Kritike inozemskih listov o turneji učit. pevskega zbora. Česke slovo. — Praha. Pevski zbor slovenskih učMeljev je pel v ponedeljek v Smetanovi dvorani. /vbor disponira s svežimi (prožnirm) giasovi, k.i so krasno disciplinirani po zborovodji irecku Kumaru, m pesem, katero nam (zborj prmasa, zajema (.vscbujej mikavnost m svo? jevrstnost narodnega živijenja, kot se kaze v raznin Ijudskih Obredih, v lzlivih i radosti i žaiosti — bodisi da je to v narodnih bodisi v umetni pesmi. Kitmičm element je tu bo* gato zastopan in temperamentno izrazen. ujubi gostje, ki so svoj koncert posvetili prosiavi rojstnega dne našega prezidenta, so bni prisrčno sprejeti. Narodni noviny — Brno — 5. april 1930. Mešan pevski zbor slovenskega učiteljstva se je predstavil na svojem potovanju ^p re» pubiiki tudi v brnu v itadionski dvoiam dne ^. apriia in pokazal, da predstavija kor^ pus precejšnje discipline vKljub kratKcmu uDstoju. rretehtajo (.večino lmajo) zenski glasovi — vsaj na turneji je buo tako. — /.bor čisto mtonira in kaze, da je pod roko svojcga tem"peramentnoga voajc Kumara elasticen korpus, s kaierim je gotovo veseije delati. Avtorji, ki jih ima na repertoirju, se skoro vsi pagibajo k Ijudski pesmi m to ob» delavajo na svojcvrsten način, ki se .zogibij^; prevratnim novostim. Vse sprejemamo hva= ležno, saj pride do nas tako malo z ujihove tvorbe! Adamič, Lajovic, Kogoj, pri nas šo* lani kavnik in Papandopulo, tečič ter Zga* nec pa tvorijo najzammivejši donos tega bratsKega oznanjenja pesmi. Jvoncert, žal ni bil tako obiskan kot je bilo pričakovati, toda njegov potek jc bil od točke do točkc bolj navdušen iu občinstvo jc bilo končno tascinirano od teh pevcev, ki so se lahko s ponosom pobahali s solistinjo izrednega for* mata, sopranistinjo A. Mezetovo, z glasom, kakršne je dandanes le redko čuti v taki krasoti, čistosti in sigurnosti v postopih v višino. Pevce so pozdravili in jim oddali vencc župan Tomeš za Brno, govornik Cs. ju= goslovanske lige, Zbor mor. učiteljic, 'Pev. združ. mor. učiteljev, OPUS., Ustr. spolek uč. jcdnot Jugoslavie in dr. Narodni politika — Praha — 5. aprila 1930. Poset Ljubljanske sekcije Pevskega zbora Udruženja jugoslovanskega učiteljstva jc bil že ocenjen kot krasen izraz kult.urne naklonjenosti bratskega naroda. Nič manj vreden ni umetniški pomen tega poseta. Mešani zbor, ki je bil ustanovljen pred razmeroma kratkim časom od prot. Srečka kumara, katerega tudi isti dirigent zavestno vodi, ima že dobro vzgojen reprodukcijski slog in širok razglcd po jugoslov. vokalnih tvorbah (skladb). Korpus, ki je srečno ob* darjen z lepimi glasovi (pozornost so vzbu» jali posebno falti), spaja discipliniran duh; ta korpus se ne boji tehničnih težav, ki jih premaguje s preciznostjo, toda nad vse ga odlikuje neposnemljiv temperament, s ka=> terim preživlja svojo narodno glasbo. Dasi program ni vseboval le narodnih tekstov, je vendar narodni značaj pronical v vseh toč^ kah. JSlišali smo narodne pesmi iz Bosne in jurjevske s Turopolja od Fr. Dugana ml., efektne Adamičeve zbore (balado Vragova neveste in bujni plesni Dupak) kompozicij* sko jedrnato igrice, Lajovičevo in Kogojevo (Zlato v Blatni vasi in Vrabci in strašilo), cele cykle na folkloristične teme (Grgoše* vičev Okolo žnjačkog vjenca in Papandopu* love Svatbvske popevke s težavnim sopran* skim solom, ki ga je v izborni interpretaciji podala gdč. Anica Meze) celotno vržene Žgančeve skladbe, srečno sestavljeno ruko= vet srbskih pesmi od St. Mokranjca. Poseb^ no lepo se je predstavil ženski zbor, bodisi a capella v Romars.ki popevki Št. Slaven^ skega, ki je versko zelo občutena, ali pa v srčkanih Kolednikih in zvočno pestnh Lajo= vičevih Žabah, isto1;ako tudi v obeh zanimi^ vih delih Janka Ra.vnika s štiriročno klavir^ sko spremljavo, kL sta impresionistično oris entirani. Izvajanje zbora, ki je bilo ves čas spremljano od živega odobravanja in pozor= nosti občinstva, zapušča drag Jin trajen spomin. Narodni Listy — Praha — 3. aprila 1930. Isti večer je imel svoj drugi pražki koncert učiteljski zbor »Ljubljana«. V svojem spo.redu so tudi tu slovenski pevci zajemali vl, bogatega studenca svojih narodnih pesmi, v katerih odseva muzikal* nost in globoka. in fina občutnost ljudske duše. Harmoniž.acijo teh pesnii povsod iz' redno radi slišijo zaradi njih karakteristič* nih znakov, ke.i: tu dela z večjo umetnostjo, tam zopet bol.i, preprosto, pač kakor ravno zahteva besedilo. Inteligentr.ii in izborni zbo= rovodja g. Sr^ečko Kumar dela zavestno na nalogi propapjiranja slovens.ke pesmi v tu» jini, da pokasie, kako bogata je glasbena na* darjenost na roda. Večer jc slavnosten in obenem radosten značaj. Navdušeno občin« stvo je obsipalo pevce s priznanjem in odli* kovalo s cvetjem. Dragi slov»:nski gostje so lahko prep ričani, da so se s svojim petjem zapisali v srce in priljubljenost češke me* tropole. Lidovž f<Ioviny — Brno — 4. april 1930. ./ugoslovanski učitelji v Brnu. Včerajšnji koncert jugoslovanskega uči* teljskega mešanega zbora, ki se je vršil na Stadionu v Brnu v proslavo osemdesetega rojstnega dne gospod.a prezidienta republike, je postal pbvod prisrčnih izrazov simpatije, ki jo goji češki narod do bratskega naroda jugoslovenskega. Že pri svojem nastopu je bil zbor pozdravljen z dolgo trajajočim aplavzom, 'njega izvajanje je bilo zasledo* vano z največjo pazljivostjo in poplačano s prisrčnimi sprejemi. Njih nivo, kar se tiče reprodukcijske strani, odgovarja priblizno sposobnosti naših dobrih pevskih društev, nikakor pa ne sposobnbsti vzornih učitelj* skih udruženj, kar pa je povsem opraviclji* vo z dejstvom, da je to pred kratkim orga* nizirani korpus, ki pod vodstvom svojega sposobnega in finega vodje, prof. Srečka Kumara, še ni mogel popolnoma razviti vseh bogatih zmožnosti. Spored je jasno poudar* jal oni del jugoslovanske zborovske tvorbe, ki se naslanja na ljudsko pesem, bodisi da se zadovoljuje z nje harmonično uredbo ali pa. da prehaja od ljudskega materiala k viš* jim, udealističnim tvorbam. Gotovo, da je bilo to pravilno, kakor z ozirom na propaga* ^ijske cilje turneje, tako tudi za splošne po* goje korpusa. Po prvi tocki drugega dela sporeda so pozdravili drage goste župan Tomeš za mesto Brno, ravn. Stejskalova za Zbor morav. učiteljic,. ravn. Tauber v imenu Pev. združ. morav. učiteljev, ravn. Zapletal za pevski zbor Opus in goVornik jugoslovan^ ske akademske brnske mladine in jim oddali cvetlične darove. Česke Slovo. — Praha — 2. april 1930. Pevski zbor udruženja jugostovanskega utfteljstva. Imamo zopet obisk velike umetniške korporacije iz bratske Jugoslavije, dosedaj pri nas neznani pevski zbor, ustanovljeni pri Ijubljanski sekciji Udruženja jugoslovan* skega učlteljstva, torej slovenska tvorbaj.n poleg tega še stanovska, ki je sličen nasun učiteljskim pevskim udruženjem. Razlika, ki je bolj notranja. je le ta, da je ljubljanski učiteljski zbor mešan, medtem ko stoje pri nas učiteljski moški in ženski zbori samo« stojno eden poleg drugega. Obisk je name» njen vsem našim deželam in celi vrsti mest, zunanji njen pomen pa je počastitev našega prezidenta republike k njegovemu jubileju kot najlepši izraz političnega in kulturnega prijateljstva. S tem je tudi predvsem dolo=> čeno naše splošno razmerje do tako bližnjih gostov, dobrodošli so nam pa nič manj ljubo tudi kot umetniški obisk, ker nam prinašajo kos svoje glasbene narodne kulture in v njej tudi za nas važno enoto mednarodnega raz= voja, predvsem slovanskega. Vzajemni stiki in poznanja so tu najboljša pot za gradbo višje duhovne združitve, v kateri je treba ravno v družini slovanskih narodov še mno* go, mnogo .. . Pražki program turneje pomenja seveda vrhunec cele turneje in se je zaradi tega tudi razvil v celo vrsto krasnih in jasnih manifestacijskih izrazov in akcij, v katerih tvori koncertni nastop sam samo en del, dasi po svoji podlagi najvažnejši. Pevski produkciji je priredil zbor v Pragi dve, prvo v nedeljo dopoldne v vinohradskem gledi=> šču za šolsko mladino, glavni koncert pa v ponedeljek v Smetanovi dvorani. Oba spo* reda sta se lepo spopolnjevala in sta nudila razsežno sliko o današnji glasbeni slovan« ski tvorbi pa tudi o nivoju in slogu njenega domačega gojenja. Glavno tezišče je bilo čisto pravilno pplagano na ljudsko glasbo, pesmi in pevske plese, s katerih priredit« vami za zborovsko koncertno reprodukcijo se bavijo prvaki slovenskih skladateljev z neumorno gorečnostjo in dosegajo tu iz* redne umetnosti in originalnosti. Večinoma so pisane te prireditve za mešan zbor, go= tovo tudi v tem po zgledu skupnega ljud* skega petja, deloma tudi za ženski zbor, med= tem ko so pesemski moški zbori bolj redki. To pa vodi tudi v umetni kompoz:ciji na lastni invenciji, ki se pa vselej naslanja na Ijudski ton, k temu da prevladujejo opisani tipi zborove zasedbe. Izmenjala se je cela vrsta skladateljev, njim na čelu pristno na* rodni Emil Adamič in modernejši Lajovic, kot reprezentant starejše plasti današnje slovenske skladateljske občine, potem iz ge* neracije iz leta 1890. Janko Ravnik. V. Žga> nec, M. Kogoj in v Pragi izza časa svojih. študij tudi osebno znani ŠtolcersSlavenski, končno iz najmlajših Fr. Dugan ml., ki pa je hrvatskega rodu, enako tudi Zlatko Grgo» ševic in Boris Pečič. Pa tudi srbska glasbena struja je zastopana. Njen klasični predstav« nik je dandanes največji umetniški propaga* tpr srbske ljudske pesmi Stevan Mokranjac. bpored se torej ni omejil le na slovenske skladatelje, temveč je zajel vso jugoslovan* sko gbliast, katere posamezne veje se sedaj kulturno vedno bolj in bolj prepletajo. Skladb je bilo posebno ob glavnem koncertu izvajanih toliko in v tako pestrem sestavu, da na tem mestu ni mogoče posameznih na» tančneje ocenjevati. Skupni nivo pa tudi či* sto kompozicijski je z našega splošnega vidi* ka vzeto izvanredno visok, prikazuje celo najmodernejše harmonske poteze, fino poli* fonsko delo pa tudi ostro iznajdljivost ka* rakterizacijskih in zvokostikarskih sredstev, tako da vsaka še tako drobna skladba ali priredba (uredba, harmonizacija) s_ kako mičnostjo glasbeno prevzame. Po strani izvajanja se je pokazala mu= zikalnost in pevnost slovenskega naroda, ki je pri nas in drugod že davno priznana in izkazana, predvsem s sijajno umetnostjo slavne Ijubljanske Glasbene Matice, ta mu* zikalnost se je pokazala tudi pri tej novejši organizaciji v najprijetnejši luči. Imajo kra* sen, od prirode dan glasovni material, pred* vsem pri damah, katerih soprani so odlični po_. svoji lahkosti, čistem in jasnem zvoku, alti pa zopet po polnosti tudi v najnižjih le» gah. Brzi tehnični prehodi v skladbah hitre* ga tempa in veselih razpoloženj je nekaj, kar se ne da imitirati. Med soprani je na* stopila tudi solistinja Anica Meze, ki je ob* darjena s krasnim materialom, ki z lahkoto stopa do največjih višin in se jasno loči od ostale zborove mase. Vsa vzgoja zbora, ki obstoja šele malo let in katerega današnji umetniški nivo je deld umetnika, čegar ime je v tesni zvezi z jugoslovanskim pev* skim svetom in je prodrlo nad vse uspešno celo v osredje, ki je tako izbrano in kritično kot so mednarodni festivali za moderno glas* bo (v Frankfurtu 1927.). To je profesor za» grebške glasbene akademije Srečko Kumar, special;st vokalnega dirigentstva v Jugosla* viji in priznani organizator tamošnjih pev=> skih istitucij, ki danes koncentrira svoje sposobnosti ravno na ta ljubljanski zbor. V njegovih rokah se bo zbor gotovo kmalu po« vzpel na višino virtuoznega koncertnega zbo* ra, ki bolahko jugoslovanski glasbi pridobi* val svetovno priznanje. Za sedaj se lahko veseli uspehov, kakršne si je pridobil pri nas, kjer so zahteve zborovega petja poseb* no visoke. Prisrčni sprejem od mnogobroj= nega občinstva in druge pazljivosti, tako tudi venci, darovani od mesta Prage, čsl. jugosl. lige v Pragi, pevs. udruž. pražkih učiteljev in Vinohradskega Hlahola, ostanejo dragim gostom radosten spomin in dokaz uspeha njih prizadevanja. H, >D. Venkov. — Praha. — 2. april 1930. Jugoslovanski učiteljski zbor \z Ljubljane. Pevski zbor udruženja jugoslovanskega učiteljstva iz Ljubljane je priredil proslavni koncert y Smetanovi dvorani, pri katerem je kot pozdrav Jugoslavije k osemdesetletnici g. prezidenta republike izvajal vrsto zboro= vih skladb jugoslovanskih skladateljev, ki so pokazale zborovsko kompozicijo južnin Slovanov v najboljši luči. Ljudski značaj daje tem skladbam takoj na prvi mah izcize* liran značaj, ki nam je blizu po svoji ču» stveni melodioznosti, ki se v okroglih linijah razvija na posameznih vokalih teksta, pa tudi po svoji harmonski osnovi, na katere mestoma vpliva cerkvena tonalnost. Tudi druge poteze južnega značaja, kot n. pr. temperament, stopajo tu v ospredje. V kom= pozicijski tehniki |Se avtorji držijo najbolj harmonije, znajo pa tudi v polifoniji pove^ dati mnogo mičnega in ostanejo prL tem na zdravi osnovi brez )spekulacij. Zborovsko tehniko in nje zahteve obvladajo ti avtorji dovršeno. — Od dolge vrste skladateljev, katere smo slišali, imenujemo Fr. Ougana ml, kot enega tistih, ki zajemajo iz ljudske glas^ be pa cerkvenih harmonij. Tretja izmed njegovih Jurjevskih dosega zaradi neprisi* ljene in proste melodike res neposreden uči> nek. Tudi Zl. Grgoševič v cyklu: Okolo žnjačkog vjenca obdrži ljudski značaj svoje teme, in občudovanja vredno je, kakšno iz* razitost zna podati samostojni liniji enega glasu, ki nastopa brez spremljave ostalih gla« sov. Svatovske pesmi mladega avtorja B. Papandopula so znane za sopranski solo ia mešan zbor. Skladatelj tu zelo učinkovito izrablja solističen glas, katerega vodi v bo» gatih koloraturah, kakor tudi različne ljud» ske elemente, od katerih navajamo dude imitujoče kvinte v drugi pesmi, pisane v ognjevitem plesnem tempu. Zelo fino zna zbor uporabljati Emil Adatnič; opozarjamo na nekatere zvočne efekte v zboru. Vragova nevesta, ki mika tudi s strani tekstove pod* lage. Anton Lajovic nas je prevzel s Scher* zom: Zlato v Blatni vasi in drugim zborom iz cykla: (Koledniki. Janko Ravnik gre v dveh svojih ženskih zborih s klavirsko spremljavo po potih impresionizma, in upa* mo si trditi, da je znal tu prevrednotiti ro= manske vplive v lasten izraz močnega raz* položenja in jasne forme. Njegova Zimska pesem je spadala k najboljšemu, kar smo čuli. Končno omenjam še Stolcer=Slavenske» ga, ki stilizira pobožnost Romarske popevke v neprisiljeno kontrapunktiko. Dalje tonsko^ slikoviti eksperiment M. Kogoja: Vrabci in strašilo in Venec srbskih narodnih pesmi St. Mokranjca. Kot reprodukcijski korpus so nastopili jugoslov. učitelji v ženskem in mešanem zboru izborno pripravljeni' in posebno s strani ritmične točnosti, dinamičnega na* sprotja in izdelave melodične fraze, na zelo lepem nivoju. Ni mogoče zatajiti, da težja mesta niso imela one intonacijske čistosti in zanesljivosti, ki jo morda zahtevajo, tudi celotni zvok ni bil vselej dosti poln, vendar ti pomanjkljaji ne morejo nikakor zmanjšati brezdvomne kvalitete zbora. Zbor je bil dirigiran z gorečnostjo od nadarje^ nega dirigenta Sr. Kumara, težaven sopran« ski solo je z uspehom pela gdč. Anica Meze. Koncert, ki je bil otvorjen z državnimi him« nami češkolovaško in jugoslovansko, je zbral nebrojne prijatelje Jugoslavije in pra^ ško jugoslovensko kolonijo. Njegov bučen uspeh je svedočil o simpatijah, s katerimi je 4>ila pri nas sprejeta jugoslovenska umet= nost pa tudi njeni navdušeni interpretatorji. -jbl-