Leto ifll. štev. 236 Ljubljana, sreda 13 oktobra 1926 Poštnina paviallrana. Cena 2 Din = <«haja on ž.utraj. =a= itane mesečno Din as —; za inozemstvo Dip »o-— neobvezno. Oglasi po tanfu. Uredništvo 3 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5;1 Telefon $tev. 72, ponoči tudi štev i*. JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko CpravnlStvo: Ljubljana, PreSemova ulica št 54 - Telefon 5t. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št 493 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. x. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št 11.84« - Praha čislo 78.180. Wien. Nr 105.141 Ljubljana, 12. oktobra. Danes je bil v Beogradu kritičen dan. Ministrski svet je bil že od predvčerajšnjega dne takorekoč v permanenci, da reši vprašanje zagrebške afere, vsled nekvalificiranega nastopa Stiepa-na Radiča je prišla naša država v mučen položaj: njena avtoriteta in njena mednarodna korektnost ter gostoljubnost napram čsl. parlamentarcem, zastopnikom zavezniške države, je bila ■kruto žaljena po voditelju stranke, ki nosi danes polno soodgovornost za vodstvo državnih poslov Vprašanje zadostne satisfakcije in korenite remedure se je postavilo samo od sebe. Vsa javnost je pričakovala, da bo ministrski svet energično razčistil situacijo. A za današnjo vlado nobena še tako pripro-sta stvar ni enostavna. Vsa njena eksistenca je posvečena popravljanju in izravnavanju neprestanih pogrešk. izpadov in blaznosti Stiepana Radiča in njeni najsrečnejši dnevi so kadar Radič ne govori in ne piše. Ni čuda. da .ie režim RR tako sterilen, da ostajajo vsa važna gospodarska, socijalna kulturna vprašanja nerešena, saj absorbira Ra-tiič vso pažnjo. vso skrb g. Uzunoviča in njegovih ministrov, ki živijo takorekoč le od umetnosti čim manj videti, nič slišati, vse prenesti. Tokrat pa se vendarle ni dalo kar enostavno preiti na dnevni red: škandal je bil prevelik in preveč javen. A k temu je prišla še druga stvar Uavidovi-čevci so porabili priliko ter so po poslancu Angjelinoviču v obliki interpc-•acije predložili nove dokaze, da Rad c in njegova ožja okolica energi.no nadaljujejo svojo protidržavno propagando. Dr. Angjelinovič je zbral iz knjige nekega Miškina, ki je nedavno izšla v oficijelnein izdaniu kulturne organizacije HSS «Seljacke Sloge« (katere gla -ii iaktor je Stj. Radič), citate, ki na naravnost klasičen način hujskajo-e popisujejo, kakšna nesreča je za hrvatskega seljaka služiti v vojski, norca brijejo iz gesla «za kralja in domovino«. govorijo o tem, kako nad nedolžnim narodom paiuieta «bela.-> 111 «črna» roka. objokujejo suženjstvo vojaka, ki ie ob dneh prevrata strga! s svoje čepice cF. j.» a njegova sreča ni dolgo trajala, ker so mu mesto tega nabili na glavo šajkaco z «Si1S». Interpelacija navaja iz te Knjige tudi originalen vojaški' vO-enaš*. ki je na las podoben onemu, katerega so v času vojne boljševiki širili po zakopih in rovih. Končno konstatira interpelacija, da ie ta knjiga, ki se nemoteno širi med narodom, izšla v zbirki, kateri je vlada na zahtevo rad.čevcev dovolila iiosebno subvencijo. Angjelinovičeva interpelacija je položaj gotovo še bolj komplicirala in je vedno vlade vendarle prisilila, da zahteva od Radiča č.ste račune. Soglasnosti ni bilo mogoče doseči. Radičevski ministri, ki se morajo slepo pokoravati Radičevi volji, so iz-begavali razeiščenje, prinašali vedno nove izgovore, slikali celo afero po svoje in postalo je očito, da ne morejo in nc sinejo desavuirati svojega šefa. Tako so danes dopoldne končala posvetovanja v ministrskem svetu z neuspehom in min. predsednik Uzunovič se .ie odpeljal v Topolo h kralju. Splošno prepričanje je bilo, da nosi ostavko vlade in da je izbruh krize neminoven. Logika dogodkov pa ie nekaj drugega. nego logika današnjega režima. Gospod Uzunovič se je ponoči vrnil iz Topole s pooblastilom, da se nadaljuje razpravo o likvidaciji zagrebške afere i.i o garancijah proti Sti. Radiču. Ni težko najti vzroke. Že poročila iz ministrskih sej so govorila, da je najbolj oportuni-stično stališče v Radičevi aferi zavzemal minister zunanjih del g. Ninčič. Naravno. Saj je ogrožen ves njegov aranž-man glede sprejema nettunskih konvencij. Radiču so dali Nikičevo glavo, da je obljubil svoje glasove za nesrečne konvencije. katere Italija s tako sumljivo energijo urgira. Ce se vlada sedaj podere, kdo naj te konvencije odglasuje? Drugo je. da g. Uzunovič očividno nima v" roki nobene kombinacije, ki bi mogle ladomestiti sedanjo koalicijo. Res se onujajo klerikalci kot spasitelji, ki naj ii z g. Nikičem potegnili radikale iz ■lata, toda to je vendarle premalo res-la stvar. Drugih možnosti pa danes za adikale ni. Navajeni smo že, da v ta-ih situacijah voditelji te stranke le reradi žrtvujejo vse interese svoje stranke . . . Zato se je g. Uzunovič od-očil, da še enkrat poskusi. Ni nemogoče. da se pri tem pokaže, da je Radič v Zagrebu ravnal popolnoma korektno, da so incident izzvali čsl parlamentarci ali pa da ga sploh ni bilo . . . Vsekakor ie dejstvo, da se je g. Uzunovič vrnil iz avdijence z izjavo, da ni podal ostavke. I Danes odločitev o krizi vlade Nove madžarske kombinacije Beograd. 12. oktobra, p Londonska «Westminster Gazctte® piše o pogajanjih, ki so jih začeli nekateri madžarski plemiči, ki imajo velika posestva v Erdelju. Njiho« va akcija gre za tem, da sc madžarski pre« sto! združi z rumun~kim in tako ustvari dvojna monarhija, kakor je bila svoj čas Avstro«Ogrska. Skupni vladar naj bi bil kralj Ferdinand. Min. predsednik je bil sinoči v šnemu pričakovanju še ni podal ločilni sestanek s Beograd, 12. oktobra p Ministrski predsednik Uzunovič se ie ob pol 12. ponoči vrnil iz Topole. Ostavke ni podal. Pogajanja se jutri nadaljujejo. Kriza .ie permanentna. Beograd, 12. oktobra p. Člani vlade 311 parlamenta so sigurnostjo računali da je m n. predsednik Uzunovič danes zvečer v Topoli podal ostavko celokupne vlade. Z nestrpi.oiijo je vse pričakovalo njegovega povratka v Beograd. Na kolodvoru so se zbrali številni novinarji, ki so čakali na min. predsednika. Vlak je imel dve u-; zamude in je pr'šel šele ob 23.30 O Uzunovič je iziavil nov;n?riem: Bi) etn v avd';enci on kralju. Ostavke n sem podal. Na vprašanje vašega dopisnika, kakšen značai ie imela avdijenca, j? odgovoril g Uzunov;č: »Krono sem obvestil o začetkii sl predsednik ie dodal da se bodo ti razgovor i'os!f>dic\ bi u^ee^e nnsto-rf Topoli v avdijenci. — Proti splo- ostavke. — Danes bo imel od- Pavlom Radičem, je dejal Uzunovič: »Ako se spor ne reši v zaželiencm smislu, bomo gledali, da najdemo drugo rešitev.« Na vprašanje, ali je optmst glede rešitve zadeve. je dejal m n. predsednik, da nI , ne mlad in ne ambicijozen, ampak da bo gledal, kako se bodo stvari razvijale. Vlada ie svojo besedo jasno izrekla. Vaš poročevalec je prpomnil. da krožijo verz je. ki iih vzdržujejo radi-čevci, češ da zagrebški incident ni vzrok vladni kr;z;. ampak da je iskati razloga ooroln' ma drugod G. Uzunovič ie de'al: »O vs m tem ne vem ničesar. Trda ako bi se rr*' azaio, d- so zapreke 'udi dru~"d, ji'i bomo vzeli v pretres. Vre vprašanje ie v razgovoru in deda! bomo. da spravimo stvar s pot:.« Na vnrašanie novinarjev, kaj pravi k interpelaciji poslanca dr. Ang.ielino-viča. je iziavil Uzunovič. da se bo treba s tem resno bav°ti. G. Uzunovič se ie onolnoči odpelial s kolodvora naravnost drmov. Jutr:šnjesra dne pričakuj" vsa javnost z največio ncstrpnos(jo Splošno računajo, da bo Uzunovič še donoldne >mel sestanek s Pav'om Padičom in da bo -p tem s^starku oadla končna odločitev Ka? e i' hleva!' R dič Da javno oreM^če in obž~'uje svoj ze<*"c">šM n-sten in da odrtem kot n-e^e^rik HSS. — Uzunov''era ^ot v Topolo. — ^p orana ne-voznost v Peo^-adu. Beosrad, 12 oktibra p Današnji dan je pokazal, da nah?!a kabine' g Uzunoviča v popolni kriz Snoč- ic bi! v Topoli minister Srškič Njegova avdljenca pri kra lju je ostala neopažena Minister je krono (bvestil o včerajšnjih pogajanjih med Uzu-novičem in K.tit.v n .u n > 1 1 bilo ministrski- predsedništvo v znaku krize in ga je ob.egalo veliko š.ev.Io novinarjev in radovednežev Vlada je bila od S do 13 stalni zbrana Foimaine seje pa ni bilo, marveč ie g Uzunovič izmenja mi,i z raznimi ministri Dopo diie je prijavi! g. Uzunovič svoj' avdiieneo pri kralju v Topoli za popoldne ua bi krom poročal o razgovorih ki jih it iiiiel z rad čevei Radi-kalska teza je. da je Si Radič s >vojim nastopom v Zagiebu pokazal, da mu ni do resnega de!a M.aister Vujičič ie izjavi! vašemu dop sniku, Ja je Radič zope: zanetil plemen.ke $t>jsii, da izkopava zopet svoje stare metode Njegovo obnašanje je stalno izzivanje 'ti >nemogočevanje vsakega rednega dela T' se mora enkra- nehnii. pa naj stane k^r hoče Radikali so zahiev aii od radičeveev naj sc St. Radič slovesni opraviči za svoj nastop v Zagre' u s Ei rmaino izjavo v iugo-loven kili >p češkoslovaških listih Kot jamstvo, da se vlada zavaruje pred nadaljnjimi Radičev .ni napadi, je zahteval min. predsednik paj se Rad č odreče vodstvu svoje stranke. Radiče\ski ministri so po telefonskem razg„-. oru s St Radičem izjavili, da ne moreio sprejeti Uzunovičev.h zahtev. Fo tem odgovoru je ministrski predsed nik konzultiral svoje radikalske kolege Dr ^lavko Mi'etič in Simonovič sta kot izrazita paščevca zahtevala prezpogojno ukinje-tjje koalicije. Dr. Srškič in dr. Ninčič sta oportunista in menita, da je treba iskati oru"cgi. manj cslrega izhoda. Notranji minister Maksirnovič z-stopn stališče, naj se I roti R diču uve-le policijska preiskava. Ako se do! : že, da je kriv, naj se kaznuje m naj iz tega izvaja j os'edice. Radičevci zanikajo tefnest uradnega poročila o zagrebškem inridentu ter trdijo, da st kriva veliki župan i:i odbor za sprejem gostov, i u;1i s&dS"J6 zddevo speljati rta drujo pt)-i je. češ da radikali iz-ivajo krizo ne radi incidenta v Zagrebu, ameak zaradi odno-ši.jev v nji ovi lastni stranki, ki neob oiuo " hleva reztiščenja. Ves daunšn.i dan je potekel v skrajni nervoz. osii in reinf: rmiranesti. Ministrski predsednik Lzai.nv i se jf ob 15. cdpeljnl v Topolo. pušča.oč svoje kolege brez vsi kega obvestila Ministri so so!o i brez ori-jentacije Vsi so v rr.zgovorih z novinarji izjavljali, da je 95 % verjetnosti, da poda Uzunovič še nocoj ostavko. Do .jovratka IIzunovičevega ni Lil neben politik na jasnem. Uzunovič se je v Topoli izmikal novinarjem. ki so šli za njim in ni do poznega večera dospela nobena vest o rezultatu njegove avdijence v Beograd. Zanimivo je ugotoviti, da so se nocoj širile po mestu govorice, da skuša z ozirom t.a verjetnost kr; ha RR minister i ucelj" približati se skupini dr. Nikiča in da je v tem smislu že iskal stikov z dr. Nikičem. Kora i-u ministra 1'uclja bi se pridružil baje tudi dr Šuperina Ta vest je izzvala veliko senzacijo. Vaš dopisnik se je obrnil do g. Puc-lia. ki pa to vest energično demantira Težka situacija v radikal- skem klubu Beograd. 12. oktobra, 11. V dneh splošne napetosti je značilno razpoloženje v radi kalskeni klubu Reči se more, da proti ministrskemu predsedniku Uzunoviču ni -eda lo ož'a okolica g. P; šiča, ampak že tudi širši krogi radikalskega kluba samega Bivši njegovi prijatelji so danes že jel i ostro kritizirati njegov postopek O Uzunoviču pravijo, da se ne briga za interese države aii stranke, marveč edino le za to, da ost.i ne še nadalje na čeiu vlade. Preko slučaja dr. Nikiča ne bo mogel ra.iikalski klub lahko priti. Škandal je, da je Uzunovič pri siiil dr. Nikiča. da stopi iz vT de baš v tre notku. ko je v klubu splošno znano, da je bil ravno dr Nikič oni. proti kateremu je naperjen ves Radičev srd ln ravno v te.i svoji jezi bi mogel Radič ponu 'iti Pašiču roko preko glave g. Uzunoviča R-dikali ne morejo, k: kor sami zatrjujejo, sklicati niti seje svojega kluba. Uzunovič je, kakor se je danes govorilo po Beogradu, telefonsko naprosil g. Pašiča, •iaj se takoj povrne v Beograd Baje mu e že bil poslan salonski voz iz San java v Cavtat. Kriza na zagrebškem magistratu Zegreb, 12. oktobra n Razmere v občins skrm svetu zagrebškem postaja;o vsak dan slabše. Danes ie izjavil župan Hcinzl novis narjem. da bo odstopil, ako ostanejo še na= dalje današnie razmere v mestnem svetu Župan zahteva od občinskega zastopa, naj mu da kompaktno in močno večino, kakor jo je ime! doslej, ker se noče prcp:rati s posamezniki zarad ra/n h afer in kriz Kaj zahteva Anglija od Rusije Krasinov razgovor s Chamberlainom. — Angleška politika napram Rusfji ostane nespremenjena. London. 12 oktobra (be.) Včeraj je raz= pravljal sovjetski zastopnik Krasin s Cham» berlainom o obnovitvi rusko^angleških tra govinskih pogaianj London. 12 oktobra, (lo.) Vest, da jc imel zastopnik sovjetske vlade Krasin z zunanjim ministrom Chamberlainom razgo« vor o novem pravcu angleške politike nas pram Rusiji, ni točna Krasin je Chamber* lainu edinole predložil poverilno pismo in so bili razgovori, ki so trajali nekaj ur, le splošnega značaja Politika angleške vlade Rusiji bo ostala nespremenjena Vladno po= ročilo zunanjemu odseku spodnje zborni« ce povdarja, da -.matra angleška vlada pri« znanje ruskih do'go\ Angliji, striktno iz« polnitev vseh določb 'rgovinske pogodbe in konec vsake protiangleške propagande kot pogoj za sporazum med Anglijo in Ru= si jo Angl.ška vlada ne bo stavila angleški trgovini z R isijo n:kakih ovir Vzlic temu, da angl.ški finančni krogi ne dovoljujejo za trgovino z Rusijo velikih kreditov, je trgov-ki promet z Rusijo večji kot z vsako drugo državo Rusko-nerrška trgovina Moskva, 12. oktobra (be.) Semkaj je pri« spela delegacija nemških industrijalcev, da --e posvetuje s sovjetskimi vladnimi zastop« niki o gospodarskih problemih. Razpravlja« !o se je o adaptaciji luke Kraljevac za izvoz ruskega žita Ruski delegati so izra« žili svoie zadovolis*vo nad dejstvom, da ~o pr p-avjif-ne n m.ške banke garantirati izvczne kredite. Zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo Priprave na arbitražno pogodbo. — Italijanske skrbi radi Splita. — Populariziranje «jugoslov. orijentacije» na Madžarskem. Beograd, 12. oktobra p. Madžarski list »A Reggelu je objavi! vest, da je arbitražna pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko stvarno že sklenjena ter navaja tudi nično vsebino. V bodoče naj se vsi spori tned Madžarsko in Jugoslavijo rešijo na prijatelj ski način. Ako bi se v eni ali drugi stvari ne naše! sporazum, naj se zadeva predloži razsodišču, ki bo imelo svoj sedež v Budimpešti in v Beogradu, eventualnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu. Odpovedni rok pogodbe znaša eno leto. Arbitražna pogodba stopi v veljavo, čim jo ratificirata oba parlamenta. Z ozirom ua te vesti je madžarsko zunanje ministrstvo izdalo komunike, v katerem pravi: Sobotna izjava dr. Ninčiča io medsebojno razmerje učvrstila v toliko, da ni ovir več med Jugoslavijo in Madžarsko, da se ne bi sklenila arbitražna pogodba med njima. To je vse, kar je na stvari konkretnega. Zaključne prijave za sklenitev madžarsko-iugoslovenske arbitražne pogod be se še niso niti začele. Doslej so se lc izmenjale misli o tej pogodbi. Zato je tudi nemogoče objaviti določbe pogodbe. Ako se to vseeno dela, potem ni to nič drugega kot plod fantazije«. Kar se tiče svobodne cone v splitski lu-ki. so dobili madžarski novinarji od svojega zunanjega ministrstva obvestilo, da se sedaj komisiia strokovnjakov bavi s pripravami za spremembo tarifov. ki bodo potrebne. ako se ustvari taka svobodna cona. Milan, 12 oktobra, r Izjave iugosloven- skega zunanjega ministra dr. Ninčiča o sodelovanju Jugoslavije in Madžarske na gospodarskem polju ter o odstopu svobodne cone za Aladžarsko v Splitu so izzvale v Italiji občo pozornost. Posebno se vznemirja sSecolo« radi gospodarskih posledic nove iugoslovenske ]>o-htikc napram Madžarski. List naglaša, da se ie pred vojno razvijala vsa madžarska zunanja trgovina preko Reke, dočim se sedaj Jugoslavija trudi pritegniti jo na Splii. Ce bi prišlo do konkurenčnega boja med Reko iu Splitom, pravi »Secolo-.-, ie jasno da bo Reka podlegla. V tem slučaju bi bila pokopana končno vsaka nada na nekak preporod Reke, ki bi temu pristanišču povrnil predvojni gospodarski položaj. Radi tega mora Italija z največjo pazljivostjo zasledovati novi kurz iugoslovenske politike ter mora v interesu italijanske gospodarske oblasti ua Jadranu porabiti vsa sredstva, tla bi zavarovala Reko kot izhodno točko madžarske zunanje trgovine. Budimpešta, 12. oktobra r. tKsti Kurir« objavlja uvodnik pod naslovom »Jugoslovci ska orijentacija«, v katerem pravi, da jc tra eedi.ia madžarskega naroda v tem. du je šele sedaj uvide! potrebo sporazuma z Jugoslovan. To potrebo bi moTali Madžari uvideti 2e pred 15 leti. Jugoslovcnska ori-ientacija, pravi list na drugem mestu, mora biti začetek evropske politike miru na Madžarskem in v skladu s splošno evropsko politiko miru, ki ima glavno osnovo v nc ško-francoskem sporazumu. Priprave za gospodarski Locarno Ugoden potek angleško-nemških gospodarskih pogajanj v Londonu. — \ngleško-nemška gospodarska antanta. — Sklenitev evropskega jeklenega trusta. Berlin 12 oktobra, d. V vrsti nadaljnih korakov za zbližanje med Anglijo in Nemčijo, predvsem na gospodarskem polju, je dejstvo, da nameravajo v najkrajšem času posetiti vodilni angleški industrije! razna industrijska središča Nemčije. Podroben pro gram in čas poseta bo določil poseben odbor. čigar predsednik bo z nemške strani dr. Duisberg z angleške pa sir Robert Hor-ne. Dr Duisberg bo v četrtek poročal v državni zvezi nemške industrije o uspehih konference. Berlin, 12. oktobra d. Pri angleško-nemških pogajanjih v Londonu je bilo urejenih tud: nekai aktualnih vprašani Tako sa je ugotovilo, da je sodelovajije med Nemčijo in Anglijo potrebno, da se z njim izloči konkurenčni boj Poset vodilnih angleških industrijcev v Nemčiji ima namen, da sc pri tej priliki razpravlja o sodelovanju v premogovni in barvni industriji. Pri pogajanjih so prišli na razgovor razni problemi produkcije, cen in prodaje blaga ter glavne smernice možnosti sodelovanja med obema državama, ki prihajajo v poštev pri ustanovitvi angleško-nemške gospodarske antante Zlasti so razpravljali o vprašanju skupne obnove ruskega gospodarstva pri čemer so angleški delegati bolj poslušali in vpraševali, ker so želeli iz dosedanjih nemških izkustev z Rusijo kolikor mogoče profitirati za bodoča pogajanja med Anglijo in Rusijo London, 12 oktobra d. »Daily Telegraph« piše. da pri pogaianiih med nemškimi in angleškimi industriici nista prišla v razgovor ne carinska tarifa, ne ustanovitev mednarodnega veletrusta, pač pa se je razpravljalo o položaju premogovne industrije v obeli Težaven položaj angleških rudarjev Stavkajočim rudarjem primanjkuje denarnih sredstev. •— Delavska stranka za nacionalizacijo rudnikov, kot edino rešitev krize. darje. Zadolžili so se za pol milijona funtov. Osem tisoč transportnih delavcev jo brez posla in 100.000 jc samo delno zaposlenih. Vodja delavske stranke Ra ni sav M.t.--donald je povdarjal z ozirom na vladajočo brezposelnost nemogočnos! davka v podporo stavkajočim rudarjem. Najboljša pot 7..1 rešitev krize jc nacionalizacija premogovne industrije. Končno je bila resolucija sprejeta z 3,315.000 proti 210.000 glasovom. London, 12. oktobra (be.). Skupščina delavske stranke v Margeteu je z večino glasov odklonila pripoznanje pooblastil dvajsetih komunističnih delegatov z motivacijo, da se mora Moskva odreči vmešavanju v angleško delavsko politiko. državah. »AVestminster Gazettei govori o svetovnem trgovinskem trustu in smatra za mogoče, da se s to konferenco začne novo razdobje na svetu, ki naj bi imelo svoj značaj v tem, da bo kakor v Ameriki tudi ostali svet razdeljen v gospodarske skupiiic. Pri pogajanjih o železni, premogovni, jekleni iu kemični industriji je bilo govora tudi o trgovini z Rusijo. Nemški zastopnik ie podal podroben pregled posledic, nemško-ruske' trgovinske pogodbe. Kljub oficijelniin nemškim iu angleškim demantijem zatrjuje list, da so pogajanja dovedia do sklenitve ieklcnega trusta v Evropi. Pariz 12. oktobra d. Glavni urednik Mu-tina^ Sauer\veiu objavlja razgovor, ki ga jc ime! z ravnateljem Darmstiidske banke, Jakobom Goldschmidtom. Ravnatelj ie naglaša!, da sporazum inOd Nemčijo iu Anglijo nikakor ne sme in ne more biti naperjen pro ti kaki tretji državi. Zaradi neobhodno potrebnega gospodarskega iu finančnega sodelovanja med Evropo in Ameriko bi bilo usodepolno, ako bi bili veliki načrti gospodarske antante naperjeni proti ameriškim interesom. Pariz, 12. oktobra d. sChicago Tribune pravi, da morajo pogajanja slede nemških železniških obveznic dovesti do nove konference med Francijo, Nemčijo in Anglijo. Na konferenci naj bi bila zastopana tudi Amerika. Na tej konferenci na.i bi se deri-nitivno določilo plačevanje nemških anuitet po Dauesovem načrtu. V poštev prihaja baje znižanje nemške vojne oJškodninc in zmanjšanje ameriških zahtev do Francije. Ni izključeno, da se Anglija pridruži zgledu Zedinjeniii držav. London. 12. oktobra (.10.) Danes se je nadaljeval v Margeteu občni zbor delavska stranke. Poslanec Rhvs Davics je predlaga! resolucijo, v kateri se protestira proti vladni politiki v vprašanju premogovne krize in izraža mnenje, da js krizo mogoče rešiti Is ua podlagi nacionalizacije premogovnikov. Resolucijo je odločno pobijalo mnogo govornikov. češ, da ne proži nikake praktične podpore rudarjem Poslanec Birkvvood ie zahteval resolucijo, ki bi mogla opogumiti stavkajoče rudarje. Kar rudarji sedaj zahte vajo, je dejal govornik, je denar. Zato i* potrebno, da prispevajo v podporni fond vse angleške delavske organizacije. Vodja že-lezničarske organizacije je izjavil, da bo sklical tozadevno posebno konferenco. Sedaj je brezposelnih 45.000 železničarjev, ki se od zadnje stavke niso vrnili na delo, 200.000 železničarjev pa dela samo tri dui v tednu. Društvo strojevodij pobira dokla-de za svoje lastne ljudi Kar se tiče resolucije, sprejete na zadnjem sestanku med narodne rudarske zveze v Bruslju, je ta resolucija le kos papirja, ker ne more preprečiti dovoza inozemskega premoga v Anglijo. Thomasov govor so ekstremisti sprem ijali s hrupnimi protesti. Vodja transportnih delavcev Ben Titlett ie branil Thomasova izvajanja. Transportni delavci ne morejo storiti ničesar, ker so že milijon funtov žrtvovali za stavkajoče ru- Nepomirljiv madžarski atentator Budimpešta, 12. oktobra, d. V Kccske« metu je bila včeraj seja liberalne opozicije, ki je sprejela resolucijo v prilog načelniku stranke Rassavu. Ko se jc eulo ime Rassav, je zaklical davčni uradnik Franc Molnar. k; jc izvršil atentat na Viljema Vazsonv« ja, z močnim glasom: «Doli z Rassayera!j Zhorovalci so se vrgli na Molnarja, ki je oddal nanje več strelov z revolverja, ni pa nikogar zadel. Policija je Molnarja prijela, po zaslišanju pa ga je zopet izpustila. Proti njemu je uvedeno sodno postopanje. nega člana dr Beneša v kabinetu. Toda dr. Beneš ie imenovan izključno kot strokovnjak, ne pa kot politik, kar prezidento- vo lastnoročno pismo še posebej podčrtava, rrazivajoč 53 profesorja. Važna politična sprememba na Češkoslovaškem Včeraj je bila imenovana nova čsl. poluparlamentarna vlada, v kateri so, prvič odkar obstoja republika tudi Nemci. Praga, 12. oktobra s. Uradno se objavlja: Predsednik republike je danes izdal sledeči lastnoročni pismi: . Gospod Jan Cerny, predsednik vlade češkoslovaške republike v Pragi. Gospod predsednik vlade! Ugodim prošnji vlade ter sprejmem Vašo in demisijo ostalih članov vlade. Masaryk m. p. Černy m. p. Gospod poslanec Švehla! Imenujem Vas za predsednika vlade. Dalje imenujem posl. dr. Milana Hodžo za ministra za prosveto in ljudsko izobrazbo ter mu poverim vodstvo ministrstva za izenačenje zakonov In organizacijo uprave, dr. Roberta Mayr-Hartinga za pravosodnega ministra. Josipa Najmana za prometnega ministra, dr. Franca Spino za ministra *a javna dela, dr. Otokarja Srdinka za poljedelskega ministra, Franca Udrža-la za ministra za narodno brambo, Jana Šramka za ministra za socijalno skrbstvo ter ga poverim z vodstvom ministrstva za narodno zdravje in telesno vzgojo, dr. Franca Noseka za ministra za pošto in brzojav, nadalje profesorja dr. Eduarda Beneša za zunanjega ministra, predsednika politične uprave v Brnu Černega za notranjega ministra ter ga poverim z vodstvom minitrstva za ljudsko prehrano, profesorja dr. Karla Engliša za finančnega ministra, sekcijskega načelnika dr. Franca Peroutko za ministra za industrijo, trgovino in obrt ter Josipa Kallaya za ministra brez portfelja. Masank m. p. Švehla m. p. Praga, 12. oktobra s. Novi ministri odidejo jutri v Topolčane, kjer položijo prisego v roke prezidentu republike. V četrtek se sestane parlament ter se na tej seli predstavi nova vlada z obširno programatično deklaracijo. Svetozar Pribičevič o politični situaciji (Izjava voditelja SDS za «Jutro».) Novi ministrski predsednik ČSR Antonin Švehla Z imenovanjem nove čsl. vlade pričenja važno novo razdobje v čsl. notranji politiki. Prvič se pojavljajo Nemci v vladni večini in kot člani kabineta. Dve močni nemški stranki, ikzv. zveza poljedelcev in pa krščansko socijalna stranka ste definl-tivno opustili iredentistično stališče ter prešli v aktivistično politiko Izvajali ste s tem kcnsekvence iz razpoloženja večine ■nemškega ljudstva ČSR. ki se je v na-sprotsrvu s svojimi poliiiki že davno perilo z dejstvom, da pripada državi Čeho-slovakov, v kateri se mu v ostalem izborilo godi. Nova čsl. vlada šteje dva nemška ministra ter so Nemci dobili portielj pravde in javnih del. Podrobnosti o pogojih, pod katerimi so Nemci vstopili v vladno večino, še niso znane. Zatrjuje se, da bo v konsekvenci .njihovega koraka imenovanih tudi večje število nemških funkcionarjev na .vodenih .mestih državne uprave. Poleg Nemce«caK> Prvič v vladni večini in vladi tudi liiinievi slovašk: klerikalci, ki so do sedai proglašali separatistična načela. Druga značilna poteza nove vlade ie, da predstavlja pokret na desno. Socijalistične stranke vseli struj od kommrstov dc narodnih socijalccv so ostale v opoziciji — tudi prvič, odkar obstoja ČSR. Res ima narodno-socijahu stranka svojega ugled- Min. predsednik Švehla, katerega otrok je takorekoč nova vlada, je spretno premagal težkoče pri sestavi novega kabineta s tem, da mu je dai polparlamentarni značaj. Češki 'narodni demokrati (dr. Kramar) so sicer pristali, da sodelujejo v vladni večini z Nemci, vendar so odklanjali di-rekino sodelovanje z njimi v kabinetu, češ Nemo: moraj-> s-"3jo lojalnost šele dokazati. Mesto parlamentarca demokrata jc bil zato imenovan za ministra' oddelni načelnik dr. Pcroutka ki je somišljenik narodno -demokratske stranke Težkoče glede vprašanja. kdn naj dobi notranji resort so odpravljene s tem, da ie ta portfeli izročen dosedanjemu min predsedniku Černemu, uradniku Stara tradicija čsl. kabinetov je, da se tkzv slovaške ministrstvo poverava uradniku To se ie tudi tokrat zgodilo. Minister ze Slovaško ?e ostal dr Ka-llav V kabinetu ie ostal tudi znani narodnogospodarski strokovnjak profesor dr. Engliš kot finančni minister. Nova vlad? še m popolna Slovaška -lu-dova= strank.i še ni imenovala svojih zastopnikov v kabinet Njen voditelj Hlinka se nahaja v Ameriki ter se vrača koncem meseca (Vcividn stranka brez njegovega odobrenja n! hotela postaviti ministrskih kandidatov Iz liste novega kabineta je razvidno da sta Hlinkovim klerikalcem rezervirani dve mesti Po političn ".ipadno-jti so v novi vladi 4 agrarci (Švehla. Hodža. Srdinko in Udr-žai), 2 češka klerikalca (šramek in Nosek), eden zastopnik čsl. rbrtniške stranke (Naj-man), eden nemški poljedelec (profesor slavistikp na praški nemški univerzi Spina), eden nemški krščanski socljalist (prof. Mayr-Harting) Ostal' ministri so uradnik' odn. neparlamentarci Včerajšnja seia Narodne skupščine Vladna večina je odklonila vse predloge za pomoč poplavljencem. — Zahvala češkoslovaških parlamentarcev za bratski in prisrčni sprejem. Beograd. 12. oktobra, r. Ob 11.45 se ie začela seja Narodne skupščine. Bivši minister dr. Nikič in njegovi tovariši so sc vsed-li v centrom. Zapisnik zadnje seje je bil sprejet brez opazke, nakar ste bili prečita-ni brzojavki, ki jih je poslal predsednik skupščine kralju ob rojstnem dnevu prestolonaslednika Petra in vladarjev odgovor Potoni so bili prečitani razni ukazi, med dru-eitni. da je bila sprejeta ostavka ministia ■ir. Nikiča in ukaz, da nadomešča minister -:nionovič ministra pravde. Cul se je glas: In kaj je z ostavko celokupne vlade?® Potem so bili prečilani ostavki radikalskih po-jlanGev Branka Stakiča in Milana Petroviča. Nadalje je bilo zbornici predloženo poročilo o zakonskih načrtih, ki so bili poslani skupščini. Minister za agrarno reformo je predložil zakonski načrt za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji, finančni minister pa predlog zrJtona o naknadnih kreditih za leti 1926. in 1927. Ta zakonski predlog se odstopa finančnemu odboru. Nadalje je bilo sporočeno, da je poslanec Zagorae predložil zakonski predlog o pomoči prizadetim po vremenskih nadlogah v okraju Beukovcu. Paja Markovič pa za valievsko okrožje, zahtevajoč za svoj predlog nujnost. Hnančni minister dr. Perič je izjavil, da je vlada posvetila temu vprašanju dovolj paž-nje in da za!o ue more sprejeti nujnosti stavljenega predloga. Besedo so povzeli poslanci Pera Markovič, Malo Jagatic in Miloš Moskovljevič, ki objasnjuje zakonski predlog svojega kluba o pomoči prizadetim po vremenskih nezgodah. Moskovljevič je rekel. da se vidi, da se celo Bog iezi nad sedanjo našo vlado, ker še nikoli ni bilo toliko elementarnih nezgod na vseh koncih in krajih, kakor baš letos. Govornik je nadalje kritiziral delovanje vlade, ki da ni ničesar storila, da priskoči prizadetim na pomoč. Potem je povzel besedo hrvatski fede-ralist dr. Žanič. Po dr. Zanieu je govoril davidovičevec Grol ki je tudi odločno protestiral, da vlada ne pristopi na pomoč poplavljencem. V imenu vladne večine je govoril radikal Alt-ksa Žujevič, ki je branil postopanje vlade in trdil, da vlada dobro razume razmere. v Katerih žive poplavljene!. Glede napadov opozicije, da vlada ni dobra, je dejal Žujevič: -Vlada je že Jobra. ali ml nismo dobri!-. Vladna večina je uato odklonila predlog zn nujno pomoč prizadetim po poplavah Klerikalec Sušnik je stavil predlog, nai vlada pomaga poplavljencem v Sloveniji Tudi ta predlog je bil odklonjen. Nato je bilo prečitano poročilo verifika-ciiskegn odbora, po katerem pride ua mesto pokojnega ministra pravde Marka Gju-ličiča kot poslanec Milcje Bojič. namesto pokojnega Dragoljuba Radojeviča pa šveti-slav Milenkovič Skupščina je vzela to poro čilo na znanje in verificiiala oba mandata. Predsednik je potem (recital brzojavko, ki jo je dobi! od češkoslovaških parlamentarcev Brzojavka je bila oddana na Jesenicah in se glasi: -Ko zapuščamo Vašo lepi kraljevino, čije naro-i nas je tako bratski in prisrčno sprejel, smatra delegacija Narodna skupščine Češkoslovaške republike za svu-jo dolžnost, da se Vam kol predsedniku Narodne skupščine zahvalimo za Vaš od kritosrčni in prisrčni sprejem našega pose '.a, ki bo nedvomno učvrstil vzajemnost naših narodov, ue samo z osebnimi zvezami, ustavnih zastopnikov obeh narodov, ampak ;c začel tudi sistematsko kulturno in gospodarsko sodelovanje obeh parlamentov. Prosimo Vas. da sprejmete in izročite naš hva lažni in bratski pozdrav Vašim dragim kolegom v Vaši skupščini in vsemu narodu Vaše slavne kraljevine Srbov. Hrvatov iu Slovencev Radujemo se bodočega vzajemnega sodelovanja in želimo Vaši divni državi najboljši uspeh. Za delegacijo Narodne skup ščine Češkoslovaške republike: Malvpetr in Soukup.^ Zbornica je vstala in zaklicala: sžlveli Čehoslovaki. Nazdar!» S tem je bila današnja seja skupščine ob 13.30 zaključena in odrejena prihodnja za jutri dopoldne ob 10. z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. Na nekem muslimanskem zboru v Hercegovini je g. Davidovič pred kratkim dejal, da so >vse stranke za sporazum, razen ene.« Nepoboljšljiv jc g. Davidovič! Njegova vlada, ki je bazirala na sporazumu z Radičem, je morala pasti, ker je Radič v času te vlade na javnih zborih dajal izjave, preko katerih se ni moglo -mirne na dnevni red. Od Davidoviča so prevzeli to politiko sporazum radikali. To ni bila radikalna politika. Priznavam, da je politika sporazuma originalna Davidovičeva politika. Da so se tudi radikali s to politiko sporazuma blamirali, to danes vidi vsa država. .Sedaj bi se moral le še Davidovič združiti 5 radikali, da skupno izvedejo to politiko sporazuma in se skupno blamiraio. Ako so vse stranke razesi ene za sporazum, zakaj se ne zložijo na ljubo tej sgran-dijozni ideji«? Zakaj ne zavržejo svoje malenkostne strankarske stvari, da bi ostala ta baje velika ideja sporazuma? Eto, vidite, kako Davidovič pojmuje ta sporazum. On se hvali, kako je Radič pod njim boljše izhajal, nego pod radikali, ker je pod njim imel 12 županov, pod radikali pa ima samo dva. Ves narod je že sit Radiča, njegova šarlatanstva in njegovih neumnosti in vsi na en glas obsojajo radikale radi tega, ke* s politiko lažnivega sporazuma držijo Radiča na oblasti. In sedaj pride Davidovič, ki nima povedati nič pametnejšega, kakor da ta radikalni sporazum z Radičem ni pravi sporazum, temveč da ie on tisti, ki bo izvedel pravi sporazum. Ni mu dosti ena blamaža, zgodovinska blamaža, ki jo ie pretrpel, temveč se ponuja za novo, še večio blamažo pred vsem narodom. Kar se tiče radikalov in Nikiča, morem reči: vedno sem sta! na stališču, da Nikič ne reprezenrira nobene politične vrednosti v naši dr/avi Kdor poišče mojo izjavo, ki sem jo podal o priliki prvega razkola med Radičem in Nikičem, bo našel samo potrditev za to mojo izjavo. Radikali so tedaj planili po meni, kakor da nimam smisla za politične transakcije in iinese, da faz ne razumem globine razkola, ki so ga oni izzvali prj radičevcih Vsa država je videla, kako so radikali iz Nikičevega vprašanja napravili vprašanje države, v vsako kombinacijo so vzelj Nikiča. Ali nI bilo tako? Sedaj so preko noči Nikiča žrtvovali Radiču. sklicujoč se na to, da Nikič ne reprezentira nikake politične vrednosti. On ie bil eno njihovo železo v ognju, sedaj pa. ko «0 ga ir-ieli kot limono in zavrgli, predstavljajo to kot politično nujnost, ker Nikič ni pomenja-l ničesar To dokazuje, da se na rad;kaie nihče ne sme naslanjati, da njihovi besedi nihče ne sme verovati, da so oni pripravljeni na vse, ako mislijo, da lo zahteva njihov strankarski interes. Ko tc govorim, nimam pred očmi postopanje rad:ka!ov z nami. Mi smo velik idejni pokret. mi predstavljamo izrazito prononsirano politiko ter ie popolnoma na ravno, ko so se radikali izneverili skupni politiki, da smo mi morali rasti. Toda slučaj z Nikičem, katerega so radikali vzeli na dušo, da se tako izrazim, kaže pravo moralno lice ralikalne stranke ter služI kot memento vsem. ki bi se zaupal; radikalni besedi. Kar se tiče incidenta v Zagrebu, smatram, da je tc mednaroden škandal, da šef ene vladne stranke tako provocira naše goste, ki sc poleg tega naši zavezniki Ker pa je g Radič mogel v nekem razgovoru v Ženevi zahtevati od Čehov, da svoje obmejne kraje odstopijo Madžarski, ne da bi naša vlada na to reagirala, potem je naravno, da on smatra, da mu je vse dovoljeno, pa tudi to. da oddvaja Čehe od Slovakov ter da vpada v besede zastopnikov češkoslovaškega naroda Ne razumem pa, da se radikali branijo Radičevib Besedi, da je on domačin v Zagrebu. Ta Radičeva izjava je popolnoma v duhu politike sporazuma, ker po duhu te politike je Radič kot zastopnik večine Hrvatov domačin v Zagrebu. Kakor je Pašič kot zastopnik večine Srbov domačin v Beogradu Samo mi, samostojni demokratie bi se mogli braniti proti tej Radičevi izjavi, ker po naši ideji narodnega edinstva je vsak Srb domačin v Zagrebu, kakor je vsak Hrvat domačin v Beogradu. Velika tatvina Versailles, 12 oktobra, s Včeraj ponoči so tatovi vdrli v zakladnico gradu Cham-. pignv ter odnesli mnogo dragocenosti, med njimi znameniti eRosa» diamant, ki je bil svojčas cenjen na 10 milijonov frankov i 1 1 . • • v. v v • Absolutizem in razciscenje v SLS Nobena stranka v Sloveniji ne govori in ne piše toliko o moderni demokraciji kakor SLS. Baš način sestave njenega vodstva pa dokazuje, da prj klerikalcih dejansko nj demokracije, marveč da vlada v SLS brezmejni absolutizem. Strankini pristaši so samo zato, da se pokoravajo komandi, slepo volijo, prispevajo za razne klerikalne fonde, odločilne besede pa nimajo nobene. Na volitev vodstva stranke nimajo niti direktno niti indirektno nobenega vpliva. Včerajšnji «Slovenec» poroča, da so volitve načelstva SLS pravzaprav opravili gospodje med seboi. Vodstvo stranke je volilo 30 članov načelstva. Poleg teh spadajo v načelstvo še trije načelniki osrednjih stanovsko-političnih organizacij ter trije člani, ki jih določi iz svoje srede poslanski klub. Zbor zaupnikov ima pravico voliti le načelnika in l. podnačelnika, drugega pa nič. Načelstvo. ki izvoli iz svoje srede izvršilni odbor in vodstvo stranke, si lahko samo kooptira še do 10 novih članov. V volilnem redu za vodstvo SLS ni torej niti sluha niti duha po kaki demokraciji, on ne pozna ne kurijalnega. ne pluralnega sistema, a kaj šele splošno in enako volilno pravico. Tako kot se sestavlja vodstvo SLS, so se v srednjem veku sestavljale cerkvene bratovščine. Da bo javnost poznala reprezentante «!judske volje* in ^legitimne zastopnike Slovencev*, priobčujemo imena gospodov. ki so se v nedeljo nekako sami sebe «soglasno» postavili za člane načelstva SLS. Oktroirani so bili gospodje: Dr. Josip Leskovar odvetnik v Mariboru, Pogorele Anton, posestnik. Struge. Franc Bratušek. župnik v Svetinjah, dr. Jakob Mohorič, odvetnik v Ljubljani. Mihael Brenčič. posestnik. Ptuj, Jakob Jan. posestnik. Podhom p. Gorje pri Bledu. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju. Lovro Jevnikar. učitelj, Št. Vid pri Stični. Dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru. Vinko Resman. župan, Radovljica. Ivan Jerič, kaplan. Murska Sobota. Dr. Dominik Žvokelj. odvetnik, Kamnik. Filip Galunder. posestnik. Sv. Križ nad Mariborom. Ivan Ogrin, stavbenik. Ljubljana. Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bolfenku na Kogu. Dr. Ivo Cesnik. odvetnik v Novem mestu. Davorin Kranjc posestnik v Velik! Pirešici Matej Tomazin. kaplan. Cerklje ob Krki. Jurij Kugovnik. posestnik in kovač. Prevalie. Josip Ora-žem. župan. Moste pri Ljubljani. Marko Kranjc, tajnik v Mariboru. Ing. Dušan Sernec. narodni poslanec. Ljubljana. Franc Lipei, veletrgovec v Brežicah. Viktor Flisek. ruda-. Zagorje. Martin Steblovnik, župan v Šmartnem na PakL Hinko Lebinger župan. Litija. Martin Medved, dekan v Brasiovčah. Peter j Hauptman. župnik Dobrava pri Ljubljani. Jakob Rajh. posestnik v Ljutomeru Ivan Gajšek. tajnik Jugoslov Strokovne zveze Ljubljana. Zanimivo je na novi sestavi načelstva le to. da je svoio politično karijero končal dosedanji I. in poslevodeči podpredsednik. prof. Bogumil Remec, o katerem je dr. Korošec sporočil, da je že 1. septembra t. 1. odložil mesto prvega strankinega podpredsednika Prof. Remec ie bil dolga leta duša SLS. ki je z veliko marljivostjo vršil pos'e poslevo-dečega podpreds°dnika pa je zato tem interesnntnejše da oficijelni komunike niti z besedico ne omenja, da mu je vodstvo pri odhodu izrazilo kako zahvalo. Potisnjen je bil torej enostavno pod klop. Drugi značilni pojav nedeljske seie vodstva SLS je tudi ta. da ie odložil svoio funkcijo v stranki g dr. Janko Brejc, ker da ne mara nositi odgovornosti za delovanje stranke v zadnjem času. S prof. Remcom in dr. Breicom je SLS izgubila zadnja dva reprezen-tanta. ki sta duševno daleko nadkrilje-vala mediokritete SLS. Poiitične be!ežke Radikalska «Samouprava» o volitvah v Trgovsko zbornico Zadnja števill-a kočevske «Samouprave» se peča tudi z izidom volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo ter med dru* gim piše: « Voli've v Trgovsko in Obrtno Zbornico niso tako izpadle kot so želeli in predvidevali ljubljanski kolovodje raznih političnih strank ter s silno pompozo napo* vcdovali sijajno svojo zmago, nasprotni« kom. glavno SOS, pa pogreb Zgodilo se je baš nasprotno: oni, ki bi morali v grob, so ostali sveži in krepkejši kot so bili kdaj preje, a pred volitvami širokoustni zmago* valci so težko blamirani utihnili. Za vod* stvo politike je treba pač nekoliko več kot pa praznega kričanja in smešnih osebnih ambicij ali odb:jajoče poravnave lastnih osebnih, morda nekoliko maščevalnih ra* čunčkov SLS jc trdi i temi volitvami sijaj* no posvedočila, da njeno vodstvo ni več kos nalogam čas . ostali njih zavezniki pa lahko rečejo, da ne samo slepa, ampak tu* di tepeia kura včasih zrno naid-c. Volitve so tudi sijajno posvedočile pravilnost sta* lišča našega lista, ki je v jedru nastopi! proti nenaravni zvezi, podobni pisani sraki, ne pa zdravi gospodarski ideji Kako že pravi znani srbski pregovor? Izganjali so lisico — izgnali so pa volka!« Radikalsko glasilo ostro obsoja Stjepana Radiča V ostri ofenzivi radikalov proti St. Radiču se je tekom včerajšnjega dne v poiitič nih krogih živahno komentiralo tudi nastopanje obeh radikalskih organov ».Samouprave« in »Vremena* ki oba na odkrit in oster način obsojata Radičeve škandale. *Vreme» prinaša uvodni članek z naslovom -'O izpadih Stjepana Radiča«, kjer navaja, da je vodja HSS človek brez potrebnega duševnega ravnotežja, brez vsakega takta in elementarne uvidevnosti. Te njegove Iastr.o sti so povzročale, da ie Radič bi! nemogoč kot čian vlade in da ie izgubil ministrski položaj. Danes se stavila vprašanje ali jc mogoče ostati v sodelovanju s Hrvatsko seljačko stranko, dokler ima na čelu tega neuravnoteženega človeka in dokler se nahaja pod njegovim odločilnim vplivom. Ali taka stranka vobče lahko ostane v sestavi parlamentarne večine in ima svoje predstavnike v vladi.. Radič mora prenašati odgovornost za incidente, ki jih je povzročil na zagrebški postaji ob sprejemu čsl. parlamentarcev. Za takega človeka se mora najti mesto za rešetkami ali pa med onimi, ki so onstran meje zdravega razuma. Z Radičem bi se morale baviti sanio še preiskovalne ali pa zdravstvene oblasti. Končno zahteva »Vremec. d2 naj se HSS izjavi, ali se sohdarizira z zadržanjem svojega šeia Ako radičevci ne odobravajo nastopanja svojega voditelja in smatrajo niegove izpade za neodpuščene tedaj ie neobhodno potrebno, da izjavijo svoje zadržanje na nedvoumen način. Ako pa tega ne storijo. tedaj so rešeni vseh svojstev za udejstvo-vatijfi v državni upravi in bi bilo vsako nadaljno sodelovaje s Hrvatsko seljačko stranko ne samo nemoralno marveč tudi škodljivo za velike državne interese ter za javni ugled in avtoriteto države. Nič manj 'odločen, četudi bolj diplomatič-no napisan >e članek--v oticijelnem radikal-skem glasilu ^Samoupravi« pod naslovom --Povodom zagrebškega incidenta« Članek obja&fijuje- Radičeve incidente pod premiso, da poročila odgovarjajo dejstvu. Ako jc g. Radič zares zagrešil one izpade, ki so jih --opisal »evine 1» ki-se verjetni, ker te razlogov dovolj tedaj — povdaria »Samoupravi:« — bo-nadaljae sodelovanje NRS in HSS ako" se slednja v polni meri/ solidarizira z haštopanjem svojega šeia! stavljeno na resno. preizkušnjo in pred težavne naloge. Zadržanje g. Radiča ob sprejemu čsl. parlamentarcev je take prirode, da škoduje ugledu naše države pred dragimi gosti, kakor tudi avtoriteti naših državnih oblasti pred državljani ter onim interesom, radi katerih jc bila današnja koalicija ustvarjena. Klerikalci — igračka radikalov V nastajajoči krizi se med številnimi ver* zijami, ki se pričenjajo množiti kakor go: be ob dežju, omenjajo tudi klcrikalci kot bodoči zavezniki radikalov. Zanimii-o pa je v tem pogledu mnenje enega izmed odličnih članov opozicije, ki se je napram ured* niku «PoIitikc» izrazil o klerikalcih takole: cRadikali hočejo nastopiti s povdarkom go* spodarskega programa, kakor da bi hoteli reči: Pustimj politiko ob strani in združi* m o sc zavoljo reševanja važnih gospodar* skih problemov. Dr. Korošcc jc to takoj opazil in jc v Ljubljani podčrtal gospodar* ski moment. Toda do te koalicije nc bo prišlo. In sicer zato nc, ker jc ne želijo ra* dikali in ker bodo storili vse, da jo pre* prečijo. Oni sicer povdarjajo, da bi radi sklepali koalicijo s klerikalci, toda jc v res* niči ne želijo, marveč jo bolj upotreblja* vajo za pritisk na davidovičevcc. Obenem pa sc tudi davidovičcvci omenjajo največ zato, da bi se ustrašili radičevci.» Klerikal* cev se torej poslužujejo radikali kakor slamnatega moža, ki ga postavljajo v ko« ruzo, kadarkoli sc jim zdi potrebno, da prc= plašijo vsaj vrabce, če že ne vrane. Litavsko-sovjetska pogodba V vzhodno-eVropskem časopisju se vrši še vedno živa kampanja radi prijateljske pogodbe, ki se je dne 2S. septembra podpisala v Moskvi med sovjetsko vlado in Litavsko. Pogodba je vzbudila veliko pozornost v vzhodni Evropi. Sovjetski časopisi so poveličevali njen pomen, češ, da je to zopet uspeh miroljubne boljševiške vnanje politike. Poveličevanju tega uspeha je seveda razumljivo. zakaj da se je z sprejemom Nemčije poravnala kriza v Društvu narodov, se gotovo ne more šteti v dobro sovjetski vnanjj politiki; treba je tedaj uspehov kjerkoli. Sovjetsko-litavska pogodba jc vznemirila osobito Poljsko. Zakaj s pogodbo se obeta Litvi več ali manj prikrito ruska pomoč v vilenskem vprašanju, ki velja v Kovnu še vedno kot odprto. Poljska je na to stran iako občutljiva, kajti teritorij Vilne leži tako, da z niim Poljska preprečuje direkten stik med Litvo in sovjetsko Rusijo. Vrh tega sc ie v tej točki sovjetska diplomacija vedno izražala zelo naravnost za Iitavske mterese in Iitavsko-boljševiška zveza datira še iz prve dobe Iitavske samostojnosti. Njena osnova pa jc popolnoma samo negativna. Litva jc edina izmed držav, nastalih na ozemlju nekdanje carske Rusije, ki nima s sovjetskim teritorijem direktnega stika. Zato se ne boji za svojo eksitenco. kakor ostale baltiške države, še več. zd: se ii, da njeno samostojnost ogroža Poljska v večji meri nego sovjetska Rusija. Njena naslonitev na sovjetsko d.ploma-cijo ie tedaj zelo enostaven račun. Z litavsko-sovjetsko pogodbo pa so nezadovoljne tudi ostale baltiške države, osobito Latvija in Estonska. Sovjetska vlada ie že pred v_asom predložila baltiškim državam, da prično z njo pogajanja v svrho, da se zaključijo pri-jateiisKi pakti. Baltiške države za take pogodbe niso pokazale pravega nagnjenja in ker se drže angleške ori-jentaci.ie v vnanji politiki. \ rh tega so baltiške države želele, da sk.enejo eventualno tako pogodbo s sovjetsko Rusijo skupno in ne vsaka posamič, kar pa zopet ni povšeči moskovski vlad., ki vidi v zvezi med baltiškimi državami vedno ost. naperjeno zoper sebe. . adi teii načelnih razlik pogajanja m^d baltiškimi državami in sovjetsko vlado niso mogla prav napredovati, nikar pa, da bi bila dovedla do pozitivnih rezultatov'. Litavska viada pa se je pogaja.a posebtj in s tem ter s sklepom pogodbe vznejevoljila tudi Laiiško in Estonsko. Pogodbam na vzhodu povečini ne pripisujejo posebnega pomena osobito pa ne trajnosti. Neki diploma! je ruski obljubi, priti na pomoč Litvi, tolmačil na ta način. češ. da bi Rusi takoj, ako bi Poljaki zasedli Kovno, t i. litavsko prestolico. zavzel. Rigo in Tallin to ie latiško in estonsko prestolico. Ta stavek spravlja vrednosi pogodbe v tem delu Evrope v čudno Juč. priča pa pravilno. kako nestanovitna it še situacija tukaj. • Varšava, 12. oktobra, s. Kakor poročajo listi, je zunanje ministrstvo storilo energične korake, da doseže razjasnitev zunanjepolitičnega položaja ter pospešitev sporazuma s sovjetsko Rusijo. Ta sporazum bi se pokaza' z!ns': s sklepom varnostne pogodbe z Moskvo. Obenem se vrši živahna izmenjava misli z obmejnimi državami. loa prošnfa za opusfoiens km Ziri! Dne 27. septembra 1926 jc zadela Žiri nesreča, o kakršni najstarejši zapiski in najstarejši ljudje ne vedo povedati. Ce zasledujemo zgodovino našega kraja za stoletja naiaj r.e najdemo sledu o taki katastrofi. Vode, !. obnove svojega gospodarstva. Veliko jih je, Ki mislijo na izselitev iz tega ne- srečnega kraja. Toda, ko bi imeli sredstva za to! Mnogi so si namreč rešili komaj golo življenje. V tej strašni nesreči sc je sestavil »občinski pomožni odbor za popiavljence«, da bi nabiral milotiarc in jih razdeljeval med ponesrečenec. Pomožni odbor za popiavljence nikakor ns računa s tem, da bi mogel nabrati toiiko milodarcv, da bi bilo mogoče v kraikem času vsem nesrečnikom popraviti ogromno gospodarsko škodo. Toda obenem pa računa podpisani odbor /. vso gotovostjo, da dela v smislu in po želji vsega slovenskega naroda, ako se trudi za gospodarsko obnovitev velikega obmejnega kraja Žirov. Rojaki! Nikdar r.s: pozabite, da smo v Žireh na jugoslovensko-italijan-s k i m e j i in da ni vseeno tudi za ostaie naše brate, ali je na tem kraju opustošena zemlja, kjer se bodo morda skrivali in pohajkovali delomržni, nezadovoljni in revni postopači, ali pa bosta še nadalje tu živela krepak poljedelec in obrtnik, ki ljubita svojo zemljo in ki bosta tudi za nadalje najboljša obramba naši meji. Prosimo Vas, prispevajte po svojih močeh za zopetno povzdigo našega kraja! Hvaležni Vam bodo Žirovc? hvaležni Vam bodo potomci sedaj živečih poplavljencev, hvaležen Vam bo lahko ves slovenski narod, da ste mu pomagali ubraniti lep del slovenske zemlje pred opustošenjem. Žiri, dne 7. oktobra 1926. Za občinski pomožni odbor v Žireh: Predsednik: Franjo Primožič, župan; podpredsednik: Josip Logar, župnik; Ivan Kavčič', podžupan: Anton Kopač, lesni trgovec; Valentin Poljanšek, občinski svetovalec; Matija Cankar, občinski odbornik; Franc Peternel, posestnik. Gledališko slavi e v naši operi Včeraj popoldne sc jc v operi vršilo in« timno slavje v čast nestorju naše drame Danilu in zaslužnemu godbeniku Antonu Jaklju. Ob navzočnosti celokupnega dram« skcgji direktorija iu člana ter šefa opere i. \ »cmi kapclniki jc g. intcndailt Hubad v vznesenih besedah nagovoril g. Danila ter mu izročil diplomo in red Sv. Save III. stop« nje. (J. Danilo sc je za izkazano čast pri« srčno zahvalil in prosil g. intendanta, da - poroči na najvišje mesto vdano zahvalo za visoko odlikovanje. Na njegov apel jc zacril trikratni Zdravo v čast Nj. Vel. kot visokemu pokrovitelju igralskega stanu ter za v-s kulturo in umetnost najbolj vnetemu sodobnemu vladarju. Nato jc povzel bese« do g. A. Drenovcc ter jc v imenu tovariš šev in udruženja čestital g. Danilu. Nadalje je g. Hubad s svečanim nagovorom pro« slavil godbenika Antona Jaklja kot zasluž« nega muzika, ki sc je že pri početku naše opere najvestneje udejstvoval ter prvi in« strumcntiral naše domače slovenske pesmi. Njegovi potpuriji narodne pesmi so znani v vsem glasbenem svetu. Šef opere g. Polič jc nato z iskrenimi čestitkami izročil g. ju« bilantu Jaklju, ki praznuje 30Ietnico svoje« ga delovanja, šopek s trakovi, a g. Bravni« čar je v imenu glasbenikov izročil jubilan« tu srebrn dar. S tem jc bilo zaključeno pri« srčno intimno slavlje v naši operi. Pismo iz Rogaške Slatine Rogaška Slatina 10. oktobra. Kor:čj:;a jo letošnja sezona, zaprti so v:elci, ki so takn radodarno nudili svojo zdravilno moč slehernemu, ki se je potrudil k Stiriii, Donatu ali Termplu. Sezonski \ rve-ž je minil in sezonska bilanca leži pred nami! Preko 6000 gostov! Rekordni poset, kakršnega naša statistika, tako predvojna kak;;r povojna šc ni nikdar zaznamovala." ^-e sc primerjamo z drugim! kopališči enakega obsega, jih daleko prekašamo, približujemo sc celo številu posetnikov kopališč daleko večjega ustroja. Naravno je, da se nc moremo postaviti v Vrsto onih, ki leže ob najpromctnejšili evropskih žilah in ki so se razvila v cela mesta. Poset inozemcev sc jc letos zopet znatno dvignil. Naše mineralne vode si vedno beli utrjujejo pot v inozemstvo, kar nas jasno poučuje naš eksport K temu jc pripomogla mnoga smotrena reklama, a ostala bj sigurno glas vpijočega v puščavi, če ■ne bi slonela ua resničnih dejstvih. V uemali vrsti je privabila trumo ino-zemccv solidnost v cenah, tako pri stanovanjih, zdravilnih sredstvih, kakor tudi pri podjetnikih. Da se nudi gostom kljub temu komfort kot ga človek ne bi pričakoval v tej dolinici, je samo ob sebi umevno. Med inozemci so prcdnjačili zopet Madžari. Za nje je Rogaška, kot jo kratko na-zivajo, sigurno eno najpriljubljenejših iincn naše domovine. Je to že stara tradicija, ki jc niso uničila še tako huda politična na-sprotstva. Leto za letom raste njih porast, kar jc s tujsko-prometnega stališča velike važnosti. Resnih pritožb letos ni bilo, iz-vzemši malenkostnih, ki so pa v iako raz-sežnem obratu neizogibne. Vsem pa niti Bog ne ustreže pravijo! Resničnost tega lahko potrdi vsak podjetnik, še bolj pa uprava zdravilišča. Treba bo še izboljšati železniške zveze z inozemstvom in vpeljati zlasti direktni voz Budimpešta-Roga-ška Slatina. Upravičeno so zabavljali inozemci zaradi žel. popustov, katere so jim •na naših konzulaiil) obečali, a se jih niso moglj poslužiti pri povratku, ker ni bilo tozadevne min. odredbe. Za naša obmorska kopališča je bil inozcmcem dovoljen 50 % popust na žclcziiiv-uli, za ostala je bilo določeno 25 % Iz naše domovine so prihajali gostje iz vscii delov. Prevladovali so prečani, med njimi odlični gosti iz najvišjih krogov. Upamo, da se bodo ti stiki šc poglobili in razširili. Iz Slovenije jc opažati večje zanimanje, vendar jc šc tisočerim ta biser tuj ter nepoznan. Letošnjo sezono smo imeli celo vrsto prireditev in koncertov Da je tudi društvom Rogaška Slatina primeren kraj za njihove proslave ali prireditve, sc je zopet izkazalo o priliki letošnje velike skupščine Družbe sv Cirila in Metoda, ki ic vsestransko uspela. Tudi srbsk!nt pravnikom, ki so sc udeležili skupščine v Ljubljani in prišlj v Slatino iz Maribora, jc bila Slatina radodarna gostiteljica. Za drugo sezone sc vrše žc sedaj priprave. Resno se bavj uprava z vprašanjem gradnje novih stavb, ki glede na velik naval gostov v glavni sezoni postaja vedmo bolj aktualno. Sedaj se gradi nov velik vrtnarski paviljon iu večje število garaž. Za pomlad pa sc pripravlja gradnja hotelskih hiš. Hafner f V Železnikih danes pokopljejo moža, ki o njem popolnoma upravičeno napišemo, da je bil ugleden, spoštovan in priljubljen. Oglarji z Ratitovca, hribovski kmetje in najbližji prijatelji nikdar niso izgovarjali njegovega imena brez spoštljivega pristav-ka ^gospod... In to spoštovanje mu je vsa Selška dolina izkazovala radi njegove poštenosti; zakaj iz njegovih ust nikdar ni prišla neresnična beseda. Kar jc bilo važnega v dolini, vedno ja odločila njegova mirna, pretehtana beseda, ki je veljala pri kmetu in gospodu za nezmotljivo resnico. Zato je bilo njegovo ime na dobrem gia.su v najpopolnejšem pomenu tega občutljivega pojma. Dosegel je skoro SO let in nikdar ni počival, ker mu njegova točnost nj pustila biti brez dela, ki ga jc vedno opravljal s tako točnostjo in zanesljivostjo, da bi bili Železnikarji po njegovih vsakdanjih opravkih in polih lahko uravnavali ure. S takimi lastnostmi je bil seveda vzoren gospodar in jc nad 40 ict kot ravnatelj vodil Cilobočnikovc fužine v Železnikih in na Jc-senovcu, dokler j-h niso 1. 1906. opustili Zadnjih 2U let jc kljub svoii visoki starosti s pedantno natančnostjo in skrbjo vc-dil »Hranilnico in posojilnico^ v Železnikih in obenem upravljal svojo trgovino z lesom in obsežna gozdna posestva. V goz- du se je počutil najugodneje, ker je gozdni mir najbolj prijal notranjemu miru njegovega z neumornim delom zadovoljnega in vedno vedrega značaja. Čeprav je bil Skofjeločan, je vendar bil pravi Želcznikar, ki brez Železnikov ni mogel živeti. Sorodniki in prijatelji so ga večkrat nagovarjali, naj se odpočije in razvedri v Ljubljani ali drugje, a njemu je Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda 13.: Zaprto. četrtek, 14.: «Dr. Knock ali Triumf medi« t .ne». A. 1'ctck, 15.: «Macbeth». Prcmijcra. Izv. Ljubljanska opera. . Začetek ob 20. uri zvečer. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 13.: Zaprto. Četrtek. 14.: «Rigoletto». Gostuje g. Mir« ko Jeliean. L. Iz zagre';>Uc »pero. Po 6ih letih se je vprizorila v Zagrebu Verdijeva opera ."Pl^s v maskah^, v kateri je pel vlogo grofa Ri-karda tenorist Jcsip Rijavee. V ženskih vlogah so nastopile dame Zikova, Vesel-Pola iu Pospišilova. — Dalje je imela zagrebška opera na sporedu Puccinijevo • Boheme> in B. ranovičev balet Srce iz lecta>. V Boh& mi, je gostovala ga.. Zlata Gjungjenac '.z Beograda. 'Tenorsko partijo je pel Josip Rija-vcc. baritonsko pa Robert Primožič. Po predstavi Bohenie.v se je izv; jal ljubek in ori-Etinalen Baranovičev balet Srce iz lecta., kateremu so prisostvovali tudi češki poslanci in senatorji. Koncert pianista Ivana Noča bo v petek. dne 15. oktobra ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Pianist si je izbral iz večine klasičen pro-eram. na katerem so zastopani nastopni mojstri klavirskega stavka: Mozart, Gluck-Brahms, Beethoven, Chopin, I.iszt, Debussv, Ilumniel in Ravel. G. Ivan Noč je odličen pianist, znan tudi izven mej naše domovine. Priredil je na tujem več samostojnih koncertov. Lani je poučeval na novem dunajskem konservatoriju, letos pa je profesor na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani. Vstopnice za ta koncert se dobe že sedaj v Matični knjigarni. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvou» priredi prihodnji ponedeljek, dne 18. oktobra ob 20. svoj prvi cerkveni koncert v Frančiškanski cerkvi. Pela se bo Forsterje-va maša cMissa solemuis> za zbor iu veliki orkester. Dirigira pevovodja Zorko Prelc-ver, solistično partijo bo pela sopranisika gdč. Ramšakova, orkesterski part bo izvajalo orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. Vstopnice so že na prodaj v Matični knjigarni. Pianist Anton Trost v Ptuju. V začetku novembra bo koncertiral v Ptuju najod-Fenejši slovenski pianist, profesor Antoa Trost. Njegov spored bo zelo pester, obsegal bo klasičen, romantičen in moderen re- pertoar. Na lo produkcijo že sedaj opozarjamo. Prireditev se bo vršila pod okriljem ptujske Glasbene Matice. Zlatko Balokovič v Subotici. V torek, dne 12 t. m. je koncertiral v Subotici violinski virtuoz Zlatko Balokovič. Prireditev se je vršila v dvorani Puvkega Kruga». Začetek mariborske gledališke sezono. Ker se je morala pravočasna otvoritev radi odhoda vojaške godbe odgoditi, je ukrenila vodstvo mariborskega gledališča vse potrebno, da se prične sezena še koncem tega tedna. Plesna skupina «Kra'.ina» iz šele Hel-lcrau-Laxenburg priredi turnejo po Jugoslaviji in nastopi okoli 25. oktobra tudi v mariborskem gledališču. Odrski jubilej Maksa Reinhardta. V nedeljo, dne 10. oktobra je slavil režiser Maks Reinhafdt svojo odrsko 25-letnico. Jubilant je največji nemški režiser v sedanjosti in deluje zdaj v Berlinu. Dva mecena kulturnega dela v Bosni. Sarajevsko kulturno društvo cProsveta> je dobilo te dni 132.000 Din, volilo Iftje Laziča in Mare Lazičeve, roj. Dokič. Denar se porabi. za ustanovo, ki bo nosila ime 1 katarjev. Staroangleška drama v dunajskem Burgthentru. Dunajski Burglheater pripravlja nemško premijero staroangleške komedije tVolpone, or the fox;> od znanega slavnega igralca in dramatika iz Shakespearje-ve dobe Bena Johnsona. Komedijo je preve! v nemščino pisatelj Štefan Zweig, glavno vlogo bo kreiral igralec Raoul Aslan. srninim Kellermnnn »BRATA SCHELLENBERG" i Fltrt velemeščanov, me!odi;e iu romantika srečnih in nesrečnih, sablasne in demonske I duše špekulanta, pustolovca in — divni tipi ljudi, kateri so polni starih predvoimli idealov j V glavni vlogi Conrad Veidt, brutalen, eleganten blag. t Poleg njega opoino iepa Lil Dagover, rafinir2ne, ekscentrične in privlačna ter i Liane Haid, dražestna in Bruno Kastner, briljanten kot četrti v tem kolu, | ki se končno razide. Danes ob 4., poi 6., pol 8. in 9. uri. : Preskrb.ie si vstopnice v predprodaji. da ne pridete zastonj. I KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 730. bila senčna in ozka dolina ter na dva konca pretrgani starinski trg ljubši kot najlepša mesta. Železnikom je posvetil vse svoje delo, zato bodo Železnikarji vedno elegantnega, kakor sneg belega starčka s paličico v roki tudi težko pogrešali. Bil jc med ustanovniki, odborniki in ao-brouiiki vseh naprednih društev, posebno pri srcu pa mu je bil Sokol, katerega razvoj jc zasledoval z mladostnim zanimanjem. Cc so završale burje po društvih, jih je pomirila njegova beseda; pri volitvah pa jc njegovo neomajano napredno mišljenje in že sama njegova navzočnost v volilnem odboru bila rešitev marsikateremu cniah-ljivcu, ker so volilci vedeli, da se Hafner potegne le za pošteno in dobro stvar. Vse dolgo življenje delavnemu in vnetemu pristašu naše stranke časten spomin in lahek, zaslužen pokoj v žemljici, ki jo je ljubil! Učite se češkega jezika! Poset češkoslovaških gostov v Ljubljani jc znova pokazal, koliko simpatij in raz« umevanja je v najširših vrstah našega Ijud« stva za čim ožjo vzajemnost med obema narodoma. Tudi interes za češki jezik, ki nam otvarja pot k bogatim virom češke kulture, sc v zadnjem času vedno razve« seljivejše širi. Jugosloveusko=ecškoslovaška liga otvori letos poleg dijaških tečajev tu« di splošno pristopne brezplačne kurze če« škega jeziku. Pozivamo vse, ki sc za učenje jezika našega bratskega naroda zanimajo, da pridejo v četrtek ob 6. zvečer v malo dvorano Kazine v svrho dogovora. Povab« Ijcni so tudi oni, ki so se že priglasili. Jugosl.češkoslov. liga. Odvzemanje zemlje dobro-voljcem v Bački Bačkrm dobrovoljcem, ki jih je vlada naselila ter jim odstopila primerne parcele za njihove .zasluge v svetovni vojni, so imeli v nedeljo, dne 10. t. m. v Somboru veliko zborovanje, katerega so se udeležili poleg domačih dobrovoljcev tudi številni poslanci iz osiješke in zagrebške oblasti. Na Ujurgjevskem trgu se je zbrala velikanska množica ljudi z godbo, ki je o tvorila ob 10. zjutraj zborovanje z državno himno. Predsednik organizacije dobrovoljcev v Somboru Stanko Vulovič je dal besedo Br. Čobaniču, predsedniku oblastnega društva dobrovoljcev iz Novega Sada. Govornik je v cnournem govoru orisal težak položaj bojevnikov in sirot ter vseh, ki so žrtvovali za ujedinjenje Jugoslavije kri in zdravje, katere je pozneje država nekoliko odškodovala, in katerim hoče sedanja vlada vzeti to, kar so dobili. Dobrovoljci so sestavili resolucijo, v kateri prosijo kralja, da se sedanja praksa neiia, kajti na ta način se vprašanje dobrovoljcev ne bo nikoli tešilo, kakor sc spodobi primerno njihovim žrtvam. Potrebno je, da Narodna skupščina čim prej vzame v pretres načrt zakona o dobro-voljcih in da zadevo reši, kakor velevajo interesi mirnega sožitja med dobrimi državljani. Resolucija je bila sprejeta z velikim navdušenjem', soglasno in odposlan je bil brzojav dvorni pisarni. Podrobnosti o napadu na postno ambulanco dolenjskega vlaka Ljubljana, 12. oktobra. Predrzni novi napad na poštno ambulan« co in na spremljevalca ambulance manipu« lanta Leopolda Cudcrmana, ki se jc prigo« dil v pondeljek zvečer v nastajajočem mra« ku na progi v sredini med postajama Šmar« jc«Sap in Škofljico pri takozvanem Velikem nasipu, je povzročil razumljivo veliko raz« burjanja med poštnim osobjem. med žc« lczničarji in tudi med široko publiko v me« stu ter ob dolenjski progi. Cuderman, ki jc sedel v vagonu pri mi« zi, ko jc vlak vozil skozi predor med obema postajama, je na ovinku vstal pokonci, isti hip pa žc začul zunaj sumljiv ropot, kakor hi kdo plezal na stopnjice vagona. In res, hip nato je Cuderman žc tudi zapazil stati na pločniku dve sumljivi moški postavi. Moška šc oba mlada, sta sc nekaj motala ob vratih. Hotela sta jih odpreti in se nc= opaženo vtihotapiti v vagon. Namen pa se jima ni posrečil radi Cudcrmanovc euječ« nosti. Manipulant je opazivši nevarnost ta* koj skočil v drugi oddelek vagona, kjer so sc nahajale vrečice z denarjem. Njegovo hipno odsotnost je eden roparjev izrabil in potegnil okno ambulančnega vagona za ka« kih 20 cm navzdol. Na Cudermana, ki sc jc takoj povrnil, jc lopov brez vsake bese« de nameril z revolverjem in ustrelil. Kro« gla pa je svoj cilj zgrešila in udarila v šipo nasprotnega okna. Cuderman je tedaj po« tegnil zasilno zavoro in hitel obvestit stro« jevodjo. Ropar je ustrelil še enkrat, vendar Cudermana tudi tokrat ni pogodil. Vlak se je medtem ustavil, napadalca pa sta že sko« čila z vagona, stekla po nasipu in izginila v noč. Ambulančni voz jc bil preiskan ta« koj na mestu in najden jc bil na mizi ob oknu projektil. O senzacijonelr.em napadu jc bila obveščena brzojavno iz Škofljice žandarmerijska postaja v Grosupljem. Lo« pova so orožniki zasledovali tekom ccle noči v vse smeri, vendar jc ostalo zasledo« vanje brezuspešno. Cuderman je bil v Ljub ljani na glavnem kolodvoru takoj zaslišan o dogodku od policijskih organov in pošt« nc komisije. V ambulančnem vagonu se je nahajalo v vrečicah okrog 260.0O0 Din gotovine. Na« padalca sta bila mlada človeka in je oni, ki jc streljal, nosil na glavi klobuk svitle bar« ve, spredaj vdrt. Danes, v torek popoldne bi se morala odpeljati na Iicc mesta, koder jc bil izvršen napad posebna komisija, ob« stoječa iz policijskih in poštnih organov. Pozneje pa se je izkazalo to zaenkrat kot nepotrebno in za preiskavo nepomembno. Ljubljanska policija v zvezi z žandarmerijo jc predrznim napadalccm namreč že na sle« du. Lopova sta sc bržkone pripeljala z vla« kom iz Karlovca do Grosuplja in šele tam« kaj sedla na vlak, ki prihaja iz Novega, inc* sta. Krvava trgatev« V Sremskih Karlovcili, kjer je sedaj ob trgatvi zelo živahno in veselo, se je odigrala te dni krvava tragedija. Jurij Križan, 19Ietni mladenič, je zaklal z nožem 70-letnega starca Petra Filipoviča. Prepir med Križanom in Filipovičem se jc začel povsem nedolžno. Oba sta po trgatvi prišla v gostilno, kjer sta si naročila starega vina. Ko sta izpraznila dovolj kozarcev, sta se jima razvozljala jezika in sta začela debatirati, kje se lažje lovijo ribe, v Adi, močvirju pri Dunavu ali naravnost v Dunavu. Sprva je bilo razlaganje obeli še dokaj mirno. Pozneje sta se močno razgrela ter se začela obdelavati z lokalnimi izrazi. Potem sta si začela dajati priimke in končno sta si skočila v lase. Mlajši je vrgel starca tia tla in na podu liže sta oba potegnila nože. Filipovič .ie prvi skušal zabosti Križana, ta pa je tako zamahnil proti starcu, da ga jc zaklal kakor janca. Križana je policija takoj uklenila ter ga izročila sodišču. Zločinec priznava uboj, pravi pa, da je bil pijan ter ni vedel, kaj dela. / Prorok, ki bega ljudstvo V Senti je policija aretirala in zaprlai gostilničarja Joco Krstina .Mož je znan ši-rom- Bačke kot prorok in je med ljudstvom zelo popularen. Pred nekaj dnevi je obiskal Sento, kjer je začel po svoji navadi zbirati ljudi in jim pridigovad. Povedal jim je med drugim tudi, da bo leto? v decembru Bačka znova poplavljena, pri čemer bosta Apatin in Sen-ta popolnoma uničena. Razume se. da je to »prorokovanje« vzbudilo v ljudstvu, ki si še ni opomogle* niti od zadnjih poplav, velik strah. Da bi se ta neutemeljena panika preprečila, — ljudje so se namreč že začeli izseljevati —. je bilo orožništvo primorano proroka odstraniti, da ne bo delal še večjih zmešnjav. Toda s tem, da je Krstin prišel pod ključ, se ni položaj prav nic izboljšal. Naivno ljudstvo sledi njegovim besedam in je uverjeno o katastrofi, katero je napovedal aa irnesec december. Mnogi lahkoverneži prodajajo svoja posestva za majhen denar in se izseljujejo v kraje, kjer upajo, da bodo na varnem. nkvizicije Inkvizicije Inkvizicije Inkvizicije Kaj? Kje? Kdaj? Pred sodniki Ivan je najlepši fant v Vrhpolju. Dobro se zaveda, da ga imajo dekleta rada, a najraje njegova Pavla. N Vrhpolju pa domuio Se črnogledi Francelj, ki rad povsod pova-suje in se iz fantov in deklet norčuje. Francelj je jezen, ker imajo Ivana dekleta rada in že zdavnaj je dejal, da mu bo obraz še polepšal. Ivan se pa ni zmenil zalo; še dalje je hodil pod okno, stresal s kodrasto glavo ter vriskal iu pel čez Vrhpolje. Julijsko nedeljo letos je bila na Vrhpolju veselica, na kateri je svirala taka godba kot Se nikoli; še rogovila-bas se je od nekod pri-majal in brundal poleg trebušaslega čela in vitke vijoline prijazno poskočnico. V gostilni se je postavljal Francelj; norčeval se je iz fantov, ki so se mu pa samo smejali in se veselo vrteli s svojimi mojcomi. Noč je že ležala nad vasjo, ko se je Francelj prizibal iz Jernejeve gostilne v vežo. Srečal je Ivana in ga takoj je! smešiti. Za svojeera fanta se je potegnila Pavla, ki je bila ž njim; France je pa še bolj nagajal. Tedaj ga je pa Ivan zgrabil za roke: cFranceljček. tvoj jeziček se je vnel; danes je pa gasilska veselica; čakaj, ga bomo pogasili!> Že sa je Ivan dvignil za roke, a noge je vzdignila Pavla in junačina Francelj je čepel v široki ksdi, ki je stala v veži napolnjena z vodo. Zmočil si je zadnjo stran, a jezik mu je še vedno gladko tekel. Kot Ivan, je vzel ludi on vse za šalo in se veselo smejal, ka je odšel. A kmalu se ie vrnil in navalil na I\ ana z odprtim nožem. — Ivan je dobil za spomin zarezo v obraz; brazgotina bo ostala. Sunil ga je tudi v prsa in mu prerezal suknjo. Poškodba na obrazu je bila težka, pa tudi 6 mesečna ječa bo težka. Domače vesti * Dr. Frar.e Bulic cestni meščan v zagreb ški. Občinski svet mesta Zagreba ie na pied včerajšnji svoji seji povodom njegove osemdesetletnice izvolii za častnega mešča-r.d slovitega jugosiovenskega znanstvenika arheologa dr. Frana Bulica. Župan arhitekt HeinzeT je dona dr. Bulica o tej izvolitvi brzojavno obvestil. * Tajna konferenca jugosiovenskega epi-skopata v Zagrebu. Te dni zaseda v zagrebških natiškofovih dvorih jugoslovenski epi-skepat, katerega se kompletno udeležujejo vsi katoliški škofje. Konference se vršijo po v naprej določenem programu, a so stroji o tajne. Pač pa gospodje škofje obljubljajo, bodo po končanih posvetovanjih objavili obsežnejši komunike. Diskretnost je tako velika, da tokrat uiti za tajnika ne fungira eden izmeu višjih svečenikov, kakor je to doslej bi! običaj, in tako imajo sedanje konference pravcati značaj konklava. Vsi škoije so zu časa .svojega bivanja v Zagrebu gostje nadškofa dr. Baueria. * Imenovanja \ državni siužbi. V kmetijskem ministrstvu ie podpisan ukaz, s katerim so imenovani: Josip Zabavnik za vinogradniškega referenta v Mariboru, Mar tin Zupane za oblastnega kmetijskega tajnika mariborske oblisti, dr. Zeljko Kova-Oevič pa za šefa odseka za poljsko kulturo v Osjeku. * Za tpeštne strokovne izpite pri direkciji pošte in telegrafa \ Ljubljani je poštni minister Imenoval za člane izpraševaine komisije za skupino A (administrativno pravo) Aniona Vesenjaka. dr. Josipa Le-barja in -dr. Ivana Lamina; za skupino B (poštno) dr. Antona Vagaio, dr. Bogdana Kurbnsa in Antona NVolfa; za skupino C (te-leghiisko-teiefonsko) Tomo Vrkljana. Ivana Rozmana i:: Marka Rotlila: za skupino D (tehnično) inž. Mateja Koiariča in Ivana Bralka: za skupino E (raounsko-blagajni-ško in kn.agovodstveno) Maksa Svobodo, Pavla Glaserja in Ivana Komna. * Oražncv eliaški do_m v Ljubljani. Z.-; zimski semester 1920-2? je na razpolago 34 prostih mest za ubožne slušatelje filozofske, juridieu? in tehniške fakultete ljubljanske univerze (prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava). Prosilci za ta mesta nai v lože svoje prošnje . 1). na medicinskem dekanatu. Prošnjam je treba priložiti ubožno spričevalo. potrjeno ckI županstva, davčne oblasti iu cve.it. ocd Sv. Gorami. Od tu že obstoja avtomobilska zveza preko Bizeljskega v Brežiee, od koder gre na-daljna že obstoječa zveza do Novega mesta. Komisija, ki se je udeležila te poskusne vožnje, je obstojala iz gg. ravnatelja poštne in telegrafske direkcije iz Ljubljane dr. Gregoriča s strokovnimi . referenti, iz srezkega pogiavarja dr. Franca Hrašovca iz Šmarja kot zastopnika politične oblasti in,iz načelnika okrajnega zastopnika Fcriinca iz Šmarja. Na posameznih poštnih postajah je pričakovalo komisijo številno prebivalstvo, ki se jc- živahno zanimalo za novo in važno prometno sredstvo okraja. Autogaraža se nahaja v Št/ Petru pod Se. Gorami, kamor in odkoder bo poštni avto vozi! dnevno enkrat v vsako smer. Kakor hitro bo popravljen, drugi rezervni avtomobil. ka£_se_&o zgodilo zanesljivo tekom enega meseca, bo poštni avtomobilski promet za te kraje otvorjen. Cena je za enkrat določena na 1 'A Din za km, se bo pa pozneje gotovo znižala na 1 Din. Pri poskusni avtomobilski vožnji ie komisija tudi ugotovila, da ima okrajni zastop svoie ceste v dobrem stanju. Za otvoritev nove poštne avtomobilske zveze ima največ zaslug g. ravnatelj dr. Gregorič, kateremu bo prebivalstvo tega okraja gotovo hvaležno. Privoščite si prijetno jesen in zimo s tem, da si nabavite krasen raglan ali suknjo, ki so bnzdvoma najceneje dobiti pri tvrdki Fran Eokič Prež sadijo š'ev. i9. * Himen. Na Brezjah se je te dni poročil g. Gabrijel Majcen, iužeiijer v Trstu in sin profesorja v pokoju g. Gabrijela Majcna v Mariboru, z gospodično Elizo Dentelj, hčerko zdravnika dr. Demel.ia. * Kongres Narodne ženske zveze se vrši letos na Bledu. Otvori se dne 25. oktoBra in bo trajal tri dni. Na kongresu bedo zastopane vse naše humanitarne, gospodinjske in kulturne ženske organizacije. * Nov sneg na naših planinah. Na Gorenjskem je prošlo nedeljo divjala silna nevihta. Julijske planine in Karavanke so s snegom pokrite. Mnogo snega je zlasti v Triglavskem pogorju. * O zanimivih meteoroloških pojavih nam poročajo iz Kočevja. V pondeljek se ie zjasnilo. Jutranja temperatura ie iznašala — 5 stopinj H, popoldne pa — 12 stopinj R na solncu. Barometer, ki je od srede 6. t. m„ ko je bil mlaj. pa do nedelje padel za 12 mm, se je v noči od nedelje na pondeljek dvignil kar za S mm. Zadnje solnčns da: minulega tedna so imeli v Kočevju zjutraj in zvečer temperaturo — 6 do .s stopinj R. ob 1. popoldne pa — 25 do -r 2S stopinj R. Vsekakor zanimivo! * Atentat z dinamitem na Visu. V nedeljo ponoči je bil na Visu izvržen atentat z di- liamiiom na hišo bivšega občinskega načelnika Frana Mardešiča. Hiša je znatno poško devana. Človeških žrtev ::i bilo. Uvedena je preiskava. * Gozdni požar na Lovčenu. Kakor javljajo s Cetinja, je v soboto ponoči v gozdovih na Lovčenu nastal požar. Vsa cetinjska garnizija je prihitela na pomoč ter je s pomočjo okoliških seljakov do nedelje zvečer omejila požar. Kako je požar nastal, še ni dognano, domneva pa se, da je nastal ogenj po neprevidnosti pastirjev. Oblast je odredila preiskavo. * Samomor 7o letnega starca. V vojvodinskem selu Kulpin se jc obesil premožni sedemdesetletni seljafe Mita Grgurin. Mož, kateremu so že pomrli žena in otroci, je v zadnjem času ponovno izjavil, da bo sam napravil konec svojemu življenju. oTufprelepH me Liumjana in pij z navdušen em , Florjana", ter vzd gni kiepek K'as — v Florjanu le je „ver tas" Edina izdelovalnica E.JESAS >n 3803. Lmbliana-Moste. * Tat\ ina starinskega orožja. V gradu grofa Žige Beroldingena v Varaždinski okolici je bila v noči od sobote na nedeljo izvršena Zagonetna tatvina. Doslej neznani ziikovci so vlomili v pritlične prostore, kjer se je nahajala dragocena zbirka starinskega orožja. Odnesli so mnogo s srebrom okovanih pušk in pištol, raznih lovskih pušic in drugiii starinskih predmetov, vrednih več 100.000 Din. Storilci, ki so brez dvoma dobro poznali razmere v gradu, so izginili brez sledu. Bohinjska Srednja vas! V nedeljo, 17. oktobra bo imela Sirarska zadruga veliko vrtno veselico z naslednjim sporedom: 1.) Ob 11. dopoldne prcmovauje plemenske živine za vso Bohinjsko okolico; 2.) Ob 15. popoldne slavnostna otvoritev nove sirarne. nato vrtna veselica s srečolovom in vinsko' trgatvijo. Preskrbljeno bo z mrzlimi in gorkimi jedili ter z dobro kapljico. Na prireditev vljudno vabi vse in se priporoča za obilno udeležbo — Mlekarska zadruga v Boh. Srednji vasi. 1361 * »Ljubex« prepečenec izborila novost, prav posebno primeren za kavarne, gostilne in delikatesne trgovine. Frav priporočljiv za bolnike in želodčnobolne. Dobi se prav pcctiii v trgovini V. Šober in Eergant, Sv. Jakoba trg. * Plašče za deklice in dečke v vseh velikostih ima v zalogi po prav nizkih cenah tvrdka Fran Lukie. Pred škofijo 19, Ljubljana. 13.36 Iz Ljubljane u— Novinarjem! V četrtek, 14. t. m. ob po! 5. popoldne se vrši v damski sobi kavarne -Emona« važen članski sestanek z referati o cetinjskcm kongresu iti novinarski uredbi. Sekcija mora zavzeti svoje stališče do vprašanj, ki so ostala na Cetinju nerešena, obenem pa ukreniti vse potrebno za izvedbo uredbe. Zato je udeležba vseh članov nujno potrebna. Kdor izostane, naj pripiše posledice samemu sebi.. — Predsednik. h— Radikalski list o delovanju ljubljanskih gerentov. Kočevska radikalska »Samouprava« piše o izpremembi na ljubljanskem magistratu in pristavlja: iNas podeželske Slovence je naravnost veselila smotrena iu stvarna . vidna delavnost odstavljenih gerentov, ki so za Ljubljano mogoče več storili v dveh letih, kot bo morda bodoče legalno zastopstvo v dveh perijodah, ako ne bo imelo trdne delovne večine. Naši javni zastopniki imajo namreč predvsem to težko napako, da govore veliko preveč skozi okno za krogljiee kot pa delajo v korist stvari«. u— Seja Zveze Jugoslov. Demokratske mladine se vrši jutri v četrtek 14. t. m. točno ob S. uri zvečer. Udeležba br. odbornikov strogo obvezna. — ZDM. u— Družabni večer na Viču. Krajevna organizacija SDS :ia Viču priredi v nedeljo 17.. oktobra v Sokolskem domu zabaven večer z jako pestrim programom. Prireditev se vrši v korist poplavljencev, ki jih ie zadii-a povoden} pahnila v največjo bedo. Viška krajevna organizacija SDS je z razumevanjem velike bede posegla v pomožno delo in uspešno sodeluje pri vseh akcijah, ki sc vrše v korist poplavljencev. Na njeno itiicijativo se ie uvedla ljudska kuhinja v Novi vasi, ki je delila nesrečnežem brezplačno h|ano, organizacija jc nadalje pobirala v nedeljo 3. oktobra ob vstopu v viško obCino prostovoljne prispevke in nabrala 145S Din za poplavljence. Tudi zabavni večer. čigar iinančna stran je biia prvotno namenjena za okrepitev organizacijske blagajne, ie organizacija namenila za olajšanje bede najrevnejših občanov. S tem činom organizacija najenergičneje odbija trditev svojih nasprotnikov, da pozna ljudi samo v Luč Or>jenta o saterem filmu je bila včeraj prem era, igrajo sami domač ni Indije. Po večletnih težko-cah in trudu posrečilo se je indi skemu advokatu — polnejšemu g avnemu igra cu -to idealno idejo dobiti, katero delo pa mu ic naravnost br Ijantno u=pelo Žensko glavno vlogo Goppe igra hčerka inaharadie. Posnetki so di.n, kaj Upšega se nam na platneni pozornici tud v 2j stoletju ne more nud ti. Predstave ob 3. pol 5. 6., pol 8. in 9. IDEAL KOLO Sreče KOLO Usods KOLO Trpljenja KOLO Ljubezni KOLO Strasti ? ? ? ? ? ? ? * času volitev. Odbor pričakuje, da bo našla njegova namera polno vpoštevanje in da bodo Vičani v največjem številu posetili prireditev in s tem pripomogli svojim so-cbčauoin. u— Šentjakobski oder vprizor: v nedeljo 17 t. m. popoldne in zvečer L>rinklerjevo pravljico s petjem v 4 dejanjih Pogumni krojaeek . Popoldanska predstava jjriene ob 15. uri večerna ob 20. uri. — Predpro-daia vstopnic je v kavarni Zalazaik na Starem trgu. u— Otvoritev češkega učnega tečaja za srednješolce. V četrtek 14. t. m. se otvori ob 6. (IS.) zvečer tečaj za učenje češkega jezika, namenjen srednješolcem, v mali dv o rani Kazine v I. nadstropju. Otvoritv e sc naj udeleže vsi srednješolci, ki so sc že prijavili v kurz iu tudi oni, ki se še nameravajo priglasiti. Po otvoritvi sc po medsebojnem sporazumu določi čas in lokal, kjer se ho vršil pouk. — Češkoslov. iugoslovcnska Lisa. u— Nezgode ob tramvaju. Tudi ljubljanski tramvaj ima svojo brzino. Zanimivo pa jc, da najhitreje vozi ravno v najožjih ulicah tam v starem mestu in posebno v Flo-rijanski ulici. Včeraj popoldne se je v tamkajšnji ožini domala zgodila večja nezgoda, ko so se duhovniki vozili k pogrebu in se je konj s kočijo jedva umaknil pred tramvajem s tem, da je zavozil na pločnik. Precej težko pa je bila kmalu nato prizadeta blizu tam neka ižanska kmetica, ki sc s konjem iu vozom ni mogla umakniti, a jc tramvaj navzlic temu skušal se preri.ti datlje. Izpodncsel je konja, ki je potegnil seboj na tla tudi kmetico, držečo ga za uzdo. Konj je dobi! precej vidne krvave praske ob stegnu, a tudi ženska je krvavela iz r.csa, na licu in po rokah. Razen tega ie bila niena obleka vsa poškodovana. Tramvaj se je končno le ustavil, a kmetici je prihitel na pomoč neki voznik in se je nezgoda brez nadaljnih poškodb poravnala. Ni pa želeti, da bi se taki in slični prizori ponavljali. u— Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje dobavo in pokladanie hrastovih parketov v pisarnah, v skupili izmeri okrog 300 m2 Ponudbe kolekovane s Din 5__je predložiti najkasneje do 20. t. m. Parketne deščice morajo biti iz popolnoma suhega lesa brez grč in razpok. V ponudbi je navesti velikost deščic in ceno za 1 m2. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe v ckauomatu tobač. tovarne. 1360 u— Popravljamo. G. Franjo Petcrkovie, omenjen v uašem včerajšnjem poročilu o shodu stanovanjskih najemnikov nas naproša za popravek, da on ni soeiialist. marveč ca pripada levemu krilu delavskega gibanja. k skupini dekalistov, in da je po prepričanju komunist. u— Brezplačno pregledovanje jajc na trgu. Občinstvo se opozarja, da bo mestno tržno nadzorstvo odslej dnevno do pol desetin zjutraj, izvzemši nedelje, brezplačno pregledovalo jajca, ki jih kupijo stranke na trgu. Vsakdo, ki se hoče poslužiti pregleda, naj se zgiasi v pregledovalnik jajc, ki se nahaja na Vodnikovem trgu med manu-ukturnimi lopami. Mestno tržno nadzorstvo. u— Vinctoč Viktor Sedei, Kolodvorska rlica 26 toči pristna bela, rdeča in črna vina po nizki cenah. 1.558 u— V pečaščenje spomina na svojega dragega prijatelja gospoda Frana Poljšaka je darovala stalna družba pri Bončarju namesto venca na krsto pokojnika Din 300, za >Društvo skrb za mladino« Din 300 pa zgradbi Sokola I. u— Pevci — trgovski nastavlienci se vabijo na sestanek, ki ga sklicuje Trgovsko društvo »Merkur« za danes v sredo dne 13. oktobra ob S. uri zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta. Tudi novinci' prav dobrodošli! 1359 u— Preporodaši! Šahovski odsek priredi v tekočem mesecu tečaj za novince. Kdor izmed tovarišev se želi priučiti igranja šaha. naj se zgiasi danes ob IS. v društveni sobi. Po možnosti prinesite šahe s seboj ker pričnemo takoj s prvo vajo. — Odbor. a— Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23 v trg. St. Čer-netič. 27 u— Matična knjigarna v Ljubljani. Kongresni trg, je edina speeijalna trgovina z muzikalijami v Sloveniji in ima stalno v zalogi največjo izbiro vseh šolskih, klasičnih in modernih skladb za vse instrumente in Petje. 1329 Iz Maribora a— Sprememba posesti. Trgovec Josip Mlinaric na Glavnem trgu ie kupi! od krojača Franca iti Mar je Cverlin hišo z vrtom na Aleksandrov; cesti š;. 28 za 350.000 Din. — Elizabeta Glumac na Aleksandrovi cesti št. 3-3 je prodala svojo hišo v Vojaški ulici št 9 za 50.000 Din Jožef in Blažu Žager, železniškemu skladiščniku na koroškem kolodvoru. a— Ponareialec Potočnik nori. Pred lansko poroto na 20 let težke jeee obsojeni ponarejevalec denarja Potočnik je začel sedaj v moški kaznilnici v Mariboru simulirati blaznost. Razpošiljal je svojim prijateljem poslovilna pisma, češ da se mu hoče pit, človeške krvi. Da se mu prevroča kri ohladi, so ga da ; v samotno klet a— Velike tatvine po Mariboru in okolici. Dne 29 septembra t 1 jc prijavila Sofija Hitz. da je preteklo noč vlomil v njeno stanovanje neznani storilec, v prvo nadstropje, ter je iz predsobe odnesel dva ženska površnika. 3 pare čevljev, več nogavic. kichuk. rokavice! v skupni vrednosti 10.000 Din. Po policijskih poizvedbah je prišel vlomilec v prvo nadstropje po žici ua balkon, odkoder je prišel v nezaklenjeno stanovanje Policija je napela vse moči, da izsledi zločince in 8 oktobra je do-znala, da je kupil neki prikrivač več oblek in perila od neznanih moških Ker se je na stanovanju omenjenega prikrivača našlo še več druge obicke, ki je biia sumljivega izvora, o kateri smo pred dnevi že poročali, je policija blago zaplenila Posrečilo sc je doznati za prodajalca v 271etnem Grahu rrancu. pristojnem v Gradec. Omenjeni ie že lokrat predkaznovan radi različnih tatvin in jc ime' pomagača v osebi Karla Gačsiika iz mariborske okolice Policija ic bila nepresiarn na opazovanju in 11. t m. se je posrečilo prijeti vlomilca, ko sta ravno nesla ob 6. zjutraj k gori omenjenemu prikrivaču sveženj oblek. Aretiranca sta izjavila, da je vlomil v stanovanje Hitzovc Grah sam Noč pred aretacijo pa sta vlomila v Ptuju, kjer sta nekemu šolskemu nadzorniku pokradla obicke za 15-000 Dirt. Isto noč pa s'a pokradla tudi neki stranki na Bregu pri Ptuju oblek v vrednosti 2.000 Din. Oddana sta bila okrožnemu sodišču. a_ s polici-e. Nekemu K. F je bilo ukradeno kolo — Na dr. Verstovškovi ulici je bila ukradena iznad globokega jarka varnostna svetilka K sreči ni imelo to nikakih posledie ki bi se pa glede na nevarnost lahko pripetile. Neki S. Fioriian .ie prenočil v veži fin kontrole ter razbil dve veliki šipi Dejal ie. da ie hotel priti do pošte, ki pa je bila zaprta. — Vloženih je bilo v celem 23 prijav, izvršene pa so bile 3 aretacije. — Na Maistrovi ulici ie bil aretiran neki vlomilec, ko je ravno lezel v podstrešje. h CeHa e— Redni sestanek f-lanov krajeroe orla nizai-ije SDS Celje mesto la teden odpa-'ie: istotako odpade tudi sestanek krajevne organizacije SDS Celje okolica. Gg. zaupniki obeh organizacij nai uredijo svoje liste do. prihodnjega se-tanka drugi teden, '.'j podajo izčrpna poročila. e— Žalni dan krajevno rrzanitarijo I dr-i ženia vojnih invalidov r Celju se vrši v liv reki dne 19. t. m. Ob S uri dop. bo žalna sv. maša v spomin na bojnem polju padlim tovarišem v cerkvi sv. Danijela. Udeležili t=c jc bodo vsi službe prosti invalidi iz Celja in okolice. Vabljeni so nadalje brez pi-sebnrga obvestila zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter slavno občinstvo. Po službi božji se podajo vojni invalidi na celjsko mestno pokopališče, kjer se poklonijo nia-nem dragih pokojnih tovarišev. e— Ljudsko vseučilišče v Celju je povabilo za ponedeljek, dne 11. t. m. g. inž. Ferdo I.upšo. znanega poznavalca daljnega Siama. da predava tudi v Celju o svoji ek— pediciji iz Siama v Shau. Predavanje se je vršilo v prostorih mestne meščanske So'3 in ticer ob 16. uri za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Obe predavanji sla bili z ozirom na zanimivo temo jako dobro obiskani, zlasti popoldne s s jc kar trlo ukaže! jnc mladine, da sliši kaj zanimivega iz daljnega azijskega sveta. Prišla je tekom dolgega, dve uri trajajočega predavanja na svoj račun. Xc da bi se spuščali v podrobnosti snovi, ki je bila itak že objavljena, ugotavljamo, da je predavatelj obravnaval temo v obliki zanimivih anekdot ter se dotaknil raznovrstnih aklualnih vprašan' Na-daljna predavanja na Ljudskem vseučilišča se bodo vršila po možnosti vsakih 14 dni i:i j.- Ic želeti, da bi občinstvo obilni trud o.l-l.ora in predavateljev vsaj deloma poplačalo s svojim zadovoljivim obiskom. C— Krajni šoNki sret za Celje oknlifo je imel v ponedeljek, dne 11 t. m. zvečer sw jo sejo, na kateri so se razun dveh oddala še vsa nadaljna razna dela pri zgradbi nove šolske stavbe, ki zelo lepo napreduje i 1 bo dala zaslužek še marsikateremu delavcu in obrtniku. e— Oddaja rrljikc kolodvorske restatra- milnih nasprotnikih, ki so bili svojčas t-podarji v vseh naših obratih in podjetjih na naši zemlji. Celjska javnost bo skrbno pazila, da pri tej oddaji ne bodo merodajne partizanske intervencije in da bodo varovani interesi naših slovenskih in slovanskih ljudi. e- Vlak jo je purozil. Magdalena Peč-nik. 71 letna vpokojenka iz Srednje vasi pri Kočevju, stanujoča v Celju v Gosposki ul:-i št. 13. jc šla včeraj, v torek, po kosilu na sprehod proti Lavi. Ko se je vračala, je hodila po stezici na železniški progi Celje— Žalec. Rev i ca jc precej gluha in ni slišala svarilnih signalov strojevodje Hotela ie najbrž priti na železniški most, a jo je lokomotiva zagrabila in vrgla na pobočje, tako. da je priletela na glavo. Zunanjih poškodb ni bilo opaziti, pač pa je morala zadobiti težke uotranje poškodbe, ker ni mogla govori i i. Pouesrečenko so prepeljali v culjsKo javno bolnico. c— Gledališka predstava ljubljanskega Dramatičnega odseka vojnih inTalidov v Celju. Xa povabilo celjske krajevne organizacije Udruženja vojnih invalidov so ljubljanski tovariši, združeni v Dramatičnem odseku, vprizorili v nedeljo, dne 10. t. m. ob 16. uri na odru v ccljskem Narodnem domu trodejansko dramo clužna ljuba v . Udeležba od strani občinstva je bila zelo siaba. Treba je obžalovati, da trud in uspeli prireditve ni našel onega odmeva, ki bi sa smeli pričakovati. Na slab obisk sta gotovo tudi vplivali spominska prireditev ua k> roški plebiscit v soboto zvečer in pa vinska trgatev celjske požarne brarabe v nedeljo popoldne v Gozdni restavraciji. Potek prei-siave je bil dober, uaston nekaterih igralcev in igralk je pokazal celo veliko odersko spretnost. Naj bi imeb celjska invalidska organizacija pri sličnih prireditvah v bodoče tudi več gmotnega uspeha! Iz Trbovelj t— Znaki jesenske sezone. Pri Dukiče« vem podjetju na dnevnem kopu Doberni so pričeli uvajati delo ponoči in so poleg tega -•prejeli večje število delavcev. Upati je, da sc bo isto zgodilo v kratkem tudi na ostalih revirjih, ki pripadajo TPD. t— Konzorcij Narodnega doma v Hrast« r.iku opozarja, da se bo vršila tombola s prelepimi dobitki nepreklicno 24. t. m Sreč« ke so povsod na prodaj. t— Pri orožniški postaji v Hrastniku jc premikajoče se plazovje tako vplivalo na veliko betonsko škarpo ob okrajni ccsti, da je dobila na več krajih velike razpoke. Radi njih utegne v kratkem razpasti. t— Pritožbe radi nakupa stavbišča. Radi nakupa stavbišča za novo šolsko poslopje v Hrastniku se je pritožilo več interesen* tov, ki so se že od vsega početka protivili, da bi se uredile šol e razmere. t— Šah se udemačuje. Zanimanje za ša* hovske igre jc vedno bolj opažati pri mla« dih delavcih. Nadejamo se, da jim bo zelo ustreženo, ko prične Zveza kulturnih dru« štev s sistematičnim izobraževanjem na tem področju. t— Promet s splavi po Savi je postal zo= pet zelo živahen, odkar jc minilo deževje. Splavarji iz Posavja vozijo les za rudniške obrate v Trbovljah in v Hrastniku. t— Občinski kamnolom v Trbovljah za* daj za poštnim uradom 11. jc žc v toliko urejen, da je odvrnjena nevarnost za ko* pače. Pesek kopljejo v poševno ležečih te* lasah, medtem ko sc poprej ni na to oz:« ralo. t— Pospravljanje poljskih pridelkov se jc pri nas domalega že končalo. Ker leži trboveljska občina v kamenitem svetu, ni« mamo posestev, ki bi jih bilo primerjati z mimi v nižinah. Ob tržnih dneh se pozna na cenah, da nas preskrbujejo z vsemi po* trebnimi sadeži kmetje iz Savinjske doline. t— Moč strokovnih organizacij Unija slovenskih rudarjev, ki je v rokah socijaii« stov in sc razprostira po vsem ozemlju v Sloveniji, združuje v svojih vrstah okoli — 70 strokovno organiziranih rudarjev. Kadar le more, govori v imenu celokupnega ru« <1 irskega delavstva in vabi delavstvo v svo* je organizacije. Toda to jc pasivno in ne gre v organizacije. Približno ista jc s kle« likalno strokovno zvezo rudarjev. Tudi ta govori v imenu rudarskega delavstva in sili rudarje v svoje vrste, ki niso nič bolj go« ste kot socijalistične. Sedaj je zaznamovati v Trbovljah nov strokovni pokret, o kate* rem spregovorimo, kakor hitro bo dovolj; no osvetljen. t— Okrajno glavarstvo v Laškem nazna« nja, da je od 2. avgusta t. 1. strogo prepo« \cdana prodaja in kupovanje vseh vrst lo* terijskih obveznic tujih držav. Kakor je znano, je bil v trboveljski občini velik pro« met s takimi obveznicami. umetniško delo iz pristnega zlata in srebra. Bojni voz je srebrn in star približno 300 let. Predvajani film je po svoji vsebini in po* snetkih povsem originalen in morda kaj podobnega ne boste videli kmalu na plat* neni pozornici. Ta krasen film, katerega štejemo lahko med prvovrstne kulturne filme, je za Ju« goslavijo last posojevalnice «Pan» v Zagre* bu in je priporočljiv tudi za višješolsko mladino. . Tukajšnje kino podjetje »Ideal« predva« ja pravkar krasni kulturni film, posnet v Orijentu. i;;rajo domači Indijci. Fantastič* na in lepa jc vsebina tega filma: Sin kralja Suddhodana nazvan Gautama, je bil človek, katerega je bolela vsaka kri* vica, storjena človeku ali živali. Njegovi starci so skrbeli za čim udobnejše njegovo življenje. Kralj je pozval na dvor najlep* se bajadere Indije, da sina omamijo, pa vse jc bilo zaman. Prilikom nekega poseta sc i krcuo zaljubi v hčerko maharadže, ki jo po zmagi stavljenih bitk tudi srečno poro* či. Pa tudi ta njegova sreča ni bila trajna. Da bi živel narodu in pomagal ubogim, .ic v noči zapustil ljubljeno ženo in svoj paradiž ter se podal kot — apostol — pri* digar med narod. — Vedno lepše in lepše se razvija to umetniško delo. Roman je iz* šel tudi v vseh jezikih. Kar sc filma tiče, jc višek umetnosti. Film je plod ideje indijskega advokata, poznejšega igralca Himansu Rai in pisate* 1 ja Niranjan Pal, sina slavnega indijskega publicista. Zadnji sc jc pečal leta s študi* jami o Biiddhi. Ta dva sta se zvezala z ber« Iinsko družbo »Emclka«, ki jc poslala z veliko ekspedicijo šef*režiserja Ostena, pi= jonirja nemške filmske industrije, v jeseni 1924 v Bombav. Kljub temu, da jc bilo za posnetke vse pripravljeno, so naleteli Nem« ci na velike težkoče. Poiskati so morali zgodovinska mesta iz življenja Buddhc, iz* brati so si morali igralcc, kar pa jc bilo sil* no težko, ker jc bil narodu film, kakor vse kar jc v zvezi z gledališčem, tuje. Dobili so pa sodelavce v najboljših indijskih krogih. Po prigovarjanjih, ki so trajala tedne, so pridobili za sodelovanje hčerko maharadže, ki je igraia glavno vlogo Goppc. Vlogo Buddhe je prevzel sam stvaritelj filma Hi* mansu Rai, ki sc je v letih, ko je snov štu* diral, v to vlogo popolnoma uživcl. Posnetki so se vršili pri temperaturi 55 do 00 stopinj C. Težko jc bilo vzdržati disciplino mase, ki jc sodelovala. Toda vsi sodelujoči so vztrajali do konca, plačilo za njihov trud jc bilo krasno uspelo delo, ki ga zmore človeška volja le v zvezi z ljubeznijo do stvari. Vse v filmu je prist* no, igralci, stavbe, cclo juveli in drugi okraski. Prestol, ki je v filmu posnet, je Naši onstran sranic Še o slovenskih srednjih šolah Gorica, 10. oktobra. Z letošnjim šolskim letom so bili defini* tivn-o odpravljeni vsi ostanki slovenskih srednjih šol v Itaiiji. Vršili so se samo še izpiti. Seveda so morali učenci, ki so lani pohajali slovenske zavode, polagati še iz* pite. Tako so morali učiteljiščniki, ki so do* vršili šolo, tudi letos v Videm, kjer so skup no z absolventi italijanskih učiteljišč pola* gali izpit pred docela italijansko komisijo. Siovenski profesor je bil kakor običajno le kot tolmač prisoten. Temu primerno je se* \cda izpadel tudi zrelostni izpit za sloven* ske kandidate. Nič manj žalosten ni izid zadnje mature na realki v Idriji. Od 29 kandidatov, ki so se priglasili k izpitu, jih je izdelalo 14, ostali so bili zavrnjeni za eno leto ali za vedno, kajti realčne mature ne bo več. Le redni učenci bodo smeli še pri« hodnje leto ponoviti izpit iz enega ali več ptedmetov. Slovenski oddelek tehničnega zavoda v Vidmu je izginil čez noč. Onih par sloven« skih učencev so uvrstili v ostale razrede in zadeva je bila rešena. V Tolminu je se* daj samo zadnji letnik učiteljišča, seveda italijanski in takisto italijanska gimnazija. Gojenci, Slovenci in Italijani, bivajo sko« ro vsi v znanem Škodnikovem konviktu, k^ ga vzdržuje vlada. Tako uživa prosto stanovanje in prehrano v zavodu celo sin nekega finančnega kapetana, ki biva z dru* žino v Tolminu. Govori se, da bodo vse gojence uniformirali V Idriji se bo otvorila italijanska komplementarna šola Priprav* ljalno delo je šolska oblast poverila pro* fesorju I.orenzoniju, ki si ie pridobil ne« venljive zasluge s svojimi ovaduškimi in lažnjivimi članki v «Resto del Carlino«. Na vseh teh zavodih sc bo poučevala tu* di slovenščina, toda ne kot materin jezik učencev, temveč kot tuj jezik Naravnost smešen je tozadevni učni načrt in dela pre* glavice nastavljenim učiteljem. Saj so v Tolminu poverili pork slovenščine znanemu prijatelju Avstrije. «slikarju Kuželičkiju«. Profesor slavistikc dr. Jože Bevk pa je bil najprej telegrafično imenovan za novo kom plcmentarno šolo v Idriji. Ko ie prišel na mesto, ga je že čakal drugi telegram, ki je imenovanje preklical. Dosedanji ravnatelj tolminskega učiteljišča in veliki aprijatelj« slovenskega dijaštva profesor matematike Josip Pavlin ie premeščen na goriško itali« jansko gimnazijo, kjer bo poučeval slovan* ščino. Regent videtnskega fašizma De Lorenzi jc poslal vsem fašistovskim političnim taj* nikom, podeštatom. županom, komisarjem in šolskim oblastem povelje: »Ob priliki odpretja šolskega l"ta ter odnosno na na* vodila v odredbenem listu od 3 septembra 1926. št. 5 opozarjam Vaše Blagorodje na dolžnost, da morajo vsi naši mladeniči v vseh šolah nositi črno srajco Vaše Blago* rodje bo hitro na najboljši način preskrbe* lo za izvTšitcv navedenega ukaza. V na* spretnem slučaju se bo disciplinarnim po« tom postopalo proti Vam.-» Zopet povod za odpuščanje slovenskih učiteljev. Ukaz sicer ne pravi, kdo so ti naši mladeniči. Slovani pod Italijo predo* bro to vedo, saj silijo njihove otroke z vse* mi sredstvi v vrste fašistovske naraščajske organizacije »Ballila« in dekliške organiza* cije »Piccolc Italianc«. p— Vojno za osvoboditev Dalmacije na* povedujejo fašisti vedno očitnejše. V nede* I jo- so v Pazinu na gimnazijskem poslopju odkrili ploščo z beneškim levom. Bila je velika slavnost. Pazinski sindaco Paladin je /."ključi! svoj govor tako*le: »Beneški lovko s tega poslopja vedno podžigal plamen volje in vere, da ni več daleč trenotek, ko bo lev Italije, naš Duce, ukazal odrešenje onih levov Sv. Marka, ki tulijo po zemlji Dalmacije, katera še" ni odrešena.» Prof. So* derini je naznanjal, da bo «Giovinezza» spremljala k triumfu in zmagi nove rimske falange, ko junaki italijanske usode naznas nijo pričetek nove nacijonalne epopeje. Bc* neški lev na poslopju je simbol preteklo« sti, Iiktorski fašii pa simbol bodočnosti. To sta znaka za delovanje s pogledom na še delavnejšo in srečnejšo Italijo Pozdrav Dalmacije je izrekel M. Zimolo, one Dal* macije, ki šc vedno v žalni obleki pričaku« jc prihod velike matere Italije. Pozval je Mussolinija in ves fašizem, »da naj si v več ali manj bližnji bodočnosti zopet osvo* ji_ najlepši biser svojega bisernega niza.« Vso pazinsko slavnost je prevevalo ofen« zivno razpoloženje. p— Mussolinijeve šibe in sekire. Na po* kopališču v Tržiču postavijo spomenik pad lim junakom. Kaj bi napisali na spomenik, o tem so ugibali dolgo časa, slednjič so sklenili, naprositi za epigraf samega mini* bremensko poročilo H«:sorološki :avoi . i/uSiian 12 oktohra 192J-. Višina barometra 308> Krai Cas opazovanja idium Temcei. tei .'10-9Č v o/o Smei vetra in brzina v m Obiac-nosi 0—10 Vrsta padavine ot opazovana v mm do < urt' 1. 7643 63 8a NE 1.5 10 1.3 Ljubljana . I 8. 764-6 70 88 NNE 0.5 10 (dvorec) i 14. 761-7 15-3 71 NNE 0.5 9 l 21. 7610 12-8 74 S\V 1.5 0 Maribot . . , a 763 7 8-0 90 \V 7 8 Zagreb . . . 8. 764-2 9-1 91 S 0.5 0 Beograd . . . 3. 7641 10-0 90 S 1.5 0 0.4 Sarajevo ... 8. 76 vS 7-0 S6 mirno 10 4.0 Skoplje ... 8. 7646 15-0 93 mirno 3 20 Dubrovnik . . 7. 7n2 6 18-0 88 mirno 5 Solit .... 7 7629 18-0 70 NNE 1.5 8 4.0 Praha .... 7. 755-9 11-0 — SS\V 7 7 Solnce vzhaja ob 6-11 zahaja ob 17-22 luna vzhaja ob 1137 zahaja ob 2045. Povprečni barometer je danes nižji kot včeraj za 2.8 mm. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16 6, najnižja 6 5 C. Dunajska vremenska napoved za sredo. Večinoma oblačno, dež ni izključen, temperatura se bo nekoliko znižala. Tržaška vremenska napoved za sredo. Razni lahki vetrovi, nebo pretežno oblačno, nekoliko dežja, temperatura od 14 do 19 stopinj, morje razburkano. strskega predsednika Mussolinija. Prošnji se je odzval in spomenik bo nosil napis: *V imenu in v spominu padlih tovarišev — stisniti šibe in nabrusiti sekire za največje jutrišnje naloge«... p— Fašistovske preureditve priimkov sc branijo sedaj »številni dobri Italijani« sa« mi, kakor piše «11 Popolo di Tricstc«. Pra* vijo, da priimek še ne dokazuje Italijana. Oni, ki imajo slovenske priimke, nočejo izpremembe tudi iz spoštovanja do sto jih prednikov, češ tako so se pisali oni in tak naj ostane priimek, ki jc sicer žc po itali* jansko prcobličen. Pa so tudi v fašistov* skem glasilu bedasti nasveti za predraga* čenje priimkov. Na primer Covacieh naj bi sc izpremenil v Gova ali Covi. Cova ali covo pomeni gnezdo, brlog. Ne verjamemo, da se bo dal kak Covacich izvabiti v itali* janski brlog ... p— Učiteljski izpit na tržaškem učitelji* šču so prestali tudi trije Slovenci: Jos. Bo* lič, M. Bcrtok in Dušan Bcrtok. V Vidmu je napravila učiteljski izpit Emilija Mikla* vič z Livka. p— Pri Sv. Luciji jc bilo nakazano prve podpore za poplavljence 13.01X1 lir. Oško* dovanih posestnikov je 32 in škoda po po« plavah znaša v občini okoli 400.000 lir. Za« to pričakujejo oškodovanci znatne podpo* re, ki bo res kaj zalegla. p— Na levem bregu reke Idrijce v frak« ciji Idrija ob Bači je precej šoloobveznih otrok. Pot do šole pa je prečudna. Reka je vmes, pa nobenega mostu. Napravljena je neka nevarna žična vspenjača, na kateri si je mnogo otrok pokvarilo roke. Marsikdo, tudi odrasli, je padel v vodo in utonilo jih je tudi nekaj. Nekaj neverjetnega. Starši ne morejo pošiljati več otroke v šole Po* vodenj je odnesla tisto žično železnico. Zgraditi se mora most! Šport Glavna skupščina JZSS. za sezono 1925-26 Danes, v sredo, dne 13. t. m. se vrši ob 19.30 uri v damskem salonu kavarne Emo« ua v Ljubljani glavna skupščina JZSS za sezono 1925/26. Program obsega: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, revizor« jev, poročilo podsaveza v Zagrebu in Srp« skega PD. kot predstavnika podsaveza v Beogradu, poročilo o vojaških smuških te* čajih, volitev novega upravnega odbora in slučajnosti. Ako ob 19.30 sklicana glavna skupščina ne. bi bila sklepčna, se vrši ob 20. uri nova glavna skupščina, ki je sklepčna ob vsa« kem številu navzočih članov. Vsak včlanjc« n: klub sme prisostvovati občnemu zboru z dvema delegatoma, od katerih ima eden glasovalni, a drugi posvetovalno pravico. Delegati sc izkažejo s povcrilnicami svojih klubov. Klubi, ki za preteklo sezono še ni* so poravnali članarine, nimajo glasovalne pravice. — Predsedstvo. Lahkoatletski miting TKD Atena Danes popoldne se vrši na prostora Iliri* je lahkoatletski miting za ženske. Na pro« gramu so skok v dalj in vis z zal. ter met diska in tek na 60 m. Prijavljene so naše najboljše atletinje, ki so z uspehom nasto« pale na raznih mitingih doma in v inozem* stvu. Pričakovati je vsled tega izvrstnih rezultatov ter ostre konkurcncc. Predvsem bo zanimiv hoj v metu diska in v skokih, kjer nastopijo Tratnikova, Jermolova, Šant lova in Kriseheva. Miting prične točno ob 4 uri. Sodniški zbor za miting Atene. Gg. sod« niki, ki so bili naprošeni za sodelovanje pri današnjem mitingu iu katerih imena so bila objavljena v »Slov. Narodu« v petek, se ponovno nanrošajo, da sc sigurno in toč« no ob 15.30 uri zglase na prostoru Ilirije. TKD Atena. Še nekaj nedeljskih tekem. ISSK Mari« bor je v nedeljo igral v Celju prijateljsko tekmo s celjskimi Atletiki. Zmagali so Celjani s 4 : 1 (2 : 0). — V Mariboru je TSK Merkur v prvenstveni tekmi porazil SK Svobodo z 2 : 0 (1 : 0), v Ptuju pa jc SK Ptuj doživel v prvenstveni borbi proti mariborskemu Rapidu katastrofalen poraz z 8 : 1 (4:0). Stanje prvenstva v maribor« skem okrožju je sedaj sledeče: 1. Rapid (6 točk), 2. Maribor (5), 3. Merkur (4), 4. Ptuj (3), 5. Svoboda (2), Mura (0). Rapid, Maribor in Ptuj morajo igrati Se dve tek* mi, Merkur pa eno tekmo. Hazena SK Mura : ISSK Maribor 6 : 0 (par forfait). V nedeljo bi sc morala vršiti v Murski Soboti prvenstvena hazena tekma med obema kluboma. Maribor ni nastopil vsled česar jc izgubil tekmo v zgornjem razmerju. Službeno iz LNPa. Danes, v sredo, ob 20. seja p. o. v Narodni kavarni. Na sejo sc pozivata igralca Batelino (Panonija) in Urbančič (Reka). — Tajnik II. LLAP. Danes ob 18. uri v Emoni seja u. o. — Tajnik. TKD. Atena (Lahkoatletska sekcija) V sredo, dne 13. t. m. ob 15. uri, se vrši na igrišču SK Ilirija lahkoatletski miting, ka« terega se imajo udeležiti sledeče atletinje: Sifrcr I in IL Šaplja I in II, Ciuha Mira, Pečar Nada, Godler Kristina in Albina, Černe Olga. Atletinje naj pridejo na igri« šče pol ure pred začetkom. Proti onim, ki izostanejo brez opravičila, se bo najstrožje postopalo. Poziv velja za vsako vreme. — Načelnica. ASK Primorje (Hazena sekcija).. Danes ob 16.30 trening za sledeče igralke: Krisch, Podboj I in II. K. I in II. Modie T. Kramer, Jerina I in II, Sajovic, Kaiser. — Načelnik. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Danes v sredo ob 16. uri trening za I. moštvo in rezervo na dva gola. Trening za IL skupino v petek ob 16. uri. V nedeljo 17. t. m. pr» venstveni tekmi I. moštva in rezerve z Ja* dranom. — Načelnik. Motoklub «Slovenijs» v Ljubljani pri« redi medklubsko dirko na ljubljanski Grad v nedeljo dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne. Povabljeni so vsi motociklistični klubi na teritoriju Slovenije. Razven tega so povab* ljeni tudi zagrebški in drugi klubi kot gost* je, za katere so razpisane posebne nagrade. Kolesarski Podsa\*ez Slovenije priredi ob priliki motociklističnih tekem na ljub* ljanski Grad dne 24. t. m. kolesarske dirke zap rvenstvo ljubljanskega Gradu. Razpisi slede. Zveza slovenskih kolesarjev priredi po« vodom gorske dirke Motoklub a «Slovenija» v nedeljo dne 24. t. m. dirko na ljubljanski Grad za prvenstvo zveze. Gospodarstvo Vino „ljutomerčan" in njegovo ime Pred nedavno obrtno in kmetijsko razstavo v Ormožu se ie v naših listih pojavil članek, ki je ua eni strani poudarjal velik pomen te razstave, kar je bilo čisto prav, na drugi slrani pa trdil nekaj, kar ne drži. Članek je govoril o razstavi slovitih ormo-ško-ljutomerskih vin, ki se razpečavajo sirom sveta pod znamkama djutomerčan» in , cslamnjakv, , krstili na to ime. Že takrat, ko še ni bilo železnice, je bil sloves cljutomerčana> takšen, da so kupci iz gornjih delov bivše Štajerske hodili v Ljutomerske gorice po vino z vozovi ter ga spravljali v Gradec, vzhodni del Štajerske itd. Sloves izkoriščajo se danes vsi vinogradniki tin do Drave. Dandanes deluje celo v Središču ob Dravi vinarska zadruga z imenom «LjutomerčaD». Dne 17. t. m. bo priredila vinarska zadruga v Ljutomeru vinsko razstavo. Takrat se lahko vsakdo prepriča, da je sloves dju-tomerčaua> popolnoma utemeljen. Hmeljska poročila Žatee (ČSR), 12. oktobra. Mirno. Cene 3500 do 4100 Kč za 50 kg. Niirnberg (Nemčija) 12. oktobra. Mirno. Cene nespremenjene. i -ž ia ooročila Novosadska blagovna borna (12. t. m.). P š c n i e a: baška, 75—76 kg. 2.5 vagona 265. Turščica: banatska, stara, 1 vagon 152.50; baška, nova, 3 vagoni 107.50; sremska, sušena, 1 vagon 147.50. Moka: baška, c0> kombinirana, 1 vagon 425: banatska, «2>, 1 vagon 365; baška, o,, 1 vagon 325. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 5 vagonov 105. Fižol: sremski, beli, 1 vagon 137.50; baški, beli, 1 vagon 145. Tendenca nespremenjena. Živinski sejem v Mariboru (12. t. ni.). Dogon 8 konj, 11 bikov. 219 volov, 290 krav in 4 teleta. Skupno 532 komadov, povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7—S.50, poldebeli 6—6.50, plemenski 5—6, biki za klanje 5—7.25, debele kravo 6—7, plemenske, molzne in breze 5—6, krave za klobase 3.25—4.50, mlada živina 6—8 Din. Prodanih je bilo 350 komadov; od tega 66 za izvoz v Avstrijo. Mesne cene, govedina 10—18, teleti na 12.50—19, svinjska 10 —27 Diu kg. Kupčija je bila živahna. Dunajski goveji sejem (11. t. m.). Do-aon 3337 glav; od tega 1120 iz Jugoslavije. Pocenili so se le slabše blago in biki za 5 do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.55—1.80 (izjemno 1.85— 2.10), IT. 1.25—1.45. III. 0.95—1.20, biki 1.05—1.40, krave 0.S5—1.45 (1.65), slaba živina 0.50—0.80 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte. (11. t. m.) Ameriški in budimpeStanski tečaji koucem minulega tedna niso pokazali kakšnih pomembnih sprememb. Dunajski promet je bil mrtev. Le za turščico je bilo živahnejše zanimanje. Tudi oves je tendiral malo prijaznejše Uradue notice so ostale nespremenjene. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carino za J00 kg v šilingih: pšenica: domača 38—39, madžarska potiska 42.50—43.50; rž: 27.25— 28.75; turščica: 26.50—27.50; oves: domači 24.50—25. = Živinorejska zadruga v Seleah nad škofjo Loko bo priredila 18. t. m. (na Lu-keževo) p r e m i r a n j e goveje živine. Nekaj mladih plemenjakov se bo prodalo. Živinorejci ste vabljeni, da se prireditve udeležite. Tuji obiskovalci imajo avtomobilsko zvezo z gorenjskim vlakom v nedeljo popoldne ob 4. uri iz postaje Škofja Loka. = Razstava kmetijskih pridelkov v Ljutomeru. Vinarska zadruga v Ljutomeru bo priredila s sodelovanjem kmetijske, sadjarske in čebelarske podružirce v nedel.o 17. ponedeljek 18. t. m. v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru razstavo vin, grozdja, sadja, brezalkoholue pijače, čebelarstva ia raznih drugih kmetijskih pridelkov. Razstava se bo otvorila v nedeljo 17. t. m. ob 9. nri dopoldne in bo združena z raznimi strokovnimi predavanji o vinoreji, sadjere-ri, kletarstvu, kmetijstvu, čebelarstvu itd., ki so velevažna za vsakogar, ki se peča t omenjenimi pridelki. Razstavo bo obi-kal veliki župan mariborske oblasti, ki lio obdaroval najboljše razstavijalec s častnimi priznanji. Razstavi jalni predme'i (vino, grozdje, sadje in drugi kmetijski pridelki) se bodo sprejemali od četrtka (14. t. m.) od 8. ure dopoldne naprej v dvorani Katoliškega doma. V ponedeljek 18. t. m. bo ob 9. in 15. uri predavanje s skioptičnimi slikami o alkoholizmu, ki je namenjeno za mladino kakor tudi za odrasle iu vse prijatelje treznostnega gibanja. = Dviganje lire. Na mednarodnem deviznem trgu je zadnje dni lira močno poskočila in je zlasti predvčerajšnjim pokazo-vala značaj izrazite hausse. Na italijanskih borzah so padalo devize z vsemi znaki prodaj iz strahu in borzne panike. Kakor t-*) je pokazovalo včeraj, je ta rapiden dvig lire tudi proti računom intervencijskih bank', ki so začele popuščati z intervencijami Cene na celjskem svinjskem sejmu, ki so jo vršil 9. t. m., so bile naslednje: 6—7 leclnov stari prasci po 75 do 130 . o hrastovih poJnirah. bukovih pragih in lanenem semenu brez ponudb. Ponudbe v dogah za pivovarsks sodčke, pšenici, turščici, rži. ovsu, novem belem fižolu, krompirju in stisnjenem sladkem senu brez oovpraševanja. ZAGREB. Bančne vrednote v glavnem nespremenjene. Od industrijskih so zabeležili nekaj zaključkov Gulmann, Slaveks, Slavonija in Šečerana Osijek. Vojna škoda nespremenjena. Promplna se jo trgovala po 305, za ullimo novembra pn po 309. — D i-n a r se je v Curihu make okrepil. Itali-j a je zjutraj notirala v Curihu 21.275 in je tekom borzo popustila s tendenco nadaljnjega slabljenja. Oslabela ie zaradi •prenehanja invervencij bank. ki žele malo zavirati prehitro skakanje lire. Prav neznatno je slabši tudi P a r i z. Na zagrebškem deviznem tržišču jo bila tendenca nespremenjena in so tečaji v glavnem obdržali včerajšnjo višino. Samo Dunaj in Italija sla se trgovala po nekoliko višjih tečajih, dočim se je Pariz trgoval po neznatno nižjem tečaju. Skupni devizni promet je znašal 5.5 milijona dinarjev. Kotirale so d e-vize: Am>'erdam izplačilo 2268—2274, Dunaj i/.ulači!" 797.5—800.5. Berlin izplačilo 1349.5—1352.5. Bruselj 158—160. Italija izplačilo 227,95—229.95. London izplačilo 274.4—275.2. Nenvork ček 56.45—56.65, Pariz izplačilo 164—166, Praga izplačilo 167.4—168.2, Švica izplačilo 1092.75— 1095.75; valute: italijanske lire 227 229; elek t i: bančni: Eskomptna 100—101, Poljo 15—10, Kreditna Zagreb 100—101. Hipo 555—56. Juso 92—92.5, Praštediona 865—870. Ljubljanska kreditna 155—0; industrijski: Outnvann 230—285, Slaveks 100—102.5, Slavonija 85 — 52, Trbovlje 800—305, Vevče 102-0, šečerana Osijek 4C5—470, Našičk.i 1159—13')'); državni: investicijsko 72.25—73. agrarne 42.75—43.25, Vojna škoda, promplna 304.5 —305.5, za november 308.75—309.25, kaša 301.5—305.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 7as— 799. Berlin 1337—1349, Budimpešta 0.0793— 0.0795, Bukarešta 29.5—29.75. Italija 227.5-228.5, London 274.7—274.75, New York "6.53—56.55, Pariz J63 25—163.5. Praga 107.7—107.8, Švica 1093.75—1094.25. Curih: Beograd 9.1475, Berlin 123.2125. Newverk 517.50. London 25.11*/«, Pariz 14.00. Milan 21.075. Praga 15.325. Burlim-peita 0.00721025, Bukarešta 2.7375, Sofija 3.75, Dunaj 73.0125. TRST. Devize: Beograd 43.35— 43.90, Dunaj 345—355, Prrga 72—73, Pariz 68.75—70.50, London 118.75—119.50, Ne>v York 24.40—24.00. Curih 475—490, Budimpešta 0.0340—0.0350. Bukarešta 12.50—13.50. Valute: dinarji 43—43.70, dolarji 24.25— 24.50. 20 zlalih frankov 93—98, zlata lira 475.96. DUNAJ. Devize: Beograd 12.50— 12.54, Berlin 168.41—168.91. Budimpešta 99.12 -99.42, Bukarešta 3.77—3.79. London 34.3325—34.4325. Milan 28.53—28.63, Ne\v Verk 707.35—709.85. Pariz 20.32—20.42, Pra-la 20.95—21.03. Sofija 5.1050—5.1450. Varšava 78.35—78.85, Curih 130.70—137.20: valute: dinarji 12.4875—12.5475, dolarji 706.10 —710.10. Deviza Beograd iik ostalih borzah: v Pragi 59.60, v Berlinu 7.42. v Londonu (popoldne) 274, v Ne\vvorku (11. t. m. po borzi) 1.77. (9d 12. okt dal/t moderni ragiani samo . . Din 680 moderni ragiani sa dečke . .. 600 Gričar 31ejač samo Selenburgova ulica štev, 3. Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izvesti 'z knjige Dr. Josip Tičart 21 Cena s poštnino vicd Din 19-50 • aro£lla na bnji-larno Tiskovne ta-irige v Ljubljani. posestnik in trgovec v Železnikih Globoko žalujoči ostali UCAHTMC . »STOLOV HO azko^NO:^ -sAS Popolnoma novo l Prvič v Jugoslaviji^ Razkošno opremljena, elegantno-pustolovna igra v t< dejanjih V giavn-h vlogah: Xenia Desni, Ginette iVlad e, Rudoll Kle;r. Roggc, (Atila v Nibeiunsih), Vil ern D:e-tcrle Ud. — Nevarnost na berlinskem ko-lodvoru. — Tajni ses:anki pri .Jeclavem volku". — Na poti v nevo življenje. — Liubezen ali usni:ijenje. — Milijonski dragulj — Nova zvezda. — v sijaju m razkošju. — Denar, sreča in ljubezen.. Elegantno. Pustolovno Napeto. Razkošno izven programa: Slavnostni sprejem češkoslovaških parla-mentaicev v Ljubljani. Predstave ob 4., poi 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Sred na mesta - Teieion 121 in je moral ugotoviti popolno sličnost med svojim in njegovim obrazom. Abbe Bernard čaka sedaj na odločitev svojega škofa v Beauvaisu. Samo on sme namreč dati dovoljenje, da nastopi v vlogi, za katero ga hočejo Američani angažirati. Seveda bo moral denar v tem primeru izročiti zbirki za — Petrov novčič v Vatikanu. Smrt odličnega psihijatra V Monakovem jc pobrala smrt 71-ietnega profesorja dr. Krapelina, enega najbolj znanih sodobnih psihiiatrov in nevrologov v Nemčiji. Dr. Krapelin je bil rodom iz Meck-lenburga ter se je šolal pri Guddenu in Wundtu. V zdravniških krogih je bil tako priznana kapaciteta, da je jedva 30 let star dobil stolieo za psihijatrijo v Dorpatu. Kmalu nato so ga pozvali kot naslednika Fiirstnerja v Heidelberg, leta 1903. pa je prišel v Monakovo. V psi-hijatriji je bil priznan strokovnjak z mednarodnim slovesom. Napisal je velikansko učno knjigo v 4 zvezkih, ki še vedno velja za neprekosljivo delo. Mnogo koristnega pa je storil tudi za ljudstvo, kateremu ie v številnih predavanjih razlagal o psihijatričnih problemih ter ga zlasti vzpodbujal na boj proti alkoholizmu. Tragedija zavoljo psa Prošli četrtek ie stopila iz neke hiše na nabrežju Eaux-Vives ob Lemanskem jezeru že priletna dama s svojim psičkom. Nesreča je hotela, da je v istem hipu privozil mimo nje avtomobil. Psiček sc je prestrašil, se iztrgal dami iz rok in prišel vozilu naravnost pod kolesa, ki so ga na mestu povozila in usmrtila. Ko je dama videla, da je njen dragi psiček mrtev, je bila vsa iz sebe. Pred-no so ii mogli zabraniti, ie stekla čez cesto in se vrgla z nabrežja v Leman-sko jezero. Eden izmed pasantov je takoj skočil za njo in posrečilo se mu je, da je nesrečnico spravil v motorni čoln, ki se je nahajal v bližini. Od tam so jo prepeljali v bolnico, zakai izkazalo se je, da je uboga stara dama zavoljo smrti svojega psička — zblaznela. Ali po katoliškem obredu ali pa nič, Sovjetski komisar Zinovjev, ki vodi skupno s Trockim -opozicijo proti sedanjemu boljševiškemu režimu. r Izžvižgani prezident Kraljevsko gledališče v Kodanju je te dni doživelo škandal, ki mu ni para v zgodovini zadnjih časov. Predstavi v gledališču ie prisostvoval danski kralj Kristijan, ki je pripeljal s seboj predsednika finske republike dr. Relander-ja. Oba državna poglavarja sta zavzela mesta v dvorni loži. a komaj sta sedla, se je začulo z galerije oglušujoče žvižganje. vmes pa so padali klici: «Dol s krvnikom!' Nastala ie nepopisna zmeda. Nihče ni vedel, kdo demonstrira, in tako sta se najprej spoprijeli dve struii med občinstvom. Eni so vpili in žvižgali, drugi so tulili in kričali. Škandal je bil iako sra- i moten, da sta se kralj Kristijan in prezident dr. Relander osramočena in bledih obrazov umaknila, da ne bi prišlo do morebitnega napada na njuni osebi. Kakor, poročajo listi, ie bila demonstracija izrazito politična in naperjena proti prezidentti finske republike. Doktor Relander namreč mnogo potuje ter ima v svoji domovini med nižjimi sloji mnogo sovražnikov. Ti komunisti so se očividno sporazumeli z drhalio na Danskem ter jo podkupili za demonstracijo. Hrup se ni hotel poleči izlepa. Morala ie intervenirati policija, ki je udrla v gledališče oborožena s sabljami in samokresi ter iztrebila razgrajače. Danski kralj in dr. Relander pa sta med tem zapustila gledališko poslopje. Prezident finske republike, ki je bil tako neprijazno sprejet v danski deželi, namerava radi škandala prekiniti svoje bivanje na danskem dvoru ter se takoj vrniti v domovino. Seveda pa bo radi demonstracij v gledališču dobila najdaljši nos policija, ki ni znala škandala pravočasno izvohati ter demonstracij preprečiti. Papežev dvojnik Pariški listi poročajo, da je neko ameriško filmsko podjetje ponudilo opatu Bernardu, župniku v francoskem de-partementu Oise. 1 milijon frankov, če je pripravljen nastopiti v filmu v vlogi papeža Pi.ia X!. Vsak drugi človek bi to ponudbo brez dvoma z veseljem sprejel, toda abbe Bernard se bo težko odločil. Njega je filmsko podjetje izbralo baš radi tega, ker ie baje na las sličen papežu. Njegova sličnost je tako presenetljiva, da je župnik moral pred kratkim doživeti čast, ki je ne izkazuje papeževa garda nikomur drugemu, kakor le svetemu očetu. Abbe Bernard ie bil ■ namreč v Vatikanu v avdijenci in ko .ie odhajal, so mu stražniki prezentiraii helebarde. Papež sam je bil neverjetno presenečen, ko je sprejemal župnika v avdijenci pravi Vatikan glede nameravane poroke med belgijskim prestolonaslednikom in švedsko princezinjo Astrido. Laški listj poročajo, da se papeški nuncij v Bruslju, monsignor Micara. že nekaj dni mudi v Rimu, kjer ie poročal papežu o skorajšnji poroki na belgijskem dvoru. Nuncij ima nalog, da uredi vse formalnosti verskega značaja, ki so potrebne za poroko med katoliškim belgijskim princem in protestantovsko princezinjo Astrido, hčerko brata švedskega kralja. Vatikan pravi namreč, da pod nobenim pogojem ne dopusti, da bi se zaročenca poročila civilno, in zahteva, da prestopi princezinia v katoliško vero. Kakor je podoba, pa stvar ne bo šla tako gladko. Kongres za zaščito bivolov Na Dunaju, kjer se vrše vsakovrstni kongresi, so imeli zadnje čase tudi kongres za zaščito — bivolov. Na zborovanju ie bilo sklenjeno, da ie treba za vsako ceno ščititi življenje bivolov, ki bodo v nasprotnem slučaju kmalu izumrli. Evropa je bila nekoč na bivolih izredno bogata dežela. Danes iih ima samo še 66, od katerih je 33 samcev in 33 samic. Še ti redki primerki pa so raztreseni po vseh evropskih zooloških vrtovih. Nekateri imajo samce, drugi zopet samice, edino živalski vrt na Dunaju se ponaša z dvema kompletnima paroma. Liga za zaščito divjih bivolov je bila ustanovljena pred treini leti in beleži od svoje ustanovitve do danes ta uspeli, da je porastlo število divjih bivolov na šest eksemplarov. Kako težko pa je pomnožiti to redko žival, priča že visoka cena, ki se plačuje zanio. Pred kratkim .ie liga plačala v Franciji za samico 35.000 frankov. Umetni blisk Iz Pala Alta v Kaliforniji poročajo, da je uspelo Harrisu J. Ryanu, profesorju na univerzi Lelana Stanford, doseči 2 miliona 100.000 voltov napetosti. Elektična iskra, kj io ie tok pri tej napetosti povzročil, je merila celih šest metrov, torej je primera z bliskom povsem upravičena. Omenjeni poskus je izvrši! profesor v svoiem laboratoriju na univerzi. Zgradba tega laboratorija in vsa njegova oprema je stala bagatelo 271. tisoč dolarjev, t. j. nad 15 milijonov našega denarja. Ogromno napetost je profesor dosegel s tem da je spojil šest velikih transformatorjev po 350.000 voltov. Ryan je s svojim uspehom lahko zadovoljen; šest metrov dolge električne iskre ni dobil še nihče pred njim; moremo jo smatrati kot višek, kar je fizika doslej dosegla na tem poliu. V ostalem ni namen sličnih poskusov, proizvajati električne iskre, nego hoče fizika na njihovi podlagi praktično pro-učavati problem prenašanja električne energije na -čim večjo razdaljo pri čim manjši izgubi energije. Najglasnejši kričač Angleži so znani pomorščaki ter imajo dobra pljuča, ki dajejo od sebe močne in polne glasove. Nič čudnega, da se je v tej deželi porodila kuriozna misel, razpisati nagrado za rekord v kričanju, ki se na daleč razlega. Pozvani so bili vsi občinski razglaševalci na sestanek in vsakdo je moral preizkusiti svoj glas pred posebno komisijo, opremljeno s posebnimi aparati. Tekmovanje ie bilo zelo naporno. Moremo si misliti, da ni baš lahko zatulit; s tako gromkim glasom, da se ču-je čez hribe in doline. A vendar, Angleži so se pokazali mojstre tudi v tem. Komisija je izbirala in izbirala ter ie naposled našla izbirek v osebi nočnega čuvaja Gomerja Thomasa iz VViltshirea. Ta jc namreč odnesel prvo nagrado v ožji konkurenci s 24imi tovariši in ie dobil zlato kolajno. Thomasov glas ie tako močan, da seže 7 angleških milj daleč! Če se bo mož kdaj vzdignil z aeroplanom pod oblake, ga bodo slišali naravnost — v nebesa. Severing. odstopivši nemški notranji minister. za dečke in deklice najpripravnejše za šolo in sprehode nudi od 140"— Din dalje tvrdka Drago Schvvab, Ljubljana Kislo grozdje Viljem ostane v Dooriiu. Radi vtisa, ki so ga ostavila v javnosti, zlasti v državniških krogih, poročila iz Doorna. da se namreč namerava Viljem izseliti iz Nizozemske ter se nastaniti v tiomburgu, ie začel sedaj bivši nemški cesar resno premišljati, kai naj stori. Dočim je prej zatrjeval, da je primoran izpremenitj mesto bivanja zbog neugodnih klimatičnih razmer, pravi sedaj, da je bil glas o njegovi preselitvi lansiran samo za primer, če bi moral zapustiti Nizozemsko. Dvorec in park v Homburgu bosta po najnovejših verzijah za Viljema samo rezervirana in bivši cesar se bo smel zateči v Homburg le tedaj, če ga ne bodo hoteli trpeti nikjer v inozemstvu. ZA POPLAVLJENCE! Kdor takoj da, dvakrat da! Mednarodni filozofski kongres v Ameriki Splošna priljubljen kavni nadomestek o&uscn i cenen, "Srbiva se v vsef) I dobro asorliraniO S holomfalnif} frgovina§, ' Kovčeg, ki je potoval II let Vojaška evidenca mestne občine sarajevske je prejela te dni obvestilo, takoj za obvestilom pa kovčeg s prošnjo, da se zaboj in predmeti, ki se nahajajo v njem. izroče rodbini v svetovni vojni padlega vojaka Eehinia Muliča iz Sarajeva. Mulič je padel na italijanski fronti leta 1915.. njegov kovčeg pa je bil shranjen v vojaških skladiščih v Bratislavi ter je prišel nazaj v Bosno po celih 11 letih. V njem je bilo neka.i obleke, per -la in tudi par čevljev, katere je vzel padli borec z doma s seboj k vojakom; zmanjkala pa je medpotoma srebrna ura, katero navaia vojaški protokol, in ki je, kakor izgleda, na tem kompliciranem dolgem in mučnem, 11 let trajajočem potovanju, izginila v tuji žep. X Vlom v tempelj Krilne v D\varki. kas kyr poroča Reutcrjev urad i z Londona, jts bi! tempelj Krišne v D\varki pred kratkim okraden. Tatovi so odnesli za 70.000 funtov dragocenosti. Lhvarka ie pristanišče nu poU otoku Gutšradu ob Arabskem morju. Hindi ga prišetvajo k sedmerim svetim mestom njihove vere. Tempelj ima tri oddelke, kas tere krasi diven polžev stolp Ta stolp ju 50 m visoka, v sedem nadstropij ra^d^ljena piramida ia v vsakem nadstropju ie poseb; no svetišče. Romarji obiskujejo tempelj zc* lo radi. Na leto pride tjakaj nad 10.000 obiskovalcev. X Obvezno cepljenje zoper tuberkulozo v šolah. Društvo za pospeševanje socijalne higijene je imelo nedavno v Rcimsu na Francoskem svoj letošnji kongres Znani pariški profesor Calmettc je na zborovanju poročal o uspehih svojega cepljenja zoper tuberkuloze s cepivom BCC- S tein seru* mom je dosegel učenjak tako povoljce res ?u!tate, da se je umrljivost dece zmanj* šala na najnižjo st-opnjo. l-rancozi kvitirajo to poročilo svojega pariškega specijalista za tuberkulozna obolenja z zadovoljstvom, drugod pa bo stvar gotovo naletela ua odpor. Erei posebnega osvestila. V Cambridgu (država Massachussets, USA.) se je začelo zasedanje šestega mednarodnega kongresa filozofov. Filozofski kongresi so se začeli pred dvajsetimi leti in motil bi sc, kdor bi mislil, da se na teh sestankih filozofov razpravlja zgolj o raznih teorijah in hipotezah. Ni namreč namen filozofskih kongresov glasovati o filozofskih teorijah in jiii nemara sprejemati ali zavreči z večino glasov. Edini njih cilj je, da se filozofi medseboj dobro spoznajo in izmenjajo svoje misli. Tako imaio referati na teh kongresih vedno le informativni značaj. Inicijatorii filozofskega kongresa so bili francoski filozofi grupe okoli ^Revne de Metaphysique ■>, ki so leta 1904. sezvali prvi mednarodni kongres filozofov v Parizu. Kongresu je predsedoval Emile Boutroux. Letošnji, t. i. šesti kongres. se vrši na cambridgeskem vseučilišču Harvard University, ki uživa sloves največje ameriške univerze. Ta univerza spominja filozofe na dva velika filozofa, ki sta pred kratkim umrla: William James in Josiah Royce. Letošnjemu kongresu predseduje Nicholas Murray Butler. predsednik kolumbijske univerze v Ne\vyorku. Glavne razprave se tičejo vprašanj metafizike, logike, filozofije znanosti, teorije vrednosti in zgodovine filozofije. Katastrofa generala Potioreka Bivši intendančni šef generala Potioreka, Bartha, priobčuie v nekem bu-dimpeštanskem listu obširno poročilo o Potiorekovem vpadu v Srbijo. Bartha zatrjuje, da so njegova poročila avtentična in da se prvič objavljajo za javnost. Potiorekove načrte so baje pomagali izjaloviti številni agenti Narodne ohra-ne, ki so bili v avstrijski armadi na visokih mestih. Dalje opravičuje bivši intendančni šef svojega generala z znanim IS. avgustom in 2. decembrom. Ta dva dneva je bil namreč guverner Bosne in Hercegovine prisiljen predložiti dobra poročila staremu cesarju ter ie moral v ta namen napraviti makar še tako neumne poteze, samo da so njegove akcije izgledale kot uspeh. Ker pa mu je armadno vodstvo istočasno vzelo nekaj vojaštva ter ga poslalo na rusko fronto, je bila izvedba uspešne ofenzive onemogočena in vpad se je moral končati z nesrečo. Beležimo kakor čitamo. odgovornost pa prepuščamo pisatelju. v ponedeljek, dne 11. oktobra 1926 ob 11. uri ponoči po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, udano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega blagopokojnika se vrši v sredo 13. oktobra 1926 ob štirih popoldne iz hiše žalos.i v Ztleznikih h. št. 74 na pokopal šče Sv. Frančiška. Sv. maša zadušnica za biagopokojn ka se bo darovala v četrtek 14. oktobra ob osmih zjutraj v cerkvi .Sv. Frančiška. V Železnikih, 12. oktobra 1926. na j bo! j s .-k iz svojega Kon-vcrzacijske večere za v francoskem jeziku že izvežoane člane vodi tudi letos s priznano sprctnbstjo sdč. Katinka JugoVič Obisk je dober Knjižnica Francoskega krožka je do nadaljnjega odprta vsako sredo od 5 d(. 6 popoldne RAČJE PRI MARIBORU. Tukajšnji občinski odbor je votirai v svoji seji ane 10. i. m. Din 500 za poplavljence Posnemajte! LITIJA. V najkrajšem času nas zapusti naš vrli, nad 25 let delujoči član pudpisa-ruh drušie« g šoiski upravitelj Bernard Andolšek. Da se zanioremo od milega nam brata in učitelja primerno posloviti ter d:i mu izrečemo svoje priznanje za njegovo iicumornp in uspešno, nad eno četrtstoietie trajajoče kulturonosno delovanje v Litiji, prirede podpisana društva poslovilni večer v sredo 13. t ni. ob 20 v restaraci.ii na PoŠti Pevsko društvo .--Lipa« zapoje slav-ljencu ob pol 20 podoknico, nakar se razvije povorka k Posti Vabimo vse člane in vse drugo občinstvo, zlasti učence in učenke g Andolška, da se poslovilnega večera pohroštevilni, udeleže Sokol Lirijn-^imart-no, krajevna organizacija SDS. Gasilsko Iruštvo Litija, pevsko društvo ^Lipa=. po-iružnica CMD. podružnica JugoSlovenske 'a tiče.' ŠOŠTANJ Mestna občina* je loletni ju-iilej Šoštanju, odkar obstoja kot mesto, iroslavila s tem, du ie popravila občinsko -esio, izvršila prepotrebno kanalizacijo in upila drogove za napeliavo električnega ka iz rudnika- v škahli, da s tem izbolj a razsvetljavo. Namesto razpadle brvi če/ "ako pa se -;radi mošt na betonski podla :a. Nadalje se ie renovirala mestna hiša cr v razpadu se nahajajoči Gasilni dom. '.d katerim se je uredilo dvoje lepih sta-ivanjj a iStotako ie občina napravila dvo-■ stanovati* tudi na Kolškovi hiši, ki je Jaj njena last Da se nadalje odpomore anovarijski bedi. zida občina novo petsta-vanjska hišo, ki bo tekom enega mese i izročenp svojemu namenu Temeljito sta .dalje renovirani obe šoli Pri ljudski šo-sc napravi duzidek za štiri razrede. Ko-lisijski ogled je že opravljen in ako bo remc količkaj ugodno, pride dozidek že ctos pod streho ■ Občina nosi težko bre-•ne vzdrževanja 'judske šole s 85 % vseh stroškov Meščansko šolo pa docela vzdržuje sama kljitb temu, da n* niti polovico učencev iz domače občine Za obrambi mesta in okolice pred požari je občina nabavila motorno brizgalno. katero dobimo še ta mescc Agilnost ie torej vsestranska in hvalevredna Razume pa se. da ie zato potrebno denarnih sredstev, katere mora občina dobiti. z dokladami V največji meri bo vse te fzdatlce- občina krila z dokladami. k; jih največie šoštanisko podietje dol gitie še za letA 1924 In 192? Podjetje se naravno plačilu teh doklad upira, kar mi* pa ne bo pomagalo, četudi so se sami so cijalisti skupno z nemškutarskimi kapitalisti ...začel! zanj zavzemati Šoštanjski sloji so tekom zadnjih časov 'imeli priliki spoznati pravo barvo socialistov, ki se jgre-vaio za kapitalistična podjetja Lahko rečemo. da so soci.ialistl izgubili ves ugled in da se bodo v bodoče zastonj drli proti kapitalistom, k~w vsi šoštanjski sloji uvi-devajo, da ravno socijalisti nastopajo proti ubogim in za kapitalista tudi tedaj kadar ie čas in prilika, da se od kapitalista tfoiir kar ie -zahtevano iin anonnonnnnnnnonnnnnnnnnD Fr»n Korošec, urai Liubliana, Barvarska steza 6 (t nadstr) (dohod i z Poi ansKi cestt ob h Si štev 7.) sprejema m popravlja vsakovrstne ure trpežno hitro m ceno ter daje I teto gar.mciie Nadal e /delili'" sneci:aln del r 73 nrr td POZOR, Zopet znižane cene POZOR, Zopet znižane cene? Ljubljana, Starš trg 21, — poleg Zalaznika tvomenna rujava Din Kontenina za rjuhe' Din Angiežkt Sifoni Din Notici, lucat Din r- 10- 12- 27— 29—, 34 — 12--. 15-—, 19 — •IS-—, 70--, 90- Angleški poplčm za bluze in srajce Din 36'—, 40'—, 4o'- Ka'.lično blago za -tenske obleke Din ti'—, 16'—, 32'- Čisto volneno blago za ženske žiroko i 10—130 cm Din 40'—, 70'—, 120 — Prima moški štofi lodni, kamgarni in drngi Diu G0-—, 200'—, 300. (ti/1 o . Premog in drva nabavite najceneje pri tvplfci V e i e p i o Ku-lolf .Na KlTrteb 6t t- Vo'lmat 204 dobro vpeljan v celi Siovenij, Htv Zagonu m Primožu s Ia referencam' želi mesto premeniti. Ponudbe doc! ,M&nuia^turist 94' ua oglasni od 1e p'- „ u'ra" >07 4 Važno zč izvoznike esal i prava itsnu-stokovnega časopisa .iL l.hGNO° -Vlilano namera izdati zač 1'Kom iaiu»ria 19drugo naklado LESNEGA ADRE5ARJA 1926-27 eiu mi es. .r, .iroi tali t Kakoi v iirvi >iaMad b vsebu^a i.ESNl ADKE^AR naslove vsel. v lesno stroko spada očih italijanskih tirm, poleg tdga pa v dodanu seznani pomernbri Jš h inozemskih proizvaiaiočih in trgovskih tirm te stioke Cena za uvrstitev v ta seznam ie diločena z Lit. 15--, Nav« deno bo besedilo ivruke men* trtovska ul ohrtn • otroka >n natančei naslov K besed k -amo n< bo uvrščene nonene reklame, zato pa tx>ci' dodam oglas' na baivastih i stih kakor tud' zaglavm ali v znožne ekia m« Cene so sleoeče Oplas> ceia siran Lit 2C0- pol trani etri stram Lit Barvast listis Velikost ti^Kane ,iovršine en« cele stran l"!5xll0 mm) Naglavne ali »nožne reklame: PreKO etieea stolpa venkosi 24 x5-i mm) ^■eko dv.,h stopov (velikost 24xlJO mm) Cana adresarja Lit 30'- Naio ila za glas> n predbeii žb« za adresai sprejema obenen nakazilom odgovar a oie«a zneska: Generalno zastopstvo za inozemstvo i .<0«c vPE. <-. • CEHOV fHlESTfc l/ičic K> Settem ri iS Tei ini li- li 0'- 50-75- Javljamo !užno ve>t da je po dolg učni bolezni preminul naš velezaslužni iti 'igoutni podnačilnik, gospod ITON HAFNER posestnik m ie sni trgovec Pogreb blagega pokojnika se vrši v ■edo dne 13 t. m. na domače pokopališče. Njegovo vzorno delo in neumorna vztrajnost nam ostaneta v trajnem spominu i v nadalino vzpodoudo. ŽEl EZNIKI, II. okt. 1926. Hranilnica in posofiloic v Žtle nihih, Vsako sredo in soboto prodaja ostankov. Kdor oglašuie, ta napreduje! je v cvetu svojih dvajsetih let, ob sinji Adriji v Opatiji, kamor si je šel iskat preljubega zdravja, po daljšem bole-hanju boguvdano izročil zlato svojo dušo Vsemogočnemu ter odhitel k ljubi svoji mamici v večnost. Blagi pokojnik se prepelje v Kočevje, odkoder se vrši dne 14. oktobra 1926 ob pol 17. uri iz hiše žalosti št. 235 pogreb in položitev k večnemu počitku v lastni rodbinski grobnici na mestnem pokopališču v Kočevju. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Kočevju, Banjaloki, Opatiji in Ljubljani. Čast spominu blage plemenite duše! K0ČEYJE, dne 11. oktobra 1926. Žalujoči ostali. = e - Rene La Bruyere: 8 Hektorjev meč Roman. liogmc naveličal sem sc oboževati častitljiva leta gospe de Ge-luinille. Stopite vi na njeno mesto in jamčim vam, da se ncutegoina domislim pravih besed. ».laz, gospod?... Nikoli šc nisem poizkusila igrati: bila bi kaj slaba komedijantka.s »Dajte, nikar se ne zarecite! Med vso to družbo vam ni enake za vlogo Silviie. v > Igrali ljubezni in naključja«. Slišim vas še, kako prt-lestno ste rekli ob kovačevem vodnjaku: »Ime mi je Chaillette« .. V nemajhno radovednost me je pripravila ta vaša Chaillette s svoio platneno ruto in svojo lepoto, po kateri bi jo bi! človek imel za voj-vodinjo! Odklanjam pred vsem primero z vojvodinjami. Romadski fevd še ni vojvodina, kar jaz vem. Slab poznavalec obrazov ste, gospod; neka kanonica, ki jo oba poznava, bi vedela kaj povedati o tem.« »Porodnica! Lahko bi se maščeval s tem, da bi vam rekel, kakor Dorant svoji Silviji: »Ni ga ne dostojanstva nc rodu, ki bi sc mogel kosati z vašo lepoto.« A dostojanstvo ubogega oiiciria-začetnika ie premalo sijajno, da bi si smel dovoljevati toliko ceremonij. Če ste me imeli za imenitnega gospoda, ste se zmotili. Razen starih per-gamenov. ki izpričujejo moje sorodstvo z gaskonjskimi Pontguioni, je vse, kar imam na tem svetu in na kar gradim svoje upe, ta meč, k: ste mu blagovolili kumovati.« Morda jc res uganil mojo pravo, najnotranjo misel. Morda so moje dekliške sanje res blodile za nekakšnim princem, odičenim z vsakatero izkušnjavo bogastva in veličine. Toda koliko dražji od princa mi je bil že tisto uro ta :■ ic-li, odkritosrčni mladi oficir, ki je s svojim nedotaknjenim srcem na prvi mah osvojil malo Chaillette! »O čem kramljata?« naiu je zmotila kumica. »Gledalci boderhudi ii>Lc, dragica, ker jim odtezaš ljubimca.« -Narobe, gospa predsednica; gospodična de la Rornade mi je obljubila, da nastopi z menoj v »Igrah ljubezni in naključja«.« »Res, srčece? Cisto sem pozabila, da imajo to bolezen tudi žc po samostanih. Vsak nunica je dandanašnji junakinja v kaki drami.-: »Toda ne Silvi ia, kumica! Gospod de Pontguion me vabi preveč lahkomiselno: za nič na svetu se ne bi upala.. »Kai za to! Saj lahko izbrišemo tisti kos naslova, ki te plaši.« Nu prav; če tudi vi želite, kumica, poizkusim »Igre naključja«.« Toda bilo je pisano, da ne bom igrala komedije nc s tem, ne z drugim naslovom. In vendar sem se lotila svoje vloge z vnemo, ki bi bila najinim poslom zastran poseta Hodebockovih zelo na kvar, da ni skrbela zanie Sainte-Emerance. S pretvezo, da mora ponavljati z menoj, si je vitez de Pontguion izprosil kumičino dovoljenje za novo svidenje. Pomnim, da mi je tisti dan povedal zgodbo svojega očeta, hrabrega oficirja-srečolovca. ki se je iz nepremagljivega nagnjenja odločil za vojniški stan. Ko je nekaj čas uspešno vojeval za vlade bivšega kralja, je sklenil ponuditi svoj pogum in svojo izkušenost mladi ameriški liudovladi. Tako ie tudi storil. V bitki pri Georgeto\vnu ie bil ranjen in je umrl onkraj morja. Vse. kar ie ostavil sinu — zakaj mati Michela-Hector.ia je umrla že davno prei — je bil spomin na njegovo moško krepost. Miche-Hektor, ki je težko čakal, da bi krenil po očetovih sto-piniah, je ostavil briennsko vojno šolo kadet-plemič; kmalu nato je bil imenovan za podporočnika in je kot tak dobil zavidanja vredno mesto korneta pri Angoulemskih dragonc:h. Ganieno sem sc smehljala njegovemu mladeniškemu častihlepju in niegovim sanjam o slavi, ko je nastal pred hišo neobičajen hrup: riganje, pasji laiež in strahovito rentačenje srditega človeka - ter naju zvabil na balkon. Pogledala sem in ostrmela: pred vrat; dvorca je odskakoval moj oče na ponorelem mezgu, ki ga je zaman izkušal ukrotiti. Žival, slabo naučena in mimo tega še vznemirjena po opletanju velikanskega rapirja. je ritala in brcala kakor obsedena. Vrli mož je bi! že izgubil klobuk; v njegovih razširjenih očeh in v njegovih rokah, ki so se krčevito oklepale mezgovega vratu, je bilo toliko straha, da sem preplašeno vzkliknila: »To je moj oče! Preklicana žival ga hoče vreči s sebe, Bože moj!« Gospod de Pontguion je planil na ulico in je s krepko roko neutegoma pomiril upornega mezga. Moj roditelj je s težavo potegnil noge iz stremenov, zahvalil rešitelja, ki se je nato poslovil, in stopil ves razburjen čez hišni prag. Predsednik du Housseau, kumica in iaz smo mu pritekli naproti. »Kakšno veselje prinašate?« je začela predsednica. »Kakšno veselje?... Recite rajši, kakšno vnebovpijočo strahoto v*n povem!... Moje časti so se lotili, sestrična!« »Ali je mogoče?« »Da ... Moje časti, umejte me dobro... Moje časti... Znajte, sestrična: odrekajo mi pravico, da nosim rapir!« T V-jl lir: Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—k Elektromonterja lMiv-^a ia marljivega, za lakomerni tok (Gleich-kateri r:znnu- tudi . kljueavnK-ar. i rue-.. .nična 'lo-. sjirejTiiem za , . . , ! v u d stvo mak- električne . vr-j-fn i < • ntr:ilc. takoj stalno draiatai j *<>»»<«« «. spnfe- . _ . J vau i-3 Oranitno m lesno t dno- ! Oelutnica — S!. ' Konjice. 3119J Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši metek Din 19'—t Mestna Oriuna v Mariboru p. Pisarniško delo na dom prevzamem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27030 •K1 uv .i. z vstopnine v:«bi vse za Modistka Ž. Mahnič - Gorjanc l-jiitiljana. Kopitarjeva ul. 1 -.v vin in de cd Ur Din naprej. - '"I T. RABIČ Ljubljana V eliko mesnico le:-, na prometnem krajn. t vsem inventarjem prodam Lokal tteli za delikauso a'i vinaruo pripraven. Sia-j.ovauje tn:- u odstopim. — t upn v,. <-Jftr?-Mariboru . šifro anj\: Pre-•-• i cd, Knšo pri Mariboru. . Pletarski Mesarski pomočnik išče mesta. Cenjene ponudbe pod «Krepak* na oglasni oddelek « Jutra* 2^332 Gospodična trgovsko naobražena. želi mesta za takoj a ii pozneje kot prodajalka ali blagajni-čarka Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod značko •-Poštena -5* 25511 Trg. pomočnika I!'.!-.-tj it-2 strokovnjak (mojster) vsestransko izur-j -n ].' 1 z ^tšletno prakso v ~ J umetnem pleskarstvu v nai. m roko. _ • l.il.r . ivrflil.-.n.". • Postrežnico :: travo in p>ošteno sprejmem - Ur.j za ves d:.n. Pozneje dobi event. tudi sobo. — Nasiov v oglasnem oil-lelkn Jutra-. " 2834t Vrtnar izurjen v vseh panogah vrtnarstva. dobi stalno mesto ni graščini na Doleni^kem. v v oddelku cjutra». ' 2S431 Mizar, pomočnika i:.k..i S'r' ;nie Pečnik, ttSsr v M'..: !. 2S51U Pekovskega vajenca p.-šlenera. sprejme takoj v vs.» oskrbo l;rn .c Feržan, pekarna v I."tniu — l>ošta Ueeiea ob (dobe Za vezenje več pomočnic in učenk '••tejinea. - a ..■delku -J.'.. ■ Of\ C: iT:' Učenko p'. - ' ' ' :■ ! .; - "i ▼ ti^oviao z mešanim bla-p.-m na Ji- — Prednost Mljll oni. ki znajo neko-:.„ ■■ šivati. Ponuube I-..-1 - Vr-JOvIl.a l-> na oeb-.ii t ..i;. 'ek .Jutra:. Ji-ITS Krojaškega mojstra ■■■■■ li '•! prevzet kon-lekc-.-ko .le:o. Oglasiti se j"- K. l'u.^ik, Tavčarjev: ul H a S. Brivskega pomočnika ia dobresra delav-rm takoj ci-rejmc L. l^rdar. Kan.r k* ' iS438 Učenca >pr. jr.e v trgovin-l.l:u."''M Iva :i KaL: .-:. ".e ei o;!, oddelek ,.lt:;ra> pod dMa trgovska moč-. 2Š265 V eč polasalcev par-ketov .T , izvežoanil:, ?preje y ).roti debri : Ivan Pri- lleOprad, Glai" Provizij, potnika jesa l>laga |-revs.-! še prodajo harmonik, išeem. —-iv.ncdbe na opl. oddelek Jutr... i d • lii.-mctek i •. Mizar, pomočnika r a stavbna in pohištvena dela snejme Jensko, Bit- Trg. pomočnika a-zninarja, v svoji stroki poiiolnoma smožn-ca. afril-li. ca, lalajšo moe. sprejme takoj ali s 1. novembrom Mii.ajlo Lapnla Slovenske Ksnjice. . JS53-3 Potnika za obiskovanje strark — t ;u'za telmicno noviteto. Na>!ov v od'1-lku .Jutra-.. " ZUM Krojaškega pomočnika >pr» jnicm. Naslov v opl. • i ldelku v Jutra - . SllTtj . Pisarn, delo na dom prevzamem. Naslov oddelku ^Jutras. B OCl S7D30 Lesni manipulant s trgovsko Žolo. vešč nem-škfira jezika ia vseh pisar-niških del. iSče mesta — Cenjene ponudbe L3 ogl oddelek «.Jutra» pod ?ifro cLesni manipulant* 2S448 Prodajalka • :idr:a in poštena začetnica . li službe v trgovini meš. Masra. Gre en mesec brez-p!:i-'iiO. Naslov v oglasnem oddelku «.Jutra>. 2S513 Dobra gospodinja meMa fri boljši rodbini — mjraje pa pr: starejšem samskim gospodu Naslov v ogi.rLt.j ofldelku t>od šifro »■Zanesljiva 92- 2S492 Ločena žena I revzame vodstvo večje po-: I:., ali večjega vTva. Vt-ik-ina prvovrstna spriče-ala. Ponudba na upravo «.Tutra> v Maribora pod « Poštena >. C1190 Fina šivilja za obleke, išče delo po hišah. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek >.Jutra» pod Samostojna 11-. 25360 Sedlo dobro ohranjeno in skoraj novi škornji takoj naprodaj. Na?lov v oglasnem oddelku cJutra*. 2S496 Motcrno kolo 2 HP. 2 prestavi, električna luč. prodam za 55W Dn Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 23495 Krasno jedilnico takoj prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra-. 25494 Avto «Peugeot». dvosedežen prodam. Naslov v ogrnem oddelku «Jatra> 28-171 Pomožni motor D S W naprodaj za Lhn 1250 Naslov pove oglasni oddelek cJutra> 2S455 Francis turbino 11 FIP. p^dec C.7 m. proda radi naba*. e večje Varga-zon. Središče ob Dravi 27955 \agrob. spomenike iz zelenega in rjavosive^a granita. « krasnim bleskom, lirane. proda po močno znižani ceni radi spraznitve skladišča Granitna industrija Oplotnica — Slov Konjice. Silil Čevljarsko orodje in stroje pf-dam. Naslov ps-ve ozy. Dobava Razpisujemo na podlagi zakona o drž računovodstvu dobavo SO zvitkov strešno lepenke in 3 železne plošče 10 rnm močne. Več pri podpisani. Direkcija drž rudnika Zabukovea. p. Griže. 9. oktobra 1920. 2S527 2 opremljeni sobi s branu in oskrbo, v bližini glavne pošte takoj od dam. Naslov pov* oglasni oddelek «Jutra» 234t3 Stanovanje obstoječe iz S—4 sob. lahko tudi izven mesta, iščem Zračno sobo z električno razsvetljavo Ln posebnim vhodom, oddam dvema akademikoma. Naslov povt oglasni oddeit-k cjutra>. 2S556 Stanovanje obstoječe iz 1 6obe in ku- 15. oktobrom aii 1. nov. — hieje oddam zakoncema Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek Jutra* pod c§t. 2525=. 3117'J Zakonski par brez otrok, išče stanovanje 1—2 sol« s kuhinjo. Ponudbe ua ogl. oddelek «Jnfra> pod p°d značko »Nagrada 1000>. 28559 I Sostanovalca Sobo ali sobico za souporabo Dobava olj in masti .podstrešno) ob p-^et i sprejmem na stanovanje m hrano. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 25567 Takoj stanovanje moderno, obstoječe iz treh parketiranih sob. kuhinje, kopalnice, solnčne, velike Opozarfamo vse interesente, aa e pr« pismenih vpra-can]ih, ki nai iiH upravništvo pismeno reši, brezpogomo priložiti poštnino in manipulaciisko pristojbino v znesku Djn 2'— Posebno opozarjamo na to one stranke, k« žele, da se lim po pošt' pošlje naslove od malih oglasov Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od Bmalih oglasov- bodo romale v koš, ako ne Do Driloženih Din 2*— Družabnike l vlogami ne pod 100.000 Din išče dobro vpeljano, staro trgovsko podjetje za povečanje ovojih obratov Ponudbe do 31 oktobra na oeiasni oddelek cJutra» pod šifro «Delo> 25454 15.000 Din posojila iščem ia špecijalno podjetje. katerega te ni v državi SHS Blago brez konkurence. za prvo leto zasigurano S—10 000 Din čistega do bička Pogodba orojestran -ka za eno leto Dopise ca oglasni oddelek cjutra> pod < Posojilo 15» 2S01S polago. Direkcija državne- i ga rudnika Zabukovea. p. j Griže, dne 9. oktobra 1926. 25526 Jabolka Gospodar-ka zveza ima na zaiojrj izbrana štajerska jabolka v zabojih po ra 30 kg po ceni Lin 3.50 za kc. 25543 Suhe hruške maslf-nke dobavim v va-gonskih množinah. Cenjene ponndl^e na c:riasn: cd.ir-lek cJutra* pod' «Ugodna cena». 2S523 1170 Sobo z 2 posteljama in posebnim vhodom, oddam v sredini mesta. — j Naslov v oglasnem oddelku «Jutra,. 31173 Sobo parkctTano in z elektriko. - souporabo kopalnica, oddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku cJutras. " 31177 mesečno. Dopise na oglasni oddelek pod š-fro cSolnčna lega*. 31195 Dijaka 1—2 vzame na stanovanje in hrano profesor Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31193 Opremljeno sobo z razgledom na vrt. oddam tudi s hrano poštenemu gospodu Nas'ov v oglasnem ddeiku ^Jutra-» 31192 Privatno posojilo 1S0.0C«! Din vzamem proti vknjižbi na prvo mesto moje hiše v Zagreba, na 4 leta. proti 9% "obratovanju s pravico posojilojemalca isto proti trimesečni odpovedi tudi pred tem rokom vrniti. Ponudbe na oglasni j oddelek «Jutra» pod šifro v Posojilo P. J.> 2£33S Priporoča se damska ko lekcija m modni 3teiie 'F. Kune Mestni trg LJUBLJANA Pod Trančo 2 Prazno sobo ' nasproti sodišča, o d d a m boljšemu irospodu. Na^lov v oglasnem odelku . 25022 Stenograiinja perffktna, strojepiska, išče mesto blairajničarke ali p-is moči Cenjene ponndbe ca oTla«ni oddelek cJutra^ st. 700>. 2-5510 Potni valko i: restavracijo. ]>ridno in pošteno dekle, le z dolsimi spričevali, ki je že službo-\ A.i v rt-stavraciji. sprejme • a ko j restavracija -Pod -kak"-, Ljubljana, M°'stni trs 11. " 26553 Izurjeno pletilko za -trojno pletenje takoj r«a ttarem trgu ši. 20'I. 311S4 Služinčad Kuharice, sobarice. s'uiT pod -ludi italijansko ir. nemško. 2854S Goerz foto Schlitzverschlusskamera — 9 X 12. z dvojnim Goerz anastigmatom. prodam na 2 ob*oka za 2200 Din tpt eno lieisekamero za 10»'»O Din. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 28409 Fotoaparat manjšo vilo. eno- a:i dvodružinsko. oddaljeno do pol ure od Ljubljane — v emi do 200.000 Din — Ponudbe na ogla«ni oddrlek pod šifro cTakoi-šnja kupnina*. 2850S Kupim hišo eno- aii dvodružinsko v Ljubljani ali predmestju — do 105.000 Din — Plačam takoj. Ponudbe pod značko 28507 j Lepo hišo en<»r..--tiiropno. z vrtom in velikim hlevom ter shrambo. sposobno 2a v=ako obrt — 5 minut od kolodvora v Logatcu, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28460 Garažo za več avtomobilov takoj odda FlorjančiC. Karlovska cesta 22. Trgovino z mešanim blagom z zalosro Sostanovalko uradnico sprejinem takoj v lepo sobo sre^i mesta, k gospodični uradnici. l>l<»k-trična razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku Juttj. 23563 Prazno sobo z električno razsvetljavo, oddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem u l-Mku --Jutra*. 2i5 na ogl. oddelek c Jutra*. 28513 Ooremljeno sobo priprosto in čisto išče miren gospod Ponudbe pod «Posebni vhod* ua og'a«i?i oddelek cJutra*. 31153 Dve mlade in Hetne iščejo ljubčke prijetne, kdor naju hoče ljubiti mora takoj -e pismeno ogla. siti! — Na oglasni oddelek -Jutra-' pod šifro od cUrcpenen;* po ljubezni*. 28417 13 X 18. z vsemi pritUu- ■ • nami. prodam za samo 650 ^^T^Ll^Zf. Din. Naslov r>ove oglasni njem. na prometnem kraju oddelek cJutra"*. 28301 j ^IJ?.™} ^V P^ ^ j Sobo lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo, takoj oddam. Naslov v oglasnem odde'ku cJutra*. 25553 Lipicanski kobMi [H-.lletni žrebički poceni na-I-rodaj. Oskrbuištvo graščine Plevna pri Žalcu. 2S529 Golobov Znamke Kdor posije 10 Din dob* moj baš izišli novi cenik znamk iii št 3 in k temu šSfi^ 50 različnih bol- ----' garskib znamk. Izidor Ste i ner trgo\?n3 maraka. Brod ra Savi. 27S4S-a Katera gospa vdova bj sprejela na domačo hrano železniškega nameščenca, naj javi naslov r.a ogl. oddelek ;Jutra* pod šifro cZima>. 31152 V G o r ič a n a h jc voda odnesla pri poplavi 3 vozove Najditelja vljudno naprošam za vrnitev istih proti nagradi — Andrej Jenko. Goričano 23. 25566 Opremljeno sobo i V"1 i k o. svetlo in zračno, z vcč parov tistih črnih pav-lektrično razsvetljavo ter čkov naprodaj v Ljubljani, Črn smoking dobro ohranjen — ugodno pr- dam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 31186 Underwood pisalni stroj prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra>. 31196 j ugodnimi pogoji oddam j Ponudbe na ogl oddelek i cJutra* pod «Na Gorenj-j -kem* 28305 2 oisarniški sobi v bližini sodišča oddanv takoj Naslov pove og'asni oddelek cJutra^ 25355 Majhen lokal : v »sredini mesta iščem. — I Ponudbe na ogl. oddelek -Jutra- pod Lokal 118». 28296 posebnim vhodom, oddam lo oktobrom Eventuelno oddani tudi 2 sobi skunaj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 28542 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam vi«okošclcu - hrano event tudi brez. ? 15 oktobrom c Dalmatinovi ulici št 10 -pritličje. 31173 Ižanska Ctrsta 25501 Konia srednjevelikega. trpežnega, brez napak, event. tudi kobilo prodam Naslov pove oglas-n! oddelek cJutra-. Rujav hrt -e zatekel v Smlednik. La-tnik naj" se zglasi v pisarni dr. J os: pa Cepudra, Ljubljana. Miklošičeva c. Št. 20. 28562 Gospodična r lastnim šivalnim strojem zeii premeniti službo radi družinskih razmer, če mogoče k ši"vilji. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 25517 Likarica z večletno prakso, prvovrstna v likanju moških in ženskih oblek, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnfui oddelku cJutra-. 25543 HmelJevih drogov smrekovih, lepih 6—9 m. kupim 3 vagone Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* r.-od cTakoišnje plačilo 6» 28120 Registr. blagajno z elektr. pogonom kupi Kmete«. Ljubljana. Kolodvorska ulica 30. Gostilno na račun ali v n-\iem vzame takoj žena z osebno pravico za gostilniško obrt. — Ponndbe na otrl. oddelek ♦Jutra* pod cOktober 27-». 28537 Velik hlev vzamem v najem. Ponudbe : j-.vt .Hlev* na oglasni od-delk cJutra^. " 311T1 Motor lil—SrtKP. 44il voltov. :-io-merni tok (.:■■ mirni, miilma družina brez otrok. Ponudbe z navedbo pene na ogl. odde-l»k .Jutra > pod zn-i-ko .stanovanje ;t.. Gramotonisti! , . Prihranili si boste Leno sobo ___. . , z eb Vtrifno raz.vetliavo iu "enar jeZO, ako : --ebrin vhodom, oddam s izročite Vaš pokvar- popolno cskTbo ..-»'i-tremu . -'i ro:rodieri v jen gTamoion nam v ■idovski oliei 6 1. 3SS58 ^ p0pravilo. — V naši ^ dn salor i klobuk ^ Petra t. 2/ es hotela Tratr Of.pOIOČ? vojo bopa zalogo Mc in arzunest 'Mobuko t. tain'ž ih cena ootavda Siatr obitK i re ro • Ocarlnlenfe vseh uvoznih, izvoznih m tranzitnih nošiljk oskrb' hitro, skrbno m po najnižji tarifi 2lt Hajko rupk, carinski posrednik, ubiiana. Masar^-kova9 nasproti slavne :annarnice Vse inlormaoie nrezpiacno Damske plašče 10314 ^seh modn n Darvah i/ čisk vo m o3 Jin 3 0 do 7ofl nud' F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. »-ca-- -zkiSb vsa veir «1 t. s .irc ■■■■■■•■■■»■(■■■■■■■i................... □dlojudi i' i! nmi mi h ii ;i !i k ii .rt-ramn IU i? 2vn.[a L.ubljana, Cegnariena ulica štev. 12 (bluu deželne bolnice, Izdeluje: razne nžen erske ter šolske pripomočke Popravlja: eeode^ke, hydrorretrične, teto aparate, ris. o odje >n iz^ršuie vsa v pr cizno mehaniko spadajoča dela K €68 L. Mikuš " LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovateli dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palfo Stari deJaik: m ninovo oreobiece o. ZAHVALA Za mnogo izkazana sočutja povo dom prera e zgube nagega Ijubfp? sina, brata, svaka n strica, gospoda Poldeta Pretnarja e:. peš. .tared.iite i i zasebnega uradi U. lekarno tem potom našo najtopl- j-< ah.alo vsem, ki so se ga kakork. njazmi spominjali. Osob ;o p... se zahvalju emo čč duhovsemi g dr. V. Cer.inkota; b -stovsi-etna evsktmu zboru, poza. ni brarr.bi in v^em suKo;sk:m društvom :al e sem njegovim tovar Sem n vsem daro alcem Krasnega cvetja tet končni ; »sem. ki so diageg? poko mka spremi na n egovi zadnj poti. V Bras ovčfh 11 oktobra lt26 Žalujoči ostali ffJLi Inteligentna gdč. ki razume vsa dela ter co- -j. . . vori slovensko in nemško. 1 J UTDinO želi mesta kot opora pri vodno, dobro ohranjeno, za boljši, stari gospej v Ljub- ea. 4 K S knpim. Ponudbe lj«ni. Naslov' pove oglasni p d -Turb:na> na oglasni Sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v gredi ni mesta išče gospod Po nudbe na ogla«d i oddelek cJutra* pod «SoIiden 73* 28473 oddelek cJutra*. 285G5 oddelek «-Jutrr.--. Dva gospoda -prejmem ua «tanovanjc m zajtrk Naslov r ogla-nem 2S4S8 ■delavnici se izvršijo eno ve'iko^!ir?no. aii dve Ivsa Popravila stro-maniši. opremljeni, c ]vOVHO ill CSnO. Na- sebnim vhodom, v bližini , _ . . . univerze. univerzif-t-i ciomestne dele ima-" . ™ vedno v zalogi. c8amee> 3iie3 A. Rasberger, Ljub- ljana, Tavčarjeva 5. 25532 1 o«ldelku «Juira» Krasno stanovanje v sredin; mesta oh-toječe it kub:r.:e 7 «ob ?n miti klin (2 «obi s «en.iralnim vhodom tako* lahko od dam Ponudb*- pod ?ifro ^Najemnina za c m*-secrv» na oglasni oddelek cjn*rj>* 31178 231/111 Vijolinski bas -koraj po\ ■ posebno uo- | brim gladom prav ujro-.no i v fafik' -esta 12 28259 a 1 ^ajiepš hotel pensir m w Hr atskem Premoriu n to za -Io en jo najo ižjt Vam do dane? se i o-.nan v kra n .rtn :egi tik ob morju, c I eto <'tvoren edin na Su;a, doma o knhin:o, nev-netno n zk mi ci nam, sob. s krssiim azs^edom n - mor e, mogo. orehed dne n n' Reko. naj. mnic* hm.nka r.šat e na IVANKO GOGALA Park hc oenson, Peč ne usak el • on 9 rapro laj Na-!ov Blaž Dunaj^k.^ rnofo! -m se' Preoriiajte ;e Urejuje Franc Puc. Izdaj* za Koniorcij cJutra« Adoli Ribnikar. Za Narodne- tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jezeriek Z» inseratnj deJ )i jdgovorec Mojzij Novak Vs t Ljubljani