102-3. številka.
V Trstu, v soboto 22. decembra 1888.
Tečaj XI
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto oh 1. uri popoludna
„Edinost" stane:
/a vho loto gi. fi. — ; izven Avst. 9.— el. 7» polu leta » 3.—: „ „ 4.50 . 2a četrt leta . 1.50; „ n «>25 Ponamićne Rtrvilke He dobivajo v pro-dajalnicah tolmka v Trstu po 1» nov.,
v G-criri in v Ajdovščini	nov.
Na naroobs brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopi*) ne pošiljajo uredniStvu ▼ ulici ftuintia 'Js. V«ako pi*mo mora biti frankovano, ker nefrankovana »«• no »pre-jcmajcl. Knkopitti so ne vračajo.
Oglasi in oznanila »o rakune po 7 nov. vrstica v petitu : za naslove y debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi
obnoglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnica itd. he račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in innerato prejema upravništvo v ulici Carintia '28. Odprte reklamacije ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V «<1inoit Je moli,
Vabilo na naročbo.
Skoraj izteče trinajsti letnik našega glasila. Prepričani smo, da srao v težkem boju proti mnogostranskim nasprotnikom vestno ispolnjevali svoje dolžnosti, kolikor so nam dopuščale skromne naše moči. Pogumno zatorej zremo v bodočnost, osvedooeni, da nas ne zapuste v prihodnjem letu oni rodoljubi, kateri so nam bili doslej zvesti naročniki. Tako se moremo tudi nadejati, da dosežemo svoj ramen združenimi močmi ter priborimo primorskemu Slovanu ono priznanje, katero mu pripada po zgodovini in pravici.
Ta naloga: bojevanje za našo narodnost in za naše narodne svetinje ostaje nam živo pred očmi; za njo živimo in ako treba, žrtvujemo zadnje svoje imetje.
Našemu načelu ostanemo zvesti in primorski Slovenec najde v nas izvestno trdno zaslombo. Prosimo zatorej naše rodoljube, da nas podpirajo kolikor mogoče s tem, da se pridno naročujo na naš list.
Bi 'oz gmotne podpore ne more obstajati nobeno podvzetje, zatorej naj se 11 a s skoraj spomnijo vsi dotični gospodje, kateri še niso podmirili svoj dolg.
„Edinost" stane:
za vso leto .... gld. fi.— za polu leta . , . gld. 3.— za četrt leta . . , gld. 1.50
Pax.
Božični prazniki so nam pred vratmi; v ponedeljek praznovali bodemo v tihem do-movju, med svojo ljubljeno družino vesel božični dan, dan miru, spomin na ono mirno in krasno noč, v katerej je zagledal Zve-
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Izpod Nanosa.
Zadnjič som Vam bil obljubil, da pojdem po novem lotu v Ameriko! Obljubo svojo moram danes popolnoma promeniti in opozvati, ker me je znaličnost — ta, toli zanikana lastnost našega ženstva — tako šegetala po podplatih, da sem jo takoj mahnil tja, in, kakor vidite, tudi na»aj. Potnega lista nisem imel, ker mi ga v Postojni niso hoteli dati. Merodujna oseba me jo prav očetovski svarila ter mi razložila položaj, v koji pridemo mi izseljenci braziljski v Ameriki. Tudi neka oseba nežnega spola bila je zajedno z menoj v c. kr. pisarni. Bila jo lepa prikazen. Omenjeni gospod povedal ji je, da pride v Braziliji odmah „krznarjem* v pest, ali ženska trmoglavost je dostikrat večja kot naš razum, in mačica je odgovorila : „Tam bodem pobirala cekine kar po tleh i 11 če bom lačna, stegnem se na drevo ter si natržem sladkih rožičev. Orno-žila bi se bila rada uže pred dvema letoma. Čim preje, tem bolje !"
Pustil sera jo tam ter odšel — „operi* kožuh brez „posa" domov. Sklenil sem „kotrabant" jo ubrati v obljubljeno deželo Minas Geras, kjer so cedi kava in cuker, da bi je mogel nakladati na vozove, kakor pri nas — „balrarijo".
ličar naš luč tega sveta v bornem hlevčku v Betlehemu. Katoliška naša cerkev nam kaj lepo predočuje ta tako znameniti praznik v cerkvah milo priprosto. Na stranskem altarju vidiš jaslice, podobo Betlehema in sredi njih hlevček, v katerem sta Marija, Jožef z novorojencem, ležečem v bornih jaslicah. Ogrevati ga dve krotki živalici. Kako se raduje otroško srce nad temi podobami in resnomisleč odrasli spominja se tedaj tudi nekdanjih srečnejših let. Orgije glasno orijo in pevci pojo: Gloriain oxcelsis Deo et p a x hominibus bonao voluntatis — Bogu na višavah slava in mir ljudem dobro volje! —
Mir tedaj ljudem! Mir naj vlada ter vodi naša srca; mir naj zaseda prvo mesto v človeških družinah ; mir naj tesno zvežo srca vseh strank ter jih spodbuja k delo-valnemu. uzornomu živenju; mir naj vlada osobito mej narodi!
Mir vlada v cerkvi sploh, ki je prva učiteljica in gojilka njegova in res navdihujejo človeka, ki prisustvuje božični dan božjej službi, vsi obredi z nekem rahlim, nežnim čutom, da vesel, zaupen in veren pride iz božje hiše, ter veselo praznuje božične praznike. — —
Vsa narava krita je z turubno-sivo odejo; po okrožujočih nas hribih svetlikajo so beli vršaci kriti snegom; drevje kaže svoje opustošeno vejevje; polje je pusto, kakor bi bilo požgano — povsod vlada neka opustošenost, razdjanost in turobnost.
V tej ti h o ti čuti je pa rož lan je orožja. Kaj neki to? Čemu so bodo pač rabilo orožje, v tem ko povsod vlada mir in od nikoder no preti nevarna pogibelj ?
Človek je samovoljen; njegovo srce spreminja svoja čuvstva dan na dan. Mirovna načela ne vladajo povsod po svetu, ne nahajajo se v srcih vseh zemeljskih prebivalcev. Od tod prihaja bojazen pred drugimi. Eden je drugemu na potu, eden postane polagoma druzemu nasproten; oro-žujeta se oba, ker se drug druzega bojita.
Tako nastane ono stanje, ki ga dandanes tako krivično zovemo m i r o v j e, ali oboroženo mirov je. Čemu pač treba miru orožja, misli vsakdo sam pri sebi? Saj sta si ta dva pojma tako nasprotna, saj, kder je prvi, ni mogoče misliti si druzega! Miru in prepira v jednej
in istej družini si zajedno niti misliti ne moremo in nemiselno je tudi, da v tem takozvanem mirovnem času so v Evropi v c države oborožene. Povsod po Evropi izdavajo se leto na leto ogromne svote za oborožitev; povsod obkladajo se državljani z neznosnimi davki in na državni zaklad nakladajo neštovilno dolgove. Svet je nekako navdan z posebno manijo do oboroževanja — in vso to, da se države obvarujejo pred vnanjimi sovražniki in državljanom zagotovijo mir! Kakšen razloček je pač med tem tako drago kupljenim mirom in onim, ki vlada sedaj v srcih preprostih vernikov o božičnih praznikih!
Razlika mej njima jo velikanska. V tem, ko izhaja prvi iz ravnodušja in dobro-čutja, posledica je zadnji krvoločnosti.
Evropsko ravnotežje, trde državniki, zahteva, da se državo oborožujejo ter tir-jajo vedno novih žrtev od svojih podanikov. In res, manija do oboroževanja dosegla jo uže svoj vrhunec. Državo med seboj tekmujejo v narejanju drž. dolgov ter lastoovoljno dirjajo v lasten polom. Kaj se je pač nadejati od takošnih občnih 1 okoliščin, ako ne uprav splošnega poloma ? , Saj ni mogoče, da sedanje stanje tako ob-; stane. Evropsko ravnotežje bode pač prej ali slej prestalo biti ravnotežje, prebrnolo se bodo in tedaj starej Evropi gorju! Saj i ni mogoče, da bi položaj ostal takšen, ka-1 koršen je sedaj — mir ne potrebuje j obrambe in oboroženih vojsk : državljani pa potrebujejo pravega miru, da se razvijajo j ter si gmotno pomagajo do boljšega obstanka. —
1 Glejmo, koliko nepotrebnih žrtev stane staro Evropo to takozvano oboroženo mi-j rovje.
Od I. 1878 do letos izdalo sto samo j Avstrija, Francoska, Nemčija, Italija in Rusija nad 40 milijard za vojskine priprave, j Pri tem pa jo v tekočem letu francoski minister Freycinet tirjal od vlade so do-! volitev pol milijarde — za mir; nemški admiraljat zahteval jo tudi zadnjič od „Reichstaga* dovolitev 117 milijonov za pomnožitev nemške mornarico, tudi Avstrija žrtvuje letos okolo pol milijarde v ta namen. Italija colo si puli glavo, kako , bi mogla še bolj obložiti svoje liže preveč j obloženo podanike, da skupijo ogromno
Ono krasotico nisem videl na parniku, ne pozneje v Braziliji. Kadar sem so je domislil, spominal sem se malo duhovitih, a še manj dovtipnih besod :
„Das ist — das ist spasshaft in der That, In der Noth \veiss sich Rath".
Pred odhodom pomagal sem zabavljati pri vsaki gruči ljudi, zabavljajoči našim mogotcem. Vsakdo je trdil in vsi smo odobravali, da cos. kr. okrajni glavar ni hotel dajati v Brazilijo potnih listov radi tega, ker — „kapitalisti in veliki posestniki so se zmenili, da bodo reveža drli. Le dajte, mi užo vemo, kje je istina. Mil dobro poznamo take zvijače". Tako smo se | repenčili in koračili vsak po svojo ter se slednjič odločili brez potnih listov v Bra-I zilijo. Sli srno v Trst prašat, če nas vzomo 1 brez „bukvic". Ko smo bili pri „veliki luži", uporabil sem jaz edini priliko, smuknil na parni k ter jo odpihal na „onitt svet. Da se nisem niti pri Vas poslovil, bil je vzrok ta, ker ste tudi Vi gospod urednik eden tistih, ki hočejo živeti o tujih žuljih. Vi nečete videti ljudi srečnih. Mislim, da mi bodete verjeli, da sem bil res v Braziliji, ker sem tudi užo nazaj. Logika moja je : kdor ne gre v Brazilijo, ne more iz Brazilije.
Kosanja in tugovanja premnogih ne-spametnikov pred odhodom na parnik nisem dosti poslušal. Bilo je tako, kakor tedaj, ko tešimo jokajoče otroke: pol joka, pol smeha! Možaki vsi pijani in polni vinskih, kakor tudi družili duhov, ženske, kot šib-
svoto 144 milijonov, katero potrebuje vojni minister za ojačenje italijansko vojne ailo.
Ako primerjamo uhodne dobičke raznih evropskih držav, vidimo, da ima Francija poprečno letnih 4 milijarde in 200 milijonov dohodka; Nemčija 3 milijarde in 300 milijonov; Avstrija 2 milijardi in 400 milijonov ; Italija 1 milijardo in 700 milijonov.
Potrošijo pa poprečno v vojskine naprave : Francija letnih 555 milijonov; Nemčija 472 milijonov; Avstrija 247 milijonov; Italija 239 milijonov. Po tem takem potroši Francija eno osmino vsega dohodka v vojskine namene ; Avstrija deveti del, Italija in Nemčija pa sedmi tlel.
Preračunilo se je, da more Nemčija v času vojske postaviti na noge armado od 7 milijonov mož, Italija pa samo 2,026.000, akoprav no računi prebivalstvo Nemčije na 46,856.000 oseb in prebivalstvo laškega kraljestva na 29,044.000 duš.
Predočili smo s tem žastno sliko občnega ovropskega stanja. Fo pravici pač si moramo želeti nekdanjih časov, ko svet ni bil še tako usoden v znanstvo in vedo, katera sta inu namesto dobrodejnega napredka prinesla zgolj težave, obloživši ga z neštevilnimi krvnimi in nekrvnimi davki.
Vso okrog nas žvenkota v orožju; je-li to mir?
Človeštvo ječi pod ogromno težo; malo šo manjka, da ne omaga — trošo so ogromno svoto v obvarovanje miru in ravnotežja. V to naprave izdavajo so ogromno svote, a pri tem se no vidi ubožec in delalec, ki zdihujeta, kajti nimata kaj za pod zob; učinja se državo mogočno z orožjem ter gleda se, da se jo obvarujo pred zunanjim sovražniki, a nemira, ki v njej vlada — tega so no vidi; socijalizem ni tajna sekta, pa skrivno delujo ter razjeda notranjost raznih držav.
Bati so je, da iz dožja pridemo pod kap. Bojimo so zunanjih sovražnikov ali bati so nam jo menda pred vsem notranjih. — Česa se nam jo pač nadejati iz tega oboroženega miru ? Ako se ozremo po evropskem obzorju, druzega pač 110 zazremo, nego temne oblake, — ploha nam preti morda v daljnej in morda v bližnjej prihodnosti; in morda so le po plohi se obnebje razjasni in nam zašije srečna i 11 mirna prihodnost. —
kejše, jokajočo odhajajo po usodepolnem mostiči — med starim in novim svetom
—	na parobrod, ki je pa toli trdosrčen, da noče ničesar vedeti o jadikovanji in kosanji; ne ganejo ga solzni pogledi na domače bregove. Ravnodušno polzi po morski gladili, čo ima na svojem hrbtu zdivjano in zaslepljeno ljudstvo ali pa nemo živino.
Odšel sera v Ameriko — — —.
Če bi dalje opisoval čudno to pot, morda bi koga oplašil ter mu zmešal vodo, da bi ros obupal nad svojo v Braziljskih pokrajinah čakajočo srečo. Nisem mu nevoščljiv ; neka, neka . . .
Obširni, nezdravi kraji prostirajo so v pokrajini Minas Geras. Planota jo neobdelana in močvirna. Ljudstvo pride tja brez orodja, živeža in denarja. In čemu denar ? Nima kje kupiti potrebnosti j. S čim se preživeti do prvih pridelkov? Kamenja želodec ne prebavlja. Kakor sv. pismu jo doma vsakdo verjel, da rodi kava tako, kakor v naših zelnikih zelje. Zdaj vidi, da je slepil samega sebe. „Plantage" ali nasade treba napravljati, potiti se in pleti
—	kdor zna i ume to stvar.
Ko sem videl lakoto pogibajačo množico ljudij, ter slišal krik: „Pomagajte, pomagajte!" obrnil sem se molče ter hotel oditi z mislijo : Na Pivki ni še tako bede ! Kar me potiplje nekdo po rami ; ozrem se in vidim tamošnjega domačina, agenta Don Colorado de la Gogliofia, kateri si tudi maže čeva z „živo41 robo in kavo, j pridelano z slovenskimi dlanmi. Reče mi:
„Kam pa, prijatelj, ali so nismo za tri leta pogodili?" — „Nazaj na parnik, tu ni za nas", mu rečem in dostavim: „Vož-nino sem plačal sam". Zdaj me še le začudeno pogleda ter ogleduje dalje verne ovčice, ki so prihitele v domišl jena nobena iskat zavetišča, a našlo v velikem peklu pogin, v kojem zapoveduje gospod Kapital in njemu verna družica Spekulacija. Rečeni Don Colorado me je šo enkrat prav osato pogledal, jaz pa njega še bolj. Odsečetn mu „pruski" pozdrav, rekoč: Adieu, Monsieur ! in stopim na mostič med novim in starim svetom ter se odpeljem v domovino.
Prišedsi na domača tla namenil sera so bil odmah opisati ta srečni in nesrečni pot, osoljen z morsko boleznijo, rumeno mrzlico in še z drugimi tropičnimi nadlogami. Uglavil sem bil opis : „Od Nanosa do Cap Ilorn-a" ali s Pivke v južno Ameriko (in nazaj), toda ko sem čital dopis „Od nekod" (od Adrije do Gaberka) premislil sem se, videč, da treba ostati pri starem. Tudi smo v sedanjem mrazi nekako moraliČno in fizično prisiljeni počakati pomladi, da odpravijo nemške napise : „Senožečer Bierhalle", „Ueber Wippach nacli Gorz*, „Nach Triest" in v Postojni : „Gaathof zum goldenen Lo\ven" za kojim se baje skriva slovenski: „Pri zlatem levu". Ali, ta se odkrije le tedaj, ko pridejo Čt hi v notranjsko metropolo in še o nekih drugih prilikah, kedar treba, da smo „Slovenci*. Sicer pa vedno lehko apelujemo na to, da Slovenci umo tudi nemški. Pri zadnjem napisu sem se tudi spominal besed :
Tuji meč.
„Le tuj e a m »reče rtU se t Krajni žari, Oiabno nos'jo ti po koncu glave!"
Povestnica! Koliko krvavih bojev, koliko gospodstva, koliko trinoštva in koliko tlačanstva nam ti predočuješ iz davnih prošlih dnov! Ti nam svedočiŠ, koliko kraljestev se je razrušilo v prah in razvaline, iz kojih se so se vspela zopet nova gospodstva. Ti nam tudi živo predstavljaš vsodo naroda našega, — vsodo, od nekdaj temno, žalostno.
Ako prebiramo zgodovino slovanskih narodov, vidimo, da so bili oni na vrhunci ■lave časom Svatoplukovega vladarstva. Junaški in plemeniti ta vladar gojil je krasno misel, združiti vse slovanske narode v en sam mogočen narod in ni miroval, dokler ni zvršil divne svoje misli. Nastopili so potem prelepi časi; da bi bili le mogli dolgo obstati! Neusmiljena Morana odvela je dobrega očeta v svoje neznane dvore. In kakor bi slutil, da bode njegovo težko i trudopolno delo razpadlo v prah, polagal je umirajoči starček svojim sinovom na srce : složnost, vzajemnost, edinost. A malo časa so dediči sledili nasvetom umirajočega očeta, kmalo so zginili vsi njegovi dobri sveti in nauki v temno noč pozab-Ijenja. O zavidnost! ta grda Erinija! zakaj razpenjaš povsod svoje zanjke? Ti najdeš zavetje v najnevnejši koči bornega tlačana in na sijajnem prestolu slavnega mogotca. Liki gladni volkovi so vporabili tuji na-rodje prepir med Svatoplukovimi dediči in slavno slovansko kraljestvo je zopet razpadlo. A ni bilo to slavohlepnim tujcem dovolj. Čedalje bolj so širili svoje zanjke, čedalje bolj so pritiskali slovanske narode, bodi si z vojsko, bodi si z vsiljevanjem tujih šeg in navad, tujega jezik. Čedalje bolj so je razdruževali, češ : zmaga posamičnih delov je lahka in bodočnost je naša. Dosegli so z krutim svojim ravnanjem, da so razdelili slovanske narode, a glede drugih njih nakan „napravili so račun brez ktčmarja". —
Slovani, četudi osamljeni, bojevali so liud boj za svoj obstanek in ostali so do donašnjih časov. Od nekdanjega slavnega Svatoplukovega kraljestva, od nekdanje slovanske celine so sedaj le še mali deli, o katerih nekdanjej, žal! pretkratkej slavi, priča povestnica.
Jug11 je primeroma z našemi severnimi brati le še malo Slovanov in še ti srno ločeni deloma po jeziku, deloma po oeetniavi. Niso vsi južni Slovani sinovi naše očetnjave, mile nam Avstrije, le mi Slovenci in Hrvatje smo pod krili ztnago-nosnega avstrijskega orla.
Med vsemi slovanskimi narodi je pa najmanjši slovenski narod naš. In če je zgodovina slovanskih narodov sploh žalostna, moramo pač s tužnim srcem priznati, da najžalostnejša je zgodovina naroda slovenskega. Saj naš Jenko veli, da je:
„Vsemu svetu nepoznana Od nikogar spoštovana." Če se je kateri narod na svetu boril za svoj obstanek, če je bil zatiran kateri na-
Das ist unendlich liicherlich,
MTie gut weiss er zu helfen sieh.
Tedaj kakor vidite, stvari se niso tukaj mnogo premenile in to kar je novega ne vemo, kako bode kaj. Sicer so pa božični prazniki dnevi „miru in sprave". 11 rib j e so se ponižali, doline povišale, Nanos le še stoji. Za Božič nečem nikomur jemati apetita, abonent pa sem uže pri nekem kotlu, kamor pogledamo prihodnjič. Torej še enkrat: „In terra pax hominibus bonae voluntatis !u
Prijateljem vesele božične praznike in novo leto, sovražnikom pa nič; onim, ki mislijo v Ameriko pa : V Brazili jo iti, pravi se; na korajžo ženiti. I)ai Bog, da bi se še prej vrnili kot sem se jaz.
Na svidenje v novem letu — pa ne v Ameriki!	Vaš C.
rod, in sicer toliko duševno, kolikor gmotno, bil je izvestno narod slovenski!
Kako so sovražniki napenjali svoje moči, da ga vničijo, zamore narodno zavest, vničijo naš krasni, sladkodoneči slovenski jezik, da ga spravijo z svetovnega pogorišča! A kaj govorimo o preteklosti? „Napenjali ? !* Ne. napenjajo, napenjajo še vedno in še kako vse svoje mreže, da bi nas vanje ulovili in tako zatrli nam narodnost.
.Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, In mil'ši zvezde, kakor zdaj sijale" pel je navdušeno naš prvak, a njegovo prorokovanje se ni še spolnilo. „Vremena" se nam niso še zjasnila in tudi „milši zvezde" nam ne sijejo, vzlasti ne nam tržaškim Slovencem. Da niso Slovenci v no-benej slovenskej nekdanjej krajini v pre-prijaznih okoliščinah, je znano, vender najžalostneje razmere so ob obalih jadranskega morja. Če pomislimo kaj in koliko imajo naši kranjski bratje, moramo pač reči, da so oni v raji v primeri z nami. Ne trdimo s tem, da je njih sedanjost sijajna, ne, ker predobro nam je znano, da se i oni bore z nasprotniki, ki jim še vedno vsiljujo tuji živelj ; vender lahko smelo rečemo, da je denašnjega dne oni boj bolj miren in nadejati se je, da s časom potihne.
(Konec prih.)
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(XVI. seja dne 20. oktobra 1888.)
Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnji županstva v Veliki Loki glede podpore za napravo vodnjaka in nasvetuje, da se dovoli 200 gld. podpore iz deželno-kulturnega zaklada in deželnemu odboru pa se naroča, da se obrne do c. kr. vlade, da tudi ona podpira to podjetje. Predlogi se vsprejmo.
Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji Alojzija Praš-nikarja v Kamniku, da bi dežela prevzela še za 80.000 gld. glavinskih delnic za zgradbo želežnice iz Ljubljane v Kamnik in nasvetuje, da se vlada naprosi, da donesek 200.000 gld. primerno povekša, dežela Kranjska pa dovoli razen uže dovoljenih 50.000 gld., še 20.000 gld.
Poslanec dr. vitez Bleiweis-Trste-niški poroča v imenu finančnega odseka o prošnji županstva v Tržiči in družnikov glede deželnega doneska za zgradbo lokalne železnice iz Kranja v Tržič. Izdati bi se moralo za 200.000 gld. glavinskih, za 300.000 gld. pa prijoritetnih obligacij. Ker pa vsa zadeva ni še popolnoma jasno dognana, izroči se deželnemu odboru z nalogom, da v prihodnjem zasedanji o njej poroča. Predlog se vsprejme.
Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o prošnji predđtojništva zdra-višča na Medu glede brezobrestnega posojila 20.000 gld. za zgradbo zdravniškega
Samotar na Selih.
SpiHal Branimir.
(Dalje).
Ko so se gostje jeli razhajati, povabi Samotar Avgusto k sebi na voz. Samotar je nalašč zadnji pognal iz trga. Ko so prišli iz trga, natakne Samotar vajeti na kljuko, bič pa položi ob sebi. Sivec je šel, kakor se je njemu ljubilo, priganjal ga ni nihče. Sel je, kakor da je voznik za«pal.
Samotar in Avgusta sta nedela molče v kočiji. Razgovor prične Avgusta: „Kako se jo vam kaj nocoj dopadlo?"
Samotar jej ne odgovori takoj, potem pa pravi: „Nocoj me ni nič posebno zanimalo ; nisem imel svoje misli posebno zbrane".
„Pa tudi pri plesu niste bili taki kot sicer; smem li vedeti, o čem ste vender mislili ?"
Samotar se bolj nagnev k svojej sosedi ter jo prime za roko. Čutil je, da se jej trese ; srce mu je glasneje utripalo. „Kaj sem mislil, če smete vediti ? Govoril bodem, saj naju nihče ne sliši, tudi vaša sestra ne".
„O, g. Mavrič, kaj ste tako hudobnega mislili, da vas ne sme nikdo slišati?"
„Nič tako hudobnega, gospica, pa bolje je, da nikdo drugi o tem ne ve". Mej tem jej položi deHnico okoli pasa in se jej bliže pomakne. „Gospica, mislel sem na vas".
„Na me P" vpraša ona boječe in ga pogleda.
„I)a, na vas" — — dalje ni mogel govoriti.
V nočnej tišini so se slišali le udarci Sivcevih kopit in pa monotonično škripanje koles. Čez nekaj časa šepetne strastno Samotar: „Gospica, jaz vas ljubim!" . . . Ona ae pri teh besedah stresne, a Samotar jo goreče pritisne k sebi. Branila se mu ni. Držal jo je okolu pasa, roko je držala v njegovej roki, glavo mu je naslonila na prsi. Samotar je čutil, kako se ona trese, a tudi ona je čutila nemirno utripanje njegovega srca, saj mu je slonela na prsih. Luna je prišla izza oblakov iti ju obsijala. Samotar jo videl, kako
salona na Bledu, kateri bi se vrnil v desetih obrokih. Prošnja se odbije.
Poslanec Detela poroča v imenu upravnega odseka o nižji gimnaziji v Kranji. Ministerstvo odgovorilo je na prošnjo deželnega zbora le to, da jej ne more ustreči, utrokov pa ni povedalo. Stvar pa je tudi politične važnosti in vsekako je treba tak, za slovenski narod važen zavod vzdržavati. Sklicevanje na to, da se naredba zaradi gimnazij ne more preklicati, ni več veljavno, skrhala se je popolnoma na češkem, kjer so več dobili, nego so imeli poprej. Nasvetuje, da se ponovi prošnja na c. kr. ministerstvo, da se spodnja gimnazija v Kranji vzdrži.
Poslanec Klun zavrača aumničenje, da bi se državni poslanci slovenski le „pro forma" potegovali za Kranjsko gimnazijo, mari pa bi jim bilo toliko zanjo, kakor za lanski sneg. V daljšem govoru gorko priporoča prošnjo za obstanek gimnazije v Kranji.
Dežman odklanja, da bi morebiti njegova stranka bila Kluna ali državne poslance sumničila, da njim ni bilo resno za vzdrževanje Kranjske gimnazije mari. Nasprotovati pa drugej gimnaziji v Ljubljani ne gre, saj bi potem dobili lahko popolno nemško, a tudi popolno slovensko gimnazijo, in s tem bi narodni poslanci pač dosegli svoj idejal.
Vladni zastopnik g. Smole pravi, da gimnazija v Kranji se ni zaradi slabih poročil razpustila, nego kakor uže 1. 1878.. tako tud zadnjikrat, zaradi slabega obiska. Deželna vlada je priporočala obstanek gimnazije, učne moči so bile dobre, tudi disciplina učencev je bila izvrstna. Vodstvo je bilo dobro in je storilo mnogo za podporo dijakov. Da je kak razposajen dijak se nespodobno obnašal, zato ni odgovoren potem ves razred. Bitke mej dijaki so včasih bile, to pa tudi, ako neso bili v jednem poslopji. Prostori v licejskem poslopji so pač za ljudsko šolo slabi, gimnazija pa ima dobre prostore, akoprav niso tako elegantni, kakor pri novih stavbah.
Poslanec Klun vzdržuje svoje trjenje, da so se pošiljala neugodna poročila o gimnaziji na Dunaj, a vira no more imenovati.
Poročevalec Detela pravi, da bi se gorenjski strani najbolj ustreglo, ko bi se napravila cela gimnazija v Kranji. S tem bi se ustreglo tudi vsej kranjskej deželi. Naj se minister Gauč ne plaši preklicati svoje naredbe, spodnja gimnazija naj ostane razpuščena, ustanovi naj se pa popolna gimnazija v Kranji.
Potem se predlogi vsprejmo jednoglasno.
Poslanec Murnik nasvetuje, naj se vsi predlogi deželnega odbora izroče odsekom; predloga ni treba več tiskati, prošnje, ki bi še došle, naj se oddado v rešitev deželnemu odboru. — Obvelja.
*
* *
(XVII. seja dne 22. oktobra 1888.)
Došel je protest občin Komendske fare, Kapla vas, Naševcev, Klanec, Moste in Suhadole, da bi se iz Glavarjevega ustanovnega zaklada zidala bolnica v Kamniku.
Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnji občine Ra-dence zavolj podpore za napravo nove ceste iz Starega Trga proti Radenci in nasvetuje, da naj se izroči deželnemu odboru, da stavi svoje nasvete v prihodnjem zasedanji,
Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o trtni uši na Kranjskem in naglaša, da se vinogradniki premalo zanimajo za nasajanje vinogradov z ameriškimi trtami. Nasvetuje to le : 1. Izdaja poučne knjižice : „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtama", se vzame na znanje in odobruje; 2. deželni odbor se pooblaščuje: a) da iz deželnih trtnic brezplačno oddaje ameriške trtne šibe in ukoreninene trte, kolikor jih je na razpolaganje, malim neimovitem vinogradnikom, in b) da takim malim vinogradnikom, kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, dovoljuje darila v denarjih do najvišjega zneska 50 gld. 3. V ta namen se za leto 1889. dovoli kredit 500 gld. iz deželno-kulturnega zaklada. 4. C. kr. Vlada se naprosi, da se prekliče prepoved 29. julija 1882, da se ne sme tržiti s ukoreninjenimi trtami in 5. da se strogo postopa po vladnih organih proti prodaji nepristnega vina.
V	splošnej razpravi govorita stvarno poslanca Pfeifer in Vošnjak, preporočajoč toplo razširjenje ameriških trt.
Potem se vsprejmč predlogi upravnega odseka.
Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888 1. določila o plačilu za verski pouk na javnih ljudskih šolah.
V	splošnej razpravi ni spregovoril nobeden, v podrobnej pa poslanci Stegnar, poročevalec Klun, deželni predsednik baron "VVinkler, poslanec Detela. — Konečno se vsprejme vsa postava tudi v tretjem branji.
Poslanec dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora glede povekšanja priklade na najemščino od stanovalisč v deželnem glavnem mestu.
Predlogi finančnega odseka se vsprej-mejo.
Poslanec dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o zopetni zgradbi deželnega gledališča.
Po utrjevanji svojega predloga omenja v podrobnej razpravi, da je finančni odsek pri svojih sklepih uvaževal lo potrebo gledališča, potem pa popolno ravnopravnost, da bi slovenske predstave ne bile zopet postavljene v kot in se le tako rekoč milostno dopuščale. (Dobro ! Dobro!)
Vsi predlogi finančnega odseka se vsprejmejo.
Poslanec dr. Mosche poroča potem o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1887. Čisto premoženje izkažo se v svoti 61.753 gld. 20# kr. in kaže se po-množenja za 14.640 gld. 39 kr. Računski sklep se odobri.
Dalje v prilog.
burno se dvigujejo Avgusti prsi. Oči je uprla v njega.
„Gospica, ali smem od vas kaj tacega pričakovati P"
„Kako morete kaj tacega vprašati, g. MavriČ P Preverjeni bodite, da vas ljubim uže od prvega sestanka". Z roko se ga je oklenila o teh besedah okoli vrata.
Luna se je skrila za oblak, kakor da ne bi hotela videti, kako je Samotar poljubil Avgusto na živo-rudeča ustna.
„Gospica, gospica" šepeče Samotar, „vi ste sedaj mnogo izrekli. Ali pa čutite to tudi v srcu, kar ste tako luhko izrekli P"
„Gospod, ali dvomite na mojej ljubezni" ?
Samotar ni odgovoril; — krepkeje jo Btisne k aebi ter jo zopet strastno poljubi.
„Gospod, tu vam podajem cvetko, ki naj vas spominja mojo ljubezni". Avgusta si sname šopek, ga razvezo ter mu podari na pol razcveteno vrtnico.
Samotar potegne listnico ter jo shrani vanjo. „Spominek vase ljubezni, gospica, bom čuval kot najdražji zaklad".
Govorila sta še mnogo ter si zatrjevala ljubezen do groba. Predno Avgusta izstopi, pravi Samotar: „Gospica, ta noč mi ostane v najblažjem spominu, kadar bodem videl vašo vrtnico, spomnil se bodem vas in nocojšnje noči".
„Upam gospod, da tudi spolnite, kar sto mi nocoj tako zatrjevali!"
„Gospiea, jaz nisem vetrnjak ; jaz sem človek, kateri ispolnuje svoje obljube. Akopruv mi se stavijo na pot tolike za-
preke, kot so naše gore, skuša! jih bodem premagati".
„Tedaj, gospod Mavrič, na svidenje !"
Samotar jej pomaga izstopiti. Ko izgine v vratih, požene Samotar proti Vra-njeku. —
Preteče nekaj mesecev brez posebnih dogodkov. Avgusta je poučevala v šoli in Često obiskovala z sestro Samotarja. Samotar je delal, a ne tako marljivo, kot nekdaj. „Preveč seje zatelebal v Avgusto", je mati dejala večkrat. Dostikrat jo šel po dnevi v svojo sobo ter se tam dolgo mudil. Takrat je vzel iz posebnega predalčka pisalne mize listnico, najdražji spominek od Avguste. Pritiskal jo je na ustnici ter poljubljeval, spominjajo se nje. In ko ae je potem vrnil v deialnico, ni delal, ampak naslonil so na kamen tor premišljaval. Delo je zaostajalo, dostikrat so še pomagači delo skazili, ker niso imeli več marljivega nadzornika in delo se je moralo z nova pričenjati. Sainotarjeva mati je opo-minjevala, svarila in prosila, ajvso zastonj; Samotar ni bil več nekdanji Somotar.
Za ožje razmerje mej Samotarjem in Avgusto jo vedela vsa župnija. Eni so pritrjevali zvezi, a večina jo je obsojovala in to ženske, posebno mlada dekleta, katera so imela jedno oko in pol za Samotarja. Žensko so vočkrat v svojej „sveti jezi* naprosile mladeniče, da so ali Avgusti po noči pod okno uvirati „mačjo godbo" ali jej pa pometat cvetlice raz oken. Avgusta se je pritoževala, a to ni dosti pomagalo.
(Konec prih.)
Priloga „Edinosti" štv. 102-3.
V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Mosche o proračunu gledališkega zaklada za leto 1889. Skupni znesek zakladr iznaša 4920 gld., skupna potrebščina pa 904 gld., torej je presežka 401 fi gld.
Proračun se brez razgovora potrdi in potem seja sklene.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Poljsko delegacijo v državnem zboru je zadela z smrtjo viteza Groholskoga velika zguba. Vitez Groholski je bil predsednik poljskemu klubu uže nad 25 let; z njegovim imenom je tesno spojeno vse, kar so pol jski poslanci dobrega ali slabega storili za Galicijo v tem času. Ko se je 1808. leta ponavljala pogodba z Ogersko, jo on sestavil in predlagal resolucijo, s katero priznava dualizem ter se zadovoljava s tedanjo organizacijo državo. Smolka, sedanji predsednik zbornice, je bil radikalnejši; on je predlagal, da se država tako ustroji, da dobodo dežele krono sv. Vaclava, Galicija in Bukovina one pravice, katere se priznavajo deželam Oger« skim. Ta predlog je bil zavržen in sprejeta resolucija Groholskega. Da so Poljaki v Galiciji zadobili one privilegije, katere uživajo dan danes, je bolj zasluga cesarjeva, nego poslancev poljskih; vladar sam je hotel, da se jim podele zgodovinska prava. Groholski je bil v svoji politiki jako nestalen, kakor so Poljaki sploh. Poljaki gredo za vsako vlado; pre j so bili zavezniki ustavovercev, sedaj so krepka podpora sedanjo Taaffejo pomirujoče vlade. Z Groholskim je izgubil Poljski klub svojega predsednika in voditelja, desnica in vlada pa kropko in zanesljivo podporo. Njegov naslednik v klubu je vitez Jawor-ski, podpredsednik je pa profesor Čer-kavski.
Umrl je 17. t. m. grof Leo T h u n, član gosposko zbornice in deželni poslanec češki. Pokojnik jo bil navdušen zagovornik češkega državnega prava ter si jo povsod, v deželnem in državnem zboru, kakor tudi v gosposki zbornici prizadeval priboriti kraljevini Češki ono stališče in ona prava, katera mu gredo po zgodovini. Pokojni grof je bil tudi prijazen Češkemu narodu ter so je v gosposki zbornici kropko potegnil za češko vseučilišče. Sploh si je pridobil za češko šolstvo nevenljivih zaslug in češki narod mu bode zato vedno hvaležen. Rr. Rieger je izrazil o priliki grofove smrti v imenu češkega kljuba njega obitelji 8ožaljenjo v jako lepem pismu, v katerem omenja glavne zasluge pokojnika za češki narod.
V državnem zboru je bil sprojet novi vojni zakon z veliko večino; proti so glasovali samo mladočehi, antisemiti, demokrati in nemška narodna zveza. Vladen predlog je bil vsprejet skoro nespremenjen. Vsi lepi predlogi raznih poslancev so pali v vodo, vse one vroče želje, olajšati narodom breme, ki je teži, so ostale res samo pobožne želje nekaterih ; velika večina je dovolila vladi, da neizmerno poveča nje tako dovolj velik krvni davek. Avstrija razpolaga sedaj s tako vojsko, s kakeršno še ni razpolagala nikdar. Redna vojska in črna vojska čakati samo na poziv vrhovnega poveljnika, da se zbereti pod prapori ter podati v boj, ki je morda bliže nego si mislimo. Vsi državniki so prepričani, da jo mir neobhodno potreben, a vse države žrtvujejo neznansko svote v vojne svrhe. S tem res odnašajo vojsko, odnesti jo pa ne bodo mogli. Narodi ne bodo iuogli več dolgo prenašati teh bremen ; vojska se jim bodo zdela, kljubu strahotam, ki jo spremljajo, rešitev iz neznosnega stanja.
„Pester Uoyd" slavi v posebnem članku dvanajsto obletnico židovskega kongresa, v katerem pozivlje ogersko Žide, naj se zložijo ter zaupajo novemu ministru za uk in bogočastje, kateri bi jim osnoval v ministerstvu posobno tajništvo za njih cerkev.
Bi vsi pravoslavni metropolit b o s e n-8 k i S a v a Kosanovič se jo podal v Kahiro v Afriko. Na potu se jo vstavil v Belem gradu, kjer je objavil v Risticevem organu, v „Srpski Nezavisnosti", članek, v kateremu obsoja avstrijsko upravo v tej deželi ter roti Evropo, naj odvzame Avstriji okupacijski mandat.
Vnanje dežele.
Spor mej Rusijo in Perzijo so je vnel posebno zaradi tega, ker je šahova vlada dovolila Angležem osnovati v mostu Mešhedu blizo afganske meje generalni konzulat. To mesto je postalo na ta način
središče najhujšega ščuvanja in agitacije proti Rusiji. Angleži so od tod pošiljali denar nezadovoljnežem v Afganistan in v vse druge dežele ob ruski meji, kjer ščuvajo ljudi proti Rusiji. To Rusiji ni bilo prav, zato je zahtevala od perzijskega šrha, naj dovoli tudi njej ustanoviti v Mešhedu konzulat, ter je uže imenovala konzula. Šah pa tega ni dovolil, češ, da so v tem mestu sami Mahomedanci ter da no sme tam stanovati noben kristjan. Rusija je pa to debelo laž koj spregledala, saj an-gležki konzul in njegovi uradniki tudi niso turške vero in vender smejo živeti tam. Na to je Rusija poslala e.iergično noto v Teheran ter zahtevala, da se jej dovoli konzulat v Mešhedu in da perzijska vlada dozida, kakor je obljubila, ceste do ruske železnice. Perzija si jo stvar premislila in je, kakor „Figaro" poroča, vse to obljubila Rusiji.
Na Srbskem so radikalci sijajno zmagali. Posobno hud je bil volilni boj v Belemgradu. Tam so bilo tri stranko : radikalci združeni z liberalci, liberalci in naprednjaki; zmagali so prvi. Uradniki glasovali so za Ristićevo liberalce. Vlada in vladi prijazni poštanski in dunajski židovski listi trde, da še govora ni o premeni rainister-sterstva. Ako so pa pomisli na zmago ra-dikaleov, jo pač nemogoče, da Hristič ostano na krmilu. Kralj in ministerstvo kujejo preatolni govor, s katerim so kani v kratkem odpreti veliko skupštino.
Na Bolgarskem jo hotela opozicija v sobranji, da bi so odpravila smrtna kazen, česar pa ni dosegla. Obsojenemu majorju Popovu, ki jo priboril Bolgarom zmago pri Slivnici, je na obletnico slivni-ške bitve poslal Battenberg dva telegrama, katera je pa oba sedanja vlada zaplenila. Cankovci so nezadovoljni, da Rusija ne prime za orožje. Njih organ „Naprej" piše, da so vedno zvesto stali na strani liusijo, da jih pa ta pušča na cedilu.
V r u m u n s k i zbornici je o priliki adresno debate izustil knez Stourdza, potomec nekdanjih rumunskih vladarjev, jako bogat in upliven mož, znamenit govor, v katerem obsoja sedanjo rumunsko vnanjo politiko. Rumunija ne sme hoditi za trojno zvezo, no sme so naslanjati na Nemčijo, ki je sama blizo propada, ona so mora združiti z Rusijo ter skleniti z njo prijateljsko zvezo. Rusijo no more vničiti ena nesrečna vojska, Nemčijo bi pa to razde-lalo za večno. Nezadovoljnost proti kralju in njoga politiki jo na Rumunskem velika, to nam priča uže ta govor, kakor tudi dogodki zadnje dobe.
Italijanski ministerski predsednik Crispi je jako nezadovoljen z zbornico, ki mu ni več tako poslušna, kakor mu je bila 8 početka, ko jo še mislila, da more samo Crispijeva politika rešiti Italijo. Januvarja meseca se pričakuje ministerska kriza. Turinski vojni arsenal dela dan in noč, da mu bode mogočo oddati o pravom času naročene puške.
Na Francoskem vzbuja velike skrbi vprašanje o panamskem kanalu. Da se izvrši to velikansko delo, treba družtvu še več milijard frankov; družtvo pa razpolaga še z malimi milijoni. Vlada ee je hotela vmešati v to stvar, a zbornica ni vsprejela predloga.
Turčija hoče promeniti svojo vojno postavo ter pomnožiti konjico in topničar-8tvo. Ruska vlada je energično zahtevala, da jej plača vojno odškodnino. Turška vlada je obljubila plačati 50.000 turskih lir.
Gladstone je na nekem taboru na Angležkem izustil znamenit govor. Pobijal je sedanjo lažiliboralno vlado in njo politiko. Pravi, da sedanja večina sedi le na liberalni strani, da pa ui v resnici liberalna. Govoreč o vnanji politiki, propo-roča Salisburyju, naj pazi na balkanski poluotok, kjer se uteguo najprej vneti boj in nemir.
DOPISI.
S Krasa, 12. dec. 1888. [Izv. dop.] Sicer nekako pozno a vender povsem dostojno praznovalo jo malo selo Klanec 8. t. in. 401etnico vladanja našega presv. cesarja Frana Josipa I. — Malo je selo, a vender je lahko v tej zadevi marsikaki veliki občini stavimo v izgled. Bilo je daleč na okolo jedino, ki je slovesno praznovalo ta dan.
Sploh opažujemo po isterskem Krasu nekako mržnjo za narodno delo. Družtva dremajo ali spe, narodno veseliee so pravo belo vrane, narodno petje so popolnoma zanemarja; v občo — bi rekel — vlada po krševitom Krasu nekako mrtvaško spanje in — ni ga, ki bi narod vzbudil, vzdramil na delo, v življenje 1 Ne tajimo,
da je beda narodova v prvi vrsti uzrok' žalostni ti prikazni, a ta ne bi *mola biti nikakor ovira premožnejšim in prenuž- ! nim — pri delu na narodnem polju. Kaj delaš — intelegencija, ti P Ali tudi ti spiš?! Ali je tudi zate „krajcar" nam»n in konec tvojega življenja P Je li mar mrzla burja ohladila tvoja „rodoljubna" srca in pomela rodoljubje tvoje v bližnje morje P J
Lepvzimski dan bil je 8. t. m. na! praznik Čistega spočetja, ko se je proti deseti dopoludne pomikal sprevod šolske dece klanško z n o v o šolsko zastavo proti mali, idilično na prijaznem brdu stoječi cerkvi, kjer je v nalašč zato postavljeni lopi pred cerkvijo blagoslovil novo šolsko zastavo domači gospod duhovnik, in mladini v lepih besedah razložil pomen zastave in slik na nji. Milo nam je bilo v srcu, videčim kako verno je šolska deca, večinoma otroci revnih kmetskih starišov, poslušala besedo svojega veroučitelja iu s kakim veseljem je opazovala novo svojo zastavo.
Po blagoslovjenju bila jo slovesna sv. maša s propovedjo ; v navdušenem govoru razložil je gospod duhovnik svojim žup-Ijanom pomeri praznika in kazal slavnega cesarja — pobožnega kristjana, Ijudoljub-nega vladarja, vzornega človeka. Po sv. maši odide mladina v sprovodu v šolske prostore, kjer jo gospod učitelj-vodja otrokom v krepkem govoru proslavljal do-brotljivega cesarja — skrbnega očeta vaeh avstrijskih narodov. Po tein govoru nastopi mali deček iti so v imenu vseh šolarjev zahvali darovateljem novo zastave — vsa mladež pa zapoje cesarsko pesen. Tudi so se pridnejši učenci in učenke obdarovali z knjižicami in podobami v spomin 401otnice.
Nova zastava Klanško šolo je ros lepo delo gospo Ilofbauerjove iz Ljubljano — s primernimi napisi na obeh trakovih nosi sliki angelja varuha in sv. Alojzija, in blagi gospodje darovatelji zastave si v naših skromnih razmerah pač niso mogli omisliti boljšega darila šolski mladini. — Spominjala bodo mladino so v poznih letih tega praznika.
Gospodom pa, ki ao slovesno praznovali 15. avgusta cesarjev rojstni dan in klanski mladini 8. t. m. v spomin 40letnice našega cesarja podarili novo šolsko zastavo in priredili lepo svečanost: „Dobro delo blaži človeka". In če nas vse ne moti : Klanec bodo vzdignol zastavo prerojenja na istrskem Krasu, v kar pomozi Bog!
Domače vesti.
Današnjej številki dodali smo dve strani priloge. Ker prihodnje srede, t. j. dno 20. t. m. „Edinost" zaradi božičnih praznikov no izide, odškodujemo čč. našo čitatelje z prilogo. Nadejajo se, da smo s tem vstregli gg. naročnikom, želimo jim iz vsega srca : Vesele p r a z-n i k o ! —
Politično družtvo „Edinost * pozivlje vse gg. odbornike in namestnike k odborovej seji, katera bode j litri dne 23. t. m. točno ob 10. uri dop. v prostorih delal, podpornega drilžtva (Via Molin piccolo št. 1. 1. nadstropje.) Dnevni red je nastopni: 1. Pogovor glede novega urednika društvenemu glasilu; 2. določbe o prihodnjem občnem zboru in ii. dogovori o prihodnjih volitvah.
Ker so vse tri točke za naše družtvo posebne važnosti, poživljamo vse gg. odbornike iu namestnike, da se te seje brezpogojno vdeleže.
Nj. Veličanstvo cesar potrdil je načrte zakona, katero so sklenili deželni zbori češki, bukovinski, isterski, moravski, gornjo in uoljnjo avstrijski, solnograški in štajerski, s katerim so določujo nagrado za veronauk na javnih ljudskih šolali na temelju postavo od dne 17. junija 1888.
Imenovanje. Ces. kr. primorsko višjo sodišču podelilo jo dnevničarju Ferdinanda Porhavcu službo kancelista-knjigovodje pri c. kr. okr. glavarstvu v Komnu.
Imenovanja. Pri sklepu lista dozna-jemo, da jo imenoval trgovinski minister poštnini oficijalom nastopno gg. poštno asistente: Ivana Klemenčiča, Viktorija Cegnarja za Trst in Ivana Jenko za Ljubljano. Čestitamo !
Umrl je na Dunaji dno li). t. m. baron Evgen Morpurgo, brat barona Marka Mor-purga, predsednika Llovdovega v 53. letu. Truplo se pripelje v Trst. Pogreb bodo jutri, 23. t. in. od južnega kolodvora.
f Anton Mažuranić, brat bivšega bana Ivana Mažuraniča umrl jo dne 18. t. ni. v Zagrebu v 84. letu. Pokojui bil je za
čas Gajevoga narodnoga prebujenja Hrvatsko med prvimi, ki so se stavili pod narodno zastavo. Pozneje postal je ravnateljem gimnazije na Reki. Po svojem umirovljenju preselil so jo v Zagreb. Bil je mej ustanoviteljem .Matice Hrvatske" in nje neumoren sotrudnik. Hrvatska zgubila je v Antonu Mažuraniću iskrenega domoljuba in uzorno značajnoga moža. — tast njegovemu spominu.
Sloveči naš rojak, kipar gosp. Rendić razstavil je kip v ulici Ponterosso pri Scholianu. kateri mu izvestno zagotovlja nov list k njegovemu umeteljniškemu lo-vorvencu. Kip prodstavljk knezinjo Crnogorsko ter je iztosan iz belega mramorja. Delo jo tako umeteljniško dovršeno, da si jo pridobilo priznanje vseh krogov. Pre-poročamo zatorej našemu si. občinstvu, naj ne zamudi ugodne priliko ogledati si je. —
Plesni odsek tlelalskega podpornega družtva P r i p r a v I j a so kaj marljivo na „p lesne v o n č k c", da' ustreže kolikor bolj zahtevam slovenskega občinstvu. Sodeč po neumornem delovanji odsekovem, moremo mu zagotavljati užo danes lep vspeh. Prvi „v e n č e k" bode dne 5. j a n u v a r j a 1880. v dvorani ulice Torrente, hišna št. 10, ob uri zvečer, kakor smo bili užo objavili. — Ker je število ustopnic omejeno iu se je prodalo istih uže izdatno število, opozarjamo vse dotično gg., kateri se rais'ijo prvega „venčka" udeležiti, da si o pravem času priskrbe »stopnice. Takih neprisiljenih plesnih zabav smo doslej v n n s pogrešali in zatorej smo prepričani, da bodo ugajal e n .i š e m u občinstvu.
I Vstopnice dobivajo se: V pisarni „dolal. podpornega družtvah, pri g. A. Žitku, Corsia Stadion št. 1, in v tiskarni Dole n c, Via Carintia št. 28, na večer plesa pa pri blagajni.
Zopet „otročerije". Naša tetka „Trie-stericu" nalezla so jo baje tudi uže strahu pred tržaško irredonto, kajti navadila se jo imenovati sleherni rosen pojav ne-rošeneov z nedolžnim izrazom „otroče-rija" ali „pobalinstvo". Mogoče, da ima druga očala na nosu, nego mi, in zaradi tega ostanemo pri n a š e j trditvi, da so vedno množeče se demonstracije tržaško i r r e-d o n t c resna stvar in ne „otročerije". Nov dokaz našej trditvi nam jo nastopni slučaj : Dne 19. ob 98/4 uri zvečer, t. j. v predvečer dnova, s katerem je preteklo 0 let, odkar je bil obešen zloglasni Ober-dank, poči petarda na oglu ulico Ta-vernella na trgu postaje. Treba omeniti, da so postavlja v sredi javnega vrta na trgu postajo s p o m o 11 i k, katerega izde-ljujo naš Rendić v spomin 500-1 etno zvezo mesta tržaškega z Avstrijo. Ko je petarda počila, prihiteli so stražniki in drugi ljudje na lice mosta, ali našli niso drugo, kakor koščeke razbito kroglje in ostanke lista „I/ operaio". v katerega je bila zavita kroglja pred vpa-ljenjem. O zločincu ni bilo ni duha 110 sluha. — Kaj se jo nameravalo, jasno je dovelj in te namene naj si tolmači vsak veren Avstrijanec po svojoj volji. Po našem mnenju prekoračuje take „šale" uže skrajno meje „otročerij". Želimo, da se skoraj odpro oči onim, kateri se tolažijo doslej vedno so s „p oba lini" in da ne zmatrajo v e 1 e i z d a j c e m slehernega Slovana v Trstu, ako se vaoja le z a k a s 1 j a t i. Blažena „Citta fedelis-siina !"
Občinski svet tržaški imel je dne 20.
t. m. javno sejo. Predsedoval jo I. podžupan dr. M. Luzzatto ; vlado jo zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih jo bilo 31 svetnikov.
Po odobrenju zapisnika zadnje sejo čita so dopis c. kr. naraestništva, s katerem se izjavlja Najvišja zahvala za izjavo udanosti o priliki 401etnice vladanja ter so dovoljuje, da nosi ustanova mestne občine za uboge vdovo z otroci Najvišje ime.
Zatem se prestopi k prvej točki dnevnega reda: 1- volitvi pravnega odseka. Oddalo so je 28 glasovnih listkov, 2 sta bila brez imena. Vsled toga jo bil volilni postopek brezvspešen ter so sklone vsled predloga svetnika dra. Morpurga, da so nova volitev odseka opusti, ker so bliža upravljanje sedanjega občinskega sveta itak svojemu koncu ter se bode vsled tega v vsakem posebnem slučaju volil posebni pravni odsek ad hoc,
O predlogu mostne delegacije za razširjenje javne razsvetljave vname se dolga razprava. V seji 30. oktobra t. 1. izročil se je delegaciji na proučenje in poročeva-njo načrt mostne plinarne, katera predlaga, da so pomnože javne svetiljke za 488 komadov navadnih plamen in da se zboljša jakost svetlobe nu raznih krajih v mestu,
posebno na Korzu in velikem trgu. Troski za instalacijo bi znašali po tem načrtu 51.948 gld. in vzdrževanje 15.000 gld, na leto. Ta predlog ne odobrava mestna delegacija iz financijelnih obzirov in tako tudi drugi nacrt upravnega sveta plinarno, po katerem naj bi se uvedlo 70 velikih svetiljk sistema Ivrause na Korsu do lesnega trga, katerih instalacija bi stala le 5570 gld. in vsako leto večji trošek za plin v iznosu 1087 gl. 79 kr. — Mestna delegacije predlaga, naj se poveća jakost plamen sploh ter naj se postavi še 50 novih velikih svetiljk v mestu, za katero naj se stavi v proračun 2500 gld. za instalacijo in 5800 gld. na leto za vzdrževanje, preko načrtov plinarne pa naj so preide na dnevni red. S tem predmetom stavlja mestna delegacija ob enem predlog, naj se ne zidajo hlevi in remiso poleg Ferdinandoja pri „Lovcu", kakor jo bilo skleneno meseca julija t. 1.
II. podžupan, dr. Dompieri, utemeljuje načrte mostne plinarne v svojej lastnosti kot predsednik upravnega odseka iste. Obžaluje, da sta oba načrta propala prod mestno delegacijo ter predlaga, naj se izvede vsaj načrt za boljšo razsvetljavo na Korzu v interesu plinarne in mestne občine ter da se ustreže občinstvu.
Svetnik Vierthaler podpira predlog Dompierijev ter dostavlja, naj se v predlogu predgovornika tudi obzira na zboljšanje razsvetljave na velikem trgu.
Svčtnik dr. Venezian misli, da je povišanje razsvetljave na velikem trgu nepotrebno ter da je isto v protislovju z motivacijo plinarne; isto tako so ne strinja predlog za osnovitev 50 novih svetiljk z zahtevo plinarne, katera zahteva v prvem načrtu osnovitov 488 novih svetiljk. Predlaga, naj so vsprejme prvi načrt plinarne, kateri bi se imel izvesti v 4 letih. Potrebni troski naj se stavijo v proračun v štirih obrokih, od leta 1889. počensi.
Svetnik R. Luzzatto kritikuje ostro načrte plinarne in predloge mestne delegacije. Posebno pobija oni del predloga, kateri govori o zgradbi hlevov itd. pri Ferdinandeji in o vravnanji velikega trga. Pravi, da se ni mogel natančno podučiti o stvari, ker dotična predloga ni bila tiskana in razdeljena. Poživlja se daljo na bodoče finančno stanje občine in na okol-sčino, da skoraj izteče mandat občinskemu svetu. Predlaga, naj se razširjenje javno razsvetljave sprejme v principu in naj se vrne predmet v novo preučenje plinarni z nalogom, da izdela nov, natančen načrt, katerega ima predložiti v kratkem.
II. podžupan dr. Dompieri odgovarja Luzzattu, ker je isti omenil tudi nasprot-stvo plinarne proti uže večkrat naglašenej potrebi upeljavo električne razsvetljave, da plinarna takim načrtom ni nasprotna, temveč je v lastnem interesu občine, ako bi imela plinarna prihodnje leto n. pr, 300.000 gld. čistega dobička, ter bi občina hotela prevzeti elektr. razsvetljavo v lastno režijo, da plinarna temu nasprotuje-Izrečo se proti predlogu predgovornika in podpira predlog svetnika dr. Veneziana.
Svetnik Ventura je proti razširjenju razsvetljave, kajti misli, da zadostuje sedanja razsvetljava in bi bilo umestno, da se ogiba vsem neobhodno potrebnim troškom z obzirom na negotovo bodočnost občinskih financ. To načelo namerava govornik tudi zastopati o budgetnih razpravah.
Govorita o tej stvari šo svetnika R. Luzzatto in dr. Piccoli, potem se vsprejme predlog dr. Venoziana.
Drugi predlog mestne delegaci je glede zgradbe hlevov itd. k Ferdinandeji ostane vsled predloga dra. Nrunnerja „in suapenso" ter se bode rešil o budgotnej razpravi.
Odobri se proračun za leto 1889. mestne plinarne. Dohodki so proračunani na 749.750 gld. 7G kr., troski na 485.700 gld. 80 kr., pokaže se zatorej čistega prebitka 204.043 gl. 4(i kr. Glavnica za troške v mostnej plinarni za leto 1889. se določi za 250.000 gld. ter se ob enem po-oblaščuje, da smo najeti pri katerej banki 40000 gld. v conto corronte, ako bi imela plačati tolik iznos raestnej blagajni.
Svetnik Nabergoj interpeluje predsednika gledč začetka sej občinskega sveta, omenjajoč, da navadno preteče cela ura med službeno naznanjenim časom in faktičnem začetkom seje. Predsednik izjavi, da taka interpelacija ni dovoljena, kajti on jo zmatra za ukor, katerega daje posamezni član celemu občinskemu svetu.
(Z svetnikom Nabergojem se popolnoma strinjamo, kajti na magistrutu vlada vedno „stari nered" !)
Konečno se prečita še utemeljajoče poročilo k občinskemu budgeiu za opravilno leto 1889. Seja se sklene ob 88/4 uri zvečer.
Občinski svet tržaški ima nocoj ob '/«7 uri javno sejo.
K volitvam v občinski svet izdal je
mestni magistrat tržaški nastopni razglas : Vsled naredbo predsedništva c. kr. namest-ništva od dne 5. dec. 1888. štev. 1871 /P. glede splošnih volitev v občinski svet, naznanja mestni magistrat, da bodo izloženi od dne 23. decembra dalje vsak dan od 9. ure dp. do 2. pp. v predsobi v II. nadstropju mestne hiše izvorne listine občanov, kateri imajo vsled statuta aktivno volilno pravico v mostu in okolici. Volilno listine, v katerih so vpisani volilci po raznih volilnih razredih in okrajih, h katerim pripadajo, izložene so na temelju t; 44. statuta šost tednov, od 23. dec. 1.1. do vklj. l.febr. 1889. Pritožbe proti izpuščenju ali drugim pogreškam v sestavljanju listin, katero si more vsak ogledati, morejo se uložiti previđene z dotičnimi prilogami, le v teku prvih 14 dni t. j. do uključivo 5. janu-varja 1889. Mestni magistrat bodo odločeval o teh pritožbah in takoj ispra nI po zakonu utemeljene pogreške. Ako bi se zahtevan popravek odbil, moro se uložiti utok na obč nski svet v teku treh dni (i?. 4. statuta). Zadnjih 14 dni pred volitvam popravki volilnih listov niso več dovoljeni. Da se ustreže občinstvu, bodo volilne listine izloženo tudi na borzi, v Tergesteji in drugih zbirališčih ter v okoliških občinah pri mostnih in okrajnih predstojnikih, pri predstojnikih, učiteljih, župnikih in kuratih.
Državni Zbor odložil jedne 19. t. m. svoje zborovanje do 20. dne januvarja. Slovenske paralelke na srednjih šolah.
V budgetnem odseku je bil 19. t. m. razgovor o slovenskih paralelkah. Naučni minister Gautsch jo odgovoril, da je naučna uprava vprašala dotična deželna šolska oblastva, v koliki ineri se more ustreči izraženim željam. Na podlagi poročil bode se v prihodnjem letu napravila slovenska paralelka na gimnaziji v Mariboru. Glede Gorice, kjer je bila potrebna trojna razdelitev, hoče minister ustreči željam prihodnje ali drugo leto.
Banka „Slavija" sklenila je v mesecih juliju, avgustu in septembru t. 1. 29.355 novih zavarovanj za 28,080.176 gld. 0 kr, kapitala ter je zato prejela 536.120 gld. 58 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v treh mesecih 159.290 gld. 83 kr. Denarni promet osrednje blagajnice jo iznašal 4,370.283 gld. 12 kr. — Od 1. januvarja do 30. septembra t. 1. je bilo sklenenih 53.150 novih zavarovanj za 55,710.058 g!d. 08 kr., ter se je izplačalo zavarovalnine in pristojbin 1,279.472 gld. 05 kr., izplačalo pa za škode 444.818 gld. 90 kr. — Zastopniški pokojninski fond so izdatno in hitro množi, kajti koncem septembra t. 1. imel jo že 78.915 gld, 34 kr. premoženja.
Na graškem vseučilišči je bilo do 15. t. m. vpisanih 117 bogoslovcev, 513 juri-stov, 556 mcdicincev, 95 filozofov in 95 farmacevtov.
„Dom in svetu. 12. številka ima nastopno vsebino : Triglav o štiridesetletnici vladanja Njeg. Veličanstva (pesen). Morske deklice (pesen). Moj prijatelj Henrik. Iz burkasto preteklosti Mihe Gorenjskega. Oblak-sreča (pesen). Cesarjevo geslo (pesen). Oj z Bogom, ti domača vas!" (pesen). Zima (pesen). Pisma vojaškega kapelana. Lepota in nravnost. Slovstvo. Raznoterosti, „Dom in Svet" bo po novem letu izhajal nekoliko olepšan enkrat na mesec navadno na oni poli, vsaj štirikrat pa na dveh polah. Če bode dopuščalo gmotno stanje, tudi večkrat, kar se bode ravnalo po številu naročnikov. Cena mu bo 2 gld. Uredništvo in upravništvo je v „Marijanišči" v Ljubljani.
Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1889. III. leto. Sestavil in založil Miha J. N e r a t, nadučitelj in Popotnikov urednik v Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila, Maribor. Kazalo : Ivoledarij 1889. Sematizem. Dodatek. Popravki. Alfa-botični imenik. Ker se ta koledar priporoča vsled svoje praktične vsebine sam ob sebi ter se jo pri učiteljstvu uže udomačil, ni treba, da ga posebej priporočamo.
„Narodni list" Zadarski ne sme več v Bosno in Hercegovino. Vsled toga izgubi rečeni list 150 naročnikov.
Željeznica Celje-Šoštanj. Danes začelo se je prvo delo za to progo. Začeli so kopati pri prodoru tik Skorna in je bil začetek slovesen, kakor je o tacih prilikah običajno.
Podporno družtvo za slovenske veli-košolce na Dunaji ustanovljeno v spomin štiridosetletnice cesarjeve. Ker sta čestita gospoda F. Jančar, župnik nemškega viteškega reda na Dunaji, zaradi preobilega posla, dr. Konstantin Vidmar, kaplan na Dunaji, pa zaradi tega, ker jo bil pre-
meščen v Krems, odborništvu tega družtva se odpovedala, izvoljena sta v odbor čest. gospod Janez Strbak, redovnik oo. mino-ritov na Dunaji, in g. dr. V. K. Sjipan, c. kr. avskultant na Dunaji. V odboru so, razen omenjenih dveh, gospodje: J. Navratil, predsednik; dr. M. Ploj, I. podpredsednik ; R, Pukl, blagajnik ; J. Luzar, blagajnikov namestnik ; Josip Ciperle, tajnik ; J. Jereb, tajnikov namestnik, in dr. Peter Kresnik. — Po 7. pravil je reden ud vsak na Dunaji ali v Dunajski okolici stanujoč Slovenec, ako plača saj tri goldinarje na leto, —■ po 8. je podpornik vsak, kdor plača saj pet goldinarjev na leto, — po §. 8. plača ustanovnik jeden-krat za vselej saj petdeset, pravna osoba pa sto goldinarjev. — Naslov blagajniku: Gospod R. Pukl, \Vien, VIL, Zieglergasse Nr. 65.
Iz Opatije poročajo, da je sezona v najlepšem teku. Govori se, da pride v Opatijo dno 29. t. m. Nj. e. kr. Visokost cesarjevična Štefanija, ter ostane tri tedne. Tudi mnogo drugih odličnih oseb je uže naznanilo svoj prihod. Vladajoči knez Lichtenstein si namerava bajo kupiti v Opatiji zemljišče.
Bolška čitalnica ima v Četrtek 27. decembra 1888. ob 5. uri zvečer svoj redni letni občni zbor z navadnim vsporedom.
K temu vse p. n. ude najuljudneje vabi	Odbor.
Sodnjisko. Seljak Ivan Berkovič iz Volo8ko obsojen je na 8 mesecev težke joče, ker so je grozil svojej ženi, da jo z otroci vred ubije. Sploh jo z svojo ženo jako slabo ravnal. — 271etna krojačica Liza Mujesana iz Pirana dobila jo v tajnej razpravi zaradi žaljenja Njeg. Veličanstva 7mesečno težko ječo. — Dninar Anton Longo je dobil 2 meseca zapora, ker je vratarja na kolodvoru južne železnice v Nabrežini surovo napadel in žalil.
Poskušeno samoubojstvo, I41etna Fr. Nagoda, stanujoča v ulici Monfort, skočila, je dne 20. t. m. proti večer raz obali S. Carlo v morje. Razni mornarji so jo opazili, ko se je borila z valovi ter ji prihiteli v pomoč. Spravili so jo na kopno ter jo odveli v bolnico. Ne ve se, kaj je dognalo mlado žensko do nesrečnega sklepa.
Nezgode, llletna Marija Binič, stanujoča v ulici Rena h. št. 8 padla je raz stopnice in si razbila desno roko. — Enaka nesreča pripetila se je 81etnemu Dominiku Schiavoniju. — Vrtnar Andrej Stangel padel jo na vrtu v ulici Tigor št. 3 raz drevo in se hudo poškodoval na ledjih. Vse tri so odpeljali v bolnico.
Statistika umrlih. Od 9. do 18. t. m. umrlo je v Trstu 63 oseb in sicer 42 mož-kih in 21 ženskih. Po starosti jih je bilo: 8 do 1., 13 do 5., 4 do 20., 8 do 30., 2 do 40., 17 do 60., 11 do 80. leta in 1 neznane starosti. Lani je umrlo v istej dobi 19 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 20.99.
RAZNE VESTI.
Angleži o Rusih. Ruski listi opozarjajo pisatelje angleške, da je uže vender malo predebelo, kako oni raznim azijskim narodom rišejo Ruse in njih običaje. Tako na primer piše angleški pisatelj : Rusi imajo roge, kakor kozli; pijejo sam špirit in jedo surovo prašičevo meso . . . Oči imajo rudeče in velikanske zobe. Za obleko imajo kože. A tako so lo prebivalci mest. Po vaseh hodijo ruski kmetje po vseh štirih. Najhujše in najbolj divje pobero k vojakom in ker njihov „radši" (gospodar) nema denarja, jim dovoljuje, da smejo vsako novo pridobljeno deželo oropati". Slika ta ni baš laskava, a vender Angležem ni pomagala, kajti azijski narodi so se uže obvestili, da Rusi nemajo rogov niti rudečih očij, tudi slabše obleke ne, kakor Angleži.
Prebivalstvo Rusije. Dr. Goohlert iz Gradca priobčil je v časniku „Ausland" članek o prebivalstvo Rusijo na podatki uradnih podatkov z 1885. 1. Na 19.008.901 štirjaških vrstah biva 108,787.235 prebivalcev, sedaj najbrže uže 142 milijonov. Od teh spada okolu 92 milijonov na evropsko, ostali na azijsko Rusijo. Najgosteje je prebivalstvo na Poljskem (71*4), naj-redkojo v Sibiriji (0-4) na štirjaški vrsti.
Prva perzijska železnica razrušena. Neki belgijski družbi se jo posrečilo dobiti od perzijske vlade privoljenje, da sme zgraditi prvo železnico v Perziji mej Teheranom in romarskim krajem Sah-Abdul-Azimom. Zal, žoleznično (»skrbništvo si ni moglo pridobiti naklonjenosti prebivalstva. Jedenkrat jo vlak povozil dvajset delavcev, katerih ostuli sorodniki so zahtevali maš-
čevanja, drugipot zopet je zašel stroj mej čredo, ki je bila slučajno na tirju, ter napravil gospodarju veliko škodo, z jedno besedo, srditost Perzijanov zoper železnico je postajala vedno večja, nedavno pa jo nekoga lepega dno izbruhnil krvav boj mej železničnim osebjem in razjarjenim narodom, ki je zažgal vlak, oropal blagaj-nico in razdejal kolodvor v Šah-Abdui-Asiinu. Prizanesel ni celo šahovi krasni sobi. Skoda je velikanska.
Hipnoza. Jako čuden slučaj pripetil so je dne 7. t. m. v Nante.su na Francoskem. Neki Pickman priredil je bil v gledališči hipnotično predstavo ter mej drugim uspaval mladega moža. Uspavanomu je naročil, naj drugi dan popoludno ob 9. u-i nekomu meščanu, stanujočemu v ulici D' Erlon ukrade uro. Dne 8. t. m. ob 3. uri čutil je mladi mož, brivski pomagač, nekako slabost, vzel klobuk in hitro odšel. Z nezavestnim obrazom prekoračil je več ulic, do ,Rue d'Erlon", kjer je po stopnicah stopil v sobo, ukradel uro in potem korakal je nazaj v brivnico, kjer ga jo pričakoval Pickman, kateremu je uro izročil. Več tisoč ljudij jo bilo po ulicah nastavljenih, da so gledali nenavadni ta prizor, o katerem se je po vsem mestu govorilo.
Koliko zrn drži liter. Predscknik neke kmetijske družbe jo vestno preštel zrna, ki gredo v liter. Tako drži liter 28000 rženih zrn, 21.700 pšeničnih, 18.100 ječmenovih, 12.500 ovsenih, 5400 grahovih. — Srečni ljudje, katerim preostaje časa za take stvari!
Gospodarske in timske stvari.
Kako vkuhano sadje v steklenicah zamašiti.
Vsaka gospodinja, ki si napravlja vkuhanega sadja za zimo, ve, koliko sitno je zauiaševati steklenico, napolnjene z sadjem. Do3edaj navadno zamaševanje z ine-hirjem, pergamentnim papirjem itd. ni lo zamudno in sitno, ampak tudi slabo, ker ostane v steklenici vender manj ali več zraka, ki je vzrok, da se kvari sadje. Po novem načinu se pa sadje uže poprej primerno skuha v skupni poBodi ter so potem uže kuhano dene v steklenice ali se pa kuha v odprtih steklenicah. Bodi si prvo ali drugo, vsaka steklenica mora biti po končanem kuhanji do pol centimetra pod robom napolnjena. Nato se vzame navadna, čisto bela smola ali pa kolofonija, katera so je raztopila pri ognji, ter se z njo steklenica zalije do roba. Smola so strdi ter naredi zamah, kateri vkuhano sadje popolnoma zavaruje zraku. Kadar hočemo sadjo rabiti, vzamemo v vroči vodi namočeno ounjo ter ovijemo ž njo steklenico okoli smole za malo časa, in kmalu se odloči smolcni zamah od steklenice. —• Sadje se ne navzame prav nič smolnega duha ter so leta in leta obdrži. „Vrtnar".
Listnica uredništva.
(losp. J. St — Ljubljana. Prosimo nekoliko potrpljenju. Pride na vrsto.
Vabilo na naročbo.
8 1. dnoin januvarja začne v Ljubljani dvakrat nu mesec izhajali nov list
„BRUS".
Obruvniival bodo v resni in šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t„r skrbni zu čitatelja pouk in zabavo. Polog raznovrstni) vsebino prinašal bodo tudi lope ilustracijo in slike odličnih narodnjakov.
Ker pronebu wUognču, bode Brus jedini šaljivi slovenski list, ki si bode vestno prizadeval ustrezati občinstvu slovenskemu, katero prosimo, da ga blagovoljno podpira duševno in gmotno.
„Brus" stoji za vso loto 4 gold., za pol lota 2 gl.. za četrt leta l gl, Naročnina pošilja so na (.Hrusovo* upravništvo v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
lir. «tl,K«TIVl mm
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL
IVAN ŽELEZN1KAH,
Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usodo — Kazni spisi: lz državnega zbora. — Pisma slovenskomu turista-
Knjižica jo jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zarnikova v zlatu iti pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s poŠto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni tiskarni" v Ljubljani.
!!!Za domačo porabo!!!
tkano platno najfinejše in najjače vrste, platno iz belih nit in pol beljeno platno za črevljarje in sedlarje, plavo platno, fino sivo platno, jako dvostroko platno za gasilce, belo platno za rjuhe, darnast in cvi-lih, platneni Gradi, Laneno in volneno Canevas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotove vreče, žepne rute iz oksforda in shirting-platna, ročniki iz cvilha in damasta, bri-salke in namizne garniture iz damasta, prodaja po najnižjih cenah
družtvo tkalcev v Wall-u
pri Dobruschki, Češka. Ceniki na zahtevanje franko in zastonj.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi. <ia se dokaže njihova čudovita moč. ČJe se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na Htrih in na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti gliHtam, pri ž. nakih mlečnih nadlef-noBtlh, zoper beli tok. božjast, zoper seropok ter cisti pokvarjeno krt. One ne preganjajo aamo omenjenih bolezni, ampak na« obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	11—12
Prodajejo rh v vseh glavnih lekarnicah na "Vetu; Za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karinci Cristo/oletli v Gorici, v Trstu v lekari l E. Zanelti i G. B. Rovi.t, G. B. Faraboscht in M Ravaatni. Ena steklenica etane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, skateriml •e zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa. dasi nlrnaio nobene moSi in vrednosti.
Veliko skladiSče Vsakovrstnega mineralnega z travni In« ga In gumijevega blaga. Zastop za vso pokrajino.
nI nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno ti ji h delovanje! Mar- i več ta esenca je polajževalna pa vender gotova, uspešna pomoč, ki te podpira naša i notranja telesna delovanja in ^daj ne : škodi crevjsom nikdar, ču bi se še toliko 5asa zavživala. Ona ozd-avljn vse obol-'- i losti želodčeve in telosne, vratilSne in jetrne bolezni, kakor posebno alat<» žilo, j vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgo- | trajajočo drisko v«led pokvarjenih Sreves, in je povrhu najuspeSnejSo sredstvo zoper gliste pr otroc.h. — Itd lovatelj jo po- | Silja v zabcjčklh po 12 steklenic za I gl. j 36 kr.; poštne stroške trpe p. n. naročniki. 1
V Trstu: Biasoletto, Ponte Rnsso; Ed.
1. Leitenburjr, Giardin Publico; G. pl.
.eltenburg, Plazza S. Giovanni; Fora-bosehi, lekarna »al Cammello*, Corso; Picciola, Piazza Barriera Vecchia; Poz-zetto, Palazzo del Lloyd; Praxmarer, Pa-lmzo Municlpale; Prendini, Palazzo INlo-dello; Havasinl, Piazza della Stazione; Ro-vis Piazza della Legna; Saraval, za magistratom; Serravallo, Piazza Cavana; Suttina, lekarna »Liprandl« Piazza della Dušana ; Udoviclcb, Via Farneto; Xico-vich, Via S. Niocold; Zanetti, Via Nuova.
t
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv, avstr.
KREDITN. ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz S$S/4°I0 I 30-dnev ni odkaz 2u/0 „ 8- „ 2 „ 3-meseŽni „ 2«/4 * 30-	„ S«/4, C- „	„ 2»/, n
Vrednostnim papirjem, glusečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna bo nov obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22 oktobra, 20. oktobra in 18. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih '2% nft vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, pošto, Brno, Lvov, Heko, kakor za Zagreb, Arad, Bozon. Oradoc, Ilorraanstadt, luomost, Celovec, iu Ljubljano— b r o z troškova
Kupnja in prodaja
vroduostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku l°/00 provizije.
P r e d u j in i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mostili — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi,
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednotni papirji, zlat ali Hi-obrni denar, inozeniHki bankovci itd. — po pogodbi.
Trst. 18. oktobra 1888.	48—-IG
llustr. „Nar. koledar" ze 1.1889.
dobi se v tisk Dolenc po 40 kr., s pošto 45.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vnacega zn>-ska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 nre opoludne. Ob ned> Ijah pa od 10—11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice. .........
Plačujt vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100-1000 3 dni In čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menji.-e domicilirane na tržaškem trgu po.............4'/»° o
Poiojuje na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........5%
viSje zneske v tekočem računu po . 4'/•% Daje denar proti vknjlženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1887.	2-24
+
Debelost, medlost po novej metodi gotovi) odpraviti. Vse kožne bolezni, kot griate, inltina, ogrci, pege, rndeče nosove in roke, bolezni las «e radikalno ozdravilo. Pike od osepnic in kocine po obraza se zmiTaj odstranijo. V vaakeni kozmetičnem p uŠaiji d .»je Re »vet. Navodi, kako hh zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in te priloži marka za odpis v pismu z naslovom:
„Hygiea-Officiir Breslau II.
remirana lekarna Franzoni (nasl. Xicovich), Vianuovašt. 18. ima zalogo slovečega zobnega I praska zobozdravnika prof. II a r v a-1 i k a, s katerim se čistijo in ohranjujejo zobje; tudi ima v zalogi anaterinskovodo za zobe, izdelano v lastnej lekarni
A. Franzoni.
Najboljša in najcenejša angležka
ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti In 2 letna garancija, da Ide ura točno.
Ta ura, ki jo odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mčdnimi kolajnami je v okvirju iz Omvreqol-zlato kovine po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno k .zalo, katero iina Čudovato lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi
sveti kakor mesečni žarki.
Razun tega ima budilnl zvonček, ki s* more staviti na kateri koli čas, 2 bron-cirana tezala in, kir je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsak 10 kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju.
Exporthaus „zur Kaiserin Maria Theresia", Wien.
III. Bezirk. Krleglergasse II, Parterre Thiir 5.
Lekarna
Trnk6czy,
zraven rotovŽa ^ '
v Ljubljani
na
velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša In sveža zdravila Ni ga dneva, da bi ne prijeli pl menih zahval o naših Izborno skuŠenih domačih zdravilih-Lekarne Trnk6<'zy-jevih firm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gri.dci (na štajerskem) ena pa v IJuUljjiuii P. n občinstvo so
Frosi, ako mu je na tem ležeče, da v tako le napravi: Lekarna Trn-Ljubljanl.
Cvet proti trganju
(GtloHt , je odločno najboljša zdravilo zoper proti n, ter revma-tlzem, trganje po udih bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrp-nele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.Zahteva nuj se saino >evot zoper trganje po dr. Maiiću« z zraven stoječim znamenjem 1 kr., tueat 4 eld. 50 kr
Č - ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite.
Planinski zeliščni sirup kranjski.
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripnvost, vrar.obol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 steklenica 5« kr , 1 tueat & gl. Samo ta sirop za &« kr. je pravi.
Kričistilne kroglj ice,
ne smele bi se dočile pri jetrnih in
spoda navedena zdravila s prvo pošto dobi, da nas k6ozy poleg rotovfa v
Marijaeeljske kapljice
za Želodeo, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh i ri vseh boli znili v želodcu in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, slab želodeo. urak. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, uliste, bolezni na vranioi, na jetrih In zoper «r-->*."«vi-- -t'— i- i zlato žllo.Stekleni ca velja jlft	■ --i! 20 kr, 1 tueat 2 gld., 5
m'' tucatov samo 8 gld. Mvarilo! Opozarjamo, da se tiste Istinite MARIJACELiSKE kapljice dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani.
r> i fe vTv-!
(8uhutzm irke) steklenice 50
Št. 25.
Mesto zdravnika
za sodnijski okraj Podgrad v Istri razpisuje se z letno plaćo 800 gld. in potno odškodnino (pavšalom) 200 gld. Zdravnik stanovati mora v Podgradu, kjer je sedi'ž okrajni sodniji in drugim uradom, mora imeti svojo lekarno in govoriti jeden slovanski jezik.
Natančneji pogoji leže na ogled pri podpisanemu odboru in se na zahtevo tudi dopošljejo.
Prošnje za to mesto poslati je podpisanemu odboru v 6 tednih.
Okrajni zdravstveni odbor
Podgrad v Istri 15. decembra 1888.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-tidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liaril&bu bilo koje vrsti knji^otisknrskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila. Izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike. jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, Izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladiSeu) sve potrebno tiskanico i knjigo za crkvene urode.
Onda ima na prodaj sliedeiSe knjigo: Kmetijsko borilo za nailaljovalne tečaju ljudskih sol in gospodarjev v pouk eioiia prije iiO nve.
sada IO tvrdo vezana......u. ttO
Sodnijski obrazci nastavil II, Trnovoi: . . n. 20 Vilim Tel, provod Cegnora ...... n. IO
Ljudmila prevo<l J Lehaua.....n. %0
Filip provod Krizmana.......n. <CO
Antigona prevod Krizmana......u.
Trst iu okolica od Silo *......n. 510
PjeBina <» zvonu proveo A. 1\. Istranin . n. *<BO Istra pjesma	„ A. K. ^ . . n. <0
Ovo au knjigo jako prikladne za darovo o pniznieih zato ili si. občinstvu proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naruobu i dotični naslov (adresu) naručitelju.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
a1 occupa di tutte lo operazioni di Banca o Cambio • Valute.
a) A en't ta vemnmenti iu Conto corrent r, abboiiaiido
I'Kit BANCONOTE:
3l ,°/o <!■ preav di 5 g ni
3:|	12
"'»,11, »i n * •* u
8B , „ a 4 meHi Hhho 31 o „ a fi -
PEH NAPOLKONI:
8 >1
4 „aH
ZDRAVILA ZA ŽIVINO.
Štupu za živino.
Cvet za konje.
^'iSH
^ 5


Tft prav dobra Ptlllift iiingu najbolju vri va-h boleznih krav, konj in praflieev. Konje varajo ti» PtujiH trpanja ]io frevlh , ti f .avk, vst'b nale«ljl> ll» kiomili bolotnlji kaflljn, plućnih ln vratnih bole*nij ifr ..ilpravlja vso K ist«. i udi vzdržuj« konju dubtne. ■ ■krivio i iakruue.
Krave da)r> mnosr«! dobrep« mleka-
Zamotek 7. rahllnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov Nanio t gl.
Vsa ta našteta zdravila »e sumo prava dobijo
V lekarni TRNKOGZY-ja v Ljubljani
zraven rotovga
in vsak dan s poŠto razpošiljajo	1—12—12
N«jboljf>« mazilo zh konj® pouuiga jiri prvtdgu °
km»|i kolcn.knplt-nih lioli-zio, oirp-nui.ji v boku, kriZ itd otekunji no« m-'liu r i i 1» aa no gah. izvijunji tiS Oauji *u.llH,oprnve »uAioi itd.,8 kratka 'l"~nrl vseh vnanjih bole/nin la blbah. -- Hloklenica ■/. rahli-' niio navodom vred stane le 1 jrUI.. S stfkl /. rabilniiu ■J&Š. navodom vre<l
samo 4 gld.
'J1 ^'Vo,,• preav.di 2H g.ni H	„ „-«0 n
3l/» n ^ D « » m<38i
3l/a lin n n 6 »
II nuovo tasso d'interese vernamento in circolaziono cun 5 giorni di preavviso a datare dal 24 Ottobre. a. c.
in Banco giro abbuonando i I 3°|0 interesno annuo sino a (ptaluni|uc somma ; prolevazioni sino a f. 20,000, a vista verao chčquc; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferina dei versainenti in apposito libretto.
Contegcfia per tutti i versainenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Aaaume /mi- propri cnrmitisti Tiitoasso di conti di piazza, di cambiali per Trioste, Vienna, Budapest etl altrt* principali citta, rilascia loro aasegni per questc piazze, ed accorda loro lafacoltadi donncilinre efFetti presso la sna caasa franco Wogni spesa per essi.
b)	S'incnricn i/eWar<p(i>tto e itclla vendita di effotti pubblici, valute e diviae, nonebe dell'incasao di assegni, cavi-hiali o roujJonft, verso 1prov-vigione.
c)	Accovtla rti propri committenti Ai-coltft di depositare elFetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla seadenza.
d)	Vende le Lettero <li pegno 4>$0[0 e 5°[0 della Jiancn Commercialt' l iighe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°[0 deli' i. r. priv. Banca Ipoteearia au-striaca di Vienna.
Tricste, 19. ottobre 1888.
Gorsko maslo. 1 kg. . . .	85 kr •
„ , 5 „ franko .	4 f. 25 kr-
Namizno „ 1 „ . . .	95 „
Ovčji sir . 1 „ . . .	60 „
„ „ , 5 „ franko .	3 f. 10 „
Radgorski sir od piva 50 kom.	90 „ I'ožilja po poštarskem povzetju trgovina
F. R. HEGRAT
Freiištat pod Rarihoštem Moravska.
Biunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po su hcin, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsib kombinacijah
6lavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvo	gld. 3,3oO.OUO~
Reservni fond o<j doDičkov • 536.622 • »V Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živiienje	150.(NJO1 —
Re/.ervni fond za podjetje na
Premikanja vrednostnih efektov 161.500 -'remiina reserva vseh oddelkov » 7,342.7HU*tV' Reserva za škode	• 267 601 -
V portfelju:
Premije, ki «e imajo potirjati
v prihodnjih letih ..... 16.954.118-57 Skupni znesek v:, h škod plačanih odi. Ib38 do 1883 gld. 114.949.847 05
Urad ravnateljstva. 25—2 "Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej niši
Marijaceljske želodečne kapljice
zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu.
Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keiiki, želodoČnem kataru, gorečiče Irzavci) pri preobilnej produkciji slin, rumenio! bluvanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu Varnost, znamka proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himornj-dam Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , vslika stekenica samo 70 nov Olnvni zalog inia lekarničar „k angelju v a r h u" Kari Brad/ Kremsir, Morava.
Marijaceljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsnkej steklenici priloženemu poduku za vporabo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
V 'l'rwtu t Lekarna: Antonio Suttina
—	Lekarna : de Leitenburg, ali* Ercole triofante
—	Lekarna : Eduard de Leitenhurg, alla Saluta.
—	Lekarna : A. Praxinayer, al due Mori — Lekarna: Pletro Prendii i, al u Fontuna Impj-rale. — Lekarna: Benedetti Saraval, a" Amazone Triomfance. — Lekarna : Betiedeto "Vlach Miniussl, ulla Orte. — Lekarna : d . Viitorio Serravallo al R dentore (glav »kladiš >
—	Lekarna: Bmsoletro all'orso nero. — Postojna: Lekarna Kr. Baccarcich. — Sežana: Lekarna Philipp Ritschel. —
Mvarilo! Pristne Mnrijaceljsko želodčne knj.ljice ponarejujejo in posnemajo so mnogovrstno. V znamenje pristnosti mora biti zamo-tnria vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem (i iloženem poduku za vporabo razun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a i Kremericah (Kremsier).
Brnsko sukno
pošiljem proti gotovem denarji ali poštnem povzetji za neverjetno nizko ceno in sicer
samo dobre vrsti
3.10 metrov dolgo, na zimsno
obleko........f 3 75
8"10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko ..... f- 6.— a-10 metrov dolgo, na ftno
zimsko obleko.....f. 8.—
3 10 metrov dolgo, na lino
zimsko obleko . . . . f 10.— .') 10 metrov dolgo, na jako fino
zimsko obl ko . . . . t 12.— 3'10 metrov dolgo, na najfinejšo z msko sukno .	f. 14 — 3 10 metrov d' Igo, ua najbolj
fino zimsko sukno .	f. 16 —
Najodličnejše
brnsko šukno za suknje
2 10 metrov dolgo, na kompletno zimsko suknjo . . f 5,— 2.10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko suknjo . .	. f. 5.50
2-10 metrov dolgo, na fino
zimsko suknjo ,	. f. 6.—
2 10 metrov dol^o. na najfinejšo
zimsko suknjo	. f. 10.—
Štajersko valjano sukno
za lovske k k nje in menČikov
2 10 metrov	. . f. 5.20
Edina kristijanska tvrdka za r a zpošiljatv e
Karol Peehaezek
Briinn, Krautmarkt 13.
— Uzorci zastonj in franko.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
•— s * š
T u £
O H z
D
CD J.!-
*I I
«• o
> -:
i	I
-»•'	i
C	K
S) .1
J	©
t » r t .
O
e oŠ	"3
'S5 * Z
1
~ ■- = z * *
šc "S "5 £ »
n; — — * —■ t f
OC s s
Ui-š £
-o t-
3* s
» e •
fl^i u " S
o 'Z
Z U3 , - OC
oa
>T V

O.
X
- o z
4 1 2
oc a
SL t.čr.
č? m
O O O I- 1 *""! 51 oimUl
~ a.
t nt -j
Oglas.
V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič!
Ia d S, Kessler v Brno,
Ferdinandovo ulice št. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji :
10 metrov zimskega lodna za ženske obkke. dvojne šlrokosti		gld.	5 50
lo nintrov Vallorie-flanele ženske nlilnk^, najnovejši u/.orec		gld	4 —
10 metr.iv kalmuka, t.jžke baže, najnovejši uzorec.		t-Id	2 7U.
10 metrov barhanta za obleke, težke baže, najnovejši nzorec		TO ict.	3-
10 metrov tlaga za ponoćne suknje, kriŽHstega. najnovejši nz	>rec	gld.	2 50
•,'Vi vatlov Preitejevskega barhanta, modor in mjav gi. 5 bel	in rud »rt	gld.	6-
3 10 m^tra blaga za moško obleko za zimo. In. gld 5 fi0. Ila.		gld	3.5
2.10 m-tra blaga za zimske suknje, modnega. Ia. gld in —,	IIH.	gld.	6-
2.10 metra blaga za ogrtače, modnega.		gi	«.-
0. kap lz pliia za eosiiode in de^k«		gld.	i r>' i
1/ zimska posteljna odeja iz Rom?.', kompleti.h		vid	M. —
1. žabraka, :0u em dmga. l.to cm. širok., U žoiia gld a")0.	II, S' Vil	gld.	1 50
1. Angora-ogrinjalo. za z>mo 10/4. Ia. eid. 6 — Ha.		yld.	•2.80
1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J^riey. vs b modne barve in	al. 3. II .	»j Id.	1 50
•H krili iz klobučine. bogato tambnrirani, rud»<*i. sivi in mi	vi	eid.	3 -
6 parov zimskih nogovic. pletenih, v vs^h barvati, prog(i«titi		gld.	150
1 platnena rjuha, 2 m^i.ra dolua, brez Šiva		tdd.	1.50
10 metrov posobne preproge, težke • aže		gl	n 50
1 moška srajca bela i narvanta, Ia gld. 1 S<>, Ila.		gld.	1.20
•i delavske sr^ce iz teške pa ousf rdu		eid.	2
H nar« ga6 i/ barhanta. platna Ih. pjd. 1» 50, Ila.		gld.	1 8i'
9 parov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v vseh barvah		gd.	1 10
6 ienskih srajc h modnega lati a ali šifona, 1» gld. 5.	Ila	eid.	H.25
3 nožni korseti i' Šifona. vezani Ih. irld 4.-. Ila.		gld	1 HI
1 zastor iz jute, tn-ski mm«, b. i H 50. Un.		g d	i. 30
1. garnitura pregrinjal, 1 r>rt. in ■> p ,8r.. nreg-,. iz npsn t'ld	450. iz jut	v o	H 50
29 vatlov domačega platna, t. šk- ha2e *4 e>,j. :> r,o. */(		Irl	■l 20
29 vatlov oksforda. najnnv. jši naris		gin	4.50
9 vatlov kanafasa, namov jši naris, najboljša baže		Ldd	6.-
3 prti. vseh barv, gld 2 - 8|4		gld	1 -
Uzorci zastonj in franko.
Singprstrasjfi Nr. i i),
zimi goldeiidn
Reihsapfel.
Apotheke
Wicn
Kričisitilne" n"k.rta' un,'"r'»,n" Urogljioe wm«, sasluetio rm zidnje Imo, kajti n< aknraj bolezni .... . , v ^"J«.! "i 'e krjtlilce tUoflKrat na pltuzale svojimi ffinl) Ivor nojra uspehu. V nnjhujBlh Dule/.nlli v knjiti aa je iniiotf. ciriuili zlravll r^lul >, i. p» t--li krajrijiuftli n>!*te vllokrat in v zdA kratkem cnsu popoln* ozdravljanje zUobllo J-dna Hkatljio t. z /r, krogljiaami »tant 'JI kr„ juden za vitrk i C SkafHi-cai.il i gui fi kr. pri nefr.mkiriine po«ll|>itvi po imvz.it|i l f..r 10 kr. P^oU jc-.tovini stane poitiliat.'v . 1 zh-W f> 2 ^i"411	:i zavitki f. »;i.-|, 4 zavitki (. 1.10, 5 zavitkov f. 6.80,, 10 zavitkov f
'J.^U. (Manj kot Jedan zavit k ne p..f>llja].
Pristne so jedino le one krogljice, katerih napotnice imajo podpis i Pserhofer-la m so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih.
DoSlo nam n«Sievilo ui.^m v kojih se nupeivilol in rabll^i t^H l<ro lic za hv .1J nj^jo za ozdravljenn iz vaikf,vrstnih novarnin bolezni. V.takdki jo le «nk nt pojk.fl l *o s (eini kro«l jio.mii edravlti Jili i.ripo-rofia i orugim.	1 1
Vaj m1<»«I£> tu nekulora toli xalivalnili piivem i
Hrafla i.ri Smledniku, 1'i. sept. 1S87.
Illagor.idiii fzospoo ! Kila j« h..j>j , volja d« so ml priSle v roke V»Se krnuljiin pifl on Vam o vHpehu : Prehladila s.mii s« v otroCii pouelji, da nU ni veft mo«lt vrdiU svoje dtilo in isve^tnn bi bila u*e mrtva, ako ne bi m. bile redile Va»e «udovato kro(flji(ja. Bog Va.s tis fkrat za to blagoslovi. Prepričana sein, da me Va3e kroffljlne p.polnoina o'dravo, kakor »o ozdravilo tudi .irniro
Tereza Knifič.
DunaiHko Mnvomfsto, 0, deo.
Vaffa visoltorolie ! Najtoplej*o zahvalo Vam iz-rekam v imenu fiOl.on- svoje tele. Bel.'b ila je r, let nn kronl^iHin ?el idSiiem kataru i . vodenici. Življenje j-j j,. j,.i, trpljenj« in u*e le mislila, da Je zffiibljen*. Slučajno dohila jo Pka'1 ico VaBlh izvrstnih kri6lstilnih kr..Rliic in p. d liSeJ viiorabl Utlh je ozdravela. Z visokim spofifov nijern
Jožefa Weinzettl.
Mitterinz rslorf Oor. Avstr. 10. i.iuuvarj i 18SH. i Vaie blagorolje! Izvoliti; ml blagovoljno ooslati ' p • po«tl Jeden zavitek Vaflib izvr+tnili k-iCistilnih krogljlo. Prisiljena sem, Izi* <H Vam svojo popilno
priznanje glole vrednosti teh krogljic, kntern bodem priporočila, kjor bodem le mogla, najtoplejšo vsem bolnikom. O t«\i svo|-| m vali V«g po»blaBfii|ein, ili lo morete objaviti po Vafiei ilragaj v.dji. Z visokim »poštovanjem	Tereza Kaštner.
Oottsohdorf pri Kohlb. Avstr. Šlezlja, H. okt ISHfi.
^'aB' blagor'dje ! Prosim Vas uljudno, da mi poBIJ.>te z-vitek II Skutljii'. Vf,Sih univerzalnih kri-
eistilnlb krogljic. Sam . VrS im Cudovatim krojjlji-
cam imun se z .hvaliti, d t sem reBuna telodCne bo-b'Ztit, na katerej so.n trpela kroi 5 let, Ne hodom nikdir vert br«'. njih iti t a» m»l i'lagor.'dju i»re-k un s tem najtopleJBo z .hvalo Z odliCnim »polto-
Taniem	Ana Zwickl.
ltohrh ch; 38. februvarja 18MJ. VaBo blago-od|» ! M-geea novembra p, 1. naročil sem pri Vas zavitek kr.gljic. Opazil sem ju« i mojii iona njih mjbolJSi v«iioti ; oba sva trpela rni hiidom irlav »ioIu in s'abem izpra/nevji, .Ia sva bila u*e edvolila, iikoprav imava Pe-le II! let. In glej ! VhBo krogljloe provzroHile so čudo in nuji osvobodilo soieznl. S p)Boovan!em	Anton List
Amflrikansko ma/ilo *>i '^»J6 p« '»dih,
^MH^pn^ma na)b»ljBi pomoe.k proti protlrm ii dru im reumatirfnim bolesti m v iirl.tono n mozgu, nigr nl, nervoznim zobo oliin, glivoholim. trguju v ufesih itd. itd. 1 gld. 30 kr.
Esenca za oči FiomHrhaus n- >, 1 skh-nica f 2.50'/3 stoki niču f. 1.50. Prah za zno| na nogah 1 Škutljioi oO k-, z poštnino 75 kr.
Ps^rhof^rjuva timokininska nomada
naj bolj Se srods'.vo za rastje las. Le;.o opravljena Bkatljica 3 gold.
Univ«rsalni nlaštnir Profe,^ steudeia proti
_ .,„, .„i. M	vsakovrstnim ranam,
gninsnim lilesom, ealo nroti stariin ulesooi na nogi'.. ki -.o zdaj pa zdn.l zn vii* odpirajo, proti 8rvu na prstu (Plngervvurm ird. i pos. 50 k. z poBtnino 7o k.
A. W Bulrinhova	eIJftl'riA 8o1-.
hh^mmmh I zvrstni p on 8ck pr >ti i vs-m uasTi|ilcor^ilTT^prlbave kakor: glav bulu, trganju v elavl, j!ei da8ni in krCu, hetnornjdalnim • bolestim, zapeki itd. t zavitek t gld.
Franoovo Sqanje 1 sk.jlnica fi(J kr. J. Ps«*rhofnr-jev Ledeni balzam ui!e
.mi ii	mno-
go let n najboljši potnoS'k spoznan proti ozeblinam vsake vrsta kakor tudi proti starim runam Ud. I pisodioa 40 kr p. poŠti <5 ki.
Bližam 73 rjolt^nof! zanesljiv pnmoBek proti
, , i. „i.............. vratu, l pos.
■1 'i kr. p > p of»ti 115 k r.
Živnnska PS^nm '"riiake kapljice) pr otl po
___Mini	_i.-i.ii-......... (elndou slabi
prebavi, vsak .vr<tnon trčenju v dolenjem telesu, ishorno do nače vraSilo I flunon 93 kr.
TrnOtiSflV sok ftbl?n> znano izvrstno zdravilo
______uu—i.....t ]■■—'■ kat ru. brihavogii, lirSnemii
kaHIlu iti. t stekleni'a Si kr.
Anglezki čudnovati balzam 1ingtekV ri, kr"
J^^^^^^mn^B 13 stok. 1 fr 80.
Fijakerski prašek
i^vvMmuit1^1)11 itd., 1 fikatlja 3Ti kr., z poRto 00 kr.
Izv«n imonovanih izlnlkov vilobivajo se Šn drusre farmaceutižne specijalitet« ki so bile po vsi h avst-ijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja no poŠti se točno odpravljajo nroti gotovini ali povzetju Pri nrnjšnjej donošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) sta<e porto dosti ma ij n«ao pri povzetju
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v laatnej liiii.
pošilja proti povzetji:
Sukna za gospe
iefi-t metrov, sama volna v vsf-h inotiernlh barvah dvojna širokost f S,
Kal muka
deset metr., črtež po modi se da oprati 60 ctm f *.»o.
Valarijne flanele
ieset met., ki se da oprati na pol volna po najnovejših risarijah 60 ctm. f.
Baršena za oblek?
leset metr , ki se da oprati, krasni vzorci 00 ctm- Širok f. 3.
Niger kega valjaneg * sukna
deset metr., Haina volna, najnovejše blago /.a jesenske in ziimku oblek« dvojne širo-koNti for S.
Velurjevi šali
*/4 dolga samo volna f a.SO.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko široko, za kostume, v vseh liarvah . otidi progasto in pisano 10 metr, for. 9.
Blago za spalne sukne
<>0 ctm. šir najnovejši uzorc.i 10 m, f. 9.so
Životi „Jersey" za gospe
(jopice) i. svilnatimi Rtimbi, v vseh barvah, kompletne, velike; 1 komad f I.50
Košulje za delalce
i t rumburškega oksforda velika, 3 kom f. *
Holandske dolge prpproge (ostanki)
10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00
Normalne košulje in hlač?),
kompletne, velike, 1 kom. f. 1 SO
Crnl Terno
saksonski izvod, dvostroko Širok, in celo ■ bleko. 10 metrov f. 4.50
Progasto blago za obleke
60 ctm. široko, najnovejši vz irki, met f. 2.riO
Volnati ryps
v vseh barvah, G.O ctm Širok, 10 metrov f 3.MO
Dreidrath fTroziČje)
najboljša vrsta, 60 ci.m. široko, _10 metrov f. S.»O
Ženske košulje
'z močnega platmi sčlpkumi G komadov f.
Dom če platno
1 komad, 30 vatlov */t for; vft.PiO i • 30 » v<
Kiug-Webe
boljš« ii'go plaina 1 koma 1 R 4 širok. 80 vrni >v f, O
S i f o n
1 komad, 30 vatlov, I u f. r».SO, najboljše vrste f 6.£%0
Kanuafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 «0
1 a0 » rndn« > sto Oksford
s* mor« pr ti, dobra vrsta, i kos SO vatlov f. 4.SO
Garnitura iz rip a
sestojeČa iz 3 postelj nih pregrinjal in namiznega prta svilnatimi čipkami for. 4 SO
Garnitura iz jute
2 namizna prta in pos'eljno pogririjn u (*ii kumi f. SI.SO
lo
Jute zastor
jurški vzorek ; pod pol ni
for ».»O___
Konjska plahta
juko dobra. 190 ctm. do»t'a, 130 ctm. Široku, f. I.SO
Odeje za fijakerj^
190 cm.adolga 130 cm široka, f. «.SO Košuljo za gospodu, lasroo delo
belo ali ba'vane 1 kos laf. I II a t I »O
Žensko košulie
Iz šifona in platna, 1'nm pleten-for. 8 SO
3 kom
rovarilo skladišče suknena hlapa
Brnsko sukno
OM mek 3. 10 nn tmv za podpolno niožko obleko f. :« VS
Ostanki B nsitega sukna
Ostanek za podp hio možk > »deko Ij.10 ni' trov -lolui) lnr S
Blago za zimske suknju
istanek 2* 10 m za popolno z m j£-o suknje rjavo in višnjevo, f A.SO
Blago za površoje suknje.
najfinejše vrste, za eelo snknj f-
Vzorki brezplačno In franco. Kar komu ni všeč se sprejme brez ugovora nažai
—isMamaz.*!*
Tiskarna Dolenc v Trstu.