Beograd je s cvetjem obsut velikega prijatelja Prsđseđnfk indijske vlade Bžovaliarld Nehru je včeraj popoldne s posebnim letalom JÄT prispel na obisk v Jugoslavijo — Na letališču ga je sprejel predsednik Tito s soprogo in visokimi državnimi funkcionarji — Proti večeru je predsednik indijske vlade poiožii venec na Svali Beograd, 30. jun. Prestolnica Jugoslavije je danes obsula s cvetjem predsednika indijske viade Nehruja. Sto tisoče Beograjčanov, ki so na vsej poti od zemunskega letališča do Dedinja priredili ovacije visokemu gostu iz Indije in predsedniku naše republike, so v osebi Nehruja in tovariša Tita pozdravljali državnika, ki se z vsem srcem In z vsem svojim velikim znanjem borita za isto, kar je vsem delovnim ljudem širom sveta najdražje: za mir, za razumevanje med narodi vsega sveta in za njihovo plodno sodelovanje. S pozdravi in s cvetjem, s katerim so obsipali avtomobil predsednika Nehruja in tovariša Tita, so Beograjčani visokemu gostu iz Indije pokazali svojs veselje, da je prišel v njihovo sredino. Ti prisrčni pozdravi so hkrati pomenili tudi iskreno zahvalo vseh Jugoslovanov za topel sprejem, ki ga je tovariš Tito — prvi evropski državnik, k’ je stopil na tla svobodne in neodvisne Indije — doživljal ves čas na svoji poti po daljni, toda po duhu nam tako bližnji Indiji. NA ZEMUNSKEM LETALIŠČU Dež, ki je danes dopoldne od časa do časa rosil, je travo na zemunskem letališču pobarva, še bolj zeleno, kakor je bila prej, betonsko vzletišče pa je postalo še bolj belo. Zelena trava, beli beton in velika rdeča preproga pred letališkim poslopjem, kombinacija teh barv je biia skoraj popolnoma skladna z barvami dveh indijskih zastav, ki sta poieg dveh jugoslovanskih plapolali na visokih jamborih pred poslopjem letališča. Indijska zastava je oranžno rdeča, bela in zelena. Na sredini — na belem polju — je črn krog, oziroma kolo. Indijske novinarje, ki spremljajo predsed-eednika Nehruja na njegovi poti, sem zaprosil, da mi razlože pomen teh barv. Niso si bili enotni, končno pa so se zedinili v naslednje: oranžno rdeča barva, to je barva požrtvovalnosti, bela barva je barva čistosti in ljubezni, zelena barva pa pomeni blaginjo. Kolo pomeni večno obnavljanje življenja in napredek. Kot vedno v podobnih primerih, sta se na letališču že kmalu po 15 url zbrali dve veliki skupini. Prostor pred poslopjem letališča je zbirališče naših državnih funkcionarjev, nekaj korakov desno od njih na betonski ploščadi pa je zbirališče novinarjev in fotografov. Četrt ure pred napovedanim prihodom letala so bili naši državni funkcionarji že polnoštevilno zbrani na letališču. minut pred 16. uro je na letališče prispel tudi predsednik republike s soprogo Jovanko. Kkrat! ko je predsednik Tito prispel na letališče, so se nad Indijski tisk o obisku New Delhi, 30. jun. (Tanjug) Veliki indijski dnevniki so te dni glede na obisk indijskega predsednika v Jugoslaviji objavili članke o Jugoslaviji in dela jugoslovanskih avtorjev. »Tribune« iz Ambala razčlenjuje rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji ter pravi, da utegnejo biti jugoslovanske izkušnje koristne tudi za Indijo. Včeraj so se v delhijskih dnevnikih pojavila že tudi prva poročila dopisnikov iz Beograda. Dopisnik »Statesmana« poroča, da pričakujejo v Beogradu Nehruja z izrednimi častmi, in meni, da bodo imeli voditelji obeh držav važne razgovore. Prvi in drugi dan obislca sta rezervirana izključno za politične razgovore, kar dokazuje, da je Nehrujev obisk več kot protokolarno vračilo Titovega obiska. — »Hindustan Standard« meni, da bo med razgovori sklenjeno, da se mora gospodarsko sodelovanje prilagoditi rastočemu prijateljstvu med državama. letališčem že zasvetila krila dvomotornega JAT-ovega letala, s katerim je prispel predsednik indijske vlade. PRISRČNO SNIDENJE DVEH DRŽAVNIKOV Točno ob 16. uri se je letalo ustavilo pred glavno zgradbo letališča. Trenutek nato je izstopil predsednik indijske vlade, iMjkrit z značilno belo čepico m- burjeni in niso vedeli, komu je namenjeno cvetje. Predsednik Tito je s svojim znanim taktom in ljubeznivostjo na splošno zadovoljstvo ir. veselje takoj rešil tudi to »vprašanje« . Predsednik republike je nato svojemu visokemu gostu predstavil predsednika Zvezne ljudske skupščine Mošo Pijada, podpredsednike zvez. izvršnega sveta Edvarda Kardelja, Aieksan- dijske kongresne stranke. Za njim so izstopili njegova hčerka Indira Ghandi, indijski veleposlanik v Beogradu R. Dajal, jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crnobrnja in državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve Jovan Kapičič. Se preden je predsednik Nehru stopil iz letala, mu je šel predsednik republike s soprogo Jovanko nasproti. Velika državnika sta se pozdravila s smehljajem in s krepkim stiskom rok, nato pa sta predsednik Tito in njegova soproga pozdravila tudi ostale osebnosti Ne-hrujevega spremstva. Trije pionirji — dve deklici in en deček — so nato stopil; pred indijske geste z velikimi šopki cvetja. Vendar pa nekaj najbrž ni bilo v redu, kajti slišati je bilo smeh tov. Tita. Malčki so bili verjetno preveč raz- ora Rankoviča, Svetozarja Vuk-manoviča-Tempa in Rodoljuba Colakoviča, državnega sekretarja za narodno obrambo Ivana Gošnjaka, predsednike republiških ljudskih skupščin in predsednika izvršnega sveta LR Srbije Jovana Veselinova. Jovanka Broz pa je naše državne funkcionarje predstavila gospe Indira Ghandi. Ko so utihnili zvoki Indijske in jugoslovanske himne, je predsednik republike predstavil gospodu Nehruju člane zveznega izvršnega sveta in druge državne funkcionarje. Predsednik indijske vlade je nato prisrčno pozdravil osebje Indijskega veleposlaništva v Beogradu. Trenutek nato je zastavnik gardijskega bataljona povesil zastavo v pozdrav predsedniku indijske vlade, komandant bataljona pa je raportiral, da je 7 ШШ SE JE ZiČEL KONGRES MEDNARODNE ZVEZE MLADIH ZADRUŽNIKOV Zadar, 30. jun. Na kongres Mednarodne zveze mladih zadružnikov v Zadru je prispelo nad 300 tujih delegatov, med njimi zastopniki mladih zadružnikov iz Avstrije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Danske, Norveške, Švedske, Finske, Indije, Jamajke, ZDA, Kanade, Britanske Gvineje, Holandije in Jugoslavije. Vsi udeleženci kongresa so nastanjeni v mednarodnem mladinskem taborišču na polotoku Punta Mika pri Zadrm kjer bo zasedal t-di kongres sam. Na kongresu bodo podani referati o zadružništvu, o sodelovanju mladine v zadružnih organizacijah' in o delu federacije. V novem izvršilnem odboru te organizacije bosta Jugoslavijo zastopala dva člana. V Zadar je prispel tudi vodja mladinske sekcije UNESCO Pierre Francois, ki bo prisest oval kongresu mladih zadružnikov, nato pa odpotoval v Za- KAIRO. 30. lun. (AP). Sinoči je predsednik egiptovske vlade Naser sprejet ostavko ministra trgovine Hasana Maretja in imenoval na njegovo mest» Mohameda Mo-salra. greb, da. spozna mladinsko organizacijo Hrvatske. Kongres se je začel danes popoldne. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI Grosek premagal Bogdanoviča V lepo okrašeni dvorani Mestnega gledališča so odigrali včeraj drugo kolo mednarodnega šahovskega turnirja ob naslednjih podrobnih izidih: Karaklajič : inž. Vidmar prekinjeno, Grosek : Bogdanovič 1:0, Krivec : Z. Gabrovšek remi, Wit-kowski : Robatsch 0:1. Persitz : dr. Paoli 1:0, Milič : Stahlberg remi. Bertok : Udovčič prekinjeno, Puc : Kieninger prekinjeno. Pirc : Padevski remi. Prekinjeno partijo proti Bogdanoviču iz prvega kola Je Inž. Vidmar netočno nadaljeval in celo izgubil, medtem ko je Krivec rešil polovico točke v partiji z Ro-betschem. Po drugem kolu so v vodstvu Stahiberg. Robatsch in Grosek z 1.5 točke. Danes se bodo pomerili naslednji pari: Padevski : Karaklajič Kien nger : Pirc. udovčič : Puc. Stahlberg : Bertele, dr. Paoli : Milič, Robatsch : Persitz. Z. Gabrovšek : Witkowski, Bogdanovič : Krivec in inž. Vidmar : Grosek. bataljon pripravljen za pregled. G. Nehru je v spremstvu predsednika republike Tita in komandanta gardijskega bataljona pregledal bataljon. Predsednik Nehru je nato stopil pred mikrofon in dejal, da je nestrpno pričakoval trenutka, ko bo lahko prišel v Jugoslavijo. Nato je dejal predsedniku Titu: »Ko ste Vi, gospod predsednik, obiskali našo državo, smo Vas z veseljem sprejeli, prepričani, da se bomo od Vas lahko marsičesa naučili. 2e od tedaj sem si želel in nestrpno pričakoval ta obisk, želel sem obiskati Vašo lep deželo, da bi videl, kaj ste napravili, in se, porabljajoč vaše bogate izkušnje v graditvi države, nčil od vas. Ko se zahvaljnjem za topel sprejem, sem prepričan, da bo ta obisk mnogo koristil meni {n mojim sodelavcem«. Takoj nato je krenila kolona avtomobilov proti Beogradu. V prvem avtomobilu se je peljal predsednik Tito s svojim visokim gostom, za njim je krenil avtomobil, v katerem so bile ga. Indira Ghandi, Jovanka Broz in Marija Vilfan, nato pa so se zvrstili avtomobili s člani spremstva predsednika Nehruja in našimi državnimi funkcionarji. CVETJE ZA INDIJSKEGA GOSTA Na obeh straneh poti iz Zemuna v Beograd so množice ljudstva vihamo pozdravljale predsednika indijske vlade Nehruja in predsednika Tita. Pozdravljanje se je izpremnilo v pravi triumfalni pohod po ulicah Beograda, kjer so sto tisoči Beograjčanov navdušeno vzklikali predsedniku Nehruju, predsedniku naše republike in obsipali njun avtomobil s cvetjem, M. P. POLAGANJE VENCA NA AVALI Piadsednik indijske vlade Nehru je zvečer ob 18. uri položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Na ploščadi pred spomenikom sta predsednika Nehruja sprejela poveljnik beograjske vojaške oblasti generalni podpolkovnik Pavle Jakšič in šef protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Pavle Beljanski. Štirje častniki JLA ia dva člana indijskega veleposlaništva v Beogradu so nosili velik venec belih gladiol z dolgimi trakovi v indijskih državnih barvah. Indijski predsednik je nato položil venec na grob Neznanega junaka in je, za trenutek zatopljen v misli, izkazal čast padlim borcem za svobodo Jugoslavije. Vojaška godba je zaigrala Indijsko in jugoslovansko državno himno, častni bataljon pa je izikazal vojaške časti. Po končani slovesnosti je generalni podpolkovnik PzVle Jakšič opisal visokemu indijskemu gostu nekaj nadrobnosti iz borb, ki so bile v tem kraju pred enajstimi leti za osvoboditev glavnega mesta naše države. Po krajšem sprehodu po Avali se je indijski predsednik vrnil v svojo rezidenco. KoSa Popovič se ]e vrnil Beograd, 30. jun. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je vodi jugoslovansko delegacijo na slavnostnem zasedanju OZN v San Franciscu, se je danes z letakom vrnil v Beograd. Na zemunskem letališču so ga čakali predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade sekreraT zveznega izvršnega sveta Veljko Zakovic, in drugi. Predsednik ladijske vlade Nehru stepa Iz letel» Nehrujevo slovo v Salzburgu Delhijska radijska postaja ho s posebnimi oddajami spremljala bivanje indijskega predsednika v Jugoslaviji — Indijski tisk piše o velikem pomenu obiska Salzburg, 30. jun. (Tanjug), Iz Delhija poročajo, da bo del-Predsednik indijske vlade Nehru bijska radijska postaja spremljala je odpotoval danes db 14. uri s obisk in bivanje .predsednika posebnim letalom JAT .v Jugosla- Nehruja v Tugos!aviji z vrsto odvil». Visokemu indijskemu gostu daj, posvečenih Jugoslaviџ. S tem sta prišla davi naproti v Salzburg nemarava indijsko javnost šezna-jugoslovanski veleposlanik v New niti z jugolovanskimi kulturnimi Delhiju Bogdan Crnobrnja in za- in gospfcdalrskimi pridobitvami. stopnŽk državnega sekretariata,» y okvllru prve oddajè je"zvečer zunanje zadeve svetnik Jfovo Kapičič. Od indijskega predsednika so se poslovili zastopniki avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve, z a topniki pokrajinske vlade in mesta Salzburg, člani indijskega velqooskriistva na Dunaju ter jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučinič. Pritisk na delavstvo v CRDA Trst, 30. Jun. V Združenih Jadranskih ladjedelnicah v Trstu in Tržiču nadaljuje ravnateljstvo z ofenzivo proti delavcem. Tako so v času, ko se pripravljajo delavci na volitve tovarniških odborov, začasno odpustili v tržlških ladjedelnicah okoli 600 delavcev, med katerimi so večinoma najzavednejši delavci in požrtvovalni sindikalni voditelji. Tega ukrepa ne morejo opravičiti s pomanjkanjem dela, ker so ladjedelnice dobile prav sedaj nova naročila. Zveza kovinarjev je pred nedavnim v posebni resoluciji obsodila takšne ukrepe, naperjene proti delavcem ter opozorila vodstvo sindikatov in člane Italijanskega parlamenta, kako ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic s svojimi nedemokratič- Podaljšanje blagovnega seznama za izvoz v Grčijo Beograd, 30. jun. Med jugoslovansko in grško vlado sta bili izmenjani noti, s katerima se podaljšuje do konca leta dopolnilni blagovni seznam poleg rednega sporazuma o trgovinski izmenjavi m ekonomskem sodelovanju obeh držav. Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Grčijo je dosegla lani vrednost 10.5 milijona dolarjev. Najvažnejši predmeti jugoslovanskega izvoza so bili živina in mesni izdelki, les, leseni izdelki in kemikalije. Gtrčija je izvažala bombaž ib volneno predivo, oljčno olie, jušno sadje in posušeno grozdie. VREME Vremenska napoved -za petek: Ponoči in zjutraj pretežno oblačno. vmes nekaj padavin, deloma nevihtnega značaje. Pozneje Izboljšanje do menjajoče oblačnosti, v alpskem svetu zlasti po-ooldne še krajevne plohe. Temperatura ponoči med 12 in 17. v viš-lih krajih Gorenjske okrog 9. podnevi med 19 in 27 stopinj Celzija. nimi metodami in ukrepi ogroža najosnovnejše delavske pravice. Prav tako zaostrujejo položaj tudi v ladjedelnicah v Trstu, kjer stavka okoli 200 varilcev že šest tednov, ker jim je hotelo ravnateljstvo vsiliti neizvedljivo povečanje storilnosti, ne da bi se o tem preje posvetovalo s sindikalnimi predstavniki in tovarniškimi odbori. Začasno so odpustili tudi nekaj manj kot 500 delavcev, 9 pa so jih odpustili kazensko, čeprav nimajo nobene zveze z varilci. S. L. govoril odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva Drago Kunc, ki je dejal, da Jugoslo-vija pozna velikanski prispevek Indije za zavarovanje miru na svetu in njene napore za uvedbo enakopravnega '»delovanja med narodi. Enaki smotri, obeli držav imajo za podlago prijateljstvo med Jugoslavijo in Indijo. Kunc je izrazil prepričanje, da bo sedanji obisk važen korak v naporih za mednarodno sodelovanje in utrditev miru na svetu. Poraz Bakušove vojske Sajgon, 30. jun. (Reuter) Juž-novietnamsko ministrstvo za obrambo je izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da je narodna vojska porazila vojsko ločine Hoa Hao, ki jj poveljuje general Ba-kut. Čete ločine Hoa Hao beše čez mejo v Kambodžo. Vladne sile so b>le pred tremi dnevi začele ofenzivo proti Bakui9rv.ini enotam. Umikajoč se v planine, zažigajo uporniki za seboj mostove in uničujejo ceste. Dan borca-4. julija Beograd, 30. Jim. V Beogradu je bila včeraj seja izvršnega odbora Zveze borcev Jugoslavije pod predsedstvom Aleksandra Rankoviča. Razpravljali so o proslavi Dneva borca, o skladu centralnega odbora za štipendije, o organiziranju razstave protifašistične borbe naših ujetnikov v ujetniških taboriščih in o raznih drugih zadevah. Predsednik centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič je pouda- Neuspeh makartizma Washington, 30. junija (AFP). Ameriški predstavniški dom ie včeraj pretresal proračun o vojaški in ekonomski pomoči tujini za gospodarsko leto 1955-56. Izjavil se je za znižanje kreditov za vojaško pomoč na 145 milijonov dolarjev. S 126 glasovi proti 41 ie predstavniški dom zavrnil amandma, po katerem bi odvzeli ameriško vojaško pomoč državam, ki ne bi hotele podpisati izjave, da so pripravljene boriti se proti »komunizma in vsem oblikam kolonializma«. Zavrnjen je bi! tudi amandma, po katerem Jugoslaviji ne bi mogli dobaviti zadnjih modelov ameriških letal na reaktivni pogon. ril ob tej priliki, da se bo Dan borca od letos dalje proslavljal 4. julija v spomin na dan, ko je razširjeni Politbiro CK KPJ 1. 1941 sklenil, da se začne oborožena vstaja. Dan borca se bo proslavljal kot skupen praznik borcev in narodov Jugoslavije, imel pa bo v glavnem značaj pregleda delavnosti, uspehov in razvijanja raznih aktivnosti za ohranitev ',-adicije in vzgajanje mlađih generacij v duhu zgodovine pridobitev narodnoosvobodilne vojne. Ker se je letos nekoliko zakasnila objava orientacijskega načrta za proslavo Dneva borca, je bil izvršni odbor mnenja, naj se posameznim organizacijam Zveze borcev prepusti, da same organizirajo proslave. Prihodnje leto namerava Izvršni ’bor organizirati za 4. Julij proslavo 15-letnice sklepa o začetku ljudske vstaje v Jugoslaviji. Davišnji časopisi so priobčili poročila o zadnjih pripravah za sprejem in mnenje indijskih osebnosti o .pomenu Nehrujeveea obiska. »Hindustan Standard« poudarja zlasti, da je posebno važno, ker bjosra dva velika državnika — Tito in Nehru — ki sta mnogo prispevala k zmanjšanju mednarodne napetosti, lahko govorila o najnovejših dogodkih in spremenjenem mednarodnem ozračju. Novi člani Jugoslovanske akademije znanosti in mrekiosti Zagreb, 30. jun. Na današnji seji Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je bilo izvoljenih osem članov. Za rednega člana je bil izvoljen dr. Vaso Bogdanov, profesor filozofske fakultete v Zagrebu, za dopisne člane pa redni profesor pravne fakultete v Zagrebu dr. Juraj Andrassy, redni profesor pravne fakultete dr. Ferdo Culinovič, redni profesor pravne fakultete v Zagrebu dr. Pavao Rastcvčan, redni profesor medicinske fakultete v Ljubljani dr. Božidar Lavrič, književnik Novak Simič in član mednarodnega sodišča v Haaigu dr. Milovan Zorič-č. M. B. Naši novinarji v Egipta KAIRO, S0. jan. (Tanjug) Delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki je prispela v Kairo na povabilo egiptovske vlade, je dares obiskala stalni gospodarski svet. Funkcionarji sveta so se nekaj časa pogovarjali z jugoslovanskimi novinarji in jim pripovedovali o načrtih egiptovske vlade. Generalni direktor oddelka za infojrmacije ministrstva za nacionalno orientacijo polkovnik Hatem je priredil jugoslovanskim novinarjem večerjo v hotelu »Semiramis«. Cez den si je delesracija ogledala zanimivosti Kaira. Danes so novinarji obiskali Mahalu Elkubru, najvažnejše tekstilno središče Egipta. Libanon zapleten v zaroto? DAMASK. 30. junija (AFP). Objavljena je bi4a obtožnica proti nekaterim ljudem, ki so zapleteni v uboj polkovnika sirijske vojske Atinana Malkija. Obtoženi so neposrednega sodelovanja pri zločinu, zarote proti varnosti države ob podpori tujih držav, hujskanja na upor proti režimu, podžiganja verske borbe, nezakonitega nošenja orožja In da so skrivali razstrelivo. Vsi obtoženci pripadajo sirijski narodni stranki, katere glavni voditelji so zbežali iz države. Polkovnik Adnan Malkj, vodja 3. biroja sirijskega štaba, je bil ubit 22. aprila med nogometno tekmo v Damasku. Državni tožilec je izjavil, da bo zahteval smrtno kazen za 39 obtožencev. Egiptovski časopis »Al Gamhu-rija pa piše, da imajo sirijske oblasti v rokab listine, ki dokazujejo, da so libanonske oblasti ščitile člane sirijske nacionalistične stranke, ki so dali ubiti polkovnika Malkija. Sklicanje Ljudske skupščine LRS Podpredsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje oba zbora Ljudske skupščine LRS na ločeni seji, ki bosta v petek, dne 8. julija 1955 ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS. Po predloga dnevnega reda bosta oba zbora obravnavala predlog zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov po obstoječih repnbliških predpisih. Is tajništva Ljudske skupščine LRS Isto m, stet, ist cш 10 ta SLOVENSKI bdaja m tiska časopisno-založnlško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik) Sergej Vošajak - Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva uiica S, telefon 23-322 do 23-529 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva S/IL, telefon 23-522 do 23-529 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 9, telefon £1-396, za ljubljanske naročnike 29-463, za zunanje 21-332 — Poštni predal 29 — Tekoč) račun Narodne banke 691-.T.-163 Mesečna naročnina 209 din » л. iиддидиаиетшс 1 Še vedno različna mnenja glede zakona o vinu Predlog zakona o vina pred odboroma za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine Beograd, 30. Junija. V odborih za gospodarstvo obeh zborov Zvezne ljudske skupščine eo včeraj razpravljali o predlogu zakona o vinu. Ta predlog lahko prištejemo med tiste zakonske predloge, ki so bili najdlje časa pred skupščinskimi odbori. Na včerajšnjih sejah se je v glavnem nadaljevala stara razprava o tem, ali se dovoli ali ne industrijska proizvodnja alkoholnih pijač podobnih vinu. Ze takrat, ko je dobila Ljudska skupščina prvi predlog, je zvezni Izvršni svet zastopal stališče, da je treba dovoliti proizvodnjo umetnih vin, da pa mora proizvajalec označiti, da tako vino ni naravno. Po razpravi v skupščinskih odborih je zvezni izvršni svet podal nove pripombe. Zastopal je še vedno prejšnje stališče, vendar je sprejel istočasno tudi določene sugestije odbora, da je treba v zakonu jasno določiti, da Ja ponarejanje vin prepovedano. To stališče zveznega Izvršnega sveta je formulirano tudi v novem tekstu zakonskega predloga: »Prepovedano je ponarejanje vina z dodajanjem alkohola ali drugih močnih pijač ali vode, kakor tudi z dodajanjem katerih koli drugih sestavin, ki bi lahko potrošnika preslepile glede načina proizvodnje, vira in vrste teh alkoholnih pijač. S predpisi zveznega izvršnega sveta je mogoče dovoliti, da se posamezne gospodarske organi- KQB1STN0 POSVETOVANJE RUDARSKIH m STROJNIH STROKOVNJAKOV Jekleno opor je namesto lesenega sacij* po predhodni odobritvi pristojnega državnega organa lahko pod določenimi pogoji ba-vijo z industrijsko proizvodnjo alkoholnih pijač, podobnih naravnemu vinu, ob uporabi organskih snovi ali snovi organskega izvora, ki zdravju niso škodljive. Vendar take alkoholne pijače ne morejo iti v promet pod Imenom »vino«. Končni izid razprave o tem vprašanju je bil v odborih različen. Sklep, ki ga je predlagal zvezni izvršni svet, je bil za večino članov odbora zveznega zbora Ljudske skupščine sprejemljiv, v odboru zbora proizvajalcev pa je večina članov izrazila mnenje, da bi proizvodnjo umetnih vin sploh ne smeli dovoliti. Odbora bosta glasovala o tem zakonskem predlogu, ko bodo o njem razpravljali še v zakonodajnih odborih. Kakšen bo letošnji vpis na fakultete in visoke šole? Po anketi sveta za prosveto in kulturo LES V soboto, 25. junija so se v Trbovljah v poslopju uprave Strojne tovarne Trbovlje sestali vodilni rudarski in strojni strokovnjaki skoro iz vse države ter razpravljali o jugoslovanskem standardu jamske stojke. Sestanka so se med drugim udeležili tudi inž. Blažek iz Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, inž. Kisić iz Rudarske inšpekcije iz Zagreba, Radovan Uroševič, tajnik sekcije za premog Zvezne industrijske zbornice, univerzitetna profesorja inž. Karel Slokan, dr. inž. Anton Homan ter glavni inženirji naših največjih rudnikov Trbovlje, Velenje, Kakanj, Raša ter zastopniki rudarskih inšpekcij. Pri proučitvi vprašanja nadomestitve kritičnega jamskega lesa z jeklenim podporjem so sodelovali tudi zastopniki Strojne tovarne Trbovlje, »lvo-Lola Ribar«, 2elezmk, »Prva petoletka«, Trstenik in »STUP« Sarajevo. Med razpravo so vsi prisotni prišli do pre- Delegacija Stalne konference mest v Londonu London, 30. junija. — Sinoči je prispela z letalom v London delegacija Stalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije. ki se bo mudila tri tedne v Veliki Britaniji kot gost Foreign Officea. V delegaciji so podpredsednik Stalne konference mest in predsednik MLO Zagreba Vječeslav Holjevac, člani predsedništva Stalne kanference, predsednik ljudskega odbora Sarajeva Dane Oibina, predsednik ljudskega odbora Skoplja Vasil Djor-gov in predsednik ljudskega cybora Reke Ado Jardas. Med svojim bivanjem v Veliki Britaniji se bo delegacija seznanila s sistemom organizacije lokalnih oblasti v britanskih mestih. V čast delegacije bo Foreign Office priredil sprejem. Delegacija bo obiskala tudi britansko ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za gradnje in lokalno oblast, sedež britanskih Trade-unionov in britanski parlament. pričanja, da je nujno, da naša strojna podjetja začnejo čim-prej s proizvodnjo kovinskih jamskih stojk, ki morajo v par letih nadomestiti les v naših jamah. Povpraševanje in potrebe po jamskem lesu so vedno večje. Pri proizvodnji 25 milijonov ton premog», na kakršno računajo v letu 1963, bi potrebe po jamskem lesu znašale preko 500.000 kubičnih metrov letno. Ob sedanjem stanju naših gozdov si tolikšne količine ne bi mogli privoščiti, posebno še. ker se bodo potrebe po lesu povečale tudi v drugih industrijskih panogah. Diskutanti so bili mnenja, da je naša strojna industrija že tako razvita, da lahko doma pričnemo s proizvodnjo jamskih stojk. Strojna tovarna Trbovlje, ki že več let proučuje to vprašanje, je sposobna in pripravljena že zdaj letno izdelati do 10.000 komadov jamskih stojk. V dveh letih bi lahko uspeli to količino povečati na 15.000 komadov. Doslej izdelujejo jamske stojke le v cevni obliki, kakršna je pri dosedanjih izkušnjah najidealnejša. Prisotni so bili mnenja, da bi bilo potrebno pričeti tudi z izdelavo drugih tipov, vendar pa bi prevelika širina za začetek ne bila priporočljiva. Pionirsko delo, ki ga bo tudi to pot pokazala Strojna tovarna Trbovlje, je vredno priznanja. Transportnim, separacijskim, šahtnim, drobilnim in drugim rudarskim strojem se bo zdaj pridružil še en zelo pomemben izdelek — jekleno oporje. Sindikalna funkcionarja Indije in Egipta v Zenici Zenica, 30. jun. Generalni eekretar nacionalnega kongresa sindikatov Indije Tripati in predsednik zveze sindikata trgovskin delavce* v Egipta Sajet Kalet, ki se mudita kot gosta centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v naši državi, sta včeraj obiskala železarno v Zenici. Zvečer ata odpotovala v Sarajevo. V šolskem Jera 1954-55 je belo v osmih razredih gknnamij 1.153, v zaključenih razredih srednjih strokovnih šol pa 675 dijakov. Od teh gre v poklic skoraj 40 odstotkov, med njimi nad 600 absolventov srednjih strokovnih šol in nad 130 gimnazijcev. Največje število (skoraj 30 odstotkov) abiturientov se je odločilo za študij na tehniški fakulteti. Tako bo predvidoma tudi v letošnjem zimskem semestru, kakor •lani, največji naval na to fakulteto. Od 309 abiturientov, ki se nameravajo vpisati na tehniško fakulteto v Ljubljani, bo 64 strojnikov, 63 kemikov-tehnolo-gov, 46 elektrotehnikov, 35 gradbenikov 29 arhitektov, 25 fizikov, 24 geodetov, 18 metalurgov in 5 rudarjev. Na tehniški fakulteti v Zagrebu bo predvidoma 7 absolventov študiralo geologijo in ladjedelništvo. Za tehniško fakulteto se je odločilo največ (219) abiturientov za študij na filozofsko-pri-rodoslovno-matematični fakulteti. Od teh se jih namerava 153 posvetiti študiju humanističnih, 66 pa študiju eksaktnih ved. V primerjavi s številom lanskoletnih vpisov na tej fakukea bo letos bržkone jkotraj tretjini manj slušateljev. Študiju na pravno - ekonomski fakulteti se misli posvetiti 153 abiturientov, med temi je dobra polovica pravnikov. Če bo letošnji vpis študentov na to fakulteto ostal pri tem številu, bo ceio manj slušateljev, kakor jih je bilo lani samo na samostojen pravni fakultetu Iz ankete je nadalje razvidoo, da bo dotok slušateljev na agro-nomsko-gozdarsko fakulteto skoraj isti, kakor v preteklem šolskem letu (okoli 120), 20 maturantov se je tudi odločilo za študij veterine. Medicinska fakulteta bo Imela predvidoma v zimskem semestru letošnjega šolskega leta le tretjino števila lani vpisanih slušateljev. Tako se je za študij spibšne medicine odločilo 68, za študij stomatologije pa 28 abiturientov. Nekaj manj kakor lani bo slušateljev na akademijah za glaiso, igralsko in upodabljajočo umetnost. Na farmacevtsko fakulteto v Zagrebu bo bržkone odšlo 72 maturantov, v razne vojaške šole pa 53. Razširjenje družbenega upravljanja v zdravstvu in socialni politiki S seje svela za zdravstvo in socialno politiko LES MARIBORSKI 0KBÜ pred uvedbo novega komunalnega sistema Maribor. 30. jun. Danes je bilo ▼ Mariboru posvetovanje predsednikov iniciativnih odborov bo doöih občin v novem okraju Maribor. pogovorili so ee o organiz acijskih vprašanjih v mezi s prehodom na komunalni sistem, o bližnjih volitvah in mailogah, ki jih bodo morah prevzeti novi občinski ljudski odbori in okrajni odbor. Pred iniciativnimi odbori je zdstf še vrsta nalog, katere morajo čimprej rešiti, da bodo novi organi oblasti lahko s 1. septembrom pričeli z delom. Predvsem bo treba takoj pričeti s predelavo statutov po vzorcu tipskega statuta, ki narekuje nekatere spremembe v dosedanjih osnutkih. To delo bo treba opraviti do volitev, ki bodo po predlogu okrajnega iniciativnega odbora za nov okraj 25. julija in za nove občinske ljudske odbore 5 avgusta. Vse volitve bodo posredne. Glede na Številčno stani e odbornikov v sedanjih občinah bodo potrebne nadomestne volitve povsod, razen v občim Poljčane, kjer je dosedanje število občinskih ljudskih odbornikov takšno, da ustreza in se tudi občinske meje skoraj ne spremene. Predlog za število odbornikov novih občinskih ljudskih odborov je izdelan v okviru zakona, ki predvideva za naj višje število 5ö, za najmanjše pa 15 odbornikov. Seveda so se pri tem posluževali najvišje dopustne meje. da bi prt-tecnilf v organe oblasti čim več državljanov. Pri izbiri kandidatov pa se postavlja pred organizacije KONGRES ITI KONČAN Dubrovnik, 30. Jun. Sesti kongres Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), ki se je začel pred šestimi dnevi v Dubrovniku, je lmei včeraj svojo zaključno plenarno sejo. Delegacije iz 23 držav so soglasno sprejele vse sklepe, sprejete v prejšnjih dneh na posebnih sejah glavnega odbora, odbora za mednarodno gledališče ter pododborov za gledališke publikacije, mladino in gledališča, Ki so zasedali v okviru kongresa. Na včerajšnji plenarni seji je norveška delegacija izročila sporočilo gledaliških zastopnikov ZSSR, ki izraža popolno soglasje z delom tega inštituta in pozdravlja delo kongresa. Na zaključni plenarni seji sta predsednik komisije za kulturne zveze z inozemstvom Marko Ristič in zastopnik UNESCO na tem zasedanju g. Michel Dard pozdravila udeležence kongresa, nakar je govoril dosedanji predsednik ITI Jean Darcante, ki se je v imenu Izvršilnega odbora ITI zahvalil predsedniku republike Josipu Brozu Titu, ker je prevzel pokroviteljstvo nad tem kongresom. Na koncu je govoril predsednik jTigo5lovanskega nacionalnega centra ITI in predsednik tega kongresa Milan Bogdanovič, ki je poudaril, da je eden izmed najbolj pomembnih uspehov VI. kongresa ustanovitev mednarodnega gledališča v Parizu in sprejem pobude indijske delegacije, naj se Prepovedano je nočno delo mladine v industriji, gradbeništvu in prometa Beograd, 30. junija. — S sklepom zveznega izvršnega sveta je prepovedano nočno delo mladine izpod 18 let starosti v industrijskih, gradbeniških in prometnih podjetjih. Izjeme so dovoljene samo v primerih, kadar Jih dovolita upravni odbor podjetja oziroma ljudski odbor okraja.. Tako na primer se more dovoliti nočno delo, kadar zahteva to potreba učenja obrti ali strokovnega usposabljanja, višja sila in zaradi izjemnih težkih okoliščin splošna korist. V primeru potrebe, da se začasno ukine prepoved nočnega dela, bo odločal zvezni izvršni svet ali organ, ki ga bo za to pooblastil. Pri tem se mora zaslišati mnenje centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije to zainteresiranih zbornic. v Indiji ufstanovi enako gledališče za azijske narode. Popoldne se je sestal Izvršilni odbor mednarodnega gledališkega inštituta (ITT), ki Je izvolil za novega predsednika Milana Bogdanoviča, upravnika Narodnega gledališča v Beogradu in predsednika jugoslovanskega centra ITI. za podpredsednika pa predsednico združenja nacionalnih gledališč in akademije ZDA g. Rosamond G-ill-der in predsednika nacionalnega centra ITI v Indiji g. Belit Mohan Jamnadas. Generalni sekretar ITI je ostal še nadalje Andre Josset. Socialistične zveze važna naloga, da bodo v novih odborih zastopani vsa. organi samoupravljanja, skratka, da bodo novi predlogi 0 sestavi občinskih ljudskih odborov zagotovili gospodarski in politični napredek nove občine. Organizacije Socialistične zveze morajo kot predlagatelji končne liste takoj pričeti z delom za izbiro kandidatov. Okrajni ljudski odbor bodočega okraja bodo izvolili iz treh dosedanjih ljudskih odborov: Maribor-mesto. Maribor-okolica in Slovenj Gradec. V obeh zborih naj bj bilo po 73 odbornikov. Odbornike v nov okrajni ljudski odbor bode volili iz vsakega okraja glede na število državljanov. Tako bo 23 odbornikov iz Maribora, 34 ta okraja Maribor-okolica ter IS iz okraja Slovenj Gradec. V zboru proizvajalcev bo zastopalo Industrijo 69 članov, kmetijstvo pa S članov, odnosno 1 odbornik na 262 industrijskih proizvajalcev in 1 odbornik na 3000 kmetijskih proizvajalcev. Skupaj bodo imeli sedanji okraji v obeh Zborih novega okrajnega ljudskega odbora naslednje število odbornikov: Maribor 66, Maribo-okoliea 51. Slovenj Gradec 33. V nadaljevanju posvetovanja so govorili tudi o svetih pri ODO in pri občinskpih ljudskih odborih ter o upravnem aparatu pri občinskih ljudskih odborih, zlasti o kadrovskih problemih. -Jp. Jugoslovanska znanstvenika v Moskvi Moskva, 30. jun. V Moskvo sta davi prispela na povabilo Akademije znanosti ZSSR Jugoslovanska znanstvenika prof. Pavle Savič in docent zagrebške univerze dr. Grdelič, ki bosta od 1. do 5. julija prisostvovala kongresu sovjetskih znanstvenikov, na katerem bodo razpravljali o uporabi atomske energije za mirne namene. Ljubljana, 30. jun. Na današnji seji republiškega sveta za zdravstvo in socialno politiko, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki okrajnih ljudskih odborov, so razpravljali najprej o organizaciji zdravstva in socialne politike v komunalnem sistemu. V poročilu je tov. Lojze Piškur poudaril, da pomeni prehod na komunalni sistem bistven korak naprej v razširitvi podlage družbenega upravljanja na področju zdravstva in socialne politike. Tako predvideva osnutek statuta za okraje, ki ga je izdelala zvezna komisija za izgradnjo komun, za področje zdravstva in socialne politike tri svete (za zdravstvo, za socialno skrbstvo ter za delo in delovna razmerja) namesto dosedanjega enega; medtem ko predvideva zvezni osnutek statuta za občine kar štiri svete s tega področja (za zdravstvo, za socialno skrbstvo, za varstvo matere in otroka ter za delo in delovna razmerja). Pomemben ukrep v razširitvi družbenega upravljanja v zdravstvu pomeni tudi decentralizacija zdravstvene službe, ki jo bo treba nujno izvesti pred prehodom na komunalni sistem. Pri tem so ponekod preveč gledali na decentralizacijo upravnega poslovanja, a premalo na družbeno upravljanje. Z ustanovitvijo svetov za delo in delovna razmerja se bo poudarila bolj kakor doslej skrb in odgovornost družbe za reševanje problemov dela, posredovanja dela In socialnega zavarovanja. Komunalni sistem bo precej razširil tudi pristojnosti občinskih ljudskih odborov na področju zdravstva in s cialne politike. Tako bodo občinski ljudski odbori pristojni za vse tiste zadeve, ki se tičejo občine, medtem ko bodo okrajni ljudski odbori imeli splošen nadzor, dl-rektivno, koordinacijsko in in- struktažno vlogo; razen tega bo v njihovi pristojnosti tudi Inšpekcija dela. V nadaljevanju svojega poročila je tov. Piškur govoril o organizaciji upravnih organov pri občinskih in okrajnih ljudskih odborih, ki bodo opravljali razne zadeve s področja zdravstva in socialne politike. V zvezi s tem je posebej poudaril, da s povečanjem števila svetov ni treba povečavati upravnega aparata, kar velja zlasti za občinske ljudske odbore. Predlagal je tudi, naj se za uslužbence, ki bodo delali na zdravstvenem in S seje iniciativnega odbora za goriško skupnost komun Nova Gorica, 30. Jun. Danes je bila v Gorici seja iniciativnega odbora za organizacijo komun v goriškem in tolminskem okraju. Seji so prisostvovali tudi predsedniki iniciativnih odborov občin. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik iniciativnega odbora Mirko Remec, so razpravljali predvsem o predlogu za sestavo novega okrajnega odbora v Gorici, o volitvah novega OLO v Gorici, njegovem konstituiranju kakor tudi o sestavi novih občinskih odborov in njihovem konstituiranju. Končno so se pogovorili še o namestitvi kadrov po posameznih novih občinah in o ureditvi občinskih upravnih prostorov. Na seji so se dogovorili, naj bi oba zbora novega okrajnega ljudskega odbora goriške skupnosti komun štela 130 članov. Število ljudskih odbornikov novih občin so določili po številu prebivalstva in obsegu novih občin. O tem bosta še razpravljala v petek OLO v Gorici in Tolminu, 16. julija pa bosta na skupni seji izvolila nov okrajni ljudski odbor. Izvolili bodo tudi novega predsednika, 2 podpredsednika in imenovali novega taj- Mazgtivw s Twn Petjem poveljnikom burmanske vojne mornarice Mimo obešalnika v predsobi, na katerem je visela standardna bela čepica mornariškega oficirja z zlatim: našitki, sem vstopil v hotelsko sobo, kjer me je ogrnjen z domačo burmansko kockasto haljo, sprejel komandant burmanske vojne mornarice komodor Tan Pe, vodja burmanske vojaške delegacije, ki pravkar v Sloveniji zaključuje svoje potovanje po Jugoslav liji. Dokaj številna delegacija prijateljske burmanske armade, ki jo spremljata tudi jugoslovanski vojaški ataše v Ramgunu in njegov burmanski kolega iz Beograda, je obiskala v treh tednih svojega bivanja pri nas vse ljudske republike ter si ogledala razne tovarne, zlasti ladjedelniške in druge pomorske ustanove in navezala stike z jugoslovanskimi vojaškimi predstavniki. V Ljubljano so prispeli iz Maribora in Celja ter si včeraj med drugim ogledali tovarno Litostroj. Obiskali so rudi poveljstvo ljubljanskega garnizona in generalnega .podpolkovnika Ra-divoja Jovanoviča, ki je v njihovo čast priredil kosilo. Danes pa so se delj časa zadržali v muzeju NOB. nato pa obiskali le »Iskro« v Kranju in hidrocentralo v Medvodah. Prav o vtisih s potovanja sem toda načel razgovor s komodor-jeoa Tan Peosn. Zlasti Litostroj mu je bä zelo všeč. »To je res pootojntma tovarna za vaš gospodarski razvoj«, je medi. »Na- sploh sem z obiskom v vaši deželi zelo zadtovoijeta. Za časa svojega potovanja smo videli vrsto civilnih in vojaških industrijskih objektov ter več vojaških ustanov. Dobil sem vtis, da ima vaša dežela še skoro neizkoriščene možnosti razvoja. Obisk pri vas je naredil name odličen in globok vtis, ki ga ne bom pozabil«. Na vprašanje, če je odkril kake nove možnosti za konkretno gospodarsko izmenjavo, je odgovoril: »Ugotovil sem, vaša dežela proizvaja več vrst materiala, ki ga mi potrebujemo; seveda pa večjo izmenjavo otežkoča prevelika oddaljenost oziroma prevoz. Kljub vsemu temu pa ste vi naši velik: prijatelji in zato v teh zadevah ne govorimo z običajnim diplomatskim jezikom.« Na vprašanje, kje je dohd najgloblji vtis, je odgovoril, da je bilo to v tovarni »Torpedo« v Pulju. »Topel sprejem in odlična proizvodnja sta naredila name močan vtis. Prisostvovali smo tudi poizkusa s torpedom, kar je bäo zelo poučno in nazouino«. Ko sva prešla na vprašanje sodelovanja med obema armadama, je potrdi1!, da je to sodelovanje zdio močno in da se bo v bodoče gotovo razväo še boij. O vsem tem seveda razpravljata obe vladi. Kar zadeva mornarico, je to sodelovanje še posebej trdno. »Naša mornarica« je menil ko-modor, Molj čokat kot vieok in z moči» klesanim potgnactim obra- zom pomorščaka, »je sicer precej mlajša, kot je vaša, Vendar pa naši pomorščaki niso brez izkušenj, saj so mnogi služMi pred tem v drugih mornaricah, zlasti britanski. Pač pa smatramo, da bi bšjo dobro povzeti po vašem zgledu sistem novačenja in organizacije; obrambna smer vaše im naše mornarice je ista. Zato imamo namen, podobno kot vi, upe! iati predvsem večje število manjših hitrih mornariških enot z daljno-strelnimi orožji, kajti velike pomorske vojaške enote so za nas predrage. Razpravljali smo tudi o konkretnejši izmenjavi oficirskih in drugih kadrov. Seveda pa so to zaenkrat samo načrti, ki morajo biti potrjeni«. Kar zadeva sodelovanje obeh armad na splošno, je sicer menil, da je v praktičnih ukrepih velika oddallenost ponovno močna zapreka, zato pa je tem bolj poudarä iste ideale, na katerih počiva obrambna sila obeh držav. »Namen naše armade ie, da obran juie milr in da podpira načelo koeksistence«, ie dejal, »in smatram, da so isto tudi ideje vaše armade. Razen tega mislim, da je skupna ideja obeh, da se vselej upremo slehernemu napadu, ki bi porušil svetovni mit«. Ker je omenil, da so obiskali v Jugoslaviji nekaj muzejev na-rodno-osvobodilne borbe, sem ga vprašal, kako gleda na podobnosti v osvobodilni borbi enega vanskega in burmanskega ljudstva. Ob osvobodilnih armadah so se razen tega podobno kot pri vas četniki tudi pri nas formirali nekateri probrkanski oddelki. Kot ste se vi borili proti Nemcem, hkrati pa se »udi otresti odvisnosti Britancev m Američanov, podobno je bilo tudi z nami, ko smo se borili proti Japoncem«. Seveda pa je burmanska armada sama napravila v zadnjem času močan razvoj. »Res da se je v povojnih letih njeno številčno stanje zmanjšalo, kajti med osvobodilno borb» ie bilo v armadi vse ljudstvo, pozneje pa so šli mnogi po svojih poklicih in v vojski je ostalo samo manjše število pripadnikov, vendar je armada vedno boljše opreml jena.« Ob konca sem ga mimogrede povprašal še, kakšne odnose imajo z novo kitajsko vojsko. »Mi jih ne vznemirjamo — je menil — in oni nas po svoji stran: pustijo pri miru, skratka med nami vlada resnična miroljuhna koeksistenca«. Beseda koeksistenca je padla že drugič za mizo pred nama in zadnja številka ameriškega »Reader’s Digesta«, ki jo je komodor pred tem bral m pustil pred seboj, je to koeksistenco potrjevala. Še več, v neki obliki ie bila koeksistenca rudi v vzporedui uporabi njihove stare tradicionalne noše in modernih civilnih oblekah ter olivnato-zelenih uniformah črnolasih oficirjev mlade burmanske vojske, ki in drugega narpda. »Brez dvoma .so prišli na obisk v prijatelisko so ne glede na geografske razlike Jugoslavijo, zato da s povečano v okoliščinah velike podobnosti vzajemno *2o okrepijo svetovni med osvobodilno bet ho jagodo- mir. lep. Izvoz kmetijskih pridelkov v vzhodnoevropske države Zagreb, 30. jun. Prve pošiljke kmetijskih pridelkov im vina so bile poslane v nekatere države Vzhodne Evrope na podlagi nedavno sklenjenih trgovinskih pogodb. Po teh pogodbah je določen izvoz jajc, perutnine, pitanih prašičev, goveda in vina, pričakujejo pa, da bo mogoče plasirati tudi nekatere druge pridelke, predvsem sveže sadje in povrtnino. Podjetje »Koopex-port« iz Zagreba je poslalo prve pošiljke jajc v Češkoslovaško, začela pa se je tudi dobava pitanih prašičev. Ves Jugoslovanski izvoz teh pridelkov v češkoslovaško bo letos okoli 550 ton perutnine, pitanih in mesnatih prašičev ter goveda. Prve pošiljke jugoslovanskega vina v Češkoslovaško na podlagi lanske kompenzacijske pogodbe so naletele na zelo dober sprejem. V letošnji trgovinski pogodbi je izvoz vina povečan od 150 vagonov v lanskem letu na 400 vagonov, medtem ko bo 150 vagonov poslanih v Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Madžarsko. Kakor se je zvedelo, zahtevajo na teh trgih zlasti dalmatinska vina in kvalitetna vina Iz Slovenije. Novi oficirji sanitetne službe V sredo dopoldne je na slavnosten način zaključil šolanje še en razred gojencev vojno-sanitetne oficirske šole. Hkrati so bili mladi gojenci povišani v aktivne podporočnike sanitetne službe. Najboljši gojenec Abdulah Vajzovič je dobil častni naslov Titovega gojenca. Slovesnosti je prisostvoval tudi predstavnik generalnega štaba JLA in sanitetne uprave JLA general-major dr. Moni Levi. B. Mednarodna konferenca o rižu. Siamska vlada je obvestila, da bo na prihodnjo konferenco o rižu, ki bo v juliju ali avgustu letos, povabljenih 40 držav. Na tej konferenci bodo proučili svetovni problem riža, objavljeni bodo podatki o izvozu v teku pretekle sezone, ocenili bodo potrebe po rižu v državah uvoznicah za drugo polovico leta 1955 in pregledali možnosti preskrbo» vanja z rižem sploh. Za študij na višjih šolah se ;a priglasilo 148 abiturientov, od teh 14 za višjo pedagoško šolo, 28 za inštitut za telesno vzgojo, 71 za višjo šolo za medicinske sestre, 4 za višjo gospodinijsko šolo, 31 pa za ostale šole. Ce analiziramo anketo v celoti in jo primerjamo s številom lani vpisanih slušateljev v prvih letnikih vseh fakultet in visokih šoj, lahko ugotovim», čeprav ne še povsem natančno, da bo letc.j najbrž skoraj polovico manj novi slušateljev. Tako namerava nadaljevati visokošolski šrodilj 1056 letošnjih abiturientov gimnazij .in srednjih strokovnih šol, medtem ko je brio lani v prvih letnikih «'šokih šol in fakultet vpisat) >h 2433 slušateljev (pri siedhjh je treba upoštevati 246 izrednih slušateljev, večje število takih slušateljev, ki so drugič vpisovali prvi semester čl pa nel kaj slušateljev iz drugih republik.) socialno-varstvenem področju, organizirajo v okrajnem merilu posebni strokovni tečaji. V razpravi, ki je sledila poročilu tov. Piškurja, je bilo govora še o sanitarni inšpekciji, o problemih samoupravljanja v zdravstvenih zavodih, o obratnih ambulantah in o zdravstveni statistiki. Ob koncu je svet sklenil, da bo v smislu poročila tov. Piškurja in razprav poslal priporočilo okrajnim ljudskim odborom. Na dnevnem redu seje sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS je bilo tudi poročilo o problemih otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, kf ga je imel tov. Marjan Bertoncelj. Zaradi važnosti tega problema bomo o njem še posebej poročali B. Z. Inž. Ludvik Kremžar Inž. Viktor Kotnik nika. Občinski ljudski odbori pa naj bi se volili od 22. julija do 7. avgusta. Težave pri ureditvi občinskih upravnih prostorov bodo imeli predvsem v Ajdovščini in Debelem v Goriških Brdih, kjer nimajo ustreznih prostorov glede na večje pristojnosti, ki jih bodo imele nove občine. —ÌP Milan Udovč Včeraj sta pred predsednikom izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Borisom Kraigherjem ob prisotnosti šeifa kabineta tov. Franja Turka prisegla novoimenovani državni sekretar za gospodarstvo LRS Ing. Ludvik Kremžar in novoimenovani direktor Zavoda za gospodarsko planiranje LRS ing. Viktor Kotnik. Obenem je ob prisotnosti predsednika Sveta za urbanizem LRS ing. Marjana Tepine prisegel tudi sekretar sveta za urbanizem LRS tov. Milan Udovč. Proiiperonosporna služba Poročilo z dne 30. junija Srednje dnevne temperature so se včeraj gibale med 16 in 180 C; v jugozahodnem predelu pa tned 19 in 21« c. Neznatne množine padavin do 5 mm so zabeležili samo na Tržaškotkomenskem krasu in v Goriških brdih. V ostalih vinorodnih predelih Slovenije dežja ni bilo. Srednja relativna vlaga se je gibala med 70 in 8C%, na Primorskem pa med 55 in 70%. Napoved: Opozarjamo vinogradnike Primorskega sektorja, da povsod zaključijo s tretjim škropljenjem do vključno 1. julija. Pazite na kvalitetno škropljenje in pravilno sestavo škropiva. Uprava hidrometeorološke službe ln Kmetijski inštitut. ODBOR SZDL Gradišče, Ivan Cankar in Univerza v Ljubljeni prirejajo drevi ob 20.30 slavnostno akademijo v počastitev 10. obletnice osvoboditve. Akademija bo v dvorani Slovenske filharmonij«. ^ 51лтлМ PcnlcevQÉzc, UREJUJEJO: SERGEJ VOSNJAK (glavni in odgovorni urednik) (KANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVQJSNIK (gospodarstvo) •7USAN BENKO fznnanja politika) MILAN Sega (kultura) STANE LIPAR (Sport) Za oglase odgovarja m mu cxogoeUzoM Ädenski koktajl »Stražarji na branikih imperija«; kot se radi imenujejo uradniki in vsi ostali belci britanske narodnosti v kolonijah Njenega Veličanstva, v Ade-nu, bodo te dni nekoliko manj zdolgočaseni in vzvišeni. Kar dva povoda za proslavljanje bodo imeli. V Aden sta prispela dva visoka oficirja, general Kcightley in letalski maršal Pally, včeraj pa je britanskim oboroženim silam, ki jih tvorijo pripadniki RAF, uspelo razbiti uporniški obroč okoli Hadramauta in ujeti vodjo upornikov Banahima el Jadramija ter njegove pomočnike. Na strehi sodobnega hotela v pristaniškem delu Adena se bodo zbrale dame v svojih najboljših toaletah, narejenih po zadnji londonski modi, uradniki v belih smokingih, oficirji v črnih hlačah, kratkih belih suknjičih do pasu, okrašenih z majhnimi odlikovanji, ter važnejši potniki s potniške ladje, ki je prav gotovo zasidrana v pristanišču. Med pogovorom o zadnjih novicah od doma. o prvih vesteh o ».fan-tih«, fci se vračajo s kazenske ekspedicije, in šumenjem elegantnih plesalcev in zvoki plesnega orkestra letalske garnizije, se bo slišal samo ropot železnih zastorov trgovin v okolici, ki se zapirajo* vsak večer od šeste ure naprej. Korakov močnih, oboroženih patrol, ki hodijo skozi domačinske četrti mesta ne bo slišati, so predaleč. Pa tudi če bi jih bilo mogoče slišati, nič za to: vsi, razen morda potnikov, so jih že navajeni, in jih prav nič več ne vznemirjajo. Kdaj pa je sploh bilo. da se gorska plemena ne bi upirala? Saj to vendar traja že leta, in še vsakokrat so bila pregnana, »pomirjena« in življenje je teklo svojo pot naprej nemoteno — do prihodnjega nemira. Tokrat je bilo sicer malo hujše kot ponavadi, toda še - vedno nič takšnega, da bi se človek razburjal. Plemena so divja, rop in napadi so jim nekaj vsakdanjega, poleg tega pa jih hujskajo z onstran meje, iz Jemena, kjer že itak vsi vejo, da so še v srednjem veku, in se sploh ni treba ozirati nanje. Sicer pa — mir vlada v adenskem pro-tektoratu, izgube so bile malenkostne in zmaga popolna, reaktivna letala so nagnala dvije kom strah v kosti za precej časa in preostalo je samo še proslavljanje, ter morda kak manjši razgovor o razvrstitvi čet, da bi bilo prihodnjič laže opraviti delo. ki se ponavlja iz leta v leto. In preden bodo visoke goste odpeljale limuzine na domove v vrtno četrt Adena. bodo le-ti še enkrat občudujoče pogledali s terase na zaliv in na mogočno skalovje, ki se svetlikata v mogočnem plamenu 120 milijonov dolarjev vredne rafinerije z onstran zaliva. V razpokanem, skalovju, ki žari od pripekajočega sonca, severno od Makale, pa se zbirajo pripadniki uporniškega plemena, ki so pred dvemi dnevi izgubili bitko. Precej tovarišev je mrtvih, le več ranjenih. Vasi so jim požgale bombe, ki so jih metala letala tujcev, drobnica se je razbežala in komaj, da jim je še kaj ostalo. Uprli so se, ko so beli uradniki sporočili, da bodo odslej tovorili blago in hrano po stari karavanski poti mimo Hadramauta s tovornimi avtomobili. Seveda so se uprli. Odkar pomnijo starci, so bile karavane njihov glavni, če ne celo edini vir zaslužka. S tem so se vzdrževali: drobnice je bilo komaj za hrano, v tem skalovju, ki jim je dom, pa drugega načina življenja nimajo, ne morejo imeti. Že ko so se uprli, so vedeli, da belcev ne bodo premagali, preveč jih je in predobro so oboroženi. Toda strahopetci bi bili, če ne bi dali duška svoji jezi, poleg tega pa bi morda le dosegli toliko, da bi tujci upoštevali njihove ugovore. Sedaj je lepih dni konec. Boj je dobojevan, voditelji so na poti v zloglasni zapor v starem Aden.U' iz katerega še ni nihče pobegnil in ostalo je samo še dvoje: iti v sosedno deželo. ki pa ima sama preveč lindi, ali pa se vogod’4 z oblastmi. Morda jim. bodo le dale toliko, da bodo m oo” živeti. Prvo in druan ie poniževalno, a živeti je trebe. Toda — še en račun je, ki aa ho treba poravnati, š* en razino, da se že s<>dai misli, na nrihodniič. ko ho sreča morda bolj naklonjena. —nf- ВвћаМШпсИа socialističnih poslancev PAR.TZ. 30. jun. (AFJ). Nacionalni Icoa^res socialistične stranke je danes snet «prejel v stranko 17 narodnih poslancev med njimi Edmonda Nae^elena in Max? Ee-ienna. TzkHuCeni so bili iz stranke lani, ker so glasovali proti preÄlogu o evropski obrambni skupnosti. BTEV. isi — 1. julija 1855 J SLOVENSKI POROČEVALEC / stz. 3 ’ ............... ...... . ----------------------------— ÄHILIZÄ POLOŽAJA V ILŽffiD Strah pred drugo Indokino Poročilo francoske parlamentarne misije — Domačini podpirajo upornike — Zgrešeni ukrepi francoskih oblasti — Indijska akcija v korist alžirskim upornikom Pariz, 30. jun. Francoska parlamentarna misija, sestavljena iz socialističnih, ljudsko republikanskih, neodvisnih in degolovskih poslancev, ki se je te dni mudila v Alžiru in je zaslišala zastopnike vseh političnih In verskih skupin ter organizacij, je podala parlamentu poročilo, v katerem pravi, da uživajo alžirski uporniki široko podporo muslimanskega prebivalstva, nezadovoljnega s težkim gospodarskim in socialnim položajem. Ugodnosti, ki jih 'je dala metropola Alžiru, pravi poročilo, je izkoristilo bolj evropsko kot muslimansko prebivalstvo. V mnogih delih Alžira je še vedno strašanska revščina. Kredite za opremo v Alžiru so dobili v veliki večini veleposestniki, ki pa so skoraj vsi Evropejci, muslimanski mali posestniki, ki žive na siromašnejših zemljiščih, pa so dobili le skromno pomoč. Glede upravne in sodne oblasti je misija ugotovila, da je potrebna popolna reorganizacija in reforma policije in sodstva, »ki sta za nekatere prestroga, za nastal med armado In vlado zaradi imenovanja novega načelnika generalnega štaba. Vlada je v torek imenovala za novega načelnika generalnega štaba generalmajorja Utoja. Vršilec dolžnosti načelnika štaba in poveljnika armade polkovnik Lubis pa ni priznal imenovanja in je za- Konisrecca o Gazi New York, 30. jun. (AP). Včeraj so sporočili v Združenih narodih, da sta Egipt in Izrael privolila na konferenco v Gazi, na kateri bi sklepali o štirih predlogih za potnšrjenje, ki jih je podal v-odja komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem general Burns. Privolili sta tudi, da bodo na konferenci proučili .poskusni egiptovski predlog za uvedbo nevtralnega pasu vzdolž demarkacijske črte. Burns je predlagal skupne iz raelsk o-egiptovske patrulje na ogroženih delih demarkacijske črte, sporazum med krajevnimi poveljniki glede nadzorstva nad demarkacijsko črto, namestitev bodeče žice oh nekaterih delih demarkacijske čirte in uporab! janje rednih čet samo za patrulje in zasedbo izpostavljenih položajev. Mendes-France prodi! z refcimo statuta Pariz, 30. jun. (AFP). Izvršni odbbr radikalno socialistične druge pa premalo ekspeditivna«. Poročilo opozarja, da bi bilo nevarno, če ne bi pogledali stvarnosti v oči in ne bi razumeli, da današnje operacije v Alžiru niso navadni policijski ukrepi. Ko razčlenja vojaški položaj v Alžiru, navaja poročilo francoske parlamentarne misije, da so enote francoskih vojaških sil v Alžiru mnogo večje kot pa dejanska moč upornikov, ter dodaja, da bi morali za borbo proti upornikom bolj pogosto uporabljati helikopterje in letala. neziji je stanje impeto že precej časa, posebno odkar je vojska pred tremi leti poskušala prevzeti oblast. Vojska se pritožuje tudi, da se vlada vmešava v čisto vojaške zadeve. Nocoj naj bi se sestala vlada, da bi rešila krizo. Predsednik vlade Sastroamidjojo je davi odpotoval v Bogor na posvetovanje k predsedniku republike Soekarnu. Bistvo zadeve je v tem, da je vlada postavila načelnika, ki ga vojska odklanja, vlada pa ne priznava lojalnosti polkovniku Imbastì, ki ga podpira vojska. Obe strani sta šli v sporu tako daleč, da ga bo po mnenju opazovalcev težko rešiti brez resne izgube ugleda za eno in za drugo. LONDON. 30. jun. (AFP). Britanska vlada je povabila Grčijo in Turčijo na konferenco, na kateri bodo razpravljali »o političnih in strateških vprašanjih vzhodnega Sredozemlja«. Ko je predsednik Eden o tem obvestil Spodnji dom, Cipra ni omenil, dejal pa je. da dnevu i red konference ne bo strogo omejen. BERLIN, 30. jun. (AFP). Glasilo sovjetskega visokega komisariata v Nemčiji »Tägliche Rundschau«, ki je začelo izhajati leta 1345, ko so sovjetske čete prišle v Berlin, bo jutri prenehalo izhajati. TEL AVIV, 30. jun. (TASS). Izraelska vlada je v načelu sprejela tehnično pomoč Sovjetske zveze, ki io bo le-ta dala v okviru tehnične pomoči OZN. BONN. 30. jun. (Reuter). Danes so v Bonnu podpisali sporazum, Glede morale francoskih čet, ki sodelujejo v borbah proti oboroženim domačinom, poudarja poročilo, da je v raznih enotah različna. Mnogi častniki, podčastniki in vojaki se vprašujejo o namenu njihovega poslanstva, o smotrih Francozov v Alžiru in vedenju nekaterih kolonistov. Taksno razpoloženje pripisuje poročilo vplivu ljudi, ki so prišli iz Indokine. Misija je ugotovila, da se francoske čete boje, da Francija ne bi ponovila napak iz Indokine. Poročilo graja način borbe, obsoja kolektivne povračilne ukrepe in zahteva izvedbo političnih, gospodarskih in socialnih reform, ki jih je treba izvesti vzporedno s policijskimi in vojaškimi operacijami. V zadnjih 48 urah se je delovanje upornikov zlasti v departmaju Konstantin povečalo. Tam je policija sinoči napravila racijo in aretirala 900 ljudi. Uporniki so blizu Tebesa ubili nekega kmeta in napadli neko farmo. Pri Blidi in blizu Bufe-rika so požgali 330 stotov žita in živalske krme. Uničili so tudi nekaj vinogradov. V departmaju Oran so ubili dva muslimana. V Casablanci je eksplodirala bomba pred poslopjem arabskega časopisa »Liberty«, čigar lastnika so ubili pred nekaj meseci. Iz New Delhija poročajo, da je izvršni odbor indijske kongresne stranke po'slal vsem članom stranke okrožnico, v kateri jih poziva, naj »podpro tiste, ki se v Alžiru bore za svobodo«. Člani kongresne stranke hočejo od 6. do 11. julija »z raznimi ukrepi pritegniti pozornost sveta na alžirsko vprašanje«. . Pariz, 30. junija (AFP). Francoska parlamentarna komisija za zunanje zadeve je danes sprejela vladni predlog za ratifikacijo francosko-tunizijske-ga sporazuma. Za predlog je glasovalo 20, proti pa 20 članov komisije, 13 članov pa se je vzdržalo glasovanja. po katerem bodo ZDA dobavile Zahodni Nemčiji orožje in drugo vojaško opremo za pol milijona vojakov. Sporazum sta podpisala ameriški veleposlanik Connant in zahodnonemški minister Brentano. NEW YORK, 30. jun. . Zastopnik Filipinov v Združenih narodiih Felix Berto Sereno jb sporočil danes, da namerava njegova država kandidirati za člana Varnostnega sveta namesto Turčije, katere mandat poteče konec leta. Za to mesto se poteguje tudi Poljska. LAUSANNE, 30. Jun. ((AFP). V Lausanni bo od T. do 10. julija svetovni kongres mater, ki se ga bo udeležilo 1200 delegatk iz 6» držav. — Kongres bo obravnava« vzgojo otrok. Pobudo za sklicanje je dala mednarodna demokratična federacija žena. VojtsHa proti vistili Zela napet položaj v Indoneziji Džakarta, 30. jun. (Reuter). — to odklonil, da bi izročil pisarno Po sestanku, ki je trajal štiri šefa štaba generalu Utoju, češ da ure, voditelj-: indonezijske arma- ima Imenovanje »politično ozad-de niso mogli rešiti spora, ki je je«. Med vlado in vojsko v Indo- TELEGRAMI stranke je odobril reformo statuta, ki jo je predlagal Pierre Men-des-France. Na sestanku, ki je mind v mirnem ozračju, je izvršni odiboìr pozdravil govor bivšega predsednika vlade o splošni politiki radikalov. Ko se je dotaknil mednarodnih zvez in popuščanja napetosti, ki se je začelo z ženevsko konferenco, je Mendes-France dejal, da se je nevarnost za vojno oddaljila in da je napetost v mednarodnih zvezah neprimerno manjša kot je bila «pomladi 1954. Britansko opozorilo Čangkajšku London, 30. jun. (AP). Velika Britanija je opozorila Cangkajška, da bo njena vojna mornarica ščitila britanske ladje, ki trgujejo z LR Kitajsko. Državni podsekretar v Foreign Officeu Robejrt Turton je izjavil včeraj v Spodnjem domu, da so bile Čangkaj-škove oblasti opozorjene tudi s posebnim protestom, da so prestregle dve britanski ladji, ki sta hoteli zapluti v pritanišče Fučou. Neka Cangkajškova bojna ladja je ovirala britanske ladie in na eno izmed njih celo streljala. Vojaški zakon pred Bimdesiagom NOVICE V SLIKI V VeiLKi Bruaniji še vedno oi^v.iajo pristan.* k.: delavci in m o mar j t poin-bškvii ladij, ki zahtevajo 44 urni delavnik in boljšo plačo. Zaradi stavk je zastalo vs e delo v pristaniščih, poleg tovornih ladij pa čaka v Taznih pr istaniščih več desetin potnikih ladij, da b: debile moštva in odplule s potniki. Ne sliki: Potniške ladje, ki so obtičale v Southamptonu: med njimi sta tudi obe »kraljici«. »Queen Mary« je v ospredju, »Queen Elisabeth« pa ob obali v ozadju. BRITANSKI NAČRTI ZA ŽENEVO Združitev Nemčije na prvem mestu »Evening Standarda predlaga naj bi se četverne konference udeležil tudi Churchill London, 30. junija (Tanjug). Britanski predsednik Eden je predsedoval danes seji vlade, na kateri so po dobro poučenih virih govorili o politiki Velike Britanije na četverni konferenci 18. julija v Ženevi. Krogi, ki so blizu vladi, izjavljajo tudi danes, da bi bila Velika Britanija pripravljena podpreti zamisel o poroštvih v zvezi z združitvijo Nemčije. Načrt, ki Zaostritev ga je bil omenil pred dvema letoma Churchill in so ga imenovali »Nevi Locarno« ter naj bi bil podlaga evropske varnost:, bi bilo po mnenju Britancev težko izvesti zaradi nerešenega vprašanja meja, pač pa bi na britansko pobudo lahko govorili o podobni zamisli. Če bi v tem smislu dosegli napredek, bi bil to po mnenju Britancev ključ do uspeha ženevskih raz- okrog Goe govorov, ki bi odprl vrata za rešitev drugih bistvenih problemov, kot so razorožitev ali zmanj sanj e oborožitve ter splošni sporazum o varnosti. Združitev Nemčije je v programu britanske diplomacije za četverno konferenco na prvem mestu. V Londonu menijo, da je tudi sovjetska vlada pripravljena s spremenjenih postojank razpravljati o Nemčiji, združitev le-te pa postaviti v središče razgovorov. Po drugi strani se čuti, da Velika Britanija podpira Adenauerja, ki je na obisku v Londonu vztrajno zahteval, naj bo nemški problem v pripravah za ženevski sestanek na prvem mestu. DELHI, 3fl. Jun. (Tanjug) Čeprav ne pričakujejo bistvenejše spremembe v politiki do portugalskih posesti, preden se bo Nehru vrnil v državo, opozarjajo indijski politični krogi na oster protest Delhija, ki je bil sinoči izročen portugalskemu predstavništvu glede na zadnje dogodke. Protestna zborovanja v vsej Indiji nedvomno dokazujejo, da indijski narod obsoja polocijske napade in pt ostren režim v posestih. Delhijski časopisi pišejo, da so potrebne gospodarske in politične sankcije proti kolonialnim oblastem. Sinoči so portugalske oblasti vrnile čez mejo Ш somišljenikov Obnovljena izraelske vlada Jeruzalem, 30. junija (AFP). Izraelski predsednik Moše Saret je sinoči rešil vladno krizo s tem, da je dal štiri resore, ki so jih imeli doslej splošni cionisti, drugim članom vlade. Skupina splošnih cionistov je s tem prešla v opozicijo. V obnovljeni vladi je Saret razen položaja predsednika vlade obdržal še resor za znnanje zadeve, Ben Gnrionu pa je spet dal obrambni resor. Večino ministrov so prevzeli zastopniki delavske stranke Mapaj. Poleg njih so prišli v vlado še zastopniki verske delavske stranke Mizhari in progresivne stranke. Saret je zahteval od parlamenta zaupnico. Izraelski parlament mu jo je izglasoval s 66 glasovi proti 32. Splošne volitve bodo 26. julija. Delavci bodo branili novi zakon Bruselj, 30. jun. (Reuter). Belgijski delavski sindikati, ki jih vodijo socialisti, so danes zagrozili, da bodo v soboto razglasili splošno stavko, če bodo imeli katoliki demonstracije paoti novemu zakonu o šolstvu. Stavka bi zajela tovarniške delavce, delavce v javnem piromero, industrijo plina, električne centrale in rudnike. nenasilne osvoboditve Goe, ki so jih bile pridržale v soboto ob demonstracijah. Dva sta podlegla poškodbam. Iz Bombaya poročajo, da so indijski demonstranti danes skušali prodreti do portugalskega konzulata v Boenbayu. Pri demonstracijah so s0 milj daleč od Kalkute, je leta 1901 ustanovil mednarodno visoko šolo za etično in umetnostno vzgojo. To učilišče se zdaj imenuje Visva Bharati univerza ter je med njo in univerzo v Benaresu velika razlika. Univerza, ki jo je ustanovil filozof in poet Tagore, hoče spojiti največje dobrine vzhodne in zahodne kulture, medtem ko hoče univerza v Benaresu predvsem ohraniti tradicije hinduizma. Univerza v Santiniketanu je znana pp vsem svetu kot središče indijske kulturne renesanse ter kot žarišče mednarodne vzajemnosti in prijateljstva. Zato tudi obiskujejo to univerzo Iz vseh delov sveta ljudje, ki si želijo sreče miru in resnice. Tagore je v svojem učilišču položil temelje vzgoje, ki ni odtrgana od r -e. Večina predavanj na tej univerzi je še danes v zelenih gaj>h in slušatelji univerze živijo kot člani velike družine. Visva Bharati univerza je v sebi zaključen vzgojni organizem, ki obsega vse vrste srednjih in visokih šol ter ima najrazličnejše inštitute. Med njimi so inštituti za kmetijstvo, za socialne vede, za zdravstvo, za vzgojo in Izobrazbo podeželskega prebivalstva itd., zanimiv pa je tudi inštitut z$. kitajščino, ki ima slušatelje iz vseh delov sveta. S svojimi mnogimi poslopji za razne panoge znanosti in z domovi za študente ter profesorje je univerza idilično mesto med zelenimi gaji, ki pa so tudi vključeni v sistem velikanskega učilišča, ker so pod drevjem postavljene najrazličnejše predavalnice ter urejeni prostori za razvedrilo in zabavo študentov. V gajih, kjer se danes zbirajo študenti vsega sveta, je slavni Tagore pisal svoje pesmi in tudi svoj roman »Dom in svet«. (V slovenščino je ta roman prevedel Vladimir Levstik.) Bivši služsrtelji univerze v Santiniketanu so ponosni na svoje diplome in so te diplome tudi več vredne kot diplome drugih indijskih univerz. Sedaj nosijo diplome podpis predsednika vlade Nehruja, ki je po smrti Tagoreja postal predsednik univerze Visva Bharati. Milan Stante t sb.J SLOVENSKI POBOCEV1LEC J štev. isi — i. jclua 1953 Študentje in počitnice f K c LTIBSI KAKVI. И ®H) Zveza Študentov Jugoslavije uresničuje v letošnjem letu širok program mednarodnega sodelovanja. Težišče bo predvsem na mednarodnih srečanjih in seminarjih ter v izmenjavi študijskih praks. Organizacija želi, da bi bilo udejstvovanje z drugimi naprednimi študentskimi organizacijami v svetu čim bolj plodno, ob čemer naj bi si pridobili študentje strokovne izkušnje, tuji študentje pa naj bi se pri nas seznanili tudi s socialistično družbeno ureditvijo in z načeli, na katerih slone naši mednarodni odnosi in zunanja politika. Okoli 100 praks od Švedske do Izraela V letošnjih počitnicah bo odšlo iz Ljubljane v najrazličnejše države 'blizu 100 praktikantov, ki bodo tamkaj opravili predpisano strokovno prakso. Enako število tujih študentov bo zaposleno v naših tovarnah, klinikah in drugih ustanovah. IAESTE (mednarodna organizacija za tehnične prakse) bo izmenjala po 47 praktikantov, AIESEC (mednarodna organizacija za prakse ekonomistov) po 14. IFMSA (podobna mednarodna organizacija za prakse medicincev) pa po 30 študentov. Na privatne prakse,' seminarje, delovne akcije in druga srečanja bo odšlo blizu 200 slušateljev ljubljanskih visokih šol. Ce primerjamo to skupno število z lanskim, ko je bli v inozemstvu vsak sedmi študent iz Ljubljane, potem lahko rečemo, da je zavzela Zveza študentov letos ostrejši kriterij za odhod svojih članov v inozemstvo, ker je poleg moralnih in strokovnih kvalifikacij potrebno tudi določeno znanje tujih jezikov. Naša študentska organizacija je dala na razpolago dve mesti tudi za grške praktikan-te-ekonomiste brez pogoja za Svetovni festival židovskih pevcev Zegreb, 30. jun. Prihodnji mp'ct bo v Izraelu svetovni festival židovskih pevskih zborov. Na tem tekmo vanju bo nastopil tudi zbor jugoslovanskih Židov, sestavljen iz najboljših pevcev iz Zagreba. Beograda in Sarajeva. Dirigiral bo Emil Ko«setto. M. R MsštroviSev spomenik slikarju Medoviču Reka. 30. jun. Oceanska ladja »Sio venija< je pripeljala na Reko mavčne odlitke za soomenik, ki ga je Ivcfn Meštrović izdelal hrvatskemu slikarju Celestinu Medoviču. Spomenik frodo odlili v Zagrebu in ga nato prepeljali v MedoviČev rojstni kraj Kuno na polotoku Pelješcu. Spomenik svojemu prijatelju Medoviču je Me-štrovič poklonil njegovemu rojstnemu kraju. zamenjavo, ker tamkajšnji študentje še niso včlanjeni v ustrezni mednarodni organizaciji. V Ljubljani bo mednarodno srečanje 12. julija se bo v Ljubljani zbralo nad 30 študentov iz Köbenhavna, Hamburga, Lun-da, Pariza, Milana, Firenz, Neaplja in iz ZDA. Takšna mednarodna srečanja niso za študente drugod nič novega. Razpravljali bodo o političnih, kulturnih in ekonomskih problemih. Srečanje bo imele značaj seminarja, saj bodo po predavanjih debate, na katerih bodo udeleženci izmenjali mišljenje o najrazličnejših družbenih vprašanjih. Program predavanj bo zelo pester, tako, d3 bodo imeli tudi študentje priliko, da dobe dovolj jasno sliko o Jugoslaviji. Nekatera predavanja bodo obsegala sledeče teme: Državna in družbena ureditev FLRJ, Družbeno upravljanje, Kulturni pregled Jugoslavije s posebnim ozirom na Slovenijo itd. Predavali bodo naši ugledni znanstveniki iz univerze. Udeleženci seminarja bodo obiskali tudi Litostroj, da se bodo lahko v praksi seznanili s principi delavskega samoupravljanja. Od 1. do 8. julija bo v Zadru kongres mednarodne organizacije zadružne mladine sveta, na katerem bo zastopanih nad 20 dežel, med njimi tudi Portoriko in Zlata obala. V juliju in v avgustu bo v Zadru mednarodno študentsko taborjenje, od 6. do 27. avgusta pia bo v Kranju seminar kvekerjev. Skozi sprejemni center, ki bo imel v Akademskem kolegiju prenočišča in restavracijo, bo šlo nad 1000 mladih turistov, izletnikov in udeležencev inozemskih ekskurzij. Še nekaj besed o konferenci COSEG V Birminghamu v Angliji se bo 4. julija pričela V. mednarodna konferenca Koordinacijskega sekretariata (COSEC) 50 nacionalnih študentskih unij, kar je doslej najmočnejša mednarodna udeležba. Na tem sestanku bodo delegati' ZSJ poročali o prvi mednarodni konferenca o kulturni aktivnosti, ki je bila v začetku letošnjega leta v Ljubljani. Prizadevali si' bodo tudi. da bi bili uspešni napori z3 demokratično mednarodno sodelovanje v študentskih vrstah. L. B. Dekoncentracija fp§@¥i&@ mornarice n? »Jugciimja« bo izvrševala samo službo li;iij£‘ ~ 'j prevoza, tovarne ladje iz svoboda plovbe pa bodo predane novo osnovanim oceanskim podjetjem Na ta način imamo sl. pno z »Jugolinijo« sedaj štiri oceanska podjetja. Nastalo je vprašanje, kakšno službo bodo ta prijetja izvrševala, ali samo . .obodno ali samo linijsko plovbo, ali oboje skupaj in kaj je z decentralizacijo. Sedaj je prišel odgovor tudi na to vprašanje. Namesto decentralizacije bo izvršena dekoncentracija trgovske reoma- Reka, 30. junija. Lani v aprilu se je začeio javnosti razpravljati o problemu decentralizacija naše trgovske mornarice. S tem v zvezi se je tudi v dnevnem tisku razvila obsežna razprava za in proti decentralizaciji. Predvsem je šlo za to, da se oc nsko podjetje »Jugolinija« na Reki zaradi svoje obsežnosti razbremeni, odnosno, da se zmanjša po številu svojih ladij, ki jih je imela preveč pod svojo upravo. Nadalje, da se v interesu rentabilnosti osnujejo nova oceanska podjetja. Tem novim podjetjem naj bi »Jugolinija« odstopila nekaj svojih ladij starejšega tipa ter manj zaposlenih. Medtem je bilo ustanovljeno današnje podjetje »Splošna plovba Koper«, ljudska republika Crna gora pa je odobrila znatne kredite ter v ladjedelnici »3. maj« naročila za svoje potrebe tri oceanske tramperje po 10 tisoč ton nosilnosti. Formalno Črna gora še ni ustanovila svojega podjetja, je pa vse pripravljeno, da bo Kotor dobil podjetje »Oceanska plovba«. Te dni pa je tudi Dubrovnik osnoval svoje oceansko podjetje pod imenom »Atlantska plovba«, in so mu že bili odobreni potrebni krediti za izgradnjo nekoliko novih velikih tramperjev, ki jih bodo gradili doma. Gospodarsko sodelovanje z Egiptom Beograd, 30. Jun. Ob koncu ss-ptecntbra ali v začetku oktobra bo odpotovala v Egipt jugoslovanska gospodarska delegacije, ki bo proučila z egiptovskimi gospodarskem funkcionarji možnost večjega ekonomskega sodelovanja obeh držav. Pogajanja bodo nadaljevanje razgovorov, ki sta jih imela pred nekaj meseci v Beogradu član egiptovskega revolucionarnega sveta Hasan Ibrahim in egiptovski minister za trgovino in industrijo Hasan Marej. Daljnovod med Karlovcem in hidrocentralo Gojak Zagreb, Mi. jun. končan je nas prvi daljnovod iz jeklenih brezšivnih cevi med Karlovcem in hidroelektrarno Gojak pri Ogulinu. Jeklene brez-šivne cevi so izdelali v železarni v Sisku. Daljnovod je dolg 50 km in ima kapaciteto 110.000 voltov ter je del drugega velikega daljnovoda od Zagreba do Trjblja, ki je že _ po- stavljen med Zagrebom in Vrbovskim. Sedaj se zaključuje zadnji del od Vrbovškega do Triblja. kjer bo dograjen jeseni. M. B. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA TITOVA S» OGLEJTE Sl L TURISTIČKO RÄZSTÄV0 od 2. do 14. julija Pregled turističnih športnih uspehov— Televizijski prenosi — Modna revija — Opereta »Melodija srca« Popust na železnici! Hi III LJUBLJANSKI FESTIVAL „Ohridska legenda“ z V. Mlakarjevo Letošnji III. Ljubljanski festival se — čapirav z nekaterimi delnimi spremembami terminov — nadaljuje in približuje svojemu višku. Po uspešnih dramskih, folklornih in koncertnih prireditvah bo v soboto, dne 2. julija v povem letnem gledališču v Križankah nasreoil balet ljubljanske rice. Decentralizacija po svojem bistvu pomeni obstoj več pomorskih podjetij istega tipa (liniji a in svobodne plovbe), dekoncen' 'acija pa obstoj enega enotnega linijskega podjetja, cd katerega se oddvoji v interesu zunanje trgovine ter zaradi boljše delitve dela tiste ladje, s katerimi je opravljalo službo svobodne plovbe in do-dele lokalnim komunam, ki imajo za to interes. V naših razmerah se ta dekoncentracija nanaša na »Jugolinijo«. Ona ne bo več izvrševala svobodne plovbe temveč samo linijsko, čemur ustreza tudi njeno ime, tiste ladje pa, ki jih je imela na razpolago za opravljanje svobodne plovbe, bodo predane novo osnovanim oceanskim podjetjem. Od svojega skupnega ladjevja bo »Splošni plovbi«, »Atlantski plovbi« in »Oceanski plovbi« predala po šest tramperjev starejšega tipa in približno v isti tonaži. »Ju-golinija« je imela dosedaj 50 novih in starih ladij; vse nove bo zadržala za svoj linijski Dromet, ostale, kolikor jih ne bo razdelila, pa bo zadržala za pomoč svojim linijskim ladjam. Obenem z »Jugolinijo« je dekoncentracija zadela tudi podjetje »Jadro-slobodna«. Odslej se bo to podjetje specializiralo samo kot podjetje svobodne plovbe za Sredozemsko morje. V ta namen ima primeren in dober plovni park, ki lahko maniše pošiljke tovora od 600 do 800 ton z uspehom prevaža iz Jadrana do luk Jonskega, Črnega in Sredozemskega morja. Maniše olovne enote pa je razdelila Obalni plovbi na Reki. Zadru. Šibeniku In Solitu ter za svoboden prevoz domačega tovora v domačih pristaniščih. V. Mandekič Letos bo kongres pomorščakov v Zadru letošnji kongres sindikata pomorščakov ne bo na Reki. ampaik v Zadru. Trala] bo tri dni od 11. do 13. septembra. Po dosedanjih prijavah se ga bodo udeležile številne delegacije pomorščakov iz tujine, in sicer zastopniki sindikatov pomorščakov iz Anglije. Zahodne Nemčije. Finske. Švedske in Norveške. Pričakuje se prihod še drugih delegacij iz tujine. Na kongresu bodo razpravljali o vseh perečih problemih pomorskega gospodarstva Jugoslavije. nih baletnih mojstrov Pie in Pina Mlakarja, ki sta z ljubljansko uprizoritvijo »Ohridske legende« žela najvišja priznanja ne ie v državi, temveč tudi pred leti v Grazu in Celovcu in lani v Trstu. Zlasti lansko gostovanje Poljanske Opere v Trstu je bilo za to umetniško razvajeno mesto odkritje v nemajhni meri prav zaradi uprizoritve »Ohridske legende«, ki so «> tržaški časopisi označili kot najpomembnejši baienti dogodek v zgodovini Trsta! K temu velikemu uspehu pa ni pripomogla samo invenciozna, duhovita nn malrkantna režija in koreografija, in prav tako ne le tehnična in izrazna zrelost vsega baletnega ansambla naše Opere, najvišje priznanje si je v Trstu soglasno pridobila naša sijajna, mlada slovenska baletna umetnica Veronika Mlakarjeva v vlogi Biljane. Njen nastop v soboto pri »Ohridski legendi« bo nedvomno bistveno povzdignil uprizoritev! Toda Veronika Mlakarjeva ni edina novost letošnje uprizoritve Hlrističevega baleta v Križankah. Vtem ko so namreč dosedanje uprizoritve »Ohridske liegende« pod milim nebom, pa bodisi v Ljubljani, Pulju ali v Trstu, bile le prenesena z odra v hiši na prosto, v malone isti inscenaciji in režiji, sta Pia in Pino Mlakar letos »Ohrdsko legendo« povsem na novo inscenirala iti prerez itala prav nalašč za zahteve novega odra v Križankah. Novi oder, ki je že upešno presta! krst zlasti s »Primorskimi zdrahami« v uprizoritvi tržaškega Slovenkega narodnega gledališča, nudi s svojimi velikimi dimenzijami in naravnim okoljem obilo novih scenarskih možnosti, ki ph pri uprizoritvi v hi-ši nikakor ni mogoče dobro doseči. Vstopnice za »Ohridsko legendo«, ki bo samo enkrat uprizorjena. so na ‘razpolago pri festivalski blagajni v Križankah. Simfonični koncert Slovenske filharmonije Dirigent Bogo Leskovic, solist Anton Trost Veronitsa Mlakarjeva Opere, ki bo na željo prireditvenega odbora uprizoril enega naj-uspelejših jugoslovanskih baletov, Hrističevo »Ohridsko legendo«. To efektno in poetično baletno delo je v nekaj letih od svojega nastanka prešlo že vse jugoslovanske odre, baletni ansambli ljubljanske, beograjske Ln zagrebške opere pa so ga prav tako tudi že z uspehom prikazali' na mnogih rujih odrih. Pri tem je treba podčrtati zlasti izvrstno in domiselno scensko postavitev naših prizna- Pretežni del programa Je Izpolnil naš n}an>st prof. Anton Trost, ki je iftajal Čajkovskega »Fan. tar.tjo za klavir in orkester« ter Sergeja Rahmaninova »Drugi koncert za klavir In orkester v c-molu«. Prisrčna, po nacionalnem duhu prvega stavka na plese v »Onje-ginu« spominjajoča »Fantazija« v treh stavkih Je našla v Antonu Trosta romantičnega poustvarjalca, ki je veliki solo v prvem stavku podal izrazito, s svojim sočnim tonom, podčrtavajoč muzikalno vsebino, kateri služi tehnična in virtuozna okrasitev samo kot sredstvo. Poetični drugi In briljantni zadnji del sta v lepi soigri orkestra ln v začetni občuteno zaigrani dvoigri četa (Hilda Lobe) Koncert partizanskih pesmi Dirigenta Radovan Gobec In Bado Simoniti »TJ ne veš, kaj je nam v gozdovih, ko smo napol zmrznjeni in sestradani komaj še prestavljali noge na dolgih marših, pomenila partizanska pesem!« mi je nekoe rekel prijatelj. Na te besede sem se spomnil, ko sem videl, kako sl je pred menoj partizanski invalid v vozičku skrivaj brisal solze ob pesmih, ki jih je nekdaj sam prepeval v boju na življenje in smrt. In vsd, ki so jih na tem koncertu poslušali, zapete od Impozantnega zbora preko sto pevcev članov »Invalidskega pevskega zbora« in bivših Kosovelovcev, so občutili njih bodrečo in podžigajočo moč še toliko bolj, ker so bile zapete z ostro ritmiko, udarno in zvočno strtijeao v bujno enoto glasov v prvem delu, ki ga je vodil profesor Radovan Gobec, in z vso lirično lepoto, mehkobo in pogreznjen nostjo vase v drugem delu, ki ga je vodili dirigent Opere Rado Simoniti. Zadnje tri udarne v programu so izzvenele kot apoteoza vsem neštetim borcem NOV, ki s* ob teh pesmih bili svoj boj, boj, ki v zgodovini bojev mail ega proti velikim ne najde primere. Skladateljem teh pesmi pa Je dejstvo, da so danes še ravno tako žive In neposredno učinkujoče kot takrat, ko so nastajale in se rojevale iz njihovih src, najboljši dokaz, kako vemo so se približali občutju borcev, katerim so bile namenjene. In narodu, za katerega svobodo so se ti borci borili. Popolnoma razprodano in zasedeno festivalsko gledališče je z navdušenjem pozdravljalo pevce in njih dirigenta Gobca ter Simonitija, ki - sta vzorno dognano naštudirala in obnovila program. Dr. Danilo Švara. ter klavirja dihala rusko romantiko te ljubejznive glasbe,- solist pa je z bravuro in jasnostjo izoblikoval svoj part. Znani In priljubljeni končen. Sergeja Rahmaninova se izredno prilega Trostovi živi kan til eni, ki je gl ami postulat te z virtuoznimi zahtevami natrpane skladbe. Oddeljenost skladbe na mesta, kjer je važen solist, in na ona, kjer je važen orkester, a solist kljub temu ne sme popolnoma stopiti v ozadje, -daje dirigentu nalogo, da zadržuje zvok orkestra, kar se to pot žal n4 zgodilo. Na mnogih mestih (izpeljava prvega stavka, drugi del drugega in tretjega stavka) je postal solist ne* važen, kar bi se ne smelo zgodit:. Brijantna izvedba koncerta je priljubljenemu umetniku prinesla mnogo zasluženega aplavza. Sredino pregrama so zavzemale Škerjančeve Gazele, ciklus sedmih simfoničnih pesmi, ki učinkujejo s svojimi vsebinskimi in zvočnimi kontrasti in so grajene na mvenoiozne motive novoTO-m antične ga sloga. Bogo Leskovic je znal pogoditi značai vsakega teh nastrojen' ter izdelati plastično In dinamično živo podobo vsake posamezne izmed njih. Dr. Danilo Švara. film SKEGA PI-ATiVA Na kcnici meča Italijanski film Na konici meča nikakor ne dela časti svetovno priznani italijanski ne »realistični filmski produkciji, ki si je s svojimi filmi ih ustvarjalci pridobila tako pomembno in ugledno mesto na svetu. Kajti film Na konici meča so izdelali Italijani izključno za svojo interno uporabo in samo čudimo se, da se pri nas še najdejo podjetja za odkupovanje filmov, tu konkretno Croatia iz Zagreba, ki za dragocene devize kupujejo take nepotrebne, povprečne in celo slabe filme. Kajti film Na konici meča je izdelan po vseh strogih in obveznih pravilih podpovprečnih filmov za slab okus: malo strastne ljubezni, malo ubijalskega ljubosumja, veliko sovraštva, številne smrti, strahoviti dvoboji in bitke, vse to pa začinjeno s slabim humorjem, lažno romantiko in revolucionarnostjo. »Junaki in Junakinje so obvezno lepi in omamni, trpijo silovito in prav tako ljubijo — skratka — lažni, potvorjen^ blišč resničnega življenja in koščka nekega historičnega razvoja — sicer je škoda besedi za ta fücn in še teh, ki Kroničnih bolnikov in invalidov bo manj samo ob dosledni in individualni zaščiti tuberkuloznih bolnikov! V sto minutah iz Zagreba v Dubrovnik Po ncjlepši turistični letalski progi na Jadran Srebrn »Douglase je vzletel z zagrebškega letališča ob 3. p opoldne, čez osem minul pa smo ie globoko spodaj opazovali dim iz sisačkih visokih peči. Dvajset minut kasneje smo preleteli Zrinjsko goro in gledali v daljavi, kako se beli bombažasti oblaki zbirajo nad Kozaro... Sonce nad nami je žarelo in se odbijalo na krilih letala ter zablestelo od časa do časa v vodah Kolpe, Une. Sane. Pilot je obrnil letalo zaradi oblakov proti Krupi, spodaj na Grmeču pa smo medtem lahko opazovali vsako drevo, vsako dolinico in vsako čredico belih ovac. Po 45 minutah vožnje smo bili točno nad Drvariem. Z višine 1300 m smo gledali skladovnice desk na žagi, malo nad njo smo ovazili Titovo pečino in Se smo preleteli reko Unec nato pa čez Šotor planano 2500 m visoko leteli vod krasnim Livanjskim vollem. T7a stotine parcel. kakor da i ’h je nekdo naslikal s pastelnimi barvami' Rum ene in zlata — Sitna polja. zelenkasta — kontra, pisana — trarmiki. Cer sinjsko trdnjavo, čez novo tovarno »Dalmatinka« ter čez Sinjsko polje in Cetina smo preleteli hitro ter se znašli pri Omišu nad morjem... Pogled na morje je izzval na desetine vzklikov »ah! čudovito! krasno!« ter še nekaj »wunderschön« in »beautiful« ... Jadran pod nami je sijal v vsej svoji lepoti, pilot je spusti I letalo na osemsto metrov ter smo lahko iz te višine opazili vsak zaliv, vsako hišico, vsako cipreso, vsak čoln... Maistral je gubat тотјеш po Braškem zalivu je plavala mo- torna jadrnica, mi pa smo hitro preleteli Brač, Hvar, Šče-dro, nato pa čez Ore bič in Trpanj dosegli polotok Pelješac. V korčulskem pristanišču smo zagledali ladjo, malo kasneje smo že bil nad Stonom, na desni pa nas je pozdravil otok Mljet s svojimi jezeri. V soncu so se lesketale soline v Stonu, poldrugo uro smo leteli, ko so se pojavili pod nami otoki Šipanj. Lopud, Koločep in končno Dubrovnik z Lokru-mom. Prelet čez dubrovniško področje je bil veličasten. Pod nami se je zelenil hrib Srd j, dalje otok Lokrum, v gruškem pristanišču smo opazili veliko ladjo (kasneje smo izvedeli, da je »Zagreb«), ki je iztovar-jala bombaž, na Lcpadu so se kopali, pred vhodom v Gruž pa smo videli spodaj »Prole-terko«, vso belo, kakor da je nevesta. nato pa sivo zidovje dubrovniške trdnjave, ki ponosno stoji nad vso panoramo starega mesta sv. Vlaha. Potniki v letalu so gledali s široko odprtimi očmi na to široko panoramsko lepoto. Prsi so se jim širile od tolike lepote, ki deluje na človeka tako, da se počuti neizmerno srečnega in da si zaželi vso to lepoto pritisniti na srce ... »Douglas« je letel dalje z nezmanjšano hitrostjo. Preleteli smo Pile. že smo bili nad Piotami, pod nami je ostala plaža in luksuzni hoteli, naše letalo pa je hitelo dalje ob obali. 7.e 4a pod nami v Župskem zalivu Srebreno in Kupari. nato pa Cavtat, Meštrovičevo re-mek-delo mavzolej Račiča, ki se je s svojo kuvolo prebil pod nebo med bori, bela. peneča se oroga valov pa je udarjala v *emno obalo. Ob obali in na gričih Srdja je bilo pod nami na tisoče cipres, ponosnih varuhov stampa mesta. Ze smo 51(1 nad Mlini. Zdaj smo leteli "Iže. videli nov-, hidrocentralo na obali, nato pa i-sakn streho, vsako smokvo. ionico barko, vsak avtomobil, ki je brzel po ozici cesti ob morju proti Kotoru ali Dubrovniku. Letalo pa je še vedno letelo. Letališče v Grudi je 27 km daleč od Dubrovnika. Vendar že projektirajo novo letališče v Čilipih, nad katerimi pravkar letimo. Na železniški progi je hitel vlak proti Hercegnovem, mi pa smo se spuščali. Veliko Ko-navljansko polje je zeleno, vse ravno in že smo videli na robu drobne pičice, ki so se čedalje bolj večale. Ljudje so. Ze smo deset metrov nad zemljo, nato komaj občuten udarec, drsimo po širokem polju, siewardesa je že pri vratih, letalo se je ustavilo in — prvi letošnji potniki so prispeli na progi Zagreb—Dubrovnik n a morje. Nadaljnja pot z avtobusom od Grude do Dubrovnika, venomer ob morju, skozi nasade oljk, vinogradov, cipres in agav. je prav bila tako lepa, vendar ne tako veličastna kakor v letalu. V sto minutah sm.o prispeli iz Zagreba na letališče v Grudi. Vendar smo porabili pol tega časa, da smo prispeli na Pile pred pisarno JAT. Sonce je bilo še visoko. Cve-teči oleandri, duh morja, pečenih rib, subtropskega drevja in živahni pogovori v naših in tujih jezikih, ki so se mešali med žvižge ladijskih siren, avtomobilskih hup tn tramvajskih zvoncev na progi Dubrovnik—Gruž — tn so bili prvi vtisi... M. Babič smo jih zapisali o njem, Je odločno preveč. D. Z. Filmske zanimivosti •CINERAMA« IZ LZlA 1327 Znano je, da se je v zaonjih letih. pujaviiO precej navin leii-inK, po katerih snemamo uaa: imenovane »pdastiene filme«. Sevens. ра v večini primerov o kaki »plastiki« al; »tretji tümeni^ji« ne moremo govor-**, pac Д.Л % e o učinek obstoji v širokem in ukrivljenem platnu in uomini tako »panoramski tlim«. Ena izmed ten tehnik je »Cmerama«, ki aeiuje na principu treh projektorja v. Ti sinhronizirano projicirajo na 20 m dolgo ш 6 m visoko platno. Fred kratkim so v Parizu ponovno prikazan Abei Gasace^ev film »Napoleon«, ki je nastal leta 1927. Posnet je v posebni tehniki »Poiyvxsnwi«, ki ura. uporao-lja sistem treh projektorjev ia se-seveua tudi trajno širino plauia. Na žalost film m ohranjen v celoti, ampak le nekaj sto metrov, tako da traja predvajanje 15 minut. Prikazuje pa ta odlomek korakanje Napoleonove armali e Nekateri prizori se raztezajo po vsej širini platna, ponekod pa prizora ob strani le poudarjata glavni prizor. Istočasno so po drugih pariških kinematografih prikazovali tudi novo verzijo »Napoleona«, ki jo je režiral Sacha Guitry. Zanimivo je, da dajejo kritiki prednost Gance-jevemu »Napoleonu«. -mžč. NOVICE OD VSEPOVSOD Pro-ducent Phil Ryan je naznanil, da si je zagotovil pravice do ponovnega snemanja znanega Griffithovega filma »The Birth cf a Nation« (Rojstvo nacije). Novo verzijo namerava posneti v Cinemascopi!. uporabil pa bo tudi nov sistem tridimenzionalnega filma Todd-AO. Računajo, da bo film stai kakih g ml jenov dolarjev-. * Fernande! je pred kratkim obiskal Anglijo in je ob te pv-ložnosti s 15 minutnim programom nastopil za televizijo. Na tiskovni konferenci je dejal, da obožuje Aleca Gninessea in Jamesa Masona, od Američanov pa najbolj ceni Spencera Tracyja in Gary j a Goopra. Na vprašanje, ali bi rad režiral kak film, je odgovoril, da se najboljši rezultati dosežejo z zadržavanjem ali samo pred ali pa samo za kamero. * Angleški režiser Robert Parish ki je režiral film »The Purple Plain« (Škrlatna ravnina — film bomo v kratkem gled3.!i tudi pri nas) z Gregoryjem Pečkom, se pripravlja na snemanje filma »The »Wonderful Country« (Čudovita dežela), ki ga bo posnel v Mehiki. * Od 21. do 25 junija |e W v Londonu prvi festival indijskega filma. Na tem festivalu so pokazali šest najboljših filmov, posnetih v Indiji, ki je na svetu na drugem mestu po številu posnetih filmov na leto. • V Italiji pripravljajo nov zakon o kinematografiji, ki predvideva ve* nadzorstva nad proizvodnjo *r* več cenzure filmov kot doslej. — ^everta so *4mski proizvajalci ogorčeno nastopili proti takemu zakonu. Videli bomo. kdo bo zmagal. » Alee Gu^ness. ki ga poznamo kot d^br'«:a angleškega komika, je filmu »The Prisoner« (Jetnik) nastopil v vlog» kardinala. Film 1e režiral Peter Giro ville — to Je njegov prvi film s katerim pa sn bili kritiki dokaj nezadovoljni. Štev. 151 -1. julija 1955 j SLOVENSKI POROČEVALEC / s!r. S 1 Abonentski sveti Prvi poskus družbenega upravljanja v gostinstvu v Celju Analiza poslovanja gostinskih obratov v Celju je zelo pestra in kaže v nekaterih primerih Čudno sliko gospodarjenja. Značilno je, da gostinsko podjetje Na-Na doslej še ni konstituirano; tarifni pravilnik v podjetju pa so sprejeli šele pred kratkim. Nadalje gostilna v Trbovljah še ni registrirana, poslo-siovanje v njej pa je zelo neurejeno. Analiza gospodarjenja je tudi pokazala, da restavracija Nova Številka »Geografskega obzornika« Pred dnevi je Izšla 1. številka П. letnika »Geografskega obzornika», ki ga izdaja Geografsko društvo Slovenije.Ta časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo izhaja štirikrat letno v tisoč izvodih ter v dobršni meri služi profesorjem in predmetnim učiteljem geografije na srednjih šolah kot informator pri pouku, poleg tega pa so v njem objavljeni tudi prispevki o novejših proučevanjih v geografski znanosti. V vsebini omenjene številke obzornika nadaljuje Vladimir Kokole oris »Nove Zelandije«, Ivan Gams podaja »Nekaj novejših spoznanj klimatske morfologije«, Danilo Furian pa razpravlja »Kako daleč smo z umetnim dežjem«. Sledijo poročila o severnovzhodnem polderju v Nizozemski, prebivalstvu Kanade in o novih potezah v gospodarstvu Saudove Arabije. Silvo Kranjc objavlja zanimiv članek o »Rimskih cesarjih na zemljevidu«. V rubriki »Metodični poskusi in skušnje« je prispevek »Težave z zemljepisno dolžino in širino« (Mirko Avsenak) in poročilo o »Geografiji v švicarskih srednjih šolah« (dr. Roman Savnik). Ob zaključku so še informacije iz tujih geografskih revij in društvene vesti. L. B. vsaka dobra volja rodi uspehe hi tako je tud! z našim pevskim zbcrooi »Svobode« v Mežici, ki ga vztrajno in marljivo vadi novi pevovodja tov. Vinko Rizman. Čeprav ta pevski zbor vadi šele nekaj mesecev, je imel že več javnih nastopov, tako med drugim tudi ob JO. obletnici osvoboditve na Poljanah pri Prevaljah. Razveseljivo Je dejstvo, da je med starimi pevci že tudi precej mladine, tako da šteje pevski zbor 42 članov, od tega 25 članov moškega pevskega zbora. Pri vseh svojih dosedanjih nastopih »o pevci želi pohvalo. »Kladivar« pri visoki obveznosti, ki jo mora dajati svojemu ustanovitelju, namreč AD Kia-divarju, ne more biti aktivna Zanimiva je tudi slika hotela, kavarne in restavracije »Evropa«, kjer je zaposlenih okoli 40 ljudi, k{ dosegajo 2.6 milijonov dinarjev mesečnega prometa. Ta analiza namreč kaže, da restavracija »živi« na račun hotela ter kavarne. Morda bo ta problem s preureditvijo lokalov, zlasti pa z dograditvijo vhoda v restavracijo z glavne ceste nekoliko omiljen. Tudi pregled cen, ki veljajo v posameznih gostinskih obratih pove mnogo, čeprav je treba upoštevati značilne okolnosti v katerih delajo posamezni obrati. Vsekakor ima najnižjs cene kolodvorska restavracija, ki je tudi najbolj plodonosno gostinsko podjetje v Celju. Lani je ustvarila med vsemi gostinskimi obrati v mestu naj- V Šentjanžu gradijo Dom Zveze borcev V Bentjanžu piš Dravogradu gradijo Dem Zveze borcev, ki so ga dralej zgradili do prvega nadstropja. sedaj vidi potnik na progi Dravograd—Slovenj Gradec prve obrise poslopja, ki je zraslo tik ob železniški postaji v Šentjanžu. Doslej so opravili več kot 2003 prfrrirvvu.j n:h delovnih ur. Domače prebivalstvo je sklenilo, da bo opravilo pri gradnji decna nad 6000 prostovoljnih delovnih ur. Dem borcev bodo leirs pokrili in ga dogradili v surovem srnin. Stal bo kot trajen kulturni spomenik NOB na skrajnem delu Štajerske ob koroški meji, kjer so enote IV. operativne o ne s sodelovanjem III. armade Uničile !, 1445 zadnjega okupatorja na naši zemlji. V domu bodo u-redili dvorano s sodobnim ljudskim odn m. kegljišče, strelišče in klubske prostore. Na pročelju bodo vzidali spominsko ploščo z meni padlih borcev. Za gradnjo ft'ma je organiaacija Zveza borcev v Šentjanžu zbrala doslej več kot « milijonov dinarjev. K. M. ki skrbi, da teče izposojanje knjig neovirano. Vendar pa ho treba nabaviti še novih sodobnih knjig, da botto imeli naši rudarji in mladina več izbire. Tudi pionirski krožek, ki ga vodi tov. Minka Salobirjeva, deluje v okviru »Svobode« ln je imel že nekai Javnih nastopov pri posameznih proslavah. Največje težave ima društvo zaradi pomanjkanja prostorov in bi delo društva gotovo doseglo še boljše uspehe, če bi društvo razpolagalo s primernimi prostori. M. P. višji presežek. Restavracija ima 42 abonentov, ki plačujejo po 115 dinarjev za abonma na dan. Takoj za njo je restavracija »Ojstrica«, kjer velja abonma 120 dinarjev na dan. Enaka cena za abonente velja tudi pn »Belem volu«. Ugodno ceno ima še »Skalna klet« ter gostilna »Branibor«. Abonma po ceni 140 dinarjev ima največ gostiln, tako »Pri mostu», »Pošta«, >Ma-jolka«, »Na-Na«, »Koper« 'in še nekatere druge. Po cenah na jedilnem listu pa je gostilna »Ma-jolka« najdražji obrat v mestu cb Savinji. Med obrate, ki se odlikujejo z višjimi cenami, spadata tudi »Evropa« ter »Pošta«. Problem zase je »Ljudska restavracija«, kjer ustvarja 16 ljudi približno 2 milijona dinarjev mesečnega prometa. Problem zase je ta restavracija zaradi tega, ker se trudi in dela v prvi vrsti za 360 stalnih abonentov, ki plačujejo dnevni abonma po 115 dinarjev. Ostale cene so tu pod srednjim povprečjem. Ta restavracija je tudi edina v Celju, ki »rešuje« družbeno prehrano in že zato zasluži tudi največ pomoči. Analiza poslovanja je nadalje pokazala, da v večini gostinskih obratov manjka dobrega kadra. Tu pa je začetek še drugih pomanjkljivosti, ki se kažejo v slabem delavskem samoupravljanju. V večini primerov manjka pri gostinskih kolektivih tudi iniciative za zboljšanje celotnega dela in odnosov. Da bi se zlasti okrepilo samoupravljanje v gostinskih obra- Meurje v Prekmurju Pred časom je razsajalo v go- ličkom uoiu Pi-triiiiUtrja made ii«-urje, kakršnega ne pomnijo niti naj starejši ljudje. Cesar ш uničila, kakor jajca debela toča, je razdejala voda, ki je pridrvela z bregov v t-i Hnu rer c-mi?..*-j d a zemljo, rušila mostove in prepravljala polja. Vdirala je tudi v stanovanjska poslopja in kleti tako, da so ljudje le s težavo reševali živino. Pri Gradu je bilo še dan po neurju opaziti velike kupe toče. ki je v znatni meri uničila rž in pšenico ter močno škodovala koruzi in krompirju. Tudi sadno drevje je bilo precej prizadeto. Največ škode je prizadelo neurje v JVlatjaševcih, Kuzmi. Gradu, deloma pa tudi v Poznanovcih, Vidoncih in drugod. J. A. Zborovanje učiteljev sloi'snjegrsškegs okraja Društvo učiteljev slovenjegraškega okraja bo 3. in 4. septembra organiziralo veliko učiteljsko zborovanje v Partizanskem domu na Pohorju, ki se ga bo udeležilo okrog 170 prosvetnih delavcev. — Udeleženci zborovanja bodo obiskali partizanske bolnice, spomenike NOB in se zanimali za razvojne možnosti tega dela Pohorja. tih, pri tem pa povečala soodgovornost in odločanje abonentov samih, je tajništvo Trgovin-sko-gostinske zbornice predlagalo upravnemu odboru zbornice, naj zlasti v obratih, id imajo več stalnih abonentov, uvedejo tako imenovane abonentske svete kot organe družbenega upravljanja. Pristojnost svetov naj bi bila posebej določena, v glavnem pa naj bi ti sveti imeli ie posvetovalni značaj. Dobra stran uveljavljanja takšnih svetov bi se pokazala še v zmanjšanju mnogih kritik na račun slabega poslovanja gostinskih obratov. Upravni odbor zbornice je predlog o ustanovitvi abonentskih svetov sprejel. M. B. Prekmurje se razvija V Prekmurju gradijo zadnja leta zasebniki večje število novih stanovanjskih poslopij in gospodarskih stavb. Samo letos so pristojni organi izdali 280 dovoljenj za razne nove gradnje, pri katerih so delavci in uslužbenci udeleženi saano z eno četrtino. Razen tega je okrajni gospodarski svet dovolil v več primerih adaptacije stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Vse to kaže, da ifhajo predvsem nekateri kmetje še precej denarja. Tako so samo letos v prvih šestih mesecih izdali 585 gradbenih dovoljenj. Gradbeno dovoljenje So izdali tudi za kanalizacijo Murske Sobote in za gradnjo daljnovoda za električno napeljavo v Križevcih, Prosenjakovcih in Dobrovniku. V Prekmurju so letos vsako 33. hišo nanovo zgradili in obnovili. K. M. V Smartaem pri Litiji so s pesmijo proslavili 1 Ù-leiniGo osvoboditve V Šmartnem pri Litiji so si pevci zadali nalogo, da dostojno proslave 10-letnico osvoboditve, zato so priredili že vrsto pevskih nastopov. Prvi samostojni koncert Je imelo Pevsko društvo Zvon že 3. aprila, nato so pevci sodelovali pri Invalidski proslavi ter nastopili pri množičnem nastopu v Ljubljani 1. maja. Sredi maja so nas presenetili pionirji z dvema samostojnima koncertoma. Poleg pionirskega zbora so sami nastopili tudi cicibančki 1., 2. in 3. razreda ter poslušalce navdušili z ubranimi glasovi. Pionirski zbor je sodeloval tudi pri nastopu gimnazijskih zborov v Litiji in se prav dostojno uveljavil. Največja povojna kulturna prireditev pa je bil koncert 5. junija, kjer sta poleg do-mačih pevcev Zvona, ki slavi letos 65-let-nico ustanovitve, nastopila tudi Led Je prebit in zdaf naprej! Več sUrhi mlađim gozdarjem Pred kratkim je bilo v Bohinjski Bistrici zborovanje mladine, zaposlene v gozdarstvu in lesni industriji na Gorenjskem, na katerem so razpravljali o raznovrstnih problemih. Tudi Igralska družina Je letos nastopila s kmečko opereto »Pri belem, konjičku« pod vodstvom zaslužnega režiserja tov. Edija Mauhlerja, dala pa je na oder tudi Timayerjevo mladinsko dramo »Mladost pred sodiščem«, ki Jo je zrežiral tov. Zdravko Lasnik. Z obesna predstavama je družina gostovala tudi pri sosednih društvih, kakor tudi izven okraja. Enako pridno vadi tudi tamburaški zbor pod vodstvom tov. Ргзпса Pustoslesnška. Zbor Je imel že nekaj javnih nastopov. Tudi knjižnica dobro dela. Posluje dvakrat na teden. Vodi jo že več let agilna in požrtvovalna knjižničarka Angelca Kranjčeva, Ati je odnos do ljudi? V nedeljo, 26. junija, so Jeseničani veselo pričakovali predstavo Totega teatra iz Maribora. Živa propaganda v časopisih in radiu je povzročila, da so Jeseničani že v prvih dveh urah predprodaje vstopnic kupili več kot 130 vstopnic. Na dan prireditve so vstopnice prodajali kot običajno ter je bilo tik pred predstavo prodanih okoli 600 vstopnic. Vendar predstave ni bilo! V nedeljo p opoldne so se Mariborčani sicer pripeljali na Jesenice in pri nekih ljudeh spraševali, koliko vstopnic je prodanih. Ko so zvedeli za Število, so kratkomalo sporočili, da predstave ne bo. Seveda pa to ne bi bil Toti teater, če ne bi odpovedi predstave sporočil neki osebi, ki ni imela s predstavo prav ničesar skupnega. Da bi obvestili o odpovedi vsaj člana koncertnega odbora, ki so ga dobro poznali, se jim ni zdelo vredno. Po »francosko« so jo podričnili z Jesenic. Kakšno je bilo razpoloženje zvečer, ko so zbrani ljudje zvedeli, da so jih Mariborčani pustili na cedilu, si lahko mislimo! Posebno ogorčeni so bili tisti. Jci so morali priti po nekaj kilometrov peš, da bi silicij in gledali Toti teater. Takšnega neodgovornega odnosa Jeseničani še niso doživeli, niti ga niso pričakovali. Franc Kunšič, Jesenice Post scriptum: Izkušnje Jeseničanov naj bodo opozorilo prebivalcem drugih krajev, v katerih bi »Toti teater« napovedal svojo predstavo! Navzoči so bili mnenja, da Je dotok mladih delavcev v gozdarstvo majhen zaradi neurejenih poklicev in premajhne skrbi za strokovno vzgojo ter zboljšanje splošnih življenjskih pogojev. Mladi delavci si namreč želijo tudi raznovrstnega razvedrila, čeprav bi bil pri tem zaslužek nekoliko manjši. Za izboljšanje razmer je največ sto- rilo Gozdno gospodarstvo na Bledu. Kljub temu mladi gozdarji na Jelovici in Pokljuki še vedno ne dobivajo dnevnih časopisov, nimajo knjižnice, ne morejo obiskovati kulturnih prireditev in podobno. Tudi politično delo med njimi je bilo šibko. V gozdarstvu »o zaposleni predvsem sezonski delavci, med katerimi jih je na Gorenjskem 30°'o pred upokojitvijo, dotok mladih pa je zelo majhen. Za ureditev kvalifikacij so storili prav malo. V Tržiču se je 5? gozdnih delavcev prijavilo za izpite že lani. toda komisija na okraju jim doaiej še ni odgo- vorila. Način sedanje razdelitve poklicev bi morali Je izpopolniti in čimprej urediti kvalifikacije, ki so prav tako vzrok, da se mladina ne vključuje v gozdarstvo. V gozdu so pri delu najrazličnejše ovire. Tako je bilo lani samo 190 dni primernih za delo, zato so bili gozdni delavci prisiljeni delati tudi v dežju, čeprav zaradi pomanjkanja za-zaščitnih sredstev delo na dežju škoduje zdrav.; Za zaščito delavcev v gozdarstvu je bilo doslej investiranih prav malo sredstev. Izmed 486 delavcev na področju g.zdnega gospodarstva v Kranju je bilo v prvem polletju lanskega leta 59°/0 obolelih, kar je povzročilo izgubo IVft vsega razpoložljivega delovnega časa. Ob slabem vremenu delavci nimajo kaj početi. Ker pa so tudi med mladimi delavci še nepismeni, bi bilo prav. da bi posamezne organizacije poskrbele, da bi prosti čas ob slabem vremenu čimbolj izkoristili za izobrazbo teh ljudi. Logarji in ostali vodilni uslužbenci v revirjih bi morali mladim pojasnjevati poedine gospodarske ia politične probleme, sklicevati posebne posvete mladih, ki naj bi se jih pogosteje udeleževali tudi ljudski poslanci in drugi politični delavci. Poglavje zase je uveljavljanje mladih v organih delavskega samoupravljanja, v katerih danes mladih gozdarjev še ni. V bodoče naj bi delavski sveti razmnoževali poedine analize in razprave ter jih dali v razpravo mladim delavcem, ki bi se seznanjali s problematiko podjetja; poskrbeti bo treba, da bodo tudi mladi gozdni delavci v delavskem svetu aktivni. V ta namen bodo potrebni posebni posveti. Pogoji dela mladine, zaposlene v lesni industriji, so mnogo boljši in dajejo širše možnosti vzgoje, čeprav se tudi občuti pomanjkanje strokovnega kadra. Ta mladina je mnogo bolj vključena v kulturno in športno življenje, ki ga bo nujno razviti tudi v gozdarstvu. Konferenca je po izredno živahni razpravi sprejela vrsto zaključkov, ki bodo prav gotovo vodili do izboljšanja razmer v gozdarstvu in lesni Industriji. R. M. IZ VBHNIKE V dvorani doma TLA so te dni L uspelo prireditvijo zaključili letošnje šolsko leto gojenci otroškega vrtca. Prireditev so obiske-Li številni starši in prijatelji o-trok. V programu so sodelovali vsi otroci iz vtrca. Predstavili so se z raznimi reci taci jami, pesmimi in otroškimi igricami. Prireditev. ki je trajala nad dve uri, Je prav dobro uspela. Isti dan so svečano zaključili tudi šolsko leto na nižji gimnaziji, kjer so najboljše dijake nagradili. A. K. Nad 1000 jib bo letovalo V letošnjih počitnicah bo letovalo nad tisoč otrok in mladincev iz šoštanjskega okraja. Zahvala za to gre okrajnemu ljudskemu odboru, ki ima na otoku Pagu veliko poslopje, letovali pa bodo tudi v drugih krajih Zveza borcev bo poslala na letovanje 224 otnok padlih borcev, Svet za socialno skrbstvo 442. ostale pa drugi Na Pagu bo letovalo tudi *00 vajencev in 160 kmečkiti mladincev. Okrog 100 otr%-k bo letovalo v višinskih krajih, 40 pa ob Vrbskem jezeru na Kr roškem. Z. K. «o/«J U V Zagorju praznujejo te dni 200 let rudnika. Na aliki Zagorje—Toplice, središče Hudnika bi izu in dal pevska zbora Iz Gabrovke in Litije. K uspelemu programu je veliko prispevala godba JLA pod vodstvom kapelnika Ljubomira Mi oče viča, ki je spremljala množične pesmi in sama izvajala koncertne skladbe. Ob tej priliki je prejel priznanje domačih pevcev in zbora iz Gabrovke tudi pevovodja tov. France Gruden, ki že 3» let vodi pevske zbore. Kasneje so pevci priredili 5e koncert v sosednji Jablanci, sodelovali so pri zaključni šolski proslavi v Kostrevnici in bodo na jesen zapeli še v drugih sosednjih vaseh. Učni uspehi slovenjegraških učencev Na seji Sveta za kulturo ln prosveto ljudskega odbora mestne občine Slovenj Gradec so razpravljali o delu šolskih odborov in o učnih uspehih na osnovnih šolah. Ugotovili so. da je najboljši uspeh do-segla osnovna šola v Slovenj Gradcu, v kateri je izdelalo 85.93 odst. učencev. V tej šoli slabše učence izločijo m jih posebej poučujejo. Na osnovni šoli v Pamečah pa je 74,49 odstotkov učencev uspešno zaključilo šolsko leto. Razstava v Žirovnici V osnovni šoli v Žirovnici SO pred kratkim priredili razstavo izdelkov učencev osnovne šole in dijakov nižje gimnazije. Posebno so ugajale risbe gimnazijcev, razni lesoreza in lični izdelki ženskih ročnih del. Starše so zanimala predvsem sodobna učila, ki jih je razstavila šola. Pohvailno pa so se izražati tudi o lepih izdelkih, ugajali so jim zlasti izdelki modelarskega krožka obeh šol. Prostovoljna gasilska četa Brez-nica-Zabreznica je pred kratkim praznovala Go letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so razvili tudi lep prapor. Slovesnosti se je udeležilo mnogo okoliških gasilskih društev, zastopnikov množičnih organizacij in drugih. Domači gasilci so pripravili tudi razstavo slik, ki prikazuje njihovo de*o. J. D. To ni prav! N a Pro ti tuberkuloznem dispanzerju v Slovenjem Gradcu so nas zaprosili za objavo naslednjih podatkov v nevzdržnih stanovanjskih razmerah njihove pacientk*» 53-letne Katarine Kopitar Imenovana boleha na pljučih kljub temu pa živi s svojim možem v eni postelji v starem .iugaslovanskcm bunkerju nad ubožnico v Dravogradu. Stene bunkerja so zelo vlažne. Takšno stanovanje poslabšuje zdravstveno stanje Katarine Kopitar. Zato na Proti tu berk n-loznem dispanzerju v Slovenjem Gradcu misJUjo, da bi občinski ljudski odbor lahko pokazal ve* razumevanja za ta problem in imenovani nakazal primemo in predvsem zdravo stanovanje. K. Štajerski Pokrajinski muzej narodne osvoboditve v Mariboru je dobil nove prostore v poslopju sindikalnega sveta v Ulici heroja Tomšiča. Tam bodo 22. julija odprli dvomesečno razstavo o razvoju NOB na Štajerskem. Pripravljalna dela za razstavo so v teku in ljudje od vsepovsod prinašajo v muzej dragocene predmete m dokumente vseh vrst. Poleg tega posebne ekipe potujejo po terenu in iščejo muzejsko gradivo. Ob tem, da bo sedanji mariborski muzej prerasel v štajerski Pokrajinski muzej, bo nastala potreba po preosnovi vseh obstoječih štajerskih in koroških lokalnih muzejev narodne osvoboditve. Zato menijo v Mariboru, da se bo moral n. pr, muzej v Slovenjem Gradcu slej ko prej omejiti na muzejsko gradivo s koroškega področja, medtem ko naj bi zbirko iz Štajerskega prepustil Pokrajinskemu muzeju v Mariboru. Posebnost Pokrajinskega muzeja za Štajersko bodo tudi zemljevidi s številčno označbo vseh važnejših javk, borb, sedežev komitejev in odborov ljudske oblasti. Maribor Tri razstave v Novem mestu Qt> км-ncu šolskega leta so bile v Novem mestu tri razstave izdelkov naše mladine. Najmlajši, gojenci otroškega vrtca, so razstavljaj! najrazličnejše izdelke iz gline, iz papirja izrezane konjičke, košarice in prtičke. Čedni so bili predmeti, k) so jih napravili z lepljenjem in gubanjem. Večji otroci so se lotili težjih izdelkov. Sestavili s' topove in tanke in napravili lepe lutke. Razstavo si je ogledalo mnogo ljudi, predvsem starši o-trok. ki so razstavljali. Gimnazijci so razstavljali v šolskem poslopju. Njihove risbe so zanimive zaredi pisanih motivov ln tehnike. Letos niso risali samo z vodnimi barvicami, temveč sc se ukvarjali tudi s steklom ln lesorezom. Zanimiva je bila tudi vajenska razstava, ki ima v Novem mestu že tredici jo. Ljudje radi pogieda-j.o Izdelke živilskih. čevljarskih, 1с1фмш» 4P drugih obrti« IZ IDRIJE Zaključka šolskega leta na osnovni šoli so se udeležili nekateri starši in zastopniki Zveze fcprcev, pogrešali pa so zastopnike ljudske oblasti in drugih množičnih organizacij ter delovnih kolektivov. Letos je bilo 80% u-čencev pozitivno ocenjenih. Na zaključni prireditvi so 65 učencev pohvalili, najboljše pa so nagradili z leposlovnimi knjigami, kar je omogočile Zveza borcev. Priznanje za lep učni uspeh pa gre nedvomno učiteljstvu, ki je vložilo v svoje delo res veliko truda. Predsednik šolskega odbora se je zahvalil podjetjem, ki $:> omogočili osnovmi šoli nabavo sodobne opreme za tri učilnice in raznih učil, ki so šoli doslej zelo primanjkovala. Največ so prispevali rudnik živega srebra ter podjetja »Izbira«, »Preskrba«, »Kurivo« in »Kooperativa«. Solsiki odbor v Idriji se zavzema tudi za gradnjo novega poslopja, ker je sedanje že zastarelo. Ni prav, da je letos iz neznanih vzrokov odpadlo letovanje idrijskih otrok, čeorav bi bila po mnenju šolskega odbora možna vsaj zamenjava z otroci iz obmorskih krajev. IZ KRANJA V Kranju bo tudi letos tradicionalni gorenjski sejem in sicer v času rud 29. juiija do 8. avgusta. Na razstavi bodo sodelovala vsa večja podjetje, tovarne in obrtniki z Gorenjske in ostalih krajev. Na tem sejm-u bo tudi strokovno ocenjevanje obrtniških izdelk v. V času gorenjskega sejma bo 25 procentov popusta na železnici. Dijaki I. gimnazije v Kranju so preteklo nedeljo slovesno zaključili letošnje šolsko leto. Pozitivno je bilo ocenjenih 69 % dijakov. kar je nekaj več, kakor lani. Osmi razred je obiskoval • letos 61 dijakov, izmed katerih jih je v junijskem roku 47 uspešno opravilo zrelostni izpit. IZ LIBELIČ V Libeličah bodo 10. julija pro- slavili deseto obletnico osvoboditve. Pri kulturnem, sporedu bodo sodelovali pionirji domače osnovne šole in pevski zbor »Svobode« iz Dravograda. Isti dan bo slavilo prostovoljno gasilsko društvo 65-letnico svojega obstoja, ki jo bo počastilo z razvitjem društvenega prapora. Pri proslavi desete obletnice osvoboditve bo sodelovala tudi Zveza borcev, ki bo med drugim položila venec pred spomenik Sabodinovi družini, ki je ž;va zgorela v hiši leta 1943. —S.— je s štajerskim Pokrajinskim muzejem pridobil pomembno kulturno - zgodovinsko ustanovo. Zasluga za organizacijo tega muzeja gre okrajnemu in mestnemu odboru Zveze borcev, kakor tudi tovarišu Cižmeku-Boru, enemu izmed štajerskih prvoborcev. SLOVENI GRADEC *’ V slovenjegraški bolnišnici Je v torek okrog 120 Slovenjegradčanov prostovoljno darovalo kri. ki so jim jo odvzeli člani transhizijske postaje iz Ljubljane, iz Slovenjega Gradca bodo odpotovali še v Ravne na Koroškem, v Muto in Vuzenico, kjer bodo prostovoljcem odvzemali kri za potrebe naše zdravstvene službe. M. K. Že imate slikanico Založba »Slovenski pora Sevale« v Ljubljani Fluorografiianje v slovenjegraškem okraja V slovenjgraškem okraju so zaključili fluorografi-ranje prebivalcev. Ekiipe so pregledale 34.500 ljudi. Po nepopolnih podatkih se je fluorografiranja udeležilo več kov 99 odstotkov ljudi. Trenutno so v teku kontrolni pregledi oseb, pri katerih so na rentgenski sliki opazili sumljive bolezenske spremembe. Doslej so opravila okrog 500 kontrolnih pregledov, med katerimi so odkrili 24 primerov aktivnih TBC obolenj. K. M. IZ VIPAVE Na za cezij i seji občinskega ljudskega «edbora v Vipavi so med drug.m sklenili, da razpišejo v prvi volilni enoti nadomestne volitve. Za kandidata so predlagali starega partizanskega borca in nosilca spomenice Antona Semeniča iz Podlage. Na seji so se menili še o slabem učnem uspehu na vipavski nižji gimnaziji. Da bi se učni uspehi v bodoče izbi Ijšali, želijo Vipavci, da bi jim dali po možnosti vsaj nekaj starejših izkušenih predavateljev, ki jim še vedno močno primanjkujejo. -jp. Robert ?loršab -80-ieiuik Te dni je praznoval svojo o-semdesetletnico upokojeni šolski upravitelj v Trb: vijah Robert Pia vsak. Bil je ne le dober osnovnošolski vzgojlteo, temveč se je vsestransko udejstvoval tudi izven šole v prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Več 1st je bil predsednik učiteljskega društva in se je s svojim delovanjem v seski-Zi izkazal kdt zaveden Slovenec. Jubilantu žele njegovi kolegi in bivši učenci, da bi, preživel večer svojega življenja v zdravju in zadovoljstvu. L. H. Taborjenje v Rovinju Rovinjska okolica se ponaša z borovimi gozdovi, v katerih zdaj taborijo učiteljiščniki iz Novega mesta, taborniki rodu »Ukročena reka« iz Maribora, zagorski pionirji in drugi. Zveza borcev iz Maribora je postavila veliko vas šotorov za otroke padlih borcev iz mesta in okolice. Na tritedenski oddih bo prišlo skupaj nad 6C0 otrok. Tabor iena svojo plinsko kuhinjo, elektriko in vodovod. C. H. Posvojili so 33 otrok Doslej so zakonci brez otrok na Goriškem posvojili že trideset otn tk, med tenti več sinov in hčera padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja pa tudi nekatere nezakonske o crake. Od leta 1952 sta bili razveljavljeni samo dve posvojitveni pogodbi. Vsi so posvojili v glavnem otroke iz drugih krajev, ker menijo, da se bodo tako *?rej navezali nanje in jih prej vzljubili kot svoje starše, ker jih ne bo motilo domače okolje. -jp» Z gradnjo jeseniške železniške postaje bodo nadaljevali Zadnje čase je bilo precej polemike, ali se bo delo na jeseniški železniški postaji nadaljevalo ali se bo delo prenehalo. Vse je kazalo da bodo Jesenice še delj časa ostale brez postajnega poslopja. Finančno stanje pred nekad dnevi je bilo namreč takšno, da so hoteli s 1. julijem ustaviti dela. V zadnjem trenutku pa je bil nakazan nov kredit, ki sta ga v prvi vrsti izposlovala LOMO Jesenice in pa šef železniške postaje. S tem so zaenkrat odpadle skrbi in Jeseničani lahko pričakujemo, da bomo v najkrajšem času le dozidali prepotrebno železniško postajo. K. F. POUČNA IZLETA Na pobudo okrajne zadružne zveze v Šoštanju so priredili za učence kmetijsko gospodarskih ŠM v okraju dva poučne izleta. Učenci prvega letnika so si ugledali termoelektrarno v Velenju, zdravilišče v Dobrni, perutninarsko farmo v Ločah, zdravilišče in steklarno v Rogaški Slatini, kmetijsko šolo v St. Juriju in vrtnarsko šolo v MedV.gu. Drugi 'etn;k pa je bil na Kočevskem, kjer si je ogledal državno posestvo v Kočevju in razne druge zanimivosti. Vsi so bili z izletom zadovoljni. Izleta je z denarnimi sredstvi omrgočila OZZ, ki zasluži ze to vso pohvalo. Z. K. Plenum sindikata uslužbencev PTT Arandjelovac, 30. Junija. V Torek se Je v Arandjelovcu sestal Centim centralnega odbora sindikata delavcev in uslužbencev PTT Jugoslavije. Na dnevnem red, je raaprava o Izvajanju sklepov IIL kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ln sklepanje o skUcaniu kongresa sindikata delavcev in uslužbencev PTT Razpravljali so tudi o plaffnem sistemu ▼ drugih gosc-odarakih orgenizaoi-Jah . Štajerski Pokrajinski muzej pripravlja dvomesečno razstavo Brezplačna malica se obrestuje Slab zrak, nasičen s plinom in drobci prahu se preliva med očrnelimi stenami tovarne baterij in suhih elementov »Zmaja v Ljubljani Prostori, kjer delajo delavci — v glavnem so to žene — so mnogo premajhni in preslabo urejeni, da bi odgovarjali pogojem sodobnih tovarn. In če pomislimo, da je delalo v teh prostorih pred vojno le okoli 50 delavk, sedaj pa jih dela nič manj kot 500, postane slika težkih delovnih razmer v tovarni »Zmaji še jasnejša. V takem, zdravju škodljivem ozračju bi brez močnejše prehrane zbolel tudi normalno hranjen človek, kaj šele pod- zato lahko tako nizka, ker ni treba plačati menzi nobenih režijskih stroškov. Tako ni v tej ceni vračunan plin, razsvetljava, plača kuharic, cena prostoru — kar vse plača vodstvo podjetja. Dnevno se hrani v menzi okoli 130 ljudi. Uspeh brezplačne malice in polurnega počitka ni izostal. Predvsem se to pozna na manjšem številu obolenj, a tudi pri storilnosti dela; zdaj se tudi ne ponavljajo več primeri, da bi delavke omedlevale pri delu. Problem prehrane je vodstvo tovarne »Zmaj« že nekako rešilo, ostaja pa odprto še vedno težko vprašanje — sta- V tovarni »Zmaj« so poskrbeli za zboljšanje prehrane delavstva le golo prenočišče. Mnoge spijo kar na slamnjači na tleh v kuhinji ali v predsobi ter morajo v zameno za to »uslugo*, opraviti razna hišna dela. Tako čaka delavko, ki pride iz tovarne utrujena, še kup najtežjih gospodinjskih del, s katerimi se pogosto ubija pozno v noč. Delo v tovarni pa se začne že zjutraj ob 6. uri in delavka prihiti na delo neprespana, izmučena in je utrujena, še preden je začela delati. Koliko se zmanjša pri tem tudi njena storilnost, ni treba posebej poudarjati. Podjetje si zato prizadeva» da bi tudi vprašanje stanovanj nekako uredilo, s čimer bi bili odstranjeni vre veliki navori VpraSanje prehrane svojega delavstva je vodstvo tovarne »Zmaj* pametno rešilo, nedvomno bo vztrajalo tudi na rešitvi stanovanjskega vprašanja, ki prav tako kot nekoč nezadostna prehrana ogroža zdravje številnih delavk. Zgledu te tovarne naj bi sledila tudi druga podjetja, saj bi od vsega imela predvsem sama veliko korist. V. K. Peteršilj in Za dekolte 3:0 Malo : kdo ve, da ima zelo razširjena in znana dišavni-ca, kd jo dan za dnem uporabljajo naše gospodinje pri kuhi, toliko hranilnih snovi, ki jo uvrščajo med važne sestavine vsakdanje prehrane. Hranoslovcl priporočajo, da ga n« uživamo samo kot dišavnico, ampak tudi njegov sok. Ta pa nima preveč prijetnega okusa, zait© svetujejo, da ga mešamo z drugimi sokovi ali pa ga dodajamo jedem. Zakaj ga modema prehrana tako ceni? Peteršilj je najbogatejši vir vitamina A med vsemi rastlinami. Poleg tega vsebuje nekoliko vitamina B, nekaj vitamina C tn prav malo vitamina E. Zelo bogat je na železu in drugih rudninskih soleh. Svojo vrednost v prehrani povečuje peteršilj še s tem, ker nam je vse leto na razpolago v svežem stanju. Na vrtu ga lahko ohranimo do prvega mraza, korenine lahko odkopljemo celo pozimi, spomladi pa nam z njim znova postreže vrt, ker začne peteršilj zeleneti zelo zgodaj. Vrednost peteršilja ohranimo v jedeh v večji meri, če jim ga primešamo tik pred serviranjem. (»Sodobno gospodinjstvo«.) Dejstvo, da naše šivilje prav letos, ko imamo izredno hladno vreme, sesije.io več oblek z dekolteji kot pa kdajkoli prej, je precej ironično. Se huje pa je, da take obleke šivajo tudi tistim, ki so si globok izrez izbrale za obleko namenjeno za vsakdanja gospodinjska nakupovanja ali za takoimenovano »pisarniško obleko« in jim ta izraz tudi prav nič ne pristoji. ZA KDAJ Normalno krojimo dekolteje pri večernih oblekah ali vsaj pri popoldanski obleki ter pri obleki, ki hi jo lahko imenovali »sončno« ali ohleko »za plažo«. Ce pa sedimo za pisalno mizo v globokem dekolteju ali pa če v taki oblek) kupujemo v trgovini in na trgu, dokazujemo, da prav malo vemo, kje Je kakšna obleka primerna. Sicer Je ženska moda zares včasih tudi nesmiselna, ni pa groteskna. Ker si ne moremo privoščiti toliko oblek, da bi imeli po eno za različne priložnosti, si moremo ukrojiti obleko, ki jo imamo lahko večkrat. Taka obleka z dekoltejem, čez katero oblečemo kratko jopico, ki je krojena iz istega blaga in v istem smislu kot spodnja, dekoltirana obleka. Dva taka primera nam kaže naša skica. KDO Sodbo, kdo si more privoščiti globok dekolte, nam ob lepem vremenu nudi sprehod do Ilirije ali Spice. Revija koščenih, povešenih. okroglih in zamaščenih ram ali hrbtov je precejšnja. V nujni zvezi s tem lahko ugotovimo, da tiste, k! vedo. kdaj naj oblečejo dekoltirano obleko ne vedo, če Jo smejo one same nositi. Med željo in uresničitvijo mora hiti tudi precejšnja mera presojanja, če nam taka obleka pristaja. Ugotovitev, da ni vse za vsakogar je že tako stara, da o njej niti razpravljati ne hi smeli več. Ker pa tega nekatere le ne vedo ali nočejo vedeti, moraio še enkrat PTehrati seznam tistih hib, ki se pod obleko tako lepo skrijejo, ki pa so pri dekolteju poudarjene. Včasih pa nam tuđi kakšen izrez lepo pristoja, drugi pa ne. Ce pred krojenjem posvetimo četrt ure posvetu pred ogledalom nam je pol uspeha že zagotovljeno. — Blago si skušajmo pripeti na različne načine; v koničasti, okrogli, večji ali manjši izrez. Ugotovile bomo, kaj nam najbolj pristoja in še več, tudi napake s pravilno izbranim izrezom lahko dobro za. krijemo. KAKO Ce smo na oba vprašanja zadovoljivo odgovorile in smo se že odločile za dekoltirano obleko pa moramo obenem rešiti, vsaj prt večjih izrezih še eno vprašanje, Al, imamo nedrček, katerega naramnice ne bodo uhajale iz izreza, je zares dobro krojen (kar velja posebno za tiste brez naramnic) in je tak, da nas ne ho oviral? In če je vse to, privoščimo si ga iz istega blaga kot imamo ohleko, pa se bomo bolje počutile. (poòeda $a eCekixièm kufaatnifk hranjene, izčrpane delavke, Id jih je bilo tu precej in ki so komaj prišle v tovarno. Vodstvo podjetja je začelo razmišljati, kako bi preprečilo vedno pogostejša obolenja delavstva, kar je doseglo višek v zimskem času pred dvema letoma. Ta problem so vsaj delno rešili s polurnim odmorom in brezplačno malino, ki jo sedaj dobivajo vsi delavci. Vsak dan dobijo brezplačno pol litra mleka in 20 dkg kruha in če je komu premalo, si lahko še vzame (mleko so dobivali že prej delavci v oddelkih, kjer je delo zdravju posebno škodljivo). Poleg brezplačne malice se delavci, oz. delavke v tovarni »Zmaj« lahko poslužujejo po končanem delu tudi kosila v menzi, za katerega odrinejo petdeset din in se lahko najedo. Kakšno je potem to kosilo za petdeset din? — bo marsikdo dvomeče vprašal, češ. za ta denar mora biti res zelo »dobro«. In vendar je kosilo v resnici dobro, cena je pa le novanja. V tovarni je nad sto delavk, ki pravzaprav nimajo stanovanja. Nastanjene so kje pri kakšni družini, ki jim daje nekaterih delavk, vendar jf povsod naletelo na gluha ušesa, četudi bi gradilo iz svojih sredstev. P. P.. Kočevje: Razcblikovalno obolenje sklepov se razvije najpogosteje v sklepih, ki so močno obremenjeni im izpostavljeni. Tako tudi obolijo pri razoblikovalnem obolenju hrbtenice navadno sklepi, ki se najbolj gibljejo, ki so najbolj obremenjeni in to sklepi v vratnem in prsno ledvenem predelu. Ker občuti bolnik pogosto bolečine tudi na drugih mestih, sl pač navadno misli, da so te bolečine revmatičnega značaja. Zato Je bilo tudi vse Vaše dosedanje zdravljenje brezuspešno. Po opisu sodeč spada Vaša bolezen v roke zdravnika ortopeda, k; bo odredil ustrezno zdravljenje bodisi z ortopedskim oklepom za trup, bodisi z odgovarjajočim pasom, po potrebi pa tudi z ope- racijo ali kakimi drugimi zdravili, na pr. s kopelmi, obsevanji itd. Seveda pa mora tudi bolnik pomagati zdravniku in zdravljenju s tem, da se kolikor mogoče drži pravil higienskega življenja. Predvsem mora paziti, da je stanovanje suho in sončno, brana mora vsebovati mnogo sadja in zelenjave, pri delu mora paziti na potreben odmor. Bolnik naj ne zanemarja sprehodov po soncu in zraku, pri gibanju kakor pri kakršnem koli delu mora paziti, da bodo vsi gibi umerjeni, da se hrbtenica in sklepi preveč ne naprezajo. Obrnite se pismeno na ortopedsko kliniko v Ljubljani, da Vam ta sporoči, kdaj Vas lahko sprejme v pregled in eventualno zdravljenje. Prav posebno moramo paziti, kadar izbiramo posodo za elek-trokuho. Velikost spodnje ploskve se mora ujemali, ali prav malo presegati velikost kuhalne plošče. Dno posode mora biti popolnoma ravno In odebeljeno. Ker pri nas že nimamo prave posode za elek-trokuho, je za to najprimernejša »Eterna« posoda. Ker smo pri naših obiskih v tovarni videli lepše in modernejše oblike posode, kot smo jo vajeni kupovati v trgovinah, smo posredovali, da sl bodo prav tako mogle nabavljati tudi naše gospodinje. Posodo moramo izbirati tudi po barvah emajla, kajti pisana posoda v kuhinji daje neko živahnost in veselost pri monotonem gospodinjskem delu. Najobičajnejše oblike naše posode za vsakdanjo rabo so kozice in lonci, vse od prav majhnih do največjih. Mnogo kasneje so začeli prodajati globoke kozice, ki pa so zelo pripravnih oblik. Nekoliko modernizirana Je oblika posode, ki jo včasih zasledite tudi pri »Na-ma«: lonec ima zgornjo odprtino širšo od spodnje ploskve, obe krožnici pa sta povezani z izbočenim ubodom. Posoda Ima velike ročaje, ki se tako zelo ne segrejejo kot majhni in jo moremo prav udobno preložiti iz štedilnika na mizo. Na mesto z dvema ročajema so posode podobnih oblik opremljene samo z enim dolgim ročajem in malim livčkoen, ki je pripraven za polivanje. Pri vseh omenjenih modelih tvorijo pokrovi važen sestavni del: v pokriti posodi se jed mnogo hitreje skuha, dosti manj se osuši ali povre voda. Pri pokrovih moramo vedno paziti. da ustrezajo odprtini lonca, prevelik ali premajhen pokrov ne bi dosegel svojega namena. Pogled na štedilnik, kjer so lonci pokriti s pokrovi, ki se posodi ne prilegajo d3je vtis površnosti gospodinje. Na priloženi sliki vidite kotliček za mešanje ali stepanje snega. Oblika posode je dosti primernejša od doslej znanih kotličev, ker more na svojem podstavku samostojno stati. Tudi te kotliče opazimo v naših trgovinah zelo redko, verjetno le tedaj, če je pri omotavanju pošiljke vmes kakšna pomota. Pa še nekaj, silno praktičnega za naše gospodinjstvo smo našli v dovolj veliki nakladi v skladiščih tovarne: posodice za merjenje tekočin (št. 2). Kot vidite na priloženi sliki, Imajo te posodice na notranji strani obodne ploskve označeno lestvico, po kateri moremo natanko določiti zahtevano količino tekočine. Ce ima gospodinja vsaj eno teh posod, ji ni treba prav nič več ugibati ali drži njena skodelica za kavo točno četrt litra ali kaj več ali manj. Kajti prav za merjenje tekočin smo v malih gospodinjstvih mnogokrat v zadregi. Upamo pa, da bosta uvideli potrebo no teh »me- ricah« tovarna in trgovska mreža ter posredoval! dobavo tako važnega kosa posode. Neprecenljive vrednosti bi bile te »merice«, zlasti za tiste gospodinje, ki se morajo pri pripravljanju dietične hrane ozirati na točnost predpisanih količin. Ing. arh. Marjana Čuček Ce se hočemo izogniti nevarnostim kopanja, jih moramo tudi poznati. Vsako leto utone na tisoče ljudi, med njimi tudi mnogo dobrih plavalcev. Največkrat mislimo, da utonejo celo izvež-bani plavalci zato, ker jim hipoma popusti srce. Vzrok pa je neredko čisto drugje. Se vedno ni dovolj znano, da moramo smatrati preluknjan bobnič v ušesu za resno nevarnost pri plavanju in kopanju. Skozi luknjico v bobniču lahko vdre mrzla voda v srednje uho. Zaradi dražljaja v ušesnem labirintu nastopi omotica in motnje ravnotežja; plavalec izgubi smer in utone. Marsikdo niti ne ve, da nima celega bobniča;, morda je že kot dojenček prebolel gnojno vnetje srednjega ušesa in mu je od tedaj ostala luknjica v bobniču. Takemu se lahko, če mu pride voda v uho, vnetje ponovi in dobi tako imenovano kopalno vnetje srednjega ušesa (btitis). Zato priporočamo, da si da vsak, kdor hoče gojiti kopalni šport, najprej preiskati ušesa. To velja zlasti za tiste, ki goje čedalje bolj priljubljeni globinski lov na ribe (podvodni riboiov). Ce pa hoče tisti, ki ima preluknjan bobnič, kljub temu plavati in se potapljati, si mora zamašiti sluhovod z namaščeno vato ali pa s čepom iz plastične mase. Poleg tega pa mora uporabljati tesno se prilegajočo kopalno čepico. Sovražnik plavalcev pa je lahko tudi krč v mečih, ki lahko preseneti ‘udi dobre in izvežbane plavalce, in jih napravi negibne Ce se plavalec, ki ga prime krč. zadrži mirno i.že na vodi, krč Preden zaplavamo kmalu popusti in nevarnost mine. Zato naj bi se vsak plavalec naučil mimo ležati na vodi, kar ni posebno težko. Pogoste smrtne nesreče je treba pripisati dejstvu, da se neizkušen plavalec navadno vse preveč razburi in prestraši zaradi nastalega krča ter izgubi potrebno prisebnost. KAJ SE LAHKO POVZROČI PLAVALCEVO SMRT? Bolezni srca in ožilja, četudi manj zaznavne, povzroče veliko nesreč pri kopanju. Sem spadajo napake srčnih zaklopk, zamaščeno srce, srce kadilca in pivca ter obolenje srčne mišice, ki so lahko vzrok nesreč. Take primere bi lahko preprečili samo na ta način, če bi se vsakdo, ki goji šport, vsaj enkrat na leto posvetoval z zdravnikom in se dal točno pregledati. Šolske otroke naj pred vstopom v plavalno šolo pregleda zdravnik. Opozoriti moramo tudi starejše, ki goje plavanje, naj se puste večkrat zdravniško pregledati. Vsake vrste vodnega športa pa morajo opustiti božjastni (epileptiki). UČINKI SOKA IN REFLEKSA so prav tako velikega pomena pri nenadnih smrtnih primerih pri kopanju. Zgodi se. da mladi, športno izvežbani in krepki ljudje hipoma brez glasu utonejo, kakor hitro se potope v vodo, navadno pri skoku v vodo, včasih po prvih plavalnih zamahih. Tu gre navadno za osebe, ki so posebno občutljive, pri katerih prsna žleza, priželjc, ni dovolj zakrnela in je zaradi tega odpornost organizma močno zmanjšana. Povečani priželjc pritiska na dihala in otežkoča dihanje. slabo izvedenih skokih z večje višine. Paziti moramo tudi v kakšnem stanju je KOZA. To je važno zaradi močnega reflektoričnega učinka mrzle vode. Cim manj je koža pred kopeljo ohlajena, tem stala vse bolj znana in da bi se s smotrnim poučevanjem razširila mreža reševalnih ukrepov. Ponovno moramo poudarjati, da bo treba še bolj razvijati kopališko disciplino in varnostno službo. Svariti moramo pred tako imenovanim divjim kopanjem na nezavarovanih mestih. Poletna vročina zvabi tudi nevešče plavalce in neplavalke v pregloboko vodo. Opozoriti je ČEŠNJEVA GIBANICA Napravimo testo iz 30 dkg moke, 1 jajca, mlačne vode, nekaj zrn soli ter «nato olja, da se testo lepše razvalja. Za nadev 1 in pol kg češenj, 10 dkg drobtin, lo dkg masla, 14 dkg sladkorja in cimet. Na deski napravimo vlečeno testo, ki ga dobio obdelamo in pustimo počivat 20—30 minut pod malo ogreto skledo. Nato pogrnemo na mizo čist .prt, potrosimo z moko ter testo razvaljamo, nato pa z roko previdno razvlečemo tako, da izgleda kot pergament papir. Polovico testa obložimo z nadevom, ostalo polovico pomažemo z raztopljenim maslom ter trdno zvijemo, vsako stran. Ico zavijemo testo pomažemo tudi po gornjem delu z maslom. Pečemo v srednje vroči pečici približno 1/2 ure. Pečeno zrežemo na poševne kose in potrosimo s sladkorjem. ČEŠNJEV KOLAC Potrebujemo češnje, 6 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, 4 žlice z vanilijo pomešanega sladkorja, 10 dkg moke, 1 zavoj pecilnega praška in 2 beljaka. Priprava: 6 dkg surovega masla vmešamo z 2 rumenjakoma, dodamo 2 žlici vanilijevega sladkorja, 10 dkg moke in zavoj pecilnega praška. Testo denemo v tortni obod in spečemo svetlo-rumeno. Ko je kolač ohlajen, ga pomažemo s prepraženimi češnjami. Češnje pokrijemo s snegom iz 2 beljakov, kateremu smo primešali 2 žlici vanilijevega sladkorja. Tako ©blažen kolač potisnemo ponovno v pečico, v kateri ga pustimo toliko časa, da lepo porumeni. Ce smo na vsa tri vprašanja odgovorile zadovolji™, si moremo ukrojiti obleko z dekoltejem. Co pa ne, potem je bolje biti malce sramežljiv kot preveč pogumen, To bo nam samim v korist in Ü« stim, ki nas gledajo. D. P. UTRINKI Ali ste že kdaj vstopali v tramvaj, ko je zunaj lilo kot iz skaja, ali ob podobni gneči? Takoj pri vhodu stoji sprevodnik ali sprevod-nica in pobira »vstopnino«. Tisti, ki vstopajo, ne morejo naprej, ob sprevodnici nastane gneča, ljudje se jezijo, stopajo drug drugemu na prste, pred njimi pa je še pol tramvaja praznega. Kdor se vozi s tramvajem le kdaj pa kdaj, bo htiro pozabil na podobne nevšečnosti, tisti pa, ki ga tramvaj dan za dnem prevaža od doma v službg in obratno, bo zaradi njega kaj pogosto slabe volje. Mnogo enostavneje bi bilo, če bi stal sprevodnih pri izhodu tramvaja, saj mora že tako vsak potnik mimo njega, če ne, pa naj od časa do časa vstopi za kontrolo ob vstopu in gre zopet proti izhodu. Ko že govorim o tramvaju, naj na tem mestu omenim še voznino za otroke, ki ni nič manjša kot za odrasle potnike. Kot primer naj navedem, da sem se neki dan peljala s petletnim sinom od Novih blokov v Šiški do Splošne bolnišnice in sem morala tudi zanj plačati 12 din, kot zase, čeprav sem ga imela ves čas v naročju. Zdi se mi, da je polna voznina za otroke do desetega leta le previsoka, zlasti če pomislimo, da imajo prav pri vseh prevoznih sredstvih, tudi v letalu otroci pravico do polovične vožnje. Koliko denarja je treba odšteti za otroka, čeprav sedi v naročju, če se moramo z njim zaradi velike oddaljenosti od mesta večkrat peljati s tramvajem in če pri tem pomislimo še na mater, ki ima več takih malih potnikov? Prav bi bilo, da bi o tem vprašanju razpravljali odgovorni forumi in končno tudi na tramvaju določili polovično voznino za otroke do desetega leta. C. V. •*••••••• тЏвтфџшЏџ џЏштЏешфш «•*••*••• *•««••■•» ,ф*.ф..џ. ,фџ,џ,.џ, *«*■••••• • Upravni odbor podjetja • ? • ? Tovarna asnja Šmartno pri Litiji ? j razpisuje delovno mesto : B1ČUN0V0DIE z večletno prakso. : • Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku, i j ; Reflektant! naj se javijo pismeno ali osebno pri * j upravi podjetja. • Ì ••••**•• •»»•„J, ••••*•••• •#••••*•• •«•••ие* •••••»«• •••«•«••« ■•*•••«#. ••«*••••• «•**•«••» •••«•.«•« «•..«..« i Tudi razna DUŠEVNA STANJA, kot strah pred utopitvijo, občutki manjvrednosti ali pomanjkanje prisebnosti povzroče nenadno utopitev. Zlasti nevaren Je lahko nenadni udarec in vodni pritisk, zlasti na trebušne organe, pri Spet se kopamo močnejši je reflefetorični dražll-ni učinek mrzlo vode. Zato nujno svetujemo, da se šele po ohladitvi kože na zraku ali pod prho prepustite mrzli vodi. Ker še vedno utone vsako leto mnogo ljudi, si pač želimo, da bi higiena kopalne dobe po- treba, da se prod in obala pogosto zelo hitro menjata in postanejo plitva mesta naenkrat globoka. Kdor bo upošteval ta navodila, se bo lahko brez nevarnosti posvetil lepemu in zdravemu vodnemu športu. dr. D. B, Slovenija avtopiomet SAP • Ljubljana sprejme v nk več VAJENCEV; AVTOKLEPARSKE STROKE, KLJUČAVNIČARSKE STROKE la LIČARSKE STROKE. Prošnje za sprejem vložite prt upravi podjetja, Ljubljana, Središka ulica 13. SAP - Ljubljana ■ «•■••••• ••••«•••« ••••••«•« ««»•nti Celje-mesto športnikov Celje, majhno mestece ob Savinji, se je po osvoboditvi močno razmahnilo. Neve industrijske naprave in vrsta ustanov so pritegnile v to mestece tisoče prebiva s tva. S predmestnimi naselji šteje Celje danes že 26.000 ljudi. Tu je razgibano gospodarsko, kulturno in politično življenje. In vzporedno z razvojem mesta na vseh področjih družbenega življenja se uveljavljajo tudi športniki, strelci, planinci in telovadci Kar nad 6600 Jih Je organiziranih v telesnovzgojnih in športnih društvih! Procentualno s številom prebivalstva se s tako visokim številom ne more ponašati prav nobeno slovensko mesto, saj je skoraj vsak četrti prebivalec mesta organiziran telovadec, športnik, planinec oz. strelec. Od kod takšni uspehi? Nedvomno zaradi pravilnega pojmovanja telesne vzgoje in športa med prebival stvom, ki najde v tem potrebno razvedrilo in osvežitev za premagovanje dnevnih poklicnih dolžnosti. To je le osnovna ugotovitev, ki ji moramo takoj prišteli še druse, nič manj važne pri utrjevanju naših športnih organizacij. V Celju je vrsta sposobnih in dela voljnih, športnih funkcionarjev, ki prebijejo ure in ure na športnih igriščih in drugih napravah, kjer vzgajajo mladino in pionirje v telesnih spretnostih. Vse to delo opravljajo (izjema :,e le en profesionalni nogometni trener) športni delavci — trenerji m Inštruktorji — brezplačno ali kakor temu pravimo v športni govorici »amatersko«, in prav tako amatersko je tudi vse delovanje celjskih športnikov! Nič manj ni pomembna ugotovitev, đa je v Celju veliko razumevanje za telesno vzgojo in šport. Predvsem moramo omeniti vsa vodstva celjskih šol. Društvo prijateljev mladine in SPK pri ljudskih odborih. Vidno vlogo pri vključevanju delavstva v športna društva pa ima tudi Okrajni sindikalni svet, ki je veliki pobudnik množičnih športnih tekmovanj med sindikalnim: aktivi, obenem pa kaže vse razumevanje do velikih prireditev športnih organizacij. Mimogrede naj omenim, da je bilo Celje v preteklem letu zmagovalec razpisanega množičnega tekmovanja 2SS in Partizana, zveze za telesno vzgojo Slovenije. Svoj športni sloves je Celje pridobilo po L 1345 po uspehih atletov in atletinj, ki še danes predstavljajo vzoren športni kolektiv In enega najboljših v državi. Atletsko društvo Kladiv ar se leto za letom krepi in šteje danes že nad 400 aktivnih atletov. Po zaslugi mladinskega sveta v tem društvu m v sodelovanju z aktivom profesorjev in učiteljev telesne vzgoje ter SPK je bilo letos maja na atletskem stadionu nad 4000 udeležencev atletskih tekmovanj — vajenske, osnovnošolske in srednješolske mladine. Celjske šole so ntsizčrpen rezervoar novih nadarjenih atletov in atletinj za nadarjenih atletov in atletinj za k» društvo. Kot dokaz naj nam služi nedavna osvojitev republiškega ekipnega prvenstva mladih celjskih atletov. Po množičnosti je enakovredno (ali celo pred Kladivarjem) mlado Smučarsko društvo Celje, ki je v enem samem poslovnem letu uspelo združiti v svoj krog okrog 1006 članstva, predvsem pionirjev in mladine. Kratka zima ni cnm'-gočila velike dejavnosti društvenim delavcem, z mobilizacijo članstva, organizacijo množičnih tekmovanj, predvajanjem smučarskih filmov, predavanj, smučarskimi šolami za začetnike, smučarskimi tečaji za vaditelje smučanja in sodniškimi tečaji ter vr- sto tekmovanj, združenimi z našimi svetlimi tradicijami iz NOB m prazno vranjem delavskega praznika l. maja pa so pokazali, da je njihova pot pravilna in napredna. Nedvomno ima SD Celje pied seboj lepo perspektivo za nadaljnje delo. V svojih vrstah ima tudi kvalitetne smučarje-tek-movalce ,ki so se v letošnjem letu uveljavili na različenih tekmovanjih. Nogometaši niso na posebno kvalitetni stopnji, o Center dokazuje tudi neuspeh Kiadivarja « hrv.-slovenski ligi. Raste pa kader sposobnih mladih igralcev kar v 4 celjskih društvih. Vsekakor Je nogomet še vedno najbolj priljubljena športna igra celjske mladine, pa čeprav dobiva močnejšega nasprotnika v košarki in rokometu. V košarki so ženske (v republiškem merilu) boljše od moških, saj so tudi letos osvojile naslov mladinskega republiškega prvaka V rokometu še ni tistih uspehov, ki so jih bili Celjani pred leti vajeni, je pa na šolah kvalitetni kader igralcev, ki ga bo treba vključiti v organizirano športno življenje. Prav nesrečni §o plavalci, kijih je nad 120 in so s svojimi dosedanjimi uspehi obrnili nase pozornost po vsej Sloveniji, ker nimajo v Celju športnega bazena niti možnosti gojitve športnega plavanja. Slovenska športna Javnost pač ne more razumeti, da športno Celje ne premore te športne naprave! Množično ee razvija kegljaški šport, ki ima v svojih vrstah tudi kvalitetne kegljače (moške in ženske). Nič manj niso pomembni uspehi hokejistov na ledu Ш drsalcev, ki imajo v Mestnem par-.ku vzorno urejene drsalne naprave, mlade ekipe hokejistov na travi — republiških prvakov v tej športni igri, igralcev namiznega tenisa, sabljačev, odbojkarjev itd. Vsekakor pa Je razveseljiva ugotovitev, da razne športne panoge in igre priklepajo nase vedno širši krog celjskega prebivalstva. Navsezadnje niso vsi poklicani za tekmovalni športi Marsikateri iščejo v športu le potrebno zdravo razvedrilo, aktivni počitek od dnevnih naporov in zakaj bi ga ne bili deležni? Tudi za te vrste športnikov morajo biti športni objekti na voljo. J. K. Navodila udeležence! parade Vaš otrok si bo s plavanjem KREPIL ZDRAVJE Kakor smo že poročali, Je Plavalna zveza Slovenije začela letos obsežno akcijo za poživitev organiziranega dela po plavališčih v Sloveniji. Zato se Je obrnila na vsà tri učiteljišča (Ljubljana, Maribor in Tolmin) z namenom, da bi pridobila za svoje plavalne šole tudi pedagoško usposobljen kader. Odziv učiteljiščnikov je bil zelo razveseljiv. To pa ne velja za plavalna društva in telesnovzgojna društva »Partizan«, razen 2PK Ljubljana, PK Kamnik ter TVD Kropa in Domžale. Plavalna zveza Slovenije je v dneh od 14. do 16. ter od 21. do 22. junija organizirala dva tečaja za voditelje in vaditelje plavalnih šol. Tečaj je uspešno opravilo 89 udeležencev, ki so se seznanili z organizacijo plavalnih šol, z navajanjem otrok na vodo, s poukom vseh slogov, z metodiko, s skoki In reševalnim plavanjem. Tudi po zdravniški plati so se tečajniki marsikaj koristnega naučili. Vsak tečaj se je končal s posvetovanj em, ki je pokazalo, da so tečajniki pravilno razumeli te naloge. Tečaj so poživili tudi s filmi o plavalni šoli, o reševalnem plavanju in o slogih. Mimdi kolesarji-zvesti nasledniki Ob Jubilejni proslavi desetletnega razvoja slovenskega športa se tudi slovenski kolesarji vključujejo v številno družino slavljencev. Naš kolesarski Šport ki bo čez dve leti praznoval 70-letni-co svojega cbsioja, je med številnimi športnimi panogami naj-' nrpomejši in terja precejšnja finančna sredstva. Zaradi tega ni nič čudnega če se ta panoga pri nas re more tako razmahniti ka ker drugod po svetu. Cb današnjem pomembnem jubileju pa naše kolesarstvo vzllc temu ne more miino, da ne bi Zabeležilo nekaj važnih tradicionalnih prireditev. Prva dolžnost kolesarjev je nedvomno počastitev svojih bivših tovarišev-kolesarje’7, ki so darovali svoja mlada življenja za našo svobodo. 2e v prvem letu osvoboditve so na po-du&Sfcem. klancu slovesno odkrila spomenik tem padlim junakom in od tedaj dalje se jih vsako leto spominjajo s tekmovanji. Druga po-membna velikopotezna prireditev je bila ll-etapna, 1694 kičem^trev dolga kolesarska dirka Trst—Vama ali »Od Jadrana do Črnega morja«, ki je bila prirejena v medrepubliškem sodelovanju. Bratska zveza jugoslovanskih in bolgarskih narodov, ki se Je posebno zrcalila v osvobodilna borb:, je tudi kolesarje povezala s to bratsko zamislijo. Naporno?! te dirke dokazuje že dejstvo, da je od 45 dirkačev na startu (v Trstu) privozilo na cilj v Varno le — 15. Tretja prireditev, ki je na sporedu vsako leto, je dvoetaona dirka »Od Triglava do Jadrana« v organizaciji Proleterja iz Kopra. Vsem je jasno, koliko pozornosti in navdušenja vzbuja med prebivalstvom krajev, skozi katere vozi ta pisana karavana. S prav tako zamislijo o svobodi je prepojena tudi vsakoletna kolesarska dirka »Fo geriškem Krasu« v organizaciji kluba »Nova Gorica«. In slednjič naj omenimo tudi Desetletje slovenskega športa v besedi in sliki v tisku j s Jubilejna Športna knjiea, ki Jo bo izdala zveza športnikov Slovenije v zvezi s proslavami desete obletnice. U-vodno besedo je napisal predsednik Leopold Krese, razvojno pot organizacije od 1045 do 1955 po je opisal Sdì Serpan. Proi. Drago Stepišnik Je prispeval obširen, pregleden članek o vseh potnenjto-ne»5ih športnih dogodkih povojne dobe. statistične podatke Je oskrbel Avgust Likovnik, poročilo o delu Inštituta za telesno vzgojo In naši športni proizvodnji je napisal proi. Drago Ulaga, strokovno biografijo pa Mitja Vidic. Tako bočno dobili zanimivo in pomembno publikacijo, ki bo pričala poznejšim rodovom o prizadevanjih za telesno kulturo ljudstva v prvem desetletju svoboda. Ilustracije je oskrbel znani športni fotograf Dušan Skerlep. Jubilejna knjiga ZSS. ki jo je uredil prof. Drago Stepišnik, bo izšla ko-ntega mecena. Ob tej priliko sporočamo, da je v tisku tudi posebna strokovna kari:ga o orientacijskem športu. vsakoletno veliko mednarodno etapno dirko »Po Hrvatski m Sloveniji«, ki poteka v takem obsegu šele od leta 1949 dalje. Priredi teilj a ste Kolesarski zvezd Hrvatske in Slovenije. S prevzemom tako težke in odgovorne naloge, kakor je organizacija vsakoletna etapne mednarodne dirke, je dovolj Jasno Izražena sposobnost te športne organizacije. Hazen teh večjih prireditev * našem kolesarjenju pa mrgoli manjših tekmovanj, kot so državna, republiška in klubska prvenstva na cesti in dirkališču, gorske dirke itd., kjer se urijo in krepijo mladi kolesarji, ki želijo biti zvesti nasledniki svojih padlih tovairišev-kolesarjev. M-r Te dni je Plavalna zveza Slovenije sporočila W društvom, dà jim d^e na razpolago vaditelje, ki bodo odšli v tele kraje: Maribor In Ljubljana po 14, Nova Gorica ll, Kropa 6, Kranj, Bled in Kamnik po 5, Škofja Loka 'n Ilirska Bistrica po 4, Ruše, Vrhnika in Slov. Konjice po 3, Novo mesto, Ravne, Višnja gora, Vevče in. Radovljica po 2 ter Domžale in Krško po 1. Čeprav je b:k> pa tečaju kar S9 udeležencev, pa PZS za zdaj ni utegnila ustreči Trbovljam, Slovenj emu Gradcu, M. Soboti, Mežici, Čmi, Žerjavu, Hrastniku, Radečam in Velenju, prav tako še ne more poslati svojih vaditeljev v Slov. Primorje, kjer plavaini šport še ni tako razgiban. Spričo dejstva, da bo PZS tudi v prihodnje nadaljevala s svojo hvalevredno m vzpodbudno akcijo, smemo upati, da se bo že pr-h< dnje leto žače.o delo plavalcih društev v tistih krajih, kamor PZS za zdaj ni mogla poslati svojih voditeljev In vaditeljev. PZS je že določila voditelje posameznih plavalnih šol, ki so .topili v stik z domačimi eruštvl ali klubi. TVD Partizan ima zdaj na razpolago 33 Vaditeljev, in sicer v Rušah, Kropi, Novi Gorici, Novem mestu, Vrhniki, Slov. Konjicah, Ilirski Bistrici m Domžalah. . Medtem sta že začeli delovati plavalna šola ZPK Ljubljana na plavalnem stadionu v Kolezijl s 39 tečajniki in plavalna šola PK Ilirije na Centralnem ljudskem kopališču s 140 tečajniki. Obe plavalni šoU, zlasti šola PK Ilirije, delujeta zgledno in podoba je, da só tečaji vsekakor uspeli. Starši bodo lahko z mirnim srcem prepustili svoje otroke šolam, ker je tam zanje dobro preskrbljeno. Njihov malček pa si bo s plavanjem krepil zdravje. Po poročilih voditeljev ostalih plavalnih šol pa se bodo le-te začele šele 1. julija. Voditeljica plavalne šole v Ilirski Bisirlci tovarišica Zdenka Sluga poroča, da bo šola začela delovati po slavnostni otvoritvi bazena 3. julija. Voditelj plavalne šole v Kropi tov. Dušan Petrač je stopil v stik s športnimi delavci v Kropi, ki so daU na razpolago kopališče. Za plavalno šolo je propaganda z oglasi v Kropi, Kamni gorici, Dobravi m Podnartu. Nad 40 otrok bodo zajeli s tiborjenjem ob bazenu, prijavilo pa se je tudi precej mladine. Tudi voditeljica plavalna šole v Višnji gori Meta Papež se je dogovorila s tamkajšnjim društvom, da sž plavalna šola začne 1. julija m bo trajala 3 tedne. Ce bi bilo slabo vreme, bo tečaj podaljšan. Za zdravniški pregled otrok bodo naprosili zdravnika iz Stične, Tečaj bo v popoldanskih urah. B. s. Odbor za proslavo 1». obletnice športa v svobodi obvešča vse organizacije m člane, ki bodo sodelovali v paradi 3. julija v Ljubljani: 1. zbor vseh udeležencev parade je ob 8.30. Razvrstitev je razvidna iz (gornjega) načrta. 2. Pričetek paràde Je Ob 10. uri. Potek parade: začetek na Trgu revolucije, po Prešernovem trgu, Miklošičevi cesti, kjer bo častna tribuna, nato po Masarykovi, Titovi cesti in Kardeljevi ulici na Trg revolucije, kjer je razhod. 3. Vodstva organizacij naj poskrbe za primerno opremo udeležencev (v parado ne bodo prepuščeni udeleženci v trenirkah), prav tako pa naj prineso s seboj vse društvene, klubske In ostale zastave. 4. Slačilnice za vse udeležence parade bodo: za ženske v Ekonomski srednji šoli Prešernova c. S. za moške na Tehnični srednji šoli, Aškerčeva ». Vsi udeleženci parade imajo 50% popust na železnici. Skupine najmanj s Članov športnega društva Partizan, kupijo na odhodni železniški postaji objavo za 50% popust, M jo mora potrditi društvo. Vsem skupinam svetujemo, da sl na odhodnih postajah kupijo povratne karte. Vsaka skupina bo odpravljena s skupinsko vozno katto ln s kontrolnimi markami za posameznika. Udeleženci mora. jo potovati «kuono * vodjo skupine, med vožnjo pa se izkažejo a kontrolnimi markam*. V nedeljo bodo vozlu v Ljubljano naslednji posebni oz. ojačeni vlaki: POSEBNI VLAK 1* Maribora: Maribor od ob . 4.30 Tezno odhod ob 4.30 Pragersko odhod oh 4.53 Ljubljana prihod ob 7.59 Povratek M Ljubljane ob 29.10 Posebni vlak Iz Celja: Celje odhod ob 0.25 Laško odhod ob 5.40 Zidani most odhod ob 0.02 Hrastnik odhod ob 0.13 Trbovlje odhod ob 0.21 Zagorje odbod ob e.29 Litija odbod ob 0.48 Ljubljana prihod ob 7.30 Povratek »z Ljubljane ob 20.20. Oba vlaka se bosta ustavila samo na Zgoraj omenjenih postajah. Ojačan! vlaki: Iz Postojne odhod ob 4.3» povratek ob 19.05 Iz Jesenic odhod ob 1.40 povratek ob 19.10 lz Nov. mena Odhod ob 2.55 povratek ob 10.10 lz Kočevja odhod ob 3.55 povratek ob 19.00 Vodje posameznih skupin oz. društev naj se takoj po prihodu v Ljubljano Javijo v Informacijski pisarni na kolodvoru, kjer bodo dobil) vsa navodila glede zbirališča, slačilnic, prehrane Itd. Skupine, ki bodo prišle v Ljubljano z drugimi prevoznimi sredstvi. kakor tudi vsa ljubljanska društva, pa bodo dobila vsa potrebna navodila v informacijski pisarni v Aškerčevi ulici S (Tehniška srednja šola), kjer naj se zastopniki vseh skupin javijo najkasneje do 0.33. Glavna informacijska pisarna bo v Likozarjev! ulici 12, telefon 31-385, 32-334 in 31-193. Vsak vodja mora imeti s seboj pismeno pooblastilo svojega društva ali kluba, v katerem mora biti vpisana tudi številka osebne izkaznice. ODBOR Obiščite jih in sami presodite... ! Film, ki vzbuja veliko pozornost Junijsko sonce se polagoma nagiba proti Polhograjskim Dolomitom, ki se zde, kakor da bi bili oddaljeni samo nekaj minut. V letošnji zapozneli spomladi sonce še Ш tako prijetno grelo in Ožar- Ogleda vredna športna akademija Kakor znano bo v nedeljo, 3. t. tn. ob 20.30 na Gospodarskem razstavišču športna akademija, na kateri bodo videli gledalci nekaj Izbranih točk. Kot prvi bodo nastopili rokoborci, za njimi judoisti in specialisti za jiu-jltsu. Nato bodo na vasti predstavniki s ab-ljaške zveze Slovenije, ki bodo pokazali najprej borbo 8 floretom, za tem pa borbo s sabljo. Slušatelji mžtifuta za telesno vzgojo v Ljubljani bodo eodelovali pri dveh točkah sporeda: pri skoku v višino ln talni telovadbi (ki jo bo vodil znam mojster Marito Porenta). Na športni akademiji bomo videli še boks, dviganje uteži, namizni tenis un skakanje na ameriški prožni miri (Imenovani canvas). Dasi obsega spored skupno 10 različnih točk, bo akademija kratka. čas trajanja Je predviden za poldrugo uro. Kot napovedovalec bo sodeloval tovariš Za,re Guček, z dvema vmesnima točkama za dobro voljo pa Boris Kobal, po akademiji bo zabava s plesom igral bo orkester Ljudske milice'. j alo mogočno zgradbo doma Partizana v Zgornji Šiški, v katerem složno domujejo telovadci in športniki. Cez zimo je res nekoliko stiske, saj je telovadnica zasedena od jutra do večera, na spomlad pa ni več težav zastran prostorov; mladina se preseli na piano. Tako vidimo mladince in člane, kako telovadijo na orodju, pionirje, kako spretno se premetavajo v žagovini in na prostranem igrišču, mlade nogometaše, ki imajo svoj redni trening. Da, skoraj bi pozabili! Na igrišču za odbojko, ki Je pritisnjeno čisto k domu, trenirajo tudi odbojkarji. Zares živahna podoba, M jo je vredno pogledati. Na Istem Igrišču vidimo Članstvo telovadnega društva i» članstvo športnega društva Ilirije, ki složno delajo drug ob drilgem. Oboji Imajo od tega salgo korist. Pravkar končujejo z delom odbojkarji. Trening je končan, do nedelje dva dni odmora in zatem odločilno srečanje. Ce zmagajo, se Jim odpre pot iz hrvatsko-slo-vènské lige naprej, seve, če bo yse po sreči ln če bodo fantje vztrajali kakor doslej. Tako moštvo odbojkarjev, kt Ima že nekaj tradicije in tudi naraščaja. Resno so delali dosle.1 in vel uspehi so plod rednega dela. Postavni fantje odhajajo z igrišča, a rdeča tla, lepo zvaljana in poravnana na obeh straneh mreže, ne ostanejo prazna. Brž je tu mladež, ki podaja žogo čez mrežo zdaj z večjim in zdaj spet z manjšim uspehom. Radi bi tako, kakor vidijo svoje starejše vrstnike. Seveda še ne gre, a tu pa tam je že videti mladega nadarjenca, ki ima vse pogoje, da bo kmalu obvladal igro s prsti. Na nesrečo starejši pionirji ne mo-rejp ostati dolgo pri mreži. Odstraniti se morajo, žoga jim pač ostane, igrišče z mrežo pa morajo prepustiti dekletom. To so odbojkarice, ki so od lanske jeseni v hrv ätsko-sloven -skl ligi, medtem ko so se tolkle samo leto dni v republiški ligi. Zares lep ln hiter vzpon, ki je vreden tem več, ker na tem koncu Ljubljane odbojka nima kaj prida tradicije. Kje je skrivnost uspeha? Takoj bomo pojasnili, samo nekoliko potrpljenja, da se kaj ne pozabi, kajti njihov primer utegne biti kažipot tudi drugim. Pred dvema letoma so torej začele. Na tem koncu mesta stanuje Ančka, znana mednarodna tekmovalka v odbojki in vsestrana športnica. Zbrala je okoli sebe nekaj deklet, pa so začele z igro, tako, samo za zabavo. Bila jih je peščica ln dostikrat so morale poklicati na pomoč nekaj fantov, da so lahko igrale v dveh trojkah. Tako je šlo leto dni in neopazno se jih je nabiralo več in več. Prišle so vodnice iz Partizana in druge telovadke, mladinke ln članice. Vsem je bila odbojka na moč oraahkatii ТЕСАЛ za učitelje osnovnih šol Poletni tečaji za učitelje in učiteljice osnovnih šol bodo od 5. do 31. Julija ln od s. do 31. avgusta t- L V Rovinju la ne v Strunjanu kakor jo bilo sprva določeno. Vsi tečajniki ki so prijavljeni za prvi tečaj,' naj ae Javijo 4. Julija na inštitutu za tel. vzgojo zaradi skupnega potovanja. Odhod je z vlakom dna 4 jul. ob 24. uri. Tečajniki naj prineso g seboj Pripravljalni odbor Strelske zveze Slovenije za športno parar.za Planje Posarne*, s 3:6 <1—6) v korist Branika iz N0-ntkl, ki Imajo kako glasbilo naj vs Gorice. ga prineso s seboj. Prav tako Je zavrnila protest . if1-!-1 ave za Julijski lečeJ so *»- Branika na verifikacijo tekme ključene m opozarjamo posarne«- Branik : Krim ter verificirala tek. nlke, da ne bodo sprejeti naknad- mo s 2:4 (1:4) v korist Krima lz no. Tečaj za avgust že m polno Ljubljane. zaseden in je treba bos!ati prijave Prvenstveno nogometno tekmo do 15. avgusta na Inštitut za tel. med Rudarjem iz Trbovelj in Dra_ NZJ s prepovedjo igranja za dobo vzgojo, Ljubljana, Tabor 13. vo lz Ptuja je verificirala s 3:(i pet mesece«.«. Kazen mu poteče 4. Tabor — Sežana prvak Primorske P- t, ker je Drava predala tekmo novembra 1955. Primorsko fiogometno prvenstvo Rudarju, pravo pa je Tekmovalna Zasoan Mirko igralec Aiumimi» je končano Po dokaj zanimivem komisija predala Disciplinske- је Г£поуап *» členu»točka 1 tn napetem tekmovanju se je sko- ^hsojRŠČu v nadaljnjl postopek, hisciplfnskega pravilnika Nogo» raj nepričakovano —«— - - — ir«>»n«araenaWa -» - - - vo mesto moštvo Žane. kd je Izpodrinilo Prvak Mladost Ilirija : Domžale IV. KOLO — Sl. 7. 1955. Mladdst : Domžale Ilirija: Prvak Primorske podzveze V. KOLO — 7. 8. 195* Ilirija : Mladost Prvak Primorske podzveze : Domžale VI. KOLO — 14. 8. 1955. Mladost : Prvak Primorske podzveze Domžale : Ilirija. Disciplinsko sodišče Nogometne zveze Slovenije je na svoji redni seji dne ŽS. 0. 1955. Izreklo naslednje kazni: Blatnik Edi, igralec Rudarja 1* Trbovelj je kaznovan po členu 29 točka 1 Disciplinskega pravilnika Rudarja lz Idrije". Najbolj je razo- so se plasirala naslednja moštvi - ------- - 4 - turila 1* Ljubljane. Domžal«? poteče čarel Tolmtn, ki je nabral samo točke. V sredini tabele je Pri- Mladost iz Kranja ter prvak Primorje iz Ajdovščine z enakim Ste. morske podzveze, kateri pa še ni vilom točk kakor Nova Gorica B, ki tekmuje izven konkurence. LESTVICA Tabor t 8 1 t 19*11 11 Rudar 8 5 1 t 24:13 11 Primorje 8 3 1 i 12:18 f Gorica B 8 3 1 4 19:1# 7 Tolmin 8 z 0 c 9:24 4 Mladinci Nove Gorice prvaki Čeprav še ni končano mladinsko prvenstvo Primorske je že stan prvak, in sicer Nova Gorica, ki j* skozi vse tekmovanje vodila. Njena tajvečja nasprotnika sta bila Rudar 1* Idrije in Primorje (Aj* doväHna). Auroro iz Kopra je DlsetoUnsko sodišče kaznovalo po členu 74 IM-eciplinskega pravilnika NZJ z denarno kaznijo din 1.000.—. Registracijska komisije za NK »Branik« Maribor, se registrira po čl. 23-3 Starčevi č Gojko s pravico nastopa na prljateliskih tekmah I. 8. 1955 ln Prvenstvenih tekmah dne L n. 1955, ter Bezjak Stanko po H. 22-1 s pravico nastopa na vseh tetarnoh Sne 9 7. 1855. Za NK »Nafta« 'Lendava se registrira po čl. 22-1 Doma Ludvik, s pravico nastopa na vseh tekmah _ 9. 7. 19S5 ter Kirall Franc po «. Domžale : Prvak Primorske pod. 23-1 s pravico nastop» 'na prlja-*Neze tali skih tekmah 1. 3.' 1955, na pria. KOLO — M. T. 1955. venetventh 1. U. 1955. znan, ker igrata prvaka Kopra ln Gorice dne S. 7. 1955 kvalifikacijsko tekmo za naslov prvaka Primorske podzveze. V tej tekmi nastopi'Stil iz Kopra m Tabor la Sežane. Razpored kvalifikacijskih tekem je naslednji: L KOLO — 10. 7. 1955. Domžale : Mladost Prvak Primorske podzveze : Sirija П. KOLO — 17 T. 1955. Mladost : Ilirija všeč In že pri telovadbi niso zamudile nobene priložnosti, da ne bi kdaj pa kdaj poizkusile tudi s podajanjem žoge. Res je treba priznati, žoge za odbojko v telovadnici ni nikoli manjkalo. Ančki je prišlo na misel, da bi ne bilo napak, če bi sestavile moštvo in preizkusile svoj e sposobnosti v kakem srečanju. Svojo misel je zaupala Majdi, ki je vodnica mladink in tudi načelnici Partizana Jelki. Rečeno storjeno. Tekma je bila, sicer ne kaj prida, toda vendarle so jo odločile v svojo korist. Vse so vedele, da so zmagale zaradi slabosti nasprotnic in ne po zaslugi lastnega znanja. To je bilo prvo pnj atrijsko srečanje. Zatem so prišla na vrsto druga m vodstvo društva je postalo na marljiva dekleta pozorno. Kar sami od sebe so se začeli redni treningi, vmes pa so vse igralke še naprej telovadile kakor prej. Kondicije in znanja je bilo zmerom več, vrstili so se uspehi v ženski republiški ligi ln letošnjo sezono srečanje že v hr-vatsko-slovenskl Kgi. Sedaj so na lestvici dokaj visoko in z zaupanjem gledajo naprej. Trenirajo načrtno in resno. Tovarišica Ančka jih povezuje in Jim pomaga s svojim bogatim znameni. Sedaj ro dobile tud-i trenerja. Pravkar so končale z lahkim ogrevanjem, na vrsti je pravi trening. Trener jim podaja žogo za žogo, ki jo po vrsti podajajo v loku na mrežo. Kdo bi mogel po vrsti opisati vse najrazličnejše metodične prijeme, ki jih zahteva trener. Od obvladanja žoge s prsti iz najrazličnejših položajev pa vse do tolčenja je na vrsti. Delo je naporno in trener nepopustljiv Nazadnje Se nekaj igre. bolj za sprostitev, kakor zares in trening je končan. Sonce se je dotaknilo Dolomitov in igralke odhajajo oznojene, toda dobre volje v svojo slačilnico. Trdo delo, to je ključ do uspeha. To vedo in nimajo namena popustiti. To je nauk za vse tiste, ki žele kai veljati v športu. Razen tega pa je v Zgornji Šiški še nekaj, kar utegne biti poučna Sporimo društvo in Partizan živita tod z roko v roki. Mladina v Partizanu se seznanja z osnovnimi prijemi v eni ali drugi panogi ln si eri splošni vadbi pridobiva nalrazličneiše sposobnosti. To je naraščaj, te katerega se d3 kaj napraviti. Prav zato na imej o v tem društvu vse pogoje, da se še naprej razvijejo, saj mladine imajo dovolj. (y) za poživitev Športnih STIKOV S CSR Ш POLJSKO Delegacija jugoslovanskih športnih delavcev, ki jo vodi član Zveze športov Danilo Kneževtč, bo konec Junija odpotovala v Prago, kjer bo prisostvovala telovadnim in športnim prireditvam prve vsedržavne Spartakiade od 2 do 5 julija. Zveza športov Jugoslavije je prejela te dni tudi vabilo vrhovnega komiteja za telesno vzgoio Poljske, naj bi bila v Beogradu konferenca, na kateri bi poljski iti jugoslovanski športni funkcionarji določili program nadaljnjega športnega sodelovanja, podpredsednik odbora g. Michel Je-Mel m njegov član g. Marijan Renke bi na tel konferenci zastopala poljske športne organizacije. C3 ■ C3 ■ CD ■ CD Ш CD » C-5 B C3 Zo večerno razvedrilo agtmkorski list »KRS VES - KAJ ZNAŠ« »OIOIOIOIOIOK MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI BACKED : UUBLMKA V PLAVANJU Naši plavalci še niso pripravljeni PRVE ZMAGE STAHLBERG A, WITKOWSKEGA IN PUCA V sredo, torej le nekaj dni po državnim prvakom Slivno in izgubil V sredo zvečer se je v vrsti prireditev v proslavo desetletnice •svoboditve prižel dvoboj mestnih reprezentanc Zagreba in Ljubijati e v plavanju in waterpolu. Pravzaprav so plavalci svojo proslavo pričeli že popoldne z revijo najblojših ljubljanskih skakalcev, ki so se pomerili med seboj, ker Zagrebčani za tako srečanje še niso dovolj pripravljeni. Večerno prireditev je po odigran Ju državne himne otvoril predsednik Plavalne zveze Slovenije dr. Božo Linhart, ki je v krajšem nagovoru pozdravil tekmovalce iz bTatske hrvaške republike, očrtal in poudaril pomen praznika in izročil zagrebškim reprezentantom spominsko darilo. Zahvalil se mu je vodja zagrebške reprezentance Beoissan. 2e potek in rezultati prvega dne so pokazali v primerjavi s še nedavno preteklostjo za nas kaj neugodno razliko v kvaliteti ljubljanskega in zagrebškega plavanja, saj je Ljubljana že po prvem dnevu morala knjižiti kar 11 točk v svoje slabo, pri čemer pa je še upoštevati, da so ji prihiteli izdatno v pomoč nekateri najboljši tekmovalci izven ljubljanskih klubov. Ob upoštevanju okoliščin — ljubljanski tekmovalci so nastopili pravzaprav brez vsakega treninga — pa moramo le bit* prav z vsemi rezultati naših reprezentantov zadovoljni in računati z večjimi uspehi v sezoni. 2e v prvi točki, plavanju žensk na 100 m crawl, bi bili skoraj doživeli prijetno presenečenje, ob katerega nas je prav v zadnjem trenutku pripravila večja vzdržljivost zagrebške tekmovalke, ki je šele tik pred ciljem prehitela ljubljansko zastopnico Horvatovo, ki je s precejšnjim naskokom vodila na progi. — Na 490 m crawl se Pirc ni ni ogel upirati odličnemu Jegerju in je imel mnogo posla, da se je otresel vsaj mladega Jelačiča. V odličnem času je s precejšnjim naskokom Tominško-va na 209 m prsno prinesla Ljubljani prvo zmago, že takoj v naslednji točki, 200 m metuljček, v kateri je imela Ljubljana prvič priliko videti novi, moderni delfin slog, ki ga pa zagrebški tekmovalec Volčanšek še ni dovolj uvežbal in ni vzdržal do konca, pa je kamniški gost Zrimšek ta uspeh ponovil in s prav dobrim časom z velikim naskokom priplaval prvt v cilj. PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU TUĐI NOSILCI SKUPIN IZGUBLJAJO Na teniških igriščih pod Ceki-novim građom se je zdaj dva dn: nadaijeva.o tekmovanje za prvenstvo Slovenije v tenisu, ki se ga udeležujejo vsi močnejši zastopniki te Športne panoge pri nas. Medtem ko je prvi dan potekel v znamenju srečanj šibkejših zastopnikov. se je že drugi dan pokazalo. da niti nosilci skupin niso več varni pred preš pršenji Mladi F. 2 e rov ec je s požrtvovalno igro gladko premagal Suharja v dveh nizih 6:2, 6:4, drugi nosilec skupine Čebular pa je zmagal nad mladim in nadobudnim Vogrinom šele po ogorčeni borbi v treh nizih. Dvoboji v osminki finala so se končali takole: 2erovec I. : Pucihar 6:2. 6:3, Viasak : Berger 6:1, 6:2. Rataj : Knop 6:2, 6:2, Škulj * Satler 6:4, 6:2, 2ižek : Sipek 6:4, 6:1. Slana : Osrečki 6:0, 6:0, 2e-rovec II. : Suhar 6:4. 6:2 (!), Čebular : Rajher 6:1, 6:1. Med starei sirs : mladinci so se v četrtfmalu končale partije takole: Ogrin : Noč 3:6. 6:2. 6:2, 2erovec : Korbar 5:2. 6:1, Toš I. : Horvat D 8:1, 6:1, Rajher : Bogataj 6:1, 6:2, A. Škulj : Fideršek 6:2, 6:2. MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR HUD PORAZ BRANIKA V okviru proslav desete obletnice osvoboditve se je na stadionu Odreda začei v sredo zanimiv nogometni turnir mladinskih moštev. Sodelujejo Spartak (Subotica), Vojvodina (Novi Sad), Rudar (Trbovlje), Lokomotiva Zagreb) ter Branik in Odred. 2e v prvem kolu je en a j storica Odreda pripravila veliko presenečenje, saj je mariborskega Branika pregazila z dvoštevilčnim rezultatom. To je bila zares lepa tekma, ki je hkrati pokazala, da ima Odred v svojih vrstah nekaj zelo nadarjenih mladincev, ki se bedo ob pravilni vzgoji in pod dobrim strokovnim vodstvom lahko kaj kmalu uvrstili v prvo moštvo. Fizično krepkejši Mariborčani so resda prvi prešli v vodstvo, vendar razigranemu nasprotniku vzllc prizadevanju niso bili kos. Frav lepa tekma je bila tudi med Vojvodino in Lokomotivo, pa tudi Ljubljana je dokazala svoje precejšnje sposobnosti. Rezultati: Soarrak : Maribor 4:i (2:i>. Ljubljana : Rudar 6:1 (4:0), Vojvodina : Lokomotiva 4:3 (1:1), Odred : Branik 14 :i (4:1). Na progi 100 m hrbtno ženske je Zagreb zabeležil prvo' ^vojno zmago, čeprav je pionirka Hočevarjeva prekosUa samo sebe >л s časom 1:37.4 postavi-la svoj živ* Ijenjski rezultat, ki ji daje vse nade, da bo še velikokrat uspešno zastopala barve Slovenije. Štafeta 4X200 m je bila lahek plen mnogo boljših Zagrebčanov, čeprav je Pirc v »borbi« z Jegram precejšnjo razliko, ki so mu jo zapustili njegovi trije predniki, zmanjšal za skoraj 10 metrov, zato pa smo v zadnji točki plavalnega programa videli najlepšo borbo večera, ko so v mešani štafeti Tcminškova, Horvatova in Kit-Juvančiče va postopoma zmanjševale naskok Zagrebčank, ki so si ga bile pridobile v hrbtnem slogu in je zadnja tekmovalka po ogorčeni borbi s silnim naporom volje uspela za udarec roke premagati svojo nasprotnico. V waterpolu je Zagreb samozavestno nastopil s kaj pestrim moštvom, ki je v svojem nereno-miranem nasprotniku naletel nepričakovano trd oreh, katerega je uspelo streti le z večjo rutino in boljšo vlgranostjo. Ljubljansko moštvo, sestavljeno v prvem Lahko delo nasprotnika Plavalci ljubljanske Ilirije so preteklo nedeljo vrnili obisk SC Wacker iz Burghausena v Zahodni Nemčiji, ki je lani v začetku junija gostoval v Ljubljani. Mestece Burghausen ob reki Salzach, na katere drugem bregu je že Avstrija, šteje 11.000 prebivalcev in je značilno industrijsko naselje z veliko elektro-kemlčno tovarno Wacker, kà zaposluje blizu 4.000 ljudi. Za te svo-je uslužbence je tovarna zgradila sredi majhnega gozdička idealen športni park z igrišči in športnimi napravami za vse letne športe in veliko športno-gimnastično dvorano. Plavalna bazen, dolg 50 in širok 25 m, je naoolnjen s hladilno vodo jz tovarne, ki še v bazenu samem dosega temperaturo okrog 25° C, kar usposablja pla-\alašče za vežbanje in prirejsnje tekmovanj vsaj šest mesecev v letu. Razumljivo je torej, da se Je vprav plavalni odsek SC Wacker kmalu razvil v najmočnejšo kiu-bovo sekcijo in je tudi že nekaj let oficialni prvak Nemčije med klubi, ki nimajo zimskih plava-lišč ter še zmerom stalno napreduje. SC Wacker Je v dneh 26. in 28. t. m. praznoval 25-ietnioc obstoja z obilnim, nedvomno prenatrpanim sporedom nastopov in prire- polčasu iz petih, v drugem pa iz šestih igralcev 2PK Ljubljane in dveh oz. enega Ilirije je s požrtvovalno igro nudilo zagrebškemu moštvu nepričakovano velik odpor in tudd poželo mnogo zasluženega priznanja številnih gledalcev. Rezultati: Skoki ženske 3 m (6 skokov): 1. Rubmič (ZFKL) 50.35 točk), 2. Tutta (I) 42.78 ; skoki moški 3 m (6 skokov): l. Porenta (I) 74.56, 2. Košorik Rudi (ZPXL) 57.68, 3. Košorok Peter (ZPKL) 50.88; skoki ženske stolp (4 skoki): 1. Keber (I) 27.77;skoki moški stolp (6 skokov): 1. Košorok Ruda (ZPKL) 40.44, 2. Dobrin Janko (I) 40.28, 3. Koprivšek Janez (I) 34.03. Dvoboj Zagreb : Ljubljana: minšek (Lj) 3:16.6, JL Tučar (Z) 3:23.2, 3. Stony (Z) 3:27.3, 4. Bricelj (Lj) 3:33.3; 200 m metuljček moški: 1. Zrimšek (Lj) 2:57.9, 2. Volčanšek (Z) 3:03.8, 3. Poljanšek (Lj) 3:05, 4. Belin (Z) 3:12; 100 m hrbtno ženske: 1. Herjanič (Z) 1:32.8, 2. Glavanič (Z) 1:36.3, 3. Hočevar (Lj) 1:37.4; 4 X200 m crawl moški: 1. Zagreb 10:19, 2. Ljubljana 10:46; 4X100 m mešano ženske: 1. Ljubljana (Hočevar, Tominšek, Horvat, Kit-Juvančič) 6:16.9, 2. Zagreb 6:17. Waterpolo: Zagreb : Ljubljana 8:4 (4:1). Končno stanje točk po prvem dnevu: Zagreb 57, Ljubljana 46. rija), J. Kieninger (Zah._______. .. _____________ četku številnih športnih prireditev ▼ 4. Udovčič, 5. Stahlberg, 6. dr. Paoli nato dvoboj za naslov prvaka z njim Ljubljani ob 10-letnici osvoboditve, ” T»-u-4--u 'K—A— ° - ----u-*— n-• T~~: so se pridružili tem slavnostim še šahisti z mednarodnim šahovskim (Italija), 7. Robatsch (Avstrija), 8. z rezultatom 2:4. Tudi Witkovrski Z. Gabrovšek, 9, Bogdanovič, 10. inž. igra prvič na mednarodnem turnirju Vidmar, 11. Groeek, 12. Krivec, IS. v inozemstvu, sodeloval pa je že v turnirjem, na katerem sodeluje skup- Witkowski (Poljska),_1 i. Persitz (Iz- raznih moštvenih tekmah, med dru- ......... ~ Puc gim tud reprezentance no 18 udeležencev iz osmih držav. rael), 15. Milič, 16. Bertok, fim tudi na prvi deski poljske Štu-entske reprezentance na študentski Ìe olimpiadi v Lvonu, kjer je izgubil lì s Fudererjem — kot sam pravi — Najprej je spregovoril predsednik in 18. Kar&klajič. Šahovske zveze Slovenije tov. Edo Edini sekundant na turnirju Turnher ter izrekel gostom dobro- mednarodni mojster Cvetkov, došlico, nato pa poudaril pomen tega spremlja prvaka Bolgarije Padev- brez pravega odpora, turnirja za razvoj šaha v Sloveniji sitega na njegovem prvem turnirju v Ze prvo kolo je privabilo v Sabov» in Jugoslaviji. Za njim ste izrekla tujini. Padevski šteje šele 22 let in ski dom (vsa ostala kola bodo igrali nekaj besed še podpredsednik Mest- študira na ekonomski fakulteti v v dvorani mestnega gledališča od nega ljudskega oobora Ljubljana Plovdivu. Mojster je postal že leta 15.3U do 20,30) številne ljubitelje Ša-ing. Klemenčič in predsednik 1951 ko je na državnem prvenstvu hovske igre. Šahovske zveze Jugoslavije tov. Je- delil Četrto mesto. Simpatični 24-letiri študent prava Prya sta zaključila partijo Kienin- 100 m crawl ženske: 1. Glavanič (Z) 1:22.2, 2. Horvat (Lj) 1:22.2, 3. V nedeljo 3. t. m. dopoldne se bo na letališču v Mariboru začelo VI. zvezno tekmovanje jadralnih letalcev z nazivom »Žarko Majcen«, ki ga prireja Letalska zveza Jugoslavije za desetletnico svojega obstoja. Pokroviteljstvo nad to veliko športno letalsko prireditvijo je prevzel generalni polkovnik Ivan Gošnjak, pokroviteljstvo nad začetkom prireditve na mariborskem letališču pa častno predsedstvo MLO Maribor, pod vodstvom predsednika Toneta Boleta. Na etapnem tekmovanju Jugoslovanskih jadralnih letalcev in fer in Bertok z remijem т 21. potezi, enakim rezultatom sta se razšla prof. dr. Anton Bajec seznanil ude- povedal, da je prvi poljski šahist, ki bivši državni prvak Pirc in sedanji ležerrce s turnirskimi pravili, žreb sodeluje na mednarodnem turnirju v šampion Karoklajič. \elemojeter jo pa jim naslednje številke v turnirski Jugoslaviji. Na zadnjem prvenstvu imel sicer pobudo, toda črni je tabeli: i. Pirc, 2. Padeyski (Bolga- je delil prvo mesto s petkratnim uspešno zavrnil vse taktične pretnje nasprotnika. Do prekinitve emo zabeležili še en remi in sicer med Z. Gabrovškom in Greškom. Prvo zmago n# turnirju Je osvojil Witko>vsky. Kot črni je izredno ostro zaigral na zmago in žrtvoval dva kmeta za boljši razvoj figur. Kaže, prav gotovo ne gre podcenjevala, fK npkoliKo pode en je- zato lahko pričakujemo, da borba .,a* nasprotnikove načr.e. Witkowski med tekmgovalci ne bo lahka. Ob JS na.l°. 2- trdnjave izenačil tem naj omenim še to, da je član in Tednoma od- Aerokluba »2arko Majcen« v Ma- belega kralja. Zaradi nerazvj- riboru pri treninga za to tekmo- P Drznim letalcem — srečno pot! Herjanič (Z) 1:22.7, 4. Končar (Lj) gostov iz tujine, bo prišla^do^iz-1:33.9; 490 m crawl moški: 1. Je-ger ( Z)5:07, 2. Pirc (LJ) 3:16.4, 3. Jelačič (Z) 5:17.1, 4. Snabl (Lj) 5:36; 200 m prsno ženske: 1. To- raza vsa uspešna in nemajhna razvojna pot, ki jo je naše jadralno letalstvo doseglo v okviru Letalsko zveze Jugoslavije in s popolnim razumevanjem vse nase socialistične skupnosti in ljudske oblasti. Doslej doseženi uspehi naših civilnih in jadralnih letalcev, prav gotovo niso nevidni, . zato tudi ta prireditev, kakor pevsem enakovredni nasprotnik, mnoge, predvidene v letošnjem se je letos predstavil kot odlic- iem, obetajo ljubiteljem letalstva ргешоепе§ј£*1 no pripravi)en, mnogo boljši in dobro treniran ter nadmočen tekmec, ki je imel tem lažje delo, ker so bili Ilirijani skoraj povsem netrenirani, brez kondicije, pa še utrujeni od dolgega potovanja in tako ostajali brez potrebe premagani s slabšimi rezultati, kakršne dejansko zmorejo. Pripravljenost in formo nemških plavalcev najbolje osvetljuje dejstvo, da so prav na tekmovanju z Ilirijo postavili kar pet novih bava rekih rekordov! Vsega samo trikrat je ljubljanski tekmovalec bil na cilju prvi, od tega dvakrat Pirc in enkrat 2vokelj. Razen teh dveh sta v ce dovolj priložnosti za oceno zmogljivosti in dejanske vrednosti našega jadralnega letalstva, ki » svojimi solidnimi uspehi dosega že svetovno raven. KAKO BO POTEKALO TEKMOVANJE Jadralno tekmovanje »2arko Majcen«, kd pomeni najširšo popularizacijo jadralstva med mladino vse Jugoslavije, hkrati pa najtršo preizkušnjo naših jadralnih pilotov ter domačih visoko-zmožnih Jadralnih letal, bo za razliko od podobnih tekmovanj v prejšnjih letih, potekalo v etapah iz Maribora vse do S k opij a, kjer loti izpolnili pričakovanja in dali ђ0 сцј zadnje etape. Na ta način «гл( /vhiDoln-- ro7iil сжл m ila ranici , » _ .1 ; i...!.: -, svoj običajni rezultat še mladinki Pirčeva in Hočevarjeva ter morda Medvedova v metuljčku, se pa vse tri proti odličnim nasprotnicam niso mogle uveljaviti, pa morda še Ravnikar na 290 m prsno. medtem ko sta zlasti Kanc in Umek razen vseh ostalih znatno zatajila ter se morala sprijaznite s porazom od slabših. Posebno pozornost je vzbudil In požel vihamo, zasluženo odobravanje in priznanje Wackrov tekmovalec Romeder invalid z visoko bodo jadralni letalci s svojimi letali poleteli vzdolž vse države, pri tem pa razen plemenite tekmovalne borbenosti izpolnili še drugo, važnejšo nalogo, saj bodo med potjo imeli dovolj priložnosti v posebno karto vnašati ugotovitve o vrememoslovskih in drugih pogojih ter možnosti za jadralno letenje v naši državi, kar ho vsekakor koristno za nadaljni razvoj In razširjanje jadralskega športa pri nas. Progo od Maribora do Skopija, dan tekmovanja lahko nadaljeval z ostalimi tekmovalci vred. IZVEN KONKURENCE TUDI ANGLEŽI, TURKI IN AVSTRIJCI Tekmovanje od Maribora do Skopija, ki je med jadralci prvo takšne vrste pri nas, pa tudi v tujina le ponekod šele vpeljano, je vzbudilo veliko zamrnaii^e uoma in v inozemstvu. Na tem težavnem tekmovanju bo nastopno 25 najboljših jugoslovanskih jadralnih letalcev, ki bodo v večini primerov tekmovali na jadralnih letalih domačih konstrukcij, ki se vedno bolj uveljavljajo. Prav s tega stališča bo to tekmovanje še posebno zanimivo, ker se bodo naša domača letala lahko pod najtežjimi tekmovalnimi pogoji pomerila z letali inozemske konstrukcije in pokazala svojo enakovrednost, če ne še boljših kvalitet. Letalska zveza Slovenije bo na tem velikem jadralskem tekmovanju zastopana s tremi tekmovalci, katerih sposobnosti jamčijo že v naprej, da se bodo slovenski jadralni letalci dobro odrezali. Za tekmovalce iz Slovenije so določeni naslednji piloti: iz celjskega Aerokluba Maks Arbajter, jadralec svetovnega slovesa, ki bo tekmoval na domačem letalu »Orao III«, iz ljubljanskega in mariborskega Aerokluba pa Ferdinand Pušnik ln Anton Malek, ki bosta letela na vLsokozmožnih letalih tipa »Vaja«. Drznim letalcem in odličnim letalom smemo zaupati, da na tekmovanju ne bodo razočarali. Kakor že omenjeno, se bodo Izven konkurence, pomerili z najboljšimi jugoslovanskimi jadralnimi letalci tudi jadralci iz Anglije, Turčije ln Avstrije, ki јШ nouiu рп ucumgu -ЈС.Л W kwuuv- ..„„j ' n . , . vanje dosegel prav lep uspeh, ko pa.uje. Tadevsk, ,e je prejadraj 220 km, kar Je skoraj ' s,lsk! к,.'?ш1 Pij** Totem, polovico dlje, kot maža dolžina J;"1 p.a ll!' _‘a Par*ija vseskozi prve etape tekmovanja od Man- '*načc"a, £ kd7 15. D:d7+ in 16. Se5+ oz. 14 ... DdS 15. Da4v K18 16. Sd4 oz. 14 ... Db6 15. Dc4 že pogubno za nasprotnika, ki se rajäi odloči za žrtev kmeta, da bi prižel do rokade. 13 ... Sb4 14. ВаЗ See 15. dc5 b5 16. Db3 aS 17. Tfdl Beli je popolnoma razvit ki ima kmeta več, tako da smemo reči, da ima zmago že v žepu. Gre samo za čimbolj točno in preprosto tehnično Izvedbo eksekucije. 17.. . Sas 18. Dc3 Sc6 IS, DM Sa5 26. Dd3 ScS 21. Sd4 S:A» 22. L:b7 Zadosti mečno Je bilo tudjl *6. D:d4, beli pa hoče čim hitreje uveljaviti svojega prostega kmeta in napad po 7. vrsti. 22.. . S:e2+ 23. D:e2 D:b7 24. c6 Dc8 25. Td7 C—9 Pozno in prepozno, tako da tudi tu črni kralj ne najde več mirnega kotička. Vse nadaljnje je obup. 26. Lc5 De8 Ker 26 ... D:c6 dovoli takojšen konec z 27. D:e7, preprečuje ta vdor dame. Novi slovenski prvak zdaj Izreče kraitek proces. 27. T:e7 Dc8 28. c7 Df5 29. T:g7-t- K"g7 30. L:f8+ K:f8 31. Tdl Kg7 32. TdS Te8 33. De7+ Kh6 34. T:c8 Dbl + 35. Kg2 in črni se je končno vdal. Isto bi sledilo na 34 ... D:c8 35. Dd8. A. Premfalk SSLOMONSKfi REŠITEV Deset let našega športa proslavljamo s tako obsežnim programom prireditev, da bi morale biti športne rubrike ljubljanskih dnevnih listov po svojem številu tako močne, kakor naj bi bile po raznih priporočilih notranjepolitične in gospodarske rubrike. Minulo nedeljo bi moral na priliko novinar — športni poročevalec vstati zjutraj on Šestih, da bi po malenkostnih presledkih in 12 športnih prireditvah (kakšen bi bil si lahko mislite) lahko legel v posteljo proti polnoči. Toliko prireditev v Ljubljani še ne pomnimo. Dobili smo novo vrsto športa: dirko novinarja-reporterja. NAS IZVLEČEK Iz množice dogodkov amo jih izbrali samo nekaj, saj so v glavnem vsi privabili lepo število ljubiteljev športa, razen tega pa so bile domala vse prireditve tudi zanimive. Preteklo nedeljo smo lahko videli med drugim, kako judo, ta igra neverjetne telesne in umske sposobnosti, osvaja športno občinstvo. »Gospodarsko razstavišče«, ki se je že pred tem — na tekmovanju dvigalcev uteži m tudi po tem na rasnih drugih prireditvah izkazalo kot pomembna pridobitev, je bilo prizorišče neverjetno vj’ikega navdušenja za to. pri nas še malo poznano vr-s:o športa. Težko je opisovati sposobnosti napadalcev in brani-teljev-judistov. Treba jih je vi- Novinar bi moral imeti motor deti! Sodeč po obiskih posameznih dvobojev je to mnenje osvojila že velika večina ljubiteljev športa. Z branjem ali s pisanjem ne moreš nadomestiti pri tej vrsti športa tisto, kar se nudi očem. LEPOTA GIBOV V MRAZU NAJLEPSA? Pozno zvečer smo minulo nedeljo opazovali lepoto gibov in sposobnost hokejistov na kotalkah. Srečali sta se moštvi Hrvatske in Slovenije. Na kotalkališču v Čufarjevi ulici se nam je nudila slika izredne podobnosti z izrazitim zimskim športom — drsanjem. Med tednom smo ponovno obiskali kotalkališče v Ljubljani. Ob zvokih so se vadili pari v umetnem kotalkanju za veliko revijo, ki jo bomo videli v Čufarjevi ulici danes zvečer. Kotalkanje, pa naj služi hokeju ali predvajanju plesnega ritma, je v resnici za las podobno užitkom, ki nam jih daje vrvenje na velikem drsališču. Toda opazovalcu-nešportniku se zdi. da gledalci pogrešajo mraz. Najbrže ne bo samo ta pomanjkljivost kotalkanja, kajti gladka ledena ploskev omogoča tudi večjo hitrost. Lepota gibov in njihovo zanesljivo obvladanje pa sta se ved; vredna večjega občudovanja pri večji hitrosti. Ko- in udarec ob zvon. Skomignil je z rameni in mi dejal, da se mu zdi nekaj podobnega kakor če bi šel igrat s komer koli na-nec koncev je tu še nesrečno publiko. Dobre pol minute sta mizni tesni: ping-pong. Hvala ropotanje kolesc. To merilo oce- se »božala« prva dva partnerja lfePa za ping-pong v ringu, toda njevanja so sprejeli zahtevnejši Mihalič in Ceh, ki sta se razšla dokler imamo ljudi, ki so jim ljubitelji športa. Kljub temu pa neodločeno in že je publika za- zadetki z usnjeno rokavico enaki lahko rečemo, da kotalkarske čela »vplivati« na sodnika z ping-pongu, dokler imamo do-prireditve ne zaostajajo mnogo glasnimi vzkliki: »To pa ni vt>lj gledalcev in ta športna pa- za prireditvami drsalcev, če jih boks!« Žvižganje, kakršnega smo noga pri nas ne naleti na tak le gremo pogledat brez želje po slišali v drugem spopadu med odpor, kakor ga je doživela v zimski temperaturi. Kakor raz- Hauptmanom in Mihaličem X, v Belgiji, kjer so se o njej menili vedri obisk kotalkarske prire- katerem se je slednji predal, se cel° v parlamentu, so boksarski ditve slehernega manj zahtev- je že zelo približalo našim pred- spopadi nedvomno zelo zanimive nega ljubitelja stavam o športnih srečanjih na Športne prireditve. južnoameriških tleh. BOKS JE ZA DOBRE Kakor so bili gledalci nekako ŽIVCE nezadovoljni s prvimi spopadi, Šotorsko krilo na dvorišču pa lahko rečemo, da so v lažjih »Gospodarskega razstavišča« v kategorijah slovenski Doksarji Ljubljani je v resnici imenitna boljši od hrvatskih. Trboveljčan zamisel. Ko smo prišli na dvo- Sefer nas je na primer prese-rišče je brž vsak od nas zagrabil nečal z majhnim smislom za z velikega kupa nov, zložjiv stol obrambo. Temu primerno si je in si izbral najbolj primerno menda nabral tudi največ udar-mesto okoli ringa, ki je stal v cev. Toda nosil jih je hrabro in sredi. Ni bilo kotička, od koder se ni vdal nekaj sekund pred »ODSLEJ BOMO GLEDALI LE SE MLADE!« Včeraj in danes, ko to pišemo, se poskušajo v Ljubljani mladi nogometaši vidnejših nogometnih klubov Jugoslavije. Mladi Odredovri so nas včeraj presenetili z velikansko zmago nad mariborskim Branikom. Ne toliko rezultat 14:1 v korist Ljubljančanov, marveč njihova igra, Zgodovina otoka Sv. Martina v Karibskem morju je posebno zanimiva zaradi pripetljaja, ki čisto po svoje kaže. kako se dajo tudi urejati obmejni spon. Ta otok, čigar glavno izvozno blago je sol, šteje zdaj okrog 10.000 prebivalcev. Čeprav je del otoka v francoskih, ___. , „ - - del pa v holandskih rokah, premetu, na katerem je v zadnji sku- vladuje tamkaj v glavnem angle-pmi startala tudi Jugoslavija pro- ščina. tl Holandski in visoko zmagala Ko so — tega še ni dol^o — 13:4 (7:1). Igra je potekla v popol- tamkaj morali potegniti mejo med m premoči zmagovalcev, M so romanskim zahodnim delom so to leč boljši kakor v nedavni neodločeni tekmi z Madžari. Za Jugoslavijo so bili uspešni Cipri, Radonjič tn Kurilni. V Koblenzu se Je začelo Isti dan svetovno prvenstvo v roko- trez težav prihajali do nasprotnikovega kazenskega prostora, tako da je rezultat samo po zaslugi holandskega vratarja tako nizek. Moker in težak teren ni dopustil. stvar uredili brez vsakega orožja. Stvar je bila rešena takole. Izmed prebivalcev so izbrali dva dobra tekača, enega Holandca in enega Francoza. Določenega dne Drevi na stadionu Ljubljane v Šiški začetek mednarodnega košarkarskega turnirja, na katerem, kakor smo že poročali, sodelujejo štiri moštva. Današnji spored je tale: ob 20.15 slovesen začetek, ob 20.30 Proleter (Zrenjanin) : Olimpija. Ob 21.45 Montferrandaise : Ljubljana. da bi bili Jugoslovani razvili še lepšo ln hitrejšo igro. Ostale tekme prvega dneva so : končale takole: Nemčija : Portugalska 9:4, Švedska : Luksemburg 23:0, Švica : Finska 13:7, Avstrija : Belgija 15:8, Danska : CSR 10:14. Pomembno nogometno tekmo Je odigrala preteklo sredo novosadska Vojvodina, ki je imela za nasprotnika enajstorico Rome m jo giadko premagala 4:1 (2:1). Nove- ne bi videl lepo in dobro. Pri- koncem, kakor je to storil S!a- polet’l° “Ш iz Ust T^madžar^ ‘SSlir reditev je imela nekoliko za- be, čeprav je bif enakovreden zaigrali solidno ln morda sploh mude in že so se zaslišali pre- partner svojemu nasp -o'niku ?0 bo^ši 0(1 starib> odslej bomo sunljivi žvižgi, v Istem hipu pa Mandiču. Srečanje smo izgubili, tudi tolažbo preko zvočnika. Hr- kakor smo lahko brali v dnev-vatski in slovenski boksarji so nih vesteh. Nič ne de! se srečevali v minulem deset- Na tej prireditvi so me silno letju. Zato je bilo prav, da so vznemirjala vsakokratna opozo-se srečali tudi med praznova- rila »Ring prosti«. Okrog mene . ... . . njem desete obletnice našega so sedeli mladi boksarji raznih Prlreditve ob dese.letmci športa športa. Težko je reci, kaj je na ljubljanskih klubov. Povprašal boksarski prireditvi bolj zan«- sem enega izmed njih. kakšne gledali samo še igre mladih Od-redovcev!« Ali je bilo to navdušenje prerano, ali je bilo upravičeno, se odloča v tekrry med mladinci Odreda in mladinci Vojvodine. Vsekakor nam bodo ponudile še marsikatero zanimivo ugotovitev, saj smo šele mrvo: gledati partnerja v ringu1, občutke ima naraščaj, ko za- na Pnlovici programa. ali poslušati temperamentno sliši glas sodnik^: »Ring prost« (Joker). najlepše letos ter so tako dostojno predstavili drugega jugoslovanskega zastopnika v tekmovanju za pokal Srednje Evrope. Vsi zadetki so bili prav lepi, neposredno zaslugo zanje pa Imajo Krstič I., Ivos (2) in Rajkov. V Isti konkurenci sta se v Budimpešti druga dva nasprotnika, in sicer domači Vörfts Lobogo ter Wacker z Dun3ja, razšla z neodločenim rezultatom 3:3 (1:2). Hkrati je v Milanu gostovala enajsto-rica Fkinveda. kl pa Je morala prepustiti tesno zmago domačemu moštvu Milana 2:3 (1:2). so Ju postavili — s hrbtom obrnjena drugega proti drugemu — ln ju na strel lz puške spustili v tek. Potem sta Francoz ln Holandec odbrzela vsak v svojo smer naokrog otoka. Na kraju, kjer sta se srečala, so postavili obmejni kamen med francosko in holandsko posestjo na Sv. Martinu. Ce bi tudi veliki narodi poravnavali svoje obmejne spore enako, bi se dala preprečiti marsikatera vojna. Razen tega pa bi bila priprava tekačev za takole preizkušnjo, ki navsezadnje ni potrebna vs-k dan. tudi mnogo cenejša, kakor pa izdelovanje atomskih bomb... * Na mednarodnem teniškem turnirju v Wimt&edonu je v polfinalu Trabert (ZDA) premagal svojega rojaka Pattyja v treh nizih 8:6, 6:2, 6:2. v drugem dvoboju pa je Danec Nielsen na veliko presenečenje izločil Avstralca Rose-walla v štirih nizih 11:9, 6:2, 2:6, Svetovni boksarski prvak v lahki kategoriji Jimmy Carter (ZDA) Je v Bostonu Izgubil naslov prvaka v dvoboju s svojim rojakom Wallaceom Smithom. em. ш -1 julija less ] SLOVENSKI POSGCEVSLEC / Str. 9 Indijanske zgodbe (P c F. COOPRA » S) 1 n EK 0 •Sf Ll m B> Inni (£ ° Riše MIKI MUSTm «лнвзШШ 1 —m ■" 11 - 1 1 Li—— ÌEET ЖМГГТС ?==Л 109. Indijancem ni preostala nobena Izbira in vkrcali so se v čolne. Jasper jim je pustil tudi le po eno veslo ca vsak čoln in tako so počasi odveslali mimo grozeče topovske cevi. Ostali so le kapetan Sangiier, Puščica ln Junitau. Poveljstvo nad otokom pa je, zdaj ko ni bilo več seržanta, prevzel poročnik B4uir. Njegovo prvo dejanje je bilo, da je dal zvezati Jaspera. 110. »Kaj pa naj to pomeni!« je jezno zaklical Stezosledec in odrinil vojake, ki so vezali Jaspera. »Jaz sem tako ukazal,« je zavpil Muir, »in rad bi videl tistega, ki bi se upiral poveljem kraljevega častnika. Imam dokaze, da je ta človek izdajalec...« Tedaj pa je stopil k njemu Puščica in ga prijel za rame: »Bedni lažnivec, kje so obljubljeni skalpi, kje moji ljudje?« Ш. Rekoč Je potegnil skrit nož In ga z besnim zamahom zasadil poročniku v prsi do ročaja. Z zmagoslavnim krikom na ustih ge je nato pognal v beg. Vojaki naokoli so bili tako presenečeni, da se jim je izmnznil, toda Velika Kača mu je že bil za petami. Kapetan Sangiier je medtem navzočim povedal, da je umorjeni zaslužil svojo usodo, ker je izdal svojo domovino. PUTNIK SLOVENIJA SEPTEMBRA S PUTNIKOM V PARIZ preko Benetk, Milana, Lau. sänne ln Ženeve. Ogled vseh mest pod strokovnim vodstvom. Prijave Sprejemamo do 15. avgusta. OD 11. DO 21. AVGUSTA JE VELESEJEM V CELOVCU 1 V tem času bomo organizirali dvodnevne avtobusne Izlete za ogled velesejma ln Koroške. Prijave sprejemamo do 15. julija. POTUJETE V INOZEMSTVO? Tuje vize vam preskrbimo v nekaj dneh. Vse potrebne tiskovine za nabavo viz dobite prt nas. UPORABLJAJTE USLUGE POTNIKA, postregli vas bomo točao ln solidno. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Sobota. 2. julija ob ŽO: Shakespeare: Romeo ш Julija Gostovanje v Zagorju. Ponedeljek. 4 Julija ob 20: Galsworthy: Òkna Abonma T. Zaključek sezone v ljubljanski Drami. OPERA Petek, 1. Julija ob 19.30: Wolf-Fer-rari: Štirje grobijani Abonma red H. Zadnja abonentska predstava te sezone Sobota, a. julija ob J0.30: Hrlstič: Ohridska legenda. Gostovanje Veronike Mlakarjeve, primabalerine Münchenske Opere. V okviru Ш. Ljubljanskega festivala na Letnem gledališču v Križankah. izven. Ponovno opozarjamo na Izjemni začetek nocojšnje оретпе predstave »Štirje grobijani«, ob 19.30. Brez besed RAZPISI il NEKAJ Dobro in slabo v tovarni Tisa na Rakeku Spomladi leta 1950 so začeli na Rakeku obnavljati bivšo Žagarjevo parno žago z namenom, a a bi jo preuredili v tovarno vozov. Prvi mojster je bil tov. Masek, ki je bii sporazumno z okrajem Postojna premeščen v tovarno iz koiarske delavnice v Cerknici. Prišli so tudi drugi delavci in avgusta meseca je delavski svet tovarne zaprosil za nastavitev direktorja, ker takratni upravnik za vodenje podjetja ni imel dovolj volje in sposobnosti. Z novim letom j d kot direktor nastopil tov. Jože Branlselj, ki je bil razgledan in imel veliko voljo do dela. Pod njegovim dve in polletnim vodstvom je bilo precej obnovljenega, število zaposlenih pa je naraslo na 80 ljudi. Leta 1953 pa je bil proti volji delovnega kolektiva nastavljen drug direktor. Ta je razpustil dobro vpeljano kolarško kovaško delavnico in mizarski oddelek. Ljudje so si morali poiskati zaposlitve drugje. Namesto že vpeljane dejavnosti, pa je podjetje začelo s proizvodnjo galanterije. Pa tudi sama galanterija bi uspevala, če bi novi direktor svoje obljube res tudi izvršil. Da bi izboljšali strojni park in napravili ventilacijo, so namreč delavci pustili podjetju ves dobiček iz leta Surovež brez primere Te dni se je v vasi Lanišče pri Škofljici pripetil dogodek, ki ga obsojajo vsi domačini. 24-letni Ruda Vesenjak, oče treh nedolet-nih otrok, je prišel domov močno vinjen. Ta čas se je njegov štiriletni sin igral na sosedovem dvorišču z drugimi otroki. Oče je šel po njega m ga med potjo grdo zmerjal ter pretepal, tako da je otrok padel na tla. Zaradi bolečin je otrok močno jokal, zaradi česar ga je brezvestni oče z vrvjo zvezrJ in ga v kuhinji privezal k mizi. Tako privezanega je tepel s palico do nezavesti. Po otroku je udarjaj tako surovo, aa se Je otrok ves podplut zvijal od udarcev. Obupen jok otroka so slišali sosedje, ld so ga rešili iz rok nečloveškega očeta, tega pa so varnostni organi spravili na varno. Znano je, da Vesenjak zelo slabo skrbi za otroke in ženo ter vso plačo, ki ni ravno majhna, zapravi v gostilnah. Ce bi sosedje ne pomagali otrokom in njegovi ženi, bi bili vsi goli, bosi in lačni. V kakšno skrajnost gre njegova surovost, kaže dejstvo, da je svojo ženo tik pred porodom tretjega otroka močno pretepel, kar je storil tudi po porodom Podjetje, kjer le Vesenjak v službi, ga pozna kot delomrzneža, ki le nekaj dni v tednu dela, sicer pa pohajkuje po gostilnah. Čudimo se, da terenske organizacije niso že prej preprečile takega ravnanja nečloveškega očeta in pomagale otrokom in materi. Nocoj v petek 1. Julija ob 22. uri bo v novem letnem gledališču v Križankah Koncert Ritmosimfo-ničnega orkestra Radia Ljubljana. Dirigent: B. Adamič. Solisti: C. Součkova, Lj. Kobal, dr. A. Preger iz Beograda in K. Hohnjec iz Zagreba. Za ta koncert velja tudi abonma A. V primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Unionu. Vstopnice so še na razpolago v festivalni blagajni v Križankah. Za ta koncert je med Ljubljančani izredno zanimanje, ker gre za prvi koncert v nočnih urah v okviru Ш. Ljubljanskega festivala. Jutri v soboto 2. julija ob 20.30 bo v novem letnem gledališču v Križankah predstava Hrističeve , . . »Ohridske legende«. Izvaja Opera - ? SNG v Ljubljani. Dirigent dr. D. _ Svara. Koreografa: Pia in Pino Za las Je manjkalo! Dne 25. VI. ob 8.30 sem poprav- lj al svoje motorno kolo v eiektro-mehanični delavnici »Rivo« na Ježici, kakih trideset metrov od železniškega prelaza proge Kamnik-Lj ubij an a. Križišče proge s cesto je zavarovano z železniškimi zapornicami poleg katerih stoji tudi Suvaj na hišica. Ugotovil sem, da je prečkalo progo v tem času vsake 3 do 4 minute motorno vozilo. Medtem je pripeljala čez most preko Save in mimo postaje Ježica v počni vožnji lokomotiva (brez vagonov). Začudil sem se, da nihče ni spustil zapornic. Ko je bila lokomotiva oddaljena še kakih 50 metrov od križišča je pripeljal v smeri proti Ljubljani kamion znamke TAM. Ker je videl šofer zapornice odprte, je seveda mirno peljal čez progo in ni videl prihajajoče lokomotive. Progo je prečkal največ kakih 5 sekund prej, kakor lokomotiva cesto. Par minut zatem je prišel železniški čuvaj ? kolesom, ga prislonil k čuvajnici in kakor, da se m nič zgodilo, mirno odšel v čuvaj no hišico. Kamion ln lokomotiva sta za las ušla nesreča, katere žrtev bi bil prav gotovo šofer in dva potnika v kabini, ne glede na milijonsko materialno škodo, ki bi nastala. Noreče bi bil kriv prav gotovo železniški čuvaj pri zapornicah, ki ga ta čas ni bilo na svojem mestu. Vsekakor je njegova ma-lom c moot pri opravljanju službe obsojanja vredna. Dogodek Je z menoj vred opazoval tudi vajenec prt elektrodelavni« »Rivo«. I. w. .............................. Razstava nkuč in jeklo« Zagreb, 30. jun. Pod pok rovi telj-strvom tovarne »Prvomajska« so ч Zagrebu odprli razstavo umetniških fotografij »Luč in jeklo«. — Razstava je bila prirejena v počastitev desetletnice osvoboditvi» lr je oosvečena lepoti in vrednosti naših strojev, ki so bili konstruirani v našit državi in so mednarodno priznanje. M* B* 1953. O tem pa še danes ni sledu. Delavci, ki delajo v zelo slabih higiendkih razmerah, večkrat iščejo zdravniško pomoč. Nekateri delavci so dobili potrdila za oprostitev od nočnega dela. rečeno pa Jim je bilo, da naj si poišče drugo službo, kdor ni zadovoljen. Tudi mladoletniki so delali ponoči. Nekateri kvalificirani delavci so odpovedali službo, ker so jim bile plače določene v višini za nekvalificirane delavce. Zaradi taikih in podobnih nepravilnosti, je podjetje ostalo skoraj brez kvalificiranega kadra, pa tudi nekvalificirani delavci zapuščajo podjetje. Edino v mehaničnem oddelku je stanje boljše. Za opisano stanje je v precejŠ-ji meri kriv tudi obratovođja I. L. Ta obratovođja ima tudi svojo zasebno delavnico, kjer trenutno Izdeluje predpražnike za podjetje »Dom« v Ljubljani. Delavnica je na samem skladišču »Tise«, zaloga lesa pa se prav tako nahaja na skupnem skladišču tovarne. Cernu je direktor tovarne dovolil, da so večji del strojev za obralo-, vodjo L. izdelali v mehanični delavnici »Tise«? L. je začel delati na jme svojega brata, ki pa se sploh ne nahaja tukaj, temveč nekje drugje v neki službi. Smatramo, da en in isti človek ne more voditi dveh obratov brez posledic za koristi enega od njih, prav gotovo pa ne v škodo svojemu obratu. L. je v »Tisi« tehnični vodja ln deldvsikega sveta ter' vodenje še lastne zasebne delavnice nikakor ne more biti združljivo z njegovim položajem v podjetju. A. M., Rakek. Odklenjena vrata so vaba za tatove Ljudski pregovor »krade kot sraka« prav gotovo velja za drzno tatico Ivanko Zupan iz Streliške ulice v Ljubljani. Čeprav je šele pred kratkim dopolnila dvajseto leto starosti, beleži kriminalni arhiv njeno ime že takoj po zadnji vojni, pred časom pa je bila zaradi tatvine obsojena na dve leti zapora. Lani se je Zupanova zaposlila pri podjetju »Telekomunikacije«, kjer pa je ostala le kratek čas. Ponovno se je podala na pot brezdelja in potikanja. Nekega dne v mesecu marcu letos se je potikala po mestu in v hiši št. 5 na Vidovdanski cesti opazila ,da je odklenjeno stanovanje. Stopila je v kuhinjo in odnesla čeden ženski plašč skupaj s šalom in denarnico. Tatica je piašč takoj prodala, denar pa zapravila. Zatem se je oglasila v Isti ulici pri neki stranki Lastniku stanovanja se 'e predstavila za prijateljico njegove žene, ki je naročila, naj ji popravi obleke Lahkovemež ji je dovolil, da si je tatica kar sama izbrala dve obleki v omari in še druga oblačila. Tako naložena se je poslovila. Ko se je žena tega lahko-verneža kmalu nato vrnila domov, ni bila moževe novice nič kaj vesela, saj je vedela, da 1e irož nasedel goljufici. Zupanova je zadnje dni v aprilu v Ulici talcev tako dolgo odpirala vrata stanovanj, dokler ni naletela na odklenjena. V enem izmed stanovanj z odklenjenimi vrati Je na mizi našla dva zlata organa, ki ju je seveda vtaknila v Žep, razen tega je še odnesla Ženski plašč, v drugem stanovanju se je zopet založila z žensikim perilom in plaščem iz balonske svile itd. Po takem obilnem plenu je obiskala dom »Majde Vrhovnikove«. kjer je iz odklenjene pralnice odnesla ženske škornje in čevlje. Tudi na Poljanski cesti št. 17 je našla odklenjena vrat a stanovanja. Od tu je odnesla ročno torbico z denarjem in dokumenti, žensko jopico in domačo haljo. Iz nekega stanovanja v Maistrovi ulici št. 6 je odnesla ženski plašč z obešalnikom vred, ki ga Je prodala za 600 dinarjev, čeprav je bi! vreden 10.000 dinarjev. Gospodinja iz Trubarjeve ceste je nekega dne začudeno opazila, da na kuhinjski kredenci ni več ure. Sama ni mogla verjeti, kaj se je z uro zgodilo. Sele po dolgem premišljevanju se Je spomnila, da Je pustila stanovanje odklenjeno, ko Je odšla na dvorišče oo vodo. To uro le naša znanka prodala na Reki. Zupanova je namreč ljubila tudi potovanja. na katerih je v družbi njej podobnih moških zapravljala denar. ki ga prejela od ukradenih stvari Tudi na Reki 1e obiskala več stanovanj in odnesla vse, kar ji je prišlo pod roko. Svoji materi pa je pisala, da se Ji zelo dobro godi, da podnevi spi, ponoči pa se zabava v barih. Podvigi te predrzne tatice prav gotovo ne bi bili tako veliki, če gospodinje ne bi tako brezskrbno puščale svoja stanovanja odklenjena, kajti prepozno je po toči zvoniti. Kaj je mlado Ivanko privedlo do tega, da je kradla? Prav gotovo ne slabe socialne razmere, saj je imela dobro službo, ki jo je zapustila. Ima tudi zelo dobro mater, ki je pa ne uboga. Na Ivanko je vplivala slaba družba, s katero je živela, ter želja po lagodnem in razuzdanem življenju. Tlo mm Mlakar. V primeru slabega vremena bo predstava y opernem gledališču. V nedeljo 3. Julija ob 20.30 bo v novem letnem gledališču v Križankah H. koncert RiSmo6imfo-ničnega orkestra Radia Ljubljana. Dirigent: B. Adamič. Solisti: C. Součkova. Lj. Kobal, Breda Raj-hova (Maribor) in K. Hohnjec fZagreb). Velja tudi abonma B. V primeru slabega vremena bo koncert v Slov. filharmoniji. Rezervacija vstopnic. Vsi, ki so rezervirali vstopnice za »Ohridsko legendo« dne a. julija, naj jih dvignejo v festivalni blagajni najkasneje do danes ob 12. uri, sicer zapadejo. Rezervirane vstopnice za П. koncert Ritmosimfoničnega orkestra Radia Ljubljana dvignite do 2. julija ob 12. ari v festivalni blagajni, sicer zapadejo. Petek, KOLEDAR 1. julija.; Bogoslav Na prirodoslovno . matematični fakulteti je z uspehom opravila diplomski izpit iz predmeta geografije Vera Kavčnik-Kravanja. Iskreno čestitamo! Za Inženirja agronomije je bil diplomiran tovariš Srok Dušan. — Kolegi iskreno čestitamol Na zgodovinskem oddelku filozofske fakultete sta bila diplomirana Slavka Kajba in Slavko Kre-menšek. — Čestitamo prijatelji! Na filozofski fakulteti — germanistika — je bila diplomirana Marija Mesojedec Iz Ljubljane. Čestitamo. Na poročnem uradu so v soboto, 18. junija ob porokah darovali za slepo mladino 4.250 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Predmetna skupina risanje — ročna dela na Višji pedagoški šoli razstavlja svoja dela v prostorih osnovne šole Frana Levstika, Levstikov trg 1-П. Razstava bo odprta 1. ln 2. Julija od 9. do 18. ure in 3. julija od 9. do 12. ure. Otorinolaringološka sekcija ima redni letni občni zbor danes, 1. julija, ob 19. uri v otološkem oddelku vojne bolnice (Prešernova ulica — Mladika). Poleg-, obravnave sekcijskega dela bo šef oddelka dr. Sprem demonstriral Boyle-ov endoskopski instrumentarij ln podal izkušnje s tem instrumentarijem. — Ciani ln ostali kolegi vabljen!. Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov v Ljubljani vabi na predavanje o vacuum concrete postopku. ki bo v ponedeljek, 4. julija ob 20. irri v fizikalni dvorani univerze v Ljubljani, vhod Iz Gosposke ulice. Predavala bosta: tov. dr. mg. Dušan Avsec, redni prof. tehniške fakultete Univerze v Ljubljani o temi: »Teoretične osnove vacuum concrete postopka« in tov. Ing. Anton Umek, glavni inženir podjetja »Gradis«, tema: »Ekonomija vacuum concrete postopka z ozirom na stvarne cene gradbenih storitev v FLRJ. Izgubili srno svojega dragega profesorja VIKTOR» COTICA akademskega slikarja Ohranili ga bomo v trajnem spominu. študentje biologije Za inženirja elektrotehnike Je bil diplomiran Smerdu Jože. Prijatelji čestitamo. Zahvaljujem se primariju doktor Gvidu Čadežu za odlično izvršeno operacijo. Hkrati se zahvaljujem dr. Silvi Poljšakovi in vsem ostalim na ORL oddelku splošne bolnišnice v Celju za skrb ln nego v času mojega zdravljenja. Lipovec Angela. Planinsko društvo Radovljica sporoča, da je Pogačnikov dom pri Kriških jezerih od 1. Julija dalje redno oskrbovan. Uprava za ceste O Lo - Ljubija, na okolica sporoča, da bo cesta št. 1252 Črnuče — Sv. Jakob ob Savi od 29. 6. 1955 do preklica zaprta za promet z motornimi ln vprežnimi vozili Promet v navedeni smeri bo preusmerjen po cesti Ljubljana — Hrastje — Sv. Jakob ob Savi — Domžale. Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Maribor, sporoča, da bo most čez Dravo v Borlu zaradi popravila od 4. do 16. julija t. L zaprt za ves vozni promet. Avtomobilski promet v tem času se preusmeri po obvozni cesti Ptuj—Videm—Okič—Bori, odnosno Ptuj—Ormož—Vratno, za vprežna vozila pa brodu v Zavrču. Ribiška zveza Slovenije bo priredila v nedeljo, S. julija, ob 9. uri dopoldne na letnem telovadišču II. republiško ribiško športno tekmovanje za prvenstvo Slovenije v okviru prireditev 10. obletnice športa v svobodi. Vstopnina prosta. Vabljeni ljubitelji ribiškega športa in ostali DDP »Svoboda« Vič bo v soboto ob 20. uri uprizorilo v počastitev 10. obletnice osvoboditve Schillerjevo dramo »Kovarstvo ln ljubezen. Narodna ln univerzitetna knjižnica. Velika čitalnica bo v poletnih mesecih odprta od 8. do 12. in od 17. do 20., v sobotah od 7. do 14. ure. OBVESTILO! Ker nimamo razpoložljivih sredstev za podeljevanje podpor ter za nenaročene objave in oglase, prosimo, da nam takih prošenj ne pošiljate, ker bodo ostale nerešene. Obenem sporočamo vsem prosilcem, da našega avtobusa zaradi preobremenitve, brezplačno ali proti plačilu, ne moremo posojati. Na eventualne prošnje po tem oglasu ne bomo odgovarjali. — TELEKOMUNIKACIJE, Industrijsko podjetje za elektrozveze, Ljubljana — Pržanj. П. redna skupščina Zveze inženirjev in tehnikov LR Slovenije bo v soboto. 2. julija, ob 16. uri v dvorani hotela »Savinja« v Celju. Delegate strokovnih in terenskih društev vabimo, da se skupščine točno ln gotovo udeležijo. OBJAVA. MLQ ln OLO Ljubljana sta ustanovila komisijo za upokojene vojaške osebe (Uradni list FLRJ štev. 19, z dne 4. V. 1955). S tem obveščamo vse prizadete, da je komisija pričela poslovati s l. julijem 1955. Prostori komisije so v Kresiji (klubski prostori). Uradne ure so vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne. MLO in OLO Ljubljana Komisija za upokojene vojaške osebe. Dve vrsti preparata »FLEX« ni! Je samo prvovrstno sigurno sredstvo za čiščenje mastnih madežev. FLEX je v prometu samo v originalnih steklenicah. Ce veliko stojiš, ali mnogo hodiš, daj tvojim nogam osvežujočo kopel z »JELA« soljo. Poizkusi in povej drugim, da je JELA eoi edinstvena. Kjer je potrebna snaga, EM»', J-M edino vam pomaga. N1 sobotnih veselic, ni nedeljskih Izletov brez pristnega jajčnega konjaka ali izbornega coffee cocktail a »MARKlC-SPLIT« ln Markičevih priznanih sadnih sokov! Zahtevajte jih povsod! Tel. 22-165. RAZPIS Okrajni ljudski odbor Celje razpisuje mesto elektroinženirja z najmanj 5-letno prakso. Plača po uredbi drž. uslužbencev, dopolnilna plača. Nastop službe takoj ali s prvim prihodnjim mesecem. Prošnje vložite na OLO Celje, referent za personalne zadeve. RAZPIS Svet Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani razpisuje 2 mesti rednih alt honorarnih asistentov na Oddelku za arhitekturo za predmeta: Stanovanjske zgradbe. Industrijske zgradbe. Pogoj: ustrezna praksa. Prošnje, opremljene s prilogami, iz katerih je razvidna Izobrazba, dosedanja praksa in potek življenja vlagajte v 14 dneh po objavi na Oddelku za arhitekturo Ljubljana, Coj-zova 5. KONCERTI TWO BEAT STOMPERS, desetčlanska zahodnonemška skupina izvajalcev jazza, bo gostovala v Ljubljani dne 2. julija ob 22.15 v dvorani kina UNION. Poleg razvoja jazza v besedi in glasbi bomo slišali popularnega »belega pevca s čmsiklm glasom« Big Bill Ramseya, ki poje na tak način kot znani črnec Louis .Armstrong. Za razvedrilo bodo umetniki poskrbeli z zabavnimi glasbenimi točkami. Vstopnice so še na razpolago pri blagajni kina Union od 9.30.—11. ln od 16,—18. ure. OBVESTILA PRVA JAVNA LICITACIJA Rudnik lignita Velenje bo Imel v svojih poslovnih prostorih prvo javno licitacijo. 15. JULIJA 1955 oh 10. url za dva 55 stanovanjska bloke malih stanovanj, ln sicer za gradbena dele brez gradbeno obrtniških del. Proračunska vsota 110 milijonov dinarjev. Rok Izvršitve tretje faze je 1. november 1955. Elaborate lahko dobite na rudniški direkciji med delovnimi urami v sobi št. 3, kakor tudi vse druge Informacije v zvezi s to licitacijo. Pravico do sodelovanje pri licitaciji imajo vsa registrirana gradbena podjetja. Višina varščine, ki jo morajo položiti ponudniki, znaša 0.5 odstotkov predračunske vsote. Ponudbe z vsemi prilogami sprejeme komisija za licitacijo rudnika lignita Velenje do določenega dne in ure. Rudnik lignita Velenje Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je umrla ANTONINA FROST vdova univ. prof. Pogreb drage pokojnice bo danes, I. julija ob 17. uri iz. Andrejeve kapelice na pokopališče 2ale. Ljubljana, 29.' junija 1955. Žalujoči prijatelji Po dolgi bolezni je dotrpela moja žena, naša sestra in teta ROLA URBANČIČ Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 2. julija 1955 ob 17. uri izpred pokopališča na Viču. — Do pogreba leži v Nikolajevi mrliški veži. Žalujoči: mož ing. Tino, mati Antonija, brat Viljem in ostalo sorodstvo. Umrl nam je naš najdražji ln nepozabni ‘Viktor Cotič akademski slikar In profesor v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo danes, 1. julija, od 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoča šena v imenu otrok in vsega sorodstva. RADIO SPORED ZA PETEK ' Poročila: 5.05, 6.60, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lor-beka; 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 7.30 Cicibanom — dober dan! (Marica Komanova pripoveduje); 7.40—8.00 Zabavna glasba; 12.00 Trideset minut simfoničnih plesov; 12 45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Kmetijski nasveti: Vrt v juliju — Švicarski gozd; 13.10 Križem skozi operete ln filme; 14.30 O športu in športnikih: Nekaj o kaj akaših; 14.40 Poje Ljubljanski . komorni zbor P.- v. Milka Skoberneta; 15.15 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Mary Cooper: Miheška roža; 16.20 Matija Bravničar: Simfonija in Re; 17.15 Plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Zanimivosti lz znanosti in tehnike — Slavko Faust: Razvoj reakcijskih motorjev z uporabo plinskih turbin; 18.10 Odlomki lz francoskih oper; 18.45 Iz kolektivov za kolektive: To in ono Iz keramične tovarne v Libojah; 18.00 Zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Priljubljeni stavki iz koncertov; 20.30 Tedenski zunanje-politlčni pregled; 20.45 Igra kvartet Jureta Robežnika; 21.00 O morju in pomorščakih; 21.30 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana; 22.15 do 23.00 Nočni komorni koncert F. Schubert: Introdukcija in va- riacije za flavto in klavir (Werner Tripp - M. Lipovšek), L. van Beethoven: Godalni kvartet v f-molu op. 95; 23.00—24.00 Oddaje za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba); 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. MALI OGLASI KVALIFICIRANEGA MIZARJA sprejme »Jambor«, industrija elektrostrojnih konstrukcij, Črnuče. 11865-1 UPRAVA Doma Titove mladine Ljubljana-Moste razpisuje 4 mesta učiteijev-vzgojiteljev in 1 mesto vodje otroške delavnice. Plača po uredbi in dopolnilna pleča. Prošnje vložite najkasneje do 1. avgusta 1955. 11781-1 SOBOSLIKARSKEGA in pleskarskega pomočnika (samo kvalificiranega) ter vajenca sprejme Janežič, Ljubljana, Vodovodna 78. 11710-1 UPRAVNI ODBOR gradbenega podjetja »Stavbar« Medvode razpisuje mesti za skladiščnika ln mezdnega knjigovodjo. Pogoji: treznost, točnost in primerna praksa v tej stroki. 11715-1 SEFA KONSTRUKCIJE in dva o-rodjarja sprejme takoj večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogL odd. pod »Perspektiva«. 11705-1 BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico, dobro moč, sprejmem takoj. Klvač Ignac, Ljubljana-Polje 10. 11791-1 VRTNARJA sprejmemo. Pogoji: večletna praksa. Plače po dogovoru, nastop takoj. Kmetijsko posestvo Škocjan—Nkaran. Škocjan pri Kopru. 11805-1 STAREJŠO dekle iščem za gospodinjo na majhnem posestvu. Naslov v oglasnem oddelku. 10748-1 KZ LUCE ob Savinji sprejme v službo takoj kmetijskega strokovnjaka — ing. ali tehnika s primerno prakso. Ponudbe pošljite kmetijski zadrugi, Luče ob Savinji. 11809-1 ŠOFERJE B Ш C kategorije sprejme takoj podjetje »Avto-promet« Ljubljana, Savska ceste. 1Ш0-1 PERFEKTNA STROJEPISKA Z znanjem stenografije dobi honorarno dopoldansko zaposlitev za 2 do 3 ure dnevno. Naslov v oglasnem oddelku. 11784-1 SPREJMEMO TAKOJ verzirano točajko z večletno prakso v točilnici. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Buffet« 11833-1 VAJENKO sprejme takoj salon »Slavka«, Kardeljeve 6. 11838-3 TRODELNO SOBNO OMARO, dobro ohranjeno, kupim na o-broke. Ponudbe s ceno v ogL odd. pod »Omana«. 3500-5 шшт »UNION«: finski film »Poročni venec«. Tednik: Mladina, šport in telovadba. Predstave ob IS, 18 in 20. V gl. vlogi: Alna Malja in Tik-kanen. »KOMUNA«: amer. film »Možje«. Tednik: Film. cev. 26. Predstave ob 16, 18 m 20. V gl. vlogi: Marlon Brando in Teresa Wright. »SLOGA«: premiera amer. filma »Skrivnost Indijanke«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi: Kirit Douglas in Elizabeth Throstt. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do H ter od 14 dalje, za matinejo ca od 9 dalje. »SOČA«; ital. film »Na konici meča«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi; Frank Latimore in Milly Vitale. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 15 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD« : ital. film »Na konici meča«. Brez tednika. Predstava ob 20.45. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »SISKA«; premiera ameriškega filma »Skrivnost sobe 17«. V glavni vlogi: Edward Robinson in Paulette Goddard. Režija: Arnold Laven. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«; premiera amer. filma »Skrivnost sobe 17«. V glavni vlogi: Edward G. Robinson, Paulette Goddard in K. T. Stevens. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 13 dalje. »LITOSTROJ«; angleški barvasti film »Dr. v hiši«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. VEVČE: francoski film »Usoda ljubezni«. BREZICE: ameriški film »Julij »Cezar«. Filmske novosti 23. NOVO MESTO »KRKA«; angleški film »Gonjen do smrti«. KRANJ »STORŽIČ«; amer. barvni fiim »Lili«. Predstavi ob 18 in 20. KRANJ »PARTIZAN« - LETNI frane, film »Trije šaljivci«, ob 20.30. JESENICE »RADIO«; amer. film »Tajnost Indijanke«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«; franc. Cim »Zadovoljstvo Pariza«, ob 18 in 20. JESENICE »LETNI«; slovenski film »Vesna«, ob 20.30. KMETIJSKA ZADRUGA Smcle-nja vas pri Novem mestu proda mlatilnico starejšega tipa — prevozno. Ogled vsak dan. Kupci naj se javijo do 7. julija. 11362-4 PRODAM dobro ohranjeni krojaški »Singer« šivani stroj. Viž-marje 195 (harake). 11847-4 KRAVO, 8 mesecev brejo, šest let staro, prodam. Naslov v ogl. odd. 11786-4 OBLEKO, temnomodro, za fanta od 15 d,o 17 let prodam. Naslov v ogl. odd. llSie-4 MLADO MOLZNO KRAVO dobre parne prodam- Češnjice št. 17, pošta Dobrunje. 11820-4 OSEBNI AVTO, v brezhibnem, stanju, primeren za terensko službo živincedra vnika, kupimo. Kmetijska zadruga — Dolenji Logatec. 11807-5 VAJENCE, ki se želijo izučiti za kvalificirane delavce avtomehanične, avtokolarske, avtoklepar-ske in vulkanizerske stroke, sprejme podjetje: »Avtopromet« Ljubljana, Savska cesta. Prednost pri sprejemanju imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo ali z več razredi osnovne šole ter s stanovanjem v mestu ali vsaj v okolici mesta Ljubljane. Vpisovanje vsak dan do 3. julija od 8. do 12. ure. 11811-3 MOTORNO KOLO »Buch« 50 cm*, malo rabljeno, prodam. Ogled v nedeljo dopoldan pri Henigman, Gornji trg 23, H. 11875-4 PRODAM dobro ohranjen DKV Tempo (trikolo), nosilnost 750 kilogramov. Informacije: Kmetijska zadruga Ravne na Koroškem. 11864-4 LEPO TRISOBNO STANOVANJE v enodružinski vili v Izoli zamenjam za stanovanje v Ljubljeni. Ponudbe pod »Vila« v ogl. odd. 11845-9 UŠLA JE zelena papiga. Sliši na ime Koiki. Prosim, obvestite: Bučln Kotnikova 13. 11816-10 V KAMNIKU izgubljena sončna očal* 29. junija vrnite proti dobri nagradi ali pišite: Kuclar, graver. Novi trg 2, ljubljena. 11880-10 PALACE HOTEL — Hvar razpisuje natečaj za šefa računovodstva. Pogoji: daljša praksa v gostinskem knjigovodstvu, prednost imajo z nanjem nemškega jezika. 11869-1 Čistimo in polleremo pohištvo na domu po solidni ceni in u-čimo. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Odlično poli tiramo«. 117*5-2 VAJENCE s 4 gimnazijami, oz. 3 gimnazijami z dobrim uspehom in veseljem do električne stroke sprejmemo. Trgovsko podjetje »Elektropromet«. Ljubljana, Stritarjeva 7. 118S6-S »UNTMOG«, v zelo dobrem stanju, z originalno prikolico, rezervnimi deli ln vitlo naprodaj. Kmetijska zadruga Luče ob Savinji« 11808-4 ЈТГЈПЈГА 1958 Najvééja povojna kulturna prireditev na Doienfskem Večerja pri predsedniku Titu Segni zahteval podaljšanje roka Beograd, 30. jun. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito jo s soprogo priredil nocoj ob 20. uri v Belem dvorcu intimno večerjo na čast predsedniku vlade republike Indije Džava-barlalu Nehruju. Večerje so se poleg predsedni- ka Nehruja ln njegove hčerke Srimati Indire Ghandi udeležili generalni sekretar zunanjega ministrstva N. R. Pillai, indijski veleposlanik v Jugoslaviji Ra-džašvar Dajal in namestnik generalnega sekretarja zunanjega ministrstva Azim Hussain. Radiotelegraf ska zveza med Jugoslavijo in Indijo Beograd, 30. lun. (Tanjug). Danes je bila slavnostno odprta direktna radiotelegrafska zveza med Jugoslavijo in Indijo. V zvezi s tem je indijski minister za zveze Sri j. Rama poslal podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Rode ljubu Colakoviču naslednjo brzojavko: »Srečen seen, ker slavnostno odpiram to zvezo, s čemer se omogoča potreba po direktnem in hi-tTeci sredstvu za veze med obema našima državama. Upam, da bo ta nova služba še bolj pribiižala dve državi, okrepila njune obstoječe zveze, razvila med njima sodelovanje in dobro voljo ter dala nadaljnjo vzpodbudo željam za ohranitev miru v svetu. Ob tej »rečni priložnosti vam pošiljam prisrčne čestitke ter moje dobre želje želje enojih sodržavljanov za nadaljnji uspeh in napredek narodov Jugoslavije.« la povezavi naših narodov ter po-nega sveta Rodoljub Colakovič je indijskemu ministru za zveze odgovoril z naslednjo brzojavko: »Z velikim zadovoljstvom sem sprejel vaše zelo ljubeznivo in prijateljsko sporočilo ob otvoritvi nove radiotelegrafske službe med Indijo in Jugoslavijo. Izkoriščam to srečno priložnost, da vam kot prvo vest z naše strani sporočim, da je pravkar prispel na ozemlje naše države naš veliki prijatelj, vodja indijskega ljudstva in vidni borec za mednarodno sodelovanje in mir v svetu premier Džava-harial Nehru, ki sem ga icnel čast in zadovoljstvo pozdraviti v Beogradu kot najljubšega gosta. Popolnoma delim vaše upanje in želje, da bo ta služba med našima dvema državama Se bolj prispevala omvezavi naših narodov ter poglabljanju obstoječih prijateljskih in bratskih zvez, s katerimi sta tako srečno povezani obe naši državi. Sprejmite izraze enojega iskrenega spoštovanja, kakor tudi moje najboljše želje in želje mojih sodržavljanov za nadaljnji uspeh in napredek indijskega ljudstva.« Brzojavki sta izmenjali tudi generalni direktor službe indij s.* h čezmorskih zvez Sri S. R- Kante-bet in generalni direktor Generalne direkcije PTT Jugoslavije Nikola Milanovič. Z jugoslovanske strani so bili na večerji predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade s soprogo, podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmano-vič in Rodoljub Colakovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Vesel'. v, jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crnobrnja In generalni sekretar predsednika republike Jože Vilfan s soprogo. Rim, 30. jun. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Gronchi je nocoj sprejel zahtevo krščansko — demokratskega kandidata za sestavo nove vlade Segriija, naj mu za dva dneva podaljša rok pogajanj za rešitev vladne krize. Tako bo moral Segni v soboto zvečer obvestiti Gronchija, ali obstoja možnost za sestavo nove štiristrankarske vlade. V primeru ugodnega izida bo predsednik republike dal Segiju mandat za sestavo nove vlade. Obrsjnl odbor SZDL o preskrbi Ljubljane Ürisanar Balina Moskvi Bonn, 30. jun. (AFP). Veleposlanik Zahodne Nemčije v Parizu von Maltzan je danes izročil sovjetskemu veleposlaniku v Parizu Vinogradovu noto, ki pravi, da zahodr.onemška vlada sprejema predlog sovjetske vlade z dne 7. junija za razpravo o vzpostavitvi diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnosov med obema državama in za proučitev vprašanj, ki iz tega izvirajo. »Upoštevajoč sedanji položaj, pravi nota, sodi federalna vlada. da je potrebno predhodno določiti vprašanja, o katerih bodo razpravljali in ki jih bodo proučevali, kakor tudi stopnjo Л ---------------------------H-- Novo reaktivno francoske letalo. Izveden je bil poskus 2 novim reaktivnim letalom v civilne namene za štiri potnike. ki je bilo izdelano po francoskih načrtih. To letalo je izdelala neka francoska družba. Ima dva motorja ter lahko loti 410 mili na uro. Letalo je v celoti izdelano iz kovine ter bo prodano za okoli 300.000 dolarjev. njihove nujnosti. Potemtakem predlaga, naj se veleposlanika federalne republike in ZSSR v Parizu neuradno pogajata, da bi pojasnila to vprašanje.« Zahodnonemška vlada ni odgovorila na povabilo kanclerju Adenauerju, naj obišče Moskvo, kar pa je vsebovala sovjetska nota z dne 7. junija. Uradni predstavnik zahodno-nemske vlade je danes popoldne poudaril, da dejstvo, da se nemški odgovor na sovjetsko noto ne nanaša na povabilo kanclerju Adenauerju, naj obišče Moskvo, ne dovoljuje sklepa, da je šef federalne vlade odklonil to povabilo. Vladni krogi dodajajo, da je vlada želela poslati obzirno noto, ne da bi posebno poudarila možnost Adenauerje-vega potovanja v Sovjetsko zvezo. Opozarjajo tudi, da se nemški odgovor dotika vprašanj, »k: so povezana z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov«, medtem ko sovjetska nota z dne 7. junija povezuje povabilo kanclerju Adenauerju . s predlogom za vzpostavitev diplomatskih odnosov. LJUBLJANA, 30. Jun. Popoldne Je bila pod predsedstvom tovariša Janeza Vipotnika seja okrajnega odbora SZDL Ljubljane. Seji je prisostvoval tudi dr. Marjan Brecelj. Na dnevnem redu Je bila razprava o preskrbi iu potrošnji v našem glavnem mestu. Uvodo-. ma je o tem vprašanju poročal dr. Stefan Soba. Statistični podatki za prvih pet mesecev kažejo, da se je v primeri z istim obdobjem lani v Ljubljani povečal promet tako v trgovini na drobno, kakor v trgovini na debelo, in sicer v vseh strokah. Posebno zanimivi so podatki o povečanju potrošnje živil. Tako je bih» na primer lani v prvi polovici leta v trgovini na drobno prodanih 106 ton riža, letos pa do 22. junija 246 ton, masti lani' 555 ton, letos pa 655 ton, olja lani 338 ton, letos pa 463 ton, sladkorja lani 1124 ton, letos pa do omenjenega datuma 1361 ton, mesa lani 1356 ton, letos pa 1637 ton. Glede mleka je poudaril, da se niti odkup niti prodaja nista zmanjšali v primeri z lanskim letom, razen v maju, ko je bil odkup enak kot lani. Junijski kontingent sladkorja je bil v Ljubljani razdeljen taiko, da je prišlo približno kilogram sladkorja na potrošnika. Za juiij pride 110 ton sladkorja vsak čas v prodajo, čez nekaj časa pa še nadaljnjih 140 ton. V primeri z lanskim letom so se povečale tudi količine sadja in zelenjave prodane potrošnikom. Manj razveseljiva slika Je glede cen. Najbolj so se podražili živilski artikli, razen osnovnih, to Je moke, sladkorja, maščob in tudi mleka, precej pa se je pocenil riž. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je glavna težava pri ustanavljanju novih trgovin pomanjkanje finančnih sredstev. V bodoče bo morala pri tem priti v večji meri do izraza pftbuda potrošnikov. Nova uredba daje tu nedvomno nekaj več možnosti, ko predvideva med drugim trgovine s pavšalnimi obveznostmi in potrošniške zadruge. K preskrbi hi tudi morale v večji meri vplivati okoliške k 1:01.3, ] Pirc 1:04.9, Snabl (oba LJ) 1:08.0; 4X100 m mešano: Zagreb 4:59.5 (Volčanšek je plaval 109 m metuljček v delfinovem stilu v času 1:09.2), Ljubljana 5:07.9; ženske — 400 m prosto: Herjanič (Z) 6:41.0, Kit (Lj) 6:54.7, Sarič (Z) 6:58.3, Gabrovšek (Lj) 7:13.5; 100 m metuljček: Tučan (Z) 1:38.3, Horvat (Lj) 1:33.4. Hergušič (Z) 1:48.0, Kocjan (Lj) 1:50.4; 4X190 m prosto: Zagreb 5:31.0, Ljubljana 5:53.4. Končno stanje: Zagreb : Ljubljana 111:79 točk. V neslužbenem vaterpolo srečanju Je Zagreb premagal Ljubljano z 11:3 (6:1). •• , prav tam nastop folklornih skupin in tamburaških zborov. Posebna točka bo skupen nastop vseh sodelujočih pevcev in pevk ob spremljavi orkestra Število prijavljenih zborov in društev ter število sodelujočih Zbor! volivcev v lenarški občini Zadnji zbori volilcev v Lenarški občini so pokazali, da se volila precej zanimajo za popravila zanemarjenih občinskih cest in mostov. Na zborih so pregledali tudi upravičence do socialnih podpor ln poudarjali potrebo ureditve nekaterih javnih vodnjakov. Razpravljal: so še o elektrifikaciji vasi Lormanie. Sp. Porčič ln Spodnj: Zerjavci. R. J. gojitev lepe pesmi stvar večjega števila delovnih ljudi na podeželju. (r) Slovensko narodno gledališče v Mariboru razpisuje mesto RAČUNOVODJE. Plača po uredbi. Nastop službe 1. septembra 1955. Pismene ponudbe pošljite na upravo Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru najpozneje do 10. julija 1955. ••••*•••• ••••#*••• • »•»>••••• ■•»«••••« Isola Trgovsko podjetje »M 0 B fie Išče TRGOVSKEGA POSLOVODJO za prodajalno čevljev. Ponudbe pošljite na naslov: »MODA« Nastop službe ln plača po dogovoru. Izola. — • «»•«••• •«•••»•• •••«••«•« •••« >••• »#•»••»•» •#»»••••• »•»••*••• Za vašo Knjižnico! Pierre La Mure: »MOULIN ROUGE«, roman, polplatno 9S0 din, cetoplatnc .269 din B. Frank: »HCI«, roman, celoplatno 480 dinarjev, polplatno 410 din M. Bor: »VRNITEV BLA20N0VIH«. dve drami, polplatno 350 din A. Bind: »RAZKRINKANI VOHUNI«, vohunska zgodba broš. 330 din W. Saroyan: »ČLOVEŠKA KOMEDIJA«, roman, broš. 120 din L E. Leopold-. »KARTUZIJA PLETERJE IN PARTIZANI«, celoplatno 395 din, polplatno 290 din J. Steinbeck: »NEGOTOVA BITKA«, roman, broš. 200 din ? S. Back: »ZMAJEVO SEME«, roman, broš. 230 din ZALOŽBA »SLOVENSKI POROČEVALECo LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 5, p. p. 29 svB'KZflrsspsrjEaQeaaeamnaHaBBaaaaeasaeBXTsaaBsvai •••• «•«••«••• ••«•#•••• •••«•«•#« анааваоваавваасеае»^*» >•.*•#•»«•».••»•> •»»o»»«» »«»»• ^LEZHRMA „ZENICFl“ - Z E NIC R kupi str ico Ћ (drehbank) za struženje osi dolgih nad 8 m, višina konic do 500 mm, z individual» nim električnim pogonom. Stružnica naj bo po možnosti v brezhibnem 5tanju. Plačilo po sporazumu. Ponudbe * dopisom pošljite na naslov: ŽELEZARNA ZENICA - ZENICA - strojna služba >«•• ••«••»«•« • **••••• «•*«••••• ■••• •*«••••• *♦•«#•••• «•««•«••• ••-»•«»•« •••«»•••« ■•»»•».•i Ves tabor se je bil pobuni]. Zdaj hočejo res oficirjem seči po življenju, je mislil Steller г grozo. »Nevodčikov! Lepehin! Naprej, mi moramo ...« »Vam to ni namenjeno, gospod,« je odvrnil ogromen kozak. »Vam, gospod, ne storimo ničesar. Samo goljufivci bodo morali misliti na to. Skoraj vsa krzna, gospod, so zdaj pri njih ... Ponarejene karte, ponarejena pravila ... gospod pobili jih bomo do smrti, kakor lisice!« Nato je stekel za drugimi. »Kje pa so? Skrili so se! Hej, pravkar je tekel Kitrov še tamle onkraj... Preiščite vse! Pobiti... usmrtiti... na morišču za lisice ...« Kozaki so ga brez besed, s spačenimi obrazi, potisnili vstran. Orgija sovraštva je bila izbruhnila, enako kakor v onih dneh, ko so trgali lisice na kose in jih zažigali To pot je bila uperjena proti ljudem. Oba Waxella sta se prikazala med skalami, mahala, kričala. »V zavetišče z njima!« je zaklical Steller. »Nevodčikov! Lepehin! Kukuškin! Branite ju — ne pustite nobenega upornikov vanj!« »Gospod,* so prosili in grozili kozaki, »izročite oam oficirje! Pravičnost, vaše blagorodje... ta mora biti! Sicer... gospod, mi ne bi radi udarili po tovariših. Samo oficirje, gospod ., odstranite se, Mihael. Tomai! Pojdita pustite nas ...« Se so oklevali. Se je večji del med njimi iskal Ritrova Ostali so strmeli v zavetišče in prekladali sekire po svojih rokah Stellerjeva četica je stala trdovratno pri vhodu, nihče ni odstopil Zdaj je zadonel od vrhnjih votlin Jušinov glas: »Poslušajte, tovariši! Ni več potrebno. Poslušajte mene!« Kozaki so dvignili glave. Mornarji, ki so se bili priključili uporu, so se premislili. »Naj govori! Kaj se je zgodilo? Zakaj ni več potrebno?« »Zažgal sem karte.* Dolg molk. Nato je donjlo spet nejasno v večer: »Hej, ‘.aj je to, karte je zaž ,ai? Pa zakaj...« »Zdaj ne bo nihče več goljufal z njimi,« je rekel Jušin »Pojdite, lezite spat.« »Ti pes... si zažgal karte... kaj pa naj začnemo zdaj?« Bes se je bil polegel. Neodločno so pogledovali drug drugega. Nobene igrice več nobenega govorjenja več o onih, ki bili dobili ali izgubili? Zeblo jih je in zmerjali so vsak zase. »Tu... ste li lišali!« Steller je vriskal glasno nekje na snegnm. »Ledi Led žene proti jugu! Pomlad... pomlad, tovariši!« »Kako... jaz ne slišim nič... mrzlo je...« »Vendar .. v zraku poje... Pridite, pustite oficirje. . i^oje, voda se zmerom bolj dviga... Divje gosi! Divje gosi v zraku! Trobentajo!« Možje so se objemali Solze so jim tekle po licih. »Kar mirno pridi ven!« je zaklical neki mornar v zavetišče. »Pomlad, Waxeli! Divje gosi! Led se lomi...« »So se naposled odst anili?« ie vprašal Waxeli nekaj časa oozneje. »Nevodčikov! Naprej, poglej, ali so odšli!« • Kar sam poglej.« je zagodrnjal Nevodčikov. Waxeli se je dvignil. Po čelu je bil ves znojen. »Kako pa .tvoriš s svojim kapitanom?« je mrmral. »Kako pa govoriš ti z menoj, Waxeli?« Premerila sta se. • Kapitan .. « je rekel Nevodčikov razpotegnjeno. »Ti si pa kapitan ... Mar še veš, Waxeli ... ko je .Sveti Pavel’ izginil.., in si mene sunil zato . takrat se je vse začelo.« »In zdaj mi hočeš vrniti to brco, kaj?« »Pojdi no... pomlad bo, nisi slišal?« »Pomlad...« Waxeli je zrl premišljajoč predse. »Red, Mihael... recite Nevodčikov... je šel kompas res na dvoje?« Oprl je glavo z rokami. »Bog v nebesih... kaj smo storili s tem?« »Kvartali ste, krzna ste kopičili» »Človek je svinja, Mihael. Ti... poslušaj... kaj... kaj pa misli pristav o meni?« »Misli, da mora; izpolnjevati s-oj e dolžnosti« »Svinja. Nevodčikov, je človek... in zdaj bo pomlal* praviš? Je to res ta1 з?« »Mar ne slišiš divjih gosi?« »Pojdi pokaži mi sprave... treba jih je pogledati kaj se da storiti...« Plenišer je potipal prek kože poleg svojega ležišča T žko telo je zlezlo nato izpod nje. »So li res odšli?« je vprašal Kitrov, »Jaz ne slišim nič več.« »VI Plenišer... to je bil dober domislek. Si slep, bratec.» pa sj mi vzlic temu rešil življenje Pridi kartograf, daj da te objamem! Toda, če se vrnejo... naj jih vrag vzame! — Jaz nisem goljufal ri igri« »Nič več se ne l jo, Kitrov,« je dejal Steller, ki je stopil v votlino »Stvar je pri kraju. Jušin je zažgal karte.« »Hej?« »Zažgal — mar ne razumete? Konec je z vašim igranjei—, Upajm-v da se beste zdaj spametovali.« Kitrov se je hina- ko z ežal. Nato je segel v žep. »54ik bratec . še ena partija kart Kaj pa si misli Jušin? Ta pasji rin,. *S' — z nji ?!« »Da ne bomo imeli prav nobenega veselja več, kaj? To bi ti ugajalo, ti čokoladar! Jutri, ko se bodo pomirili jutri...«