioe in vsa javna shajališča morajo so zapreti ob 8. uri zvečer. Stroge naredbo podobne so nekako izjemnemu stanju. — Ker so pod ključem vsi voditelji, nadejati ae je miru.
O položaju v Italiji prinaša dunajska „N. Fr. Pr.u jako rezok članek, iz katerega morejo posneti italijanski državniki, kako drago jo prijateljstvo mednarodnega kapitalizma, katerega glasilo je imenovani list. Goreča je bila ljubezen židovske žurnalistike do Italije,
in vislice. Pojdom prod staroga Tahija. Raje bi zgubil najlepšo kravo, ali pojdem vender, ker sem Jurkovi materi prisogel, dasi ne vem prav za prav, je-li ta stari nasilnik tu gospodar ali ne. Ne bom ga prosil niti so mu klanjal, povem mu samo, kar je prav. Jutri torej vgrisnem v to kislo jabolko. Ti, Jurij, povej doma, kaj smo sklenili, jutri pa pojdi v Brdoveo, pa reci Jurku in Jani, naj bo po vašem in naj se deklica pripravi. Je-li dobro tako, mati ?
—	Prav, moj sin, odgovori starka, delaj kakor veš, vem. da boš pamotno ukronil.
—	Eh hvala vam, hvala, dragi ujec, poskoči na nogo mladonič. Sedaj jo koncc žalosti ! Juh, Jana, Janica, duša! Ako Bog da, trgala bova k lotu osorej skupaj grozdje ! Od veselja zaluči mladenič klobuk kvišku, ali hipoma ho zasliši od Golobotca topot konjakih kopit. Uatija pogleda na tisto stran in bo strese, potem reče mladeniču :
—	Glej, mrači ee. Pojdi domov, Jurij, in stori, kakor sem ti rekel, a vi draga mati, idite v hišo, takoj pridem tudi jaz za vami.
—	Dobro, reče Jurij veselo ; z Bogom, ujec, z Bogom babica, in lahko noč. Nato
dokler je ta poalednja mogta redno plačevati obresti od svojih dolgov; danes pa, ko si hoče Italija tudi o tem pomsgati ia denarne zadrege, da je skrčila obresti od svojih dolgov in tako nekoliko prikrajšala ovojo upnike in bogove mednarodnega kapitalizma — danes se je povsem ohladila nekdaj goreča Ijn-beven, „N. Fr. Pr/ pravi, da ga ni na svetu računarja, katori bi mogel dokasati, da prikrajšanje rentnih kuponov no tnači državnega bankerota ter da je možno rešiti Italijo is denarue zadrege s namerovanimi prihranitvami, ne dA bi se izdatno smanjili tudi stroški za vojsko. V svoji fi lipi ki državnikom italijanskim jo pa „N. Fr. Pr." povedala tudi slato resnico vsklikajoč: .Kaj pomaga napenjati davčno moč italijanskega naroda do skrajnosti po globoko sesajoči pro-osnovi uprave, nabirati nezadostne prihranitve, rušiti državni kredit Italije s prikrsjlovanjem rentnih kuponov — ako pa ni mogoče odstraniti trgovinsko-politiškcga pritiska Francije.- Tako je: vna mizerija izvira od tod, ker si ja Italija se svojimi izzivanji nak"p»la sovruitvo Francije ter izzvala gospodarsko vojno o to mogočno državo. Italija oi jo sama uplela iibo, katera jo tepe sedaj. A mi vprašamo „N. Fr. Pr.*,aii ni uprav ona hujnkala Italijo proti Franciji — dokler jo bilo kaj drobiža? Kdo jo netil domišljavost Italije? Netiioi! Lo Nemcem oh ima zahvaliti Italija, da tiči sedaj v blatu. — A ,N. Fr. Presse" storila je ie korak dalje: ne graja samo, ampak tudi zaHmehujo Italijo. Piše namreč: .Doli žele mir in zavedajo ie tudi, da jim pri sedanjem stanju ni mogočo — naj žo armada obstoji is 10 nli 12 vojev — igrati utogo politiško velesile, a namesto da bi to resnigaoijo pokazali tudi v zdravih konkretnih sklepih, zadovoljujejo so dvomljivimi eksperimenti, ako so na krmilu, in z ropotajočo opozioijo, kadar niso na krmilu.* To je jasno povedano: bodite skromni, ker nimate srod-štev, da bi igrali ulogo velesilo 1 Zaključuje pa omenjeni list, da je malo nade, da bi Italija moralno in materijalno prebila grozno kriso, v kateri se nahaja.
Iz Belegagrada javljajo, da Je osrednji odsek radikalne atranko dovršil avoja posvetovanja; sklenil je, da ae iads proklamacija na deželo. — Radikalni listi javljajo, da misli vlsdn s Avstrijo okleniti vojno konvencijo. Posebno razkralj Milan da dela na to, čemur so pa ustavljajo drugi ministri, grozeč, da raju odstopijo.
TurSka in Črna Gora. Iz Skadra v
Albaniji poročojo, da je poslala turika vlada vso vojaško posadko mosta Tuzi in dva bakrene poskakuje proti vaai, a starka tava počasi v hišo.
Guboo gre po brogu doli do ograje. Ne-dolgo potem postoji prod vratmi konjik na vrancu, zavit v dolg črn plašč in pokrit o črno bariunosto čepico, katero si je dejal po strani na uho. Bil jo to kropak, črnook mladonič, kateremu si mogel iz ognjevitega pogleda, iz trdega, močnega obraza posneti, da je vražji človek.
—	Dober večer, Matija I zakličo prišleo in razjaha.
—	Kaj vi, milostni gospod P začudi se Gubec.
—	Da, jaz, odgovori na kratko mladenii ; čudiš se, kako prihaja Stepko Gregorijancc k tebi, jo li ? Odpri vrata, da popeljem konja noter. Govoril bi rad nekaj s teboj na samom, razumeš. AH sva sama tu P
—	Mimo moje uiatoru ni nikogar blizu, odgovori Oubcc, glodajo od strani goepodti, in odpre ograjinu vrata. Konjik in konj gresta na dvoriAče. Stfpko privežo vrancu za drevo ter sede potem na klop pod oreh.
(Daljeprih.)
ivaplankami. 8« v« da jej litij« v želodca ni
zaleglo nič kaj dobro; no, ko pa •« j« pri pokopaliičnem čuvaju polteno izbljuvala, bila jo zopet čila in zdrava.
Umita. Včeraj sjutraj padel je 2 in pol letni Olivij L;fier rai okno v I. nad* stropju hi4© it 20 ▼ ulici S. Marko na ulieo in si raabil črepinjo. Mati, likarica A tnal i a Lifter pustila je namreč la trenotek avoja dva otroka sama v sobi, v tem je spletal deček na okno in padel na ulico. Poneere* Če no dete odneali eo sicer nrno v bolniinico, toda ni mu bilo več ponoči; opoludne je umrlo.
T« J« pest I Sinoć ae je atepel t ulici Pietk 54letni mešetar Ivan Črnčič ■ nekim svojim drugom. Poaledoji je obdelal ubogega Crnčića takć temeljito a pestjo, da mu je alo-mil dvoje reber! Nearečni mešetar moral j« v bolniinioo.
Policijsko. 8ino6 ao taprli 18letnega al-dsrskegs pomoćnika Ivana Maouaaija it Tel-mica, pokrajina Videm (Italija), atanujočega v Kjadinu hit. 179, ker je pretepal avojega laatnega očeta. — 70letnega breapoaelnega Ivana Bradaća is Trata prijeli ao atraiarji danee ob 5. uri ijutraj v goadiču Farneto, ker je bil prenoći! pod milim nebom. Za tedaj ima stanovaoje v saporu, poineje mu menda preakrbijo posteljo v ubožnici. — 49-letnega slaboumnega Štefana Potrato ii Krajne Vati, obćina Skopo, aaprli ao vćerajt ker ae je vrnil v Trtt, kljubu tema, da je bil ie iagnan is meata. — 13letnega Joaipa Uriiča is Vipave odvedli ao einoć v sspor, ker je ukradel sluiabnici Uršuli Jakopič 5 gld. is kovčega, katerega je prevaial. Pri njem aailt ao ie 3 gld. 85 nvi. Dečak* isroćili ao aicer njegovim atariiem, d« ga katnujejo, toda atvar prijavili ao aodiiću. — Poitni sluga Matej Žnidariič, stanujoč na Orati hit. 128 prijavil je policiji, da ga je včeraj pretepel nek Gr-lano ia Grete ter ga labko ranil na oćeau. Žnidariić priakrbel ai je sdravniiko spričevalo o rani. — Včeraj sjatraj posabila je gosps Jul. udova Satohino, stanujoča v ulioi GHulia hit. 84, v prodajelnici jeatvia v ulioi del Pilone nek omot, v katerem je bilo već apitov iu 1 gld. v denarju. Ko ae je v krat-kem vrnila, bil je omot aginil, ne da bi bil kdo anal povedati kamo in kak6. Prijavila je satorej to atvar redaratvu. — Trgovaki agent Rihard V. isroćil je predvČerajinjem 16let-nemu teiaku Ivanu Z. it Trata baukoveo 10 gld., da ga snenja v drobil; toda deček te ni vrnil već ne s bankovcem, ne s drobižem. Včeraj pa je alučajno srečal dećka na Oortu in ga pokatal stražarjem, da ga stavijo pod ključ. — 76letnega Franja H. is Koiane pri Pottojini prijeli ao atraiarji včeraj na Corau, ker jo proajačil po meatu.
Lotorijoko itovllko, itirebane 21. t. m. Brno:	5, 83, 53, 8, 43.
Tegavtaukl braojsavl.
Baiiapstta PSenica » »pomlad 7 18—7-20, ia je en 7 49 -7'49 Korma in juli-evgu*t 5-35 do5'27 O ve« i* »pomlad 6 10-6 15, ove« ia jesen 7 01-703.
PAenica nori od 77 kil. f. 725—730, od 78 kil. f. 7 35-7-40, od 79 kiL f. 7-45—7 50, od 80 kil. f. 7 50-7 65. od 81 kil. for. 760 -7-7», RI 5 «0 -V80.
lečman 860—»•- j proso 3-90—130.
Srednji ponudbe pšenice, jako dobro povpraševanje Prodalo se je 18.000 met. stot. stalno in ■e rado plačevalo po polnih cenah. Vreme lepo.
Prafa. Nerafinirani sladkor : jako mlačno. Za april 15*15, maj 15-20. Nova roba »eptember 15-—, malo san i manja.
Bndimpsita. Špirit, 16.50-'6-80.
Havit. Kava Santo« good a vera je ta april l«2-50, ia avgust 99 - mlačno.
Hamburg. Bantos good averaga za maj 83-35, september 79*—, jako pou»tljiTo.
Dan^Jak« bonu g«. aprila lOM.
včeraj danes
Drlavni dolg v papirja .... 98*50 98 45 . .v srebra .... 98-40 98 90 Avstrijska renta v alata . . . 12010 119-85 . . v kronah . . . 97*85 97 88
Kreditne akcija....... 352 70 858 9&
London 10 Lst........ 184 90 114-80
Napoleoni.........9-921/, 9-99
100 mark.........61-17'/, 8110
100 italj. lir........ 44-15 44 1B
Gostilna „AlVAntico Moro44
ulica Solitario 12, (po domače pri , Prvačkovcu*), prodaja trna in bela vina prve v rt te it prva tkih in dornberSkih vinogradov, in sicer: domače črno po 32, belo po 36, modra frankinja po 40 in Srno kratko po dO ni. liter. Izvrstna kuhinja. — Drlel it gesla: „ Rojak k rojaku*, priporoča se podpisani za »bil obisk.	Anton Vodopivec, gostilničar.
Slavno občinstvo oposarjam aa mojo novoarejeno pakarljo v ulici Ohega it. 4, v kateri se dobiva sleherni dansveie pecivo vsak« vrsti. Ob jednem naznanjam, da sprejemam aaroibe na Izvrstne
KOLAČE
91xa btr m ance
Priporočam se vsem botrom in botram i mesta
In deiele sa obilen obisk,
Edvard Lampe.
Gostilna „Alla Cittfc di Vienna"
Piazza Caserma h. it, 2, (zraven Tiskarne Doleno) toči teran I. vrsti ii prvih kletij is KaseJ) in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — G r a K k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemlka) po jako umostnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101)	AtU. Brovedani.
Zaloga piva
pivovarne bratov
Reintnghaus v Stelnfeldu — Gradec
pri	1M
A. DEJAKU, junior, t TRSTU
Vl» datfli Artisti it. tt
zastopnik ia Primorsko, Dalmacijo In Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico starosnano steinfeldsko eksportno (Ezport), oiujski (MArsen) in uleiano (Lager) pivo, tako v sodih ka-kor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
talijone pehote ia Skadra na črnogorsko mejo.
Zajedno ukazala je albanakima plemenoma
Hotjcv in Klementijev, da naj se nikar ne drznejo napasti Črnogorce, ker bi Turčija a orožjem pokorila nemirneie.
Stambulov — popularen. Turški sultan vstregel je želji Bolgarske gledć bolgarskih iol v Makedoniji. Ko se je raziirita ta vest, priredila je v Sredcu ogromna množica ljudstva ovacijo — Stambulovemu.
Prvi katoliški Škof v Berolinu. Vatikan pogaja ae s nemiko vlado aaradi imenovanja rimako-katoliikega ikofa v Berolinu. Papež amatra to imenovanje kot jako važno, ker doslej ni ie mogel doaeči, da bi imel avojega nuncija v Nemčiji. Prvim ikofom bode imenovan najbrie kanonik stolne cerkve berolinske, dr. J a b n e 1. Poročila ii Dero-lina pravijo, da ae ceaar Viljem II. upira imenovanju rimsko-katoliikega ikofa, ker ae boji, da bi katoliik cerkveni doatojanstvenik utegnil škodovati ceaarjevemu ugledu, kot vrhovnemu ikofu proteatanake cerkve.
Angleški parlament vaprejel je v avoji soji dne 25. t. m. v drugem čitanju iakon, po katerem naj ae uvede 8 urno delo v rudnikih.
Različne vesti.
Imenovanja. Ce». namestnik na Primorskem imenoval je nemestniikega koncipiata drja. E. F. P i p i t s a začasnim okrajnim komisarjem.
K SOletnici vladanja NJ. Vol. cooarja. Kakor smo bili ie javili, bode dne 29. t. m. na Dunaju posvetovanje iaradi razstave o ljudskem hranjenju, prigodom 50letnice vladanja Nj, Vel. cesarja. Kot zastopnik tržaike italijansko kmetijske družbe odpotuje k temu posvetovnnju predsednik pl. B u r g st a 11 e r-B i d i s c h i n i.
• Mor&lna obvoza". Rasni listi bavili eo se z nnSo notico, v kateri smo bili pojasnili, na kako monstrosen način je utemeljil mestni avet Tržaiki veliki izdatek 29.000 gld. za italijanski iolaki vrtec na Oreti. Vai ae čudijo takim „mordlnim obvezam*. „Agramer Tagblatt* piie n. pr.: Sklep mestnega zbora ni presenetil nikogar; klasično pa je njega utemeljenje: mestni očetje uvidevajo namreč v tem izdatku „roordlno obvezo". Čutijo ae namreč obvezano do pokojne ,Pro Patrie", da nadaljujejo nje raznarodovalno delo in tirajo dalje njo tendencije. Dovoljenih 29.000 goldinarjev Šteti je najbrie na račun te obveze, kajti „uboga* občina Tržaška ie najde kje potrebnega drobiia, ko gre ss poitalijančovanjo Slovencev. In take obvese imenujejo oni m o r d I n e, Zares, tepa mo-rAla to!
Novi dom družbo iv. Mohorji v Celovcu blagoslovil ae je danes in ao takoj preaelita vanj tiskarna in knjigovesnios družbo. Hiš* je zidana v dve nadstropji in v modernem zlogu. Dobri Bog čuvaj delovanje tabornega družbenega vodatva tudi v novih prostorih, kakor ai je čuvsl do aedsj. Kajti le posebni božji miloati in nebeikemu blagoslovu ao moramo zuhvuliti, da je ta prekoriatna druibs zbrala v svoj krog sa naše razmere zares velikansko število 65 000 udov.
Iz Spodnjo okolico se nam piie: Na de fioit mestne občine Tržaške navadno no mislijo niti uiestni očetje, niti italijanako časopisje, niti obe italijanski po čutstvovanju do nas Slovencev čisto podobni si stranki. Le tedaj so spomnijo, da .nimajo denarja", kadar bi trebalo ustreči kaki opravičeni proinji nafti. — Pri sv. Mariji Magdaleni apodnji je nad vse potrebna slovenska ljudska iola, katero tudi res prosijo tamoinji stariši. — Nad vso potrebno je tudi, da ae raziiri ljudska iola v Skednju, kjer kar mrgoli velikega števila otrok — a da bi goapodjo reiili jedno ali drugo teh dveh vpraianj, ss to ee jim zde stroški preveliki, za to nimajo denarja. — .Ni denarja", kadar prosijo Barkovljanl za podporo zgradbe nove cerkve. Gospodom se stvar no zdi tako potrebna, četudi ob velikih praznikih, ko se ukupno prebivalstvo hoče udeležiti sv. maie, morajo na atotine ljudi —• stati pred oorkvonimi vratuai, pod toilim nebom, ker ni prostora v mali cerkvici. — Za vse take potrebo nimajo goapftda denarja. Nedavno pa so dovolili brez kake razprave in no da bi jih bil kdo prosil za to, do 30.000 gld. za italijanski otr.-eki vrt na Greti. V tem »lučaju so čisto po-zninli na to, ,da ni donarja".
Rs« bridka 46 človeku, premiiljajočemn o tužnih naiih razmerah. Poitalijančujejo nas na vse mogoče načine in ko gre za ta namen, zastavila bi italijanska atranka tudi „Mihca" in ,Jakcau doli z meatne hiše. In pomoči je ni od nobene strani — oni imajo vso oblast v rokah, oni nam ukazujejo.
Po mojem menenju imamo jedno samo aredstvo proti tem nakanam: skupea protest vsegs ljudstvs. Tabor pod milim nebom naj bi ae sklical, kjer naj bi se narod sdruiil v alovesno izjavo, v slovesen protest. To bi utegnilo imponovati v Trstu in — na Dunaju. Odločnoati treba, ako se hočemo isogaiti pogubi. Ker ie govorim o odločnosti, naj omenim tudi neke druge stvari. Znano je, kako nasadujejo v kričanskem nauku otroci v italijanskih vsporednicah po okolici, ker se jim isti raztags v italijanskem jeziku. O tem se pritožujejo velečsstiti duhovniki, a posledice tega nedostatka kažejo se nam v moralnem propadanju mladine. Zato naj bi se združili duhovniki, veljavni možje in vse prebivalstvo v odločno sshtsvo, da se mora kričanski nauk rszlagsti v materinem jesiku. Kateri gospodov duhovnikov nsj bi ss lotil te stvari, in uverjen sem, da ga bode navduieno podpirala vsa duhovičina okoličanska — saj tako zahteva nje poklic. Protesta s nekoliko tisoči podpisov ne bi mogla presirsti slsvna vlada.
Čsititka triliko občino NJ Voll6_notvoma. Župan dr. Ferd. Pitteri izrekel je včeraj brsojavnim potom čestitke meata Trita Nj. Veličanstvoma prigodom 40letnice poroke. (In okolica f f Ur.)
8okolokl shod, kateri naj bi se bil vriil letos v Brnu, je vlada prepovedsls.
0 novom notarju AJdovikom, goap. dru. Psscolettu, trdi „Slov. Narod", ds isti popolnoma ume sloveničino v govoru in pissvi ter ds je od nekdaj bil prijatelj slovenskemu ljudstvu. Tem bolje!
V opomin Ivana Oollnarja podaril je Mbtjanov Lojze 1 krono.
Obfinl zbor „Dol. podp. društva* se bode vriil prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoludne v dvorani Msllyjevi (Via Torrente it. 16), ns kar se posebno opossrjsjo člsni tega druitva.
Nova dokllika iola na Ounaju. Vče-raj odprta se je na Dunaju slovesno nova iola, namenjona sa hčere uradnikov. Slavnosti prisustvoval je Nj. Ve), cesar in nadvojvoda Karol Ljudevit s soprogo.
Novo poilopjo .Casis dl Rltparmio" od-
)>r6 se slovesno dne 29. t. m. o poludne. Slavnostna govora govorila bodeta župan dr. Pitteri in predsednik ravnateljstva zavoda Rafael Luzsatto. Po končani slavnosti ogledajo ai povabljenci palačo. O tej priliki vzida se v veži poslopja apominska ploiča.
Potres na Grikem. Kakor piiejo londonski „Times" iz Grike, poginilo je toliko ljudij o sad njem potresu ssrsdi tegs, ker je bilo ▼ rssnih vaseh ljudstvo bsi o potresu pri ve-černiosh. Mnogo eerkvA podrlo ae je tskoj o prvem sunku.-
Koiut V itovllkah. Kskor snsno, sa ja Koiut rodil lets 1802, umrl pa je leta 1894. Ako ae ti letnici aeitejoti v jedno, dobimo itevilo 3696 ; sko ae pa iato razdeli na dva Koiutova sina, pokaže aenem ss umrlega Košuta osodepolns Številks 18481
Pogorela ruska predilnica. Po noči od 22. na 33. t. m. uničil je atraianak požar prcdilnico v Ivanovem-Vosnevskom, Moskovsko gubernije. Škode je okolo 750 tisoč rabljev (okolo 1,200.000 gld ) V požaru poginilo je 10 oseb; 1200 delsvcov je ostalo bres zaslužka.
Utonil. Včeraj popoludne delal je 45letni težak Alojzij Pellegrina, stanujoč v ulioi Farneto hit. 17 na krovu parnika „Quarnoro* v novem pristanišču. Ko jo nesel težko vrečo, zgubil je ravuovesje in padel v morje. Ob padcu udaril je ob parnikov bok in izgiuil je v vodi liki kamen. Mornarji so ponesrečenemu prihiteli urno na pemoč, toda ko so ga naili bil je nesrečnež že mrtev. Truplo prepeljal, so v mrtvašnico pri sv. Justu. Ponesrečeni zapustil je udovo, ki je sedaj brez pomoči.
Poakuien „samomor*. Včeraj zjutraj hotela jo 22letna gospodična Ana F., stanujoča na trgu del Fiono, na pokopaliiču pri sv. Ani končati življenje e tem, da se je najedla — oleatidrovega cvetje. Čula je bil« namreč, da jo oluonder narkotiška rastlina in zato je mislila končati Broje mlado življenje prav poetičko — R cvctjom, nomoBto z banalnimi
Najnovejše vesti.
Gorica 26. Pri občinskih volitvah jo bil v II. rasreda izvoljen Ksrol vit. Cstinelli.
Dunaj 26. Poalansks zbornica vsprejela je po uatmenem poročilu podpredsednika dra. Kathreina nujni predlog, katerem ae poživlja vlada, da naj pozveduje o požarjih v Novem Sandecu, Ogrskem Gradiiču in Kostelcu nad Orlieo ter naj sahteva kredite, ako je treba. — V nadaljevanju razprave o proračunu na-učnega ministerstva (naslov „viaoke iole") utemeljeval je poal. Gampi potrebo Italijanskega vaeučiliiča, predlagajoč resolusijo, a kstero se poživlja vlada, da ugodi dotični proinji deželuega odbora trža-škega, med tem pa da privoli olajšave gledd p'ipoznanja diplomov, pridobljenih na ksksm italijanskem vseučiliiču. Na to se je vspreje! koucc rarprave. Generalni govornik „proti", poal. Biankin>, je pričel govoriti.
Rim 26. „Riforma* oporeka odločno vesti, da uameruje vlada odstopiti od naavetovanega 20% davka na rente.
Llataiosi urednlitva.
Goip. dopisniku ii sv. Križ«: VuS« jeza in Vai gnjev zaradi Logi ne iole v Vali občini Vam dela vao čast, ker priča, da Vam bije v prsili po-iteno slovensko srce. Prav imate: sram jih bilo tisto malo itevilce slovenskih stariiev, kateri so prodali nedolžno svojo deoo tujoom! Ali dopisa Vaioea vendar ne moremo priobčiti, ker no bi hoteli nikomur delati krivice. Vi valita vno krivdo na Kriike prvako, čol, ti so vsoga krivi, ker bi bili lahko preprečili zidanju iole. Motito ne prijatelj! Pomislite, da sv. Križ nI Haniostojna občina, ampak da imate Bvojegu županu — v Trstu. Proti Luginira nakanam nam je na rHtpolago judno samo siuclntvo: Ijudjo naj ne poiiljujo svojih otrok v njo iolo. Na ljudstvu jo toroj ležečo, ako hočete, du Loginu šola napravi Vdlikansk ,tiascou. Dolžno«! je torej vnem rodoljubom — no lo prvakom — du poučujejo Ijud-slvo iu bdi) nad njim.
C. kv. dvorna lalurnsi
Ivana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTD.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da js prevzel
Kri omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta aeh-Mininssija, priporočajoč se najtopleje in obljubljajoč natančno postrežbo s umerjenimi cenami. Glanom „Delalskoga psdpornega društva* pa nainaqja ie posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati reoepte od n|ih v slučaju, ako
S im taksne druitvena sdravnika predpiieta. Za ufiajne lekarske potrebe se priporoča
Skladišče piva
iz
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarne slada
priporoča in sprejemlje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glarnl nastop la skladišče
ULICA DEGLI ARTISTI i«. 8.
To pivo je Izvrstne kokovosti in po nizkih cenah
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cor8o, Piazza ddle Legnu 1. Odlikovana tovarna topltev.
Voltka zaloga oljnatih jbarv, lastni isdelek. Lak za kočije z Angleikega, iz Franoije, Nemčijo itd. Volika zaloga Anih barv (in tubotti) ca sliknrjo, po ugodnih cenah. — Lesk za parkote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vroloov
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. io4-»8
Lastnik politično druitvo a£dinost"
— Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleno v Trstu.