— Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. & j) as List slovenskih delavcev v c^lmeriki I IWHI— IJI.i , & Vfe first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. Eh«i m» as Second-Class mattee, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress op March 3, NEW YORK, v sredo, 11. novembra, 1Q03. Leto X, Zjediiijene države in Cuba« Predsednik Roosevelt in reciprocitetna pogodba. - Poročilo kongresu. Izpolnitev posrodhe je častna dolžnost naše republike. — Zasedanje kongresa. lAko bi bila prava kratkovidnost od naše strani, ako bi sedanjo priliko ne a sem nujne i rgo-Cubo, nj< in 7asi'- Washington, 11. nov. Predalnik Roosevelt toplo in nujno priporoča izvršitev iziroma potrdilo eubanske pogodbe. Predsednikovo poročilo se glasi: "Izredno zasedanje k<1Tigre »ezval, da razmotriva in reši zakonske odredbe z ozironi 11 vinsko pogodbo z republiko ktero je naš senat pri danju potrdil. Po mojem mnenju «< bode taka postavodaja le nam v ko rist, temveč ona t h« le razširila tud našo čast. Poti, ktero smo tako oj«> dro, pričeli, ne smemo ostaviti. K« je kongres zahteval sprejetje Plat t o vega predloga glede Cube, zavezal: se je naša vlada gojiti politiko, ktei. določa, da s ( id>o p..^..|.aiuu dni- like važnosti in zadržanje Cube v publike v neposrednej zvezi. če, kakor z drugimi državami. Želeli tem pogledu je dovolj dokaza dobre smo, da -.topi otok < 1I..1, potem k>> vojje. Cuba je, odkar je postala ne-postane n« odvisna n publika, z nan i odvisna, zelo napredovala in se v tiik>< iskre 110 ,,, da dospe v raz ugodno razvijala v vsakem pogledu, nih ozirih v delokrog na>e mcdii; ! Ona v živ a pri drugih republikah no-ro«in. p litik. . radi r je p-> vetra sveta veliki ugled, kterega tudi trelino, 1 Li pride . ' I. tudi v okvir ixl naše strani zasluži v polnem obse-niej im-e «.^p...kir-.ke politike. Z j gu. — Predložena pogodba jamči ozir. m na 1. g. > <1 i..-, ii:;;a republika /jed. državam istotako velike gospo-< d >tratee:čoo larske prednosti, kakor Cubi samej in i'is k. j vi 1 j m njej na ljubav ne žrtvujemo niti rtiore mislili, da so naperjene proti Cubi, kajti vsakdo ve, da se je to zgodilo le v varstvo Cube proti inozemskim sovražnikom in v pokrepi-tev ameriških koristi na otoku in v vodovju južno od otoka. Te koristi so se po špansko-ameri--kej vojski izdatno pomnožile in l>odo postale radi gradnje Panamskega prekopa še večje. One so vojaške in gospodarske nravi. Postaje vojne mornarice, ktere nam je dovolila Cuba, so za nas ve Colombia brez prijateljev. Francija ne bode posredovala. - Francija pripoznala novo republiko. Blokada proti Colombiji se vidno popoln nje. Colon, 10. nov. Dr. Manuel Amador, finančni minister, in Federieo ne bode pripustila zlorabiti po kakej škej vlasti. Kadi t naitčna politika orr so Z jed. države n posebne postaje vo obravnave bodo km teh postaj je pa I jedilo ameriško korist. Vsled pGgod-be bode našim ameriškim proizvod-nikom odprto veliko eubansko trgo-višče, ktero se nahaja pred lašim pragom in ktero je izredno veliko ter ka„ da Tiili i»e važno za našo izvozno trgovino. Vse- •ga je pa njena t • jena in radi teg 1 1 Cubi vstanovile ne mornarice. Te do končane. Lega uporabili in tako Cubo prisilili, da j Boyd, član vstaške junte, odpotoval sklene imenovano pogodbo z drugimi deželami v našo škodo. Cubanska reciprocitetna pogodba ne boda škodovala nijednej naših obrti, pač pa bode mnogim koristila. Pogodba služi v korist našega ljudstva ne le iz iz stališča mednarodne politike, temveč tudi iz stališča koristi naših farmerjev, delavcev, trgovcev in tovarnarjev. Končno je pogodb* tudi jamstvo dobrih odnošajev med nami in našo južno posestrino, ktere blagostanje je z onim naše re Mi smo jej dali svobodo, mi smo navezani na njo z spomini na krvave žrtve in junaške čine naših vojakov, kteri so se za njo bojevali, in jej izposlovali svobodo. Mi jej moramo toraj tudi na njenem nadaljnem potu pomagati kajti s tem pomagamo sami sebi. Ako uvažujemo vse to, bodemo pogodbo 3 Cubo, gotovo potrdili. Ako pa tega ne storimo, potem tudi ne izpolnimo dane besede našega ljudstva. Radi tega dopošljem pogodbo ka-koršno sta potrdila senat in cubanska vlada, kongresu. White House, 10. nov. 1903. Theodore Roosevelt. Com t j. ič, kteri j, naj napra Newyorska kronika. 1' r i 11 i k o v k n ho č e p o s t a d r ž a 1 j a n. V tukajsnjej Snprerr prišel včeraj neki mlad« naprosil klerka Oormau: vi prvo državljansko listino za g spod i eno Carolino Uaasovo. Klerk j. je začudjeno vprašal: "Kje pa jo g upodična, 011a mora priti semki osobno." — "Ona"je tuk: prosilec, in klerk je n; kraj svoje mize na j m an Ijanskega kandidata, kar daj videl. Bila je Žensk funtov in — 40 palcev je članica družbe '"Fov ktera se kaže ljudem v diščih. odvrnil *ga i h j •t, . Oi Banket v Ed« d s t k r a VII. V gorenjej dvorani hotela Delino nico vršil se je dne 9. nov. t. m. običajni banket "British A: American I Diversities Cluba" v počasi rojstnega dno kralja Edwarda VIJ. Dvorana je bila okrašena z angleškimi in ameriškimi zastavami. Banketa se je v delež i 1© 150 g«»stov. Predsednik nlavnosti je bil predsednik kluba Mr. Ralph H. Stuart Wortbly. Slavnostne govore so govorili: Sir Percy Sanderson, W. Patterson, dr. Patton, admiral Schley, in David A. Munro. Tekom popoludneva je klub odposlal kralju brzojavno čestitko, kterej je kralj zahvalno odgovoril. Kjer so 1 u h i. Bodoča vojsNwlinja Roxburglie gospodična May C..eletova bode lahko prenovila zelo za rti ja veli grb vojvodov Ines — Ker, kajti samo darovi, ktere je dobila o priliki svoje poroke. no vredni nad milijon dolarjev. Vojvodu je to baš dobro došlo. kajti on »i misli: 4'Non (G)o(e)let." Vkradenn zlata medalja. Neka južna družba je podarila junaku Merrimaka, kapitanu Rich. P. ILobsonu, zlato kplajno, ktera ni ▼redna le $1000, temveč je še posebne vrednosti, ker jo je tudi Ilobson visoko cenil. Ako pa ima človek smolo, je taka svetinja gotovo vkradena. Medaljo je imela Hobsonova sestra, ktera je stanovala v hiši št. 68, zap. 38. ulica, Manhattan. Ona je imela namreč medaljo v svojej denarnici in razun tega tudi $<»a, ktere stvari j« nekdo bolnici vkradel. Kapitan je izposloval včeraj tri povabilna povelja proti vslužbencem zdravilišča, da tako zopet dobi svojo medaljo. Ako bode imel kapitan a tatovi toliko sreče, kakor s Španci, mu bodemo čestitali. VTaročujte in priporočujt« "QUm Narad*". Za melo leto »tam« L* $S 0O Drzni roparji. Obiskali Merriniac, Mass., in oplenili poŠto. Merriniac, Mass., 11. nov. V mi-nolej noči so štirje drzni roparji obisk. ili tukajšnje mestece. Pred vsem so >»č\ kidali jedinega policaja v me--1 »■••n. Atwood Nixona, kteremu so ud' 7.i-l i vse vrednostne stvari in ga ■ a pri i \ jeeo. Na to z dinamitom razsrdili blagajno v poštnem uradu in -i prilastili vse, kar je bilo v njej. Po lovr-eii« 111 delu so roparji z revol- ■ r'; p rep. »lili meščane, kteri so pridi • p":ti. da vidijo vzrok in posle-li • i':ixst relbe. Roparji so naravno /ginoli brez najmanjšega sledu- Napad se je zvršil zjutraj ob uri. Policaj Nixon je stal blizo zali" r. 1 v. ko so ura roparji zavratno na-p.tdli, zvezali in zaprli. Ob tej priliki so mu odvzeli tudi zlato uro, veri-ieo in gotovine. Ko so ga spravili v ječo, so se od njega vljuudno iMjslovili in odšli na delo na pošto. Vsled dinamitne razstrelbe, s pomočjo ktere so odprli blagajno, se je več meščanov probudilo. Prvi je pri-iiitel k pošti Filip Quimby, toda bežati je moral, kajti roparji so ga pregnali z pomočjo revolverjev. Tudi inc ščan Charles Howe je moral begati. kajti roparji so dvakrat nanj treljali. Na to je nočni čuvaj pro-1 m idil meščane, toda predno so oni pri'"el i s zasledovanjem roparjev, so slednji že odnesli pete. 1'oštna voditeljica gospa Elizabeta \\ . Smithova trdi, da so jej roparji odnesli $1000 v gotovini in razno le-potieje. Poštnauprav« nima nikake škode, kajti gospa Smithova je poštne dohodke in vrednosti hranila vedno v poslopju Safe Deposit Co. Po dolgem iskanju so našli tudi vjetega policaja, kterega so hitro hitro oprostili. Oboroženi meščani iščejo sedaj roparje po okolici mesteca. Lov na železniške roparje. Des Moines, Ta., 10. nov. Oboroženo šerifovo možtvo, ktero je preskrbljeno z krvnimi psi, sledilo je včeraj ekspresnemu vlaku "Denver Flyer" od Rock Island železnice, da v jame band i te, kteri so od železniškega ravnateljstva zahtevali $10,000 in za p ret ili, da bodo progo z dinamitom razstrelili, ako jim železnica ne plača imenovano avoto. Grozilno pi--ino dobila je železnica pred 10 dnevi. Roparji so v pismu natančno označili vlak, kterega so nameravali razstreliti. Železnica je v to navidezno dovolila in je skrivaj poslala z brzovlakom več policajev. Roparji so pa brezdvomno o tem zvedeli, kajti na označenem prostoru se ni nijeden pojavil. Vstaja v San Domingo. Nemške ladije na potu v San Domingo. San Domingo, 10. nov. Mornarji neke dominiške topničarke, ktera je dospela semkaj iz Macoris, poročajo, da so na imenovano mesto streljali Koliko škode je topničarka napravila, še ni znano. Mesto Macoris je še vedno v oblasti vstašev, kteri se bližajo sedaj mestu San Domingo. Zunaj mesta je bilo včeraj slišati streljanje s puškami, ktero je pa le nekaj ur trajalo. Macoris. ali San Pedro de Macoris, je kacih 35 milj iztočno od mesta San Domingo oddaljeno in se nahaja na južnem obrežju otoka. Prebivalcev ima kacih 10,000 in je torai drugo največje mesto v republiki. Port au Prince 10. nov. Semkaj je dospel Jiminez z 30 vstaši. Haytij-ska vlada je proti izkrcanju domini-ških vstašev protestirala, kajti vstaja bode trajala le par dni. Vstaja se bo zaključila v prid Jimineza, kteri se bode kmalo oglasil v bližini mesta San Domingo. Savannah, Ga., 10. nov. Topničarka "Newport" dobila je danes povelje, nemudoma odpljuti v Puerto Plata, Ssr> Duniiiijro. Mornarji so v naglici naložili,potrebni premog in odpljuli. Povelje je bilo iiujno. St. Tb mas, danska zap. Indija, 10. nov. Nemški parnik "Athen" ni dobil dovoljenje, vsled kterega sme izkrcati v San Domingo potnike in tovor. Radi tega se je vrnil nazaj in o tem poročal nemškej vojnej ladiji "Vineti", na kar sta nemški vojni ladiji "Panther" in "Gazelle" odpljuli v San Domingo. "Athen" se sedaj vrne nazaj v San Domingo, kjer bode v varstvu nemških vojnih ladij prezrla Blokado. San Domingo, 10. nov. Semkaj je dospel ameriški parnik "Cherokee", v varstvu križarke "Baltimore" Iščejo defravdanta. PoneTeril v Nemčiji 500.000 mark. Newyorški detektivi iščejo sedaj po mestu dne 11. okt. iz Monakovega na Bavarskem ubeglega bankarja H. Ellenriederja, kteri se je po zatidilu nemške policije gotovo rešil v Zjed. države. V Monakovem je poneveril pol milijona mark. Sodišče v Monakovem je razpisalo 10,000 mark nagrade za vjetje beguna.. bodet«i v Washington, da skleneta pogodbo glede gradnje Panamskega prekopa. V Washington sta odpotovala danes s parnikom "City of Washington." Komisarja bodeta iz-posl »vala popolno trgovsko svobodo na I anamskej zemskej ožini, kar se jima pa najbrže ne bode posrečilo. * Ameriški konzul Oskar Malmros, dobil je danes od konzulov Francije. Anglije rti Nemčije posebno adreso. "N si konzuli izrekajo Američanom zahvalo za varstvo, kteru so dodelili Američani inozemcem dne 4. in 5. novembra, ko se je Panama ločila od Colombije. V adresi se posebno po-vdarja ime konzula Malmrosa, poveljnika vojne ladije "Nashville". Iiubbarda, eksekutivnega častnika Witula in tudi možtvo topničarke "Nashville". Včeraj popoludne dospel je semkaj parnik "Quito", od "British Steam Navigation Co." Potniki izjavljajo, da vlada v Buenaventuri popolni mir, da se pa Colombijei jeze na prebivalstvo Paname. Parnik "Taboga" odpljul je včeraj v razne panamske luke. Z njim so odpotovali razni vojaški komisarji. da organizirajo povsodi vojaške čete. Paris, 10. nov. Senator Pasado. tukajšnji eolombijski konzul, je danes izjavil dopisniku "Ass. Pr.", da bode njegova vlada tudi pri evropskih vladah vložila protest. Istotako bode storila tudi pri vseh j ugoa meri škili republikah. Vendar pa konzul ne veruje, da bode Colombia s svojimi protesti vspefca, Jugoameriške republike bodo vsekako panamsko vprašanje uvaževale, kajti vse je mogoče, da so bodo Zjed. države prilastile tudi posamezne dele jugoameri-ških republik, ako to zahtevajo koristi Zjed. držav. V ostalem je pa tudi mogoče, da bodo Zjed. države tudi driigod v južnej Ameriki pro-vzročile vstaje. Vsakdo zamore namreč uvideti, da je neodvisnost Paname le korak ameriške ekspanzivne politike. Sedaj se semkaj poroča, da sta se tudi državi Cauca in Antiognia, pridružili vstašem. Colombia ktera se morda ne bode protivila ločitvi Paname, bode naravno energično nastopila proti ločitvi države Cauca, ktera obseza skoraj polovico Colombije. Iti tudi države Antioquia ne bode" kar z lepega opustila, kajti slednja je sko- raj najbogatejša država federacije. Colombia ima 80.000 mož na razpolago in tudi dovolj orožja ter strelji-ya. da zatare vstajo. Panamski prekop bodo sedaj trotovo pričeli "radit'i. toda edino le z dovoljenjem Colombije. Berolin, 10. nov. Minister tvo ino-stranih del naznanja, da bode "Neiri-eija pripoznala republiko Panamo takoj potem, ko jo forrnelno tudi Zje-dinjene države pripoznajo. Nemčija do sedaj še ni naprosila Zjed. držav naj one čuvajo tudi nemške kio-isti v Panami. P r i e e t e k panamske revolucije je iskati v N e w V o r k u. \ verodostojnih krogih se zatrjuje, da so se načrti za osvoboditev Paname izdelali v New Yorku in sicer v hotelu "Waldorf Astoria"; V Washington je dospel neki Francoz, imenom Boran Varilla, kot pooblaščenec takozvane "Republica del Istino". On je provzročil sedanji položaj v Panama, ali z drugimi besedami, 011 je nrovzročil piratstvo proti republiki Colombiji. On je tudi član stare Les-seps Canal Co. Vendar pa 011 trdi. da ni v nikakej zvezi z novo Canal Co. Vendar se pa o njem zatrjuje, da je ob raznih prilikah predaval in dokazoval, da je Panama umestneja >:a prekop, nego Nicaragua. Varilla je bil vse poletje v New Yorku. kjer sta bila tudi Manuel Amador 111 Jose Duque, glavna zarotnika proti Colombiji in sedanja člana nove vlade. Oba slednja dva sta istočasno odpo- fnemško vlado za pomoč proti Zjed. državam. Istodobno se pa tudi pol-uradno zatrjuje, da nemška vlada ne bode sprejela te komisije. Washington. 11. nov. Dogodki v Panami se vrše po vzporedu. Francoska vlada ne bode posredovala. Mesto, da bi Francija v nadalje delovala' v prid Colombije, >o se v Parizu hitro premislili in pripoznali pmam-sko vlado. Tudi ostale evropske vlade bodo najbrže v kratkem to,storile. ,Z ozirom na poročila, da bode Colombia poslala v Berolin posebno de-pntacijo, ktera bode Nemčiji ponudila veliko colombijsko ozemlje, se splošno zatrjuj«-, da Colombia s tem ne napierava nič druzega, m-go izpo-slovati med Nemčijo in Zjed. drža Kami sovraštvo, kar se jej pa naiavuo ne bode posrečilo. Z idejo "mirne revolucije", odšli so danes zopet korak naprej. Med tem, ko so sedaj dobivali vladina povelja le naši poveljniki vojnih ladij v Colombiji. kterih naloga je bila preprečiti izkrcanje eolombijskega vojaštva na panamskem obrežju, po-lala je sedaj naša vlada vedete k ustju Rio Magdalena in k mestu Buenaventura, da tako prepreči odpisovanje colombijskega vojaštva proti severu. Dva odposlanca novo republike, namreč Frederico Boyd in Manuel Amado, sedanji finančni minister, odpotujeta semkaj, da sklenetrt pogodbo za gradnjo panamskega prekopa. Ako se Colombia sedaj uda v novi red, dobila bode večjo svoto r 1-šfcodiviiie. kttiro bodeta določili Co- tovala iz New Yorka v Panamo in lombia in Panama medsebojno takoj 11a to postala je Panama neodvisna. Razun imenovanih bilo je pri nas še veliko druzih Panamcev, kteri vsi so se dalj časa posvetovali v Vu-rillam v hotelu Waldorf Astoria z raznimi našimi vpljivnimi državljani. Varillu se pa ni posrečilo dobiti potrjenja načrta, radi česar so se vrnili v Panamo. Ostal je pri nas samo Varilla. Revolueijski načrti bili so izdelani toraj že v poletju in sicer v New Yorku. Paris, 11. nov. Francoska vlada je pripoznala vlado republiko Paname. Minister iuostranih del Delcasse, je brzojavno naročil francoskemu konzulu v Panami, naj zastopa Fran cijo pri novej vladi. Tozadevne in-strukeije so istotake, kakoršne so one Zjed. držav. Berolin, 11. nov. Tukaj krožijo vesti, da bode prišla semkaj posebna eolombi jska kumisija , da naprosi potem, ko se Colombijcem je^a ohladi. Ako se bode pa Colombia prepirala s Zjed. državami, potem ničesar ne dobi. 1 Colombijski poslanik Seiior Her-ran do sedaj še ni dobil odgovora na svoj protest proti postopanju Zjed. držav. O svoVj vladi tudi še ničesar slišal in on ne ve kaj mu je po-čfeti. Gotovo je, da bode kmalo od tukaj odpotoval. Odposlanje vojnih ladij v Rio Magdalena in Buenaventura bode smatrala Colombia kot in-direktno napoved vojske. Kaj so godi \ Bogoti, ni nikomur znano. Vlada je vstanovila strogo cenzuro brzojavk. Tudi naš poslanik v Bogoti se že par dni ni oerlasil. Najbrže Zapleni colcftnbijska vlada tudi šifrirane brzojavke. Radi tega ie državni tajnik Hay vznemirjen, kajti vse:je mogoče, da so našega poslanika v Bohoti vsmrtili. Cigansko gospodarstvo. Političui položaj na Ogrskem je zopet zamotan. Budimpešta, 11. nov. Politični položaj na Ogrskem se zopet poostruje, dasiravno je po Tiszu novoustanovljeni kabinet več obetal, nego v^i poprejšnji. Obštrukcijonisti >0 sklenili sedaj še ostreje nastopati, doeiai tudi Stefan Tisza namerava rabiti najhujša parlamentarna sredstva in v slučaju pot ribe razpustiti državni zbor. Na ta način bode mogoče Tisza v resnici preinačil sedanji neznosni položaj, toda le v škodo Cigani je — Ako se toraj obštrukcija ne ud/ nii-nisterskemu predsedniku, kar naravno ne bode storila, potem se državni zbor razide in vršile se bodo nove voletve. Toda povsem drugo vprašanje je, kako bodo volitve izpadle, kajti lahko se pripeli, da obštrukcija postane potem še večja, kar za stranko neodvisnosti je sedaj na Ogrskem najugodneja doba. Kriza na Ogrskem tedaj Se ni končana, temveč postala je še bolj akutna. Tisza bode kmalo odstopil. Speča deklica umrla. Salt Lake City, Utah, 10. nov. — Speča deklica Bessie Kneehtova, je umrla. Pokojnico so v februarju 1.1. nrinesli nezavestno v bolnico, kjer je 47 dni spala, potem se krobudila in zopet zaspala, dokler ni umrla. Streljanje pred glediščem. Wall ace, Idaho, 11. nov. Po včeraj-šnjej predstavi v tukajšnjem Wallace gledišču, pričelo se je pred glediščem splošno streljanje. Dve »osobi sta obležali na mestu mrtvi, dve sta bili ranjeni. Mrtva sta dr. W. F. Fims in William Cuff, rudar. Prepir je provzročil rudrfriCutf, kar je pa moral plačati s življenjem. Med predstavo v gledišču hotel je na vsaki način kaditi smodko, radi česar mu jo je moral policaj Rose odvzeti. Cuff je na to jezno ostavtl gledišče in prisegel, da se bode osvetil. Odšel je hitro domov po svoj revolver, *ia kar je pred vhodom v gledišče pričakoval policaja. Slednji je prišel prvi iz gledišča in Cuff je takoj pri-čel nanj streljati. Kroglje ga niso zadele, pač pa dr. Fimsa, kteri jebil na mestu usmrten. Vsled streljanja so prihiteli drugi policaje na lice mesta, na kar se je pričelo splošno streljanje. Coff je -kušal v splošnjej zmešnjavi uiti, toda na begu so ga policaji .vstrclili. Usmrten i dr. Fims je bil obče znani tukajšnji zdravnik. 1 • POZOR 1.- .. _ Rojakom v Miunesoti ,naznanjam, da n e m a m nikake zveze z Maks Sever jem v Duluth-u, Minn., in ako to pretvezo uporablja, zlorab i m o j e " i m e in svarim rojake se za moje dobro ime s tem človekom spuščati v kako kupčijo, kef nisem za prav nič odgovoren in ne sprejmem nobene o d g-o v o r-n o s t i za njegovo delovanje;' mož je bil pač nekaj časa v moji službi, a bil odslovi jen. Frank Sakser. Konec štrujka. Chicago, 111.. 11. nov. Skoraj vsi v tukajšnjih klavnicah vslužbeni iz -delovale i klobas, kteri so pred 14 dnevi pričeli štrajkati, so danes zo-I*et Pričeli z delom. Delodajalci so iim povišali plačo. Ofieijelno pa štrajk še ni končan. Vesti iz Montane. Helena, Munt.. 11. nov. Governer Toole pozval je legislaturo k posebnem zasedanju, ktero se prične 1. decembra v Heleni, da potrdi posiave, kt ere bodo preinačile neznosne obrtne razmere v Montani, ktere so nastale radi prenehanja delal v vseh podjetjih Amalgamated Copper Co., radi česar je 15,000 delavcev zgubilo delo. Vlada namerava sedaj vstano-vjiti zakon, po kterem bodo zamogli v rovih in topilnicah zopet pričeti z delom. Takoj, ko bode ta zakon*V.pre-jet, pričeti bodo z delom. Z delom je baje že danes pričelo par tisoč delavcev. - Boj z Italijani. Pittsburg, Pa.N 11. nov. V predmestju Donora so včeraj Italijani smrtno ranili: policaja Johnson* in meščana A. W Kallerta. Na to je množica napadla hišo. v kterej so se Italijani zabarikadirali. Množica je ^iela pet Italijanov, ktere bi gotovo linčali, da jih ni rešila policija. Italijani so zavratno streljali na policaja Johnsona in ga smrtno ra-mli, na kar so bežali v omenjeno hiso. Pri napadu na hiso prišlo je do boja, v kterem je bilo več osob ranjenih. ft Glas Naroda". Ciit slovenskih delavoerv ▼ AasikL Oednik: Editor: ZMAGO SLAV VAIJAVEO. Lastnik: PubHoher: FRANK SAKSER. 10» Greenwich Su New York City. N& lete velja list z& Ameriko . .$8—, m pol leta............ 1.60, Za Evropo u rse leto . . *1 tem bolj naglašam, ker iz našega kraja itak ni čitati dopisov, a še danes nemam nič dobrega poročati. V redo dne 4. novembra ob 3. uri po-poludne je sedel Josip Tehovnik na Poach kakih 7 čevljev od tal, a ne-reča je hotela, da je znak doli padel m tilnik in si ga zlomil. Brzo smo ga odvedli na njegovo stanovanje in hi-eli po zdravnika, a ko je slednji prijel, jc rekel, da bode težko kaj ž njim, govoril je še krepko in se drugače lobro počutil, samo noge in roke mu liso nič služile. Kmalo pa so nastopile bolečine in bile vedno hujše in proti eni uri po noči je umrl. Tokoj-ik je bil član "N e\v \ orker Arbeiter iterbecasse". Pogreb je bil dne 6. nov. ob 2. uri popoludne, udeležili so :e f?a društveni bratje in veliko dru-:ih ljudi. Pokojnik je pokopan v Harrison City, Pa., Westmoreland County. Tukaj ostavlja brata in trica, v starej domovini pa očeta in inater, dva brata in sestro, jednega brata pa na Nemškem. Pokojnik je bil star 27 let, vedno dobre volje, dober delavec in poštenega značaja; roditeljem je bil -ed*.v, doU - pomoč, tudi seda1" uobe po njem lepo podporo, ke*- precej ostavlja prihranjenega d- uarja in še zavarovalnino. V tej de? li je bil štiri leta. Rojen je bil ; Hrarnšah na Štajerskem, njegovi ■tariši stanujejo sedaj v Gračuicah t. "40, Rimske Toplice- Lahka mu >odi ptuja zemlja! Dne G. nov. ob 11. uri po noči je tmrla gospodinja Marija Šinkovic. Pokojnica se je s petrolejem po vsei. ivotu opekla, ko se je svetilka raz-počila in se je 11 dni mučila. Pokojnica je dosegla starost 23 let, doma o bila iz Poljan pri Kresnicah in se piše po očetu Mohar; tukaj ostavlja noža in tri leta staro hčerko. Pokopali smo jo dne 8. nov. v Harrison City, Pa.; sprevoda se je udeležilo obilo ljudi. Rojak Anton Rehar je imel pri obeh pogrebih govor in od njih slovo vzel. Srčni pozdrav rojakom! Josip Matko. Capetown, 11. nov. Nemci v Scuyt Drift, 55 milj iztočno od Warmbada, nemška jugozapadna Afrika, pričakujejo vsaki trenotek napada od domačinov. Zamorski vslužbenci Nemcev, so odšli k svojim rojakom. 1500 Hotentotov se bliža angležkej meji, kjer je pričakovati bojev. VSEM prijateljem in znancem po Zjed. državah naznanjam, da sem srečno dospel v New York 8. t. m. iz stare domovine. Josip Z e -k o 1, Box 199, Monongahela City, Washington Co., Pa. Kranjsko slovensko katoliško polip, društvo svete Bartee ROJAKI! Uljudno ste vabljeni na VESELICO ktero priredi P0DP. DRUŠTVO "SLOVENIJA" dne 26. nov. 1903. ob £8 uri zvečer v UNION HALL, 1696 St. Clair St. Cleveland 0. Igrala bode domača godba. O Rojaki so vstopnine prosti. ODBOR. Slovencem, Hrvatom in drugim naznanjam, da sem odprl svoj SA.L002ST, na 55 E. Main St., med Union in Erie postajo v Clevelandu O., poleg plinarne. Točim vedno sveže pivo, doma pridelano vino, whiskey in prodajam fine smodke. V obilen obisk se priporoča Mihael Pintar, Salooner. (22-9-31-12-lt) v Forest City, Penna. Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t Pennsylvaniji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 47S, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zioan, P. O. Box 57.% Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bttcineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorknc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kabol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 607, Društveno glasilo je "Glas Naroda". Deklica umrla valed padca raz okna. Marija VidiČ, 14 mesecev stara hčerka železniškega vslužbenca v Zeleni jami št. 8 v Ljubljani je padla včeraj popoludne raz okno in se tako poškodovala, da je po noči v bolnišnici, kamor so jo bili prenesli umrla. 19 0 0 kron je izginilo. —• Tako smo javili pred nekaj dnevi, ko so liri posojilnici v Trebnjem pogrešali 1900 kron. Zdaj se je našla omenjena svota. Neka stranka jo je prinesla blagajniku in povedala, da si 'jo je prilastila nevede poleg svojega denarja. E?ropejske in druge vesti. Sofija, 10. nov. V Kiistendilu, Fi-lipopolju in Brezniku so zaprl1 več bolgarskih častnikov, kteri so sumljivi zarote proti knezu Ferdinandu. Petrograd, 10. nov. Porta je odgovorila na rusko-avstrijsko noto glede reform v Macedoniji, vendar pa ne-r»ovoljno. Rim, 10. nov. Včeraj se je vršil prvi tajni konziatorij novega papeža. Javni konzistorij se vrši v četrtek. Papež je imenoval dva nova kardinala, namreč Merry del Val in Msgr. ('allegari iz Padove in več škofov. Carigrad, 10. nov. V pokrajini Ilasan Ivala Erzernm, Mala Azija, je vlada proglasila vojno stanje. Ta-mošnji Armenci so namreč pričeli z vstajo. Dve četi Iienčakistov je prekoračilo turško mejo z namenom pridobiti prebivalce za vstajo proti Turčiji. Turško vojaštvo je vstaše prepodilo. Turki dele med divje Kurile orožje. Budimpešta, 11. nov. Poročilo, da je bil polkovnik Griinzweig. kteri je zakrivil smrt 30 vojakov v Bileku, obsojen v dvoletno ječo- ni resnična, kajti preiskava proti lopovu še ni končana. Dunaj. 11. nov. Zdravniki imajo le malo upanja, da bode grofica Lon-yay, bivša princezinja Štefanija, ozdravela, dasiravno simptomi njene bolezni niso več tako vznemirljivi. Bolezen je posledica njene prve poroke. Carigrad, 11. nov. Ruski in avstrijski poslanik sta izročila ministru inostranih del Tevfik pasi spomenico, s ktero zahtevati obe državi, da Turčija uvede nemudoma reforme v Macedoniji. Neapolf, 11. nov. Včeraj so pokopali finančnega ministra Rosano. Po-gTeba so se udeležili vsi vojaški in civilni uradniki. Na grobu je govoril minister inostranih del Titton*. — Predno se je pokojnik vstrelil, jt naznanil miniaterskemu predsedniku svoj odstop. London, 11. nov. V prisotnosti raznih odličnih osobnosti je včeraj zvečer kapitan Peary od mornarice Zjed. držav predaval je o potu proti severnem tečaju. Ob tej priliki je oznanil tudi svoje načrte iz kterih je posneti, da je edino le po takozvanej poti Smith Sund doseči severni tečaj. On želi severni tečaj dobiti za Ameriko. Tokio, Japonska, 11. nov. Mini-sterski predsednik Kalsura sprejel je včeraj deputacijo protiruskeTige. On je z ozirom na sedanji položaj na iztoku posebno povdarjal, da je potrebna med Japonci sloga in je dejal, da je položaj "skrajno kritičen". Dobro informirani krogi so prepričani, da vesti o skorajšnjej poravnavi led Rusijo in Japonsko niso resnične. Japonskej vladi je vedno težje pomiriti razburjeno ljudstvo. =DQ= Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York, N. Y USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893. č> DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. IViilijon© kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20.40 in 1« centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali 81i00. P A DARDAHIMP I IQTTl^f^ prodajam po izvirnih cenali in potnikom koli-lAl\UUI\V/UIlC Laratno zlato uro c dvojnim pokrovom, navi-jalcom in krasnim ameriškim med al jonom a a m in ekspresne stroške. c. o. D. »po jl—L Jamčimo 20 let. Verižica in medaljon za vsako uro. To so najboljše ure 7a riavedeno ceno in izgledajo, ka kor zlate nrepo $40. Ako nam pošljete >3.75 z narriilom, Vam damo tudi fini žepni nož. Jed»»o uro rastonj. ako kupite in prodate šest ur. Ženske in molke. Pošljite za 4 ct. znamk za naš veliki cenik s popisom 600 raznih ur, zlatn'ne, diamantov, stenskih ar, pušk. revolverjev, instrumentov, kadilnega 01 dja\v diuzih stvari. ATLAS JEWELRY CO., Dept. X, 163 Rando ph St., Chicago. 111. ■H"M'f I I I It 1 I 1 1 I II II I 1 I M 1 b NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom (Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, Sao Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (31dc) John PubolL Angleži o slovnico imamo isopet r zalogi. Stane 40 centov b poštnino vred. Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John IIabjan, p. o. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Oovže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Ivan Germ, 1103 Clierry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveletli, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mieh. Jakob Zabi kovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se jiošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. Mohorjeve knjige so dobiti *a ceno $1.25 v Cleveland«. O., v Fr. Sakserjevi podružnici 11a 177S St. Clair St. V Ameriko se je odpeljalo dm 27. okt. z južnega kolodvora v Ljubljani 131* osob in sieer 105 Hrvatov in 34 Slovencev. on zažgal, jo je na to urno popihal; tnda .še tisto noč so ga zatiški orožniki prijeli ter izročili sodišču v Višnjigori. — Franji Frosenčevi v vasi Dole pri Kamniku je zgorel 13. <»kt. kozolec z mrvo. Škode je 400 K. Zažgal je baje 4letni posestnični sin, ki se je pred kozolcem v bližini sena i^ral z vžigalicami. U m r 1 je dne 25 okt. v Št. Tlju pri Velenju Ivan Vi vod, nekdanje otvo-ritelj podzemske jame Hudeluknje. Bil je goreč in delaven narodnjak. Izpred sodišča. Kazenski razprave pri ljubljanskem deželneto sodišču. Alojzij Vrhovnik. posestnikov sin v Mengšu, je ponoči dne 12. mal. srpana v Gregorčičevi gostilni v Malem Mengšu brez vzroka razgrajal in ko ga je hotel Janez Skok na očetovo prošnjo pomiriti, ga je Vrhovnik z nožem v desne podlehti sunil. Obsojen je bil na 1 mesec zapora. — Valentin Benedik, hlapec na Šmar-jetni gori. je na večer 9. kimovca t. L v Cofišču oskrbniku Francetu Re-yerju vzel i>0 K vredno suknju z denarnico vred z vsebino 50 K, kar je J obdolženec tudi priznal; sodišče ga je obsodilo na 6 tednov težke ječe. — Janez Kern, bajtarja sin. je v nedeljo 23. vel. srpana pred domačo hišo na Klancu z nožem sunil v sedalo J. Juhanta, s kteriiu sta se skregala zaradi peres in ga težko poškodoval; obsojen je bil na 3 mesece ječe. — France Perne, posestnikov sin v Tr zinu, se je spoprijel s Francetom Pirnatom zaradi tega, ker se je Pir natov pes v obdolženega zakadil. Perne je udaril s palico nasprotnika, a ta je zagrabil v veži vile in je / njimi udaril Perneta po roki. Ku g > je še obdolženčev polbrat za vral prijel, sunil je Perneta z nožem \ trebuh in ga lahko poškodoval. Sodišče je smatralo vedenje obdolženčevo kot čin silobrana in ga je od obtožbe oprostilo. Nezgoda pri streljanju. Andrej Skribar, delavec pri podjetniku Juriju Megušarju v Kropi je 27. okt. pri raz.streljanju neke skale ponesrečil. Zagnalo mu je kamenje v obraz in ga tako poškodovalo, da bode najbrže na oba očesa oslepel. Tudi desno roko mu je ra zmeša rilo. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico. Premeten slepar. Pavel Komadina s Hrvatskega je prišel te dni na Gorenjsko obiskat svojega -ina Mile Kotnadino. Ko se je vračal, mu je dal sin seboj svoj prislu-ženi denar v znesku 200 K. Pavel je -el s tem denarjem k delavcu Tomu Mešiču, da bi ga preštel. Ko je ta štel, mu je nakrat Marko Vranic iztrgal denarnico iz rok, se zavrtel in potem isto zopet vrnil Mešiču. T.e-ta pa je takoj opazil, da je izginilo 60 K. Vranic je sicer tajil, da jih ni vzel, a ko so ga preiskali, so našli v njegovi suknji dotičnih 60 K. Izročili so ga sodišču v Kranjski gori. Požar. Poroča se: V nedeljo dne 25. okt. je bil v Hotederšice zelo nevaren požar. Malo pred četrto uro je začel goreti kozolec J. Petkovšeka, veleposestnika in krčmarja. Ogenj se je razširil z nenavadno hitrostjo čez celo poslopje ter so bila blizo stoječa poslopja v nevarnosti. Sreča, da ni bilo vetra. Ko bi se ogenj prijel prve prav blizo stoječe s slamo krite hiše, bila bi neizogibna nevarnost za vso vas. Sreča je bila tudi, da je bila voda blizu in da je dosti ljudstva prihitelo skupaj, da so ogenj omejili. Škoda znaša nad 2000 kron in z zavarovalnino ne bode pokrita. Zatirali so otroci. Požara. "Pri moj' duš, Stranska vas mora pogoreti", tako je dne 21. okt. popoludne 50letni berač in postopač Lorenc Zaje z Lazov pri Krki, v vasi Draga pri Višnjigori grozil posestniei Tereziji Hanf, pri kteri je beračil, pa nič dobil; in res kznalo na to je v resnici začelo goreti, srcer ne v Stranski vasi, temveč v Dragi v svinjaku posestnika Josipa Spendala. kjer se je nahajalo 11 pre-fiičev vrednosti opolu 1000 K. Škoda znaša 600 K, ker so prešiče arasilci rešili. Ta svota je pokrita z zavarovalnino. Značilno je, da se po navadi požigalci kasneje po storjenem zločinu marljiveje udeležujejo gasilnih del, kar je tudi Zaje storil. Ko pa je •um letel očitno preveč nanj, da je šala. — Morilec pastirja N. Jovano-viča pri Klenaku je sam priznal svoje zločinstvo, ker mu ni dala vest miru. — Veliko ogorčenje je zavladalo nad dalmatinskim cesarskim namestnikom Handellom. Vse njegovo delovanje glede uradnega jezika teži za tem, da vpelje germaniza-cijo v vseh uradih. Oblastva bodo sicer tudi v notranjem delokrogu ura-dovala v onem jeziku, kterega se je posluževala stranka, v vseh zadevah pa, ki zahtevajo ednotno upravo, bo uradni jezik nemški. Vsled tega bi v 90% raznih uradnih poslov veljal nemški jezik, a le v ostalih 10% hrvatski oziroma italijanski jezik. Pri vseh strankah je vzbudila ta osnova največje ogorčenje, ter bodo vse jed-nodušno vstale zoper to osnovo. — Spomenik žrtvam, padlim v Zapreši-ču. Na praznik Vseh svetnikov bla-Roslovil se je na brdovaškem pokopališču novi spomenik žrtvam, ki so bile umorjene na Veliko soboto in na cesarjev rojstni dan povodom izveše-nja madjarske zastave. Cb tej priliki se je vršila tudi spominska svečanost. — Tudi proti madjarskemu poslancu Hegediču se pripravlja nezaupnica. Hegedič je baje pripravljen odložiti mandat. "W u r m bi.r a n df' ponesrečil. — Lloydov parnik "Graf Wurmbrand" je dne 26. okt. ponesrečil na nekem dalmatinskem otoku in zašel na pesek. Na to pa se je Lloydovima par-nikoma "Leda" in "Metkovič" posrečilo spraviti ponesrečeni parnik s peska, tako, da je mogel isti nadaljevati svojo vožnjo proti Trstu, kamor je dospel dne 27. oktobra. Avstrijski častniki za Macedonijo. Zapovednik bosansko-hercegovske žandarmerije, generalni major Cvetičanin in njegov namestnik polkovnik Ecker sta izstopila baje le zategadelj, ker sta v smislu avstrijsko-ruskih reform določena za reorganizacijo turžke Žandarmerije za Macedonije. Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.40 in k tema Še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Cerkniške novice. Pri nas se je ustanovila in dne 19. okt. otvo-rila obrtno-nadaljevaljna šola. Vpisalo se je 32 učencev, kar je za naš okraj veliko. Za ustanovitev te šole ima največ zaslug tukajšnji šolski vodja g. Andrej Šest. Da bi tudi učenci spoznali pomen in korist te šole ter jo pridno obiskovali v svojo izobrazbo! — Železnico od Rakeka do Babnega polja so merili skozi Cirknieo pred dobrim tednom. Ško-lovala bo silno ubogemu ljudstvu eirkniškega, logaškega in drugih okrajev, kajti do sedaj so imeli ti ljudje še nekaj zaslužka s "frofctom", a z železnico jim bodo še tega odvzeli Zato je na ljudstvo po pravici silno -gorčeno in razburjeno. Naj bi e«- to-raj mi-rodajni faktorji — če s« da -iploh kaj doseči — z vso re?nobo vprli temu početju in potegnili za koristi ljudstva. Kdo pa bode imel korist od te železnice? Kdo drugi kot kapitalisti. — Pred kratkem so naši fantie "ajnrukali". Spremili so jih na Rakek njih tovariši. Na Rakeku so se stepli, na kar pa je bil kmalu mir, ker so jim orožniki dali "Ein-berufungskarte" ter so takoj morali "'ajnrukati" s spremstvom v cirkni-ško jeco, kjer so premišljevali da niso še za vojsko. Atentat proti nadškofu Stadlerju? Hrvaški listi pripovedujejo, da bi te dni nadškof Stadler skorej postal žrtva atentata v Sarajevu. Mohamedanci hudo Črte nad-kofa zaradi njegovega fanatizma, kako lovi mohamedanske ženske in otroke za prestop h katoliškej veri. Te dni sta zaprosili dve mohamedan-ki avdijence pri nadškofu, da se dogovorita o spreobrnenju treh hčera. Stadler je brž sprejel obe ženski, ki sta prišli popolnoma zagrnjeni v sobo. Komaj pa sta spregovorili par besed, zaslutil je škof nekaj sumljivega ter poklical svoje služabnike, ki -so zgrabili zagrnjeni postavi ter ju preiskali. In res sta bila to dva Turka, oborožena z bodali in revolverji. I akoj so ju zaprli, nozneie pa na posredovanje nadškofa zopet izpustili. V Sarajevu se zadeva skrbno prikriva. _ Razne hrvatske novice.— Vel ika narodna skupščina Be je vršila v Varaždinu. Vsi govorniki so govorili proti mažaronstvu in proti stebrom njihovega sistema. Govoril je med drugim Stj. Radič, in žel ne-popisljivo odobravanje zborovalcev. Take velike narodne skupščine, bilo je okrog 10,000 udeležencev navzočih, doslej Varaždin še ni videl. — Hrvatska delavska zveza je odoprila za kij uček osrednjega odbora hrvatske stranke prava od 17. okt. — Ban Pe-jačevič je težko oboleL Zbolel je 22. okt. vzrok oslabljenju je velika izguba krvi. Bolezen je zelo resna. — Na reški bolnišnici stavkajo sekundarni zdravniki, da bi se jim plača izbelj- Nemiri na Bolgarskem. Zaradi predstoječih volitev v sobranje je vsa dežela po koncu. Na mno-ih krajih je že prišlo no krravih spopadov. Celo gibanje vodi Can-kov, ki hoče vreči ministerstvo Petrova. V ta namen je dobil baje iz Rusije 300,000 frankov, da zasede sam ministersko mesto ter kot tak primora kneza Ferdinanda, da se ukloni ali se pa odpove prestolu Ponekod je gibanje naperjeno tudi naravnost proti knezu. Prirejajo se demonstracije, pri kterih se javno zažiga knezova podoba. Razne male novice. ■— Sodišči v Maramaros Siget je sodilo od 15. do 20.okt. morilce Danijela Pap, Štefana Bodnar in Mih. Bod-nar, ki so spomladi umorili obče znanega skopuha Arturja Polaka. Pred sodiščem so obtoženci dejali, da je moralo tako priti, drugače bi jih pa skopuh popolnoma uničil. Porotniki so izrekli, da so nedolžni. Ko so zato-ženci slišali razsodbo, popadali so na kolena ter pričela na glas moliti. — Nov brezžični brzojav. "Berliner Tagblat" poroča iz Rima: Mlad Li-vornese Campana je iznašel nov sistem brezžičnega brzojava, pri kte-rem prihajajo valovi skozi zemljo. Baje je že vstanovil družbo, ki bo vporabljala to iznajdbo. — Demonstracije za kongregacijske šole. Mnogo gospa je v Marzelju demonstriralo pred mestno hišo. Gospe so zahtevale otvorjenje kongregacijskih šol, ker občinske šole ne zadostujejo Župan je odposlankam obljubil, da njih želje naznani predsedniku republike. — Republikanski izgredi. Iz Barcelone se poroča, da je prišlo pri pri-četku zidanja ljudske šole do republikanskih izgredov. Policija je z orožjem v roki skušala napraviti mir, na kar so ji razgrajači odgovarjali s kamenjem. Več osob je ranjenih. — "Novoje Vremja" naznanja, da se je potopila poštna ladija wSu-varov". Popotniki so se vsi rešili, le kapitanov pomočnik je utonil. Vse blago je pokvarjeno. Iz Bresta se poroča, da se je v pristanišču Adierne potopila ,neka francoska tri jadrnica. Šest osob je vtonilo. V križarico "Massena" pa je udarila strel.-, in pokončala vse priprave brezzičnega brzojava. Iz Berolina Be poroča, da se je potopil norveški parnik 'Staad', ki je šel iz Odese na Norveško. Na njem je bilo 21 mož posadke, ki so se vsi ponesrečili. — V Berolinu se je pričela pred porotnim sodiščem sodna razprava proti grofu in grofici Kvilicki iz Vrobleva, proti babici Ossovski in dvema služkinjima radi podvreČja otrok, oziroma radi krive prisege. Razprava bode trajala 14 dnij, ker bode zaslišanih do 500 prič. — Iz Petrograda se poroča, da sta v VerŠne Udinsk umrli dve osobi vsled kolere. Ta se je zanesla z jednim poštnih parnikov iz vzhoda. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1904 se marljivo tiska in bode zelo zanimiv; obilo gradiva in slik bode imel. Slovenske trgovce, obrtnike, saloonerje in druge opozorujemo, da bi dali naznanila. Koledar bode obširen; vsako leto ga prodamo nad 2000 izvodov, vse leto ga narod hrani in je dobro sredstvo za reklanio. — Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma 10. snopič; 2. Pamet in vera. II. del; 3. Domači vrtnar; 4. V Kelmorajn; 5. Slovenske večernice 55. zvezek; 6. Koledar za leto 1904. Vsi ni rojaki, ki so knjige pri nas naročili, jih dobe v teku par dni deloma po pošti registrirano, deloma po ekspres. Ako se je kdo med letom preselil, naj nam blagovoli odmah naznaniti, da ne bodo knjijre okolu po-šiljane, ker se rado kaj zgubi in treba dvakrat plačati poštarino. Naročili smo 200 iztis. v več in jih prodajamo po $1.30, dokler zaloga ne poide. Naročitvi je takoj dodati denar, to je poštno nakaznico ali ček. Upravništvo "Glas Naroda". Dober in pošten Slovenec, zmožen v podučevanju GODBE IN PETJA, dobi službo pri slovenskem bralnem društvu v Forest City, Pa. Več pove tajnik: Jos. Zalar, Box 547, Forest City, Pa. ^ (9-11-11) Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v C LETE LAND U, OHIO, otvoril BANČNO PODRUŽNICO. in sicer 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. Tam me zastopa večletni blagajnik in poslovodja gospod ALOJZIJ AUSENIK ter ga*vsem toplo priporočam, t Frank: Sakser, 109 Greenwich Street, New York. K re tanje parnikov. V New York so dospeli: Kaiser Wilhelm II., 10. nov. iz Bremena s 1566 pot. Vaderland, 10. nev. iz Antwerpena s 1236 pot. „ Dospeti Imajo: Hohenzolern iz Genove. Pennsylvania iz Hamburga. Oceanic iz Liverpoola. Main iz Bremena. Fuerst Bismarck iz Hamburga. Amsterdam iz Rotterdama. La Savoie iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Kroonland iz Antwerpena. Cymric iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Statendam iz Rotterdana. Odpljuli so: Rotterdam 11. nov. v Rotterdam. Majestic 11. nov. v Liverpool. Odpljuli kodo: Deutschland 12. nov. x Hamburg. La Gascogne 12. nov. v Havre. Celtic 13. nov, v Liverpool. Vaderland 14. nov. v Antwerpen. Columbia 14. nov. v Glasgow. Belgravia 14. nov. v Hamburg. Campania 14. nov. v Liverpool. St. Louis 14. nov. v Southhampton. Kaiser Wilhelm der Grosse 17. nov. v Bremen. Oceanic, 18. nov. v LiverpooL Amsterdam 18. nov. v Rotterdam. Main 19. nov. v Bremen. La Savoie 19. nov. v Havre. Cymric 20. nov. v LiverpooL Kroonland 21. nov. v Antwerpen. Hohenzollern 21. nov. v Genovo. Pennsylvania 21. nov. v Hamburg. Umbria 21. nov. v LiverpooL New York 21. nov. v Southampton. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane s imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju s zlato ob rezo: Spomin na Jezusa 35 ct Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20. marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 et. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 86 o t. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.8041.50-66 ct. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata obreza $3.00. Ključ nebeških vrat. eleg. vez. $1.80 in 50 ct. Nebeška iskrice 60 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po S et Druge knjige: Evangeliji, 60 ct. Abecednik za slov. mladei, 20 ot. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct velika izdaja 60 ct. Druga nemška slovnica 80 et. Hitri računar 40 et. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 60 ct. Dimnik, slovensko-nemŠki besednjak 90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct Prešernove poezije, vezane 75 ceqtoy, brožirane 60 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice tO et Pregovori 30 ct Cvetko 20 et Zbirka ljubimskik pisem 30 ct Marjetica 50 ct Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. brožirane 75 et. Narodne pripovedke I. in H. zvezek po 20 ct Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip L, 15 in 20 ct Andreas Hofer 20 ct Radecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mekikanec 20 ct. Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti 20 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct Mirko Poštenjakovič 20 ct Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domaČem krogu - 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct Mlinarjev Janez 40 ct Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 ct. Materina žrtev 40 ct Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 et. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Španski pustolovci ■ r za časa Corteza s 1 tvegali svoje življenje pri iskanju ZLATA v STARI MEHIKI in trdni zlatoiskaltc ali podjetnik, dandanašnjih dni mora prebili tudi neizrečne tsžave, isfcajoč tudi po več let. da najde kak bogat zaklad zlate rude, o kterej ve, da je raztresena po razn h z-mljiščih iinmovane romantične dežele. Ia neceg* dne preobrne njegova lopita zemljo, v kterej ie svetlikajoča se zlata ruda. "Eureka! Vspeh!" vzklikne radostno — sreča l»ži pri njegovih nogah!! Toda on jo mora deliti z drugimi — onimi, kteri zanemarijo prilike življenja — in tako postanejo delničarji v družbi, ktera se mora ustanoviti za dohavo denarja in vseh potreblčin za povečanje rudnika. Taka družba je United States Smelting Company, ktera je lastni.a HODNIKA "GUADALUPE" V SQNORA, MEXICO. Za bodočnost je vse storjeno — poskusi so izgotovljeni — in ru niški ekspert ter inženerji najboljšega ug eda so poslali svoja poročila o preiskavi nad 600 Čevljev globokega rudnika in zemsk.h pn re*ov Tako so dognali, da se tam nahi)a ogromua mnnžina zlate rude. ktera se prične takoj poO travo in ktere,, bogastvo je tem večje, čim globokeje se pride. TO JE RUDNIK, IN NE LE NAČRT. Rudnik Guadalupe neposredno dosega veliki rudnik L,ns Coch-s. kteri se nahaja istotam. Mr. Charles Schafer, superintendent rudnika Guadalupe, ga primerja z Minss Prietas (najbogatejšim rudnik.«m na svetu, kteri je plačal 60 milijonov dolariev dividend) in trdi : ' Štev. t "shaft" (Guadalupe) bode prekesil Minas Prietas, kajti v slednjem ie nepretrgana lega zlata le 500 čevljev d' Iga in jaz menim, da bode ne pretrgna lega št. I dolga nad t;soč čevljev." Delnice United States Smelting Co. so popolnoma plačane in nenadomestljive. Vse delnice tvorijo glavnico i 1 družba ponuja del teh delnic po izvirnej ceni PET CENTOV DELNICA. da e tako ustanovi tairtaa, s kterim bode mogoče pričeti s povečevanjem cvetočega podjetja. Delnice ohranijo podjetje čisto in tvorijo zaklad. Sun aradnikov ia ravnateljev družbe je Hajugledneji, kar jamči, da bodo vse posle vodili inteligentno in rgodno. CHICAGO SECURITY & TRUST COMPANY je vložni zavod United States Smelting Co. in upravlja s to glavnico Ta družba je poslala svoje zastopnike v Mexico in oni jamčijo za vse ono, kar ie v dru-Eberiem načrtu. Ta Trust Co. odredi, kako je postopati z deli te glavnice kot vlogami. Uradniki Trust Co. so razdelili glavnico in ako je to za one dobra naloženje denarja, čemu bi ne bilo tudi za vas tudi če ne naložite velike svote? Vsaka delnica vaiega deleža bode ravno toliko vredna, kakor vs-ka delnica družbe. Vsaka vloea obljubuje srečo. Petsto delnic velja $25; tisoč delnic velja $50; pet tisoč delnic velja $250; deset tisoč delnic velja $500. Manj kakor petsto del nit- se ne proda. Ako vplača deset odstotkov, zamore se ostanek vplačevati v mesečnih obrokih. Cena delnicam postane v kratkem večja. — Pišite po iztis družbenih načrtov (Prospectus) in naročite delnice pri podpisanem, kteri je osobni zastopnik družbe za prodajo družbenih delnic. Naslov*. W. S. D0RLAND, Investment Securities, 249 Stock Exchange Building, Chicago, III. RUDNIK "GUADALUPE' SONORA, MEXICO. LAST THE UNITED STATES SMELTING COMPANY Tii FTbolgz. Pomladanski vetrovi. Povest i* časov francoskih vojsk. (Dalje.) Po Ljudmilinem odhodu je major drugi dan ves besen divjal na Lip-nici. Gospa je Čez noč kakor duh izginola, in nihče ni vedel kam, raz-ven Dobrihe in župnika, ktera pa tega nista hotela nikomur povedati. Major je iskal in popraševal. a ves trud mu ni ničesar pomagal. Zato je ves svoj srd zlil nad vojake in oso-bito na korporala, ker so ti premalo pazili, da bi gospa ne utekla. V naj-večjej vročini jih je podil celi dan po lipniških brdih, pritrgaval jim je hrane, vse bi bil se zaprl, ko bi bil smel še dalje na Lipnici ostati. Toda polkovnik Milutinovič se je žc od Karlovea proti Kolpi pomikal, major Besson se je pa moral, kakor se mu je l ilo velevalo, na odhod odpraviti. Nekega lepega jutra so kmetje veselo gledali, kako so se vsi vojaki lipniške okolice v vasi pri cesti zbirali in z mojorjem na čelu molče od-jezdilii proti Ljubljani. Drugi dan so pa že iz Hrvatskega pridrle avstrijski čete ter urno hitele za Francozi. Potrebili in pregnali so po mestih francoske pristaše in privržence ter dolenjski rojaki so bili rešeni neljubih gostov. Pusto in prazno je bilo na Lipnici po odhodu vojakov. Prej toliko živahnosti, ko so o času Vinkcvega gospodarstva posli in delavci urno tekali na vse strani po svojih opravkih, ko ho vojaki točno opravljali svojo strogo službo in s tem v tiho kmečko življenje uvedli precej raz-noličnosti, — sedaj pa vse mrtvo in zapuščeno. Delo na polji je zaostajalo, hiša in dvori so bili že dolgo nepoČejeni. živina je po neosnaz«_nih hlevih gladna mukala. Binče je z Matevžem dolsro. časa sam bival na Lipnici ter je s svojim tovarišem včasih kako nujno delo opravil. Ce tudi ni bil prav bistroumen, vendar je lahko uvidel, da gospodarstvo ne sme dalje tako zanemarjeno ostati. Kdo pa bi se naj za-nj brigal, ako ne Binče sam ? Vinko je mrtev, tako so vsi ljudje trdili, in Binče sam ni pričakoval, da bi se njegov brat še kdaj na Lipnico vrnol. Tudi ni bilo nobene prave oblast ni je, ktera bi se bila za lipniško od lastnikov celo zapuščeno posestvo kaj zmenila in bi glede njegovega oskrbovanja uredila, kar bi bilo potreba; saj se v onih nerednih vojnih časih ni vedelo, kdo da je pravi gospodar v deželi. Ni čuda toraj, če si je Binče do dobra umi-slil, da ostane on sam gospodar na Lipnici; saj ga ni nihče motil pri tem mnenji. Kedar se Ljudmila zopet v domače kraje povrne, — mislil si je novi gospodar, — uzadovoljila se bode s svojim posestvom, ktero je za njo dosta veliko. Sicer pa je bila gospa že župniku sporočila, da^se ne misli prej domov vrnoti, dokler vojska ne poneha in se dežela popolnoma ne umiri. Se ve, da je slednjič tudi Ljudmila na ptujem morala zvedeti bridko novost o Vinko vej smrti, o kterej se je tako določno govorilo po lipniškej okolici in njenem obližii. Uboga žena se je s strežnico zaprla v svojo samotno stanovanje, tam je revica, odstranjena od vsega sveta, svojo osamelost in moževo nesrečno smrt pomilujoč, do smrti užaljena cele dni in noči pre-jokavala. " Med tem je Binče sam na Lipnici mogočno gospodaril, kakor in kolikor se mu je ljubilo. Po bratovej izgubi se je res kmalu zopet utojažil; bil je miren, ako mu nihče o bratu govoril. Ce ga je pa kdo zopet na-nj spomnil, začel je jokati. Posebno jezil in hudoval se je pa nad streža-jem, ko je slišal o njegovej malo-pridnosti. Rotil se je, da ga bode na drobne koščeke sesekal, ako še kteri-krat pride na Lipnico. — Za kmetijstvo si je pridobil Binče zopet nekaj prejšnjih poslov nazaj, da so opravljali najvažnejša dela; tudi on sam je kaj priredil, kar je bilo za največjo potrebo. Vendar pa nista mogla Binče in Matevž s združenimi močmi zopet uvesti onega reda na Lii niči, kakoršen je bil v prejšnjih časih. Binče je spoznal, da potrebuje umno gospodinjo, ktera bi na Lipnici vse preskrbovala in urejala, kakor prej Ljudmila. Dolgo se je že s to mislijo bavil, nekega dne pa Matevža resno in pomenljivo nagovori: "t uj, Matevž! Dobro bi bilo, ko bi si jaz ženo vzel." "Se ve!" odgovori Matevž. "Jaz sem ti že hotel davno o tem govoriti. Vsa dekleta v vasi Sem si že ogledal, vendar pa še ne vem, ktero naj bi ti jemal." "Kaj še! Kmečka ni ri-me. Moja žena mora učena in omikana biti. kakor je bila Vinkova Ljudmila." "Take pri nas ni. "Matevž, midva se popeljeva v Ljubljano, tam si jaz v imenitnih krogih izberem svojo nevesto." Matevž je obstal "in Binčeta strmeč gledal tako. kakor takrat, ko se je s svojim tovarišem moral v mesto peljati, da bi za balon potiebnih stvarij nakupila. Vedel je, da se njegov svojeglavni gospod ne da z lepa pregovoriti, ako si je kaj v glavo utepel; toraj je tudi tu vožnja gotova. . "Že sem vse preskrbel, kar jt potreba", nadaljuje Binče. "V mestu prideva v društvo grofov, baronov in drugih plemenitašev. Glej, da se bodeš pri teh lepo obnašal, ako te kterikrat s sfboj vzamem." "Kakšni s> pa ti plemenitači ?" vpraša Matevž. "Jaz nisem še nobenega videl." "Kakšni! Kakoršni drugi ljudje. Toda od stanu so." "Stanu? Kakega stanu?" "Matevž, ne bo kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; t elegantnih šatuljah "Matevž, ti si strašen ffumpee!" jezi se Binče. "Kdo naj bi s takim surovežem kam hodil! Zato sem že davno pisal v Ljubljano po dva gospoda, ktera te bodeta nekoliko ote-sala in tvojo ostudno robatost malo ugladila." Drugi dan sta prišla na Lipnico zaželena dva gospoda, ktera naj bi sedanjega lipniškega gospodarja in njegovega prijatelja urila v vseh umetnostih in ročnostih izbomega ter plemenitega vedenja; po njih je hotel Binče pozvedeti osobito vse skrivnosti vspešne udvorljivosti. — Pivi je bil dolg in suh mož; pri svo-jej hoji je čudno, skakljal in se zibal, kar je dobro značilo njegovo strokov-njaštvo: bil je namreč plesni učitelj. Drugi pa je bil majhen in trebušen rnožiček, ki se je vedn^ na vse strani uklanjal, kolikor mu je njegovo sključeno telo pripuščalo. Ta naj bi Matevža in Binčeta naučil francoščine, in sicer v Štirinajstih dneh. kakor je Binčo računil. Je-li ta mož znal. kako težavna bode njegova naloga, to se ne ve; dobro pa je vedel, da mu bode Binče njegov trud bogato nla-čal. Takoj drugi dan se je začel peduk. Po BinČevem načrtu so se zjutraj francoščine učili, popoldne so pa plesali. Binče je z nenavadno potrpežljivostjo francoske besede narekoval, Matevž je pa debelo gledal svojega debelega učitelja. Pri ple-•p-u je Matevž počasi kakor stope vzdi-goval svoje noge ter se neukretno od $2.00 dalje. Grafofoni, fonografi, amateurvfoiografiSni aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev pr^ravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Hočeš razveseliti svojega moža? Da ! Dobro! Kupi ter post reži svojemu možr z lepim kosom pečenke, kukoršno dobiš pri Martin Geršiču Oompagnie Generale Transsllantique, Francoska parobrodna družba 801 Northern Avenue, Pueblo, Colo, Telefon: 439 Union. Govori so v vseh slovanskih jezikih. Priporoča so rojak«'t in družini bratom Slovanom Martin Gersič, lastnik DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBKUK LJUBLJANA. POŠTNI FARN1KI SO t „La Lorraine", am dv t!jii»..................................ia.000 ton, 25.000 konjakih moSI. ii™ , „ ,, ................................12.000 „ 35.000 „ ,, ffLa Touraine'', ,, „ „ ........................io.oco „ 12.000 ,, „ .,L'Aquitainerr, „ „ „ ........ ................io.coo ,, ;5.ooo „ ,,La Bretag-e"..............*....................................8.000 9.000 „ „La Champagne",............................................................8.000 , 9.000 ,, ,, ,,l* oiacogne",..............................................................g.ooc „ 9.100 „ |p ' Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob č-trlkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejc i« pristanišča atv 42 North Biyor, ob Morton Street: La Gaseogne 12. nov. 1903. *La Savoie 19. nov. 1903. La Bretagnc 26. nov. 1903. *La To ura in e 3. dec. 1903 Matija Pogorele 9 prodajalec v ur, verižic, uhanov, murčkov iz reškega zlata in druye zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. MJtF* Xovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Piste pon4 Cene uram so naslednje: $G.— | Boss case 20 let garancije : Nikel ure 7 Jewels 1 5 Jewels Waltliani $9.— ! iG Size 7 Jewels $15.— Srebrne ure z enim pokro- j „ „ 15 „ $18.— vom 812.—! lloss case 25 let garancije: motal po sobi, n j epov tovariš je pa Srebrne ure z 2 pokrovoma £10.— S J G Size 7 Jewels $25.— kot prava vrtalka skakal okolu njepa j in višje. j 17 7? $30.— kakor opica okolu medveda, kterima i Opomba. Vse zlnte ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri je plesni učitelj na vso moč podil in naštetih urah je Elgin ali VValthain kakoršnega kdo želi. Blago poši-žvižpal, da je že komaj dihal. Tako 3 jam po Express. V se moje blago je garantirano. Kuzprodajalcem knjig je šlo prvi dan. Drugi dan se je pa dajem rabat (popust) po pismenem dogovoril. Manji zneski naj se poši Binče že sila naveličal. Učiteljev ni Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroebo knjig je napraviti: več poslušal; ko sta ga pa ta dva ne- j M POGORELC, Box 32G, Wakefield, Micli. kuko pregovarjati in "Sibti hotela,' • 7 vrže ju iz sobe ter oba iz Lipnice za- „ Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pe padi. Če hoče ktera sospica moja ne- šiljajo 1)0(1 naslovom: vesta postati, mislil si je sam pri sebi, naj z mano po slovensko ali nemško govori in se po domače vede. Iva i bi se 5e jaz po francoski pačil! (Dalje prihodnjič.) IVE. Pogorele^ Care of E. Schuette, 52 State St., Chicago, 111. Nad 33 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši tek zoper REUMATIZEM, PO-EOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatične ire prilike. SAfloj 25ct. lal 5Oct. v V£eh lekarnah " ali pri F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. NAZNANILO. . Na splošna dosedanja vprašanja glede vrožnibf' listov francoske proge, naznanjamo, da odpljujejo redno vsaki četrtek fini parniki na Havre ter stane vozni list od New Yorka preko HAVRE-BASEL do Ljubljane $40.70; Zagreba $42.55; Belovara $43.20; Reke $41.00; Inomosta $37.80 Budimpešte $41.60 itd., sploh na vse kraje Avstrije $3 ceneje, kot do sedaj in bodemo onim, kteri so nam poslali aro ali pa tudi že plačali popolnoma po starej ceni vozni list, preplačo v New Yorku povrnili. Vožni lit t i se dobijo pri oficijelnem zastopniku Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. New York. Naznanite prihod pismeno, da Vaa naš vslužbenec pričakuje na kolodvoru ali pa nas prišedši v New York pokličite po telefonu it. 3795 Cortlandt ter govorite slovenski. 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za gt spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram : Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn r ~;ra. z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam; Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dame 2 kamnov........$14.00 ae» ■■ CIiieri£o, 111. Opomba: Vse ure s r najboljše delo Elgin in \VaItharu ter jatučene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. *La Savoie La Bretagne *L» Tcuraine La Champagne ■ L& Sfcvoio La Champagne 10. dec. 1903 Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filiTii ageieija: 32 BROADWAY NEW YORK. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903. 31. dec. 1003 -7. jan. 1904. 14. jan. 1904. Holland-America Line (HOLLA N D-A M E HIŠ !v A C'llTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjeci njenih držav med NEW Y0RKGM in ROTTERDAMGM preko Boiriogne-syr-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija I STATENDAW, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vija RYNDAM kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneia vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye, Kadi eene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: i DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 2i Krona. • P a r n i k i o d p 1 i u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak eetrtek in iz XI5W TORKA —---- — : _— ob 10. uri zjutraj. vsako sredo HOLLAND.AMER!CA L SNE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. i? 3 Fm i rsi m Jaco o Sionich^ 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. |j| fl'rekojiiorska parobrodna družba posreduj3 rodno vožnjo s poštnina New Yarkoin in Antwerpenom, : 4. 4. ^ Philadelphijo m Anlwerpenora, IN E i zrezrevožne stroške in dam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste in im;im skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 da 50 gulon. Naročilom je priložiti denar. NAZNANILO. . Slovensko podporno društvo ev Alojzija št. 31. J. s. K. J. v Bra.l-docku. Pa., ima. stoje redne mesečne seje vsako eetrto nedeljo v mesecu, v dvorHiii Mr. Keemajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ. predsednikom, 1103 "Cherry All. v, Hrad»io<-k, Pa.; Matevž Kikil. podpredsednikom, 854 Cherry-Alley. Kr ud dock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-dork, Pa.; Anton Sotler. Box 142, IT. tajnikom. Linhard, Pa.; Alojzij Hor-■':it. blaarajnikom. Box 154. Linhard. Pa.: Ivan Oitid. zastopnikom. O.Jb. »miki: Jos. Pere, Ivan Zgronc. Frank Setina. Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Traka. Maršali: Ivan Troha. Ivan Martinič in J03. Žefran Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka llSOf) ton.! KR9GNLAN0..........P2760ton. IEELAND..........11005ton.j FINNLAND. ..........127C0ton. potrebščine, dobra Pri cenah 7a medkrovje so vpoštt rc vse hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših iti nujnriiefnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmaeijo in uruge dele Avstriji. _________________ ______ ( Iz NEW YORKA odpljujejo parniki1 vsako soboto ob 10. uri Opombo. Tem potom se društveni-1 dopoludne fnl jMunola Š^ev. 14 ob vznožju Pulton Street. — Iz PI1ILA-ki društva s^ Alojzija opozninjajo i DELPHIJE vsako drugo sredo od itonmla vznožju Wasliingtou St. da v najkrajšem času poravnajo sv-.i I _ Glede vprašanj ali kupovanja v o ž r 1 j i h I i s t k o v se doler, ali pa da se pismeno obrnejo do Je obrniti na: I- tajnika, da-se jim podaljša obrok i « rfO II— « »t ir < ker innee jih mora društvo auspem UlflCe, 16 DFOaUWay, HCW YOfK City. d D^ultveniki Utirajte v prid dm-' ^ ^^^m^fZnt^ CJl štva' OTTROTt ! LUtla. — dO Montgomery St., Sa:n Fli^VNCISCO, ; * j 4 " ' aU ua njene zastopnike.