P.n.
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro.
f'
Štev. 2
Leto IV
Februarja i925
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
France Magajna: Gozd naš kapital.
Živinoreja in živinozdravništvo: Razkuževanje hlevov. Prašiči so dobičkonosni.
Mlekarstvo: Nepotrebne mlekarne.
Sadjarstvo: Sadjarstvo na Goriškem. Just Ušaj: Nabiranje cepičev.
Vinogradništvo in kletarstvo: Vinogradnikom v premislek. Just Ušaj: Impregnita-nje trsnega kolja. Motnost viha.
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Murvina njiva«. Krompir in gnoj. Zatiranje poljskih miši.
Splošno gospodarstvo: Krompir za seme. Zmaga žita. Okuženje zemlje. Plačevanje zaostalih davkov.
Čebelarstvo: Dr. J. Ličan: Mendelizem in čebelarstvo. Spomladna paša.
Zadružništvo: I). Doktorič: Dopisovanje pri zadrugah. Zadruge in poskusi z umetnimi’ gnojili.
Vprašanju in odgovori.
Gospodarski koledar: Kmetovalec v februarju.
Tržni pregled.
Ustnica uredništva: Januarjeva številka je izšla v drugi polovici meseca, februar-jeva koncem prve polovice, marčeva pa izide prve dni marca. Zato so vsi sotrudniki najuljudnejše naprošeni, da dopošljejo gradivo vsaj do 27. t. m.
Listnica uprave: Februarjevo številko smo razposlali še vsem starim naročnikom, rnarčevo dobe pa samo oni, ki plačajo naročnino do 1. marca.	*
Kdo je plačal? Iz Hudajužne smo prejeli po poštni položnici 12.— L brez naslova odpošiljatelja. Kdor je poslal, naj javi naslov. Odposlano je bilo 2. t. m.
Cena oglasom.
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
'k	60 „	200 „	300 „
7*	40 „	120 „	180 „
7 8	25 „	65 „	100 „
Zadruge I
Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri v Gorici.
»Zadružni Zvezi,,
Nabava semenske ajde.
Podpisana Zveza je pripravljena zagotoviti semensko ajdo vsem kmetovalcem, ki jo pravočasno naroče. Ker moramo nabaviti ajdo iz inozeirjstva, se na prepozna naročila ne bomo mogli ozirati.
Zadružna zveza v Gorici,
Corso Verdi 37.
Mlekarske in sirarske potrebščine.
Podpisana Zveza ima v svojem uradu na razpolago najrazličnejše mlekarske in sirarske potrebščine, kot posnemalnik tvrdke »Persoons« (izborno belgijsko blago), vrče za mleko, obode za sir, platno, mlečne gostomere itd. Vsak si lahko ogleda.
Sestavljamo brezplačno proračune za cele sirarne in maslarne.
i Zadružna Zveza v Gorici.
Širite »GOSPODARSKI LIST*
Kmetijski vozovi
morajo od 1. januarja 1925 naprej imeti pritrjeno tablico, iz katere je razvidno
a) kdo je lastnik 'voza in kje lastnih stanuje (občina),
b) (toliko voz telita in »koliko lahko' nosi, ter
c) pripombo »kmetijski voz« = »carro agricolo«.
Domača kavarna „Caffe Adriatico"
GORICA — Na Travniku; GORICA
Shajališče dgželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadig - Pečenko, lastnika.
Nagrade za ureditev planin.
Zvedeli smo, da je določena precejšnja svota denarja za zboljšanje in ureditev bovških, kobariških in tolminskih ter drugih planin. Vsakdo ve, kako veliko važnost igrajo planine v gorskem gospodarstvu in zato poživljamo vse lastnike planin, da se za nagrade zanimajo. V tem oziri1! dobe potrebna pojasnila pri Kmetijskem uradu v Tolminu.
TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
Za novoporočence
Skladišče tkanin
Corso Verdi štev. 1
Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, trliž^ (dvonitnik) volneno blago za moške in ženske;.
Podružnica:
v v v v
A X A
‘/IDE ms/
A DE KOSSI
Dt ROSSI
Via Cardutci (Gosposka ul.) 11
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. —
Vse blago je po nizkih cenah.
■
c/a
§
NO
il
4>
H
B0SP0D9RSRI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, /.a pol	teto IV.	Štev. 2	:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37
leta61.,posamezna številka 1 liro.	Februarja 1923		:: Rokopisi se ne vračajo ::
Gozd naš kapital.
V	milem pomenu besede je kmet tudi kapitalist kakor je vsak, ki kaj lastuje. Kmetov kapital so njegove njive in travniki, njegovi sadovnjaki in vinogradi, njegova živina, poslopja in orodje in končno njegov gozd. Pri umnemu in varčnemu gospodarju opažamo, da se mu kapital vsako leto veča in v isti meri se veča njegova neodvisnost in njegovo blagostanje. Pri manj umnemu varčnemu gospodarju njegov kapital stoji na mrtvi točki, ne propada a tudi ne raste. Kajpada, če je kmetov kapital premajhen, da mu komaj krije, njegove življenjske potrebe, ni mogoče pričakovati, da bi naraščal, če kmet ne zniža svojih izdatkov. To je pa stvar, ki se da mnogo lažje izvršiti na papirju kot pa v vsakdanjem življenju, 'l oda kmet, ki mu ne zadoščajo več donosi njegovega kapitala in začne polagoma jemati od kapitala samega, se pomika proti gospodarskemu polomu. Dokazov resnice najdemo za to v vsaki vasi dovolj.
Različne vrste kmetovega kapitala so tako tesno vezane med seboj, da ne moremo nikjer odkrušiti kosa, ne da bi občutili potem izgubo vsepovsod. Naprimer. ko hitro prodamo eno govedo iz hleva, pridelamo manj gnoja, pridelki na njivah se v isti meri zmanjšajo, zmanjšani pridelki pome-njajo manj prašičev v svinjaku in manj prašičev v svinjaku poinenja še manj gnoja. Potem so druge izgube: če je prodano živinče bilo krava, bomo vsako leto imeli eno tele manj prirastka in za eno kravo manj mleka. Zaradi premale množine gnoja bomo prisiljeni vsaj deloma opustiti gnojenje sadovnjakov in travnikov. Posledica bo manj sadja, manj sena, ki bo po vrhu
vsega tudi slabše kakovosti, kajti seno z negnojenih travnikov je vedno slabše, manj redilno, kakor ono z gnojenih. Iz slabšega sena pride potem tudi slabši gnoj. Tako vidimo, da z izgubo ene same krave trpi ta-korekoč vse naše gospodarstvo.
Toda gozd je kapital povsem zase. Človek lahko poseka drevo brez vidnih zlih posledic. Pravim »brez vidnih«, kajti to še i;e pomenja, da zlih ix)sledic ni. Posekati .hrast je lahko toda sto let je treba čakati predno zraste drugi. Tradicija trdi. da stojijo Benetke na kraških hrastih in glejte, posledice tedanjega iztrebljenja gozdov občutimo po tolikih stoletjih še vedno. Hudi nalivi v gozdu ne morejo narediti posebne škode, kjer pa ni gozda tam odplavljajo rodovitno prst v potoke, da je za vedno izgubljena. Potem pa solnce in vetrovi razrušijo izprana tla, da rastlinstvo ne najde več obstanka tam.
Pred dobrimi tridesetimi leti so i>ri nas začeli kmetje z intenzivnim zasajanjem gozdov. Najprej so posadili na tisoče in tisoče jelševih sadik. Potem je priskočila na pomoč država in dala. na razpolago smrekovih, macesnovih in borovih sadik v obilici. Naši do tedaj z brinjem in robido ob-rastli hribi in bregovi so kar čez noč dobili lepo zeleno obleko. Bil je tako položen temelj kapitalu, ki je naraščal sam. In danes predstavljajo naši gozdovi — navzlic svoji mladosti — neprecenljivo bogastvo. Toda zasajanje je prejemalo in danes se opaža povsod samo izstrebljanje.
Na naših cestah se opaža, vsak čas vozove hlodov, ki se pomikajo proti postajam. Za malenkosten denar se dopušča oropanje parcel edine vrednosti, ki jo ima-
jo. Najprej so šli nasadi orehov no vaseh in ob cestah. Bili so prodani brez nujne potrebe za denar, ki je komaj da nadkrilil skoro vsakoletni dohodek oreha. Skrbni in razumni kmetje se niso dali premakniti od malenkostnih svot, toda med te ni spadala pretežna večina. Orehom so sledili debelejši borovci in deloma tudi macesni, na. Pivki padajo smreke. Bukovi gozdovi se spreminjajo v oglje. Trgovci prihajajo in kupujejo jelše; v teh dneh se pomikajo iz naših fcrd breze. In tako gre ena vrsta dreves za drugo, zasaja pa ne nihče, izkupiček izginja brez vidnega haska, gozdni kapital pa pada. Koliko časa bo šlo tako, jaz ne vem.
Naši gozdovi niso samo vrednost sama na sebi temveč so koristni tudi našemu sadjarstvu in poljedelstvu kot ohranjevalci vlage v zraku. Vlaga v zraku namreč omejuje izhlapevanje vode iz zemlje in vsled tega suša ne gosphodari tako uničujoče v tistih krajih, ki so obdani z gozdovi. Nadalje so gozdi ovira burji in sploh močnim vetrovom, kar je zlasti za sadjarstvo važno, ker je manj izgub vsled odtresania sadja.
Toda zdaj pride vprašanje, v kakšno korist nam bo gozd sam, če ne bomo smeli sekati v njem. Moj namen sploh ni, da bi
Razkuževanje hlevov.
V	zadnji številki »Gospodarskega lista« je bil priobčen daljši članek o bakterijah, katerih se nahaja na miljone in miljone v naši okolici. Rečeno je bilo, da niso vse bakterije škodljive, mnogo jih je tudi koristnih našemu zdravju in tudi našemu gospodarstvu.
Mi se moramo bati in čuvati škodljivih bakterij. Vse nalezljive bolezni, kakor kolera, jetika, kuga, itd. itd. so posledica posebnih bakterij. Isto velja tudi za vse živalske nalezljive bolezni. Vzrok rdečici pri prašičih ni vročina, temveč neka bakterija, ki sc v primerni vročini najhitrejše širi. Slinavka ni posledica slabe hrane in tudi parkljevki ni vzrok gnoj v hlevu, pač pa se bakterije te hude bolezni, ki ravno
s svojim svarilom poskušal ustaviti vsako izsekavanje. Gozd je naš kapital, naša gospodarska dolžnost je pa varovati ta kapital, da se ne zmanjša. Za svojo lastno rabo, za slučaj nujne potrebe, pomagajmo si z gozdnim bogastvom, če ga imamo. Sekajmo, toda sekajmo z veliko previdnostjo. Imejmo vedno pred očmi jutršnji dan, kajti tudi jutri bomo živeli in ne samo danes. Velika nezmiselnost je naprimer prodati svoje drevje za malenkostno ceno. ki sploh ne odgovarja škodi, potem pa kupovati gradbeni in drugačen les v skladiščih za neprimerno visoke cene. Poleg tega pa pomnimo, da živimo zdaj v deželi, ki ni bogata na gozdovih in zato bomo takorekoč vsako drevo lahko prodali kadarkoli bomo hoteli. Cena lesu ne bo padala nego bo od leta do leta naraščala.
Končno pa se moramo potruditi za nove nasade. Vse je dobro karkoli storimo v tem oziru. Želod in kostanj sadimo no naših brdiii lahko vsak dan, če ni ravno zemlja zmrznjena. Če želimo smrekovih ali drugačnih sadik poskrbimo že zdai zanje, če hočemo saditi ob koncu zime. Zasajajtno kjerkoli moremo in kadarkoli moremo.
France Magajnu.
sedaj zelo hudo razsaja, v umazanem hlevu kaj rade razvijejo in hitro množijo. Isto velja tudi za jetiko pri živalih, za kužni katar na spolovilih in sploh za vse nalezljive bolezni.
Mnogi poskusi so pokazali, da imajo bakterije svoje prijatelje in svoje • sovražnike. Prijatelji bakterij so predvsem primerna vlaga in primerna toplota', potem pa tudi ostanki hrane, predvsem bogati na dušiku, katerega rabijo bakterije za zgradbo svojih teles.
Sovražniki bakterij so predvsem močni solnčni žarki in visoka ali nizka stopinja toplote. Srednja toplota (25—45 stopinj Celzija) je prijatelj.
Zi vi jensko moč bakterij lahko precenimo na mleku. Ako bi ohranilo mleko dolgo
Živinoreja in živinozdravništvo
času ono toploto, s katero zapušča žival-sk telo, tedaj bi kmalu postalo kislo, mleko bi se zjelo, zgostilo. Vzrok zgostitve so mlečnokisfe bakterije, ki se najbohotnejše •'^zvijajo pri toploti od 30 do 50 stopinj Celzija. Takoj pri molži ima mleko okoli 35—40 stopinj toplote. Ako je mrzlo, se mleko ne zje tako kimalu, ker se bakterije ne morejo hitro množiti. Pra>v pri nizki stopinji bakterije sploh pomrejo, isto velja tudi za visoko stopinjo toplote in znano je, da po letu mleko pasteriziramo, to se pravi, segrejemo na toploto nad 60 stopinj Celzija. S segrevanjem uničimo, ubijemo bakterije.
Umevno je, da se nahaja v naših hlevih zelo mnogo bakterij, predvsem pa mnogo škodljivih bakterij. Ako je hlev slabo zidan, je bakterij posebno mnogo, ker imajo potem bakterije vse predpogoje, da se morejo ugodno razviti. V hlevu je vedno precej vlage, ker izdihavajo živali vlažen zrak. Vlago opazimo najboljše v hlevih z betonskim stropom, posebno ako v zidovju ni posebnih oddihal. Vlaga se nabira na stropu in vsakotoliko časa pade kaplja na žival, katera postaja vsled tega vedno bolj nervozna. V hlevih je seveda tudi mnogo toplote, ker jo proizvajajo živali same. Toplota in vlaga samo pospešujejo razvoj bakterij in ako vlada v hlevu še velika nečistost, ako nimajo solnčni žarki nobenega dostopa, tedaj imajo bakterije popolnoma vse predpogoje za svoje življenje.
Koristnih bakterij je v hlevu zelo malo ali pa nič, tani je dom slabih, škodljivih bakterij, ki pokažejo svojo moč posebno Pri nalezljivih boleznih ali pa nam počasi uničujejo naš živalski kapital.
Umni kmetovalec mora uničevati in onemogočati delovanje škodljivih bakterij. Kako pa jih bo uničeval in onemogočal, ako jih pa ne vidi? Ali jih je sploh mogoče uničiti in kako?
Predvsem moramo kolikor mogoče onemogočiti razvoj bakterij, kar borno dosegli s tem, ako ne dovolimo, da bi se v hlevu nabirala vlaga. Za odvod vlage mora imeti hlev oddihala, pa naj bodo okna ali kakšna druga, napravljena v zidu. Toplota mora biti v hlevu, a ni potrebno, da bi bila pre-
velika. V hlevu mora vladati čistost, hlevi ne smejo biti mokri in umazani vsled: neod-tekajoče gnojnice in nabirajočega se blata. To ne spada v hlev, pač pa v gnojnišno jamo, v hlev spada suha stelja, drugega pa nič.
Podpirati moramo tudi one činitelje, ki bakterije ubivajo>. Tu pridejo v prvi vrsti vpoštev solčni žarki, ki so najhujši sovražnih bakterij. Niti ena bakterija ne vzdrzi solnčnim žarkom in zato naj ti imajo kolikor mogoče dostopa v hlev. Hlev mora biti tudi večkrat prezračen, prepihan, da zrak odnese s seboj marsikak tisoč bakterij.
Kljub temu pa ne bomo spravili iz hleva vseh bakterij, še mnogo jih bo tam ostalo. Večino bakterij pa vendar lahko uničimo, in sicer s takoimenovanimi razkuževalnimi sredstvi. Solnčni žarki so tako razkuže-valno sredstvo, druga sredstva so pa taka, da jih moremo kupiti v drogeriji ali lekarni ali pa tudi dobiti drugje. Najbolj znani in najlažje uporabljivi sredstvi sti sledeči dve:
1) Živo apno. Vsak živinorejec more priti precej po ceni do tega izbornega razkuže-valnega sredstva. Apno najlažje uporabljamo v obliki apnenega mleka:, katerega pripravimo na ta način, da razstopimo v vrču vode nekoliko živega apna in dobro premešamo. V splošnem naj se uporablja 10% raztopina, katero dobimo na ta način, da raztopimo v 10 litrih vode 1 kg živega apna. S tem apnenim mlekom moramo večkrat poškropiti cel hlev, strop, pod in stene.
Hlev moramo tudi večkrat pobeliti, pri čemur pa ni potrebno gledati na to, da ni po zidih nobenih lis, to se pravi, da ni baš potrebno, da bi bilo to delo tako skrbno izvršeno kot v sobah. Ponekod imajo navado, da hlev pobelijo o Veliki noči ali pa pri nastopu jeseni, okoli sv. Mihaela. Vsaj enkratno belenje bi moralo priti v navado vsakega kmetovalca.
2) Zelo dobro razkuževalno sredstvo je potem kreolin, katerega uporaba bo tudi morala priti v meso in kri našega kmetovalca. Kreolin ne rabimo samo za razkuževanje hlevov, temveč tudi za uničevanje živalskega mrčesa. Kreolin uporabljamo v 2% raztopini, to je V> 1 kreolina na 25 I vode,
Drugih razkužil ne bomo naštevali, ker sti ti dve najlažje dosegljivi in bi bilo zadostno, ako se bi živinorejci vsaj enega o-prijeli, eno uporabljali.
Glede razkuževanja si pa moramo zapomniti to, da nam uspe razkužitev najbolj tedaj, ko je hlev popolnoma čist. to se pravi, ako so pod in jasli pometene. Odstranjene morajo seveda biti tudi vse pajčevine, katerih ni bas malo po naših hlevih.
Razkuženje hleva je nujno potrebna vsaj enkrat na leto, večkrat pa tedaj, ako se je pojavila v okolici kakšna nalezljiva bolezen. Tak primer imamo letos, ko razsaja v deželi slinavka in parkljevka. Večkratno razkuževanje je letos torej na mestu. Na vsak način pa moramo razkužiti hlev, ako je bila v hlevu samem kakšna nalezljiva bolezen. Takoj, ko se je bolezen. — recimo slinavka in parkljevka — pojavila v hlevu, moramo hlev razkuževati vsak dan (poleg posebnega negovanja živali); takoj po prestanju bolezni moramo napraviti splošno - generalno razkužitev, ki naj bo izvršena prav temeljito. Tedaj naj se pazi tudi na lesene jesli, katere bi bilo najboljše sežgati ali pa vsaj obrisati s cunjo, katero smo prej namočili v 2% kreolinu. Ako imamo betonske jasli, jih moramo dobro oprati, najboljše z vročo vodo, v kateri smo razstopili nekaj navadne šode.
Po prestani bolezni moramo razkužiti sploh vse orodje, ki se rabi v hlevu, tako verige, hlevsko posodo, grablje in vile, itd. Za to je najboljša vrela voda z malo šode.
Pri vsem pa ne smemo tudi pozabiti na razkužitev živali, o čemur pa bomo govorili enkrat prihodnjič.
Prašiči s£ dobičkanosni.
Letos se je pojavilo v naši pokrajini zelo mnogo kupcev, ki so pokupili in odposlali v Turin, Milan in v druga italijanska mesta zelo mnogo pitanih prašičev. Cene so bile različne, v splošnem od 7—8 lir za kg žive teže. Marsikateri kmetovalec ie dobil za prašiča 1000 in tudi 1500 L, ali pa še več.
Kaj pomeni 1000 ali 1500 lir. Ta svota pomeni 'skoraj ravnotoliko lir kosmatega dohodka, ki pride vsakemu gospodarju zelo prav. Da dobimo pravi dohodek, moramo odšteti nakupno ceno mladega prašiča v znesku 100—200 L, potem stroške za re-
zanje in cepljenje, in še približno 100 do 200 lir za koruzo in krompir, krmo. katero bi lahko prodali ali pa smo jo morali kupiti. Ako odbijemo vse navedene stroške, nam kljub temu ostane še najmanj 500 lir, pa tudi 1000.
Ako bi mi sicer računali vse stroške za prašiča ter si zaračunali vse delo in najmanjše stvari, ki jih je prašič požrl, bi najprej izračunali, da prašičereja sploh ni gospodarsko pametna, a dejstvo je, da se pre-redi prašič predvsem s tako hrano, ki bi šla v odpadke in izvršeno delo bi drugače sploh ne bilo plačano.
In to je ravno oni činitelj, katerega moramo vpoštevati pri prašičereji, da se namreč izrabi vsak odpadek, vsaka obloda, in da je tudi najmanjše delo plačano.
Nadalje moramo vpoštevati dejstvo, da imamo s prašičem opravka samo eno leto, in da nam ni potrebno čakati za plačilo več časa. Prislužiti v enem letu 500 ali 1000 lir iti še več, brez da bi trpelo ostalo gospodarstvo, pa ni malenkost.
V	tem oziru bi mogli prašičerejo primerjati z gojenjem sviloprejke, ki nam da res skozi nekaj tednov mnogo dela. a smo po izvršenem delu toliko bolj nagraden!.
Prašičereja je dobičkanosna. to je uvidel že marsikdo, skoraj bi rekli, to je uvidel že vsak naš kmetski gospodar. Vendar pa ne sinemo misliti, da se nam ni potrebno brigati za prašiča. Tudi prašič potrebuje nege, ne sicer celodnevne nege, a vsaj vsakodnevne.
Predvsem mora imeti prašič primeren hlev. Za hlev ni dobra vsaka luknja, hlev mora biti zračen in suh. V tem oziru s,e pri nas zelo nmogo greši. Večkrat mora ležati prašič v blatu in zato prav ne uspeva. V primernem hlevu bo prašič vedno držal red in ležal bo vedno na enem mestu, katerega ne bo onesnažil, Ako pa hlev ni primeren, ako nima i>oda in je v niem mnogo blata, tedaj postane tudi prašič nemaren v svojem zadržanju, pa tudi v svojem razvoju. Hlev naj bo v zimskem času topel, a ne zaduhel.
Pri prašičih moramo potem paziti na krmo. Posebno za mlade prašiče ie nujno potrebno, da jim damo med oblodo malo klainega apna, da ne dobe kruliastih nog in v splošnem slabih kosti,
—		—		Mlekarstvo	
		
		
Nepotrebne mlekarne.
Z zadovoljstvom lahko vzamemo na znanje, da se je oprijelo naše ljudstvo z velikim veseljem mlekarske organizacije. Mlekarske zadruge rastejo kot gobe po dežju. Marsikje se ustanovitev pripravlja in v kratkem bomo imeli toliko mlekarn, kot jih nismo imeli nikdar prej.
Organiziranje mlekarn samoposebi je razveseljivo in živinorejci se morajo povsod organizirati, ker v organizaciji je moč, samopomoč in sila. Organizaciji pa morajo biti postavljene tudi gotove meje, in sicer: mlekarske zadruge ne smejo biti pregoste ter zato nesposobne za samostojen obstoj.
V naših Gorah imamo vse polno mlekarskih organizacij, ki dobivajo dnevno okoli J 50 1 mleka. Iz tega mleka izdelujejo maslo in sir ali pa samo en izdelek. Imeti morajo vse potrebne stroje, imeti morajo lastnega mlekarja, ki dobiva isto plačo, kot da bi predelal dnevno po 50() ali še več litrov mleka.
V krajih, kjer ni vsega mleka za eno srednjo mlekarno, imamo kar po dve, tri in celo še več mlekarn. Krasen primer nam nudi v tem oziru cerkljanska občina. Pred vojno smo imeli v občini dve znatnejši mlekarni, danes jih imamo 10 in ustanoviti jih mislijo še kakšnih 5. V Novakih imajo danes eno mlekarno, a mislijo ustanoviti še dve podružnici, ki bosti sami predelovali svoje.mleko, izdelke pa vnovčevali potom centrale - sedanje mlekarne. V celih Novakih pa ne spravijo skupaj 500 1 mleka in za to količino hočejo imeti tri mlekarne, tri mlekarje, trikratne stroje, itd., z eno besedo trikratne stroške. Kam pridemo po tej poti? Ako se bodo še malo skregali, kar ni izključeno, se bodo podružnice osamosvojile in mogoče zopet cepile v še manjše organizacije. ki bodo imele potem po 50 1 dnevnega mleka. Koncem koncev bomo Prišli do tega, da je najboljše izdelovati maslo in sir v domači hiši iz lastnega mleka.
Bistvo organizacije tiči v tem. da dražimo majhne celote v veliko, da na podlagi organizacije- dosežemo nekaj, kar sami ne moremo. Vsled majhnih mlekarn je čisto mogoče, da se bo v slučaju krize pojavila tudi konkurenca med poasmeznimi mlekarna mi, ker vsaka bo hotela oddati svoj izdelek. Ne smemo misliti samo na današnje razmere, ko mlečne izdelke razmeroma lahko oddamo, misliti moramo tudi na t?.ke čase, ko se bo izdelke težko oddalo. In te-d'jj bo ogenj današnjega organiziranja potihnil, marsikateri dober član bo postal nezaupljiv in bo zgubil sploh vsak smisel do mlekarske organizacije. Pri vsem pa moramo upoštevati še dejstvo, da velike mlekarne lažje poiščejo in tudi najdejo odjemalca, stalnega odjemalca kot majhne. Misliti moramo tudi na take čase. tudi na jutranji dan.
Kaj naj torej storimo? Kmetje, ne cepite se, ker to bo pogin Vaše organizacije. Majhne celote moramo družiti, ker le z močno organizacijo bomo mnogo dosegli. Pa bo kdo rekel: Kako naj jaz nosim mleko tako daleč, imam do mlekarne eno uro. Ako napravimo tukaj mlekarno, bom jo' imel pred nosom. Vse take ugovore moramo upoštevati in nekaj ukreniti tudi v tem oziru.
V	zgled naj nam bo Švica. Od švicarskih sirov je najbolj znan ementalski sir, katerega en hleb tehta navadno 60 kg. Za en hleb takega sira rabimo približno 600 1 mleka. Ali so v Švici drugačni kraji kot pri nas? Ne! Tudi tam so kmetije in skupine hiš ena od druge zelo oddaljene, a zato si niso Švicarji ustanovili mlekarn »pred nosom«, temveč nosijo ali vozijo mleko v skupno mlekarno, ki je včasih tudi tri ure in še več oddaljena. Seveda ne nosi vsak krnet vsaki dan samo lastno mleko v mlekarno, temveč tam so uredili takoirneno-vane »zbiralnice mleka«, kjer se mleko zbira iz okolice in ga potem skupno odnesejo ali odpeljejo v oddaljeno mlekarno. Za prevažanje mleka iz zbiralnice v mlekarne imajo v Švici ix>sebne vozove za zmeteh
in tudi posebne vrče, ki so nam tudi dosegljivi.
Švicarjem moramo slediti, ker le tako bomo prišli do močne mlekarske organizacije, ki bo lahko nekaj veljala. Ideal bi bil, da bi imeli na Tolminskem le nekaj malo mlekarn, recimo pet ali največ deset, te pa bi bile močne. Ali bomo do tega kedaj prišli? Tako kmalu ne, ai potrebe in prilike nas bodo izpametovale.
Kaj je namen zgornjih vrstic? Ni namen, da bi se takoj vse naše nilekarnice združile v velike mlekarne. Sčasoma se bo tudi to zgodilo, a za enkrat vsaj'prenehaj mo z nesmiselnim cepljenjem že itak majhnih obstoječih mlekarn. Pustimo enkrat besedo našemu razumu in ne našini strastem, ki nam ne dovolijo, da bi živeli kot bratje v družini, temveč tako kot sovražniki. Ne
Sadjarstvo na Goriškem.
(Nadaljevanje.)
Sadjarstvo v brdnatem delu.
Sem spadajo goriška Brda in Vipavska dolina od Šempetra in Šempasa pri Gorici črez Rihenberk in Ajdovščino do Šentvida pri Vipaivi. Rodovitnost zemlje, posebno pa milo in zmerno podnebje pospešujeta razvoj sadjarstva, ki se je marsikje razvilo v pravo sadjarsko obrt.
To ozemlje rodi znamenite črešnje, ki se pojavljajo od srede maja naprej na oddaljenih tržiščih Osrednje Evrope. V Brdih in Vipavski dolini pa uspevajo tudi marelice, breskve in zgodnje hruške, ki zadobiva-jo vedno večjo važnost.
Seveda tudii v brdnatem delu Goriške (Brda in Vipavska dolina) najdemo zelo malo pravih sadovnjakov, sadno drevje raste večinoma med vrstami trt; v navadnih vrtovih ali pa po senožetih. V svetovni vojni so goriška Brda najbolj trpela in imena Števerjan, Oslavje in druga so znana vsakemu prebivalcu Italije. Vsled vojnih
delajmo nepotrebnih težkoč. Postavimo si cilj, da bomo imeli malo mlekarn, a te močne, po posameznih krajih pa da bomo imeli zbiralnice za mleko.
Pa zopet bo kdo rekel: Kaj pa ti sanjaš? Pri nas so slabe poti zapade sneg in zameti. Tudi to je res, a ne v taki meri. kot hočejo nekateri trditi. Marsikje, da marsikje, bi se že danes lahko spremenile samostojne mlekarne v nabiralnice mleka. Komu pa je tudi to podobno, da nosijo ponekod živinorejci svoje mleko mimo ene mlekarne v drugo.
Živinorejci! Pomislimo malo. pomislimo na posledice takega ravnanja, na posledice takega drobljenja organizacije. Naša dolžnost je, da pustimo potomcem močno organizacijo, ne pa drobcev. Potomcem moramo pustiti drevesa, ne pa grmičevja, da se nas bodo spominjali s hvaležnostjo, ne pa s posmeškom na ustih.
dogodkov je sadjarstvo zelo nazadovalo, in je danes nujno potrebna obnovitev, ki se tudi počasi vrši.
Gojenje čfešeni.
Vrednost pridelka/ črešenj iz Brd in Vipavske doline je bil cenjen v 1. 1898 na 1 milijon kron. V naslednjih letih se ie pridelek še za mnogo zvišal, pa četudi vzamemo za podlago1 omenjeno svoto. bi predstavljala danes vrednost nad 4 milijone lir.
Najvažnejše vrste gojenih črešenj so sledeče: -Zgdonje renske črešnje niso sicer zelo žlahtna vrsta, a so zelo zgodnje in se pojavijo na trgu že v začetku maja. Za temi dozore Zgodnje goriške črešnje ki se pojavijo na trgu približno 10 dni za renški-mi (naše ljudstvo jih imenuje Cepljenke ali Vipavke). Ta vrsta črešjenj je najbolj proslavila goriške črešnje na oddaljenih trgih. Sad je debel, kožica živo-rdeča z belkastimi pegami, srdica je zelo mesnata, belkasta do rumenkasta, sladko-kislategai, prijetnega in aromatičnega okusa. Ta vrsta izborno uspeva nai soklanastih tleh Vipavske doline in že pred vojno so računali, da spa-
Sadjarstvo
tla več kot polovica vseli gojenih črešenj navedeni vrsti, ki rodi redno in izdatno ter kljubuje tudi črešnjevi muhi (ni črviva). Smatra se, dai je ta vrsta najboljša črešnja z a izvoz, in je tudi ravno ona pospešila izvoz ostalih sadnih vrst.
Med drugimi vrstami gojijo tudi belo hrustuvko, belo-rdečo Dunajsko, ki nosi to ime zato, ker jo Dunajčani zelo iščejo; zori sredi meseca junija. V zadnjem času goje tudi mnogo črnih tarcentark. črešnjo Napoleonko in katero drugo. Mlajši nasadi črešenj spadajo	predvsem trdim
vrstam črešenj, ki so boli godne za izvoz, ker vzdrže dolgotrajno prevožnjo.
Trgovina in izvoz.
Izvozne številke in odgovarjajoče cene ter vrednost izvoženih črešenj v I. 1924 so razvidne iz spodaj navedenih razpredelnic, ki dokazujeiiO važnost izvoza. Kot izvozna središča prihajajo v poštev predvsem Gorica in Krmin, kjer pa ne kupujejo samo izvovzničarji domačini,	temveč prihajajo
sem tudi inozemski trgovci, ki sami kupujejo sadje in ga odpošiljajo v inozemstvo-.
Gojenje drugega sadja.
Za črešnjami so najvažnejše hruške in jabolke, katere goje kmetovalci ravnotako kot črešnje mied vrstami trt, v vrtili in senožetih.
Med zgodnimi hruškami so vredne opombe predvsem iorinentinke, potem pa tudi hruška-smokva, neka	domača vrsta, ki
spoda k maslenkam. Nekoliko razširjene so najrazličnejše vrste, koi anžulemka, die-lova maslenka, Hardepontova maslenka, zimska dekanka, viljamovka, pastorovka, esperenovai bergamotka, avranška. zimska Nelis, itd.
Med vrstami jabolk so zastopane: kanadska reneta, parmena, štajerski rnašanc-gar, aleksandrovo jabolko, rdeči jesenski kalvil, batimanova reneta. itd.
Mnogi posestniki čistijo in negujejo drevesa, mnogi jih pa samo vsade in se zanje ne brigajo več kot toliko.
Vedno večjo važnost pa zadobiva gojenje marelic in breskev, predvsem zgodnjih. Splošno se opaža stremljenje k gojenju zgodnjih vrst sadja, kar je pač umevno iz zemljepisnih predpogojev: nemški, avstrij-
ski in drugi trgi Srednje Evrope zahtevajo predvsem zgodnje sadje, ko domača zemlja še ne rodi. Tega naj se zavedajo tudi posestniki in naj presodijo, kaj se jim izplača.	(Konec sledi.)
Nabiranje, cepičev.
Zdaj: v februarju je najboljši čas za nabiranje sadnih in trtnih cepičev. Odlašati s tem delom do neposredno pred cepljenjem je zelo pogrešno. Cepiči, katere naberemo tik pred cepljenjem, so tedaj že močno sočni. Vsled tega poženejo taki cepiči zelo naglo, še prej, kakor so se prijeli. Posuše-nje cepičev je posledica takega ravnanja. Drugače je to pri cepičih, katere naberemo nekaj tednov pred cepljenjem. Taki cepiči še niso v soku in poženejo kasneje, šele tedaj, ko so se prijeli.
Cepiče je nabirati le od plemenitih in dobrih vrst. Zlasti moramo to upoštevati pri nabiranju cepičev v vinogradu iz znanih, od mene že večkrat poudarjenih razlogov. Pa ni dovolj, da upoštevamo samo vrsto sadnega drevesa ali trte. od katere vzamemo cepiče, ampak vedeti moramo kako dotična trta ali drevo rodi. Tega pa ne vidimo v tej dobi. Zato si pa moramo zabeležiti še pred trgatvijo take trte z vidnim znakom. Najboljše služi v to svrho po-beljenje kolov takih trt z apnenim beležem.
V	sadovnjaku navadno tega ni potreba, ker pri majhnem številu dreves navadno vemo iz glave, katero drevo je rodovitno in katero ne. Pregovor pravi: »Kakoršna mati, taka hči«, kar velja tudi za drevo in trto. Zato, kmetovalci, upoštevajte to dejstvo in režite cepiče samo od1 rodovitnih trt in dreves. Nekateri režejo cepiče tudi od mladih dreves, ki niso nikdar še rodila. To je napačno, ker o drevesih, ki niso še rodila, ne moremo vedeti, kakšno rodovitnost bodo imela. Isto velja seveda tudi za trte.
Narezane cepiče zvežemo v snope in jih opremimo z leseno trščico, na katero s črnilnim svinčnikom zabeležimo vrsto. Tako zvezane snopiče hranimo do uporabe v hladni kleti, zakopane do polovice v vlažnem pesku. Na tak način ohranimo lahko cepiče do zgodnje spomladi, ne da bi se posušili ali pognali.
Just Ušaj.
Vinogradništvo in kletarstvo
Vinogradnikom v premislek.
1) V jeseni je prišlo v naše kraje nekaj dunajskih trgovcev, ki so bili pripravljeni kupiti precej tisoč lil mošta, Plačali bi za mošt 1.30 L, a ne več. Ker pa so naši vinogradniki zahtevali višje cene. so dunajski trgovci odšli. Pokupili so potem nekaj vina v Istri, večinoma pa v Južni Italiji, kjer so vzeli v najem velike kleti. V celoti so kupili nekaj desettisoč hi.
Kakšna je cena 1.30 L za mošt? Danes vidimo, da je bila ta cena za vipavsko vino zelo ugodna.. Danes se nahaja vino v kleti, mnogo se ga je izsušilo, mnogo opravka smo imeli z njim itd. Ako bi tedaj dali mošt po 1.— L, ne bi slabo odrezali.
2) Ako pride v vas kupec za vino, katerega hoče kupiti večjo količino, pa pravijo nekateri vinogradniki: jaz ga ne dam, vino potrebujejo, ga iščejo, vino bo drago; nalašč vprašajo precej več, kot je resnična cena v okolici. Kupec sliši višjo ceno in odide.
Vprašajmo raje ceno, za katero smo pripravljeni oddati vino, ali pa prav malo več, da imamo še prilike popuščati.
3) Vinogradnik je pr6dal vino po 1.40 L, a je prosil kupca, naj reče drugim, da' ga je plačal po 1.50 L. Zakaj? Samo iz neči-mernosti, ker hoče veljati v vasi. da je vino drago prodaj, da ga ni »zavrgel«.
* *
Vina ue smemo zametavati. skušati moramo, da izvlečemoi iz njega čimveč moremo. Vendar pa zavedajmo se. da s pretiranimi cenami nič ne dosežemo, ampak se samo osmešimo. Ako mislimo vino prodati, moramo zahtevati dnevne cene. ne pa za mnogo odstotkov višjih. Cimprei vino prodamo, temboljše je. Doseči pa moramo to, da bomo zopet prodajali mošt. Letos je bila prilika, a je nismo izrabili.
Impregniranje trsnega kolja.
Vsled visokih lesnih cen, je nabava novega trsnega kolja združena z velikimi stroški. Zato moramo posvetiti vprašanju, kako je mogoče ohraniti trsno kolje dalj
časa uporabno, vso našo pozornost. Trajnost kolja povečamo z impregniranjem. Impregniranje kolja ni nič drugega, kakor prepojitev lesa z antiseptičnimi sredistvi, ki preprečujejo gnilobo lesa. Taka sredstva so: modra galica, karbolineum, ter od premoga in sublimat. Za svež in sočen les rabimo' modro galico, za suh les pa eno izmed ostalih snovi.
A) Impregniranje z modro galico.
V	sto litrih vode raztopimo 5 kg modre galice. Nato postavimo kolje pokoncu v večjo starejšo kado ali orno in zlijemo toliko omenjene raztopine v posodo, da bo tekočina segala 30 cm visoko. V svežem ko-Iju se bo začela sama tekočina dvigati in bo ob lepem solnčnem vremenu navadno v 3 -6 dneh dosegla polovico višine kolja. Ob oblačnem in mrzlem vremenu se pa tekočina zelo počasi ali nič ne dviga. Zato vršimo impregniranje z modro galico le ob lepem in solnčnem vremenu. Kako visoko se je dvignila tekočina v lesu dože-nevno s tem, da kolj z rezilom narežemo. Do one višine, do katere je les poplavel, je segla tekočina. Če je tekočina dosegla polovico višine, je impregniranje končano. Kolje lahko posečemo že pozimi in ga tudi lahko olupimo, vendar tik pred impregniranjem posečeno kolje bolje vleče tekočino, kakor ono, ki je bilo že pozimi posekano.
Bj Impregniranje z karbolinejem.
Karbohnej je črno olje, ki ima močan duh po kreozotu. Karbolinei se pridobiva v mestnih plinarnah. To olje je odlično sredstvo za imprtegniranje lesu. le impregniranje ž njim je težje izvedljivo. Kolje moramo postaviti pokoneu v velik železen kotel, v katerega smo prej vlili toliko >karboline-ja, da bo kolje stalo pol metra globoko v tekočini. Nato zakurimo pod kotlom ogenj in kuhamo kolje dve uri v kipečem karbo-lineju. Po preteku dveh ur vzamemo ko-1 je iz kotla in ga naložimo v skladnico. V tej skladnici mora kolje ostati vsaj pol leta, da izgubi duh po karbolineju.. V na-
sprotnem slučaju bi se lahko grozdje navzelo tega dliha in vino bi imelo duh po kreozotu.
Enako se postopa tudi pri impregniratiju s terom od premoga. S tem sredstvom impregniran leis ni tako trajen, kakor oni, ki je bi! impregniran z modro galico ali kar-bolinejiem.
O	impregniranju s sublimatom. četudi je ta način impregniranja trsnega kolja najuspešnejši, nočem pisati, ker ie sublimat nevaren strup.
impregnirano kolje je mnogo trpežnejše, kakor neimpregnirano. To nas uči sledeči praktični primer: Od impregniranih 1000 kolcev je os ta jo po dvajsetih letih 490 dobrih, od istega števila neimpregniranih pa le 80. V prvem slučaju je moral posestnik nadomestiti v 20 letih le 510 kolcev. v drugem pa 920. Z impregnirati jem. kolja si je torej v dvajsetih letih prihranil pri vsakem tisoču kolja 410 kolcev. Bogato poplačan
trud in stroški za impregniranje! Vinogradniki, impregnirajte torej vaše trsno kolje.
Just Ušaj.
MOTNOST VINA.
Letos je zelo mnogo motnih vin. posebno belih. Vzrok tiči v slabem grozdju, ki je bilo nagnito ali pa nezrelo.
Ako vsebujejo taka vina že dovolj žveplene sokisline, jim žvepla (tudi ne metabi-sullita) ne smemo dodajati, ubrati moramo drugo pot.
Poskusimo lahko s taninom, katerega vzamemo 15 gramov na hi. Najprej raztopimo taniti v žganju, potem pa raztopino zlijemo v sod. Ko je to delo opravljeno, pustimo skozi nekaj dni vsa okna in vrata kleti odprta, tako da pride v klet mraz, ki deluje čistilno'.
Ako se kljub temu vino ne učisti. ga moramo čistiti.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
»Murvina njiva.“
Kdor se je v zadnjih letih zanimal za trg svilodov, ve, kako lepe dohodke je mogoče doseči s sviloprejkami. Je sicer res Precej sitnosti, skrbi in dela v onih dneh, ko črvički rastejo, a ves trud in vse skrbi so pozabljene oni dan, ko se dobi za svi-lcde precejšen znesek.
Pri nas pa je gojenje sviloprejk zelo o-mejeno, ker je premalo murvinih dreves in je muivino listje zelo drago. Kdor nima sam dovolj murv, se s sviloprejkami skoraj ne.moire pečati. Kdor je navezan samo na kupovanje murvinegai listja, ne more doseči izdatnega dohodka. Zato oa so začeli mnogi kmetovalci zasajati mlade murve in z veseljem lahko ugotovimo, da so predvsem goriški okoličani obsadili marsikatero pot z mladimi cepljenimi murvami.
Murva pa raste zelo počasi. To zelo žalostno stran ima murvino drevo, da je moramo čakati deset in več let, predno nam nudi malo izdatnejšo količino listja. Mur-vinega drevesa ne moremo prisiliti, da bi
hitrejše rastlo, rast lahko samo malo pospešimo, ako drevesu gnojimo, delo, katerega bodo morali opravljati vsi oni. ki nočejo, da bi drevo samo kimalo, temveč se bohotno razvijalo.
Po starih pokrajinah Italije, pa tudi Francije in Španije se je danes udomačil drugi način gojeniia murv, ker hočejo tamkajšnji kmetovalci izrabiti sedanje visoke cene za svilode, nočejo pa čakati, da bi se mlade murve razvile v drevesa. Tam se je udomačila takoimenovaria »murvina njiva« ali italijanski »il prato di gelso« (pravilen prevod' bi bil »tnurvin travnik«), Ta način sajenja murv se opaža tudi že pri nas in zato ne bo škodilo, da na kratko o-pišemo ta način gojenja murv. ker nam ni potrebno čakati 10 in več let. da pridemo do malo listja.
Bistvo »murvine njive« obstoja v tem, da se posadi njiva z mladimi murvami rav-notako, kot se posadi njiva z zeljem. Murve so gosto zasajene v ravnih vrstah. Zemljo med vrstami moramo pleti in čuvati
pred plevelom, celemu nasadu moramo gnojiti, tu pa tam tudi lahko med vrste kaj zasadimo, recimo zelje, ali kai podobnega.
V	»murvine njive« lahko spremenimo predvsem one njive, kjer je debela zemeljska plast, če le mogoče ilovnate narave. Njiva tudi ne sme biti podvržena pomladnim slanam.
Predno zasadimo murve, moramo zemljo globoko preorati in ji dobro pognojiti. Najboljši gnoj je domač hlevski gnoj, kateremu dodamo poi 2 kg superfosfata na vsakih 100 štirjaških metrov zemeljske površine.
Za zasajanje so seveda najboljše cepljene murve, ker se cepljena murva ravno tako razločuje od necepljene, kot žlahtno jabolko od divjaka. Predno zasadimo mlade murve, moramo napraviti majhen jarek, ki naj pa bo globok vsaj 50 cm, širok pa 25 cm. Jarki odgovarjajo vrstam, v katerih zasadimo murve. Vrste naj bodo oddaljene ena od druge po 70—100 cm, murve v vrstah pa 40—50 cm. Murve naj bodo zasajene tako globoko, da pride cepljeno mesto za kakšen cm pod površino zemlje.
Obdelovanje »murvine njive« obstoja v tem, da ne dovolimo plevelu, da bi se bohotno razrastel ter da zasajena drevesca pravilno obrezujemo. Iz vsakega drevesca se mora razviti majhna glava, iz katere rastejo poganjki, ki jih potem obrezujemo. Seveda mora biti obrezovanje pravilno.
Ker so murve že meseca julija obrezane in ako je razdalja med vrstami dovolj velika, moremo zasaditi med vrste zelje, kateremu moramo seveda pognojiti in ga pleti. Večinoma pa moramo pri »murvinih njivah« računati samo na pridelek murvi-nega listja in na nič drugega.
Ne vemo, koliko »murvinih njiv« bo nastalo v naši deželi, najprej pa zelo malo. lino pa bi bilo umestno in to ie, da bi se napravile ob poteh, ki imajo trnjeve žive meje, žive meje iz murvinih drevesc. Ni potrebno, da bi bila drevesca visoka, pač pa naj bi bili poganjki lepo prekrižani. Taka, posebno stara živa meja je tako trdna in varna kot vsaka trnjeva, ima pa to prednost, da se v njivo ali v senožet tako ne širi kot trnjeva živa meja in da daje letno precejšen dohodek, to je murvino listie, ki je za gojenje sviloprejke nujno potrebno.
Krompir in gnoj.
Da gnije toliko krompirja, je med drugim kriv tudi gnoj. Večkrat smo že pisali, da svež hlevski gnoj ni mnogo prida za krompir, smelo pa tudi trdimo, da star, preperel in udelan gnoj tudi mnogo ne koristi. Izkušnje so pokazale, da krompir najboljše obrodi v zemlji, ki je bila pred enim letom dobro gnojna in kateri smo dodali še malo umetnih gnojil.
Glede umetnih gnojil navajamo samo izjavo g. Peršiča iz Šempasa pri Gorici, ki je rekel, da ne bo sadil več krompirja brez superfosfata. Takih izjav je podalo že mnogo kmetovalcev. Kdor je poskušal pri krompirju superiosfat, je bil zadovoljen. Ne bi smeli gnojiti pa samo s superfosfa-toin, morali bi dodati tudi malo kalijeve soli. Na 100 štirjaških metrov zadostuje 6 kg superfosfata in 2 kg 40% kalijeve soli. Obe gnojili premešamo in jih podgrebemp vsaj 14 dni prej, kot vsadimo krompir. Krompirja itak ni potrebno saditi samo v podolgovate jamice, zadostuje tudi pod motiko.
Torej zapomnimo si:	Sadimo	krompir
na njivo, ki je bila prejšnje leto dobro pognojena. z navadnim hlevskim gnojem, letos pa pognojimo samo z umetnimi gnojili, to je z mešanico superfosfata in 40% kalijeve soli. Kdor ne veruje, naj poskuša, ako noče poskušati v velikem, naj poskuša v malem. Večjo količino umetnih gnojil, kot smo zgoraj svetovali naj se ne uporablja.
ZATIRANJE POLJSKIH MIŠI.
Na goriškem polju, posebno v planem delu,, so se močno razmnožile poljske miši, ki povzročajo na travnikih in na vrtih veliko škodo.
Urad za kmetijski potovalni pouk v Gorici opozarja kmetovalce, da so po zakonu obvezani zatirati poljske miši. Prizadeti naj se obrnejo do urada za kmetijski potovalni pouk, via Triestc 43, kjer dobe strup za zatiranje miši in vsa v to potrebna navodila.
Več ljudi je zapravilo zdravje vsled zapravljivosti} nego vsled varčnosti.
Splošno gospodarstvo
Krompir za seme.
S	semenskim krompirjem so zalagale naše Gore skoraj celo deželo. Mnogo voz krompirja je prišlo iz Banjške planote, iz Tolminskega in Kanalskega v Gorico, mnogo vagonov krompirja je šlo iz kolodvora pri Sv. Luciji v Gorico, Trst in Istro-. Beli gorski krompir (vrste »Kamnik«) je bil iskan daleč na okoli, a letos ga je zelo malo, ga ni skoraj nič. V Gorah samih ie segnilo zelo mnogo krompirja, tako da ga ne bodo imeli nekateri kmetje niti sami za. svojo saditev?
Kam bomo šli po krompir, tako se vprašuje marsikateri kmetovalec v goriški okolici, v Vipavski dolini pa tudi drugod. Kam? Ali ga ni mogoče uvoziti?
Marsikdo- je mislil, da ga je mogoče, a ga ni. Uvoz semenskega krompirja je danes navezan na sledeče določbe:
1) Tvrdka, ki bi hotela uvoziti semenski krompir, se je morala javiti že do L avgusta 1. 1924. pri rastiinsko-zdravilnem zavodu v Milanu.
2) V prijavi oziroma v prošnji je moralo biti označeno, koliko krompirja se želi uvoziti ter od kje.
Tako prijavo oziroma prošnjo je vzel zavod v pretres in ako ji je ugodil, je prej poslal na lice mesta (od kjer se hoče krompir uvoziti) svojega izvedenca, ki ie ugotovil, ali je krompir zdrav ali ne. Stroški za izvedenca so šli v breme tvrdke, ki je hotela uvoziti krompir. Kdor ni napravil celotne te poti, ni dobil dovoljenja uvoza in umevno je, da je bilo danih zelo malo dovoljenj.
Torej za letos ni uvoza krompirja.
Za naše Gore in za celotno našo deželo bi prišel vpoštev krompir iz Jugoslavije, posebno iz Gorenjskega (okolica Kranja in Škofjeloke), kjer imajo približno- tak krompir, kot je pri nas. Ta krompir bi prišel vpoštev za uvoz v večjih množinah, v manjših pa bi morali uvoziti nekaj krompirja iz Holandske v svrho poskusa, ker je holandski krompir precej znamenit.
Kot rečeno, za letos ni nič, misliti pa moramo že sedaj na- prihodnje leto. Zakonske določbe so bile izdane zelo pozno, tako da ni bilo mogoče do J. avgusta ničesar ukreniti. Ker bodo določbe lahko tudi letos zelo pozno izdane, moramo misliti že danes, ako hočemo kaj doseči — za prihodnje leto. Pri tem naj se tudi pokaže naša sposobnost in naša preračunljivost. Vsi, ki bi želeli drugo leto premeniti seme (to je za saditev v 1. 1926) naj se že danes javijo pri Zadružni Zvezi v Gorici, ki bo pazila, da ji odlok o uvozu semenskega krompirja ne uteče in da bo ukrenila vse. kar bo odlok zahteval. Edino na ta način lahko nekaj napravimo. Torej priglasite se?
Kaj pa za letos? Za letos moramo potrpeti. Seme si moramo nabaviti kjer moremo, in čimprej, da ne ostanemo brez njega.
Zmaga žita.
Pod tem naslovom, i talij. »Vitto-ria del Orano« so v zadnjih letih letno razpisane različne tekme z nagradami, namenjene onim, ki bi dosegli najvišji pridelek žita Pod »žitom« razumemo pred vsem pšenico. Določitev nagrad za leto 1924. ie precej znamenita in zato jo v naslednjem kratko omenjamo:
Prva nagrada v znesku 10.000 L. je bila dodeljena nekemu dr. Spagnolini iz province Grosseto, ki ie dosegel na svojem zemljišču — okoli 250 ha — 750 njiv zemlje -- srednji pridelek 4! q pšenice na ha, ali skoraj 14 q na njivo. Visokost doseženega pridelka moremo pravilno oceniti edino, ako ga primerjamo s srednjim pridelkom cele Italije, ki znaša koinai 10 q na 1 ha, v provinci Grosseto pa celo samo 8 q. Torej je dosegel dr. Spagnolini 5 krat višji pridelek nego okolica.
Ne bomo navajali imen ostalih posestnikov, ki so bili deležni 2. in naslednjih na;-grad, pač pa bi omenili, da je med 2000 kmetovalci, ki so se udeležili tekme, mno-gokateri dosegel več kot 30 q pšenice na ha ali nad 10 q na eno niivo. Kai se to
pravi? Kaj bi bilo, ako bi vsi kmetovalci dosegli 30 q na 1 ha ali 10 q na 1 njivo?
to bi pomenilo, da bi lahko Italija pšenico izvažala, ker ne bi pridelala samo 50 milijonov q, kot jih pridela danes, temveč trikrat toliko, to je 150 milijonov q. Namesto, da Italija uvaža letno za težke miljarde pšenice in moke, (20—30 milijonov q pšenice), bi jo izvozila za mnogo miljard!
Kaj pa bi bilo pri nas, ako bi vsak kmetovalec pridelal namesto 10 q zrnja celih 30 q? Marsikateri naš kmetovalec ne bi bil navezan toliko na trgovino, kot je' navezan danes. Marsikatera lira in stotak, ki gre danes za kruh in moko, bi ostal doma. kjer bi ga lahko tako dobro in koristno porabili.
Ali je mogoče doseči trikratni pridelek namesto enkratnega? Gotovo ne povsod, a marsikje. Na vsak način pa bi lahko povsod pridelek zvišali, ako bi izvršili vse, kar je v naši moči. Pravilno in pravočasno moramo izvršiti vsa potrebna dela. uporabljati moramo dobro seme* dobro moramo gnojiti itd. Vse to so stvari, ki so same po sebi umljive, a se jih vendar opušča, oziroma zanemarja. Marsikdo je globoko prepričan, da je nekaj prav In koristno, a kljub temu ne stori. Zakaj ne? Ker je prelen, ker nima trdne volje pomagati sam sebi. ker je večinoma praznoveren in se ne zaveda, da si sam pripravlja usodo.
Pri nas je nujno potrebno, da zvišamo poljedelske pridelke, da lahko pridelamo doma, kar rabimo za, svojo hrano. Trgovin se moramo kolikor mogoče osvoboditi, in paziti, da ne pridemo v njih odvisnost.
Gotovo je, da vsakdo ne more pridelati doma dovolj hrane, a gotovo je, da se dajo pridelki povsod povečati, s čemur se zboljšajo naše gospodarske razmere. Učimo se od onih 2000 kmetovalcev, ki so se udeležili tekme za »zmago žita«.
Okuženje zemlje.
Večkrat pravimo, da je zemlja okužena, ker noče več roditi gotovih pridelkov. Tu pa tam se pridelki pri začetku še dovolj ugodno razvijajo, a predno dozore, jih napadejo različni živalski in rastlinski zajedavci, tako da je pridelek zelo pičel. Namesto besede okužena zemlja rabimo tudi označbo »trudna zemlja«.
Zemlja je okužena, postane »trudna«, ako slede isti pridelki na isti zemlji vsako leto ali pa v zelo kratkih presledkih. Različni živalski in rastlinski zajedavci se tako razmnože, da se pridelek ne more razviti.
l aka »trudnost« je napadla najprej zemljo v okolici Gorice, kjer je krompir enkrat zelo' uspeval, v zadnjem času pa redno gnije. Sicer zavisi gniloba krompirja od različnih činiteljev, a prav gotovo tudi od tega, da pride v goriški okolici krompir na isto zemljo v zelo kratkih presledkih. Ker nimajo naši kmetovalci navade, lepe navade, da bi uničevali z ognjem ves gnil krompir, temveč ga puste na njivi ali na gnoju, zato se pa tudi gniloba širi in jo bomo zelo težko' zatrli, ako ne bomo ravnali drugače.
»Trudnost« zemlje se opaža, posebno mnogokrat tam, kjer je vrtnarstvo zelo razvito. Vrtnarstvo nam da v splošnem vsako leto več pridelkov iz istega kosa zemlje. Ker pa se naši vrtnarji ne pečajo z mnogimi pridelki, temveč le z nekaterimi, je umevno, da pride na isti kos zemljišča v kratkih presledkih isti pridelek. Ako se tako ravna — ker se skoraj drugače ne more — i>ostane zemlja za gotove pridelke »trudna«, noče jih roditi.
Kako odpomoči? »Trudnost« zemlje o-nemogočimo predvsem s kolobarenjem, kar pomeni, da ne pustimo skozi več let istega pridelka na isto zemljo. Ako i>a imamo malo zemlje, je kolobarenje zelo težko, ker pridelek moramo imeti, drugače ni dohodka.
Tu pa tam lahko kakšno leto en pridelek popolnoma opustimo, a žalibog je to tudi le redko in težko mogoče, vsled česar moramo ukreniti kaj drugega, da kolikor mogoče onemogočimo »trudnost«. »Trud-nosti« zemlje m,nogo odpomoremo. ako že v jeseni vrtno zemljo prekopamo ali pre-orjemo ter jo pustimo ležati v grudah, tako da ima med grude dostop zrak in mraz. Ako bi vsi naši vrtnarji tako ravnali, bi imeli boljše uspehe, nego jih imajo.
Vrtnarji bi pa koristili zemlji, ako bi spreminjali način gnojenja. Za primer vzemimo gorisko okolico. Tukaj; dobiva zemlja letno ogromne količine hlevskega gnoja, ki pospešuje razvoj posebno nekaterih
živalskih in rastlinskih škodljivcev. Vsa.i vsako tretje ali četrto leto bi moral biti spremenjen način gnojenja in v tem oziru bi svetovali uporabo umetnih gnojil. Za vrtnarje bi prišli vpoštev predvsem dve umetni gnojili, ki uničujejo tudi različne škodljivce; ti dve umetni gnojili sti kalijeva sol v obliki klorata in pa kalcijev cianamid, ki bi prihranil uporabo čilskega solitra.
Vrtnarji naj nekoliko premislijo, ako niso opazili tudi v svojem vrtu »trudnost« zemlje, proti kateri se moramo na vsak način boriti.
Plačevanje zaostalih davkov.
Glasom zakona z dne 30. decembra je bilo določeno, da morajo biti v Novih pokrajinah plačani zaostali hišni davki v dvomesečnih obrokih do 31. decembra 1925, vsi ostali davki (doihodninski) pa do 31. decembra 1926. Dvomesečni obroki so bili tako visoko odmerjeni, da bi bil zaostali davek do omenjenih rokov popolnoma plačan.
Plačevanje zaostalih davkov ie marsikaterega davkoplačevalca spravilo v resno gospodrsko zadrego in zato. da bi bilo plačevanje nekoliko olajšano, je izdala vlada nova določila, glasom katerih morajo biti plačani zaostali hišni davki do 31. decem-
Mendelizem in čebelarstvo.
L. 1881. je znani menih Gregor Mendel, avguštinec v firnu, zasledil važne zakone podedovan ja. Delal je poizkuse z rastlinami, posebno z gr ukom. Ti zakoni so se izkazali veljavni ne le v rastlinstvu, ampak tudi v živalstvu in celo pri podedovanju človeka.
Ko so Mandelove poizkuse nadaljevali v čebelarstvu, so se uspehi nove vede pode-dovania silno pomnožili. Vsled tega pa je vsak čebelar dolžan poznati vsai prvotne zakone podedovanju, ki si jih lahko osvoji in upreže v svojo in v splošno korist. Zlasti je treba potom dobre pasme zagotoviti si stalne in dobre vrste čebel. Treba ie dalje patom križanju pridobiti si čebele z dobri-
bra 1927, vsi ostali davki pa do 31. decembra 1928. To pomeni, da plačamo še ne poravnane hišne davke v 18 dvomesečnih obrokih namesto v 12. Kdor ima malo zaostalih davkov, ne občuti mnogo upeljane olajšave, drugače pa je onim. ki morajo plačati na desettisočake zaostalih navkov.
Olajšanje plačevanja zaostalih davkov veija za v vojni najbolj oškodovane občine, med katere šteje zakon
1. v videmski pokrajini: vse občine kanalskega, komenskega, goriškega. gradiščanskega, tolminskega in bovškega o-kraja;
2. v tržaški pokrajini: o:bčine Nabrežina, Doberdob, Devin, Fogliano', Mavhinje, Tržič, Šempoiaj, Slivje, Staranzano:
3. v istrski pokrajini: vse občine puljskega, rovinjskega in vodnjanskega okraja;
4. v zaderski pokrajini: vse občine.
Pripomba: Časopisi so prinesli vest, da
je vlada odpisala vse obroke zemljiškega davka, ki niso zapadli z 31. decembrom 1924. Po tem bi odpadli vsi bodoči obroki, ne pa oni obroki, ki so bili predpisani za pjačanje v oktobru in decembru I. 1924. Torej te obroke iz 1. 1924 .bi morali plačati. Ali je časopisna vest resnična ali ne. danes še ne vemo, ker še ni uradnega potrdila.
mi svojstvi in iztrebiti polagoma čebele s slabimi lastnostmi, to nuj velja zlasti pri boleznih.
Mendel je izsledil postavo podedovanju na tu način: Visoko rastoči grah je oplodil s semenom nizko rastoče vrste. Če je visoko rastoči grah oplodil s prahom visoko rastočega gruha, dobil je istotako visoko rastoč in pri nizko rastočem grahu je dosegel nizko rastoči grah. Velja tu torej zakon enoličnosti. Drugi poizkus: Križal je obe vrsti, prah nizko rastočega je dal na visoko rastoči grah in narobe. Pričakovali bi grah srednje rasti, toda prikazal se je grah visoke rasti, in sicer povsod. Ta poizkus kaže, da je v tem slučaju prevladovala lastnost visoke rasti in nazadovala lastnost nizke rasti. To je privedlo do za-
Čebelarstvo
kana dommance (prevladovanja) in rece-sivnosti (nazadovanja).
Zanimiv je tretji poizkus križanja. Izvršil je oplojenje graha s prahom doseženem v drugem poizkusu, in glej, zopet se je prikazala oblika nizke rasti, ki se ie v drugem poizkusu popolnoma zatrla. In v prav v določni meri se je pojavilo izmed sto semen 75 veliko rastočih in 25 pritlikavih oblik. Ta poizkus priča, da nima vsako seme v sebi svojstva čistega plemena. Pri križanju se je pokazal, — če dominira ena oblika — uspeh ta, da dd izmed 100 semen 75 prevladujočo obliko, 25 nazadujočo obliko.
Četrti poskus je pokazal, da je pritlikava oblika v tretjem poskusu dobljenega graha, res stalna, ako je križana sama s seboj, ali pa z drugo pritlikavo obliko. Isto pa ne velja za ostalih 75 semen visoko rastočega graha, dobljenega v tretjem poskusu. Pri oplojen ju se je pokazalo novo razočaranje: ena tretjina je bila res čistih visoko rastočih, dve tretjini pa je bilo le navidezno čistih. Te so se delile zopet na eno četrtino visoko rastočih čislih, eno četrtino na nizko rastočih čistih, in zopet dve četrtini na mešane. Iz teh poizkusov se je dognalo, da za stalno pasmo niso mešane oblike, dasi se kažejo navidezno čiste, ampak le one, ki so po naravi (krvi) v resnici čiste.
Glede bolezni je pomniti, da če so iste reeesivne, se v prvem kolenu takorekoč zgubi bolezen, a se pojavi gotovo v drugem kolenu in se podeduje kot stalna naprej. Vsled tega se ima za pasmo zbrati le to, kar se.je v drugem kolenu skazalo za čisto. Po drugi strani nas ne sme varati prevladujoča lastnost, ker ista se sicer na zunaj pokaže vsa čista, a v resnici je čista le ena četrtina, tri četrtine so pa mešane.
V	teh treh četrtinah se v nadaljnjem kolenu pokaže zopet le ena četrtina čista, druga pa mešana. Jajčna materina celica in očetova semenska celica se združita v eno jedro. Vsaka ima svoje kali (chromosome), ki se združijo v celoto. Te kali so nositelji-ce svojstev, ki jih dobi novo bitje.
Torej za prakso sledi to le:
1)	Za pasmo se imajo izključiti popolnoma vse oblike, pri katerih se pojavlja kaka bolezen ali nepravilnost, ker iste se pode-
uuje aii kot prevladujoča lastnost, ki uniči cel zarod, ali kot recesivna, ki vendar nosi vedno kal bolezni v rodu.
2) Za pasmo naj se odbere le čiste, v drugem kolenu izpričane oblike, ker le te imajo stalnost.
3) Če opazimo pri sedanjem rodu kako slabo lastnost, iztrebimo jo lahko, oziroma zmanjšamo s križanjem z drugo vrsto, kjer boljša lastnost prevladuje.
Pri čebelah je treba pomniti, da delavke in matice podedujejo po istem zakonu lastnosti svojih prednikov, to je polovico od očetove in polovico od materne strani.
Trot je pa, ki se izležejo iz neoplojenega jajčeca, imajo glavne lastnosti le od matice.
Tako je Amerikanec Nevell (gl. Aug. Ludwig: »Unsere Rienen«, str. 311), oplodil matice kranjske pasme s križanjem trota italijanske pasme, dobil je delavke s zunanjim italijanskim značajem, kojih barva je dominirala nad kranjskim značajem. Trot-je pa, ki so nastali iz tega križanja, so bili čisli kranjski trot je, zlezli so se iz jajčec, ki niso bila oplojena po ital. trotu.
V	nasprotnem križanju pa, kjer je matica italijanska in trot kranjske pasme, nastanejo trotje in delavke kranjskega značaja. Dalje je treba pri čebelah za križanje z novo vrsto izbrati ne sester, temveč tete in nečakinje, oziroma strice in nečake, ker pri teh se pojavlja šele potrebna stalnost, nosi D' Zirzonove teorije o partenoge-netičnem postanku trotov, to je, da se rodijo iz neoplojenega jajca.
Poleg naravnih svojstev. ki se dajo potom križanja po Mandelovem zakonu podedovati, pridejo v poštev tudi klknatične razmere, razmere kraja, v katerem čebele živijo. V tem oziru je skušnja naslednje u-gotovila: v krajih, kjer so čebele navezane na pozno pašo, je zelo razvit nagon rojenja, v krajih pa kjer prevladuje zgodnja paša, je ta nagon zelo zmanjšan.
Vsled tega bomo v prvem slučaju po- ■ skrbeli za pasmo čebelo z nagonom poznega rojenja, v drugem pa ono z nagonom zgodnjega rojenja. Tako se v sklad spravi notranja narava čebele s zunanjim svetom.
Je pa zelo važno, da gojimo pred vsem ono pasmo, ki se je vremenskim razmeram našega kraja že prilagodila. V tej pa-
srni ilubimo čebele, ki se z neko luhkoto in gibčnostjo pomagajo pri težkočah, kateri bi tuja pasma podlegla. Torej bodi glavno načelo: Držimo se domače že dobro preskuse ne čebelne pasme. Posameznik nuj bi se ne podajal v druge vratolomne eksperimente. To bodi stvar uradnih preizkuševališč.	Dr. Josip Ličan.
Spomladna paša.
Prva čebelna pašu je resje (spomludno resje - Eriča carnea), ki prične cvesti že začetkom februarja. Na resievi paši se čebele dokaj lepo razvijajo. Le večkrat imajo vsled slabega vremena prav mulo izletul-nih dni.
Zlasti nevarno je za čebele, ako posije po kakem snežnem padu solnce, ki jih zva-
Dopisovanje pri zadrugah.
Pisma namenjeena zadrugi nai vedno le ena oseba (tajnik) odpira, lie če je v to določena oseba odsotna, srne njen namestnik to storiti. Mnogokdaj se namreč zgodi, da člani načelstva prevzamejo pisma in jili nosijo v žepu okrog, namesto da bi prišla pravemu človeku v roke. Komur ie tajniški posel izročen, mora tudi odgovarjati za morebitne netočnosti in pogreške.
Pri nekaterih zadrugah vodijo opravilne zapisnike. Kjer ga imajo, naj tajnik prejeto pismo takoj vpiše, potem napiše na pismo samo: številko, ki ga ,i!e dobilo v opravilnem zapisniku, in dan prejema. Na primer tako:
Štev. 53/25
Prejeli: 6. februarja 1925.
Ce imaš številnejšo korešpondenco, si nabavi tako-le štampiljko, ki jo pritisneš na vsako prejeto pismo:
Štev.......................................
Prejeto dne................................
Rešeno dne ................................
Po..................................  .	.	.
bi ven in tam otrpnejo in počepajo po snegu. Radi tega se priporoča, da čebelar v slučaju snega zapre žrela in jih odpre, ko je nevarnost minula.
V	nekaterih krajih je resjeva pašu glavna paša, na katero so čebelarji skoro izključno navezani. Ta paša se navadno nahaja na obronkih v krajih, kjer ni dostopnih cest, vsled teg morajo večkrat čebelarji prenašati panje mi glavi. V to svrho služijo dobro kranjiči, ki se lažje prenašajo. A v novejšem času so začeli prenašati tudi Znideršičeve panje, kateri so pa tako sestavljeni, da je medišče ločeno od volišču. Prinese se na pašo vsako posebej in na paši postavijo medišča na volišču. To je naj-novejši tip Žnideršičevega panja.
n.
Ce Ti je le mogoče, odgovori na pismo takoj. Vsak odgovor se mora najprej napisati na »umazano« (koncepirati). Še-le ko si gai dobro premislil in popravil, bodisi glede vsebine, bodisi glede oblike in ne v zadnji vrsti glede jezikovne pravilnosti, prepiši koncept na čisto. Koncept se shrani v registraturi (arhivu). Sploh ne smeš nikdar oddati pisma, ne da bi obdržal doma njegovega: doslovnega prepisa ali koncepta. Kdor ima stroj, si lahko napravi kopijo z indigo papirjem. Drugi kopirajo pisma v kopirno knjigo, a to je zelo zastarela navada. Če imaš štampiljko, kot zgoraj, takoj po spisanem odgovoru napišeš k besedilu »Rešeno dne . . . .« datum, ki si ga napisal na odgovor in k besedi »Po . . . .« dostaviš svoj podpis, če si odgovor sam spisal, ali pa ime tistega, ki je koncept napravil. Odgovor ali rešitev dopisa ne dobi nove opravilne številke, ampak isto kot pripadajoči dopis. Rešitev se takoj zabeleži tudi v opravilnem zapisniku. Ako si odgovor odposlal po priporočenem pismu, prilepi na koncept ali prepis recepis (poštno potrdilo).
Vsako pismo,‘ki ga zadruga odpošlje, mora biti podpečateno in priporočamo, naj
				Zadružništvo		
						
bi ga vedno podpisala dva člana načelstva; če je tajnik tudi član načelstva, naj da pismo še drugemu podpisati. To je iz najrazličnejših razlogov zelo koristna navada. Kdor sopodpiše, prevzame za pismo tudi soodgovornost in zato naj ga v vsakem slučaju pazljivo prečita, predno njegovo vsebino s svojim podpisom odobri.
Pod koncept ali prepis je treba napisati, kdo je pismo podpisal. Vse pride včasih prav čez sedem let. Kdor je pismo s strojem prepisal, naj se podpiše na prepisu, ker gredo morebitne napake pri prepisovanju na njegov račun.
Različni so načini shranjevanja dopisov ali konceptov ali prepisov odposlanih pisem. Kjer korespondenca ni zelo obširna in vodijo opravilni zapisnik, naj ,se pisma shranjujejo po številkah.
Shranjevati t>a mora vestni tajnik vse dopise, prepise, notice, potrdila in karkoli je bilo napisanega v okviru zadruginega poslovi, n ja. Priporočljivo je, da si zapišeš tudi ustmene pogovore, kolikor se tičejo zadružnega poslovanja, dodaj takim noticam datum in svoj podpis, pa jih shrani. Včasih se zdi kak papirček brez vrednosti in ga zavržeš, čez čas pa bi bil vesel, da bi ga še imel.
Pisarnam z veliko korespondenco seveda tu opisani način shranjlevanja po številkah ne zadostuje. Vsaka večja pisarna ima svojo' »registraturo«, ki se mora v svojem ustroju prilagoditi načinu pisarniškega poslovanja. Vlada seve pri raznih pisarnah največja različnost; ker se ne dajo take re-gistrature prirediti vse po enem kopitu.
Vsi najrazličnejši načini morajo pa biti tako urejeni in pripravljeni, da se vsak spis
o	potrebi v čim krajšem času, brez nepotrebnega iskanja, takoj dobi.
I). Doktorič.
Zadruge in poskusi z umetnimi gnojili.
V	namenu vsake gospodarske zadruge, posebno pa vsake kmetijske zadruge, mora biti tudi zapopadena težnja, da bo zadruga skrbela za zboljšanje obratovanja, oziroma za napredovanje v kmetijstvu. Z etio besedo, zadruga bo skrbela tudi za strokovni pouk svojih članov.
Eno poglavje strokovnega pouka tvori brezdvomno tudi poznavanje in pravilno uporabljanje umetnih gnojil. Dejstvo pa je. da ni mogoče širiti spoznaivania umetnih gnojil samo z golimi besedami. Besede se sicer lepo slišijo, a tnalo zaležejo. Kdor ni še nikdar ra!b:l umetnih gnojil, jih tudi ne bo rabil, ako mu jih borno še tako priporočali. V prazne besede naši krnetie ne verujejo, oni hočejo videti uspehe, oni se hočejo prepričati. Ta poteza kmetskega stanu je sicer nekoliko konzervativna, a zelo dobro razumljiva — in splošno koristna.
Potrebni so torej poskusi, poskusi z . umetnimi gnojili. Kako naj se taki poskusi delajo in organizirajo, o tem bomo pisali enkrat drugič. Danes hočemo le omeniti, kako borno do poskusov prišli.
Stroške za poskuse mora nekdo nositi. Nekdo mora dati umetna gnojila, ker oni, ki naj dela poskus, jih mora dobiti zastonj, posebno danes, ko ni dovolj denarja niti za nujne potrebe, a kam še za poskuse, ki se lahko ponesrečijo.
Ali bo zadruga darovala umetna gnojila? Marsikatera zadruga lahko kaj prispeva v ta namen, lahko bi žrtvovala par sto lir za brezplačno razdelitev majhne količine u-metnih gnojil. Je pa mnogo zadrug, ki si tudi takih »špasov« ne morejo privoščiti in ne morejo žrtvovati onih par sto lir. Kdo naj torej da umetna gnojila?
Zadružna Zveza v Gorici žrtvuje vsako leto vsaj en tisočak v poskuse z umetnimi gnojili, a sama ne more na lastne stroške organizirati poskusov povsod tam. kjer bi bili potrebni. Poskusi z umetnimi gnojili pa so potrebni skoraj povsod po naši deželi. Večina naših kmetovalcev ne pozna nobenega umetnega gnojila, mnogi poznajo samo tomaževo žlindro, drugi superfosfat ali čilski soliter ali kalijevo sol. Zelo malo naših kmetovalcev pozna tri ali štiri umetna gnojila, a koliko naših kmetovalcev pozna vsa najbolj razširjena umetna gnojila, ki so: Tomaževa žlindra, superfosfat, kalijeva sol (kajnit. m druge večodstotne kalijeve soli), čilski soliter, žvepleno-kisli amoniiak in apneni dušik.
Zadružna Zveza v Gorici je že večkrat mislila na poskuse z umetnimi gnojili in je hotela že letos spomladi začeti v ta namen večjo akcijo, pa ne gre. Tvornice
umetnih gnojil odločijo že v jeseni količine, ki jih bodo oddale tekom prihodnjega leta v poskusne svrhe in tedaj so že odločeni uidi oni, ki umetna gnojila dobe. Torej smo so za letos prepozno oglasili, za bodočo jesen pa nam je že obljubila ena tvrdka, da nam bo dala na razpolago potrebna umetna gnojila za poskuse, seveda ii moramo prej javiti, koliko jih potrebujemo za posamezne zadruge.
Vprašanje št. 7: Moje krave so vse dobile lišaj. Kako naj ga odpravim?
Odgovor: Krave so dobile lišaj, ker niso bile čiščene, okrtačane. Ako je lišaj pri Vaših kravah vlažen, tedaj kupite v lekarni »ta.nnoform« ali »dermatol«, s katerim namažite krave. Ako imajo krave suh lišaj (že podoben grintam), potem je najboljša Zinksalbe.
Zdravljenje lišaja ni enostavno in zato bi Vam svetovali, da vprašate za svet živino-zdravnika. Na vsak način Vam odsvetujemo uporabo navadne vode za'spiranje, ker je voda strup za lišaje.
Vprašanje št. 8: Imam njivo, ki ni bila več let gnojna in na katero mislim vsejati deteljo. Hlevskega gnoja nimam, zato mislim uporabiti umetni gnoj. Katerega mi svetujete in koliko na 1 ha? Kedaj naj sejem deteljo?
Odgovor: Na 1 ha vzemite 5 u superfo-sfata, 1 q 40% kalijeve soli in 20 kg žve-plenokislega amonijaka. Vsa tri gnojila premešajte in potrosite in podkopljite en teden pred setvijo. Kot vidite, smo Vam svetovali tudi nekoliko dušičnatega gnojila, ker rabijo mlade rastline nekoliko dušika v svoji rani mladosti, p redno si ga morejo same črpati iz zraku. Deteljo vsejte okoli polovice marca meseca.
Vprašanje št. 9: Ali je uvoz murv v Jugoslavijo carine prost ali ne. Kaj se mora vse ukreniti?
Odgovor:	Uvoz murv in vseh drugih
sadnih sadik iz Italije v Jugoslavijo je ca-
Vabimo torej vse včlanjene zadruge, da pretresejo vprašanje poskusov v svojem okolišu in nam potem javijo, koliko posameznih umetnih gnojil bi rabile. Zahteve seveda ne sinejo iti v vagone, ker več kot en vagon najprej ne bo dobila Zadružna Zveza sama za vse svoje članice. Od zadrug bi želeli odgovore vsaj do 1. avgusta t. 1.	Zadružna	Zveza	v	Gorki.
rine prost in tudi ni potrebnih nobenih posebnih dovoljenj.
Vprašanje št. 10: Moja krava ie do nedavna imela zelo velik apetit, sedaj mi zelo malo žre in se suši. Kaj je vzrok in kako naj odpomorem?
Odgovor: Točno ne moremo ugotoviti, kaj kravi manjka, oziroma kai ii ni prav. Zmanjšan apetit je navadno vzrok želodčnega katarja, katerega je krava dobila vsled prevelikega napora itd. Dajte ji med otrobi malo encijana — drobno zrezane korenine — (raste na Čavnu) ali pa kupite v lekarni zmlet encijan. Ugodno vplivajo uidi brinjeve jagode. Ako ne bodo pomagala navedena sredstva, vprašajte za svet živinozdravnika.
Vprašanje št. 11: Citad sem večkrat o amerikanskih breskvah. Ali so. te breskve take, kot so amerikanske trte. na katere cepimo potem domačo vrsto, ali so že cepljene?
Odgovor: Amerikanske breskve so v A-rneriki vzgojene in od tam v Evropo pre-nešene žlahtne vrste, ne pa divjaki. Kot veste se sadjereja v Ameriki zelo ugodno razvija posebno v Kaliforniji, kamor bi se mi morali iti učiti. Tam so tudi vzgojili žlahtne amerikanske breskve, katere moramo vpeljati tudi k nam. Sicer jih je v deželi že precej tisoč, a še vedno premalo.
Vprašanje št. 12: Kje se dobi najboljše seme krmske pese?
Odgovor: Nočemo Vas vpeljati v skušnjavo. Najboljše seme krmske pese se dobiva iz Nemčije, najbolj znane vrste so Ma-
-J Vprašanja in odgovori [j:
TJ
inut, Eckendorf in Oberndorf. Kd!o v bližini prodaja dobro, pristno nemško seme, ne vemo. Pri kupovanju pazite, da ne bo seme sivo ali celo črno, ker tako seme je staro; seme mora biti svetlo.
Vprašanje št. 13: Kot veste, je uničena žganjekuha iz sadja. V našem okraju pa imamo zelo mnogo jabolk, katere so letos pustili kmetovalci segniti pod drevjem. Ali ne bi bila ua mestu ustanovitev velike zadružne žganjekuhe?
Odgovor: Ustanovitev velike žganjekuhe za sadje bi bila težko gospodarsko pametna, kar Vam najlažje pojasni sledeči račun: Iz 100 kg jabolk bi napravili največ
6	litrov žganja. Za 1 liter žganja morate danes plačati v trgovini približno 12 lir, za 6 litrov torej 72 lir.
Ako hočete kuhati žganje iz jabolk, morate dati za 100 kg jabolk najmanj 15 lir, za sam davek od 6 litrov pa 45 lir (15 lir za liter čistega žganja, tor&i 7.50 L za 1 iitcr 50% žganja). Jabolke in davek Vas bi torej stalo približno 60 lir. Do svote 72 lir
Vam ostane še 12 L, ki bi morale kriti: vse delo, drva, obrabo kotlov in naprave ter druge malenkosti. Ako vse to upoštevate, boste prišli do zaključka, da se ne splača naprava, ki bi kupovala sadje in prodajala žganje. Drugače bi pa izgledalo. ako bi kmetovalci dali jabolke in potem sami odvzeli žganje, ki bi bilo napravljeno iz njihovih jabolk ter tudi sami skrbeli za pla-čanje davka, za drva itd.
P redno kaj ustanovite, posvetujte še in premislite.
Vprašanje št. 14: Ali že obstoja deželna Zveza zavarovalnic, ki bi riasikurirala (za-zavarovala) podeželske vaške zavarovalnice?
Odgovor: Take Zveze zavarovalnic danes ni ne v furlanski pokrajini, ne v tržaški in ne v istrski ali kvarnerski. Do 1. januarja je riasikuriral Istituto Nazionale deile Assicurazioni pod zelo ugodnimi pogoji. Kako izgleda to vprašanje danes, še ne verno, a upamo, da bomo v prihodnji številki lahko podali potrebne podatke.
		Gospodarski koledar		—i i
Kmetovalec v februarju.
Na njivi: Ponekod, predvsem pa v toplejšem delu dežele bo koncem tega meseca nastopil čas, ko moramo dodati ozimnemu žitu nekoliko čilskega solitra. Kdor je dosedaj uporabljal to gnojilo za navrh-no gnojenje, je bil še vsakdo zadovoljen. Ako ne veruješ, poskusi. Za 100 štirjaškili metrov zadostuje pol kg čilskega solitra, katerega moraš zdrobiti (najboljše na deski s polenom) in redko potrositi vrhu žita.
Ali si že preoral zemljo za krompir, koruzo in spomladansko žito? Ako še nisi, preorji takoj, čim ti vreme dopušča. Hlevski gnoj moramo čimprej spraviti v zemljo, da ne bo na dežju in vetru zgubljal svoje vrednosti in da se bo v zemlji dobro razkrojil ter nudil mladi rastlini hitro potrebne hrane. Kupe hlevskega gnoja na njivi pokrij z zemljo.
N a senožeti naj bodo opravljena vsa dela že v tem mesecu, da se ne bo raz-
lično delo nakopičilo. Med dela na senožeti spada predvsem čiščenje trnja in kamenja, čiščenje mahu, zravnavanje krtin in gnojenje. Senožet brez kamenja in trnja označa dobrega gospodarja, zanemarjena senožet pa nemarneža. Spomladi neporavnane krtine so vzrok preklinjanja v času košnje, ko se kose zlomijo ali pa skrhajo. Kjer ni senožet pognojena s tomaževo žlindro, lahko poskusimo s superfosfatom. Ali se gnojenje senožeti izplača? Letos ie seno sicer poceni, ker ga je bilo zelo mnogo in ker imamo malo živine. Zavedati se pa moramo, da bo lahko letos huda suša in pa da je poninožitev živine za vsakega našega kmetovalca eno najglavnejših gospodarskih vprašanj.
Ako kje očistimo senožet, moramo do-tična mesta tudi obsejati. Za obsetev pa ne smemo rabiti senenega drobirja, ki ga dobimo pod senom ali pod jaslimi, ker obstoja ta drobir večinoma le iz plevela in malovrednih trav. Dobra semena za senožet
moramo kupiti in so precej draga. Čim dražite je seme, tem boljše je. Seveda mora seme odgovarjati. Pripravljenih mešanic ne smerno kupovati, ker obstoje večinoma iz smeti in starega semena.
Vse senožeti moramo prevleči z ostro brano (najboljša je travniška brana) ali pa vsaj z železnimi grabljami, da. odstranimo nekaj mahu, katerega je vedno več. Senožeti z mahom moramo tudi pognojiti, ker mah raste tam, kjer je premalo hrane za trave. Deteljišča moramo tudi prebranati in pognojiti (glej januarjevo številko).
V	vino g r a d u nadaljujejmo z okopavanjem, gnojenjem, obrezovanjem in pod-sujanjem trt. Najvažnejše je podsajanje trt in v teni'oziru naj čitajo vsi vinogradniki članek v zadnji številki. Gnojenja ne sinemo opustiti, ker bodo drugače trte slabo rodile. Od umetnih gnojil je za vinograde zelo važna kalijeva sed, katere potrosimo po 1 kg na 100 štirjaških metrov. Pri obrezovanju ne smemo gledati samo na to, da nam trte mnogo dajo, ker s tem trte preveč oslabimo.
\ sadovnjaku je pri nas žalost.
I	Jrevesa so vsa v mahu, pod katerim, iščejo zatočišča različni zajedavci. Ako je bila pri obiranju sadja kakšna veja prelomljena, je še vedno taka na drevesu. Tu pa tam je ostal na drevesu še kakšen gnil sad. Ha bi se drevesa negovalo, ne pride nobenemu na pamet. Ni treba se čuditi, ako imamo gnilo in piškavo sadje, saj smo sami krivi, oziroma naša nemarnost.
.Mah moramo očistiti s ščetko, nepotrebne in zlomljene veje moramo odstraniti, najboljše z ostro žago; rane moramo zamazati s cepilnim voskom. Stara drevesa odstranimo, posebno ako ni sadje mnogo prida.
Napredni sadjarji poškropijo v zimskem času vsa drevesa s karbolinejem, diendri-nom, antiparasitorn ali koko se že imenujejo vsa ta sredstva. Mi hočemo hiti napredni, zato moramo slediti naprednim sadjarjem, ne pa onim, ki so živeli pred 100 leti. vsadili drevo in se niso več zanj brigali. Sadje prinaša lepe dohodke, a samo lepo sadje.
Mladinin sadnem drevju je potreben kol za oporo.
V vrtu imajo vrtnarji mnogo deta, seveda samo v toplejšem delu dežele. V tople gredice sejejo v tem mesecu paradižnike, različno zelje, solato itd. Nia proštom lahko sejejo zeleni radič, peteršilj, grah, špinačo, Česnik, čebulček, itd.
Pa tudi vrtnarji v mrzlejšem delu dežele imajo v vrtu opravilo. Vrt mora biti prekopan in pognojen, posebno hlevski gnoj mora biti pod zemljo. Vrtna zemlja se mora navžiti zraku, različni gnilobni bakcili naj pomrznejo.
V	hlev u naij ne bo ogromnih kupov gnoja, hlev mora biti čist. Človek noče stanovati v stranišču, živali pa tudi ni prijetno, da mora vdihavati vse pline. Žival nam ne more tega povedati, a ako se bi mogla izražati, bi bil izraz samo tarnanje. Pazimo na čistost, da ne bomo imeli jetične živine.
Ako uživa žival seno iz kislih senožeti in iz takih, ki niso bili pognojeni s fosfornimi gnojili, moramo krmi dodati tudi malo klajiiega apna, zadostuje ena žlica na dan in glavo.
Gledati moramo na pomnožitev našega živinskega kapitala, rediti moramo več živine. Kdor dokupuje odrastlo živino, ne ravna gospodarsko, gospodarsko ravna samo oni, ki odreja živino. Za odrejanje pa moramo odločiti samo dobra, zdrava in močna teleta, katerih pa ne smerno pustiti hirati v zgodnji mladosti. Boljše ie pustiti teletu mleko en teden več, kot pa en teden manj.
V kleti moramo paziti na čistost prostora in posode. Kdor je vino prodal, naj pazi, da se sod ne navzame škodljivih duhov. Prazni sodi naj bodo dobro s sodo oprani in zažveplani ter naj leže na suhem. Kdor ima še vino v kleti (žalibog večina) naj večkrat poskuša stanovitnost vina na ta način, da pusti vino v kozarcu skozi par dni. Ako vino spremeni barvo, porujavi, naj ravna z vinom tako, kot je pisal Gospodarski list v januarju. Kdor ima motno vino, naj ga sčisti s filtriranjem ali z drugimi čistili (želatina, španska zemlja, itd.).
N a domu ne manjka dela. Vsak naj napravi načrt gospodarenja in nai prouči svoje zaloge in potrebne. Bomo imeli dovolj krme? Ali bo potrebno dokupiti koruze za hrano? Kje bom dobil potrebni krompir za seme in kakšen krompir? Ali
imam dovolj ajde? Ali ne bi kazalo, da bi nabavil drugo, da bi premenil seme. ker je že preveč pomešana s tartarsko? Ali imam potrebna semena za vrt in polje ter senožet?
Ali sem plačal prvi obrok davkov? Do 18. je čas, potem bodo že odstotki! Kmetje hranite pri tem!
Gospodinja naj pazi, da bo imela marčna piščeta, ki dajo najboljše jajčarice.
STAROST
je splošna bolezen pri sadnem drevju. Drevo rodi 40 do 50 let, potem pa noče več. četudi drevo negujemo na vse mogoče načine. Drevo boleha na bolezni, ki se imenuje »starost« in jo pozna vsak človek. Ko postane drevo staro, ni drugega sredstva, kot drevo odstraniti in nadomestiti ie z mladim.
		
	1 I Zlil [JI cglcu 		
Žito: Cena pšenice se je zopet dvignila in dosegla širom Italije ceno 205 do 215 L za tj. izgleda pa, da se cene ne bodo več dvigale, ker je popustila ameriška špekulacija-, vsled česar so cene pšenici v Severni Ameriki celo nekaj padle. Vendar pa trg ni še stalen in tudi ne moremo predvidevati točnega razvoja trga. Cene v Italiji so sledeče (na podlagi podatkov Trgovske zbornice v Milanu z dne 4. t. m.)
žita:
domača pšenica	211—215	L
izozemska pšenica	212—215	»
riž Camolino	285—295	»
koruza	128—132	»
oves	122—135	»
rž	165—170	»
ječmen	145—150	»
proso	115—125	»
fižol	200—220	»
m o k e:
00	270—280	»
(I	265—270	»
1 cvet (iiore)	255—260	»
otrobi:
debeli	117—120	»
drobni	110—112	»
močica (farinaccio)	120—125	»
koruzni otrobi	105—110	»
Živina je širom cele Italije padla v	ceni
za kakšen vinar pri kg žive teže. v.splošnem pa so cene iste, kot smo jih iavili v zadnji številki.
Krma: Blaga je zelo mnogo na razpolago, nekoliko se ga izvaža v Švico. Cene so ostali v Italiji precej višje nego pri nas,
posebno dobremu senu. Izravnanje cen pa ni prav lahko mogoče, ker ni pri nas razvita trgovina s senom. V Italiji stane dobro seno 35—50 L za q, kot so pač kraji. Slama stane 20—25 L.
Maslo: Cena maslu je v Milanu 17.— L za kg. V Milanu določajo ceno sporazumno občina in okrajna kmetijska organizacija. Milanska cena je večinoma merodajna tudi za ostale pokrajine Italije.
Vino: Cena vinu v splošnem ne raste in ne pada. Cene širom Italije so sledeče: pri nas: briško vino	200—210 L
vipavsko	110—150
beneško črno	140—170
beneško belo	120—140
piemonteško (znana vina »Barbera«)	170—270
toskansko	90—140
V	Apuliji plačujejo dobra vina po 9 do 9.50 za stopinjo alkohola slabša po 7 do 7.50. Med slaba vina spadajo ona od 11 do 12 stopinj. Nekoliko nižje cene nego v Apuliji so v Siciliji, zato pa je tam trgovina v zadnjem času zelo živa.
Umetna gnojila: Čilski soliter stane danes okoli 160 L na debelo. Cena super-fosfatu je nizka, na debelo približno 25 L franko Gorica, kaj manj franko Trst. Za druga umetna gnojila je malo povpraševanja.
M odra galica stane danes okoli 250.— L franko tvornica. Žveplo fioristella 66. — L, dvakarat rafinirano okoli 73.—. ventilato pa okoli 83—88.— L franko Trst vagon, ali
2.— L manj franko Trst — luka (ladja).
c c u O
w >Cfl
•v
12 ® S ■+-* c«
•= O
S c •s ;-
rs KS
S > ss
N
<Z>
X)	• s
o	c«
cn	a>
	
Xj	c«
*S	bit
-*-> 0)	<D c
o-is	
a	N
* o	ca
	u.
o	N
m	
T3	•11
c3	15
c	
	sz
*Sd o	1 «
13	
VN	*C V*i
>	o 6*-
03	•H
£	.52
•p«	•5
	o
**	X5
O
O
s
'O
cG
U
c3
>
cd
o
u
O
O
>o
(D
>
T?
z
Umetna gnojila:
i	a
Tomaževo žlindro
Superfosfat
Kalijevo sol
Čilski soliter
' Zvepleno-kisli amonijak
Kalcijev cianamid
Modro galico
Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena naročite in dobite pri
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Verdi 37, telefon 283
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami ! Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom Naše gobe Reja domačih zajcev Umni čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in. druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija, lisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.