PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini *. Abb. postale I gruppo ” vj6I13 "U lir Leto XXIX. ŠL 258 (8660) TRST, sobota, 3. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PETROLEJSKA KRIZA GROZI TUDI ITALIJANSKEMU GOSPODARSTVU Vlada baje že proučuje ukrepe za omejitev zasebne uporabe petrolejskih proizvodov Industrijci zahtevajo najmanj tisoč milijard lir «odškodnine» za razliko v ceni med uvoženim surovim petrolejem in petrolejskimi derivati - Ob sobotah in nedeljah zaprte bencinske črpalke? RIM, 2. — Petrolejska kriza nevarno ogroža tudi italijansko gospodarstvo. Pomanjkanje bencina bi prizadelo na milijone ljudi, ki se vozijo vsak dan na delo, saj vemo, da so v Italiji javna prevozna sredstva izredno pomanjkljiva. Zdi se, da vlada že pripravlja ukrepe za omejitev potrošnje bencina. Minister za industrijo, vsaj tako pišejo nekateri italijanski časniki, napoveduje, da bodo prisiljeni zapreti bencinske črpalke ob sobotah in nedeljah. Huda kriza grozi z oskrbo plinskega olja za ogrevanje. Že sedaj so iz vseh itaPjan-skih pokrajin zahtevali v Rimu, naj vlada poskrbi, da ne bo ostalo na milijone ljudi brez kurjave. Težko je, da se bo Italija izognila težavam pri oskrbi s surovim petrolejem, ki jih že občutijo številne zahodnoevropske države. Na Nizozemskem so že ustavili promet z avtomobili ob nedeljah. Podobni ukrep nameravajo sprejeti tudi na Canskem. V tej državi bodo v prihodnjih dneh manevri NATO. Danska vlada je sporočila državam, katerih vojaške edinice se bodo udeležile manevrov, da nima na razpolago tekočega goriva za prevoz- na sredstva tujih vojsk, in da naj si same preskrbijo bencin in nafto za svoja vojaška vozila. Pomanjkanje tekočega goriva v zahodni Evropi je posledica vojaškega spopada na Bližnjem vzhodu. Arabske države, proizvajalke surovega petroleja, so omejile izvoz v nekatere zahodne države. Nekateri italijanski časniki pišejo, da so a-rabske države vključile «v črni seznam» tudi Italijo in da ji sedaj grozi pomanjkanje surovega petroleja. Niiiiiiiiiiiiiiiiinnii im iiniiiiiiii um i m im ■iTMiiiiiiiiiiiiiiiHiinmiiiiiiiiiiiiiiiii mil 111111111111111111111111111111 ENOTNA ZAHTEVA CGIL, CISL IN UIL Preprečiti podražitev življenjskih stroškov Sindikati predlagajo vladi konkretne ukrepe RIM, 2. — Enotna sindikalna federacija je nedavno sporočila, da bo v najkrajšem času pripravila za vlado konkretne predloge v zvezi s cenami: sindikati bodo zahtevali u-vedbo politične cene za moko, mleko, olje in sladkor. To pomeni, da bo morala vlada kriti razliko med ceno proizvajalcev in ceno za potrošnike; odobritev ukrepov, ki bodo preprečili stalno naraščanje cen javnih storitev, surovin za kmetijstvo in kmetijskih strojev; da vlada poskrbi za nadaljnjo zamrznitev najemninskih pogodb, dokler ne bo izglasovan zakon «o pravični najemnini»; da vlada prejme primerne ukrepe glede nadzorovanih cen, da bo prišlo do uskladitve cen na debelo in na drobno, da se preprečijo vsakršne špekulacije. Te zahteve so povezane s sedanjim položajem na področju cen, ker so zapadli vladni odloki o zamrznitvi, hkrati pa vlada še ni sprejela novih ukrepov, da bi preprečila naraščanje cen v bližnji prihodnosti. Kljub temu pa se že sedaj ugotavlja, da se bodo na primer testenine v najkrajšem času podražile od 80 do 100 lir za kilogram, da so se že povišale cene masla in raznih vrst riža in da je že 400 od 600 velikih industrijskih pridelovalnih podjetij, ki imajo več kot 10 milijard letnega dohodka, vložilo prošnje za povišanje cen svojim proizvodom. Med temi je tudi tovarna avtomobilov Fiat. Vprašanje cen se postavlja že dalj časa. Zato se predvsem delavske organizacije in politične stranke sprašujejo, kako da vlada še ni sporočila, kakšne ukrepe namerava sprejeti. Član osrednjega vodstva KPI Di Giulio je izjavil za tednik «Giorni — Vie nuove», da komunisti nasprotujejo tekmovanju med cenami in plačami, da se ne strinjajo s takšno strategijo delavskega gibanja, ki se omejuje na o-brambo pred inflacijo z zahtevo po prilagoditvi plač naraščanju cen. Obenem pa je pojasnil, da je razumljivo, da bi nenadzorovano povišanje cen nujno postavilo tudi komuniste pred odgovornostjo enotnega boja s sindikati za zaščito kupne moči pleč in prilagoditev plač novemu položaju. Titove čestitke predsedniku Leoneju BEOGRAD, 2. — Predsednik republike Tito je brzojavno čestital ob rojstnem dnevu predsedniku italij republike Giovanniju Leoneju in mu zaželel dobro zdravje in osebno srečo. Pogovori Scheel-Gromiko MOSKVA, 2. — V Moskvi so se danes nadaljevali pogovori med za-hrdnenemškim in sovjetskim zunanjim ministrom Scheelom in Gromi-kom. V teku prvega dneva pogovorov sta se zunanja ministra dvakrat sestala v zelo prisrčnem vzdušju, kot poroča sovjetska tiskovna agen-cijti TASS. O poteku [»govorov samih ni do sedaj nobenega uradnega sporočila. Ob svojem prihodu v Moskvo je v sredo Scheel izjavil, da ima dolg seznam tem, ki jih mora obravnavati s sovjetskim zunanjim ministrom ter je izrecno omenil vpra sanja v zvezi z Bližnjim vzhodom ter medsebojne sovjetsko - zahodnonemške gospodarske odnose. Jutri bodo podpisali skupno sporočilo o obisku zunanjega ministra Seheela v Moskvi. Takoj za tem, poročajo iz Bonna, bo Scheel imel tiskovno konferenco za nemške novinarje. Fahodnonemški zunanji minister bo v nedeljo odpotoval iz Sovjetske zveze. Živkov v Moskvi MOSKVA, 2. — Bolgarski predsednik Todor Živkov je prispel na krajši prijateljski obisk v Moskvo na [»vabilo centralnega komiteja KP SZ vrhovnega sovjeta in sovjetske vlade. V' poročilu o prihodu pravi tiskovna agencija TASS, da so Živkova 'na letališču Vnukove dočakali generalni tajnik KP SZ Brežnjev, predsednik Podgomi ter član tajništva KP SZ Katušev. Brežnjev je v septembru obiskal Bolgarijo. Tudi če bi Italija v bližnji in daljni prihodnosti redno dobivala surovi petrolej iz arabskih držav, bo vendar vprašanje cene petrolejskih proizvodov ostalo še vedno na dnevnem redu. Pravkar se je razširila vest, da italijanska vlada proučuje možnost izplačila «odškodnine» petrolejskim družbam za «razliko v ceni uvoženega surovega petroleja in petrolejskih proizvodov», ki jih prodajajo na italijanskih trgih. O tem so nedavno razpravljali petrolejski industrijci, ki so svoje zahteve sporočili ministru za industrijo De Miti. Ta je nedavno sprožil to vprašanje na medministrski seji, ki je bila v palači Chigi ob navzočnosti predsednika vlade in guvernerja «Banca d’Italia» Carlija. Vprašanje «odškodnine» je zelo resno, saj bi morala vlada obremeniti državne izdatke, ki so že itak žele 0-mejeni. Petrolejske družbe namreč zahtevajo najmanj tisoč milijard «odškodnine». Petrolejski industrijci poudarjajo, «da ne morejo več čakati na nove odločitve vlade», če vlada ne bo sprejela nobenega ukrepa, pravijo industrijci, se bodo nujno ustavile dobave petrolejskih proizvodov. Kaj bo vlada storila v tem primeru še ni znano. Dejstvo je, da obremeniti državni proračun s tako visokimi novimi izdatki je v sedanjem položaju državnih financ skoraj nemogoče. Spomnimo se samo, da se je zakladni minister La Malfa dlje časa proti vil celo povišanju najnižjih pokojnin, če se ne najdejo nova denarna sredstva, ki bodo krila višje izdatke. Tedaj je šlo le za nekaj sto milijard lir, sedaj pa petrolejski industrijci zahtevajo kar tisoč milijard lir. Naj bo kakorkoli, vlada stoji pred resno odločitvijo. Res je, da so nekatere manjše petrolejske driiibe že prekinile nakupovanje surovega petroleja. Mnoge velike petrolejske čistilnice pa so v zadnjem času dobile od svojih dobaviteljev kar za 40 odst. manj surovega petroleja. Predsednik zveze petrolejskih indu-strijcev Albonetti je izjavil, da se lahko položaj v Italiji v najkrajšem času poslabša, če bodo arabske države ponovno zmanjšale svoje dobave. Čeprav še niso izdelali točnih podatkov, vendar menijo, da so v Italijo v mesecu oktobru uvozili za 20 do 25 odst. manj surovega petroleja kot v prejšnjih mesecih. Znano je, da italijanske petrolejske čistilnice proizvajajo tudi za inozemstvo, kjer se, vsaj tako pravijo petrolejski industrijci, petrolejski pro- liji. Plinsko olje za ogrevanje je skoraj za 100-odsotno dražje y tujini kot pri nas. Zveza petrolejskih industrijcev je nedavno pripravila dokument za vlado, v katerem predlaga omejitev potrošnje nekaterih petrolejskih proizvodov ter druge ukrepe za zmanjšanje uporabe tekočih goriv. Obenem pa se je zvedelo, da ministrstvo za industrijo proučuje možnost odobritve nekaterih ukrepov, ki naj bi prav tako omejili uporabo bencina. Po teh načrtih, naj bi v mestih ustanovili v vseh zgodovinskih centrih otoke za pešce, naj bi v sobotah in nedeljah prepovedali prodajo bencina, ukinili številne notranje letalske proge, začasno prepovedali nočno javno razsvetljavo in vzpostavili legalno uro. Vlada bo torej morala prej ali slej sprejeti nekatere stroge ukrepe. Petrolejski industrijci pravijo, da se je sedaj surovi petrolej v arabskih državah podražil za 70 do 80 odst. Vladi so poslali fakture, ki so jih pravkar dobili iz Bližnjega vzhoda. 21. in 22. oktobra so plačali surov petrolej po 28.700 lir za tono franko Italija, medtem ko so ga preteklega julija plačali poprečno 15.400 lir. Skupščina OZN zahteva umik Portugalcev iz Gvineje NEW YORK, 2. — Glavna skupščina OZN je izglasovala z veliko večino glasov resolucijo, ki zahteva u-mik Portugalcev iz Gvineje Bissau. Za resolucijo je glasovalo 93 dr-žav, proti 7, 30 držav pa se je vzdržalo. Švedi odhajajo na Bližnji vzhod nHIIIHHIIHIHIHHHHHIIIIIIIIHIIHHIHIIHIIHlHIllliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiilillillllliUinillllHIIHIIinHHIHIIHIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliiiiai ZDA PROTI PRISOTNOSTI ČET DRŽAV VARŠAVSKEGA PAKTA NA BLIŽNJEM VZHODU Pobude neuvrščenih za premostitev zastoja v pogajanjih za sestavo mirovnih sil OZN V Kairu potrdili srečanje med Sadatom, Asadom in kuvaitskim šejkom As Sabahom Kljub miru na frontah govorice o možnosti obnovitve oboroženih spopadov - Mednarodni RK pozval Izrael, Egipt in Sirijo k spoštovanju ženevskega sporazuma WASHINGTON, KAIRO, KUVAIT, 2. — Neuvrščene države, članice varnostnega sveta OZN so izdelale kompromisni predlog, da bi premostili mrtvo točko, do katere je prišlo v posvetovanjih za sestavo mednarodne oborožene sile OZN na Bližnjem vzhodu. Po tej formuli naj bi kanadskim četam, ki so jim v soboto poverili službo za oskrbovanje oboroženih sil svetovne organizacije, pridružili poljske vojake. S tem predlogom naj bi odpravili spor, ki je nastal med ZDA in Sovjetsko zvezo: Washington nasprotuje morebitni udeležbi držav članic Atlantske zveze ali pa varšavskega pakta, meni pa, da to ne velja za Kanado, katere prisotnost je bila sprejeta že pred časom! Moskva, ki je pristala na kanadsko prisotnost, zahteva, naj bi bila prisotna v številu čet sve- izvodi prodajajo dražje kot v Ita- I tovne organizacije tudi ena od držav Vsa zahodna Evropa začenja občutiti pomanjkanje petrolejskih proizvodov. Na Holandskem so že prepovedali uporabo avtomobilov ob nedeljah. Na sliki vidimo policijo, ki pregledujejo dokumente holandskemu avtomobilistu, ki so ga zasačili v nedeljo na cesti liiniiiiiiniiiloiiiHiMiitiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimilinmiiiliiiliiiiiiiiitiiiilimiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiilitiiniiiiimniiiiliiHtiMiiiMHiin Tudi Italiji grozi resna petrolejska kriza. Po nekaterih vesteh naj bi arabske države vključile «v črni seznam» tudi Italijo in ji omejile dobavo surovega petroleja. Tudi če ta vest ni resnična, obstaja vendar v Italiji resno vprašanje cene petrolejskih proizvodov. Petrolejski industrijci trdijo v svojem poročilu, ki so ga poslali vladi, da se je surovi petrolej podražil za 70 do 80 odst. v zadnjih treh mesecih. Zato zahtevajo najmanj tisoč milijard lir «odškodnine» za razliko v ceni med surovino in proizvodi ali pa seveda povišanje cene petrolejskih proizvodov na drobno. Vlada to vprašanje resno " DANES w:-i ___ proučuje in bo morala prej ali slej sprejeti ustrezne ukrepe. V Kairu so potrdili vesti o malem medarabskem vrhu med predsednikoma Sadatom in Asadom ter kucaitskim šejkom As Sabahom. Pogovorom so baje bili navzoči tudi trije obrambni ministri. Neuvrščene države to medtem izdelale kompromisni predlog aa rešitev spora med ZDA in SZ o sestavi mirovne sile OZN, ki naj bi jo poslali na Bližnji vzhod. Med državami, katerih čete naj bi sestavljale mirovne sile, omelo tudi Jugoslavijo. V Wa-s'iingtonu se s pospešenim tempom vrstijo diplomatske pobude za rešitev bližnjevzhodne krize. Izraelska ministrska predsednica Meirova je imela še drugi pogovor z zunanjim ministrom Kis-singerjem, ki se je nato srečal tudi z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem, kateremu je baje poročal o stališču Izraela. Neposredne stike med izraelskimi in egiptovskimi diplomati so med- j Fatah tem najodločneje nnikall. članic varšavskega pakta. Po prvih vesteh kaže, da ZDA niso naklonjene predlogu neuvrščenih, zato se nadaljujejo stiki in pogajanja, da bi preprečili veto ene od obeh velesil. Neuvrščene države v varnostnem svetu so tudi predlagale, naj bi avstrijskim, finskim, irskim in švedskim četam, ki so že na Bližnjem vzhodu, pridružili še čete naslednjih držav: Nepal in Indonezija, kot predstavnika Azije, Gana in Liberija za Afriko, Panama, Peru in Paragvaj za Latinsko Ameriko in Jugoslavija za Evropo. V Kairu so danes potrdili, da je egiptovski predsednik Anvar El Sadat včeraj in danes opravil kratke obiske v Kuvaitu in Saudovi Arabiji ter da se je ob 13.30 po italijanskem času vrnil v Egipt. Radio Kairo pravi, da je Sadat odpotoval v Kuvait včeraj zjutraj, kjer ga je dočakal šejk As Sabah. Oba državna poglavarja sta se z letališča odpeljala v vladno palačo, kjer ju je že čakal sirski predsednik Asad. Kot poroča kairski oddajnik, naj bi Sadat imel najprej dvostranski pogovor s sirskim predsednikom, ki je takoj za tem odpotoval v Damask, nakar se je še srečal s kuvaitskimi voditelji. Zvečer je egiptovski predsednik odpotoval v Riad, glavno mesto Sau-dove Arabije, kjer je danes ponoči imel vrsto pogovorov s kraljem Feisalom in z drugimi arabskimi voditelji. Sadata je na njegovem potovanju spremljala skupina visokih egiptovskih funkcionarjev, med katerimi so bili tudi nekateri člani združenega političnega vodstva, ki so ga ustanovili v okviru federacije med arabskimi republikami, ki združuje Egipt, Sirijo in Libijo. Arabski opazovalci v Beirutu ugotavljajo danes, da soupada srečanje na vrhu med tremi arabskimi voditelji v Kuvaitu s ponovnimi glasovi o obnovitvi vojne na Bližnjem vzhodu. V Libanonu tudi ugotavljajo, kar sicer ni bilo uradno potrjeno, da so se pogovorov udeležili tudi obrambni ministri treh držav. Glasove o vojni naj bi opravičevali nekateri dogodki, ki so se pripetili v zadnjih urah. Predvsem je izraelska ministrska predsednica Golda Meir v Washingtonu izjavila, da ne more nihče ugotoviti, kateri so bili položaji nasprotujočih si čet 22. oktobra, ko so Združeni narodi izglasovali prvo resolucijo o ustavitvi ognja. Poleg tega je Meirova rekla, da je proti enostranskemu umiku izraelskih čet. Vesti o vojni naj bi potrjeval tudi članek direktorja kairskega časopisa «Al Ahram» Hejkaia, ki piše danes, da je mir še zelo zelo daleč in da je v sedanjem položaju mnogo bolj , možna vojna. S tem v zvezi ome- | njajo tudi težave pri sestavi mirovnih sil OZN. | Arabski listi pišejo danes, da bo vodja palestinske organizacije Al _______ Jaser Arafat odpotoval v ! prihodnjih dneh v Moskvo na urad ni obisk v SZ. kjer bo s sovjetskimi voditelji proučil razvoj položaja na Bližnjem vzhodu. Egiptovski tisk daje precej pomembnosti tudi obisku sovjetskega podtajnika za zunanje zadeve Kuznecova v Kairu, kjer se je že štirikrat sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Pogovorov se je udeležil tudi predsednikov svetovalec za vprašanja varnosti Hafez Ismail. Sovjetski podtajnik bo danes odpotoval v Moskvo. V Kairo je prispel tudi alžirski predsednik Huari Bumedien. GORIŠKA FRONTA 1048 DANES NA IV. STRANI Spričo današnjega začetka manifestacij ob 30-letnici slavne «Goriške fronte» začenjamo na četrti strani z objavo — z avtorjevim dovoljenjem — daljšega zgodovinskega prikaza iz knjige Toneta Ferenca «Kapitulacija Italije in NOB v Sloveniji 1943». O tem poroča danes egiptovska tiskovna agencija MEN, ki piše da je Bumediena na letališču sprejela vrsta egiptovskih politikov. Mednarodni odbor organizacije Rdečega križa je ponovno pozval države, ki so vpletene v vojno na Bližnjem vzhodu, naj spoštujejo v celoti ženevski sporazum, ki ne more biti odvisen od pogojev vojaškega, političnega ali gospodarskega značaja, ker je to v nasprotju z dogovorom. Vse države morajo spoštovati obveze, ki so jih slovesno podpisale, ne da bi zato zahtevale protiukrepe. V Washingtonu se medtem vrstijo stiki med egiptovskimi, izraelskimi in ameriškimi diplomati. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je egiptovski zunanji minister Fahmi ponovno sestal z ameriškim državnim tajnikom Kis-singerjem. Zelo verjetno je Kissin-ger obvestil kairskega zunanjega ministra o poteku svojih pogovorov z izraelsko ministrsko predsednico Goldo Meir. Izraelsko poslaništvo v Washingtonu je odločno demantiralo vest, ki jo je objavil neki ita- lijanski časopis in po kateri naj bi v Washingtonu prišlo do tajnega sestanka med izraelskimi in egiptovskimi diplomati. Nadaljujejo se tudi pogovori predsednice izraelske vlade z ameriškimi voditelji. Po pogovoru s predsednikom Nixonom je Meirova izjavila, da je pripravljena pogajati se z Egiptom o novi črti premirja. Združene države podpirajo egiptovsko trditev, da je Izrael kršil ustavitev ognja in da je dokončno obkolil egiptovsko tretjo armado po 22. oktobru. Obenem pa trdijo, da je zelo težko, če ne nemogoče, natančno ugotoviti, kateri so bili položaji nasprotujočih si čet. Med včerajšnjo tiskovno konferenco je Meirova poudarila, da ameriška vlada ne izvaja nobenega pritiska na izraelsko, da bi premagala telaviv-sko nepopustljivost. Prisotni novinarji so o tem izrazili močne dvome. Na tiskovni konferenci je bilo tudi posredno rečeno, da si je Meirova skušala v prvi vrsti zagotoviti nadaljevanje ameriške vojaške pomoči, saj se je telavivski arzenal v zadnji vojni močno zmanjšal. milit iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii limili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiki mili iiiiiiiiiiiiuiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni umi m milil mu limili miiiin ZARADI NOVEGA ZAPLETA V ZADEVI WATERGATE Glasnik Bele hiše zanikal možnost Nixonovega odstopa Predsednikov odvetnik je ponudil sodniku Sirici zapisnik pogovora z Deanom, katerega magnetofonski trak je izginil WASHINGTON, 2. - Glasnik Bele hiše je danes v zvezi z zadnjimi razpleti zadeve Watergate izjavil, da predsednik Nixon nima nobenega namena, da bi odstopil. Dejal je, da Nixon hoče pojasniti, kako je prišlo do izginitve dveh magnetofonskih trakov, ki bi jih moral izročili preiskovalni komisiji. Novinarji so glasnika vprašali, ali je mogoče da bi Nixon odstopil v teku tiskovne konference, Id jo je Nixonov predstavnik imel v Key Biscaynu. Glasnik Warren je izjavil, da je namen predsednika doseči cilje življenjske važnosti, ki si jih je zastavil. Warren je dodal, da bi vsi tisti, ki govorijo o odstopu predsednika Nixona morali proučiti vso zadevo tudi s tega vidika. Morali bi upoštevati tudi Nixonovo akcijo na raznih področjih, med katerimi ne nazadnje tudi na Bližnjem vzhodu ter njegova prizadevanja za izboljšanje ameriškega gospodarstva. Warren je izjavil, da je predsednik Nixon, takoj po pogovoru, ki ga je imel 15. aprila z Johnom Deanom, ki je bil takrat njegov svetovalec, narekoval dokument, v katerem je natančno obnovil svoj pogovor z Deanom. Zavedal se je namreč, da registrator ni pravilno deloval. Ta dokument je Nixon pri- pravljen izročiti sodniku Sirici, ki se ukvarja z zadevo Watergate. V začetku tega tedna je Bela hiša sporočila namreč, da ne obstaja magnetofonski trak o pogovoru Nixon - Dean, zaradi slabega delovanja magnetofonskega snemalca. Kaj kmalu se bodo Nixonovi odvetniki ponovno srečali s sodnikom Sirico, s katerim bodo proučil; način, s katerim mu bodo izročili dokument. Glasnik je izjavil, da Nixon želi čimprej pojasniti vso zadevo o dveh manjkajočih trakovih, da bi odpravil vse dvome, ki jih ima javnost. Ameriška javnost je medtem do skrajnosti ogorčena ob zadnjih razpletih zadeve Watergate. Eden najzvestejših pristašev predsednika Nixona, časnikar Joseph Alsop, ki že leta podpira politiko Nixonove u-prave, je danes zahteval njegov takojšnji odstop. «Prišel je čas, ko mora predsednik Nixon odstopiti, kakor hitr0 bo kongres odobril imenovanje Geralda Forda za podpredsednika,» je danes napisal Alsop v svoji rubriki v dnevniku «Los Angeles Times». Zadeva z manjkajočima trakovoma se pa še bolj zapleta. Prav danes je pričevanje nekega tajnega agenta dokazalo, da je Nixon vedel, da obataja samo sedem trakov že pred časom, oziroma še preden je izjavil, da je pripravljen izročiti jih sodstvu. Povišana obračunska enota EGS RIM, 2. — Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da je ministrski svet gospodarske skupnosti sklenil spremeniti s 1. novembrom obračunsko enoto in jo povišati od sedanjih 625 lir na 650 lir. Ta e-nota služi pri obračunavanju trgovinskih poslov v okviru gospodarske skupnosti. To pomeni, da bodo morala vsa podjetja, ki trgujejo s kmetijskimi pridelki v okviru EGS, povišati svoj kavcijski sklad za 25 lir za vsako obračunsko enoto KOPENHAGEN, 2. - Danska vlada je pooblastila predsednika vlade Joergensena, da skliče konferenco na vrhu devetih članic Evropske gospodarske skupnosti. Predsednik vlade je na tiskovni konferenci izjavil, da bo konferenca v dneh 15. in 16, decembra v Kopenhagnu. Povedal je tudi, da bo konferenca o-bravnavala predvsem splošna vprašanja gospodarske skupnosti, obenem pa tudi sodelovanje na področju zunanje politike. PO PREKLICU OMEJITEV V ZVEZI Z EPIDEMIJO KOLERE Tudi slovenski trgovci so občutili resne posledice delne zapore meje Tesna povezava med gospodarstvom,Trsta, in jugoslovanskim zaledjem - Anketa Slovenskega gospodarskega združenja Delna zapora meje v zvezi s kolero, zaradi katere so jugoslovanske zdravstvene oblasti zahte-valé od jugoslovanskih državljanov obvezno cepljenje, je za nami. Tržaški poslovni krogi so pričakovali, da bodo lahko že v nekaj tednih nadoknadili dobršen del tistega, kar so izgubili zaradi občutno manjšega dotoka jugoslovanskih kupcev. Do sedaj se ta pričakovanja še niso uresničila, v krogih zveze trgovcev pa so mnenja, da se bo položaj v kratkem normaliziral in mnogo računajo na bližnje jugoslovanske praznike, ko prihaja do tradicionalnega navala jugoslovanskih kupcev v tržaških trgovinah. Kurz dinarja je za Jugoslovane ugoden (manj pa za Tržačane, ki hodijo kupovat k sosedom), vendar pa je tudi nesporno dejstvo, da so se v zadnjem razdobju, kljub vsem zaporam in vladnim ukrepom, cene na drobno občutno zvišale, tako da računica ni več ugodna kot je bila. Dogodki okrog zapore meje so ponovno dokazali, kako sta obe obmejni gospodarstvi tesno pretkani s tisočerimi vezmi sodelovanja in kakšno resno nevarnost predstavlja za Trst ukrep, kot je bila zahteva po potrdilu o obveznem cepljenju. To velja tudi za slovenske gospodarske kroge, saj so se številni slovenski trgovci, obrtniki in gostilničarji vključili v promet, ki se odvija na osnovi dokumentov o maloobmejnem osebnem prometu kot v širše tokove blagovne izmenjave. Slovensko gospodarsko združenje budno spremlja razvoj teh gibanj in je tudi sedaj, ko je prišlo do krize v trgovskem prometu, napravilo analizo stanja. Ravnatelj Slovenskega gospodarskega združenja Jurij Kuferzin je v tej zvezi povedal, da je treba razlikovati razne oblike zamenjave in predvsem ločiti trgovine med tiste, ki se ukvarjajo predvsem s prodajo ljudem, ki žive v sosednjem obmejnem jugoslovanskem pasu in tiste, ki žive dlje v jugoslovanskem zaledju. Prvi tip trgovin, ki so še zlasti posejane po Opčinah, Nabrežini in drugod v okolici, ni toliko občutil zapore, saj omejitve niso veljale za lastnike obmejnih prepustnic. Tovrstne trgovine imajo po’eg tega že tradicionalne kupce tudi od drugod, s katerimi' so še poleg strogo poslovnih stkale tudi prijateljske vezi, tako da tudi po tej plati lahko računajo na njihov povratek. Vendar pa je bilanca kljub temu zelo resna. Anketa izvedena okrog petnajstih lastnikov slovenskih trgovskih in sorodnih obratov govori o resnem padcu prometa: za 20-40 odstotkov se je znižala prodaja čevljev, za 10-70 odstotkov tekstila, 70 odstotkov avtomobilskih rezervnih delov in za 10-70 odstotkov prodaja ur in zlatnine. Visoke razlike med najnižjim in najvišjim odstotkom odražajo po veliki večini tudi velike razlike, do katerih je prišlo pri prodajah v mestu in okolici, za kar smo že navedli najvažnejše razloge. Navedeni podatki dokazujejo, da se je tudi za slovenske poslovne kroge bistveno zmanjšal trgovski promet v zadnjih dveh mesecih, čeprav pravijo nekateri slovenski trgovci, da relativno manj kot to velja na splošno, ker so se Slovenci bolj usmerili na obmejni promet in manj na posle s kupci z jugoslovanskega juga. Tudi ti podatki pa ponovno dokazujejo, kako tesne gospodarske vezi so ustvarjene med našo deželo in sosednjimi ter oddaljenejšimi področji Jugoslavije in kakšen velik pomen imajo za zdrav gospodarski razvoj slovenskih pridobitnikov. VABILO ŠOLAM Obiščite Rižarno! ODPRTA BO DO 5. NOVEMBRA Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna odprta 3. in 4. novembra od 8. do 17. ure, v ponedeljek, 5. novembra pa od ,8. do 14. ure. Gradbena dela za ureditev Rižarne so že dokončana, svečano pa bo odprta prihodnjo pomlad. Toplo priporočamo našim učiteljem in profesorjem, da te dni organizirajo skupne obiske šolske mladine v Rižarni, da počastijo spomin žrtev in padlih v boju proti nacifašizmu. To vabilo velja tudi za šole na Koprskem, na Krasu in Goriškem! Urnik trgovin danes in jutri DANES, 3. novembra: vse trgovi ’ bodo zaprte, razen mlekarn (odprte od 7. ure do poldne) in cvetličarn (odprte od T ure do 13. ure). fTUTRJ, 4 novembra: vse trgovine bodo zaprte. ■iiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiii ZA TRST IN OBMEJNO PODROČJE Vlada zavrnila Škerkov predlog o kontingentu cenejšega bencina «Komisija devetih» je predlog podprla, saj bi od tega imele koristi prav državne blagajne Prav na večer preden je med Tržačane treščila, kot strela z jasnega, vest o podražitvi cene bencina v Jugoslaviji in prvič, po dolgih letih, obrnila tok avtomobilskih kolon nazaj v Trst, kjer imajo bencinarji čedalje več dela, je v poslanski zbornici stekla razprava o ratifikaciji nedavnega poviška cene italijanskim tekočim ' gb-rivom. Vse kaže, da tudi ta povišek cene tekočim gorivom v Italiji pe bo zadnji. Že namreč krožijo glasovi, da bo treba za liter bencina v najkrajšem času odšteti tudi. dvesto lir. Zaradi tega se je v poslanski komisiji, ki je o tem vprašanju razpravljala, vnela pravcata bitka poslancev leve opozicije. Zahtevali so, zaradi previdnosti, pa tudi zaradi možnih socialnih posledic takih nebrzdanih poviškov, naj-bi država zagotovila kontingente cenejšega goriva za nekatere dejavnosti. Med te so komunistični poslanci, v prvi župan z občinskimi odborniki pred spominskim obeležjem odporništvu v spominskem parku pri Sv. Justu •limMlllllllllltllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIllinllllllžIllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII SVEČANOSTI OB DNEVU MRTVIH Delegacija tržaške občine je počastila spomin padlih Občinski možje so se poklonili spominu žrtev nacifašizma Kot je že običaj, so bile tudi včeraj v raznih krajih občine številne svečanosti pred spomeniki in grobovi padlih. Tržaški župan Spacci-ni, ki ga je spremljalo predstavništvo občinskih odbornikov in načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu, se je v včerajšnjih predpoldanskih urah oddolžil spominu padlih s slovesnim polaganjem vencev. Občinska delegacija je tako počastila žrtve nacizma v Ul. D’Azeglio ter v Ul. Ghega, kjer so nacisti obesili 51 talcev. Vence je občina položila tudi pred spomenika na openskem strelišču ter pred spomenikom bazoviškim žrtvam. Predstavniki občinske u-prave so se nato poklonili žrtvam nacifašističnih krvnikov v tržaški Rižarni. Sprevod je nato obiskal pokopališče pri Sv. Ani, kjer so občinski možje položili vence pred spomenik padlih v prvi svetovni vojni ter pred spomenike padlih antifašistov. Šopke cvetja so položili tudi na grobova bivših tržaških županov Bar-tolija in Pranzila. Občinska delegacija je svoj obhod zaključila pri Sv. Justu, kjer je v prisotnosti številnih predstavnikov oblasti ter predstavnikov konzularnega zbora, položila lovorjev venec pred spomenikom padlim in tudi venec na obeležje odporništva v spominskem parku. Danes se bo župan Spaccini udeležil verske slovesnosti v počastitev mestnega patrona sv. Justa, jutri pa bo prisostvoval svečanostim ob prazniku oboroženih sil. Na pobudo občinske uprave bodo v ponedeljek počastili tudi padle v novembru 1953 — datum, ki še izvablja različna tolmačenja. Posebna svečanost bo jutri pred grobnico v Redipuglii. Poleg številnih predstavnikov krajevnih o-blasti se je bo udeležil tudi ministrski predsednik Rumor: Deželno upravo bosta predstavljala podpredsednik deželnega sveta Pittoni ter odbornik za industrijo in trgovino Stopper. vrsti, prištevali javna prevozna podjetja. Zahtevo so poslanci vladne večine zavrnili, kot so tudi zavrnili, tokrat zares nepričakovano, predlog popravka, ki ga je vložil poslanec Albin škerk, naj bi država zagotovila poseben kontingent cenejšega goriva za tržaško pokrajino in vsa obmejna področja Furlanije -Julijske krajine z Jugoslavijo, kot velja to že na področju Goriške. Za škerkov predlog se je prvotno ogrela tudi «komisija devetih», ki je nekakšen posvetovalni organ vlade za finančna vprašanja. Osnovni Škerkov argument je namreč bil, da bi tega zaslužile prav državne blagajne v Italiji. Res je vendar, da so se prav te dni pogoji nekoliko spremenili. Toda vsiljuje se nam vprašanje: koliko časa bo to trajalo? Če bodo v Italiji v kratkem spet povišali ceno bencina in se bo razmerje spet obrnilo, kot v preteklosti, bo šker-kovo izvajanje prej ko slej aktualno. Zato ga, v bistvenih potezah, obnavljamo, za informacijo naših bralcev. Poslanec Albin Škerk je v samem začetku svojega posega poudaril, da bi — površno vzeto — izgledal predlog o uvedbi kontingenta cenejšega bencina za Trst in obmejno področje v protislovju z vladnim dekretom o povišanju cene tekočih goriv. To ni res, kajti ceno bencina je vlada povišala zato, da bi se v njene blagajne steklo nekaj sto milijard lir več, ker pač država potrebuje ta finančna sredstva. Z uvedbo takega kontingenta, bi država vnovčila nekaj milijard tudi v Furlaniji - Julijski krajini, izgubila pa nič. Po statističnih izvidih izhaja, da potrosijo Tržačani in drugi prebivalci obmejnega pasu nad deset milijard lir letno za nakup goriva. Posledica tega je, da gre italijanska valuta izven državnih meja. državna blagajna pa nima od tega niti lire. če bi Tržačani in drugi prebivalci obmejnega pasu kupovali bencin v Italiji (po znižani ceni), bi od tega imeli korist vsi: lastniki avtomobilov, nadalje bencinarji, ki jih tare huda kriza, predvsem pa država, ki bi si zajamčila odstotek na vnovčene vsote prodanega bencina. V Trstu vsaj 75 odst. avtomobilistov kroži z jugoslovanskim bencinom, ugotavlja škerk, medtem ko se število vozil v tržaški pokrajini čedalje veča, kar pomeni, da je tudi izguba, ki jo utrpi državna blagajna, iz leta v leto večja, število vozil je bilo v Trstu leta 1962 približno 30 tisoč in se je v desetih letih več kot podvojilo (75 tisoč), prodaja bencina pa je ostala na tedanjih količinah: med 27 in 30 milijonov litrov goriva, od katerih gre dobršen del pripisati turistom, ki se v poletnih mesecih podajajo v naše mesto. Bencin po znižani ceni so uživali in, delno, še uživajo Goričani, toda kontingent je zelo omejen, medtem ko bo zakon o prosti coni zapadel v kratkem. Prav bi torej bilo, trdi poslanec škerk, če bi «prosto cono» razširili in poenotili, od Trsta do Kanalske doline. Škerk je še poudaril, da ne gre samo za zahtevo njegove skupine, temveč za željo vseh tržaških političnih sil, saj so to zahtevo podprle, zadnja leta, v občinskih svetih in drugih organih. Upati je, je zaključil škerk, da bo parlament razumel, da bi kontingent cenejšega bencina za Trst in obmejna področja samo koristil vsem: prebivalcem Furlanije - Julijske krajine in državnim blagajnam, nihče pa bi od tega ne imel izgube NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Prihodnji teden razprava o obč. prevajalskem uradu Prvi zelo skromen napredek, nič pa še'ni zna. stikih z javnostjo in tiskovnem uradu • Zaradi težav, ki so nastale pri prometu v Ul. Palladio za vozila, ki privozijo iz Ul. Canova, je župan odredil, da bo na strani lihih hišnih številk Ul. Palladio med Ul. Canova in poslopjem v Ul. Palladio št. 1/1 dovoljeno samo parkiranje motornih koles. nega o V tem tednu nista zasedala pokrajinski in občinski svet, ki sta zaradi praznikov prekinila delo. Redni seji bosta prihodnji teden: v četrtek pokrajinskega in v petek občinskega sveta. Oba sveta imata na dnevnem redu številna upravna vprašanja, tržaški občinski svet pa bo razpravljal tudi o sklepu občinskega odbora, da se poveča orga-nik prevajalcev od dveh na tri mesta. S tem je narejen samo zelo majhen in zelo skromen korak k ureditvi prevajalske službe v tržaški občini, nič pa še ni urejenega glede drugih prav tako važnih vprašanj, da bi imeli slovenski občani v resnici možnost izkoristiti ustavno pravico, da se lahko obračajo na občino v materinem jeziku. Kot smo že poročali, tudi glede prevajalskega urada s tem ne bo vse urejeno in bi bilo nujno, da se urad osamosvoji in dobi lastnega funkcionarja. Poleg tega pa bi bilo treba odpreti okence za občane, ki žele poslovati v slovenščini vsaj na anagrafskem uradu v stekleni palači. Nič manj pa tudi ni važna zahteva, da se uredi urad za stike z javnostjo, ki bi moral biti povezan s tiskovnim uradom, ki posreduje javnosti objave in drugi material, ki zanimajo občinstvo. O vsem tem ne bo govora na prihodnji seji občinskega sveta in kot kaže se o vsem tem tudi ne govori na pogajanjih o preverjanju, pa čeprav so obveze sporazuma petih strank leve sredine v tej zvezi zelo jasne in obvezujoče. Jutri na Šentjakobskem trgu Zbiranj« podpisov proti hitri cesti Že nad 6000 podpisov je zbral e-notni odbor občanov Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene, Kolonkovca, Rovt, Lonjerja in Ratinare proti gradnji «hitre ceste», ki naj bi zasekala v živo tkivo teh mestnih četrti in dosegla sedmi pomol novega pristanišča. Člani enotnega odbora, ki je spontano nastal najprej pri Magdaleni, nato pa razširil svojo dejavnost tudi na sosednja področja, niso razpolagali z ustreznim dokumentarnim materialom, saj ga občinski odbor ni hotel (ali ni mogel) dati niti rajonski konzulti, ko je zanj za- aHIIIIHIIKUIIIIttllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMUllUUlKIIIIIIIIIIHIIIimillimilllllMHHUHIUIIIIIIIIIII OBMEJNI PROMET V OKTOBRU i - ■ ■'L-- Podatki beležijo znaten padec števila gostov iz Jugoslavije Mednarodni promet skoraj za milijon prehodov manjši od lanskega Podatki o osebnem prometu na meji za mesec oktober, ki jih je pravkar zbralo poveljstvo mejne policije za tržaško področje, potrjujejo znatno krčenje v številu turistov in gostov, ki so v tem mesecu prispeli z rednim potnim listom iz Jugoslavije. V primerjavi z oktobrom lanskega leta, se je tudi promet z obmejno prepustnico zmanjšal, vendar v neprimerno manjši meri kakor mednarodni promet. V preteklem oktobru je prekoračilo mejo 1.047.710 italijanskih in 536.709 tujih državljanov. Skupen promet je torej znašal 1.584.418 prehodov. Za primerjavo naj navedemo, da so mejni organi oktobra lani našteli 1.325.209 italijanskih in 1 mil. 146.914 tujih državljanov ter da je celokupen promet dosegel 2.472.123 prehodov. Med neitalijanskimi državljani so bili v letošnjem oktobru kljub zapori meje najbolj številni gostje iz sosedne republike: teh so mejni organi našteli 344.357. Znatno manjše pa je bilo število obiskovalcev iz drugih držav: tako so mejni organi našteli 44.242 Nemcev, 18.721 Avstrijcev, 18.096 Angležev, 18.860 Francozov, 6.392 Grkov, 14.861 Švicarjev, 11.946 Američanov itd. V maloobmejnem osebnem prometu pa je v oktobru prešlo na sosedna področja skupno 2.291.211 ljudi, od tega 1.657.870 italijanskih in 633.341 jugoslovanskih državljanov. V lanskem oktobru pa je prekoračilo mejo skupno 2.438.115 ljudi, od tega 1.781.976 italijanskih in 656.139 jugoslovanskih državljanov. Promet na posameznih mejnih prehodih je bil v preteklem mesecu naslednji: Opčine (železniška postaja) 3.061 prehodov, Fernetiči 362.582. Pesek 192.460, škofije 627.351 Lazaret 204.602, Repentabor 130.890, Lipica 169.473 in Plavje 266.126 prehodov. DO 29, NOVEMBRA Prijaviti letošnji pridelek vina Pred spomenikom Justu v prisotnosti članov konzularnega zbora Občina sporoča, da je treba prijaviti najpozneje do 29. novembra pridelek letošnje trgatve. Posebne prijavnice so na razpolago v uradu v Ul. del Teatro 4/1. Prijavnice so dveh vrst: vrsta «A», ki jo morajo izpolniti pridelovalci, kletarji ipd., ter vrste «B», ki ga morajo izpolniti trgovci in industrijci. Po 29. novembru občina prijav ne bo več sprejemala, zaradi česar ne bo niti izdajala potrdil za prodajo. OBVESTILO Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da morajo vsi vinogradniki in pridalovalei grozdja in molta predložiti najkasneje do 29. novembra 1973 prijavo količine med letom pridelanega vina. Prijave sprejemajo na županstvu, soba št. 19, od 8. do 12. ure. Občina ne bo izdala spremnega potrdila za prodajo vina tistim, ki se ae bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu. prosila. Tako so bili člani odbora prisiljeni stopiti k samim prizadetim. Ves mesec so obiskovali stanovalce hiš ob železniški progi, po kateri naj bi stekla trasa nove ceste. Tako so ugotovili, da bi gradnja ceste prizadela približno sto stanovanjskih blokov, v katerih živi nad tisoč prebivalcev (400 družin). V okviru akcije proti gradnji hitre ceste je enotni odbor sklenil zbirati podpise občanov tudi na Šentjakobskem trgu. jutri med 9. in 13. uro. Na trgu bodo uredili fotografsko razstavo, preko zvočnikov pa bodo seznanjali prebivalce z razlogi akcije. Drugo polovico meseca, 20. novembra, pa bo odbor priredil okroglo mizo o teh vprašanjih. Upajo, da jih bo pred tem na seji rajonske konzulte odbornik za urbanistiko E>e Luca seznanil z zadnjimi stališči občinske uprave. POZIV POŠTNE UPRAVE Izognimo se navalu pošte ob Novem letu Poštna uprava v Trstu se pripravlja na naval poštnega materiala, ki bo gotovo ustvaril nepremostljive težkoče pri dostavljanju redne pošte. Zato vabi uprava tržaške PTT vse gospodarstvenike, naj se pri odpošiljanju propagandnega materiala in voščilnic, izogibajo obdobja med 1. decembrom in 10. januarjem. E-nako vabi poštna uprava vse državljane, naj se tega obdobja izogibajo odpošiljanja novoletnih in božičnih daril. • Ravnateljstvo prevoznega odseka ACEGAT javlja, da se bodo jutri, v nedeljo, vsi vojaki lahko posluževali na avtobusih brezplačnega prevoza. • V ponedeljek ob 19.30 se bo v Ul. S. Ermacora sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Bar-kovlje, ki bo razpravljala o občinskem načrtu. • V ponedeljek se bo ob 20.45 sestala na sedežu v Proseški ulici rajonska konzulta za vzhodni Kras. Nesreča na delu v Arzenalu sv. Marka V popoldanskih urah se je v Arzenalu sv. IViàrka ponesrečil 31-letni varilec iz Trevisa Giorgio Pernazza. Med delom je padel z dva metra visokega odra in si zlomil levo ramo. Prepeljali so ga V bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Prosveta SPD Tabor - Opčine priredi jutri 4. novembra ob 17. uri v Prosvetnem domu proslavo 75-letnice ustanovitve pevskega zbora «Zvon» in 50-letnice ustanovitve MDP Opčine. Program: nagovori, skeč, recitaci- je in nastop pevskega zbora. Šolske vesti • Občina Zgonik uovešča, da bo cesta Zgonik - Salež zaprta za promet od 5.11. do 8.11. zaradi nujnih popravil v vasi Zgonik. V BORŠT Ravnateljstvo državnega nčiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19 septembra 1974. Potrebne informacije date ravnateljstvo. IZ FRANCIJE BRAT IN BRATRANEC NA GROBU TRAOREJA Ganjena ob cvetju, s katerim so domačini prekrili grobove treh mladih Afričanov Včeraj sta prišla na borštansko pokopališče brat in bratranec Ba-koreja Traareja, ki je z dvema sotrpinoma umrl med poskusom vti-hotapljenja v Francijo skozi naše kraje. Bandiougou in Oumar Trao-re sta prispela iz Francije, kjer delata blizu Pariza, že prejšnji večer in sta se najprej javila na kvesturi, nato pa sta prespala v nekem hotelu na Korzu. Včeraj dopoldne so ju funkcionarji oddelka za tujce spremili na borštansko pokopališče, nato pa v Padriče, kjer sta se srečala s preživelimi. Zvečer sta po razgovoru (v bistvu zasliševanju) na kvesturi odpotovala z vlakom v Pariz. Predsinočnjim se je razširila vest, da sta sorodnika tistega Traoreja, ki sedi v zaporu pod obtožbo, da je vodil skupino, katero je strl mraz nad Borštom. Priimek Trao-re pa je v Maliju zelo razširjen (tako se imenuje tudi predsednik republike) in ker sta se oba zelo slabo izražala tudi v francoščini, je prišlo do nesporazuma. Ko sta včeraj dono)dne prišla na pokopališče, sta oba bila izredno p-esenečena in ganjena, ko sta se znašla pred grobovi, ki so bili dobesedno prekriti s cvetjem. Pred-včerajšniim so namreč naši ljudie, med obiskom grobov svojcev, stopili h>di h grobovom treh mladih afriških fantov, katerih smrt je f"iko pretresla vso našo javnost. Brat in bratranec Bakoreia T~ao-reja sta izrazila željo, da bi vsem, ki so se v teh dneh spomnili njunih tragično umrlih tovarišev izrazili njuno hvaležnost jn zahvalo za te usmiljeno dejanje. Pred od- hodom sta napolnila vrečico z zemljo, da bosta imela otipljiv spomin na svojca, ki leži v grobu, ki je tako daleč od rodnega Malija sredi črne Afrike. Mlada vespista trčila v avto Včeraj popoldne sta se pri prometni nesreči ranila 15-letni dijak Glauco Obersnù iz Ul. Ponziana 28 in 14-letni dijak Maurizio Russi iz Ul. S. Marco 3. Peljala sta se z Obersnùje-vo vespo 50 kub. cm po Ulici A. Ves-pucci, ko sta na križišču z Ul. lindustria trčila v ford capri, ki ga je šofiral 38-letni Duilio Maghet iz Ul. D Alviano 70. Mladi voznik vespe se je potolkel in porezal po glavi, rokah in nogah in se bo moral zdraviti v nevrokirurškem oddelku bolnišnice 20 dni, sopotnik pa si je pri padcu večkrat prelomil levo nogo, zaradi česar se bo zdravil vsaj dva meseca. Nočno zasledovanje avtomobilskih miši Prejšnjo noč so agenti letečega oddelka aretirali 19-letnega Raffae-leja Pauschèja - Brunija s Trga Venezia 5. S prijateljem, kateremu je uspelo zbežati, je ukradel iz giulie gt junior, ki je bila parkirana v Ul. Capuano, radijski sprejemnik in magnetofon «voxon». Ko so policisti zasledili mlada tatiča, sta se pognala v beg in odvrgla proti policijskemu avtu radijski sprejemnik. Zn to so policisti pod vodstvom podčastnika Dellie nadaljevali zasledovanje peš: enega so ujeli, drugi pa je izginil v temnih ulicah pri Trgu Ca-«*• STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom V okviru mladinskih torkov GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Ben Minoli - Herbert Grtin VILINČEK Z LUNE Scena Tomaž Krišnik Kostumi Marija Robijeva Koreograf Jaka Hafner Glasba Koder Redakcija besedila Dominik Smole Režija Mile Korun V torek, 6. novembra ob 15.30 Slovenski klub začenja v torek, 6. novembra ob 20.30 dvanajsto sezono: pokrajinski svetovalec LUCIJAN VOLK bo govoril O AKTUALNIH PROBLEMIH DEŽELE V ZVEZI S SLOVENCI člani in prijatelji kluba ter vsi, ki jih vsebina predavanja zanima, toplo vabljeni! MLADINSKI ODSEK P. D. «VESNA» obvešča slovensko mladino, da prireja vsako soboto ob 19.30 ples v dvorani «Albert Sirk». Vljudno vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50 — Dolžina dneva 10.03 — Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 23.44. Jutri, NEDELJA, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,3 stopinje, najnižja 5,3, ob 19. uri 9,1 stopinje, zračni tlak 1025,2 mb rahlo narašča, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje skoraj momo, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. novembra 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 89-letna Antonia Sa-razin vd. Renčelj, 79-letni Giuseppe Parchi, 72-letna Giovanna Biekar por. Valvason, 63-letni Vittorio Campion. 65-letni Francesco Cafagna, 51-letni Duilio Moschini, 70-letna Renata Tamburiini, 6t>-letni Vittorio Pachof, OKLICI Finančni stražnik Francesco Greco in trg. pomočnica Marina Pieri, pleskar Giovanni Santarsiero in trg. pomočnica Gabriella Ugliani, trgovec Dario Bronzi in gospodinja Elda Fomasari, študent Nereo Rocco in študentka Gabriella Vidmar, industr. izvedenec Gianfranco Sforzina in u-čiteljica Annamaria Cociani, avtoličar Walter Milcovich in učiteljica Daria Gregori, uradnik Antonio Coloni in uradnica Mariabruna Galeazzi, železničar Sergio Bortolini in delavka Nerella Zaninello, uradnik dr. Antonio Cerlenizza in profesorica dr. Luciana Dollinar, kirurg dr. Aldo Dobrina in gospodinja Emanuela Ferri, bolničar Glauco Quagliatini in gospodinja Olga Ciocchi, učitelj Bruno Basti in učiteljica Liliana Piazza, pleskar Luigi Marilli in gospodinja Caterina Matancic, pristaniški delavec Franco Cragnolin in gospodinja Mariagrazia Cutazzo, trgovec Giordano Carlini in bolničarka Anita Co-delli, uradnik Sergio Luppi in uradnica Lorenza Zokovich. Gledališča KULTURNI DOM V torek, 6. novembra ob 15.30 v okviru mladinskih torkov gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo B. Minolija in Herberta Griina «Vilinček z lune». V četrtek, 8. novembra ob 16. uri za abonma red J — A. P. Čehov «češnjev vrt». Ponovitev v petek, 9. novembra ob 16. uri za red I. VERDI V torek, 6. t. m. bo premierska izvedba Verdijeve opere «Macbeth». Allenenti lahko prevzamejo abonmajske izkaznice reda A, B in C pri blagajni gledališča (tel. 31948). Vstopnice za prvo predstavo so na razpolago pri gledališki blagajni. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev predstave «Kapetan iz Koepenicka». Kino Nazionale 14.30-16.20—18.00—20.15- 22.20 «2022: I sopravvissuti». Barvni film. Igra Charlton Heston. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 10.00 in 11.30 matineja «Un burattino di nome Pinocchio». Barvna slikanica. 14.30 «L'assassino di pietra». Barvni film. Igra Charles Bronson. Režija Dino De Lauren-tiis. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film. Fenice 15.00—22.15 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volonte, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Scorpio, nome di codice per un killer». Buri: Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Rite 14.30 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno. Aurora 15.00 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi. Capitol 14.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segal. Cristallo 15.00 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all'evidenza: Firmato colonnello But-tiglione». A. Maccione. Barvni zabavni film. Impero 14.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 15.00 «Elena si, ma di Troia». Barvni film. Igra Don Backy in Christa Linden. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «La polizia è al servizio del cittadino». Barvni film. Igar Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «L’isola misteriosa e il capitano Nemo». Barvni pustolovski film. Igra Omar Sharif. Ideale 15.00 «Tarzan contro i mostri». Črnobeli film. Igra Johnny Weiss-miiller in Janet Chelly. Abbazia 15.00 «La polizia ringrazia». Barvni film. Igrata Enrico Maria Salerno in Mariangela Melato. Astra 15.00 «Cime tempestose». Barvni film. Igrata Anna Calder Marshall in Timoty Dalton. Radio 14.30 «1999 — Conquista della Terra». Barvni znanstveno - fantastični film. Igrata Roddy McDo-wall in Don Murray. Razstave DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina. Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). i!®S BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10 tr. 30-101. 30-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Amariškl dolar 598,— Funt iterling 1.470,— Švicarski frank 194,70 Francoski frank 140,20 Nemika marka 245.20 Avstrijski iiling 32,90 Dinari dabeli 39,25 drobni 39,25 MENJALNICA vseh tujih valut Danes, 3. novembra bo ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu odprtje razstave barvnih fotografij, ki jih je znani fotograf Egon Piščanc posnel v preteklih letih na «kraških ohcetih in med «kraškimi tedni». V prostorih krožka «Dopolavoro ferroviario» na Opčinah, razstavlja Claudio Gerusina. Razstava bo odprta vsak dan do ponedeljka, 5. novembra, razen danes, 3. novembra. V galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra. V galeriji «La Lanterna» razstavlja Anton Lehmden, v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. Razstava bo odprta do 9. novembra. V galeriji Tommaseo, v Ul. Canai-piccolo bo do 21. novembra razstavljal slikar Vito Timnel. V galeriji Forum v Ulici Coroneo 1. je razstava del Slikarja Carla Ciussija. Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), UL Ceppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč lir. za nečlane 12.000 lir. Prosvetno društvo «Vesna» Križ vabi na koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki bo jutri, 4. novembra 1973 ob 17. uri v dvorani Ljudskega doma. ' Vljudno vabljeni ! SOŽALJE Ob smrti svojega člana 100% invalida NOV Maksimiljana LAVRENČIČA izreka Zveza vojnih invalidov NOV iz Trsta globoko sožalje njegovi sestri in drugemu sorodstvu. Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila naša draga žena, mama, hči in sestra IRMA NAGANJA por. KOŠUTA Pogreb drage pokojnice bo danes, 3. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti v Sv. Križu na domače pokopališče. Žalujoči mož, sin, sestri Bruna in Zofija ter drugo sorodstvo Sv. Križ, 3. novembra 1973 GORIŠKI DNEVNIK 3. novembra 1973 V ČASU OD 8. DO 11. NOVEMBRA Madžarsko odposlanstvo na uradnem obisku v deželi Furlaniji-J. krajini Vodi! ga bo predsednik skupščine Somogyjeve dežele Joszef Bohm Od četrtka, 8. novembra do naslednje nedelje, se bo mudilo v naši deželi odposlanstvo predstavnikov madžarske dežele Somogy, ki ga bo vodil predsednik izvršnega odbora in deželnega sveta Joszef Bohm. Uradni obisk, ki se uvršča v prizadevanja obeh dežel po tesnejšem medsebojnem sodelovanju, predstavlja hkrati povračilno pobudo za obisk, ki so ga julija lani opravili na Madžarskem bivši predsednik naše dežele Berzanti in nekateri člani deželnega odbora. V madžarskem odposlanstvu, ki ga bo kakor omenjeno vodil predsednik dežele Somogy Joszef Bohm, bodo tajnik deželnega sveta in izvršnega odbora dr. Janos Kassai; član deželnega sveta in izvršnega sveta Istvan Mudig, referent za finančna vprašanja; član deželnega sveta, predsednik občinskega sveta in predsednik izvršnega odbora mesta Siofok dr. Istvan Gati; ravnatelj deželnega oddelka za upravna vprašanja pri izvršnem svetu madžarske socialistične delavske stranke dr. Imre Turi; načelnik svetovalskega urada pri ministrskem svetu dr. Albert Horvath in svetovalec na madžarski ambasadi v Rimu dr. Gyorgy Misur. Madžarska dežela Somogy je pretežno poljedelsko področje, ki se odlikuje tako po kakovosti kakor tudi po količini pridelkov. V deželi je zelo razvita živinoreja, v zadnjih letih pa se je začela naglo razvijati tudi industrija, in sicer zlasti tiste proizvodne panoge, ki so tesno vezane s kmetijstvom in predelovanjem zootehničnih proizvodov. Dežela se že dalj časa zanima za možnost večjega izvoza mesa in mesnih izdelkov na italijansko tržišče, ustrezni promet pa se v veliki meri razvija prav skozi našo deželo. Poleg tega kažejo madžarski poslovni krogi živo zanimanje za možnost sodelovanja v industriji za predelovanje lesa. Madžari se poslužujejo tudi tržaške luke (njihov tranzit pa je razvit tudi čez Reko), pri tem pa kažejo zanimanje zlasti za postopno prehajanje na kontejnerski promet. V četrtek, 8. novembra, bo madžarska delegacija prispela na mejo pri Fernetičih, kjer jo bodo dočakali najvišji predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine. Goste bodo pozdravili predsednik deželnega odbora Comelli, podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli, odbornik za splošna vprašanja in finance Coloni, odbornik za šolstvo in kulturo Dal Mas, odbornik za industrijo in trgovino Stopper in odbornik za kmetijstvo Tripani. Med bivanjem v naši deželi si bodo madžarski gostje ogledali — kakor so sami pred časom izrazili željo — nekaj kmetijskih posestev in industrijskih obratov za predelovanje lesa. V petek se bodo srečali s predstavniki deželnega gospodarstva na posebnem sestanku, ki bo v prostorih trgovinske zbornice v Pordenonu. V petek popoldne bodo madžarski gostje v Trstu, kjer se bodo sestali s predsednikom deželnega sveta Berzantijem in s svetovalci. V soboto je predvidena vrsta vljudnostnih obiskov: tako pri generalnem vladnem komisarju Di Lorenzu, pri tržaškem županu Spacci-niju, itd. Istega dne si bodo Madžari ogledali živinorejsko farmo v kraju Terzo pri Ogleju, kmetijsko posestvo družbe Snia Viscosa, v večernih urah pa bo na sedežu de- želnega odbora v Trstu tiskovna konferenca obeh odposlanstev. V nedeljo, 11. novembra, bo madžarsko odposlanstvo odpotovalo na turistično ekskurzijo v Videm, Gra-dež in nekatere druge kraje naše dežele. Delegacija bo predvidoma odpotovala iz naše dežele v ponedeljek dopoldne. zorništvo za delo. Potrebo po okrepljenem nadzorstvu je treba tudi pripisati stalnemu letnemu naraščanju števila upokojencev. 31. decembra 1972 je bilo vpisanih v INPS deset milijonov in 900 tisoč upokojencev, od teh 4 milijone 860 tisoč upokojencev zaradi starosti ter 4 milijone 300 tisoč upokojencev zaradi invalidnosti, medtem ko je v naši državi zaposlenih skupaj 19 milijonov delavcev. Kar zadeva pokojnin, je pokrajinski sindikalni upravni svet ugo-tavil, da se v 75 odst. primerov sučejo pod 33.750 lir mesečno, v 23 odstotkih primerov med 33.750 in 120 tisoč lir, medtem ko prejema samo 0,93 odstotka upokojencev pokojnine, ki se sučejo med 120 tisoč in 200 tisoč lir. Ob tem je bil upravni svet mnenja, da bi bilo treba zagotoviti finansiranje pokojninskega sklada tako s prispevki delavcev kot delodajalcev. V resnici pa država črpa sredstva iz tega sklada za potrebe, ki nimajo nobene zveze s potrebami in zahtevami upokojencev. miiiiiiiiiiimiiiuiiiimiiiiuiiiimimiiiMmniHimHiiHimnirifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii Pokrajinski sindikat CISI o vprašanju pokojnin V preteklih dneh se je v Trstu sestal upravni svet pokrajinskega sindikata upokojencev CISL. Na sestanku je svet proučil nekatera pomembnejša vprašanja kot so vladni sklep za povišanje minimalnih pokojnin INPS, vprašanje družinskih doklad, odškodnine brezposelnim itd. Posebno pozornost je sindikalni svet posvetil vprašanju utaj dajatev, ki so samo v letu 1972 presegle 1500 milijard lir. Glede tega so izrekli zahtevo po večjem nadzorstvu, ki naj bi ga izvajalo nad- SEJA KONIULTE ZA IZSELJENSKA VPRAŠANJA V VIDMU Dežela bo odslej v večji meri upoštevala zahteve in predloge izseljenskih društev Tako je dejal novi predsednik konzulte Giacomo Romano • Pripravili bodo nov zakon za pomoč izseljencem, ki se vračajo domov VESTI Z ONSTRAN MEJE V KOPRSKI LUKI PRVIČ KONTEJNERSKI TOVORI Obisk sovjetskih lesnih strokovnjakov ■ Počastitev spomina padlih partizanov in žrtev fašizma V koprski luki so prvič pretovarjali kontejnerske - kamionske prikolice. Kontejnerje je pripeljala singapurska ladja, ki jo ima v najemu turška ladijska družba «Egmon». Ta družba namerava vzpostaviti stalno trajektno kontejnersko linijo med Turčijo in severnim Jadranom, vendar še ni izbrala luke, kjer bo blago natovarjala in raztovarjala. To možnost je ponudila zdaj koprski luki in to prvo raztovarjanje je bila preizkušnja njenih sposobnosti. Če bo turška ladijska družba zadovoljna, bo Koper postal končna postaja njene kontejnerske linije, s katero bodo prevažali tranzitno blago v Zahodno Nemčijo, v Italijo in Avstrijo. Za koprsko luko bi vzpostavitev linije bila zelo pomembna saj bi tako povečala svoj tranzitni promet. Najpomembnejše pa je’ aaV>i s tem začela utrjevati svoje mesto tudi kot kontejnerska luka. Kontejnerski promet pa je velika prihodnost vseh luk in tudi sicer vsega tovornega prometa. * * * Koper je obiskala delegacija sovjetskih strokovnjakov za lesno predelovalno industrijo pod vodstvom načelnika za ministrstvo za lesno industrijo Solomonova. Po ogledu podjetja «Troples» v Kopru je delegacijo sprejel generalni direktor Slovenijalesa Anton Petkovšek in se z njo pogovarjal o možnostih razširitve izmenjave na področju lesne industrije. Delegacija si je ogledala tudi obrat «Javora» v Prestranku, tovarno pohištva v Cerknici in še nekatere druge lesno predelovalne tovarne v Sloveniji. * * # Po vsem Slovenskem Primorju so v torek in sredo z različnimi žalnimi prireditvami počastili spomin padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja. Letos mineva tride- II// SŽ i S 5 MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40.000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28.000 lir. Izid prve knjige: prve dni novembra 1973. Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST set let od zgodovinske združitve teh krajev z matično domovino in desettisoči so obiskali grobove tistih, ki so dali svoja življenja za ta veliki cilj. Pred skupinskimi grobnicami, pred spomeniki in pred spominskimi obeležji je zagorelo na tisoče svečk in prebivalstvo je dobesedno zasulo grobove padlih junakov s šopki jesenskega cvetja in z zelenjem. Skoraj povsod so tudi organizirali kratke nagovore s kulturnimi sporedi, na katerih so sodelovali domači recitatorji, godbe in pevski zbori. * * * V koprski galeriji Meduza so odprli zanimivo razstavo znane ameriške slikarke in grafičarke Mar-len Sico iz New Yorka. Predstavila se je s 14 grafičnimi deli, jedkanicami, tiskanimi na srebrni foliji, ki sloni predvsem na poetičnosti, saj so mnoge njene tele vzete prav iz del raznih tehnikov. To je njena prva predstavitev v Jugoslaviji. Obiskovalci razstave bodo lahko delà Marlen Sico tudi kupili po ugodnih cenah. * * * V Lipici bodo v kratkem odprli pokrito jahališče, ki bo velikega pomena za nadaljnji turistični razvoj tega kraja. Gre za objekt olimpijskih dimenzij — 60 metrov dolžine in 20 širine — v katerem bodo lahko vse leto prirejali razne atraktivne prireditve, hkrati pa bo tudi služil kot jahalna šola za domače in tuje turiste. Če bo šlo vse po načrtih, bodo objekt odprli v začetku prihodnjega meseca. * * * Gasilsko društvo v Sečovljah je v nedeljo praznovalo 20-letnico obstoja. Slovesnosti so se udeležili predstavniki vseh gasilskih društev z obale in iz Umaga. V slavnostnem nagovoru je predsednik društva Alber Suban orisal prehojeno pot, ko so začeli takorekoč iz nič, danes pa razpolagajo z razmeroma solidno tehnično opremo ter z izkušenimi in požrtvovalnimi kadri. Sečoveljski gasilci pa so tudi sicer zelo aktivni pri raznih akcijah prostovoljnega dela. Za svoje uspehe, med katere je treba šteti tudi razne oblike pomoči prebivalstvu, kot je dovažanje vode v sušnih mesecih, je prejelo 15 članov posebna priznanja piranske občinske skupščine. L. O. Natečaja za deželne šolske urade Ministrstvo za šolstvo je razpisalo natečaj za 40 mest knjigovodij v konceptni karieri v šolskih uradih naše dežele. V Trstu bo na razpolago 6 mest, v Gorici 2 mesti, v Vidmu 4 mesta, v Pordenonu pa 3 mesta. Za vse nadaljnje informacije je na razpolago urad na prefekturi v sobi 59. Prošnje na kolkovanem papirju je treba vložiti najpozneje do 17. novembra letos. Deželni šolski urad je sporočil, da bo izpit za mesta tajnika deželnih šolskih uradov za Furlanijo-Julijsko krajino in Veneto dne 19. in 20. novembra letos ob 8. uri v šoli «A. Pacinotti» v Mestrah, Ul. Caneve 93. Včerajšnja seja deželne konzulte za izseljenska vprašanja je bila zelo pomembna; pomenila je, lahko bi rekli, prelomnico v življenju te konzulte in v odnosih med njo in deželno upravo. Konzulti predseduje novi odbornik za socialno skrbstvo in izseljenska vprašanja Giacomo Romeno in že njegov prvi poseg na včerajšnji seji, kjer je prosil in celo zahteval aktivno sodelovanje izseljenskih in sindikalnih organizacij pri delu deželne u-prave, je pomenil prekinitev z dosedanjo p-akso, ko se je na zahteve izseljencev gledalo zviška z neke bdrokrFiske platforme. Nekateri zastopniki izseljencev so dejali, da dela deželna uprava samokritiko, ko ni vendarle do sedaj rešila nobenega izseljenskega problema. na drugi strani pa so ponudili deželnemu odborniku Romanu, ki je hkrati predsednik konzulte, vse svoje sodelovanje. Konzulta se je sestala na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu, prisotni so bili skoro vsi njeni člani, med njimi tudi Marko Peirigh, ki je zastopal Društvo slovenskih izseljencev. Pozdrav trgovinske zbornice je prinesel njen predsednik posl. Marangone, ki je v svojem kasnejšem posegu dejal tudi, da je ustanova izvedla podrobno anketo o izseljenstvu v videmski pokrajini in da vabi tukajšnje industrije» ter obrtnike, da bi zaposlili izseljence. Seveda pa je to v tem trenutku težko, ker se je italijanska lira v primerjavi z drueimd evropskimi valutami dejansko razvrednotila. Marangone je tudi omenil težak položaj, v katerem se nahriajo diplomiranci srednjih in visokih šol, ki ne najdejo v de-že'i ustrezne zaposlitve. Deželni odbornik Romano je de jal, da živimo danes v drugačnih poco jih kot »red štirimi leti, ko je dežela priredila, prva v Italiji, konferenco o izšel ’°nstvu in ko je ustanovila konzulte za izseljenska vprašanja. Deželni zakon štev. 24 iz leta 1970. ki daie določeno finančno pomoč izseljencem, ki se vračajo domov, je zastarel in ga je treba obnoviti. Ker pa hoče on sam imeti o tem zelo jasne pojme naproša člane konzulte, naj se ve- iiiiiiniiiiuiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiinin Domači problemi na seji štivanskega vaškega odbora V četrtek, 1. novembra je vaški odbor štivan sklical izredno sejo, Pivo vprašanje na dnevnem redu je bila akcija, ki jo morajo sedaj sprožiti prizadeti štivančani proti podjetju Sain, ki po treh letih,od kar je končala gradbena dela za novi tržaški vodovod, še ni izplačala povzročene škode na stavbah in zasebnih zemljiščih. Vsa zadeva je sedaj še bolj zapletena, ker je izvedenec Zaccaria iz Nabrežine, ki je opravil vse posege v korist prizadetim, tragično preminil. Prva naloga odbora je, da dobi drugega izvedenca za nadaljevanje postopka za povrnitev odškodnine. Vsi prizadeti so soglašali, da bi morali poiskati domačega človeka, ki naj na najboljši način ščiti interese domačinov. Nato je predsednik odbora Lucijan Kocman obrazložil napore in rezultate občinske uprave za rešitev problemov v vasi. Predvsem zelo pozitivno je odjeknilo posebno angažiranje župana dr. Dragomira Le-giše, ki je opravil že celo vrsto intervencij pri ravnateljstvu Acegata, da bi slednje končno spoštovalo sprejetje obveznosti in popravilo vso škodo na javnem občinskem imetju v štivanu. Zelo ugodno so sprejeli tudi obveznost občinske uprave, da popravi in asfaltira novo cesto v središču vasi ob vrsti ličnih hišic, ki so si jih uredili domačini, potem ko so odkupili zemljišča od uprave za jusarska zemljišča, kot tudi hiter poseg ekipe občinskih delavcev, ki so popravili cestišče ter tako o-mogočih varen dostop do dvorane Jožefa Legiše, kjer je bila v nedeljo, 23. oktobra proslava kmečkih uporov. Prav zaradi potrebe po nadaljnjem kultumo-prosvetnem delovanju so bratovali pereče vprašanje gradnje primerne dvorane v vasi, ki bi tudi lahko služila kot idealno središče za druge vasi kot so Jamlje, Medja vas in Devin. Diskusija je bila živahna in vsi so bili mnenja, da je treba opozoriti občinsko upravo naj v novem regulacijskem načrtu že sedaj upošteva primemo lokacijo za večjo dvorano ter obenem tudi prostor, kjer bi zgradili novo šolsko stavbo. Ob zaključku seje so se prisotni zahvalili trem odbornikom vaške skupnosti za njihovo nesebično delovanje v korist vaščanov ter še posebno Jožefu Legiši, ki je vljudno dal na razpolago prostor za razne prireditve ter tudi za četrtkov sestanek. iiiiuiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimniiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiUH LETALIŠČE V RONKAH Umik poletov od I. novembra 1973 ODHODI PRIHODI Odhod Prihod Odhod Prihod Benetke 20.30 20.50 Benetke 08.10 08.30 Genova 20.30 22.10 Genova 07.00 08.30 Milan 08.50 09.30 Milan 11.55 12.40 Milan 17.05 17.50 Milan 19.15 20.00 Rim 07.15 08.15 Rim 14.25 15.25 Rim 14.30 15.30 Rim 21.25 22.30 Odhod avtobusa s tržaškega terminala (Miramarski drevored) 65 minut pred vzletom letala. Ijavnost zakona trenutno enostavno podaljša, v bližnji prihodnosti pa bodo predložili nov zakon, ki bi moral upoštevati dejansko stanje izseljenstva. Romano je tudi omeni vsoto, kli jo je dežela v treh letih potrošila v korist vračanja izseljencev, in sicer 2.203.000.000 lir. Povedal je tudi, da se je letos izenačilo število ljudi, ki se izseljujejo in onih ki se vračajo. To je prv:č, čeprav gre, v številnih primerih vračanja za stare ljudi, u-pokojence. Omenil je tudi deželni proračun za prihodnje leto in dejal, da je to «tranzitni» proračun, kajti z letom 1975 se bo morala dežela spoprijeti z novimi nategami. V debato so posegli številni zastopniki izseljencev in sindikalnih organizacij. Kritike na prejšnjega odbornika Stopperja so bile zelo ostre, vzdušje na včerajšnjem sestanku pa je že bilo čisto drugačno od prejšnjega. Emigranti so zahtevali preosnovo deželne konzulte z večjo prisotnostjo zastopnikov izseljencev, revizijo sedanjega zakona štev. 24-1970, povečanje finančnih razpoložljivosti, ki bodo na razpolago za reševanje izseljenskih vprašanj, odpravo birokratskih težav za dosego podpor in kar je najbolj važno, ustvarjanje takih pogojev, ki bi omogočili povratek izseljencev v rodni kraj. Zahtevali so tudi čimprejšnje sklicanje druge deželne konference za preučevanje izseljenskih vprašanj. To pa bodo, po mnenju odbornika Romana, sklicali potem ko se bo sestala vsedržavna konferenca o izseljenstvu. -Zastopniki izseljencev, ki so prišli na včerajšnjo sejo iz raznih krajev Evrone, so izkoristili priliko, da so obiskali grobove svojcev in domače vasi. Ostali bodo v naši deželi še neka j dni. . Zastopnik Društva slovenskih emigrantov Marko Peirigh na je moral takoi na vlak, kajti danes se bo v kraju Orbe v f-ancoski Švici pričel 1. kongres Društva slovenskih izseljencev, na katerem bodo prisotni delegati iz raznih evropskih držav. t.l. Sladkor bo stal v prodaji na drobno 210 lir kilogram. V palači Attems so na razpolago vodiči Vodstvo goriškega muzeja v palači Attems na Komu javlja, da daje na razpolago vodiče za ogled razstave beneškega «settecento» vsak dan. Vodiče je treba naročiti pri ravnateljstvu muzeja. Vodiči bodo obiskovalcem orisali razstavljena dela v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. POPRAVEK V včerajšnji fotokroniki o polaganju vencev se je vrinila neljuba napaka. Pod fotografijo, ki kaže zastopnike občine Sovodnje in sekcije ANPI Rupa - Peč pri polaganju vencev pred spomenik padlim v Sovodnjah je pomotoma napisano, da je bila ta svečanost v Doberdobu. Oproščamo se. 80.000 registriranih vozil Pred nekaj dnevi so v Gorici dodelili trgovcu z avtomobili Peris-suttiju iz Ronk registrsko tablico GO 80000. Z njo bo krožil avto znamke peugeot. Zastopnika te tovarne avtomobilov so izžrebali na inšpektoratu za promet. Tablico GO 70000 je pred letom in pol dni dobil goriški zastopnik avtomobilov Volks- wagen, tablico GO 60000 pa prej zastopnik tovarne ford. V začetku tega leta smo imeli v Gorici registrsko tablico GO 74000, do konca leta pa bomo verjetno dosegli in morda tudi presegli tablico GO 81000. To pomeni, da bomo v tem letu v Gorici registrirali več kot 7000 novih avtomobilov. Illlilllllllilllllliimitliiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PRIČENJAJO SE PROSLAVE 30-LETNICE ZNAMENITE BITKE Danes v pokrajinski dvorani okrogla miza o goriški fronti Sodelovali bodo poznavalci osvobodilnega gibanja iz naše dežele in iz Ljubljane - Odprt je razstave o osvobodilnem gibanju v Furlaniiji Razdejanje sladkorja in kave proste cone Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da so priečli razdeljevati sladkor in kavo proste cone za meseca november in december. Prebivalci (Jerice in Sovodenj bodo dobili :4 kg sladkorja, prebivalci ostalih občin pa 3,5 kg; prebivalci Gorice in Sovodenj po 800 gramov kave na osebo, prebivalci drugih občin pa 600 gramov kave na osebo. Blago bodo razdeljevali do 10. decembra <' r in 11.00 ŠOLA , >, Marksizem, Miroslav Krleža,. V. Hugo, Znanstveni dnevnik. Ansambel Jožeta Burnika Nogometna tekma VOJVODINA - VELEŽ Igralec je igralec Barvna risanka DNEVNIK Oblačenje je del našega življenja, je nujnost, hkrati pa včasih tudi življenja radost. Za to pa je potrebno, da «potrošnik» ve, kaj hoče. Zato bo ljubljanska televizija priredila kratke modne revije, ki bodo prikazovale izključno izdelke jugoslovanske oblačilne industrije. S pomočjo nasvetov krea-to-ke centra za sodobno oblačenje bodo vsak teden najširši krogi potrošnikov seznanjeni z modeli rednih zbirk. SKRIVNOSTI MORJA , . Tokrat se bodo gledalci lahko spoznali z mroži. V zadnjem filmu iz serije «Skrivnosti morja» bo telekamera pripeljala gledalce med množice mrožev v Beringovem zalivu in v Severnem Ledenem morju. Spoznali se bodo tudi, vsaj posredno, z življenjem Eskimov, ki so jim mroži osnovna življenja. STARINARJA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Zabavno - glasbena oddaja ANSAMBEL THE MONKEES POROČILA Častni dolg Seri'ski film BITKA ZA ANGLIJO Dokumentarna serijska oddaja iz druge svetovne vojne TRST A 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Koncert; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.25 Glasba za praznično jutro: 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Klasična dela Josipa Stritarja; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.15 Deželne kronike; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.40 Tržaške popevke; 19.30 Deželna kronika. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30. 18.30 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 8.45 Pisana glasba; 10.15 Orkestri; 11.15 Melodije; 11.30 Današnji pevci; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Pisan spored; 14.00 V veseli družbi; 14.40 Mini juke box; 15.00 Eros Sequi; «Iz partizanskega življenja»; 15.15 Jugosl. pevci lahke glasbe; 15.45 Jo Men; 16.40 Pevci; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Za konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni vikend; 2.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti: 14.50 Znastvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.50 Izžrebanje loterije; 17.10 Molierova «Šola za žene»; 19.10 Pesmi izpred nekaj let; 19.30 Kronik« Juga; 20.20 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare pesmi; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji: 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Orkester in klavir; 13.00 Hit Parade- 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 16.35 Velike interpretacije; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk glasba; 18.35 «Med nami rečeno»; 20.10 Gior-danova «Fedora» ; III PROGRAM 9.30 Pergolesijeve skladbe; 10.00 Schumann in Skrjabin: 12.20 Sodobna ital glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.20 Britte-nov «Sen kresne noči»; 17.15 Skladbe S. Allegre; 17.55 Ko-dalyjeve skladbe; 17.30 Lahka glasba; 18.45 Tedenski kulturni pregled: 19.15 Večerni koncert; 21.30 Turinski koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila; 6 50 Na današnji dan: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.25 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.Ì0 S pesmijo po Jugoslaviji: 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Orgle v ritmu; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.00 Majhni ansambli; 21.30 Marinc: Inšpektor Ris ne miruje — radijska igra; 22.15 Oddaja za izseljence: PRIMORSKI DNEVNIK 5 IZBOR IZ DELA 3. november 1973 Scheel v Moskvi 7 trenutku, ko so ameri-iko-zahodnonemški odnosi dosegu najniijo stopnjo po vojni in Kissingerjev namestnik Stoessel v Bonnu skuša popraviti, kar se popraviti da, se sedanji obisk zahod-nonemškega zunanjega ministra v Moskvi kaže v politični optiki, ki utegne varati. Bonska — malo pozna — prepoved ameriškim letalom, da prevažajo vojaško opremo z zahodnonemškega ozemlja v Izrael, je sicer zelo zanimiva poteza, ki po em strani kaže, kako močno se je od leta 1967 spremenilo politično ozračje v zahodni Evropi kar zadeva Izraei m ki po drugi strani izpričuje veliko skrb gospodarsko najmočnejše države evropskega zahoda za ohranjevanje mukoma vzpostav Ijenih odnosov z arabskim svetom, ne nazadnje zaradi energetskopolitičnih vidikov tega razmerja. Preveč špekulativno pa bi bilo domnevati, da se je med Bonnom in Washingtonom zgodilo zdaj nekaj »vzhodnopolitičnega«, kar zdaj razglaša del za-zahodnonemškega opozicijske ga tiska Bonn zdaj m »bhž ji« Moskvi in ne glede na to, da so se za Scheelov obisk dogovorili že spomladi, je namen in smisel tega potovanja resnično samo v tem, da nazadnje le najdejo izhod iz slepe ulice, v katero je zašla »Ostpolitik« tik pred koncem pogajanj med Prago in Bonnom Na dnevnem redu je še vedno Za hodni Berlin. Seveda je Schedavo diplomatsko gostovanje v Kremlju dogodek, ki ga m mogoče ločiti od sedanjega mednarodnega dogajanja, poseb no še, če Brandtovo politiko odpiranja proti Vzhodu ra zumemo tako, kakor jo je treba razumeti, namreč kot eno izmed bistvenih funkcij v procesu sporazumevanja med velesilami, med »sveto vi« Ministrova odhodna iz java, češ s tem obiskom »se odloča nadaljnja usoda vzhodne politike«, je torej izraz skrbi, kako se bo spričo bliznjevzhodne krize razvijalo razmerje med ZDA in ZSSR Ce se bo tako, kakor kaže, da se bo, namreč v zname nju skrajno previdnega ohranjevanja temeljev za dvogovor in sporazumevanje, potem se tudi bonski »Ostpolitik« ne more »nič zgoditi« Mogoče bi bilo obema stranema celo v prid, bi obema sodilo v koncept, če bi se med Scheelovim obiskom v Moskvi zgodilo kaj spodbudnega. Toda problem, za katerega gre, je dovolj zapleten. Ne take ne drugačne prognoze niso opravičljive in dopust ne Do kolikšne mere bo zvezna republika lahko diplomatsko in politično zastopala zahodnoberlinske fizične in pravne osebe, kakšen status bodo zahodnoberlinske ustanove morale imeti, da bodo zahodnonemška predstavništva lahko v njihovem imenu govorila in ■poslovala, kako visoko sme zahodnonemška trobojnica vihrati nad belordečo zastavo z medvedom, ki ga je ironija heraldike postavila v grb obeh Berlinov, torej tudi vzhodnega, vse to so eminentno politična vprašanja, od katerih je odvisno, kako dolgo bo vsaj teoretično lahko obveljala zahodnonemška doktrina o postopnem, dolgoročnem in miroljubnem Združevanju razcepljene nacije. Scheel ne ravna samo v strahu pred opozicijo, ko se zavzema za maksimalistič-ne rešitve, temveč tudi v imenu koncepcije, ki sta st jo z Brandtom omislila za nadaljnji potek reševanja ta ko imenovanega nemškega vprašanja. Ni pa dvoma, da m prišel v Moskvo z enim samim listom papirja. Afera, ki je neka) tednov pretresala Bonn, »afera Wehner« imenovana, je prevetrila marsikatero »nespremenljivo« bon sko stališče. Sodba oarezave ga patriarha socialdemokratske stranke, da vlada glede uveljavljanja četvernega berlinskega sporazuma »pretira- la« in da bi si želel »manj nrokratske neprožnosti« od istih, ki se ukvarjajo z zu janjo politiko, je vzbudila st-ler hudo ogorčenje, hkrati pa spodbudla »tiste, ki se t birokratsko j ukvarjajo z zunanjo politiko«, k novim mislim in »drznejšim« zamislim, kako bi le pomagali pri iskanju kompromisa Navsezad nje gre za navezavo diplomatskih odnosov s tremi državami varšavske skupnosti — Češkoslovaško, Madžarsko in Bolgarijo —, za sklepno piko uresničevanja nekega zunanjepolitičnega načrta, ki je že v svoje temelje vkal-kutiral določene žrtve. Moralo se je prebiti spoznanje, da je od vzhodne strani iluzorno pričakovati koncesij, ki bi v bistvu zvotlile četverni berlinski sporazum. Eno izmed njegovih poglavitnih določil pa je, da Zahodni Berlin ni konstitutivni del ZRN. Bonn si torej ne more lastiti pravic pristojnosti, ki mu jih sporazum iz leta 1970 ne daje. S. FRAS Gre za tuje delavce Pomen stavke kovinarjev v Zahodni Nemčiji — Nedavne divje stavke so šele odkrile slabo plačane »gastarbeiterje« — Jugoslovani niso v sindikatih OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, oktobra — Od skoraj pol milijona jugoslovanskih delavcev v Zvezni republiki Nemčiji jih je le približno 100 tisoč včlanjenih v tamkajšnje sindikate. Z eno petino so naši delavci na samem spodnjem koncu organiziranosti in sindkal-ne zavesti, saj na pr- pri Turkih število članov presega 30 odstotkov. Seveda je stopnja sindikalne organiziranosti od sindikata do sindikata zelo različna (kot je tudi med domačimi delavci, ki so v povprečju tudi pri 30 odstotkih). »S tem smo še vedno nezadovoljni in na mešani komisiji nemških in naših sindikatov smo se v Numbergu pravkar pogovarjali tudi o tem, kako bi število članov povečali,« nam je dejal Danilo Fogel, stalni predstavnik Zveze sindikatov Jugoslavije pri predsedstvu Zveze nemških sindikatov (DGB) v Dusseldorfu. Mnogi naši delavci so se zadnje dni spet spogledovali in se med seboj spraševali: »Si ti član?« čeprav je pomembna stavka kovinarjev v Stuttgartu že mimo in je trajala le deset dni, pa so se nečlani vseeno morali teme Ijito zamisliti, kako bodo do-bili kaj pod prst, če bi se sindikalni boj zavlekel tako, kot se je pozimi 1971/72. Sindikalna izkaznica ni samo de nar v primeru stavke ali gmotne stiske, marveč postaja vse bolj tudi jamstvo za varno delovno mesto. V tekstilni tovarni na Bavarskem je svet podjetja interno na primer sklenil, da bodo v primeru nuje najprej odpuščali nečla ne Odpuščanje pa ni le prazen strah, marveč v gradbem-štvu, tekstilni, konfekcijski m obutveni industriji že kruta resnica: zmanjšana konjunk tura odžira trg tem porabnim artiklom, pa morajo zato krčiti svojo proizvodno dejavnost. Zakaj naši zdomci niso v sindikatu Med vsemi sindikati ima ra-meroma največ naših članov ovinarski IG Metali, ker e tu fluktuacija (tujih) de ivcev najmanjša. V zadnjem asu je poraslo število za .obrih deset tisoč. Tako je ipr. med 35 tisoč jugoslo anskih delavcev v stavkov .em območju severnega deia ežele Baden-Wilruemberg reko tretjine včlanjenih, po-ebno še v tovarnah Daimler-lenz (1870 zaposlenih) in Ro-iert Bosch (300 naših delav ev). Med sindikalnimi funkcio-iarji v diisseldorfski centrali :roži ironična razlaga, zakaj o ravno Jugoslovani razme orna najmanj organizirani 'urki se zato tako številčno članjujejo, ker še niso niko : slišali za sindikate .. »Pri Jugoslovanih je zelo ločna težnja za vrnitvijo, do Zakonske žene stavkajo sti bolj izrazita kot pri drugih narodnostih,« nam razlaga stanje Danilo Fogel. »Prek 90 odstotkov naših se je v nedavni anketi izreklo za to, da se bodo za gotovo vrnili v Jugoslavijo. Tudi zato se naši ljudje tu pasivizirajo in mislijo, da njihovi problemi niso v Nemčiji, ampak doma. Pn drugih narodih pa je večje zanimanje za stalno biva nje v ZRN in si že spočetka hočejo ustvariti pogoje za trajnejše bivanje.« Jugoslovani imajo med tujimi delavci daleč najvišjo izobrazbeno raven, saj je naših kar dvakrat več z osnovno šolo kot drugih. Pa tudi nemščine se Jugoslovani najhitreje priučijo, pri tem so na prvem mestu. To torej pomeni, da imajo ravno jugoslovanski delavci najboljše temelje za integracijo v nemško družbo. Naši se ne družijo izključno med seboj, ne zapirajo se v geta, kot se to pogosto dogaja npr. pn Tur kih (cele ulice v Berlinu) Dejstvo je tudi, da je kar 4« odstotkov naših delavcev iz Hrvatske in okoli 50 tisoč iz Slovenije — to pa so okolja, ki so dosti bližja Evropi kot Anatolija, Kalabrija ali Andaluzija. Kaj se zgodi, ze je stavka • In kakšne so izkušnje iz nedavnih divjih stavk? Med Jugoslovani so bih le redki tisti, ki bi povzročali nerede, ekscese — vedno pa so bili solidarni s svojimi kolegi. Sindikati so po teh mno žičnih stavkah šele prav »od krili« številčni sloj tujih delavcev, ki so najslabše plača m in delajo na tekočih trako vib ali v akordu. In če se zdaj potegujejo ravno za bolj še pogoje na takšnih delovnih mestih, potem lahko rečemo. da se je stuttgartski stavki bil boj za tuje delavce. Coca-cola niza otroke? • Kako pa so zaščiteni stavkajoči tuji delavci? Sindikat daje pomoč samo članom. Višina pomoči pa cavisi seveda tako od skupnega staža v sindikatu kot od višine vplačanih prispevkov. Pogosto se naš delavec sploh ne zaveda, da mu je sindikalni staž denar in drži v žepu po leto dni tisto zeleno kartico, ki jo dobi s seboj, če je bil doma član sindikata, namesto da bi jo oddal v roku, to je v treh mesecih. Nekateri člani se odločajo tudi za nižjo članarino — potem pa stokajo, ko je podpora nižja. • in kaj je z nečlani? Nečlani pa ostanejo brez vsakršnega nadomestila. Le v primeru, da bi zaradi **avke zašli v izredne gmotne eža-ve, se lahko oglasijo pr: socialnem uradu občine oziroma mesta in prosijo za poso jilo, ki pa ga bodo morali vrniti. Nesložnost ne rodi sedov • Koliko Jugoslovanov pa je zdaj v svetih podjetij? Med vsemi tujimi delavci je bilo izvoljenih okoli 3000 članov v svete podjetij, med Jugoslovani je znanih le oko h 400 Gotovo jih je več. Ni ti sindikati niti sveti podjetij namreč ne vodijo posebnih evidenc po narodnosti, pa se stavljajo statistike le po ime nih. Tako pogosto uvrščajo naše Muslimane med Turke in podobno. Vsekakor pa je tolikšen prodor tujcev v voljene delavske organe v podjetjih že pomemben uspeh, saj je bilo od takrat, ko je začel veljati zakon (v januarju) do spomladanskih volitev le malo časa. Naši rojaki pa so tudi tu pokazali večkrat svojo znano neslogo: ker se niso mogli med seboj sporazumeti za jugoslovanskega kandidata, so raje volili Nem ca ... Pri posameznih nemških sindikatih deluje zdaj 12 jugo slovanskih poverjenikov. Predsedstvo DGB, sindikat kovinarjev IG Metali, kemične industrije (IG Chemie) in gradbenih delavcev (IG Bau) iz dajaj o posebne mesečne ali občasne biltene za Jugoslovane, ki so pri njih včlanjeni. Tudi IG Textil in železničar skl sindikat posvečata po ne- kaj strani informacijam za Jugoslovane (v srbohrvaščini). Prvič bodo tokrat prevedli ok-vimi tarifni sporazum, ki so ga pravkar izbojevali v Stuttgartu. Za tistega, ki želi izvedeti, kaj in kje je njegov sindikat, ni več težav. Res pa je, da bodo problemi tujih delavcev toliko časa problemi tujcev, dokler se delavci sami ne bodo zavedali, da morajo tudi v sindikalnih forumih zasesti svoja mesta in sami (so)odločati o svojih zadevah. Statutarno je že dosti tega rešeno, statuti pa ne rešujejo — zavesti. ANTON RUPNIK VOJINOVIC: ČELADE »Dnevnik«, Novi Sad Do kod seže Slovene Zanimivo predavanje prof. dr. Vladimira Murka o prispevku starejših slovenskih znanstvenikov k širši evropski kulturi — Razprava je temo razširila Verjetno bo za vsakogar presenetljiva ugotovitev, da Je imela dunajska univerza v preteklosti kar 32 rektorjev, po rodu iz sedanje Slovenije, ali da bi v času od 12. do 19 stoletja lahko našteli v Ev ropi kar 35 znamenitih astro nomov slovenskega pokolen ja. To sta bih seveda samo dve izmed mnogih postavk ki jih je v zelo zanimivem m kljub historičnemu naslovu sila aktualnem predavanju »Prispevek starejših sioven skih znanstvenikov k širši ev ropski kulturi« razgrnil v društvu slovenskih pisateljev univerzitetni profesor dr. Via dimir Murko Tega predavanja, s katerim je slovenski center PEN za čel svojo letošnjo jesensko sezono diskusijskih večerov z literarnimi in drugimi temami slovenskega izobraženstva se je udeležilo precej zvestih poslušalcev. Čeprav na um verzi formalno še nimamo za sedene posebne stolice za pre učevanje slovenske znanstva ne zgodovine, je dr. Murko s svojo lastno pobudo posvetil temu vprašanju veliko Studi ja; izkoristil je razne vire, od Valvazorja do dr. Simonitija in raznih zbornikov, iskal pa je tudi neposredno po arhivih in knjižnicah doma in po svetu. Pri tem je šel pogumno preko često preveč ozkih sta lišč pozitivistične smeri, tako da je vključil v svoj okvir tudi učenjake, Slovence po rojstvu, ki pa so sicer pisali v takrat širše veljavnih jezikih: latinščini, nemščini ali italijanščini V vseh teh de želah namreč , od nekdanje Avstrije, preko Nemčije, Italije do Svice, Francije, Španije in še katere, je bila prisot na tudi ustvarjalnost znanstvenikov, doma s slovenske ze mlje. Tudi glede slovenske univerze je dr Murko menil, da bi bilo preozko gledati na začetek slovenske univerze šele s formalno ustanovitvijo po prvi svetovni vojni. Imeli smo eno prvih akademij in prvih filharmonij v Evropi, v Ljubljani je bila tudi druga hranilnica v vsej Avstriji. Po leg obeh naših že splošno priznanih znanstvenih velikanov v preteklosti, matematika Jurija Vege in fizika Jožefa Stefana, je dr. Murko izbrskal iz pozabe zgodovine še celo vrsto drugih slovenskih imen, ki so s svojim genijem prispevala h kulturni zgodo vini Evrope. Ali m zanimivo, da je naš slovenski Žiga Popovič iz Ar dina Nemce po Avstriji pra ve nemščine učil? Slovenci smo že pred Kepplerjem ime li štiri slovite astronome Bernard Pergler iz Ščavnice je bil utemeljitelj najboljše metode za poučevanje latinščine v stari Avstriji in njegova latinska slovnica, ki je doživela 30 izdaj, je bila poleg biblije najbolj razširjena knjiga. Kopernikov sodobnik Perlah iz Svečine pri Maribo ru je 80 let pred Galilejem Cena Neki restavrater v soho dnonemškem Rildesheimu je svoje jedilnike opremil s takole pripombo: »Ce se vam zdi naša go veja Juha predraga, pomi slite, da stane pol kilograma cigaret celih 50 mark.« izumil potrebne astronomske daljnoglede. Od Hermana s Koroškega, ki so ga v začetku tudi Dalmatinca imenova li in ki je bil vsestranski as tronom in učenjak v 12. stoletju, pa do najnovejšega slovenjegraškega rojaka Her mana Potočnika, ki je Wer nerju von Braunu pomagal pri konstrukciji ameriške ve soljske ladje, je skoraj skle njena veriga. Seveda bi verjetno našli po dobne dokaze naše ustvarjal nosti tudi na drugih znan st venih področjih, kot na pod ročju prava in ekonomije, ki se ju dr. Murko poslej lote va. Razprava, ki je bila nena vadno živahna, je zastavljeno temo še razširila Jaro Dolar je še posebej opozoril na ne navadno osebnost Hermana s Koroškega, ki je v 12. stoletju deloval v španskem Toledu in ki je tudi prevajal iz arab ščine ter tako celotni Evropi odpiral tedaj naprednejšo islamsko kulturo; hkrati pa se je kot astronom ukvarjal tudi s celo vrsto dodatnih ob močij, tja do preučevanja podnebja in padavin. Narodno univerzitetna knjižnica si je že zadala nalogo, da dobi vsaj nekaj knjig tega velikega slovenskega rojaka in da morda poskrbi tudi za objavo izbora iz njegovih del Matej Bor je menil, da tudi vsa ta odkritja znova osvetljujejo aktualnost pogumnej-ših šafafikovih stališč v nasprotju s preveč defenzivno pozitivistično šolo. Po njego vem že dialektičen pristop sam svari pred preveč mehaničnim načinom zgodovinopis ja. Menil je, da tudi njegova dosedanja preučevanja o po- vezavi med starimi slovanskimi Vendi in Etruščani dobi vajo z več strani nove potrdi tve. Bor je tudi protestiral, da marsikatere domače založ be prevajajo tuje encikloped) je avtomatično iz tujih jezi kov in pn tem gesel ne izpo polnjujejo zadostno z imeni iz naše lastne kulturne zdo dovine. Miloš Mikeln, ki je pripomnil, da sicer ta kritika ne more leteti na leksikon Cankarjeve založbe, se je po mudil pri Cankar jevi krila n ci o narodu hlapcev, češ da je nikakor ne kaže jemati v obzir v tem kontekstu in da se tudi sicer moramo doko pati do tega spoznanja o šir ši kulturni prisotnosti Slo vencev v preteklosti brez sl« hernih čustvenih primes; zgolj objektivno. Prof. A. Slodnjak je sporo čil, da je najnovejši nemški Kasslerjev literarni leksikon slovenski literaturi posvetil že neprimerno več prostora kot doslej. Dr Emilijan Cevc je s svoje strani zavrnil tezo o slovenski kulturni defenziv nosti v preteklosti, pa tudi o nekakšnem slovenskem kulturnem zamudništvu. Po me govem smo vselej šli vzporedno s kulturnimi tokovi v Evropi Razpravo je tehtno zaključil profesor dr. Anton Moljk, češ da ne gre toliko za to, ali imamo posebno sto lico za zgodovino znanosti ah ne, ampak ali so ljudje pri pravljeni in sposobni spreje ti dokaze o tako široki kul turni prisotnosti. Gre torej za vprašanje našega splošnega šolskega sistema in naše za vestne informiranosti. BOGDAN POGAČNIK Umrl Taha Husein Ugledni egiptovski pisec in humanist je dobitnik nagrade OZN Egiptovski pisatelj in humanist Taha Husein, ki je literarno zaslovel tudi v svetu, je umrl v starosti 84 tet. Samo dan pred svojo smrtjo je prejel nagrado Združen h narodov za zasluge na področju človekovih pravic. To nagrado je dobil za svoj prispevek k izobraževanju. Gre za zelo upoštevano nagrado, ki jo podeljujejo za izjemne zasluge na področju kulture, ki so v skladu s humanitarnimi težnjami človeštva m s cilji Združenih narodov. Eden od dobitnikov te nagrade ;e tudi U Tant, prejšnji tar OZN Taha Husein, ki je diplomiral na Sorboni v Parizu, je napisal okoli 70 knjig. Od teh večino štejejo med klasična dela sodobne arabske literature V Egiptu so Huseina cernii posebno še zato, ker je že za časa kralja Faruka uspel uresničiti svojo zamisel o splošnem in obveznem šolanju. »Izobraževanje je prav tako pomembno kot zrak m voda,« je eden njegovih izrekov. Husein je bil prvi, ki je vrata egiptovskih šol in univerz odprl tudi za otroke revnih ljudi. Husein je tudi prevedel veliko število klasičnih del iz starogrščine v arabščino. Njegove knjige :n esej; pa so prevedem v več tujih jezikov Husein, ki je študiral na kairski univerzi Al Azhar in pozneje na Sor-bom, je bil sam ena izmed žrtev težkih socialnih razmer svojega časa. Zbolel je za trahomom, tedaj zelo razširjeno »boleznijo revščine« v Egiptu m je bil slep od svojega 8 leta dalje Vendar je premagaj to veliko zapreko v svojem intelektualnem razvoju ter si pridobil svetovni ugled kot pisatelj, kulturni ustvarjalec m prosvetitelj. Za svoje delo je dobil več odlikovanj od francoske, egiptovske in grške vlade. Več let je bil predsednik akademije za arabski jezik. (PO TANJUGU) Škotska Skotlnja pravi možu »Dragi, pelji me v kino.« Škot: »Pa saj sem te že peljal« Skotlnja: »Ze, dragi ampak zdaj je že zvočn' Ulm« To šalo le povedal film ski Bond. sicer pa Škot Sean Connery ter dodal: »Z mojo ženo ie drugače Pogosteje gre v kino. Na premiere svojega moža Brezplačno « Z žarki poškodovani delavci v angleški atomski centrali — odstavljeni WHITEHA VEN - Žene de lavcev v atu/visici centrali Windscale pn VVhitehavnu v severni Anglii' so začele stav kati. Sklenile so, da ne bodo spale s svojimi možmi, ker se noje jedrskega žarčenja. Zgodilo se je namreč da j* ne kaj delavcev po naključni radiaciji — to se je zgodilo preteklega meseca - pod zdravniškim nadzorstvom. Navzlic zagotavljanju zdravstvenih strokovnjakov, da m nobene nevarnosti za prizadete delavce, še manj pa za njihove prestrašene žene se srenja noče pomiriti Žene ne morejo imeti spolnih odnosov s svojima možmi, mož je pa so obupani »Razum»ji vo, da so žene z.iskrbljene « je Izjavil eden od zdravstvo nih funkcionarjev, »vendar res ni nobene nevarnosti Samo tega ne vem. kako naj jih prepričam?« Poživilo pride počasneje v prebavila, vendar je močno Iz glasila nemške spodnje-saške zdravstvene zbornice vek, ki nam ga je poslal neki bralec, inženir iz Kočev-povzemamo na kratko sestaja. V tem članku z naslovom »Nič več coca-cole za otroke« piše, da je zmotno mnenje, po katerem so pijače cola za otroke bolj zdrave kot pa čaj ali kava. V resnici colino poživilo le počasneje učinkuje in doseže svoj višek šele po dveh urah od zaužitja. Kofein iz cole preide torej mnogo kasneje v črevo, vendar zaradi tega ni cola nič manj nevarna za otroke kot kava ah pravi čaj. To so pokazali razni preiskusi. Vsekakor vsebuje cola toliko kofeina, da nikakor ni primerna za otroke. Visoka vsebnost ortofosfome kisline, zlasti pa sladkorja, ki kvari otrokove zobe in pospešuje debelost, nam dajejo misliti; razen tega pa vsebuje cola še nekatere snovi, ki jih tovarne skrivajo ko svojo tajno. Odkrili 55 grobov Pred dnevi je bilo zaključeno štirinajst dni trajajoče izkopavanje rimskih grobov na Pristavi pri Trebnjem. Letošnje izkopavanje je imelo zaščitni značaj in je bilo uvod v sistematično odkrivanje obsežne rimske nekropole v prihodnjih letih. Na pobudo ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo sta Izkopavanje vodila Marjan Slabe in Tone Knez, financirala pa ga je kulturna skupnost Slovenije. Odkritih Je bilo 55 grobov z žganim pokopom, ki datirajo v 1. in 2. stoletje n. št. Zelo pestre in zanimive so oblike grobne arhitekture od zidanih grobnic do preprostih grobnih jam, vendar je bil velik del grobov na odseku, ki je bil letos odkrit, že v rimskem času oplenjenih in poškodovanih z oranjem. Od pridatkov je v grobovih največ lončenih posod in glinastih svetilk-oljenk, dosti manj je kovinskih predmetov (zaponke, novci) in steklenih posod. Vse najdbe so v Dolenjskem muzeju. 8 stavkov, 2 klicaja Iz športnega Oberhausna — Munchenske olimpijske igre na filmskem traku Nemčija je nekoč že pokazala svetu dokumentarni film o olimpijskih igrah, toda film in igre vse do danes spremlja slab priokus: to je bil film nacistične Nemčije o berlinskih olimpijskih igrah leta 1936, velikansko, pompozno delo, v katerem se je šport umaknil v ozadje, v ospredje pa je stopila ne le hvalnica državi, ki je zmogla tolikšno in tako brezhibno organizacijo, temveč tudi ideologiji, ki je oblikovala ideal nadčloveka, niebelunškega junaka dvajsetega stoletja, atleta arijske rase. In ko se je po več kot treh desetletjih olimpijska zastava vrnila na nemška tla, se je zavest organizatorjev, da v Munchnu ne sme nič spominjati na Berlin, preselila tudi v načrtovanje filmskega zapisa tega dogodka. Nič, prav nič s filmom o olimpijskem Munchnu ne sme spominjati na Leni Riefenstahlovo in njeno propagandno parado. Pa tudi drugače je bilo načrtovanje filmskega zapisa olimpijskih iger v letu 1972 precej zapletena in zahtevna naloga. Kajti Kon Ičikava je leta 1964, oborožen z moderno filmsko tehniko, neomejenimi sredst vi in neomejenim številom sodelavcev, pred-vsem pa podprt z lastno ustvarjalno senzi bilnostjo oblikoval o tokijskih olimpijskih igrah tako celovito delo, da mu ne vsebinsko ne tehnično tudi osem let pozneje ni mogoče dodati kaj bistveno novega. Na to je organizatorje filmskega zapisa o MUnch nu leta 1972 opozoril film o olimpijskih ig rab v Mehiki, pa tudi oba dokumentarna zapisa zimskih olimpijskih iger v Grenob lu in Sapporu kljub drugačnemu ambien tu in vsebini nista dosegla nove izvirnosti Strah pred kakršnokoli uradno pompoz nostjo in želja po filmski izvirnosti sta pripeljala do zanimive in tudi posrečene zamisli, ki sicer ni oblikovala dokumentarne preglednosti mlinchenskega dogajanja, a Je zato imela tehten vzrok: takšen prijem bi le ponavljal oziroma selekcioniral tisto, kar so mogli spremljevalci iger neposredno gledati na televizijskih zaslonih. Teh gledalcev je bilo ob Miinchnu več kot ob Tokiu in Ciudad Mexicu. Olimpijski komite je zaupal zamisel in izvedbo olimpijskega filma dvema močnima proizvajalcema, zahodnonemški Bararli in anleriškemu Wolper Pictures. Našla sta nevsakdanje izhodišče, ki je pripeljalo do ne- kakšnega dokumentarnega filmskega »omnibusa«, do združitve osmih samostojnih, a na olimpijsko dogajanje ubranih tem v celovečerni film. Iz širokega kroga avtorjev, ki naj bi realizirali vsak svoj deset do petnajstminuten pogled na olimpijske igre in v katerem so omenjali tudi nekatere jugoslovanske režiserje, se je v »selekcijo« uvrstila resnično mednarodna ekipa (očitno so organizatorji na to Se posebej pazili) dokaj znanih, da ne rečemo v nekaterih primerih celo slavnih avtorjev igranih filmov. Prirediteljico olimpijskih iger, zvez no republiko Nemčijo, Je zastopal Michael Pfleghar, Sovjetsko zvezo Jurij Ozerov, ZDA Arthur Penn, Veliko Britanijo John Schle-singer, Francijo Claude Lelouche, Japonsko Kon Ičikava, Češkoslovaško Miloš Forman, nežni spol in svojo domovino Švedsko pa Mal Zetterling. Nikjer v filmu ni navede no, kdo je skrbel za zelo skopo upoštevane posnetke olimpijskega protokola ob ot voritvi iger. Prvi je v filmu dobil besedo Jurij Oze rov (avtor filmske epopeje »Osvoboditev«), ki si je izbral temo »Pred Startom«. Za oblikovalca iz socialistične dežele je bilo naj brž marsikaj nenavadnega v navadah športnikov zahodnega sveta; tako je npr. uvodne sekvence svojega zapisa posnel v olimpijski kapeli med jutranjo mašo in obhaji lom, ki sta očitno spadala v psihološko pripravo nekaterih tekmovalcev na nastop. Si- cer pa si v njegovem zapisu sledijo bližnji posnetki tekmovalcev v trenutkih skrajne koncentracije tik pred nastopom, v poskusih odločilnega skoka ali meta, v katerem so tekmovalci zadnji trenutek odnehali, v podobah treme in zbiranja še poslednje trohice odločnosti, nato pa kot ognjemet izbruhne hitra montaža kratkih posnetkov njihove športne oziroma tekmovalne akcije. Prvi intermezzo je v to razpoloženjsko napetost z drugim prispevkom vnesla Mai Zetterling, ki se je s kamero napotila v telovadnico, kateri so trenirali dvigalci uteži. Z opazno mero malce zlobne ženske hudomušnosti je kombinirala gore dvigujočih se, prenapetih mišic z gorami mesa, sočivja in drugih prehrambenih artiklov, ki so dnevno romali skozi olimpijske kuhinje in tako docela ustregla tihi želji prirediteljev, naj tudi v filmu nikar ne zadiši po polo-ščenem, neosebnem protokolu. Zelo oseben m filmsko intenziven je bil Arthur Penn v slikanju sekvenc iz tekmovanja v skoku s palico. Ta zanimiva, a v svojem poteku najbolj razvlečena disciplina je v njegovi interpretaciji dobila izredno dinamiko, eleganco m dramatično rast. Odločnost, poskus, uspeh, neuspeh, vse slikano zdaj v realnem, zdaj v upočasnjenem posnetku Je iz športnikov in njihovih povsem normalnih reakcij naredila skorajda igralce, iz dokumentarnega zapisa pa spremljanje nekega obredja, drame, polne ritmičnih prvin. Nato je nastopil v filmu Michael Pfleg har in se poklonil tekmovalkam, njihovi ljubkosti, ki je (baje) še takšen športni napor ne more izničiti, njihovim spontanim solzicam veselja ah razočaranja in ostal precej konvencionalen. Kon Ičikava je prinesel v Mtinchen izkušnje Iz Tokia, pa tudi zahteve. Posnel je — za desetminutni film — gradiva, iz katerega bi lahko zmontirali dva krepko dolga celovečerna filma in iz njega izbral tiste metre, ki govore o športni resničnosti, ka kršne gledalec na štadionu ali ob TV sprejemniku ne pozna. Izbral si je tek na 100 metrov, skoraj dosledno vztrajal pri upočas-njenem ritmu in odličnih teleobjektivih, ki so kazali napor tekačev in tekačic, napor, ki maliči njihove obraze, krči mišice, jemlje sapo, meče ljudi ob tla. In prav na koncu je s kratkim posnetkom enega samega teka, ki traja manj Kot deser sekund, pokazal, kaj od vsega tega je mogoče videti (ali spregledati) z »navadnimi« očmi. Miloš Forman (moramo se spomniti, da je posnel takšne filme Kakršni so »Črni Peter«, »Svetlolaskine ljubezni«, »Gon, gospodična« in v ZDA »Slačenje«) je bil’ najbolj svojeglav in razigran, najmanj ganjen od vzvišenosti olimpijske ideje. Izbral si je dve disciplini deseteroboja — skok v višino in tek na 1500 metrov — ter ju postavil na trdna mtinchensko-bavarska tla z jodlanjem, irharicami, kravjimi zvonci in drugimi pol folklornimi, pol kičastimi rekviziti, s katerimi so prireditelji želeli priklicati domače razvedrilno razpoloženje med udeležence iger. Montažno poigravanje s posnetki simfoničnega koncerta in olimpijskega štadiona je blesteče duhovito. Vsekakor: zdrav, veder posmeh. Claude Lelouche (poznamo ga kot režiserja priljubljenega filma »Moški in ženska«) je tudi na olimpijskih igrah razmišljal o trenutkih človekove osamljenosti in stiske. Za svojo temo sl je izbral poraz. Ni dramatiziral, prav nasprotno. Z veliko mero intimnega razumevania je obzirno obšel mdi-skretnosti in vztrajal pri slikanju tistega športnega duha, ki zmore tudi v trenutku poraza nasmeh in čestitko boljšemu, ob tem pa pograjal ihtavost, ki žene v histerično ugovarjanje in oporekanje sodniški odločit vi (na primeru enega boksarskih srečanj — kako neki bi kot laik vedela, katerega!). Naj lepšo oziroma monumentalno temo si je Izbral John Schlesinger (»Darling«, Asfaltni kavboj«, »Nedelje, prekleta nedelja«): maraton. Maraton v duhu gesla, da je pomembno sodelovanje, ne zmaga. Morda je prav zaradi tega gesla, ki je na olimpijskih igrah leta 1972 s palestinsko akcijo doživela poraz prevzel tudi nehvaležno nalogo, da v svojem zapisu upošteva nepredvideno tragedijo. Olimpijskemu protokolu in birokrat-ski togosti, nevarnosti uradne pološčenosti in sijaja se je takšen svojevrsten filmski načrt zlahka izognil. Tragediji se ni mogel, pa čeprav ji je odmeril le malo prostora. Ce sta želji po sproščenosti, lahkotnosti in neuradnosti miinchenskega olimpijskega filma dala klicaj prispevka Mai Zetterling in Miloša Formana, sta dala klicaj v filmu komajda registrirani tragediji dva »obolim-pijska« filma zahodnonemških avtorjev. »Blišč in beda olimpijskih iger« je pravzaprav vrhunski dosežek televizijske žive reportaže, ki je soočala optimistični začetek iger z dramo v olimpijski vasi in na letališču. »Olimpijska prisega« £>a je film, ki se pogumno, polemično, a dokaj argumentirano sprašuje, do kolikšne meje je olimpijska zamisel v današnjem športnem, političnem in ekonomističnem svetu še resnica, še dosegljiva in ali ni postala le še vizija. Ta dva klicaja sta večja, težja, črna. STANKA GODNIČ Bronhialna astma - naduha Iz leta v leto več alergičnih obolenj — Naduha ni samo nadloga dedkov in babic, marveč tudi majhnih otrok — Kje so vzroki in kakšne so lahko posledice — Resnica o telovadbi in plavanju Bronhialna astma ali naduha je zelo pogosto obolenje v otroški dobi. Je tipičen primer alergične bolezni. Očitno postaja iz leta v leto pogostejša, kar velja sploh za vse alergične manifestacije. Alergija je preobčutljivost organizma na tuje snovi, ki vdrejo v telo skozi dihala, prebavila, po krvi ali skozi kožo, lahko pa celo nastajajo v organizmu samem. Te tuje snovi so beljakovinskega ah nebeljakovin-skega izvora in jih imenujemo alergeni. Alergeni sprožajo v organizmu nastanek protiteles. Alergična reakcija pa je posledica medsebojnega srečanja med alergenom in protitelesi. Glede na to, v katerem organu pride do tega srečanja, ločimo najrazličnejše alergične manifestacije kot npr. kožne, prebavne, na dihalih, obtočilih itd. Alergenov je v človekovem okolju zelo veliko. Zaradi boljše preglednosti bi jih lahko razdelili v tri skupine: • v alergene, ki prihajajo v telo skozi dihala — cvetni prah, hišni prah, živalska dlaka, perje, lasje itd. • v alergene, ki prihajajo skozi prebavila — meso, jajca banane, jagode, mleko itd. O v alergene, ki delujejo skozi kožo — volna, umetna vlakna, kozmetična sredstva, detergenti itd. Alergem pa so lahko tud: različna cepiva in zaščitni se rumi, zdravila, pa tudi bakte rije in paraziti. Pri iskanju alergena si lab ko precej pomagamo s podrobnim izpraševanjem bolnika (anamnezo), v nejasnih primerih pa se lahko posluži mo raznih Kožnih testov Ne koliko nevarnejši je poiskus provokacije, Kar pomeni, da otroka za krajši čas izpostavimo delovanju alergena, ki ga preiskujemo. Dednost in spol Alergični mehanizem je os novni vzročni faktor pri na duhi ni pa edini. Brez dvo ma igrajo pomembno vlogo tudi razne ponavljajoče se infekcije, zlasti v zgornjih di halih, psihični in klimatski de javniki, vplivi okolja, hormonalne motnje, ne smemo pa zanemariti tudi dednega nagnjenja. Dednost vpliva kar pri 60—70 odstotkih astmatič nih bolnikov V 50 odstotkih najdemo še druge znake aler gične preobčutljivosti, zlasti v obliki ekcema v zgodnji otroški dobi. Dečki obolevajo pogosteje, In sicer je kar dve tretjini bolnikov moškega spo la. Najpogosteje za začenja naduha med 2. in 5. -letom Cesto pa že pri dojenčku. Otroška astma se pojavlja v treh glavnih oblikah. In sicer kot astmatičen bronhitis, astmatičen kašelj, ki ga često zamenjamo z oslovskim kašljem, ali pa pod sliko pra vega asmatičnega napada Predvsem ima otrok težave pri izdihavanju zraka, zato zrak zastaja v pljučnih me hurčkih, prsni koš je napih njen, sodčast, rebrna loka sta izbočena. Med samim napadom je otrok prestrašen, ne miren, se duši, dražeče kaš Ija, često v obraz pomodri Tak napad traja nekaj ur, lahko pa tudi nekaj dni. Pogosto se pridruži še infekcija, kar ima za posledico dvig temperature. Kaj vpliva na bolezen Razumljivo je, da je tak napad zelo dramatičen za vso okolico. Otroka tako stanje lahko močno zdela, zlasti, če so napadi pogosti in se pojavljajo ponoči. Tudi v času ko je otrok brez napadov, njegov dihalni sistem ne prenese večjih naporov in se otrok hitreje zadiha in utrudi. Pogo- sto se bolezen poslabša ob spremembah vremena. Predvsem vse vremenske spremembe, ki omogočajo kon denzacijo alergenov v zraku (megla, vlaga), kvarno vpliva jo na samo obolenje. Spre memba vremena pa tudi vpli va na otrokov živčni sistem, na izločanje hormonov in na njegovo razpoloženje. Tudi letni časi Igrajo določeno vlogo Pri otroku, ki je občutljiv na cvetni prah, bo kritično obdobje spomladi in poleti, obratno pa bodo napadi pogostejši v hladnih mesecih pri tistih bolnikih, pri katerih je sprožilni faktor infekt. Civilizacija s svojo industrializacijo in onesnaženjem okolja ima brez dvoma svojo vlogo pri tem, da so alergične bolezni vedno pogostejše. Saj je zrak v naših mestih včasih tako zasičen z raznimi strupenimi plini in z odpadnimi delci, da še zdravemu človeku ne da dihati. Posebno Temelj razvoju Hitrejši razvoj luško-industrijske dejavnosti pomemben za vse obalno območje in vse slovensko gospodarstvo KOPER, 30. okt. — Nadaljnji, hitrejši razvoj luško-industrijske dejavnosti je velikega pomena za celotno obalno območje, še posebej pa za vključevanje celotnega slovenskega gospodarstva v pomorsko gospodarstvo, so navajali na današnji seji koprske občinske skupščine. Obravnavali so program podjetja »Sermin« ter stališča občinske skupščine do njegove nadaljnje usmeritve. Gospodarstvo koprske ob čine je v zadnjih 15 letih močno napredovalo, saj se je po narodnem dohodku uvr stila občina na tretje mesto v Sloveniji, na prebivalca pa je za 45 odstotkov višji na rodni dohodek kot povprečno v republiki. Tej nagli gospodarski rasti je dajala spodbudo predvsem izgradnja modeme luke, ki je vplivala na razvoj zlasti prometne dejav nosti ter trgovine, industrija pa je v tem razvoju zao stala. Prav zato so dah po-seben poudarek razpravi o programu podjetja »Sermin«, ki naj odpre nove možnosti za industrijski razvoj. Odborniki so po zelo razgibani razpravi sprejeli stališča svetov za gospodarstvo in urbanizem. V njem je na-glašeno, da pomen; program podjetja »Sermin« tudi osrednji program za nadaljnj: razvoj obalnega območja, posebej še industrijske cone ter da njegova uresničitev omogoča boljše izkoriščanje naravne prednosti, ki jo ima ne le ta del, temveč vse slovensko gospodarstvo z ob- morsko lego. Za obalno območje, pa tudi za Slovenijo kot celoto, pa je iz tega programa še posebej naglašena nujnost zgraditi rafinerijo, ki je lahko visoko — akumulativna, v industrijski coni pa je njena lokacija najbolj primerna, saj bo treba večino nafte uvozi ti, prevoz po morju pa je najcenejši. Občinska skupščina je program podjetja »Sermin« v celoti podprla, hkra ti pa mu priporočila naj išče vse možnosti za čim hitrejše uresničevanje tega programa. G. GUZEJ Nafta iz Libije Na jugoslovanskem trgu ne bo primanjkovalo nafte — Libija zagotavlja, da bo poslala vse potrebne-količine BEOGRAD, 1 nov. (Tanjug) — Na jugoslovanskem trgu tudi v prihodnje ne bo primanjkovalo nafte, saj jo bomo v najkrajšem času začeli uvažati iz Libije. O tem se je v Libiji pogovarjal član ZIS Stojan Andov ki se je včeraj vrnil v Beo grad. Pogovorili so Dih zeio Konstruktivni in so poieKaii v duhu medsebojnega razu mevanja, je dejal Andov. Libijska stran je zagotovi la, da oo vse potrebne Koli čine nafte donaviia v rokih Ki ustrezajo našim željam Ce Oi prišlo do težav pri presKr bi Jugoslavije z nafto, pa nam bo poslala še dodatne količine. Pri tem ne gre samo za po slovni interes, je poudarila libijska stran, temveč za iz- raz potrebe, da se medseboj no sodelovanje razvija v du hu sklepov alžirske konferen ce šefov držav in vlad neu vrščenih držav. Zvezni izvršni svet je že sklenil, da no v Libijo odpo tovaia skupina izvedencev in uredila vse potrebno za uvoz nafte. Zastava: novi kamioni BEOGRAD, 1. nov. (Tanjug) — Jugoslovanska investicijska banka je dala zavodom »Crvena zastava« kredit in kreditna poroštva za najetje kreditov v tujini. Denar potrebujejo za rekonstrukcijo obratov v Kragujevcu in Peči, v katerih bodo izdelovali tovornjake in opremo. Na podlagi sprejetega programa rekonstrukcije, v katero bodo vložili 260 milijonov dinarjev, računajo, da bodo že leta 1976 izdelali 5.001’ kamionov vrste »OM-Leoncino« z nosilnostjo 2,5 do 4 ton. vlogo pri pojavu astme imajo psihični faktorji, ki pa se pogosto zanemarjajo. Pogosto so astmatiki po naravi občutljivi, živčno labilni otroci s pomanjkanjem zaupanja vase. Ce živi tak otrok v nervoznem okolju, kjer vsi, z njim vred, trepetajo pred vsakim napadom, je razumljivo v stalni notranji napetosti. Posebno velja to za edinčke, ki so že tako deležni pretirane pozornosti. Pa tudi če je v družini več otrok, zavzema mali bolnik zaradi svoje bole zm posebno mesto. Pogosto prihaja zaradi tega s svojimi brati v konflikte, kar rado sproži napad. Nesporazumi, pomanjkanje medsebojne ljubezni, napeto vzdušje v družini, vse to brez dvoma vpliva na otrokovo bolezen. Zdravila in gibanje Zdravila sama imajo pri zdravljenju astme pravzaprav podrejeno vlogo. Ce nam je uspelo ugotoviti, kaj povzroča otrokove napade, se temu skušajmo izogniti. Pogosto pa je to nemogoče, zlasti če je alergenov več. Na razpolago imamo tudi različne metode specifične in nespecifične desenzibilizacije, s čimer skušamo doseči, da organizem ob ponovnem srečanju z alergenom nanj ne bo reagiral več alergično. Vendar nas tudi te metode ne zadovoljujejo. Pri zdravljenju je pomembna gi mnastika. Predvsem skušamo naučiti takega otroka pravilno dihati. Bolnik se mora navaditi, da izdihne čim več zraka. Dihalnih vaj je cela vrsta. Najboljše uspehe dosežemo, če skušamo otroka, nevsiljivo, v igri, navaditi na pravilno dihanje Lahko jih izvaja leže, stoje, sede ali v gibanju. Zelo priporočljivo je počasno ugašanje sveče ali pa napihovanje raznih gumijastih predmetov. Povsem zgrešeno je, da astmatik v šoli ne telovadi, kar se na žalost še dogaja! Redna telesna vadba, primeren šport (plavanje, kolesarjenje) je za astmatika neprecenljive vrednosti. Sploh naj se astmatik čimveč giblje na svežem zraku. Priporočljivo Je, da se izogiblje prevelikih temperaturnih razlik. Prav tako pa zanj m pretirano ogreto, centralno ogrevano stanovanje, ker je zrak preveč izsušen. Vrednosti klimatskega zdravljenja poudarjajo mnogi strokovnjaki. Nekateri priporočajo bolj gorsko klimo, in to v višini nad tisoč metrov, za tiste pa, ki nagibajo k prehladom, je bolje, da gredo k morju. Seveda pa mora tako zdravljenje trajati vsaj 4 do 6 tednov Po puberteti olajšanje Pri kakih 30 odstotkih astmatičnih otrok napadi po puberteti prenehajo, vendar pa so često spremembe na diha Uh že tako napredovale, da utegnejo motiti otrokov nadaljnji razvoj in fizično aktiv nost. dr. BASTA RAKAR JE BILO PREHITRO? Varneje po cesti Pol leta bomo lahko po magi stralnih in regionalnih cestah vozili z največ 100 km/ h, na lokalnih pa le z 80 km LJUBLJANA, 30- okt. — Hitrost na slovenskih cestah je torej omejena- Celih šest mesecev bo veljala zapoved, da na magistralnih in regionalnih cestah ne smemo ’ voziti hitreje kot 100 kilometrov na uro, na lokalnih in drugih cestah in stezicah, kjer se odvija javni promet, pa ne hitreje kot 80 kilometrov na uro. Stokilometrska omejitev velja torej za okoli 4900 kilometrov slovenskih cest, od katerih odpade na magistralne ceste okoli 900 kilometrov, na regionalne pa okoli 4000 kilometrov. Tudi miličniki so že pričeli z delom, kajti predpis na papirju pač nima učinka. Verjetno nas bo stalo precej denarja za kazni, preden se bomo navadili nekoliko počasnejše vožnje, kot je bila sicer v navadi na naših cestah. Morda pa bo počasnejši vožnji doprinesla tudi najnovejša podražitev bencina in drugih pogonskih goriv. Kaj to pomeni za običajnega avtomobilista, kateremu so omejili hitrost vožnje? Vsak avtomobil Ima tisto hitrost, ki ob idealnem izkoristku motorja pogojuje najbolj zmerno porabo goriva. Govorimo o navoru motorja. Pri standardnih evropskih avtomobilih je navor pri 3000 do 4000 obratih motorja v minuti. To pa pomeni dejansko hitrost vozila med 75 in 85 kilometri na uro. Vsekakor bo potrebno, razen na avtocesti Ljubljana— Vrhnika, pogosteje pogledati na merilec hitrosti. Obenem pa bo potrebno pogledati tu- di na označbo ceste, ki nam pove, po kakšni cesti vozimo. Ker je hitrost omejena, kot že rečeno, na 100 kilometrov na magistralnih in regionalnih cestah, bodo te ceste označene s številko ceste, zapisano v majhni pravokotni tablici, ki je na drogu ob cesti. Te številke pomenijo, če so od 1—7, da vozimo po magistralni cesti, če pa so od 300—400 pa, da smo na regionalni cesti. To pa obenem pomeni največ 100 kilometrov na števcu. Če pa te označbe m, potem se nikar ne zanašajte na to, da ste jo morda spregledali ali, da jo je cestar pozabil postaviti, ampak zmanjšajte hitrost na 80 kilometrov na uro. Prihranili boste kak liter bencina, da o desetih starih jurjih, koUkor vas taka zmota lahko stane, sploh ne govorimo. Nova valjarna Z gradnjo hladne valjarne bo železarna na Jesenicah zaokrožila celotno rekonstrukcijo — Znatna posojila Reška Jadranska linijska plovba ima zdaj že 27 trajektov na Jadranu REKA, 30. okt. (Tanjug) — Jadranska linijska plovba z Reke je na švedskem kupila dva rabljena trajekta, s katerima namerava v novi turistični sezoni okrepiti zveze med kopnim in jadranskimi otoki. Tako se bo število trajektov jadranske linijske plovbe povečalo na 27 in celo preseglo število običajnih l«r dij. Adria leti v Indijo 8-dnevni izlet v Istanbul, Teheran, Karači, New Delhi in Katmandu LJUBLJANA, nov. — Ine* Adria Aviopromet in turistična agencija Inex turist bosta 25. novembra odpeljala slovenske izletnike na zanimivo osemdnevno potovanje v Indijo in Nepal Izletniki se bodo med potjo ustavili v Istanbulu, Teheranu in Karačiju, v New Delhiju pa si bodo ogledali vrsto zgodovinskih zanimivosti po katerih slovi prestolnica. Med obiski glavnega mesta je na programu ogled Gandijevega groba. Rdeče trdnjave (nekdanje rezidence mogočnih Mongolov), Humayanovega mavzoleja in hindujski tempel. Izletniki se bodo odpeljali tudi v Agro, kjer stoji znameniti hram ljubezni Taj mahal. Z doplačilom od 49 do 126 dolarjev pa bodo izletniki lahko odšli še na ogled Katmanduja, Jaipura, Khajurahe in Srina-garja (plavajoči hoteli na jezeru Dal). Cena osemdnevnega izleta je 5.700 dinarjev, možno pa je tudi plačevanje v obrokih. A. PIRKOVIČ JESENICE, I. nov. — To zimo bodo v železarni naposled začeli graditi novo hladno valjamOi ki bo z investicijsko vrednostjo 1.45 milijarde dinarjev ena največjih naložb pri nas v prihodnjih letih. Priprave nanjo, ki trajajo že skoraj pet let, so prišle tako daleč, da je delavski svet Železarne na včerajšnji seji dal soglasje h kreditnim pogodbam. se bodo lotili zemeljskih del. Predvidevajo, da bodo do konca leta podpisali vse po godbe, s katerimi bodo naje li skoraj za milijardo din po sojih Od tega bodo 788 mili Jonov dobili pri tujih med narodnih bankah, 150 milijonov pri Ljubljanski banki, 53 milijonov din pa od dobaviteljev opreme. K tej vsoti bo morala železarna prispevati 480 milijonov din. V začetku prihodnjega leta graditev pa bo trajala dve leti m pol. Ce bo šlo vse po načrtih, bo poskusno delo v novi hladni valjarni steklo julija 1976, redno pa dva meseca kasneje. Na leto bodo izdelali 115 tisoč ton kvalitet ne hladno valjane pločevine, ki jo potrebuje naša predelo valna industrija in ki jo mora sedaj uvažati. Na včerajšnji seji so opo zorili na velika sredstva, ki jih bo morala zbrati in prispevati sama železarna. Menili so, da bi morala tu priskočiti na pomoč širša družbena skupnost, ki naj bi v ta namen odstopila del državnega kapitala. V jeseniški železarni so lani končali prvo etapo rekonstrukcije in modernizacije, ko so zgradili in povečali zmogljivosti za proizvodnjo grod-Ija in surovega jekla ter v vročih valjarnah in delno mo dernizirali predelovalne obrate. Hladna valjarna bo pomenila drugo etapo, ki bo zaokrožila celotno rekonstrukcijo železarne. LADO STRUŽNIK Izredna bera turizma Letos pričakujemo 650 milijonov dolarjev, kar je za 30 % več kot lani SARAJEVO, 1. nov. (Tanjug) — Predsedstvo Turistične zveze Jugoslavije je ocenilo, da bo letošnji devizni priliv iz turizma rekorden: do konca leta lahko pričakujemo 650 milijonov dolarjev, ali 30 odstotkov več kot lani. Levji delež med tujimi nočitvami imajo nemški turisti (10 milijonov). Beograjski sejem knjige Osebne impresije — Na tone potiskanega papirja — Na ogled je 55.000 knjig Knjige vsepovsod, vsepovsod knjige. Pripovedujejo, da jih je pod razsežnimi kupolami »Hale ena« na beograjskem razstavišču (ko smo bili zadnjič tam spodaj, so se pod taisto streho lesketale avtomobilske pločevine) kakšnih petinpetdeset tisoč z različnih koncev sveta, največ seveda z različnih koncev Jugoslavije. Če ne jemljemo v misel pisateljev, kakor je to sploh razširjena navada, potem lahko rečemo, da je teh petinpetdeset tisoč knjig razstavilo občinstvu na ogled in trgovskim partnerjem v odkup dva tisoč proizvajalcev ali izdelovalcev povezanih kosov potiskanega papirja Številkam je potrebno verjeti na besedo, kdo bi jih, spričo vse te glomazne in komaj pregledne knjižne ponudbe posebej preverjal? Človeka, ki mu je, kakor podpisanemu, ukvarjanje s knjigami, iz dneva v dan, kos poklica in ki mu srečavanje s tistimi pa pirnatimi svežnji, vonjajočimi po tiskarski barvi, na vsakršne načine dražljivimi za oko In uho (šelest papirja), pomeni zmerom najprej čisto čutni užitek (ogledova nje platnic in črk in preloma) in potem, še zmerom v isti čutnosti, izziv branja, požira nia, predelovanja in odlaganja pa spet novega jemanja v roke in pred oči, tistega človeka mora beograjski sejem najprej viti v grozo. o se takole sprehaja od središča raz ie avorane, spodaj, v koncentričnih kro zmerom višje v drugo nadstropje te nadstropne okrogle hiše, vidi, kako pre mo je razložena vsa ta tiskarska »pro lija«, kakor oi notela, z naravnost ero ) likovno agresivnostjo zbujati natančno :e občutke in užitke, kakor so lastni iršnemu siceršnjemu, zunanjesejemske srečevanju s knjigami; kako demokra d je, ne nazadnje, razložena, zakaj knji- ge, ki ležijo tam druga ob drugi, in založ-niki, ki posedajo ob njih z navidezno ravnodušnostjo in zdolgočasnostjo, a z budnim očesom (zaradi zmikavtov), kakor paz niki, nimajo med seboj se zdi, nikakršne čvrstejše zveze Res je, vse to so knjige in vse to so njihovi proizvajalci ali izdelo vaici: a, ko se tisti človek takole sprehaja po tem Kilometrskem sejmu, se mora prav za prav takoj, pri priči, zavedeti, da knjiga sama po sebi ne pomeni nič. Knjiga je pač knjiga, potiskan papir, grafični izdelek. Od ločilni so razločki med posameznimi izdel ki, njihova notranja, če tako rečemo, »vse binska« diferenciacija, kakor jo omogočajo in razmnožujejo današnje, najmlajše in se veda tudi malo starejše potomke starih Gu tenbergovih mašin Razločki — seveda ne na sejmu knjig Tu je vse usmerjeno v za nikovanje diferenciacije, v »demokratično« unifikr»:ijo, v izenačevanje vsega z vsem Koliko ie, na primer, predvsem (če ne izključno) med domačimi, jugoslovanskimi eksponati na beograjski razstavi blešče- čih, lakiranih, z vsakršno moderno tehnologijo in umetniškim računom opremljenih zvezkov — ko pa jih človek, z radovednost jo, ki mu je lastna, vzame v roke, polista po njih, presenečeno ugotovi, da je bleščeči izdelek čisto navadna potegavščina, zakaj knjiga, ki se ponaša z vsemi barvami na ovitku, je znotraj čisto navadna beležnica, narejena iz snežno belega papirja. Seveda — knjiga je šele v načrtu, še ne izgotovljena, a potrebno je opozoriti nanjo, tako tiste nikoli potešene radovedneže, ki bi, kakor podpisani, hoteli na dušek prebrati vse te tiskarske izdelke z vsega sveta in ki so, ko dobijo v roke beležnico namesto z znamenji potiskanega papirja, zdaj še posebej vzdra ženi, kakor tudi one druge, ki bodo tiskarski izdelek, ko bo gotov, pošiljali na trg in služili — ne zmerom — majhne denarce. Seveda — enciklopedija Jugoslavije, zgodbe Miška Kranjca, poezije Kajetana Koviča, roman Jeana Paula Sartra . . vse in še marsikaj povrh pride, pride prav gotovo, ne bodimo v pričakovanju uživanja nestrpni, a zdaj, ko hodimo od štanta do štanta brez knjlgotržne zainteresiranosti, zdaj se res ne moremo izogniti »določeni« ironiji: enciklopedija, pesmi, zgodbe, romani . . . vse to, na primer, brez besed. In tudi drugače: tačas so marsikatere knjige, skromno-bahato razstavljene na panojih, največje ra ritete: pred časom je bilo zmanjkalo papirja, pisatelji zmerom zamujajo roke, tiskarji so' preobloženi s poslom ... in ker je sejem zmerom na določen dan, kakor filmski festival v Pulju, izidejo knjige do tistega dne komaj v enem ali dveh, recimo dvajse-tih izvodih; knjige pač kot eksponati, za branje šele kasneje. Vsakršne knjige: beletrtja in publicistika, filozofija in ideologija, velike likovne repro- dukcije, gramofonske plošče, revije, klasiki in avantgarda . ne tone potiskanega papirja: bestselierji v milijonskih nakladah (ne pri nas) in majčkene pesniške zbirčice, ki bojo ostale tudi potem, ko bojo sejem zaprli, na vekomaj raritete, izdelane v nekaj skromnih izvodih Na tone in na deke papirja. In potem opazuje zgolj še mehanično, poskušajoč potegniti diagonalo. Na primer: ponudba tujih založnikov, med Sovjetsko zvezo in Irakom, Ameriko in Bolgarijo, Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Cehi in Po Ijaki In Romuni in Italijani in Francozi in Švicarji in Belgijci in . . . kaže, da je delež beletrije, »literature« v ožjem, klasičnem pomenu te besede nenavadno ozek in skromen. Zmerom več je knjig, ki govore o knjigah, poljudne znanosti, praktičnih, »uporabnih« knjig, zmerom več knjig, ki prina šajo kondenzirane informacije z različnih področjih, kakor bi hotele potešiti človeka v tisti njegovi razsežnosti, ki jo je podpisani hote) omeniti zgoraj in ki v skrajni posledici pripelje do groze (človek, ki bi hotel vse, nazadnje nima nič): kondenzirane (in obenem selekcionirane) totalitete vsega, vse ga, kajpada, v skopih, kompjuteriziranih informacijah: leksikonov, enciklopedij, tistih »splošnih« in onih drugih, specializiranih, denimo, kinoloških, vinarskih, modnih, erotičnih, likovnih, beletrističnih in ta-ko naprej. Zmerom več je, vsaj na štantih iz tujine, praktične »znanosti«: sociologije, psihologije, različnih poljudnih različic, biografske, me moarske, zgodovinske, »poučne« literature, likovnih edicij, ki jim je moderna tipografska tehnologija omogočila nenavadno avten-tiko In vernost originalu In ki je, s presenetljivim reproduciranjem najbrž tudi »demokratizirala« original; zdaj je na dosegu roke. Ali na drugi strani: italijanski izdaja telj Giunti Je razstavil reprodukcijo Leo narda da Vinci ja »Codice atlantico«, razkošno, velikansko, bibliografsko knjigo v dvanajstih knjigah in — najbrž spričo izjemno visoke cene — v vsega devet sto osemdese tih izvodih; v Beogradu je bila razstavljena maketa in en sam zvezek; knjiga za znan stvenike, tako si predstavljamo, In bibliofile, kako se jim že reče, bibliofilam, ki knjig ne bero, a jih zbirajo, nerazrezane, z zavidljivo starostjo, pod steklom. Zmerom več je, spet predvsem na tujih štantih, žepne knjige, cenenih izdelkov s kol-portažnimi romani, a tudi z ambicioznimi, tako rekoč kapitalnimi deli. Cenena proizvodnja, velika naklada; pri nas, na priliko, izhajajo v takšni obliki nekatera originalna dela, ki ne morejo računati na kaj mnogo odjemalcev m ki jim cenena, »časopisna« oblika nemara omogoča za nekaj malega nižjo ceno. Radi pa kupujemo, tako pripovedujejo strokovnjaki, predvsem debele, v usnje vezane, polbibliogralske izdaje; če nima knjiga vsaj tri sto strani in izzivalnega hrbta . . . Med takšnimi reprezentativnimi, a že docela bibliografskimi knjigami je na sejmu padala v oči velikopotezna izdaja Krleževih »Balad Petriče Kerempuha« — »Kervave kronike glas«, opremljena z znanstveno študijo in slovarjem, v leseni škatli, in s célo serijo originalnih grafičnih listov nekaterih najvidnejših jugoslovanskih likovnikov: izvrstna knjiga, z eno besedo, a seveda ne za »običajni« trg, knjiga za biblio-filmske gurmane. Tako torej nekako v Beogradu — med elitnimi, reprezentativnimi, čudežno lepimi in čudežno velikopoteznimi raritetami, na prvi, in med masovno, ceneno produkcijo demokratizirane kolportažne knjige. In ko se potem človek sprehaja še med domačih Stanti, kaj mu pade najbolj v oči? Tu je v prvi, najbolj in najprej opazni vrsti seveda »še zmerom« beletrija, nove izdaje In ponatisi, zbrana dela v različnih variantah in formah, znanstvene izdaje in dekorativne zbirke zvenečih imen. Tu je prava množica političnih in politoloških izdajah, predvsem marksizem v vseh različicah, od številnih novih natisov, izvirnih, klasičnih besedil do njihovih funkcionalnih ideoloških Interpretacij, do knjig, ki se — v no vih načinih in v specifičnih formah — napajajo v marksističnem izviru pa gradijo vendarle nove, drgučane aktualizirane, speci-fizirane različice. Potem Je tu poudarek na Krležev! obletnici in na posthumnem jubileju Prežihovega Voranca, na mladinskih Izdajah . . . Potem preganja človeka, na primer, tu di interes za prevodi iz slovenske literature v drugih jugoslovanskih jezikih: letos jih ni tako malo, a še zmerom ne toliko, da bi jih ne bilo mogoče navesti v celoti (s tem pridržkom, kajpada, da je bilo v tej gori beograjskih knjig, prav lahko spregledati kakšen zvezek). Omenimo, prò domo sua, najprej šestero prevodov iz modeme slovenske proze, ki jo je izdala beograjska »Narodna knjiga« tistim zanimivejšim avtorjem iz različnih generacij, ki doslej še niso bili prevajani na jugoslovanskem jugu: Danilu Lokarju, Vitomilu Zupanu, Pavletu Zidarju, Lojzetu Kovačiču, Petru Božiču in Dimitriju Ruplu, šestero lepo opremljenih knjig, z ustreznimi spremnimi besedami Marije Mitrovičeve, Jožeta Snoja, Tarasa Kermaunerja in podpisanega. Tu je nato, pri skopski Misli, antologija slovenske poezije, delo Borisa Paternuja in Aleksandra Spasova, pesmi Janeza Menarta v makedonščini, Zgodovina slovenskega slovstva, skrajšana izdaja tistega obsežnega dela, ki sta ga za mariborska Obzorja napisala Jože Pogačnik in France Zadravec in ki ga je zdaj poslal na trg beograjski Nolit. Tu je, pn sarajevski Svjetlosti, »Uvod v bibliografijo« Janeza Logarja, pa pri novosadskem Forumu, v madžarščini, roman Bena Zupančiča, »Plat zvona«, pa budimpeštanska izdaja ilustrirane literarno zgodovinske antologije iz slovenske literature (od začetkov do danes), avtorja Stanka Janeža ... To pa je tudi vse, če ne omenjamo, z »maketami« napovedanih šestih knjig modeme slovenske poezije (Edvard Kocbek, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer, Tomaž Šalamun), ki jih bo prihodnje leto izdala »Narodna knjiga« v nadaljevanju svojega ciklusa »Naši vidiki«, kjer namerava redno izdajati - kakor je letos storila s prozo — novejše spise iz sodobne slovenske in — vzporedno — makedonske književnosti. Navajati bi bilo mogoče v nedogled, naslove, ki jih tako ekstenzivno razgrinja beograjski knjižni sejem, iz njegove razsežne ponudbe. Pustimo jih zdaj ob strani, v oklepaju, In poskusimo zaokrožiti pričujoče osebne impresije s to skromno mislijo, da smo slej ko prej priče siloviti ekspanziji knjižne produkcije In da se svet, ki mu te knjige držijo ogledalo, zmerom bolj parcia-lizira in specializira in obenem vendar tudi totalizira, da pa mu je mogoče zmerom težje slediti: poleg zmerom višje gore knjig so tu še drugačni njegovi obrazi. ANDREJ INKRET PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 3. novembra 1973 DOMACI ŠPORT DANES SOBOTA, 3. NOVEMBRA 1973 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — CCS NOGOMET ZAČETNIKI 15.00 v Dolini Breg — Libertas Rocol ODBOJKA 13. SŠI MLADINSKI TURNIR 20.00 v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Primorec * ¥ * 20.45 v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Kras ¥ ¥ ¥ 21.30 v Trstu, stadion «1. maj» Primorec — Kras JUTRI NEDELJA, 4. NOVEMBRA 1973 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Inter 1904 * * * PRVENSTVO «POMLAD» 9.30 na Opčinah Polet — Bor * * * MLADINCI 11.00 v Gorici Arte A — Polet NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini Duino — Breg * * * 14.30 v Štandrežu Juventina — Fossalon ¥ ¥ ¥ 12.30 na Proseku Stock — Zarja 14.30 v Križu Campanelle — Primorje 14.30 v Trstu* Ul* Flavia S. Anna — Vesna ¥ ¥ ¥ 3. AMATERSKA LIGA ¥ ¥ ¥ 14.30 na Proseku Bar Veneto — Primorec ¥ ¥ ¥ 10.30 na Proseku Olimpija — Libertas Barkovlje 12.15 pri Sv. Sergiju Costalunga — Union MLADINCI 8.30 v Dolini Breg — Libertas Sv. Sergij 9.00 na Padričah Costalunga — Primorje 14.30 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia — Gaja ZAČETNIKI 12.30 v Dolini Breg — Giarizzole 13.15 v Miljah* * Fortitudo — Union ¥ ¥ ¥ 10.00 v Krrrinu Cormonese — Juventina Bologna - Juventus 1 Foggia - Cesena 1 Genoa - Roma X Lazio - Fiorentina 1 Milan - Cagliari X Napoli - Sampdoria 1 Torino - Inter 1 Verona - LR Vicenza X Arezzo - Perugia 1 Parma - Catania 1 Ternana - Atalanta 2 Venezia - Monza 1 Cosenza - Crotone 1 X 2 NOGOMET V JUTRIŠNJEM ŠESTEM KOLU 2. AL Naše enajsterice ne bi smele imeti jutri prevelikih težav Tudi v tretji kategoriji je položaj precej ugoden za naša moštva 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali šesto kolo, v katerem bodo vse naše enajsterice, razen Juventine, igrale na tujem. Brežani, ki so še vedno brez točk, bodo šli v goste k enajsterici Duina, ki ni v tem prvenstvu še zmagala, predvsem zato, ker je bila precej pomanjkljiva v zaključevanju. Na domačih tleh Devinčani niso še dosegli gola, v gosteh pa so le dvakrat pretresli nasprotnikovo mrežo. To seveda daje nekaj upanja «plavim», ki so v četrtek končno dosegli prva dva gola, ki so jim malo služili, saj je goriški Audax bil uspešen trikrat. Za tekmo z Duinom vlada v taboru Brega tiho upanje, da mu bo vendarle uspelo priti do prve točke. Juventina bo sprejela v goste ekipo Fossalona, ki je v tem delu prvenstva pokazala precej šibko obrambo. Juventina namerava po porazu z Vesno izkoristiti to hibo nasprotnika in starta na celotni izkupiček, s katerim bi ostala še vedno na zgornjem delu lestvice. Zarja bo morala v goste k Stocku, ki zasleduje vodečo dvojico Muggesa-na - Vesna s točko zaostanka. Zarji bo gotovo trda predla saj so prepričani Tržačani o gladki zmagi, katero Bazovci lahko preprečijo le z bolj prodorno igro in večjo spretnostjo v zaključevanju, saj so v petih odigranih tekmah dosegli le dva gola. Primorie bo v Križu igralo proti Campanellam. ki na domačih tleh niso še zmagale. V taboru Primorja vlada po zadnjih dveh uspehih optimizem za to srečanje. Trener Vatta bo razen Barbianija imel na razpolago vse igralce in zato računajo «rdeče - rumeni» proti Campanellam vsaj na eno točko. Vesna pa bo šla v goste k S. Anni, ki je do sedaj pokazala najprodornejši napad, saj je dosegla že deset golov. To pa ne dela problemov Križanom, ki so do sedaj prejeli le en sam gol kar pomeni, da imajo solidno obrambo. Gotovo bo to zanimiv in napet dvoboj. Kdo bo prevladal: prodorni napad S. Anne ali solidna obramba Vesne? Delitev točk bi morda zadovoljila obe strani-V ostalih tekmah predvidevamo de litev točk med Flaminiom in In-terjem SS, zmago Edere nad Liber-tasom in remi med Audaxom in Mug-gesano. 3. AMATERSKA LIGA SKUPINA «N» Izidi: Mladost — Vermegliano 0:0 Azzurra, »t Romana.0:1 Sovodnj'é — Libertas Tržič 1:0 Borgo Fasulli — Staranzano 1:2 Sudest — Falco 1:4 Idbertas Montesanto — Isonzo 1:3 Lestvica: Vermigliano in Romana Libertas Tržič, Sovodnje, Staranzano in Isonzo 4, Falco 3, Azzurra Mladost i. Borgo Fasulli 1, Libertas Montesanto in Sudest 0. SKUPINA «O» Izidi: Esperia SL — Acegat 0:1 Aurisina — P. Perugino 4:0 Giarizzole — Don Bosco 2:0 Libertas Rocol — Fiamma 1:1 Roianese — Libertas S. Marco 0:1 Lestvica: Acegat in Aurisina 5, Giarizzole 4, Libertas S. Marco, Esperia SL in Libertas Rocol 3, Roianese 2, Don Bosco, P. Perugino in Fiam ma 1 točko. SKUPINA «P» Izidi: Costalunga — Olimpija 2:0 Lib. Barkovlje — Bar Veneto 7:2 Primorec — Sampvito 1:2 Lib. Prosek — Baxter 5:2 Union — Virtus 3:0 Lestvica: Costalunga in Lib. Barkovlje in Ubertas Prosek 6, Olimpija in Union 3, Primorec, Sampvito in Baxter 2, Virtus in Bar Veneto brez točk. Prihodnje kolo: Baxter — Virtus, Sampvito — Lib. Prosek, Bar Veneto — Primorec, Olimpija — Lib Barkovlje, Costalunga — Union. SKUPINA «Q» Izidi: Op. Supercaffè — Campi Elisi 3:0 GMT — De Maceri 0:1 Lib. S. Sergio — Portuale 0:3 Edilcolor — Domio 1:2 Zaule — lib. Opčine 2:0 Libertasom Barkovlje. Po prepričljivi Lestvica: Zaule 6, Portuale 5, Do- zmagi nad Virtusom je vzdušje pri mio, De Macoli in Lib. Opčine 4, Op. Supercaffè 2, Campi Elisi, Edilcolor, Lib. S. Sergio 0. Jutri bodo odigrali četrto kolo. V skupini «P» bo Primorec šel v goste k Bar Venetu, ki je trenutno brez točk na dnu lestvice. Tudi Trebenci so ostali v zadnjih dveh nastopih praznih rok in zato navijači upajo, da bo Primorcu uspelo do celotnega izkupička. Olimpija bo sprejela v goste bar-kovljanski Libertas, ki je v treh nastopih osvojil vseh šest točk. To priča, da je nedeljski nasprotnik Olimpija solidna in uigrana enajsterica. Zato bi se morali «modro-beli» zadovoljiti tudi z delitvijo točk. Podlonjerci bodo šli v goste k Costalungi, ki si deli prvo mesto z Unionu odlično in prav to daje ekipi poleta, tako, da. se bo upirala Costalungi, ki je že prepričana o obeh 'točkah. Podlonjerci pa bi bili zadovoljni tudi z remijem. V skupini «N» na Goriškem bosta Mladost in Sovodnje šli v goste. Mladost bo igrala proti Isonzu in čeprav je nasprotnik favorit, fantje iz Doberdoba ne obupujejo, saj so tudi prejšnjo nedeljo nepričakovano prisilili na delitev točk vodečo ekipo Vermegliana. če bi Mladosti tudi proti Isonzu uspelo do točke, bi dosegli že lep uspeh. Po zmagi nad tržiškim Libertasom bedo Sovodenjci- v Tržiču igrali proti Komani. Marson in tovariši si gotovo ne smejo dovoliti spodrsljaja, če hočejo ostati na zgornjem delu lestvice. B. R. Prizor z nedeljskega srečanja med Zarjo in Duinom NOGOMET Sovjetski zvezi zaprta pot na SP? ZUERICH, 2. — Sovjetska nogometna zveza je danes sporočila, da ne bo njena državna nogometna reprezentanca odigrala povratnega srečanja za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu proti Čilu v Santiagu. Sovjetska nogometna zveza je trdno na svojih stališčih in zahteva, da se odigra povratno srečanje, ki bi moralo biti 21. novembra, na nevtralnem igrišču. Agencija Tass, ki je razširila to vest, je med drugim nadaljevala, da je Sovjetska zveza že pred časom protestirala pri FIFA, naj srečanje prenesejo na nevtralno igrišče, saj je bil stadion v čilski prestolnici spremenjen v koncentracijsko taborišče, kjer so bili mučeni in usmrčeni čilski domoljubi. Kljub temu je mednarodna nogometna zveza smatrala, da ni nobene ovire za reden potek srečanja. Sovjetska nogometna federacija pa je na koncu izjavila, da je pripravljena odigrati povratno srečanje proti čilskim nogometašem, toda potem ko bo FIFA spremenila svojo odločitev in dovolila tekmo na nevtralnem stadionu. Mednarodna nogometna zveza pa je s svoje strani izjavila, da ne odstopa od svoje odločitve. Kolikor se ne bi Sovjeti predstavili 21. novembra v Satiagu, bi bili avtomatično izločeni iz finala svetovnega nogometnega prvenstva leta 1974 v Muenchnu. ODBOJKA ČLANSKI TURNIR 13. SSI KOPENHAGEN, 2. — Po zmagi Arcarija nad Dancem Hansenom za svetovni naslov boksarske vel-ter junior kategorije je danski tisk soglasen v tem, da je bil italijanski boksar, ki je ubranil naslov, absolutno boljši kot njegov nasprotnik. OBVESTILA SPDT vabi na «2. JESENSKI SPREHOD PO GLINŠČICI», ki bo jutri 4. t.m. Zbirališče ob 9.30 pri koči Premuda. ¥ ¥ « SPDT obvešča, da bo v ponedeljek, 5. novembra vpisovanje za smučarski tečaj v Dolini v telovadnici ob priliki predsmučarske telovadbe od 18. ure dalje. Prisoten bo tudi predstavnik društva s potrebnimi obrazci. POPOLNOMA ZASLUŽENO PRVO MESTO BOROVCEV Precej dobro so igrali Skavti, razočaral pa je Kras Zaključni članski odbojkarski turnir letošnjih 13. SŠI je zelo dobro uspel. Tri sklepne tekme so povedale marsikaj koristnega. Največjo pohvalo zaslužijo odbojka: ji Bora, ne glede na to, da so iz'li kot končni zmagovalci. Plesničar in tovariši so namreč pokazali daleč najboljšo igro in se predstavili kot zelo dobro uigrana šesterka. To pa kljub temu, da manjka do prvenstvenih spopadov še precej časa. Premagali so oba nasprotnika z rezultatom, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Po tistem, kar smo videli, lahko že danes rečemo, da ne bodo imeli «plavi» enakovrednega tekmeca v prvenstvu prve divizije. Tej ekipi pripada nedvomno mesto v precej višji ligi. Od Krasa smo si pričakovali dosti več. Res, da so stopili na igrišče nekoliko okrnjeni glede na zasedbo, ki bo igrala v prihodnjem prvenstvu. To pa ni nobeno opravičilo za igro, ki so jo predvajali na stadionu «1. maj». V skorajšnjih spopadih za točke se bo treba zagnati v boj z nekoliko drugačnim zanosom in z zvrhano mero borbenosti. Upajmo, da bo doprinos Zadnika, Peterlina in Franka tolikšen, da ne bo bojazni pred najhujšim. Goriški Skavti so dosegli tisto, kar se je v danih razmerah dalo doseči. To šesterko so sestavljali štirje igralci Olympie in je razumljivo, da so prav oni nosili glavno breme v teh odločilnih nastopih. Zmaga nad Krasom je precejšnjega prestižnega pomena, proti Boru pa ni bilo mo-goxe doseči kaj več kot časten poraz. iiiuiiiiiiMiiiiiimtiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiumimimuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V 1. kolu prvenstva «Pomlad» Poletovci nepričakovano zmagali proti Italsidru Bor podlegel ekipi SABA - Danes se prične naraščajniško prvenstvo Polet - Italsider 46:45 (24:15) POLET: Dane v. Kalin 2, Taučer 16, Marko Sosič 8, Škabar 12, Fer-luga, Andolšek, Valter Sosič 8. ITALSIDER: Zampa 2, Vascotto 13, Juriscevich, Pieri 11, Rodolfi 5, niči v Ulici della Valle so povsem nepričakovano premagali Italsider. Tekma je bila skoraj dramatična, saj sta si bili ekipi proti koncu tekme povsem enakovredni in izid je nihal za eno točko zdaj v korist Poleta, zdaj pa v korist Italsidra. Zanini 4, Tamai, Santin, Sparago i p?letovci Pa so..bili v zadnjih dveh 10, Krečič. SODNIKA: Gian in Deboni (Trst) Poletovi košarkarji so že v prvem kolu prvenstva «Pamlad» poskrbeli za prijetno presenečenje. V telovad- ODBOJKA MLADINSKI FINALE NA 13. SŠI Današnja srečanja brez favorita Drevi bo na stadionu «1. maj» poslovilni odbojkarski turnir letošnjih 13. športnih iger. V športno areno bodo stopili mladinci treh društev, ki bodo zhkljuČiK'spopade letošnjih* iger v tej športni panogi. V sklepni turnir so se uvrstili: Kras, Breg in Primorec. Manjkal bo torej samo zastopnik z goriške-ga področja, kjer niso organizirali izločilnih tekem v tej kategoriji, ker se ni prijavila nobena šesterka. Ne glede na to odsotnost pa bodo ti po slednji spopadi slej ko prej dokaj zanimivi. Boj bo torej srdit kot v vseh predhodnih srečanjih v vseh kategorijah v panogi, ki je med našo mladino izredno priljubljena. Sama srečanja bodo izredno izenačena, saj je dokaj težko in tudi tvegano že vnaprej dati prednost e-nemu ali drugemu konkurentu. Glede na to, da se igra po sistemu vsak z vsakim bo končna lestvica najbolje pokazala razmerje moči med tremi sklepnimi konkurenti. Ker bodo igrali v posameznih ekipah tudi nekateri mladi odbojkarji in tako prestali ognjeni krst, so možni tudi nepričakovani razpleti. To pa še toliko bolj, ker se bo igralo na dva dobljena seta. Že najmanjša kriza je lahko usodna in paziti bo treba že od samega začetka in skrbno izkoristiti vsako priložnost in nepazljivost nasprotnika. Najmlajšo ekipo nam bo predstavil Primorec. S tem pa ni rečeno, da bo boj za prvo mesto le med Bregom in Krasom. Najboljši razsodnik bo kot vedno igrišče. Umik posameznih srečanj bo naslednji: ob 20.00 Breg - Primorec ob 20.45 Breg - Kras ob 21.30 Primorec - Kras G. F. NOGOMET V MLADINSKIH KATEGORIJAH Zmaga Brega v derbiju s proseškim Primorjem Brežani premagali tudi Union - Poraz Gaje Primorje — Breg 0:1 PRIMORJE: Kapun, Blažina, S. Štoka, Timeus, Čemjava, V. Husu, Guštin, G. Husu, S. Husu, P. Milič, E. Štoka. BREG: Ota, Zobec, Slavec, Strnad, Košuta, Sovič, Bržan, P. Lov-riha, Štrajn, M. Lovriha, Jež. Strelec: v 1. min. Bržan. Slovenski derbi med mladinskima enajstericama Primorja in Brega se je zaključil z zasluženo zmago Brežanov. «Plavi» so prikazali kvaliteten in za razred boljši nogomet. V prvem polčasu, ko so igrali s pomočjo burje, so neprestano napadali in dosegli že v prvi minuti igre zmagoviti zadetek. V nadaljevanju je bilo pričakovati oster napad Prosečanov. Brežani pa se niso zaprli v obrambo, temveč so z dolgimi nizkimi podajami stalno prodirali po krilih do Kapunovih vrat. Njihov izkupiček bi lahko bil izdatnejši, vendar so jim to preprečili dobri posegi proseškega vratarja. Primorje je v tem srečanju razočaralo. V prvem delu so se «rdeče-rumeni» dobro branili, v drugem polčasu pa niso našli učinkovite skupinske igre in so bili preveč statični. Edini, ki je zaigral prepričljivo, je bil tudi tokrat Čemjava. Breg je dobra enajsterica, ki sloni na igri odličnih posameznih nogometašev, kot je Strnad v obrambi in brata Lovriha na sredini igrišča. V drugem delu se je Mavricij Lovriha povsem razigral in izvedel nekaj res lepih prodorov. V. H. Union - Breg 1:2 UNION: Dussi, Malalan, Turk, Čepra, žagar, Stula, Ancona, Koc, Sassi, Colja, Krevatin. BREG: Krmec, Kuret M., Žerjal, Novello, Grisonic, Polese, Kalin, Kuret D. Ferluga, Klun, Perossa. STRELCI: Krevatin v 14. min., Klun v 2. min. d.p., Ferluga v 29. min. d.p. Slovenski derby med nogometaši Uniona in Brega se je zaključil z zmago Brežanov. Igro je skozi vse srečanje ovirala močna burja, ki je pihala najprej v hrbet Podlonjer-cem, nato pa Brežanom. Union je v prvem polčasu igral precej dobro, kar dokazuje tudi to, da je zaključil polčas v vodstvu, po zaslugi Krevatina, ki je izrabil odlično podajo Malalana. V drugem polčasu pa so prevzeli igro v svoje roke Brežani, ki so ob sodelovanju vetra najprej remizirali s Klunom, nato pa še prešli v vodstvo s Ferluga. Omeniti je treba, da je bil zaradi protestov izključen Colja. Mauro GAJA - Campanelle 0:2 GAJA: Škabar, Milič, Milkovič L. (kap.) D. in W., Stojkovič, Kalc, Kralj D. in M., Brass in Ražem, 12. Ghezzo. CAMPANELLE: Jeransher, Or- zan, Dionis, Lonzari, Bergamasco, Ausilio, Marzari, Moro, Malusa, Ba-budri, Logar, 12. Riva. STRELCA: v 18. min d.p. Babu-dri in v 37. min. d.p. Moro (Campanelle. KOTI: 8:5 za Gajo. SODNIK: Glavina iz Trsta. GLEDALCEV: okrog 20. OPOMBE: v 16. min d.p. je bil izključen Orzan (Campanelle) zaradi ugovarjanja. Zopet razočaranje v vrstah Gaje, tokrat proti tržaškemu moštvu Cam-panell, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice. Čeprav so bili skozi vse srečanje domači v terenski premoči, so tržaški gostje zasluženo izbojevali prvo zmago v letošnji sezoni. «Zeleno — rumeni» so tudi danes nastopili s precej okrnjeno postavo, saj so manjkali kar štirje ključni igralci. Kljub temu, da so imeli burjo na svoji strani, so domači prvi polčas zaključili brez zadetka. Vrata gostov so poskušali ogrožati z visoko streljanimi žogami, priznati pa je treba, da niso imeli napadalci sreče, saj so gostje rešili gol na sami gol-črt:. V začetku drugega dela igre, pa je prišlo pri Tržačanih do izključitve. S to številčno prednostjo so se gajevci na vso moč trudili, da bi dosegli zadetek in s tem obe točki. Campanelle pa so s pametno igro v obrambi in z redkimi protinapadi uspešno zaključile tekmo v svojo korist z golom v 18. minuti, ko so izkoristili napako obrambe. V zaključnem delu pa so rezultat še podvojili. Darko Grgič minutah le boljši saj so realizirali kar štiri točke s štirimi prostimi meti. Izidi prvega kola B skupine prvenstva «Pomlad»: SABA - Bor 82:69 Polet - Italsider 46:45 Inter 1904 - Lloyd 69:53 Počival: Ricreatori LESTVICA Inter 1904 1 1 0 69:52 2 SABA 1 1 0 82:69 2 Polet 1 1 0 46:45 2 Italsider 1 0 1 45:46 0 Bor 1 0 1 69:82 0 Lloyd 1 0 1 53:69 0 Ricreatori 0 0 0 0: 0 0 Tekme 2. kola (4. 11.) Polet - Bor (9.30), Inter 1904 ■ Italsider, Lloyd - Ricreatori. Prvenstvo naraščajnikov Danes se bo pričelo tudi košarkarsko prvenstvo naraščajnikov, na katerem nastopata ekipi Bora in Kontovela. V tej skupim igrajo poleg slovenskih predstavnikov še Centro Giovanile Studenti, Inter 1904, Lloyd Adriatico in Ricreatori Comunali. V prvem kolu bodo drevi, ob 19. uri, Borovi košarkarji igrali proti Centro Giovanile Studenti. Tekma bo v telovadnici v Ul. Caravaggio. Kontovel pa bo igral jutri doma proti Interju 1904. Tekma se bo pričela ob 9.30. b. 1. Bor — Kras 2:0 (15:6, 15:6) Tržačani so že po uvodnih udarcih pokazali, da jim Kras to pot ne bo enakovreden nasprotnik. Pokazali so se kot dobro uigrana in homogena celota. Prikazana odbojka je bila duhovita in tudi učinkovita. Zgoničani so se jim tu pa tam postavili po rebu. Vsa njihova prizadevanja so le poredkema prinesla zaželeni u-speh. V prvem setu so se morali zadovoljiti s šestimi točkami. Drugi niz je bil na začetku izenačen. Po stanju 3:3 so «plavi» pokazali od- bojko. vredno druge lige. Razigranega Plesničarja in tovariše ni bil* mogoče več zaustaviti. Skavti — Kras 2:0 (15:10,15:5) Zastopniki Krasa se niso proslavili niti v drugem srečanju. Napak je bilo kar precej na obeh straneh mreže. Oba tekmeca sta kot po «dogovoru» izmenično zbirala točke vse do desetice. Po tej začetni izenačenosti so Goričani prevzeb vajeti igre v svoje roke in posoravili še potrebnih pet točk. Po tem spodrsljaju niso Zgoničani pokazali pričakovane reakcije. Začetno vodstvo s 5:4 je bilo samo kratkotrajna iluzija, saj jim ni potem več uspelo zadeti v črno niti enkrat. Zadnje mesto na končni lestvici letošnjih 13. športnih iger jim je bilo rezervirano. Resnici na ljubo, več niso niti zaslužili. Bor — Skavti 2:0 (15:5, 15:8) Niti Skavti se niso mogli dostojno upirati borovcem. Prikazana igra je bila prepogosto sekana zaradi številnih napak. Ko pa so Tržačani ujeli pravi ritem, je prišel za nasprotnika konec, saj je pospravil le tretjino možnih točk V drugem setu so bili Goričani za petami Boru vse do sedme točke. Odločilni razplet je ponovno pripadel «plavim» in s tem tudi zaslužena končna zmaga. Končni vrstni red letošnjih 13. SŠI je bii naslednji: 1. Bor, 2. Skavti, 3. Kras. Ekipe so nastopile v naslednjih postavah: BOR: Plesničar, Vodopivec, Može, Kralj, Neubauer, Nadlišek, Požar, Košuta in Ugrin. SKAVTI: Antonič, Tomažič, Valentinčič, Černič, Cotič B. in M., Špacapan in Leota. KRAS: Živec, Milič, Budin, Marušič, Škrk, Vesnaver, Bitežnik in Si-moneta. Vse tri tekme je zelo dobro sodil Conte. G. F. Tržaški odbojkarji Bora so v torek po borbeni tekmi odpravili ekipo goriških Skavtov in si zagotovili prvo mesto na turnirju 13. SSL SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Vsa se je, kot smo že dejali, angažirala za separatizem, Imela pa je tudi posebne vzroke, da podpira to idejo. Zbala se je, da bd demokratska vlada v povojni Italiji, še posebej, če bi prevladale socialistiàne sile, lahko na Siciliji spremenila ekonomsko - socialno strukturo, kar bi bilo zanjo katastrofalno. Nasprotno pa so sicilijanski separatizem vodili skrajno konservativni krogi In nič bi se ne spremenilo, mafiji Pa bi bilo podaljšano življenje in prosperiteta. Da je mafija angažirana v akciji za ločitev Sicilije od Italije so lahko ugotovili na prvem zasedanju separatistov v Palermu 9. decembra 1943. leta, ko so sprejeli program tega gibanja. Na zborovanju je bilo 28 oseb. Sklenili so, da bodo proti ostalim gibanjem in strankam nastopili tudi s terorjem, da bodo zborovanje nasprotnikov kar najbolj surovo razganjali itd. Po zasedanju je bil sprejem v dvorani «Olimpia», med povabljenci pa je bil tudi polkovnik Poletti, seveda pa prav tako tudi Don Calogero Vizzini. Ni izključeno, da med njimi hi bil tudi Vito Genovese. Po tem zasedanju se je na Siciliji pojavilo na tisoče značk separatističnega gibanja, ki so zelo pomembne; na njih je bila samo številka 49. Kaj naj bi to pomenilo? Evo odgovora: Združene države so bile v tistem času sestavljen* is 48 držav, (danes tvori ZDA 50 zveznih držav in zvezni distrikt : Columbia), Sicilija, ločena od Italije, pa naj bi postala 49. ameriška država. Morda bi tudi ne imela istega statusa kot Kalifornija ali Texas, vendar bd v nekem smislu le bila devet-inšUrideseta država ZDA. Za vodjo sicilijanskih separaUstov so v tistem času imeli poslanca Andrea Finocchiara. To je tipičen provincijski demagog, toda imel je precej uspeha. Govoril je o Rooseveltu in Churchillu kot o svojih inUmnih prijateljih, s katerima si stalno dopisuje. Še posebej je Roosevelta prikazoval kot pro-tektorja Sicilije. Angleži so namreč za idejo o separatni Siciliji kazali manj simpaUj, kar je razumljivo, če so iz Sicilije nameravali ustvariti nekakšno ameriško ekspozituro v Sredozemlju. Finocchiaro je skliceval velika zborovanja po Siciliji, njegovi govori so bili zelo napadalni, nikoli pa ni prikrival svojih simpatij do mafije, zlasti pa do Don Calò j a. Povezanost mafije in separatizma je prišla še posebej do opaznega izraza na kongresu separatistov v Catanii, na katerem se je Don Calò pojavil prvič v javni politični vlogi Pravilo mafije je, da deluje «diskretno». To je presenetilo nekatere separatiste. Obstajalo je tudi levo krilo separatističnega gibanja, ki ni odobravalo sodelovanja z mafijo. Vodja tega krila Nino Varvaro je zastavil na kongresu vprašanje: koga predstavlja Don Calogero Vizzini? Na to je Don Calò odgovoril čisto mirno: «Naj vašega gospostva ne briga moja legitimacija. Če bo potrebno, bom samo jaz lahko zažgal vse delavske zbornice v pokrajini.» In zares, kmalu se je pokazalo, kaj mafija predstavlja 16. novembra je bilo v Villalbi politično zborovanje poslanca Girolama Li Causija, Id je bil proti separatizmu. Don Calò je izdal ukaz, rezultat pa nam je že znan: na trgu je ostalo 16 hudo ranjenih, med katerimi je bil tudi sam Li Causi. Uvedli so policijsko preiskavo. Ni bilo težko ugotoviti, kdo je streljal in kdo je ukazal, naj streljajo. Vložili so obtožnico, toda nikoli ni bil nihče obsojen. Don Calò je bil v tistem času močnejši od vseh zakonov in sodišč. Mafija se je bila infiltri-rala v vse organe oblasti in v vsa sodišča. Ustanovili so, kot smo to že videli v prvem delu, celo prostovoljsko vojsko, imenovano Esercito volontario per l’indipendenza Siciliana ali skrajšano EVIS, pri ustanavljanju te vojske pa je največjo vlogo odigrala prav mafija, ki je dala v vodstvo svoje kadre. K EVIS so pristopili tudi nekateri znani banditi, med katerimi je bil tudi Salvatore Giuliano. Razvoj političnih razmer v Italiji, pa tudi dejstvo, da so Američani opustili idejo o separatni Siciliji iz obzirnosti do rimske demokrščanske vlade in Vatikana, sta vplivala neugodno in separatisti niso uresničili svojega programa. Najdemo jih celo dandanes, in to ne malo. Toda naš namen ni, da bi se s tem posebej ukvarjali, temveč samo to, da se ozremo na neki pojav, ki je v zvezi z Luokyjem Lucianom. Ko je senatna komisija za raziskovanje gangsterske dejavnosti pod vodstvom senatorja Kefauverja leta 1950 zasliševala nekatere gangsterje o Luckyju, se je zadržala še posebej pri načinu, kako so ga odposlali 1946. leta v Italijo. Komisija je ugotovila naslednje : Luciano bi se moral vkrcati na ladjo proti Italiji v bazenu pred otokom Elis. Pospremili so ga stari kolegi - gangsterji Meyer Lansky, Frank Costello in Mike Lascari, ki je odrastel v Luckyjevi bližini, je pa solastnik neke družbe za tobak skupaj z Abnerjem Zvilmanom, znanim newyorškim raketarjem Odšli so na otok ter se poslovili od Luckyja, toda komisija sodi, da to ni bilo običajno «prijateljsko» slovo. Frank Costello je uporno trdil, da slovo ni imelo nobenega posebnega pomena in da je bil samo radoveden, zato je tudi šel. Kaj pa je bilo z banketom, ki so ga bili priredili as ladji, so vprašali seasitosjl Costello in ostali so zanikali, da bi karkoli vedeli o tem banketu, čuvaji, ki so bili takrat določeni za nadzor, da bo Lucky zares odplul, so prav tako trdili, da ne vedo za takšen banket. Vendar je senatna komisija le dobila podatke od «neke resne priče, katerega ime so ohranili v tajnosti zaradi njegove osebne varnosti», da so banket priredili, da pa so se policaji «diskretno» umaknili stran, medtem ko so košare s hrano in vinom prinesli na ladjo za Luckyja in ostale gangsterje. še več: pred ladjo je bil špalir «pristaniških morilcev» (kakor trdi Kefauver v svoji knjigi o tej preiskavi), ti gangsterji pa so varovali pred nezaželenimi Luckyja in ostale gangsterje na ladji. Tudi novinarji niso smeli pristopiti. Gangsterji so jim resno zagrozili. Omenjeni banket na ladji pred potjo v Italijo je zelo pomemben. Kaže ne samo to, da je Lucky po desetih letih jetaikovanja v Sing Singu ostal «nekdo», temveč tudi, da uživa solidarnost omenjenih gangsterskih prvakov in da se bo zveza tudi po «pregonu» v Italijo nedvomno vzdrževala naprej. Toda to kaže na še nekaj: da so imele oblasti takrat do Luckyja precej obzira. LUCKY LUCIANO V ITALIJI Kako je Lucky Luciano leta 1946 prispel v Italijo in kaj se je z njim dogajalo takrat, o tem nam priča neki zelo kompetenten človek: Giuseppe Dosi, star italijanski policaj, ki je bil po vojni šef mednarodne policije, to je Interpola za Italijo. S «slučajem Luciano» se je veliko ukvarjal, pa so mu številne stvari iz tega prvega časa znane. Med Interpolom in ameriško policijo, pravi Dosi, so bile izmenjane številne note, fonogrami in brzojavke, še posebej okrog tihotapstva mamil, v katerega je bil, menda, vedno vpleten Lucky, toda nikoli ni bilo dokazov proti njemu, odkar je bil prispel v Italijo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 13.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 n°veml>ra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT * Trst ODLOČNA ZAHTEVA SINDIKATOV V MESTRAH Zaščita okolja dolžnost podjetij V torek velika manifestacija delavcev v industrijski coni Porta Marghere BENETKE, 2. — Danes je bila I «Mantovani» v Ulici Padova. Eks-na sedežu U1L v Mestrah skupna ploziji sta povzročili znatno gmot- seja enotne organizacije federacij CGTL, CISL, UIL, tajništva delavcev v kemdčni industriji (FULC) ter predstavnikov beneških sindikalnih organizacij. Seja je zadevala vprašanja več kot 400 delavcev, ki jih je družba Montedison začasno odpustila, ker je bila prisiljena, da ustavi obratovanje oddelka za proizvodnjo žveplene kisline. Kot smo že večkrat poročali, je v zadnjih časih postalo stanje v Portu Margheri neznosno zaradi neprestanih zastrupitev zraka s hlapovi, ki so prihajali predvsem iz obrata, kier proizvajajo žvepleno kislino. Menijo, da je bilo v zadnjih časih zastrupljenih na tem področju več stotin delavcev. Stanje je postalo tako nevarno, da so bili delavci obrata za proizvodnjo žveplene kisline prisiljeni, da se uprejo nadaljnjemu obratovanju oddelka. Zgodilo pa se je, da je vodstvo družbe Montedison kmalu nato začasno odpustilo z dela več kot 400 delavcev. Sindikalne organizacije so bile tako postavljene pred vprašanje, kako zagotoviti nadaljnje delo in seveda tud; zaslužek začasno odpuščenih delavcev. Prevladalo je mnenje, da podjetje ne more odpustiti delavcev zato, ker so v teku dela za obnovitev proizvodnih naprav. Na današnjem sestanku so sindikalni predstavniki menili, da obstaja nujna tesna povezava med sindikalnimi spori v posameznih podjetjih, beneškimi teritorialnimi soori ter splošnim vprašanjem zaščite naravnega okolja. V tem okviru je treba poskrbeti za čimprejšnjo rešitev vprašanj, ki zadevajo ekološke probleme, razvoj in kvaliteto investicij ter obrambo zaposlenosti v skladu s smernicami nedavne enotne konference v Genovi. Na sestanku so vsi udeleženci poudarili potrebo po enotni akciji, za obnovitev industrijskih naprav, za obrambo zdravja delavcev, za investicije, organizacijo dela ter vlogo čtelavskeea posega. Na sestanku so tudi odbili stališča delodajalcev, ki bi se hoteli otresti stroškov za bonifikacijo obratov na škodo delavcev. V sporoči- ŠP0RT, TV IN ZDRAVJE V Italiji in tudi drugod po svetu je le Tnalo takih, ki niso strokovnjaki za nogomet. Dovolj je le. da ob ponedeljkih prisluhneš pogovorom v barih, v tramvajih in na cesti, da boš slišal vrsto strokovnih razlag zakaj je ta e-najsterica zgubila, zakaj t-gralec ni zabil gola, kakšno taktično napako je zgrešil oni trener. Ljudje, ki so presedeli nedeljo doma pred televizijo, dajejo naslednji dan duška svoji jezi, če je njihova enajsterica zgubila, ali pa svoji pikrosti, če so njihovi ljubljenci slučajno prekosili prijateljeve. Športnik sem jih slišiš kako svečano izjavljajo. Vsak nedeljski popoldne presedim pred televizijo, pa tudi medteden-ske športne odda je mi redkokdaj uidejo. In res so športne postai^: zabuhli v obraz, z izbočenimi trebuhi in komaj prisopihajo v prvo nadstropje peš, seveda če se je slučajno pokvarilo dvigalo. Takim športnikom grozi velika nevarnost: nogometna kap. Simptomi so slični kot za srčno kap, ker pri tolikournem sedenju v sključenem položaju in z napetimi živci trpi največ srce. Zdrami proti tej bolezni skorajda ni: ali se človek odpove svoji športnosti ali pa se vsaj odpove udobju. Fotelj zamenjajte s trdo stolico, odpovejte se jedači in pijači, premore pa izrabite za kratke a zdravilne sprehode. no škodo, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Sekcija je bila odprta do pozne nočne ure, ker je v teku kampanja za včlanjevanje novih tovarišev. Malo pred 1. uro so trije aktivisti zaprli sekcijo in se odpravili domov. Med temi je bil tudi taksist Vittorio Casagrande. Le ta ni še prišel do svojega vozila, ko je pred sekcijo eksplodirala prva bomba. Kmalu nato je počil tudi drugi peklenski stroj, ki je prebil vhodna vrata sekcije Mantovani. Preiskovalci so ugotovili, da so se še neidentificirani atentatorji poslužili za fašistični podvig ročnih bomb tipa SRCM. POSEG JUGOSLOVANSKIH KULTURNIH USTANOV PRI MEDNARODNEMU ARHIVSKEMU SVETU Avstrijska vlada naj spoštuje določila arhivskega sporazuma Gre za sporazum o vrnitvi kulturnih predmetov, ki so nastali za časa Avstro-Ogrske monarhije na jugoslovanskem ozemlju in ki si jih je Avstrija pridržala (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 2. — Jugoslovanska a-hivska, zgodovinska društva in skupnost jugoslovanskih univerz so poslali mednarodnemu arhivskemu svetu v Parizu odprto pismo o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo. Besedilo pisma ugotavlja med dragim: Dne 26. junija 1973 je minilo 50 let, odkar je bila med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo podpisana pogodba, ki je znana pod imenom arhivski sporazum. Pogodba sodi v vrsto pogodb med nasledstvenimi državami Avstro-Ogrske, ki rešujejo na temelju semžermenske in trianonske mirovne pogodbe inmiMiiiiirniiiiiiiiiiiHiiiiimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinumiiiiimiiiniiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiniii Pomanjkanje vode v Rimu vprašanja pripadnosti arhivov in drugih kulturnih dlobrin, ki so nastala po razpadu stare monarhije. Določbe te pogodbe so v veliki meri enake določbam v pogodbah, ki jih je Avstrija sklenila z drugimi nasledstvenimi državami. Te določbe za Avstrijo niso neugodne. Omejujejo se skoraj izključno (z izjemo predmetov, odnesenih med prvo svetovno vojno) na arhive. Tako je bila Avstriji priznana pravica, da ohrani na primer v svojih zbirkah izsledke arheoloških izkopavanj na ozemlju Jugoslavije in dolžnostne izvode knjig in periodičnih publikacij, ki so izšle na jugoslovanskem ozemlju stare monarhije. Tudi glede arhivov je obveljalo da Avstrija ohrani v glavnem vse arhive svojih osrednjih pokrajinskih in drugih uradov, ki so nastali na njenem ozemlju, a so se tikali jugoslovanskega ozemlja, z izjemo nekaterih serij, ki so imele še vedno svoj pomen za administracijo jugoslovanske nasledstvene države. Medtem ko je Avstrija svoje obveznosti te vrste do drugih nasledstvenih držav izpolnila, je pa ostal njen arhivski sporazum z Jugoslavijo skoraj v celoti neizpolnjen. Avstrija je izročila na primer Madžarski nekatere arhive, za katere se je v arhivskem sporazumu obvezala, da jih bo izročila Jugoslaviji. Ta jih je nato dobila od Madžarske po drugi svetovni vojni. Glavni vzrok za neizvrševanje arhivskega sporazuma je bil v nemškem nacionalizmu tedanjih avstrijskih arhivarjev. Po drugi svetovni vojni je nastalo tako poleg vprašanja izvedbe arhivskega sporazuma iz 1. 1923 še vprašanje vrnitve kulturnih predmetov, ki so bili v dobi okupacije med drugo svetovno vojno odneseni z ozemlja Jugoslavije. Leta 1958 sta državi dosegli sporazum o tem, da je treba' arhivski sporazum iz leta 1923 izvesti, delo na kulturnih restitucijah pa dokončati, določili sta tudi postopek za rešitev obeh vprašanj. Ko je pa nato Jugoslavija leta 1960 predložila liste svojih zahtev na podlagi arhivskega sporazuma so odgovorni krogi v Avstriji zavračali jugoslovanske zahteve. Historiat neizvajanja arhivskega sporazuma iz leta 1928, potrjenega s protokolom leta 1958, pomeni svojevrsten primer neizpolnjevanja prevzetih obveznosti. Avstrija ne navaja razlogov za svoje početje, ampak odklanja diskusijo o jugoslovanskih zahtevah sploh. Zato Jugoslavija pričakuje in zahteva, da bo Avstrija sprejete narodne obveznosti končno izpolnila. DRAGO KOŠMRU umetnicam, odpovedal svojim eksplozivnim pošiljkam. Vsaj tako trdi v anonimnem pismu, ki ga je danes poslal deželnemu uradu tiskovne agencije ANSA v Firencah. «Eksplozivnih pisem ne bo več — piše neuravnovešenec — ker so prenevarne in ne dajo zadovoljivih rezultatov. Lahko pričakujete pa poko! lepih žensk. Postati hočem naivc"- ■ in najbolj krvoločen morilec i: » Avtor pisma je verjetno neurav-novašenec, ki je poslal v soboto eksplozivno pismo igralki Sandri Mazzola. Pismo je počilo na mizi poštnega urada, ko ga je ravnateljica zapečatila. Včeraj pa je eksplozivno pismo dobila igralka ... - Antonella Murgia. Iziaelski vojaki se grejejo na toplem soncu pri mestu Adabija, na južnejši točki fronte v fcgiptu ......................................................................................................................""""""""""..... POMEMBEN POLITIČEN USPEH ARABSKEGA BOJKOTA ZAHODNI EVROPI GROZI UKINITEV DOBAVE PETROLEJSKIH PROIZVODOV Razprtije v EGS: pomagati Holandski ali pa se odreci arabskemu petroleju - Japonska gre po svoji poti - Težave v ZDA Zaradi pomanjkanja vode v italijanski prestolnici ni barmanu preostalo drugega, kot da se je «oborožil» z vrčem in šel po vodo v znameniti rimski vodnjak Trevi PO ENOMESEČNI PREISKAVI OROŽNIKOV Neuravnovešen bombaš FIRENCE, 2. — Vse kaže, da se je neznani atentator, ki je poslal vrsto eksplozivnih pisem najlepšim italijanskim filmskim in gledališkim Trideseterica palermskih študentov v zaporu zaradi tihotapljenja hašiša Mamilo so kupovali v Tuniziji z radijskimi in fotografskimi aparati lu, ki je bilo objavljeno po seji, je rečeno, da je vprašanje zdravstvene zaščite delavcev v obratih ter sploh v vseh industrijskih področjih ena od temeljnih nalog sindikata. Delavci raznih podjetij skupine Montedison (Petrolchimico, Monte-fibre ter obrati za proizvodnjo u metnih gnojil) so sklenili, da bodo v torek, 6. novembra priredili veliko manifestacijo. Danes so že stavkali v nekaterih podjetjih. Stavke se bodo nadaljevale do torka, ko bo prišlo do splošne 24 ume stavke vseh delavcev v kemičnih industrijah. Računajo tudi. da bi utegnilo priti še do drugih stavk, ob podpori delavcev podjetij Mon-tedLson v Mantovi in v Ferrari. Fašistični atentat na sedež KPI v Milanu MILAN, 2. — Ročni bombi sta danes ob 1. uri zjutraj eksplodirali pred milansko sekcijo KPI PALERMO, 2. — Okrog trideset fantov in deklet, po večini višješol-cev in univerzitetnih študentov, je od danes za zapahi zaradi tihotapljenja in uživanja mamil. Gre za širokopotezno akcijo orožnikov palermske legije proti tihotapstvu mamil. Zadevno preiskavo vodi namestnik državnega oalermskega državnega pravdnika dr. Sciacchitana. ki je že podpisal 41 zapornih nalogov. Vse kaže, da se je preiskava začela v začetku oktobra, ko so karabinjerji aretirali univerzitetnega študenta Giuseppa Testo in Enrica Sammartana, katerima so zaplenili tri kg hašiša. Sammartano je moral pozneje na nekajtedensko zdravljenje v umobolnico zaradi depresivne krize. Testo pa, ki je potomec plemiške družine in sin bivšega sodnika, so odvedli v zapor v Trapani, kjer čaka na proces. Po povratku iz umobolnice je Sammartano priznal preiskovalcem, da je tihotapil hašiš iz Maroka na Sicilijo. V severnoafriški državi je dobil mamilo v zameno za tranzi-storizirane radijske sprejemnike, magnetofone in fotografske aparate. Na tej osnovi naj bi preiskovalci odkrili, da so se še drugi mladi in bogati palermski študentje pečali s to trgovino. Skupno naj bi letos poleti vtihotapili okrog 80 kg hašiša. Orožniki so aretirali Sammartana in Testo v Alcamu, kjer je prvi pod vplivom mamil delil mimoidočim bankovce za deset tisoč lir. V njegovem avtu pa so našli hlebec hašiša. Na zahtevo pravdnika dr. Sciacchitana so orožniki aretirali vrsto ljudi tudi v drugih italijanskih mestih, kamor so m prskupčevalci mamil zatekli, v upanju, da jih ne bo dosegla roka pravice. Tako na primer so v Rimu aretirali 5 ljudi, v Milanu so aretirali 25-letnega uradnika Alfonsa Priola, vrsto petičnih golobradcev pa so aretirali tudi v Trapaniju. Dr. Sciacchitano je podpisal skupno 41 zapornih nalogov, 20 ljudi pa je prijavil sodišču, ne da bi jih dal zapreti. «Nadaljujemo z akcijo — je izjavil poveljnik palermske orožniške legije — in lahko vam zagotovim, da smo skrbno dokumentirali vse obtožbe, ki zadevajo prekrške tihotapljenja, razpečevanja in uporabljanja mamil.» Roberto Gabardini se počuti veliko bolje RIM, 2. — Roberto Gagliardini, 6-letni deček, ki je bil 22. oktobra žrtev ostudnega napada, se počuti odločno bolje. Danes zjutraj je s pomočjo bolničarke vstal in naredil nekaj korakov po bolniški sobici. Primarij oddelka za zdravljenje lobanjskih poškodb prof. Visalli je poudaril, da mali Roberto še ni popolnoma okreval, ker se mu mora še zaceliti zlomljena čeljust Pričevanj« o grozodejstvih čilske junte CIUDAD MEXICO, 2. — Čilski,filmski režiser Miguel Littin je obtožil vojaško junto atentatov proti čil-, ski kulturi. «Odkar m pilili Ml «K last — je poudaril režiser med današnjo konferenco — so vojaški poveljniki začeli ostro akcijo za odpravo vsakršne neodvisnosti in svobode mišljenja». Littin je tudi izrazil zaskrbljenost za usodo pevca Angela Parre, enega od najpomembnejših predstavnikov latinskoameriške pesmi. Parrò so takoj po državnem udaru zaprli v santiaški stadion, od koder so ga odpeljali po mesedu dni neznano kam, ker je bil fizično izčrpan zaradi zverinskega mučenja. BONN, 2. — Neki glasnik nemške zvezne vlade je danes izjavil na tiskovni konferenci, da Libija nj zagrozila, da bo uvedla embargo za petrolejske proizvode na škodo ZRN, temveč je le zahtevala dodatna pojasnila glede stališča Zahodne Nemčije do spora na Bližnjem vzhodu. Glasnik je poudaril, da zvezna vlada ne bo spremenila vsekakor svoje politike na Bližnjem vzhodu zaradi morebitnih pritiskov ali izsiljevanja in da bo ta politika slej ko prej strogo «nepristranska». Glasnik je še navedel, da je kancler Brandt osebno odgovoril na pismo, ki ga je Libija poslala vsem vladam Evropske gospodarske skupnosti. Naknadno pa je libijski predsednik Gedafi poklal še posebno pismo bonski vladi v katerem zahteva dopolnilna pojasnila. Glasnik je izjavil, da zahodnonemška vlada pripravlja odgovor na to pismo. Do odgovora pa ne bo prišlo pred sejo ministrov EGS, ki bo predvidoma prihodnji ponedeljek in torek v Bruslju. Na tej seji bo devet najvišiih predstavnikov EGS sklepalo o skutrni politiki glede a-rabske petrolejske politike. Glasnikove izjave so precej meglene, saj ne obravnavajo bistva vprašanja. Davi so glavna vplivni nemški časopisi pisali, da je Libija postala ZRN pravcat ultimat s katerim zahteva strogo zahodnonem-ško nevtralnost in obvezo Brandto-ve vlade, da ne bo podlpirala Holandske, kateri so že številne arabske države odpovedale dobave pe-frcleia, ker je odkrito podpirala lyael. To pomeni, da se sedaj v okviru EGS postavlja z vso ostrino vprašanje: ali bo skupnost sprejela enotno politiko do arabskih zahtev ter se torej na ljubo Holandski odrekla arabskim petrolejskim dobavam, ah pa bo vsaka članica šla po svoji poti ter skušala zaščititi svoje lastne koristi. Arabske države so osredotočile svojo pozornost na ZRN, ker je prav ta država n a »boli pomembna za iz vaiarne določene politike v k-ogih EGS. Zahodna Nemčija se je že prej skušala otresti suma, da podpira Izraelce. Kot je znano, je Brandtova vlada prepovedala izvažanje ameriškega vojaškega materiala iz nemških nristandšč z izraelskim: led.iami. Zvezne oblasti so namreč odkrile v bremehavenskem pristanišču pošiljke orožja v Izrael. Neki nemški glasnik je izjavil, da obstaja preceišnja razlika med po-šilikamn' orožja v Izrael z izraelskimi ladjami in ostalimi pošilj- kami z letali, ki so jih dostavljala ameriška '°tala, ki imajo svoja oporišča v ZRN. Tj zapleti so močno ogrozili od- ] so bili ranjeni v zadnji vojni, noše med ZRN in ZDA, čeprav so j Kot smo že omenili zgoraj, je Ev-zahodni Nemci skušali zmanjšati ropska gospodarska skupnost v pomen trenj. Sedaj se je mudil v Bonnu ravnatelj ameriškega zunanjega ministrstva za evropske zadeve Stoessel, ki je skušal ublažiti ta nasprotja. Ne ve se še, če se mu je zaupana naloga posrečila, lahko pa rečemo, da so odnosi med ZRN in ZDA v tem trenutku precej napeti in da ni mogoče več trditi, da bodo Ameri-kanci prisilili Zahodno Nemčijo, da sprejme njihove pogoje [»d grožnjo, da bodo umaknili svoje čete iz zahodne Evrope. Spričo teh dogajanj lahko zaključimo, da je petrolejska kriza, ki jo je sprožila vojna na Bližnjem vzho-du povzročila resne razpoke v za-hodnonemških in ameriških odnosih ter grozi tudi. da bo vnesla prepir v vrste EGS. Amerikanci skušajo seveda popraviti svoj majavi položaj. V večini primerov pa gre le za politične pritiske, ki prihajajo do izraza pri zelo živahni politični in diplomatski dejavnosti. Na Japonskem je ameriški veleposlanik In-gersoll že predlagal večje sodelovanje med obema državama na področju energetskih virov. Japonci pa so menda gluhi za te zahteve ter vedno bolj odločno izvajajo svojo «proarabsko» politiko, ker se bojijo, da jim bodo usahnili vsi viri petrolejskih dobav iz arabskih držav. Med drugim je japonski RK nakazal 1 milijon dolarjev pomoči v korist egiptovskih vojakov, ki hudi zagati. Dobršen del arabskih dobav petroleja severnim državam EGS je šel čez rotterdamsko pristanišče, kjer so bile tudi velike rafinerije. Temu prometu je sedaj konec. Francozi so celo zadovoljni, ker je njihovo pristanišče Le Havre precej trpelo zaradi holandske konkurence. Vprašanje pa je: ali bodo članice EGS pripravljene odstopiti del svojega petroleja Holandski ter se tako izpostavile nevarnosti, da jim Arabci zaprejo pipe na naftovodih? Petrolejska kriza zajema tudi ZDA. čez dva tedna se tudi tam utegne poiaviti določeno pomanjkanje. Pefitagpp skrbi prvenstveno za svoje rezerve, saj mora sedaj oskrbovati z naftnimi proizvodi vse svoje ladjevje širom po svetu. Nacistični krvniki pred sodiščem v Peruju LIMA, 2. — V začetku decembra se bo pred kazenskim sodiščem v Limi začel proces proti trem bivšim nacističnim krvnikom: Friederichu Schvvendu, Fritzu Goelsu in Klausu Altmanu Barbieju. Temu bodo sodili v odsotnosti, ker ga bolivijska vlada ni hotela izročiti pristojnim perujskim orgarom. Kivniki so obtoženi valutnih špekulacij. za kar predvideva perujski kazenski zakonik stroge kazni. D’Ambrosio soočil Frodo in Venturo MILAN, 2. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o atentatu na milansko kmečko banko na Trgu Fontana, je danes soočil v zaporu San Vittore fašističnega založnika Giovannija Venturo s padovskim odvetnikom Francom Predo. Oba sta osumljena, da sta vodila fašistično teroristično organizacijo, ki se je leta 1969 «proslavila» z vrsto zverinskih bombnih atentatov. Zasliševanje je trajalo sedem ur. Sodnika je predvsem zanimalo srečanje iz dne 18. aprila v Padovi, na katerem so črni mogotci odobrili načrt za vrsto bombnih atentatov. Po pričevanju Venture naj bi se srečanja udeležil tudi znani rimski bombaš Stefano Delle Ghiaie, preiskovalci pa so že ugotovili, da je bil 18. aprila 1969 «Caccola» v Rimu. V tej zvezi pa je Freda izjavil, da omenjenega sestanka sploh ni bilo. čeprav dr. D’Ambrosio ni hotel povedati časnikarjem ničesar o rezultatu današnjega soočenja, kaže, da je bil. govor tudi o atentatih na vlake, na sodni palači v Turinu in v Rimu. Ventura je priznal soodgovornost za atentat na torinsko palačo zavrnil pa domnevo, da se je udeležil tudi ostelih atentatov. Med soočenjem je Freda ubral napadalno taktiko, medtem ko se je Ventura držal svoje običajne obrambne linije. Fredov odvetnik Alberini naj bi med drugim tudi zahteval od sodnika, da zasliši funkcionarje obveščevalne službe in ugotovi kakšni so bili odnosi med temi. Venturo in rimskim misovskim časnikarjem Gian-nettijem. MILAN, 2. — Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Colato, ki vodi preiskavo o eksploziji v tovarni Trifil-Italia, je poslal obvestilo o sodnem postopku zaradi nenamernega umora in nespoštovanja varnostnih ukrepov upravniku tovarne Pierluigiju Guzziju. Le-ta se zdravi v bolnišnici, ker je bil pri eksploziji hudo ranjen. .......■■■■•m......................1....""'K"'..........im..m..immillili.m Polkovnik je lahko podrejen stotniku? Princesa Ana, ki bo 14. novembra prisegla zvestobo in pokorščino Marku Phillipsu, je po činu polkovnik, njen soprog pa je le stotnik LONDON, 2. — V sredo, 14. novembra bo britanska princesa Ana s tradicionalno poročno formulo anglikanske cerkvé obljubila večno zvestobo in pokorščino svojemu soprogu, stotniku dragoncev Marku Phillipsu. Toda Ana je po činu polkovnik. Lahko je torej polkovnik podrejen stotniku? To je problem, ki ga je sprožila v londonski visoki zbornici grofica Summerskill, laburistična parlamen tarka in zagrizena borka za eman- manj nevaren posel kraljičinega cipacijo ženske. Grofica je v današ zeta. Naučiti se mora vsa pravila njem posegu poudarila, da je za- dvornega protokola, saj bo odslej prepadena, da kraljičina hči ni ime- , v ospredju pozornosti britanske la poguma otresti se anahronistič- i «high society». Čeprav je mladenič Mh predpisov anglikanske eerkv« I te vete vedenja na dvoru in med in da je izbrala prav zaobljubo iz leta 1662, ko je zaobljuba iz leta 1928 že nekoliko milejša. Poveljstvo polka dragoncev je medtem dodelilo bodočemu Aninemu soprogu «posebno nalogo» in ga diskretno oddaljilo od polka. Medtem ko se ostali vojaki urijo za protigverilski boj, ker bodo v začetku januarja odpotovali v Ulster, se Mark pripravlja za vsekakor visoko aristokracijo, mora še izpiliti svojo pripravo in se naučiti u-metnosti govora, ki ne trpi neele-gantnega izražanja. Pri tem pa seveda ne zanemarja ježe, saj je jahalni šport njegov življenjski cilj. Po medenem potovanju na otočje Barbados bo Mark začel službo inštruktorja v vojaški akademiji v Sandhurstu. Britanski tisk posveča medtem veliko pozornost pripravam za slovesno poroko. Šlo bo za najbolj razkošno poroko v britanski zgodovini. Svečanost bo prenašalo v barvah 50 televizijskih kamer, ki bodo povezane med seboj z osmimi km kablov. «Dogodku leta» bodo ta- ko lahko sledili televizijski gledalci po vsem svetu. Na dan poroke bo promet v središču Londona prepovedan, taksisti pa napovedujejo za. isti dan celodnevno stavko, tako da bo kaos v britanski prestolnici popoln. Čeprav je britanski tisk po navadi zelo dobro obveščen, tokrat časnikarji niso bili kos skrivnosti, v katero je odeta Anina poročna obleka, ki jo krojijo v majhni kro-jačnici Susan Small. Šivilje so prisegle, da ne bodo izdale tajnosti in tako bo morala javnost počakati do 14. novembra, da zadosti svoji radovednosti: kakšna bo Anina o-bleka? Na Rrtu Canaveral (Kenrfedy), je že vse nared za izstrelitev (jutri zjutraj ob 2,45 po krajevnem času) ameriške vesoljske sonde «mariner 10» v smeri planetov Venere in Merkurja. Gre za prvo odpravo, ki bo skušala raziskati dva planeta ter pri tem izkoriščala gravitacijsko silo e-nega od njiju. Sondo bodo izstrelili z dvostopenjsko raketo «atlas - centauro». Raketa je opremljena z dvema televizijskima kamerama. 5. februarja se bo «mariner 10» približal s hitrostjo 40.000 km na uro v razdalji 5000 km planetu Veneri. Tu bo skušal ugotoviti morebitne praznine v morju gostih oblakov, ki pokrivajo planet ter izmeriti jakost magnetnega polja. Nato bo sonda delno spremenila smer ter zaplula mimo Sonca proti Merkurju, kamor bo dospela 29. marca prihodnjega le ta. Planet bo obkrožila v raidalji 1000 km.