Leto lil., štev. 209 Fotubii pavsaBraaa. V Ljubljani, nedelja dne 3. septembra 1922 oanainja stav. stane > oin t«ti»la ob 4 zltrtral. Stane mesečno M>— Din zs ip^semstvo 20-— „ Oglati po tarif«. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlfttvo:, Ljubljana, Prešernov* ul. št Bi. _Tele£ it 86. Podružnice: Maribor, Barvarska ulica št 1. TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Današnja številka *Jutra» obsega šestnajst strani in stane dva dinarja. m Opozarjamo na današnji interview ter rta vrsto informativnih člankov iz peres prvovrstnih strokovnjakov. V prihodnjih številkah nadaljujemo s takimi članki. ijatro* bo za časa velesejma izhajalo vsak dan v povečanem obsega in povečani nakladi, ter prinaša vse informacije. « Inserati za *Jatro» se prejemajo vsak dan dopoldne, v nujnih slučajih tudi popoldne, v upravi, Prešernova ulica 54, te-'cfon 36. Ljubljana, 2. septembra. Danes zboruje slovenski dej jugoslovanskega učiteljstva na Bledu. Zborovanje nekdanje naše »Zveze ju-goslov. učiteljstva* je bilo vsako leto važen dogodek v našem kulturnem in političnem življenju. Ako pravimo »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva* (kar je bil že prej oficijelni naslov), vidimo v tem, da je bilo naše učitelj-stvo že pred vojno jugoslovansko. In to mu moramo z vso poštenostjo priznati Naše narodno učiteljstvo je bilo jugoslovansko in če tega ni smelo povedati popolnoma, je delalo v tem smislu z vsemi silami, kolikor je moglo. Po vojni je bilo ravno naše učiteljstvo prvo, ki se je združilo v skupno organizacijo. Vemo, da to ni bilo tako lahko, kakor se je na prvi pogled zdelo, kljub temu se ni učiteljstvo strašilo truda, da doseže enotno organizacijo, saj je bilo vajeno boja iz predvojnih let In tako je nastalo UJU, to ee pravi »Udruženje jugoslovanskega učiteljstva*. Slovensko učiteljstvo je pokazalo takoj pri vstopu v skupno organizacijo najmočnejšo kulturno in politično samostojnost in je v tem ozi-ru pokazalo pot celokupni organizaciji. Niti srbsko niti hrvatsko učitelj -6tvo ni imelo tako silne enotne organizacije. Toda našo učiteljstvo je hotelo pomagati vsem tovarišem in je kazalo pot do samostojnosti stanu in narodne vzgoje. Ako torej zboruje sedaj slovenski del UJU na Bledu, se nam zdi, da zboruje stara »Zaveza*, ki smo io vedno tako z veseljem pozdravljali. Dve točki se nam zdita pri letošnjem zborovanju pred vsem važni. Prva bo ob-sezala vprašanje učiteljske organizacije v šolskem, stanovskem in prosvetnem programu (o čemer je razpravljal zadnji čas »Učiteljski Tovariš*, drugo pa bo vprašanje organizacije šolstva v smislu nove ra-zdelitve države na obla- St O vsem tem je izpregovorilo učitelj stvo v svojih stanovskih glasilih m se je videla enotnost v naziranju glede dolžnosti, ki ga ima vršiti učiteljstvo na tem polju. Naše učiteljetvo je bojevalo težak boj z reakcijo in danes mislimo, da vsak od nas lahko skloni glavo pred junaki, ki so vzdrzah v šusteršičevi dobi. Zadnje čase se zgraža hrvatsko blokažko in slovensko klerikalno časopisje nad tem da je bilo na Hrvatskem premeščenih 144 učiteljev, oziroma učiteljic, ki so v svojem delokrogu rovarili proti drza: vi v smislu Radičevskih nazorov. Naj bi se ti ljudje spomnili na čase Khu-ena in Susteršiča! Mi smo mnenja, da je dolžnost narodnega učitelja da vzgaja mladino v narodno državnem smislu. Država v tem odru ne more trpeti nikakih izjem. Osnovna šola ie podlaga narodne izobrazbe in narodne vzgoje. Ce hodi ona napačna pota, ie vse izgubljeno. Državnost in edinstvo nad vse — mora biti gesto narodne osnovne šole. Naše učiteljstvo v tem ozira zvesto izpolnjuje svojo dolžnost. In še več ko dolžnost. Naše učiteljstvo dela v tem smislu tudi izven šole v društvih in v raznih šolskih prireditvah. Mi smo ponosni na naše učiteljstvo — ves naš narod mora biti nanj ponosen. Kar smo, smo po zaslugi našega učiteljstva. Ono žrtvuje duševne in telesne sile v korist države. Ne dvomimo, da bo začela tudi država ceniti delo učiteljstva In da mu bo preskrbela tudi za ugodno materijelno stanje, da bo moglo nemoteno vršiti med našim ljudstvom svoje veliko in težavno kulturno in prosvetno delo, ki je bilo, je in bo podlaga vsake prave in zdrave demokracije in močne države. Energična carinska zaščita konzttmenfov IZVOZ ŽTVIL TRAJNO ONEMOGOČEN. — SOCIALNOPOLITlCNA SMER V DRŽAVNI POLITIKI. — NOVI UKREPI. (Iz razgovora našega urednika z državnim podtajnikom za finance g. dr. Svetislavom Popov Jčem.) Ljubljana, 2. septembra. Naš urad- nik je imel danes priliko za daljni strokovni razgovor z državnim pod-tajnikom ministrstva financ gosp. dr. Svetislavom Popovičem, ki je ljubez-njivo dovolil, da objavi »Jutro* iz tega razgovora naslednji za vso našo i pr> ducentsko in trgovsko, zlasti pa kon-zumentsko javnost zelo važni odlomek: :Carinska politika vlade je po eksperimentiranju zadnjih let sedaj konč-noveljavno in definitivno krenila v smer. ki bi se smela imenovati socialne - politična. Njen namen je, energično ščititi konzumenta pred pretiranim izrabljanjem, ki je zlasti omogočeno, ker so se preveč krile potrebe inozemstva, mesto domače. Carina, ki 6edaj vsled svoje višine dejanski onemogočuje izvoz, ni zadnji ukrep v tem sistemu borbe proti draginji. Dne 5. septembra se sestane ministrski svet k seji, na kateri se bodo specificirale tudi še izvozne carine na izdelke mesnate robe. Ta izvozna carina se bo dovedla v sklad z izvoznimi carinami na mast in žive svinje. Njen namen je, omogočati cenejšo prehrano doma. Vprašanje žitaric je za sedaj rečeno. Ne obstoji nikakšna namera, da bi se sedaj uvedene visoke izvozne carine na žitarice v bližnjem času, morda v takozvani »izvozni kampanji*, ukinile ali spremenile, kakor se nekateri izvozniki nadejajo. Izvoz žitaric ostane onemogočen. Vlada hoče s tem izvoz regulirati v smislu, da se bodp mesto žitaric smeli izvažati industrija!m izdelki iz njih. Da se pa to ree izvede, je odvisno od velemlinov, in sicer v obojestranskem interesa. Mlini naj Ta carinski režim bo trajal. Na ministrski seji dne 5. septembra se bodo ugotovile se mnoge druge podrobnosti, morda se tudi na novo določijo ali spremene kakšni detajli, toda ne da bi se s tem morda otvorila kakšna vratica. Pač pa se mora ugotoviti za nekatere nadaljnje ukrepe poprej če resnično in točno stanje letine. Letina nikakor ni tako slaba, kakor se je po izvestnem časopisju poročalo, vendar je že danes gotovo, da je pod našo povprečno letino. Vseeno pa je dovolj žitaric za domačo prehrano m bo poz-p^je celo nekaj malega preostalo. Ta razmeroma mali preostanek se bo po pokritju domače potrebe smel izvoziti, a le pod izveštnimi pogoji Verjetno je, da bo onemogočen je velikega dela našega izvoza vplivalo na naš dinar v inozemstvu. Toda to nj posledica te carinske politike, nego posledica žetve, ki velikega izvoza ne dovoljuje. Na škodo konzumentov ne moremo in ne smemo izvažati. Sicer pa ni treba, da se od povemo vsakemu izvozu, ker imamo še mnogo drugih produktov zanj, kakor obilico sadja, vina. lesa in nekatere industrijske si-rovine, ki jih doma še ne moremo pre-delavati v fabrikate in polfabrikate. V ostalem je problem našega gospodarstva: Čim največja produkcija. Valutni problem je sicer, da dinar povišamo. Se poprej ga pa moramo stabilizirati. Stabiliziranje je danes sploh temeljni valutni problem. O ukrepih za stabiliziranje pa se v jav nosti za enkrat ne more razpravljati, iz razlogov, ki jih vsak razborit človek razume.* Ta odlomek iz razgovora našega ODOTestransKem liiierasu. aj.mu ""j —■—.....- _ __, predelujejo cerealije v moko, ki jo « ^ bodo smeli izvažati, zato pa bodo morali prodajati doma moko za kruh in za kuho, in sicer specialno za potrebe vojske, uradništva in delavstva (potom njihovih aprovizacijskih organizacij). kom za finance priobčujemo, ker mislimo. da je v tem odlomku podan na marsikatero vprašanje, ki se pojavlja v zadnjih dneh v naši konzumentski (uradniški) i producenfcski m trgovski javnosti. Omejitev bančne arbitraže Italijanski predlog za srednjeevropsko unijo NAČRT BIVŠEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA NITTIJA--EDI- NA REŠITEV ZA TRST IN REKO. Trat, 2. septembra. (Izv.) »Agenzia Štefani* poroča: Bivši ministrski predsednik Nitti je izjavil zastopniku »Pic-eola», da po senžermenski in ver-sajski mirovni pogodbi zmanjšana Avstrija ne more niti živeti niti poginiti. Poudarjal je, da bi predlagal, ako bi imel i/D odločilno besedo v vladi, da se vse nasledstvene države bivše avstro - ogreke monarhije, t j. Italija, Madžarska, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija, združijo v enotno carinsko ozemlje, v katerem bi se zedinilo okoli 120 milijonov ljudi. Tako pa bodo Avstrija, Madžarska in Poljska poginile, Romunija bo ubozala in velika pristanišča v Trstu in na Reki bodo propadla. Ta načrt bi šel predvsem za tem, da se vendar enkrat dokonča ogromno mirovno delo in reši usoda Trsta in Reke. — Končal je v prepričanju, da hi, čeprav pozna vse tež k oče, vendar ta množica ljudi ta načrt lahko izvedla in tako pripomogla do miru v srednji Evropi. Italijani bi radi še dalje zavlačevali SOGLASNA ODKLONITEV V BEOGRAJSKIH KROGIH. Beograd, 2. septembra. (Izv.) Semkaj )e prispela brzojavna vest, da vse italijansko časopisje poroča o ponovnem sestanka Schanzerja z Nlnčičem. Vaš dopisnik H Je informiral na merodajnem mestu, kjer pa je dobil zagotovilo, da o kakem zopetnem sestanka obeh ministrov sploh nI govora. Očividno gre zopet za tovo želi novih pogajanj, da se s tem vnovič zaenkrat izogne izvršitvi sporazuma, sklenjenega v Santi Margheriti, oziroma v Rimu. Naši vladni krogi so trdno odločeni, zavrniti ta novi italijanski zavlačevalni manever. Tudi v vsej javnosti in v časopisju je odklonitev italijanskega poskus- »jjiuu 14 guruft«. w.timw --- K"-*.- i- ----------- -----• j t k poizkus nadaljevanja zavlačevalne politi nega balona soglasna. V Rimu bodo lahke s strani italijanske diplomacije, ker ko sprevideli, da je naše potrnežliivosti dosedaj val ti sestanki niso imeli nlka-kega pozitivnega aspeha. Schanzer si go- konec. ODPOR BEOGRAJSKIH BANK. Beograd, 2. septembra. (Izv.) Ve« o sklepu finančnega ministra, da se omeji arbitraža z dinarjem na minimum, js vzbudila v beograjskih finančnih krogih najrazličnejše komentarje. Oni, ki smatrajo, da bo Narodna banka, oziroma finančno ministrstvo podvzelo v varstvo dinarja energične korake na inozemskih borzah, pozdravljajo ta sklep, d očim drugi trde, da je z njim onemogočeno bankam vsako delo. Popoldne so izjavile ne katere manjše banke, da bodo zaprle oddelek za promet z valutami in devizami, ker se po takih odredbah ne da nič »za-raditi*. Velike banke so se zadržale dosti bolj rezervirano. Izjavile so pa. da rešenje ni dosti jasno ter so potrebna obiasnila, oziroma nova stilizaei;a. Popoldne je bila na borzi živahna ponudba Dunaja in Berlina. * Po odloku generalnega inšpektorata ministrstva za finance J. br. 4252 z dne 1 septembra 1922 bodo odbori za promet z devizami in valutami pri Narodni banki v Beogradu in njenih podružnicah ukinili od 3. septembra 1922 naprej za štirinajst dm. i. i. do vštevši 16. septembra 1922, izdajanje odobrenj za nakup deviz SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd. 2. septembra. (Izv) Predsednik demokratske stranke Llaba "av1 dovK *RcaI Je za 6- t- m- »Javni odbor dercnkiatske stranke. Na dnevnem redu bo sklicanje velikega strankinega kongresa. za uvoz blaga iz inozemstva. V tem roku se morajo izrabiti vsa odobrenja, ki dosedaj ne bi bila izrabljena, ker sicer po gori predpisanem roku izgube veljavo. V roku 14 dni morajo stranke pri kom-petentnih odborih prijaviti z dokazilnimi listinami vse devize, ki jih potrebujejo za plačilo starih inozemskih dolgov za že naročeno ali prejeto blago. Po preteku označenega roka odbori ne bodo več sprejemali prijav. Stranke, ki izstavljenega odobrenja v predpisanem roku ne bi mogle več izkoristiti, morajo odobrenje vrniti kompe-tentnemu odboru in zaprositi novo odobrenje. Te prijave se bodo smatrale kot ostale prijave uvozničarjev za plačilo starih dolgov oziroma kupnine za naročeno blago. Za te prijave se bodo izdajala odobrenja po novih predpisih. V roku od 3. do vštevši 16. septembra 1922 bodo odbori izjemoma izdajali odobrenja, če bo šio za plačilo zapadlih menic, ali za došlo blago, ki ie bilo pred 3. septembrom naročeno in se mora plačati. V tem primeru mora prosilec predložiti tovorne listine. imermvanle upravnih! Znižanje voiske COrSftlkOV Beograd, 2. septembra. (Izv.) »Politika. SOdnEKUV .poroča, da se je včeraj v parlamentarnih Beograd, 2. sepembra. (Izv.) MMster , ^ ^^ da finančnl minister noče pravde je razpisal konkurz za Uane |prlstati na zahtevo vojnega ministrstva upravnih sodnij v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju, Dubrovniku in Celju. Te sodnije bodo imele značaj in čin ape-lacijskih sodnij in začno poslovati tekom enega meseca. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BOSNI. Beograd, 2. septembra. (Izv.) »Vreme* javlja iz Sarajeva: Železniška nesreča, ki se je pripetila včeraj med postajami Bosanski Novi in Bosan ka Kru-pa nima zaznamovati velike -naterij-lne škode, pač pa je 7 oseb težko in 6 lahko ranjenih. Ranjenci so spravljeni v bolnici v Bosanski Novi; proga je nepoškodovana; promet je bil zopet obnovljen po triurni zamudi. glede novih kreditov. Vsled tega ho ie jeseni moralo biti znatno znižano število vojake v stalnem kadru. POSLANCI ZAHTEVAJO SKLICANJE SKUPŠČINE. Beograd, 2. septembra. (Izv.) Vlada je dobila od mnogih poslancev pis-na, v katerih zahtevajo, da se čim preje skliče narodna skupščina. Vlada bo o tem sklepala prihodnji teden. MANEVRI ČEŠKE VOJSKE. Praga. 2. septembra (Izv.) V Južni Češki v okotlci Bcnešova se vrše prihodnje dni prvi veliki manevri čehosiovaške armade. Državnoaravno stališče Sseztie Odločitev potom ljudskega glasovanja. Berlin, 2. septembra. (Izv.) Te dni se vrši v nemški gornji Sleziji ljudsko glasovanje, ki naj odloči, ali bo Slezija posebna" zvezna držav* ali 06tane pri Pru-siji. Za časa plebiscitnega boja je namreč Prusija obljubila, da bo pustila gornji Sleziji prosto somoodločbo o njeni bodoči usodi. Pričakovati je, da se bo Slezija po glasovanju priklopila Prunji. Poljaki, ki m> ostali v tem dela Slezi-je, ne bodo glasovali NEMŠKE REPARACIJE. Pariz, 2. septembra. (Izv.) Belgijska zastopnika v reparacijski komisiji DeUa Croix in Theunis bosta v pondeljek večer odpotovala v Berlin, da se pogajata z nemško vlado o garancijskem vprašanju. Delegata upata čim preje dovršiti pogajanja in se vrniti v četrtek nazaj. Bruseljska vlada jima ie dala vsa pooblastila. Berlin, 2. septembra. (Izv.) Tukaj se z veliko napetostjo pričakujejo zahteve, ki jih bosta stavila belgijska zastopnika radi garancije državnih vrednostnih papirjev. Borza je bila danes pričakujoča. Devizni kurzi so se malo dvignili; dolar je dosegel 1325. NANSENOVA POMOŽNA AKCIJA ZA RUSIJO. Berlin, 2. septembra. (Izv.) Fritjol Nansen je dospel danes v Berlin, da prične svojo akcijo za pomoč gladujočfm v Rusiji. Ker je ameriška delegacija za podporo radi bodoče žetve v Rusiji svoio pomoč skrajšala, je naprosila sovjetska vlada Nanscna, da se obrne za pomoč v ostalo inozemstvo. Najbolj prizadete so sedaj pokrajine na Krimu, zlasti Odesa, na obalah Volge in v tartarski republiki POVIŠANJE TARIF JUŽNE ŽELEZNICE V AVSTRUL Dunaj, 2. septembra. (Izv.) Južna železnica bo počenši z 8. septembrom zopet zvišala potniške in prtliaine pristojbine na svojih avstrijskih progah. Zvea narodov Ženeva, 2. septembra. (Izv.) Svet zveze narodov je razpravljal danes o poročilu japonskega zastopnika Johija o fi-nancielnem položaju svobodnega mesta Gdaaskega. Vprašanje so odstopili gospodarski in finančni komisiji, ki bosta o tem čimprej poročali Ženeva, 2. septembra. (Izv.) Proti poročilom, ki imenujejo dr. Beneša kot kandidata za zastopstva Male antante, v ek-sekutivi Zveze narodov, ee zatrjuje, da bo to zastopstvo prevzel, kakor je bilo sklenjeno na konferenci v Marijanskih Lažnih, jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič. Dt. Ninčič, ki je dospel včeraj v Ženevo, je obiskal avstrijskega zveznega ministra GrOnbergeria in povdarjal. da ima Mala antanta mnogo interesa na tem, da se avstrijski problem čimpreje in ugodno reši Dunaj, 2. septembra, flzv.) Zvezni kan-celar dr. Peipl odpotuje v Ženevo bržkone zaradi tega, ker sta Italija in Francija izrazili željo, da bi zvezni kancelar v sredo osebno zastopal Avstrijo. Češka industrijska kriza Posledica naraščanja češke valute. Praga, 2. septembra. (Iz.) Zveza delodajalcev steklarske industrije naznanja, da bodo njeni člani radi visokega tečaja češke krone v kratkem ustavili svoje obrate. Število brezposelnih v tej industrijski panogi, ki znaša že sedaj preko 4000, bi se s tem še potrojila. Praga, 2. septembra. (Izv.) V češki industriji je kriza vedno ostrejša. V tekstilni industriji se čuje dnevno o odpustu in reduciranju delavstva. V severni Če-Ski je bilo odpuščenih zadnje dni okoli 22.000 delavcev. V Kladnem, središču železne industrije, je stavil direktorij zastopnikom delavstva dve možnosti v pre-tree: delni odpust delavstva ali pa 10 odstotkov do 20 odstotkov znižanje mezd. Te predlofre je delavstvo kategorično odklonilo. Trgovinski minister je v posebni seji razpravljal o načrtih za omi-Ijenje krize, tako predvsem predlog, da bi se v tem časa izvršilo več državnih stavbnih projektov. Komunisti pozivajo nastavljenoe in uradnike k solidarnosti. Zahteve komunistov. Praga, 2. septembra. (Izv.) Izvršilni odbor Komunistične stranke objavlja v »Rude pravo* odredbe, ki naj jih vlada podvzame za obvarovanje pred rospodar-sko ktizo: 1.) Kontrola Industrij- produkcije; 2.) razdelitev delavskih moči; 3.) združitev vseh bank v skureo zavod pod državno kontrolo; 4.) uklrjenje carm in 5.) obli?atorična kouzumna društva za vse prebivalstvo. NOVI DAVKI V AVSTRIJI. Dunal 2. septembra. (IrO Av«rijska vlada na nera-a i»r-dlotni tboroki nove davčne zakonske pretfoce, ker stoji na ----------- stališču, da * teozem^ «*ianO,a po- ja 749.05 - 750.95, Bakareita 975. Za. moč v najtesneJS zvezi s SMnop^oijo I greb 1500. _. , Avstrije. Kak« txxH mv fe** bvone-1 Piatta hi omin na te nesrečne dogodke trajno Fričeisk šolskega leta Po svetu _ Vojaška dolžnost v Franciji. Francoski parlament razpravlja ze skoro leto dni z malimi presledki edino o vojaškem zakonu. Vprašanje, ali naj Francija uvede daljši ali krajši rok za vojaško službovanje, nam postane povsem enostavno če pomislimo, da je imela Francja ob izbruhu svetovne vojne leta 19 4. 125 peš-polkov ter 60 topniških, dočlm j h ima danes 198 pehotnih in 126 topmsKih polkov. Pehota se je torej povečala za 60, topništvo pa za več kakor 100 odstotkov. To pa je tudi povsem umljlvo, saj je nedavno povdarjal »Echo de Pariš*, da bo tem manjši prestriž Anglije, čim močnejša bo armada Francije. Francoski vojni minister Maginot povdarja nepopustljivo, da mora vsak za to sposoben Francoz služiti v armadi najmanj poldrugo leto. — Nemil ekscesar se oženi? Londonske »Times* poročajo, da se bo bivši nemški cesar letošnjo zimo oženil z neko damo visoke, toda ne kraljevske rodbine, katera ima že tri otroke. — Zanimiv sklep nemških škofov. Te dni se ie vršilo v Fuldi veliko zborovanje škofov, na katerem se je sklenilo energično protestirati pri sv. stolicl, proti krivični trditvi, da je edina Nemčija kri va svetovne vojne. Nemški škofje nagla šajo, da lahko trdijo pre<* Bogom in relim Dcrctoiso * ž^i-res brezpravna raja, ki jo more Pa kdo jim bo verjel m nasedel? ^. tri M naie .vsakdo nekaznjeno krvavo bičat!, ka- Konjska dirka na Bledu. Dne 8. septembra se vrši na Bledu kakor vsako leto na »Kmetskem prazniku* konjska dirka. Vabimo dirkače, da se dirke udeleže, nagrade so lepe in se raz-dele takoj po končani dirki. Spored dirke je: 1.) Toplokrvni« a) enovprežni, b) dvovprežni, c) dirka blejskih izvošČRov. • 2.) Mrziokrvni: a) enovrpežni, b) dvovprežni Voz običajen domač (zapravljivčeK), dirkaški vozovi izključeni. 3.) Jahalna galop-dirka. Prijave sprejme tajništvo SKS. v Ljubljani.' Kolodvorska ulica 7, do 5. septembra Prijavnina znaša za enovprežne 10 dinarjev, za dvovprežne lo dinarjev za jahače 15 dinarjev. T.k pred dirko sprejema priglasitve dirkaški odbor, plačati pa je dvojno prijavnmo. Prijava mora obsegati lastnikovo ime, katere tekme «e udeleži, popis in starost konjev. Tekma za kolesarsko prvenstvo Ja-goslavlje na progi Zagrcb-Ljubljana (146 km) se vrši danes. Start v Zagrebu ob 6 uri zjutraj, cilj v Ljubljani na Dolenjski ce«tl pri 3. km. Prvi dirkači se prl-čakujeje na cilju okoli pol 11. Med občinstvom vlada veliko zanimanje za to veliko borbo med jugoslovanskim! kolesarskimi prvaki. Po zaključku cilja je skupen odhod v restavracijo g. Kavcua na Privozu. Zvečer ob 7. športni družabni ve-ier ter razdelitev daril v restavraciji pn Lozarju, Sv. Jakoba trg. Občinstvo in športniki se vabijo na mn-"^rojno ude--ležbok, Na državni trgovski akademij Liubljani se vrši vpisovanje v L, I!, m lil. letnik od 11. do 14. septembra, vpisovanje slušateljev za abiturijentski tečaj pa do 2. oktobra. Ravnateljstvo in učni pro^o-ri se nahajajo v IL nadstropju Srednje tehniške šole, Aškerčeva ulica. Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje za šo sko leto 1997-73 V trnek, dne 12. septembra, in sicer za 1 do 4. razred dekliške vadnice in za otroški vrtec od 8. do 10- ure za lL do IV letnik učiteljišča pa od 10. do u. u-e Istega dne ob 14. uri naj se javijo v zavodu tudi vse v I. letnik pogojno sprejete učenke. Šolsko leto se prične v če-rtek. dne 14. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri. Vse podrobnosti so razvidne na razglasu v veži šolskega po- ' Potovalni košarski tečaji za Slove, mio v Liublhni Tehniška srednja šo-8 Vpisovanje na tem zavodu se bo vr-šilo dne 14. septembra, redni pouk pa dne 15 septembra ob 8. uri, Košarski te-čaj za ljudskošolske učitelje za rokotvor-ni pouk na osnovnih šolah se prične dne 2. oktobra. Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo tečajev. . Sprejem mladeničev v strojno sole, vo£ mornarice, voino zrakoplov- stvo v Dienoviču (Boka Kotorska)..Pa naredbl ministrstva vojne in mornarice s dne 16. marca 1922. 5t 5515 se sprejma meseca septembra 1922 dvajset (20) m a-deničev v strojno šolo vojne mornar** za vojno zrakoplovstvo v Djenoviču (Bo-'a Kotorska) kot učence, ki bodo po končani 18 mesečni šoli kot tehnično osobje dodeljeni vojni avijatiki. Več je razvid-no iz razglasa na mestnem magistratu in na Mestnem domu.___, Sokolstvo I lugcslovan. vsesokolskl zlet v Ljubljani- »Kino Tivoli* predvaja od 4. de 6 septembra film I. Jugoslovanski vseso-kolski zlet v Liubljani, kateri vsebuje Iz-vanredno zanimive posnetke. »Kino li- V°''Odbor roditeljskega odseka JSS se tem potom toplo zahvaljuje res sodelujočim člar.om-rediteljem is njih požrtvovalno delo. Tisti reditelji, ki še niso oddali trakov, naj jih nemudoma Uročijo bratu KrrpeSu. Jurčičev trg. — Zdravol •Sokoisko društvo v Kranju« priredi v nedeljo dne 8. septembra ob 15. uri pred telovadnico ob priliki proslave polaganja temeljnega kamna za zgradbo Narodnega doma javen telovadni nastop, združen z veselico Narodnega dom«. T Hranju, Dofflačevešfl * Kraljeva " 'dvojica ostane v Mari-fenskih Lažnih še okoli 10 dni, nakar »d po tuje v Pariz in se koncem septembra vrne v Beograd. * PaSičev povratek v Beograd. Ministrski predsednik Pašič je obvoetil rlado, da ostane v Marijanskih Lažnih le do 15. septembra. * Predsednik uprave za zaščito ln-lustrijske evojine v Beogradu dr, Janko Šuman se mudi povodom velikega icjma nekaj dni v Ljubljani in je na fazpolago interesentom za eventualne \f formacije v uradu velikega sejma. * Ureditev mejnega prometa ob av-rtrijski mej. Mešana komisija za ure-litev obmejnega prometa je pretekli teden obhodila progo od St. Ilja do Prokmurja in se v torek sestane v Plaču, popoldne pa nadaljuje obhod do gpičnika. V sredo gre v Sv. Jurij in popoldne v Sv. Duh na Ostrem vrhu, r četrtek pa v Kapljo in sploh v slo-renjgraški okraj. Komisija bo povsod Bprejemala interesente in jih zasliševala o njihovih željah. Naši župani naj jo z interesenti javijo pri vodji naše Selegacije dr. Vodopivcu in mu povejo vse svoje želje, da jih bo mogel zastopati v komisiji. * Ukrepi komisije za ureditev obmejnega prometa na severu. Mešana komisija ki je te dni obhodila črto Bv. Jurij - Prekmurje, je določila za prebivalstvo glecle prometa sledeče ugodnosti: brez carine se sme voziti Eito v mline, plohe na žago, oljnato »eme za olje, seno, slamo, prodec. opeko, gnoj (tudi umetni) in sveže sadje. Zdravniki, živinozdravnild, babice ter obrtniki smejo izvrševati svojo obrt na obeh straneh. Viničarjem in Šnlatičem je dovoljeno prenašati zasluženo žito in druga živila brez carine. Kmetje smejo goniti živino na pašo in k biku na obe strani, voziti orodje v popravo itd. Teh ugodnosti so deležni predvsem dvolastniki. Za kontrolo prometa se uvedejo prolaznice. Ugodnosti veljajo obojestransko za globino 10 km. . . , * Napredovan?e v področju ministrstva saobračaja. V ministrstvu saobra-čaja se je predvčerajšnjim vršila konferenca načelnikov v zadevi napredovanja osobja. Pod predsedstvom generalnega direktorja Mihajla Iliča je bilo sklenjeno, da bo vse osobje, ki je bilo zapostavljeno vsled pomanjkanja budžetnih sredstev, napredovalo v so-r' u-ju z letošnjim budžetom. * Draginjska doklada za vpo&ojeno orožništvo. Finančni minister _ je v pl>0razumu z ministrom notranjih zadev pod D. R. br. 117.777/1922 z dne 16. avgusta t. 1. odredil, «da vsem orožniškim oficirjem, podoficirjem in moštvu, vpokojenim pred 1. februarjem 1921, ki so naši državljani in katerim je pokojnina nakazana v kronah. pripada dnevnica po zakonu o dodatkih z dne 28. februarja 1922, in Ficer vpokojenim oficirjem po členu 17. a), vpokojenim podoficirjem pa po 21. 17. b) istega zakona.* •» Za vojne invalide. Ministrstvo za socijalno politiko je, kakor poročajo iz Beograda, državni hhtotekarni banki naročilo, da iz sredstev narodnega fonda za invalide od 4 % prihoda ve-leprodaje tobaka izplača za prvo polletje osrednjemu odboru invalidov v Beogradu za Srbijo in Črno goro 750 000 dinarjev, oblastnemu odboru v Zagrebu 228.000 dinarjev, v Sarajevu 180.000 dinarjev, v Ljubljani 90.000 dinarjev in v Novem Sadu 54.000 dinarjev. Te subvencije se imajo uporabiti za izpopolnitev organizacije ter za razvoj pridobitne zmožnosti članov udruženja. * Potni listi za Avstrijo. Kakor poročajo beograjski listi, bo znašala pristojbina za vidiranje potnih listov za Avstrijo po sporazumu med avstrijskim poslaništvom in našim ministrstvom za notranje zadeve 50 dinarjev. har, se jim je kmalu uresnl&lo. Iz Har-seilla se je ladja podala na dolgo pot proti 650 milj oddaljeni Malti. Po enodnevnem bivanju na Malti je ekspedicija krenila na Krf in nato na GruZ, kjer se ,e zaključilo prvo potovanje. Potovanje je bilo velikega pomena ta dijake, saj je edino na ta način mogoča praktična izobrazba našega pomorskega naraščaja. Na potovanju so dijaki praktično obdelali vse ono gradivo, ki so ee ga učili teoretično tekom šolskega leta. * Pobiranje trošarine na žganje. Kuhanje žganja proti plačilu trošarine se izza L septembra 1922 ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edino le pri oddelkih finančne kontrole. Izza dne 1. septembra sprejemajo davčni uradi le pri jave za kuhanje žganja v onih žganjar-nah, ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganja šele dva meseca po prijav-ljenju. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onem oddelku finančne kontrole, v katerega okolišu s« bo žganje kuhalo. Prijava se mora vložiti redoma vsaj 48 ur pred pričetkom kuhanja, vendar sme starejšina oddelka finančne kontrole, ako dopušča kontrola, ta rok primemo skrajšati Trošarina se vplača s poštno položnico, ki jo brezplačno izda oddelek finančne kontrole, pri najbližjem poštnem uradu. Tiskovine za prijave se dobivajo pri oddelku finančne kontrole proti povrnitvi nabavne cene po 50 para za polo. * Mestni gasilski urad v Ljubljani. Pri mestnem magistratu ljubljanskem se j'e osnoval urad, oddelek magistrata, to je mestni gasilski urad. Svoje uradne prostore ima v Mestnem domu ter so uradne ure za stranke od 11. do 12. ure vsak dan. V področje tega urada spada požarna policija, gasilstvo, kontrola požarnovarnostnih naprav v tovarnah, gledališčih, zavarovanje gasilcev itd. Gasilski urad ima sedaj 1 vežbalca-gasilca, 6 gasilcev in 2 telefonista. Prvi gasilni avto bo dogotovljen koncem septembra 1922, koncem novembra pa pride motoma briz-galna. Vodstvo gasilskega urada je prevzel gasilski nadzornik Janez Koleša. * Čudna dopustna kritika. Znani ptujski trgovec dr. Ftirst, ki živi že celo več- IdfmnSbir popo&ofsi prosta, in liil] Jih m ustavijo nikdar s rasnimi predmeti, ki so potem vsled bližine dimnika ogroženi, da se vnamejo. Na lioe mesta došii gasilci niso stopili v akcijo. • Požari. V sredo ponoči je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje posestnika L Kalana v M&včah pri Kranju Zgorelo je proeo, krma in poljedelski stroji. Zažgal je baje neki berač iz neprevidnosti. — Na Poreznu pri Celju je pretekli teden uničil požar gospodarsko poslopje posestnika Obida, ki je z veliko težavo rešil samo živino in ima nad 100.000 K škode. • Drobne vestL Na Logu pri Blagovici je neznan, približno 80 let star moški okradel Marijo Vonta in ji odnesel blaga za 4000 kron. — Ii umobolnice na Studencu jo pobegnil posestnik Janez Božič-ko iz Podloga. — Smrtno je ponesrečil na Paki bivši župan Fran Bajo. — V Osi-jeku je zgorelo 20 barak, v katerih so stanovali ruski in istrski begunci • Eksplozija bombe v potniškem vagona Na železniški progi Bosenskl Novi-Adrapovci se je zgodila te dni težka železniška nesreča. V nekem vagonu ee je vozil vojak, ki je imel s seboj bombo. Iz neznanih razlogov je bomba eksplodirala in povzročila med potniki eilno paniko. Sest oseb je bilo težko, 13 pa lahko ranjenih. Ranjenci so bili takoj prepeljani v bolnico v Bos. Novi. Oblasti so odredile strogo preiskavo, da se ugotovi, kako je prišlo do eksplozije. Promet vsled nesreče ni bil prekinjen, ker je bil poškodovan samo vagon. *V smrt zaradi nesrečne lJubeznL V Fali je pri železniškem predoru skočila v Dravo in utonila gdč. Elza Weltzebach uradnica mariborske podružnice Jadranske banke. Nesrečnico je pognala baje v smrt nesrečna ljubezen. • Neznana utopljenka. Pri Stepanji vasi so iz Gruberjevega kanala potegnili neznano utopljenko, staro približno 60 let. Bila je čmo oblečena; bluza iz težke črne svile, čevlji iz črnega sukna in črne nogavice. Monogram ima črko D. Na e-ventualna vprašanja odgovarja cerkovnik Potokar v Stepanji vasi pri Ljubljani • Navijalcl cen v Sevnici Pišejo nam: Prošlo sredo se je vršila pred sodiščem v Sevnici kazenska razprava proti številnim mesarjem zaradi navijanja cen. Gospodarstvo TRŽNA POROČILA. Tedensko poročilo z žitnega trga. (Zagreb, 2. septembra). Visoke izvozne carine na žitarice niso uplivale preveč na znižanje cen, ker kmetje vstrajajo pri pasivni resistencl In ne ponujajo blaga. Da pa kljub mali ponudbi ostajajo cene nizke, je krivo pomanjkanje denarja in s tem združeno slabo povpraševanje. Največ uspeha v boju proti draginji obeta efektivni uvoz Inozemske pšenice In koruze. — Pretečeni teden je notirala s postaje pšenica 1720 — 1800 K, koruza 1520 — 1550 K, oves 1300 — 1350 K. Promet je bil vsled pomanjkanja transportnih sredstev majhen. — žitne cene so notirale včeraj za 100 kg z vtovorne postaje v Bačkl: pšenica 1780 — 1850 K, rumena koruza 1540 — 1600 K, rž 1460 — 1500 K, Ječmen za pivovarne 1700 — 1750 K, za krmo 1580 — 1650 K, oves 1300 — 1350 K, pisani fižol 1500 — 1550 K, beli 1640 — 1700 K, moka št 0 2780 — 2850 K. št. 2 2680 — 2750 K, št. 4 2580 — 2650 K, št. 6 2480 — 2550 K, za krmo 1300 — 1350 K, drobni otrobi 930 — 950 K, debeli 920 — 960 K. Tendenca se je nekoliko učvrstila. Zagrebški lesni trg (2. septembra). Na lesnem trgu vlada v zadnjem času ve- 4 , Hko porpnrffcmrfj« pO fes» z* kuijivo, Radi podraženja živil so cene drvom za kurjavo, oglju in tudi drugim lesnim produktom nekoliko narasti«. Izvoz lesa s4 vrši v glavnem v deželo z dobro valuto in sicer v Anglijo, Italijo In Prancijo. Cene: bukov les za izvoz 6000, oglje 40.000, Cene hrastovemu lesu so stabtlne. — Sestanek vinogradnikov hi vinskih trgovcev v Zagrebu. Dna 18. septembra se 3e»t*nejo v zagrebški trgovinski in' obrtni zbornici vinski trgovci in vinogradniki, ki bodo sodelovali na vinskem sejmu in razstavi vin v Zagrebu. Na konferenco ee pozo- ' jo zastopniki kmetijskega, trgovinskega, prometnega in finančnega ministrstva ter zastopniki trgo«. vinskih in obrtnih zbornic. Razpravljalo se bo o izvozu vina in o pospeševanju, izvozne vinske trgovine. Vesti o žigosanju bankovcev v Avstriji Z Dunaja poročajo: Zadnje dni eo se razširile vesti, da se namerava izvršiti novo žigosanje bankovcev. Vse te vesti se označujejo za netočne. Obtok bankovcev v Švici se J« zmanjšal po zadnjem izkazu za 8,521.865 na 725.028.825 frankov. r Odgovorni urednik f*r. Brozovič. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani list, ki živi že celo vec- 0btoženci M Mi obfojenni na kazni od nost v Ptuju, še vedno ne občuti potre- mQ do fi00() Din in zapora od 1 do 6 be, da bi se naučil slovenski. In ko mu ■ ^ ker so proda;ali siabo meso po julija 1922 službujoči poštni uradnik na _2 do 'M K do5im se je meso po vseh 2803 JSerazfržni kavčukovi podpefniki za čevlje. • -ti* in j > izzivalni nemški poziv ni hotel dati telefonske zveze, je poslal takoj dolgo pritožbo na poštno ravnateljstvo v Ljubljano, v kateri je surovo kritiziral ne samo postopanje uradnika, ampak tudi grdil naš narod, češ da je silno nestrpen napram drugorodcem, čeprav se ima za vse svoje kulturne dobrine zahvaliti samo velikim narodom. Mariborsko državno pravdništvo je vložilo proti Fttrstu za to ovadbo zaradi pregreška po § 104. s. k. z., a kazenski senat ga je v petek oprostil, češ da se je Filrst poslužil samo dopustne kritike. Pač pa je bila afera prepuščena v nadaljnje poslovanje okrajnemu glavarstvu in je torej pričakovati, da nemškega naduteža Fiirsta vendarle še zadene zaslužena kazen za njegovo oholost. * Sadna razstava v Celju. V Celju se ho vršila v času od 8. do 15. oktobra letos velika sadna razstava za vso Slovenijo. Razstava se vrši v celjskem »Narodnem dc,mu>, in naj poka2e širši javnosti, zlasti pa sadnim trgov.:em tu- in inozemstva, kaj premore Slovenija, prepriča jih naj o izborai, že ponovno na svetovnih razstavah z najvišjimi priznani? odlikovani kakovosti našega sadja. Interesenti naj se obrnejo nemudoma na uredništvo »Slovenskega sadjarja, v Liubljani , da se jim dostavi program m drugih bližnjih krajih prodajalo po 40 K za kg. V Sevnici se zahteva za kg slabega kruha 40 K ter za najslabše vino 40K za liter, dočim ga gostilničarji pla^ čujejo po 20 do 24 K. Županstvo v Sevnici naj sporazumno z okrajnim glavarstvom napravi malo reda, ker občinstvo nikakor ne more živeti na račun gospodov, ki gledajo le na Bvoj žep. Malo dobre volje, pa bo šlo. • Roparski umor. V okolici Novega Sada se je pripetil te dni nenavaden umor. Oborožen ropar je na cesti ustavil dva kmeta in ju pozval, da mu izročita denar. Prvi kmet je roparju takoj izročil knjižico, v kateri je imel 400 Din, drugi pa je roparjevo zahtevo odkloniL Ropar je kmetu vrnil njegov denar ter mu ukazal, naj beži, kar je ta seveda tudi storil. Drugega kmeta pa je ropar na mestu ustrelil. O roparju ni sledu. * Velika defravdaclja. Tržaška policija je predvčerajšnjem aretirala na sprehodu ob morju elegantnega mladesa Človeka, ki je vsled svoje zapravljivosti vzbujal v Trstu splošno pozornost. Na vljudno vprašanje policije, odkod je prišel, je mladi mož izpovedal z mimo vestjo, da je Dunajčan in da je v svojem rojstnem kraju živel v veliki bedi Bil je uradnik pri tvrdki Franca Beusiralla. Za- j služek je bil majhen. P™* «<*»t«imi Osnovano još 1790. godine. Prva novosadska tvornica patento vanlh (zakonom zaštičenlh) brzopekučlh rakijskih kazana I peronospornih prskalica: Milan T. Jovanovič, Novi Sad Subotičeva ulica broj IS (Preje M. Bereenijeva i Kazandžijska) Af sff* Ceniki in prospekti na razstavišča, paviljon E 107, na razpolago? prijavnica za razstavo. ^vf je premagala skušnjava in je . . --------Ptuju. O priliki arheolo- ,anevi gm. j v e milijonov Arheologi v ------ . . škega sestanka v Dobrni pri Celju je skupina udeležencev obiskala tudi Ptuj. da si ogleda ptujske znamenitosti. Ze več tednov se mudi v Ptuju znani učenjak dr Abramič, podravnatelj državnega ar- . "i__jftcfflplii Bivom za -- - . . dr Aoramic. pouia.------- — - Dijaki, uradniki in delavci plačajo za teolo5kega muzeja v Splitu in sestavlja vizum 10 dinarjev. . vodiča za ptujske zbirke. . * .Naša Sloga« zopet izhaja. Dne , Na,. fanl,e v Macedonljl Prejeli l. septembra je po dolgem presledku podpisani slovenski fantje pošilja- —= ^iskrene pozdrave svojim prijateljem m znancem iz daljnje Macedonije ter prosijo, da se jim pošlje nekaj slovenskih knjis in časopisov za čtivo. — Pisar v bataljonu Zvonimir Korošec, redovi: Kordiš, F. Omejč, A. Hrastar, A Bitenc, F Golob. S. Kebe. Fr. Boncelj, A. Ko-,r0všek in L Zupančič. Naslov: 3 bataljon 16 peš. puka, Kamenica pri Carevom selu ob bolgarski meji v Makedoniji • Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl včeraj dopoldne magistralni ravnatelj in županov namestnik, Anton Seifert, odličen upravni strokovnjak. Včeraj je zadela tež. k a nesreča Branka Palčiča, znanega dobavitelja sokolskih potrebščin v Zagrebu. Umrla mu je žena Jos.pma nenadne smrti. Na Pristavi pn Rogaču je umrla veleposestnica Marija Suppanz, stara 85 let Blag jim spomini * Požar v Ljubljani V petek dne 1. septembra ob 17. uri 10 mmut je izbnih- Jr hiši št. 10 v Gradišču po ar v kle- ti Tvrdka The res Co je imela v kleti pri dimnih vratcih naloženo polno ra* „ih zabojev ter papirja, ki se je vsled kake iskre ali pa po visoki temperaturi *žgal Ogenj so domači še pravočasno za pazili in pogasili Zgorelo je nekaj zabo-i6V v slučaju razširjenja požara nastal bi velikanski požar, ker je v kleti nagro-madeno polno papirja, zabojev ter drugih gorljivih snovi. Stranke se opozarjajo. nad puste povsod po hišah vratca tačeia zopet izhajati «Naša Sloga*, mani istrski tednik, ki ga je bil leta 1870. ustanovil nepozabni biskup Ju-raj Dobrila. Početkom svetovne vojne jo moral list prenehati. Sedaj pa se je »Naša Sloga* zopet obudila. \ prvi Številki obeča »Naša Sloga*, da hoče biti našim ljudem to, kar je bila nekdaj v onih težkih in mučnih borbah. Shajala bo vsak četrtek v Trstu. Tiska ga tiskarna košaraeka roba, konjska dlaka (žima), rezbarska roba, stolarska roba, pipe i lagve, čačkalice i žlice, kuhače, morske trave, šareni cegeri kupejske korpe, S korpe za putovanje, statčra za cviječe, torbice za trg itd. - - Sita iz žice i konjske strune Pisarna in skladišče Sv. Petra nasip štev. 27 ^ ■- lm papirnice m, ucncone m delniška družba v LJUBLJANI Telefon it I—67 (Ljubljana). Brzojavi: PAPIRNICA VEVCL TaCasna centrala PfiPlRHICa v VEVČAH, p. D. M. y Polju pri Ljubljani. Postaja, južne železnice ZALOG, ...........................................................JI..."........................ Papirnice v Vevčah: papirnica - tvornica celuloze In lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. mjk i » * r< " Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni, strojepisni, bank-post, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept, meiiran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni, kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski — tiskovni — ____ papir. Ovojni papir iz ciste celuloze in navadni ovojni papir---- rii n -i ......i*«"' ■ ' "* " " ** " 11 " LASTNI RAZSTAVNI PAVILJON na ,LJUBJANSKEM VELIKEM SEJMU' od 2- cto IX. septembra 1922. 2863 f VI/ v viž Vf> s» v \i> » ■s s i:i ■■■ i:I ■aa P BBB d ■■9 fcls ■■■MBB kSUS Krekov trg 10. Telefon 243 Interurb. Centrala v Ljubljani. Podružnica v Somhoru. Prodaja vse vrste žita, moko, banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somboni. Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe! BOS D i H 'B ■a H S B Sffi^BlEi« BBB BBB_BBB_BSB BB Bf 1 P i g F i družba z o. z« prva jugoslovanska tovarna električnih žarnic Koroška cesta štev. 27. Izdeluje vsakovrstne zrakoprožne žarnice najboljše kakovosti po najnižjih cenah. Lastni paviljon na II. ljubljanskem velesejmu. prva priloga , Jutru" Si. »09, dne S. teptemfim 1 SI. do 11. septembra Panoge domače industrije Univ. prof. dr. M. Vidmar; Jugoslovanska strojna in elektrotehnična industrija Novo življenje, ki ]e po osvobojenju pogrelo našo jugoslovensko zemljo, se zrcali, kakor povsod, tudi v brzem razvoju domače strojne in elektrotehnične industrije. Še smo v veliki meri navezani na uvoz strojev in elektrotehničnih fabri-katov, vendar pa je sigurno, da se bomo v doglednem času tudi tu gospodarsko otresli tujega vpliva. Naravno je, da je slovenski del države prevzel inicijativo pri ustanovitvi strojne in elektrotehnične industrije. Neplodovita zemlja sili Slovenca v industrijsko delo, bogati premogovniki, izdatne vodne sile, dobre železnične zveze olajšujejo življenje tvornic. Vodilna jugoslovenska podjetja strojne in elektrotehnične panoge stoje ysled tega v zapadnem delu naše kraljevine. Takoj po prevratu se je posrečilo zje-diniti prej ločena in večinoma nemška podjetja v Ljubljani v »Strojne tovarne in livarne, d. d.». Pijonir narodne strojne industrije, g. 2abkar, in naš finančnik, g. A. Praprotnik, imata pri tej ustanovitvi velike zasluge za narodno gospodarstvo. Novo podjetje je takoj postavilo iabrikacijski program, ki računa z glavnimi potrebami Jugoslavije. Stroji za ob-delavanje lesa so njegova specijaliteta. Turbine in vodna kolesa se izdelujejo v posebnem oddelku tovarne, transmisije v drugem oddelku. Slavnoznani so zvonovi iz brona ljubljanskih »Strojnih tovaren in livaren, d. d*. Jugoslavija rabi tovarne za poljedelske stroje, lstotako potrebuje tovarno za vagone. Za obe stroki se snujejo podjetja, oj-iroma so že osnovana. V bližnji bodočnosti bomo potrebovali iz inozemstva samo še parne stroje in motorje na bencin, petrolej in plin. K sreči imamo v držav! poleg premogo-kopov nekaj velikih in vrhu tega izdatno število manjših vodnih sil. Stroje naših tovaren bo gnala v pretežni večini voda, oziroma električni tok hidroelektričnlh central. Poleg strojne industrije, ki nam izdeluje turbine, rabimo torej pred vsem elektrotehnično industrijo. Kot najnovejša panoga strojne industrije je elektrotehnična industrija seveda pri nas najmlajša. Vkljub temu se ravno ta industrija že jako krepko razvija in električni stroji, električne stiskalne naprave in celo električne žarnice se že izdelujejo V državi. V Ljubljani je »Transformator«, elektrotehnična tovarna, d. z o. z, v kratkem času postala veliko podjetje. Vse vrste električnih strojev se popravljajo v njenih delavnicah in fabrikacija transformatorjev tovarne lahko že krije potrebo vse države. Družba je pričela tudi fabricirati manjše motorje in izvršuje velike električne Instalacije in montaže. V Beogradu je tvrdka »Veloks* istotako pričela z elektrotehnično fabrikacijo in v Mariboru se je tvrdka «Volta* specializirala za električne žarnice. Vse to kaže, da se je naše narodno gospodarstvo v kratkem času okrepilo. Elektrifikacija vodnih sil se zrcali v pro-cvitu strojne in elektrotehnične industrija. Silno bogastvo države, ki leži v naravni energiji naših voda, se rapidno mobilizira. Brez vsakega dvoma se z vsakim dnevom bolj In bolj rešujemo gospodarskega pritiska naših visoko industrijallziranih sosedov. Da naša strojna in elektrotehnična industrija težko trpi vsled posledic vojne, je naravno. Država ni mogla in ne more I še povsod storiti vsega, kar je industriji, svojemu najboljšemu davkoplačevalcu, dolžna. Pomanjkanje Izurjenih delavcev in tehnikov je ravno v strojno-elektro-tehničnl industriji še veliko. Država mora urediti v prid Industriji carinske predpise. Gledati mora pri sklepanju trgovinskih pogodb s sosednjimi državami, da nas tuje tvrdke, ki sedaj z vso silo izrabljajo neurejene razmere v državi, ne uduše. Med tem časom se bodo izurili domači delavci in naše univerze nam bodo vzgojile inženjerje. Domačim odjemalcem mora biti prva dolžnost, da ne nosijo po nepotrebnem denarja v inozemstvo, ki jim v slučaju zadrege nikdar ne more pomagati tako, kakor domače tovarne, ki imajo delavnice v zemlji. Predsednik Zveze industrijcev Vinko Majdič, Kranj: Jugoslovanski mlini in slovenska mlinska industrija Mlinska industrija v Jugoslaviji šteje med najbolj razvite industrijske panoge in tudi slovenska mlinska industrija je iz časa pred vojno že razvita ne samo kvalitativno v najboljši meri, ampak tudi kvantitativno tako, da bi mogla pri polnem obratu preskrbovati ne samo vso Slovenijo in nekatere sosednje pasivne pokrajine naše države, kot Liko in Dalmacijo, ampak da bi tudi mogla izvažati znatne količine svojih izdelkov v inozemstvo. Za izvoz bi prišle v prvi vrsti v poštev Avstrija in bivše, sedaj Italiji prikloptjene avstrijske dežele. Čeravno je Jugoslavija agrarna država in prideluje veliko žitaric, je vendar stanje slovenske mlinske industrije težavno in ne more njeno obratovanje uporabljati popolne produkivne zmožnosti. Slovenski večji mlini ležijo v Savski dolini (Kranj), v Kamniški dolini (Jarše-Mengeš in Vir-Domžale), v Celju in v Mariboru, torej vsi precej na skrajnji periferiji naše države in morajo dobavljati žitarice iz južnih podravskih, posavskih in podonavskih pokrajin, kot so Vojvodina, Srem in Slavonija, kjer je pa tudi že jako razvita mlinska industrija. Ti doljnji mlini meljejo takoj na licu produkcije žito in so že v prednosti glede nakupovanja. Nadalje bo tudi mlini v prednosti glede vseh krajin naše države, ki ležijo med sedežem dotičnega slovenskega mlina in posavskega ali podrav-skega mlina, s katerim mora slovenski mlin konkurirati. Posavski ali podravski mlin plačuje namreč pri dobavah na primer že v Ljubljano samo enkrat železniško tovornino, in to za moko, slovenski mlin pa mora plačati na primer v Kranju znatno tovornino od Danata do Kranja za žito in od Kranja do Ljubljane nazaj za moko, torej dvakratno tovornino od Ljubljane do Kranja več kot doljnji mlini Tem težja kot že v Ljubljano je pa slovenskim mlinom naravno konkurenca na primer v Liko ali Dalmacijo, ker morajo vpoštevati tedaj dvojno voznino od Karlovca sem in nazaj, ali za Sarajevo od Broda sem in nazaj. Vsled teera morejo slovenski mlini z dobičkom razpečavati svoje izdelke samo v ne preveč oddaljene kraje naše države, ki ležijo še bolj na periferiji kot slovenski mlini in dalje, kakor že omenjano, v sosednje inozemstvo. Tako je poslovno zaledje slovenskih mlinov, katero je svoje-časno ščitila Avstrijo s posebno tarifno politiko, zelo skrčeno, in ta industrija, ki bi mogla zaposlovati ▼ Sloveniji dosti več ljudi kot pa sedaj, obratuje samo t majhnim delom svoje kapacitete. Naravno poelovno zaledje avstrijskih dežel, ki so pripadle Italiji, to je Gorica, Istra, Notranjska, je naši mlinski industriji sploh zaprto, ker ne obstoji z Italijo nikak trgovski dogovor in je Italija položila na jugoslovansko moko visoko uvozno carino. Kupčije z Avstrijo so pa zaradi valutne bede te države jako onemogočene in so samo periodično mogoče, kadar se ravno dado ugodnejše valutne razmere, posebno v primeru jugosloven-ske proti ogrski kroni. Naši mlini pa ne morejo pripravljati in držat; zalog v pričakovanju teh sicer periodičnih, pa redkih in čisto neredno prihajajočih slučajev. Bistveno otežkočuje namreč stališče slovenskih mlinov tudi nedostatnoet našega prometa. Na kupljeno pšenico morajo čakati tedne in mesece, ko so mogoče v veliko škodo tržne cene za žito že čisto izpremenjene, tako da za slednjič dostavljeno žito sploh ni najti ren-tabilitete, vrh tega da so morali naši mlini zaradi pomanjkanja blaga obrat ustaviti, vsled česar so jim ležale ogromne vsote naloženega denarja brez koristi. Doljnji mlini pa imajo žito vedno pri roki in lahko vedno obratujejo. Kadar se pa oblačne megle prometnih ovir za trenutek razjasnijo in posije kratek žarek pravilnega prometa, takrat pa švignejo doljnji mlini za njim z zmleto moko, ko dobijo naši mlini šele pšenico, katera se mora šele mleti in za katero ni več istega zanimanja, kadar je zmleta, ker so doljnji mlini ta čas situacijo ugodnejše izkoristili. Tako se otežkoča obratovanje slovenskih mlinov deloma še več kot z naravno lego s prometnim neredom in prometnimi nedostatki, da morajo slovenski mlini večkrat sploh stati, medtem ko so zaloge v njihovem zaledju prazne in je povpraševanje po blagu nujno. Zato vsi težko pričakujemo obljubljeno prometno izboljšanje. mičnih industrij v naši državi je elektro-kemična industrija, katera je tudi najvažnejša eksportna industrija, in njeni produkti, kakor karbid, apneni dušik, fero-silicium, ferokrom, feromangan, triklore-tilen itd. gredo preko naših mej ne samo v evropske države, marveč tudi celo v južno Ameriko, južno Afriko in Avstralijo! Kako razvita je ravno elektrokemič-na industrija v naši državi, kaže jasno številka, da porabi sa izdelovanje svojih produktov letno skoraj pol milijarde KAV ur! — Tesno zvezana z elektroke-mično industrijo je naša industrija za izdelovanje aluminiumoksida, katera di elektrokemičnl industriji sirovino za izdelovanje aluminija. Ne smemo pa pozabiti naše kemične industrije sode in jedkega natrona, katera zopet zalaga tvor- nice za milo t najpotrebnejšimi kmi8« nimi sirovinami. Povsod se kemična industrija živahna) razvija. Ne smemo pa pozabiti na to, da je kemična industrija na svet« tako razvita in se razvija od ure do ure, da moramo z brzim korakom naprej, ako nočemo zao stati. Za razvoj kemične industrije imamo v naši državi vse prirodne pogoje. Tudi zmisel za njeno potrebo je tukaj. Podjetnosti ne primanjkuje in tako lahko mimo gledamo v bodočnost. Naša kemična industrija mora v prvi vrsti in vedno gledati na to, da bo Izdelovala iste produkte, katere moramo sedaj uvažati, in s časom moramo priti da tega, da bomo tudi t tej stroki povsem neodvisni od inozemstva. Ravnatelj Inž. A. Krejčl: Naša kemična industrija Med našimi industrijami zavzema kemična industrija častno mesto in se razvija v primeri z drugimi industrijami jako živahno, tudi deloma velikopotezno. To najbolje vidiš ravno na vzorčnem ve-lesejmu, ako opazuješ, kako od leta do leta od enega velikega sejma do drugega rastejo razstavljeni kemični izdelki. Ako opazuješ vpis v trgovinski register, vidiš, koliko majhnih kemičnih industrij se je osnovalo. Čeravno izdelujejo one v majhni meri različne preparat te in z njimi zalagajo naš trg, se na ta način polagoma omejuje uvoz inozemskih kemičnih produktov. Ali proti tem malim industrijam imamo pri nas kemične industrije, ki govore tudi na svetovnem trgu. Tako zalaga naša industrija za tanin v Slavoniji velik del svetovne potrebe na taninu. Ker je naša država prirodno zelo bogata in ker producira in izvaža les, jo tudi izraba lesa v kemične svrhe na visoki stopnji. V veliki meri se izdeluje očetova kislina, mentilni alkohol itd. V naši državi, na primer v Srbiji in Bosni, se koplje bakrena ruda; tam se nahaja žlahtna kromova in manganova rada, katere kemična industrija se bo gotovo s časom zelo razvila. Tudi svinčena in dnkova ruda se nahajata v naši državi ter »o predelujeta v kovine. S tem ozko spojena je kemična industrija, ki se peča z Izdelovanjem žveplene kisline, kakor solno kislino in modro palico. S pomočjo žveplene kisline se izdeluje zopet za kmetijo tako važni superfosfat. Najrazvitejša od vseh ke- Druge grane Dipl. agr. A. Jamnik: Ljubljanska borza Večji del priprav za otvoritev te borze je dokončan. Posvetovanja z gospodarskimi grupami so končala vsa z naipo-voljnejšim uspehom, zastopniki vseh strok so se vsi izjavljali za ustanovitev. Na tej borzi se bo poslovalo v valutah, devizah, efektih In v blagu. Marsikdo se bo morda vprašal, če je sploh umestno v Ljubljani ustanavljati borzo. Morda bi bilo bolje, če bi Imeli v državi eno samo borzo in to v prestolici? V takem slučaju bi morale biti gospodarske razmere v državi povsem drugačne, mnogo, mnogo boljši bi moral biti ves promet, celo pa železniški, telegrafski in zlasti telefonski Slovenci in vse naše javno življenje smo v državi dovolj naglašena skupina. Pri nas je najbolj razvita industrija in trgovina vseh vrst Smo na periferiji države, v neposrednem dotiku s trgovsko ter industrijalno jako razvitimi državami, preko Slovenije gre skoraj ves eksport in import Naša trgovina (importna ta eksportna) je od nekdaj usmerjena na sever in pa preko Trsta na morje. Z Zagrebom tako-rekoč nismo Imeli skoraj nobenih stikov, še manj pa z Beogradom. Tako smo Slovenci v državi naenkrat v položaju, da si moramo ustanavljati svojo borzo, ne morda iz separatističnih nagibov, nego Iz narodnogospodarske nujnosti, četudi borzl-janstvo v naši državi že ne bi bilo decentralizirano, četudi ne bi že postojale poleg beograjske tudi zagrebška in novosadska borza. Konccm koncev pa danes nihče ne more z gotovostjo trditi, da bi bil obstoj več borz v naši državi tudi pri urejenejših gospodarskih in prometnih razmerah škodljiv. Vse gospodarsko razvitejše države imajo po več borz, najvažnejše in najbolj obiskane so borze v krajih, preko katerih se vrši večina eksporta in Importa. Nemčija je pred vojno imela, če se prav spominjam, menda 24 borz. Da bi tudi občinstvo, kf se dosedaj za borze ni zanimalo, spoznalo ustroj borz, na kratko par vrstic o borzi. 2e stari Rimljani so poznali institucije, ki jih moremo nekako primerjati z borzo. Prve, prave borze so nastale v 16. stoletju. Kaj je borza? Je nekak stalni svetovni sejem, je kraj, na katerem se morejo redno sestajati kupci in prodajalci ter sklepati kupčije po gotovih predpisih. Nekdaj se je to vršilo pc sejmih ta letnih velikih sejmih, velesejmih ali »jarmarktlh*. kakršen se baš te dni vrši tudi v Ljubljani. Za čimdalje bolj razvito trgovino ta za vedno bolj vrveče vse javno življenje pa so letni sejmi že premalo in mesto teh se pojavi vsakodnevno aH gospodarstva vsaj tedensko poslujoča borza. Na borzati se prodaja ta kupuje denar, devize, efek' ti ta razno blago. Na blagovnih borzah pa morejo povečini poslovati le take dobrine, ki so t i p l z 1 r a n e, t J. katerih značaj in vsebina sta tako določena, da vsakdo more blago gotovega tipa kupiti, ne da bi mu bilo treba pogledati vzorec. N. pr. moka 00 je taka in taka (po borz« nih u s a n c a h natančno predpisana sestava ta kvaliteta). Kdor kupi moko tipa 00, ve kaj kupi in mu nI treba gledati vzorca. Zato pri borznih kupčijah tudi ni vedno potrebno, da sta kupec ta prodajalec navzoča, trgovati moreta todi od da* leč in se poslužujeta v ta namen borznega senzala, ki je po strogem zakonu vezan na točno ta pošteno poslovanje ter je za škodo odgovoren. Cene, ki se pri borznih sklepih plačujejo, zaznamujejo kurzni senzall ta borza jih ob zaključku borznega dneva v kurznera poročilu javlja javnosti. Na ta način se more vsakdo sproti poučiti o stanju cen raznih dobrin, kar izključuje lov brezvestnih špekulantov za posebnimi dobički v tem, da skušajo sklepati pogodbe z ne-poznavalci cen po posebno nizkih cenah. Borza v tem pogledu mnogo doprtaaša k solidnosti ta reelnosti trgovine. Stalno trgovati more na borz! vsakdo, ki se prijavi za vstop na borzo in njegovo prijavo borzni svet sprejme ter mu (proti plačilu) izda Izkaznico za reden (letni) dostop na borzo. Razume se. da borza skrbno pazi na svoj glas ta zato moralično, družabno ali trgovsko manjvrednim osebam dostopa na borzo ne dovoljuje. — Za spore, ki nastajajo iz borznih kupčij, je za borzijance obvezno posebno borzno razsodišče, a razsoja tudi kupčijske spore, nastale izven borze, ako se pogodnika pogodita za pristojnost borznega razsodišča. Navadno se ves trgovski svet poslužuje borznih razsodišč. Ta poslujejo mnogo hitreje ta zato tudi ceneje kot redna sodišča. Koristno je delovanje borze v splošnem narodnogospodarskem smislu zlasti v tem, ker omogoča javnosti pregled o stanju cen, vsakdo more sklepati o tendenci padanja ali dviganja istih ter prodajati odn. kupovati ob času, ko so cene zanj primerne, more se izogniti velikim izgubam, ki nastajajo ob večjem valovanju cen. Prodajalec ne more delati velikanskih dobičkov. a kolikor zaslužka doseže, je soliden ta varen. Pojavijo se na borzah tudi izrastki; ki so gospodarsko škodljivi. Špekulant (nereelni) more veliko pridobiti, a tudi veliko izgubiti. Tak način borznega Igranja ni namen borze, zato je zabranjen, dela pa se tajno, kakor pri vsakem hazardu. V splošnem je borza zelo važna narod* nogospodarska institucija, katerih ustanavljanje je treba le pozdraviti. Pozdrav- Nede&jsko pismo Ruski boljševiki umetniki so namesto »kulture* ustvarili novo besedo »prolekult*. To je na ruski boljševiški način okrajšan izraz za »kulturo pro-letarijata*. Kakor je revolucija zavrgla vse, kar so ustvarili prejšnji časi, tako je hotela zavreči tudi bivšo kulturo, ker je bila »buržuazijska*. Niti besede, »kultura* niso hoteli sprejeti iz preteklosti, zato so ustvarili nov izraz. To ni pravzaprav nič novega, saj vemo, da je francoska revolucija zavrgla celo stara mesečna imena in jib je nadomestila z novimi, in niti letno štetje ni hotela nadaljevati od starih časov, ampak je hotela, da naj se začne šteti od zavzetja bastile. Namesto cerkve so hoteli postaviti »tempelj razuma* in so proglasili »raison* (razum) kot najvišip Iritje. Večino teh novotarij je čas sam zavrgel in stare tradicije so se zopet uveljavile. Take »pridobitve revolucije* navadno nimajo trajnega obstanka. V naravi revolucije je, da prevrača stare naalike, da ruši prestole in uničuje stare predsodke. ker hoče ustvariti novega človeka, nov red, novo umetnost. Iz nje prihaja premlajenj?, nov svet, kakor v prirodi po pomladanskih viharjih: potem pa začne rasti iz nje vse po starem. kakor je to naravno, samo ljudje so druffi. kakor po pokošenih cvetlicah in po posekanih drevesih rastejo nore cvetlice in nova drevesa, enaka in podobna vsem onim, ki so rastla pred njimi na istih tleh. To je zakon nar rave, ki je silnejši od človeka. Pravijo, da je boljševiški ruski pesnik Ivan Bjelij nekoč splezal na Puškinov spomenik v Petrogradu in je priložil pesniku klofuto češ: »Ti, bur-žuj!» Mi ne vemo, koliko je na tem resnice, čitali smo tako. Ros pa je, da nova generacija na ta način presoja umetnike preteklosti in neki futuri-stični list v Jugoslaviji je pisal, da v celem Danteju ni niti enega verza, ki bi bil vreden, da bi bil natisnjen v tem listu. Dante je preživel kot pesnik šest 6toletij in človeštvo ga bo vzelo tudi v bodočnost s seboj in se bo nagajalo o njem, ko o tistem futuristič-nem listu ne bo ne duha ne sluha, Istotako bo ruski narod čital nesmrtna dela Puškinova, ko bodo že zdavnaj pozabljeni proizvodi boljševiSke poezije. S tem pa nočemo reči, da se ne bi v tej gigantski borbi svetov in idej. ki se vrši v današnjem času, rodili ljudje in dela, katerih imena in nazoti se bodo ohranili v bodočnosti Tudi oni bodo imeli v kulturnem razvoju naroda svoje mesto, kolikor bo v njih nesmrtnega. Vsaka doba daje vrednost svojemu delu. Sedanji kipeči čas pra-vijo — ni primoren za velika dela — preveč je še v njem nemirnega, nestal- nega, iskajočega — treba je, da se ki-ponje nekoliko ustali in potem ee pokaže vrednost nove umetnosti. Tudi francoska revolucija je preobrnila stari klasicizem in po viharnih bojih so je razcvetela — nova romantika. Zdi se nam. da živimo ob času, ko vino vre. In glasniki nove letine napijajo s svežim moštom, češ da je to edino pravo vino, ki bo ostalo večen mošt Pa tudi tu bo zmagal naraven razvoj. Res je, da se po starini — posebno Se se že kisa — razveselimo novine in tudi v umetnosti jo pozdravljamo, kot zdravo revolucijo, ki bo prinesla novega življenja. Toda mi smo hoteli govoriti o «pro-letkultu*. Vse, kar je bilo, je za nič in treba je začeti popolnoma iz nova. Pa ho več: umetnik, pesnik, pisatelj se mora odreči popolnoma preteklosti, sovražiti mora vse, kar je buržuaznega in mora stopiti na stran proletarijata. Zato je treba zavreči tudi biv§o tzv. buržuazno »kulturo* in gojiti »prolet-kult*. Kdor tega ne stori je zastarel in ne spada v novi čas. Vsa umetnost se mora postaviti v službo novih idej, ki gibljejo svet in živeti samo onim širokim milijonom, ki prinašajo novo življenje na razvaline propadle stare buržuazijske kapitalistične družbe. V 2. štev. »Rdečega pilota* je napisal Anton Podbevšek članek »Politična umetnost*, kjer ie v en koš no-1 metal rse naše pesnike in pisatelje, ki še niso stopili v službo »proletkulta»; Tako — pravi — imamo v slovenski umetnosti nadebudne stare in mlade Brodarje, Lovrenčiče, Merharje, Vodnike. Velikonje. Bevke, Debevce. Jar-ce, Preglje, Ceboklije, Grive*, Zorce, Kazake, Novačane, Župančiče, Gradnike. Golije, Albrehte, Kmetove, Molete. Fabjančiče, Golarje. Kostanjeve«, Lahe, Puglje. Sorlije, Debel jake, Dobide, Dolarje. Erjavce, Funtke, Govekarje. Koblarje. Kosovele, Lajovice, Petrn-ške, Vidmarje in Se celo rajdo podobnih eksemplarjev, ki hodijo po dveh nogah in »pišejo*. — Podbevšek pravi, da se ne smemo čuditi, da so namreč ti slovenski umetniki, pa naj bodo 'starini ali mladini, tako zaostali, ker so vzraMli v »zadušljivem slovenskem ozračju*. »Pilotovci* so namreč« prav psno sprevideli, da obstoja med razredom izkoriščevalcev in razredom zatirancev neizprosna borba na življenje in smrt* _ kajti: »Domovine ni več... kakšno skupno domovino naj bi imela mednarodni bankir in capinski prole-tarec?* Zato se mora umetnik postaviti na eno ali na drugo stran, kajti v teh časih boja geslo o nadstrankarski umetnosti ne velja. »Le kadar bodo dosegli zopet mesto, ozemlje, narod in skupina narodov svojo enoto v socialnem življenju, bo zopet, zajemala umetnost svojo ineoiracijo v splošni ideji mesta ali federacije... Dotlej bo umetnost le životarila.* Umetnost mora biti v najožji zvezi z življenjem; »vso kar obdaja človeka v njegovem domu. na cesti, v notranjosti in zunanjosti javnih poslopij, vse mora biti najčistejša umetnost Toda to je mogoče uresničiti le v družbi, v kateri bodo uživali vsi blagostanje, veselje in mir.* To pa bo mogoče šele po zmagi proletarijata. Zato se moramo vsj postaviti v njegovo službo. »Tega, pa ne bomo dosegli z umetniško^ prostitucijo, ki mi pravi, naj se udejstvu-jem pri »Ljubljanskem Zvonu*, »Dom in svetu* in sploh povsod, kjer lahko kaj zaslužim, temveč edino le s opredeljenim svetovnim naziranjem, ki mi neizprosno ukazuje pomagati zatiranemu razredu s svojimi možganj in s svojim delom kar najbolj dostojno in dostopno. Ce ne bomo pohujševali Ijudutva, s ervojim vetrnjaStvom na levici in desnici, bo ljudstvo kmalu postavilo na prestole pros viti jene filozofe in nova velika kultura ljudstva bo šla naprej svojo zmagovito pot Tedaj se bo šele začelo prvo poglavje prave človečke zgodovine, ko bo povsod zavladala proletarska intemacio-nala. Ker pa vlada še vedno kapitalistični družabni red. moramo i vsemi močmi delovati proti njemu. Kakor hitro bo namreč padel, bo nastopil raj na zemlji, ki bo posebno še blagodejen za umetnost...» meno: gotovo vsa» nviasven Človek. V našem napredku napravimo z ustanovitvijo borze zopet zelo važen korak — naprej. Pričakujemo skoraJSno otvoritev borze. Višji nadzornik Fr. Oombač: Slovensko vinarstvo Da zavzema Slovenija glede vlnstva v kvantitativnem, posebno pa v kvalitativnem oziru prav odlično mesto v Jugoslaviji, je že širšim vinskim krogom tudi v inozemstvu dobro znano, kajti v mirnem času ln še med svetovno vojno se Je ravno iz Slovenije, osobito Iz Štajerske in bivše Vipavske doline, Izvažalo letno več desettisoč hektolitrov vina, največ v Qra-deč, na Dunaj, v Celovec In druge večje kraje sedanje nemškoavstrijske republike, dalje na Češko itd. Sedaj se pa mora kon-zum iz prometnih in valutnih ozirov tega vina omejiti večinoma na ožjo domovino, zato je neobhodno potrebno, da se ljudstvo na poseben način seznani s kvaliteto domačih vin. V to se jim nudijo najboljše prilike na raznih vinskih razstavah in velesejmih, ko in kjer se različna vina skupno ali posamezno iz vseh vinskih krajev razstavijo in točijo, kakor se je to vršilo preteklo leto tu na I. ljubljanskem 11. septembra vr?ečem se VeleseJmn v Ljubljani ter od 7. do 15. septembra t L na Obrtni razstavi v Mariboru. Lanskoletni vinski pridelek v Sloveniji je znašal na okroglo 24.000 rodečih, z novimi trtami zasajenih vinogradih skupaj 540.000 hI v vrednosti do 1% milijarde kron. Ako bo pa letos še september ugoden, bo letošnja vinska letina lanskoletno glede množine še znatno presegla, glede kakovosti pa, če že ne nadkrilila, pa vsa) lanski enačila, ker grozdje povsod normalno in prav povoljno dozoreva. Tako bo prihodnja vinska letina v Sloveniji reprezentirala zopet do 1% milijarde kron ali še čez. Ugodna letina pa najbrže ne bo mnogo vplivala na znižanje sedanjih cen, ker pridelovalni in drugi stroški so mnogo večji od lanskih in ker je dana možnost pro-stejšega izvoza, zlasti na Češko, kjer naša vina visoko cenijo. Zato pa večjih producentov tudi še stare zaloge, ki pa v splošnem niso več znatne, ker se je posebno v zadnjih dveh mesecih povsod prav veliko prodalo, kar nič ne spravljajo v zadrego. V začetno znižanje vinskih cen po trgatvi bi utegnilo deloma vplivati edinole pridelovanje sadnega mošta ker je letos tudi sadje povsod jako obilno obrodilo. Sejmi pri nas in drugod Zagrebački zbor Uspeh lanskega velikega sejma v Ljubljani, prve take priredive v Jugoslaviji, je izpodbudil nekatere zastopnike zagrebških gospodarskih krogov, da so tudi oni pokrenili akcijo za tako prireditev. Tako se je osnoval »Zagrebački zbor* kot stalna vsakoletna institucija, ki bo sicer deloma konkurirala Ljubljanskemu velikemu sejmu, vendar pa ta konkurenca ne more biti velika in ne more zavzeti sovražnih oblik, ker je »Za-grebački zbor* pomladna, a Ljubljanski veliki sejem jesenska prireditev. Tako se bosta v nekem oziru obe prireditvi le dopolnjevali. Prvi »Zagrrebafiki zbor* je ugodno tispel, dasiravno 30 se priprave zanj vršile malo časa. Zagrebački zbor je spretna naprava, ki bo približala Hrvatski poleg Vojvodine in Slovenije zlasti tudi staro Srbijo in Macedonijo. S trgovinskimi posli med temi kraji in temi ljudmi bo bo polagoma pričelo tudi politično zbližanje in sporazumevanje. Tako bo Zagrebački zbor poleg lepe naloge krepitve našega gospodarstva vršil indirekt-no še lepšo nalogo zbližavanja plemen ' naši dižavi. Že na letošnjem prvem Zagrebačkem tboru je v zbližanju med Srbi in Hrvati beležiti uspeh: Obisk beograjskih parlamentarcev in novinarjev ter zlasti poset Srbskega udruženja trgovcev v Beogradu. Beograjski gosti so bili zelo prijazno sprejeti od Zagrebčanov. Na sejmu bo se med hrvatskimi razstavljalci in srbskimi trgovci, katere je iznenadila sila hrvatske industrije, sklenila poslovne zveze, ki bodo vedno bolj blažile mrž-njo med Beogradom in Zagrebom. Praški vzorčni sejem Praški veliki vzorčni sejmi se vrše spomladi in jeseni. Otvoril se je sedaj istega dne kot ljubljanski. Praški veliki sejmi se še ne vršijo dolgo časa, šele izza leta 1920., pa so že pridobili v svetu na ugledu in se uveljavili kot mednarodni veliki sejmi. Češkoslovaška je po razpadu Avstro-ogrske prevzela nad 80 odstotkov prejšnje avstroogrske industrije in je torej močno razvita industrijska država. Kakor nemška, tako je znana tudi češkoslovaška, delavnost in podjetnost, ki se izraža vsako leto zlasti v praškem velikem sejmu. Kot industrijska država si Češkoslovaška prizadeva, da pokaže svetu svojo produkcijo in da si za svoje izdelke pridobi zunanje trge, brez kate- rih Češkoslovaška ne more gospodarsko napredovati in sploh ne izhajati. Danes preživlja češkoslovaška industrija zaradi porasta valute precej hudo krizo. Češkoslovaški kot industrijski državi je mnogo na tem ležeče, da poglobi trgovinske odnošaje z našo agrarno državo. Na pomladnem praškem velikem sejmu se je vršila v to svrho tako zvana jugoslovanska trgovinska anketa, na kateri se je razpravljalo o poglobljenju trgovinskih odnošaje v med obema državama in o zaprekah, ki ovirajo tesnejše zbližanje. Na sedanjem jesenskem sejmu se bo vršila po vzgledu jugoslovenskega trgovinskega sestanka rumunska trgovinska, gospodarska in obrtna anketa. Vlada češkoslovaške republike v vsakem oziru podpira velevažni praški veliki sejem, na katerem je zastopana vsa važnejša industrija cele države. Dasiravno so češkoslovaški izdelki momen-tano vsled zelo ugodnega stanja češkoslovaške krone za inozemstvo dragi, bo vendar na 6edanji jesenski sejem prihitelo gotovo tudi mnogo inozemskih kupcev, katerim so znani solidni izdelki češkoslovaške industrije. Kako agitirajo za tržaški sejem Pred seboj imamo publikacijo, ki jo izdaja delniška družba «Fiera Campio-naria di Trieste», delniška družba, ki se je ustanovila z namenom, da bo prireja-la v Trstu mednarodne vzorčne sejme. Na naslovni strani te publikacije ee razkorača oni isti židovski «Merkur», ki ga videvamo tudi na lepakih po naših ljubljanskih vogalih. Znotraj pa se nahajajo navodila za razstavljalce. potem pa prihaja proglas tržaške trgovske in obrtniške zbornice, podpisan po njenem predsedniku, Vittoriju Venezianu, ki prar vi, da je ta publikacija posvečena »prestolonasledniku Umbertu di Piemonti, ki v svojem imenu noš simbol dobrote sivojega deda, krepko vtisnjene v sveti spomin na velikega očeta domovine in strogo krepost zmagovitega kralja. Te dve dejstvi, iz katerih izvira tolika domovinska poezija, pa imata tudi še globok pozitiven pomen: dokazujeta zopet, da se v Trstu deluje z mislijo, vedno posvečeno veličini domovine.* Zanimivi so potem podatki o prometu v tržaškem pristanišču za leto 1921. Ta promet je izkazoval za Avstrijo 3 milijone 760.000 q (kvintalov), za Jugoslavijo 2,690.000 q (10, za Češkoslovaško 1 milijon q, za Nemčijo 250.000 q in za Švico 120.000 q. dobesedno: "»Jugoslavija, ki v njenem inozemskem prometu Italija zavzema znamenito mesto in sa katero je Trst aajpriložnejše veliko trgovinsko pristanišče, je dobivala iz Trsta živila (riž, južno M/d je, kavo, sladkor, olje, posušeno sadje), kurivo (premog, mineralna olja), eirovine (cement, kamen, kemične proizvode, lelezno rudo, sirove kože) in ndustrijske proizvode, zlasti bombaže-vino, do čim je Izvažala preko Trsta svoje gozdarske in poljedelske proizvode le«, oglje, lito. krompir, otrobe, sadje, «ivino in meso). Nadaljnja laškojugoelo-vanska trgovinska pogajanja bodo po-zdignila do vedno večje veljave odnošaje sosedstva in ugodne trgovinske razmere med obema državama, in Trst bo od tega mogel imeti edino le dobiček.* Zabeležujemo to v ravnanje našemu trgovstvu, da bo znalo biti hvaležno tržaškim požlgačem naših Narodnih domov in tistim laškim prijateljem našega naroda, ki jugoslovanske trgovce sprejemajo v Trstu z — batlnami! Zanimivo je dalje, ko ee pripoveduje, da so zagotovile svojo udeležbo na sejmu Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Madžarska, da jo je obljubila tudi sovjetska Rusija in ravno tako tudi Španska, a Francija da je pokazala mnogo dobre volje. Tudi Levanta in Amerika da se udeležita sejma. Na drugem mestu se trdi, da so sejemskemu odboru prispeli med drugimi tudi priglasi Jugoslo-vensklh tvrdk! Sejmski odbor, oziroma družba, je imela 31. maja t. 1. sicer Ur 2.206.190-48 aktiv, toda med temi samo lir 53.169-36 v gotovini in bankah, vse drugo pa v sejmskih stavbah izza predlanskega popolnoma skrab i ranega sejma, dočim pa pasive izkazujejo na polovico znižano osnovno glavnico v znesku lir 951.900. ki je z dolgovi v znesku lir 1.254.290-48 vred krita z omenjenimi vse prej kot trdnimi aktivamL Imenitno go3podarstvo! Radovedni smo, kak deficit bo izkazal letošnji sejem?! Samo po sebi je umljivo, da med 14 člani sejmskega odbora in tudi med revizorji ni niti enega Slovaaa, kajti dr. Tripcovich, Silvio Fillini (prej Fillinich) in Lorenzo Carmelich se ne morejo šteti za Slovane vkljub njihovim »—ichem*. Omenimo naj dalje, da je v publikaciji objavljen dopis zastopništva Cosu-lichove paroplovne družbe (prej Austro-Americana) iz Beograda od 19. maja t. L, v katerem se priporoča uvoz italijanskih čevljev v Jugoslavijo, češ, da tega laškega izdelka ni najti v Jugoslaviji, dočim pa Be obutev uvaža iz Amerike, Angleške in Francije. Tržaški sejem, da je najboljša prilika za laške proizvajalce obutve, da se uvedejo na — jugoslovanskem trgu! (V Trstu samem pa vse kupuje — dunajske čevlje!) Zelo zanimiv je spis o »tržaških sejmih v prošlosti*, kjer čitamo is peresa znanega profesorja Babudrija (prej Ba-buder) sledečo srčkano konstatacijo: «Ce je res, kar ugotavlja prva zvezda italijanskega jezikoslovja, bolonjski profesor Alfredo Trombetti, da ime Tergeste izvira od prvotne besede «terg» — «mer-cato* (»trg*), bi mogli upravičeno trditi, da tržaška trgovinska tradicija .sega v predrimsko dobo.* V sledečem spisu o postojnski jami srečavamo vsevprek nesramno potvor-jena imena naših krajev, tako n. pr. Al-biniana za Planino. Poggioreale »Op-čine, Tarnovo za Trnovo na Goriškem, Selva di Piro za Hrušico, PrevaUo za Razdrto, Monte Re za Nanos, Circonio za Cerknico, Piuca za Pivko, Uncia za Unec itd. . , Ta spis je kakor nalašč za Jugoslovan ske obiskovalce ln razstavljalce na tržaškem sejmu, saj jim kaže vendar dovolj jasno, kako se udejstvuje s tujo pomoč-io vzdrževano tržaško italijanstvo med našim zasužnjenim narodom. Naše jugo-slovensko trgovstvo naj le pridno nosi svoj denar v Trst, da bo isti Trst tem lažje poitalijančeval naše jugoslovenske jneoBimeimo IJnffstvto Tiijorj ueam Hoteli istočasno Imeti svoj Končno navaja publikacija oelo vrsto ! sejem v Trstu. Njihov namen je bil ja- laških provincij, ki se udeleže sejma, zelo dobro da ste se organizirali Istra in Furlanija, vipavska dolina da bo močno zastopana, a t Postojni da se je po »neumornem prizadevanju* zloglasnega dopisnika fašistovskega »Popola*. prof. Urbanza, sestavil pod pokroviteljstvom še zloglasnejšega komisarja Cavellija poseben odbor za sejem, in sicer so v tem odboru: Fran Krainer, Adolf Jurca, inž. Hoffmann, Fran Paternost, Josip Vadnu, Fran Vilhar, Milan Kutin, Makso Križe, Bogomir Pikelj, Anton Bernik in Sest Lahov. Pod »inozemstvom*, ki se udeleži sejma, ne vidimo Jugoslavije. Tržaškim »sejmarjem* je bilo pač znano, da se v začetku meseca septembra vrS sejem v Ljubljani, da je ta čas stal- sen: odvrniti so hoteli razstavljalce od ljubljanskega nacijonalnega sejma ln jih zvabiti na svojega, internacionalnega. Jugoslovenska industrija in trgovina pač vesta, kaj jima je storiti v odgovor na to nesramnost: niti en Jugoslovan na tržaški sejem! Ljubljanskemu sejmu pa se nikakor m treba bati tržaške konkurence. Naše jugoslovansko blago ee samo hvali, a kdor od zunaj pride k nam z dobrim blagom, ki ga potrebujemo, a ga sami ne proizvajamo, ali ne v dovoljni množini, bo našel pri nas dobre in poštene kupce. Za laško blago pa pri nas ne bo in ne sme biti kupcev, dokler bodo tam na oni strani meje požigali naš« domove in z bombami in samokresi ubijali ln stra-hovali naše ljudi! To naj si Lahi zapom- •\o določen za ljubljanski sejem, pa so nijo enkrat za vselej! Domače tvrdke na sejmu KR. DVORNA ŠPEDICIJA «ORIENT», [ljanskem velesejmu v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Macedoniji, Banatu, Bački in Hrvatski-Slavoniji. Sedanji lastnik je Viktor Rohrmann ki vodi tvrdko z lepim uspehom od leta 1889. in je podjetje od tega časa zelo povečal. Detajlne prodajalne se nahajajo v Šolskem drevoredu št. 2, na Starem trgu št. 30, pisarna in skladišča pa na Sv. Petra nasipu št. 27. (Na sejmišču: razstavni paviljon E, oddelek 39/41). D. D., ZA MEDNARODNE TRANSPORTE V MARIBORU. Spedicijska obrt zavzema v gospodarskem, industrijskem ter obče v prometnem oziru velepoinembno mesto. Naši trgovci in industrijci, navezani pri dobavi blaga, sirovin etc. na inozemske odprem-nike, so pričeli takoj po vojni misliti na samoosvojitev ter ustanovitev lastnega spedicijskega podjetja. Ta misel 6e je udejstvila v »Orientu*, d. d. za mednarodne transporte v Mariboru. V smotre-no začrtani poti je razvila družba v najkrajšem času kar najagilnejše delovanje, pridobila v vseh evropskih trgovskih centrih važne zveze ter poseduje zbog svojega solidnega delovanja vseobče zaupanje. V najtesnejši zvezi je s »Cecho-slavijo*, udruženjem češkoslovaških špediterjev t Pragi in njenimi mnogoštevilnimi podružnicami, v Avstriji s tvrdko August Dworschak, mednarodni transporti na Dunaju, v Italiji s tvrdko Fra-telli Gondrand v Nemčiji z »Gefitra* v Berlinu in z AUgemeine Transportgesell-schaft m. b. H. v Berlinu ter v Švici s tvrdko Fratelli Gondrand, Basel-Zllrich. Na podlagi omenjenih ter drugih zvez je družbi dana možnost, obavljati vse mednarodne transporte kar najhitreje ter pod najugodnejšimi pogoji s posebnim ozirom na to, da se varujejo vsepovsod interesi domačih trgovcev in industrijalcev. V deloma kratki dobi svojega obstoja je podjetje v toliko meri povečalo svoj obrat, da je bilo potreba zvišati delniški kapital na 10,000.000 K ter ustanoviti celo vrsto podružnic kot v Ljubijo ni (Sodna ulica 3), Zagrebu, Beogradu, Jesenicah, Rakeku, Bakru, Splitu itd., ustrezajoč s tem željam naših podjetnikov. Družba se bavi z vsemi v mednarodno spedicijsko in carinsko stroko 6pa-dajočimi posli, vskladiščenjem, vsakovrstnimi reklamacijami ter osobito s posredovanjem pri izvozu in uvozu robe. V informacijo navajamo, da je imela družba blagovnega prometa tekom letošnjega prvega polletja: pri uvozu kg 6,135.836, pri izvozu kg 10,396.732 in prevozu kg 2,961.624; nadalje je znašalo carinsko posredovanje pri izvozu kg 9,424.766, pri uvozu kg 4,986.977; denarni promet je znašal Din 72,861.517.16. Kot oficijelni špediterji lesnih indu Tako se glasi v članku. Glede tega raja mi dvomimo z^ ozirom na ruske razmere, razven,_ee si ta raj predstavljamo v »primitivizmu*, ki vodi do prizorov iz ruske lakote. Tudi ne verujemo, da bi bil tak čas za umetnost posebno blagodejen, dasi: »Samo velika ideja lahko navdihne umetnosti — čitamo dalje — »kajti, profesionalen umetnik je preveč neveden, preveč buržuaziiski, da bi lahko odkrival nova obzorja.* — »Takega navdihnjenja ne dobiš v knjigah, treba ga je zajeti iz življenja, toda sedanja družba ne nudi takega življenja * Treba je torej revolucije. Tako nekako izzveni Podbevškov poziv slovenskim umetnikom. Kako bodo slovenski umetniki na to odgovorili, je njih stvar. Diskusija o tem vprašanju se je vršila budi že drugod. Letos je n. pr. bruseljska revija «L'art libre* otvorila anketo francoskih pisateljev na poziv Romaina Rollanda. Henri Barbusse, znani pisatelj »Ognja*, ki je vodilni duh revolu-cijske skupine »Clartž*. je napadel R. Rollanda in skupino intelektualcev, geš da s svojim »meglenim morali-nnom* in individualizmom slabe enotno fronto revolucije in je proglasil, da u dolžno«t francoskega pisatelja bruz-5^*5 VttMti komunistične dogme fcV*«ja»*o uveljaviti v amadire-rohiciWR Bolland je na to odgovor,, fc dret* odprtih pismih, kjer se je po- stavil na stran svobodnega prepričanja proti vsakemu nasilju in zahteval pravno revolucijo v srcu vsakega človeka. Na koncu druzega lista se obrača R; Rolland na francoske pisatelje, da naj vsak po svoji vesti odgovori na sle deča vprašanja: »Ali mislite, da je aktualna dolžnost vsakega umetnika, učeniaka in mislečega človeka^ da bi 1 1922 stopil v armado revolucije, Kakor je 1. 1914. stopil v armado pravice? — Ali mislite, da se da na najlepši način služiti dobri stvari ljudstva m «ami revoluciji s tem, da se brani svoboda misli — ce treba tudi proti revoluciji. ako bi ona prav ne razumevala pogojev svobode. - Kajti če bi ona teh pogojev ne razumela, bi ne bila več vir prenovljenja, ampak le nova oblika zablode e sto glavami — reak- 01 nI ta poziv je prišlo okoli 20 odgo vorov, v katerih so posamezni pisatelji podali svoje nazore glede komunizma v politiki in umetnosti. Odgovori so izšli v marčni štev. »L ari libre* pod geslom: »O neodvisnosti duha*. Ankete so se udeležili odlični možje mlade Francije (Vildrae, Duha mel. Durtain. Bazalerette, P. J. Jouve. J. MesnO i. dr.) Oglasilo se je tudi nekaj tujih pisateljev: Andr. Latzlo, H. Mann. Štefan Zweig, K. Edschmid, G. Brandes, znani mislec in lit. zgod ovi-jnar danski, in budi --*ditelj belgijskih Isosiali9tov Van dar Veide, Odgovori so se glasili soglasno za svobodo vesti in svobodo umetnosti. Tudi na Češkem se je vršila o tem javna debata kot odgovor na poziv pesnika Wolkerja v »Varu*, ki ,e proslavljal teorijo komunizma in novr umetnosti Odgovarjali so A. pesnik Rutte i. dr. . , »Rde« pilot* se imenuje »mesečnik prevratne mladine za .duhovno revou-rijo*, izraža pa upanje, da bo «pnHo tadi do dejanj, s čimer bo šele dosežen pomen dih ovne revokicije.Drfe-va. Id je še vedno skupina ovac, bo postajala misleča, kar bo pomnilo* samo na sebi revolucijo * 7ato I^vn poziv, da »je smisel umetnost, in sploh življenja vse bolj vzvtSenkot^ je ravno zavedna ali nezavedna gmja za prepolnim trebuhom, ozir-na razkošjem.* Napačno je mnenje, -u« nima umetnost sploh nobenega praktičnega pomena, temveč da je le prašek ki prav dobro pospešuje prebavo po k°Da>uinetnost mora biti glasnica ve-likih idej. Umetnost je večna pršem «ex profundis* življenja. Ona je vzklik milijonov, živečih in trpečih hrepene čih in obupajočih, zmagujoči!) in pripadajočih. Ona je najgloblji izraz člo veške duše. Ali pa je ta umetnost lahko samo taka, kot jo zahteva «Rdeči pilot*, je drugo vprašanje. . Sava. TVRDKA RUDOLF PEVEC V MOZIRJU, VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI. Tvrdka. ki se je ustanovila leta 1900. v Mozirju v Savinjski dolini, se je tekom let razvila v velepoinembno podjetje ter je zbog svojega solidnega in velikopoteznega di'ovanja znana širom naše države in tudi preko nje. Centrala je v Mozirju ter ima poleg tega podružnice v Beški (Srem). St. Hju, Smartnem. Smi-hovu. Tvrdka se peča posebno z nakupom in prodajo hmelja, sadja, lesa, vina ter vseh deželnih pridelkov na debelo, poleg tega z manufakturo, železnino i» specerijo na drobno. V paviljonu H 285—286 je razstavljeno najizbranejše in najplemenitejše sadje Slovenije. Interesenti imajo priliko da si to v navedenem paviljonu ogledajo. Kupčijski sklepi se lahko izvrSijo v paviljonu, oziroma v Mozirjah. o n "o C a s ar u. 0 1 « r R H h a <3 S s « M C < a * 3 u 3 (A g G o eo 6 a S C C/J •5 3 ■S £ C S rj £ e 0 JU 1 S g 0 1 'Capablanca. . 1 , 7, 1 v, 1 1 % 1 1 1 1 i 1 i 13 I i Alekhin ... J 7, V, 1 v, v, 11 > v, 1 1 1 1 V, l 1 i 117, Dr. Vidmar . J 0 v. 0 1 v, l v, 1 v. 1 1 1 i 1 i li Rubinstcin . . .1 '/, 0 1 _ v« V, i 1 V, 0 1 % 1 l 1 i 107, ! Bogoljubov. . . 0 0 v, — v, 1 1 0 1 V, 0 1 l 1 i 9 Rdti...... 0 v, 1/. v, v. — 1 1 */, 1 0 0 1 i «7, Dr. Tartakower 7, v, 0 0 0 — v, 1 0 1 1 i i 7, i «7, I Maroczy . . . . v. V, % 0 0 V, V, — 1 '/, v, 1 i 0 i 8 i i Yates . . . . 0 0 0 1 0 0 0 — 1 i 1 i '/» 1 i 8 Atkins..... 0 0 V, 1 0 0 i 0 — 0 1 v, 0 »/ 1 i 6 i Euwe..... ] 0 0 0 0 V, v, 0 v, 0 1 — 0 1 1 0 i 57, 1 Snosko-Borovski 0 0 0 V, 1 0 0 0 0 0 1 — 1 1 1/ 1 0 5 1 Wahltuch . . . 0 *', 0 0 0 1 0 il /s 0 7, 0 0 — 1 1 7, 5 1 ! Watson . . . 0 0 0 0 0 1 0 0 V, 1 0 0 0 — 1 1 47, ! Morrison . . . . 0 0 0 0 0 0 '/, 1 0 «/, 1 v, 0 0 — 1 4*', ! j Marotti . . . . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i 0 0 — 17,: 8.) Črni hoče na 10. eS — tA odgovoriti • o6 — d4: 11. c8—<14:, d5 — «4: 12. Sd2 — o4:, Sf6 — d5 in moledujočim So6—d4 4.) Veliko močnejle kakor c8 — d41, 5.) Črni bi moral tu igrati 12. ... d5 — — e4: 18. 8d2 —e4:, Sf8 — d5 14. De8— — h5, f7 — f5 vilic temu, da dobi potem slabega kmeta na e6. Bilo j« to vsekako manjše zlo, kakor silen napad, ki ga uvede tedaj beli na črnega kralja. 6.) Orni ne potegne Lc8 —b7, ker je nato pričakoval LdS —a6. 7.) Seveda Le7 —gS: ni dosti bolJSe. 8.) V zraku visi tedaj Sh7 In Lh6 s. 9.) 2rtev ali obup? Žrtev, čeprav te-"leda nevarna, je nekorektna. Sicer je bilo pa že jako težko z* črnega najti zar dostno obrano. Napad je vehementen, in če pride še f2 —14 in Tfl —f3, je katastrofa tu. 10.) Ce vzame dama takoj na e5, sledi seveda Lh7-f- in Sf7-f*. 11.) Optična prevara, če je &ni mislil, da se mu posreči ujeti tekliča na g5. 12.) Ce bi bil črni naprej videl vse, bi bil seveda že tu igral Db2:, nakar ima sicer tri kmete, toda izgubljeno pozici;o. 13.) Tega črni ni videl, ko je žrtvoval konja. 14.) Na Kf8 sledi Te3 —c3 in grozi Tc8+. Igra z damskim kmetom. Beli: dr. Vidmar. — Crnl: Bogoljubov. 1. d2 — d4 Sg8 — f6 2. Sgl — f3 e7 — e6 8. Sbl — d2 c7 — c5 4. e2 — eS (}) Sb8 — c6 5. C2 — c3 d7 — d5 6. Lfl — dS Lf8 — d6 7. 0 — 0 0 — 0 8. h2 — h3 O b7 — b6 9. Ddl — e2 Dd8 — e7 (») 10. e3 — e4 i c5 — d4: 11. Sf3 — d4 :! («) Sc6 — d4: 12. c3 — d4; Ld6 — e7 O 13. e4 — e5 Sf6 — d7 14. Sd2 — f3 a7 — a6(«) 15. Sf3-g5! h7-h6(*) 16. De2 — h5 1 (8) Sd7 - e5 : (•) 17. d4 — e5: Le7 — g5 : (10) 18. Lcl — g5; Dc7 — e5 : (") 19. h3-h4 n-f6(«) 20. Tfl — el De5 — d4 21. Tal — dl! (») Dd4 — b21 22. Lg5 — h6:1 f6 — IS 23. Lh6 — f4 Ta8 — a7 24. LdS — bi Db2 — f6 25. Lf4 — e5 Df6 — h6 26. Dh5 — h6 i g7 — h6 : 27. Le5 — d4 Ta7 — b7 28. Tel — e3 Kf8 — f7 29. Lbl — d3 b6 — b5 30. Tdl — cl Lc8 — d7 31. LdS — e2 Tf8 — g8 32. Tel — c5 a6 — a5 33. f2 — f4 a5 — a4 34. Le2 — hS-F Kf7 — e7(") 35. Tc5 — d5: Ld7 — c6 36. Ld4 — c5+ E.e7 — f6 87. Td5 — d6! Le6 — d5 38. Lc5 — d4+ in črni se vda, ker je LdS izgubljen. Opombe: 1.) Tako nastane solidna igra v »starem* stilu. 2.) Važna poteza. Beli hoče igrati 9. d4 — c5 :, Ld6 — co : 10. e3 — e4, ne da bi mogel črni nadaljevati z neprijetno potezo Lc8 — g4. Ustanovljeno leta 1856. Tovarna ali Ustanovljeno Teta 185«- nlkov in klobukoi Domžale - Stob (Slovenija.) 1 Telefon 11 Naslov za brzojavke: Logar Domžale Telefon 11 Izdelovanje slamnikov in klobukov za dame, gospode, deklice, dečke in otroke, od priproste do najfinejše kakovosti. — Zaloge ===== slamnatih torbic in vsakovrstnih pletarskih izdelkov. '. ŠPANSKI KRALJ V KOPALIŠČU. Francoski Usti poročalo, da si le Španski kralj Alfonz XIII. privoščil v kopališču Dauville imenitno šalo. Vojvodlnja C. le bila na dvoru znana po tem, da se le delala preveč krepostno in do dolgočasnosti nedolžno. Ko se le pojavila v kopališču, lo sreča kralj Alfonz in — opustlvši napeti španski dvorni ceremonijel — Jo hudomušno, toda pošteno všfiipne v ramo. Vsaka druga dama z dvora bi bila srečna in ponosna na to, da Jo Je vščipnil kralj, vojvodinja C. pa ni bila niti oddaleč ne, temveč )e užaljena tekla k vojvodi de Sotomayor in mu vsa solzna tožila kralja ter kazala vojvodi modro liso na rami, kamor Jo Je bil vščipnil kralj. De Soto-mayor si Je kot bivši kraljev učitelj In vzgojitelj štel v dolžnost ošteti kralja z besedami: »Veličanstvo, zelo nedopustno Je, damo vščipniti v ramo!» Kralj mu pa ni nič odgovoril. Cez nekaj dni se zopet srečata Alfonz In vojvodinja, in sicer na samotnem hodniku. In zgodilo se Je, da Jo je kralj zopet vščipnil, toda to pot ne ravno v ramo In Ji rekel: »Pojdite me zopet zatožit vojvodi de Sotomayor in mu tudi to pot pokažite, kam sem .vas vščipnil*. katere plačate, Vam nastanejo, »ko ne gledate na to, kjer naknpuj^te, izgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkjat s ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttnsr (Imetnik Henrl Ma^rs) ▼ Ljubljani it. 6. Ta Vam srjtuje resnično dobre ure, Specialne znamke »1KO« iz lastne trornice v Švici, kakor tudi druge dobre šepne ure, zapestne ure, svetilne- in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in rso drugo datnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. ifearje, nože, britve, lasestriine in brivske stroje, steklorezec, dose za tobak, svaičice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrVlki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani it 6. 2977 Heliografski papir (Lichtpauspapier) posifiv- negativ, sepia. y mL W Carbon-Indigo-papir trn, moder, zelen, rdel. Paviljon E 19 p == NajstareiSa Spediclfska tvrdka v Sloveniji = '« I R. RA§*fl!^§GER 9 Ljubljana Spedicljaka pisarna Jesenice f ■ podjetje sa prevažanj« blaga južne železnic«. Brzovozni in tovorni nabiralni m ! promet is AvBtrije in » Avstrijo. Zacarinjenja. Podjetje za prevažanje pohištva. O Skladišče > posebnimi zaprtimi kabinami sa pohištvo. g Brsojavi: Ranalnger. rs - Interurb&a telefon 80. ^ Kar je res, = je res! Testenine PEKATETE 66 99 so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali. — Zahtevajte jih pri trgovcih. 42/IV Spre'emanje oglasov za vse tu- in Ino-*ern časopise, koledarje, kataloge itd. NaroSIla se sprejemajo tudi na Ljubljanskem velesejmu, paviljon E St. 4. Plakatiranje v Ljubljani In ostalih Jugoslovanskih mestih. ANONiNA IN REKLAMNA DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO Telefon itev. 174 UUBUANA, KONGRESNI TRG 3 Br*oj.,i: .Alome' — Prodaja legitimaoll za rame »zorane »eleeeime. ProraSunl, nasveti in pojasnila breaplaSno. D. D ilKUHCE m ELEKTROTEHNIKO Centrala: Ljubljana, Mestni trg 25. Telefon 450. - Podružnice: Zagreb, Frankopanska 2. Teieion 802. Maribor, Gosposka ulica 20. Električni stroji Instalacijski materijal Svetlobna oprema Žarnice Zastopstvo raznih svetovnih firm Kabel Števci Kurilfii, kuhalni aparati Materijal za slabi tok Materijal za proste napeljave Solidna in hitra postrežba. Brezhibni materijal, odgovarjajoč tehničnim predpisom. not Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v „Jutru" g ! ' Iz kavčuka CIRIL SITAR LJUBLJANA Hotel - restavracija Bellevue prvovrstno vino, dobra kuhinja. — Klavir. «71 Halo! (Čfctajto! Prepričajte se t lastno korist in glejte si veliko zalogo dvokoles in otroških . ozičkov, norih modelov in pnevmatike -po ceni « .TBIBBNA", tovarna dvokoles ' In. otročkih vozičkov. L JUBLJ A.N A, Karlovska cesta štev. 4. Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo se popravila za v polno popravo. Industrija perila Povit & Novo mesto. 2972 Izložba paviljon 6 št. 617. Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice kraljevi dvorski liferant Paviljon „G" bpoj 248. m siji proi žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine t talogi po ugodnih cenah. — Elektrotehnična tvrdka Proraiuni brezplačno! Proraiunl brezplačno; ii iw pri K. Florjanu, Celje dvonadstropna, z velikim dvoriš em, z lokali, pripravna za specerijako ali vinsko trgnvmo i Sb Šiški. Cenjene ponudbe na upravo cjntra» pod »Din 700.000». 2a70 Cerfttft Tvtfn/ca jcmevc/t, / mcdnth »edtaela • Tečne jvei Cef/e Claen/f/tf 7 /7/ Orltt. Prva mariborska tovarna plntovinastih izdelkov izdeluje po najnižjih cenah vse v to stroko spadajoče predmete, kakor: zamaške vseh vrst, vložne podplate, kolesarska držala, vsakovrstna držala za pisanje in pasove za plavanje itd. Popravljajo se po najnižjih cenah tudi vsakovrstne pipe z vložitvijo nove plutovine. 2989 2384 LOKOMOBILE rabljena, zajamčeno obratozmožne. po brezkonkarenfino nizkih oenah ima v zalogi in jih nabavlja Inžener Gustav Zemanek 294t strojno-tehnfena pisarna, Ljubljana Paviljon H št. 348 = Potniki v Ameriko, pozor UNITED-AMERIKAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparuiki preko: Hamburga, Southamptona in Cherbourga v New-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Simon Kmetec, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulloa 28. 41 a zadnica v Zbirka „Slovenski pisatelji". Urednik dr. Ivan Prijatelj. Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. D14'—, po pošti D 1-50 več. — n. zvezek D 14-—, po pošti D 1-50 več. — IE. zvezek. (V tisku.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. D 14-—, po pošti D 1-50 več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. D 24-—, po pošti D 1*50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. D 11*—, vez. D 14'—, po pošti D 1'— več. Levstikovi zbrani spisi. Uredil dr. A. Žigon. — I. zv. (v tisku). Izven zbirke: Fr. MilčinsM, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. D 13-—, vez. D 17-—, po pošti D 1'— več. Anton Kovačan, Veleja. Drama. Broš. D 9'—, vez. D 13-—, po pošti D —*75 več. Damir teigel, Tik za fronto. Broš. D 13'—, vez. D 17'—, po pošti D —'75 več. Ante Debeljak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. D 5'—, vez. D 9'—, po pošti D — 50 več. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broš. D 10'—, vez. D 14'—, po pošti D —'50 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. D 23-—, vez. D 28'—, po pošti D 2'— več. Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeljnika. D 5-—, po pošti D —'40 več. Simon Jenko, Pesmi. Vez. D —8', broš. D 5'—, po pošti D —-50 več. Eenr. Ibsen, Gospa * morja, igra v petih dejanjih. Prevel Voj. Molč. D 15—, po pošti D —'75 več. Branislav Nušio- Govekar, Navaden človek, šala v treh dejanjih. D 6-—, po pošti D —'50 več. Zbirka „Prosveti in zabavi". Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. D 5'—, vez. D 9*—, po pošti D —-50 več. Jos. Stark, Lisjakova hči. Povest. Broš. D 5'—, vez. D 9-—, po pošti D —-50 več. Dr. B. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. D 6*—, vez. D i0'—, po pošti D —-50 več. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. D 7*—, vez. D 11*—, po pošti D —'50 več. Prešerna ulica, nasproti glavne pošte, priporoča §yois puiilacije: Zbirka Mladinskih spisov. Dr. 1. Šorli, Čirimnri. Povest s slikami. Jfr. Milanski, Tolovaj Mata,j. II. natis. Broš. D 12'— Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Vez. D 10'—, po pošti D —-40 več. Dr. 1. &orli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. D 8-—, vez. D 12-—, po pošti D — 75 več. Cika Jova Zmaj- Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez. D 8'—, po pošti D —'35 več. i. TVaschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. D 15"—, po pošti D —'50 več. Zbirka Prevodno knjižnice. F. M. Dostoievskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih D 17*—, vez. v eni knjigi D 24 —, po pošti D 2-— več. Fdmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. D 7'—, vez. D 11—, po pošti D — 60 več. Mig. Cervantes, Tri novele Broš. D 5'—, vez. D g*—t p0 pošti D —'50 več. Anatole France, Pingvinski otok. Broš. D 12-—, vez. D 16*—, po pošti D 1*— več. Barbusse, Ogenj. Broš. D 23'—, vez. D 28'—, po pošti D 1'— več. Andrejev, Plat zvona.Broš.D 12'—, vez. D 15-50. Strug, Jutri. Broš. D 8'—, vez. 11—. A. Cehov, Sosedje in druge novele. Broš. D 6-—, vez. D -10—, po pošti D — 50 več. Sienkiemcz, Z ognjem in mečem. Roman (v snopičih — dosedaj dva snopiča). Shakespearjeva dramatična dela. Prevel Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. D 10'—, vez. D 14-—, po pošti D —-50 več. Macbeth. Broš. D 10-—, vez. D 14'—, po pošti D —-75 več. Othello. (V tisku). „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I. in D. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. L del, vez. D 8-—. II. del, vez. D15-—. Za oba zvezka po pošti D 2-25 več. m. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. D 22-—, po pošti D 1-— več. VII. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Cena mehko vezani knjigi D 25'—, po pošti D 1'50 več. X. zvezek: Stfibrny-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. D 11, meh. vez. D 13— XI. in XII. zvezek: Melik, Jugoslavija. II. del. (V tisku). Zbirka političnih, gospodarjih In socialnih iplsou. Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. D 5'-, po pošti D —.35 več. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. D 5*—, po pošti D —'35 več. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. D 2-—, po pošti D 25-— več. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. D 5'—, po pošti D —'35 več. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. D io-—, po pošti D —-35 več. VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. D 5-—} p0 pošti D — 35 več. Ir. Goršič. Socijalna zaščita dece in mladine. D 10, po pošti D —-75 več. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. D 13, po pošti D —'75 več. Razne brošure. Dr. Fr. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika. D 18-50, po pošti D 1'— več. Zakon o volitvi v občinska zastopstva. D 4-— Zakon o zavarovanju delavcev. D 8-—, po pošti D —-50 več. Zakon o laščiti delavcev. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Zakon o obči upravi. Cena D 5-—, po pošti 35 para več. Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov 8H8. Broš. D 10-—, po pošti D — 75 več. Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena D 3-—, po pošti D —-25 več. Ir. Heller, Prigode gospoda Collina. D 6'—, po pošti D —-75 več. Fr. Heller, Blagajna velikega vojvode. Broš. D 12, po pošti D —-75 več. Claude Farrere, Gusarji. D 16-—, po pošti D 17'—. ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto. 1921. D 60-—. Letnik 1919: D 45'—, letnik 1920: D 451—, po pošti D 5-— več. Dobivajo se vse slovenske knjige. - Vse zbirke se nadaljujejo Sprejemajo se stalni narodi na vse publikacije ali U0 ' samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih. Druga priloga „.jutra" št. 209, One 3. septemora 1922. Po slovanskem svetu Kako se godi Slovanom (Poljakom, Lužiškim Srbom) v Nemčiji? Nemčija je z izidom svetovne vojne Izgubila poljsko Poznanjsko in s tem največji del Slovanov, ki jih je imela dotlej. Ostali pa so ji še Poljaki v Vzhodni Pru-siji in (manj) v Gornji Šlezljl, kolikor ti dve deželi nista pripadli Poljski, nadalje pa Lužiški Srbi (med Draždanl in Berlinom. Nemci se zavedajo važnosti Lužišklh Srbov in vzhodnopruskih Poljakov. Ozemlje Lužiških Srbov sicer ni v čisto teritorialni zvezi niti s češko niti s poljsko državo, a tudi ni daleč od njih. Nemška publicistika opozarja na nevarnost, ki preti Nemštvu, če se lužiško Srbstvo okrepi in si preko njega poljska in češka država dasta roko; v tem slučaju bi bila nemška Slezija odsekana od Nemčije. Vzhodna Pruska leži vzhodno od Gdanska, kjer ima Poljska ob Visli dohod do morja, je torej teritorialno ločena od poljske države. Njena pripadnost k Nemčiji je povsem neprirodna, zato ogrožena; v Parizu so Poljaki zaman opozarjali na to ter bili pripravljeni na znatne kompenzacije drugje, če se Vzhodna Pruska priklopi Poljski. Ali temu se ni ustreglo in tako ima Nemčija tam na vzhodu stražo, ki ji kaže in olajšava pot Dri njenem Drangu v Rusijo. Spričo vsega tega že naprej slutimo, kako Nemčija postopa s temi svojimi narodnimi »manjšinami*. Nemška državna ustava z dne 11. avgusta 1919 ima v § 113. splošno določbo: «Tujejezični deli prebivalstva države se po zakonodaji ali upravi ne smejo ome jevati v njih svobodnem narodnem razvoju, posebe v rabi materinskega jezika v šoli, notranji upravi in pri sodiščih*. Ta na videz širokogrudna splošna ustavna določba pa je naravnost ovržena po špecijelni pruski ustavi iz leta 1920.; ta namreč določuje, da so šole s čisto poljskim učnim jezikom nedopustne, dalje da je jezik pri sodiščih edino nemščina, Na vloge ali prošnje v poljskem jeziku uradi sploh ne odgovarjajo. Če se v uradu zgla siš poljski, te sramote ali iz lokala vržejo. Leta 1920. je bila zasnovana »Zveza Poljakov v Vzhodni Prusiji*, ali kljub vsej ustavni določbi o društveni svobodi doslej oblastveno ni potrjena. Pač pa eksistirajo manjša pevska in gospodarska društva. Na Vzhodnem Pruskem je 2,200.000 prebivalcev in med njimi 300.000 Poljakov. Poljaki prebivajo v južnih delih ob mejah države Poljske, in sicer v nepretrganem pasu, ter tvorijo tukaj povsod večino prebivalstva, razen v mestih, ki so nemški otoki sredi poljskega življa. Poljaki Vzhodne Pruske se dado deliti v tri skupine: Poljaki na Povislju (25.000), v Varmiji (85.000) in v Mazuriji (190.000); v prvih dveh skupinah so Poljaki katoliki, Mazuri pa so protestanti in so — zaradi verskega edinstva z Nemci močno podlegli nemškemu vplivu, ne po jeziku, pač pa po mišljenju. Nemci seveda hočejo iz Mazurov napraviti poseben od Poljakov različen narod ter dokazujejo, da je ma-zurščina poseben slovanski jezik (kakor so med vojno delali s poljskim dialektom v Gornji Šleziji). Za protestantske Ma-zure se njih poljski molitveniki tiskajo z nemškimi (gotskimi) črkami. Katoliška cerkev v Vzhodni Prusiji služi najizdatneje germanizaciji (najizdat-neje, ker ima med ljudstvom velik vpliv!). Nazadnjaška nacionalna »Deutsche natio-nale Volkspartei* napreduje med poljskimi katoliki Na Imenovanje katoliškega škofa v Frauenburgu, pod katerega spada Vzhodna Prusija, ima pruska vlada velik vpliv, kanonike pa imenuje ali škof ali vlada; dandanes so vsi kanoniki Poljakom neprijatelji; zato noben duhovnik ne dobi župnije, če se odkrito priznava za Poljaka, in župniki priporočajo z lec nemške časopise ter za obhajilo ne pripravljajo v poljskem jeziku (»Sclavus* v št. 2. varšavske revije «Polityka»). Protestantovski pastorji so izključno Nemci, ali njih znaten del zna toliko poljski, da pridigujejo za starejše ljudi poljski. Lužiški Srb, ki se je letos udeležil našega Sokolskega zleta, nam je povedal, da je v pruskem delu Dolnje Lužice srbščina iz šole naravnost izključena; zakaj še to, kar bi po pruski ustavi bilo mogoče, preprečijo lokalni faktorji. Nekoliko bolje je na Saškem; tu je dovoljeno nekoliko ur na teden poučevati srbščino; seveda, kar je samo dovoljeno, to se najčešče ne izvršuje, ker ni za to volje ali moči. Lužiški Srbi se ne smatrajo za »narodno manjšino*, ampak za poseben n a rod, ki je sedaj v okviru nemške države. Zavzemal se je zanje v Parizu ob mirovnih pogajanjih češki vnanji minister dr.Beneš in hodil je s takimi željami v Pariz Lužičan Bart, toda ko se je vračal, so ga nemške oblasti na meji — zaprle kot velelzdajnika. Lužičani gledajo danes na Zvezo na rodov, ki naj bi Nemčijo prisilila, da uva žuje pravice slovanskih manjšin. Toda, kdo naj danes Zvezo narodov k temu prisili? Nadalje se pa nadejajo Lužičani, da jim bodo dandanes neodvisne slovanske države, Poljska, Češka in Jugoslavija, pomagale vzgajati inteligenčni podmladek, 1.1. da prevzamejo nekaj lužiškosrbskih vjso-košolcev kot svoje štipendiste na svoie univerze. Razkol v Istri? r. Trst, 1. septembra. Kakor znano, je na zadnjem sestanku, ki ga je sklical istrski pododbor političnega društva »Edinosti* 10. julija t L na Kozino, prišlo do precej ostrih spopadov med pristaši edinstvenega političnega društva za Trst in Istro in med pristaši samostojnega političnega društva za Istro. Zaradi dogodkov na tem sestanku se je razvila med tržaško »Edinostjo*, prvoboriteljco za edinstveno politično društvo, in »Pučkim Prijateljem*, zagovornikom samostojnega istrskega političnega društva, precej ostra polemika, v kateri je »Pučki Prijatelj* očital zlasti poslancu dr. Stangerju, da s svojo žalitvijo istrske duhovščine In Izjavo o »liberalnosti* istrske domače politike zanaša razdor in razkol v doslej edine vrste istrskih Jugoslovenov. Ne da bi se hotel tudi le oddaleč baviti s tem sporom in s to polemiko, naj ugotovim le, da je dan po kozinskem sestanku na občnem zboru političnega društva »Edinost* na Opčinah bilo sporočeno, da se je kozinskl sestanek izrekel za edinstveno politično društvo za Trst In Istro in da se je tudi izvolil edinstveni odbor, v katerem sta bili zastopani obe istrski »struji*, s čimer pa polemika ni prenehala, posebno ne s strani »Pučkega Prijatelja*, v katerem se le čim dalje tem jasneje kazalo približava-nje h »Goriški Straži* ta njenim krščan-skosocijalnim tendencam. »Pučki Prijatelj* se Je tiskal v tiskarni »Edinosti* v Trstu, ker je tiskarna v Pazinu razdejana in »Tiskovno društvo v Pazinu*, ki je lastnik lista, nima sredstev, da bi jo obnovilo. It takoj tedaj, ko se Je začelo gibanje za reorganizacijo političnega društva ta "se te tudi med (strani začel dvigati glas po samostojnem političnem društvu, so se začuli tudi prvi glasovi o novem Istrskem listu, ki naj bi zastopal tendence druge, recimo »edinjaške* struje. Tedaj se je pač mislilo, da je to najbrž le gTožnja na naslov »Pučkega Prijatelja*, doslej edinega istrskega lista, ali sedaj se je pokazalo, da je imela stvar popolnoma resno podlago. »Pučki Prijatelj* ni bil aktiven in sčasoma je njegov dolg pri tiskarni »Edinosti* naraste! na precej znatno vsoto, ta tako je prišlo, da list ta teden ni izšel, temveč je njegova uprava naznanila v tržaški »Edinosti*, da list »ovoga četvrtka ne može izači zbog razloga, koji če se kasnije razjasniti. Buduči broj lista izači če u četvrtak, dne 7. septembra te god.*. Stvar je bila pač ta, da je tiskarna »Edinost* ustavila tiskanje »Pučkega Prijatelja*, češ, da ne more več iz svojega zalagati zanf. Ali je bil za ustavitev tiskanja lista tudi še kak drug razlog soodlo-čilen, pač ne morem vedeti; ugotavljam le dejstvo, da je danes izšel, tiskan v tiskarni »Edinosti* nov list za naš narod v Istri, z imenom ta programom nekdanjega prof. Mandičevega glasila, le z majhnim dodatkom y Imenu: »Stara Naša Sloga*! Novi list poudarja v svojem program-nem članku, da ga vodi načelo medsebojne »ljubavi i milosrdja*. da se bo izogibal vsemu, kar bi moglo škodovati edinosti v narodu, a napram našim narodnim nasprotnikom da bo spravljiv, četudi bo neustrašeno iznašal vse krivice, ki se z njihove strani gode našemu na rodu. List Ima mladinsko prilogo »Mladi Istranin*. ki jo je doslej Imel »Pučki Prijatelj*, ta povzel Je iz »Pučkega Prijatelja* tudi »Franino ta Jovino*, razgovore v Istrskem narečju, ki jih Je »Pučki Pri-1 latelj* posnel i t Mandičeve »Naše Slofce*, katera je, kakor znano, že pred vojno nehala izhajati. Tako smo torej prišli v Istri do dveh naših listov, ako »Pučki Prijatelj* v resnici začne zopet izhajati, kakor je napovedala njegova uprava. Po vsej priliki se bo tiskal »Pučki Prijatelj* v Gorici in se bo pač v vsem naslanjal na »Goriško Stražo*. Vprašalo bi se sedaj, kake posledice bi mogle nastati vsled tega novega pojava v naši domači politiki? Kolikor imam vpogleda v vso stvar, se mi zdi izključeno, da bi ta delitev istrskega javnega mnenja mogla imeti kake resnejše posledice. Eno dobro posledico bo Imela vsekakor, namreč to, da pride več čtiva med naš narod v Istri, ki Je ostal itak skoraj popolnoma brez šol. Samo vprašanje je, koliko časa se bosta mogla vzdržati oba lista, ko doslej niti eden ni mogel izhajati! »Pučki Prijatelj* bo pač imel svojo zaslombo v duhovščini, »Stara Naša Sloga* pa v oni maloštevilni laiški Inteligenci, ki Je še ostala v Istri, in pa v tiskarni »Edinosti*, dokler jo bo hotela zalagati, kakor je doslej zalagala »Pučkega Prijatelja*. »Pučki Prijatelj* bo propagiral po goriškem vzorcu osamosvojitev Istre v lastnem političnem društvu z vrhovnim organom Narodnim svetom. »Stara Naša Sloga* pa bo za edinstveno politično društvo za Trst in Istro. Zmagala bo brezdvomno prej ali slej prva misel, kakor je zmagala na Goriškem, ker tudi v Istri vpliv duhovščine daleč presega vpliv posvetnega razumništva, In še tem bolj, ker znaten del učiteljstva stoji na strani duhovščine. Duhovi so se pač razdelili, a do razkola ne pride, ker sta obe struji edini v tem, da je v narodnem boju izključena delitev obrambnih sil. Kulturni pregled Moskovski »Studio« Zdaj, ko v večjih mestih nI sezone, ko vabi Reinhardt v Salzburg ta Hauptman-nove slavnosti v Breslau, so prišli iz Berlina ruski igralci v Prago ta priredili par krasnih predstav, s katerimi so praško publiko spomnili na hudožestvenike. Kljub temu, da niso imeli v Berlinu manjšega uspeha kot hudožestveniki, jih je del kritike odklonil kot manj vredne posne-malce in pretirane zastopnike šole Stani-slavskega. Očitajo jim celo, da niso prav razumeli velikega mojstra. Vendar pa se ne dd tajiti, da so napravili v Berlinu in Pragi velikanski umetniški vtis. »Studio* (učenci, naraščaj hudožestve-nikov) je ena Izmed četverih stranskih panog glavnega ensembla, ki le tuintam nastopa ta dopolnjuje predstave pri hudo-»estvenikih. Zanimiv Je njihov početek, rojstvo tega »Studia*. Pri Stanlslavskem so bili nemi statisti, toda statisti hudo-žestvenikov, ki so brez besed samo v malih gestah doživljali svoje notranje življenje. V začetku se jih je zbralo samo dvanajst, sanjali so ta lepega dne Je Izbruhnilo: 1912. so si najeli stanovanje v četrtem nadstropja, predrli steno sobe In zaigrali komorno igra Seveda vse v strogem realizmu Stanislavskega. Najprej so začeli s Heljermannom, potem pa so se lotili Dickensovega »Cvrčka za pečjo*. In stvar je uspevala, dobili so naposodo že deset tisoč rubljev, najeli so si vilo, predrli že drugič steno in igrali pred 170 gledalci »Cvrčka* nad petstokrat. Vodja teh mladih ljudi Je bil Vahtangov, ki je letošnjo pomlad umrL Vodil Je Izkušnje še prav do zadnjega, že na pol mrtev. Dovršili so svojega »Cvrčka* s Šulerslckl-jem, ki le tudi že umrl. In ko so te dni v berlinskem Apollo-gledišču igrali Strtad-bergovega Erika XIV., se je približal genl-jalni, moderni ta trdoglavi Strindberg publiki mnogo bolj kot pri predstavah sedanje nagle to prenagljene nemške mla- dine. In to nI malo. Poleg omenjenih dveh Iger so Igrali še dve, toda neruski deli. »Studia* reprezentira Mihael A. Cehov, sin A. Cehovega brata. On je v tridesetih letih in je danes prva moč te družbe. Pred devetimi leti se je šolal pri Suvorinovu (očetu sedanjega urednika monarhistične-ga lista »Novoje Vremja*) in se izpopolnil do dovršenega umetnika pri Stanislav-skem. Dosedaj so igrali v Rigi, Revalu, Berlinu ta Pragi. Iz Prage se vračajo v Berlin, kjer pa ne bodo več igrali, pač pa še v Revalu, odkoder se vrnejo v Rusijo. Kakor upajo, bo trajala pot iz Revala v domovino 14 dni. Potem bo zbral Stani-slavski vso svojo družbo, da bo končno zopet kompletna ta nastopi z njo turnejo po Evropi. V Prago pridejo gotovo, kakor pravijo. Naš »Studio* šteje 46 članov in ima lastno opremo ta administracijo. Režiserja imajo samo enega, to Je Suskevič. M. A. Cehov je kljub svoji vsestranosti eden najboljših ruskih igralcev. V »Cvr-čku* Je igral ganljivega starčka Kaleba (Durasova — Mary, Djikij — John), v Strlndbergu mladega Erika z enako močjo ta ljubeznijo. Ko človek vse to premišljuje, se mu zdi, da bi bil za nas in za našo državo naravnost neodpustljiv greh, ako bi zaspali nameravano gostovanje Stanislavskove družbe. Ce družba Tes pride gostovat v Evropo, moramo biti mi, Jugoslovani, prvi, ki jih pogostimo, pozdravimo in občudujemo te moskovske nesmrtnike. Prvovrstno gostovanje n. pr. hudožestvenikov nam nudi hrane za par sezon ta to publiki, nič manj pa ljudem, ki so pri gledališču — ta to vsem! S. Šantel: »Slovenski skladatelji" Naš priznani umetnik, prof. Saša Šantel, je izdal prvo serijo svojega lesorez-nega cikla portretov slovenskih glasbe- nikov In skladateljem. Prva. mapa prinaša portrete gg. Hubada, Sattnerja, Adamiča, Deva, Parme in Kogoja, nastopni dve mapi, ki izideta v kratkih presledkih druga za drugo, bosta vsebovali tudi vsaka po šest lesorezorv nadaljnjih portretov. Vsaka slika je po avtorju lastnoročno signirana. Portreti dokazujejo odlične umetniške kvalitete in W> že često zaslužili priznanje na ljubljanskih in beograjski razstavi. Znani strokovnjak grafik Milenko Gjurič je opozoril nanje v »Svobodni Tribuni* ta ph p«*-sebno toplo priporočil. Zbirka »Slovenski skladatelji* je g«-tovo prva zbirka te vrste v naši kraljevini. Natisnila 3e je samo v 130 izvodih. Po natisu ee plošče uničijo, da bo oču-vana zbiralna vrednost slik. Ljubitelji grafične umetnosti si nabavijo z nakupom teh treh map originalna umetniška dela trajne in rastoče vrednosti. Z nakupom bo občinstvo tudi podpiralo zaslužno delo »Kolegija jugoslovanskih umetnikov grafikov*, ki si je stavil nalogo propagirati domačo umetnost v originalnih pafičnih delih, ki so občinstvu še najlažje dostopna. To lepo in zanimivo zbirko, ki spričo ogromnih stroškov izdajanja gotovo ni drago, moramo občinstvu kar najtopleje priporočiti. Doslej je prodanih že tolike map, da jih je našim knjigarnam ostalo le še nekaj malega. Upamo, da bo občinstvo pridno seglo tudi vo teh zadnih. Časopis za zgodovino In narodopisje (Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje prof. Fr. Kovačič. XVII. letnik, sn. 2). To solidno glasilo mariborskega Zgodovinskega društva, ki mu nit! vojna ni mogla vzeti življenja, končuje s tem snopičem svoj 17. letnik. Iz društvenih poročil posnemamo, da se v Mariboru iz že obstoječih knjižnic snuje Studijska knjižnica, ki jo bo upravljal poseben kuratorij, dokler je ne prevzame dr. fava. Izmed člankov, ki jih prinaša ta snopič, opozarjamo posebe na dva Po zapiskih pokojnega dr. Stegenška tolmači urednik Kovačič »nistorične portrete na oltarni podobi župne cerkve na Črni ah Ptujski gori* pri Ptuju. Materi božji se tu klanjajo kralji, vojvode, kraljice, knegi-nie, kardinali in škofi, 79 oseb. O kakih 20 — 30 portretih je sedaj dognano, koga da predstavljajo: samo osebe iz časa okoli 1408-9, torej iz časa velikega razkola v rimski cerkvi in velikih cesarskih borb v srednji Evropi. Luksenburžan kralj češki Sigismund je v ospredju in za njim so celjski grofje, njegov tast Herman in svak Friderik, njegova žena Barbara celjska, Nikola Frankopan, pač tudi bosenski kralj Aitoja in Tvriko; na reliefu bo iskati tudi srbskega despota Štefana La-zareviča. Ves relief je »grandiozna ilustracija politične situacije koncem leta 1408.*: v Podonavju se javljajo pod pritiskom turške nevarnosti zametki države, ki naj bi zbrala Jugoslovane ta Ogre v falango proti Turkom, »trpka ironija, da se jugoslovanski velikaši klanjajo tujemu vladarju* ljudje so malenkostne aspiraci-je svojega egoizma upali doseči pod tujim solncem. — Prof. Ilešič Je napisal razpravo »Maribor in Ljutomer* in pokazal, da je obliko »Maribor* mesto *Marprok» začel pisati St Vraz leta 1836., a »Ljutomer* mesto »Lotmerk* isti Vraz leta 183S vse pod vplivom slovanskega navdušenja naših preporoditeljev, ki so želeli na naši zemlji restituirati, kar so nam pokvarili naši neprijatelji. — Mi s svoje strani mariborski Časopis (društveniki plačujejc letnih 10 Din in dobivajo za to članarine tudi Časopis) najtopleje priporočamo. INSERIRAJTE V « JUTRU*. Oglasi se sprejemajo vsako poldne, nujni tudi popoldne, za številko prihodnjega dne. Velika drama človeštva (Epizode iz ruske revolucije.) m. Melitopol, I. 1918. Rdeča gvardlja je zapustila Ukrajino, štabi so se potegnili v Moskvo. Odpeljal sem se v Melitopol na Kri-aiu. Na vsaki postaji so pridrveli v vagon rdečegvardejci, iskali so orožja, pregledovali legitimacije; na srečo je znal malokdo citati, tako, da se je potnik večkrat lahko legitimiral z receptom iz apoteke ali pa računom iz pralnice. V Melitopolu, ki ima sijajno lego in zelo toplo podnebje, je bilo_ še pred vojno mnogo nemških kolonistov. Nekateri so imeli svoja posestva, ki so bila vzorna v vseh ozirih, drugi parne taline, žage itd. Ko sem prišel v Melitopol, je bilo tam vse mrtvo. Tovarne zaprte, mlini in žage stoje, ljudje hodijo s povešenimi glavami, vidi se. da bo izgubili vsako veselje za delo. Govoril sem z nemškim kolonistom, ki je imel parni mlin. Pravil mi je, da je njegov mlin preskrboval z mok mesto in okolico, izvažala se je moka tudi v druga mesta Rusije. Prišli pa so boljše viki, nacionalizirali so podjetje, t. j. razdelili so med seboj kapital', pobrali vso moko, in zdaj mlin stoji, ljudje pa so prisiljeni čakati pc štirinajst dni na moko, ki jo melje mlin na veter. Posestniku mlina so vzeli vse, kar je imel, pustili so mu samo olloko in perilo, ki ju je in>el na sebi. Drugi kolonist, ki je imel to .varno za oneko. mi ie nraviL da so vlomili ponoči pijani rdečegvardejci v hišo. razbili pohištvo, pretepli njega, ženo in otroke, pobrali ves denar in odšli. Delavci 60 končali v tovarni to kar so začeli v hiši rdeoegvardejcL Razr bili so vse stroje, pobrali iz blagajn«; denar, ubili delovodjo in se raznežili na vse strani Vse je bilo mrtvo, le ponoči so blodili odredi rdečegvardej-cev po praznih ulicah, pokale eo za mestom puške, ubijali eo ljudi, ki so jim bili na poti. Ros tov, 1. 1918. Iz Melitopola sem se odpeljal v Ro-stov na Donu. Med potjo iste slike. Pijani rdečegvardejci drve na postajah po vozovih, obiskujejo ženske in moške; če jim ne ugaja obraz potnika, konštatirajo, da je preoblečen buržuj ali pa častnik, in peljejo ga v ječo. Kogar je zadela ta usoda takrat, ni potoval nikamor več, kvečjemu ponoči v gozd. Rostov je majhno mesto, ki je pa nenavadno oživljeno. Ima univerzo, gledališče, mnogo modemih palač. Življenje v mestu je bilo prej zelo živahno, četudi je bil sedež ata-mana donskih kozakov v Novo Cer-kasku. Sel sem po mestu. Univerza zaprta, dijaki in dijakinje si iščejo zaslužka, kjer in kakor kdo more. Dijakinje služijo kot natakarice v kavarni, kjer se šopirijo rdečegvardejci. Gledališče zaprto. Po mestu se vozijo v sijajnih kočijah pijani komisarji, večje trgovine so zaprte. Trgovci se boje »nacionalizacije*. Videl sem, kako 60 ob belem dnevu »nacionalizirali* trgovino z zlatnino. ^ Pnlel je komkar z oboroženimi vojaki, vzeli so vse, kar je bilo dragocenega, pa so šli. Prebivalci mesta so teroriziram. Večni obiski pijanih rdečegvardejcev ponoči, strah za golo življenje, ki visi vedno v zraku, jih je pripeljal tako daleč, da komaj pričakujejo nemško armado. Železna peta tujcev jim je ljubša, kot sobna, da ukroti te ljudi, da preseka špekulacijo v samem začetku. Sicer pa tudi Samara ni bila zavarovana pred dogodki, ki so pričali, da revolucija še ne spi. Tako je mestna-vlada nekoč napovedala mobilizacijo konj. Hoteli so »nacionalizirati* tidi konje mestnih kočijažev. Pomorščaki, ki so bili vsaj na papirju anarhisti, so se zavzeli za koeijaže, začel sa je v mestu boj. pomorščaki so zmagali, in Samara je bila tri dni v rokah anarhistov. Odred rdeče garde iz Moskve je likvidiral ta izbruh nezadovoljnosti Da si osiguramo eksistenco, smo fcbrali, šest Slovencev, organizirali smo Speoialitata: ======= Ladijske, žerjavske in kalibrirane, preiskušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave. Naslov za brzojave: Veriga — Lesce. II vzorčni veiesejem v Ljubljani od 2. do II. septembra 1922. Paviljon a. Koja it. 262. 2822 1119 Ho kupujejo trojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Telefon it. 379. mestni tesarski mojster »§1,379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za P^«®. hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, lede-nloe, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Farna žaga. 45 Tovarna furnirja. ifil Zaloga raznovrstnih gostilničarskih in kavarniških stolov, vrtnih zaklopnih stolov, miz itd. Lesni strugarski izdelki za kuhinje. Ceniki na razpolago. 2974 Med. untv. spBclialist za otroško zdravstvo i . . T ... . . x. 1oe ordinira ob delavnikih od '/,3. do */i4. are Vsi dopisi na naslov Ljubljana 1 postni preaai stev. izo Ljubljana, Bradišče 9, I. nadstr. 'j -' VESNA, Brata Pohlin & drug tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti. Razstavljeno v paviljonu „EM 5Q. Priporoča se Svan Magdič krojač 2543 Ljubljana, Gledališka nlica št 2. Andrej Osel trgovina sena, slame, drv, ovsa, koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor. Telf. 88. KORANU asbestni Skrili Tovarna KARLOVAC. Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. Pojasnila daje: F. HOČEVAR, ŽIROVNICA (Gorenjsko). 2889 po najnižjih cenah: otrobe, mofco za hrmo (8), oves, dom. kašo ter druge deželne pridelke. Ljudevit Sire, Kranj. Brzojavni naslov: »Deželni promet" Kranj. Siege! & drug Industrija platnenega in bombažastega blaga Ljubljana, Dunajska cesta 31 252« ===== En gros ===== Prva Brodska tvornica kovinskih predmetov v Brodu na Savi nudi tukajšnjim trgovcem svoje domače izdelke. Železne dele pohištva in iz medl.metalne lesne predmete po najnižjih cenah. Naročila sprejema zastopnik tovarne na velesejmu, paviljon I 426. 8982 Jermenarji, sedlarji, tapetniki, kolarji, košar j i m torbarji ne pozabite pogledati II. Ljijisli veiesejem, piiiios J m 324 od tvrdke 2816 ^ ^ fT ^^ m. ' 9 ^^ * ^^ * za trgovino jermenarskih, sedlarskih, tapetarskih, koiarskih, plete-ničarskih in torbarskih okovov, pribovov in orodja. uUoa, 12 Z&OBEB Telefon it. 14-96 Duga Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek ift. F 123-124 _ traovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki Miti! strop do sedoj iznišla in preizkusilo, raztavi svetovna tvdka « V« Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji V zalogi. Tarlstovskl čevlji domačega Izdelka. 13 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1. ualni stroji Ss Co. v svS^pavilionih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila, kar prihrani čas in denar To ni živijensko vprašanje samo tvcrnic, temveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. OSjISIS teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse r senzaciionalne kino-predstave! 2782 L. ffiikuš Ljubljana V Mestni trg 15 szdeSovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 18 Popravila točno in solidno 1 ^TAMPinr Jant.černeT^ IJUBLJAMA % 00 00 % Z ** 0* • f 01* sz 00 00 ?0 X 00 00 00 00 *0 00 5S ft Z z 00 00 00 00 00 00 00 00~__ d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški 121 trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpecava Pčehosloiraški m angleški keks za livarne in domačo nporafco, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zagod za premog, d. d. g Ljubljani, Mihiošičegac.IS/lI. \\ « u 1\ H IV u a « t\ ^ m « « » u v* a « n « uf ».V %y>. K\ W « « u - . mm za obdelavo železa, kovin, lesa in pločevine; stiskalnice, V SI StrOll aparati za autogensko varenje. . vseh vrst, kakor za strojna ležišča, tiskarne, angleški cm, cm Kovine in je napisal znani beograjski profesor narodnega gospodarstva dr. Milan M. Sto-jadinovič sledeči, vrlo informativni članek o dosedanjih državnih financah Jugoslavije. Prinašamo ga o priliki ljubljanskega ■velesejma v dobrodošel informativni pregled naši javnosti. Jugoslovenski državni proračuni so doslej znašali v milijonih dinarjev: Leto dohodki izdatki deficit 1919-1920 Slo 1646 831 1920-1921 3884 4785 901 1922 (cenitev) 4860 6257 1397 Iz tega je razvidno, da je jugoslovenski deficit običajni budžetni deficit, ki se je prenašal iz enega leta na drugo ter končno postal kronična bolezen. Če si na primer bližje ogledamo budžet za leto 1922., najdemo v njem sledeče glavne izdatke (v milijonih dinarjev): ministrstvo vojne a . a i , 1154 finance . s , i s « »• s s S29 saobračaj ...... i i 831 departement javnega dolga , « 598 prosveta........- 459 socialna politika (zlasti penzije invalidom) ,«1,111 414 Glavni izdatki so torej razmeroma za armado, sedanjo kakor tudi prejšnjo (invalidi). Pri pregledu dohodkov najdemo, da izdajajo iz naslednjih najvažnejših virov: državna, komercialna in industrijska podjetja j j i 1 , 1295 carine i , , ■ » ■ ■ 1197 monopoli i 1 » s » « ■ t 1082 T.7 stspenčUranJe pnt»!a'iae3^veznr-Ts»y!fffian)ett vreanoeniis papTflav 30 am^aiuii^Hv _sisj____a« - Mn^atun ni državnih direktni davki, oktroi i ; . 533 390 Na prvem mestu državnih prejemkov stoje torej indirektni davki, ki jih zlasti nosi konzument. Kako je nastal sedanji budžetni deficit? Nova kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je sestavljena iz prejšnjih kraljevin Srbije in Črne gore ter iz prejšnjih avstrijskih in ogrskih pokrajin. Srbija in Črna gora sta silno trpeli v vojni. Četrtina prebivalstva je uničena, bodisi na bojiščih, bodisi z epidemijami, z gladom pri albanskem umiku ali v jetniških in inter-nirskih taborih na Madžarskem in Bolgarskem. Pri umiku leta 1918. so sovražniki povsem uničili vse železnice, požgali vse postaje, razstrelili mostove in odstranili tračnice. Pri takšnem stanju je mladi kraljevini bilo nemogoče, da bi v Srbiji in Črni gori bila prva leta strogo postopala pri izterjevanju davkov. Nasprotno, izkazala se je nujna potreba, da se osiromašenemu prebivalstvu proži pomoč. Tudi so se najprej morale obnoviti uničene železnice. Vse to se je krilo iz rednega go spodarstva, ki je, tako obremenjeno, se veda moralo pokazati velik deficit. V izvensrbskih delih, ki imajo prostrane ln često cvetoče pokrajine, sta dva faktorja zakrivila zmanjšanje državnih dohodkov. Prvi faktor: Prejšnji denar, note avstroogrske banke. Zaradi bankrota in poloma glavnega dolžnika banke, avstroogrske monarhije, nimajo ti bankovci ni-kakšne kupne moči. Iz tehničnih razlogov pa se obtok avstroogrskih plačilnih sredstev v Jugoslaviji ni dal preprečiti, čeprav so bile nove politične meje že potegnjene in so se tudi takoj storili nekateri koraki, na primer žigosanje. Usoda avstrijske krone je zadela vse prej avstrijske province. Propadanje vrednosti je naglo napredovalo. Temu primerno so se manjšali tudi državni dohodki. Sele 1.1920. so se avstrijski bankovci nadomestili z jugoslovenskimi. Drugi faktor je pomanjkljiva organizacija finančnega departementa. V bogatih jugoslovenskih pokrajinah, kakor v Ba-natu in Bački, so uradniki finančne uprave bili večinoma tuici, Madžari, ki niso nikakor bili udani novi državi in predvsem nikakor niso zato skrbeli, da bi se pritok davkov naravnal v državne blagajne. Te uradnike je bilo treba nadomestiti z novimi, in je seveda ta proces trajal precej časa. Deficit se Je kril večinoma iz posojil pri emisijski banki (Narodni banki). Ta je izplačala vladi sledeče predujme: do 31. decembra 1919. 606 milijonov Din, do 31. decembra 1920. 2088 milijonov Din, do 31. decembra 1921. 3151 milijonov Din. Ta izposojila so v glavnem povzročila, da se je moralo zvišati število bankovcev v obtoku, in da je sledilo naglo propadanje teh vrednotic. V obtoku je namreč bilo vrednotic za milijonov dinarjev: do 31. decembra 1919. 1858 do 31. decembra 1920. 3444 do 31. decembra 1921. 4688 Funt šterlingov je stal leta 1919. osemdeset dinarjev, danes je več ko štirikrat večji. Razen teh predujmov so bila najeta tri notranja posojila, namreč: leta 1919. v milijonih dinarjev 136, zakladnice na kratek rok po 6 %; leta 1919. v milijonih dinarjev 225, prisilno posojilo, vračljivo v 10 letih, po 3 %; leta 1921. v milijonih dinarjev 500, v 50 letih vračljivo konsolidirano posojilo po 7 %. Jugoslavija ni najela inozemskih posojil na denarnem trgu, pač pa je sprejela od inozemskih vlad direktno te-le predujme: leta 1919. od ameriške vlade 40 mil. dol., leta 1919. od francoske vlade 100 mil.frk., leta 1920. od francoske in angleške vlade skupaj 50 milijonov frankov. K temu je treba prišteti dolgove pred vojno, in sicer v milijonih frankov: Srbije . . 1 3 i i i * « i 879 Črne gore 1 t > 1 ■ < t • 17 vojna bremena okroglo » « » 2000 Ves inozemski dolg Jugoslavije znaša torej 3446 milijonov frankov (francoskih, računanih po sedanjem kurzu franka napram dolarju). Ta vsota nikakor ni pretirana za državo z nad 12 milijoni prebivalcev in z obilico prirodnega bogastva. Sedaj plačuje Jugoslavija le obresti za stare srbske dolgove izpred vojne, vsi drugi dolgovi so vknjiženi na medzavez-niškem računu vojnih dolgov. Kdaj se bodo ti računi likvidirali, je negotovo za vse udeležence. Stremljenja za izboljšanje državnih financ so pričela v prvi vrsti z zvišanjem indirektnih davkov in različnih tarifov, kakor carine in akcize, monopolnih dohodkov ter dohodkov od železnic, telefonov, brzojavov in pošte. Direktni davki od zemlje, posesti in dohodkov jedva prihajajo poleg njih v poštev. Kar se je v resnici doseglo z zvišanjem trošarine, železniških tarifov itd., je le podražilo življenje ter imelo za posledico nove državne izdatke v obliki posebnih doklad, n. pr. za državne uradnike itd. Zakaj ni vlada posegla po drugih alternativah v svoji finančni politiki? Vzrok je zlasti v notranjem političnem položaju kraljevine. Do leta 1920. nI bilo nobene zakonito izvoljene poslanske zbornice, ki bi bila mogla obvezno sklepati v davčnih zadevah. Koncem leta 1920. so se vršile volitve v konstituanto. Ta skupščina je morala najprej rešiti nad vse važno nalogo, dati je morala državi ustavo, ki ie bila končno sprejeta 28. Junija 1921. Odtlej se je skupščina izpremenila v zakonodajno. Pričakujejo se pa čez ne dolgo nove volitve, morda že čez leto dni. Ta skupščina je torej že v senci bodočih volitev, zato se ne potrudi preveč, da bi sklepala nove davke, ki so edino sredstvo za balansiranje proračuna. Upati pa smemo, da bo po novih volitvah vlada posegla po energičnejših davčnih sredstvih, da uredi finance. Z ozirom na svoje prirodno bogastvo in pridnost prebivalstva bi se morala država nahajati v mnogo boljšem finančnem položaju. Poleg tega položaja, ki je lep primer za staro trditev, da so politika in javne finance v najtesnejši zvezi, imamo pa še dve vprašanji mednarodnega značaja: škib vojnih dolgov, 2.) plačanja, ki nam jih dolgujejo v blagu ali gotovini nekdanji sovražniki. Če se ne uredita ti dve vprašanji, bo mlada kraljevina še za nekaj let brez moči napram finančnim težkočam, proti katerim se ima boriti, tudi če se notranjepolitični položaj konsolidira v smeri, kakršne se nadejamo. > 1 Zgodovina naše valute Jugoslavija obsega pokrajine, ki so imele pred ujedinjenjem različne valute. Denarna vrednsot kraljevine Srbije je temeljila na dinarju, novčani enoti, ki je bila enaka latinski novačni uniji. V obtoku je imela Srbija okoli 400 milij. dinarjev, od katerih je imela okrog 25% kritje v zlatu. Ko sta Avstroogrska in Nemčija zasedli leta 1915. Srbijo, je določila avstroogrska vlada, ki je upravljala deželo, svojevoljno tečaj za dinar v razmerju 50 vinarjev za 1 dinar. Dinar je prišel iz prometa in do preobrata so bile v obtoku samo krone, katerih cirkulacija je znašala v Srbiji in Črni gori okoli 500 milijonov. Ko je prevzela posle jugoslovanska •vlada, je dobila v novi državi stare srbske dinarje, čisto nepomemebno črnogorsko valuto, avstroogrske krone in bolgarske leve. Bolgarska valuta v novi državi je izvirala deloma izza okupacije, deloma iz priključenja malega dela Bolgarije k Jugoslaviji Sicer pa ni bilo več nego 15 milijonov levov v prometu. Prvi korak, ki ga je napravila vlada na polju valutne politike, je bila razdelitev dežele v dva dela. V Srbiji je veljal dinar, v prečanskih pokrajinah pa avstrijska krona kot plačilno sredstvo. Uvoz kron v prejšnjo Srbijo je bil zar hranjen. V početku leta 1919. je odredila naša vlada, da so se morali vsi na njenem ozemlju v prometu nahajajoči se kronski bankovci žigosati. Ker pa se je tak žig mogel lahko ponarediti, je vlada nadalje odredila še kolkovanje žigosanih bankovcev. Na ta način se je osnovala nova valuta, podobno kot v drugih na-sledstvenih državah. V tem času je odredila vlada prisilno razmerje med vrednostjo starega srbskega dinarja, katerih je bilo 711 milijonov v prometu, in krono. To razmerje je bilo tekom leta 1919. trikrat poviša, no, od 2.5:1 na 3:1 in 3.5:1 v korist dinarju. V tem času se je večkrat dogodilo, da je bil inozemski menični tečaj jugoslovanske krone ugodnejši, nego dinarja. Proti koncu 1919. je končno odločila vlada, da se provizorično plačilno sredstvo, ki je bilo vstvarjeno s pomočjo žigosanja in kolkov, nadomesti z novim jugoslovanskim dinarjem. Razmerje krone k dinarju se je povišalo na 4:1. Osem milijard jugoslovanskih kron je dobila na ta način vrednost dveh milijard dinarjev; k temu je prišlo še omenjenih 711 milijonov starih srbskih dinarjev. Konverzija starih srbskih v nove jugoslovanske dinarje še ni izvedena, toda v praksi se sprejemajo stari dinarji kot novemu dinarju vredno plačilno sredstvo. Novi jugoslovanski dinar je sedaj edino plačilno sredstvo doma in v inozemstvu, z izjemo tretje cone v Dalmaciji, ki pripada po rapallskem sporazumu leta 1920. Jugoslaviji, toda je Italiia doslej še ni izpraznila. Zamenjavo kolkovanih jugoslovanskih kronskih bankovcev je podpirala nova Narodna banka SHS, ki je prevzela vsa aktiva in pasiva stare srbske Narodne banke dne 30. novembra 1920. Obtok bankovcev je znašal takrat 2814 milijonov dinarjev, od katerih je bilo kritih 80.7 milijona z zlatom in 344 milijonov s tujimi zlatimi -vrednostmi Državni dolg pri banki je znašal 2790 milijonov dinarjev; nastal je iz konvertiranja kolkovanih kron v nove jugoslovanske dinarje. Od takrat naprej je obtok bankovcev stalno naraščal Dne 15. aprila 1922. je znašal obtok bankovcev Narodne banke SHS 4863 milijonov dinarjev, od katerih je bilo kritih z zlatom, srebrom in inozemskimi menicami 398.9 milijona, s trgovinskimi menicami 887 milijonov, z di- milijonov in b hipotekami na državnih gozdovih 2138 milijonov. Po zadnjem izkazu Narodne banke SHS dne 22. avgusta 1922. se je povečal obtok bankovcev na 4984 milijonov dinarjev; kovinska podlaga je znašala 493.5 milijona, dolg države 4537 milijonov. Zanimivo je primerjanje teh številk z odgovarjajočimi številkami v Italiji Češkoslovaški in Franciji Pri 12 milijonih prebivalstva in pri 4984 milijonov dinarjev v naši državi pride na osebo okoli 415 dinarjev, dočim pride v Italiji pri 38 milijonih prebivalstva in obtoku 18 milijard lir okoli 470 lir na glavo, v CeSkoslovaški pri 13 milijonih prebivalstva in obtoku 9 in pol milijarde češkoslovaških kron okoli 730 češkoslovaških "Erosa na oseljo. r Tu^S^ pfl T& nflBji?. nih prebivalstva in obtoka 3605 milijonov frankov pa celo nad 930 frankov na glava Množina bankovcev ▼ Jugoslaviji torej nikakor ni tako zeio ogromna. Kljub temu je vrednost dinarja malenkostna in je zadnje dni ponovno hudo padla. Trajno zboljšala se vrednost dinarja ne bo prej, dokler ne bomo imeLi ravnovesja v budžetu, dokler se ne bo povečala produkcija in izvoz. To sta glavna pogoja za zboljšanje dinarja. Zemlja naša je bogata, zato nam kljub vsem padcem naše valute ni treba zgubiti zaupanja v dinar. S pridnostjo in delavnostjo lahko pomoremo dinarju do njegove prave vrednosti Naše domače zadeve Zahteve javnih nameščencev Pooblaščeni zastopniki »Osrednje Zveze javnih nameščencev za Slovenijo*, «Saveza javnih nameštenika za Hrvat-sku i Slavoniji^, »Saveza staleških organizacija državnih nameštenika i umi-rovljenika za Dalmaciju», »Saveza državnih nameštenika za Bosnu i Hercegovina in »Organizacije poštanskih in brzojavnih nameštenika* so sklenili povodom dne 22. in 23. avgusta 1922. v Zagreb sklicanega sestanka in po ugotovitvi soglasnosti .sledečo resolucijo: 1.) Pooblaščeni zastopniki zgoraj navedenih organizacij ugotavljajo z zadovoljstvom, da je vlada v zadnjem času osve-dočila resno voljo za rešitev vprašanja civilnih državnih nameščencev. Dejstvo, da je vlada predložila zakonodajnemu odboru načrt zakona, ki veljaj za civilne državne nameščence vse kraljevine, pozdravljajo tem radostne je, ker bo ta zakon po njih prepričanju na enoten in pravičen način uredil razmerje, ki veže državo z njenimi nameščenci, in' tako dovedel do popolnega izenačenja dolžnosti in pravic državnih nameščencev vseh treh narodnostnih plemen. Vendar pa morajo ob tej priliki opozoriti vlado, da bi uveljavljenje samo tega zakona državnih nameščencev, ko-jih socialni položaj zaostaja danes daleč za onim manuelnih delavcev, ne zadovoljilo in jim ne prineslo zadostnega in trajnega izboljšanja njih življenskih prilik. Zato zahtevajo: 2.) da se iz razlogov, ki so jih podpisane organizacije naglašale že v neštetih predstavkah in resolucijah, ukine rešenje gospoda finančnega ministra od 7 aprila t. 1., DK. br. 47.412^0 maksimiranju rodbinskih doklad nižjim državnim uslužbencem; _ . 3) da kraljevska vlada izboljša obupni gmotni položaj državnim nameščencem z neodložnim in vsakokratni draginji odgovarjajočim zvišanjem draginjskih doklad ter v tem zmislu preuredi zakon o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922. (»Službene Novine> br.54 o, štiri konjske sile, z dvema predstavama, prodam. \ eč povž Peter Ška far, Ljubljana, Rimska cesta. Salama, večja množina najfinejše domače blago, se po ceui takoj odda. Ponudbe ca poštni predal 5. Celje 2961 Trgovski pomočnik vešč mešane stroke, želi mesta najraje na deželi ali v kakem manjšem mestu. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra, pod »Poštenost«. 2907 Proda se nova damska obleka, črna s kožuhom in nov črni damski plašč. Detela. Karloveka cesta 15. leve stopnice, I. nailst, (od 12. — 4). 2973 Deklica, stara 14 let, velika, močna, boljših staršev, ki ima I. razred mešč. šole, želi priti kot učenka v kako večjo trgovino v mestu ali na deželi, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Cenj. dopise pod A. C. poštno-ležeče Kranj. 296J Sobo ali stanovanje s hrano išče dijakinja s 1. septembrom. Ponudbe pod Ena ali dve gospodični (tudi šolske) s« sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravništvu »Jutra*. 2978 Lepo posestvo 299c je naprodaj, obstoječe iz hiše, vseh gospodarskih poslopij, njiv,, gozdov itd. Proda se takoj. Posestvo je oddaljeno o minut od železnice Trebnje-Št. Janž. Cena je K 75a000. Ogleda in poizvč se pri lastniku Francu Kosu, Skrevnik, p. Tržišče pri Mokronogu. Hiša 2868 v Mariboru, enonadstropna, skoro nova, in pritlična hiša, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanja, električna razsvetljava, , Grjabov, velik debeluhar z ogromno glavo, je čepel na pesku, držil noge po turško sključene pod seboj ter je lovil ribe na trnek. Klobuk je imel na zatilniku. ovratnica mu je visela postrani Kraj njega je bila visoka, suha Angležinja z izbuljenimi račjimi očnn in z velikim ptičjim nosom, ki je bil bolj podoben kavlju nego nosu. Oblečena je bila v belo muselinsko obleko, skozi katero so se svetila njena suhljate rumena pleča. Na zlatem pasu jI je visela zlata urica. Okrog njiju je kraljevala grobna tišina. Oba sta sedela nepremično. — Veliko veselje in bridka usoda! — se je zasmejal Otcov. — Bo- dai, Ivan Kuzmič' — A... ali si ti--je vprašal Grjabov, ne da bi odmaknil oči od vode. — Ali si prišel? — Kakor vidiš ... Ti se pa še vedno pečaš s temi budalostmi... Kaj se jih še nisi naveličal? — Hudirja... Ves dan lovim od jutra... Danes je slab dan za lov. Ničesar nisva ujela; niti jaz, niti ta škrat. Sediva in sediva, in kakor da bi bilo zakleto! — Pusti! Pojdiva pit žganje! — Čakaj... Mogoče še kaj ulovimo. Zvečer riba raje prijema. Tukaj sedim že od ranega jutra, brate! Tako Je dolgčas, da ti še povedati ne morem. Da me je moral vrag navaditi tega lova! Vem sicer, kakšna bedarija je to, pa vendar sedim! Sedim, kakor kakšen podlec, kakor sibirski kaznjenci in gledam kakor tepec- na vodo! Na košnjo bi bilo treba iti, pa lovim ribe. Včeraj je prevzvišeni maševal v Naponjevi, pa nisem šel tja, ampak sem presedel tu s to maškaro... s to vragovko... _ — No,... kaj si ob pamet? — je vprašal Otcov in zmedeno pogledal na Angležinjo. — Vpričo dame kolnes... in jo celo... , . — Vrag jo vzemi! Vseeno, saj niti besedice n*5 razume ruskega, če jo hvališ ali pa kolneš, ji je vseeno! Kar poglej njen nos! Od samega nosa se onesvestiš! Po cele dneve presediva skupaj, pa. niti besedice! Stoji kakor štor in zija v vodo. Angležinja je zazevala, premenua črvička in spustila trnek. — Zelo se čudim, prijatelj! — fr nadaljeval Grjabov. — Že deset let živi .ta baba v Rusiji, Da še. besedice ne ra- zume ruskega! Naš aristokratec gre k njim in se nauči živo brbljati po njihovem, oni pa ... vrag jih naj razume Poglej njen nos! Njen nos poglej ti. — No, nehaj... Ni lepo... Zakaj se jeziš na žensko? , — Ona ni žena, ampak devica.^.. Gotovo sanjari o ženinih, vražja čeča. In diši od nje po nekakšni lenobi... Priskutila se mi je, brate! Ne morem je ravnodušno videti! Kadar me po-glda s svojimi očmi, kakor bi se s komolcem udaril ob držaj. Tudi ona rada lovi ribe! Poglej: lovi in opravlja obenem svoje molitve! S preziranjem gleda na vse... Stoji in si domišlja, kanal ja. da je kaj posebnega, in lahko bi rekel, kraljica prirode. Ali ves, kako ji je ime, Nilka d'arlzovna Tfajs! Tfuj!... še izgovoriti ne moreč! Ko je Angležinja zaslišala svoje ime, je počasi obrnila svoj nos proti Grja-bovu in ga premerila z zamčevalnim pogledom. A vse to je opravila molče, resno in počasi. . — Ali si videl? — Je vprašal Grjabov in se zakrohotal. — Takole je. Ah, ti zlodej! Samo še zaradi otrok imam tega tritona. Če bi ne bilo otrok, bi je niti deset vrst do svojega posestva ne pustil priti... Nos je tak, kot od jastreba. In postava, Ta beba me spominja na dolg žebelj. Ves, prijel bi jo in treščil ob zemljo. Čakaj... Pri meni menda prijemlje..« Grjabov je skočil in vzdignil trnek. Nit se je napela... Grjabov je potegnil še enkrat, a ni mogel dvigniti... — Zataknil se Je! — je rekel in se nagrbančil. — Za kamen, najbrž. Vrae jra vzemi<<< Obraz Grjabova je postal mučen. Vzdihoval je, nemirno skakal in mrmral kletvice ter pričel vleči za nit. Toda potegovanje ni nič izdalo. Grjabov je prebledel. — Kakšna sitnost! V vodo je treba iti. — Pusti pri miru! — Ni mogoče. Na večer se tako le po lovi... Bog se usmili, da moram baš to storiti! V vodo je treba iti. Moram! Toda, če bi ti vedel, kako se nn noče se slačiti! To Angležinjo je treba na vsak način spoditi... Vpričo nje se ne spodobi sleči se. Hočeš, nočeš — ona je vendar dama! Grjabov je odložil klobuk m ovratnico. . , — Miss... e-e-e... se je obrnil k Angležinji — Miss Tfajs! Že vu pn.. No kako naj rečem? No, kako U naj rečem, da bi razumela? Poslušajte, tja! Pojdite tja! Slišiš? Miss Tfajs je s preziranjem premi-rila Grjabova in dala od sebe glas skozi nos. „ „ .,. , . . — Kaj? Ne razumete? Pojdi, daj si dopovedati, odtod! Jaz se moram sleči vražja coprnica! Tja pojdi! Tja Grjabov je potegnil miss za rokav, jI pokazal za grmovje in pristavil: Pojdi vendar za grmovje in se sknj tam. Angležinja je energično dvigala obrvi in hitro izgovorila dolg anglesKi stavek. Veleposestnika sta se zasme-jala _1 Prvič v življenju slišim njen i i i I mi I I I I I I I I I I I \ I I I I I I I I A. Vegetabllno (freslostrojeno usnje): 1. kravine, rjave, črne in chagrin ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. o v čine in kozine, a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobilije, tapeciranje in konfekcijo 5. vachettes: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije ; 6. svinjine (specijaliteta): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b) za kovčege, c) za mobilije in galanterijsko kon-(portemonnais, porte fekcijo feilles in knjigoveštvo); II. Industriji usnjatih izdelkov 7. podplati: a) trovloženi hrastostrojeni podplati, b) vache; 8, crouponi za izdelavo transmisij-skih jermenov, a) specijalno strojeni (angleški sistem), b) hrastostrojeni B. Chrom-usnje: 1. boi-calf, črno in barvano. 2. chevreaux, 3. chevrette, 4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog' 5. chrom-usnje za izdelavo jermenov. C. Galun-usnje za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnjem 1. box-calf, 2. chevreaus. 1 I 1 1 I i i i I i I 1 i i I I i I I I B fl E i i i S 5 6 9) 3 MM as © CA 8. d 3 $ (n * A O s A. Čevljarski izdelki t 1. čevlji za strapac, 2. „ „ rudnike, 3. „ „ šport in nogomet, 4. , po vojaškem vzoren, 5. sandale. B. Konfekcija transmisijsklb gonilnih jermenov: 1. specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 3. ehrom-stroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija: za dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vege-tabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd, tržne torbice. 2866 l = ! s B B B B B ! U O M 1 g B I I B B B 1 1 1 i B B B 8 I B 1 B > s tu a> a m m « S m £ s m a* (O (IS (i> m m /o Na debelo! Na debelo! JADRAN" izvozna in uvozna družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 9 priporoča svojo veliko zalogo kolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje cene točna In solidna postrežba. Telefon Interurban št. 113. 2943 Medic, Rakove & Zanki Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. D. Z O. z. Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. uHlčdišcB Hofi Sai Brzojavl: MERAKL LJUBLJANA. :-: Telefon: 64-. Emijini lafei. Prani firnež. Barva za pode. Priznano najboljša :n zanesljiva Darvo za uuieno, in oljnate, mavec (Gips), maatenee (Federaeiss;., strojno oljo, karbohnej, »tak- larski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drogi v to stroko spadajoči predmeti. „MEWL" Lak zapeds- „MEBA!(L" Llneieonlak iz psde. „KEBIKLM EHJjloi lak. „SEBAKLU BrmtUn. Ceniki sa začasno ne razpošiljajo! !seafl>aBBBses9B8oeBessc8anMsaNnBeaasMraamaNtir »3» Avtomobili, motorji, pnevmatika Turek WIEN • FIAT TORINO Uubliana, Sodna ul. 11 Telefon interurban štev. 461 Moderne radiobrzojavne postaje Samoposebi je umevno, da radio-j»ostaje na ljubljanski realki, na zagrebškem Griču, na Banjici v Beogradu, v Sarajevu in drugod ne pridejo _ v poštav kot moderne postaje, ako jih primerjamo z velikimi svetovnimi postajami za brezžično telegraf ijo. Naže radiopostaje, kakor tudi one v drugih državah, razvile so se v dobi svetovne vojne, ker 60 bile vse države ena od druge takorekoč izolirane, a je vendar bila življenska potreba, da stopijo v nekako zvezo. To je bil pač glavni razlog, da se je začela čimbolj širiti brezžična telegrafija, katere ni mogla ovirati niti velika oddaljenost, niti sovražna armada. Nauenska brezžična postaja je tako splošno znana, da je pač ni treba opisovati. Omenjamo pa neko drugo postajo, ki istotako slovi kot ena najmočnejših na svetu. To je ona v Crois d' Hinnsu na Francoskem, ki je dne J 8. decembra 1920. bila izročena prometu. Priprave za to postajo so pričele že leta 1917. Ko so namreč leta 1917. severoameriške Zedinjene državo stopile v vojno, začel je ameriški general ^ershing delovati na to, da uredi čim hifrejšl in Čira varnejši promet! med Ameriko in Evropo. Prekooceanski podmorski kabli so bili preveč nestalni ter v vedni nevarnosti, da se prekinejo, a radiobrzojavne postaje na Eif-flovem stolpu v Parizu in v okolici Lyona so bile že preveč obremenjene. Zato sta pariška in washingtonska vlada določili, ustanoviti v avijatič-nem parku v Croix d' Hinnsu, južno od Bordeausa, novo močno radio postajo. Francoski inženjerji so izdelali generalu načrt, a ameriška mornarica je dovažala materijal in izvršila delo. Po premirju je ameriška vlada prepustila omenjeno postajo Franciji ter si le pridržala pravico, da dovrši začeto delo. Na brezkončni ravnini Croix d' Hinnski napravlja postaja La Fayette na človeka veličasten utisk. Osem po 250 metrov visokih, a 400 metrov eden od drugega oddaljenih jeklenih stebrov se dviga v višavo, držeč horizontalno mrežo četvero povprečnih in šestnajst paralelnih žic, ki se stikajo z 10 vertikalnimi, ki vodijo v glavno napravo postaje. Teh osem jeklenih stebrov je podobnih stebrom Eifflovega stolpa, samo da so mnogo lahkejši, a razlikujejo se po tem, ker so trioglati. Antena te postaje pošilja zračne valove s silo 500 kilometrov, torej sko- raj t dvakratno močjo, kakor druge večje radio postajo, a nosi jih na daljavo 10.000 kilometrov, to }e do skrajnih točk zemeljske kroglje, ter daje do 50 besed v eni minuti. Postaja »La Fayette» pripada francoski poštno-brzo javni upravi, ki jo v glavnem uporablja za pojačenje trgovskega prometa s severno in južno Ameriko, ki je šel prej preko lyonske postaje. Vsmerjevanje valov v strojih Croix d' Hinuske postaje se dirigira direktno iz Pariza. V bližnji bodočnosti pa bo vse doslej poslujoče radiobrzojavne postaje prekosila ona, ki se gradi v Long Is-land Soundu, ki bo največja na svetu. Po najnovejših poročilih bo ta postaja v kratkem dograjena. Compagnie de Telegraphie sans Fil je z ameriško Radio Corporation sklenila pogodbo za ureditev radiobrzojavne postaje v pristanišču Jefferson (Long Island). Ta postaja bo delovala z vsemi kontinenti »in duplex», to je: sprejemala in dajala bo istočasno z brzojavom in telefonom. Ta orjaška postaja bo imela šest anten, katere bo nosilo 12 jeklenih 120 metrov visokih stebrov, a vsaka bo pošiljala valove, močne po 2000 kilovatov. S"""® ŠSfi m v NUDIVA po najnižjih cenah okovje za stavbe in pohištvo, traverze, železniške šine in vsako količino portland cementa kakor tudi vsakovrstno drugo železnino & trgovina z železnino LJUBLJANA Dunajska cesta št. 11 ska gradbena in industrijska d. d. ii m la n ii v. v f@hnilna pisarna v tovarni Kerši?, Spod. Šiška Frankopanska cesta št 151 • Telefon int. št. 180 Tekoči račun pri Slovenski eskomptni banki v Liubljani Izvršuje: stanovanske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj, SpecijaJiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Nastopa: Patent inž. dr. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov* b«-"™ Brzoiavi: SLOGRAD 8875 -f Gradbena vodstva: Kranj -Tržič- Logatec a