po5tnina plačana v potovinl
Mfnrlbor, pon^delfek 27. novembra 1033 štev. 270
Leto VII. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprav«) Maribor, Ooapooka ul. 11 / Talalon (radnlStva 0440. uprava 3«S Uhaja raraa nadalja In praznikov vsatc dan «b 16. uri / Velja maaeSno prejaman v upravi aH po poiti 10 Din, doalavljan na dom 10 Din / Oglasi po eanlk« / Oglasa aprajema tud oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Pelin! tokova* račun it. 11.400
11
JUTRA'
19
Uredba o izvrševanju javnih del
UKREPI IN ZAPOSLIT
Istočasno s končno ureditvijo kmečkih dolgov, je izšla v »Službenih N o v i-J1 a h« tudi uredba ministrskega sveta o izvrševanju javnih del, namenjena pobijanju brezposelnosti in prehra-11 i siromašnega prebivalstva. Javna de-}a se bodo razdelila po banovinah bi okrajih, zaposlili se pa bodo v prvi vrsti le brezposelni iz tiste banovine ali ?kraja, na katerega ozemlju se izvršujejo. Med javna dela, ki se morajo izvršiti, sPadajo: javne ceste s pripadajočimi mostovi, ograjami itd., preskrba s pitno vodo potom vodnjakov in vodovodov, obramba pred poplavami, osuševanje Ze«Ujišč, urejevanje rek in potokov, zdravstvena ureditev vasi, ureditev hudournikov in pogozdovanje goličav. Izvrševala pa se bodo lahko tudi druga gradbena dela splošne koristi in take nabave, da dajejo možnost zaposlitve v e 5-Jpga števila delavcev.
Za izvedbo določil te uredbe se ustanovi na sedežu vsakega okraja okrajni odbor za javna dela, na sedežu vsake banovine pa enak banovinski odbor. V okrajnem odboru so okrajni glavar, ki je obenem predsednik odbora in po en zastopnik vsake občine v okraju, ki ga določi občinski odbor sam. Pomožni or-! gani odbora so pa strokovni referenti glavarstva. V okrajih, ki imajo cestne odbore, je v odboru za javna dela tudi na čel ni k tega odbora ali njegov n a-m e s t n i k. V banovinskem odboru so Pa ban, ki je obenem predsednik, ter po en delegat vsakega okrajnega odbora v banovini, ki ga določi odbor sam. Pomožni organi odbora so strokovni refe-renti banske uprave in predsedniki upravnih odnosno nadzornih odborov lavne borze dela. Okrajni odbor ugotavlja potrebo javnih de! v področju okraja 'n predlaga banovinskemu odboru razpored njihove izvršitve s približnim iznosom stroškov. Program javnih del za vso državo določi ministrski svet na Predlog gradbenega ministra v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
Javna dela se bodo izvrševala na podlagi pravilno odobrenih načrtov ali referatov, izvršitev del in nabav pa se more izvesti tudi brez licitacije potom d i-rektne pogodbe, v mešani ali čisti režiji. Odobrena javna dela bo izvrševala Pristojna banska uprava. Ban bo odredil s posebnim odlokom način izvršitve vsakega posameznega odobrenega javnega dela ter odredil po potrebi Upravitelja del in kreditov. Poraba kreditov se bo opravičevala vsak mesec s pravilnimi plačilnimi dokumenti. Računi o porabi kredita, odobrenega za izvršitev javnih del, bodo podrejeni pregledu krajevne kontrole pri pristojni finančni direkciji. Izvršeno delo se bo
CBB .1	'	i	'—MBS'	■	i	....
EV BREZPOSELNIH.
prevzelo po kolavdacijski komisiji, ki jo bo določil ban iz strokovnih organov podrejene mu banske uprave in enega predstavnika okrajnega odbora za javna dela ter izročilo pristojni oblasti, samoupravni korporaciji, odnosno ustanovi v nadajjnje vzdrževanje. Za vzdrževanje napravljenih In prevzetih objektov oziroma izvršenih del v pravilnem stanju so obvezne zainteresirane banovine, odnosno občine, v kolikor ta obveznost po obstoječih predpisih ne spada v dolžnost države in vodnih ali zdravstvenih zadrug. Ta obveznost se mora določiti prej, preden sc začno javna dela izvrševati.
Za izvršitev teh javnih del v svrho zaposlitve brezposelnih in prehrane siromašnih se osnuje pri Državni hiootc-karni banki v Beogradu poseben fond za javna dela, v katerega se bodo stekala vsa redna in izredna sredstva. Med te dohodke je vštet povišek trošarine na bencin, mešani in čisti, od katerega se bo plačevalo sednj za prvega 350, za drugega pa 500 Din od vsakih 100 litrov (doslej za obojega le .300 Din'); trošarina na cement in apno, od katerega se bo plačevala nova trošarina 15 Din od ICO kg, in 30 milijonov dinarjev na breme državnih proračunskih prihrankov in doseženih viškov, ki jih bo finančni minister nakazal vsako leto. Največ 10 odstotkov od dohodkov državnega fonda se bo porabilo za prehrano za delo nesposobnih siromakov, vse ostalo se bo pa razdelilo za zaposlitev brezposelnih pri javnih delih. V banovinski fond za javna dela se bodo pa stekali mimo drugega dohodki poviškov trošarine na vino in žganje. Ta povišek uvedejo banovine lahko po sklepu banovinskega sveta in z odobritvijo ministrskega sveta. Ta trošarina se bo morala plačati preden se da vino ali žganje v promet. Banovinski odbori za javna dela pa lahko najamejo tudi posojila za izvrševanje javnih del, odobriti jih pa mora ministrski svet, a jamstvo zanje prevzame država. Za ta javna dela potrebno kamenje, pesek, zemlja itd. se •lahko dobavljajo na državnih zemljiščih in iz javnih rek, v kolikor jih država ne potrebuje za lastne potrebe.
Člani banovinskih odborov za javna dela nimajo pravice do dnevnic; prejemali bodo, kadar bodo hodili na seje, samo povračilo dejanskih stroškov po odloku bana in iz fonda za javna dela. člani okrajnih odborov za javna dela pa ne bodo prejemali ne dnevnic ne kakršnihkoli povračil stroškov. Uredba je bila objavljena v »Službenih N o v i n a h« in je torej že v veljavi. Izvajanje se bo pričelo takoj, čim bo izdan za to potrebni pravilnik.
Francoska rešitev Srez rešitve
CHAUTEMPS ,1E SESTAVIL ZOPET SAMORADIKALNO VLADO, KI NIMA VEČINE. SAMO ŠTIRJE NOVI MINISTRI. UPANJE NA PODPORO LEVIČARJEV IN ZMERNIH DESNIČARJEV. NOVI VLADI SO ŠTETI KRATKI
DNEVI.
PARIZ, 27. novembra. Pogajanja za sestavo levičarskega kartela so se razbila in je zato Chautcmps v zgodnjih ju-trnjih urah sestavil svoj radikalno-socia-listični kabinet, ki nudi naslednjo sliko: ministrsko predsedstvo Chautemps, pravosodje Barthou, zunanje zadeve Paul-Boneour, vojno ministrstvo Daladier, mornariško ministrstvo Sarraut, finance Bonnet, državni proračun Marcbandeaux, prosveta De Monzie, kolonije Dalimier, javna dela Paganon, kmetijstvo Quei!le, trgovina Laurent-E.vnac, delo Frot, pošta in promet Mistler, trgovska mornarica Bertrand, zdravstvo Marcombes, letalstvo Pierre Cot in pokojnine Ducot. Dejansko gre tukaj le za drugo izdajo Sarrautjevega kabineta. Nova vlada se je podala danes dopoldne ob 10. uri v Elizejsko palačo, kjer se je predstavila predsedniku republike in prisegla na francosko ustavo. V novi vladi so le 4 ministri, ki niso še bili zastopani v dosedanjih levičarskih kabinetih. Nova čisto radikalno-socialistična vlada računa j
v zbornici na podporo levičarjev In zmernih desničarjev. Njena večina je še manjša, kakor jo je imel Sarrautjev kabinet in znaša komaj 200 poslancev. Neo-socialisti so sodelovanje z vlado odklonili. Isto so storili tudi levičarski republikanci, ki jih vodi Flandin. Novi vladi se napoveduje le kratko življenje.
PARIZ, 27. novembra. Herriot je sodelovanje v novi vladi odklonil iz zdravstvenih razlogov, pač pa je izjavil, da je pripravljen zastopati Francijo v Ženevi in v drugih diplomatskih poslanstvih.
PARIZ, 27. novembra. Ker je bila vlada sestavljena šele proti jutru, ni mogel izraziti današnji jutrnji tisk nobene jasne besede o njej. Splošno so listi mnenja, da bo mogel Chautemps dobiti zadostno večino, če bo le prilagodil svoj finančni sanacijski program zahtevam zbornice. Chautemps se baje tudi ne bo mogel izogniti znižanju uradniških prejemkov, pač pa bo to izvedel na drugi podlagi, kakor sta skušali Daladierjeva in Sarrautjeva vlada.
Prvi slik med Francijo in Nemčijo
HITLER ZAHTEVA POSAARJE IN ENAKOPRAVNOST. V ITALIJI SO ZARA-
DI MOŽNOSTI DIREKTNIH
PARIZ, 27. novembra. Čeprav ni bilo objavljeno v Berlinu še nobeno uradno poročilo o vsebini predvčerajšnjega razgovora med kanceiarjem Hitlerjem in francoskim poslanikom Francoisom Pon-cetom se vendar doznava Iz krogov, ki stoje blizu Quaia d’Oorsaya, da je nemški državni kancelar ob tej priložnosti izrazil željo, naj bi se čimprej pričelo reševati vprašanje Posaarja. Hitler nikakor ne želi plebiscita, ki naj bi bil izvršen po dole' ah versajske mirovne pogodbe leta I?35. Fo omenjenih informacijah je Hitler glede razorožitvenega vprašanja izrecno
POGAJANJ VZNEMIRJENE
zahteval, ne da bi se spuščal v podrobnosti, da se mora ugoditi zahtevi Nemčije, tako v kvantitativnem, kakor tudi v kvalitativnem pogledu.
LONDON, 27. novembra. Angleški tisk vidi v sestanku Hitlerja in Ponceta dober znak možnosti direktnega sporazuma med Nemčijo in Francijo za ohranitev miru.
PARIZ, 27. novembra. V Italiji so zaradi možnosti direktnih pogajanj med Parizom in Berlinom vznemirjeni, ker iz-ločujejo italijansko posredovanje in stavijo Italijo pred dovršeno dejstvo.
Konec zadnje demokracije v Italiji
RAZPIS NOVIH VOLITEV V PARLA MENT. REVIZIJA USTAVE. KANDIDATE IMENUJEJO KORPORACIJE IN USTANOVE.
RIM, 27. novembra. Te dni bo razglašen odlok o razpisu novih parlamentarnih volitev, ker je štiriletna doba sedanjega parlamenta že potekla. Novi parlament bo imel nalogo odobriti načrt nove ustave, ki ga bo izdelal veliki fašistični svet na svojem zasedanju prve dni decembra. Z reformo ustave bo parlament likvidiran, zakonodajna oblast pa bo pre-nešena na nove fašistične zakonodajne ustanove. Volitvam bo dal parlament nekak značaj plebiscita, kakor je to bilo že leta 1929., ko se je prav tako morala vidno manifestirati solidnost fašističn. režima pred ostalim svetom. Na navedeni način bo parlament izginil, z njim pa bodo izginili tudi vsi ostali plebisciti kot sredstvo za izražanje narodne volje, ki jih smatra fašizem kot ostanek demokratskega sistema. V novo zbornico bo izvo-
ljenih namesto dosedanjih 400 kar 600 kandidatov, od katerih bo 200 kandidatov Izbral veliki fašistični svet na predlog raznih fašističnih organizacij, ki niso včlanjene v sindikalnih zvezah. Od novih kandidatov bodo dobili: državni nameščenci 28, društvo fašističnih učiteljev 57, železničarji 5, poštni in brzojavni nameščenci 2, Italijanske akademije 10, fašistični prosvetni institut 3, propagandistično društvo »Dante Allighieri« 1, društvo bivših bojevnikov 45, zveza invalidov 30, organizacija družin padlih borcev 1,* pomorska liga 1, Institut za gospodarsko kooperacijo 4, zveza italijanskih hranilnic 4, zveza delniških družb 1, konzorcij za melioracijo zemljišč 2, »Touring club« 1, »Olimpijski odbor« 1, organizacija »Do-polavoro« 1 in pa društvo »Tribarvnega traku« 1.
Pakt prijateljstva s Turčijo
BEOGRAD, 27. novembra. Sinoči je prispel semkaj turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Sprejeli so ga poleg našega zunanjega ministra Jevtiča še razni drugi diplomati. Tevfik Ruždi bej je dopotoval iz Grčije v Beograd zato, da skupaj z našim zutta njim ministrom svečano podpiše pakt prijateljstva med Turčijo in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen, kakor znano, letos poleti v Ženevi ter da se poraz-govori še o drugih vprašanjih, ki zanimata obe prijateljski državi.
Amerika za večjo oborožitev
WASHINGTON, 27. novembra. General Arthur Douglas je zahteval v ameriškem generalnem štabu, da se zviša število ameriške armade v mirnem času od 120.000 na 165.000 mož. Armada se mora motorizirati in modernizirati. Zvišati ie treba število tankov in plače vojakov, ker število novincev pada, dočim se število beguncev stalno dviga. S 1200 bojnimi letali je Amerika kom^j na četrtem me stu.
PREPOVED SLOVENŠČINE NA GROBEH.
GORICA, 27. novembra. Na področju goriške mestne občine je sedaj, kakor že doslej na področju tržaške, prepovedano staviti slovenske napise na nagrobne spomenike. Tudi slovenska rodbinska imena se morajo pisati v italijanski transkripciji.
LANDBUND SE VRNE V VLADO.
DUNAJ, 27. novembra. Včeraj je bilo v Beljaku v telovadnici tamkajšnjega Turtivereina zborovanje Land-bunda. na katerem je govoril tudi bivši podkancelar inž. Winkler, ki je med drugim povedal, da je Landbund prejel od kancelarja dr. DoIIfussa povabilo, naj zopet vstopi v vlado. Vodstvo kmečke stranke bo o tem razpravljalo v prihodnjih dneh. Za vrnitev v vlado bo stavilo neke pogoje.
ŠPANSKE VOLITVE.
MADRID, 27. novembra. Izid včerajšnjih ožjih in naknadnih volitev v parlament še ni znan. Iz 12. okrožij ImanjkaiD še v.si podatki.
V M a r i b o r u. dne 27. Xl. i933.
 >8*
Dnevne vesti
Iz prosvetne službe. Za ravnatelja nepopolne gimnazije v Murski Soboti je bil imenovan v IV. položajni skupini druge stopnje g. Mitko Ravter, dosedanji profesor istega zavoda.
Visok jubilej slovenskega znanstvenika. V soboto zvečer je proslavila priro-doznanstvena sekcija muzejskega društva v predavalnici botaničnega instituta ljubljanske univerze 80letnico profesorja Alfonza Paulina, enega prvih in najznamenitejših pionirjev naše botanične znanosti. Pri proslavi so se zbrali najodličnejši predstavniki slovenskega znan stvenega sveta, ki so v mnogih govorih očrtali velike zasluge jubilanta za našo botanično znanost.
Izpremembi posestev. Mesarski podjetnik Mihael Hohnjec je prodal svojo hišo v Kejžarjevi ulici št. 4 trgovčevi ženi Mariji Kunstkovi za 395.000 Din, tovarnar Leopold Benčina pa svojo hišo v Mlinski ulici št. 28 posestnici Mariji Kranjčevi za 210.000 Din.
Prisrčen večer železnlčarjev-ekskurzi-stov. V soboto zvečer je priredila mariborska podružnica Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Narodnem domu družaben večer na čast svojim tovarišem-ekskurzi-stoim, ki so prispeli iz Beograda v Maribor in si ogledali mimo mestnih zanimivosti ter okoliških lepot tudi tukajšnjo železniško delavnico, kurilnico in osrednje materialno skladišče na koroškem kolodvoru. Ekskurzije se je udeležilo 40 slušateljev ekonomskega kurza ori generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ki so se zbrali iz vseh krajev države. Kurz je trajal tri mesece. Ekskurziste je vodi! na poti v našo banovino višji svetnik generalne direkcije if. Ljuba Pandurovič, spremljala sta ga pa še predavatelja v tečaju, višji svetnik in generalni tajnik ZJNŽB g. Jovo L. Bakič in kontrolor g. Fedor Vukovala. Fkskurzisti so bili zelo navdušeni nad lepoto Maribora in naših krajev, zlasti pa niso mogli prehvaliti gostoljuBnega sprejema v Mariboru. Restavracijski prostori so bili nabito polni in je potekel ves večer v prisrčnem prijateljskem razpoloženju. Goste je pozdravil predsednik mariborske podružnice ZJNŽB g/ Tumi-pej, ki se mu je zahvalil v imenu ekskur-zistov g. Dimitrijevič. Veliko navdušenje je izzval tudi temperamentni govor višjega svetnika g. Jove Bakiča. Na večeru sta sodelovala z vso vnemo orkester in pevski zbor »Drave«, ..
Tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora. Včeraj se je v kavarni »Jadran« odigralo 9. kolo in so bili rezultati v prvi skupini naslednji: Strniša je premagal Silo, Šavli Lukeša in Lešnik Biena. Partija Romeš:Jordan je bila prekinjena, ostale partije pa so bile preložene. Viseča partija Konič:Romeš se je končala z zmago Konica. Ostanek pa je par forfait zmagal proti Favaiju, ki je kot vodja turnirja odstopil od igre. Stanje v prvi skupini je sedai naslednje: Ostanek 7 (l); Šavli 6 in pol, Strniša 6, Kramer in Konič 5 iti pol (2), Lešnik 5 in pol (1), Lobkov in Kukovec 4 in pol (1), Jordan 3 in pol (1), Bien 3 in pol, Lukeš 3, Sila 2 in Rometš 1 točko. V drugi skupini se je odigralo predzadnje kolo in so bili rezultati ti-Ie: Kotnik je premagal Lorberja, Gobec mlajši je premagal svojega brata, Vrenko pa Hvalca. Viseča partija Gobec ml..-Kotnik se je končala z zmago Kotnika. Odigrali sta se tudi dve partiji iz prejšnjega kola in je Lorber zmagal nad Fišerjem, dočim sta Gujznik in Kotnik remizirala. Stanje v tej skupini je naslednje: Kotnik 7 in !>ol (1). Lorber 7, Gobec ml. 6, Fišer 5 in pol, Gujznik 3 in pol. Gobec star. 3, Trelec 2 in pol (2) in Vrenko 1 točko. Zadnje kolo v drugi skupini se bo odigralo v nedeljo 3 decembra. V prvi skupini se bo deseto kolo odigralo v sredo .29. t. m„ vse viseče pariije pa 1. decembra. Celotno tekmovanje se bo zaključilo 10. decembra.
Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20.15 bo opisal ob spremljevanju krasnih skioptičnih slik svoje potovanje po Švedskem g dr. Splait iz Zagreba. Zaradi praznika v petek ne bo predavanja. V ponedeljek t. decembra bo »Literarni večer« ge, Vik« Podgorske.
Gasilski občni zbor. Včeraj dopoldne je bil v prostorih mariborskega gasilskega društva na Koroški cesti občni zbor gasilske župe za Maribor, desni breg. Zborovanje je otvoril in vodil župni predsednik g. Pfeifer in pozdravil vse navzoče, predvsem pa okrajnega glavarja g. Milana Makarja. Po predsednikovem, tajnikovem in blagajnikovem poročilu je imel krepek nagovor okrajni glavar dr. Makar, nakar so sledile volitve novega odbora. Pri volitvah, za katere sta bili predlagani dve listi, je bila izvoljena naslednja kandidatna lista: predsednik Josip Klemenčič s Pobrežja, podpredsednik Alojzij Falež iz Rač, tajnik Simon Petrovič od Marije v Brezju, blagajnik Vinko Pšeničnik iz Rač, v odboru pa so: Karel Podhraški iz Slov. Bistrice, Vinko Leš-
AKADEMIJA
SOKOLA MATICA
30. NOV. OB 20., 1. DEC. OB >5. URI
V NARODNEM GLEDALIŠČU
nik od Sv. Miklavža na Dravskem po-iju, Miha Medved iz Poljčan in Alfonz j Kesler iz Studencev. V nadzornem od-
I boru so: Miha Rižuer iz Zgornje Bistri-j ce, Ivan Samastur s Spodnje Polskave, | Franc Ribič od Marije v Brezju, Tomaž Kranjc iz Frama in Anton Glaser iz Bistrice pri Rušah. Z občnega zbora je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo in gasilstvo dr. Han-žeku in banu dr. Marušiču.
Na glavni skupščini SPD v Kranju, ki
je bila včeraj dopoldne, so se zbrali tnno goštevilni planinci in delegati vseh podružnic naše osrednje planinske organizacije. Občni zbor je vodil predsednik dr. Josip Pretner, Mariborsko podružnico pa sta mimo ostalih delegatov zastopala inž. Šlajmer in ravnatelj in urednik »Planinskega Vestnika« dr. Josip Tominšek. Na občnem zboru so bila podana obširna poročila o pridnem delovanju in mogočnem razmahu našega planinstva. Po poročilih funkcionarjev se je razvila obširna debata o bodočih novih pravilih in o organizaciji reševalne službe. V širši osrednji odbor je bil za bodoče leto izvoljen za mariborsko podružnico inž. Šlajmer, kot namestnik pa Martin Ule iz Mežice. Namestnik nadzornika je Ivo Kvac iz Slovenjgradca, inž. Šlajmer bo med drugimi tudi delegat v Zvezi planinskih društev Jugoslavije. Nato je novi nadzornik g. Pučnik iz Ljubljane v daljšem govoru naglasil velike zasluge odstopivšega osrednjega nadzornika SPD g. dr. Senjorja za raz« voj vseh podružnic SPD. Za njegovo veliko in nesebično delovanje mu je bila izrečena soglasno najiskretiejša zahvala. Prav tako pa je bilo izrečeno vse priznanje in najtoplejše čestitke g. dr. Josipu Tominšku, ki praznuje letos 25letni jubilej, odkar nad vse požrtvovalno in vneto urejuje »Planinski Vestnik«. V svoji zahvali je g. dr. Tominšek obljubil, da bo urejeval list v splošno korist in napredek našega planinstva tudi še nadalje, če bo zdrav in živ, tudi še 25 let. Sledila je važna razprava o ustanovitvi mladinske organizacije, ki je potrebna, da vzgojimo kader bodočih zavednih planincev. Kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije bo prihodnje leto v Skoplju in bo vozil tja iz Slovenije naj-brže poseben vlak. Ob tej priliki bodo naši planinci napravili tudi celo vrsto iz« letov na razne planinske točke v juzriih krajih države. Prihodnje leto'pa'bo tudi v naši banovini kongres slovanskih planinskih zvez.
Idrijski rojaki, vsi dijaki m profeso-ji idrijske realke in sploh vsi prijatelji, Ki so kdaj živeli v Idriji, se naprošajo, da čimprej sporoče svoje naslove dr. Janku Tavzesu, direktorju pošte in telegrafa v Ljubljani.
Za mrtvo Je proglasilo mariborsko okrožno sodišče Marijo Kreftovo z Biserjan, občina Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je že 27. maja leta 1920. izginila brez , sledu z doma. - '	•	v'
Razpust društev. Na podlagi zakona o društvih, shodih in posvetih ie postal pravomočen razpust raznih društev v naši banovini, med drugimi naslednjih: Katoliškega prosvetnega društva na Ptujski gori, pri Sv. Ani v Slov. goricah, katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv. Trojici v Slov. goricah, nadalje Prosvetnega društva pri Sv. Antonu v Slov. goricah, pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, pri Sv. Križu v Rogaški Slatini, pri Sv. Marku niže Ptuja, v Št. Janžu na Dravskem polju, v Konjicah, pri Sv. Bolfenku, pri Sv. Juriju ob j. ž„ v Zrečah, Katoliško bralno in prosvetno društvo pri Sv. Benediktu v Slov. go-i ricah ter Gospodarsko bralno društvo pri Sv. Urbanu pri Ptuju.
Opozorilo davčne uprave glede plačevanja občasnih taks. Ker zaostajajo taksni zavezanci gostilničarji pogosto s plačili taks, opozarjamo vse svoje člane na strogo zakonsko določbo, da je v njih lastnem interesu, da zadostijo svojim taksnim obveznostim vedno pravočasno. Proti zamudnikom, če le zamudijo par dni, se mora ne glede na eksekucijsko postopanje — brezpogojno uvesti kazensko postopanje in predpisati kazen. Gostilničarji morajo plačati to takso najda-Ije do 1. vsakega meseca. Če je 1. praznik potem je vplačati na drugega v mesecu.
Vozne olajšave. Zagreb od 30. novembra do 3. decembra perutninska razstava golobov in ptic pevk. Polovična vožnja pri povratku, veljavna od 27. nov. do 6. decembra. Legitimacije pri »Put-niku«. Beograd 29. novembra skupščina jugosl. touring kluba. Polovična vožnja v času od 26. nov. do 3. decembra.
Zopet zverinski umor na Dolenjskem. V soboto dopoldne je bil odkrit sredi Vidma pri Krškem v neposredni bližini
--a«
REPERTOAR.
Ponedeljek, 27. novembra. Z^rio. Torek, 28. novembra ob 20. u i »Pon • čira in pop Spira«. Red C. Znižane cene.
Sreda, 29. novembra ob 20. uri »Študentje smo«. '.d B,
»Pop Čira in pop Špira« po znižanih cenah. Zabavna dramatizacija Sremče-vega romana »Pop Čira in pop Spira« je izzivala pri vseh dosedanjih uprizoritvah mnogo smeha. Prihodnja uprizoritev te komedije bo v torek, 28. t. m. za red C. Veljajo znižane cene.
Djuka Trbuhovič bo gostoval pred vi« doma sredi prihodnjega tedna. Opozarjamo že danes na to gostovanje priljubljenega umetnika, ki je v Mariboru še v najboljšem spominu. Nastopil bo kot Do-rošinski v Granichstadtenovi opereti »Orlov«.
V sredo 29. t. m. ponove domačo opereto »Študentje smo«, delo, ki ga odlikujeta živahna, v načinu jazza pisana glasba ter zabavna in komičnih situacij polna vsebina. Predstava bo za red B.
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjen je črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 95. številki:	Izpremeimbo
župne cerkve strašen umor, čigar žriev j :;rc'«be o organizaciji ministrstva za pro-je bila 631etna posestnikova in gostilni- l iTiet in prometne službe; norme za ozna-čarjeva vdova Murija Juvančičeva. Več! čenje regulacijskih načrtov za naselja; strank je pokojnico v soboto dopoldne| Izstop Španije k bernski konvenciji za ponovno iskalo v raznih zadevah, ven-! zaščito literarnih in umetniških del; pri-dar so vedno našle vežna vrata zaprta. J stop Palestine k pariški konvenciji za Naposled so neki sorodniki v zli slutnji j zaščito industrijske svojine, prišli v notranjost hiše skozi okno in na-i Posestnik Vauhnik ob roko. Pred dne-šli v njeni spalnici Juvaneičevo napol vj srao poročali, da si je skušal na ne-
klečečo in slonečo na stolu mrtvo. Bila je umorjena z velikim kuhinjskim nožem, in sicer ji je zadal neznan morilec silovit udarec z nožem v sence nad ie-vim ušesom. Vsi predati v stanovanju so bili odprti in razmetani, kar dokazuje, da je morilec izvršil svoj krvavi zločin
navaden, grozen način končati življenje posestnik Vinko Vauhnik od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Na žico je navezal svoj žepni nož, nato pa s to obtežitvijo vrgel žico preko električnega daljnovoda, ki mia napetost 10.000 voltov. Po čudnem naključju pa je ostal Vauh-
predvsem iz koristoljubja. Senovski nik, ki se je zgtudil na tla s popolnoma
orožniki so takoj uvedli natančno in obširno preiskavo ter je upati, da bo roparski morilec kmalu v rokah pravice. Pokojna Juvančičeva je bila znana kot premožna in varčna gospodinja in bila je zelo priljubljena pri vsem tamkajšnjem in okoliškem prebivalstvu
Drzen napad iz zasede. V soboto popoldne je odšel na lov na srnjaka 50Ietni posestnik Anton Pihler iz Ciglenc pri Dupleku. Spremljal ga je njegov 22letni hlapec Franc Horvat. Ko sta se že v temi vračala po gozdni poti proti domu, sta nenadoma iz zasede počila dva strela in sta se lovca zadeta zgrudila na tla. Gospodar Pihler je dobil poln naboj, kakih 40 svinčenih zrn, v hrbet, dočim je bil hlapec zadet v desno noge poa kolenom. Neznani zahrbtni napadalec, o katerem se sumi, da je bil kak divji lovec ali pa osebni sovražnik Pihlerjev, je izginil brez sledu v deževni noči, dočim sta bila obstreljenca prepeljana v mariborsko bolnišnico. Stanje posestnika Pihlerja je zelo resno.
Kino Union. Od sobote dalje bomba smeha »Nedolžnost z dežele« (Devica iz province) z L. Englischevo in Ralphom A. Robertsom. Posebno uspela veseloigra, polna humorja in smeha pod režijo slavnega režiserja filma »Paprike«, Karla Boeseja; V predpripravi senzacionalni velefilm »Neki gospod Gran« z Honsom Albersom in Karin Herdtom.
Grajski kino. Danes ih jutri zadnji dan »Brod brez luke«. Izboren Harry Pielov flfril. V sredo začne velika senzacija za Maribor »Titani neba« (Junaki zraka), ve-lefilmO ljubezni, tovarištvu in prijateljstvu med junaki zraka. Film je nemški.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravna Franc-Jozefova voda izborno toii važno delovanje črevesja. -
ožgano celo desno stranjo telesa, živ, dočim je tok ubil delavca Franca Verdnika iz Hoč, ki je prihitel Vauhniku na pomoč in se je nevede dotaknil žice, spojene z daljnovodom. Vauhniku, ki je bi! pripeljan na zdravljenje v mariborsko bolnišnico, so morali sedaj zdravniki amputirati desno roko, vendar pa njegovo stanje ni več smrtno nevarno.
Dve nesreči pri delu. Predvčerajšnjim je padel pri delu . z voza 451etni hlapec Jakob Vrbančič iz Črešnjevcev pri Ljutomeru tako nesrečno, da si je nevarno poškodoval desno roko. Podobna nezgoda je doletela prav tako pri delu 531et-nega uradnika Ignaca Šuca iz Maribora, ki si je zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Nesrečen padec otroka. V soboto je padla 131etna hči prostornega mojstra Matilda Gašparjeva z lestve tako nesrečno, da si je poškodovala desno roko. Zdravi se v bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.3 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 0.6 stopinj C; barometer je kazal pri 13.7 stopinjah 726, reduciran na ničlo 724.3; relativna vlaga 91; od včeraj na danes je padlo 26 cm snega. Vreme je oblačno. Pod težo novo zapadlega mokrega in južnega snega se je potrgalo v Mariboru nič manj kakor 370 telefonskih prog. Telefonske žice so popadale na raznih krajih tudi na elektrovode ter tako povzročile, da j« električni tok v marsikaterem stanovanju le medlo brlel. Uslužbenci terenske sekcije so bili že od ranega jutra na nogah in so pridno popravljali povzročeno škodo. Mnogo so trne’e tudi zunanje in* teriirhnnske telefonske in brzojavne napeljave
Kati in dom,
ZANIMIVO PREDAVANJE TONKE HI
LA IN
Mariborsko društvo »Šola in dom« je Priredilo 15. t. m. v dvorani Ljudske univerze zanimivo predavanje pod naslovom »Mati in dom — mati in šola«. Predavateljica ga. Tonka Hinterlelmerjeva, ki je po rodu Srbkinja, je uvodoma prosila številne navzoče poslušalce, naj ji onroste morebitnim slovničnim pogre-#kam. ker se je slovenskega jezika naučila iz ljubezni in visokega spoštovanja do slovenskega naroda. Dejala je tudi, da so pred njo predavali v društvu možje z globokim znanjem, njen namen pa je govoriti ženi in materi iz srca k srou. Na to je nadaljevala. v Le mati je izbrana/samo mati je rešilna pot. po kateri se pride k srcu mladine. Mati je poklicana, da napravi red, disciplino, mir in zadovolinost v našem vsakdanjem življenju. Radi tega bo morala pričeti prejkoslej skrbeti država, da bodo naše mladenke prav vzgojene za težek poklic vzgojiteljic svojih otrok, za Poklic naobraženih gospodinj ali gospodinjskih pomočnic. Če se danes toliko Posveča telesni vzgoji in športu, pač ne more nikdo oporekati, če tudi mati in žena, ki je izvor in nosilka človeštva, če mati, ki rodi, doji in vzgaja, zahteva Svoje pravice, zahteva pomoči v svojih stremljenjih, ki so koncentrirana edinole v liubezni do otrok, do lastnega na-roda in domovine.
Samo mati izoblikuje iz otroka vse sposobnosti, ki se pokažejo v poznejšem njegovem življenju. Vsa stoletja so naše uboge matere tvegale vse in čemu naj bi prvo svobodno pokolenje pustilo sledove, ki nam ne bodo delali častnega mesta v zgodovini? Zakaj naj bi prvo pokolenje rodilo samo športne velikane? In mladina temu ni kriva! Današnja mladina ni nič boljša in tudi nič slabša, kakor je bila vedno. Tudi nam ni potrebno vedno in povsod valiti krivde na svetovno vojno, saj smo izšli iz nje kot zmagovalci in ne kot ponižani premaganci. Prezgodaj so naše matere pozabile. kako so šele pred kratkim krivite hrbtenico pod tujim jarmom. Vendar Pa so prav v vojni naše žene in matere Pokazale pogum in neustrašnost. Ena je žrtvovala za domovino svojega otroka, dva, tri ali celo več, druga je morebiti obupala, tretja, stota, tisoč njih pa so kot verige čez vso zemljo stegale roke in iskale izhoda iz svetovnega klanja in ubijanja.
J. E. Rubin:
Roman Iz ozke ulice
Srečavala sta se od jeseni vsak dan. Spočetka ga hi niti zapazila, dasi je bila ulica ozka tako, da se je komaj človek ognil človeku. Hodila je po nji vsak dan opoldne in zvečer, ko se je vračala domov, da se je izognila onim hrupnim oživljenim ulicam, ki jih napolnijo ob istem času razni ljudje iz uradov in šol, iz pisarn in trgovin in pohite na svoje domove. Kajti ni ljubila življenja, tistega klasnega šummega, ki se razlega po obljudenih ulicah; ni ji bilo do ljudi in do sveta, ljubila je svojo samoto, svoj srčni svet, svoje sanje, svoj tihi mir. Zato je bodila po tej ulici, kjer je le redko prišel hasproti kak človek in je hitro švignil hiimo nje. Tako je prišel tudi on in srečavala sta se vsak dan.
Prešli so meseci, tisti jesenski otožni, blatni in deževni, in nekoč se je zgodilo Nekaj nenavadnega: Ko je hotel preskočiti ’užo na ozki ulici, da bi se ji izognil, se je skoraj zaletel vanjo, ker se je izognila na isto stran; pri tem jo je nehote pogledal in se opravičil:
»Oprostite, prosim ...«
Ni ji bilo ljubo, da se je dogodil ta Neumni primer. Zdelo se ji je, da bo Poslej tako neprijetno srečavati se ž Njim. In res, ko ga je drugi dan od da-J®Ž zagledala, je bila v zadregi in bi se bila najrajši vrnila. Toda bilo je pre-Pozno in čudno; dva človeka, ki sta se Pfej srečavala dan na dan in se nista Niti opazila, sta šla »doj drug proti drugemu, kakor da se je zgodilo nekaj, kar
mati in šola
NTERLEHNERJEVE V DRUŠTVU »ŠO-DOM«.
Ali pa je to mogoče, da so to iste matere iz strašnih let svetovne vojne, ki danes obupane gledajo v novi čas? Ali je mogoče, da so to iste matere, ki so videle in doživele vse grozote in da te matere sedaj brezskrbno zro v novo ustvarjajočo dobo. Vse vprek dandanes zabavlja, kritizira, obsoja in graja. In koga napadajo, koga grajajo? Naše otroke! Pa naštevajo samomore, vandalizem, pretepe, pijančevanje, zločine, raz-bojništva in na dolgo in na široko pišejo o življenjski nesposobnosti in posi-rovelosti. Toda vprašajmo se, kje ima vse to svoj izvor. Žena, mati se zaveda in se mora zavedati, da je ona prva in edina, ki uravnava korake svojega otroka v življenje, bodisi, da je otrok iz male kmečke sobe, meščanske hiše ali razkošne palače.
Kar dobi otrok na materinih prsih, iz materinih rok s seboj v življenje, to je luč, ki mu sveti na temni življenjski poti. Ali je danes kje še mati, ki ne ve in se ne zaveda, da je ona tista, ki vzdržuje moč države, da je ona steber države, da je država žena, mati.
Govorim ženi v mestu, vendar pa bi me lažje razumela kmetska žena. Naše žene in matere so se v zadnjih letih preveč navadile posnemanja. Vse preveč rade kopirajo kar je tujega in zametujejo ter zapostavljajo domače ter pozabljajo na to, da gredo pri tem pogubi nasproti.
Skrbna mati se zaveda, da je slab film mnogo škodoval dušam naše mladine, ki so tako dovzetne za posnemanje. Kdo se je pri nas pobrigal, da bi se po naših kinomatografih predvajali filttni, ki bi vplivali na vzgojo? Mar je bilo potrebno takoj po vojni uvažati v našo šibko državo filme, katerih razkošna in strastna vsebina ogroža duševni mir naše bodoče žene in matere. Emancipacija žene pa gotovo ni vzrok podivjanosti, da se tako izrazim, ker če bi otrok posnemal delavno mater, tedaj bi ne tičala že vsaki mlečni deklici cigareta v ustih, da o drugih grehih ne govorim. Če bi mladina posnemala matere, bi bilo danes vprašanje naše mladine rešeno.
»Čudovit je materin upliv na sina, čigar zgodnja duševnost se je razvijala pod takimi utisi. Če pa mati doseže ta upliv, potem postane preročišče za svojega otroka, a tega razmerja pe more razdreti noben poznejši znanstveni štu-
ju je zvezalo z nepremagljivo silo. Ona je zardela in ni vedela, kam bi pogledala. Jezila jo je rdečica, ki jo je čutila na licu. Dih ji je zastajal, kakor da se ima zgoditi nekaj usodnega — on pa je šel mamo zamišljen in. negotov, kakor da mu je srečanje neprijetno in ni vedel ali bi pozdravil ali ne. Švignila sta drug mimo drugega in se nista pogledala, kajti čutila sta oba, da zdaj ni več tako, kakor prej, ko sta se srečavala dan na dan kot neznanca. Niti ozreti se nista upala, ker se jima je zdelo, če bi se ozrl eden, bi se ozrl tudi drugi in izdala bi skrivnost, ki niti sama nista vedela zanjo. Skrivnost? Ali se more človek zaljubiti zaradi takega neumnega dogodka. Čemu? Koliko ljudi se tako srečuje dan na dan in dogodijo se razni primeri. Sklenila je, da ne pojde več po tej ulici. Toda čemu? Saj se ni zgodilo nič posebnega. In kdo ve, ali ni on sklenil isto? Morebiti ga sploh ne bo in ona pojde nemoteno po svoji ozki ulici. Morebiti pojde prej, morebiti pozneje. Ni treba, da bi šel prav ob istem času.
Ves večer je preživela v teh mislih. Jezila se je nanje, odganjala jih od sebe in si prigovarjala, da to sploh ni važno in da je popolnoma nepotrebno to vprašanje, ki je tako nagajivo plesalo okoli nje in se ni dalo odgnati.
»Morebiti je celo bolje, da grem. Tudi če se srečava. Če me ne bo, bo zapazil in bo mislil, da sem mislila nanj.«
Ves večer in vso noč in drugo jutro in ves dopoldne je premišljevala, kaj naj stori. Ko je bilo poldne, je odšla domov po glavni ulici. Bila je zadovoljna sama s seboj, kajti zdelo se ti je, da je zmagala in da bo konec nepotrebnih misli.
dij.« Te besede je napisal profesor Pupin o svoji materi. Pri njem je bila mati vse, mati je bila samo mati.
Učitelji so neplačani dobrotniki za svoje delo. Predavateljica je nato opisala težave osnovno šolske učiteljice in njeno požrtvovalnost, nato pa nadaljevala:	Matere	naj	ne	bodo premehke,
kajti tako dolgo, dokler je dom opora otroka, je mati za vse odgovorna. Četudi je današnja mladina sita starokopit-nežev. čeprav je napredna in svobodna, vendar pa nima jasno začrtane poti. In križ je to, da današnja mladina ne zaupa nikomur, sama pa se ne zna voditi. In kdo je poklican, da jo vodi? Nikdo drug, ko mati s svojimi materinskimi nasveti, s svojo materinsko ljubeznijo. Zato ni problem mladine šola. Otrok mora najti doma mir, ker je mladinsko vprašanje tudi zakonsko vprašanje. Šola je sicer prva instanca. Tja pošiljajmo otroke pripravljene in zato ne grajajmo šole. Otrok težko pozabi vsako zoper šolo izrečeno besedo. Mati ne sme pozabiti, da velja za učitelja tudi zakon, za
Pobrežje
Občinska seja. Preteklo sredo 22. t. m. je bila v Renčljevi dvorani druga redna seja novega občinskega sveta, na kateri so bili navzoči vsi odborniki. Odobre-nju zapisnika zadnje seje in županovemu poTočilu so sledile volitve v posamezne odbore in odseke, ki so naslednji: finančni, stavbni, socialni, cestni, reklamacijski, personalni in odseki za elektrifikacijo, za zgradbo mostu in postajališča na Teznem. Šolski odbori bodo izvoljeni za vsak okoliš posebej, v kmetijskem odboru pa so zastopane vse bivše samostojne občine. V smislu določil novega stavbnega reda je bil izvoljen za gradbenega strokovnjaka mariborski mestni gradbeni nadsvetnik inž. Černe. Gostilniška obrta sta bila dovoljena Angeli Šabedro-vi in Berti Baumgartnerjevi. Cestni odsek bo proučil spojitev Delavske ulice z banovinsko cesto, nekaj prometnejših ulic pa bo dobilo več javnih svetilk. Za zastopnika občine je bil izvoljen v Gasilsko društvo obč. odb. Kašman, Nadalje je bilo odobrenih več manjših podpor nekaterim občinskim revežem, na prošnjo gostilničarskega združenja pa je bil podaljšan letošnji rok za vinski mošt do 20. decembra. V spomin na prvo svečano svojo sejo je občinski odbor na predlog obč odb. Požarja preimenoval s soglasnim sklepom dosedanjo Cesto na Brezje v Aleksandrovo cesto. V šolski odbor so bili izvoljeni gg. Matija Volk,
Toda misli so Šle za njo.
»Morebiti on sploh ne misli name. Niti opazil me ne bo; to so same fantazije. Ali pa bo opazil prav zato, ker, ker...«
Hitela je po šumni opoldanski ulici in se bala, da bi ga ne zagledala kje med množico.
»Uganil bi takoj, zakaj sem se izognila. Sicer pa, čemu bi se izogibala. Tujec mi je, kakor sem tujka njemu jaz.«
In zopet so šle ves dan z njo misli, ki so razreševale to neumno vprašanje. Zvečer je sklenila, da pojde opoldne zopet po ozki ulici. Ako je opazil, da je ni bilo, kaj si bo mislil. Bolje bi bilo, ko bi šla tudi včeraj, ne bilo bi teh pomislekov. Bilo bi kakor da se ni nič zgodilo. A zdaj? Mogoče bo mislil, da zaradi njega...«
Opoldne je zavila po ozki ulici. Bilo ji je tesno pri stcu. Pospešila je korake.
»Najbrže ga sploh ne bo. Mogoče pojde tudi on po glavni ulici.«
Videla je, da prihaja od druge strani, kakor vsak dan. Skoraj ji je zastal korak. Začutila je rdečico na Iicah in vsa je trepetala od vznemirjenja. Zakaj? Čemu? Ali ni vse tako, kakor je bilo prejšnje dni? Prihajal ji je počasi nasproti. Tako je šel, kakor vsak dan, resno, tiho, zamišljeno in komaj v mislih je čutila njegove globoke oči. Ni se ozrla. Delala se je, da ga ne pozna. Kakor da ga ni videla še nikoli. Hitela je mimo, da ne bi bil opazil njene zmedenosti. Zdelo se ji je, da je vse srečno minilo. Toda čutila je, da se je ozrl nanjo, da jo je v mislih pozdravil in vprašal očitajoče:
»Kje si bila včeraj, da te ni bilo?«
In to je bilo nail>u»5e. da ie čutila te njegove mislL
mater pa vest in ljubezen. Pošiljajmo svoje otroke z zaupanjem v šolo.
Problem doma in šole ter mladinski problem niso enostavni. In vendar so čisto žensko vprašanje. Samo mati ga bo znala rešiti. Dom mora postati otroku topla gruda, kjer sveti solnce — mati. Zato priporočam vsem materam, da ste silno oprezne ko razpravljate o šoli. Premislite vsako stvar, ker nepremišljen korak najstrožje sodi mladina sama.
Nato je predavateljica na široko razpravljala še o raznih drugih zadevah, ki se tičejo naše mladine ter žela vsesplošno pritrjevanje in odobravanje. Zaključila pa je predavanje z besedami:
»Ko je naša generacija pred 20 leti slišala stopati na plan slovansko svobodo, je sanjala samo ene sanje: za nami prihaja jasna mladina, slovanstva, ki bo osvojila svet. In če bi v dušah mamic tlela iskra živega ideala, bi ta iskra žgala v mladih srcih plamen, ob katerem bi se raztalile ledene gore, ki so nastale po vojni med ljudmi in ki so prezeble nekdaj tako topla slovanska srca.
Anton Požar, Maks Kašman, Štefan Renčelj, Alojz Primc in Franc Ridl.
Tezno
Umrl }e za jetiko v najlepši moški dobi ugledni mizarski mojster in posestnik g. Auer. Žalujočim ostalim iskreno sožalje !
V novem tezenskem šolskem odboru
so gg. Josip Šabeder, Franjo Luknar, Tvan Lačen, Anton Žunko. Vladimir Le-ber in Konrad Putiko, katerih imena pač zadostno jamčijo za složno in uspešno sodelovanje med šolo in domom.
Poverjeništvo Jadranske straže na Teznem je bilo poverjeno učitelju g. Luk-narju, ki že vodi podmladek JS na tukajšnji šoli. Vsi nacionalisti naj se pri-glase kot člani te izredno važne organizacije. Celoten tezenski učiteljski zbor se je že včlanil.
Sobno streljanje za člane tezenske strelske družine bo odslej vsako sredo od 19. do 22, ure v Ahtikovi dvorani.
Užaljenost.
— Kako to, da ne pozdravljaš več gospoda svetnika? če se srečata, gresta jezno in hladno drug mimo drugega. Kaj se je zgodilo?
— Bil sem dolgo let ljubimec njegove žene, ker pa sem se je naveličal, je on užaljen in se jezi name.
»Ni res, ni res,« si je ugovarjala. Šel je mimo kakor vedno, niti pomislil ni.
A začutila je, da je obstal in se ozrl. čutila je za seboj njegove oči. Hitela je naprej in se oddahnila šele, ko je zavila na široko cesto ob drevoredu.
In zopet so jo vse popoldne, ves večer, vso noč obdajale nemirne misli. AH naj gre po ozki ulici, ali naj...
Razreševanje tega vednega in navidez tako nepotrebnega vprašanja, ji je postalo mučno, čemu toliko razburjanja, zaradi tujega človeka. Ali ni vseeno, kaj misli o njej? Ako res misli? Čemu bi se umikal? Sklenila je, da se bo popolnoma pomirila in pojde svojo pot, naj pride ali ne pride.
Opoldne je šla po ozki ulici, zdelo st ji je, da je bilo vse razburjenje zadnjih dni nepotrebno. Ni čutila nikakega vznemirjenja. Šla je mirno in počasi, zdaj in zdaj se ji je	zdelo, da se	bo pojavil	na
kraju ulice. Pa ga ni bilo.	Zakaj?	Ali	se
je zakesnil? Morda je tudi njemu neprijetno zaradi nje in je šel po glavni ulici, sicer pa zakaj bi izostal prav radi nje? Saj mogoče	niti ne misli	nanjo.	Vsak
dan hodi po	svojih poteh.
Šla je počasi do konca ulice in se ozrla. Ni ga bik). Kaj zato? Bolje je tako Sedaj bo lahko nemoteno hodila svojo pot in ne bo več nepotrebnih zadreg. In vendar je obstala še enkrat, preden je zavila r« cesti proti drevoredu. Čudno. Ko bi prišel sedaj, bi Šla mimo svojo pot in bi se niti ne zmenila zanj. Tako je mislila. In vendar ni bilo tako. Ali ni čudno, da včasih človek ne razume samega sebe. Zdaj ji je bilo skorai žal. da ga ni bilo, morda ga nikoli več ne bo
(Konec jutrij
Šport
SK Rapid :SK Hermes 4:1 (3:1)
Mariborski Rapid je včeraj odigral v Ljubljani prvenstveno tekmo proti ljubljanskemu Hermesu ter po dobri in koristni iigri gladko premagal svojega nasprotnika v razmerju 4:1. Sodil je g. Ra-movž.
Stanje podzvezne prvenstvene tabele je sedaj naslednje:
Ilirija	5	4	0	1	25:11	8
Cakovečki SK 6	3	2	1	20:18	8
Železničar	5	3	0	2	18:12	6
Hermes	6	2	2	2	12:18	6
Rapid	3	2	0	1	10:6	4
SSK Celje	6	12	3	12:15	4
IftSK Maribor	5	0 0	5	6:23	0
Zad i prvenstvena tekma v jesenski sezoni se bo odigrala prihodnjo nedeljo, in sicer se bosta srečala v Ljubljani Rapid in Ilirija. Preostale tekme (I9SK Ma-ribor:SK Rapid in SK Zelezničar:SK Rapid) se bodo odigrale po sklepu LNP spomladi.
SK MuratSK Drava 6:1 (5:0).
V prvenstvenem tekmovanju drugega razreda mariborskega okrožja sta se včeraj srečala v Ptuju SK Drava in murskosoboška SK Mura. Tekma se je končala z visoko zmago Mure v razmerju 6:1. Igralci SK Drave se topot niso mogli znajti na igrišču. Večjega poraza jih je rešil odlični vratar. Dva gola za Muro sta bila dosežena iz 11-metrovke. Sodil je g. Bizjak iz Maribora.
V tej skupini izgleda prvenstvena tabela naslednje:
SK Svoboda	5	5	0	0	20:4	10
SK Gradjanski	5	4	0	1	19:8	8
SK Mura	5	3	0	2	18:6	6
SK Ptuj	4	1	0	3	8:14	2
SK Panonija	5	1	0	4	6:24	2
SK Drava	4	0	0	4	4:19	0
Ostale nogometne tekme. Beograd:	Jugoslavija:Primorje	5:1
(4:0).
Zagreb: Hašk:Concordia 3:1 (3:1). Gradec: Sturm:Siidbahn 4:0 (1:0); Sportklub:Greinitz-Austria 11:1	(5:0);
GAK:Hakoah 3:1 (0:0); Kastner & Ohler: Wacker 3:0 (3:0). Prvenstvene tekme.
Praga: Zidenice (Brno):Viktoria Žižkov 2:1; DFC:DSV Brno 1:1; Slavija: Viktoria (Plzen) 3:0.
Občni zbor mariborske kolesarske pod-
zveze. Včeraj dopoldne je bil v hotelu Halbwidl redni občni zbor MKPZ. Otvo-ril in vodil ga je predsednik g. Markovič. V podzvezi so včlanjeni 4 klubi, in sicer SSK Maraton, Poštela in EdelweiB iz Maribora ter Drava iz Ormoža. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Markovič, podpredsednik Princi, tajnik Štucl, blagajnik Mautner, tehnični referent Zedniček; odborniki Rozman, Kebrič, Halbwidl, Cverlin, Hetzl, Ružič, Nežmah, Grivec, Kovačič, Blagovlč, Linič, Veselič in Seldler. Nad-
zorni odbor: Blažič in Ljubša. Z občnega zbora se je poslala vdanostna brzojavka Njeg. Vel. kralju Aleksandru, pozdravne brzojavke pa na ministra za telesno vzgojo in na kolesarsko zvezo v Zagrebu. Za redni občni zbor jugoslovanske kolesarske zveze, ki bo 3. decembra v Zagrebu, so se določili ti-le delegati: Markovič. Zedniček, Princi, Ružič in Linič.
Izredni občni zbor mariborske zimskošportne podzveze se je vršil včeraj dopoldne pri »Orlu«. Na dnevnem redu sta bili dve točki, in sicer sprejem novih pravil ter določitev točnega zimskošportnega programa. Zborovanja so se udeležili skoraj vsi v podzvezi včlanjeni klubi, kot delegat JZSS pa je bil navzoč g. Gnidovec iz Ljubljane. Glede zimskošportnega programa v letošnji sezoni smo že obširno poročali. Po občnem zboru pa je g. Gnidovec predaval za smuške sodnike.
Za tek »Osvobojenja«. Za vsakoletni tradicionelhi prvodecembrski »Tek Osvo bojenja« skozi mesto Maribor, je z ozirom na to, da je član SSK Maratona Maribor, g. Stefan Germovšek, že dvakrat zaporedoma zmagal In je potrebna samo še ena zmaga in pokal preide v njegovo trajno last, zelo veliko zanimanje. Mariborski SK Svoboda je prijavil do sedaj že 14 tekačev, istotako SK Železničar, ISSK Maribor in SK Jugoslavija, Celje, tako da se računa na rekordno število sodelujočih. Prosimo vse, ki se mislijo prijaviti, naj se požurijo, ker se prijave po preteku danega roka ne bodo upoštevale. Tek bo točno ob 11. uri dopoldan s ciljem na Trgu svobode, in sicer ob vsakem vremenu. — Načelstvo.
Posredovanje med kapitalom in idejo.
V Budimpešti je pričel izhajati nov list pod naslovom »Ideja«. List je tiskan v več jezikih in je njegov namen, da poišče bogataše za dobre in pametne ideje odnosno da opozori kapitaliste na te ideje. Po izjavi izdajateljev ima vsaka panoga svoj strokovni list, samo ljudje dobrih idej ga nimajo. Izdajatelji upajo, da bodo z glasilom pripomogli mnogim izumiteljem in književnikom z originalnimi idejami, ker bodo prav bogataši, ki bodo dali denar za list, pomagali sprovesti idejo v življenje. Doslej ima novi list že precejšnje število naročnikov.
Grob v starem hrastu.
Na starem pokopališču v Hanovru je
čuden grob, ki nosi napis: »Nikdar me ne smete odpreti«. Nanesel pa je primer, da so grob kljub prepovedi odprli. V njem je počival pesnik Viljem, ki je umrl v marcu leta 1824. in so ga na njegovo izrecno željo pokopali v trhlo steblo hrasta, tako, da je njegovo truplo stalo. Hrast pa je še rasel in tako truplo popolnoma zarastel.
Mali o
Razno
JOS TICHY (N DRUG
Konces. eiektrotehnnično po djetie, Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja eleRtroinstalacije stanovanjskih hiš. vii. gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroln-staiacijskega blaga oo kop kurečnih cenah
Stanovanla
TRISOBNO STANOVANJE
oddam s 1. januarjem v ogelni vili	Koroščeva—Vilharjeva
ulica.________________4536
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO.
solnČno, oddani mirnemu, stalnemu gospodu. Naslov v u-pravi.	4533
Dilaiko
stanovanle
DVA DUAKA
sprejmem v vso oskrbo. Smetanova ulica 23. I.	4537
Zgubljeno
ZA MIKLAVŽA
NAJUUBSE DARILO MLADINI
Učen]ak v službi ameriških zlo
KIRURŠKO SPREMIN JANJE OBRAZOV.
ssaa •
clncev
Policija v San Franciscu je aretirala pred kratkim kirurga Teodorja Horrocka* ki se je dolga leta bavil s plastično spremembo obraznih črt zloglasnih ameriških banditov. Dr. Horrock spada med najodličnejše in najbogatejše kirurge kalifornijske prestolnice. Je obenem lastnik velikega zasebnega sanatorija, ki mu je donašal krasne redne dohodke, tamkajšnja družba pa ga je štela med svoje najspoštovanejše člane. Zdravnik je v predpreiskavi priznal, da je že štiri leta sprejemal čedne vsote od ameriškega podzemlja, v katerem je s pomočjo zelo spretnih, neznatnih operacij reševal bandite ječe.
Da moremo dobiti pravo sliko o pomenu delovanja dr. Horrocka, moramo navesti nekaj takih primerov. V maju leta 1929. je bil najden najbogatejši posestnik Kalifornije Harry Bo\vers ustreljen v svoji delovni sobi. Dan pred svojo smrtjo je dvignil Bowers v neki banki četrt milijona dolarjev. Šofer Harryja Bovversa, Italijan Antonio Torrio, je izginil na dan zločina in ga je 40 detektivov zaman iskalo. Opis Italijana, ki je po ugotovitvah tudi že prej zagrešil krvav zločin, je bil razposlan mnogoštevilnim kriminalnim oblastem vsega sveta. Kljub temu pa Torrija nihče ni mogel izslediti.
V lanskem decembru je poneveril blagajnik Walpole, uslužbenec neke velike trgovske hiše, 90.000 dolarjev. In tudi ta človek je izginil brez sledu. Bil pa je edini med mnogimi zločinci, ki je bil najden že v »kratkih« 8 mesecih. Neki nameščenec istega podjetja je srečal nekega dne v letošnjem avgustu na sprehodu nekega človeka, ki je tiho brundal neko angleško znano popevko in pri tem udarjal s svojo palico takt po pločniku.
Čeprav je 'neznanec omenjenemu nameščencu obrnil hrbet, je ta vendarle spoznal v njem svojega bivšega tovariša, ker je nosil isto palico kakor v času, ko je bil še blagajnik omenjene tvrdke, Nameščenec je poklical stražnika in mu kratko razložil svoj sum. Ko je po-
licijski kriminalni uradnik bolel v navzočnosti nameščenca aretirati neznanca, se je ta obrnil in nameščenec je na svoje veliko začudenje zagledal pred seboj popolnoma tuj, neznan obraz. Hotel se je že opravičiti, ko je neznanec nenadoma vprašal policijskega uradnika,-kaj prav za prav hoče od njega. Tedaj pa je nameščenec z vso gotovostjo spoznal glas svojega bivšega tovariša in mu je to potrdilo njegov sum. Preiskava je takoj ugotovila, da je padel v roke pravice resnični Walpo!e.
Nekaj časa je sicer skušal tajiti svojo identiteto, naposled pa je vendar priznal, da je pravi Walpole. Obenem je tudi pojasnil, kako se mu je posrečilo tako dolgo skrivati se oblastem. S posredovanjem nekih članov podzemeljskega sveta je spoznal dr. Horrocka, ki je z malenkostnimi operacijami v treh tednih popolnoma spremenil njegov obraz tako, da ga niso mogli spoznati niti njegovi najboljši prijatelji. Prej je imel ta zločinec velik orlovski nos in majhne poševne oči. Po operaciji pa je dobil majhen nos, dočim so bile oči popolnoma ravno nameščene.
Dokler je bil Walpole v preiskovalnem zaporu, je bil dr. Horrock nevede pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. Neki detektiv je odšel v sanatorij omenjenega slavnega kirurga in gaj naprosil, da bi mu spremenil poteze' obraza. Na vprašanje zdravnika, zakaj to potrebuje, je detektiv odgovoril, da te prišel v navzkrižje z oblastmi in bi želel, da ga ne bi nihče spoznal. Dr. Horrock je zahteval za svojo operacijo 6,000 dolarjev, vendar pa je končno na detektivove prošnje popustil na 1.000 dolarjev.
Po aretaciji je dr. Horrock sporočil, da trnu je zločinec Antonio Torrio plačal za operacijo 20.000 dolarjev, dočim mu je zloglasni bandit Buxton dal 10.000 dolarjev. Kirurg dr. Hoirrook je na ta način pomagal do drugega obraza nič manj kakor dvajsetim nevarnim zločincem.
REVEN. BREZPOSELNI DELAVEC
je zgubil v soboto na poti od Slomškovega trga po Orožnovi, Strossmajerjevl, Koroški, Vrbanovi in Srnetanovi ulici, denarnico za drobiž, v kateri se je nahajalo 130 Din Ker ni to njegova last. prosi poštenega najditelja, da isto odda v upravi »Večernlka«.
7005
Skrivnost severnega Atlantika
Ameriški parnik za globoka raziskovanja »Atlantis« se je vrnil te dni z dveletnega raziskovanja v zahodnih vodah severnega Atlantika. Z mnogimi znanstvenimi raziskovanji se je posrečilo ameriškim učenjakom dokazati, da je tudi v največjih globinah oceana pestro življenje, kar so dosedanje teorije zani-kavale. Obilno znanstveno gradivo sicer še ni urejeno, vendar se sme že sedaj trditi, da se bo nauk o življenju v morskih globinah močno razširil.
Glavno delo ekspedicije je bilo posvečeno vplivu svetlobe na življenje v morskih globinah. Doslej se je namreč trdilo, da v morskih globinah ne more biti nobenega življenja brez solnčne svetlobe, ki je glavni pogoj za rastlinsko življenje. Ameriški biolog dr. Georges L. Clarke je izmeril množino svetlobe v globinah oceana in prišel pri tem do sen-
zacionalnih sklepanj, da namreč »nevidna solnčna svetloba« prodira v obliki ultravioletnih žarkov tudi v največje globine in tako omogoča tamkajšnjim živini bitjem življenje. Mimo tega pa je imela ekspedicija še drugo nalogo raziskati nekatere pojave, ki se ne dajo razložiti z Darwinovo teorijo. Po tej teoriji so živim bitjem v morju polagoma izginjali vsi oni organi, ki niso vec bili potrebni za življenje v globinah oceana. Medtem pa je sedaj ekspedicija naletela na ribe, ki imajo tudi v teh globinah oči. Učenjaki pa so še tudi ugotovili, da imajo te ribe tudi svoj lasten j izvor svetlobe. Njihova telesa namreč) vsebujejo tako množino fosforja in dru- j gili fosforescirajočih sestavin, da lahko razsvetljujejo svojo najbližjo okolico.
Nerodno vprašanje.
— Milostiva, ali vas smem obiskati, ko ne bo vašega moža doma?
— Kako si dovolite tako vprašanje... Prišla bom sama k vam...
JUTRO VE MLADINSKE KNJIŽICE
DOBITE JIH PO 12 DIN V UPRAVI ..JUTRA" IN ,,¥£ČERNIKA“ MAR BOR. GOSPOSKA ULICA 11
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in izraženega sožalja ob bridki izgubi naše iskrenoljubljene mamice, stare mamice, tete, gospe Izrekamo tem potom vsem prav srčno zahvalo.
Marije Petan
Posebno se zahvaljujemo g. docentu dr. Matku, čast. sestram, gospodu županu dr. Lipoldu, g. poslancu Krejčiju za njegovo naklonjenost, g. glavarju dr. Viherju. podglavafju g. Eiletzu z uradništvom desnega In levega brega, županu g. Vovku z odborom in pevskemu društvu »Jadran« ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Maribor, dne 27, novembra 1933.
4532
ŽaluloSI ostali.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADJVOJ	RFHAR	v
STANKO OfilELA x Mariboru
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
h* O	*	Jfe.	fcv	M-	l