Št. 164 (15.266) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. OtO/77%60Q_ GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR IbčIkb Nove kartice gmEKKF ' s plačilnim servisom yS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■■■■■■■ POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN SPH). N ABB.POST.GR. 1/50% TOREK, 20. JUNIJA 1995 m vsak dan Bojan Brezigar x Qobn odn _ koristil ( na o' ?Veie, ki la UUCfSn-* ___i w | V Bocnu poraz desnice BOČEN - V drugem krogu občinskih volitev v Bocnu je največ glasov prejel kandidat levega centra Giovanni Salghetti Drioli. Zanj se je izreklo 54,8 odstotka volilcev, medtem ko je kandidat desnice Pietro Mitolo prejel 45,2 odstotka glasov. Glasovali so tudi v kraju Leifers, kjer je prav tako zmagal levosredinski kandidat Claudio Pasetto, ki je prejel 62,8 odstotka glasov, njegov tekmec Bruno Borin pa 37,2 odstotka. Tudi v Meranu je zmagal kandidat levega centra Franz Alber. V Bocnu je slo na voliSCa 68,7 odstotka upravičenčev, medtem ko je na prvem turnusu udeležba bila 79-odstotna. Pri izvolitvi bocenskega župana je bil odločilen glas Južnotirolske ljudske stranke, ki je v drugem krogu podprla kandidata leve sredine proti kandidatu desnice. Tajnik ljudske stranke Siegfried Brugger s tem v zvezi ugotavlja, da je bil prvi poskus njegove stranke, da podpre italijanskega kandidata, uspešen in da je tako bil poražen poskus desnice, da izvoli svojega župana v Bocnu. I Težave za tržaški | regulacijski načrt TRST - Odobritev tržaškega regulacijskega načrta je pod vprašajem: sinočnjo sejo so prekinili, zaradi nesklepčnosti, potem ko je opozicija do skrajnosti zavlačevala razpravo. Seje sveta se bodo nadaljevale vsak dan do sobote, preti pa nevarnost, da ne bodo pravočasno odobrili vseh predloženih popravkov. V takem primeru bi verjetno Dežela imenovala komisarja »ad acta« za regulacijski načrt, kar bi spravilo v težave Illyjevo upravo. Na 5. strani RAZPLET V ČEČENIJI Čečenski uporniki izpustili vse talce, stanje pa ostaja še zelo napeto GROZNI - Petdnevna drama v ruskem mestu Budjonovsk je končana. Čečenski uporniki, ki so zadrževali tisoC talcev v mestni bolnišnici, so vCeraj popoldne s skupino talcev - civili- sti, zdravniškim osebjem in novinarji - z avtobusi brez zapletov zapustili mesto. Vendar je stanje v kavkaski republiki še vedno zelo napeto. (Telefoto AP) Na 16. strani Danes v Primorskem dnevniku Piloti ne popuščajo Kljub »prepovedi« vlade so avtonomni sindikati letalskih pilotov potrdih stavko 23. junija, kar naj bi predsednika vlade Dinija prisilo k posegu v spor z Alitalio, vendar mu to potezo moCno odsvetujejo CGIL, CISL in UIL. Stran 2 V Rimu odpirajo mošejo Jutri bodo uradno odprli »mošejo luCi« oz. najveCje muslimansko svetiSCe v Evropi. Povoljno mnenje o uresničitvi projekta je že pred 30 leti izrekel papež Pavel VI., finančno pa so ga podprle arabske države. Stran 3 Otroško poletno središče V Dijaškem domu v Gorici so se vCeraj odprla vrata Poletnega srediSCa, ki ga obiskuje vec kot 70 otrok Stran 9 Črt Šiškovič, glasbeni popotnik Tržaškega violinskega virtuoza ni bilo lahko dobiti na razgovor, ker je veliko zaseden, predvsem pa nastopa vsepovsod. Z njim se je pogovarjal Jože Koren. Stran 13 »Azzurri« boljši od Švicarjev V prvi tekmi nogometnega troboja ob 100. obletnici ustanovitve švicarske nogometne zveze je Italija sinoči v Lausannu z 1:0 premagala Švico. Stran 24 LJUBLJANA / RAZPRAVA V ODBORU ZA MEDNARODNE ODNOSE V nadgradnji osimskega sporazuma rešitev spora med državama? Nižja odškodnina v zameno za vrnitev nepremičnin LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose je v nasprotju z običajno prakso obravnaval informacijo o odnosih z Evropsko unijo in Italijo za zaprtimi vrati. Kot je po koncu seje v precej pitijskem slogu sporočil predsedujoči Borut Pahor, je bila to koristna odločitev, saj so dobili temeljite in izčrpne informacije, ki bodo v veliko pomoč, ko bo odbor odločal o tej problematiki. Na seji je sodeloval tudi zunanji minister Zoran Thaler, ki je v izjavi za novinarje v podobnem slogu kot Pahor dejal, da je obravnava pokazala, da se poslanci zavedajo, da gre za zelo kompleksna vprašanja, kar dokazuje tudi dejstvo, da nihče ni predlagal, da bi bilo treba pogovore z Italijo prekiniti. Minister Thaler in njegov pooblaščenec Matjaž JanCar sta odbor obvestila o pogovorih med Slovenijo in Italijo v zadnjih mesecih: pooblaščenca sta se doslej srečala desetkrat, teme pogovorov pa so obsegale politicno-gospodarsko sode- lovanje, premoženjsko-pravna vprašanja, predvsem vprašanje vračanja nepremičnin optantom in manjšinsko problematiko. Thaler je ocenil, da je dobro, da odbor ni sprejel nobenih sklepov, da bo na voljo vec Časa za premislek o nadaljnjih odločitvah. Omenil je tudi različna mnenja in debato o oglejski deklaraciji: spet je poudaril, da za slovensko diplomacijo to ni referenca in da je Se vedno aktualna dolgoročna dilema, ah je mogoč sporazum, ki bo boljši od sedanjega nesporazuma z Itahjo, ah ne. Neuradne informacije, ki smo jih dobih o poteku seje, pa kažejo, da je na obzorju nov poskus urejanja odnosov med državama. Kot kaže, bo vlada skušala urediti odnose z Itahjo tako, da bi nadgradih oziroma poso-dobih rimski sporazum. Kot je znano, gre za sporazum, ki doloCa višino odškodnine, ki jo morata za odvzete optantske nepremičnine Italiji plačati Slovenija in Hrvaška. NajnovejSa različica je, da bi Slovenija Italiji vrnila nepremičnine, ki so Se v javni lasti, guje Italiji. Višina odškodnine je bila z rimskim sporazumom leta 1983 ocenjena na 110 milijonov dolarjev, takratna Jugoslavija je plačala en obrok, potem pa se je zataknilo, saj Italija po razpadu Jugoslavije ni želela dati Številke bančnega računa, na katerega bi Slovenija in Hrvaška kot naslednici teh obveznosti razpadle federacije nakazovati obroke. Slovenija in Hrvaška sta se pred nedavnim dogovorih, da bo Šestdeset odstotkov prevzela Slovenija, štirideset pa Hrvaška, pri Čemer je Slovenija odprla poseben banCni raCun v Luksemburgu, na katerega nakazuje svoj del denarja. Po naših informacijah slovenski delež znaša od sedemdeset do osemdeset milijonov ameriških dolarjev. Boštjan Lajovic njihovo vrednost pa bi odšteti od visi ne odškodnine, ki jo Slovenija še dol BOSNA IN HERCEGOVINA Bosanski Srbi zopet nadzorujejo cesto v Pale Po izpustitvi talcev UNPROFOR-a večje možnosti za obnovitev mirovnih pogajanj med sprtimi stranmi SARAJEVO - Bosanski Srbi po podatkih enot Združenih narodov spet nadzorujejo cesto, ki povezuje Sarajevo in Pale. Nadzor nad oskrbovalno potjo naj bi sicer v petek med ofenzivo prevzele vladne enote Bosne in Hercegovine. ZN so umaknili svoje vojake iz skladišč težkega orožja okoli Sarajeva, z dokončno izpustitvijo talcev, pripad- nikov Unproforja, pa so večje tudi možnosti za nov dialog med ZN in Palami. V prestolnico bosanskih Srbov se je včeraj, po nenapovedanem sestanku s srbskim predsednikom Miloševičem, iz Beograda odpravil ruski odposlanec Vi-talij Curkin. Izidi pogovorov Se niso znani. (Telefoto AP) Na 18. strani Deželna vlada sprejela načrtza zdravstvo TRST - Deželni odbor Furlanije-Ju-lijske krajine je včeraj odobril v prvem branju novi deželni zdravstveni načrt. Pred dokončno odobritvijo se bodo morali o njem izraziti konference županov posameznih podjetij za zdravstvene storitve, kot se po novem imenujejo krajevne zdravstvene enote, ter pristojna komisija deželnega sveta. Kot so vCeraj povedali na tiskovni konferenci predsednica Guerra, podpredsednik An-tonione in odbornik za zdravstvao Fasola, bodo načrt predvidoma dokončno odobrili septembra. Na njegovi osnovi bodo korenito znižali Število bolnišniskih postelj, popolnoma pa ne bodo zaprli nobene bolnice. Na 10. strani PREVOZI / POLOŽAJ SE JE NORMALIZIRAL, NI PA RESEN Spor okrog možnosti posredovanja vlade Proti so CGIL, CISL in UIL - Policijski zdravniki opravili delo RIM - Pogajanja med letalskimi piloti in Alitalio so se včeraj res ponovno začela, toda bojna kopja niti približno niso zakopana. Po razdoru preteklega tedna so se pogajalci tokrat lotili obrobnih vprašanj, prevladuje pa občutek, da pričakujejo zahtevani poseg predsednika vlade Dinija. To možnost je včeraj potrdil minister za delo Tiziano Treu, ki je pojasnil, da se je vlada odločila za tedensko zamrznitev stavk prav z namenom, da bi se napetost polegla in da bi pogajalce spet spravili za skupno mizo. Možnost Dinijevega posega v spor med piloti in navionalnim letalskim prevoznikom pa zelo moti konfederalne sindikate CGIL, CISL in UIL, ki predsedniku vlade svetujejo, naj se ne vrne iz Halifaxa s kolektivno pogodbo pilotov v kovčku. Ce bi to storil, opozarjajo pri CGIL, bi se ponižal na raven kateregakoli NOVICE Nov proces proti bratom Savi notranjega pogajalca Alitalie. Tisto, kar sindikate zanima, namreč niso gmotne zahteve pilotov, ampak mnenje vlade o strateškem načrtu za preustroj javnega letalskega prevoznika vključno s sanacijo 4 tisoč milijard lir dolgov in zaščito delovnih mest. Medtem ko se je položaj na letališčih popolnoma normaliziral in ko je bilo odpovedanih nekaj stavk v prihodnjih dneh, teCe postopek proti »obolelim« pilotom in zdravnikom, ki so jim predpisali bolniški dopust. Namestnik rimskega državnega pravdnika Angelo Palladino je včeraj prejel poročila, ki jih je sestavilo 49 policijskih zdravnikov, ki so bili opravili naročene preglede vseh 340 »obolelih pilotov«. Palladino bo zdaj primerjal zdravniške izvide, za kar bo potreboval vsaj dva, tri dni, in se nato odločil, ali naj zdravnike pilotov obdolži ponarejevanja zdravniških spričeval. CIVITAVECCHIA Čudežna Marija Škof in župnik pozivata k previdnosti CIVITAVECCHIA - Marijin kipec, ki je že povzročil toliko polemik, je bil vCeraj spet v središču pozornosti. Eden od mnogih obiskovalec je nenadoma zakričal, da se je obraz kipca zganil, kar je bilo dovolj, da je ena od prisotnih novinark takoj padla v nezavest. Vendar sta to obenem bili edini dve osebi, ki jih je domnevni »Čudež« prizadel. Večina prisotnih je namreč bila mnenja, da se ni zgodilo prav nič takega, kar bi bilo podobno čudežu. Prisotnost romarjev se je včeraj močno zmanjšala, Čeprav je vedno nekdo priso- ten. Množica gre po točno določeni poti: najprej kape-hca v cerkvi, kjer je obvezna molitev, nekaj sto metrov dolg sprehod do kraja domnevnega čudeža (vrt hiše družine Gregorij, potem pa spet sprehod do avtobusa ali avta in odhod. Po začetnem navdušenju sta tudi župnik Pablo Martin in škof iz Civitavecchie Girolamo Grillo, dokaj previdna. Slednji je povedal, da je Marijin kipec zaprt v zaklenjeni stekleni niši: en par ključev hrani škof sam, drugega ima oseba, ki uživa njegovo popolno zaupanje in katere istovetnosti škof noče razkriti. -RIM / PREISKAVA PROTI MILANSKIM SODNIKOM Pritisk na inšpektorje izvajalo ministrstvo Tako naj bi trdila ena od inšpektoric V švici zavrnili priziv 5 družb Fininvesta RIM - »Milanski sodniki niso na nas izvajali nobenega pritiska, pritiski so prihajali od drugod.« Tako je včeraj povedala Evelina Canale, ena od inšpektoric, ki jih je v Milan poslal tedanji pravosodni minister Alfredo Biondi. Canalejeva je včeraj pričala pred višjim sodnim svetom, potem ko je sedanji pravosodni minister Man-cuso prišel do zaključka, da so sodniki »Čistih rok« pogojevali tedanjo inšpekcijo in je proti njim uvedel disciplinski postopek. Prav v okviru tega postopka so vCeraj zaslišali tako Canalejevo kot njeno kolegico Marino Moleti. »Ne jaz ne moja kolegica nisva popustili pred temi pritiski,« je še pojasnila Canalejeva, »pri svojem delu sva se držali samo zakona in dejstev, iz katerih je prišlo na dan, da so bile obtožbe na račun milanskih sodnikov neosnovane. Zato so nas imeli za nadležne in so nas odstavili.« Na vprašanje, kdo je izvajal pritisk, je odvrnila: »Zaključek potegnite sami.« Canalejeva je memorial o vsej zadevi naslovila tako glavnemu pravdniku pri kasacijskem sodišču kot tudi višjemu sodnemu svetu. V njem naj bi bili dokazi o tem, da so pri notranjem ministrstvu skušali pogojevati inšpekcijo, ne samo z direktivami, kako naj jo vodijo, temveč so narekovali tudi zaključke, do katerih naj pridejo. Višji sodni svet se je vCeraj ukvarjal še z vrsto drugih vprašanj, in sicer v zvezi z nekaterimi sodniki iz Reggio Calabrie ter iz Milana. Proti načelniku pravdništva Giulianu Gaeti in glavnemu pravdniku Guidu Neriju so namreč začeli postopek za premestitev zaradi »ambientalne inkompati-bilnosti«, kar oba vztrajno zavračata, češ da so obtožbe na njun raCun povsem neosnovane. Obtožbe namreč prihajajo od notarja Pietra Marrapo-dija, ki je v zaporu pod obtožbo mafijskega združevanja. Milanski javni tožilec Ilio Poppa, ki je v »poolu« čistih rok odgovarjal za davčne in finančne prekrške, pa mora pojasniti domnevne stike, ki naj bi jih njegova žena imela z neko milansko odvetniško pisarno, ki je imela opravka z osebami, vpletenimi v podkupninske afere. Prav glede podkupninskih afer velja povedati, da je včeraj zvezno sodišče v Lausannu sklenilo, da lahko milanskim sodnikom posredujejo dokumente, ki so jih zaplenili decembra lani. Zavrnilo je namreč pet prizo-vov, ki so jih vložile družbe Fininvesta (dokumenti se nanašajo na preiskavo, ki je skušala ugotoviti, Ce so razpolagale z neknjiženimi kapiteli’ ki bi lahko služili za financiranje strank ali podkupovanje funkcionarjev). Včeraj pg je glavni milanski pravd-nik Giulio Catelani zaprosil, da ga upokojijo, s čimer je preklical prejšnjo prošnjo, po kateri je nameraval ostati s službi do dopolnitve 72. leta starosti. Prejšnje dni so Catelanija zaslišali v okviru preiskave, ki p1 lahko privedla do njegove premestitve. Očitajo mu, da Biondijevim inšpektorjem ni izročil stališča Borrellij3 glede Berlusconijeve prijave o preiskavah pri Publitalii in je celo odredil preiskavo o lastnini nekega konja, na katerem je jahal Borrelli. PESARO - Fabio in Roberto Savi, bandita, ki sta nekaj let morila s svojim fiatom uno bele barve, sta se včeraj vrnila v dvorano sodišča, v kateri so ju pred kratkim že obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora bančnika Ubalda Pacija. Sedaj se morata -skupno s tretjim, najmlajšim bratom, skesanim Albertom, braniti pred celo kopico obtožb zaradi kaznivih dejanj, ki sta jih zakrivila od 1987. leta dalje. Obtožena sta cele vrste ropov v poštne urade, na bencinskih Črpalkah, na številnih vhodih na avtoceste, poleg tega pa še poskusov umora, ugrabitve, posesti orožja in eksploziva. Danes bodo na procesu zaslišali 30 prič. Zaplenili 17 kg kokaina NEAPELJ - Finančni stražniki so po skoraj enoletni preiskavi zaplenili 17 kg kokaina v vrednosti skoraj 10 milijard lir in 300 milijonov lir. Aretirali so sedem ljudi, med katerimi je tudi bivši karabinjer. Mamilo je tihotapila tolpa, ki jo je vodil 49-letni VincenzoRomano, pripadnik kamoristične družine licciardi. Obsodili skinheadse VTCENZA - Kazensko sodišče je obsodilo osem elanov skupine skinheadsov zaradi rasistične mržnje. Mladi v starosti od 30 do 20 let so Sirih ideje in rasistične metode, ki jih je poveličevala razpuščena fašistična stranka. Oba ustanovitelja skupine sta bila obsojena na dve leti in mesec dni zapora, ostati elani pa na blažje kazni. Pet mladih žrtev asfalta F ANO - V noči na nedeljo je pet mladih izgubilo življenje v dveh prometnih nesrečah. Odhajati so domov potem ko so noč prebiti v disko klubu. Od začetka leta je bilo v pokrajini Pesaro ob koncih ob življenje že 30 mladih. _ ____________ ARETACIJA / IZDAJAL SE JE ZA ČAROVNIKA S spolnimi odnosi jih je »reševal« vseh tegob »Vroč iz Barcellone« je svoje kliente prepričevol o svoji nodnorovni moči - Obogotel je, sedoj sedi v ječi RIM - Svojim »strankam« je prerokoval vsakovrstne nesreCe, strašil jih je, da se jim bo dogodilo mnogo zlega, a jim obenem ponujal »rešitev«: udeležbo pri satanskih obredih in privoljenje v spolne odnose z njim. Posel mu je dolgo Časa lepo cvetel, saj je za svoje »usluge« zahteval milijonske vsote in dragocena darila, konec preteklega tedna pa mu je odklenkalo. Ena od njegovih strank ga je prijavila sodstvu, in tako se je 67-letni Emanuele Santangelo, znan z vzdevkom »vrač iz Barcelone« znašel kar čez noC za rešetkami. Santangelo je svojim klientom zagotavljal, da poseduje izredno, nadčloveško moC, ki mu jo je vlil sam satan. Le s to močjo bi jih lahko rešil vseh tegob in jih zavaroval pred »bližajočimi novimi katastrofami«, klienti pa so se mu morali brezpogojno pokoriti. Nadnaravo moč je ubožcem, predvsem ženskam, a tudi mladoletnim, predajal med spolnimi odnosi. Vsaj tako jih je prepričeval. V svojem »študiju« v kraju Labico je v ta namen prirejal satanske seanse, ki so se največkrat spremenile v pravcate orgije. Njegovi klienti mu niso ugovarjali; bilo je, kot da bi jih vraC začaral. Nekdo pa je vendarle imel toliko korajže, da je v prijavi sodišču napisal, kaj vsega je doživel pri vraCu Barceloni. Policisti so pretekli petek potrkali na vrata njegove vile v kraju Valmontone, v kateri je Santangelo stanoval z ženo, hčerko in tastom. V poslopju so našli nekaj čekov njegovih strank, zlatih predmetov, fotografij in zapiskov o klientih. VraC jim je ponavljal, da ni storil nič hudega, a mu niso verjeli. Prav tako mu niso verjeli, ko jim je povedal, da se preživlja s socialno pokojnino v višini 400 tisoč lir mesečno. Sedaj je obtožen goljufije v obtežilnih okoliščinah, spolnega nasilja in opolzkih dejanj. Odpeljali so ga v rimski zapor Regina Coeli. MONZA / V AMBULANTI___________ Ginekolog takoj po splavu posilil 3Wetno pacientko Obtožujejo ga tudi opolzkih dejanj, Njegovi pregledi so bili sumljivo dolg1 Ginekolog, ki je j® zaposlen v bolnišnici ^ sto San Giovannim posvetovanici v kraj Cologno Monzese l ^ lan), je sedaj zapri Monzi. Preiskava se J pričela po prijavi, kU°Ja MONZA - Karabinjerji iz Monze so aretirali nekega ginekologa, ki ga obtožujejo spolnega nasilja, opolzkih dejanj ter kršitve zakona o hoteni prekinitvi nosečnosti. Kot pravi obtožnica, je 5 3-letni Sergio Adinolfi, profe-sionist iz Lesma v milanski pokrajini, poročen in oCe dveh otrok, posilil neko pacientko, in sicer v svoji zasebni ambulanti v Sestu San Giovanni. Zenska naj bi se bila nanj obrnila, ker je želela na skrivaj splaviti, posilil pa naj bi jo takoj po posegu. Zaporni nalog je izdala namestnica državnega pravdnika Silvia Pansini, ki je obenem povabila morebitne druge žrtve, naj vložijo prijavo, pri čemer jim bodo zagotovili popolno anonimnost. vložila neka 30'!etja zenska: povedala ]e^ se je nekaj mesecev obrnila do Andolfij3’ je hotela prekiniti n° , nost. Ko je bila S® P . vplivom anestezij®’ , bi jo bil zdravnik P0^ Agenti so ugotovili, . Adinolfi v svoji kari® že zakrivil opoi dejanja. Odstranili so b tudi iz posvetovalnic® Sestu San Giovanni, * so nekatere pacien • povedale, da so pregledi trajali neob J. no dolgo in so bili t® sumljivo natančni- ITALIJA / VODITELJI SREDINE PRI SCALFARU Sredinske sile nočejo volitev Za razliko od NZ, Fl, SKR in DSL bi raje izpeljale reforme v tem parlamentu RIM - Bodo predčasne tolarnentame volitve okto-a' Okrog tega vprašanja že dalj Časa suče razpra-,a na italijanskem vse-ržavnem političnem pri-Dfišcu. Stališča so v glav- tob*1 Znana' 2a volitve ok-^ ta ali najpozneje novem- Ka Nacionalnega zavez-'tva Gianfranco Fini in a1 anja Forza italia Silvio , ®tluscohi na desnici, T*® tudi tajnik SKP Fau-0 Bertinotti in v precejšnji 1)’?! ^a)ntR DSL Massimo tol-- ma na levici. Vodi-j l1 ledinskih strank , • ^cumsKm straruc so v ° avnem proti, z njimi pa nr tudi nekateri t^dstavniki že omenjenih urih naj večjih italijanskih [jetičnih strank oziroma "Ivovih podskupin. v C era j je bilo pravo ro-' auje nasprotnikov tj eQCasnih volitev na Kvi-Lvi;1 k predsedniku repu- faru v^u Ijui§iju Scal- ,. u- v teku dneva so se Maj napotili tajnik »de- B<< Ljudske stranke Roc- co Buttiglione in tajnik »leve« Ljudske stranke Gerar-do Blanco, tajnik De-mokršCanskega centra Pier-ferdinando Casini, skupina bivših predstavnikov Severne lige, voditelj Zelenih Carlo Ripa di Meana in poslanec Nacionalnega zavezništva Domenico Fisichel-la. Z različnimi poudarki so državnemu poglavarju povedali, da bi bilo volitve pametno odložiti, da bi parlament medtem odobril nov volilni zakon, zakonodajo proti monopolom in še nekatera temeljna pravila politične igre. Posebno odločen je bil videti Ripa di Meana, ki je zagrozil, da bodo Zeleni zapustili levosredinsko koalicijo, če bo D’Alema vztrajal na predčasnih volitvah. Voditelj Severne lige Umberto Bossi se sicer ni podal na Kvirinal, odločno nasprotovanje predscasnim volitvam pa je izrazil v svojem običajnem »tedenskem pismu«. »Volitve oktobra bi predstavljale ban- ditski napad na demokratične inštitucije,« je med drugim zapisal v njemu lastnem slogu. Vprašanje predčasnih volitev je bilo tudi v središču enournega pogovora med D’Alemo in Biancom včeraj dopoldne v poslanski zbornici. Kot je dejal slednji, kaže, da je voditelj DSL na njem zavzemal bolj previdna stališča in da je izrazil pripravljenost, da bi pred predčasnimi volitvami poskušali v parjamentu sprejeti nova pravila politične igre. O tem bo govor danes na vrhu voditeljev leve sredine s Prodijem na Čelu. Ob vsem tem Italijanka politična kronika beleži tudi pomembne izjave Silvia Berlusconija in Achilleja Occhetta. Prvi je dejal, da namerava ostati na Čelu gibanja Forza Italia, kakor tudi kandidirati za predsednika vlade. Occhetto pa je dejal, da je proti preimenovanju DSL v Demokratično levico. "Cpredstavitev / LETOŠNJEGA SEPTEMBRA n V Trstu svetovni kongres družbe Dante Alighieri /Vo njem bo govor o prisotnosti italijanske kulture no Vzhodu - Med govorniki Capuder in Zlobec TRST - Družba Dante Alighieri bo PMedila svoj 72. svetovni kongres v rshi, in to v dneh od 16. do 21. sep- Udl13 ^etos’ na njem pa bo kakih 200 eIežencev iz vsega sveta razpravlja-, Da temo: »Prisotnost italijanske Ul ture v vzhodni Evropi in v vzhod-eDi Sredozemlju«. Tako je povedal predsednik družbe A11 n° Bottai (na Balbijevi sliki na sre-1. ki je sicer italijanski veleposlanik s rii Sklici, ko je skupno s svojimi delavci včeraj predstavil septembr-° zasedanje na tiskovni konferenci lrstu. Bottai je spomnil, da se kon-stosi družbe Dante Alighieri odvijajo aako drugo leto. Zadnji kongres je v rpV Avignonu v Franciji, letos pa bo rstu že tretjič, saj so njeni člani tu q6 zasedali v letih 1920 in 1955. 2 tožba je bila ustanovljena leta 1889 i Damenom, da bi pomagala ohranjati Siriti italijanski jezik in kulturo zla-Ih na,°kmejnih področjih ter med ita-lauskimi izseljenci po svetu. V ta na-^J^prireja tečaje iz italijanskega je- zika, pa tudi predavanja in druge podobne kulturne pobude. Zdaj se ukvarja tudi z izobraževanjem priseljencev v Italiji. Za vse to dobiva državno finančno podporo, glavnino sredstev pa pridobiva z dejavnostjo svojih 400 podružnic po vsem svetu. Na kongresu se bo poleg predsedniškega zvrstilo še 14 drugih poročil. Med njimi bosta tudi poročili Dantejevega prevajalca v slovenščino prof. Andreja Capudra, ki je danes slovenski veleposlanik v Parizu, ter pesnika Cirila Zlobca. Predsednik Bottai je na včerajšnji predstavitvi podčrtal veliko vlogo, Id jo pri širjenju italijanskega jezika in kulture lahko igra Trst. Sicer pa je izrazil tudi upanje, da bo Italija Cim prej uredila odnose s svojimi vzhodnimi sosedami, v prvi vrsti s Slovenijo. »V interesu obeh je, da Slovenija Cim prej postane polnopravna Članica EZ,« je med drugim dejal Bottai, ki je bil do nedavnega glavni tajnik italijanskega zunanjega ministrstva. RIM / PO DOLGOTRAJNIH SPORIH IN IZGRADNJI Jutri uradno odprtje velike »mošeje luči« Kompleks, v katerega poleg svetišča sodi tudi kulturni center z uradi, je v lepem središčnem predelu Parioii RIM - Mošeja luči, to je po oceni enega od glavnih projektantov, znanega italijanskega arhitekta Paola Porto-ghesija (na sliki zgoraj), najboljša oznaka za veliko rimsko mošejo, ki jo bodo uradno odprli jutri. Mošeja luči (na spondji sliki) v simbolnem in dobesednem pomenu besede: svetišče oz. cel kompleks je otipljiv dokaz tvornega dialoga med islamskim in katoliškim svetom, istočasno pa je v osrednjem poslopju verz iz korana, ki prikazuje boga kot luc neba in zemlje. Ce je torej rezultat svetel, pa je bilo dolgo obdobje uresničitve ambiciozne zamisli večkrat temačno. O muslimanskem svetišču v Rimu se je začelo konkretneje govoriti pred približno 30 leti, ko je takratni papež Pavel VI. izrekel povoljno mnenje. Leta 1972 so ustanovili Italijanski islamski kulturni center, ki je med svoje primarne naloge uvrstil izgradnjo mošeje v Rimu. Po nekajletnih dogovarjanjih je leta 1975 rimska občinska uprava v dogovoru z italijansko vlado in predsednikom republike centru podarila obširno zemljišče. Med centrom in rimsko občino se je kasneje vnel še spor glede višine minareta: predviden je namreč bil 39, 5 metra visok minaret, kar pa je bilo po oceni naravovarstvenikov in dobršnega dela občinskega sveta odločno preveč. Spor so razrešili 11. januarja ’91, ko je rimski občinski svet, ki mu je načeloval župan Carraro, odobril varianto k regulacijskemu načrtu in s posebno resolucijo sprejel zahtevano višino: 39, 5 metra. Islamski versko-kul-turni kompleks zaseda danes površino 30 tisoC kvadratnih metrov v ele-gantnejšem mestnem predelu Parioii. Obsega mošejo, v kateri se lahko zbere 2 tisoč vernikov, kulturni center z manjšo dvorano za molitev, knjižnico, prireditveno dvorano za 400 oseb, številne dvorane za manjše prireditve, galerije, urade, parkirišča in vrt. Kulturni objekti so na voljo tudi rimski občinski upravi. Projekt za kompleks so pripravili italijanska arhitekta Paolo Portoghesi in Vit-torio Gigliotti in iraški Sami Mousavd, njihov predlog pa je leta ’76 prodrl na natečaju, na katerega se je prijavilo kar 40 projektantskih skupin. Izgradnja kompleksa se je začela leta ’84, vodilo pa jo je podjetje Federici. Finančno je uresničitev projekta omogočil kartel arabskih držav, ki je prispeval 60 milijard Ih. In prav ta kartel se je preko svojega predstavnika, iranskega arhitekta Moh-sena Nouriana, odločno zavzemal, da bi minaret ne bil nižji od tega, kar zahteva muslimanska vera. Ne gre namreč, je tedaj izjavil Nourian, za stvar okusa ali arhitek- tonske kaprice. Tako se minaret visoko dviga nad borovci, ki prekrivajo vzpetino, ob vznožju katere stoji mošeja. Pod njim je seveda tudi svetišče, ki je -po izjavah projektantov -odraz različnih stilov, predvsem pa spojitev Pred tridesetimi leti zelena luč Pavla VI. RIM - Spoštovanje drugih veroizpovedi, predvsem pa priložnost zagotoviti obstoj in razvoj katoliških verskih skupnosti v arabskih državah. To je vodilo papeža Pavla VI. pred približno 30 leti, da je na diskretno postavljeno vprašanje o izgradnji mošeje v »osrčju katoliškega sveta« odgovoril povoljno. Tedaj se je v katoliških vrstah marsikdo hudoval, češ da nekatere arabske države, v konkretnem Savdska Arabija, niso dovolile niti postavitve skromne kapelice za številne katolike, ki so bili tam zaposleni. Zato je bila rimska mošeja, še veliko pred začetkom izgradnje, odraz stopnje odnosov med katoliškim in islamskih svetom, kar je se danes. Po splošni oceni z obeh strani so bili takrat in so še danes odnosi dobri: Pavel VI. se je zavzemal za versko svobodo, Janez Pavel E pa je s stališči o Bosni žel priznanje arabskih držav. Uspešna in velikokrat »zgodovinska« pa so bila njegova potovanja v države, v katerih so muslimani v večini. Tako je v Maroku 19. avgusta '85 kot prvi papež govoril muslimanskim vernikom, na stadionu v Casablanci se jih je zbralo kar 50 tisoč. Vselej je bilo v ospredju vprašanje dialoga med pripadniki različnih veroizpovedi. Ni pa se še izpolnila Zelja, ki jo je gojil že papež Pavel VI:, in sicer o recipročnosti. Prav gotovo Cerkev ob otvoritvi rimske mošeje ne bo predstavila dolgega seznama tožb, vendar pa je res, da je skrajno nezadovoljna nad odnosom nekaterih muslimanskih držav do katoličanov, ki tam živijo. arabske in rimske arhitekture. Kot je še povedal arhitekt Portoghesi, se je zgledoval po Botticellijevi viziji Dantejevega raja, po zgradbah Francesca Borrominija, ki je močno zaznamoval rinsko arhitekturo 17. stoletja, po rimskem Pantheonu, po verzih korana in po čudoviti mošeji v Cordobi. Vsekakor je rimska večja od omenjenega kulturnega spomenika v Španiji, saj je najveCja mošeja v Evropi. Po zunanjem izgledu spominja na klasično mošejo, od tradicionalnih svetišč se razlikuje zaradi uporabe in obdelave materiala, ki je tipičen za Rim oz. za nekatera pomembna zgodovinska poslopja. Tudi s tem - spoštovanje tradicije pri izgradnji poslopja in »poklon« kraju-gostitelju - so projektanti želeli ponazoriti ozračje sodelovanja. ŠOLSTVO / NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH NA SEJMU PRED TRGOVINSKO ZBORNICO Od jutri matura za 138 kandidatov Začetek s pisno nalogo v slovenščini Jutri se bo začel za višješolce sklepni del letošnjega šolskega leta. S pisno nalogo v slovenščini bodo na slovenskih višjih srednjih šolah stekli zrelostni izpiti. Opravljalo jih bo skupno 138 kandidatov, med katerimi so trije privatisti. Največ maturantov se bo trudilo na znanstvenem liceju, sledi trgovski tehnični zavod. Pregled števila kandidatov po posameznih šolah daje sledečo sliko: Klasični licej 8 Znanstvenik 47 Tig. zavod 43 Geometri 2 Pedagoški L 19 Poklicni zav. 19 Skupno 138 V začetku šolskega leta je bil govor o »novih zrelostnih izpitih«, ki naj bi zamenjah sedanje »začasne« iz leta 1969. Seveda je že spet ostalo pri besedah, kar bo verjetno kandidatom ustrezalo. Na izpitih bodo pisali dve nalogi (prvo v slovenščini, drugo - pojutrišnjem - iz tako imenovanega tehničnega predmeta) in odgovarjali na vprašanja iz dveh od štirih predloženih predmetov (od teh bodo prvega izbrali sami, drugega pa bo določila ocenjevalna komisija). Jutri bo vsa pozornost posvečena nalogi v slovenščini. Kandidati že dalj časa ugibajo, kakšne naslove naj bi letos izbralo ministrstvo za šolstvo. Novinar milanskega II Giomo Nicola Bruni, ki se na šolske zadeve spozna kot redko kdo v Italiji, je - na podlagi zadnjih ministrskih okrožnic in ministrovih »nagnjenj« - svetoval maturantom nekaj možnih naslovov. Eden bi lahko zadeval državljansko vzgojo, demokracijo in človekove pravice, torej naslov o vrednotah, ki naj bi ga »narekovala« okrožnica št 90 z dne 15 marca letos. Možen je tudi naslov o 50-letnici zmage nad naci-fašizmom (v isti okrožnici je minister svetoval naj dijaki zberejo pričevanja starejših o letu 1945). V okrožnici št. 104 z dne 27. marca letos je govor o vprašanjih razvoja, o rasti prebivalstva, o mednarodnih migracijah. Ministru je pri srcu vprašanje »kakovosti in kulture«, saj je o tem poročal pred dobrim letom na zasedanju Confindustrie. Razčlenil je odnos med kva-liteto okolja, dela in življenja. Ce bo obveljala praksa iz zadnjih let, bi morah imeti dijaki slovenskih višjih srednjih šola na razpolago dva »slovenska naslova«. Srečanja, ki jim je vredno slediti Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča svoje člane z mednarodnega in drugih zainteresiranih področij, da je te dni na tržaškem sejmišču v okviru 47. mednarodnega vzorčnega sejma vrsta zanimivih priložnosti za srečanje z gospodarskimi predstavniki iz raznih držav in trgov, s katerimi že obstajajo ali bi bilo vredno vzpostaviti poslovne stike. Danes ob 15.30 bo srečanje z operaterji iz Dubaja, ob 18. uri pa s predstavništvom Belorusije in obisk standa. Jutri ob 16.30 bo na Trgovinski zbornici tiskovna konferenca hrvaške turistične ustanove, ob 19. uri bo sledil ogled hrvaškega standa na razstavišču, med 18. in 20. uro pa bo v kongresnem centru posvet na temo »Trst v Evropi, ki se spreminja -Kakšni odnosi z Avstrijo in Slovenijo?« V četrtek dopoldne se bo predstavništvo Romunije sestalo z vodtvom Trgovinske zbornice, z županom Illyjem in vodstvom pristanišča; popoldne so na sporedu tehnični obiski. V petek ves dan in v soboto dopoldne (ob 9.30) bodo v sejemskem kongresnem centru XXIX. Mednarodni dnevi kave. V petek ob 18.30 pa bo v slovenskem standu srečanje z generalnim konzulom RS v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan. Za podrobnejše informacije o teh in o drugih dogodkih na letošnjem tržaškem sejmu se interesenti lahko obrnejo na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040/362949). Davorin Devetak ŠOLSTVO / IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ ZA UČITELJEn Naravoslovje in materinščina Med seminarjem tudi nočna astronomska opazovanja Naravoslovje in materinščina je naslov 4-dnevnemu izpopolnjevalnemu tečaju za slovenske učitelje s Tržaškega, ki se začenja danes na osnovni šoli Alojza Gradnika na Repentabru. Seminar prireja Deželni za vod za eksperimentiranje IRRSAE v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije. Danes dopoldne bo prof. Janez Fer-bar najprej spregovoril o naravoslovju, konstruktivizmu in drugih -izmih, popoldne pa bo predaval še o razvrščanju in urejanju predmetov ter vpeljavi pridevnikov. Mag. Dušan Krnel bo najprej predaval na temo Kaj smo namislili in napisali, zatem pa bo govoril o snovi, o skupinskih in snovnih imenih. V sredo, 21. junija, bo imela glavno besedo astronomija. Zjutraj bo prof. Janez Ferbar predaval o svetlobi in bar- vah, popoldne pa bo prof. Marijan Prosen govoril o zemlji in nebu in o osnovni astronomski terminologiji. V sredo se bo tečaj zaključil ponoči, ob 23. uri. Tečajniki se bodo zbrah na skupni večerji, ki jo bodo prekinjali z astronomskimi opazovanji. V četrtek, 22. junija, bo govor o raznolikosti živega in o časovnih spremembah ter njihovim izražanjem z do-vršniki in nedovršniki, dan kasneje pa bodo imele glavno besedo sile in gibanje ter načrtovanje in vrednotenje naravoslovja. Ta teden se bodo seminarja udeležih učitelji z openskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva, prihodnji teden (od 26. do 29. junija) pa bodo prišli na vrsto tudi njihovi delovni kolegi s šentjakobskega, svetoivanskega in na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva. Zeleni protestirajo zaradi prisotnosti ZRJ Za stanci Zvezne republike Jugoslavije na tržaškem sejmu se je zavzel A. Donaggio »Vojno ustavite sedaj«, »Donaggio, embargo je zate farsa, za nas ne«, »Živela Bosna, da bi Bosna živela«; to je nekaj sloganov, s katerimi so predstavniki Zelenih (na sliki -foto KROMA) dočakali delegacijo Zvezne republike Jugoslavije (Srbije in Cme gore), ki je včeraj popoldne obiskala sedež Trgovinske zbornice. Obenem so tako izrazili svoj protest ob reklamnem standu, ki ga je ZRJ odprla na tržaškem vzorčnem sejmu in ki sledi vabilu predsednika Zbornice Adalberta Donaggia. Zeleni so znova poudarili politično neoportunost Do-naggiovega vabila, obenem pa, da ne gre za protest proti Srbom, temveč za spoštovanje embarga in opozarjanje beograjskih gostov o potrebi o zagotavljanju življenja v Bosni. Paolo Ghersina, deželni svetovalec in član vsedržavnega vodstva Zelenih, je med drugim dejal, da embargo lahko ukinejo, če so sogovorniki verodostojni in če ne gre za enostranski ukrep. Nepojmljivo pa je, da bi ga odpravili brez zagotovil o usodi te nesrečne države, brez njenega priznanja. Poleg tega mora slediti skupnemu mirovnemu načrtu, ker tržaška Trgovinska zbornica ne more krojiti zunanje politike in prevzemati vloge, ki pripada vladi. Zeleni se zavzemajo za ustavitev vojne, pravi še Ghersina, vendar se bojijo, da enostransko popuščanje pred barbarstvom, fanatizmom, pokoli lahko le napoveduje nove hude dramatične trenutke za vso Evropo. Slovenski zamejski novinar in pisatelj Dušan Jelinčič je s svojim uspešnim romanom Zvezdnate noči spet zadel v črno. Po številnih pohvalnih kritikah v slovenskem in italijanskem tisku ter predvsem po tržaški nagradi Vstajenje in prestižnem »srebrnem osatu«, ki so mu ga maja meseca podelili v Trentu na festivalu »Gore - izvidništvo - pustolovščina«, je bil včeraj deležen tudi posebne nagrade s častno plaketo na literarnem natečaju, ki ga že 29. leto razpisuje Italijanski vsedržav- ni olimpijski odbor CONI za književna dela, esejistiko in tehnična dela, ki se tako ah drugaC® navdihujejo ob raznih športnih dejavnostih. Prva nagrada za književnost je šla Nanniju Balestri' niju za delo »I Fmiosi«, druga Giancarlu Gover-niju za »H Grande Ano-ne«, posebna nagrada pa, kot rečeno Dušanu Jelinčiču za »Zvezdnate noči«, ki jo je v italijanščino z naslovom »Le notti stellate« prevedel Paolo Privitera. Ob tem novem pomembnem uspehu mu iskreno čestitamo. H POSEBNA NAGRADA CONlh Dušanu Jelinčiču še eno literarno priznanje Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE / VČERAJ PREDSTAVILI PROGRAM Ponudba za vse okuse in starosti »Triestate ’95« oz. tržaško kulturno poletje na Gradu sv. Justa, ki bo tudi tokrat potekalo pod okriljem tržaške občinske uprave, vendar z drugimi prireditelji kot v prejšnjih letih. Včeraj so predstavili ne še povsem popoln program prireditev, ker so letos, glede na dejstvo, da je tržaška občina prejela kar dve ponudbi (dolgo je na tem področju vladalo popolno mrtvilo), dogovor sklenili relativno pozno. Kot je na včerajšnji tiso vni konferenci še enkrat poudaril odbornik za kulturo Roberto Damiani, so pri odločanju upoštevali predvsem dva vidika: finančni aspekt in možnost ovrednotenja celostnega grajskega kompleksa. Tržaška družba Pick Mare in Show Work-shop iz Bologne sta bila pripravljena prevzeti večji finančr ni riziko, istočasno pa sta tudi nameravala vsaj delno urediti obširno grajsko dvorišče, kjer je osrednje poletno dogajanje. In končno sta tudi predstavila program, ki je namenjen širši publiki, medtem ko je združenje Globogas, organizator prejšnjih (zelo uspešnih) grajskih sezon, skrbelo predvsem za mlado ali za nekoliko »razvajeno« publiko, ki rado sprejema novosti. In prav teh bo letos na gradu malo, čeprav so nekatere napovedane prireditve izredne kakovosti. Predvsem gre za plesno predstavo slovite ameriške skupine Momix (Passion, koreografija Moses Pendleton, glasba Peter Gabriel, 11. julija), kot je že uvodoma poudaril Giuliano Borsari, glavni koordinator letošnje ponudbe. Povedal je tudi, da so v prireditev vložili veliko truda in denarja, toliko, da bodo letos skoraj gotovo poslovali z izgubo. Zato pa seveda upajo, da se bo drugo leto »grajski poskus« ponovil. Uradna otvoritev sezone in pa vseh novih prostorov, ki so jih uredili na prostem - manjši oder in disko-plesišče, manjša pivnica in bar - m na sporedu tu zabavni večer, a bo še nekaj P prireditev - tako niza etno-folk 1 v - grajsko polet)8 Ino zaživelo juh)' uvod naj bi VoSX' /inska« italijanska h (na sliki), ki bo ulija, izjemoma t ponudbe bo po aredstavila vi od 5. do ' istivalom magi)6; vala gledalski krožek Cap_ n za etno-vece- d; ,o2.2S.i«5 dls" “?A IRŽAŠKA OBČINA / REGULACIJSKI NAČRT SREČANJE / PRAVDNIK IZ PALERMA IN DUHOVNIK NARKOMANOV Prekinjena seja občinskega sveta Grozi nevarnost imenovanja komisarja Caselli in Giotti: kako premagati mafijo? V družbi je treba uveljaviti legalnost in solidarnost pot novega tržaškega obcin-s^a regulacijskega načrta se nadaljuje ^edi izredno velikih težav in ni reCe-T bo dosegel cilj, to je pravočasno v °britev. Občinski svet bo zasedal oka ^an sob°te, da bi pravočasno delali številne predloge sprememb; im ™ ne bo svet vzel v pretres, grozi Imenovanje komisarja »ad acta«, ki naj prevzel odgovornost za odobritev re-acijskega načrta. Ce se torej po eni Qrani večini mudi, se na drugi strani Pozicija trudi na vse načine, da bi se 2Prava zavlekla in da ne bi načrta Pravočasno odobrili. v VeraiSnja seja je z vidika zavlače-ailja dosegla višek, ki je privedel do P edčasne prekinitve. Svet je potrebo-^ več kot dve uri, da je odobril dva D a*jjSa popravka, ki sta upoštevala P odloge kr as kih rajonskih konzulk gre ^ razširitev pločnika od vasi do tre-^riskega pokopališča, ter za določitev c djembnosti jusarskega zemljišča ob T ki z Opčin pelje na Repentabor, 1 ? naj bi namestili poletni center sk-a »Mitja Cuk«. Naj omenimo, da so na petkovi seji odobrili spremembo namembnosti terena društva Polet, ki bo lahko gradilo trajnejše objekte. Vsekakor je nevzdržno dolgo izvajanje svetovalcev opozicije včeraj privedlo do prerekanja in do predloga načelnika skupine DSL De Rose, naj bi dogovorno določili maksimalno trajanje posegov za vsako svetovalsko skupino. Svetovalci opozicije, ki so obtoževali večino, da jim krati pravico do besede, so zapustili dovrano, tako da seja ni bila več sklepčna in so jo morali prekiniti ter preložiti na danes popoldne ob 16. uri. Predstavniki Illyjevega odbora in strank, ki ga podpirajo, ocenjujejo, da gre za očiten poskus opozicije, da zruši sedanjo občinsko upravo. Ne gre več za politično konfrontacijo o regulacijskem načrtu, pač pa za dokončno izbiro opozicije, da za vsako ceno onemogoči pravočasno odobritev osnovnega programskega dokumenta in s tem vsili komisarja, z vsemi posledicami take delegi-timacije sedanje večine in njene uprave. Uiccarini vPleten v sodno preiskavo 0 Podkupninah V sodno preiskavo o Podkupninah, ki naj bi 'f1 bila deležna družba ut°vie Venete, je Pleten tudi bivši pred-. nik Tržaške hranil-ce Piergiorgio Lucca-r111’ ki naj bi ga dolžili °iupcije. Preiskavo °di namestnik držav-®ega pfavdnika iz Por-eUona Rafaele Tito, ki J® v zvezi s tem že odre- 1 aretacijo bivšega P^dsedhika deželne ade Adriana Biasut-!a; Pri tem velja ome-b> da je bil Luccarini y°)Cas Biasuttijev taj- Preiskava je zavita Vnajvečjo tajnost. V MESTNEM KOPALIŠČU JE POPUSTIL SKAKALNI STOLP V Ausonii so se izognili tragediji Obiskovalci znanega kopališča Ausonia pred vhodom v novo pristanišče so imeli zvrhano mero sreče, saj bi lahko prišlo do prave tragedije, obračun pa govori o treh lažje ranjenih osebah, ki so jim ugotovili le nekaj odrgnin in udarcev. Včeraj popoldne je namreč nenadoma popustil nekaj metrov visok zele-zobetonski skakalni stolp in zgrmel v vodo. Na stolpu, ki so ga postavili že pred 60 leti, se je večkrat gnetlo tudi po deset kopalcev, ki so skakali v bazen, približno pet metrov niže. Tudi v trenutku, ko je popustil, je bilo na njem nekaj ljudi, vendar so se izmazali, najprej je v vodo končala betonska struktura, zatem pa še sami. Velika sreča je v tem, da pod stolpom tedaj ni bilo nikogar. V glavno bolnišnico so odpeljali 22-letno Flavio Rubesso iz Istrske ulice 99, ki so jo le obvezali in odslovili (okrevala bo v 7 dneh) ter 26-letnega Tullia Remualda iz Ul. Venier 2 (tudi on je lahko odšel domov, prognoza je pet dni), z nekim mladoletnikom pa so se ubadali v Burlu Ga-rofolu. Bazen, kjer je bil stolp, so zaprli, ostali del kopališča pa je zaenkrat odprt. Bela glava državnega pravdnika Giancarla Casel-lija (na sliki, Foto KROMA), človeka, ki vodi bitko proti mafiji z najbolj ogroženega mesta, sodnije v Palermu, se je komaj prikazala iz blindiranega avtomobila, in že se je okrog njega strnil živ zid policistov v civilu, ki so ga pospremili v dvorano pri cerkvi S. Maria Mag-giore. Ob Caselliju je skoraj neopazno stopal Luigi Giotti, duhovnik, ki je dal pobudo za središča Abele, ki se po vsej Italiji ukvarja z narkomani in z ljudmi iz družbenega obrobja nasploh. Kaj imata skupnega prvi protimafijski tožilec in neobičajni duhovnik? Kot je bilo jasno iz predavanja, ki mu je sledila izredno številna in pozorna publika, ju druži skupni boj proti družbeni neurejenosti, pomanjkanju zakonitosti in nenazadnje osamljenosti ljudi, ki omogočajo uspeh kriminalnih orgamzacij. Caselli je zato pohvalil delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s solidarnostjo, o katerih je govoril Giotti s takim elanom, da si je zaslužil skoro 5 minutni aplavz publike. Zgled take angažiranosti je zbiranje podpisov, ki so ga sinoči predstaviti javnosti, zato da bi mafijcem zaplenjeno premoženje izkoristili za socialno koristne pobude. Samo z uveljavljanjem državljanske kulture in družbene občutljivosti bo mogoče porezati korenine, iz katerih raste kriminal in v prvi vrsti mafija. Srečanje s Casellijem in Ciottijem je pripravilo tržaško združenje S. Martino in Čampo, ki ga vodi duhovnik Mario Vatta in ki letos praznuje svojo 25-let-nico. ^IRI NA STADIONU »GREZAR« Agenti finančne straže bodo slavili 221. obletnico p laancna straža se pri sla i- na slavnostno pro svri ailie 221. obletnici v 11® Ustanovitve, ki šegi A ® 0 1274, ko ji je Vittorii dil . 0 Ul- Savojski odre jp v°iasko obrambo meji gl zatiranje tihotapstva knrIesnosti bodo jutri ni audi legije v Vidmu h Pn S®dežih posameznil dan Stev v Tolmeču, Por k °nu M Gorici. V Trstu Dr l.e deželni sedež, se bc siava začela ob 10.3( stadionu »Pino Gre do 1’ ^Juluzile pa se je bo jp ujvišje civilne, vojaške PnaTS, e oblasti v deželi pa ? di bodo tudi priz žari 8 ^srim, ki so se \ zali )em letu najbolj izka stjQ ^ sv°jo požrtvovalne tudi p Predanostjo, roslave bodo obenen Priložnost za obraču kij. ^ neposrednih dav str So agenti finančn <1 ze^ridohiv pri jvV00 milijonov hi sL, . Pa so ugotovili z Qk J HO milijard lir uta ern so zaplenili čed no vsoto denarja, dobri dve milijardi lir in pol. Agenti finančne straže so bili uspešni tudi pri v boju proti prekupčevanju s tobakom (odkriti in zapleniti so ga za 29.316, 570 kg), mamili (zaplenili so 234, 200 kg hašiša in heroina ter 202 tableti ekstasija) in orožjem (odkrili so 184 kosov orožja ter 7.270 kosov municije). Nadalje so opravili kar 83.961 kontrol raznih dokumentov, s katerim treba opremiti blago pri prevozu, davčnih račmrov in potrdil itd. ter 1.042 davčnih pregledov (od tega je bilo 788 splošnih). Agenti so bili pozorni tudi na goljufije na račun Evropske unije in odkriti za dobro milijardo tir utaj davkov. Skrbeti so tudi za varstvo okolja, pri čemer so izvedli 7 kontrol in prijaviti 6 oseb, na morju so posegli 28-krat (pomoč so nudili 41 osebam), v hribih pa 25-krat (pomagati so 30 osebam). Tri razpečevalce mamil aretirali v stanovanju v Naselju sv. Sergija Miljski karabinjerji so aretirati tri osebe pod obtožbo prekupčevanja z mamiti, poleg tega so ugotoviti, da je bila centrala te trgovine v nekem stanovanju v Naselju sv. Sergija. Zaprti so 36-letne-ga Maura Troho, 26-letnega Roberta Rossettija in 28-let-nega Alda lurincica. Aretacije so agenti izvedli po več mesecih trajajoči preiskavi, med katero so naposled ugotoviti, kje je centrala za razpečevanje mamila. Pravijo, da je šlo za precejšnje količine. Ko so agenti vdrli, je bil namreč Mauro Troha pripravljen, da nekam odide, pri sebi je imel nekaj mamila, druga dva sta bila zatopljena pri rezanju dveh hlebčkov hašiša. V stanovanju, ki je lu-rinciceva last, so karabinjerji zapleniti 40 gramov kokaina in 350 gramov hašiša, medtem ko so doma pri Trohi našli pet milijonov in pol Iti, torej dobiček od nedovoljene trgovine. Obiskali so tudi Rossetijevo stanovanje in tudi tam našli nekaj hašiša (50 gramov). PROCES PROTI GIORGIONEJU Veliko hipotez o smrti mlade Mazzolinijeve Pred tržaškim porotnim sodiščem, kjer se mladi Ugo Giorgione iz Gradeža zagovarja pred obtožbo umora zaročenke Monice Mazzolini, so bili včeraj na vrsti izvedenci. Se zlasti zanimivo je bilo pričevanje Lafisce, ki je pojasnil, da je dekle utonilo, vendar je slo za atipičen, torerj redek primer utopitve. Ko človek utone, mu voda običajno zalije pljuča in prepreči dihanje, a tokrat se to ni zgodilo. Mazzolinijeva je namreč doživela hud duševni pretres, tako da ji je dihalne mišice zajel krč, kar ji je preprečilo dihanje, a obenem je tudi zaustavilo vodo, ki ni vdrla v pljuča. O tem, kaj se je dogajalo v terenskem vozilu, predno je končalo v vodo, pa obstajajo samo hipoteze, a teh je precej. Izvedenec Lafisca je ugotovil le, da se je Mazzolinijeva močno udarila v glavo in v nos, in sicer v ročno zavoro. To pomeni, da je bila njena drža upognjena. Možno je, da se je sama upognila, kot da ji je nekdo s silo pritisnil glavo. Zaradi močnega udarca naj bi izgubila zavest, a ko je avto zgrmel v vodni kanal, naj bi spet prišla k zavesti, vendar naj bi se močno ustrašila, ker si ni vedela razložiti, zakaj je v vodi. Posledica je bila, da sta jo zajeli panika in krč dihalnih mišic. Izvedenec ni izključil možnosti, da jo je kdo z roko pritiskal za glavo, udarec pa bi v tem primeru bil posledica sunka od spodaj navzgor, ko je avto udaril ob vodno gladino. V vsakem primeru pa je pri atipični utopitvi človek pri zavesti. Govor je bil tudi o zdravstvenem stanju Giorgioneja: nekateri so bili mnenja, da ne more slediti procesu, drugi so pravili obratno, ugotovili pa so mu tudi manjšo obliko amnezije. Proces se bo nadaljeval v petek. NOVICE Srečanje z dolinskimi upravitelji na Gročani Dolinska občinska uprava namerava izvesti vrsto posvetovanj z občani o upravnih vprašanjih, ki zadevajo posamezne kraje v občini. Krog posvetovanj bodo župan Pangerc in njegovi sodelavci začeti danes ob 20. uri v Srenjski hiši na Gročani s prebivalci Gročane, Peska in Drage. Srečanje prirejajo v sodelovanju s Kulturnim društvom Krasno polje z Gročane. Obisk v Dijaškem domu Ravnatelj deželnega odbomistva za izobraževanje in kulturne dejavnosti dr. Fulvio Sossi je danes v spremstvu funkcionarke dr. Adriane Janežič obiskal Slovenski diajški dom S. Kosovel. Po ogledu skoraj razpadajoče strukture sta se gosta zadržala v daljšem pogovoru o pestri dejavnosti in koristni vlogi doma tako za slovensko narodno skupnost v deželi kot za potrebe mesta. Ravnatelj Švab in ekonom Ukmar sta gostoma podrobno orisala načrte in potrebe doma za uspešno nadaljevanje in načrtovanje dela. Bencinski boni za podjetja Trgovinska zbornica je podaljšala rok dodatnega razdeljevanja bencinskih bonov za podjetja do petka, 23. t.m. Zainteresirani se lahko zglasijo na sedežu združenja v Ul. S. Nicolo 7 (4. nadstropje) od 8.30 do 12. ure ter od 14.30 do 16.30. Zahvala ravnateljstva Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu se ob zaključku Šolskega leta toplo zahvaljuje Dobrodelnemu društvu Trst za sodelovanje in pomoč, ki jo je nudilo učencem, hkrati pa vošči odbornicam in odbornikom prijetne počitnice. RAZSTAVA V ETNOGRAFSKEM MUZEJU KMEČKA ZVEZA - V OBČINSKI GALERIJI _ Prikaz nekdanjega življenja v škednju Priznanje nekdanjim še živečim krušercam Skedenj, ki ima dve kulturni društvi, dva pevska zbora in ima tudi sicer zelo razgibano kulturno življenje, ima tudi Etnografski muzej, katerega 20-letnico so v nedeljo popoldne počastili z bogato kulturno prireditvijo, povezano z nastopom folklorne skupine iz LoCnika na Goriškem, Skedenjske-ga mešanega zbora, ki ga vodi Aleksander Sluga, govorom g. Dušana Jakomina in pozdravom ter Čestitkami društva Ivan Grbec iz Skednja, v imenu katerega je muzeju podarila spominsko plaketo predsednica Devana Černič. Sledil je ogled muzeja, ki je bil tokrat urejen nekoliko drugače. V pritličju so še vedno številni predmeti, ki pričajo o nekdanjem življenju v Skednju (orodje, predmeti za kuhinjo in razni okrasni predmeti, staro ognjišče in še Skedenjske noše). Prvo nadstropje je bilo tokrat namenjeno razglednicam. Etnografski muzej jih je v zadnjem Času zbral vec kot 2000, Ce že ne 3000. »Za tokratno slavje smo v muzeju pripravili razstavo nekaj sto razglednic, ki prikazujejo stari Skedenj, pa tudi kraje iz tržaške okolice in Krasa. Pomislite, da sta med razglednicami, ki so nam jih dali Skedenjci, tudi dve z napisom Gra-dež v slovenščini,« nam je povedal g. Jakomin, ki je spremljal številne nedeljske obiskovalce muzeja in jim tolmačil posamezne predmete in njihovo zgodovinsko vrednost za Skedenj in njegovo prebivalstvo. Muzej je odprt ob IZivahno je bilo tudi pred muzejem, kjer je nastopila folklorna skupina iz Ločnika Prijava škode po neurju Kmečka zveza je takoj po neurju dne 14. junija, ki je prizadelo vso tržaško pokrajino, nastopila pri krajevnih občinah in deželni upravi, da se v korist prizadetih izkoristijo možnosti vsedržavnega solidarnostnega sklada. Z namenom, da bi pristojnim oblastem olajšali cenitev škode, ki jo mora po zakonu štev. 185 iz leta ’92 opraviti v roku tridesetih dni od datuma, ko je bila škoda povzročena, vabi Kmečka zveza vse prizadete kmete, ki so škodo utrpeli, da škodo na kmečkih strukturah (stavbah, rastlinjakih, podpornih zidovih, kmečkih oz. poljskih poteh, itd.) cimprej 'prijavijo v uradih Zveze, ki jo bo nato posredovala pristojnim oblastem. Razstava za ljubitelje opernih predstav Na ogled bo do 16. julije Danes bodo v občinski galeriji na Trgu Unita odprli razstavo z nenavadnim naslovom »II magico splendor lo sguardo abbaglia«, ki je namenjena predvsem ljubiteljem opernih predstav. Na pobudo tržaške občinske uprave in mestnih muzejev, predvsem gledališkega muzeja »C. Schmidi«, sta razstavo priredila Sergio Cimaro-sti in Fiorenza De Vecchi pod vodstvom direktorja mestnih muzejev Adriana Dogulina. Na ogled bo 13 opernih kostumov, v katerih je nastopal znani tenorist Enzo de Muro Lomanto, mož operne pevke Toti Del Monte. Kostume je izdelala milanska krojac-nica Caramba v 20- ih in 30-ih letih. Gledališke- mu muzeju jih je darovala Elisabetta Cherri in s° jih restavrirali s pri' spevkom tržaškega Inner VVheel Cluba. Razstavili bodo tudi razne okraske in scenske predmete, ter približno sto medalj, ki so jih posvetili skladateljem oper, v katerih je nastopal Enzo de Muro Lomanto. V razstavni dvorani bodo tudi predvajali posnetke znanega tenorista, ki so jih presneli z originalnih gramofonskih plošC na 78 vrtljajev na minuto. Slovesnega odprtja razstave se bo udeležila Marina Dolfin, hci Enza de Mura Lomanta in Toti Del Montejeve. Razstava bo na ogled do 16. julija-vsak dan od 10. do 13. in 16.30 do 19-30. torkih in petkih od 15. do 17. ure. Ce pa se prijavijo skupine, ali šole, je muzej na razpolago vedno in ob vsaki uri. Razstava bo odprta do konca leta. Tako želi vodstvo muzeja dati priložnost vsem, da si ta del muzejske razstave ogledajo in preko nje spoznajo življenje v Skednju pred desetletji, ali stoletji, ki so ga, med drugimi, ponazarjale tudi znane in priznane ške-denjske kmšarce. Od nekdanjih skedenj-skih krušaric so še tri žive. To so Simplicija Stopar, Giorgia Sancin in Slava Flego. Dve sta bili na proslavi, tretja se prireditve ni mogla udeležiti. Vse pa so bile deležne toplega aplavza za vse delo, ki so ga opravile v svojem življenju, ko so s svojim kruhom vzdrževale družino, istočasno pa ponesle ime Skednja daleč tja v mesto in še naprej. Kaj je pomenilo nedeljsko slavje Skedenjcem in vsem, ki ljubijo naše običaje in navade (navzoča sta bila tudi predstavnika Etnografskega muzeja iz Ljubljane Tanja Tomažič in Ludvik Beni-gam, kjer bo škedenjski muzej tudi razstavljal)? Prav gotovo zelo veliko. Ne samo priložnost, da so se številni domačini med seboj srečali, poslušali in gledali lep program, temveč pohvalo in vzpodbudo začetnikom te pomembne ustanove, ki se trudi, da bi, preko eksponatov in razstavljenih predmetov, ohranila vse, kar obeležuje življenje in delovanje Skednja nekoč in naše prisotnosti v tem delu tržaškega predmestja. Neva Lukeš SLIVNO / PRI TERČONOVIH Katice zapele ljudsko pesem Na razstavi v Mačkoljah so malčki »pokukali« iz... avtov Preteklo soboto in nedeljo so v šolskem poslopju v MaCkoljah odprli razstavo roCnih del in likovnih izdelkov domačih osnovnošolcev, na kateri so kot vsako leto s svojimi deli sodelovali tudi otroci z otroškega vrtca. Razstavljena so bila številna »uporabna dela«, kot na primer nastavki za prtičke, poleg tega pa tudi velike krajinske risbe in druge zanimivosti. Starši najmlajšib so se lahko tudi zazrli v svoje otroke v... avtomobilih. Otroci so namreč izdeli barvne avtomobile, iz katerih gledajo... njihove fotografije. Ob razstavi so tudi podelili priznanja osnovnošolcem, ki so sodelovali na občinskem natečaju ob 50-letnici zmage. Na »bazovskem bienalu« razstava del osnovnošolcev V prostorih osnovne šole Primoža Tmbaija so v soboto odprli »bazovski bienale«, razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki jih jo prirejajo vsaki dve leti. Starši in sorodniki so si do vCeraj zjutraj lahko ogledali, kar so uCend lepega pripravili med šolskim letom, od risb v različnih tehnikah, do vinogradniške razstave iz preteklega šolskega leta Na mizah so vabili od dolgi barvni »Črvi« ki so jih skvaCkale dek- lice (pa tudi kakšen deček se je lotil kvačkanja). Ko jih bodo avtorji odnesli domov, jih bodo postavili na okenske police, da bi se v zimskih dneh z njimi ubranih mrazu Konec preteklega tedna je bil za bazovske uCence kar se da intenziven. V petek so se namreč srečah v Šmarjah z vrstniki. Z njimi so tekmovah v športnih disciplinah, zveCer pa so se zbrah na skupnem družabnem srečanju. Tristoletna TerCon°v® domačija v Slivnem je petek zvečer za d° j _ uro zaživela v preteki0 sti. Za kako stoletje j° J »pomladila« slovens ljudska pesem, ki je z.^ pela iz mladih žensk) grl izpod ganjka 1 ^ košatega kostanja, in ^ zlila v čudovito oko 1 nekdanje kraške km® tije. Na borjaCu so ji Prl_ sluhnili ljubitelji sl° venske ljudske ki so se odzvali vabi zadruge Ars nova. Terčonovo domaCi) so »pomladila« dekle ljubljanske vokalne sk pine Katice. Nastala je kot se to dogaja v mn gih primerih za skupi® -ki pojejo ljudske pesi®1' iz folklorne skupi®0; Dekleta, ki so nastopa pri Francetu Maroltu, se odločila, da bodo plesu še zapela tako, so v starih časih pe ženske po slovenskih seh: zbirale so se, na P mer, ob potoku, in zaC • med pranjem peti PeS • Katice so se te peS naučile in jih seda) P jejo podolg in P°ceZ L Sloveniji, saj zavz® njihov repertoar lj®a pesmi iz vseh slovens vetrov: od Štajerske Rezije, kot jej napove val naslov veCera. Na kamnitem P* v niku-odru so KatlC j • dolgih oblekah (naro noši so se odrekle. ^ »perice niso Pra -z nosi«) zapele cel ^ ljudskih pesmi- K . zapele rezijansko, j1 priskočil na pomo linist, kot je navada, ob igranju sevedi\ ) z izmenično zatop0 .-nogama. Ob koncu s ma je za nastop zahW ia predstavnica Peledi skupine TFS bi Anka Sugan Kance P, so morale - tako je J aplavz občinstva -ti še za dodatek. TRST Torek, 20. junija 1995 POBUDA SKD BARKOVLJE IN RAJONSKEGA SVETA Tržaški oktet v Vili Primc za jezikovno mešano občinstvo O pomenu koncerta je spregovoril Aleksander Furlan Vila Primc na Greti, danes la-® Občine, nekoC lastnina sionskega podjetnika, pogreznje-a v zelenje skrbno negovanega Parka, je v soboto zvečer spreje-a v goste Tržaški oktet. Zasluga a to pritice SKD Barkovlje in ajonskemu svetu za Rojan, Gre-,° in Barkovlje, ki sta bila potonika in organizatorja kon-aerta, ki je privabil res veliko svilo poslušalcev s celotnega Qbtnocja rajona in iz drugih mednih predelov tako, da je bila v°ranica mnogo pretesna. Seveda ni Slo za vsakdanji t°godek, kot je v svojem poz-ravnem nagovoru v slovensci-.1 in italijanščini poudaril v ^tienu obeh prirediteljev, elan a)onskega sveta Aleksander trlan; ne le zaradi Oktetovega _ astopa, pac pa tudi zato, ker se kot je dejal - ”na neki način opira končno tudi pri- nas eko novo obdobje v odnosih v tukaj živečim prebivalst-0m slovenskega in italijanske-§a jezika. Ljudje se med seboj Vsmalo poznamo, čeprav živi-. 0 v istem kraju, celo v isti hiši se srečujemo vsak dan na uli-ai- Nocojšnji veCer je zato kot siaše, da se med seboj zbliža-0 in spoznamo in k temu bo gotovo pripomogel Tržaški ok-vet a Pesmijo, z besedami, ki so s/asbo zapisane. Protagoni-ka tega večera je torej želja po poznavanju kdo je pravzaprav aš sosed. To je bilo glavno vodo organizatorjev in v tem ^tiislu je sestavljen tudi Okte-v spored. Naj zato spregovori Pesem iz grl teh osmih fantov”, in pesem je spregovorila. Ob aPovedovanju Sandre Poljšak-i Ve j® Tržaški oktet v prvem de-a predstavil skladbe renesanc-■j, bo drugih nabožne vsebine. ,.^0 so se zvrstile Gallusova O one Jesu, Crocejeva Cantate Do-'Po in spet Gallusova Quam Polchra es, amice mea, Schuber- tova v nemščini Heilig ist der Her, tri iz pravoslavne liturgije Ljvovskega Nin j e odpuščajoči in Tebe pojem ter Čajkovskega Otče naš in še slovenska Foer-sterjeva Večerni ave. Drugi del je bil v znamenju (a ne samo) primorskih avtorjev in tako nam je Tržaški oktet ponudil v poslušanje najprej dve manj znani pesmi, Fajgljevo Spremenjeno srce in Lebanovo Lahko noč, potem dve Prelovče-vi Bela breza in Oj, Doberdob pa še koroško ljudsko Socej, moj sel. V zadnji sklop svojega koncertnega sporeda je Oktet vključil, posebej posvečeno prisotnim italijanskim poslušalcem, De Marzijevo Improviso, nato večno lepo Zarova Odnoz-vučno gremit kalakolcik, bolj poznano kot Kraguljčki, in še črnsko duhovno Nobody knows v priredbi Danila Čadeža. Za Tržaški oktet v sedanjem prenovljenem sestavu in z novim umetniškim vodstvom Danila Čadeža, je bil to poleg vrste bolj priložnostnih nastopov, drugi celovečerni koncert po tistem pred tremi tedni v samostanu na Kostanejvici nad Novo Gorico. Oktet deluje zdaj že lepo ubrano v izenačenosti svojih glasovnih skupin in iztanjšanosti posameznih glasov. Zvočni volumen je kompakten in v akordih zvočno zaokrožen, fraziranje je izdelano na celotnem zvočnem razponu in le na trenutke sta pri uvodni in zaključni pesmi prvega dela rahlo zanihali intonančna zanesljivost in vstop na preciznost. Toda že v naslednjih, začenši s Schubertovo romantiko, pa preko mogočne ruske liturgije z interpretativno izstopajočo Tebe pojem, je Oktet zapel s polno zvočno lepoto in barvitostjo, da bi se povsem razpel v drugem delu, v katerem je demonstriral doseženo visoko interpetativno raven. Po obeh nežnih Fajglovi Spremenjeno srce s tankim Valterjevim tenorskim solom in božajoči Lebanovi Lahko noč je Oktet v zahtevni Prelovčevi Bela breza potrdil svoje izvajalske sposobnosti in v domoljubni Oj, Doberdob istega skladatelja svoj zvočni volumen, da bi Devova (v Lebicevi priredbi) šocej, moj sel izvenela na moč prikupno v značilni mehki koroški spevnosti. Beppa De Marzija Improviso je skladba polne čustvene lepote in Oktet ji je vdahnil zvrhano mero topline, v Kraguljckih pa se je ob sonornih podtonih ostalih še enkrat sprostil v stepne širjave zvonki in neutrudljivi Rudijev tenor, da bi se v črnski duhovni Nobody knows v priredbi odličnega poznavalca zahtevnost petja v oktetu, Danila Čadeža, uveljavili Oktetovi nižji glasovi, zlasti z lepo oblikovanim solo vložkom novega člana Okteta, Ivana Muhe. Za dolgotrajen apalvz se je Tržaški oktet oddolžil še z dodatkom De Marzijeve Signore delle cime, črnske duhovne Swing Low Svveet Chariot, v kateri so spet prišli do veljave basi, in še Ipavčeve Planinske rože. Ob koncu lepega in za ta rajon še posebej pomenljivega koncertnega večera, je predstavnica Slovenskega kulturnega društva Barkovlje požrtvovalna gospa Vera Poljšak, v imenu obeh prirediteljev poklonila Tržaškemu oktetu spominsko plaketo s posvetilom. Za naše zamejske razmere spodbudno je tudi, da so s svojo finančno pomočjo izvedbo koncerta omogočili poleg stalnega Oktetovega sponsorja, podjetja Corium Srh Import-Export, še Buffet alPapprodo, Centralsped, mednarodno avtoprevozniško podjetje Cunja, podjetje gradbenega materiala in sobnih peči Edilma, trgovina čevljev in torbic La Familiare, zavarovalniška družba La Fondiaria, Rože Ponterosso Nives in mani-fakturna trgovina Udovič. j.k. ^CERAJ-DANES 15.42 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 13.45. Danes, TOREK, 20. junija Jutri, SREDA, 21. junija SIL VERI) ALOJZIJ tonS°kCe Vzide ob 5’15 in za" VREME VČERAJ OB 12. 6 °b 20.57 - Dolžina dneva URI: temperatura zraka 26,3 Mesec kuhinje * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE 811 EDI MODIH ' EDINO prodajno mesto - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 GRATTAROLA pohištvo z dolgo tradicijo stopinje, zraCni tlak 1018,8 mb narašča, veter severo-zahodnik 5,4 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giada Da-gnelut, Nicole Santoro, An-drea Zampieri, Alessia Pardi-ni, Federico de VValderstein. UMRLI SO: 76-letni Se-condo Boem, 60-letni Luciane Hinze, 81-letna Maria Ni-colina Crevatin, 85-letni Bruno Davide, 88-letni Carlo Strekelj, 58-letni Angelo Di •Natale, 73-letna Berenice Urban, 87-letna Danica Aurora Kalc, 89-letni Alfrede Micor, 69-Ietni Domenico Poretti, 75-letna Vanda Parma, 88-let-na Paola Zacevini, 67-letni Dante Viezzoli, 69-letni Alberto Friuli, 68-)etni Umberto Besenghi, 74-letna Silvia Co-misso, 85-letna Laura Nani. Giulie 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnuj-neSe primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTiA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. LEKARNE Od PONEDELJKA, 19., do NEDELJE, 25. junija 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »La bella vita«, r. Paolo Verzi, i. Sabrina Ferrilli, Massimo Ghini. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un’avventura terribilmente complicata«, r. Mike Nevvell, i. Hugh Grant. EKCELSIOR AZZURRA-18.40, 20.20, 22.00 »Clerks -Commessi«, r. Kevin Smith. AMBASOATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quattro matrimoni e un funerale«, i. Hugh Grant, Andie Mc-Dovvell. NAZIONALE 1- 17.00, 19.30, 22.00 »Pulp Fiction«, i. John Travolta, Uma Thur-man. 16.1 5, 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie per papa«, i. VVhopi Goldberg. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte della verita«, i. Jamie Lee Curtis. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ed Wood«, i. Johhny Depp, Martin Landau. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La časa della goduria anale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 22.10 »A proposito di don-ne«, i. VVhoopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore.Zadnji dan. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Come due coccodrilli«, i. Fabrizio Bentivoglio, Gian-carlo Giannini. LUMIERE - 19.00, 20.30, 22.15 »La teta y la Luna«, r. Bigas Luna, i. Mathilda May. J PRIREDITVE SD PRIMOREC prireja 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem proštom Griža ob nogometnem igriSCu. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bo poskrbel ansambel Keydea. KD SLOVAN - PadriCe prireja ob priliki kresovanja razstavo “V soli je bilo nekoč tako". Odprtje bo v četrtek, OBVESTILO IZLETNIKOM Cenjene bralce, ki so se prijavili za izlet Primorskega dnevnika v neznano obveščamo, da bodo podrobni podatki o odhodih avtobusov v nedeljo, 25. t. m., objavljeni v četrtkovi številki, 22. t. m. 22. t. m., ob 20.30 na vaškem trgu pred kraljevim skednjem. Sodeluje pevska skupina S tu ledi. TRADICIONALNO kresovanje bo na PadriCah v petek, 23, t. m. v parku Globojner pri Drasci. Sodeluje trebenska godba na pihala V. Parma. Sledil bo noCni pohod. SPORED praznovanj pri Sv. Ivanu: 23. t. m.., ob 20. uri v stari cerkvici pri Sv. Ivanu slovenska sv. maša s petjem. Po maši sodelovanje pri kresovanju v društvu S. Škamperle, 24. t. m., ob 20.30 koncert vokalne skupine Re-sonet v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu ter 25. t. m., ob 9. uri procesija z narodnimi nošami, ob 10. uri slovesna sv. maša v slovenščini s petjem. KD VALENTIN VODNIK vabi na drugo letošnje srečanje s PESMIJO OB STUDENCU, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 21. uri v Dolini na K’luži. Koncertni veCer bodo oblikovali pevci mešanega, ženskega in moškega pevskega zbora iz Strasslacha. Pesem v dobrodošlico pa bosta zapela dekliška skupina in moški zbor Valentin Vodnik. Športno- rekreacijsko društvo VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 21. SA-GRO V PRAPROTU 23., 24., 25., 26. .t m. Program: v petek, 23. t. m., obV18. uri odprtje kioskov, od 21. ure ples z ansamblom Long Zlunk, v soboto, 24. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briškoli in ex tempore za mladino do 14. leta, od 21. ure dalje ples z ansamblom Vrtnica, v nedeljo, 25. t. m., ob 9.30 tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri tekma v košnji in igre za otroke, od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom Adria kvintet, med plesom bo tekma v žaganju. SAGRA NA JAMI od 23. do 26. t. m. v Boljuncu. Igrale bodo skupine: Mamafastalla, Happy day in Status Symbol. Vabljeni! SKD GRAD priredi ob sve-toivanskem prazniku, v sredo 22. t. m., ob 20.30 v ferlugov-ski cerkvi koncert pevskega zbora Skala iz Gropade pod vodstvom Anastazije P uric. Praznik se bo nadaljeval tudi v petek, 23. t. m., ob 20.30 pri Banih v Dulanjem brjaCe z recitacijami pesmi Marije Mijot in nastopom MPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. Za družabnost bosta igrala har-monikaša Liso in Gusto iz Spetra. Vljudno vabljeni! □ ČESTITKE Danes praznujeta v Boljuncu srebrno poroko naša draga SERGIJ in DRAGICA ZOBEC. Da bi dočakala še zlato v zdravju in ljubezni jima iz srca želijo hčerka Tanja, Adelka, papa, Anica, Miki, Nadja, Barbara, Maja in Ivan. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 25. t. m. enodnevni izlet v Goriška br-da. Za se informacije tel. na št. 200698 sli 200036. KROŽEK “Mitteleuropa" prireja v nedeljo, 2. julija izlet-ekskurzijo v Kotscha-ch-Mauthen (Koroška) na ogled tamkajšnjega muzeja prve svetovne vojne. Informacije nudijo v ponedeljkih, sredah in petkih . ■med 18. in 20. uri na sedežu v Ul. delVAgro 1 (tel. št. 394509). PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča šolnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izob. center Modra organizirata zanimive “Poletne tečaje slovenskega jezika" na slovenski obali. TeCaji so namenjeni vsem, ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenščine oz. bi radi spoznali Slovenijo in njeno kulturo. Prijave do 30. junija na naslov: “Izob. center Modra", H. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper- Slovenija, tel. št. 0038666/23235 v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 19. ure. V uradu SSS je na razpolago vsa dokumentacija. □ OBVESTILA ZVEZA slovenskih kulturnih društev vabi vse elane in predstavnike društev oz. skupin na sejo Glavnega odbora, ki bo jutri, 21. junija 1995 ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu. TABORNIKI RMV obveščajo svoje elane, da bo dvodnevno taborjenje 24. in 25. t. m. Zbirališče ob 10. uri pri spomeniku v Doberdobu. TABORNIKI RMV vabijo svoje bivše brate in sestre, da jih obiščejo 21., 22. in 23. julija na taborjenju v Ribnem pri Bledu. SD ZARJA - Bazovica vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu v Četrtek, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, volitve in 3. razno. Vljudno vabljeni! MALI OGLASI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu išCe delavca-prodajalca z delavno prakso kot mehanik. Klicati od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00 na telefonsko številko: 382555. 25- letno dekle z večletno delovno izkušnjo išCe resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostare-lih.Tel. št. 200882. 26- letno dekle išCe kakršnokoli delo, prakso ima v pekarni. Tel. št. 228990 ali 225257. ODDAM v najem hišo na Krasu, možno tudi kot ambulanto. Tel. št. 229227 ali 200175. PRODAJAMO stanovanje 130 kv. m in garažo 25 kv. m na Opčinah. Tel. št. 213860 od 20. do 21. ure. NA PRODAJ majhen in urejen ženski butik v centru mesta. Tel. 370947 ali 00330/239804. PRODAM avto Alfa 75, letnik ’88. Tel. št. 228547. PRODAM ape 50 furgon, letnik ’93 v odličnem stanju. Tel. št. 212095. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnic 2. OSMICO je odprl Maksi Komar, Log 243. ToCi belo, Črno in vitovsko. PRISPEVKI V spomin na Milko Ban daruje Marija PauletiC 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Milko Ban darujeta Dragica in Dolores Husu 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Antona Renčelj daruje družina Marsetti 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Milko ban vd. Cijak daruje Eva Daneu 30.000 lir za AO Jaka Stoka. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. _____PREDAVANJE ■ CIKLUS SREČANJ KROŽKA RIZZATI_ Tri velike razstave govore o večkulturnosti Goriške Dunajska razstava goriških nemških piscev - V Meranu in Stamu Tirolsko-goriški grofje - Gotika na Slovenskem Kdor trdi, da je v Gorici cvetela le italijanska kultura, drugih pa sploh ni bilo, ta bi bil moral iz goriške zgodovine izbrisati tudi plemiško družino Coronini. En njen pripadnik je namreč veliko pisal v nemškem jeziku. Prav tako bi bilo treba iz goriške zgodovine izbrisati dober del prebivalstva če bi morali verjeti tistemu piscu, ki je še v petdesetih letih, ob podpori tedanjih oblasti, pisal, da je Gorica zaživela šele takrat, v 17. stoletju, ko se je v njej pričela razvijati kultura v italijanskem jeziku, ki so jo prinesli iz beneških dežel, prej pa sta tu vladala germansko in slovansko barbarstvo. Nekako takole bi lahko strnili poanto predavanja, ki ga je v pokrajinski dvorani prejšnji večer priredil krožek Rizzati. Govor je bil o dveh razstavah o Gorici in Goriški. Prof. Hans Kitzmueller iz Krmina je govoril o razstavi goriške nemške literature, ki se je v soboto zaključila na Dunaju, prof. Sergio Tavano pa o razstavi o tirolsko-goriških grofih, ki je tačas v njihovem gradu blizu Merana in v opatiji Stams pri Innsbrucku. Pravzaprav bi morali govoriti o treh razstavah, je dejal prof. Tavano, saj je tačas, na ljubljanski razstavi o gotiki na Slovenskem tudi nekaj eksponatov iz goriških krajev, kipcev iz cerkvic v Soški dolini, v Krstenici nad Kanalom in Avčah. Prof. Hans Kitzmueller, ki živi v Krminu, poučuje pa na videmski univerzi, že več let preučuje nekdanjo nemško prisotnost na Goriškem. Pred nekaj leti je vodil seminar o nemški prisotnosti pri nas, ki ga je priredil Inštitut za družbeno in versko zgodovino. Kmalu bo izšel zbornik teh predavanj, kot so pred leti izšli zborniki o slovenski, furlanski in beneški prisotnosti. Na Dunaju je sedaj pripravil razstavo o nemških piscih, ki so bili doma na Goriškem, ter nemško pisanih del, ki so izšla v Gorici. Na Dunaju je razstava vzbudila veliko zanimanja. Bila je v osrednji knjižnici Natio-nalbibliothek. Zanimanje je bilo še zlasti, ker je veliko teh del bilo neznanih, največ pa “pozabljenih”. Sodobni Avstrijci so “pozabili” na to kar se je dogajalo nekoč v mejah cesarstva. Ob tem bi lahko dodali, da se je nek sodobni goriški pisec, ki se gre “zgodovinarja”, v nekem tukajšnjem listu obregnil ob to razstavo, češ da Gorica ni cjala nič nemškega. Da se tisti “zgodovinar” že leta in leta zaletava v vse kar je slovenskega je itak že dobro znano.! Prav njemu in njim podobnim so bila namenjena uvodna razmišljanja npr. o Coroniniju. Prof. Tavano pa je 1 orisal dve zanimivi razstavi, ki sta tačas, vse do konca poletja, v gradu tirolskih grofov nad Meranom in v opatiji Stams nedaleč od Innsbrucka. Prirejeni sta bili skupno, urejevalci so seveda dali tirolsko vrednost razstavama. Goriška je sicer le mimogrede omenjena, saj bi bili lahko kaj več o delovanju tirolskih grofov lahko dobili tudi pri nas. Tirolski grofje so namreč že v 12. stoletju pridobili tudi Goriško. Razni predstavniki obeh grofovskih dinastij so kasneje, tudi s sklepanjem zakonskih zvez, pridobili veliko oblast in pomen v Srednji Evropi. Zanimivo pa je, je še poudaril prof. Tavano, da sta obe razstavi o Gorici bili prirejeni v tujini. Vsaj delno “goriška” pa je, to smo že omenili, tudi razstava o gotiku na Slovenskem, ki so jo pred kratkim odprli v Ljubljani. Vse to je znak, to sta poudarila oba predavatelja, da se je Gorica razvijala multikulturno z Nemci, Italijani, Slovenci in Furlani. Marko VValtritsch Namesto kartončkov zdaj posebna magnetska kartica V občinskih knjižnicah, ki so povezane v tržiški knjižničarski sistem je stopila v veljavo pomembna sicer pa že pred časpm napovedana novost. Vsi uporabniki bodo namreč prejeli novo enotno magnetno kartico, ki bo poenostavila postopek za izposojanje knjig v vseh včlanjenih knjižnicah. Med temi so tudi slovenska občinska knjižnica v Doberdobu, občinska knjižnica v Ronkah, kjer deluje tudi slovenska sekcija, in knjižnica Večnamenskega kulturnega središča v Ronkah, ki povezuje celotni sistem. Poleg omenjenih zadeva novost še osem občinskih knjižnic v Tržiču in sosednih občinah od Zagraja in Poljana, pa do Škocjana in Starancana. Z novimi karticami si je mogoče na hitrejši in enostavnejši način kot doslej v vsaki knjižnici izposoditi katerokoli knjigo iz ene od včlanjenih knjižnic. Prav tako bo vračanje izposojenih knjig mogoče v katerikoli v sistem vključeni knjižnici. Kartice so strogo osebne, za mladoletne je potreben podpis odraslega. Dobijo se brezplačno, za nadomestilo izgubljene kartice pa bo treba plačati 10 tisoč lir. Ostala pravila za izposojanje so sledeča: vsak uporabnik lahko dobi največ dve knjigi hkrati za dobo 30 dni, za vračilo z zamudo pa so predvidene denarne kazni (5 tisoč lir oziroma 20 tisoč, če zamuda presega 30 dni). Pred časom so se misovci dokaj hudovali zaradi slovenskega napisa na kartici in zadevo skušali predstaviti kot poskus uvajanja dvojezičnosti. Slovensko je napisano le ime knjižnice, oziroma občine Doberdob. ODPkLI SO JO OB SbMINARJU hVROPhISI iCNh AKADtMIJt Do 9. julija je na gradu odprta kolektivna razstava "Eurart 95” Sodelujejo umetniki iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Italije - Na ogled slike, fotografije in različne inštalacije - Organizator: društvo Graphiti Na gradu - v prostorih nekdanjih zaporov - so v soboto odprli kolektivno razstavo slik, fotografij in inštalacij "Eurart 95”. Pobudo za razstavo je dalo združenje Graphiti, odprli pa so jo ob koncu tridnevnega seminarja Evropi-'stične akademije. Razstavljajo umetniki iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Ob odprtju je razstavljena dela in umetnike predstavila dr. Emanuela Uccello, medtem ko je o splošnem pomenu razstave, ki presega ozke politične meje, spregovoril predsednik združenja Graphiti Paul Redfern. Razstava bo odprta vsak dan (razen ponedeljka) do 9. julija od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19.30. (Foto Studio Reportage - utrinek z odprtja razstave). JAMLJE / V OKVIRU PRAZNIKA KŽD KREMENJAjj Triinštirideset harmonik na prvem srečanju Diaton 95 v Jamlajh Pripravili so tudi razstavo "Kamnita hiša" V Jami j ah že dolgo ni bilo tako veselo kakor v nedeljo popoldne. Triinštirideset harmonikarjev je prišlo na prvo srečanje, ki ga je priredilo Kulturno in športno društvo Kremenjak. Prišli so iz Domžal in Gradeža iz številnih krajev v zamejstvu, mladi in starejši, odlični godci, med njimi tudi večkratni svetovni prvak na diatonično harmoniko Denis Novato. Poleg posameznih nastopov so številni poslušalci lahko prisluhnili tudi ansamblu "Rebula” in krstnemu nastopu domačih fantov "Zamejskih muzikantov”. Poleg "frajtonarc” so zaigrale tudi orglice. Skratka, bilo je prijetno in veselo, ugotavljajo prireditelji, ki so srečanje pripravili prvič, ki pa nameravajo po tej poti nadaljevati. V dopoldanskem času so v okviru praznika priredili kolesarsko dirko z gorskimi kolesi. Startalo je, v različnih starostnih kategorijah, okrog petdeset kolesarjev. Poleg glasbe in športa pa so krajani poskrbeli tudi za postavitev zanimive razstave o kraški arhitekturi in starem kmečkem orodju. Razstavo - o njej bomo sicer poročali posebej - so postavili v sodelovanju s Tržaško Pokrajino, odprta pa bo do 2. julija, vsak dan od 18. do 20. ure, v poslopju nekdanje šole v Jamljah. V jeseni, predvidoma oktobra, pa jo bodo vnovič odprli in omogočili ogled šolarjem. Fotografije za razstavo "Kamnita hiša” so delo Neve Gasparro, medtem ko so razstavo sooblikovali Lorenzo Galluzzo de Fin, Oskar Pavletič, Vanda Srebotnjak in Roberto Sterle. Razstavo starega kmečkega orodja in raznih predmetov pa so pripravile domačinske Milica Pahor, Bruna Vižintin in Lidija Martellani. (Na sliki - veselo glasbeno popoldne v Jamljah - foto Studio Reportage). KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 «Morti di salute«. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Neli«. Igra J. Poster. Draga Michela Darij el! Čestitamo Vama in mali Gaji želimo pisano in veselja polno življenje!!! Odborniki KD Oton Zupančič iz Standreža H PRIREDITVE V KOMORNI DVORANI KATOLIŠKEGA DOMA bodo v četrtek, 22. t.m. predstavili glasbeno zbirko pesmi "Za staro pravdo”. Zbirka zajema 23 skladb pretežno primorskih avtorjev. PAJK’S SHOW vabi na kabaretni večer, ki bo v petek, 23. t.m. ob 20.45 v kulturnem domu na Bukovju (Ste-verjan). Gosta večera Boris Kobal in Sergej Verč. Vstop le z vabili, katera lahko dobite v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Bras s 20) in pri zadrugi Brda (in članih KD Briški grič) v Ste-verjanu. a ŠOLSKE Vgl! SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča, da danes zapade rok za prijavo na seminar) slovenskega jezika, ku ture in literature. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI , AL GIARDINO (Baldj' ni), C. Verdi 57, te ’ 53DE29URNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, uT F.lli Rosselli 23, te • 410340. DH OBVESTILA DRUŠTVO KRVODAJALCEV V SO-VODNJAH sklicuje jutri, ob 20.30, redni občni zbor članov. Skupščina bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. DIJAŠKI DOM namerava v prihodnjem šolskem letu povečati število vzgojiteljev. Interesenti, ki jih zanima vzgojno delo, naj se zglasijo ob uradnih urah v upravi doma, ul. Montesanto 84, najkasneje do 1. julija letos. POGREg! Danes, ob 8. uri, Sil vano Ciuch, iz sploš^ bolnišnice v cerkev Podturnu in na g^ pokopališče; ob 9. ’ Bruno Santesso, ^ splošne bolnišnic6 Ločnik; ob 11.30, GU lo Lestan, iz spl° • bolnišnice v cerkev P S. Ani, pogreb * pokopališču v Staj drežu, ob 13.15, Miclavcic vdova & bin iz splošne niče v Krmin. bolni«' Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev VZPI - ANPI Ob zaključku fotografske razstave »Benečija v vojn in miru« vabimo na diskusijski večer na temo: Goriška in Benečija 50 le* po zmagi nad fašizmom: razmišljanja in perspektive Kulturni dom Gorica, danes, 20. junija obl^J^L— IZVAJANJE NAČRTA? E. KOMEL / PRVI KONCERT JE BIL V SOBOTO NOVICE Parkirišča ali stara zgodba v novi preobleki Osemsto prostorov v centru Nastop gojencev glasbene šole Drugi del "poklona" bo v Kulturnem domu ^ že slišali za zgodili ° P^eureditvi prometa ! Parkirnih prostorih v ^Mu? Seveda, nic ko-°krat. Kaj se je med-gi?1 spremenilo? Malo l ! niC. Zdaj se piše, „1 °r je slišati, novo po-o^avje. 2e jeseni naj bi . cina v strogem sre-j, C-u mesta uvedla pr .r.anie proti plačilu. » avijo, da za kakšnih . ainsto avtomobilov, j, lce od Travnika do v rza in nekako do Dre-0°reda 24. maja naj bi ^Premili s parkirnimi b arni, poskusno, za do-enega leta. To je za-D SeL 0 kateri te dni raz-avlja pristojna komi-vendar kot kaže so p delec od soglasja, en i ranie približno 0 'sto upravljala Obči-r ’ Zatem pa ... No ja, v“m° Pač videli. Najbolj Q. rJetn° bodo skušali .Tiočje parkiranja proti t, acJu razširiti še proti nJ, estiu» tako da bi q 'dobili dodatnih ceisto prostorov. ^ eCrt naj bi začeli k pričevati že čez Sen mesec, v jeseni, uJvijo, do tedaj pa naj i "redili dve veliki tp^Placni parkirišči in s "i zagotovili dovolj , ostora za avtomobile, p L" bodo "deložirali”. jjj "lriSči sta evidentira-v nV Giustiniani in j6Urevoredu Virgilio. Tu [v, jCs nekaj prostora s d dolino Koma), pov-p V drugačno podobo Gii • ® cbmočje v ulici bi T^niani. Sočasno naj 2a°dCina poskrbela tudi ^Prehodu pešcev pri-pQJ110 opremo predora gradom, z namestit- 0iaciHOsebne °graie’ 'tvijo razsvetljave itd. Vse to naj bi uredili v nekaj mesecih, napovedujejo. Sicer pa, nobenih utvar, kajti mnenja so med člani komisije dokaj deljena, pomanjkanje enotnosti pa je opaziti tudi med občinskimi odborniki Tako naj bi nekateri člani odbora zagovarjali stališče, naj se vprašanje parkirišč urejuje sočasno z načrtom preureditve prometa, drugi spet hitijo itd. Se bodo le dogovorili ? In potem kako bo z izvedbo del, z roki, ki utegnejo biti presneto dolgi. Vsaj tako dolgi kakor* je recimo rekonstrukcija ulice Mameli ali dobrih trideset metrov dolgega odseka Se-meniške ulice. Se še spominjate kdaj so ju zaprli za promet ? Spet so se odprla vrata Poletnega središča v mestu Včeraj zjutraj se je v dijaškem domu ”S.Gregorčič” začelo otroško poletno središče. Trajalo bo celih šest tednov in sicer do 28. julija. Novost pa je v tem, da se bo program odvijal samo v jutranjih urah oz. vključno s kosilom do 14.00. Uprava doma sporoča, da bodo vzgojitelji, na izrecno prošnjo staršev, poskrbeli za varstvo otrok tudi v popoldanskih urah. Letošnja vodilna nit središča bo Nenavadno potovanje. Kam pa? V pravljični svet. Več o tem boste izvedeli v središču samem, če ga obiščete. Program dejavnosti bo razčlenjen na laboratorije, ki bodo obravnavali najrazličnejše teme. Nekateri bodo delovali nepretrgoma vseh šest tednov in sicer računalniški, oblikovni in likovni; drugi pa si bodo sledili iz tedna v teden; to so laboratoriji kreativnega -izražanja, novinarski laboratorij, naravoslovni, astronomski in glasbeni.Tudi letos ne bodo manjkale športne aktivnosti, med katerimi sta dve novosti. En teden bodo otroci obiskovali občinski bazen, drugače pa se bodo letos prvič lahko ukvarjali s kajakom in tenisom. V okviru središča bo potekalo tudi sodelovanje z občinsko ludoteko, (delavnico za izdelovanje in posojanje igrač) ki ima svoj sedež v socialnem centru v ul. Baiamionti. Otroci, ki se tam zbirajo, bodo obiskali poletno središče v dijaškem domu, otroci poletnega središča pa bodo gostje ludoteke. Skupno se je za središče prijavilo dvainsedemdeset otrok, prvi dan pa jih je prišlo kar dvainštirideset. Slovenski center za glasbeno vzgojo "Emil Komel” je v soboto priredil prvi del glasbenega poklona gojencev ob zaključku šolskega leta. V nizu "Listi iz mojega albuma” so nastopili: na klavirju Nina Kruh, Agnese Rassu, Katarina Kuštrin, Boštjan Berlot, Katja Vončina ter štiriročno Maja Jarc in Mateja Cemic; na violini Aliče Cemic in Gioia Can-ciani; na kitari Martina Ge-reon. S Pesmijo iz puste, izvajali so jo Eliana Humar, Matija Faganel, Katerina Brešan, Kristjan De Comelli, Erik Feri in Martina Gereon so se spomnili Bele Bartoka ob 50-letnici smrti. Sledila je "Poezija čmo-belih tipk” s skladbami Debus-syja, Chopina in Schummana; nastopili so Martina Hlede, Maja Furst, Sandra Lombardi, Gabriele Bacci. Večer je zaključil nastop violinistke Ingrid Shllaku. Dragi del "Poklona” bo jutri v Kulturnem domu. (Foto Studio Reportage) OSLAVJE/ SCENSKI KONCERT NA DOMAČIJI PAVLIN - KUSIČ Podjetje APT se oprošča V nedeljo je na skoraj vseh cestah za Gradež prišlo, zlasti v popoldanskem času, do zastojev prometa zaradi množice osebnih avtomobilov. V kolonah so se seveda znašli tudi avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja in drugih avtoprevoznikov. Podjetje APT nam je včeraj dostavilo krajše sporočilo. V njeni se oprošča zaradi morebitnih zamud, ki pa so nastale zaradi nemogočih prometnih razmer na cestah. Podjetje APT priporoča občanom, naj svoja vozila raje pustijo doma in se poslužujejo javnega prevoza. Obenem sporoča, da so v tej poletni sezoni uvedli posebno avtobusno progo (E6) med Gorico, letališčem v Ronkah, Tržičem in Gradežem. Avtobusi vozijo skoraj vsako uro od 5.45 do 24. ure. Forza Italia zaskrbljena zaradi vesti o kmjenju zdravstva Ne samo SKP, ampak tudi gibanje FI (Forza Italia) je zaskrbljeno glede usode javnega zdravstva v državi in posebej na Goriškem. V krajšem sporočilu za tisk koordinacijski odbor FI za Goriško izraža zaskrbljenost ob vesteh o preselitvi oddelka za otorino (in morebiti tudi za onkologijo) iz Gorice v Tržič. Ge bi taka rešitev res obveljala, bi, po mnenju FI, pomenila razvrednotenje Ba-rattijevega načrta reorganizacije zdravstva. FI napoveduje poseg na Deželi. Obvestilo skrbništva Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo 22. t.m. razgrnili pokrajinske lestvice za p overitev ravnateljskih mest na šolali prve in druge stopnje v šolskem letu 1995/96. Rok za morebitne prizive in pritožbe je deset dni po objavi (v primeru materialnih napak), oziroma trideset dni če se interesenti pritožijo po hierarhični poti na Ministrstvo za šolstvo. Srečanje Prodijevega odbora v četrtek v Koprivnem V občinski dvorani v Koprivnem bo v četrtek, 22. t.m. ob 20.30, javna razprava o eseju Romana Prodija "Capitalismo ben temperato”. Razpravo prireja posoški "Prodijev odbor”. Govorili bodo univerzitetni profesor Giuliano Giorio, član pokrajinskega tajništva sindikata CISL Giovanni Fania in ravnatelj združenja industrijcev Flavto Flamio. Kongresna javna skupščina Demokratične stranke levice V pokrajinski sejni dvorani bo v nedeljo, 25. t.m. predkongresna skupščina Demokratične stranke levice. Začela se bo ob 9. uri, zaključila pa predvidoma v prvih popoldanskih urah. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Alessandro Maram Skupščina je odprta vsem, tudi nečlanom stranke, na njej pa bo razprava o najbolj aktualnih vprašanjih v vsedržavnem okviru. OBVESTILO IZLETNIKOM Cenjene bralce, ki so se prijavili za izlet Primorskega dnevnika v neznano obveščamo, da bodo podrobni podatki o odhodih avtobusov v nedeljo, 25. t. m., objavljeni v četrtkovi številki. 22. t. m. AGRITURIZEM / SPORAZUM Prijetno je odmevala pesem Obisk je presenetil izvajalce in organizatorje. V mislih imamo seveda scenski koncert ”A1 maraš kaj za me” na b’rjaču na Oslavju, v izvedbi mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba in članov gledališke skupine Oder 90’. Na dvorišče Pavlinovih se je v nedeljo proti mraku (v petek je ponagajalo vreme) zgrnila prava množica krajanov in številnih ljubiteljev petja tudi iz drugih krajev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel rajonski svet za Oslavje, Pevmo in Stma-ver, izredno pripravljenost in požrtvovalnost pa so dokazali člani družine Pavlin- Kusič. Izvajalcem, obiskovalcem in gostiteljem se je ob koncu koncerta, ki ga je vodil Hilarij Lavrenčič ob režiji Franka Žerjala, zahvalil predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič. (Foto Studio Reportage). Kmetija ni gostilna Odslej nekaj več reda na tem področju Premirje in nekaj več reda na področju kmečkega turizma. Tako bi lahko ocenili sporazum, ki so ga sklenili predstavniki gostincev in kmečkih stanovskih organizacij ob zaključku nekaj mesecev trajajočih pogovorov. Dokument so že tudi predstavili Prefektu, ki si je v prvi besedi prizadeval, da bi na tem področju skušali stvari urejati dogovorno. Sporazum priznava pomembno vlogo agritu-rizma na področju gostinske in turistične dejavnosti, vendar pa postavlja tudi nekaj zelo jasnih določil, ki naj bi v prihodnje preprečevale ali vsaj omejevale zlorabe in tudi to, čemur gostinci pravijo nelojalna konkurenca. S preprostimi besedami povedano: kmečki turizem ne more biti restavracija. To pomeni, da bodo odslej na kmetijah, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, gostom lahko ponudili dejansko le domačo, oziroma doma pridelano hrano. Tako sporazum med gostinci, člani goriškega združenja ASCOM in predstavniki stanovskih organizacij kmetov. Sicer pa se že kmalu napovedujejo dodatne novosti na področju agrituriz-ma, saj je tik pred odobritvijo deželni zakon, ki bo to področje posebej opredeljeval, oziroma ovrednotil. Kmečki turizem naj bi, tako je bilo namreč v zamisli, pomenil dodatno ponudbo v gostinstvu in način ovrednotenja krajevnih, zgodovinskih in drugih značilnosti posameznih področij. Zaradi številnih odprtih vprašanj in dokaj ohlapne zakono-doje, se je agriturizem marsikje spremenil v neposredno konkurenčno dejavnost tradicionalnega gostinstva. FJK / DOKONČNO NAJ BI BIL ODOBREN DO 12. SEPTEMBRA LETOS Deželni odbor sprejel nov zdravstveni načrt Načrt predvideva klestnje skupno 1.127 bolnišniških postelj TRST - Do konca leta 1997 se bo Število bolniš-niskih postelj v Furlaniji-Julijski krajini znižalo za 1.127 enot, in sicer s sedanjih 8.366 na 7.239, deželna uprava pa bo čez dve leti in pol za zdravstvo namenila 55 odstotkov vseh svojih sredstev, medtem ko jih zdaj kar 65 odstotkov. To so nekatere izmed temeljnih sprememb, ki jih predvideva uvedba novega deželnega zdravstvenega načrta, ki ga je deželni odbor v prvem branju odobril včeraj in ki so ga takoj potem na tiskovni konferenci predstavili javnosti predsednica Alessandra Guerra, podpredsednik Roberto Anto-nione ter predvsem deželni odbornik za zdravstvo Claudio Fasola. Novi zdravstveni načrt predstavlja bistven korak v smeri izvajanja deželnega zakona štev. 13 iz tega leta o reorganizaciji javnega zdravstvenega sistema v Furlaniji-Julijski krajini. Kot že rečeno, ga je deželna vlada včeraj odobrila Sele v prvem branju. Zdaj se bodo morale o njem izraziti konference županov posameznih podjetij za zdravstvene servise, kot se po novem imenujejo krajevne zdravstvene enote, kakor tudi pristojna komisija deželnega sveta, nakar ga bo - z morebitnimi popravki - dokončno odobrila deželna vlada. To se bo po vsej verjetnosti zgodilo pred 12. septembrom letos v skladu z določili DZ 13/1995. »Gre za eno velikih reform, ki bodo kvalificirale delo te deželne uprave,« je na srečanju s časnikarji dejala predsednica Guerra. Toda poglejmo nekatere podrobnosti iz obširnega načrta, kakor jih je na tiskovni konferenci predstavil odbornik Fasola. V Furlaniji-Julijski krajini bosta v bodoče obstajali dve bol-nisniski podjetji vsedržavnega pomena, v katerih bodo nudili vso mogočo splošno in specialistično zdravstveno nego, in sicer videmsko ter tržaško. Slednje bo obsegalo kati-narsko in glavno tržaško bolnišnico s skupno 1.480 bolnišniških postelj in 49 operativnimi enotami, videmsko pa bo razpolagalo s 1.250 posteljami in 43 operativnimi enotami. Večji bolnisniski podjetji bosta nadalje se v Pordenonu (855 postelj) in univerzitetni klinični center v Vidmu (420 postelj). Bol-niSniska podjetja srednje velikosti za nujne primere ter s splošnimi in nekatri-mi specialističnimi storitvami bodo v Gorici (401 postelja), Tržiču (334), Tol-meču (288), San Danieleju (268), Palmanovi (337), La-tisani (264), San Vitu al Ta-gliamento (298) in v Spi-limbergu (204 postelje). Specialistična bolnisni-niska podjetja pa bodo Ger-vasutta v Vidmu za nevrologijo in ortopedijo (150 postelj), v Avianu za onkologijo in nalezljive bolezni (150) ter otroška bolnica Burlo Garofolo v Trstu (254). V drugih bolnišnicah bodo izvedli preustroj, in sicer v Humin bodo prenesli nekatere specializacije videmske univerzitetne klinike, v Codroipu, Kr-minu, Gradežu, Čedadu, Gregorettiju v Trstu, Humi-ni, Sacileju in Maniagu pa bodo uredili socio-skrbst-vene strukture za začasno nepokretne s 60 do 80 ležišč. SODSTVO / V VIDMU_J Že deseti arest zaradi podkupnin v furlanski lacp Za 350 milijonov lir so »usmerili« prodajo uglednega sedeža VIDEM - Pred kratkim se je sam predstavil sodnikom, da bi »spontano pričal« o aferi furlanske ustanove za ljudske gradnje lacp, od sobote pa je v hišnem priporu. 43-letni geometer Mi-chele Curto, ki je s vojčas bil član nadzornega odbora lacp, je osumljen, da je sodeloval pri razdeljevanju podkupnin v zvezi s prodajo nekdanjega sedeža lacp podjetju Faram iz Trevi-sa. Doslej je videmski namestnik državnega pravdnika Paolo Alessio Verni odredil aretacijo desetih oseb, od katerih sedi v zaporu samo se ena, nekdanji podpredsednik lacp Massimo Blasoni. Podkupnina za »usmerjeno« dražbo naj * v PISMA UREDNIŠTVU Prof. Bonamore več kot dober poznavalec Oglašam se v zvezi s 14. jun. t.l. objavljenim poročilom, ki ga je napisal g. Ivan Žerjal o zadnjem ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Gost večera je bil univ. prof. Daniele Bonamore z juridične fakultete tržaške univerze, priznan znanstvenik in med drugim tudi dolgoletni vnet reziskova-lec juridičnega položaja nase manjšine, posebno njene šolske zakonodaje, kar je v državnem in mednarodnem merilu neprimerno več kot »dober poznavalec problematike slovenskih Sol v Italiji in njihovega pravnega statusa«. (Pr. dn.) Poleg te pomanjkljive predstavitev uglednega gosta, je poročevalec zakrivil še nekaj drugih netočnosti. L. 1985 ni izšla nobena dopolnjena izdaja Bonamorejeve knjige iz 1.1979, ki torej ostaja doslej edini znanstveno natančen in dognan zgodovinski, politični in juri-dični pregled slovenskega šolstva v Italiji. Nelepo spričevalo je za nas kvečjemu dejstvo, da je Se danes marsikateri od 200 izvodov, ki jih je nekoč odkupila SKGZ, naprodaj v naši slovenski knjigarni, čeprav bi bilo njegovo pravo mesto na knjižni polici vsakega našega izobraženca, ki mu je slovensko šolstvo pri srcu. Druga objavljena na- paka je letnica zadnje Bonamorejeve znanstvene razprave Di scuola si umore, ki je izšla 1. 1994 in ne 1983 kot poroča Pr. dn. Tudi to knjigo, ki obravnava, kot pove že sam naslov, povsem drugačno problematiko, bi bilo koristno temeljito preštudirati, saj odpira kup problemov in nakazuje vrsto stresnih situacij, ki so posledica neprimernega, neprilagojenega in zastarelega italijanskega šolskega sistema, v katerega kolesju in stopah smo, če hočemo ah ne, tudi mi sami in naši Solarji. Ponedeljkov večer je bil namenjen predvsem predstavitvi avtorja in njegovega novega dela, ki bi zaobjelo v eni sami knjigi vso problematiko sloven- Zastopstvo manjšin v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Stališča strank in organizacij: SSk (5) Zajamčena in ne zgolj olajšana minirnalna politična zastopanost Slovenska skupnost meni, da je treba minimalno zastopanost slovenske manjšine zajamčiti v vseh zakonodajnih in drugih izvoljenih telesih, na katerih ozemlju je manjšina prisotna; to še posebej velja za deželni svet Furlanije-Julijske krajine, za katerega se ta čas snuje nov volilni zakon. Na tak način bi po eni strani konkretno izvajah načelo o varovanju manjšin, o katerem govori 6. člen ustave, in hkrati zagotoviti pripadnikom slovenske manjšine dejansko in substancialno enakopravnost, ki jo poudarja 2. odstavek 3. člena ustave, upoštevajoč med drugim številne pre-cedense, ki jih pozna italijanska pravna ureditev. Po drugi strani pa bi na tak način tudi spostovah akte in norme mednarodnega značaja o pravici narodnostnih skupnosti do politične zastopanosti in do soudeležbe v javnem življenju, ki v zadnjih časih doživljajo močno evolucijo, kot gori rečeno, in kateri redni podpisnik in celo aktivni snovalec je praviloma tudi Italija. Poudariti velja, da je tu govor o minimalni zastopanosti. To pomeni, da postavljamo zahtevo po nekakšni varnostni mreži, ki naj bi Slovencem v Italiji zagotavljala, da ne bi izpadli iz izvoljenih teles in sploh iz javnega življenja. Seveda pa ta varnostna mreža prav nič ne preprečuje, da bi slovenska narodnostna skupnost v Italiji imela več kot zgolj minimalno število zastopnikov v izvoljenih telesih, se pravi, da bi izvolila neomejeno število predstavnikov po rednih volilnih postopkih. Iz vsega tega med drugim jasno izhaja, da zajamčena minimalna zastopanost ne predstavlja nikake nevarnosti, da bi se manjšina »izolirala« ah »gehzirala«, kot večkrat slišimo. Vsekakor pa velja predvsem podčrtah, da je tu govor o zajamčeni - in ne o zgolj olajšani zastopanosti v izvoljenih telesih. Prav Slovenci v Italiji imamo dovolj izkušenj, kako se razne volilne »olajšave« lahko izkažejo za povsem neučinkovite. Najbolj zgovoren primer v tem smislu nudijo »olajšave«, ki jih predvideva zakon štev. 18 iz leta 1979 za izvolitev evropskega parlamenta. Kot že omenjeno, zakon celo izrecno imenuje slovensko manjšino, le-ta pa si z njim kljub temu ne more prav nič pomagah. Prav tako navidezne so »olajšave«, ki jih dejansko nudita zakona Štev. 276 in 277 iz leta 1993 za izvohtev italijanskega parlamenta, ko pravita, da je treba upoštevati prisotnost etničnih manjšin pri razmejevanju volilnih okrožij. Se posebno negativne izkušnje pa imamo z mehanizmom »povezovanja« med kandidatnimi listami, ki naj bi olajšal volilno uveljavitev slovenskih kandidatnih list saj se je dejansko že kar nekajkrat izkazalo, da je izvohtev manjšinskih predstavnikov na tak način prepuščena »na milost in nemilost« večinskim političnim tvorbam. Brez preštevanja Nekateri menijo, da zajamčena zastopanost narodnostnih manjšin predpostavlja njihov popis ah prestetje. Na to med drugim namiguje prof. Sergio Bartole v svoji ekspertizi o teh vprašanjih za deželno upravo Furlanije-Julijske krajine z dne 21 marca 1995. Preštevanje naj bi bilo nujno iz načelnega razloga zato, da bi ugoto-vili, ah je manjšina pravzaprav dovolj številčna, da bi se vprašanje njene zajamčene zastopanosh v izvoljenih telesih sploh postavljalo, poleg tega pa tudi iz tehničnih razlogov za določitev 1. kdo ima aktivno volilno pravico za izvohtev manjšinskih predstavnikov in 2. kdo ima pasivno volilno praico, tj. kdo lahko kandidira za manjšinskega predstavnika. Oboje naj bi namreč lahko določili edinole s popisom manjšine. Kar zadeva načelni razlog, ga Slovenska skupnost odklanja. Kolikšna je Številčnost slovenske manjšine, med drugim ni nobena skrivnost Samo italijansko notranje ministrstvo je leta 1994 izdalo poročili o manjšinah v Italiji oziroma o manjšinah v Evropi, v katerih je navedeno, da je Slovencev v Italiji 80 tisoč. Sicer pa bi se tudi v tem primem kazalo ozirati po zgledih, kakršnega nudi Republika Slovenija, v kateri sta narodnostni manjšini zaščiteni ne glede na njuno številčnost tudi kar zadeva pravico do politične zastopanosh in do soudeležbe v javnem življenju (64. člen ustave). (Se nadaljuje) skega Šolstva v Italiji (od avstroogrskih časov do danes). Za naris tega znanstvenega dela zahteva založba Giuffre iz Milana od avtorja odkup 1000 izvodov, kar v ital. založništvu znanstvenih del ni nič posebnega (založniki pač nočejo tvegati). Celotna naklada bi bila, seveda večja, za njeno distribucijo v Italiji in po svetu (ne uspešno razširjanje kot piše v Pr. dn.) bi seveda skrbela založba. Prof. Bonamore sam, brez pomoči naših organizacij ah posameznikov (na italijanske mecene ne more računati) ne more odkupiti kar 1000 izvodov svoje knjige, ki ni ne kriminalka ne roman, ampak resno znanstveno delo. Poročevalec Pr. dn. piše v množini »izdati jo mislijo«, »zato so pisati pisma s prošnjo za podporo«, »knjigo nameravajo poslati« kot da bi za prof. Bonamorejem stala skupina ljudi ali organizacija, medtem ko gre samo za avtorjevo pobudo in prošnjo za odkup. Pisma našim organizacijam je podpisal sam osebno, v upanju, seveda, da se naSa slovenska manjšina z vsemi svojimi organizacijami, gospodarskimi strukturami in posamezniki zaveda pomena take poglobljene znanstvene izdaje, s kakršno doslej ne razpolaga Se nobena narodna manjšina na svetu in ki povrhu vsega ni zrasla, kot doslej marsikaj, na našem domačem zeljniku, ampak jo je napisal italijanski znanstvenik, (ne Tržačan), ki je za nas prvič sliSal po svoji preselitvi v Trst in ki se je, zato da je lahko vsestransko preučeval strokovni material, celo naučil slovenskega jezika. Prof. Pečenko, ki že dolga leta zasebno sodeluje s prof. Bonamorejem pri njegovem raziskovalnem delu, je zaradi pomembnosti za tisk pripravljene knjige želel predstaviti slovenskim izobražencem avtorja in njegovo delo, da bi s tem spodbudil zani- bi znašala 350 milijonov lir. Curto, po rodu iz Cal-tanisette, sicer tudi izvedenec za finančna vprašanja videmskega sodišča, naj bi neposredno prejel del podkupnine, s katero si je prodjetje Faram zagotovilo nakup sedeža lacp pod zelo ugodnimi pogoji. Preostali del podkupnine pa naj bi Sel v žep nekaterih ^ vidnih predstavnikov furlanske ustanove za javne gradnje, ter krajevnim pohtikom. Afera je prišla na dan, ko se je začela preiskava o stečaju finančne in nepremičninske družba iz Terza pri Ogleju, last 64-letnega Luigija Micoli-nija, ki naj bi tudi bila soudeležena pri dražbi za nakup uglednega sedeža videmske lacp. manje zanj in obene iskanje možnosti za odknP 1000 izvodov, za kateri distribucijo bi Pote . lahko poskrbeli mecen oz. kupci sami, za vs ostalo naklado pa, seven8’ Do nekoliko izkrivljen®' ga prikaza je verjetno P0, lo zaradi nepoznavanj problematike, o kateri J bil govor. Iz istega razlog so v poročilu nekoh' prikrojene na večeru 1 redne kritične priponi prof. Pečenka, na raCU SKGZ, saj je izPuS#, n m $ im » &«&*** =* & tv? Faksimile priznavalnega pisma Bajavarske osvobodilne armade politični reviji Profil obe prejšnji pismi - odposlala Bajuvarska osvobodilna armada, varnostna služba pa je obstoj pi- sma zatajila iz krimina-listiCno-taktiCnih razlogov. O obstoju pisma je zdaj poročal politični tednik Profil, ni pa objavil vsebine, ker je odpo-šiljatelj grozil z novimi atentati, Ce bo pismo objavljeno. V televizijski oddaji K zadevi pa je zgodovinar Botz avstrijski javnosti razkril, da je krog ogroženih oseb znatno večji, kot je bilo znano doslej. V priznavalnem pismu odvetniku neonacista Binderja naj bi bilo namreč omenjenih ali opisanih vec kot deset oseb. V pismu naj bi bili omenjeni tudi nekateri slovensko govoreči funkcionarji koroške gospodarske zbornice. Novi notranji minister Caspar Einem je v razpravi priznal, da so po prvi seriji pisemskih bomb (decembra leta 1993) skoraj vse leto iskali storilce na osnovi napačne interpretacije priznavalnih pisem. Zdaj se iskanje storilcev nadaljuje v »drugi etapi«, tudi zaradi spoznanj, do katerih so prišli zgodovinarji po temeljitem preučevanju pisem, je poudaril notranji minister. Zgodovinarji trdijo, da gre za storilce z izrazito nemškonacionalno (»najboljši Nemci so Avstrijci«) usmerjenostjo, sovražni pa naj bi bili tudi do tujcev in žensk. Od-posiljatelji bomb naj bi po vsej verjetnosti izvirali iz meščanskega sloja, imeli pa naj bi visoko izobrazbo. Analiza priznavalnih pisem je pokazala, da so glavni organizatorji atentatov stari več kot 50 let. H ZADNJA VESTh Vranitzky za oster boj proti teroristom Nov zakon DUNAJ - Zvezni kancler Vranitzky je vCeraj v zvezi z iskanjem odpošilja- teljev pisemskih bomb napovedal zakon o krepitvi pristojnosti varnostnih organov v boju proti terorizmu. Po sestanku z notranjim ministrom Einemom in zastopnikom pravosodnega ministrstva je dejal, da bo vlada parlamentu jeseni predložila zakonski osnutek, ki bo omogočal »veliki prisluškovalni napad«, na novo uredil status glavne priče in omogočil povezavo računalniških podatkov. Vse s privoljenjem sodišč. NOVICA Jorg Haider proti sporazumu o pridruženem članstvu Slovenije v EU CELOVEC - Vodja avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider je vCeraj na tiskovni konferenci v koroški prestolnici poudaril, da so svobodnjaki zunanjemu ministru Wolf-gangu Schiisslu posredovali zahtevo, naj Avstrija na pogajanjih Evropske unije ne privoli v sporazum o pridruženem Članstvu Slovenije v EU, dokler Slovenija ne bo zadovoljivo uredila pravnega statusa tako imenovanih Staroavstrijcev, ki jih v Sloveniji - po Haiderjevem mnenju - danes živi nekaj tisoč. Desničarski populist je novinarjem Se dejal, da mora biti Koroška »zlasti pri tem vprašanju pozorna in vztrajna«, svoje zahteve pa naj bi svobodnjaški poslanci v državnem zboru posredovali tudi zunanjepolitičnemu odboru avstrijskega parlamenta, ki je te dni zasedal v navzočnosti zveznega kanclerja in zunanjega ministra. Haider je Se dodal, da je Slovenija »edina država na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v kateri so še veljavni sklepi Avnoja«. Z njimi so bile - tako Haider - pripadnikom nemške manjšine v tedanji Jugoslaviji odvzete vse manjšinske pravice. Posledica tega je, da se še danes nekaj tisoč ljudi v Sloveniji, ki se počutijo Staroavstrijce, tega ne upa javno povedati, je še dodal nacionalno usmerjeni vodja avstrijskih svobodnjakov. (I. L.) AVSTRIJA / DAVČNI SISTEM Ekološki davek v začetku '96? Minister Bartenstein optimističen DUNAJ - Verjetnost, da bo Avstrija kot ena prvih držav Članic Evropske unije (EU) uvedla ekološki davek (davek na energijo), je vse večja. To je v pogovoru za avstrijsko radiotelevizijo (ORF) potrdil novi minister za zaščito okolja Martin Bartenstein. Poudaril je, da ni več dvoma o tem, da bo Avstrija »ekologizirala svoj davčni sistem«, to pa naj bi se zgodilo Cim prej. Kot rok za prve ukrepe je minister omenil 1. januar leta 1996, poudaril pa je, da dodatni dohodki od ekološkega davka ne bodo na voljo za »mašenje proračunskih lukenj«, temveč za »ofenzivo v korist in zaščito okolja«. Kot je znano, sta mini- ster za kmetijstvo Molte-rer in Bartenstein Sele pred kratkim predstavila študijo instituta za raziskovanje gospodarstva, v kateri je navedenih kar osem različic davka na energijo. Oba ministra sta poudarila, da bi lahko Avstrija samostojno uvedla ekološki davek. Po tej študiji naj bi bili obdavčeni bencin, dizelsko gorivo, plin, plinsko olje, premog in elektrika, dohodki od davka pa bi v petih letih znašali skoraj 50 milijard šilingov. Z uvedbo davka na energijo bi občutno razbremenili tudi stroške, najveCji del dohodkov od novega davka pa bi bil vezan na varčevalne ukrepe pri porabi energije. Ivan Lukan SLOVENSKA GIMNAZIJA Akademija v znamenju šolskih uspehov in obletnic Ivan Lukan CELOVEC - Letošnja tradicionalna šolska akademija Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu v nedeljo popoldne v domu sindikatov v Celovcu je potekala v znamenju doseženih šolskih uspehov, zaradi spominskega leta 1995 pa tudi v znamenju 50-le-tnice osvoboditve Avstrije in 40-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe (ADP). Udeleženci akademije so poudarili tudi povezanost slovenske gimnazije z dvojezičnim podeželjem, saj se dijaki s profesorskim zborom vsako leto posvetijo eni občini z njemimi kulturnopolitičnimi organizacijami - letos je bila to občina Bilčovs v Rožu na Čelu s tamkajšnjim slovenskim prosvetnim društvom. Ravnatelj gimnazije Reginald Vospernik je po pozdravu častnih gostov iz koroške politične in šolske javnosti ter tudi iz Slovenije opozoril na ne- katere dosežke šolskega leta 1994/95, zlasti prenovo in dograditev Šolskega poslopja, v katerem ima svoje prostore tudi dvojezična trgovska akademija. Gradnja bo letos poleti končana, tako da se bodo dijaki obeh Sol jeseni vselili v docela obnovljeno, dograjeno in na novo opremljeno šolo. Kljub velikim oviram pri prenovi in dograjevanju Sole naložba znaša skoraj 40 milijonov šilingov) pa je Slovenska gimnazija tudi v preteklem šolskem letu razvijala vsestranske dejavnosti na koroški, avstrijski in mednarodni ravni, je poudaril Vospernik. Navedel je stike s trgovsko akademijo v Velikovcu, skupni projektni teden z gimnazijo na Ravnah v Sloveniji, v gosteh so bili dijaki (lužiski Srbi) srednje Sole iz Budyšina v Nemčiji, dijaki Slovenske gimnazije pa so se udeležili več mednarodnih prireditev, npr. dijaškega srečanja v Bonnu ter Evrošole ’95 v Trstu in Gorici. Vrnili so tudi obisk dijakov iz Čeljabinska in potovali v Rusijo, udeležili pa so se tudi jezikovnega tedna srednješolcev v južni Franciji. Tudi na gimnaziji so bili pod drobnogledom različnih uglednih obiskovalcev, šolo je obiskala tudi delegacija japonskih pedagogov iz Tokia. Ravnatelj je opozoril tudi na lepe uspehe dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije na nacionalnih in mednarodnih natečajih in prireditvah ter na športnem področju. Nadvse pozitivno bilanco gimnazije, h kateri so prispevali profesorski zbor, dijaki in dijakinje ter starši, pa je Vospernik sklenil s podatkom, da je z letošnjo, 33. maturo Slovensko gimnazijo končalo že 1247 absolventk in absolventov. V imenu SPD Bilčovs je udeležence pozdravil predsedik Rupert Gasser, ki je govoril predvsem o tesni povezanosti Bil-čovsa s Slovensko gimnazijo in pri tem poudaril, da je lepo število maturantk in maturantov dala prav dvojezična občina Bilčovs. Kulturni ustvarjalci bilčovškega kulturnega društva pa so - poleg pevskih zborov, instrumentalnih in recitatorskih skupin ter instrumentalno-vokal-ne skupine profesorjev - bistveno prispevali k uspešnemu poteku letošnje akademije, v okviru katere je bila na sporedu tudi krstna uprizoritev muzikla Prižgimo luC. EU/AVSTRLTA— Opozorilno pismo BRUSELJ - Financn1 linistri Evropske unlr ) vCeraj Avstrijo pisn Dozorili, da trenutno ^ polnjuje meril, ki so p0^ ebna za uvedbo skupaj i evropskega denarneg ^ stema. V pismu fij13® li ministri EU kritizira) asti proračunsko P0^ j avstrijske države. Pristojni avstrijski ister Staribacher je /L Dozorilo iz Bruslja tak0) igovoril. Sporočil je, ada že uresničuje pr° am za znižanje dolg0: 3 v letu 1995 naj bi L roracunski primanjklj J anjsi kot sto mili]0110 UNIVERZE^ Rdečo-zelena koalicija za krmilom DUNAJ - Volitve vod' stva avstrijskega stu(le •. skega zastopstva so P ^ Našega priznanega violinskega virtuoza Crtomira SiškoviCa ni lahko dobiti Za pogovor. Ne zato, ker na Pogovor ne bi bil pripravljen, pač pa preprosto zato, ker je njegov čas zaradi številnih koncertantih obveznosti zelo omejen in se na svojem tržaškem domu bolj redko zadržuje. No, tokrat sva se le ujela, pa čeprav je bil z eno nogo še na poti v Ljubljano, pred izidom tega pogovora pa je imel s Tartini kvartetom že dva nastopa v Slazburgu (1. in 3. junija), 7. t.m. je v Ljubljani izvajal dve skladbi za dve violini in klavir za »noč slovenskih skladateljev« v Slovenski filharmoniji z neposrendim radijskim Prenosom, 8. junija je gostoval v Celju z Arva Paerta Dvojnim koncertom za dve violini in Uroša Kreka Koncertom za violino. V Trstu Pa je nastopil prejšnji ponedeljek, ko je v cerkvi Sv. Antona kot solist igral z deželnim komornim orkestrom. Zakaj se ti tako mudi v Ljubljano? S tem vprašanjem se je začel najin pogovor o njegovih umetniških križarjenjih po Evropi. »Zato, ker sem že od lanskega septembra elan ljubljanskega Tartini kvarteta,« je začel C-rt svojo pripoved in z zatrditvijo, da je to bil v zadnjem času zanj najpomembnejši dogodek, in s tem samo še potrdilsvojo navezanost Da slovenski glasbeni svet, čeprav je zdaj že kar nekaj let pogodbeno vezan na Parmo, kjer )e koncertni mojster tamkajšnega operno-simfoničnega orkestra. Tartini kvartet deluje sicer že kakih deset let, lani pa jim je zmanjkal prvi violinist in Povabili so mene, da ga nadomestim. Ostali bije elani kvarteta so drugi violinist Romeo Brucker, po rodu z Reke, ki pa stalno živi v Ljubljani,■ violinist Aleksander Milošev, čistokrvni jugoslovanski mešanec, in pa čelist khloš Mlejnik. Zdaj hodim redno na vaje v Ljubljano, kar mi omogoča tudi omejitev Diojih obveznosti v Parmi na deset dni mesečno. Moram reči, da smo se hitro in dobro Djeli. S kvartetom sem prvič nastopil na koncertih v Mariboru in Salzburgu, potem smo cui na turneji po Španiji, pa spet v Ljubljani Za ciklus mesečnih koncertov v Slovenski filharmoniji. Ti koncerti naj bi bili poslej ''sako leto, nanje pa bi vedno povabili tudi kakšnega uglednega mednarodnega umet- Violinist Črtomir Šiškovič o svojih vse številnejših obveznosti, o načrtih o Trstu in Glasbeni matici --•v i -i Jože Koren nika. Tako je z nami že koncertirala svetovno priznana slovenska flavtistka Irena Grafenauer, za prihodnje leto pa sem povabil violinista Gullija in njegovo ženo - pianistko. Vabilo sta rade volje sprejela. Izvajala bosta Chaussonov Duo za violino in klavir s kvartetom.« Vskočil sem z omembo koncertne sezone Glasbene matice 1995/96, seveda z mislijo na Tartini kvartet. »Zakaj ne, če se bo mogoče pravočasno dogovoriti in če...« je odgovoril in tisti če se je seveda nanašal na situacijo na Glasbeni matici in na njene finančne in ne le finančne stiske. Po tem »intermezzu« sva se vrnila k njegovi koncertantni dejavnosti. »Predvsem sem lani posnel ploščo Kogojevih violinskih skladb za družbo Stradivarius. Ploščo smo s sodelovanjem prof. Merkuja in s koncertom predstavili v avditoriju muzeja Revoltella. Kot solist sem s parmskim orkestrom izvajal Haydnovo Simfonijo concertante v raznih italijanskih mestih z dirigentom Franom Brueggenom, v Ljubljani pa z orkestrom Slovenske filharmonije z dirigentom Urošem Lajovcem. Oktobra sem v Parizu izvajal sodobno glasbo v Bou-lezovi dvorani v komornem sestavu iz Parme na festivalu sodobne glasbe, s katero smo nastopili tudi v Madridu in še prej v New Yorku, letos oktobra pa bomo šli v Boston. Imel sem tudi vrsto solističnih recitalov po Italiji, v začetku letošnjega maja pa sem gostoval v SanktPeterburgu v Rusiji, kjer sem z domačim orke- strom v veliki filharmonični dvorani izvajal Sponrov Koncert, v mali dvorani filharmonije pa Schnittkejev Dvojni koncert za dve violini in orkester in Arva Parta Dvojni koncert za dve violini in orkester Tabula rasa. Koncert je bil tudi posnet za gramofonsko družbo Melodia.« Po tem stresanju datumov in programov za nazaj, še kaj o prohodnjih bližnjih nastopih. Kot rečeno, so medtem že mimo koncerti v Salzburgu pa v Ljubljani in Celju, kaj pa zdaj? »S Tartini kvartetom pripravljamo zdaj koncert v Reggio Emilii. Sredi avgusta me bo koncertantna pot vodila za 15 dni v francosko Normandijo kot solista s Komornim orkestrom iz Kobra, septembra bom v Mariboru na festivalu Komorne glasbe s kvartetom in kot solist, 1. ok-t o b r a imamo na programu nastop na ljubljanskem radiu za evropski prenos, konec oktobra pa bom spet v Salzburgu, v Budimpešti in še kje z violinskim recitalom s klavirjem. Povedati pa moram še, da pripravljamo s Tartini kvartetom snemanje vseh 18 Donizettijevih kvartetov za družbo Naxos. Snemali bomo v Budimpešti, datum pa še ni določen. To bo prvič, da bo izvedenih vseh 18 Donizettijevih kvartetov. In še to: za prihodnje leto imamo dogovorjeno gostovanje s Tartini kvartetom v Rusiji.« Tako sva z naštevanjem prišla do kraja, toda stari pregovor pravi, da »jezik udarja tja, kjer zob boli«, in tako sva seveda pogovor sklenila pri naši Glasbeni matici, pri instituciji torej, kjer je Črt Šiškovič v razredu prof. Kju-dra prvič vzel v roke četrtinsko violino in se prvič zagledal v tiste čudne znake na notnem papirju. »Priznam, prav nesrečen, žalosten sem zaradi razmer, v katerih se je znašla Glasbena matica s svojo šolo, ustanova neprecenljivega pedagoškega in kulturnega pomena ne le za našo manjšino, pač pa za vso slovensko skupnost in za tržaški glasbeni svet. Res ne vem, kako lahko pedagogi na matični šoli še vzdržijo in delajo v takih pogojih, da so po več mesecev brez dohodkov. Mislim, da bi lepšega dokaza navezanosti na GM in profesionalne odgovornosti ne mogli dati. Zato sem solidaren z njimi v upanju, da se bodo stvari vendarle lahko v kratkem uredile tako, da bosta Italija kot prva dolžnica in tudi Slovenija v okviru svojih ustavnih obveznosti do manjšine, zagotovili redna finančna sredstva in druge pogoje za nemoteno delovanje matice in njene šole. Zadeva je namreč že kar škandalozna za odnos do tako pomembne kulturne in vzgojne institucije. Vem, da so tudi težave s koncertno sezono. Kar se mene tiče, bom vedno rad pomagal tudi z nastopom brez honorarja, kakor sem po potrebi že doslej. Ob tem pa me le preseneča, da se za financiranje koncertne sezone ne najdejo sponzorji med samo slovensko majšino. Upam si trditi, da gre za kulturno mlačnost. V Parmi je na primer sponsorstvo normalen pojav.« Tak je Črt Siškovič, koncertant na evropskih in izvenevropskih relacijah, navezan na italijanski in zasidran v slovenskem glasbenem svetu, čustveno priklenjen na Trst in našo Glasbeno matico, zibelko njegovega glasbenega vzpona v sfere zvočne umetnosti. GLASBA Dober začetek tržaških Poletnih koncertov Prejšnji ponedeljek so se Pričeli Poletni koncerti, ki jih Prireja Občinsko gledališče Ver-v sodelovanju z zavarovalno Družbo Assicurazioni Generali, ^ani so v tem nizu glasbenih Večerov pripravili zelo zanimi-v® koncerte-. Tudi letos so orga-Dizatorji usmerili manifestacijo Predvsem v predstavitev klavirskega repertoarja; z razliko od lanskega leta, ko je bila pozornost namenjena klavirskim Oiiorn, so letos na sporedu tudi holistični klavirski večeri. sekakor pa sta v letošnji prire-Qitvi zopet prisotna ukrajinska Pjanista Juri in Olga Cerbakov, 51 sta lani predstavila pravi koncertni dogodek na izredno Vls°ki kakovostni ravni. . Na otvoritvenem koncertu se )e v koncertni dvorani tržaškega Pjuzeja Ravoltella predstavil lavirski duo, ki ga sestavljata bristopher Huges in Eriko Nirvano. Oba glasbenika sta dopolnila svojo klavirsko pripravo Da londonskem Royal College °t Musič; kot klavirski duo pa Luisa Antoni sta prejela prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju "Roma 1994". Na tržaškem koncertu je duo predstavil zahteven spored, ki se je pričel z Ravelo-vo "La valse"; nato pa sta pianista prepričljivo odigrala Fantai-sie Suite op. 5 ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova. Tu sta izvajalca postavila v ospredje skoraj romantični prizvok skladbe in pa istočasno pričarala prijetne timbrične nianse. V sledeči Paquesovi skladbi pa je klavirski duo preko zelo skladnega skupnega podajanja udejanil zelo kakovostno izvedbo; v tristavčnem delu sta izvajalca ponudila občinstvu igranje, v katerem so glasbene prvine postale gonilna moč. Prvi del koncerta so sklenile "Variacije na Paganinijevo temo" VVitolda Lutoslavskega. Klavirski duo se je, po predstavitvi originalne teme, podal v tehnično brezhibno izvedbo zahtevnih variacij. Tudi drugi del sporeda je bil v celoti posvečen ustvarjalnosti našega stoletja. Najprej je bil na vrsti Stravinski s svojimi tremi stavki dela "Petruška"; v skoraj kontrapunktističnem prepletanju klavirskih partov sta izvajalca uspešno odigrala tudi zapletene ritmične zgradbe. V "Amenu du desir" Olivierja Messiaena pa sta izvajalca stopila v intimnost glasbenikovega sveta. Sodobna skladba je sicer potekala v sosledici nasprotujočih delov, v katerih pa sta se Christopher Huges in Eriko Nivvano očitno dobro znašla. Koncert sta glasbenika zaključila s "Fantazijo na Gershvvinovo opero Porgy and Bess", ki jo je napisal Američan Percy Grainger. V tem delu pa je bil razviden lahkotnejši značaj glasbe; prav tega sta pianista prezrla in ponudila občinstvu preresno podajanje, ki je delu odvzelo vso lahkotnost. Uspešni koncert pa je občinstvo pravilno nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem; izvajalca pa sta se odzvala kar z dvojnim dodatkom programu. Štirinajst likovnikov in njihovo usfvaijalno srečanje z moriem Trst in morje sta seveda neločljivo vezana, zato so morju namenili že vrsto najrazličnejših kulturnih pobud. Tokrat so se z morjem spopadli likovniki, ki trenutno razstavljajo svoja »morska« dela v tržaški galeriji Rettori Tribbio 2. Razstava bo odprta do konca meseca. Gre za skupinsko razstavo, na kateri sodelujejo Ottavio Bomben, Gianni Brumatti (na sliki njegova Nevihta), Redy Casar-sa, Renzo Codognotto, Romano Conversano, Edoardo Devetta, Marcello Di To-maso, Giovanni Duiz, Fulvio Monai, nello Pacchietto, Ireneo Ravalico, Livio Ro-signano, Marino Sormani in Nicola Sponza. NA KRATKO GLEDALIŠČE / POGOVOR Z ZUPANČIČEVO NAGRAJENKO DRAGO POTOČNJAK BHElUl Državljanska vzgoja v ČZK LJUBLJANA - Zadnja Številka Časopisa za kritiko znanosti prinaša članke, ki problematizirajo Šolsko (državljansko) vzgojo mladih. Slovenska Sola je bila namreč vselej usmerjena v reproduciranje ideološko pokornih množic, postsocialistične razmere pa jo postavljajo pred nalogo usposabljanja mladih za participi-ranje v demokratičnih institucijah. Tako moralna vzgoja kot izbirni predmet dviguje veliko prahu v javnosti in medijev, saj naj bi omogočala Sirjenje konfesionalne politike v šolski prostor. Z različnih zornih kotov o vzgojni funkciji razmišljajo M. Milharčič Hladnik, D. Strajn, M. Šimenc, D. Zadnikar, Z. Kanduč, M. Peček, B. Novak in J. Justin. (A. P.) Umrl Charles Bennett LOS ANGELES (Reuter) - V četrtek je v starosti 95 let umrl najstarejši izmed dejavnih scenaristov v Hollywoodu Charles Bennett. Svojo kariero je zaCel kot sodelavec A. Hitchcocka (Izsiljevanje, Mož, ki je preveč vedel, 39 stopnic, Rudniki kralja Solomona). V zadnjem Času je delal vec za televizijo (Divji Divji Zahod in Potovanje na dno morja). Marca ga je ameriško Združenje scenaristov nagradilo za življenjsko delo. Kralji ulice na ulicah LJUBLJANA - Po uličnem plakatiranju bo danes ob 10. uri na izbranih ljubljanskih lokacijah (Čopova, Prešernov trg, Ribji rg) v okviru akcije Kralji ulice (Ur-banaria) stekel »nastop« izbranih uličnih protagonistov. Po uradnem podpisu pogodbe za sodelovanje v enodnevnem projektu bodo protagonisti stopih v vloge živih, aktivnih »monumentov« na ulicah; pripravljeni bodo na aktivno komunikacijo z mimoidočimi, svetovanje ipd. (P. A. R. A. S. LT. E. Muzej sodobne umetnosti poziva vse mimoidoče k aktivnemu sodelovanje v umetniški akciji). (V. U.) Obisk predstavnice Britanske kraljeve družbe LJUBLJANA - Podpredsednica The Royal Society dr. Anne McLaren je včeraj obiskala Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Sprejeli so jo: podpredsednik SAZU Robert Blinc, tajnik HI. razreda Lojze Vodovnik, tajnica VI. razreda Lidija Andolšek-Jeras in akad. Miroslav Brzin. Ob tej priložnosti je prejela diplomo dopisne Članice SAZU. Pogovarjali so se o sodelovanju med akademijama v prihodnje. PR Festivala židovske kulture BERLIN, VARŠAVA (dpa) - V nedeljo so v Berlinu odprli prvi mednarodni židovski filmski festival z naslovom 50 let po osvoboditvi - Živeti s Shoahom - V drugi generaciji. Na festivalu prikazujejo filme, ki tematizirajo posledice travmatične izkušnje druge svetovne vojne, kakor jih občutijo otroci njenih Žrtev. Potekal bo do 24. junija. Istega dne se je v Varšavi začel že peti enotedenski festival židovske kulture, ki ponuja 50 prireditev s področja gledališča, glasbe, likovne umetnosti in filma. Organizatorji se vsakič spomnijo nekoč cvetoče židovske skupnosti na Poljskem in tega, da je bila prav ta dežela z Auschvvitzem najvecje morišče Zidov. Nova številka revije AB LJUBLJANA - Izšla je nova Številka revije Arhitektov bilten, ki odpira novo poglavje v petindvajsetletni zgodovini te revije. Novi glavni in odgovorni urednik je Miha Dešman, ki je pritegnil nove, mlajše sodelavce, med drugim tudi grafične oblikovalce, ki so poskrbeli za popolnoma prenovljeno podobo revije. Vsebinski premik je v tem, da se nameravajo ponovno posvetiti sklopom vprašanj aktualne problematike v arhitekturi devetdesetih, s poudarkom na teoretični podstati arhitekturnih razmišljanj. (M.V.) Izpovedovanje resnice skozi humor LJUBLJANA - Igralka Draga Potočnjak je pred kratkim prejela Zupančičevo nagrado mesta občine Ljubljana za delo z begunci v okviru projekta Pregnanci, ki ga je zaCela ob izbruhu vojne v bivši Jugoslaviji. Ob njeni neizčrpni energiji in vsestranski angažiranosti so začele predstave gledališke skupine Nepopravljivih optimistov, ki govorijo o vojnih grozotah in življenju v pregnanstvu, odmevati v javnosti. Kaj vas je vodilo in zavezalo k delu z begunci? Pred kratkim sem rekla, da me Bosna boli, noc in dan boli. Ne gre samo za Bosno, ampak gre za kompleten odnos do sveta, ki se je zaCel spreminjati konec 80-ih let, radikalno pa se je postavil na glavo z junijsko vojno v Sloveniji. Nekatere vrednote, ki so do takrat obstajale ali pa so se kazale le kot privid, so se sublimirale v nekaj, Cesar ne morem sprejeti ali pa so enostavno izginile. Cinizma ne maram in tudi pretirane distance ne. Ne pristajam na nojevsko pozicijo te t.i. demokratične, nove Evrope, prav tako ne sprejemam njene poniglave in z lažjo prežrte resignacije, ki jo kaže do Bosne, ko nagrajuje Ku-sturico in njegovo tezo "da so vojne na Balkanu naravni pojav". In zaradi takšnih stvari in zaradi jeze, ki raste iz tega, delam to, kar delam. Verjetno je bilo vaše begunsko gledališče v začetku predvsem terapevtsko sredstvo in se je šele sčasoma s svojo sporočilnostjo prebilo tudi v širšo javnost. Maja 1992 sem šla k beguncem in sicer le zato, da bi bila z njimi in smo se sli gledališče le zato, da so nekaj delali in prek tega iskali potrditev v tem novem prostoru, v katerega so se zatekli in v katerem so bili zaprti. To je bilo neke vrste psihosocialno delo, bolj kot kaj drugega. Namreč polovico Časa smo porabili zato, da smo se pogovarjali, oziroma da so lahko govorili o sebi nekomu, ki jih je poslušal. In kasneje je iz tega samo od sebe zaCelo rasti nekaj veC. Ves Cas sem hotela stran, pa nisem mogla, tudi zato, ker je to druženje drugačno in veliko bolj zavezujoče. Svet, ki ga živim z begunci, je precej drugačen od sveta, ki ga živim drugače in prav zato bi bilo pravzaprav zame nemogoče ne reflektirati tega naprej. Pac skozi gledališče, ker je gledališče moj medij in je že v zasnovi precej drugačen svet od realnosti, ki jo na nek naCin odseva, po drugi stran pa jo na novo in drugače vzpostavlja. Trudim se, da bi našla povezavo med tema dvema svetovoma, ki sta tako daleč od sveta realnosti in vsakdana. Tako daleč, obenem pa izhajata iz njega, ga analizirata, gledata nanj z drugačnimi, svojimi očmi, uporabljata svoje besede in ga preraščata. Pravzaprav je vse to, kar delam in bom delala še nekaj Časa, iskanje ravnovesja med tema dvema svetovoma. To je zame in za te ljudi, s katerimi delam, pravzaprav velik izziv. Kdo so elani vaše skupine? Gre za ljudi z drugačno mentaliteto in temperamentom, ki prihajajo iz drugačnega kulturega okolja. V Cem se - kar se tiče igranja -razlikujejo od slovenskih stanovskihkolegov? GLEDALIŠČE / ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA FESTIVALA LUTKE '95 »Mami, domov grem!« LJUBLJANA - Predvčerajšnjim se je končal mednarodni lutkarski festival Lutke '95, ki je potekal teden dni po vsej Sloveniji. Zaključil se je s podelitvijo nagrade Mah princ mladim lutkarjem, ki se ukvarjajo z lutkami manj kot pet let. V ožji izbor je prišlo pet bistveno različnih predstav kot odraz novih iskanj današnjega lutkarstva. Segajo od Čistih lutkarskih, kot je na primer švedska predstava Maud Plese ali poljski Zajčki, do kombinacij lutk in igralcev v poljski predstavi Gianni, Jan, John, Juan..., kjer v lutke spremenjene igralčeve dlani v omarastem odru karikirajo življenske situacije nekega Janeza v kabaretu igralcev, do Spo-onriverske antologije Čeških alternativcev, ki so se pred leti uprti Češki lutkovni tradiciji in obrniti lutki hrbet. Grob odnos do marionet iz sveta mrtvih prebivalcev Spoonriverja je verjetno aktualna lutkarska reakcija na današnjo invazijo Amerikancev v Prago. V ožji izbor je prišla tudi izvrstna bolgarska dramska predstava PlašC, ki živi dejansko mimo lutke. Malega princa je mednarodna komisija, ki ji je predsedoval Roman Paska, dodelila Spoonriver-ski antologiji, ki odpira lutkarski dialog naprav ZDA, kjer so po mnenju gospoda Paske in ne samo njega, šablonske predstave lepega zamrznile lutkarsko resnico. Ne glede na nagrado spada med vesele trenutke druženja z lutkami španska predstava ročnih lutk Bikoborba, ki uporablja tradicionalen univerzalni jezik burlesknih skeCev in premaguje monotonost pomanjkljive dramaturgije z divjim ritmom in harmoniko. Sicer pa je vrednost festivala Lutke '95 v tem, da je pokazal dosti novih lutkarskih poti in odkril veliko odzivnosti med našo publiko. Njegova slaba stran je seveda organizacija prireditve, izvedene v zelo nepregleden maraton. Tako se je obisk sprevrgel v pravi lov za predstavami, ki so se vsevprek prekrivale. Predhodne informacije o njih so bile pomanjkljive in neuravnotežene v nelogičnih sklopih. Najvecje žrtve zmede so biti seveda starši z otroci. ki so se znašli navadno v nepravem Času na nepravem kraju. Zato smo slišati tako pogosto tisto nesrečno zahtevo: »Mami, domov grem!« iz seveda prenapolnjene dvorane. Zal mi ni jasno, zakaj je naše Ljubljansko lutkovno gledališče s svojim preštevilnim igralskim ansamblom tako sramežljivo skrilo svojo priznano uspešnico Sapramisko, ki je zrasla mimo velikih imen in pretenzij in je njenih 400 ponovitev omogočilo gostovanje po vsem svetu. Zdi se, da gledališče na Krekovem trgu Ze dolgo tiho ubira pot pravega otroškega gledališča in nadomešča nekdanje Mladinsko gledališče. Novih Sapra-mišk ni več, ker ni več lutkovnih delavnic. Eka Vogelnik Begunci preveč radi in veliko odhajajo (Foto: B. P./BOBO) To je moja Četrta skupina, saj delam že Četrto leto. Večinoma delam z ljudmi od 13.-14. do 20. leta. Prva predstava "Sre-tno doba, kad si dijete" je bila 1. 1992 v maju, že avgusta pa je skupina razpadla, ker so šli vsi v Anglijo. Tisti, ki imajo kakršnokoli možnost, gredo naprej. Z mnogimi imam še stike. To je tako moCna duhovna povezanost, da je nemogoče, da ne bi pustila sledi. Samo pri zadnji predstavi - Do-di makar sebi, ako ne-maš dmgom - smo iskati igralce. DrugaCe pa prihajajo sami in moram reci, da je izredno lepo z njimi delati, ker so zelo talentirani. O sebi govorijo ne le veliko bolj odprto, ampak tudi na precej drugačen, bolj sproščen naCin, kot mi. Skozi humor izpovedujejo najve-Cjo resnico o sebi, ki običajno dobi širši pomen, saj ne izpovedujejo le lastne travme. Takšen način komuniciranja mi je blizu. Kako predstave nastajajo in na kakšen naCin prenašate grozote resnično doživete vojne v gledališče? Razen prve predstave sem tekste večinoma pisala sama ob pomoči mladega, zelo sposobnega velikega pesnika Igorja Serdareviča, ki pa se je pred tremi meseci izselil v Kanado. Pravzaprav je glavno vprašanje, ko se pripravlja nova predstava, na kak način se stvari lotiti, da bi prišla do ljudi in da bi jih pritegnila, a ne le zato, ker je to zgodba o Bosni. Prišli smo do tega, da moramo na nek način tudi mi ustvariti distan- co, tako kot jo je svet do nas/njih. Zdi se nam, da je to možno samo še s komedijo, mogoCe v dediščini nadrealistov, govoriti v tem Času na tem kraju o teh stvareh. Sedaj se bomo lotili vicev o Fatimi in Hasu. Mislim, da je razlaganje kakršnihkoli velikih in znanih resnic odveč. Potrebno je le najti prav naCin, da se jih sploh še izpoveduje. Prihaja Cas, ko tudi beseda ne bo imela nobenega pomena in potem bomo nehali delati. Upam pa, da že prej. Ker si želim le to, da jih pospremim na vlak in jim zaželim srečno pot nazaj domov. In mirna Bosna. Kakšen je odziv občinstva na vase predstave? Do sedaj smo imeli deset predstav, dve v begunskih centrih in osem v KUD France prešeren. Odziv je bil zelo močan na obeh straneh. Ko igramo v Ljubljani, se vedno znova potrjuje, da smo stvari prav zastavili, saj je odziv tak, kot smo hoteti. V centrih pa je presenetljivo to, da je tako natančno zapisana cela zadeva. Oni ne morejo kaj, da ne bi reagirali na vsak stavek. Do konca, popolnoma se identificirajo in gledajo skoraj tako kot otroci. Predstave so zelo burne in glasne, ker prihajajo iz drugačnega okolja in so navajeni veliko bolj posegati v stvari. Pravzaprav razširjajo tekst. Sicer pa gledajo na nek naCin zelo Črno - belo in se vedno postavijo na stran tistega, ki je pravičen in nosi neko resnico-sporoCilo. To je pravi »teater«. Andreja Paljevec Zlata Vokač: Prvo potovanje mačka cunje Izdala in založila Založba Aristej, Šentilj 1995, ilustracije Mirna Pavlovec, trda vezava, 209 str. 14x21,5 cm. Učeni maček Cunja je poznan kot spremljevalec dobre Čarovnice Čope v pisateljičini prejšnji knjigi Vesele zgodbe o vampirjih, sicer pa gre za nezakonskega sina znanega Obutega mačka. Tokrat se razmišlju-joCi junak odpravi na potovanje v deželo pravljic, kjer srečuje junake iz evropske tradicije (Sneguljčico in sedem palčkov, tri prašičke, Rdečo kapico, gospo Pehtro, Trnuljčico, sedem kozličkov) in se z njimi pogovarja o pomenu teh pravljic. Zlati Vokač, izredni poznavalki evropske ezoterične tradicije, predvsem Kabale, je uspelo na izviren in duhovit način približati svet pravljic skozi arhetipsko psihologijo. Zal zaradi njene smrti, drugega potovanja mačka Cunje, ki naj bi se odpravil v svet Andersenovih pravljic, ne bomo dočakali. (A. P.) Boris Pahor: Slovenska svatba Dnevniški zapiski. Založba Obzorja Maribor, opremil Viktor Sest, natisnilo GZP Mariborski tisk, 1995, naklada 500 izvodov, trda vezava, 526 strani, 13x20, 5 cm. Najnovejša knjig3 tržaškega pisatelja Borisa Pahorja je nadaljevanje zapiskov, ki so izšli pod naslovom Napoved nove plovbe 1992. leta. V Slovenski svatbi so objavljen1 dnevniški zapiski od 18. januarja 1990 do 5. oktobra 1992, ki jih je pisal za revijo Zaliv od leta 1966 do 1991-Pahor je z zapiski nadaljeval za to knjig0- in sicer do evropskega priznanja slovenske države, kar je po avtorjevih besedah nekak0 logično spadalo v tisto končno fazo, ki j° r nakazovala Napove0 nove plovbe. Nato se je odločil, da jih bo nadaljeval do sprejetja slovenske države v Združene narode, »k^1 bi zapiskom upravičilo naslov Slovenska svatba, katero m1 j® nekoC z grenkimi ob čutki kot o izjalovljen1 sanji v nekem pismu omenjal prijatelj Koc bek«. Vendar se zap1 ski končujejo Se ka sneje, saj je avtor ze 6 v knjigi strniti še neka| vtisov, denimo z obl ska Argentine. Pab0? nam je tako spet da delo, v katerem na J teraren naCin opisu)6 svoje poglede na s o-vensko politiko- Tu s temi zapiski je s u šal zbuditi zanimanje za mediteranski sve^ in izraziti svojo zaS, bljenost nad u®0.. Slovencev, ki žlV1) zunaj meja matične domovine. ^ g j APANIJA / ETA OBVESTILA POLICIJO O SKORAJŠNJI EKSPLOZIJI Podtaknjena bomba je ubila pirotehnika To je že peto letošnja žrtev atentatov separatistov V Angliji naprodaj grozljiv dokumentarec o usmrtitvah LONDON - Razkosanje žensk v Ruandi in Somaliji, usmrtitev morilcev s Plinom v ZDA, obglavljenje zločincev v Savdovi Arabiji in ustrelitev prekupčevalcev mamil na Kitajskem: vse to )e posneto v pretresljivem dokumentarcu o grozotah smrtne kazni, ki je od vCeraj naprodaj v Londonu in je že Povzročil številne polemike. Dokumentarec Executions (Usmrti-tVe) je zbirka resničnih posnetkov usmrtitev povsod po svetu. Se zlasti Pretresljiv je konec dokumentarca: agonija usmrčenega terorista v Libanonu po skrajno površnem procesu. Mladeniču zvežejo rake in noge, nato ga Lrvnik dvakrat ustreli v trebuh, zatem Pa še v obraz. Snemalna kamera se dolgo zaustavi na iznakaženem mladeničevem obrazu. Humanitarna organizacija Amnesty International je sprva nameravala postati pokrovitelj dokumentarca, pozneje pa si je premislila zaradi pomislekov v zvezi s »senzacionalističnim« značajem pobude, ki so jo izpeljali pri angleškem filmskem podjetju Stili Movement Productions, kjer so včeraj izjavili: »V 55 minutah smo uničili mit »Človeške« usmrtitve. Film je pretresljiv, ker je ta stvarnost pretresljiva.« Dokumentarec je prepovedan mladini pod 18. letom, v parlamentu pa je povzročil pravi potres. Predvsem se je znašla v škripcih cenzura: očitali so ji, kako je sploh mogla dovoliti takemu filmu na trg in omejiti le prve plane agonije libanonskega terorista. Zaradi hudih polemik so se knjižnice W.H. Smith odpovedale prodaji videokasete. MADRID - Neki pirotehnik madridske policije je izgubil življenje v eksploziji avtomobila, v katerega so teroristi baskovskega separatističnega gibanja ETA namestili peklenski stroj. Do eksplozije je prišlo včeraj ob 7.15 na Trgu Callao nedaleč od nekega kulturnega centra in dveh veleblagovnic. ObraCun bi bil nedvomno še hujši, Ce ne bi ETA ob 6.45 policije obvestila o prisotnosti peklenskega stroja v parkiranem avtomobilu, saj so tu številne trgovine in turistične agencije. Na tem trgu je prepovedan avtomobilski promet, tako da je to zelo priljubljeno sprehajališče. Policija je takoj obkolila celotno območje in odstranila ljudi iz nepo-srednje bližine sumljivega avtomobila. Policist Jesus Rebollo Garcija se je približeval vozilu, ko je prišlo do strahotne eksplozije. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je izdihnil takoj, ko so ga sprejeli. Skupaj z njim so v bolnišnico odpeljali še dva policista, ki pa bosta preživela. Zaradi eksplozije so popokale vse šipe ne bližnjih poslopjih, tako da je bilo veC civilistov lažje ranjenih. Včerajšnji atentat je že drugi v letošnjem juniju, saj so 8. tega meseca v San Sebastianu težko ranili šefa sodne policije. Od začetka leta pa je v raznih atentatih, ki naj bi jih zagrešila Eta, življenje izgubilo pet oseb, trije policisti, neki vojak in neki politik. NEMČIJA / CHRISTU VREME NAKLONJENO Reichstag v novi neobičajni obleki Do 6. julija bodo s sintetičnim blagom ovili celoten sedež nemškega porlomento BERLIN - Po nedeljski prekinitvi zaradi močnega vetra je ameriški arhitekt bolgarskega rodu Christo včeraj v Berlinu uspešno nadaljeval z »ovijanjem« zgodovinskega sedeža nemškega parlamenta Reichstaga, tako da bo svojo »umetnino« dokončal do 6. julija. To je vsaj včeraj izjavil njegov predstavnik za tisk, ki je prepričan, da bodo spoštovali predvidene roke. Skupina alpinistov je z vrha poslopja raztegnila dve ponjavi sintetičnega blaga srebrne barve (na sliki AP). Prekrili so zahodni portal z znanim napi- som »Dem deutschen Volke «(Nem-škemu ljudstvu). Christo in njegova žena Jeanne-Claude sta s strehe nadzirala delo kakih 90 alpinistov in 120 tehnikov. Za ovijanje berlinskega Reichstaga bodo potrebovali približno 100 tisoč kvadratnih mestrov sintetičnega blaga in 15 kilometrov vrvi modre barve, s katero bodo blago pritrdili na pročelje in vse strukture palače. Med včerajšnjimi radovedneži so zaradi sonca in odsevov srebrnega blaga prvič številni pohvalno ocenili »umetnino«. JSELGIJA / NEVERJETEN SPLET TRAGIČNIH NAKLJUČIJ PO EKSPLOZIJI PLINSKE JEKLENKE V KUHINJI RESTAVRACIJE V eksploziji na avtocestnem počivališču je pri belgijskem Eynattnu življenje izgubilo 16 ljudi Med mrtvimi poleg desetih Belgijcev še štiričlanska nemško družino in šoferja iz Velike Britanije in Hrvaške EVNATTEN (BELGIJA) - V nedeljski eksploziji na avtocestnem počivališču pri belgijskem Eynattnu nedaleč od nemške meje je življenje izgubilo 16 oseb, med številnimi ranjenimi pa so trije v kritičnem stanju. Policija je sporočila, da je med mrtvimi deset belgijskih državljanov, štiričlanska družina iz Nemčije in dva šoferja tovornjakov, eden iz Velike Britanije, drugi pa iz Hrvaške. Trupla so odpeljali v Liege, kjer jih bodo poskušali identificirati. Natančni vzroki strahotne eksplozije še niso znani. Gasilci pa so potrdili trditve očividcev in preživelih, da je do eksplozije prišlo v kuhinji restavracije počivališča in ne na bližnji bencinski postaji. Gasilci so namreč ugotovili, da so podzemski rezervoarji bencina in dizelskega goriva nedotaknjeni, razneslo je le Črpalke za gorivo. Navsezadnje je najprej razneslo restavracijo, ki se je se- sula, kot da bi bila iz lepenke. Plameni so se seveda razširili tudi na parkirane avtomobile in tovornjake, tako da se je počivališče v nekaj minutah spremenilo v pravi ognjeni pekel. Da je eksplozijo menda povzročila plinska jeklenka v restavracijski kuhinji, je potrdil tudi župan Bruno Fagnoul. Zakaj, pa mora ugotoviti preiskava. Vsekakor pa je bila eksplozija do skrajnosti atipična, ker so se po mnenju strokovnjakov plameni prehitro razširili, ce je res bila vsega kriva le navadna jeklenka. Sirijo se že govorice, da je bila jeklenka le neke vrste naključni detonator in da je razneslo še kaj drugega. Preiskovalci bodo torej imeli kar precej dela, ker morajo obenem potrditi ali pa zanikati, da je po eksploziji prišlo tudi do ekološkega onesnaženja. Ugotoviti morajo namreč, kaj so sploh prevažali tovornjaki, ki so zgoreli na parkirišču počivališča. Ta je na- mreč na avtocesti Liege-Aachen. Številni šoferji pa so s svojimi težkimi vozili prav tu Čakali na polnoč, tako da bi lahko po koncu nedeljske zapore za tovorni promet nadaljevali z vožnjo. Ranjence so takoj po eksploziji z rešilci in helikopterji odpeljali v najbližje belgijske in nemške bolnišnice, in sicer na oddelke za opekline. Med prvimi reševalci so bili nekateri šoferji, ki so se oddaljili od restavracije in niso šli kot večina počivat v svoje tovornjake. Njihova pričevanja so bila srhljiva. Ljudje so klicali na pomoC, na parkirišču pa je prihajalo do prave verižne reakcije, saj je drug za drugim raznašalo rezervoarje parkiranih vozil. Gasilci so delali skoraj vso noc (na sliki AP), da so z žerjavi odstranili težka vozila in pregledali porušeno restavracijo. Prizorišče strahotne eksplozije si je ogledal tudi belgijski kralj Albert, ki je poskušal tolažiti svojce žrtev. RUSIJA / ČERNOMIRDIN PREVZEL POBUDO Osvobojeni in novi talci BUDJONOVSK - Čečenski uporniki, ki so pet dni zadrževali tisoč talcev v bolnišnici v Budjonovsku, so včeraj ob dveh popoldne v šestih avtobusih zapustili mesto. S seboj so kot zaščito pred morebitno pastjo vzeli medicinsko osebje, ruske novinarje in civiliste. V konvoju je bil tudi tovornjak hladilnik s trupli teroristov, ki so padli v.boju s spedald. Predsednik ruske vlade Viktor Cemomirdin, ki se je neposredno pogajal z vodi--teljem upornikov Samilom Basajevom, je Čečenom obljubil prost prehod do njihove domovine, če izpustijo talce. Teroristi pa Rusom niso zaupali, zato so nekaj talcev vzel s seboj. Cemomirdin je vztrajal pri tem, da lahko Čečene spremljajo le prostovoljci. »Niti ena oseba ne sme oditi proti svoji volji,« je dejal. Ob odhodu ni bilo mogoče videti, ali je bilo res tako, saj so bila okna avtobusov zakrita s težkimi rjavimi zavesami. Le za trenutek se je ena od njih rahlo razgrnila in pokazala se je roka nekega talca, ki je s prstoma oblikoval V - znak zmage. Ko so v daljavi izginila še zadnja od številnih spremljevalnih policijskih vozil, se je iz bolniške zgradbe pri- Čečenec, ki vstopa v avtobus (Telefoto: AP) kazalo več sto talcev. »Za sabo imamo pet dni groze,« je dejal eden od njih, ki se je opiral na sotrpina. Neka deklica je med talci zagledala očeta in začela divje klicati: »Papa, pa-pa!« Morali so jo zadržati. Odhod avtobusa je le delno umiril živčno napetost, ki je pet dni in noči vladala pred trinadstropno bolnišnico. Pri temperaturi nad štirideset stopinj Celzija so jo ruski specialci kar dvakrat skušali zavzeti, toda Basajeva majhna gverilska vojska se je obranila. Napada sta zahtevala več kot sto žrtev med civilisti, zato so morali Rusi pristati na premirje. General Anatolij Kulikov je v nedeljo ob šestih zvečer ukazal ustavitev vseh vojaških operacij v Čečeniji. Kljub temu je osemdeset čečenskih upornikov včeraj napadlo mejno postojanko na meji z msko republiko Dagestan. Štirje pripadniki obmejne enote so izgubili življenje. Medtem so se čečenski in ruski predstavniki v Groznem srečali v novem krogu mirovnih pogajanj, ki so jih zahtevali teroristi v Budjonovsku, vendar pa je Cemomirdin zanikal možnost, da bi ustregli čečenskim zahtevam po neodvisnosti od raške federacije. »Ničesar ne bomo storili, kar bi bilo v nasprotju z ustavo,« je odločno sporočil novinarjem v Moskvi. Zaradi nevarnosti novih terorističnih napadov je ameriška ambasada v ruski prestolnici svoje državljane posvarila pred obiskom Moskve in odločno odsvetovala obisk Čečenije in sosednjih republik. Lavvrence Sheets / Reuter Vodja čečenskih teroristov Basajev ni verjel ruskemu premieru Čemomirdinu, ki mu je po telefonu zagotavljal varnost (Telefoto: AP) ANALIZA Rusija se otepa odgovornosti MOSKVA - Ruske oblasti tri dni niso vedele, kako naj reagirajo na dramo talcev v Budjonovsku. Denar, neoviran odhod in lepe besede niso mogli odvrniti čečenskih upornikov od njihovih ciljev. Ko so posebne enote dvakrat neuspešno poskušale zavzeti bolnišnico v Budjonovsku in tako osvoboditi približno tisoč talcev, nihče ni hotel prevzeti odgovornosti za to akcijo. Protiteroristične enote naj bi po besedah nekega »predstavnika ruske vlade« ukrepale na lastno pest. Po šestih mesecih vojne v Čečeniji se rusko vodstvo očitno ni bilo pripravljeno odzvati političnim zahtevam - ne glede na to, kako nasilno Čečeni kažejo svoje zahteve. V pogajanjih s čečenskimi teroristi se je pokazal splošen kaos. Sprva nihče ni hotel prevzeti odgovornosti niti za politične niti za človeške posledice te tragedije. Podpredsednik ruske vlade Oleg Soskovec, ki je vedno prvi reševal tovrstne probleme, se je potuhnil že po prvem dnevu, ko so postale jasne vse raz- sežnosti drame v Budjonovsku. Prav vsi politiki, ki so bili v Budjonovsku, so se želeli pogajati. Tudi Vladimir Žirinov-ski je skušal dokazati svoje pogajalske sposobnosti. Celo eden od voditeljev prevrata oktobra 1993 Vjačeslav Ačalov je sodeloval pri pogajanjih. Ruskega borca za človekove pravice Sergeja Ko-valjova pa je stavropolski guverner Je-vgenij Kuznecov označil kot »lenuha, ki je prišel le zato, da bi dajal intervjuje«. Predsednik Jelcin, ki so ga zaradi njegovega potovanja na gospodarski vrh v Halifax hudo kritizirali, je vsaj prevzel odgovornost za poskus nasilne osvoboditve talcev v soboto, ki jo je razen njega zahteval le obrambni minister Pavel Gračov. Jelcin je v Haliiam dejal, da se je z notranjim ministrom Viktorjem Jerinom glede posredovanja protiterorističnih enot dogovoril že pred svojim odhodom. Sele ko je grozilo, da bo situacija popolnoma ušla z vajeti, je krmilo prevzel premier Viktor Cemomirdin. Ko je Jelcin v Halifaxu zbranim novina- rjem Se govoril o novem poskusu nasilne rešitve problema, je Cemomirdin čečenske upornike prek televizije že pozval k mirni rešitvi konflikta. »Kri, ki bo Se pretekla, bo imel na vesti predsednik vlade,« so zapisali talci v svoji izjavi in tako pozvali premiera k neposrednim pogajanjem z voditeljem čečenskih upornikov Samilom Basajevom. Cemomirdin je očitno edini spoznal, kako dramatične posledice ima lahko morebitno prelivanje krvi v Budjonovsku Časnik Komsomolskaja pravda je zapisal: »Ta tragedija je hkrati začetek sprememb v ruski politiki.« Ze jutri bo ruski parlament glasoval o nezaupnici vladi. Ko je bil Jelcin še v letalu nad Atlantikom, je Cemomirdin že prevzel iniciativo in v noči na nedeljo telefoniral Basajevu. Cemomirdin, čigar pogovore z Basajevom so ruski mediji ponavljali vsako uro, je pokazal pripravljenost popustiti. Obljubil je pogajanja za mimo rešitev čečenske vojne. Ralf Bartoleit / dpa _______________BLIŽNJI VZHOD________________ Izraelski otroci se bodo odslej učili o sosedih kot dobrih ljudeh in ne kot o sovražnikih MAKABIM - V zatemnjenem zaklonišču, ki ga uporabljajo kot učilnico, se izraelski učenci iz naselja na meji z Zahodnim bregom posvečajo Siriji. Nihče več ne govori o vojni, ampak le o miru. Ogledujejo si diapozitive, ki prikazujejo vsakdanje življenje v državi, ki je bila nekoč najbolj zagrizen sovražnik Izraelcev. »Naše raziskave so pokazale, da je poznavanje sosedov skrajno površno,« pripoveduje Joel Amster, čigar podjetje je vsebinsko zasnovalo mirovni dan, ki ga je odobrilo tudi izraelsko ministrstvo za šolstvo. »Hoteli smo pokazati, kdo živi na oni strani meje. Kaj jedo sirski otroci za malico? Kaj počnejo v prostem času,« pojasnjuje Amster. Učencem kažejo na predavanjih filme, ki prikazujejo sirske otroke in njihove družine. »V sosednji državi živijo otroci, ki so natanko takšni kot mi in govorijo arabščino,« pojasnjuje pripovedovalcev glas. Otrokom iz Ma-kabima se ni treba ozirati daleč naokrog. Palestinsko naselje Beit Sira se lesketa v vročini le lučaj od njihovih domov, toda meja je kot zid. Marsikateri otrok še nikoli v življenju ni go- voril z Arabcem. Nočni posnetek Damaska izvabi od učencev vzklike občudovanja. Ob pogledu na plesalko se fantje drezajo s komolci. »Spoh si nisem predstavljal, kakšni so njihovi otroci in kako so oblečeni,« prizna novinarju osemletni Joav po koncu šolske ure. »Sirci hočejo Golansko planoto in z nami niso pripravljeni skleniti miru,« zaupa novinarju. »Zato jim ga moramo dati mi. Mir moramo skleniti z vsemi državami. Mir je dober. Brez miru sploh ni mogoče živeti.« Enajstletni Kešnet ima drugačno mnenje: »Golana ne bi smeli vrniti, ker smo se bojevali zanj. Mir je treba skleniti v zameno za mir, ne za zemljo.« Poudarek pri igrah, ki se jih igrajo učenci v razredu, je na miroljubnem reševanju sporov. Pred ko- maj štirimi leti so prav ti otroci nosili plinske maske med iraškimi raketnimi napadi v zalivski vojni. Izraelci pripovedujejo, da so njihovi otroci razmeroma hitro pozabiti na čas, ki so ga morali prebiti v strahu, da bodo raketnim napadom slediti tudi kemični. Pod hebrejsko besedo za mir je pripet golob iz stiropora. V telovadnici sedijo otroci okrog velikega Izraelskega zemljevida, ki prikazuje območja, ki jih je Izrael zasedel v vojni leta 1967. Učiteljica se bosa sprehaja po zemljevidu in kaže, kje vse je prišlo do mirovnih rešitev: na meji z Egiptom, prvo arabsko državo, ki je sklenila mir z Izraelom, v Gazi, kjer je zdaj palestinska samouprava, in v Jordaniji. »Kaj bi se še pred šestimi meseci zgodilo s človekom, ki bi prečkal mejo z Jordanijo?« vpraša učiteljica. »Ubiti bi ga!« odgovorijo otroci. »Mogoče bi ga zaprti,« jih prijazno popravi učiteljica. Jeflrey Heller/ Reuter Izraelski vojak na meji z Libanonom tolaži tovariša (Telefoto: AP) 700... ... tujih opazovalcev bo spremljalo palestinske volitve’ ki bi jih lahko izvedli že tri mesece po sklenitvi sporazuma med Izraelom in PLO 0 razširitvi avtonomije. Vodja izraelske delegacije na pogaj3" njih o palestinskih volitvah Jo' el Singer je včeraj izjavil, da sta obe strani »zelo blizu« dogovora o načinu glasovanja za Palestinski svet. Dodal pa j®’ da tega dogovora ne bodo pod' pisali ločeno od skupnega spO' razuma o volitvah in premestitvi židovskih enot na Zahodnem bregu. Singer in predstavniki PLO so se včeraj v Jerihu srečali tudi s predstavniki EU-ki bodo postavili običajne voh-ne standarde in usklajevali delovanje različnih opazovalcev na terenu. Čeprav sta pogap' ski strani za datum podpis3 sporazuma določili prvi juhi’ Izraelci dvomijo, da bodo do takrat odpravljeni vsi nespora zumi. »Ge nam bo sporazum uspelo doseči julija - če ne pr vega, vsaj približno takrat - bo do volitve lahko že čez osem deset dni,« je dejal Singet’ »Vendar pa nihče ne sme po zabiti, da bodo lahko glasovat1 Sele, ko bo premestitev izrae skih enot že končana. Ta op® racija pa bo zahtevala doloded čas,« je sklenil. (Reuter) VELIKA BRITANIJA FRANCIJA / JAPONSKI PREMIER MURAJAMA PRI CHIRACU NOVICE Torijevske zadrege , LONDON - Vodstvo vladajoče Konservativne stranke se )e nedavno zavzelo za složno delovanje stranke, saj se pre-jtier John Major spopada z vedno hujšimi težavami in lah-k° se zgodi, da bo prisiljen odstopiti še pred prihodnjimi vo-ntvami. Majorja so prejšnji teden spet ostro napadli parlamentarni evroskeptild, Id se ne strinjajo z britansko »evrop-sko poUtiko«. Vodilni konservativci predlagajo oblikovanje nove politike, ki bi stranki vrnila ugled v javnosti, kjer pre-enacijo laburisti. Obenem konservativni veljaki opozarjajo, aa bi morebitna Majorjeva odstranitev lahko pomenila ko-aec 16-letne konservativne vladavine. »Stranka res doživlja hude Čase in temu je potrebno nare-Jati konec,« je dejal minister za zaposlovanje Micheal Portil-ki je omenjen kot morebitni Majorjev naslednik. Seveda skuša opozicija nesoglasja v Konservadvni stranki kar najbo-,fi izkorisdh. »Zamisel, da lahko Torijce reši novi vodja, je ga prav do vrhov«. Major, ki je v preteklosti prišel na Cele stranke zaradi podobnih peripetij, je v odgovor povedal, d; 23 strankine težave ni nikakršnih magičnih zdravil, in da si Zai^di sprememb, ki ne služijo ničemur, ne bo pustil ustraho vati. Lord Parkison, nekdanji predsednik stranke, je vladni t^ustre pozval, naj podprejo Majorja. Zagotovil je, da san megovega položaja ne bo ogrožal. Ze leta 1993 in lani je bik slišati napovedi, da bi med redno strankino konferenco lahki Prišlo do Majorjeve zamenjave, letos pa se njegov stolček ši b°ljmaje. »John Major je vedno bolj podoben dečku, ki stoji na pota Ptjajoei ladji,« je v včerajšnjem uvodniku zapisal Sun. Kon servativna vlada je znova tarča napadov, saj naj bi družb, ^arc, ki ji je nekoč predsedoval Jonathan Aitken, zdaj dire zakladnice, v 80. letih prekršila embargo na prodajo oro ^a Iranu. Aitken zavrača obtožbe in pravi, da o domnevn Ptodaji orožja ne ve ničesar, Čeprav je pobcija nedavno odkri a nove dokaze o delovanju Bmarca. Konservativci so vzne mj1]611! zlasti zaradi javnomnenjskih raziskav, ki jim na splo mh volitvah leta 1997 napovedujejo poraz. Po anketi, ki jo ji .Javil Časnik Guardian, ima Laburistična stranka Čedalje ve cj° podporo. Ce bo Major prisiljen odstopiti, bi ga lahko na sledil Michael Heseltine, minister za trgovino, ki pa je takšni Napovedi zavrnil. Peter Millership/Reuter Manjši spor glede jedrskih poskusov Trgovinske spore naj rešuje razsodišče WTO PARIZ (dpa, Reuter) -Japonski premier TomiiCi Murajama, ki se mudi na obisku v Franciji, je vCeraj med pogovori v elizejski palači francoskega predsednika Jacquesa Chiraca vnovič pozval, naj preklice odločitev o nadaljevanju jedrskih poskusov v Pacifiku. Kot se je izvedelo, je bil Murajama »gluh za vsa Chiracova pojasnila«. Vendar se francoski predsednik ni pustil zmesti in dal Murajami vedeti, da od odločitve ne bo odstopil, obenem pa je predlagal, naj se pridejo japonski strokovnjaki v francosko Polinezijo sami prepričat, da so poskusi neškodljivi. Med pogovori o gospodarskem sodelovanju pa je Chirac Japonsko pozval, naj odpre svoj trg za francoski izvoz; predvsem na področju letalskega prometa, finančnih storitev in kmetijstva. Gospodarskih pogovorov so se udeležili tudi predsednik Evropske komisije Jac-ques Santer in komisar EU za trgovino Leon Brittan. »Evropska unija in Japonska si bosta skupaj prizadevati rešiti težave, ki jih povzroča neravnotežje v trgovinski izmenjavi. Japonska vlada bo pri sprejemanju novega zunanjetrgovinske- Telefoto: AP ga programa, ki naj stopil v veljavo v roku treh let, upoštevala želje EU,« je zapisano v skupni izjavi delegacij EU in Japonske. Sklicujoč se na ameriško-japonski trgovinski spor, je francoski predsednik Chirac v imenu EU izrazil nasprotovanje ameriški uvedbi trgovinskih ukrepov proti Tokiju in predlagal, naj o spornih vprašanjih, ki jih ni mogoče rešiti z dvostranskimi pogajanji, rešuje razsodišče Svetovne trgovinske organizacije (WTO), s čimer se strinja tudi Japonska. Predstavniki Japonske in EU so se vCeraj tudi dogovoriti, da se bodo odslej vsako leto srečati, vrh pa naj bi bil enkrat v Evropi dragic na Japonskem. Dehaene sestavlja novo koalicijsko vlado LONDON - Petinpetdesetletni beligijski premier Jean-Luc Dehaene je v nedeljo sporočil, da bo svojo funkcijo opravljal tudi v novi vladi, ki jo pravkar sestavlja. »Po majskih parlamentarnih volitvah me je kralj Albert H. imenoval za mandatarja nove vlade,« je povedal za radijsko postajo RTBF. Majske parlamentarne volitve so znova potrdile dosedanjo levo-sredinsko koalicijo, ki jo sestavljajo valonski (francosko govoreči) socialisti (PS), flamski socialisti (SP), flamska kršCanskodemokratska stranka in valonska stranka krščanskih socialistov (PSC) - ki so si priborili 82 sedežev v 150-elan-skem parlamentu. (AFP) Turčija je proti članstvu Cipra v EU ANKARA - Turčija zavrača vključitev Cipra v EU, preden bo sama postala njena polnopravna Članica. Turško zunanje ministrstvo je v nedeljo v Ankari sporočilo, da je EU na zasedanju 12. junija zaCela strukturalni dialog z grško stranjo razdeljenega sredozemskega otoka. To naj bi bilo v nasprotju z londonskim sporazumom o neodvisnosti Cipra iz leta 1960, ki zagotavlja enakopravnost obeh narodnostnih skupin na otoku. »Grška stran bo tako lahko enostransko odločala o usodi Cipra in tudi v imenu ciprskih Turkov sprejemala obveznosti,« piše v sporočilu turškega zunanjega ministrstva. Turčija je poudarila, da nikakor ne more privoliti v to, da Ciper »delno ati v celoti« pristopi k EU. Pogoj za privolitev Turčije v priključitev Cipra k EU je poleg polnopravnega Članstva v EU, za katerega je Turčija zaprosila že pred osmimi leti, tudi rešitev ciprskega spora »na svobodnih pogajanjih med obema stranema na otoku pod nadzorom ZN«, (dpa) Pogajanja EU z Marokom o ribištvu se bodo nadaljevala RABAT - Maroko se je Se pripravljen dogovarjati o novem sestanku z EU, »takoj ko bo pozitivni razvoj dogodkov omogočil pravilno ovrednotenje dosedanjih pogajanj«, ki naj bi pripeljala do novega ribiškega sporazuma, so včeraj sporočili iz uradnih virov v Rabatu. Maroško ministrstvo za ribištvo je v izjavi, ki jo je objavilo po obisku evropske komisarke za ribištvo Emme Bonino v Rabatu, zapisalo, da pogoji, ki naj bi omogočili napredek pri pogajanjih z EU o ribištvu, zaenkrat Se niso izpolnjeni. Pogovori Boninove s premierom in z zunanjim ministrom Abdelatifom Filalijem ter ministrom za ribištvom Mostafo Sahelom so bili zelo koristni, je še zapisano v omenjeni izjavi.. (AFP) EVROPSKO-AMERIŠK^ODNOSI Jenkiji gredo domov Marjan Sedmak Negotovost, ki je prevladovala pred Halifaxom, je po Halifaxu že gotovost: Združene države se spet obračajo vase in verjetno ne le za kratko obdobje. Pod pritiskom domače politike je predsednik Ujnton na vrh sedmerice prišel tako oslabljen, da k nobenemu od najbolj žgočih svetovnih problemov ni rekel odločne besede. Po petdesetih letih torej vse kaže, da se dogaja tisto, kar so v tem obdobju na brlogih koncih kričali zidovi: Jenkiji se vračajo domov. Le da je tistih, ki so zdaj s tem zadovolj-Iti> očitno manj, kot jih bilo pred desetletjem. Celo iz sicer tako bojevitega Beograda je zdaj moC zaznati namig, da bi se dalo balkansko krizo z bojišč spraviti za zeleno Jbazo, ce bi VVashington končno povedal, N v njej sploh hoče - hoteti pa bi moral seveda konfederalno BiH, katere polovico bzemlja bi zasedala povsem samostojna kepubhka srbska. Razlog za to »ponudbo« bržkone tiči v dejstvu, da je alternativa tudi za Srbijo in njene balkanske podružnice veliko bolj zlovešča kot ozemljski kompro-bdsi - možnosti, da ZDA dvignejo roke od zadeve in prekličejo embargo na prodajo orožja vladnim silam, so glede na razpolo-Zenje ameriškega javnega mnenja, Kongresa in senata vedno večje. Združene države vidijo vse manj razlogov za ohranjanje nerazločne vloge svetovnega žandarja in vse bolj nagibajo k temu, da v konfliktih, kot je bosanski, umiritev in mir dosežejo tako, da dajo razgretim glavam na voljo orožje 111 jih pustijo, da izkrvavijo - potem nujno nastopi mir. Posebej Zahodna Evropa ima dovolj razlogov za to, da po Halifam malo razmisli 0 tem, v kolikšni meri se zaradi sprememb v ameriški globalni politiki spreminja tudi bkvir mednarodnih odnosov. Ves čas hladne vojne so biti veliki deti Zahodne Evrope v neprijetni vlogi prvega bojišča in po-encialno prvega jedrskega pogorišča, kljub temu pa je Evropa vsak hip lahko računala na »pozavarovanje«. V luči sprememb v ameriški zunanji politiki pa v evropskih prestolnicah spet dviguje glavo tista šola, ki uei, da se mora Evropa v prihodnje v večji meri opirati kar na lastne sile. Spremembe so dvojne narave. Američani očitno vidijo vse manj razlogov za to, da si po zmagi v hladni vojni in po razpadu bipolarne konfrontacije s Sovjetsko zvezo še nadalje nalagajo stroške za vzdrževanje aparata, ki naj VVashingtonu vsak trenutek omogoči globalni angažma. Ugotavljajo še, da Sovjetska zveza ni bila samo tekmec in sovražnik, marveč pogosto tudi partner, ko je bilo treba gasiti žarišCa kriz v tretjem svetu. Prav na primera Somalije se je pokazalo, da tega partnerja ni veC in da so se ZDA zapletle v intervencijo, ki nima z njihovimi interesi nič skupnega. Odtod zahteve, naj se ZDA osredotočijo spet na obvladovanje širše ameriške hemisfere, na odnose z Evropo ter na urejanje razmerji z Rusijo in Kitajsko. V plemenske vojne pa naj se ZDA ne mešajo veC. Odtod izvira tudi zahteva, naj ZDA skrčijo svoje prispevke za operacije v okviru OZN. Razen spremenjene zunanjepolitične percepcije ima namreč zasuk v ameriški zunanji politiki tudi domače korenine: prepad med revnimi in bogatimi je v ZDA vse večji, to pa z vsemi posledicami od kriminalitete do vsakodnevnega nasilja. Strahu, da se bodo ZDA vnovič vrnile h klasičnemu izolacionizmu, sicer ni - po petdesetih letih navzočnosti so interesi velikana z drage strani oceana preveč prepleteni z evropskimi, tako političnimi kot tudi gospodarskimi. Ker pa naj bi ZDA poslej te interese opredeljevale predvsem z ozke ameriške perspektive, se pred vladno konferenco držav Evropske zveze, ki naj bi bila prihodnje leto, postavljajo vprašanja, ki segajo prek gospodarske in monetarne daleC v svetovnopoliticno problematiko. Ministri EU o težavah kmetov BRUSELJ (AFP) -Kmetijski ministri Evropske unije so se včeraj v Bruslju pogovarjali o novih perečih problemih, ki so vzniknili v preteklih mesecih ob valutnih razhajanjih držav EU. Francoski minister za kmetijstvo Philippe Vasseur jim je predlagal, naj do 30. junija 1998 zamrznejo premije za kmetij ce v državah s trdno stoječimi valutami, kakršna je denimo Nemčija, sočasno z uvedbo mehanizma kompenzacij pri morebitnem padcu zajamčenih cen, Ce bi te izhajale iz medva-lutnih neskladij. Francosko predsedstvo je prav tako predlagalo uvedbo kompenzacijskih odškodnin za tiste pridelovalce, ki so utrpeli škodo zaradi trgovanja z državami Članicami, katerih valute so podcenjene, kot je to denimo Italija. Francosko predsedstvo si prizadeva, da bi sklenili splošni sporazum o višini sredstev, namenjenih kmetijstvu, kakor tudi o celotnem svežnju cen za kmetijske izdelke in pridelke. _______FRANCIJA / LOKALNE VOLITVE_____ Tradicionalne stranke se ne dajo Zmerna desnica obdržala večino - Nacionalna fronta dviga glavo PARIZ - Najvecje evropske lokalne volitve so končane. VeC kot štirideset mitijonov državljanov iz 36.673 občin je lahko v dveh krogih vohtev, ki so bile prejšnjo in to nedeljo, volilo 512.85 občinskih svetnikov. Dame in gospodje - to je francoska lokalna samouprava! Dragi krog je jasno pokazal, kakšna je francoska politična moda za sezono pomlad-pole-tje ’95. Velike stranke levice in zmerne desnice ostajajo trdno v sedlu, Nacionalna fronta pa počasi, toda zanesljivo dviga glavo. Njen najveCji uspeh, poleg »zasedbe« županskih pisarn v Marignanu severno od Marseilla in Orangu v dolini Rone, je nedvomno županstvo v sredozemskem Toulonu, mestu z veC kot 180 tisoč prebivalci. Je-an-Marie Le Chevallier (na stiki, telefoto: AP) je takoj po zmagi obljubil, da bo s svojimi dejanji ostal v mejah zakona. Soimenjak voditelja stranke je tudi poudaril, da se priseljenci v njegovem mestu nimajo Česa bati. Vsaj s strani uradnih oblasti ne ... Analitiki že govorijo o treh madežih na političnem ze- mljevidu Francije. Kako trdovratni so in katera Čistilna sredstva jih bodo odpravila, Ce ne prej pa v šestih letih, se bodo morale velike stranke še domisliti. Prestolnica Pariz, mesto luči in umetnosti, ki ima modro barvo za zaščitni znak, ima od nedelje na licih vsaj malo zdrave rdeCe barve. Parižani so namreč v šestih od dvajsetih mestnih okrožij za podžupane izvolili socialistične kandidate. Pet okrožij je sicer bolj predmestnega značaja z blokovskimi naselji, v katerih prevladujejo Francozi arabskega in afriškega porekla, vendar pa je po novem rdeCe tudi prestižno 3. okrožje na desnem bregu, kar bi moralo novemu županu Jeanu Tiberiju dati misliti. Njegov predhodnik, zdaj predsednik republike Jacques Chirac, ki je mestu vladal celih osemnajst let, je imel namreč v zadnjih dveh mandatih, od leta 1983 do letos, tudi vseh dvajset podžupanov iz svoje, neogolisti-Cne stranke. Glede na strankarsko razmerje sil v polmilijonski armadi francoskih občinskih svetnikov se političnim botrom desne koalicije in leve opozicije ni treba bati. RPR in UDF imata skupaj 60 odstotkov sedežev v francoskih občinskih svetih, socialističnih ter komunističnih svetnikov je 36 odstotkov, Nacionalna fronta pa se lahko ponaša s 0, 23 odstotka svetnikov v Franciji oziroma točno 1249. Premalo za paniko, vendar dovolj za zaskrbljenost. Lepenovci bodo težko mešali štrene izkušenim »modrim« in »rdečim« mačkom, ki imajo za seboj velike strankarske aparate. Tisto, kar lahko pokoplje tradicionalne politike je njihova prevzetnost m prepričanost, da si lahko privoščijo različne podkupovalne afere. Ob rastoči brezposelnosti začenja sicer še vedno »joie de vivre« polnim Francozom počasi prekipevati. Glasovi za FN so glasovi protesta proti prezadovoljnim institucijam pete republike, ki so se nazadnje zamajale v revolucionarnem letu ’68. Mitterrandi-zem je politike uspaval in Francija potrebuje poleg zamenjave v Elizeju tudi veter sprememb, ki ji bo vrnil samozavest s postavljanjem novih, mogoče tudi nedosegljivih ciljev. Sicer bodo protestni glasovi, ki iščejo krivce na napačni strani politične mavrice, preglasiti umirjene pozive k strpnosti. Jean-Loup Barbu BOSNA IN HERCEGOVINA / ENOTE ZA HITRO POSREDOVANJE SE ZBIRAJO V SPLITU NOVICE Priprave na protiofenzivo, iskanje nove mirovne pobude Vladna vojska obstreljuje preskrbovalno pot do Pol SARAJEVO (dpa, Reuter) - Enote Združenih narodov so dokončno obupale nad zamislijo o območju prepovedi težkega orožja okob bosanskega glavnega mesta. Izpuščeni pripadniki Unproforja na beograjskem letališču (Telefoto: AP) »Iz svojih skladišč težkega orožja na ozemlju pod srbskim nadzorom smo umaknili še zadnjih 92 vojakov,« je v Zagrebu povedal tiskovni predstavnik ZN. »Naši poskusi, da bi nadzorovali uporabo topništva na območju Sarajeva, niso bili ravno uspešni. Poleg tega vojaki v skladiščih zdaj tudi nimajo pravega dela, saj v njih ni veliko orožja, ki bi ga morali varovati. To je zdaj zgodovina -potrebujemo nov koncept« V Sarajevu je bilo včeraj sicer razmeroma mirno. Boji med vladnimi in srbskimi silami so potekali v bližini Ilija-ša, po poročilih televizije s Pal pa naj bi vladne enote utrpele hude izgube. Kot je sporočilo poveljstvo Unproforja, je vojska Bosne in Hercegovine v ponedeljek obstreljevala srbsko oskrbovalno pot med sarajevskim predmestjem kukavica in Palami. Na cesto naj bi padli vsaj dve topniški granati. Poveljstvo HVO v Hercegovini je sporočilo, da so vzhodno od Mostarja opazili večje premike srbske pehote. Srbi naj bi na hribovje okoli Veleža nameščali težko topništvo in se pripravljali na ofenzivo, ki bi bila odgovor na poskuse vladnih sil za deblokado Sarajeva. Se zadnjih 26 pripadnikov Unproforja, ki so bili skoraj mesec dni talci bosanskih Srbov, je včeraj prispelo v Zagreb. Predstavniki ZN so izrazili upanje, da bi njihova izpustitev lahko pomenila oživitev dobesedno ohromljenih akcij svetovne organizacije na ozemlju nekdanje Jugoslavije. »Menim, da smo dosegli skrajno dno,« je dejal tiskovni predstavnik, polkovnik Gary Coward. »Zdaj imamo priložnost, da iz tega izvlečemo nekaj pozitivnega.« Coward je svoje mnenje utemeljil z dejstvom, da se zdaj lahko posvetijo odločnejšim akcijam za deblokiranje oskrbovalnih konvojev, ker jih pri tem ne ovira strah pred maščevanjem nad talci. Enote za hitro posredovanje, namenjene za pomoč ne- močnemu Unproforju, bodo kmalu v popolni sestavi in na svojih položajih. Britanskim, francoskim in nizozemskim vojakom, ki sestavljajo enote, je sanitetno in zdravniško pomoč vCeraj ponudila Nemčija. Bonn bo s svojimi transportnimi letali zagotovil tudi logistično podporo. Nemški zdravniki in medicinsko osebje bodo nameščeni v Splitu, skupaj pa naj bi jih bilo približno 600. Bundestag pa se bo moral še pred začetkom poletnih počitnic odločiti, ah bo podprl vladni predlog, po katerem naj bi na nebu nad Bosno letela tudi nemška lovska letala Tornado. Rudolf Scharping, vodja opozicijske SPD, je napovedal, da bo stranka predlogu ostro nasprotovala, vendar ni izključil možnosti nasprotnih glasov znotraj svojih poslanskih vrst. Kabinet v Bonnu je ponudil sodelovanje nemških bojnih enot, Ce se bo Unprofor umaknil iz BiH. Gladovna stavka mater iz Vukovarja ZAGREB - Matere pogrešanih prebivalcev Vukovar}3 so vCeraj začele gladovno stavkati, da bi tako opozorile, da še danes ne vedo, kje je njihovih 1800 sinov in mož, ki so jih odpeljali že leta 1991 - po srbski zasedbi porušenega Vukovarja. Stavko so napovedale na protestnem shodu, ki so ga organizirale na nekem trgu v starem delu Zagreba, kjer so mimoidoči podpisovali njihovo peticijo za pomoC pri iskanju nasilno odpeljanih in izginulih, za katerimi sicer poizveduje center, ki so ga ustanovili posebej v ta namen. Sporočila so naslovljena na srbskega predsednika Miloševiča, v njih pa ga pozivajo, naj jim pomaga pri pridobivanju kakršnihkoli vesti o tem, kje so pogrešam, ne glede na to, ah so živi ah mrtvi. (G. G.) Reforma burundijske vojske BUJUMBURA - Predsednik Burundija Sylvestre Nti-bantunganya je vCeraj pohcijsko uro razširil na vso državo ter ukazal nadzor nad mediji, reformo vojske in druge ostre ukrepe, ki naj bi pripomogli k ustavitvi etničnega nasilja. Obljubil je, da bo vojsko moderniziral, kar bi lahko pomenilo, da bo med 17 tisoC oboroženih mož rekrutiral tudi Hutujce. Nhbantungany3 je še povedal, da bo vojski odvzel nadzor nad mestom in ga predal žandarmeriji. Prepovedal je tum vsa pohtiCna zborovanja in demonstracije, razen tistih, ki jih bo organizirala njegova slabotna koalicijska vlada. Državljani, ki bodo želeh iz mesta, bodo odslej potrebovah posebno dovoljenje oblasti. V vsako od petih regij v državi, kjer so se vneli etnični spopadi, je poslal vojaške guvernerje. Ntibantunganya je prepričan, da so za razmere v državi v dobršni men krivi tudi mediji. (Reuter) Arpad Goncz ostaja madžarski predsednik BUDIMPEŠTA - Madžarski parlament je vCeraj p°' poldne za predsednika države vnovič izvolil Arpada Goncza. Izid glasovanja je bil tesen, saj je za Gdncza, ki ga podpirata Madžarska socialistična stranka in liberalna Zveza svobodnih demokratov, glasovalo 259 poslancev, kar je le glas veC od potreben dvotretjniške vedne. Edini protikandidat Ferenc Madl je dobu le 76 glasov, 14 glasov pa je bilo neveljavnih. Poslanci desničarske populistične stranke malih kmetov so volitve bojkotirali, (dpa) OČITKI DNEVA Tudman je za avstralske Šibe zagovornik nacizma SYDNEY (Reuter) - Ob enotedenskem obisku hrvaškega predsednika Franja Tudmana v Avstraliji se je med skupnostima hrvaških in srbskih izseljencev razvnela prava besedna vojna, saj so slednji Tudmana oznadh kot zagovornika nacistov. Približno 150 avstralskih Srbov, ki je nosilo transparente z napisi »Nacistični prašeč« in »Tudman, poberi se domov ali crkni!«, je vCeraj zveCer na sydneyjskem letališču zažgalo hrvaško zastavo in tako protestiralo zoper obisk hrvaškega državnika. Že vCeraj dopoldne so nekatere skupine srbskih izseljencev javno obtožile Tudmana, da je bil med drugo svetovno vojno marioneta nacističnega režima, danes pa predseduje državi, ki med Srbi izvaja etnično čiščenje. »Ta obisk je groba provokacija za vse Avstralce srbskega porekla,« je zapisala Srbska narodna zveza Avstralije v velikem, plačanem Časopisnem oglasu pod naslovom Zločini Franja Tudmana. Avstralsko-hrvaška skupnost ji ni ostala dolžna. Pohitela je s prohobtožbo, da so »Srbi sami zagovarjali etnično čiščenje in genocid,« kot je izjavil dr. Ivan Mari-šič, predsednik Avstralskega hrvaškega kongresa. Tudman je obiskal Avstralijo ob odprtju hrvaškega veleposlaništva v Canberri, obenem pa se je želel zahvalih hrvaškim izseljencem za podporo med vojno, je Se povedal Marušič. Srbska narodna Zveza je v ponedeljek napovedala, da namerava organizirati mirne demonstracije zoper Tudmanov obisk. Na vprašanje, ali bi utegnilo priti do izgredov, je Vic Milovanovič, tiskovni predstavnik omenjene zveze izjavil, da ne more jamcih za posameznike. Po njegovem živi v Avstraliji med 2 in 3 tisoč srbskih vojnih beguncev, od izbruha državljanske vojne v nekdanji Jugoslaviji leta 1992 pa tudi deset tisoč Hrvatov, je še povedal Marušič. Po programu obiska naj bi Tudman danes zasebno kosil z avstralskim premieram Paulom Keatingom, še prej pa se bo sestal z avstralskima ministroma za trgovino in izseljence. V petek bo spregovoril hvraski skupnosti v Avstraliiji, ki mu bo prisluhnila na Športnem stadionu v Melbomnu. PISMO IZ ŠVICE Cvetoči posli s Srbijo Zvone Petek ZURICH - Konec osemdesetih let je bila Jugoslavija za Švico dokaj hvaležen gospodarski partner. Tedaj so Švicarska podjetja v Beograd prodajala industrijske izdelke, strojno opremo in kemične surovine za vec kot pol milijarde frankov letno. V Ziirichu je domovala vrsta predvsem srbskih podjetij, prek katerih so potekati za Švicarje, pa tudi za uvoznike zelo donosni posti. Z embargom je bil dotlej tako hvaležen trg zaprt za švicarske izvoznike, pa tudi nekdanja jugoslovanska podjetja oziroma njihova predstavništva v Ziirichu so uradno zaprla vrata ali odšla v ilegalo pod drugimi imeni. Nedavno je prišlo na dan, da nevtralna Švica, zlasti njeni podjetniki, ne spoštuje preveč gospodarskega embarga in da živahno prodaja v Beograd - Ce je mogoče, neposredno, sicer pa prek Makedonije. Opomin je prišel iz Bruslja, kjer so službe, ki nadzorujejo spoštovanje embarga (tudi sedem švicarskih carinikov nadzoruje jugoslovanske meje), opozorile Bern, da so bile kar pri 186 kršitvah embarga udeležena švicarska podjetja. V Bernu so to potrdili, nedeljski časniki pa so objavili izjavo ministrstva za zunanjo trgovino, da je v postopku vec kot sedemdeset podjetij, ki so kršila embargo in izvažala blago v Srbijo in Cmo goro. Podjetniki tvegajo stroge kazni - do leto dni zapora za odgovorno osebo in do pol milijona frankov kazni za podjetje. Toda izvozni posli so očitno tako donosni, da se tudi to tveganje splača. Med kršitelji pa niso samo izvozniki, temveč tudi podjetja, ki iz preostanka Jugoslavije celo uvažajo! Švicarji so seveda izkoristili izvoz v Srbijo, ki so ga dovolili ZN, in zaslužili s prodajo zdravil, kirurških instrumentov in protez Srbom. Prejšnje leto so izvoz podvojiti na skoraj 24 milijonov frankov. Toda marsikdaj ne gre samo za medicinsko opremo. Da Srbom embargo ne bi bil pregre- nek, so jim lani prodali še 800 ton sladke švicarske Čokolade v vrednosti 2, 6 milijona frankov. Še bolj pa se je povečal izvoz v Makedonijo. Na ministrstvu za zunanjo trgovino si nikakor ne morejo razložiti, od kod državici z manj kot dvema milijonoma prebivalcev in narodnim bruto proizvodom štiri milijarde frankov toliko denarja. Makedonci so zaceli očitno množično kaditi cigarete, saj so jih Švicarske tovarne v Skopje lani izvozile kar za 23 milijonov frankov - štiristokrat vec kot pred dvema letoma. Kemični gigant Giba je v Makedonijo prodal za enaj- st milijonov frankov kemikalij, med izvoznimi izdelki pa so tudi laserska tehnologija in letalski motorji. Pri tem je prodajalcem popolnoma jasno, da kupec ne more biti revna Makedonija, toda posel je posel. V zadnjem Času je zaCel cveteti tudi posel z rabljenimi avtomobili. Lani so jih v Makedonijo prodali že za dobre tri milijone frankov. Pri tem so izredno živahna švicarska podjetja, katerih lastniki so Srbi in Makedonci, ki delajo v Švici. Sonntags Zeitung je zaprosil nekdanjega direktorja zimskega hitermerkurja, ju-goslovansko-švicarskega trgovskega podjetja, prek katerega je potekal velik del trgovine med državama, naj pojasni ozadja in načine kršenja embarga, vendar je ostal brez odgovora. Na relaciji Ziirich-Beograd se dogaja marsikaj, vendar v Bernu bolj ali manj zatiskajo oci. V prepovedane posle so očitno vpletene tudi močne in vplivne banke, kot je Schvveizerische Bankge-sellschaft (SBG). Njen direktor von Schvvarzenberg je konec lanskega leta odletel v Beograd in se sešel z direktorjem Jugobanke, kar so srbski mediji izkoristili za propagando in napovedali skorajšnje kreditne linije za švicarski izvoz v preostanek Jugoslavije. Očitno je res, da denar ne smrdi in da Švicarjev dejstvo, da služijo na račun vojne v nekdanji Jugoslaviji, ne moti preveč. Navsezadnje Švica ni niti Članica Združenih narodov. (Foto: Z. P.) ri MNENjIJh Perry proti odpravi embarga STANFORD (AFP); Odprava prepovedi uvoza orožja za BiH bi povračila človeško katastrofo in dodatno prelivanje krvi v spopadih, ki bi se razširili na celotno območje, je v nedeljo izjavil ameriški obrambni minister VViltiam Perry. Obrambni minister je o Bosni spregovoril novinarjem neposredno po govom, ki je bil namenjen diplomantom stanford' ske univerze. Poudaril je, da bi v primeru umika modrih čelad in morebitne razširitve spopadov vojna utegnila seči tudi na ozemlje Hrvaške in Mak®" donije. Dodal je, da je v spopadih od leta 1992, po razpadu Jugoslavije, padlo že sto tisoC ljudi, Čeprav se je po prihodu modrih čelad število mrtvih v letu 1994 zmanjšalo na tri tisoč, letos pa na tisoC. FJ1 tem je obrambni mim ster opozoril na stali šče ameriškega predse dnika Billa Clintona, da kaže na območju nekdanje Jugoslavije iskati rešitve po diplp matski, ne vojaški potL NOVA GORICA / FORUM ZA GORIŠKO POSTOJNA / ZDRAVSTVO Kot strela z jasnega je Slovence razburila vest iz Nove Griče, da je »neki« Forum za Goriško pedlagal, naj bi v 1 Hrenu Nova Gorica opustili pridevnik nova in naj bi to ^ado mesto - te dni praznuje svoj 46. rojstni dan - poslej kosilo samo ime Gorica. Novinarji so to vest napi-HHili in predstavili kot gla-vHo temo prvega rednega občnega zbora Foruma za drisko. O tem smo povpra-šali dr. Cvetka Vidmarja, riana izvršilnega odbora fo-^nra. Dejal je, da ta ideja ni ttova. 2e v preteklosti je bilo nekaj takih pobud. Dr. Matric na primer je vodstvu nekdanje novogoriške občine predlagal, naj se Nova Griča »spremeni« v Gorico. Ne vsa mestna občina - ta bi še vedno ostala taksna, kakršna je, in bi se Se vedno tako nnenovala. V Gorico naj bi Se preimenovalo le tisto, kar niesto dejansko je: Solkan bi °stal Solkan Se naprej, Sem-Peter tudi in vsi okoliški .nji ravno tako. Forum je 'riiajal s stališča, da je vsako fnesto celota, za katero je treba skrbeti enotno. Mestna nbcina ne more biti tak skrbnik, ker obsega veliko vec kot samo mesto. V mestno občino sodijo na primer tudi Banjsice, pa recimo Ozeljan ali Branik in tako naprej. Mestna občina mora s svojimi organi enakomerno skrbeti za razvoj celotne občine, ni pa nobenega organa, ki bi se ukvarjal samo s problemi mesta. Ti nikakor niso majhni, saj v njem (brez Solkana, Kromberka, Rožne Doline, Pristave in Šempetra, kar nekako sodi k Novi Gorici) živi približno Štirinajst tisoč ljudi. Tu so številne ustanove, ki niso pomembne le za mesto, ampak tudi za regijo oziroma pokrajino. Ce bi mesto Nova Gorica preimenovalo v Gorico, ne bi bili prizadeti ne Solkanci ne Sempetrci in ne drugi prebivalci mestne občine. Cvetko Vidmar pravi, da je spričo toliko pobud - foru-mova je le ena od mnogih -pametno pripraviti razpravo, okroglo mizo ah kaj podobnega. Predsednik Foruma za Goriško Joško Štrukelj opozarja na hitro gospo- darsko pešanje goriskega območja, ki ga Se dodatno pospešuje centralistični pritisk iz prestolnice. Po izgubi samostojne banke in ob brezbrižnosti odgovornih, ki niso naredih dovolj, da Meblo, Gostol, Ciciban, Primex in druga podjetja ne bi pro- padli, je Goriška izgubila in Se izgublja strokovnjake in visoko usposobljene ljudi, kar je dodatna Skoda. Pol stoletja je trajalo, da so na Goriškem obnovili vse ustanove, ki so ostale v Gorici, vzgojili strokovnjake in dosegli solidno osnovo za ra- zvoj. Se na eno stvar je opozoril tokratni občni zbor foruma. Jože Sušmelj je dal pobudo, naj bi že zdaj začeli razmišljati o tem, kaj bo obmejnim območjem prinesel vstop Slovenije v EU, do česar bo prišlo prej ah slej. Vojko Cuder NOVA GORICA / NOVI OBJEKTI Težko pričakovano kopališče Po desetih letih so tudi Novogoričani dobili sodoben bazen Vesela vest za Novogoričane: v četrtek, 22. junija, odo v športnem parku sredi mladega mesta predali Ramenu novo mestno kopališče. V treh bazenih si bo ahko dnevno osvežitev privoščilo do 1500 kopalcev. ^°va pridobitev bo zanimiva zlasti za šolsko mladi-no> ki te dni začenja poletne počitnice. Mesto je taksen obje 2elo potrebovalo, saj jjrinilo že skoraj deseti )e> odkar so zaradi ne' težnosti zaprli bazen okolici tovarne Mebl tamkajšnji bazen je b tjatnenjen predvse: Jtrambi požarne vode, š ,e nato pa kopalcem. P Udo o gradnji novega s> obnega kopališča so z eli uresničevati pre Ve®a letoma, ko je š Herica delničarjev ust a°vila delniško druži ^eni, ki naj zgradila b z®,n' Zdaj ga bo v upr: v Janje prevzela športr zveza. Za okroglih šest milijo-ov nemških mark je dru-oa Bazeni zgradila kopa- lišče, sestavljeno iz velikega bazena (50 x 21 m), malega bazena (25x16 m) in ovalnega »čofotalnika« za najmlajše meščane. Gradnjo je zaupala trem primorskim podjetjem: Primorju Ajdovščina, Gradbeni operativi Nova Gorica in Cestnemu podjetju Nova Gorica. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki družbe Bazeni dejali, da so imeli občasno težave z denarjem, ki se je v blagajno stekal iz treh virov: deležev delničarjev, občinskega proračuna in denarja od prodaje poslovnih prostorov na kopališču. Plavališče je najsodobneje opremljeno. Vanj so vgradili naprave za predgretje vode (ta bo od maja imela od 24 do 26 stopinj) in čiščenje vode. Predstavniki družbe Bazeni so povedali, da pri opremi niso varčevali z denarjem, drugo pa je bolj skromno. V četrtek bo na novem kopališču živahno ves dan; dopoldne bodo prišli na svoj račun predvsem otroci, popoldne bodo različna plavalna tekmovanja, ob 20. uri pa bo slavnostno odprtje. Udeležili naj bi se ga najboljši slovenski plavalci in vaterpolisti ter skupina za sinhrono plavanje iz Zagreba. Kako nestrpno novogoriška mladež pričakuje odprtje kopališča, navsezadnje priča tudi to, da si je v sobotnih nočnih urah skupina razigranih mladeničev privoščila nočno kopanje. Vojko Cuder AJDOVŠČINA, VIPAVA Vojska si ne pusti vzeti vadbenega poligona Pretekli konec tedna so se pristojna ministrstva in predstavniki krajevnih skupnosti v Ajdovščini in Vipavi pogovarjali o poteku avtoceste po Vipavski dolini. Krajevne skupnosti so namreč imele do takrat čas, da povedo svoje predloge in pripombe, in vedna je to tudi storila. Sestanki so biti posvečeni pretresu predlogov in soočenju s strokovno argumentacijo. Na območju ajdovske občine je še nekaj odsekov, potrebnih dogovora oziroma uskladitve, predvsem med Cesto in Vipavskim Križem, kjer domačini zahtevajo pokriti vkop, krajani Budanj pa so tudi izrazili nekaj pomislekov. Podoben sestanek je bil tudi na območju vipavske občine. Na sestanek v Ajdovščini so prišh nasprotniki avtoceste, predstavljena pa je bila tudi tako imenovana zelena trasa. Z občinsko upravo v Vipavi pa so se sestali predstavniki več ministrstev in služb ter družbe za avtoceste: govorili so o pogojih občine, ki zahteva zaščito vodnih virov, izognitev tankovskim garažam in gradnjo v isti ravni z zemljiščem oziroma v plitvem vkopu. Potekalo je tudi usklajevanje med vojsko oziroma ministrstvom za obrambo in drugimi. Zdi se, da želi vojska ohraniti približno 50 hektarov velik poligon pri Podnanosu ob sedanji magistralni cesti. Avtocesta bi namreč morala zaradi izteka za Podnanosom, ustreznih višin in zato, da bi se izognila poljem, potekati čez strelišče, ki ga zadnja leta skorajda niso uporabljali. 2e pred časom so vojski ponujali nadomestni pohgon. (A. L.) Zastonj kopanje KOPER - Na predlog svetnika Ivana Pinterja koprski svetniki spre-Jeli začasni odlok o bre-2Pjacnem vstopu na ko-PtošCa v Kopru, Zuster-fH m Ankaranu za upo-. ience, študente, dijake !n Učence. Prost vstop na . PulišCa do 15. oktobra J6 P° Pinterjevem mne-UJU priložnost, da se vo-vsaj nekoliko ^skrajša nos« zaradi dru-?u neizpolnjenih pre-uvolihih obljub. Ker je jUPališčem potrebno na-uomestiti izgubo, so jim etniki zagotovili 2 mi-J°na tolarjev iz letošnje-ga proračuna. (A. Zn.) Pravljici, ki najmlajše bralce popeljeta v bujni svet otroške domišljije IDRIJA - V galeriji kavarne pri Črnem orlu v Idriji se je zbranemu občinstvu predstavila založba Sanjska knjiga s knjižnimi novostmi za najmlajše. Izpod peresa Ivana Bizjaka sta nastali kar dve prijetni zgodbi, Srečelov ter knjižica Petelin in dva petelinčka, ki ju je z umetniško ilustracijo tenkočutno opremil akademski slikar Rudi Skočir. literarni večer z ustvarjalcema je z odlomki iz vsebine knjižnih del dopolnil igralec Ivan Rupnik, njuno vrednost pa sta vsak iz svojega zornega kota ocenila prof. dr. Franc Zadravec in likovni strokovnjak dr. Ivan Sedej. Pogovor z gosti je vodila Barbara Grančar, večer pa so popestrili tudi učenci idrijske glasbene šole. Zgodba Srečelov pripoveduje o dečku - v obeh zgodbah se avtor Ivan Bizjak vrača v svojo mladost -ki na vaškem srečelovu zadene goloba. Bogata pripoved iz življenja vaškega fantiča nas popelje v bujni svet otroške domišljije, sreče in bojazni, ki v prispodobi goloba burkajo mladostne in prevečkrat nedosegljive sanje naših najmlajših. Tako kot Srečelov je tudi zgodba o petelinu in dveh petelinčkih napisana v preprosti govorici bralcev, katerim so knjige namenjene. Tudi v hudomušni petelinji zgodbi, ki z glavnim junakom - Pekovim petelinom - predrami zanimanje in najgloblja otroška ču- stva jeze, sramu in nagajivosti, vsak najde delček sebe. Kot je v svoji oceni poudaril dr. Franc Zadravec, sta knjigi napisani iz živega človeka za živega človeka, v zgodbah se elementarno dopolnjujeta človek in narava, ne da bi bili obremenjeni z moralističnimi in pedagoškimi meglenicami. Visoko oceno Skočirjevih ilustracij, ki se sugestivno prelivajo v razplet obeh zgodb, je dodal tudi dr. Ivan Sedej. Skočir je po njegovem mnenju s samostojno likovno govorico dopolnil in nadgradil zgodbi, zlasti z likom pastirca, ki ga sicer poznamo iz številnih pripovedi Franceta Bevka in Cirila Kosmača, značilen pa je za hribovski svet ob Idrijci. Roman Bric Bolnišnica ostane! Pomanjkljivosti sistema Bojazen, da bodo postojnsko bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo postopoma ukinjali, ki se je pojavljala še pred pol leta, je, kot kaže, za zdaj odveč. Plan mreže zdravstvene dejavnosti do leta 2000 namesto prejšnjega zniževanja števila postelj predvideva, naj bi koprska in postojnska bolnišnica skupaj imeti 88 postelj. O tem in težavah, ki čedalje bolj tarejo zdravstvene ustanove nasploh, se je vodstvo bolnišnice pogovarjalo s predstavniki odbora ZLD južnoprimorske regije, katerega člana sta tudi poslanca dr. Mateja Kožuh-Novak in Miloš Pavlica. Direktor postojnske bolnišnice dr. Aleksander Merlo je dejal, da njihova ustanova pokriva široko območje, saj vanjo prihajajo pacientke iz občin Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Cerknica, Loška Dolina, Sežana in Logatec, delno pa tudi z ajdovskega in idrijskega območja. Znano je, da število porodov v zadnjih letih upada, ob tem pa se povečuje Število ginekoloških zdravljenj. Ta v postojnski bolnišnici že nekaj časa uspešno opravljajo tudi z endoskopijo, ki pa prinaša »izgubo«. Bolnišnice so za opravljeno delo namreč plačane po številu bolniskoo-skrbnih dni; pri endoskopskih posegih je teh dni manj kot pri klasičnih načinih zdravljenja, njihovi stroški pa so večji. Bolnišnice se tako ob koncu leta ne bodo mogle izogniti rdečim številkam, vprašanje pa je, ali jih bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi poravnal. Dr. Merlo je tudi dejal, da še ni znano, po kakšnem ključu naj bi predvideno število postelj (88) razdelili med omenjeni ginekolo-ško-porodniški ustanovi, ki sta na obalno-kraskem območju edini. Ze število pa pove, da se obstoječe posteljne zmogljivosti v Postojni ne bodo krčile. Dr. Mateja Kožuh-Novak je opozorila na resne pomanjkljivosti zdravstvenega sistema in dejala, da so bile njegove spremembe izpeljane nenačrtovano in brez nadzora. Po njenem mnenju ZZZS s svojim vplivom prevzema celotno zdravstveno politiko, zato se bo pri sprejemanju plana zdravstvenega varstva v Sloveniji do leta 2000, ki prihaja v državni zbor v drugo branje, zelo težko boriti proti njegovim interesom. Težnja države je, da bi se raven solidarnostnega zdravstvenega varstva še zniževala. Kar nekaj poslancev je, ki si bomo prizadevali, da bi bilo to ravno nasprotno, je dejala Kožuh-Novakova. Vsi navzoči so biti mnenja, da ima ZZZS preveč pristojnosti. Dr. Merlo je menil, da so zdravniki postali le Se mezdni uslužbenci zdravstvenega zavoda, državni svetnik dr. Ivo Benkovič je dejal, da zavod z ozkimi predpisi zdravnikom zdaj omejuje že pravico pisanja receptov, član regijskega odbora Zlatko Jenko pa je menil, da se je treba pri doseganju svojih zahtev in reševanju težav bolj opreti na javnost oziroma uporabnike zdravstvenih storitev. Mateja Godejša NOVICE ■ ■ ■ I I ■ ■ Bo danes šlo brez zapletov? ILIRSKA BISTRICA - Člani ilirskobistriškega občinskega sveta bodo na današnji popoldanski seji obravnavah osnutek proračuna in predlog statuta občine. V gradivu za sejo je tudi pregled realizacije sklepov prejšnjih sej, ki so ga že nekajkrat zahtevali svetniki strank slovenske pomladi. Prav zaradi odsotnosti poročanja o uresničevanju sprejetih odločitev in sklepov je osem svetnikov iz strank slovenske pomladi demonstrativno zapustilo zadnjo sejo sveta. Preostali člani tako niso mogli glasovati o statutu, saj je za njegov sprejem potrebna dvotretjinska večina. Ce danes ne bo podobnih zapletov, naj bi svetniki opravili tudi volitve in imenovanja za funkcionarje v občinski upravi oziroma občinskem svetu. Zla tajnika občine sta predlagana Ivan Barba (SLS) in Vojko Tomšič (LDS), za podžupana Milan Volk (Zeleni) in Robert Muha (ZLSD), za sekretarja sveta pa SaSa Boštjančič (SDSS). (M. G.) Srečanje veteranov vojne za Slovenijo MASUN - Združenje veteranov vojne za Slovenijo za območje Notranjske pokrajine je ta konec tedna na MaSunu pripravilo prvo srečanje članov združenja. Udeležilo se ga je blizu 500 veteranov iz občin Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Loška dolina in Cerknica, predstavniki vodstev omenjenih občin in podpredsednik republiškega združenja veteranov vojne za Slovenijo Bojan Potočnik. Vojko Stember-ger, predsednik notranjskega združenja veteranov, ustanovljenega pred letom dni, je na srečanju poudaril, da so se veterani znašli pred zelo odgovorno nalogo, ko so 26. junija 1991 iz pivške vojašnice proti državni meji z Italijo krenili prvi tanki. Bivša JLA je namreč na območju Notranjske imela približno 3000 vojakov in oficirjev, opremljenih z velikim številom tankov in drugih oklepnih vozil. Na srečanju so članom podelili veteranske izkaznice, v kulturnem programu je sodeloval pevski zbor pripadnikov slovenske vojske iz Ilirske Bistrice. (M. G.) 6 RAI 1 6.45 9.35 9.55 13.30 14.20 16.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 23.05 23.10 24.00 0.40 1.10 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Očetov pes j Film: La bella favola di Timko e 1’ orsa (fant., ZDA ’70), vmes (11.00) dnevnik Aktualna poletna oddaja: Verdemattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Film: Accadde mi’ estate (kom., ZDA ’65, i. M. 0’Hara, R. Brazzi) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Dinozavri med na- ' mi, filmske novosti Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: festivalbau (vodita E. fenech, L. Banfi) Dnevnik Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme, 0.30 Danes v Parlamentu Dok. o kulturi renesanse: La stanza del Principe Aktualno: Sottovoce RAI 2 Nan.: La clinica della Fo-resta nera Varjete za najmlajše Quante storie! Nad.: Quando si ama Dnevnik , 12.00 TG2 33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik, zdravje, vreme Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Popoldne na RAI 2 (vodi G. Fossa) Film: II braccio violento della legge 3 (krim., ZDA ’93, i. Ed 0’Neill) Dnevnik, šport in vreme Sereno Variabile Dvojni obraz pravice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Quel Caledetto col-po al Rio Grande Express (vestern, ’73, i. J. Wayne) Aktualno: Mixer Dnevnik, pregled tiska, vreme,Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Film: In nome del popo-lo svorano (dram., It. ’90) RAI 3 Jutranji dnevnik Videosapere: Rossellini TV, Mattia Preti, Potovanje po Italiji, Cimabue, vodic za izbiro fakultete Dnevnik, delo, okolje, znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Dok.: Park v Abrucih Zenske v glasbi Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Šport: kolesarstvo, su-perbike, kanu, triatlon Videosapere Film: Cantando sotto la pioggia (glas., ’52, r.-i. G. Kelly,*D. Reynolds) Rubrika Vivere, vreme, dnevnik, deželne vesti g BlobCartoon, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? 25 Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Talk Show Li-nea 3, 23.55 Pred premiero: Opera kviz Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti g? RETE 4 7.00 7.30 8.30 14.00 14.45 17.10 20.45 22.35 1.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 8.40 II disprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La don-na del mistero 2, 11.00 Senaz peccato, 12.20 nan. Mai dire si, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Donatella (kom., It. ’56, i. E. Martinelli) Aktualno: Perdonami, 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Film: Cielo di piombo, ispettore Callaghan, (krim., ZDA ’72, i. C. Ea-stwood, Tyne Daly) Film: Sesso matto (kom., It. ’73, i. G. Giannini, L. Antonelli), vmes (23.30) dnevnik, pregled tiska Nan.:-Hitchcock @ CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Shovv Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiiul Varieteji: Amarsi, 14.15 Complotto di famiglia, 15.25 Scene da un matri-monio Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Nan.: Papa prende mo-glie (i. M. Columbro) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka Podobe TV dnevnik IT SLOVENIJA 1 10.40 10.45 12.35 13.00 13.05 13.50 16.20 17.00 17.10 17.40 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 Igrajmo se gledališče, 11/13 del lutkovne serije Amerikanec v Parizu, ponovitev ameriškega filma Avtomagazin, ponovitev Poročila Sedma steza, ponovitev Sobotna noC, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vraCa, 10/26 del češke nadaljevanke PrgišCe priljubljenih pravljic, 5/13 del lutkovne igrice Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Zgodbe medenih tednov: Tudi v najmanjši koci je prostora dovolj, 6. del nemške nanizanke Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova 'Alo, 'alo, 4/6 del angleške nanizanke Helga z velikimi... Novo življenje, 6/16 del ameriške nadaljevanke Ribarjenje v kalnem # ITALIA 1 fr' SLOVENIJA 2 Otroški variete Nan,: Chips, 10.25 T.J. Hooker, 11.25 Village, 11.30 MacGyver Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 Melrose Plače m Odprti studio, vreme 5 Šport studio 5 Variete: Karaoke Glasb, variete: Festival-bar (vodi F. Panicucci) Film: La notte dei morti viventi (srh., ZDA ’90, i. Bill Mosley), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Euronevvs Malo angleščine, prosim, ponovitev National Geographic, ameriška dokumentarna serija, ponovitev Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev: Murphy Brovvn, 26. epizoda ameriške nanizanke Novo življenje, 5/16 del ameriške nadaljevanke Iz življenja za življenje Videošpon Gore in ljudje Roka rocka il Zgodbe iz malega mesta, 2/3 del finske drame Aliča, evropski kulturni magazin Svet poroča A KANALA 6.30. 9.20 12.25 12.30 12.40 12.50 14.00 14.30 16.15 22.40 0.45 1.45 # TELE 4 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Videoamore Gospodarska stran (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport BBS Film: L’ avventura di Lady X (kom., VB ’38) | Nad.: Homefront K Variete: Tappeto volante n Film: Comrades (VB ’87) 31 Luč svetlobe, ponovitev Ahca v glasbeni deželi, ponovitev Video igralnica, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Vojni ujetnik Garvvood, ponovitev Generacija transformer- jev II A-shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 451. del Rodeo Tropska vročica Vreme Večni krog Računalniška kronika Dežurna lekarna IB Koper Euronevvs Ponedeljkov šjportni pregled, ponovitev Svet danes Slovenski program Studio 2 Primorska kronika Sredozemlje TV dnevnik TV šola Euronevvs Vsedanes aktualnosti Rtu] Rhythm & Nevvs, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Športel - oddaja o zamejskem športu in športnikih ramp Avstrija l 06.05 13.00 15.25 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.10 22.00 23.30 23.35 01.25 01.50 02.50 04.40 Ponovitve Otroški program Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Bele lovi Lokaia Knight Rider Čudežne igre Strašno prijazna družina Las Vegas, 1. del Zlata palača Zrezek za morilca Grad ob Vrbskem jezeru I Hopla dvojčici Pri Huxtablovih Zaročna šala Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Lovci modrih puščav Tropski oceani Chichago Hope . Ledeno srce Ono, 1. del ameriške grozljivke Igrajo: Tim Curry, An-nette O 'Toole, Dennis Christopher in drugi Cas v sliki Isabelle Eberhardt, francosko-avstralski film, 1990 Igrajo: Mathilda May, Tcheky Karyo in drugi" Režija: lan Pringle Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Lili, ponovitev filma tnEHEP Avstrija 2 ju Cas v sliki y Vsak dan s Schijokom, Q Mike Hammer, ponovitev irtul Vreme 12.10 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 19.53 20.15 21.10 22.00 22.30 23.00 23.45 01.40 01.25 01.35 Križarski pohodi Cas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Moč strasti V oblasti psihopata Umor, je napisala Zadnji kozarec S Schiejokom vsak dan Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Akti X Lazar Reportaža Cas v sliki 2 Na prizorišču Phettbergs Nette nočni šov Pariz gori, ameriški dokumentarec, 1990 O newyorški subkulturi American supermarket Umetniki za boljši svet Pogledi od strani ■ ■ mm© Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-h; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra;-22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00: Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vrOče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr ; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15. 7.15, 10.15, 13.15, 14.15. 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev go-, st; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Bančne informacije; 20.00 Labirint znanja; 23.00 Egostyle; DJ Alf. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Ob koncu šolskega leta; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odme-vi;16.20 Nasveti veterinarja; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr - Popoln zvok; 21.30 Jasnovidka Sara. Radio Maribor 6.00, 8,00, 10.00, 12.00, 13.00,14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 9.00 Jajčkova lestvica; 11.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19,00 TB: Heavy Les VVanted; 20.00 Under-gorund International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 čemu toliko junaštva; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Zapiski Tine Gramontove (V. Levstik, r. 2. Petan); 10.30 ln-termezzo; 11.45 Okrogle miza; 12.40 MePZ Podgo-ra; 13.20 Glasba P° željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17-00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianist I. Lazko; 18.00 Igra: Srečanje (r: M. Uršič); 18.40 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba P° željah; 15.00 Rok z Vami: 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-J9.00 Parnerski ma-gacin. y 'V NAPOVEDI PRIREDITEV Torek, 20. junija 1995 gledališča SLOVENIJA ŠKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Osnpkk’ 22' i1™)3’ob 21- uri: B- Slade - OB LETU UREJ. Zadnja predstava v sezoni! Danes, 20. junija, ob 19. uri: TVRANDOT, Giacomo Puccini. Koprodukcija Deželnega gledališča Salzburg, Opere Nica in Opere in baleta SNG Ljubljana. Predstava bo se v četrtek, 22. junija, ob isti uri. Danes, 20. junija, Križanke, ob 21. uri: SE NISMO ZE NEKJE VIDELI? . , VeCer z Rade Serbedžijo 01 njegovima gostoma Juretom Ivanušičem in Danilom Serbedžijo. Sodelujejo se: Radko Polic, Mia Žnidarič, Lado Leskovar, Miha Jazbisek, Saša Olenjuk, Sarajevska naveza. Predstava bo Se 22. junija v Mariboru. SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 20. junija, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za študentski prvi in izven. Predstava bo Se v sredo, 21. junija, ob isti uri, za študentski drugi in izven. V petek, 23. junija, ob 19.30: Tom Stoppard - ARKADIJA. Zadnjikrat v sezoni! LEVI ODER, tel.: 061/221-511 Danes, 20. junija, ob 22. uri: E. Ionesco - IN-STRUKCIJA. Predstava bo se v sredo, 21. junija, ob 22. uri. SMG, tel.: 061/125 33 12 V sredo, 21. junija, ob 19.30: CELICA, predpremiera. V petek, 23. junija, ob 19.30: KDO JE NARISAL STANKU SKAKALNICO. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 20. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STA JERC V LJUBLJANI, za abonma torek. Predstava bo se v sredo, 21. jun dentski B. , 21. junija, ob 20. uri, za abonma Stu- GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 20. junija, ob 21. uri: PRSI, OKITENE Z VENCI VRTNIC. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V četrtek, 22. junija, ob 19. uri: T. VVilliams STE KLENA MANA2ERIJA, izvaja Gledališka skupina Bleščečih sest. LGL, tel.: 061/314-962 V Četrtek, 22. junija, ob 17. uri: S. Makarovič - SA-PRAMISKA, za izven. V soboto, 24. junija, ob 11. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 V četrtek, 22. junija, ob 21. uri: O. Zupančič - VERONIKA DESENISKA. Predstava bo Se v petek, 23. junija, ob 21. uri, za abonma premiera I in izven. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V soboto, 24. junija, ob 12. uri: Der Spiegel, Belgija: PALČEK TOM. V nedeljo, 25. junija, ob 11. uri: Papilu, Ankarana -PIPO. NOVA GORICA V petek, 23. junija, ob 20. uri: T. M. Flavt - KAZINA, za abonma petek-b in izven. Predstava bo se v soboto, 24. junija, ob isti uri, za abonma sobota-a in izven. FURLANIJA-JULIJSKA krajina |(jRdalis(-;e Verdi - Dvorana Tripcovi- Sas- ”• ••m • ob 20.30 (red H) »1 - l Ponovitev opere G. Donizettija fgj^oezenski napoj« (VElisir d’amo- fe^aja vstopnic pri blagajni dvorane Pcovich: 9-12, 16-19. te). ho JJv ednarodni festival operete 1995 bo pgl^Poredn od 4. julija do 13. avgusta. chmaninov in Gershvvin. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Gledališče Miela Danes, 20. t. m., ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Compagnia delVAl-bero z delom Carla Emilia Gadda »La cognizione del dolore«. Rezija Lorenzo Salvetti. Nastopa Gigi Angelillo. Predstave bodo trajale do sobote, 24. t. m. Petek, 23. t.m., ob 20.30: pod vodst- GORICA stif1 ^^iena Kovatcheva bodo soprani-Sji a. Patizia Ciofi, mezosopranistka po do Mazzoni, tenor VVonjun Lee, bas daL° ^aPuano ter orkester in zbor gle-)®dbSCa ^erc^ izvajali Dvoržakove sk- a Revoltella Pfil< lt0.rij M«26) etni koncerti: V ponedeljek, 26. t. qj’°b 20.30, klavirski recital Jurija in n,?e Cherbakove. Na programu VVeber, ue8. Schubert, Casella, Chopin, Ra- [koroška ŠTEVERJAN Dom Kulturnega društva Briški grič V petek, 23. t. m., ob 20.45 »Pajk’s show«. Prireditelji slovenske zamejske organizacije (Kulturni dom-Gorica, ZSKD, zadruga »Maja», KD Briški grič). Za informacije in rezervacije: Kulturni dom-Gorica, tel. 0481/33288) ali na društvo Briški grič. BtiSVEC: ®foška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je (SP°redu muzikal »Cats«. Umik: vsak dan Seri6? Ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in (ql ®9ah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek Pred'00) ™ vsak° nedeljo (ob 15.00) astave v angleščini, nazije za Slovence. ^erkev: danes, 20. t.m., ob 17.00 - Spo- ner. minska svečanost - maso bo daroval krški škof E. Kapellari. TINJE: Dom: jutri, 21. t.m., ob 19.30 - Igra z ognjem - uvod v problematiko uničenja okolja. V Četrtek, 22. t.m., ob 19.30 - Nas tretji svet Se potrebuje? Predava Gerhard Bitt- Bazne prireditve [Slovenija CANKARJEV DOM Danes, 20. junija, ob 20. uri: svečanost °b no. obletnici rojstva akademika MILANA VIDMARJA. ^ sredo, 21. junija, ob 10. uri: strokovno srečanje VIDMARJEV DAN HO. obletnici rojstva akade-mik(i MILANA VIDMARJA. ^'MINSKI MUZEJ CELJE DRETa[ji?'1' iuniia> ob l8- uri: predavanje AN-rulIDNA - Stanovati v mestu. GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 V sredo, 21. junija, ob 21. uri: predavanje KEVINA HANLEVJA o galerijah v Los Angelesu. Akcija Kralji ulice stopa v tretjo fazo. Po uličnem plakatiranju boste lahko danes, 20. junija, od 10. do 19. ure, na izbranih lokacijah v mestnem središču (Čopova ulica, Prešernov in Ribji trg) spremljali nastop izbranih uličnih protagonistov. MARIBOR GALERIJA MEDLA NOX, Orožnova 2 Danes, 20. junija, ob 20. uri: predstavitev knjige KRISTINE TROBEC - Mavrični most. SEŽANA Danes, 20. junija, ob 19. uri: predstavitev knjige ALOJZA ZIDARJA - Tigr v boju za domovino. V galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava del MILANA BATISTE ©LASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 20. junija, Mala dvorana ob 19.30: komorni koncert DUŠANA SODJE (klarinet) ob klavirski spremljavi TATJANE KAUČIČ. Program: Brahms, Milhaud, Poulene, Ramovš, Pascal. KUD FRANCE PREŠEREN Danes, 20. junija, ob 20.30: koncert skupine THE STUFF. V sredo, 21. junija, ob 18.30: koncert rock skupin RACIJA, NIOUT, SREČNA MLADINA, ROŽE, ZAKLONIŠČE PREPEVA. 36. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL Križanke in Cankarjev dom od 28. junija do 1. julija Sreda, 28. junija, ob 20. uri: JOHN PATITUCCIS MISTURA FINA BAND in ABBEY LINCOLN QUARTET. Četrtek, 29. junija, ob 20. uri: THE CERI AL-LEN TRIO in BILL EVANS & PUSH. Ob 24. uri: SLOVENSKI ROUND + JAM SES-SION, QUATEBRIGA. Petek, 30. junija, ob 20. uri: MAK ROACH in EDDIE PALMIERIOCTET. V Četrtek, 22. junija, ob 22.30: koncertna predstavitev nove CD plošče skupine DATA DIRECT - LA DOLCE VITA. V Četrtek, 29. junija, ob 20. uri: koncert THE SPOONS. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 V sredo, 21. junija, ob 22. uri: predstavitev B. C. D. projekta z naslovom C. D. DVORANA SLOVANA NA KODELJEM V petek, 23. junija, koncert skupine FUGAZI. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA Marko Kovačič: Stolovid Restavracija Una (Zaloška 31), Gostilna Rogovile (Dunajska 370), Krema pod gankom (Celovška 43), Gostilna pri Gorjancu (Tržaška 330), Okrepčevalnica KnmCek (Orlova 1) do 30. junija Stolovid je pmjekt sestavljen iz petih stolov-skulptur, ki stojijo ob mizah v petih, nekdaj furmanskih gostilnah ob petih vpadnicah v Ljubljano. Stoli nadomeščajo običajne gostilniške stole in imajo poleg umetniške tudi uporabno jimkcijo. Igra med tema dvema funkcijama se zgosti na sredini sedala, kjer je vložena optična na-pmva-magična skrinjica, ki v gledanje ponuja tisto, kar je običajnemu pogledu skrito. S tem, ko obiskovalec . uporabi stol - se nanj usede, hkrati prekrije skrinjico in prekine umetniški prizor. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava grafik 1935-1995 LOJZETA SPACALA je na ogled do 31. avgusta. VELA KATARINA, Cesta na Brdo 10 Danes, 20. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave GRAFIČNI ODTISI kiparke Anja Smajdek. CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 2. julija na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava svetovne novinarske fotografije VVORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5. julija. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava lutk SILVANA OMERZUJA je na ogled do 29. junija. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA KOMPAS Razstava slik MIRE PREGELJ je na ogled do 15. julija. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik DANIELA DEMŠARJA je na ogled do 14. julija. VLSCONTIKOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava 23 slikarjev za zdravnike sveta je na ogled do 15. septembra. ARBORETUM - VOLČJI POTOK Razstava akrilnih reliefov L1D1E ASTE je na ogled do 25. junija. | BLED VILA BLED - CAFE BELVEDERE Razstava MARIJE MOJCE PUNGECAR - Bears make me laugh je na ogled do 23. julija. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASC-HAKA je na ogled do 30. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. julija. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Razstava slik LOJZETA CEMAZARJA. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (UL Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maien Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESUAN - Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi. GORICA Kulturni dom: do 24. t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. Speter Slovenov Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Urnik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Giintherja Brusa. Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7. 7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. V TINJE Galerija Tinje: do 25. t. m. je na ogled razstava del Garyja Bikovnika iz New Yorka. SPITAL OB DRAVI Galerija v gradu Porcia: do 25. t. m. je na ogled razstava del Rudija Benetika. GLASBA FJK TRST FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Evangeličanska cerkev (Largo Panfili) Jutri, 21. t. m., ob 21. uri »Koncert poletnega enakonočja«. Nastopil bo Serenade Ensemble pod vodstvom Fabia Macellonija. Na programu Prokofiev, Joplin, Bernstein, VVilliams, Elling-ton, Carmichael in Gershvvin. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luci in zvokov«. GORICA Kulturni dom Jutri, 21.6., ob 20.30 zaključna prireditev glasbene Sole E. Komel iz Gorice. MENJALNIŠKI TEČAJI 19. junij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,60 82,00 11,48 11,67 6,93 7,33 A banka Koper 81,45 82,00 11,43 11,67 6,92 7,33 A banka Nova Gorica 81,45 81,90 11,46 11,66 6,92 7,32 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,65 82,15 11,50 11,70 6,95 7,40 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,25 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,47 81,90 11,32 11,60 6,96 7,10 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 ' 81,65 81,85 11,53 11,61 6,95 7,15 Creditanstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,95 7,20 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,74 81,77 11,56 11,58 7,05 7,08 Kompas Hertz Celje Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 81,65 82,00 11,54 11,64 6,85 7,05 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,65 81,95 11,54 11,64 6,85 7,05 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,65 81,95 11,54 11,64 6,85 7,05 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,65 81,95 11,54 11,64 6,85 7,05 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519 od 7-19, sob od 7-13 81,55 81,85 11,54 11,60 6,85 7,05 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,65 81,95 11,54 11,64 6,85 7,05 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,55 81,85 11,54 11,60 6,85 7,05 Nova kreditna banka Maribor d. 81,10 82,10 11,40 11,75 6,70 7,30 Lemo Šempeter,): 065/ 32-250 81,50 81,90 11,38 11,58 6,97 6,08 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,6/ 82,20 11,55 11,65 6,90 7,15 Poštna banka Slovenije 79,60 81,85 10,70 11,60 6,27 7,10 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,78 81,84 11,57 11,58 7,04 7,07 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,60 81,70 11,48 11,55 6,90 7,02 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,75 82,10 11,55 11,67 7,80 7,40 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,70 81,90 11,56 11,58 6,90 7,20 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 82,00 11,30 11,71 6,70 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,65 81,70 11,45 11,56 6,97 7,05 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,55 81,85 11,51 11,65 6,90 7,20 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,70 82,10 11,57 11,67 6,80 7,40 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,70 82,10 11,57 11,67 6,80 7,40 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,60 81,95 11,50 11,69 6,90 7,05 SKB d.d.,*** 81,15 81,85 11,35 11,73 6,80 7,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,70 81,85 11,56 11,60 7,00 7,20 SZKB d.d. Ljubljana 81,60 81,95 11,47 11,63 6,87 7,23 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,40 82,00 11,45 11,65 6,80 7,25 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,75 81,79 11,56 11,57 7,01 7,07 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 19. JUNIJ 1995 v LIRAH • valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1610,00 1676,00 nemška marka 1154,00 1201,00 francoski frank 329,00 342,00 holandski gulden 1034,00 1076,00 belgijski frank 56,40 58,70 funt šterling 2587,00 2693,00 irski šterling 2635,00 2742,00 danska krona 296,00 308,00 grška drahma 7,10 7,40 kanadski dolar 1168,00 1215,00 japonski jen 19,10 19,90 švicarski frank 1396,00 1453,00 avstrijski šiling 164,40 171,10 norveška krona 260,00 270,00 švedska krona 223,00 232,00 portugalski escudo 11,00 11,40 španska pezeta 13,30 13,80 avstralski dolar 1175,00 1223,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 19. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1625,00 1670,00 nemška marka 1169,00 1189,00 francoski frank 331,00 341,00 holandski gulden 1039,00 1067,00 belgijski frank 56,60 57,80 funt šterling 2600,00 2670,00 irski šterling 2649,00 2734,00 danska krona 298,00 306,00 grška drahma 7,20 7,80 kanadski dolar 1174,00 1209,00 švicarski frank 1412,00 1442,00 avstrijski šiling 165,40 169,40 slovenski tolar 13,60 14,40 31. MAJ 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60 14,40 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1:4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 Švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 20.6.95 Nakupni Prodajni L REDNI tečaj m DEM 8137 81.58 2. Banka nudi podjetjem tuš motnost TERMINSKEGA nakupa deviz vi tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 115 z dne 19. 6. 1995 - Tečaji veljajo od 20. 6. 1995 od 00.00 ure dalje Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 82,4341 1153,3471 394,8401 81,9069 2076,8682 2640,4853 2311,5601 8109,5987 6,8867 134,1246 7245,6021 1820,2805 77,0574 1560,6922 9793,9623 181,3387 113,3560 149,7559 93,3577 82,6821 1156,8176 396,0282 82,1534 2083,1176 2648,4306 2318,5156 8134,0007 50,2925 185,9433 6,9074 2259,0804 134,5282 7267,4043 1825,7578 77,2893 1565,3884 9823,4326 181,8844 113,6971 150,2065 93,6386 1160,2881 397,2$, 82,3999 2089,3670 2656,3759 2325,4711 8158,4027 50,4434 186,5011 6,9281 134,9318 7289,2065 '”i2 182,4301 H 4,0382 150,6571 93,9195 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 20^1995^ št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) _ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ UNIŠKI ZAPISI, ZPLAČLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 840,338 802,972 1,643,3]0_ 110 98.86 33% 94.467; i% 96.6653°/ 170,000 84,034 80,297 i64/33TJ TTTrTTTTTTT TsčOjniCO b0fZIT6QQ tTQQ st.: 112 Datum: 19. 6. 1995 UV.ŠUAVL STOPI UCHANCt- PG0 10,0 1.(1.6.941 99,2 ,68 19.6. 99,0 99,7 99,2 99.2 328 1SGS1 10,0 4.(1.094) 31,6 8,31 19.6. 29,0 35,0 32,0 29,0 163 Tečajnica izvenborznega trga ST. 112/95-19. 6. 1995 Vrednost. papir S" ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. looosrr nniunumcrm ■i m 4.171 2,28- 19.6. 2.500 4.240 4.500 3.8«) 375 SRD0 119 (8.3.94.) 6.600 16.6. 6.000 7.500 MO 3.290 16.6. 2.601 3.800 NPR 3.445 ,29- 19.6. 3.110 3.440 3.450 3.440 72 RDR0 14.200 14.5. 10.100 13.000 RGSR 403,1 5,98- 19.6. 405,0 435,0 405,0 401,0 39 IHHUMIIH Uefi HBP0 2.979 16.6. 2.750 3.170 MKBPI 12.000 KBPP 27,619 16.6. 20.000 30.000 UBKC 3.100 16.6. 3.007 3.500 furranr GORO 10,0 9.(15.1.95) 100,OA ,70 19.6. 98,2 100,9 100,0 100,0 53 LOK 10,0 (1.10.94) 92,0 14.6. 89,0 94,9 ML|0 10,0 (1.4.94) 96,1A 19.6. 94,6 98,0 96,1 96,1 14 KM0 10,0 (1.10.941 86,5A 1,76 19.6. 79,5 86,0 86,5 86,5 1.078 3LS0 10,0 81.9.94) 86,3A ,89- 19.6. 86,6 89,0 86,3 86,3 38 3NM 11,0 (1.8.94) 87,7A 6,82- 19.6. 92,0 94,0 87,7 87,7 3.284 3P0 10,0 6.(1.2.95) 91,5A ,53- 19.6. 88,1 93,0 91,5 91,5 2.326 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 100,OA 25,0 19,3, 25,0 100,0 100,0 37.189 mo 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 96,0 100,0 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM_ 50 dnevni (v SIT) SO dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) - BNB2breznak.bona(l. 6.95) (1.6.95) delnak.bona(vSIT)NBSl delnaLbona(vSIT)NBS2 18.163 1,74 15.6. 17.890 18.120 18.490 17.580 26.464 ‘Sirte* 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 98,3 5.6. 19.6.95 preišnii d T d% 1.096,69 1.099,22 -2,53 -0,23 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplatilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 20. junija 1995 od 00.00 ure dalje - : ZA DEVIZE___J država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ■kretnih [ roseben 1157,6708 2320,2256 8140,0000 6,9125 182,0185 113,7809 x>slih je možno odsl doaovor. 1160,5152 2325,9264 8160,0000 6,9295 182,4658 114,0605 'opanje glede na banka valuta nakupni Probanka Maribor DEM 81,30 SKB Banka d.d. DEM 81,30 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij banka Tečaj velja dne 20. junija 1995 od 00.00 do 24. ure —— prodajni valuta nakupni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka DEM DEM DEM DEM DEM 81,30 81,45 81,35 81,30 81,41 81,60 81,60 81,65 81,60 81,60 Devizni tecai za USD, ATS, UT in CHF so določeni na podagi srednjih tečajev po vejjavni tečajnici Banke Slovenje, piutugh valutah pa je razmetje Banke Staven^e^^^ do ECU =Z3aS^na dan° Pri večjih prifiviMn nak^T se^Caldf^v spaccumu^ * Banke, ki objavljamo teCaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po 0P|u ^ nem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje. /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA M I L A N 5. Piazza A. D i a z 2 Mil a ILo tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 fax: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 3° MILANSKI DEVIZNI TRG 19. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodgjnj^ ameriški dolar 1645,540 — ECU — 2174,580 — nemška marka — 117,660 francoski frank — 335,650 funt šterling — 2632,860 holandski gulden — 1052,200 belgijski frank — 57,331 španska pezeta 13,559 danska krona 301,600 irski funt — 2689,960 grška drahma — 7,280 portugalski escudo — 11,186 kanadski dolar — 1189,400 japonski jen — 19,478 švicarski frank — 1421,760 avstrijski šiling — 167,460 norveška krona 264,300 švedska krona 226,710 finska marka 383,310 avstralski dolar — 1196,640 J 14. JUNIJ 1995 ZVEZA BANKglOVEC^^ valuta nakupni prodajni. ameriški dolar kanadski dolar funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank holandski gulden nemška marka italijanska lira danska krona norveška krona švedska krona finska marka portugalski escudo Španska peseta japonski jen slovenski tolar hrvaška kuna 9,7000 7,0500 15,5500 834.0000 33,7000 197.5000 617.0000 690,2000 0,5900 177.5000 156.0000 134,7000 226.0000 6,6300 8,0300 11,4000 8,60 188,00 10,2000 7,4500 16,3500 866,0000 35,0000 205.5000 641.0000 716,2000 0,6240 185.5000 163.0000 141,3000 236.0000 6,9700 8,4700 11,9000 9,00 215,00 TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ^KOŠARKA / JUTRI SE V ATENAH ZAČENJA EVROPSKO PRVENSTVO ZA MOŽKE Prvi favorit ZR Jugoslavija Cilj Slovenije je četrtfinale V boju za zlato kolajno imata največ možnosti še reprezentanci Litve in Hrvaške - Pod vrhom ob Sloveniji še Italija, Grčija, Rusija, Nemčija in Španija? htri se bo v Grčiji pričelo 29. košarkarsko evropsko Prvenstvo, na katerem bo sodelovalo 14 najboljših Oiostev iz stare celine. Po kvalifikacijskem delu, ki trajal do 28. junija, se bodo pričeli odločilni boji °P Četrtfinala do finala za naslov prvaka, ki bo na sPoredu v Atenah, v nedeljo 2. julija. Glavni favoriti s° nedvomno Jugoslovani, ki bodo po dvoletni prepovedi igranja zamdi sankcij OZN ponovno nastopi-1 na uradnem tekmovanju. Najnevarnejša tekmeca 2(1 zlato kolajno bosta Hrvaška in Litva, pred Rusijo 01 Grčijo, medtem ko so med ekipami, ki lahko pre-sfnetijo marsikoga Slovenija, Nemčija, Francija, Ita-Pjc in Španija. Brez možnosti za vidnejši uspeh so ‘Zrael, Turčija, Švedska in Finska. Skupina A , Jugoslavija: Nedvomno 'ui favorit, Čeprav je bila Ve leti izključena z vseh Portnih prireditev. Ima vrsto .hunskih igralcev od Danilo-p a do Bodiroge, DjordjeviCa, ^palja in Saviča, katerim se f Pridružil se Vlade Divac, ki 0 uajbrž kar sam pokopal Marsikaterega nasprotnika. P Pfva peterka: DjordjeviC, odiroga, Danilovič, Savič, 'vac; rezerve: Obradovid, ebraca, Paspalj, Berič; trener ^MSan Ivkovič. Napoved: 1. mesto , Litva: Po imenih sodec je Utfva v ozkem krogu glavnih av°ritov. Sabonis, MarCuljo-'s, stara Kurtinajtis in Ko-fUCjus ter mladi Kamišovas udo zg v kvalifikacijah dMSali premagati Jugoslavijo. Ujihovih vrstah pa bo odso-cen mladi up Ilgaukas (216 M), ki se je odrekel državni ePrezentanci, ker se bo raje Poizkusil v NBA in že trenira 2 IdcHaloni. r, mva peterka: MarCuljonis, ^Urtinajtis, Einikis, Kamiso-as. Sabonis; rezerve: Ko-IfU-jus, Siriautas, Brazdau-Ms> Visoskas, Pazdrazdis, Di-avicius, Lekarauskas, Kra-p kas, Kavolijunas; trener ^arastas. Napoved: 3. mesto OtUja; Borbenost, vzdušje v 'UoCe domaCe okolje bodo veliko pomoC grški repre-6ntanci, ki je leta 1987 na °Uiacih tleh že ugnala vse ihtele favorite. Tudi Grki ne °do nastopili z najboljšo f 02110 postavo, saj je Galak-Ms poškodovan, slavni Ga-vs Pa ne bo igral. Vodja pla-obelih sta Se vedno veteran ,. lat) Panajotis Jarmakis in Soki Fasoulas, medtem ko ^ ?hi navijači veliko fUCakujejo od Christodoula M hentziasa. r ^a peterka: Patavoukas, •p^Uakis, Christodoulou, skos, Fasoluas; rezerve: ^auomu, Rentzias. Trener Dendrinos. Napoved: 4. mesto Nemčija; Res škoda, da se hrernpf in Harnisch nista Val rUžila evropskim pr-°m, saj bi se Nemci v po-on na 2asedbi potegovali za PUovatev velikega uspeha iz-u dveh let, ko so v Berlinu p Vo)ili evropski naslov. ad in VVelp sta še vedno , 0 solidna pod košema, Ko-s, Pa )e; °b odsotnosti Hami-- a najboljši zunanji igralec h, Rodi, p Uuau, vveip; rezerve: p Musch, Wucherer, . . Pnn peterka: Koch, Rodi, Gnad, Welp; ^nJ’’ Gkulaja, Nur- T aPpved: 5. mesto ital’' *a: ^ot običajno se o . ganski državni reprezen-ar,Cl..®u°g0 govori, rezultati bra ^ *et m tudi nastopi iz-jMncev Ettora Messine pa nov bomo najbrž priča emu nizu porazov in slabi igri. Poškodbi Myersa in Morettija sta še dodatno ošibile že tako dokaj skromen izbor igralcev, tako da so v dvanajsterici celo Coldebella, Conti in Abbio. Ekipo dopolnjujejo že običajni znani obrazi (Ma-gnifico, Carera, Gentile, Pittis in Rusconi), tako da sta le FuCka in Esposito najbrž edina prava talenta s plavim dresom. Za uvrstitev v Četrtfinale bo odločilna tekma z Nemčijo, saj so Litva, Jugoslavija in Grčija gotovo boljši, »azzurri« pa so zmožni zanesljivo izgubiti tudi z Izraelom in Švedsko. Prva peterka: Gentile, Esposito, FuCka, Magnifico, Rusconi; rezerve: Abbio, Coldebella, Pieri, Pittis, Conti, Frosini, Carera; trener Ettore Messina. Napoved: lep uspeh bi bila že uvrstitev v Četrtfinale. Izrael: Starim mačkom (Doron Jamchy, Motti Daniel), ki so v prejšnjih letih popeljali talavivski Makabi skoraj do vrha Evrope v klubskih pokalih, so se pridružili nekateri mladi, perspektivni igralci, ki so po rodu Američani, ali pa so se v ZDA košarkarsko izšolali. Med temi je najboljši Doron Sheffer, govori pa se tudi o Fleisherju. Prva peterka: Sheffer, Jam-chy, Daniel, Henfeld, Flei-sher; rezerve: Goodes, Leef, Ori, Gordon, Musthary, Ba-loul, Arrity. Napoved: brez možnosti za preboj v Četrtfinale. Švedska: Uspeh v kvalifikacijah je najbrž že izpolnil vsa pričakovanja »Vikingov«, ki so si privoščili tudi nepopolno Hrvaško. Med redkimi vrlinami švedskega moštva je ta, da imajo vec krepkih in visokih igralcev, to pa je tudi vse, saj sta le center Sahl-strom in strelec Gehrke poznana v evropskem merilu. Prva peterka: Andersson, Gaddefors, Gehrke, Lefvverth, Sahlstrom; rezerve: Hakkan-son, C.Larsson, Evers, J.Lars-son, Blom, Marcus, Londahl; trener Olle Hakasson. Napoved: skušala bo presenetiti Izrael in se izogniti zadnjemu mestu v skupini. Skupina B Hrvaška: Tako kot Jugoslavija v A skupini, je Hrvaška glavni lavorit za prvo mesto v skupini, o prvem mestu pa bo najbrž odločala tekma proti Rusiji, s katero imajo Hrvati neugodno tradicijo. Profesionalci iz NBA Kukoc, Radja in Tabak so ob Komazecu, Vrankovidu in Perasoviču gonilna sila ekipe in finale z Jugoslavijo bi morala biti naj-veCja košarkarska poslastica zadnjih let. Ce bi bil še Dražen... Prva peterka: Perasovid, Komazec, Kukoc, Radja, S.Vrankovid; rezerve: Tabak, Alanovič, J.Vrankovid, Ke-lecevič, Marič, Mršič, Gregov, Slovenska reprezentanca je včeraj z Brnika odpotovala v Atene (Foto Bojan Velikonj/BOBO) Zurič, PejCinovič, Marcelič. Trener Aleksander Petrovič. Napoved: 2. mesto. Rusija: Z drugim mestom na zadnjem svetovnem prvenstvu je Rusija presenetila vse poznavalce, saj je nastopila s pretežno mladimi in neizkušenimi igralci, ki pa so pokazalil, da je ruska šola še vedno zelo kakovostna. Fetišev, Bažarevic, Babkov in Kis-sourin so odlični košarkarji, Čaka pa jih težka naloga, saj jih sedaj že vsi poznajo in nimajo vec možnosti, da bi lahko računali na presenečenje. Prva peterka: Bažarevic, Domani, Fetisov, Kissourin, Mihajlov; rezerve: Panov, Babkov, Koudelin, Karasin, Nosov, Pashoutine, Ivanov, Gracev; trener Sergej Belov. Napoved: 5. mesto (Ce bo ponovila igro s SP, lahko cilja na boljše mesto) Slovenija: V popolni posta- Dosedanii zmagovalci 1935 - Latvija, 1937 -Litva, 1939 - Litva 1946 - Češka, 1947 -SZ, 1949 - Egipt, 1951 - SZ, 1953 - SZ, 1955 -Madžarska, 1957 - SZ, 1959 - SZ, 1961 - SZ, 1963 - SZ, 1965 - SZ, 1967 - SZ, 1969 - SZ, 1971 - SZ, 1973 - Jugoslavija, 1975 - Jugoslavija, 1977 - Jugoslavija, 1979 - SZ, 1981 - SZ, 1983 - Italija. 1985 -SZ, 1987 - Grčija, 1989 - Jugoslavija, 1991 - Jugoslavija, 1993 - Nemčija Španija: Prvič po mnogih letih, bodo »rdeCe furije« igrale brez San Epifania, za nameček pa bo odsoten tudi poškodovani Villacampa. V zameno bo sicer nastopil »American« Mike Smith, vendar se Spancem pozna pomanjkanje resnično vrhunskih igralcev. Prva peterka: Laso, Smith, Herreros, A.Martin, F.Marti-nez; rezerve: Antunez, Angu-lo, Galilea, Orenga, Rodriguez, Femandez, Reyes; trener Lolo Sainz. Napoved: borila se bo le za vstop med najboljših osem, vendar nima velikih možnosti Francija: Kar presenetljivo je, koliko dobrih posameznikov ima Francija v zadnjih letih, saj so se Rigadeauju, Ostrovvskemu, Forteju in De-moryju (poškodovan), pridružili še Bonato, Sciarra in Sonko. Kljub temu pa Francozi nimajo take postave, ki bi lahko povzročala preglavice najboljšim v skupini, medtem ko se napoveduje oster boj s Slovenijo in Španijo za vstop v Četrtfinale. Prva peterka: Forte, Riga-deau, Ostrovvski, Bonato, Bil- ba; rezerve: Occansey, Sciarra, Sonko, D.Gadou, Hamm, T.Gadou, Domon, Butter; trener Michel Gomez. Napoved: boj za 5. mesto (ob Sloveniji bi morala prehiteti Španijo in vstopiti v Četrtfinale, več pa najbrž res ne) Turčija: V kvalifikacijah je izločila Bosno, na EP pa nima nobenih možnosti, saj ima nizko in neizkušeno ekipo. Samo z borbenost in redkimi dobrimi posamezniki ne more računati na kaj več kot predzadnje mesto v B skupini. Prva peterka: Ene, Erdenay, Aydin, Yildirim, Topsakal. Napoved: brez možnosti za preboj v četrtfinale. Finska: Tako kot Švedska v A skupini ima Finska edini cilj, da se izogne zadnjemu mestu. Za to pa bodo Finci morali premagati Turčijo. Finci so v zadnjih letih sicer precej napredovali, saj sodelujejo z ZDA, kamor pošiljajo najboljše mlade igralce. Prva peterka: Luhtanen, Klinga, Larkio, Pehkonen, Markkanen. Napoved: boj za predzadnje mesto v skupini. Vanja Jogan NOVICE Becker in Muster zamenjala mesti MONTE CARLO (STA/APA) - Nemec Boris Becker je na najnovejši računalniški lestvici najboljših teniških igralcev sveta znova prevzel tretje mesto, ki ga je na račun Avstrijca Thomasa Mustra izgubil ■ ■ ■ ■ ■ pol finale prislužil nekaj novih točk, kar mu je zadostovalo, da je Mustra, ki ta teden ni nastopil, potisnil za mesto navzdol. Na najnovejši lestvici ATP sta mesti prav tako zamenjala Spanec Sergi Bruguera in Nemec Michael Stich, toda tokrat na škodo nemškega tekmovalca, ki je trenutno na robu deseterice najboljših. Med najboljšimi je nekaj mest pridobil še en španski teniški igralec Alberto Berasate-gui. Slednji je bil uspešen na teniškem turnirju v Portu na Portugalskem, kjer je zabeležil novo turnirsko zmago. Napredoval je za dve mesti in je zdaj na 12. mestu. Najnovejša lestvica ATP: 1. (1.) Agassi (ZDA) 4.779 točk, 2. (2.) Sampras (ZDA) 3.873, 3. (4.) Becker (Nem) 3.387, 4. (3.) Muster (Avt) 3.294, 5. (5.) Chang (ZDA) 3.134, 6. (6.) Ivaniševič (Hrv) 2.786, 7. (7.) Kafelnikov (Rus) 2.468, 8. (8.) Ferreira (JAR) 2.434, 9. (10.) Bruguera (Spa) 2.218, 10. (9.) Stich (Nem) 2.056,11. (11.) Larsson (Sve) 1.840,12. (14.) Berasategui (Spa) 1.817. Crootia Osiauranje - Hrvaška 88:81 (35:37) SPLIT (STA/Hina) - V prijateljski košarkarski tekmi magala hrvaško reprezentanco z 88:81 (35:37). Hrvaška reprezentanca je tako na zadnji tekmi pred odhodom na EP v Grčijo zabeležila poraz. Velika krivca za poraz reprezentance sta bila Toni Kukoc in Dino Radja, ki sta v prvem polčasu igrala za reprezentanco, v drugem pa oblekla rumeni dres in tehtnico prevesila na stran slavljencev. Bergkamp najbolje plačani nogometaš Anglije? MILAN (Reuter) - Prestop nizozemskega nogometnega napadalca Dennisa Bergkampa iz Interja v Ar-senal naj bi bil speljan do konca tega tedna. »Pogajanja so za nami, vendar še niso končana. Prepričan sem, da jih bomo končali še ta teden,« je povedal predstavnik milanskega kluba. Medtem pa so se v britanskih časopisih že pojavili članki, v katerih novinarji trdijo, da bo Bergkamp za podpis dobil 7 milijonov dolarjev, torej bo tri leta dobival tedensko plačo v vrednosti 40 tisoč dolarjev. S tem bo Bergkamp najbolje plačani nogometaš v Angliji. 26-letni Bergkamp je stopil v vrste Interja pred dvema letoma iz amstrdamskega Ajaxa, vendar se v Italiji ni najbolje znašel. Zmaga šahistov s Pirana CELOVEC - Prva ekipa Šahovskega kluba Piran v zasedbi Žnidarčič, Trenrsič, Lukin, Grobovsek je zmagovalec tradicionalnega mednarodnega šahovskega srečanja, ki ga vsako leto v Bilčovsu na Koroškem prireja šahovska sekcija Slovenske športne zveze Celovec. Pirančani so na turnirju (šest štiričlanskih ekip) osvojili 17, 5 točk, drugo mesto je osvojil Bekštanj (14 točk), tretje pa Slovenska športna zveza v sestavu Kovač, Hattenbeiger, Mitrovič in Amrusch. Zmagovalec hitropoteznega turnirja je Andrej Žnidarčič (10, 5 točk) pred Silvom Kovačem (8, 5), Mladenom Lukinom (8) ter Bojanom Mitrovičem in Ivanom Grobovškom (oba 7, 5 točk). vi in v lažji skupini ima lepo priložnost, da preseneti marsikoga in se uvrsti v Četrtfinale, mora pa odigrati vse tekme zelo motivirano in borbeno. Za uvrstitev med najboljšo osmerico bosta odločala dvoboja s Španijo in Francijo, le z vrhunsko igro pa bi lahko bili enakovredni Rusiji, medtem ko ne smejo podcenjevati Turkov in Fincev, ker bi bil kak neumen spodrsljaj pravi samomor. Zanimivo bo preveriti koliko veljajo mladi upi Milic, Gorenc in Horvat, stebri ekipe pa so še vedno Zdovc, Alibegovic in Kotnik. Prva peterka: Zdovc, Mihe, Gorenc, Alibegovic) Kotnik; rezerve: Horvat, Daneu, Kunc, Tovornik, Kraljevič, Tušek, Jeklin; trener Zmago Sagadin. Napoved: 5. mesto (zmaga v Četrtfinalu bi bila velikansko presenečenje) NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM V Dortmundu še proslavljajo Zanimiv razplet v Španiji DORTMUND - Slavje v Dortmundu se še ni končalo. Nic Čudnega: Borussia je na svoj Četrti »meister-schale« - ščit prvaka Čakala od davnega leta 1963. Naslov je vsekakor zaslužen, saj so »Cmo-mmeni« vodili skozi večji del sezone, z okrepljeno ekipo pa bodo lahko bolje zastopali Nemčijo v pokalu prvakov kot Wer-der, ki je že opravil razprodajo. Izvrstno sezono so izpeljali v Freiburgu zadovoljni so v Kaiserslauternu in Monchengladbachu, Karlsruhe cilja ni dosegel, Eintracht in Stuttgart sta vsekakor igrala pod pričakovanji, vprašljiva pa je bodočnost Uerdin-gna: sponsor Bayer je namreč odločil, da se bo odslej osredotočil samo na Leverkusen. STRELCI: Basler (Wer) in Herrlich (MG) 20, Polster (Kol) 17, Cardoso (Fre) in Kuka (Kai) 16, Kirsten (Lev) in Zorc (Dor) 15, Kuntz (Kai), Bode (Wer) in Moller (Dor) 14. KONČNI VRSTNI RED: Borussia Dortmund 49, Werder 48, Freiburg in Kaiserslautem 46, Borussia MG in Bayern 43, Leverkusen in Karlsruhe 36, Eintracht 33, Koln 32, Schalke 31, Stuttgart 30, Hamburg 29. TSV 1860 Miinchen 27, Uerdingen 25, Bochum 22, Duisburg 20, Dynamo Dresden 16. Izpadejo zadnje tri eki- pe, iz 2. lige pa so napredovale Hansa Rostock, St. Pauli in Fortuna Diis-seldorf. V soboto je na sporedu finale pokala med Borussia MG in Wolf-sburgom. Ce zmaga Borussia MG, bo svoje mesto v pokalu UEFA prepustila Bayemu. Španska Liga je pod pekočim soncem prav v zadnjem kolu poskrbela za nekaj presenečenj. »Novinec« Real Betis je sicer že zelo verjeten nastop v pokalu UEFA overovil z zmago proti Real Madridu na stadionu Bernabeu. Dramatičen je bil razplet, ki je določil drugo ekipo, ki se bo nazadovanja otepala v »play-ou-tu«: Albacete je imel pred Composte-lo dve točki prednosti in tudi za tri gole boljšo razliko v golih. Compo-stela je zmagala z 2:0 in Albaceteju bi ustrezal tudi minimalen poraz. Toda moštvu iz krajev, kjer je bival Don Kihot, je doma »spodrsnilo« proti Deportivu z neverjetnim 8:2. Po že omenjenem Real Betisu in obstanku Compostele je nadvse uspešno leto novincev dopolnil še Espanol, ki je zasedel peto mesto in zdaj z upravičenim zaupanjem pričakuje zmago Deportiva v pokalu proti Valencii, kar bi Espanolu prineslo nastop v pokalu UEFA. STRELCI: Zamorano (RM) 28, Ko-dro (Soc) 25, Suker (Sev) 17, Bebeto (Dep), Esnaider (Zar) in Gudelj (Cel) 16, Pizzi (Ten) 15, Guerrero (Bil) 13, Mijatovid (Val) 12. KONČNI VRSTNI RED: Real Madrid 55, Deportivo 51, Real Betis in Barcelona 46, Espanol, Sevilla in Zaragoza 43, Athletic Bilbao 42, Ovie-do 39, Valencia in Real Sociedad 38, Racing Santander in Celta Vigo 36, Ati. Madrid in Tenerife 35, Compo-stela in Albacete 34, Gijon 28, Valla-dolid 25, Logrones 13. Izpadeta zadnji dve ekipi, iz druge lige napredujeta Merida in Rayo Vallecano, Gijon (z Lleido) in Albacete (s Sala-manco) igrata »play-out« proti dru-goligašema . V pokal UEFA so se uvrstili Deportivo, Real Betis iz Seville in Barcelona. Zaragoza igra v pokalu pokalnih zmagovalcev kot branilec naslova. Za ljubitelje statistik še nekaj malenkosti: povprečje gledalcev je bilo najvišje v Španiji (32.700), sledijo Nemčija (32.200), Anglija (24.700), Francija (13.200) in Portugalska (12.400). Povprečje golov na tekmo je najvišje v Nemčiji (3, 01), sledijo Anglija (2, 58), Španija (2, 54) in Francija (2, 48).(dk) NOVICE NOGOMET / TROBOJ V ŠVICI rATLETIKA / PRVENSTVO ZDAr Po Švici tokrat Lombardi ŽENEVA - Italijan Giovarmi Lombardi je osvojil 7. etapo kolesarske dirke po Švici (Appenzello - Zu-go, 169, 2 km). V Sprintu je bil hitrejši od Švicarja Jermana in rojaka Casartellija. Švicar Alex Ziille je ohranil prvo mesto na skupnem vrstnem redu. Padec med šprintom ROMANENGO - Včerajšnjo etapo na kolesarski dirki po Italiji za amaterje je osvojil Lombardčan Mario Traversoni. Množični Sprint je označeval padec 70 metrov pred ciljem, ki je mnogim tekmovalcem preprečil, da bi se potegovah za zmago, Bru-gnara iz Veneta pa se je zaradi pretresa možganov in številnih prask zatekel po pomoč v bolnišnico. Za Traversonija je bila to že druga zmaga na letošnjem »gim«, z njo pa si je tudi prislužil belo majico, ki jo namenjo vodilnemu na lestvici po točkah. Na skupnem vrstnem redu ni prišlo do sprememb. Se vedno vodi Toskanec Barbaglia. Danes bo zahtevna etapa na kronometer na razdalji 34, 5 kilometra. Jimenez boljši od Chiappuccija BOI TAULL - Spanec Jose Maria Jimenez je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke po Kataloniji (Belivert de Cerdana - Boi Tanil, 226 km). V Sprintu je bil boljši od Italijana Claduia Chiappuccija. Francoz Jalabert, ki je bil včeraj četrti, je ohranil vodstvo na skupnem vrstnem redu. Scariolo v Bologni do leta 1998 BOLOGNA - Se pred iztekom tekoče pogodbe, ki zapade prihodnje leto, je bolonjski košarkarski prvoligaš Fortitudo (Filodoro) obnovil sporazum s trenerjem Sergiom Scariolom vse do junija 1998. leta. Scariolo je s Fortitudom v dveh sezonah in 74 nastopih dosegel 48 prvenstvenih zmag. Letošnje tretje mesto je doslej najboljša uvrstitev kluba v Al ligi. Futre v Milan? MILAN - Portugalski as Futre je na Milanovi turneji na Daljnem vzhodu izpolnil Capellova pričakovanja, pooblaščeni upravitelj kluba Adriano Galhani pa je potrdil, da se z Reggiano pogaja za njegov odkup. Emilijskemu klubu Milan ponuja igralce, kot so Carbone, Gambaro, De Napoli in mladi. Galhani je tudi potrdil, da bo Milan zanesljivo najel še enega napadalca, a ne Bokšiča. »Hrvat prihaja iz države, ki ni članica EGS, mi pa se nočemo odpovedati ne Bobanu ne Savičeviču,« je dejal Galhani. Zelo dober nastop Macchiutove V soboto in nedeljo je bilo v različnih krajih državno ekipno atletsko prvenstvo A, Al, A2, A3. V finalu prvenstva Al v Arzignanu (Vicenza) je slovenska atletinja Margaret Macchiut (Chimica del Friuh) zmagala na 100 m z ovirami v času 13.90, kar je bil najboljši tehnični rezultat ženskega dela v Arzignanu in tretji rezultat vseh finalnih nastopov za državno rekorderko Tuzzijevo in Andrettijevo. Nekaj dni pred državnim ekipnim prvenstvom je Macchiutova nastopila na mednarodnem mitingu v Trentu, kjer je zmagala v svoji skupini, absolutno pa je nato osvojila 4. mesto za dvema Kubankama in Švicarko. (Lasič Adriano) Kljub naporni sezoni so azzurri še v formi Po izenočenem prvem polčasu je bila Italija boljša - Zadetek je dosegel Casiraghi Attilio Lombardo je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče že v prvem polčasu (AR) Švica - Italija (0:0) Strelec: Casiraghi v 55. minuti ' ŠVICA: Pascolo, Hottiger, Quentin, Vega, Geiger, Henchoz, Fournier (od 65. min. Colombo), Ohrel, Grassi (od 60. min. Knup), Sforza, Turkyilmaz (od 80. min. Zuffi). ITALIJA: Paghuca (od 46. min. Bucci), Benarrivo, Carboni, Albertini (od 46. min. D. Baggio), Apolloni (od 50. min. Ferrara), Minotti, Lombardo od 32. min. Eranio), Di Matteo, Casiraghi, Statuto (od 72. min. Del Piero), Signori. IZKLJUČITVE: Geiger (zadnji mož) v 62. min. GLEDALCEV. 15.000 LAUSANNE - Osvojitev turnirja (na katerem sodeluje tudi Nemčija) ob 100. obletnici ustanovitve švicarske nogometne zveze igralcem ne bo prinesla denarnih nagrad, niti ne bo kdove koliko prispevala k ugledu zmagovalca, toda sinočnja uvodna tekma troboja med Švicarji in Italijo le ni bilo navadno posezonsko srečanje med naveličanimi nogometaši, ki razmišljajo le o kopanju in sonč-neju. Česa takega bi general Sacchi svojim vojakom zameril do konca življenja, zadevo pa je resno vzela tudi Hodgsonova vrsta. Se preveč, saj so se Švicarji odlikovali tudi po nedovoljenih Startih na žogo. V enem od teh jo je skupil Lombardo, ki je moral že v prvem polčasu poškodovan zapustiti igrišče. Sacchi je na igrišče poslal moštvo, v katerem ni bilo niti enega Juventusovega prvaka, po napovedih pa je manjkal tudi Zola Švicarji, ki odlično igrajo tudi na kvalifikacijah za EP, so takoj pritisnih, čeprav se je igra odvijala pretežno na strnjenem območju sredine igrišča. Paghuca je po prostem strelu resno posegel. Proti koncu polčasa pa so bili nevarnejši »azzurri«, ki jih je stranski sodnik dvakrat oškodoval pri določevanju offsida, ko so napadali. V drugem polčasu je presing popustil in igra je bila bolj živahna. Italijani so z igro po krilih takoj začeh ogrožati nasprotnikovo obrambo, prav po podaji Erania z desne v sredino pa je padel Casiraghijev gol. Kmalu zatem je Geiger kot zadnji mož obrambe zrušil na tla Signorija in nemški sodnik Merk mu je pokazal rdeči karton. Sacchijevi igralci odltej niso več izpustih vajeti igre iz svojih rok. Švicarje so v svoji polovici zlahka obvladovali, igranje v protinapadu pa jim že tako leži. Casiraghi je v eni od teh akcij zadel vratnico, odlično priložnost pa je imel tudi Dino Baggio. Nadaljnji spored: jutri ob 20.30 v Ziiri-chu: Italija - Nemčija; v petek ob 20.30 v Bernu: Švica - Nemčija. Michael Johnson »supeizvezdnik« Carl Lewis gre vendarle na SP V daljini je bil 2. za Powellonn SACRAMENTO (Reuter, dpa) - Michael Johnson je na državnem prvenstvu ZDA, ki se je končalo v nedeljo, postavil dva izmed petih najboljših letošnjih rezultatov na svetu. Na 200 metrov je tekel 20.04, v finalu celo 19.83, vendar s premočnim vetrom v hrbet (3.5 m/s), na 400 metrov pa 43.66. Nove najboljše letošnje znamke so v predtekmovanjih ah finalih postavili tudi Gail Devers (12.61 na 100 metrov z ovirami), Regina Jacobs (4:05.18 na 1500 metrov) in Dan 0‘Brien (8682 točk v deseteroboju). Johnson je prvi Američan, ki je postal državni prvak na 200 in 400 metrov na istem prvenstvu po Maxeyju Longu leta 1899. Osemkratni olimpijski zmagovalec Carl Lewis pa se je z dobrim skokom v daljavo (845 cm) ognil popolnega poraza, potem ko se mu na 100 metrov ni posrečilo uvrstiti v ameriško selekcijo za SP v Goteborgu. V skoku v daljavo je bil drugi za svetovnim rekorderjem Mikom Povvellom (855), Lewis pa na SP lahko računa tudi na nastop v štafeti ZDA. Po dolgotrajni poškodbi in zdravljenju je nov preboj med najboljše nakazal dvakratni olimpijski zmagovalec na 110 metrov z ovirami Roger Kingdom, ki je slavil s časom 13.09, vendar s premočnim vetrom v hrbet (4.2 m/s). Pri ženskah si je naslov na visokih ovirah pritekla Gail Devers s časom 12.77. Johnsonov menedžer Brad Hunt pravi, da bo ameriški zvezdnik evropsko turnejo pred SP najverjetneje začel 3. julija v Parizu in nato tekmoval v Lausanni, Stockholmu in Oslu. Američan bi rad izboljšal svetovna rekorda na 200 metrov 19.72 sekunde Pietra Menee iz leta 1979 in najbojso znamko Butcha Reynold-sa na 400 metrov 43.29. Izidi finalov zadnjega dne: moški - 200 m: L Michael Johnson 19.83 (veter + 3, 5 m/s), 2. Kevin Little 20.16, 3. Jeff VVilliams 20.20; 800 m: !■ Brandon Rock 1:46.50, 2. Mark Everett 1:47.63, 3. Jose Parilla 1:48.14; 1 500 m: 1. Paul McMullen 3:43.90, 2. Brian Hyde 3:43.90, 3. Terrance Her-rington 3:44.03; 110 m ovire: 1. Roger Kingdom 13.09 (+ 4, 2 m/s), 2. Al-len Johnson 13.11, 3. Jack Pierce 13.26; krogla: 1-Brent Noon 21.08, 2. John Godina 20.90, 3. Randy Bames 20.85; hoja - 20 km: 1. Allen James 1:24:46.00, 2. Herm Nelson 1:27:14.73, 3. Gary Morgan 1:28:40.98; višina: 1. Charles Austin 230, 2. Tony Barton 227, 3. Rick Noji 227; daljava: 1-Mike Povvell 855, 2. Carl Lewis 845, 3. Kareem Streete-Thompson 836; ženske - 200 m: 1. Gwen Torrence 22.03, 2. Carlet-te Guidry 22.57, 3. Cele-na Mondie-Milner 22.76; 800 m: 1. Meredith Rai" ney 2:00.07, 2. Joetta Clark 2:01.02, 3. Amy VVickus 2:01.26; 1500 m: 1. Regina Jacobs 4:05.18, 2. Suzy Hamilton 4:07.07, 3. Sarah Thorsett 4:07.49; 100 m ovire: L Gail Devers 12.77, 2. Marsha Guialdo 12.98, 3. Doris VVilliams 13.03; daljava: 1. Jackie Joyner' Kersee 688, 2. Marieke Bettman 674, 3. Sharon Couch 668; disk: 1. Edie Boyer 62.58, 2. Pam Dukes 59.44, 3. Danyel Mitchell 59.36 m. OBRAČUN NOGOMETAŠEV ZARJE V PRVI AMATERSKI LIGI Napredovanje je zarjanom letos ušlo po igranju dodatnih tekem Za prihodnjo sezono pri društvu načrtujejo pomladitev ekipe Zarja v številkah Končni vrstni red 1. AL Skupina C: Rivignano 46, Colugna 45, Zarja 40, Vesna 35, Basaldella 34, Rea-nese in Muggesana 30, Bearzi 29, Torreanese, Primorje in Tavagnacco 27, Aurora 26, Buiese in Mere-to 24, Flambro 23, Donatello 11. Rivignanoi in Colugna sta napredovala v promocijsko ligo. Mereto, Flambro in Donatello so izpadli. Obračun Zarje St. tekem točke zmage remiji porazi zadetki 32 42 15 12 5 44:28 DODATNA SREČANJA: Zarja - Azzanese 1:1 (Rava-lico), Zaule - Zarja 0:0, Azzanese - Zaule 3:0 LESTVICA: Azzanese 3, Zarja 2, Zaule 1. STRELCI: Tognetti 12 (6), Ravalico 9, Pescatori 7, Gregorič 6, Sclaunich 3, Kalc in Ispiro 2, Ferluga in Dizdarevid 1. Avtogol 1. V oklepaju 11-metrovke. IZKLJUČENI: 7 (Gregorič, Sedmak, Renčelj, F. Coce-vari, Dizdarevid, Štrukelj, Sclaunich) 11-METROVKE V KORIST PROTI 6 7(3) V oklepaju zgrešene. IZIDI DERBIJEV: Zarja - Primorje 2:1, Primorje -Zarja 0:5, Zarja - Vesna 0:0, Vesna - Zarja 4:2. Tudi letos je ekipa Zarje odigrala vidno vlogo v prvi amaterski ligi, ob koncu pa ji je tako kot lani prestop v višjo ligo ušel prav za las. Za razliko od lanskega prvenstva, ko so Bazovci celo leto vodili in so na koncu nerazumljivo popustili, so letos igrali bolj povprečno in prestop v višjo ligo se jim je izmuznil šele po igranju dodatnih srečanj. V prvih 5 prvenstvenih srečanjih so zabeležili 2 poraza. Nato je sledila serija 11 zaporednih pozitivnih izidov. Na začetku povratnega dela prvenstva pa so doživeli 2 zaporedna poraza in že je kazalo, da z napredovanjem ne bo nič. Zarjani pa so prvenstvo končali na 3. mestu in so imeli tako še možnosti za napredovanje v promocijsko ligo, igrati pa so mo- rali mini-turnir proti Az-zaneseju in Zaulam. Obe tekmi sta se zaključili z neodločenim izidom. V višjo ligo je nato napredoval Azzanese, ki je proti Zaulam zmagal s 3:0. Bazovci so imeli četrti najboljši napad in tretjo najboljšo obrambo v ligi. Najboljši strelec Zarje pa je bil presenetljivo Tognetti, ki ni vedno igral kot napadalec. Omeniti moramo tudi, da je pred 24. kolom prišlo pri Zarji do zamenjave trenerja. Na mesto Nevia Bidussija je prišel Giampaolo Ispiro. Torej tudi letos nesrečno leto? »S prvenstvom smo konec koncev zadovoljni, čeprav smo tudi letos zapravili napredovanje. Mislim, da je zelo težko odigrati dve zaporedni pr- venstvi na tako visokem nivoju, vedno pri vrhu lestvice. Nam je to uspelo in to je že lep dosežek,« je bil mnenja predsednik društva Mirjam Žagar. »Naše končno 3. mesto je pravično, saj sta bila Rivignano in Colugna (slednja je v 3 letih prišla od 3. amaterske do promocijske lige, op. ur.) razred zase. Obe imata močne sponzorje in torej dovolj denarja, kar je dandanes bistveno, če imaš velike ambicije.« Ekipa in društvo sta pokazala da sta solidna, kaj vam je torej manjkalo za veliki skok? »Ce hočeš računati na prestop, ti mora biti tudi sreča naklonjena, nam pa je letos večkrat obrnila hrbet. Ekipa je večkrat pokazala lep nogomet, občasno pa je imela »odmore« in je tako izgubila celo z zadnjeuvrščenim Donatellom. V doda tekmah za prestop’F smo bili malo utrujeni zato kaj več nismo z 8 Kako pa bo drugo let°? »Mislim da sta eri * dva: pomladiti doseči čim višjo nvr tev. Glede igralcev m q nerja pa se momnao s vsem pogovoriti, v . pa je, da brez denar) velikih možnosti.« , JADRANJE/ RAZRED EVROPA Miran Guštin in Andrej Močilnik gresta na EP Sirenina jadralca sta si mesto zagotovila v Torontu Jadralca Tržaškega pomorskega kluba Sirena Miran Guštin (na sliki) in Andrej Močilnik sta si na zadnjem kvalifikacijskem tekmovanju v Tarantu zagotovila dres italijanske reprezentance in s tem tudi nastop na evropskem prvenstvu v razredu evropa. Guštin bo nastopil na članskem prvenstvu, ki bo drugi teden v juliju na Švedskem, Močilnik pa bo nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo avgusta v Španiji. Ob njiju si je pravico do nastopa na EP že prej zagotovila Arianna Bogateč. V Tarantu je nastopilo 33 tekmovalcev in tekmovalk (od mladincev in mladink do ela- KOŠARKA / TURNIR ZA »PROPAGANDO« Domovci slavili pred jadranovci : zaključku sezone q košarkarska sekcija otn organizirala turnir Prilit Auto za kategorijo Propagande, katerega so 6 udeležile ekipe Jadra-"a- UGG iz Gorice in Do-a- Turnir so odigrali v Uem popoldnevu po si-eniu vsak proti vsake-t tekme pa so trajale i lkrat osem minut. Ob °Ucu pa je bilo tudi tek-(. °yunje v metu za tri °cke, na katerem je fUagal elan UGG-ja Sta-n . s tremi zadetki od P6du poizkusov. Na uvodni tekmi sta jSreealie kipi Doma in NG. »Belo-rdeci« so "igrali dokaj slabo, Predvsem v obrambi, saj „ Uspeli zaustaviti na-Protnike le z osebnimi APakami. Nekoliko v ie Pa je delovala igra Uapadu, kjer sta predv-i^izstopala Cozzuccoli n “adikon, tako da so šl ob koncu vseeno ?Peli zmagati, čeprav le Košem razlike. Na drugem srečanju iaH 6 na vrsti derbi z tc| uuovci in to je »belo-r ,eCe<< posebno motivi- Dr ta^° 80 sr že v [: Vlu jninutah igre z od-d puigro Graunerja pri-sti v ^eset t°Ck predno-iaH V nadaljevanju so se ^ , auovci zdramili in z 2rn r° igro Gregorija tudi aujšali zaostanek. VeC s ^iso zmogli, predv-zaradi fizične pre- Polf1 ^omovcev’ Za Kazano igro pa gre tako zasluženo osvojili drugo mesto na turnirju. Dom - UGG 40:38 DOM: Abrescia 0, Klanjšček 4, Grauner 4, Gergolet 1 (1:2), Bensa 0, Figelj 4, Paraschos 0, Ra-dikon 12 (0:5), Cozzuccoli 9 (0:2), Zuljan 4, Spacal 2. Dom - Jadran 44:32 DOM. Abrescia 0, Grauner 13, Klanjšček 4, Gergolet 0, Bensa 0, Ra-dikon 19 (1:5), Figelj 0, Paraschos 0, Cozzuccoli 2, Zuljan 2, Spacal 4. JADRAN: Farfolja 2, Guštin 2, Berdon 0, Mitja Suhadolc 1 (1:2), Gregori 9 (1:4), Grilanc 0, Piccini 2, Ferluga 1, Pavat 2, Ma. Suhadolc 0, Švab 5 (1:2), Kocjančič 7 (2:2). Jadran - UGG 46:39 JADRAN; Farfolja 7 (1:2), Guštin 8 (0:2), Berdon 0, Mitja Suhadolc 0, Gregori 14 (1:2), Grilanc 4, Piccini 4, Ferluga 3 (1:2), Ma. Suhadolc 4, Švab 2, KocjanCiC 0, Pavat 0. Livio Semolič nic in članov), tekmovanje pa je potekalo od petka do nedelje. Prva dva dni je bil veter zelo slab, v teh razmerah pa se je Guštin kar dobro znašel, saj je bil po prvem dnevu absolutno na petem mestu, toda v nedeljo je nato zdrsnil na sedmo mesto. Močilnik je bil prvi dan dvakrat 22., na koncu pa mu je absolutno 23. mesto (9. med mladinci) zadostovalo, da je v skupnem seštevku toCk kot osmi prišel v mladinsko zastopstvo Italije za EP. Kot osmi se je v italijansko ekipo uvrstil tudi Miran Guštin, ki je s s vojo letošnjo sezono precej zadovoljen: »Pred sezono nisem pričakoval, da mi bo uspela uvrstitev na evropsko prvenstvo. Lani sem bil na koncu sezone 12. italijanski jadralec v razredu evropa, zato sem sicer vedel, da sem blizu temu cilju. Na roke mi je letos šlo tudi to, da sta dva jadralca, ki sta bila lani pred menoj letos prenehala z nastopi, še kdo pa je zamenjal kategorijo, tako da je bilo moje delo tudi nekoliko olajšano. KONČNI VRSTNI RED: 1. Davide Fontana (Civitavecchia) 10 točk (uvrstitve v posameznih regatah: 3., 4., 2., 7., 1.); 2. Fabrizio Diaschi (Ostia) 10 (-, 1., 4., 2., 3. ); 3. Andrea Raccheli (Intra) 12 (7., 2., 8., 1., 2.);... 7. Miran Guštin (Sirena) 25 (4., 10., 6., 12., 5,);...23. Andrej Močilnik (Sirena) 84 (22., 22., 19., 21., 23.) itd. (rg) ZA KONEC SEZONE Poraz borovcev proti San Luigiju San Gostovanje »najmlajših« Bora Farco na turnirju v Španiji Naša združena nogometna ekipa najmlajših Bora Farco bo za zaključek uspešne sezone jutri odpotovala v Španijo, kjer bo v Bel-puig, ki leži severno od Barcelone v bližini mesta Lerida, sodelovala na mednarodnem nogometnem turnirju. Turnir organizira tamkajšnji nogometni klub, nastopile pa bodo ekipe od cicibanov do naraščajnikov. Tekme bodo na sporedu v soboto in v nedeljo. Naši fantje bodov skupini B igrali z B ekipo domačega Bellpuiga in s FC Hjertingom iz Danske. Seveda bodo skupaj z otroki v Katalonijo odšli tudi nekateri starši in spremljevalci ekipe. .Avtobusa bo jutri odpeljal iz Bazovice ob 7.30, s Proseka pa ob 8.30, nakar se bo prenočilo v Ventimigli. Drugi dan bo pot vodila po Franciji, Cez moč pa se bodo borovci ustavili v katalonski prestolnici Barceloni, ki si jo bodo ogledali naslednji dan, nato pa se bodo odpeljali do Bellpuiga, kjer si bodo zvečer ogledali prireditve ob tradicionalnem španskem prazniku »San Juan«. V soboto in nedeljo bodo nogometne tekme, domov pa se bodo borovci vrnili v torek, 27. junija v večernih urah. SPORED TEKEM Sobota: ob 9. uri Bel-Ipuig - Bor Farco; ob 12. uri FC Hjerting -Bor Farco; Nedelja: Finalne tekme Darko Grgič NAJMLAJSI Bor Farco -Luigj 0:2 (0:1) BOR FARCO: Hrovatin, Martini, Batič, Berce, Grgič, Primosi, Strajn (Gi-raldi), Pahor, Longo (Guštin), Cernjava (Gabrovec), Babudri, 12 Jaš Gregori. Tekma med Borom Farco in San Luigijem pa se je končala s klasičnim izidom 2:0 v korist Tržačanov, ki pa ni vplival na končni razplet na lestvici. Tekma je bila vseskozi enakovredna: naši so imeli nekaj več od igre, toda konkretnih priložnosti za zadetek si niso ustvarili. Tržačani so bili nevarnejši v protinapadih in dvakrat tudi zadeli v polno. Na turnirju »Trst pristanišče Evrope« pa so tudi že odigrali polfinalna srečanja. Donatello je premagal Triestino s 3:1, Istra Pula pa Fani Olimpio s 3:0. Finalna tekma za 1. mesto bo v nedeljo, (d.gr.) RIBOLOV Tekmovalci Sirene nizajo uspehe Kvalifikacije za nastop na DP Pred kratkim je bila v Trstu druga kvalifikacijska tekma za nastop na italijanskem prvenstvu v športnem ribolovu, ki bo konec septembra v San Be-nedettu del Tronto. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve kategoriji in sicer v dečke in mladince. V kategoriji dečkov je sodeloval elan Sirene Janko Brecelj in osvojil tudi tokrat prvo mesto in si tako že prislužil predčasno vozovnico na absolutno italijansko prvenstvo v lovu s palico s pomola. Poleg njega je med mladinkami nastopila tudi Ksenija Brecelj. Zasedla je končno tretje mesto in si bo morala zagotoviti nastop na državnem prvenstvu na tekmovanju, ki bo 24. junija. Člani in članice pa so že opravili tri tekme. Na teh tekmah je sodelovalo sedem Sireninih tekmovalcev. Med ženskami se je najboljše uvrstila Adrijana Brecelj, ki je zasedla končno tretje mesto na pokrajinski ravni. Vidno uvrstitev je dosegel tudi Vojko Brecelj, ki si je z drugim mestom zagotovil nastop na deželnem prvenstvu in če se bo tudi tam dobro odrezal, bo nastopil še na absolutnem italijanskem prvenstvu. Ostali predstavniki našega kluba pa so dosegli manj vidne rezultate. AGI Obvestila p°hvala vsem igralcem ekip, ki so se zares °H Oh , t' ) JVA a V J o V ZjCLLCO tekni vse do konca tia^a Zadnjem srečanju s° jadranovci po slabem začetku ^°kaj gap yeCi^ težav prema-q. . GG z dobro igro hna in Farfolje ter ____________MALI NOGOMET / MEMORIAL SIMON CEVDEK__________________________________ Pri ženskah prvi Vrh, pri moških pa Vipava Turnirje bil letos že deveti po vrsti - Na koncu so nagradili tudi najboljše posameznike Letos je že deveto leto, odkar mladina, ki se zbira okrog Kulturno-športnega društva Vipava s Peči, priredi turnir v malem nogometu. Turnir je posvečen spominu prerano preminulega domačega nogometaša Simona Cevdka. Marljivi vaščani so si ob kotalkališču uredili lepo travnato igrišče, ki so ga lani ob pomoči SD Sovodnje opremili še z razsvetljavo. Letošnji turnir je trajal od 3. do 16.6. in se ga je skupaj udeležilo 12 ekip, od katerih so bile 4 ženske. Razlika v moškem oz. ženskem delu tekmovanja je bila v tem, da so fantje igrah s petimi igralci in vratarjem, pri dekletih pa je bilo poleg vratarke na igrišču v vsaki ekipi še šest nogometašic. Kot je že v navadi, se je ob travnatem pravokotniku vsak večer zbralo veliko gledalcev, ki so bodrili svoje ljubljence oz. navijali za kraj, od koder so moštva prihajala. Pobudnik in glavni vodja dvotedenskih bojev, Moreno Marson, je ob zaključku turnirja Čestital vsem nastopajočim ter izročil priznanja najuspešnejšim moštvom. Končni vrstni red je naslednji: Zenske: 1. Vrh, 2. Sovodnje, 3. PeC/Rupa, 4. Ga- brje. Najboljša strelka je bila Elena Kovic, za najboljšo igralko je bila proglašena Zelejka Devetak, za najboljšo vratarko pa Sara Boškin. Moški: 1. Vipava, 2. Sovodnje, 3. Steverjan, 4. Dol/Poljane. Nastopila so še moštva: Rupa/PeC, Vrh, Standrež in Gabrje. Najboljši strelec je bil Moreno Trevisan, za najboljšega igralca je bil izbran Marko Zotti, najbolj pa se je kot vratar izkazal Rajko Pe-tejan. VIP TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje: za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. tečaj), od 17. do 28. julija (2. tečaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Prijave sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan ali po tel. 422696. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 26. 6. do 7. 7. za letnike 85 do 88 - celodnevni; od 26. 6. do 7. 7. za letnike 80 do 86 - popoldanski in nadaljevalni teCaj od 10. do 21. 7. Poleg tega so na sporedu tudi ležaji JADRANJA NA DESKI: enotedenski teCja (sobota in nedelja izključeni)) od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. Prijave sprejemajo na sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. ure in po telefonu 040/299858. SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah) na tel. St. 213403. SZ OLVMPIA obvešča, da bo 17. redni občni zbor v petek, 23. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85 s sledečim dnevnim redom: poročila, pozdravi, volitve in razno. Vabljeni! SD PRIMOREC prireja 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta poskrbla ansambla Keydea in Long Slunk. SZ GAJA - TENISKA SEKCIJA prireja od 26. do 30. t.m. teniski teCaj za osnovnošolske otroke in odrasle (začetnike). Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v jutranjih urah od 15. t.m. dalje (tel. 226115). KD SLOVAN-Padrice prireja ob priliki kresovanja 1. noCni pohod po parku Globojner pri DraSCi. Vpisovanje od 20.30 do 21.30 na parkirišču parka. Za dodatne informacije tel. št. 226253 ah 226271. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Torek, 20. junija 1995 Z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21,3. - 20.4.: Znašli se boste v zanimivi medosebni godlji, vendar se bo vse dobro izteklo, saj boste ves čas ohranili bistro glavo in odprte oCi. Se en poraz vaših nagajivcev. MK 21.4-20.5.: Na delovnem mestu boste predlagali novost, ki naj bi enakomerno razporedila skupna bremena. Ne pozabite na enakopravno razdelitev skupne pogače. Vam je pripada največ. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Razsrdili se boste zaradi neodgovornosti nadrejenih, ki z rezultati vašega dela ravnajo kot s srečkami vaške loterije. Če se ne bodo izboljSaM, začnite z revolucijo. RAK 22.6. - 22.7.: Po kratkem premisleku boste dojeli, da vaša pretirana prijaznost temelji na podkupovanju duš, od katerih ste usodno odvisni. & 2e podkupujete tuje duše, vsaj ne prodajajte svoje. LEV 23, 7. - 23. 8.: Zgovorni in veseh boste kot ptiček na cvetod veji, zato boste marsikakemu tu-robnezu polepšali dan. Prinesite veselje domov, kajti tam ga krvavo potrebujejo. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Ne izmikajte se objemu, saj vendar niste asket. In ne hudujte se, če se bo kdo ponorčeval iz vaše razneženosti, kap norčujejo se samo tisti, ki jih tare zavist. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Sredi gneče boste nenadoma začutili nenavadno osamljenost Ne hitite na vrat na nos v nove odnose; odkrijte notranjega sopotnika, pa ne boste nikoli vec osamljeni. ŠKORPIJON 23.10.-22. 11.: Obiskal vas bo stari znan«:. Ko boste potipali po njegovem odnosu do vas. boste ugotovili, da je na zamero že pozabil. Pokopljite jo še vi in mu ponudite dlan. STRELEC 23.11.-21.12.: Pogrešah boste stare čase, ko so za vas skrbeh drugi. ZaželeU si boste, da bi partner privzel vsaj del odgovornosti, s katero ste obremenjevah svoje starše. KOZOROG 22.12.-20.1.: Čeprav vam trenutno finančno sploh ne škripa, boste vendarle zagrabih za novo zaslužkarsko priložnost. Toda več ko boste zasluzili in prigrabili, manj boste odnesli s seboj. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Zagrabila vas bo porabniška mrzlica. Uprli se ji boste in se vrnili k skromnosti, s katero odpirate oči slepcem, ki menijo. da srečo prodajajo v trgovinah. RIBI 20. 2. - 20.3.: Z malce dobre volje se boste izmazah iz miselne zablode in priznah dejstva v vsej njihovi goloti. Ne zatiskajte oCi pred kočljivimi deli; tam domuje srž resnice. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Sonce v znamju Raka bo vplivalo na naš čut za družinsko življenje V tem tednu ne bo večjih sprememb, saj bo znamenje zamenjalo le sonce, ki bo 22. junija prešlo iz znamenja Dvojčka v znamenje Raka. Sonce v tem položaju poudarja naš čut za družinsko življenje, zato bomo veliko časa preživeH v mirnem domačem okolju. V primerih, ko bo prišlo do neharmoničnega vpliva drugih planetov, bo opaziti neiskrenost in provokativno obnašanje. Pomanjkanje ognjenih lastnosti se bo nadaljevalo, saj jih zastopa le Jupiter v Strelcu. Se dobro, da je to njegov domicil in je zato njegovo delovanje izrazito. Navdajal nas bo z optimizmom, ki nam bo pomagal prebroditi težavnejše dne- ve. Jupiter je planet sreče, kar se najbolje pokaže ravno v znamenju Strelca. Vpliva na zdravje in dobro počutje, pripomore pa tudi k večji uspešnosti na marsikaterem področju. V primerih, ko njegovega vpliva ne motijo druga nebesna telesa ah naša nepripravljenost, je njegov vpliv izjemno pozitiven, saj omogoča skladnost, vedrino in razumevanje, v neharmoni-čnih okoliščinah pa se pokažejo tudi njegove negativne lastnosti. Takrat podpihuje lakomnost in nepravičnost. Luna se od zadnjega krajca približuje fazi mlaja in nas bo še nekaj dni podpirala pri mentalnih dejavnostih. (A. O.) ŠAH a b c d e f g h Frimen - Rind /ZRN 1980 Na osmi vrsti je bela baterija zagrozila z matiranjem črnega kralja, zato je črni, ki je na potezi izkal rešitev, kako se izmuzniti iz matne mreže in tudi belemu kralju na h liniji pripraviti neprijetno presenečenje. To se mu po zaslugi dobro postavljenih figur tudi posreči in tokrat se beli kralj znajde v matnem obroču! Rešitev naloge Napad cmih figur se pričenja s potezo l...g5+ in po izsiljenem 2.fg5 sledi žrtev trdnjave, ki odpira črno diagonalo el -h4 za matiranje. 2...Th3+! 3.gh3 Df2 mat! Do istega cilja vodi tudi kombinacija : l...Th3+! 2.gh3 Df2+ 3.Kg5 ffi mat! Tokrat se skromni Cmi f kmet pojavi v vlogi zmagovalca. Se en primer, da tudi v najtežjih trenutkih za šahovnico ne obupamo! S. Kovač POČUTJE, ZDRAVJE M** sprostitev ..O o O o o z z šport ..O o Z z z o o post, dieta ..O X X o o o z težja fizična dela ..O z Z o o o X izlet ..✓ o o o z z z DRUŽBA, ODNOSI ■ m obisk znancev ../ z z o o X X domača zabava ..O o o o o z z družinski posvet ..o z z z o z z družabne igre ..✓ z o o o z z urejanje uradnih zadev z z z o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..z z z o o o X naložbe in nakupi ..o z z z o o o zamenjava službe ..x X X o o X X izposoja denarja ..z z o o o z z igre na srečo ..x o o o z z z LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..z z z o o o z iskren pogovor ..z z o o z z o zmenek ..z z z z o o o ljubljenje ..o o z z z o o prekinitev zveze -X X X o o o X UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o o z z z o o učenje, Sirjenje obzorja. ..o z z o o X X raziskovanje ..z z o o o X X umetniško ustvarjanje . ..o o z z z o o reševanje težav ..z z o o o z z LEGENDA: ✓ ugoden dan. , O nevtralen dan, X neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA 297 AZIJSKA DRŽAVA TKANINA ZA ZIMSKE PLAŠČE ZDRAVNIK ZANOS IN USTA OBLIKA MOŠKEGA IMENA ODON POŽERUH MISIJONAR BARAGA VRTNA CVETICA KRAJ PRI OPATIJI LEON ŠTUKELJ SL. SLIKAR (ALBERT) TRIJE PEVCI KAR SE VCEPI AMER. IGRALEC (WARREN) AVTOR: LUKA PIBER TONE KRALJ NASOLJENE RIBJE IKRE PESNIK SANTIC NERESNICA REKA V POSARJU TONI ZIHERL NADZORNIK TLAČANOV IT. , NOVINAR^ fallaci SLADKORNA RASTLINA PRIDE- LOVANJE HRANE TKALSKA DEJAVNOST SKLADATEU RISTO SAVIN HUDA BOLEZEN RIM. BOG. JEZE KAPAVICA MESTO V LACIJU VHODNI PROSTOR SPOJINA DUŠIKA LITU KNJIŽEVNIK FRANCE FINSKI TURKU PO SVEDSKO BRIT. GLASB. PRODUCENT (BRIAN) VNETJE SARENICE POLJSKI NARAVO- SLOVEC NARAVA NOVINARKA SUKUE KAMBOSKI POLITIK (LON) DEL PUŠKE OBDOBJE V ASTRONOMIJI PESNIK TEGNER POJAV NA VODI REKA V ANGLUI ILOVNICA GL. MESTO OREGONA OGLJIKO- VODIK STARO MESTO V KILIKUI CES.PIS. IAL0IS1 MOŠKI, KI VZREJA PSE VERDUEVA OPERA BOLGAR. GORSTVO DERIVAT AMONIAKA BOKSAR RAV ROBINSON NAVEDEK DVOJICA SEČNJA ZENSKI GLAS KAČJI GLAS NAGON GLAVNI STEVNIK TENISKI KLUB PODVEZA GRČIJA LOGIČNOST MATIJA COP PISEC CERKVENIK ANGL HAVY- METAL SKUPINA PRIPADNIK IUR0V VIKING STAR GERMAN VRSTA HRASTA PIŠKOT ZANIMIVOSTI Torek, 20. junija 1995 FOTOMONOGRAFIJA Istrske impresije Resnično podoba Istre q ^rj tiskovnem dmštv , SDjišCe v Kopru je pre c ^*irn izšla knjiga Frai ,6 a Steleta Beseda sonc gj113 in molka s podu iz svetega , sam pa je knjigo Uredil in oblikoval etopisemskih verzih d°8°Ce najti, slišati, j.^1' skratka prebrati v iZ zivijer Sg a 23 življenje, uu zamislimo in spo ?’ kakšno moC im; aica in kakšno je i 6sniCna življenje. Slike so pokrajinsk 6kajkrat dekorirane starimi in tudi »Cto1 111 uitij. Živita pa a ^oda in razbui j. 0r)e. Trave in žiti to V^ovijo v vetru Ca in orumenela i stojijo kot mejn: robu gozda. Sonce odseva na gladkih morskih površinah. Kamen leži in molči. Taka je Istra, tudi slovenska. Različne oblike in velikosti posameznih slik dajejo publikaciji vtis razgibanosti. Njihova vsebina je pestra, kot je pester svet in narava v Istri. Avtor knjigo posveča prijateljem iz PašutiCev, vasice iz osrednje Istre, ljudem na bregovih reke Mirne. Ciril Velkovrh Spoznanje modrega raste kakor povodenj in njegov svet je kakor studenec življenja. Sirah, 21,13 Eno dopolnjuje drugo v dobrem. Kdo se more dosita nagledati njegove lepote? Sirah 42,25 I radio GLAS ljubljene d.d. V 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA | I VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 J IME IN PRIIMEK__________________________________ j ! TELEFONSKA ŠTEVILKA _____________________________ I I I NASLOV____________________________________________ | I I GLASBENA ŽEUA__________________________________ j I Prijavnico polljlte ne naslov RGL, Kopitarjev« utica 6 V I 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA d|b V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... STROGI ISLAMSKI ZAKONI Izgubljena bitka Spremembe v iranski družbi Prizorov, ki so danes v iranski prestolnici povsem vsakdanji, v času vladanja ajatola Homeinija -te dni je minilo šest let od njegove smrti - ne bi videli. Mladi se v zgodnjih poletnih dneh zveCer brezskrbno sprehajajo po osrednjem teheranskem parku in nekateri se celo držijo za roke. Moški in ženske sedijo na klopeh, postavljenih okrog spomenika perzijskemu pesniku ljubezni in vina Omarju Hajamu, ob katerem so veliki nasadi vrtnic. Zaljubljenci si celo upajo pogledati v oCi in se objeti okrog ramen. VeC sto otrok in odraslih, med njimi jih je nekaj celo v uniformah, igra šah, nekateri v parku berejo knjigo. »Ljudje so bolj sproščeni,« meni neki zahodni diplomat. Na ulicah le redko srečate vojake revolucionarne garde, ki so še pred nekaj leti skrbeh za spoštovanje islamskih pravil obnašanja. Zdaj le Se ponoči ustavljajo mlade, ki se po osrednjih teheranskih avenijah ali gosto naseljenih predmestjih prehitro vozijo z motorji in avtomobili. Zenske imajo v javnosti obraz še vedno skrit za tančico, vendar ga mnoge vsaj za trenutek odkrijejo in vsakdo takoj opazi, da imajo moderno in skrbno počesane lase. Nekatere tudi uporabljajo kozmetična sredstva, predvsem rdečilo za ustnice. Za nekaj centimetrov so tudi skrajšale svoja oblačila in včasih je opaziti njihove gležnje. Nekateri moški nosijo srajce s kratkimi rokavi, čeprav se najbolj trdovratni zagovorniki isla-mizma zgražajo, kajti islamska vera prepoveduje razkazovanje človeškega telesa. »V zadnjih dveh letih so zahteve po strogem spoštovanju islamskih zakonov skoraj utihnile. Oblast je bržkone spoznala, da bije izgubljeno bitko,« razmere v Iranu ocenjuje zahodni diplomat, ki je opazil, da celo na deželi nekatere ženske opuščajo nošenje tančic. Le redki še spoštujejo asketska Homeinijeva naCela, iranska družba postaja bolj odprta, vendar si moški ne upajo nositi kratkih hlač in ženske ne razkriti obraza, ker bi to pomenilo, da odkrito kljubujejo islamskim zakonom. Iranski parlament je v začetku leta sprejel zakon, ki prepoveduje spremljanje tujih satelitskih programov in s streh so bile zaradi groženj z visokimi kaznimi odstranjene vse antene. Vlada namreč meni, da je program zahodnih TV postaj dekadenten in pohujšljiv. Parlamentarna razprava je trajala več kot leto dni. V času, ko je bil na oblasti Homeini pa bi bila zadeva verjetno rešena Cez noC. S streh iranske prestolnice so v kratkem času izginile vse antene za spre- * mljanje tujih TV programov, le nekaj »odpadnikov« še noCe spoštovati zakona. Trgovci s tehničnimi izdelki pa vedo povedati, da so ljudje s streh le odstranili velike antene in si kupili manjše, ki jih ponoči skrivaj namestijo na streho. Da je to res, dokazujejo cene anten: ko je bil zakon sprejet, so se občutno pocenile, pred kratkim pa se je cena spet povzpela na tri tisoC dolarjev. Jusef Azmeh, Reuter * I IRAN Dežela na nekdanjem stičišču med vzhodom in zahodom ^ rL 3 glavnem trgu, ma gi.11’, je stalo na stotir Cn ^c’ Polnih eksot Cin!?9 klaga. dišav in z. trn • Z Orienta> diamaj Vin i1Z *nclije, lepih ki bij S. izdelkov iz Ar, Ch,^^ P'™ Sq .^adi sadja in rož, a .J1® Prodajali na im N6 bil trg kot vrt ZtaV .J , -~ kVak )e dlšal po bre Hat, ■ Marelicah, citr cab ln. .kutinah, po vrti iti ■' vif°licah, hijacinti h-T^utinu. Nad maj d velSiSta Se dvi§ali d' jjj . stavbi. Na eni sh lab!6 9ta*a mošeja Luti Dni’ niena velikanska k 2,‘a Je bila obložena 2Pi °?n ter modrimi elanuni kamni. la ba?roti moSeie ie s1 aijeva palača, razk šna mešanica marmorja in alabastra, ebenovine in slonovine. Dvorane v kraljevi palači so krasile slike, lepe pološčene ploščice in perzijske preproge... Tako je bilo mesto, gledano z očmi angleškega popotnika in pustolovca Thomasa Herberta v začetku 17. stoletja. Mesto ja ravno takrat zgradil šah Abas, takratni poglavar Perzije. Mesto je bilo zgrajeno ob eni redkih rek na tem koncu sveta in je kmalu dobilo upravičen sloves enega najlepših mest na vzhodu. Se danes je dostojen spomenik naprednega vladarja in spretnega diplomata, ki pa je znal biti do svojih podložnikov tudi zelo krut, kot so zapisali njegovi sodobniki,angleški popotniki, ki so to deželo na novo odkrivali. V iranskih mestih je opazna delitev na vzhod in zahod, na staro in novo. Tako je tudi v Isfaha-nu. Vendar pa je tu zahodni del videti nekoliko obrabljen in zanemarjen. Temu delu mesta se močno pozna desetletni odpor in sovraštvo novega islamskega režima do vsega, kar diši po zahodu. Izolacijo od ostalega sveta kaže tudi zastarel vozni park. Vozila so starejših letnikov in v razpadajočem stanju. Povsem drugače pa je v starem delu mesta. Mošeja s svojo izredno lepoto in mogočnostjo potrjuje rek: »Alah je velik, Alah je največji!« Središče mošeje je odprto dvorišče z bazenom, obdano z oboki, ter pokrito Najsvetejše, kjer je molilna niša postavljena tako, da molilci gledajo proti Meki. Stoletni zidovi so me pritisnili k tlom. Začutil sem mogočnost in hkrati odmaknjenost hladnega Boga, ki ga slavijo. Arhitekturna zasnova z mogočnimi stenami in oboki, ki jih prekrivajo modro-zeleni keramični ornamenti, ta občutek samo še poglablja. Tudi bazen na dvorišču je tlakovan z modrimi ploščicami, da bi bila voda v njem videti Cim bolj mrzla. Pred mošejo je velik trg, obdan z lepimi stavbami, ki skupaj s parkom in vodometom na sredini Notranje dvorišče mošeje v Isfahanu (Foto: Janez Jaklič) predstavlja skladno celoto. Parki imajo v Perziji poseben pomen. Tu rastejo vrtnice, okrasno grmičevje in drevesa, ki s svojo lepoto navadnega smrtnika spominjajo na raj. Poleg tega pa so tudi pomembno shajališče Irancev v prazničnih dneh. Za trgom se širi ba- zar. To je prostor, namenjen rokodelcem najrazličnejših ročnih spretnosti. V eni ulici so kovači bakra, v drugi draguljarji, v tretji prodajalci začimb, v četrti preprogarji... Ritmično udarjanje kladiv, lesk draguljev, vonj po kadilu in dragih začimbah in pomirjujoča mehkoba tr- govin s preprogami še vedno burijo duhove in ustvarjajo vzdušje, ki je po merilu Evropejca nujno povezano z vzhodnjaškim trgom. Moški s turbani, ženske z dolgimi pajčolani in redki turisti se pogajajo s trgovci. Janez Jaklič (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 28 Torek, 20. junija 1995 SREDIŠČ TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTl- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLOS^. ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA e h* 6 o o H HSS i^Siiig, # mmm C VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah k nam priteka suh in topel zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. I Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 m 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.10 in zašlo ob 20.56. Dan bo dolg 15 ur in 46 minut. Luna bo vzšla ob 0.53 in zašla ob 13.42. TEMPERATURE MORJA IN REK °c °c Mura 13,5 Crikvenica 20,0 Sava (Radovljica) 10,2 Malinska 21,0 Sora 12,1 Šibenik 22,0 Ljubljanica 13,2 Poreč 22,0 Savinja - Split 22,0 Vipava Jadransko morje (Koper) 10,2 M. Lošinj 22,0 22,7 Dubrovnik 22,0 j PLIMOVANJE Danes: ob 3.04 najnižje 0 cm, ob 9.11 najnižje -23 cm, ob 16.55 najvišje 32 cm, ob 00.32 najnižje -17 cm. lutri: ob 5.40 najnižje -3 cm, ob 10.29 najnižje -15 cm, ob 17.58 najvišje 34 cm. GORICA^ 0 15/30 TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 24 20 15 11 8 5 Vpliv vremena na počutje in razpoloženost ljudi bo ugoden in spodbuden. V0X POPULI V sodu vina se skriva kup Čudes. Ce ne znaš delati, te bo revščina naučila. V Sloveniji: V sredo se b° n daljevalo sončno in toplo _ me. Proti večeru in v noO j četrtek bodo krajevne nevihte-Obeti: V četrtek bo naše kr® prešla hladna fronta. Hla®6 bo in na Primorskem bo pu1" " burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Ameriški par za rešetkami po »poletu« s 55 metrov visokih Niagarskih slapov V San Franciscu parada homoseksualnega ponosa NEW YORK - V San Franciscu se je v nedeljo kakih 400 tisoC ljudi udeležilo ali pa prisostvovalo paradi lezbičnega, homoseksualnega, biseksualnega in transse-ksualnega ponosa. Na Čelu sprevoda je bila v odprti h-muzini Candace Gingrich, sestra skrajnokonservativne-ga predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Newta Gingricha. V VVashingtonu pa so iz protesta okrasih ograjo Bele hiše s kirurškimi rokavicami. Pred dnevi so si namreč vamostniki nadeti kirurške rokavice, ko so morati sprejeti homoseksualne poslance. Predstavnik za tisk Bele hiše Mike McCurry je incident z vamostniki ocenil »kot napako v presoji«. Na plaži Copacabana v Rio de Janeiru pa so se zaCele homoseksualne olimpijske igre. Kot je povedal njihov organizator Flavio Alves, bodo s tem omilili diskriminacijo in ljudem pomagali, da priznajo svojo spolno različnost. Duh po fižolu odstranja smrad po potnih nogah TOKIO - Ce vas kdo vpraša ime kakega dezodoranta, ne bo nobenemu padlo na um, da bi navedel fižol, sojo, ali kako drugo stroCnico. In prav iz stročnic je kemikom japonske Capital Corporation iz Hioga pri Kobeju uspelo izdelati Čudežni dezodorant. Prah bele barve vsebuje bakterije fermentirane soje, rižev škrob in žagovino. Na smrad učinkujejo seveda bakterije, ki ga dobesedno požrejo. Novi dezodorant, ki nima nobenih stranskih učinkov, bo kmalu v prodaji z imenom »Niowan 201«, 50 gramov praška pa bo stalo 3,5 dolarja. TORONTO - Nekemu ameriškemu paru je uspelo preživeti padec z Niagarskih slapov le z zanemarljivimi praskami, a se je znašel za rešetkami, ker je kršil krajevne zakone. Steve Trotter iz Fort Laudardala na Floridi in Lori Martin iz Atlante sta svoj podvig uresničila s posebno kapsulo iz steklenih vlaken in keviarja. Tehnološka verzija klasičnega lesenega soda je 55 metrov višine slapov »preletela« v 15 sekundah, reševalci pa so porabili kar eno uro, preden so ameriško dvojico rešili. Ko je Trotter prišel iz kapsule, se je najprej prekrižal in nato zgrudil na nosila (na sliki Telefoto: AP). »Hotel sem uresničiti nekaj, kar pred mano še ni uspelo nikomur, spustiti se po Nigarskih slapovih v družbi ženske,« je povedal 33-letni Trotter. Njegova 29-letna sopotnica Lori Martin pa je poudarila, da podviga ne bi ponovila za nobeno ceno, ker ji je bilo enkrat vec kot dovolj. Potem ko so dvojici nudili prvo pomoč, so jo zdravniki izročili policiji. Amundsen-Scottova raziskovalna postaja na Južnem tečaju Raziskovalna postaja na Južnem tečaju je dotrajana, zato jo bodo morali zamenjati Osrednji stolp za komunikacije V novih poslopjih bo imel vsak član postaje lastno sobo z oknom. Prehode med posameznimi moduli Modularna poslopja bodo zgrajena na bo mogoče izolirati v primeru premičnih stebrih, ki bodo kot nekakšne nalezljivih bolezni hodulje stali na ledu. Vse odplake bodo prečistili ap / ronia c0wan Požar na ladji VVASKNGTON - Med križarjenjem po Karibskem morju je na neki ladji ameriške družbe Carnaval, ki ima na krovu 2.427 ljudi, v strojnici izbruhnil P°' žar. Ladijske protip0" žarne ekipe so požar pogasile že v nekaj minutah, kljub temu so bili potniki že pripravljeni, da zapustijo ladjo, ko se je nahajala kakih 60 kilometrov vzhodno od San Salvadorja. Šolska granata ranila šmi osebe LONDON - Med nedeljskim sprehodom v narodnem parku Dart-moor (jugovzhodno o Londona) je eden o treh otrok, ki so bili z očetom, stopil na neeksplodirano šolsko granato. V eksploziji je bila huje ranjena neka 8-letna deklica, njen oCe in brata pa le lažje. K^i občasno služi kot p°h gon za manevre britan ske vojske, kot kaže, pa tokrat niso dovolj skr bno očistili terena. SYDNEY - Po podmorskem izbruhu °8 njenika pri otočju Haa pai (Tonška otoška sku pina) je nastal nov oto ■ Kot je sporočila novo zelandska tiskovna agencija NZPA, sta za^ Cela bruhati dva p0 dmorska ognjenika, a va pa se že strjuje na morsko gladino. Novemu otoku so nadeli im Lahtayikee.