OrvdoUtv« . apravai LJubljana, Kopitarjeva I. Telafoa It-<1—U-M. tleska« oaroAnlna 19 Ur. u iaa, ieantvo «0 Ut. — Cek. ra&, Ljubljana 10.64« u aaroiola« la 10JM u toaerata. UkUuAna aaatopatva ta ogla*« ta Italija ta Inoicmatrai CP1 8. A. Uilano. Bokoplie« aa itilin« SLOVENEC Feisiciiicher Briickenkopf iiber den Albert-Kanal zerschlagen Erbittcrtcr Widerstand im Raum von Liittich und Metz -- Vergebliche feindliche Durchbrnchsversuche an der adriatischen Kiiste — Deutsche Gegenstdsse in den Ostkarpathen — 133 Terrorilugzeuge durch Jager und Flak vernicbtet Aus dem Fiihrerhauptquartier, 12. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht ijibt bekannti Im Westen schciterten ieindliche An-grilie bei B r u e g g e, G e n t und nordlich Antwerpen. Ein ieindlicher Briickenkopf iiber den A 1 b e r t-K a n a 1 nordwestlich H a s s e 11 wurde zerschlagen. Schwacher Feind halt sich noch auf dem Nordufer. Nordlich Hasselt konnte der Gegner mit starken Infanterie- und Panzerkraf ten in Richtung E i n d h ov e n vordringen. Gegenangriife sind angesetzt. Besonders heftig waren die Kampfe ostlich und siidostlich L ii 11 i c b und im Raum von M e t z wo unsere Truppen den vordringenden Angrifisgruppen des Feindes erbitterten Widerstand leisteten. Siidlich N a n c y wurden bei einem er-lolgreichen Angriff mehrere hundert Ge-langene eingebracht. Starker ieindlicher Druck von Siiden gegen V e s o n 1 halt nn. In den beiden letzten Tagen wurden an der V/estfront iiber 100 feindliche Panzer abgeschossen. Die Besatzungen von Diinkirchen und Le H a v r e bebauptcten sich gegen starke ieindliche Angriffe. Westlich Brest halt bei Le C o n q u e t noch eine eigene Kraite-t'ruppe unter Fiihrung des Oberstleut-nants Fiirst in vorbildlicber Standhaftig-keit. Die Festung selbst liegt unter schwe-rcm feindlichen Feuer. Die Besatzung L o r i e n t vernichtete bei erfolgreichen Ansiallen feindliche Munitions- und Ver-sorgungslager. In der selt zwpj Wnchen fortdauern-Hcn grossen Abwehrschlacht an der s <1 r i a t i s c Ii p n Kiiste hahen unsere Truppen dem an Menschen und Material neit tiberlegenen Feind bei seinen ver- geblichen Durchhrurhsversuchen immer wieder schwerste Verluste beigebracht. Unter dem Eindruck dieser grossen Aus-fiille fiihrte der Gegner dort am vergan-genen Tago nur mehr schwachere ortliche Vorstosse, die abgewiesen wurdcn. Im riickwiirtigen i t a l i o n i s c h e n Frontgehiet wurdcn zahlreiehe Banden-lager zerstiirt, iiber 750 Banditen im Kampf niedergemacht und gegen 500 Gefnngene eingebracht, Im Siiden Siebenbiirgens und in den Ostkarpathen wurdcn feindliche Angriffe durch sofnrtige Gegen-stiisse unserer Truppen ahgewiesen oder aufgefangen. Bei San o k und K ros no lialt der schwero Ahwehrkampf an. Der ange-strebte Durchbruch blieb dom Feiud ver-sagt. Ostlich Warschau und nordSstlich O s t r o t o n k a leisteten unsere Divisionen gpgeniiher erneuten heftigen An-griffen der Bolschewisten ziihen Wider-stand und vereitelten auch hier die sowjetischea Durchbruchsabsichten. Von der iibrigen Ostfront vverden keine gros-serpn Kampfhandlungen gemeldet. Durch die Tagesangriffe anglo-ameri-kaniseher Flipgerverbande gegen w e s t -und mitteldeutsehes Gebiet wur-dpn besonders die Stiidte Hannover, Magdeburg und E i s e n a c h be-troffpn. fn der Nacht war D a r m s t a d t das Ziel eines britisehen Terrorangriffes. Einzelno feindliche Flugzeuge warfen wieder Bomben auf B e r l i n. Im Ver-laufe erbitterter Luftkampfe sowje durch FIakahwehr verlor der Feind nach bis-her vorliegenden Mcldungen 133 Flugzeuge, darunter 101 viermotorige Bomber. Sovražno mostišče preko Albertovega preliva razbito Ogorčen odpor na področjih Li&ga in Metza — Brezuspešni sovražni prebijalni poskusi ob jadranski obali — Nemški protisunki ▼ vzhodnih Karpatih — Lovci in protiletalsko topništvo uničili 133 sovražnih letal brezuspešnih prebijalnih poskusih vedno znova najtežje izgube. Pod vtisom teh velikih izgub je izvršil nasprotnik tam včeraj le še slabšo krajevne sunUe, ki smo jih zavrnili. V zaledju italijanskega bojišča smo razrušili številna tolovajska taborišča, uničili t boju preko 750 tolovajev in privedli okrog 500 ujetnikov. Na jugu Sedmograške in v vzhodnih Karpatih smo s takojšnjimi protisunki naših čet zavrnili ali prestregli sovražne napade. Pri S a n o k u in pri Krosnu se nadaljujejo težki obrambni boji. Zaželeni prodor sovra/.niku ni uspel. Vzhodno od Varšave in severnovzhodno od Ostroleke so se naše divizije žijavo upirale ponovnim silovitim boljševiškim napadom ter so tudi tu preprečile Sovjetom nameravani prodor. Z ostalega vzhodnega bojišča no poročajo o nikakih večjih bojih. Dnevni napadi angloameri.ških letalskih oddelkov na zahodno in srednjenemško ozemlje so prizadeli posebno mesta Hannover, Magdeburg in Eisenach. Ponoči je bil Dar m stadt cilj britanskega terorističnega napada. Posamezna teroristična letala so vrgla spet bombe na Berlin. V ogorčenih letalskih bojih ter zaradi protiletalske obrambe je izgubil sovražnik po dosedanjih poročilih 133 letal, med njimi 104 štiri-motorne bombnike. Fiihrerjev glavni stan, 12. 0. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na zapadli so se izjalovili sovražni napadi pri Brugesu, Gandu in A n v e r s u. Razbili smo neko sovražno mostišče preko Albertovega kanala severnozapadno od H a s s e 11 a. šibkejšo sovražno sile se še držijo na peveruem obrežju. Severno od Hasselta j« prodrl nasprotnik z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami ▼ smeri proti Eindhovnu. Pričeli smo s protinapadi. Posebno siloviti so bili boji vzhodno in jugovzhodno od Lic ga in na področju Metza, kjer so se naše fete ogorčeno upirale napredujočim sovražnim napadalnim skupinam. Južno od Nancyja smo z uspešnim napadom privedli več sto ujetnikov. Močan sovražni pritisk z juga proti V e s o u 1 u se nadaljuje, V obeh zadnjih dneh smo uničili na zapadnem bojišču preko sto sovražnih oklepnikov. Posadki Dunkerqua in Le Ilavra sta vzdržali vkljub močnim sovražnim napadom. Zapadno od Bresta se drži z vzgledno vztrajnostjo še neka lastna skupina pod vodstvom podpolkovnika FiirsJa. Trdnjava sama leži pod težkim sovražnim ognjem. Posadka Iiorienta je uničila z uspešnimi izpadi sovražna municijska in oskrbovalna skladišča. V veliki obrambni bitki ob jadranski obali, ki traja že dva tedna, so zadale naše čete človeško in tvarno zelo močnejšemu sovražniku pri njegovih Za vsak meter zemlj'e Berlin. Tudi 16. dan svojo veleofen-zivo na jadranskem odseku, ki naj bi s pomočjo 1200 oklepnikov odprla vhode v Padsko nižino, osma britanska armada ni mogla doseči nameravanega prodora. V gorah severno od Tavolete, ob katere pobočjih se je ves dan odbijalo grmenje topov, so se nemški planinski lovci, gre-nadirji in oklepniški grenadirji borili za vsak meter zemlje. Britanske oklepniške kline in nove strelske oklepnike so uničili, dočini je nemško topništvo uspešno razbijalo zbirališča. Ob jadranski obali so skušali britanski rušilci in tor-prdovke razbiti nemški odpor južno od fiicciona. Nemško obalno topništvo pa je razpodilo sovražne vojne ladje. Na dveh torpedovkah so opazili požare. St. Lo — kup razvalin Stockholm. Tudi londonski poročevalec »Stockholm« Tidningena« je moral po zaključku krožnega potovanja po Normandiji in Bretaniji pretreseno ugotoviti, kako grozna 60 opustošenja, ki jih je povzročila anglo-ameriška »osvoboditev«. St. Lo je mesto smrti. Ko je šel švedski dopisnik po ozki stezici preko razvalin, jo srečal prodajalca časopisov, ki ga je začudeno vprašal, ali prodaja časopise mrtvecem. »Ne,« je odgovoril slednji, »saj in Iu ostalo še vedno nekaj preživelih.« Vsekakrnr jo ogtaln oložaj ni bistve-no spremenil. Amerikanci so skušuli poglobili svoj vdor, ki so ga dosegli prejšnjega dne, ler zlomiti odpor nemških oporišč. Ob zagrizeni obrambi nemških grenadirjev, padalskih lovcev in mornariških enot, ki so se vzhodno od Bresta ter na polotoku Crozonu južno od tod borili dalje, so se zopet krvavo zrušili vsi sovražni uapadi, izvedeni z veliko premočjo. AmstTcrdam. Londonski radio javlja, da je prebivalstvo okrajev v prestolnici in južnoangleških področjih včeraj bežalo pred gromom nemških topov, ki so streljali i francoske obale. Na jugovzhodu Londona so se tresla vrata in okenska stekla. Poročila z vzhodnega bojišča Berlin, 12. sept. Ob spodnjem Narevu se je sovražnik pod vtisom svojih dosedanjih izgub v nedeljo zadrževal mirneje. Združil je 6voje silo ob Narevu ter jih usmeril v novo smer dalje proti se-veru med Ostrolenko in Loušo. Toda tudi ta napad je bil razen malenkostnega krajevnega vdora brezuspešen. Še pomembnejši jo bil obrambni uspeh, ki so ga dosegle nemške čete na področju Varšave. Tu so stvorili boljševiki novo težišče ter prešli z osredotočenimi silami z jugovzhoda med Narevom in progo Minsk-Varšava ter s scverovzho- Vojaški pregled položaja Berlin, 12. 9. K položaju na bojišču piše vojaški sodclavec DNB-ja dr. Max Kruli: Bitka za Francijo se izpreminja v nepremakljivo vojno ob nemških obrambnih postojankah, ne da bi bilo s tem rečeno kaj dokončnega o poteku nove obrambne črte. Vendar namerava zavezniško vojno vodstvo uničiti nemški obrambni 6istem, preden bi se Nemcem posrečilo izpopolniti ga, pri čemer se še ne da reči, da imajo boji na področjih Liega, Metza in Belforta že danes inerodajen pomen. Nasprotno smatrajo, da so obrambne naprave postavljene dovolj globoko v notranjost, da bodo lahko dokazale svojo elastičnost. Veliko zanimanje je treba posvetiti bojem ob Bur-gundskih vratih, ker zasleduje tam nasprotnik dvojni cilj, namreč vdreti v Gornjerensko nižino ter istočasno preprečiti oddelkom 19. armade umik ter jih prisiliti, da se bodo morali umikati dalje proti severu preko Ephinala skozi Vogeze v smeri proti Strassbourgu. Pri Belfortu je sedaj močna obrambna bitka z močnimi sovražnimi silami, ki znašajo sedaj 7 divizij, ki pa se dnevno ojaču-jejo. Nemška obramba je bila tako uspešna, da Amerikanci kljub pomoči francoskih edinic niso dosegli bistvenih uspehov. Nasprotno pa se jim je posrečilo prodreti v smeri proti Luxemburgu ter vdreti po silnem boju v mesto samo. Med Brugesoin in Hasseltom nemške divizije žilavo branijo Albertov kanal. Sovražnik skuša razširiti mostišče pri Bee-ringenu, da bi si tam ustvaril novo oporišče za nadaljnjo napade. Nemški protiukrepi so v teku že danes, silni boji pa so bodo v bližnjih dneh še stopnjevali. Na obalnem odseku od Dunkerquea do Le Jlavra skuša nasprotnik z neprestanim bombardiranjem oslabiti nemška luška oporišča, vendar so mu ni posrečilo doseči odločilnih uspehov. Nasprotno so mu zadale nemške podmornice v Ro-kavskem prelivu v poslednjih dneh občutne izgube. V srednji Italiji so dokončale nemške čete svoje odmikalne umike ter nadaljujejo sedaj z apeninskih postojank z obrambo Padske nižine. Na vzhodnem delu bojišča na odseku pri Gemmanu je sovražnik brezuspešno napadal ter utrpel izredno visoke izgube. Položaj v Romuniji je še v razvoju, v južnih Karpatih in Sedmograški, kjer so nemške in madžarske četo zopet vzpostavilo položaj, je pričakovati novih napadov. Tudi ob Železnih vratih še verjetno niso končani premiki sovjetskih čet. Ze več dni je v polnem teku vko-rakanje boljševiških enot v Bolgarijo. Kot vse kaže, se ne premikajo le v zapadni, marveč tudi v južni smeri, kamor 6talno premeščajo bojna področja. Pod vzeti so bili nemški protiukrepi. Težišče sovražnih napadov na vzhodnem bojišču je enkrat na področju Krosno—Sanok, kjer se bijejo težki boji, nato pa zopet med Narevom in Bu-gom. Boljševiki skušajo z zapada obkrožiti kraj Lontšo. tako da Se vršijo glavni boji sedaj severnovzhodno od Ostrolen-ke. Toda tudi zapadno od kraja so pričeli s težkimi oklepniškimi napadi, pri katerih pa niso dosegli nobenih uspehov, pač pa so utrpeli veliko izgube v ljudeh in gradivu. SšA- vtflki...«4 ~ Schwero MBrser unterstlltzen Grenadlere. — Tožkl moinarjl podpirajo »trpnadlrj«. SS- rK Aulnabmo. dn med Radzyminom in Bugoin v osredotočen napad na Varšavo. Po močni topniški pripravi in silnem bombardiranju nemških obrambnih j>ostojauk so prešli v napad sovjetski pehotni in oklepniški oddelki. Od zgodnjega jutra do poznega opoldneva jo sledil val valu. Nemško čete so v bojih iz bližino v oklepniških dvobojih zadalo Sovjetotn najtežje izgube ler odbilo vso napade. V večernih urah so ponovili boljševiki svoje napade, ki pa so bili razen nepomembnih vdorov ravno tako takoj odbiti. V teku so protinapadi nemških grenadirjev, oklepnikov in napadalnih topov, da očistijo sovražna odporna gnezda. S tem so je za enkrat izjalovil nameravani sovjetski prorboj do mesta, pri čemer so utrpeli, boljševiki visoko izgube. Poleg področja Varšave je bilo nadaljnjo težišče l)ojev na odseku Krosuo-Sanok. Boljševiki so tu z veliko silovitostjo nadaljevali s svojimi močnimi pehotnimi iu oklepniškimi napadi. Vendar so dosegli lo nekaj nepomembnih vdorov, ki pa jih niso mogli razširili. V teku so protinapadi za uničenje vdrlih sil. Sovražnik, ki se mu zopet ni posrečil nameravani prodor, je utrpel j>oinembno izgube v ljudeh in gradivu. V ostalem ni prišlo med Karpati ia Finskim zalivom do nobenih večjih bojev. Na viso-fcem severu so Sovjeti na odseku pri Kaudalakši napadali v moči polka. Iz teh napadov jo razvidno, da namerava sovražnik z veliko naglico izkoristiti svojo prednosti, ki so nastale zaradi finsko kapitulacije. Toda žo takoj pri prvem poskusu so utrpeli popoln poraz. Na jugu vzhodnega bojišča so nemške in madžarske čete predvsem utrjevalo novo bojno črto. V teh bojih so očistili honvedski oddelki neko staro vdorno mesto na vzhodnih obronkih Gozdnih Karpatov jugozahodno od Dolyne. Madžarski padalski lovci so kljub velikim ozemeljskim težkočam prodrli globoko v boljševiške črte. Uničili so neko sovražilo postojanko, zaplenili 9 minometalcev ter v boju uničili preko 300 boljševikov. Kazen tega so uničili alt zaplenili Madžari a ležke protitankovsko topove, 24 strojnic ter številno drugo orožje in razstrelili nek vagon s strelivom. Zajeli so tudi številne ujetnike. V južni in jugovzhodni Sedmograški so Sovjeti in boljševizirani Romuni na-padli na številnih tneslih s podporo oklepnikov. Vsi ti sunki, ki so bili večinoma izvedeni v moči bataljona, so se izjalovili v trdih gorskih bojih. Uničenih je bilo več sovražnih oklepnikov. Boji manjših edinic so sa razvijali tudi na romunsko-madžarskem obmejnem ozemlju ter dalje zahodno od Železnih vrat. Četudi so boljševiki na področju Donavo z glavnino svojih sil sedaj zaposleni z zasedbo Bolgarije, ni nobenega dvoma, da se bodo vršili v vseh južnih Karpatih še težki boji. Nemško letalstvo, ki je podnevi napadalo vojaške in oskrbovalne kolone sovražnika na vseh križiščih, je bombardiralo ponoči na 11. september četo jn prometne cilje na področju Si-ghtsodre, ob progi Jelgava-Siauliai in pri Jelgavi severnozahodno od Valke. Strahovalni napad na Dunaj Dunaj. 10. sept. dopoldne so severnoameriški strahovalni bombniki prvič napadli dunajsko mestno središče. To področje nima nikakih vojaških ciljev, pač pa mnogo krasnih zgodovinskih in umetnostno zgodovinskih spomenikov, ki jih jc mnogo postalo žrtev bomb. Porušene ah poškodovane so bile med drugim sledeče stavbe: palača Ballhaus, bivši sedež avstrijske vlade, madžarsko poslaništvo, Schubertova svetovno znana »Hiša pri treh mladenkah«, stara palača na Herreo-sirasse in več baročnih patricijskih hi* ob Grabr«. <>ni glavnih dunajskih ooslov-nih cest. Georgijev - bolgarski Kerenski Knjige Zimske ponoči Bern, 11. septembra. Sovjetske Čete so zasedle sedaj v Bolgariji svoja oporišča, s katerih bodo nadaljevala boljše-vizacijo dežele. Po padcu Muravijeve marionetne vlade bo prevzel Georgijev boljševiški odbor nadaljnjo likvidacijo bolgarskega življenja. Georgijev, ki je po kršitvi vseh kazenskih iu zakonitih določil ustvaril v Sofiji ilegalno vlado, ki jo podpira prav tako ilegalen in Moskvi pokoren regent-ski svet, je poslušno orodje Moskve. Njegova edina naloga obstoja v tem, da zagotovi v Bolgariji sovjetsko smer in omogoči boljševiško prepojitev dežele. Kako se bodo stvari v Bolgariji dalje razvijale, so nam pokazale Baltske države, kjer je Moskva postopala po istem načelu, ki ga uporablja pač povsod, kjer hočo pridobiti boljševizmu nova ozemlja. »Berner Tagwacht« ugotavlja v uvodniku o bolgarskih dogodkih še enkrat, da je morala Bolgarija zamenjati fronte. Moskva ji ni dovolila rešitve v »striktno nevtralnost«. Dežela je morala slično kot Romunija napovedati vojno Nemčiji. Sicer se je takozvana bolgarsko-sovjetska vojna zaključila, toda streljanje na Balkanu se bo šele 6edaj pričelo. Berlin 11. 9. »Inozemska poročevalska službat meni, da lahko napove, da bo treba že v bližnji bodočnosti računati z »klicanjem bolgarske sovjetske republike. Georgijeva vlada, ki jo je treba smatrati za izrazito Kerenskijevo vlado, ima nalogo razbiti zadnje preostanke legalnosti, preden bodo vzpostavili v Bolgariji boljševiški režim. Sedanja vlada in novi regentje se ne morejo sklicevati na legalni izvor svojih funkcij. Po bolgarski uslavi voli narodna skupščina po smrti kralja, ki ima mladoletnega prestolonaslednika ali je sploh brez njega, regent-ski svet. Sedaj 6trmoglavljeni regentje princ Ciril, general Mihov in bivši ministrski predsednik Filov so prejeli na ta način svoje posle. Takratna narodna skupščina jih je bila imenovala. Sedaj so jih odstavili v imenu »njegovega veličanstva Simeona II.«. Nihče ne ve, kdo je tu ravnal v imenu šestletnega bolgarskega kralja. Do teh dejanj bi bili upravičeni le regenlje, ki pa 6e sanii ne morejo niti imenovati in niti razrešiti svojo službe. Bolgarska narodna skupščina, ki bi edina smela to storiti, je bila že prej razpu-ščena. Iz tega izhaja, da nimajo niti novi regentje Ganev in Pavlov, niti Georgijeva vlada nikakih zakonitih osnov za svojo oblast. To je važno predvsem za položaj narodne bolgarske vlado Canko-va, ki se je sestavila z voljo vseh onih Bolgarov, ki 6i hočejo izven sovjetskega pritiska ohraniti svojo politično 6vobodo odločanja. V Sofiji postavljena Georgijeva vlada pa je proizvod rdeče armade. Bolgarski narod niso vprašali niti preko njegovih ustavnih predstavnikov, niti z ljudskim glasovanjem. Stockholm, 12. 9. Švedsko časopisje se obširno bavi s položajem na Balkanu. Časopisi obravnavajo podreditev Bolgarije pod moskovski diktat. Komentarji prihajajo skoro vsi do istega zaključka, da je hotela Sovjetska zveza z vojno napovedjo dobiti možnosti, da bi lahko Bolgariji tudi formalno diktirala pogoje. Na ta način je bila obvarovana šega. »Borastidning« piše med ostalim: »Kaže, da Sovjetska zveza ni hotela miroljubnega sporazuma z Bolgari, marveč jih je hotela vojaško premagati.« Če se Sovjeti niso hoteli razgovarjati z Muravijevo vlado, potem to dokazuje, da 60 hoteli imeti neko povsem podložno vlado, v kateri bi bili zastopani ludi komunisti. Možno pa jo tudi, da Sovjetska zveza sploh noče nobene bolgarske vlado, marveč, da si hočo Bolgarijo neposredno podvreči. Simon Gregorčič: »Oljki« Ilustriral Gvido Birolla. Uvodno besedo napisal dr. Joža Lovrenčič — II — Nezlomljivo zaupanje v zmago Ženeva, 12. septembra. Britanski do-pi.-nik lista »Daily l.\pressc v Stook-liolniu, Gordon Young jo ves i/.nenaden nad tem, da Nemci, ki so prišli z ladjo Drottnigholm« v petek v Goetheborg, trdno verujejo v nemško zmago. Vsi so bili zelo navdušeni, tako poroča dopisnik ves divji, ko so na pomolu zagledali nemške uniforme in vsi so dvignili roko v nemški pozdrav, ko jih je pozdravila godba z narodno pesmijo. Voung je šel na krov ladje v upanju, da bi našel med lbOO Nemci užaloščene obraze. Mesto tega so mu izjavile nemške žene, ki so prišle z otoka Man, da jo prehrambeni položaj v Angliji grozen. Vsa južna Anglija je močno r-pela zaradi napadov >V 1« in britansko izgube ob invaziji so bilo po an-.glpškem prepričanju ogromne. Neka druga ženska je izjavila, da so Angleži vsi hinavci. V eni roki nosijo srveto pismo, v drugi pa revolver. Vsi ti povratniki so bili prepričani, da bo Nemčija končno vendarle zmagala. Ta vtis je imel tudi posebni dopisnik >News Chronicla« v Goetliel>orgu. Pri vračajočih se nemšikih vojakih je videl samo vesele, obraze in njihovi odgovori so se v glavnem glasili: »Poča-kajmo!« Nek vojak mu je izjavil: »Mi bomo to vojno dobili, četudi bi trajala šo 5 let« Kako postopajo Sovjeti z romunskimi pribežniki Debrczcen, 12. 9. Kako se godi romunskim prebežnikom, je poročal romunski stotnik Serban Ardeleanu, ki je pribežal od Sovjetov in čigar kompanija je ob dnevu kapitulacije na bojišču pri Seretu prešla k boljševikom. Romuni so mislili zaradi proklamacije njihovega izdajalskega kralja Mihaela, da jih bodo Sovjeti takoj prijazno sprejeli. Boljševiki pa so razorožili prebežnike ter jih prepeljali v neko ujetniško taborišče. Poveljnika kompanije in nekaj častnikov so celo zvezali. Dajali so jim le malo hrane. Na pritožbo stotnika Ardeleanuja je izjavil j>oveIjnik taborišča, da je vsak Romun sovražnik Sovjetske zveze. Njegova kompani.ia naj bo vesela, če ne bo zaradi svojega dosedanjega protisovjel-skega obnašanja še klicana na odgovor. Nekaj dni nato so obtožili Romune upora ter so so pričele preiskave NKWD. Kot uspeh te preiskave jo bil nato vsak tretji Komun ustreljen pred očmi ostalo kompanije. Stotnika Ardeleanuja naj bi prepeljali na neko drugo mesto, vendar se mu je posrečilo na poli s pomočjo ostalih romunskih vojakov osvoboditi 6e in pribežati k Nemcem. Finsko prebivalstvo beži Stockholm 11. 9. Kot jo nedavno poročal »Aftonbladet«, poroča sedaj tudi »ijtockliolms Tidningen« o begu 6everno-finskega prebivalstva pred boljševiki. List poroča iz Hanarande. da je civilno prebivalstvo v Saali dobilo povelje, naj se pripravi na prisilno izselitev. Več sto rodbin je prispelo s svojo živino in ostalimi stvarmi v Karunkin. Vse ostale eeverno-1'inske občine severno od Rovanienija 60 dobile povelje, naj se pripravijo na izselitev. V Rovanieniju vidiš civiliste, ki hite s paketi in kovčegi na postajo ali proti izhodom iz mesta. Helsinški dopisnik »Stockholms Tidningen« poroča iz finskega glavnega mesta, da nameravajo preseliti iz severna Finske na švedsko 6to tisoč finskih državljanov. »Stockholms Tidningen« pripominja, da švedska vlada tozadevno še ni sprejela nikakega sklepa. Na listovo vprašanje so v švedskem zunanjem ministrstvu potrdili, da 60 Finci naprosili švedoko, naj sprejme večje število izseljenih finskih državljanov iz severne Finske. Stockholm. Množični beg finskega prebivalstva na Švedsko iz bojazni pred boljševiško zasedbo dežele stavlja viado v Stockholmu pred vprašanje namestitve beguncev. Švedski ministrski predsednik llansson je opozoril v dveh govorih na nemir na Finskem tor je dejal, da bi morala biti Švedska v primeru nujno potrebne evakuacije pripravljena, sprejeti Fince. Seveda bi morala biti evakuacija dejansko nujno potrebna. Berlin, 11. sept. Balkanski muslimani so sprejeli z ogorčenjem poročilo o brutalnem severnoameriškem bombniškem napadu na Sarajevo 8. septembra letos. Strahovalci so močno poškodovali več džamij, med njimi Begovo džamijo, ki velja za najlepšo in najsvetejšo mošejo na Balkanu. Uničili so v čaršiji mnogo starih prodajalnic preprog in izdelovalnic posode, ki so dajale Sarajevu njegov nepozabni izraz. V mohamedanskih krogih poudarjajo, da je nemška vojska med boji na Balkanu ščitila mesto Sarajevo in sc vzdrževala bojev v njegovi bližini. Zimska pomoč jo letos izdala več svojih knjig kot ljudsko in bibliofilsko izdajo. Vse knjige, to naj poudarimo takoj v uvodu, imajo ne samo socialni in humanitarni pomen glede na nalogo Zimske — sedaj Socialne — pomoči, ampak tudi kulturnega, ker so jo ta ustanova ob izdaji svojih knjig spomnila obenem tudi pomembnih jubilejev, ki jih letos praznuje slovenski kulturni svet. Tako je Zimska pomoč izdala »goriškemu slavčku«, pesniku Simonu Gregorčiču za stoletnico rojstva (15. oktobra 1844 — 15. oktobra 1944) v nenavadno okusni opremi njegovo najlepšo odo Oljki, ki ji je tehten uvod napisal pesnikov ožji rojak, pesnik dr. Joža Lovreičič, saj je bil k tej besedi prav on najbolj poklican. V svojem pesniškem uvodu nas najprej 6eznani z genezo nastanka odo Oljki, pri čemer podrobno analizira prve vtise v dečku — pesniku — o oljki, ki je prav na Goriškem na tihi teden tako velikega pomena in tako mikavna, da utegne v pesniku vzbuditi take doživljaje, ki mu za zmerom ostanejo v spominu in pozneje se lahko sproste tudi v pesem kot pri »goriškem slavčku«. Kasnejša pobuda je bila Gregorčiču Stritarjeva beseda v »Slovenskem glasniku« 1867 v pisimih »Česa je posebno treba našim ]>esnikom«. V tretjem pismu je namreč Stritar prav ob oljki govoril o posebnem liTskem občutju in doživetju, ki ga v pesniku utegne vzbuditi oljčna mladika. In to doživetje, vsi ti vtisi so se v marcu 1882 v Gregorčiču v resnici sprostili, ko je za aprilsko številko Ljubljanskega zvona zapel svojo najlepšo stvaritev. Potem pa Lovrenčič idejno spremlja odo in pri tem prikaže Oljko kot najlepšo odo in bujno sinfonijo, ki bo za zmerom ohranila v naši knjigi svojo lepoto in veljavo. Skladno z uvodno besedo je prirejena tudi ilustrativna stran, kajti podobe Gvida Birolle ob zaključenih celotah vsebinsko razčlenjene ode odlično prikažejo vsebinske odstavke Gregorčičeve sinfonije. Na začetku knjige pa je v podobnem stilu tudi pesnikova slika. Vse GOSPODARSTVO Posojila za državne uslužbence na Hrvatskem. Da se omogoči državnim uradnikom nakup živil dn drugih potrebščin, je izšla na Hrvatskem zakonska odredba, po kateri lahko daje finančni minister iz obralne glavnice državne blagajne državnim uslužbencem brezobrestna posojila. Ta posojila se lahko porabijo samo za nakupe pri nabavljalnih zadrugah državnega uslužbenstva, an sicer za določano vsoto. Posojilo 6e izdaja le v mestih Zagreb, Banjaluka, Dubrovnik, Moslar, Osjck, Sarajevo in Varaždin. Posojilo se izplača v obrokih. Članski prispevek za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. S soglasnim pristankom delegatov za občni zlior Trgovskega bolniškega in podpornega društva se zviša z veljavnostjo od 1. septembra 1944 članski prispevek od 30 na 40 lir. To zvišanje utemeljuje uprava s tem, da so potrebna nova denarna sredstva v svrho zadovoljive ureditve prehrane in oskrbe bolnikov — članov in svojcev — v Šlajmerjevem domu. Nadalje utemeljuje zvišanje s tem, da mora skrbeti društvena uprava za redno izpolnjevanje obveznosti društva. Švedska trgovina s živili. Švedska zveza trgovcev z živili sporoča, da je približno 63 odstotkov trgovine na Švedskem v predmetih, ki so racionirani. Kljub temu pa je promet z živili nara-stel za približno 8 odstotkov. Od tega zvišanja prometa pa trgovci nimajo nobene koristi, ker so morali zaradi kompliciranega sistema kuponov najeti nove delovne moči. Število članov omenjene zveze je naraslo lani od 13.336 na 13^875. Ženski krojač v Nemčiji. Iz poročil nemških listov je razvidno, da so sedaj ženske zastopane tudi v naslednjih obrtniških strokah kot samostojne mojstrice: vodnjakarji, izdelovalci glasbil, dimnikarji, čevljarji in mesarji. Zato ni čudno, če so se ženske začele zanimati za krojaško obrt in sicer za moške obleke. Te dni je položila mojstrski izpit prva ženska za krojaško obrt, ki je prestala predpisano triletno pomočniško dobo v tej stroki. podobe so napravljene e črtkasto tehniko in lepo podajajo posamezne prizore zlasti iz kmečkega in verskega življenja slovenskega človeka. Tako se je s to prireditvijo Zimska pomoč v imenu vse naše kulturne javnosti prav dostojno oddolžila stoletnici rojstva »goriškega 6lav-čka«. 2. Josip Jurčič, Cvet in sad. Ilustriral prolesor Saša Šantel. Uvod napisal Božidar Borko. Jezikovno priredil profesor France Jesenoveo. Ljubljana 1944. Prvemu slovenskemu romanopiscu, pesniku stare idilične Dolenjske, Josipu Jurčiču je ob stoletnici rojstva poklonila Zimska pomoč na novo prirejeno in ilustrirano ter z esejističnim uvodom opremljeno izdajo njegovega drugega romana Cvet in sad, ki je prvič izšel leta 1877 in je naslovna stran tiste prve izdaje tudi posneta v novi prireditvi. Uvodničar, kulturni urednik Božidar Borko, podaja v kratkih besedah literarno zgodovinske podatke ob nastajanju in nastanku drugega Jurčičevega romana. Ob zgradbi, motiviki in tehnični obdelavi Cveta in sadu se Borko zazre v umetniško delavnico Jurčičevega snovanja, pri čemer se mora seveda predvsem pomudilj pri Jurčičevem prikazovanju tako imenovanih »civilnih ljudi« in ženskih značajih, kajti znano nam je, da je obojne pesnik stare idilične Dolenjske podoživljal vso preveč iz daljave, da bi nam bil mogel podati njihovo resnično podobo in življenje, če je Jurčič v tej družbi čutil »dokaj tujega«, jo pa kmečke ljudi dodobra poznal že izza mlada, zato jib je tudi v Cvetu in sadu utegnil vse zvesteje prikazati od »civilnih ljudi«. Ob analizi tega romana, ki je v marsičem plod Levstikove kritike prvega romana Deseti brat, prikaže Borko v pričujočem romanu tri epične pasove okoli Leona, okrog Šepca in Neže Rožinarinke in okoli profesorja Vesela ter njegove ljubezni do Pavline. Nazadnje pa uvodničar oceni slovstveni pomen Cveta in sadu, katerega trajno vrednost vidi bolj v domačem ozračju posameznih zgodb in v orisu celotnega okolja kot pa v fabulah, tedaj tudi vse bolj v tipih in originalih kot pa v izdelavi posameznih značajev, ki so v splošnem vendarle malce prepovršni in nedozoreli. Tako je po Borkovih besedah »roman Cvet in sad starina, ki nima izjemno visoke cene, ker ni izredna mojstrovina, vendar nam je vzlic temu ljuba in v nekem smislu celo dragocena.« Tako Je Borko v kratkih in jedrnatih besedah odlično prikazal pomen drugega Jurčičevega romana in njegovo vrednost za tisto in sedanjo dobo, kakor se teh vrednot zaveda sodobni esejist. Načela jezikovne prireditve Cveta in sadu Slovenčevi bralci že dodobra poznajo, saj so bila v našem listu objavljena dne 5. marca 1944, ko je »Slovenec« praznoval stoletnico Jurčičevega rojstva (2. marca 1844 — 2. marca 1944). Da ne bomo ponavljali podrobnosti iz načel, ki so prireditelja vodila pri njegovem delu, naj omenimo samo to, da je prireditev najbližja Prijateljevim prireditvam Jurčiča ali Tavčarja, a je šla še korak dalje k popolnoma sodobnemu knjižnemu jeziku glede na pravopis, besedni zaklad, oblikoslovje itd. Prireditelj je zlasti očistil Jurčičev besedni zaklad saj je prav zadnjih Jurčičev jezik v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bil vse prepoln, da bi ga mogli imenovati čistega. Vse delo pa je opravil prireditelj lako, da je skrbno pazil na pristno Jurčičevo dolenjsko dikcijo tako, da ni nikjer trpel pisateljev domači izraz posebno glede na sintakso, ki je le tako mogla ostati vseskoz Jurčičeva. O uspešnosti te jezikovne prireditve pa pisec tega članka ne sme in ne more soditi. Izraža samo to skromno upanje, da prireditev, kakršna je, ne bo motila bral-čevih ušes, ki so navajena žive sodobne govorice knjižnega izgovora, saj bodo obenem še zmerom poslušala besedo pisatelja samega. Šantlove ilustracije so odlično zadele slovensko zemljo, posebno pa našega človeka, njegovo nošo in njegov obraz pred kakimi osemdesetimi leti, ko se je zgodba tega romana godila. Roman sam je ilustriran z desetimi posebnimi podobami, ki so pridejane romanu, pa praV tako s tridesetimi inicialkami na začetku prav tolikšnega števila poglavij. Po- 12 Trata Nov letalski napad na Trst. Kakor po. ročajo tržaški listi, je bil zadnjo nedeljo dopoldne zopet bombni napad na Trst. Ubitih je bilo več oseb in povzročena tvarna .škoda. Obrežni potniški parnik so obstrelje. valL V soboto, 9. t. m., so sovražna le. tala obstreljevala s strojnicami potniški parnik, ki vozi ob istrskem obrežju. Ubitih je bilo več civilnih potnikov. Petnajstleten deček odšel od dom«, Že od 25. avgusta pogrešajo starši 15-letnega Bruna Sistija iz Lorenzetti.jp. ve ulice št. 20, ki se od takrat ni več vrnil domov. Zatemnitev. Od 10. septembra t. 1, pa do nove odredbe je v Prstu uvedena zateminiitev od pol devetih zvečer do jiol petih zjutraj. Po osmih mesecih je spet našel svoje kolo. Lansko leto 28. decembra je pred Prehranjevalnim uradom, kjer je imel opravke, pustil svoje kolo 18-letni Neron Pekjarič, ki ga pa, ko se je vrnil z opravkov v uradu, ni več našel. Tatvino kolesa je prijavil takrat policiji. Pred par dnevi se je peljal po ulici D'Azeglio njegov polbrat Kari Novel, ki je srečal neznanca na kolesu, ukradenem pred osmi. mi meseci Pekjariču. Ustavil ga je in neznanec je izjavil, da je kupil kolo od nekega Antona G., ko sta šla skupno k temu, je ta spet povedal, da je kolo dobil od Furlana, ki je v službi pn Fiatu v Pa-dovi. Tržaška policija je po vsem tem obvestila policijo v Padovi, ki naj prime tatu. Vztrajen pometač. Leto« mineva 44 let, odkar je Peter Rossetti postal pome-tač. Rodil sc je 7. februarja 1879, pome-tač pa je postal leta 1900. Kljub temu, da mora pri svojem težkem delu požirati prah, je Rossetti še vedno čvrst in zdrav. Pozna pa tudi vse tržaške ulice, saj ni ene, ki je ne bi že pometal. M W M Iz Gorice Tatvine med alarmom. Neki podjetnik je ob začetku alarma pustil svoj avtomobil na Svetogorski ulici, ki vodi proti Solkanu, in je stopil v zaklonišče. Ko se je po ukinitvi vrnil na ulico, voza ni bilo več, izginil je neznano kam. Podjetnik je oškodovan za 90 tisoč lir. — Neki trgovec je ob sireninem vrisku odhitel i* svoje trgovine v bližnje zaklonišče. V naglici je pozabil zakleniti vrata v trgovino. Ko se je po končanem alarmu vrnil v prodajalno, je na žalost ugotovil, da mu je med alarmom nekdo odnesel suknjič, v katerem je imel listnico z raznimi osebnimi izkaznicami in 1400 lir. Pričetck šole. V Šturijah pri Ajdovščini se bo 15. t. m. začel redni šolski pouk na tamošnji ljudski šoli. Narodna šola je delovala že od meseca novembra in dosegla prav lepe uspehe, kar so otroci dokazali s svojim nastopom pri šolski prireditvi. Tudi v nekaterih sorodnih vaseh se bo pričela slovenska ljudska šola, čeprav ji ofarji nasprotujejo in jo zavirajo, ker noče vzgajati komunistično. sebno dobro je ilustrator zadel Jurčičevega originala Šepca in še bolj posrečeno Nežo Rožmarinko: razumljivo, kar je pisatelj že najbolje karakteriziral, to je utegnil pač najbolje zadeti in ponazorili tudi ilustrator. Pri gosposkih osebah pa se jo ilustratorju docela posrečila noša tiste dobe, kar je popolnoma v skladu z romanom in njegovimi postavami. Ne smemo pa pozabiti še ene skladnosti obeh umetnosti, besedne in slikarske, v tem romanu: tista preprostost, celo naivnost, ki jo značilna za dobo našega romantičnega realizma in njegovega nosilca — našega malome-ščanstva, kakršnega poznamo zlasti iz Kersnikovih del, se je Šantlu prav tako posrečila kot Jurčiču, čeprav je Jurčič v nji sam živel, Šantel pa se je moral vanjo šele vživeti. In tudi to se mu je popolnoma posrečilo. H koncu bi še tole pripomnili: čeprav Cvet in sad dokaj zaostaja za prvim slovenskim romanom, je bila vendarle odločitev Zimske pomoči za izdajo Cveta in sadu zelo primerna, da se v številu izdaj drugi Jurčičev roman vsaj malo približa prvemu Obedve omenjeni knjigi sta izšli tudi v bibliofilski izdaji, bistveno sicer popolnoma enaki po svoji vsebini, oblikovno pa na novo prirejoi v večjem formatu, z novimi, lepšimi vinjetami, na boljšem papirju, numerirani in s podpisi prirediteljev in ilustratorjev. F. J. Besede sv. očeta ob oblctnici vojne Prednosti lastnine. Če boste delavcu vzeli upanje, da si pridobi nekaj premoženja, ki bo njegova osebna last, kakšne druge nagibe mu morete nuditi, da ga boste vzpodbudili k vnetemu delu in varčevanju. Ko je izgubil vse, mu ostane samo zmožnost delati. Mar boste z bičem ostrega nadzorstva ohranili ono lasitnino, za katero človek vse stori? Ali ga boste podvrgli diktaturi politične skupine ljudi, ki razpolaga z največjimi delovnimi sredstvi. Družabna in gospodarska politika bodočnosti, dejavnost, ki ureja državo, občine in poklicne ustanove, ne bo dosegla svojega namena, ki je navadni narodni gospodarski napredek, če ne bo spoštovala in varovala zasebne lastnine v njeni gospodarski in družabni vrednosti. Država more v skrbi za javno blaginjo poseči vmes in uravnati ter celo določiti razlastitev., dati na mora primerno odškodnino. Iz istega namena morata biti zavarovana mala in sred- nje velika lastnina v poljedelstvu, obrti in rokodelstvu. Zadružne zveze morajo zagotoviti koristi velikih pod-jeitij. Kjer se danes te pojavljajo kot proizvajalne, bo na mestu poleg primernih delovnih pogodb poskrbeti za kapital delu samemu — poslužujoč se morebiti nri tem udeležbe pri koristih. Napredek tehnike in politični računi Tehnični napredek se je do sedaj le prevečkrat uklonil zahtevi političnih računov. Zakaj se ne bi uklonil tudi pred zahtevo, da je treba obdržati in zavarovati lastnino vseh, saj je to ogelni kamen družabnega reda. Tudi tehnični napredek ne sme biti več kot splošna blaginja, ampak mora biti tej podrejen. Ta vojna je prevrnila vso dejavnost človeškega življenja in jo usmerila proti novim obzorjem. Vprašanje bodoče ureditve socialnega vprašanja, to področje, ki je tako pomembno za miren razvoj človeštva, mora med različnimi prizadevanji, med katerimi niha, držati trdno zahtevo, da se je treba odpo- vedati predsodkom in strastem in prisluhniti nauku zgodovine. Zaupamo, da bodo verniki sodelovali pri tem delu, čeprav za ceno kakšne žrtve, da bomo vendar šli nasproti novi dobi socialno pravičnosti. Ko vzpodbujamo vse kristjane, naj se združijo v delu za bodočnost, ki se zdi zdaj najbližja, ne smemo izgubiti izpred oči sedanjih dogodkov. Saj se tudi nihče ne čudi, ko vendar z enako ljubeznijo objemamo vse narode na zemlji, da vseeno v tem položaju in v tem trenutku velja naša posebna skrb Italiji in Rimu. Neposredna vojna dejanja, ki so zmedla velik del italijanskega ozemlja, so zdaj daleč od večnega mesta. Toda neposredne in posredne posledice vojske pa še dolgo niso prešle. V mestu Rimu po posredništvu Marije, »Pomočnice rimskega ljudstva« in Matere božje ljubezni, ne odmeva več hrumenje bitk. Borba proti uboštvu, lakoti, brezposelnosti, gospodarski stiski pa je v mnogih deželah Italije zavzela tak obseg, rla zahteva hitrega in učin- Ikovitega zdravila, zlasti ker ie blizu zima. Zastoj gospodarstva. Vsak ve, da se da v velikih vojskah trdim nujam vojaškega značaja prednost pred vsako drugo stvarjo. Na drugi strani pa, kdor se ne da zavesti posebnim prizadevanjem, ampak razmišlja o nujnosti, da je treba istočasno poskrbeti tudi za bistvene stvari civilnega življenja, bo priznal in uvidel ogromne posledice in škodo, ki jo je povzročilo načrtno zaplenjen je, odpeljava in razrtišenje prevoznih sredstev, da tako ni mogoče oskrbeti zadostnega živeža po neki pametni ceni. Vsak bo lahko razumel, da je ta nenaravni položaj povzročil ohromitev gospodarskega življenja. Posledice tega stanja postajajo v naturalnem in duhovnem življenju ljudstva vsak dan hujše iu nevarnejše. Jalova obtoževanja ne bodo ozdravila tega zla, ampak le odkrito in plemenito sodelovanje vseh, ki ljubijo odkritosrčnost in imajo vpliv. Mar ni želeti, da sodelujejo v prid splošni blaginji vse osebe, ki so poštene, izkušene, spoštovane, odkrite in brez kakršnega koli madeža zločina ali zlorabe, čeprav so se prej morda borile na drugem političnem polju? Dolžnost ljubeznL Noben narod, ki je oslabil pod težo fizičnih nesreč, se ne more sam dvigniti, samo s svojimi lastnimi močmi. Na drugi strani pa noben narod, ki je po pravici ponosen na svojo čast, ne sme pričakovati svo jega vstajenja od skrbi drugih, ne pa v istem času od napora svoje lastne delavnosti in svojih lastnih moči. Poznamo globoko revščino, v katero so zašle mnoge italijanske pokrajine in zato spominjamo vse, ki imajo v deželi obilen pridelek živeža, da ga ne smejo odtegniti onemu, ki umira od lakote. Naj pomnijo strašne božje in človeške kazni, ki čakajo one, ki nimajo usmiljenja s trpečimi brati. Prosimo narode, katerih gospodarska moč ni bila bistveno oškodovana zaradi vojske, naj pomagajo italijanskemu ljudstvu, kolikor jim je pač mogoče in kolikor jih ne ovirajo obveznosti do drugih narodov. Nihče od Vas ne more bolje poznati bolečine ubogih in zatiranih, nihče ne čuti naše globoke hvaležnosti do vseh onih, ki so v Italiji ali v inozemstvu sodelovali in sodelujejo pri tem tako plemenitem cilju. (Dalje.) y j Obletnica treh župnij v ljubljanski škofiji Petdesetletnico obstoja obhaja letos župnija Krško Krško je bilo že v srednjem veku in tudi pozneje in še celo v 19. stoletju sedež župnikov, kajti v starih listinah je večkrat govor o župniku in župniji v Krškem (zdaj Leskovec pri Krškem), ki je bila ustanovljena leta 1274. Prvotno je bival župnik tudi zaradi tega v mestu, ker je bilo mesto obzidano in zavarovano pred sovražniki. V novem veku so bivali župniki tudi v Leskovcu, zato se jc imenovala ta iara zdaj leskovška, zdaj krška, V Krškem samem je bil le vikarijat, ustanovljen leta 1768. Za samostojno župnijo so se pa začeli poganjati Krčani z vso vnemo v 19. stoletju za časa znanega krškega mecena Antona Hočevarja. Njegova soproga Josipina Hočevar je leta 1889 vložila glavnico 20.000 goldinarjev pod pogojem, da se mora tekom petih let ustanoviti samostojna župnija, sicer bo ona po preteku teh let darovano svoto obrnila v druge namene. Na ta način je bila omogočena, urejena in zamejičena nova župnija Krško z ustanovno listino meseca septembra 1894. Prvi župnik je bil tedanji vikar Ivan Knavs. (Glej: Ivan Lapajne, Krško in Krčani 1894, str. 71.) Stoletnica samostojne duhovnije Sveti Križ nad Jesenicami 2e leta 1775 je odobril škofijski ordi-nariat v tem kraju ustanovitev samostojne lokalije. Kljub temu je ostala cerkev na Planini kot podružnica jeseniške župnije do leta 1844. Oskrbovali so v njej službo božjo jeseniški kaplani. Leta 1827 so pa začeli občani sv. Križa resnobno misliti, da si preskrbijo stalno bivajočega duhovnika za svojo cerkev. Svoje ponovne prošnje na škofijski ordi-nariat so utemeljevali s tem, da so dve uri hoda oddaljeni od župnijske cerkve in da so zlasti pozimi v dušnopastirskem oziru zapuščene ženske, otroci, stari ljudje in obrtniki. Škof Alojzij Wolf, o katerem je znano, da je ustanovil mnogo novih župnij, veliko prispeval za zidavo novih cerkva in na. vso moč skušal olajšati vernikom obisk službe božje v hribovitih krajih z nastavitvijo samostojnih duhovnikov —, jc šel Svetokrižčanom na roko. Znatno je pripomogel k ustanovitvi te župnije tudi t Franc Kos, graščak v Beli peči, ki je leta 1839 zapustil v svoji oporoki 2000 goldinarjev z namenom, da se nastavi v treh krajih, ki so v župniji posebno zapuščeni v dušnopastirskem oziru, stalno bivajoč duhovnik in pri tem naj bi pred vsem prišel v poštev Sveti Križ nad Jesenicami. V naslednjih letih so tudi občani Sv. Križa sami zbrali glavnico 1000 goldinarjev, popravili kuratno hišo in obzidali pokopališče. Svoti Kosa in občanov so pridružili še starodavno Buccellinijevo mašno ustanovo iz leta 1657, in tako je prišlo leta 1844 do samostojne kuracije. Prvi stalno bivajoči duhovnik je bil bivši jeseniški kaplan Andrej Smole j, za katerega so Svetokrižčani posebej prosili škofa Wolfa. Naselil se je Smolej pri Sv. Križu meseca septembra leta 1844. Tisočletnica obstoja župnije Šent Rnpert O njej piše Ivan Steklasa v: Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem (v Ljubljani 1913, str. 36—37) sledeče: »...Po sklepanju našega raziskavanja moremo trditi, da je šentruperška župnija poleg župnije šentpeterske v Ljubljani ter župnij v Beli cerkvi in v škofji Loki (Stari Loki) ena najstarejših na Kranjskem. Sicer je še le v listinah iz leta 1163 imenovan prvikrat patron cerkve in prvi župnik. Toda, če vzamemo v poštev darilno listino grofinje Heme iz leta 1044, kjer se prvikrat imenuje posestvo Škrljevo, se more po smislu te listine čisto verjetno sklepati, da je bila šentruperška cerkev že takrat duhovnijska, potem bi bila duhovnija šentruperška še starejša nego ona v Beli cerkvi, ki se imenuje prvikrat leta 1074. Tri župnije torej obhajajo letos v ljubljanski škofiji svoje znamenite obletnice. Ni dvoma, da bi, če bi bile časovne razmere drugačne, farani teh župnij kar naj-slovesneje proslavili te svoje obletnice. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI + Leopold Bullinger. Po kratkem in budem trpljenju je v ponedeljek umrl v Ljubljani g. Leopold Bullinger. Dragega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku danes, v sredo ob petih popoldne z Zal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. + 01gica Majcen. V Ljubljani je Utttrla in ee preselila v lepše življenje Olgica Majcen, učenka IV. razreda. Pogreb drage pokojnice bo damo«, v sredo, 13. t. m., ob pol treh popoldne izpred kapelici sv. Ahaca na pokopališče k Sv. Križu. ■f-Marjeta Tome. V Dravljah je. mirno v Gospodu zaspala Marjeta Tome, roj. Rabnik. Pokojnico bodo pokopali jutri, v četrtek, 14. t. m. ob devetih dopoldne na pokopališču v Dravljah. + France Pahulje. V Rakitnici pri Dolenji vasi je umrl dne 6. t. m. France Pahulje, posestnik istotam. Dragega pokojnika so položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Naj rajnim sveti večna ln? in naj v miru počivajo! Njihovim dragim naše iskreno sožalje! OSEBNE NOVICE V ponedeljek popoldne sta 6e poročila v cerkvi Marijinega oznanjenja g. Čokelj Bogomir ml. in gdč. Marija Kočevar. Mlademu paru obilo sreče in božjega blagoslova! ZGODOVINSKI PABERK1 13. kimavca 81. leta je umrl rimski cesar Tit, sin cesarja Vespaziana iz rodu Flavijcev. Proslavil se je že v dobi očetove vlade, ko je udušil upor Judov in popolnoma uničil Jeruzalem. V spomin na to zmago so mu postavili t. zv. Titov slavolok na resti, ko vodi na »Forum Romanum«. V dveletni njegovi vladi je država doživela več nesreč: izbruh Vezuva, ki je s pepelom zasul Pompeje, Hercelaneum in Stobije ter veliki požar, ki je uničil velik del Rima. Dokončal pa je gradnjo Kolo- eeja in po njem imenovana terme na Asqui!inu. Bil je velik vojskovodja in tudi državnik. 1766. leta je bila s sultanovim ferma-nom ukinjena pečka patriarhija. S tem so Srbi izgubili še cerkveno samostojnost, ki so jo ohranili kljub propasti despoto-vine. Odslej naprej spadajo pod carigrai-skega patriarha in so bili izpostavljeni izkoriščanju grške hierarhije. 1773. leta je umrl na Dunaju Anton Janša, čebelar in slikar. Rodil se je sredi maja 1734 na Breznici na Gorenjskem. Še mlad se je doma bavil s čebelarstvom in slikarstvom. Pozneje je šel na Dunaj in obiskoval bakrorezno - risarsko Šolo dunajske akademije. Vendar je bolj znan kot čebelar. 3. maja 1769. ga je dunajska »Ekonomska družba« nastavila za čebelarja v Meidlingu. Nekoliko pozneje je postal čebelarski učitelj in dobil kot lak nalog potovati in poučevati po vseh avstrijskih deželah. Važne so njegove znanstvene ugotovitve na tem polju in še danes s p. čebelari po njegovih načelih. t923. 1. je umrl Maks Pleferšnik, jezikoslovec in leksikograf. Rodil se je v Pi-ščcab blizu Brežic. Gimnazijo jo obiskoval v Celju, na Dunaju je študiral klasično filologijo in slovansko jezikoslovje. Učitelj mu je bil tudi Miklošič. Kot su-plent je bil v Mariboru in Celju. Pozneje je služboval še v Kranju, Gorici, Trstu in nazadnje v Ljubljani, kjer je tudi umrl. Veliko je njegovo življenjsko delo, ki ga je z veseljem upravljal v korist domovine. Udojstvoval se je v mnogih kulturnih društvih, zlasti v Matici Slovenski. V borbi za slovenski jezik se jo odločno postavil na Levstikovo stran in odklanjal misel naj bi se skoval skupen jezik južnih Slovanov. Poleg številnih člankov in razprav, je sestavil velik slovensko-nem-ški slovar. ? KAJ TOREJ ? fe ne komunizem in ne kapitalizem? Cena broš. 4 lire Cena broi. 1 lire Kjer ni ljubezni, tam izkaza) ljubezen in boš dobil ljubezen. (8v. Janez od Krila.) Koledar Sreda, II. Mmovea: Notbnrga, devica: Filip, mnčenec: MavrillJ, škof; Evlojrlj, »kof. Četrtek, 14. klmovca: PoriSanja Krila; Rozula, muAenlca; Matern, Škof. Kino Matica •Obtožujem« ob 18 ln 19. Kino Union »Naj živi ljubeaen« ob 17 in 19.15. Kino Sloga »NJeror sin« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Notno službo Imajo lekarne: dr. Picooli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška oesta 63, in mr. Gartns, Most® — ZaloSka cesta. Volilo f Josipa Olupa mestnim revežem Komaj se je v soboto popoldne Ljubljana poslovila od g. Josipa Olupa, uglednega trgovca in prizadevnega industrijalca ter bivšega zaslužnega člana mestnega sveta, zlasti pa od skrajno požrtvovalnega socialnega delavca, ki ga je mestna občina ljubljanska kot darežljivega podpornika mestnih revežev odlikovala z ljubljanskim meščanstvom, mestno županstvo mu je pa izkazalo zadnjo čast tudi z žalno zastavo na palači meščanske imovine in z udeležbo pri pogrebu, je v ponedeljek dopoldne pokojnikov sin, g. Josip Olup ml., že pribite] na magistrat ter za županske posle pooblaščenemu generalnemu tajniku g. Francu Jan-čigaju izročil 10.000 lir kot volilo svojega očeta za mestne reveže. Do zadnjega diha je torej splošno spoštovani ljubljanski meščan Josip Olup st. skrbel za ljubljanske reveže ter jim še zadnjikrat odprl svojo usmiljeno roko. Po zgledu svojega dobrotljivega očeta je pa tudi predstavnik pokojnikove družine hitel, da po naukih svojega blagega očeta pomaga podpore potrebnim čim bolj naglo. Ko se mestno županstvo s hvaležnostjo spominja zaslug pokojnega Josipa Olupa za mesto Ljubljano, posebno pa še za mestne revež«, izreka najtoplejšo zahvalo za naglo pomoč tudi njegovim naslednikom 7. željo, naj bi še nadalje posnemali dobrotljivega očeta in bili deležni vsega blagoslova njegovih dobrih del za reveže. Razne nesreče in poSkodbe Po stopnicah je padel in 60 hudo poškodoval na glavi 53 letni delavec Karel Prijatelj. — Neznan kolesar je na cesti v Savljah pri Jezici podrl na tla in hudo poškodoval po životu in rokah delavko Marijo Kermavnerjevn. — Pri padcu si je zlomil desno roko 10 letni kotlarjev sin Karel Kranjc. — V Cerknici se je s kropom hudo poparila po životu in rokah posestnikova žona Marija Dougano-va. — Na Primskovem si je pri padcu zlomila desno roko 6 letna posestnikova hčerka Rozika Kepa. Za nesrečne Borovničane Is pisarne odbora ia »Socialno pomoč smo prejeli: Za oškodovanco od bombnih napadov v Borovnici so darovali: Blejec Ema, lastnica »Rio<, šelenbur-gova ul. 4, 1500 lir; Kolterer Ana, lastnica »PetriČekt, Ul. 3. maja, 1000 lir; dr. Kovač Franc, živinozdravnik. Sv. Jakoba trg 8, 1000 lir; Maurin Sterka, Stari trg 2-III, v počastitev spomina pok. g. Josipa Olupa, 100 lir; Berlič Bojana, Pucciuijeva 7, 50 lir; Šmuc Joško, foto-ateljo. Dunajska cesta, 1000 lir; Kramer Jurij, mlinsko-strojno podjetje, Cesta v mestni log, 1000 lir; Kavarna »Emona«, 2000 lir; Neimenovani Je daroval za oškodovance od bombnih napadov v Borovnici 5000 lir in za oblačilno akcijo Socialne pomoči 5000 lir. Za informacije glede »Socialne pomočit kličite: 32-92 iu 39-011 Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarno prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580« I OramsKo gledališče Sobota. II. septembra, oh 18: »Matiček se leni«. Izven. Nedelja. 17. septembra. ob 18: »Dona Dlana«. Izven. Predsezona v Drami Pred pričetkom nove gledališke sezone bo uprizorila Drama nekatera uspela dela iz repertoarja minulo sezone, Prva taka predstava bo v soboto, 16. t m., ob 18, druga nato v nedeljo, 17. t. m., ob 18. V soboto bo uprizorjena I.lnhnrtova igra »Matlčok se ženi«, ki Jo Je postavil nn oder ob zaključku lanske sezone Dramski studio s sodelovanjem treh članov dramsko-ga ansambla, gg. Severja, Llpaha ln Blaža. V nedeljo ob 18 pa bo uprizorjena Moretovn igra »Dona Dlana«, ki Je v minuli »e*onl Imela Izreden nspeh. Za obe predstavi so vatopnioe v prodprodajl od petka, 15. t m., od 10.30 dalje v Operi. HMdtiallta iMptti ladnaiki prlasHi* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za IS. september: T Porodila v nemSčlnl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmos 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Pronos osrednjega nemškega sporeda: Glosbu za premor — 18.30 Poročila v nemSčlni In stoven., napoved sporeda — 12.45 Pronos oerednjega nemškega sporoda: Koncert nižjesaškegii orkestra — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slo. venščint — 17.15 Otroška ura — izvajata: Vida .Tuvan in Rczlka Korltnik — 17.45 Kvintet pihal pod vodstvom J. Oregorea — 18.15 Vse nt tako važno — 19 »Slovenski nnpevi«: tercet sester Flnkovlh, prt klavirju M. Ll-povšek — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Razgledi _ 20 Poročita v nemščini — 20.15 Glasba velikih skladateljev: T«, v. Beethoven — 21 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pisana ura — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda: Prijetni spomini — 23 Prenos osrednjega nemškega sporeda. ZA POGLOBITEV VRRSKKUA ŽIVLJENJA: DR. FR. GRIVEC: SKRIVNOSTNO TEI.O JEZUSA KRISTUSA Prevod in razlaga papeževo okrožnice. Cena L 30.—, vezana L 40.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Prod škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 Mka tatvina sladkorja v Zalogu Organi železniške policije so 30. junija lotos ugotovili in izsledili, da je bilo poprejšnjo noč vlomljeno v tovorne vagone, stoječe na premikalnem kolodvoru v Zalogu. Iz dveh vagonov so vlomilci odnesli 560 kg sladkorja v vrednosti 9157.50 lir. Vagonsika pošiljka sladkorja v kockah je bila namenjena v Zagreb za veleindustrjjalra Vladimirja Arka. Železniški policiji se je kmalu posrečilo izslediti tatove. Aretiranih je bilo 8 železničarjev, ki so kritično noč imeli službo na kolodvoru. Javni tožilec je sedaj po kratkem postopku obtožil zaradi te tavine sladkorja 8 železničarjev, med katerimi so mnogi družinski očetje in razen tega še 3 osebe, ki so sprejele od železničarjev ukradeni sladkor odnosno ga kupile ali zamenjale za moko. Tričlanski kazenski senat pri posebnem sodišču za javno varnost, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhae in sta mu bila pri- deljena kot sosodnika gg. Val. Bidovec in dr. l^eon Ponipe, je v ponedeljek dopoldne in popoldne razpravljal o tej sladkorni tatvini. Glavna obtoženca sta bila 34 letni železničar Karol Svetek in 29 letni železničar Jane« Kregar, ki sta prišla na misel, da so ponoči vdrli v dva vagona, odstranili poprej svinčene plombe in nato odnašali zaboje sladkorja. Vsi so obtoženi zaradi kaznivih dejanj v smislu člena 3, točka 2-a in 2-b nare-be Vrhovnega komisarja za operacijsko ozemlje Jadransko primorje z dno 19. oktobra 1943 Obtoženci, ki'so bili pred sehatom vsak posebej zaslišani, so priznali očitano jim dejanje in se mestoma izgovarjali drug na drugega. Železniška direkcija je dobila vrnjenih 160 kg sladkorja, oškodovana je šo za 390 kg v vrednosti 6492.50 lir. Razprava je v ponedeljek trajala dopoldne in popoldne ter se je nadaljevala v torek dopoldne. KULTURNI OBZORNIK Z. Simčič: Tragedija stoletja Humoreske in satire Zorko Simčič se je lani uveljavil z romanom iz dijaškega življenja »Prebujenje«, ki je bil zanimiv tudi zato, ker ga je spisal še kot dijak na dijaški klopi. Nismo bili vajeni opisov dijaškega življenja iz dijaških peres, poleg tega pa še v tako zanimivi obliki in taksni obširnosti. zato je tudi roman dosege) uspeh, dasi nosi v sebi še veliko sledov svoje mladosti, ki je torej odlika, pa tudi pomanjkljivost »romana«, ki ni roman, temveč bolj v feljtonični obliki podane duhovite ko-zorije, zgodbe in anekdote ter debate o problemih, ki zanimajo dijaka. Ze tedaj sem v oceni opozoril na Simči-čeve feljtone no raznih listih, ki jih je spisal kot dijak in ki so pomenili začetno pot njegovega pisateljskega razvoja. V pogovoru z menoj, ki sem ga objavil v »Slovencu«, pa mi je tudi pokazal rokopis humoresk in satir, ki jih je pripravil za knjižno izdajo, pa tedaj niso izšle, ln je boljše, do niso, kajti, sedaj je te številne feljtone zelo ubral, napisal nekaj novih ter jih 15 povezal v malo čuden naslov »Tragedija stoletja«, morda prav zato. da potegne — kot humorist ~• kupon, ki bn kupoval resno tragedijo stoletja, pa bo kupil — satiro nanj. Humoristična žilica je Simčiču prirojena, saj pravi sam v omenjenem pogovoru: »Bržkone mi bo v rodu, saj so Brici veseli ljudje in dvajset let štajerskega sonca mi tudi v tem pogledu najbrž ni škodilo.« Feljtoni, ki so zbrani v tej zbirki, lahko torej veljajo za mlajše delo od »Prebujenja«, kajti izhajali so v naših revijah (Obisk, Slovenski dom itd.) v 1. 1958— 1943. V uvodu (prologu) k zbirki je Simčič sam napisal, da so ti feljtoni res iz časa, ko je trgal hlače v četrti šoli učiteljišča pa do mature in zato »blagor mu, ki se ne pohujša nad menoj!« Nekaj pa je novih ter pomenijo torej pisateljski oddih mimo drugega dela. Kakor vidimo iz Slov. Koledarja, je Simčič ta čas napisal libreto za Prešernov Krst pri Savici, novelo za Dom in svet »Človek, ki je ubijal...« ter še dramo, ki jo je napovedal v intorvjuvu lanskega leta... Zbirka obsega 15 feljtonov, tipičnih feljtonov, ki bi bili v okras vsakemu časopisnemu podlistku. Pri nas pisatelji navadno niso zbirali takih malenkosti v zbirke, toda pomislimo, da so prav Cankarjevo najlepše stvuri nastale kot Narodovi podlistki. Simči-čevi feljtoni pa so pisani — v nasprotju s Cankarjevimi — z izrazito časopisnega gieciišča, to je: črtica noče biti novela, temveč humoristična ali sati- rična glosa ob dnevnem dogodku ali i kulturnem problemu. Smešna anekdo-ta iz šole, ki postane več kot anekdota, že jedka satira; apostrofiranje hipermodernih umetnosti, tako glasbene, literarne kakor likovne, z duhovitimi filozofizmi; družinske zadev-ščine, ki so že Milčinskemu in Veli-konji dale toliko zabavnih snovi; literarni sestanki in časnikarski posel... vse to je vzbudilo v Simčiču humo-ristično žilo, da jih je ponazoril v satirično poudarjeni formi ter tako odkril tragični smisel smešnih zgodb, ali pa tudi poudaril smešnost zaradi smešnega. Humoreska in satira se pri njem prepletata brez pravega prehoda ka humoreska ima tudi satirično želo; ter se ne dasta dobro ločiti, kajti vsa-izrazitih satir pa je samo nekoliko. Takšna je zlasti ena najboljših v knjigi »Ljubi svojega bližnjega kakor ... sobe«, ali pa »Filozofizem« in »Nov sistem — populivox«, druge pa so več ali manj humoreske, ali pa satire z manj posrečenimi ostmi. Razumljivo je, da se vsaka satira ali humoreska ne more enako posrečiti, tako je tudi v tej zbirki nekaj odličnih stvari poleg šibkejših. In zanimivo je, da bi prav med najšibkejšo stavil tisto, ki je dala zbirki naslov, to je »Tragedija stoletja«. V njej je videti še precej mladostne shematične satiričnosti, ki blazne proglaša za modrijane, pametno pa aretira kot blazneže, kakor smo jih že večkrat brali drugod, no najmanj pri Preglju v Ba- ladah v prozi, le da je Pregelj pravilno čutil v njih tragiko, balado, Simčič pa — humor. Te z blazneži se Simčiču najmanj posrečijo, kakor tudi s samomorilci (»Literarni sestanek«), čeprav niso brez hudovitosti in tudi ne brez satire. Če torej med slabše humoreske štejem polog imenovanih dveh še »O novi ideji romana« in »Zgodbo o uri«, moremo druge smatrati kot dobre izdelke svoje vrste ter duhovite in posrečene humoreske in satire s polno_ literarno vrednostjo. Kako nazorna in jasna pa preprosta je šolska anekdota »Sestilo«, ki pa jo po svoji literarni plati naravnost žgoča satira in karikatura. To je motiv, ki se ponavlja v drugačni obliki tudi v romanu »Prebujenje«, ko je karikiranje profesorjev dalo najmočnejše strani. Koliko erudicije in duhovitosti je v »Filozofizmu«, koliko pravega življenjskega oblikovanja v takih živih izsekih iz sodobnosti, kakor so »Življenje doma«, »Človek z diplomo« ali »Posredovanje umetnin«. To so Cehovsko močne humoristične »novolice«, ki pričajo, da jo Simčič novelist in feljtonist kateksohen, intelektualno podčrtan, ki mu no gre toliko za zgodbo, kakor za esprit, za poanto in miselno reakcijo. Zato od njega ne pričakujemo realističnih zgodb preprostih neduhovno kompliciranih ljudi, opisovanj na primer kmečke naturalistične snovi, temveč družabno kritiko meščanskega sloj«, analizo sodobne meščanske družbe, ki bi jo znal pri- te novice, Za obletnico smrti g. Franca Casarja bo danos, v sredo, ob 7 sv. mata v stolnici prt gluvnem oltarju. Prijatelji ln znsnoi vab. ■Joni. Stolna kongregaelja Marijinega varstva za gospe vabi svoje čluntce na prvi redni sestanek, ki bo v petek, 15 .t. m., ob 16 v kongregaeijskl kapeli. Namesto venca na krsto hlagopokojnega g. Josipa Olupa je daroval »Društvu slepih« g. Kaisor Ileribort 300 lir. Za velikodušni poklon izreka odbor plemenitemu darovalcu najtoplejšo zahvalo. Duhovne vaje za duhovnike bodo v tem lueeeeu So od 25.-29. septembra. Druga pojasnilu so objavljena v Škofijskem listu 15. maja 1944 str, 44. Prosimo pravočasne priglasitve. — Vodstvo Doinu duhovnih vaj. Ob priliki svoje poroke jo daroval gosp. Bobo Kosi, kuvarnnr v Kočevju, Podpornemu skladu za slepo mladino 2000 lir. Za plemeniti dar iskrena hvala z željo, naj Bog naklon) obilo sreče mladoporočencema! Podpornemu društvn za gluhonemo mladino v Ljubljani je darovala gospodična, ki želi biti neimenovana, v dober nnmcn znesek 1000 lir. Velikodušni dobrotntel, ki se Je spomnila revno gluhonemo nla line In njene revščine, se društvo najtoploje zahvaljuje. Obvestila Prevoda na 4. strani Obvezno repljenje proti kozam za vse tisto otroke, ki se Iz kakršnega koli vzroka niso mogli udeležiti rednega »pomladanske ga cepljenja, bo v petek, 15. septembra t. 1„ ob 17 v prostorih mestnega fizikata v Mestnem doinn. Birma v St. Jerneju se ne bo vrflla dne 17. septembra 1944. - Skof. ordinartnt v Ljubljani, «. sept. 1W4. Uilte se strojepisja! Novi eno-, d to- In trimesečni tečaji pričenjajo 13.. 14 in 15. septembra. — Lahka desotprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldno ali zvečer po ieljl obiskovalcev. — Učnina zmerna. — Vpisovanje dnevno. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj In v bodoče v vsakem zasebnem ali Javnem poklicu. InTor-menije, prospekti: Trgovsko učlllSče »Chrl-stofov učni zavod«, Domobranska IS. ? HUDIČEVA SH00NICA ? Šolske vesti Na I. ženski meščanski šoli v Ljubljani bodo i>opravni izpiU dne 18. In 19. septembra ob 14.30 v prostorih uršulinsko šole na Kongresnem trgu. — Vpisovanje za šolsko leto 1914-45 bo dnu 2., S. in 4. oktobra od 7—9 in od 15—17 pruv taui. K vpisu prinese vsaka učenka zadnjo spričevalo, davčno potrdilo, hčerko invalidov prepis invalidskega potrdila. Učenko iz druiln, kjer je bilo rojenih 7 nli več otrok, no potrebujojo davčnega potrdila. puč pu potrdilo kupnega uruda o Številu otrok Novinko pridejo v spremstvu stariov in predlože tudi rojstni list. Podrobnosti bodo razvidne na oglasni diski v samostanski voži. — Upraviteljslvo. Nn I. deAkl ljudski Soli - Ledina — bo vpisovanje zu Šolsko leto 1944-45 v četrtek, 28., in v petok, 29. t. in., vedno od 8—10 v poslopju iole na Ledini, ln sicer v pritličju v sobi ftt, 4. Istočasno bo vpisovanje tudi v otroški vrtec. — V I. ruzred so sprejemajo iločki. ki dopolnijo do 1. januarja 1945 Šesto loto. — 2. oktobru bo ob 8 pri sv. Petru začetna Šolska uiu.šu, 3 oktobra pa rodni pouk v poslopju MarlJanlSča po istem redu kot preteklo Šolsko loto. Sprejem gojenk v Solo za zaščitne sestre v LJubljani. Pogoji za sprejem so: stnrost od dovršenega IS. do 24. leta, dovršena nižja srednja nli meščanska Solu, popolno duSevno in telesno zdravje, samski stan In nravstvena neoporečnost. Rok za vlaganje proScnj jo podaljšan do 30. septembra t, 1. Kolkovano in t. dokumenti opremljeno proSnje sc vlagajo nn naslov; Solu zu zaščitno sestro v LJubljani, Dunajskn ccsta 25-1. (vliod Kna-fljova ulica :<>. Točnejita pojasnila »o dobijo osebpo ali pismeno pri upravi šole. Vpisovanje dijakov srednjih, meščanskih In ljudskih Sol v »korepetitorij« bo dnevno do 15. t. m. Vabijo se predvsem dijaki, ki želo nadoknaditi snov preteklega Sojskcga lota in so dobro pripraviti za naslednji razred. Informacijo Mestni trg 17 /1. kazati z veliko ironijo, satiro, pa tudi s polno duhovno problematiko sodobnega intelektualen. Te humoristične črtice, ki so zbrane v pričujoči zbirki, predstavljajo šele začetek njegovo poti in dajo sumo slutiti značaj njegove pisateljske osebnosti. Če jo bo razvil v polnosti in kako jo bo razvil, bo odvisno od njega samega. Te črtico nimajo velikih pretenzij. so časopisni podlistki, pisani na dijaški klopi, imajo pa v sebi literarne vrednoto, s katerimi se uvrščajo mod najboljšo tovrstno blago Milčinskogu ali Mtirnika, ki sta prava predhodnika Simčiču. V samoironiji si je Simčič predstavil kritikovo oceno v epilogu s stuvkom: »Pojdi in ne gnSi več!« Mi pn želimo, da bi še zagrešil take stvari, ki nam pomenijo dunos naravnost oddih in celo potrebo (n. pr. Človek z diplomo), želimo pa tudi, da bi se iz teh igračkastih domislic povzpel v širšo kompozicijo, katerih ono pomeni poznejšo »Prebujenje«, pričukujemo pa od njoga romanov z družabno in duhovno kritiko slovenskega meščanstva, predvsem umetniškega in kulturnega sveta, katerega slabosti Simčič, ta učenec francoskih kozerjev, dobro pozna. td Kar je Človeštvo mislilo, odkrilo, delalo. čulilo in izumevtilo jo zapisano v knjigah. In kdor io našel aUnvnn«! Ijenja, jo uajde tudi v njih ter io pri-'aeti Carlyc. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Na vzhodnem bojiSJn sla padla podčastnik, 24-letni Hans Janeš iz Celovca in 22 letni višji desetnik Jurij Vukovit i i Beljaka. Iz eSpitnla ob Dravi. — Te dni so imeli poseben sestanek mladine pod vodstvom člana stranke Dolinarja zaradi prostovoljnega vstopa v vojno služho-vanje. Sestanek je bil živahen in mladina navdušena. Smrt na bojišču. — Na vzhodnem bojišču sta padla višji desetnik Janez He-beiii in višji desetnik Janez Vilfnik iz St. Pavla. Izbrane jabolčne vrste ta bodoče nemško sadjarstvo. — Posebni državni oddelki za sadje in sadjarstvo so imeli strokovna zborovanja glede na izbiro sadja, ki bi bilo posebno primerno za sadjarstvo v Nemčiji. Določili so tudi posebne vrste jabolk za Štajersko. Koroško, Tirolsko in Solnograško. V po-štev pridejo povsod samo tista jabolka, ki bodo megla uspevati in najbolj izdatno obroditi v tej in tej pokrajini. Vojaki zu ponesrečence po letalskem napadli. — Tista skupina vojakov, ki je v mirni dobi imela svoj sedež v Celovcu, je zbrala med seboj večjo vsoto denarja, ki ga dobijo tiste osebe, ki so trpele zaradi letalskega napada na Celovec. Gorenjci na vzhodnem Tirolskem. — Letos je bilo nekaj gorenjskih delavcev v Lienzu na Tirolskem, kjer imajo dve delavski okrevališči, in so ondi bivali 14 dni. Gorenjci so bili tu jako zadovoljni z bivanjem in s postrežbo in so napravili tudi nekaj izletov po gorah. Ponesrečil se je 50 letni mizarski pomočnik Anton šefman iz Sirnice, ko mu je priletela trščica v levo oko in ga močno poškodovala. Ponesrečenec je ves obupan ,saj je svoj čas pri neki nezgodi v obratu izgubil že desno oko. Kalna slovesnost ta padlim F.inspie-lerjem, voditeljem krajevne kmetske skupine, je bila v Lutmannsdorfu na Koroškem. Od rajnega Einspielerja se je v prisotnosti več sto rojakov poslovil stotnik Fritz, spominjajoč se ga še kot tovariša iz prve svetovne vojne. Einspie-lerjeva družina Je z izgubo gospodarja jako prizadeta, saj je v tej vojni že padel en 6in, dva druga pa sta še na bojiščih. Nndzorstvo nad rejo malih živali. Da bi zabranili, da ljudje ne bi uporab- ljali velike množine krme, ki je 6icer namenjena domači živini, za male živali, ki se z njih mesom okoriščajo le posamezniki, so oblasti že spomladi jako omejile število teh živali. Po tej naredbi sme imeti male živali samo do-tična oseba, ki jih je redila že ob času, ko je nova naredba izšla in sicer le toliko, kolikor jih more prerediti z lastno krmo, z odpadki in kar lahko brez škodo nabere drugod. Od 1. sept. t. 1. dalje sme imeti sleherni meščan le toliko malih živali, kolikor mu jih jo bilo spomladi dovoljenih. Tozadevne oblasti strogo pazijo, ali se rejci malih živali ravnajo po predpisih naredbe. V katero gospodinjstvo spada gospodinjska pomočnica? Kot poroča »Kiirnt-ner Zeitung«, obstojajo 4 skupine gospodinjstev, ki smejo imeti pomočnice. To so družine, kjer so trije otroci f>od 14 leti, dalje družine, kjer gospodinja ni zmožna dela zaradi bolezni ali poškodb, in družine, kjer so osebe, ki so potrebne postrežbe, in pa tiste družine, kjer je gospodinja čez mero zaposlena, na primer, kot zdravnica, trgovka itd. — ali če je gospodinja zaradi drugih vzrokov preveč obremenjena. Pa tudi v vseh teh primerih je' še posebno strogo merilo; kot gos|>odinjske pomočnice pri^ dejo predvsem v poštev tuje delavske moči, ki so v deželi zaradi vojne zaposlenosti. S Spodnje Štajerskega Umrli duhovniki-Lavantinci. Lanskega leta so v Gospodu zaspali: frančiškan p. Kerubin Tušek, gvardjan in župnik v M. Nazarju. Rajni je bil svoj čas custos provincije. Rojen 8. septembra 1876 pri Siv. Lenartu nad Škofjo Loko. Posvečen 5. oktobra 1900. Zaradi njegove izredne ljudomilosti in naravne vedrosti je bil splošno priljubljen. — Dekan in župnik iz Mežice Janez Hornbiick, rojen 5. 7. 1878 v Št. Janžu v Rožni dolini. V duhovnika je bil posvečen 21. 7. 1901. Župnik v Mežici je postal 29. 1. 1916. Pozneje je bil imenovan tudi za dekana v Pre-valjah. — Messner Janez, župnik in dekan v Marenbergu v Dravski dolini je bil rojen 14. 5. 1890 na Muti pri Dravogradu. V duhovnika so ga posvetili 26. 7. 1914. Župnik v Marenbergu je postal dne 1. 3. 1928, kjer je bil imenovan kasneje tudi za dekana. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev vžigalic, maščob in moke za mesec september Za mesce september bodo prejeli potrošniki v mestu Ljubljani, vsak pri svojcu a talnem trgovcu, vžigalice, in sicer: na družinsko nakaznico »A« po 5 Skat-t jI r na odrezek »A i«, na družinsko naknz-iiidfc^B' po 1» škatljle na odreiek »B S«, »td, družinsko nakaznico »C« po IS škatljle na od težek »C 2«. Potrošniki v ostalih občinah bodo prejeli po 2 škatljiei vžigalic na odrezek »Sept. 17« oz. »Sept. 17« osnovne živilske nakaznice. Opozarjamo trgovce v Ljubljani, da na zgoraj navedene odrezke osnovnih nakaznic ne sinejo izdajati vžigalic. Vsi upravičenci v mestu Ljubljani, ki za meseo september še niso dvignili pri-padajoče zaseke na osnovne živilske nakaznice, naj isto dvignejo pri mesarju Musar-ju, Sv. Petra ceatn št. 61. Potrošniki v Ljubljani, ki želijo nabaviti moko namesto krtiba za drugo polovico mcseca septembra, bodo prejeli od 16. t. m. dalje pri svojih »talnih trgovcih na 10 dnevnih odrezkov krušno moko, na :: dnevno odrezke rženo moko in na 2 dnevna odrezka belo moko, in sicer: na osnovno živilsko nnkaznieo 1.86 kg krušne moke, 0.558 kg ržene moke, 0.372 kg bele moke; na dodatno nakaznico roč. del. 1.24 kg krušne inoke, 0.867 kg ržene moke, 0.578 kg bele moke; na dodatno nakaznico tež. del. 2.06 kg krušne moke, 0.619 kg ržene moke, 0.413 kg bele moke; na dodatno nakaznico najt. del. 2.89 kg krušne moke, 0.8 7 kg ržene moke, 0.378 kg bele moke; na dodatno nakaznico za bolnike 0.82 kg krušne moke, 0.247 kg ržene moke. 0.165 kg bele moke. DeliteT jajc Otroci do 10 let starosti, ki so v posesti nakazila mleka, prejmejo v mlekarnah, ki delijo sveže mleko, proti oddaji odrezkov C3, D3 in Ml v dneh od 14. do 20. septembra, po 1 Jajce. Vse te mlekarne pozivamo, da pridejo po jajca v sredo, 13. t. m. oil 8 do 10 v Maistrovo 10. Delitev krompirja Opozarjamo tiste potrošnike, ki še niso dvignili krompirja na odrezke št. 1 —18 krompirjeve nakaznice, da ga lahko še dvignejo na tržnih stojnicah in pri tvrdki Lun. dev, Rožna dolina. Cesta II. Potrošniki, ki dobijo naknadno nakaznice za krompir, ga bodo dvignili na te odrezke tudi kasneje pri novih pošiljkah. Nakazilo moke • Nakazila za krušno in rženo moko, potrebno za delitev v drugi polovici mesoca septembra t. 1., naj dvignejo zadruge, trgovci in peki pri Prevodu, Novi trg 4-II po naslednjem redu: V sredo, 13. 9. vsi peki in zadruge, v četrtek, 14. 9. trgovci z začetnicami P—2, v petek, 15. 9. trgovci z začetnicami Ko—O, v soboto, 16. 9. trgovci z začetnicami A-Ke, Delitev nakazil se prične ob 7 zjutraj. Obvestilo mesarjem. Mesarji od črke A do vključno J. ki dele zaseko, naj dostavijo posodo v sredo, 13. t m., od 8—10 v mestno klavnico. Mesarji od črke K do vključno P v petek, 15. t. m., in mesarji od črke R do vključno Ž v torek, 19. t m., istotam. Toso-da se bo navedene dni sprejemala samo od 8—10. — Sindikat mesarjev in klobasičarjev. Oddaja medu se pridno nadaljuje. Skoraj iz vseh tozadevnih štajerskih krajev prihajajo poročila, kako čebelarji pridno oddajajo med pristojnim oblastem, ki bo uporabljen za letalce, podmorniške posadke, za ranjence, ponesrečence po le-tnlskih napadih in za majhne otroke. Ena sama majhna krajevna skupina je oddala 1000 kg medu in je tako Štajerska na petem mostu v vrsti oddajalcev medu. Žalske novice. Na službenem mestu krajevno skupine Žalec je bila nedavno slovenska zaprisega domovinske straže. Hkrati so bila tudi izdana službena potrdila. — Obiranje hmelja v Savinjski dolini so bliža koncu. Pri tem so tozadevni posestniki polni hvale za celjske uslužbence iz raznih podjetij, ki so se mnogoštevilno udeležili obiranja. Kukavica predčasno utihnila — lastovke zgodaj odletele. Prijatelj lista nam piše: Nekaj čudnega znafi letos rano prenehanje kukavičinega petja. Na Spodnje-štajerskem je kukavica navadno vsako leto utihnila v dnevih ob sv. Marjeti (okoli 20. julija). Letos pa je njen glas zamrl že en mesec poprej. Stari lovec Potočnik na Planici nad Framom trdi, da kar on pomni, je edino pred 26 leti kukavica nehala kukati koncem junija, kakor letos. Sicer pa se je kukavičin rod letos zelo ojačil. Tako velikega števila kukavic opazovalci ptičjega plemena že dolgo niso ugotovili kot v letu 1944. — Tudi lastovke, to naše vesele in priljubljene krilate prijateljice, so se že pred tedni zbirale in se pripravljale na skupni odlet na topli jug. Celo škorci se že zbirajo v velike jate in menda čakajo samo, da še za slovo poskusijo sladkost letošnjega grozdja. — Predčasni pobeg in znčasna preselitev krilatcev v toplejše kraje je vsekakor značilna. Stari, izkušeni kmečki »naravoslovci« in vremenski preroki trdijo, da so to znaki zgodnje in ostre zime. Župnijo Pilštanj pri Kozjem je zadel hud udarec. Pred nekaterimi tedni so gozdni tolovaji, ki so pridrveli preko Sotle in od Sv. Petra, navalili na starodavno župnijsko poslopje na Pilštanju in ga demolirali oziroma zažgali tako, da je vse zgorelo do tal. Tudi šoli niso prizanesli. — Župnik Jakob Rauter je prosil, naj vendar prizanašajo nedolžnim žrtvam, a vsaka beseda je bila bob v steno. Za vedno nas je zapustila naša ljubljena, nepozabna hčerka OLGICA MAJCEN učenka IV. razreda ljudske šole K zadnjemu počitku jo spremimo v sredo ob H 3 pop. izpred kapelice sv. Ahaca. Ljubljana, 11, septembra 1944. Žalujoči STARŠI IN BRATEC Umrl je naš ljubljeni očka, gospod Franc Abulner načelnik hipotečnega oddelka Mestne hranilnice ljubljanske v pokoju Pogreb bo v četrtek 14. t. m. ob 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v soboto 16. t. m. ob 8 v cerkvi Mar. Oznanjenja. Ljubljana 12. septembra 1944. Za njim žalujejo: Marija, žena; Nada por. Tominec, hčerka; sodnik Oskar, zel; Marko, vnuk MALI OGLASI I Službe i dobe j VEČ DELAVK za lahko delo doma, iščem. M. Pakič, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27._ <1„ SOBARICA spretna in noštena dobi takoj stalno in dobro sIuždo v hotelu >Bellevue«. (b IILAPCA za domača dela in pri konjih takoj sprejmem. Služba stalna, vsa ^oskrba v hiši. — Javoruik, Domobranska 7. (b POSTREŽNICO pošteno, za vsak dan, iščem. Naslov v upr. »Slov.c pod št. 8114. | Vajenci | VAJENCA ZA SLIKARNO išče Državuo gledališče. Predstaviti so v upravi Državnega gledališča, Ulica 3. moja st. 11. med 10 in 13. | Poizvedbe | OČALA so se našla ua Vodovodni cesti dne 6. IX. dopoldne. Nasl. v upr. >Slov.< pod št. 8092. 1 Kupimo | RJUHE, KAPNK posteljno perilo, brisače, razno moško in domsko perilo kupim stalno in plačam najboljše cene. - Kupim ttidi druga razna oblačila event. prevzamem isla T komisijsko prodajo. Ilinko Privšek -Ljubljana, Kolodvorska št. 7. (k KUPIM in DOBRO plačam nove ali že rabljene nogomelne duSe. Naslov v upr. lisla pod it, 8090. k POZOR! Kopalen, vreče tn *» tekstilne odpadke tel plačam po najvišji ce. al. GREBENC Alojzij. Gallusovo nabrežje 79. Linhljana. tk |_Knj|ge_| VALVASORJA ▼ usnju in novo črno obleko ngodno prodam. Dunajska 92/1., desno. Ogled od 12-14. | Prodamo | OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam, šu-Steršičeva 5. (1 PEGE IN USAJ vam zanesljivo odstrani »Al.HA« krema DROGER1J A KANC. Židovska ulica 1. 0 VEf RJUH dobro ohranjenih in 9 blazin, starejši vzorec, prodam. Naslov pove uprava >Slov.< pod št. 8096. 0 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke. uiolje, miši, podgane, voluharje in nraroorje zanesljivo pokončale s strupom. Ki pa dobile v droge-riji KANC, Židovska t. TRODAM dirn na gumasta kolesa s 3 rezervami, nosilnost 3 T, in konja z opremo. Naslov v upravi >SIov.< pod šl. 8191. 1 JEDILNI KIS si lahko sami pri vite. Z navodilom drogeriji KANC. Židovska 1. (1 I šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ za domačo uporabo, šiva izvrstno, zelo ugodno prodam. - Naslov pove uprava >S1.< pod št. 8097._ I Razno | MOŠKE NOGAVICE krpam po zmerni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8095. STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v upravi >Slovencac pod Diskretnoc št. 8084. r | živali_g ŽREBETA krasnega prodam al! zamenjam za koeilni stroj tipa »Dering«. -Naglič Franc, Brczo- J 0 Radio_| RADIO »S1ERA« Miklošičeva 30. sprejema zopet vsa v to stroko spadajoča dela * popravilo. (i f*, PISARNA SKLADIŠČE' VIDOVDANS.KA CESTA,sr.16 . LJUBLJANA i KUHINJSKE OPRAVE koaipletne, kakor tndi posamezne stole in itokcrle, kupite najugodneje pri mizarstvu KRZB — VRHNIKA. Ogleda se v skladišča Ljubljane — Ciril Metodova 47 h — poleg kavarne Majcen. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš skrbni oče, stari oče, stric itd. France Pahulie posestnik v Rakitnici 34 dne 6. septembra, pokopan je bil na domačem pokopaiišču v Rakitnici dne 8. septembra 1944. Priporočamo ga v molitev. Rakitnica pri Dolenji vasi, dne 6. septembra 1944, Žalujoči ostali: žena; sinovi France, župnik, Janez, Jože, Ludvik; hčerki Marija, Frančiška in svaka Jože in Janez. UL KINO »SLOGA« ,7» Prvovrstna, umetniško tn Igralsko visoka drama »Njegov sin« V glavnih vlogah; Ida Wiist, Otto VVernieke. Predstave oh delavnikih ob II ln 1J. m KINO »MATICA« "41 Velika kriminalna drama U zdravniškega življenja »Obtožujem« Prvovrstna zasedba: PAUL HARTMANN, HEIDEMAR1E HATHEVER lo MATHIAS W1EM ANN Zaradi Izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob II m 11. TEL KINO »UNION« Prekrasna glasbena revija čarobnega Sarma, plesa in ritma, mladostne ljubezni, tlirta ln opojnega petja »Naj živi ljubezen« Lizzi VValdmiiller, Johannos Heesterl, \Vill Dohm, Hilde Seip. Hilde v. Stolz, Viktor Afritach l t d. PREDSTAVE oh delavnikih ob 17 In 1115. V vsako hišo »Slovenca«! Rešena zemskega trpljenja je odšla k Bogu po plačilo naša mama, stara mama, gospa Tome Marieta roj. Babnik Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dno 14. t. m., ob /49 iz hiše žalosti na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, Dravlje, Št. Vid, Maribor, 12. septembra 1944. Neutolažljivi otroci. Francelj, Janez, Tone, Tine, bratje. Marjana, Marija, Metka, hčere, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki so med boleznijo in ob smrti našega ljubega očeta JOSIPA OLUPA trgovca in posestnika sočustvovali z nami, spremili pokojnika na njegovi poslednji poti in mu v slovo poklonili cvetja ali v njegovo počaščenje darovali v dobrodelne namene, in onim, ki so izrazili svoje sočustvovanje osebno ali pismeno, izrekamo iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom in ČČ. sestram »Leonišča«, predstavnikom oblasti, korporacijam društev, vodstvu in gojencem šol, ustanov, stanovskim tovarišem, pevcem društva >Ljubljane« ter vsem prijateljem in znancem. Maša zadušnica za pokojnim bo darovana v četrtek, 14. sept. ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, 12. septembra 1944. Žalujoči otroci GUNNAR GUNNARSSON: Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman In kar same od sebe so se povrnile k tistemu dnevu pred desetimi leti... k dnevu, ki je bil še danes tako jasno in živo pred njim, ko da bi bilo včeraj... K dnevu, ko je bil stal z.unaj pred vrati spalnice, naslonjen na podboj vrat in ko je prisluškoval in prisluškoval. Taiko natančno se je spominjal, kaiko si je moral venomer brisati čelo, da mu znoj ni pritekel v oči. In spomiujul se je, kako je čutil, da mu je pot v potokih curljal po telesu... Zaradi najmanjšega glasu iz sobe je ves vztrepetal. Vselej pa, kadar so se ponovili kriki, ti strašni kriki, ga je od glave do peta pretreslo. Kar v prsih ga je bolelo, ko da se mu bo srce razpočilo, ko da se mora zadušiti. A to so bili tudi najstrašnejši dnevi vsega njagovega življenja, dva dni in dve noči ni zatisnil očesa in so se venomer oglašali kriki doma, ki jih je le kdaj* pa kdaj prekinil spanec radi morfija. Ves čas pa se mu je motala po glavi misel: »Ali bo vztrajala, bo živela?« Bflo ie, ko da bi obe te dve vprašanji prsmleval ke.k mlin ]>o njegovih mož- ganih. Zdaj pa zdaj je slišal, kako sta med kriki spregovorila zdravnik in babica nagle, šepetajoče opazke, on pa je uho prislanjal k vratom in je do skrajnosti napenjal posluh in prisluškoval in si brisal znoj s čela, V duši je čutil upor, ne da bi vedel, proti komu. Ves čas pa je mlelo in mlelo po možganih: »Ali bo vzdržala? Bo ostala pri'življenju?« — Nato je bil prišel zdravnik venkaj k njemu in je dejal, da pride zdaj odločitev — in če je ne lx> — položil mu je roko na ramo — še zdaj jo čuti: »Treba bo otrokovo življenje žrtvovati za materino življenje, če bo na vsak način sila.« Prikimali je bil, on, Sera Sturla, je prikimal. Besed ni spravil iz sebe — in nehote je občutil, medtem ko je prikimal, da bo zdaj — zdaj mojega otroka umoril, svojega lastnega otroka, otroka, ki je po njem talko vroče hrepenel, ki sta oba — Ilelga in on — toliko sanjarila in govorila o njem. Koj nato je prikimavanje spravilo njegove misli na sekiro in toa.lo, zdaj iztegne vrat — zdaj ie tu udarec. Saj se je sam sebi zazdel kot zločinec. Pa se je tega otresel... saj tako je moralo biti. Njo je treba obvarovati, ohraniti ji je treba življenje... saj je bila vendar odrasel človek. Otrok daje le redke in slabotne znake življenja, je bil dejal zdravnik. Mogoče pa sploh ne živi več, če... o, kako se še vsega natančno spominja! Nenadoma si je dal obe roki na usta in je stekel v sobo na drugi strani hodnika. Pa še preden je bil zaprl vrata za 6eboj, je planilo iz njega strahotno ilitenje, suho in dušljivo, krčevito so se mu stiskale prsi. O, ti nepopisno smešni, strahotni glasovi, to brezsolzno jokanje obupanega moža! Sleherni živec v prsih se je spominjal teh trenutkov, čeprav je odtlej že deset let preteklo ... nenadoma si je predstavljal, da zdravnik zdajle, v tem hipu stoji tU in reže z nožem... trga s kleščami... ud od uda. Pa se je kmalu umiril in tudi ohladil, ln je spet šel na svoj prostor pred vrata. V sobi so se dalje oglašali kriki. Zdravnik in babica sta šepetala, prisluhnil je, zdaj se je slišalo, ko da bi zdravnik nekaj ukazal — rezko, surovo, kot se nui je dozdevalo. Nato se je oglasil grozoten krik njegove žene, koj nato pa ječanje, zdravnik je odprl Vrata... Zazijal se je v veseli obraz zdravnika, misleč, da se veseli lc življenja žene. Stemnilo se mu je pred očmi, segel je v prazno, se oklenil podboja vrat... saj ni bil slišal nobenega glasu, nobenega otroškega kriika, nobenega cvilečega joka. Ko se je spet zavedel, je videl svojo ženo bledo in smehljajočo se v postelji, a bilo mu je nemogoče, da bi mišice svojega obraza prisilil k nasmehu. Tedaj je mahoma zaslišal veseli, le od pre-stanega strahu malo tresoči se glas babice: »Živi pa le!« In koj se mu je posvetilo, da spada ta opazka k malemu življenju, ki ga je imela v naročju in ki se je z njim ukvarjala. Koj je planil tja... Lepa ni bila — ne takoj. Du, oči, najbrž sive, pa že pametne, kakor se mu je dozdevalo, in nato »je stekel k svoji ženi in se je sklonil nad njo in jo neprestano poljubljal na čelo. Ko je potem babica položila malo deklico materi na roke, se je bil usedel k postelji in je sedel precej časa tiho ondi in je strmel v majceno bitje... nato pa se je povrnil strah, strah, ki ga je doživljal dneve in tedne. Saj je bil zdravnik svetoval, naj malčico koj krstijo. On jo je krstil, še zdaj mu je na smeli ob spominu na presenečenje svoje žene, ko je predlagal ime. Zmenila sta se bila, da bo Marjeta, pa jo je krstil na ime Blid, mila. To mu je hipno šinilo v glavo, ko je sedel in jo gledal — da naj se Blid imenuje. Ko se je bil tega domislil, se mu je zdelo nemogoče, da bi jo mogel drugače nazivati, drugače krstiti... Koliko strahu je bil prestal zaradi njenega življenja, in zdaj, k0 jo je imel, je menil, da je ne more nikoli izgubiti, da bi na noben način ne mogel prebiti brez nje. Hel-ga pa se ni nič več bala zanjo, odtlej ne, ko so ji jo položili v roke. Ko se mu je nato strah polegel, je bil nekoč prišel zdravnik k njemu in mu je zaupal..., da bi njegova žena težko preživela še kak porod. Da je to pot še šlo, toda, kot rečeno, torej prišel ga jc posvarit, to je njegova dolžnost... ln tako sta že deset let imela vsak svojo spalnico zase. Misli so polzele dalje... Dotaknile so se mnogih, budnih noči, ko je tiho ležal, strmeč v temnico, medtem ko so njegovo dušo mučili bojazen in dvomi. Huda leta so bila to... huda leta. Zlasti so neštevilui dvomi ležali na njegovi duši kalcor zlobno breme, ti dvomi, ki si jih ni smel priznati, ki jih ni smel pripo-znati, ti dvomi o vsem — od najmanjšega do največjega Njegova čustva, njegove misli so bile zmeraj ob strani vere. Slednjič je prišel do spoznanja... vprav na ta čudoviti, lepi dan... Brž je vstal z zofe, ko je žena tiho odprla vrata in je počasi vstopila. Saj prav za prav niti ni razmišljal o tein, kako bi ji vse pojasnil, da bi ga koj razumela, razumeti pa ga mora, mora ga prav razumeti. To pa jo bilo tako težavno... Pri vratih je obstala. Fttx »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno« Jože Kramarig — Herausgeber. izdajatelji ini. Jože Sodja — Schriftleiter, urednik« Janko llalnet.