PoSfnlsv ffaftnfli sp fufovMi Leto XII., štev. 120 LJublfana, četrtek z8. maja 1931 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — TeL 3492 h) 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova oldca št Z — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljob« liana St 11.842. Praha čisio 7S180 Wieo St 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: ftjabftana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 m 3 J 26. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telei. §t 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglar, po tarif u. 20.000 metrov nad zemljo Včeraj je profesor Piccard s svojim balonom startal U poletu v stratosfero — Dosegel je višino 20.000 m, toda do večera se še ni vrnil na zemljo Augsburg, 27. maja, a Danes je znani švedski učenjak pTof. Piccard startal k svojemu poletu v stratosfero. Na ta polet se je pripravljal že dolgo časa ter je zgra« di! poseben balon, ki ima hermetično za» prto gondolo. Prvi poskusi so se izjalovili, danes pa je polet uspel in prof. Piccard se je dvignil v višino, kakršne dosedaj še menda ni doseglo nobeno živo bitje na zemlji. Njegov polet v ozračje predstavlja nov zgodovinski dogodek, nič manjši od prvega poleta preko Oceana, za znanost pa je še mnogo večje važnosti. Namen tega polena je izključno znanstven. Prof. Piccard hoče ugotoviti, ali drže dosedanja domine, vania učenjakov glede ustroja stratosfere. Ob 3.30 so pripravili na ozemlju tvornice balonov Riedinger balon za start. Navzoči po bili številni inženjerji, pa tudi mnogi znanstveniki in osebni prijatelji prof. Pic« car da. Ob 3.30 je pTof. Piecard skupno z fizikom inž. Kvpfferjem stopil v gondolo, ki so jo nato hermetično zaprli. V gondolo je vzel nekaj hrane, posebno zalogo zraka, zadostnjočo za polet 12 do 15 ur, razen te« ga pa še dve rezervni steklenici kisika. Ob 3.55 so /adonela med grobno tišino v jutra« n i i p vi t kratka povelja in takoj nato se je halon dvignil z zemlje. Dočim se je balon pri prvih poskusih dvigal le polagoma, je tokrat izredno naglo drvel v višino, tako da so bili celo strokovnjaki presenečeni. L=?ben veter je nesel balon proti severoza« padu in že v nekaj minutah je dosegel vi* šino 1000 metrov. Sprva je visela gondola relo postrani, kasneje pa sta prof. Piccard in njegov spremljevalec gotovo razdelila tovore tako, da se je gondola uravnotežila. Kake pol ure ie bil halon že v višini 2000 metrov in v jutranjem svitu se je svetil kakor srebrna krogla. Približno poldrugo uro so halon že opazovali v južn ©vzhodni uneri v višini kakih 5000 m. Ob 6. zjutraj sn ga še videli z daljnogledi; takrat je bil 7c kakih 9000 m visoko. Odposlanci tvor« niče so zasledovali halon nekaj časa v av« f-cimr.lv lih. Oh 7. zijut raj so videli balon nad mestom Kaufheuem. kmalu nato pa nad Kemptenom. Opoldne je phil zrakoplov nad severno obalo Bodenskega jezera v bližini Lindaua. Tedaj je bil visoko že nad 16.000 m. Tu je krenil v južnozapadno smer in prešel na švicarsko ozemlje. Prvotno so računali, da bo ostal Piccard v zraku največ 6 do 7 ur ter da bo že okrog 11. ure pristal in se spustil v okolici Basla. Piccard se je nameraval dvigniti v višino 16.000 m in ostati tam dve uri, da bi proučil kozmione žarke, ki potekajo po mnenju fmkov iz radioaktivnega ozvezdja. Okrog 14. ure je bil zrakoplov po 6odbi strokovnjakov v višini od 19 do 20.000 m. Zajela pa ga je zračna struja in ga zanesla v smeri proti Bernskim Alpam. Trenutno se ne ve, kje se zrakoplov nahaja. Če se Piccardu ne bo posrečilo priti preko Alp, obstoja nevarnost, da se pri pristanku po« nesreči. Niti Piccard nitr njegov spremlje» valeč nista izvežbana zrak op lovca. Poseb« no bojazen pa povzroča dejstvo, da imata največ za 15 ur zraka in da Iv mogla za« radi pomanjkanja zraka izgubiti zavest. Augsburg, 27. maja, s. Švicarske in nem« ške oblasti so dale na razpolago vse tele« fonske proge, da bi mogP takoj kontroli« rati, kje se zrakoplov trenutno nahaja. Ob 6. zvečer o usodi Piccarda in njegovega smelega poleta ni nobenih zanesljivih ve« sti. Tvornico balonov v Augsburgu na« ravnost oblegajo. Od vseh strani zahteva« jo informacije o usodi smelega učenjaka in izražajo bojazen, da ho postal žrtev svo* jega drznega podviga. Švicarske in nemške oblasti so poslale tudi več letal na poiz« vedovanje za balonom prof. PiccaTda. Ob 7. zvečer je javilo letalo nemške Lufthanse, da je opazilo balon v višini kakih 16.000 m nad dolino Ima nad avstrijskimi Alpami. Inomost, 27. maja, g. Zrakoplov Piecar« da so ob 19.10 videli v višia Pvstorja, ki spada kakor dosedanji ministrski predsednik med ožje pristaše maršala Pilsudskega. Slavek bo po sestavi nove vlade prevzel zotpet vodstvo vladnega bloka v parlamenta. Povod za vladno krizo je predvsem v težavnem gospodarskem ln finančnem položaju države, zaradi katerega je v merodaj-io iih krosih prevladovalo mnenje, naj prevzame vodstvo vlade osebnost, ki je strokovno posebno sposobna za borbo proti gospodarski krizi. Razen tega je bilo tudi močno omajano stališče dosedanjega finančnega ministra polkovnika Matuszew-skega. Kako resen je finančni položaj, je raizvidno tudi iiz dejstva, da celo maršal rilsndski sam ni mogel vztrajati na odporu proti znižanju plač oficirjem. Njihovi prejemki so bili znižani za 5 odstotkov, ostalim uTadnfkoon pa. za 15 odstotkov. Od-čeodena je bila tudi rešitev cele vrste po« litičnih problemov in zakonskih osnutkov, ki jih je Slavekova vlada, nameravala predložiti Sejmn, da bi se predvsem osreitofco čilo vse delo za zboljšanje finančnega oo iožaja Varšava, 27. maja AA'. Predsednik re piulblike je sprejel ostavko vlade in jo obenem poveril, da vodi še dalje državne po sle do sestave nove vlade. Varšava, 27. maja s. Predsednik Moscic-kl je poveril sestavo vlade ministru za trgovino in industrijo Aleksandru Prystorju. Berlin, 27. maja AA. Vest o sestavi poljske vlade je tn zbmdila veliko presenečenje. Sodijo, da je Slavek zato demisijoni-ral, da bo mogel prevzeti vodstvo vladnih skupin in pospešiti priprave za revizijo poljske ustave. V Berlinu mislijo, da bo njegov naslednik minister Pystor. Berlin, 27. maja č. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da izpremembe v poljski vladi ne bodo vplivale na dosedanjo zunanjo politiko Poljske niti v primeru, da bi grof Zaleski ne ostal zunanji minister, marveč da bi bil imenovan, kakor se govori, za poslanika v inozemstvu. Mednarodna parlamentarna trgovska konferenca v Pragi Konference se udeležuje 100 delegatov iz raznih držav vsega sveta Omlljenje carin, pobijanje brezposelnosti, mednarodni krediti šeba izjavil, da pogreša v poročilu obrav- Praga, 27. maja d. V poslanski zbornici fi ae včeraj sestali, kakor smo že poroti? H. člani centralnega sveta mednarodne r - rlaroentarne trgovske konference, ki bork- razpravljali do 29. maja o raznih vprašanjih mednarodnega trgovskega sodelovanja. kakor mano, Ima mednarodna parlamentarca konferenca nalogo delati za poenotenje trgovske zakonodaje in tako nuditi včlanjenim državam na podlagi medsebojne podpore uspešno varstvo njihovih inozemskih interesov. Konferenca ima vsako lotn svojo plenarno sejo in zaseda sedaj v Pragi že drugič. Sedanje 17. zasedanje se vrši pod pokroviteljstvom predsednikov obeh zbornic Narodne skupščine ter češkoslovaške vlade. V Pragi se je sestalo 300 delegatov, ki zastopajo parlamente naslednjih držav: Afganistana. Avstralije, Belgije, češkoslovaške, Jugoslavije, Nemčije, Francije, Grčije, Velike Britanije, Ho-1 and ske. Irske, Japonske, Kolumbije, Lati-ške, Luksemburga, Avstrije, Poljske, Portugalske, Švice, Španije, Turčije, Zedinjenih držav, Madžarske in Viktorije. Jugoslavijo zastopa praški poslanik dr. Kra-mer. Včeraj sta zasedali komisiji za proučitev svetovne gospodarske krize ln za obtok kapitala. V prvi komisiji so razpravljali o poročilu francoskega delegata bivšega ministra Juliena Duranda, predsednika trgovskega odbora francoske poslanske zbornice, o vzrokih svetovne gospodarske krize in o ukrepih za njeno odstranitev. Poročilo predvsem priporoča sukcesivno odstranitev carinskih ovir. V debati so govorili zastopniki Anglije, Nemčije in Poljske. V imenu češkoslovaške je poslanec navo vprašanja brezposelnosti. Poudarjal je, da se mu zdi za omiljenje brezposelnosti najprimernejše sredstvo mednarodna pogodba o skrajšanju delovnega časa. Komisija za obtok kapitala je ^zela na znanje poročilo bivšega francoskega finančnega ministra Germain Martina, ki obravnava v bistvu naslednje tri točke: 1. Kopičenje kapitala v novčaničnih bankah in problem razdelitve zlatih zalog. 2. Vprašanje kratkoročnih posojil, v katerem vidi poročevalec gotovo nevarnost za gospodarsko in socialno stabilnost 3. Problem re-glementacije in unifikacije dolgoročnih posojil. Poročevalec je predlagal, naj se ta vprašanja uredijo z mednarodno pogodbo držav, ki se jim taka posojila dovoljujejo. Danes so komisije Izdelale resolucije, ki bodo predložene v odobritev plenumu. Belgijska vladna kriza Bruselj, 27. maja. s. Kralj je danes na* prosil voditelja katolikov v zbornici, Ren« trina, naj prevzame sestnvo nove viade. Rentin je izjavil, da je sprejem te ponudb be odvisen od konferenc, ki jih bo imel s svojimi prijatelji. Mandatar krone se je še dopoldne sestal z bivšim ministrskim pred« sednikom Jasparjem, popoldne pa je imel pogajanja z voditeljem liberalcev. V poli« tičmih krogih dvomijo, da mu bo uspelo sestaviti vlado. Bruselj, 27. maja AA. Socialistična par« lamentama skupina je na svojem sestanku sklenila, da ne sodeluje pri reševanju vlad« ne krize, dokler ne bodo razpisan« nove volitve. BRIAND OSTANE ZUNANJI MINISTER Na seji ministrskega sveta je Briand po soglasno nra izrečeni zaupnici umaknil svojo demisijo , Pariz, 27. maja M. Dopoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je padla odločitev o Briandovi ostavki. Briand je svojo ostavko umaknil in bo ostal še nadalje zunanji minister. Za sejo je vladalo v vseh političnih krogih, pa tudi v vsej francoski javnosti ogromno zanimanje. Pred poslopjem ministrskega predsedništva se je zbrala velika množica, ki je ves čas prirejala manifestacije za Brianda. Na seji je najprej podal Briand poročilo o ženevskem zasedanju sveta Društva narodov. Njegovo poročilo je vlada soglasno odobrila, nakar se je ministrski predsednik Laval zahvalil Briandu za njegov trud in ga v imenu vseh članov vlade naprosil, naj umakne svojo ostavko, naglašajoč, da uživa ne samo neomajno zaupanje celotne vlade, marveč tudi široke francoske javnosti, ki odobrava njegovo politiko miru in varnosti. Zato naj ostane še nadalje na svojem mestu in vodi zunanjo politiko Francije po dosedanjih potih. Briand se je zahvalil za ta dokaz solidarnosti članov vlade in po daljšem prigovarjanju vseh članov vlade naposled preklical svojo ostavko. Na jutrišnji seji poslanske zbornice bo Briand osebno odgovarjal na interpelacije o francoski zunanji politiki in obrazložil sklepe ženevskega zasedanja. Pariz, 27. maja s. O seji ministrskega sveta, ki je bila danes pod predsedstvom predsednika republike Doumer-guea, je bil izdan naslednji komunike: »Zunanji minister Briand je poročal o pogajanjih evropske studijske komisije in sveta Društva narodov v Ženevi. Ministrski svet je soglasno odobril stališče francoskih delegatov. Nato je ministrski predsednik Laval v imenu vse vlade naprosil zunanjega ministra, naj na svojem mestu nadaljuje mirovno politiko in politiko varnosti, kakor se je doslej vodila ob odobravanju parlamenta. Zunanji minister Briand se je zahvalil svojim tovarišem za izraze solidarnosti ter je izjavil, da je pripravljen stopiti pred parlament ter obrazložiti ženevske sklepe in jih zastopati. Državni podtajnik Poncet je nato po- Sestanek evropskih državnikov v Angliji Po poročilu pariškega lista bo v Chequersu sestanek evropskih diplomatov, ki bodo razpravljali o finančnem položaju Nemčije Pariz. 27. maja j. »Journal« poroča, da se bo vrši sestanek ministrov v Gherquesu kmalu po mednarodni konferenci urada za delo. Dočim je bil prvotno nameravan samo sestanek angleških in nemških državnikov, namreč Macdonalda. Hendersona. dr. Bruninga in dr. Curtiusa. zatrjuje »Journal«, da se bodo po dogovoru med Londonom in Parizom udeležili tega sestanka tudi zastopniki Francije, Belgije in Italije, tako da bo imel ta sestanek značaj mednarodne konference. Zato mu sedaj pripisujejo Še večjo važnost, kakor od začetka. ker je jasno, da bo ta konferenca v nemali meri vplivala na splošno mednarodno situacijo, zlasti glede na akoiio Nemčije. ki namerava na tem sestanku načeti vprašanje revizije Yotmgovega načrta odnosno celokupnega reparacij skega problema. Nemčija se postavlja na stališče, da se je vrednost zlata v zadnji dobi znatno dvignila in da je zato revizija reparacljsteih (plačil neobhodno potrebna Velesile se s tem naziranjem ne strinjajo ln nameravajo ponuditi Nemčiji veliko mednarodno posojilo v višini 2 milijard mark, da bi mogla zadostiti svojim obveznostim. Nemčija pa tako posojilo odklanja, češ da bi to nalagalo Nemčiji le nove obveznosti Jn bremena O vsem tem kompleksu vprašanj se bo razpravljalo v Chequensu, da se položaj razčisti še pred, predno bi prišlo to vprašanje pred Društvo narodov. Madžari so z ženevo zadovoljni Značilne izjave zunanjega ministra grofa Karolyja — VtSs solidarnega nastopa Italije in Francije Budimpešta, 27. maja a Zunanji minister grof Karo)yi je dal dopisniku madžarskega dopisnega urada daljšo izjavo o rezultatih ženevskega zasedanja sveta društva narodov. Najvažnejše politično vprašanje je tvorila avstrijsko-nemška carinska unija. Objektivna rešitev tega problema je bila v veliki meri omogočena 3 tem, ker je Italija v tem vprašanju zavzela enako stališče kakor Francija, kar je v veliki meri poenostavilo splošni politični položaj in kar gotovo ne bo ostalo brez odmeva tudi v medsebojnih odnošajih med Francijo in Italijo. Z gotovim optimizmom se lahko zato sklepa, da so se tudi upanja za sklenitev pomorskega sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo izboljšala v ve- liki meri. Madžarska le z največjim veseljem pozdravlja vsako Izboljšanje odnošajev med tema dvema velikima narodoma, tem bolj, ker je trdno prepričana, da to nikakor ne bo kvarno vplivalo na odno-šaje med Nemčijo in Italijo. Tudi v Nemčiji so zadovoljni Berlin, 27. maja s. Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Curtius obširno poročal o ženevskem zasedanju sveta Društva narodov in o rezultatih posvetovanj v evropski študijski komisiji. Vlada je soglasno odobrila njegovo poročilo in je kancelar dr. Briining v imenu vlade čestital zunanjemu ministru k doseženim uspehom. Sanacijske akcije avstrijske vlade Dolga nočna seja ministrskega sveta — Sanacija Kreditanstalta in sanacija državnih financ nost, o obdavčenju uradniških plač, o zni« Dunaj, 27. maja. d. Ministrski svet je imel sinoči sejo, na kateri »e je predvsem bavil s sanacijo Kreditnega zavoda. Ob 8. zvečer je bila seja prekinjena ter je imel zvezni kancelar dr. Ender daljši razgovor s predsednikom Narodne banke dr. Resi« schem ter generalnim ravnateljem Braun« eisom. Kakor zatrjujejo, potekajo pogaja« nja z inozemskimi krogi o sanaciji Kredit« nega zavoda ugodno. Ob 10. zvečer se je ministrski »vet po« novno sestal k razpravi o zunanje»politič» nem položaju, predvsem pa o sanacijskem programu za državne finance. Minister za pravosodje dr. Schiirff, ki zastopa v kabn* netu Velenemce, se seje nd udeležil in se je opravičil z obolelostjo. Ministrski svet je sklenil, da predloži jn« tri Narodnemu svetu zakonske predloge o dzpremembi zavarovanja zoper brezposel« žanju nekaterih uradniških plač in o povi« šanju carine na kavo in čaj. Sprejeti so bili tudi razni sklepi o zmanjšanju prora« čunskih izdatkov. Ob koncu je bila skupna seja ministr* skega sveta in zastopnikov Narodne ban« ke o sanaciji Kreditnega zavoda. Schobrov gospodarski blok je imel vče« raj popoldne sejo, na kateri je ugotovil, da je položaj za enkrat neizpremenjen in da nimajo velenemci nobenega povoda iz« premeni ti svojega stališča glede na uradni* ška vprašanja. Zato ne bodo v parlamentu glasovala za zmanjšanje uradniških prejem« kov. Basel, 27. maja. d. V §vici »o se včeraj pričela mednarodna pogajanja za razširje* nje finančne podlage avstrijskega Kredit* nega zavoda. Zarota proti Mussolinija v Londonu London, 27. maja. g. »Daily Erpres« objavlja danes senzacijonalno vest, da so v Londonu odkrili zaroto proti italijanskemu min istrskemu predsedniku Mussoliniju. Pred nekaj dnevi so prišli v London agenti tajne fašistične policije, ki so ugotovili, da je pred časom v Italiji aretirani anarhist Schirrn dobil od londonske antifašistične organizacije nalog, naj inscenira atentat proti Mussoliniju. Ako ta atentat ne bi uspel, bi se Izvršil drug atentat z bombnim letalom, ki bi na palačo, v kateri stanuje Mussolini, vrglo bombe. Kakor poroča isti list, je londonski policiji usipelo dobiti v roke bombe in letalo, ki bi se porabilo v to svrho. Sklicanje plenoma Društva narodov Ženeva, 27. maja. M. Dr. Curtius je kot predsednik sveta Društva narodov sklical jesensko zasedanje Društva narodov za 12 september. Svet Društva narodov se bo se« stal že 1. septembra, da pripravi še neka« tere zadeve za plenarno zasedanje. Na tem zasedanju pride v razpravo tudi letno po« ročilo tajništva Društva narodov o vseh političnih, gospodarskih in pravnih za de« vah, o katerih je razpravljalo Društvo na« rodov v minulem poslovnem letu. Na sep« temberskem zasedanju bodo izvoljeni tudi trije novi člani sveta Društva narodov. Bržkone bo Španijo ponovno izvoljena, do* čim pride na mesto Perzije Kitajska, na* mesto Venezuele pa Bolivija. ročal o ukrepih, ki jih je sklenila evropska komisija za študij in udejst\ i-tev ženevskega organizma. Finančni minister Flandin je nato podal pi e-gled o finančnem položaju v Evropi.« Odmevi Briandove odločitve Pariz, 27. maja. AA. Briamdovo odločb ter, da ostane še nadalje zunanji mlnjster so sprejeli politični krogi z največjim zadovoljstvom. Politični krogi so prepričani, da bo dobil Brand v zbornici v zananip-politični razpravi veliko večino. Kakor predpisuje ustava, bo kabinet odstopil 13. junija, ko bo novoizvoljeni predsednik Doumer prevzel predsedstvo. List >Volonte< piše, da bodo nekateri, ki sedaj podpirajo ls raznih taktičnih razlogov Brianda, po zneje nastopili proti njemu. Pariz, 27. maja. AA. Hava« poroča, da se zunanji minister Briand ni vezaJ niti za določen čas, niti za določen eUj, temveč je samo pristal, da bo vodil v soglasju 6 parlamentom še nadalje zunanjo polftiko. Kajti sredi jranija bo dala vlada e priliki nastopa Doumerja kot predsednika republike ostavko in Briand noče prejudicirati sklepov novega predsednika repnblSka. Kongres ruske pravoslavne cerkve Sremski KaHovci, 27. maja. p. Vfceraj j« bilo tukaj otvorjeno zasedanje aairijerei« skega saboma pravoslavne oerkve v euagra* ciji Zasedanja se udeležujejo delegati z vsega sveta. Prišlo je tudi več roških epi* skopov iz Amerike m Azije. Balkanska agrarna konferenca Sofija, 27. maja s. V navzočnost SteviV nih delegatov in diplomatskih zastopnikov balkanskih držav je bila danes otvorjenat balkanska agrarna konferenca. Stroge obsodbe po zakona o vina Beograd, 27. maja. p. Prvostopno sodKč* v Vršen je danes izreki« prvo sodbo po> novem zakona o vrnn. Obsojenih je bili 10 trgovcev zaradi ponarejanja in nedo« voljenega mešanja virna na občutne zapor« ne in denarne kazni Češkoslovaški poslanik odpotoval v Prago Beograd, 27. maja AA. CeSfcostovaSM poslanik na našem dvoru FReder je odpotoval snoči v Prago. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal svetnik poslaništva Jan Relcher. Upokojitev Beograd, 27. maja p. S kraljevim ukazom je upokojen poslanik na razpoloženja dr. Ante Tresič-Pavičdč. Imenovanja profesorjev Beograd, 27. maja p. Za profesorja v 8« položajni skupini sta imenovana Boris Jaklič na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani in O. Ažman na enaki šoli v Celju, doslej oba pripravnika na istih zavodih. Za predmetnega učitelja v 9. skupini je imenovan pri Drž. osr. zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani dosedanji pripravnik Martin Goetzl. Nova konferenca o davtra na poslovni promet Beograd, 27. maja AA. Glede na razne vloge z željami po Spremembi odredb o tarifah skupnega davka na poslovni promet, ki prihajajo od nekaterih gospodarskih ustanov, je davčni oddelek finančnega ministrstva sporazumno z zastopniki gospodarskih krogov sklenil sklicati posebno konferenco interesentov, ki bodo razpravljali o tem vprašanju. Francija svetovni bai i • Pariz, 27. maja. č. »La Republique* ob« javlja statistične podatke, s katerimi do« kazuje, da je Francija danes zopet svetov« ni bankir, kakor je bila pred vojno. Od premirja pa do danes je Francija dala dru« gim državam 8 milijard posojila, od tega 2.5 milijarde češkoslovaški, nad 3 miKjar* de Rumuniji, pol milijarde Jugoslaviji, 1.4 Poljski ter 0.4 Belgiji. Kratkoročnih poso« jil je dala Francija raznim državam nad 10 milijard. Strašna avtomobilska nesreča Fitadelfija, 27. maja. s. Na mosta čez reko Delaware se je danes dogodila straš« na avtomobilska nesreča. Majhen avtom o* bil s 6 osebami je za vozil iz vrste čez ce« sto v drug avtomobil, ki mu je prišel na« sproti. Mali avtomobil se je popolnoma razbil. Potniki so se skušali rešiti, vendar pa je več drugih avtomobilov za vozilo v razvaline. Pet oseb je bilo ubitih, več pa so jih morali prepeljati v bolnico. Baisse na berlinski borzi Berlin, 27. maja. S. Na berlinski borz! ?« padli vrednostni papirji za 10 do 15 odstotkov. V berlinskih finančnih krogih pondai> faio, da je kriva temu tendenca na newyo» ški borzi, ki odklanja inozemske efekte. Zagoneten umor fašista v Istri Neznanci so pri Pulju ustrelili fašističnega miličnika -Številne aretacije Jugoslovenov Trst, 27. maja, d. Včeraj so Ksti poročali o pogrebu karabmijerja Loreta Giorgija, ki je bil v kanfanarski okolici ustreljen pri nekem 6popadu z razbojniki, obenem pa so prinesli vest o sličnem dogodku v okolici Sanvinčeta, kjer je (kakor je tudi »Jutro« že kratko zabeležilo) postal žrtev napada neznancev 48 letni Marko Burini, miličnik 60. legije. Burmi, ki se je še ne« davno pisal Burvič, je bil po poročilih iz Pulja zelo priljubljen pri oblastvih, v rod« nem kraju pa ga je zavoljo tega vse črtilo. Dobival je često grozilna pisma, v katerih so mu neznane osebe .nujno priporočale, naj kroti 6vojo italijansko gorečnost, ako noče, da ga doleti kaj neprijetnega. Kara* bmijerji so Buršiču=Buriniju prigovarjali, naj bo pri svojih potih skrajno previden. Predvsem naj 6e drži kolikor mogoče blizu miličnih in karahinijerskih postojank ter hodi samo po zelo prometnih cestah. Bu« rini 6e je teh navodil držal, na binkoštni ponedeljek pa je v družbi dveh znancev Stojkoviča in Matica opustil previdnost in krenil s ceste po bližnjici skozi grmovje proti Zabroničem. Kakih tisoč korakov od Zabronieev pa je iz gostega grmovja palo nekoliko strelov, ki so miličnika pogodili, da 6e je mrtev zrušil na zemljo. Spremlije-valca, ki sta ostala nedotaknjena, sta od« hitela na bližnjo karabinijers'ko postajo in javila krvavi dogodek. Oblastva so uvedla takoj preiskavo io na lice mesta so prihiteli milični konzul De Turris, general Diamanti in kvester iz Pulja Carusi. Oddelki 60. in 58. milične le« gije so obkolili okolico Sanvinčenta. kjer se je dogodil umor in aretirali že nekoliko sumljivih oseb. Ustreljeni Burini bi imel nastopiti ta teden kot priča v razpravi pro« ti razbojniku Milanoviču, zato obstoja sum, da so umor izvršili tovariši Milanoviča, boječ se, da ne bi Burini s svojo izpovedjo obremenil njihovega zaprtega druga. Berlin, 27. maja. M. »Vossische Zeitung« poroča iz Milana, da se v južnem delu Istre v zadnjih dneh na veliko vrši prefia« n jan je jugoslovenskega prebivalstva. Od« delki milice Trsta in Pulja pod povelj« stvom fašističnega generala Diamantija hodijo od se!a do 6ela in vrše aretacije na veliko. Službeno 6e poroča, da gre za are« tacije v zvezi z nedavnim napadom na dva fašista. Dosedaj je bilo aretiranih več sto ljudi. Vse aretirance so odvedli deloma v Pulj, deloma pa v tržaške zapore. Devetnajsti dan zagrebške razprave Še vedno se nadaljuje zasliševanje prič — Konfrontacije med pričami in obtoženci Zagreb, 27. maja n. Danes ie bil 19. dan razprave proti Hraniloviču in tovarišem. Priče, ki so delale v tiskarni, v kateri je bil zaposlen Hraniovič. so bile zaslišane o tem, kdaj je odšel Hranilovič na dopust Točnega časa ni mogel nihče ugotoviti, vs: so pa izpovedali, da je bil na dopustu večkrat. Zaslišan je bil tudi policiiski agent Orosinič, ki ie izpovedal kako ie aretiral v stanovanju Pospišila obtoženega Križnjaka. Priča ie Izpovedal, da mu ie Križnjak povedal, da se Babic in Posoišil nahajata pri Hraniloviču. in priznal, da mu ie Hranilovič dal revolver jn da imajo vsi hrvatski omladinci revolverje in nalogo ubiti nekatere ujrlediiejše osebnosti ter se bra-n:ti z orožjem pred aretacijo. Križnjak to oporeka in trda. da priča laže. Tudi Hranilovič zatrjuje, da Križnjak tega ni mogel reči. ker mu on ni dal revolverja. Predsednik sooči oba obtoženca s pričo, ki vztraja pri svojih izpovedbah. Nato je bil zaslišan trgovec Ivan Vrane-kovič, ki je potrdil, da je prišla k njemu Soldinova mati in ga nagovarjala h krivemu pričevanju. Zlasti je silila vanj. naj izpove. da je bil njen sin v času, ko je bil izvršen unior Tonija Schlegla. pri niem. Nadaljnje priče so potrdile, da je zahajal k Pospišilu neki mladenič, ki so ga splošno nazivali »Črni Joža«. Mislijo, da je bil to Križnjak. ki je bil takrat bolj suh in črn v obraz, kakor pa je sedaj. Razprava se bo jutri nadaljevala. iz Španije izganjajo jezuite Po sklepu občinskega sveta so iz Barcelone izgnani vsi jezuiti — Aretacija boljševiškega agitatorja — Odredbe proti denarni špekulaciji Madrid, 27. maja A A. Iz Barcelone poročajo, da je barcelonska občina sklenila izgnati iz Barcelone vse jezuite. Ta sklep je v jezuitskih krogih Izzval veliko vznemirjenje. Jezuitski red je odločno protestiral proti tej nameri. Jezuiti pa se ž» pripravljajo za odhod in večina jih je me-sjto že zapustil?- Ostali so samo nekateri profesorji in pridgarji, ki so že v letih. Madrid, 27. maja. AA. Iz Barcelone po- ročajo, da je policija prijela italijanskega agitatorja Banduleja, ki je svoj čas sodeloval pri ruski boljševiški revoluciji. Baa-dulea je bil prej že izgnan iz Francije, Luksemburga, Belgije in še nekaterih dragih držav. Madrid, 27. maja. AA. Finančni minister je izdal pdj-^dbe o čekovneni prometu z inozemstvom, ti naj onemogoči špekulacije. Finsko-ruski spor Varšava, 26. maja. Severozapadna S06eda Sovjetske unije, Finska je v stalnih sporih z Moskvo in med obema prestolnicama se skoro neprestano izmenjujejo protestne note in razni zadovoljivi in manj zadovoljivi odgovori. Komaj se je nekoliko poleglo silovito lap« povsko gibanje, ki je bilo kot izbruh ne« pomirljivega finskega nacijonalizma naper« jeno proti Rusiji, že so helsinški šovinisti našli nov razlog, da so odnosa« ji med obe« ma državama postali zopet napeti do skraj, nosti. To pot je finski nacionalizem segel pre« ko meja 6voje države in se zavzel za uso» do 7800 kareljskih kmetov, ki so jih so« vjetske oblasti zavoljo njihovega odpora proti kolektivizaciji preselile z domačih tal deloma na arhangeljsko obrežje, delo« ma pa v daljno Sibirijo. Karelija, ki pred« stavlja v okviru ruske federativne repu« b'ike avtonomno sovjetsko republiko, se razprostira od Oneškega in Ladoške^a je« zera do Belega morja in ima kakih 250.000 prebivalcev. Dežela ima pretežno ruski značaj, ker so vsa mesta ruska in ker tvo« ri ruski živel j 59 odst. vsega prebivalstva; pravih finskih Kareljcev je le 35 odst.. ki pa so po svoji kulturni tradiciji že od davna navezani na Rusijo in tudi politično niso bili nikoli pod kneževino Finsko. Ka« reljci so vrh tega pravoslavne vere. kar jih je vedno močno ločilo od ostalega finske« ga prebivalstva, ki je protestantovsko. Kakor pa stroge odredbe sovjetske obla« sti ne morejo najti simpatičnega odmeva na za padu. tako tudi finski nacijonalizem zaradi svojih silovitih izpadov proti M o« skvi ne more biti deležen odobravanja. Na vest o preselitvi tisočev kareljskih kmetov z rodne grude so nacionalisti v Helsinkih odgovorili s srditimi demonstracijami pred sovjetskim poslaništvom. Spor je pograbilo č'sopisje obeh držav in zlasti sovjetski li« 6ti ne štedijo besed, da slikajo opasnost vojne, ki jo hoče izzvati nepremišljena finska nacionalistična mladež. Glasilo ru» skih vojaških krogov »Krasnaja zvezda« obeta energičen odgovor na izzivanje Fin* ske, »Izveštja« pa vedo poročati celo o mrzličnih vojnih pripravah Finske proti sovjetom. Časopisna polemika je seveda. zelo pre« tirana, vendar je finska Svinhufvudova vla« da sama kriva, da se je sprva čisto plato« nični protest razvil do takega grozečega obsega. Vlada je namreč s svoio popust« ljivostjo pokazala, da je solidarna z neod« govornimi nacijonalisti ter ni preprečila geste nacionalističnih organzacij, naperje« ne izrazito proti nedotakljivosti ruskih meja. Organizacije finskih nacionalistov so izročile tujim diplomatskim zastopni« kom v Helsinkih obširno spomenico, opremljeno z zemljevidom »Velike Fin« ske«. V tej spomenici se zahteva za Kare« lijo izločitev iz Sovjetske zveze, češ da je Karelija narodnostno čisto finsko ozemlje in da mora biti pripojena Finski, dasi tam med 200.000 Rusi raztreseno prebiva le okoli 80.000 Kareljcev. Spomenica zahteva zase tudi celo Murmansko obalo. Radikalno nacionalistično krilo za svo« jo zahtevo nima niti kulturnih, niti zgodo« vmskih ali etnografskih razlogov, pač pa se opira na okoliščino, da je v teh krajih nastal znameniti finski narodni epos Ka« levala. Realni finski politiki sicer temu <9» sto sentimentalnemu razlogu ne pridajajo prevelike važnosti in ne priznajo obstoja »Kareljskega vprašanja«. Vendar je finska vlada v odgovor na moskovsko protestno noto zahtevala, da se sovjeti drže določil mirovne pogodbe, sklenjene 1. 1920. v Jur« jevu, v kateri so privolili v dalekosežmo avtonomijo Karelije. Nasilna preselitev kareljskih kmetov žali ta dogovor. Finski poslanik v Moskvi jc dobil nalog, da katc« gorično zanika vse vesti o vojnih pripra* vah Finske proti Rusiji ter naglasil željo svoje vlade, naj sovjeti upravnim potom odstranijo vzroke, ki 60 povzročili ogor« čenje finskih nacionalističnih krogov. Za take želje sovjeti nimajo mnogo razume« vanja, ker jih smatrajo za vmešavanje v svoje notranje zadeve, kar oni sami tako radi delajo povsod drugod. Kljub velikemu kriku in ogorčenju na obeh straneh pa spor brez dvoma ne bo imel resnejših posledic. Pokazal je samo ogromen apetit finskih nacionalistov po sovjetskem ozemlju ter njihovo nepremiš« ljeno taktiko v tem pravcu, na drugi stra« ni pa opozoril evropsko javnost zopet en« krat na barbarski terorizem sovjetskega režima. Nova kolektivna pogodba guštanjskih kovinarjev Guštanj, 25. maja Med vodstvom jeklarne Ravne-Guštanj in med kovinarji je razprava o kolektivni pogodbi zaključena. Razprave so se udeležili ravnatelj g. Lorberau, centralni tajnik strokovne kovinarske organizacije in 5 zaupnikov od obeh strokovnih organizacij — Save metalskin radnika in Jugoslo-venska strokovna zveza. L. 1925. je sklenilo delavstvo kolektivno pogodbo z ravnateljstvom jeklarne grofa Thurna. Do lani ni bilo v tem pogledu nikakega spora. V tem letu pa je pričelo ravnateljstvo, sklicujoč se na slabo konjunkturo in pa na to, da so nekatera določila kolektivne pogodbe že zastarela, pripravljati in napovedovati važne, seveda za delavce prav neugodne spremembe. Grozila je celo ukinitev pogocfbenega stanja in delavci so bili v strahu, da bodo vedno prikrajšani. S sodelovanjem Delavske zbornice se je pričelo z revizijo kolektivne pogodbe. V tem pogledu so bili 4 sestanki, odnosno razprave in je bila na razpravi lani 6. decembra redigirana nova kolektivna pogodba. V tej pogod >i je posebno važno določilo po § 1154-b državnega zakona. Po tej določbi se je podjetje zavezalo, da bo plačalo v primeru bolezni, nezgode ali bolezenskega l#>ntumaca po 3 dneh in največ po 7 dni 7% osnovne plače. Bolniško podporo, ki bi jo delavec prejemal v tem času, sme podjetje v celoti odtegniti. Nova kolektivna pogodba znižuje mezde. Pri akordnih delih se znižajo nove mezde v primeru s starimi za 5 % in ravno tako tudi temeljne plače. Ravnateljstvo pa je vendarle še priznalo delno staro temeljno plačo. Ukinjene so tudi draginjske do-klade onim delavcem, ko jih rodbine štejejo manj ko 4 člane. Zvišale pa so se stanovanjske doklade in sicer tudi za samce od 100 do 150 %. TVORNICA CIKOR.JE Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! Žalostna pota mladine Beograd, 26. maja. Napisala sta dolgo pismo, v katerem sta razložila, da se ljubita tako strašno, da ju ne more ločiti prav nič, in da gresta y smrt ,ker vesta, da so njuni starši prot/i njuni združitvi. Še zadnji »zbogom« in .. Vsa Priština in žnjo menda vse Kosovo polje sta bila prepričana, da sta nesrečna zaljubljenca izginila v kalnih valovih reke Laba. In pomislite si: on, Aleksander Sto« janovič — Gane, kakor so ga klicali po domače — učenec VII. razreda prištinske gimnazije, ona, Živka Gjorgjevič, pa učen« ka II. razreda istega zavoda! Obe družini sta seveda storili vse, da b) se razjasnil ta nesrečni dogodek, da bi se vsaj našli trupli mladih zaljubljencev. In res. orožništvu se je po treh dneh posre» čilo, da je našlo ne samo trupTi Caneta in Živke, mrtvi trupli, temveč nju oba živa in zdrava, samo ne preveč vesela. V nekem prenočišču, hanu, v bližini Prizrena so ju izteknili. Odtod sta namreč hotela pobeg« niti v Albanijo. Orožniki so ju odvedli v Prištino, kjer so dekletce izročili staršem, Caneta so pa vtaknili v zapor, da mu so« d išče izreče kazen za kaznivo dejanje po § 273., točki 1. k. z., ker Zivka ni bila sta-ra niti 13 let . Včeraj se je vršila razprava proti Alek« sandru Štojanoviču pred prištinskim sodi* ščem. Pri razpravi je nastopila Živka kot sotožnica s svojim očetom in je izpoveda* La, da se je vdala Canetu. ker ji je pretil, da jo drugače ubije. Priznala je tudi, da je doma vzela 230 dinarjev za pot, a tudi to zaradi Canetove pretnje. V preiska« vi pa je izpovedala, da je ljubila Ca« neta in da se je vse zgodilo po njeni želji in privoljenju. Obtoženec ie izpovedal, da sta se z Živko ljubila že od lanskih binko* šti, da je zahajal tudi k njej na dom, da pa mu je potem, ko je njena mati nekaj opazila, Živka izjavila, da tako ne mor« več dalje in da si bjo morala k on čari živ« Ijenje. Ker se pa njemu ni dalo umreti, sta sklenila, da pobegneta, in sicer v Albanijo. Da bi skrila sled za seboj, sta napisala ono poslovilno pismo Sodišče pa je Aleksandra Stojanovnca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po § 273., točki 1. k. z., za katero je določe« na kazen do 10 let ječe, in ga_ obsodilo na eno leto zapora in plačilo 15.000 Din Žalostno je z našo mladino. Ce se ji v šoli kaj zgodi, če dobi kazen za nediscip-lino, če dobi slabo oceno, ker se zabava na igriščih in šetališoih, namesto da bi sedela pri knjigah, gre pod vlak, se meče v vodo, se zastruplja, ali pa strelja na profesorja; če jo kaznujejo starši ali ne dovoljujejo, da bi živela, kakor sama hoče. je samomor ravno tako gotova stvar, ali pa vsaj beg od doma; a kako bi hotela živeti, kaže ta prv štinski primer! Dolnjelendavski evangeli-čani si zgrade cerkev Dolnja Lendava, 26. maja. Evangeličani v Lendavi, ki jih je nekaj sto, nameravajo zgraditi še letos svojo cer« kev. Cerkev bo stala na najlepšem prosto« ru, kar ga zmore Lendava, na parceli, ki je že nekdaj bila podarjena našim evangeli« čanom v ta namen. Prostor leži med bivšo evangeličansko šolo in poslopjem kraljev« skega notarijata pri poslopju sodišča. Oddaja del je razpisana za 10. junij in se bo izvršila licitacija pri župnern uradu. Verska občina razpolaga s precejšnjim gradbenim fondom. Manjka pa še mnogo denarja. Da pride verska občina do po« trebnib sredstev, bo vsaka družina prispevala prostovoljno primeren znesek. Uved« Ia se bo tudi nabiralna akcija pri evange-ličanih vsega Prekmurja. Naša evangeličani. ki so po večmi Slovenci, so imeli doslej bogoslužje v bivši evangeličanski šoli. Ti prostori pa nikakor ne ustrezajo temu namenu, ker so pire« majhni. Z novo cerkvijo bo' Dolnja Lenda-va dokaj pridobila tudi na svoji zunanjo« sti, zato želimo, da nalete naši evangeličani povsod na odprta srca. Pred sentjernejsko konjsko dirko Konj sika dirka vozačev io jahačev v Št. Jerneju se bo tudi leto« kakor običajno vsako leto vršila na dan sv. Petra in Pavla 29. junija. Letošnja prireditev obeta biti posebno zanimiva, ker bodo to pot nagrade za dirkače - zmagovalce višje kakor so bille pri prejšnjih dirkah. Želimo si samo še. da nam ne bi nagajalo vreme. Plemenita pašna vročekrvnih konj. ki jo gojijo dolenjski konjerejci, ie ljubiteljem čistokrvnih angleško - arabskih konj tekačev dobro znana in ie po vsej Sloveniji in preko njenih mej znan sloves dolenjske konjereje. V dobi dolgih let se ie ta plemeniti rod kljub hudii gospodarski krizi več ali manj do danes ohranil pri nas. Na vsak način bi zaslužil naš konje-rejec vso pažnjo pristojnih obla« te v s tem, da bi se mu za njegovo prizadevanje pri vzrejii plemenitih komi priskočilo na pomoč s primerno podporo. Ko se bližamo prireditvi, prijazno va-lrmo prijatelje na številen posel Na dan dirke bo igrala rodba na p:ha1a. Za raz vedrilo in okrepčilio bo poskrbljeno. Velik gozdni požar pri Brezovici Trem posestnikom zgorelo okoli 8 oralov mladega gozda Brezovica, '27. maja. Danes okoli 10. dopoldne bo zapazile nekatere stanovalke hiš v Brezovici, ki se nahajajo bolj pod gozdom, da se je začel valiti v brezoviških gozdnih hribih gost dim. Tudi posestnik Matija Mravlje, p. d. Tomažin je obvestil o požaru gasilce in orožniško postajo. V hrib »Kupa«, ki je skrit tako, da kmetovalci prave Brezovice požara niso mogli takoj zapaziti, so takoj odhiteli gasilci, oboroženi z lopatami, krampi in grabi jami, da bi začeli lokalizi-rati vedno huje se razvijajoči gozdni požar, ki' je bil letos eden med največjimi. Najhuje je divji element besnel med 12. in 13. uro. Gozdne parcele posestnikov Matije Prebila iz Brezovice št. 48, Janeza Mravljeta iz Brezovice št. S in Franceta Novaka iz Brezovice št. 60 so bile vse zavite v gost dim. Na terenu se je nahajal mlad gozd in je bilo v njem tudi mnogo suhih butar in dračja. Z največjim naporom in z lastno nevarnostjo so gasilci udu-ševali nad 4 ure požar, ki ga je deloma podpiral tudi veter. Naposled okoli 4. popoldne se jim je posrečilo požar popolnoma udušiti. V nevarnosti je bil tudi bližnji mlad gozd ljubljanskega odvetnika dr. L C. Oblaka. Kdo je zanetil požar, še ni do-gnano, čeprav so začeli brezoviški orožniki takoj s primernimi poizvedbami. Ni izključeno, da je kdo v jutranjih urah vrgel kak cigaretni ogorek na suho listje, kajti v teh gozdnih parcelah in sploh v brezoviških hribih se nahaja raznovrstno gozdno drevje, zlasti bukovina, borovci in mali hrasti. Koliko znaša škoda, še ni povsem ugotovljeno. Po mnenju cenilca in občinskega odbornika Pikca pa bo vendarle znašala nekaj tisoč dinarjev. Pri gašenju so gasilci naleteli na lepo gnezdo divje kokoške. V gnezdu je bilo 6 debelih jajc. Kokoška je pač žalostno morala zapustiti svoje gnezdo, ki se je nahajalo pod gostim resjem. Požar je uničil tudi enega mladega zajca. Okoli 5. popoldne so se gasilci večinoma vrnili na svoje domove, ker so požar vse naokrog popolnoma zatrli. Gozdni požar so opazovali tudi opoldne stanovalci in šetal-ci na ljubljanskem Gradu ter so bili najprej mnenja, da gori kako hribovsko naselje od Brezovice proti Horjulu. Govorilo se je celo, da gori Lesno brdo, kar pa je bilo izključeno, ker ta kraj leži več ur od kraja požara. štiri leta po nedolžnem v zaporu Oče treh otrok po krivem osumljen Veselo svidenje po čakevec, 27. maja č. Leta 1927 je bil v medijLmurslkem selu Orehovci ubit kovač Matija Horvat. Umora so bili osumljeni se-Ijaki Rudolf Valent, Stepan Litvič. Blaž Vrbanac in Albin Poipovič. V preiskavi so vsi obtoženci razen Popovlča prlzna.il sodelovanje pri tem umoru, le Popovič je trdovratno zatrjeval, da Je nedolžen. Sodišče se o njegovi nedolžnosti ni moglo prepričati, ker so ostali obtoženci soglasno pričali proti njemu. Zato je bil tudi Popovič obsojen na 15 let ječe. Apelaclj-sko sodišče mu je še povišalo kazen na dosmrtno ječo. Vsi so bili v kaznilnici v umora in obsojen na dosmrtno ječo izkazani nedolžnosti Lepoglanri. Nedavno pa so jetniške oblasti Izvedele, da pripoveduje Valent svojim sojetnikom, da je Popovič prav za prav nedolžen in da ga je on dogovorno z ostalimi obtoženci iz maščevanja okrivil sodelovat nja pri umoru. Na podlagi teh iaporedi j® bila odrejena revizija procesa. Pri pcmo^m! razpravi so Valent, Litvič in Vrbanec priznali, da Popovič sploh ni vedel za umor Jm da so se mu hoteli samo maščevati. Zaradi tega je bil Popovič oproščen in po Štiriletnem za-poru takoj Izpuščen na svobodo. Lahko si je misliti, s kakim veseljem ga je sprejela žena s tremi malimi otroci. Samomor kanonik* v Subotici SuboHca, 27. maja. č. Snočd je izvršil sa« momor 851etni kanonik Ivan Matijev-ič. Dvakrat se je že poprej poskušal obesiti, vendar pa so njegovo nakano vsakokrat preprečili. Snoči pa se je zaprl v svojo sobo in predno so prišli ljudje, je bil že mr» tev. Samomor sivolasega duhovnika je iz« zval naravno veliko senzacijo. Nenavadna binkostna senzacija Krlževcl. 23. maja č. Na binkoštni ooen-deljek so doživeli v Križevcih nenavadno senzacijo. Tik pred pričetkom maše je prišel na trg artist Ludvik Schwarzer in razpel vrv v bližini cerkve preko ulice. Ljudje, ki so šli k maši, so pozabili na mašo, tako da je bila cerkev skoro popolnoma prazna. Ko se je zaečl artist producirati. so odšli iz cerkve še oni maloštevilni verniki. ki so dotlej poslušali božjo besedo. Kaplana Kokota je to početje ljudi tako osupnilo, da je prekinil službo božjo. Ko je videl, kaj je vzrok za beg ljudi iz cerkve, je zahteval od orožnikov, naj intervenirajo in artista preženejo ali pa mu vsaj zabra-hijo produkcijo med službo božjo. Orožniki so sicer res intervenirali, toda artist se je skliceval na to. da ni nobene zakonske določbe, ki bi mu zabranjevala produkcijo. Kaplan se je zato vrnil v cerkev in dal zvoniti plat zvona. Ljudje so začeli vsi preplašeni begati po mestu; prihiteli so tudi gasilci, kar je splošno zmedo še povečalo. Orožniki so le z največjim naporom pomirili ljudi in jih prepričali, da se ni zgodilo nič posebnega. Artist je maral naposled svoje produkcije prekiniti, za mašo pa je bilo že prepozno. Na skednju zaloten vlomilec Novo mesto, 26. maja. Na binkoštno nedeljo okrog 23. je mlinarja in posestnika Antona Kovačiča v Šmihelu prebudil iz spanja velik šum, ka jc prihajal iz njegovega skednja, kovacic je takoj vstal, vzel svojo lovsko puško in za strašilo večkrat ustrelil Nato pa se Je podal proti skednju, kjer je videl, da so skedenjska vrata odprta. Z naglim zaokre-tom je vrata zaprl in zaklenil. _ _ Ko je hotel tiho zapustiti skedenj m steči v mesto na policijsko stražnico po stražnike, je pni mesečini zagledal, kako eo skušali vlomilci, katerih je bilo vec, priti skozi streho na prosto. Ko jim je zagrozil, da bo takoj vsakogar ustrelil, kdor bo iz-kušal pobegniti, je skrivaj odšel na mest« no stražnico in se hitro vrnil z dvema stražnikoma, ki sta takoj odšla na skedenj in tam dobila stisnjenega v kotu okrog 30 let starega Jožeta Lojka, posestnika iz Mirne peči, ki se je delal povsem pijanega in izjavil, da j« prišel na skedenj po naključju brez zle namere. Stražnika, ki sta nejeverna Tomaža, nista verjela v to naključje. Dobila sta pri njem velike ščipalne klešče in nahrbtnik, a pod kozolcem vrečo natrpano z ajdo, ki jo je vlomilec pobral na sledinju. Njegova tovariša sta imela več poguma in se nista zbala za gospodarjeve grožnje, temveč sta izrabila ugoden trenutek njegove odsotnosti in pobegnila. Lojk, ko je bil priveden na stražnico, je tatvino priznal, na noben način pa noče izdati svojih tovarišev. Oddan je bil v zapore okrožnega sodišča. Spominjajte se slepih! Dogodki iz Bele Krajine Črnomelj, 25. maja Na zadnji sej občinskega odbora v Črnomlju je bilo na dnevnem redu imenovanje tajnika Mestne hranilnice in posojilnice namesto umrlega Franja Zajca. Izmed številnih prosilcev je bil imenovan na to mesto g. Josip Peršak, sin tukajšnjega davčnega upravitelja. Zanimivo je dejstvo, da je bilo med kompetenti precej kandidatov z akademsko izobrazbo. Novo imenovani tajnik je agilen sokolski delavec in je tukajšnji Sokol z njim pridobil novo moč. Na praznik je prosvetni odsek Sokola priredil igro »Peg srček moje. Igra, ki je za podeželske odre zelo težka, ker zahteva najboljše igralce, je pod režijo br. žni-deršiča odlično uspela- Glavrii y}ogi sta kreirala Maleričeva in Kostjukovskij, katerih izvajanja so vredna vsega priznanja. Tudi vloge ostalih so zadovoljile prisotno občinstvo, ki jih je nagradilo z živahnim odobravanjem. Podružnica SPD t Črnomlju vabi društva in šolska upraviteljstva, da prirejajo majske izlete na Mirno goro—Planino, ki je najlepša in najrazglednejša točka vse Bele Krajine. Koča na vrhu je zelo dobro oskrbovana in nudi vsakemu posetniku najpotrebnejše. Opremljena je s številnimi ležišči, tako da je omogočeno tudi večdnevno bivanje na Planini. Podrobnejše informacije daje podružnica SPD v Črnomlju, oziroma oskrbništvo koče na Planini. V četrtek je komisija, sestavljena iz odposlancev ljubljanske železniške direkcije, izvršila preiskavo na licu mesta o nesreči, Ivana Hirna, tragično ponesrečenega železničarja iz Novega mesta. Kakor je raz-videti, preminili ni bil kriv nesreče sam, nego je nesrečno naključje zahtevalo smrt vestnega uslužbenca. Ob 500-letnici Device Orleanske je Sokolski kino predvajal film »Devica Orleanska«, ki je privabil v Sokolski kino ne-broj domačih in okoliških gledalcev. Okrajno sodišče v Črnomlju je prepovedalo Gričarju Alojziju, samskemu delavcu iz Zilj, občina Vinica, zahajati za dobo 1 leta v krčme. Prepoved traja od 1. t m. do 30. aprila 1932. Gostilničarji, ki bi Gričarju postregli z opojilom, bodo strogo kaznovani. Državna obrtna šola v Skopljn in na Cetinju Beograd, 27. maja AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo odlok, da se jeseni, v začetku šolskega leta 1931/32 otvorita državni obrtni šoli v Skoplju in na Cetinju. V skopski državni obrtni šoli so predvideni elektrostrojni, gradbeni in umetniški oddelek, v šoli na Cetinju pa oddelek za avtotehniko, elektrotehniko in gradbeni oddelek. Teoretični in praktični pouk bo trajal tri leta. Vremenska napoved Zagrebška »Temenska napoved ta danes: Spremenljiva oblačnost, vetrovno, poslabšanje vremena verjetno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski maksimum, ki te dalje časa pokrival centralni del kontinenta, se umika proti vzhodu, za njim pa prihaja barometerska depresija z Oceana in povzroča porast oblačnosti, vetrove in sporadične nevihte. Pritisk je v splošnem padel za 0.5 do 6 mm, temperature pa so v zapadnem delu države narasle za 1 do 3, v južnovzhod-nih delih pa padle za 1 do 5 stopinj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Toplo vreme bo še traialo nekaj časa, vendar pa je pričakovati porast oblačnosti in krajevne nevihte. Prvega si kupimo srečko državne razredne loterije 22. kola. Z njo si zasiguramo srečo, če nam Je nje prihod usojen po tej poti. Mnogo sto tisočev dinarjev se razdeli v vsakem kolu med igralce, zato je prav, da si vsakdo kupi srečko. Srečke so v proda}! v vseh podružnicah „Jutrau, v obeh oglasnih oddelkih „Jutra" in ▼ Zadružni hranilnici r. z, z o. l, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 Naši kraji in l|ud|e Prihod senatorke ge. FrantSke Plaminkove Z zagrebškim osebnim vlakom je prispe« k v Ljubljano ob 13.46 prvoboriteljica za ženske pravice na Češkoslovaškem, sena« torka ga. Fran tiska Plaminkova, ki bo pre« dava,La našemu ženstvu o sodobnih ženskih »roblemih. Na kolodvoru so gospo priča« ovali, češkoslovaški konzul, zastopniki če* E skoslovaske lige in zastopnice naših skih društev. Na sliki šo od leve desno & dc. bon* zul g. inž. Sevčik, ga. Minka Govekarjerva, ga- Ševčikova, mag. nadsvetnik g. Gove* kar, sem torka ga. Plaminkova, ga. Štebi* jeva, g. prof. Burko in gospa soproga. Redek jubilej Včeraj j« na ljubljanskem grada prazno« ▼a.l 901 etmco svojega rojstva g. Anton Per« jatelj. sodniški oficial v pokoju. Jubilant se je rodil 36. maja 1841 v šentrupertski fari ca Dolenjskem, zadnja leta pa živi v po» roju v Ljubljani, in sicer na gradu. Kot aradniik je bil povsod priljubljen m ima križem po Sloveniji raztresene prijatelje, Je da so njegova soushižbenci skoro vsi po« mrli. Perjatelj jo kljub teko visoki staro« sti še vedno trden in je pred par :eti pre« stal celo eno najtežjih operacij. Ima svež spomin in rad pove kako mično a svojih doživljajev. S svojo ženo Ano praznuje tos 36. junija diamantno poroko. Jubilantu iskreno čestitamo in ma ieT»» Irro še mnogo let sreče in zdravja. Prošnja zagorskega prebivalstva Zagorje, 27. maja. V Zagorju se prebivalstvo upravičeno pritožuje, ker se poštne pošiljatve ne do« stavljajo strankam na dom. Doslej sta bila dva poštna sla, nedavno pa je bil pismono« ša g. Batič premeščen v Ljubljano in ga se» daj nihče ne nadomešča. Kakor se govori, druge moči sploh ne mislijo nastaviti. Pis» monosa, ki dostavlja pošto po delu Zagor« ja m Toplicah, je preveč zaposlen, da bi lahko vršil dostavo po drugem delu Zagor« ja do železniške postaje. Poleg pisarniških opravi! in dostav mora pismonoša zjutraj in zvečer k vlakom s pošto. Pred nekaj leti so bile nameščene tri pomožne moči in je sedaj nerazumljivo, kako naj bi sedaj vse delo opravljala ena sama. Dela je zaradi industrijskega razvoja vedno več. Lokal za« gorske pošte je bil že ponovno predmet kritike. Zadnjih pet mescev opravljata ves ogromni promet le še dve uradni moči po U ur dnevno. Razumljivo je, da pri vsej vnemi in vestnosti teh moči vse zastaja in da čakajo stranke zlasti začetkom meseca dolge ure aa poštt. Občina Je razseSna ter ima preko 4000 prebivalcev. V interesu da v« kopAačevalcev in službe je, da se takoj r«« stavi potrebna uradniška moč in drugi pis« monoša, ker je ta, ki je še ostal, star že 53 let in bolehen. Vloge za ureditev poštnih razmer so napravili županstvo in vsi ura« di, korporacije, šole, zadruge, industrijska podjetja, železniška postaja in Sokol. Druga prošnja p■ skrajnega spodnješišen« skega konca, do železniške direkcije, kjer vrši službo. Vsako leto ob dopustu pa jo ubere tudi pes iz Dolnjega preko Gornje« ga Logatca na Ravnik, potem do Hotedr« šice in preko meje skoosi Godovič v Idrija V Idriji se je kmalu po svojem rojstva znašel kot sirota in ubog rudar je bil nje« gor rednik. Siroto je kaj kmalu zaznamo* vala usoda vseh ornih tnsočev človeških k-» tov, kii jim je življenje ena sama večna noč. Po končani osnovni šoli se je moral krepki Gustl oprijeti dela, da je pomagal preživljati nbožno številno družino svoje« ga rudarskega rednika. Potem je bil pet let vojak v Gradcu in se je med tem časom sam temeljito izobraževal. Po vojaških le« tih je bil sprejet v državno finančno služ« bo v Pulju, potem pa se mu ie posrečilo zamenjati zeleno uniformo za modro že« lezniško. Kmalu je postal priljubljen in popularen vlakovodja in sprevodnik bivše tržaške državne železniške direkcije. Predstojniki so ga cenili kot silno vestnega uslužbenca, ljudstvo pa ga je ljubilo zaradi njegove dobrote in goreče narodne zavednosti Ril je vnet Sokol, pevec in organizator narod« nih železničarjev. Njegova družina je b"la v Pulju in v Trstu gostoljubno zatočišče slovenskih dijakov. Marsikatera znamenita osebnost izza istrskega narodnega delovat nja se s hvaležnim srcem spominja nese* bične podpore Vončinovrih. Pokojna bana dr. Laginja, dr. Zuccon, Lacko Križ, naš sedanji podstarosta jugoslovanskega Soko* la — ter nešteto drugih zaslužnih istrskih bucfiteljev bi nam moglo potrditi marsška« tero Vončinovo odlično zaslugo. Prevrat je zatekel slavljenca v Trstu. Ko navdušen Jugosloven je takoj prihrtel s svojo družino v Jugoslavijo, da bi posve« til vse svoje moči novemu ustvarjanju. Kot begunec je mirno sprejel zasilno stanova* nje v železniškem vagonu v Dravljah ter je ostal tam s svojo številno družino nad dve leti. Potem so ga rešile šišenske bara* ke iz mučne stanovanjske krize in bodo, kakor vse kaže, ostale njegovo predzadnje dobrotljivo pribežališče. A da se z idrij* skim možem — značajem tudi do konca poigra nerazumljiva usoda, se ji je zaho* telo, da naš slavijenec ne bo mogel v mi* ru uživati sadov svojega vestnega in po* žrtvovalnega delo. Upokojen je M L 1923. po starem zakonu kot vlakovni revizor. V svoji skromnosti pa ni kazal nobenega ne« zadovoljstva in je prav hvaležen, da lahko vrši sedaj službo dnevni čar ja, kri rnn jo je kožaOjam bo hvala&na ako jo negnfetes Elida Favorit milom. Obilna mehka pena Eli da Favorit mila prekrasno Čisti kožo in jo napravi nežno vonjajoče in svežo. Plemenit izraz dobi Vaša polt, ako jo negujete z Elida Favorit milom. ELID\5S^MILO uvidevno in hvalevredno odkazaia ljubljan* ska železniška direkcija. Skromnemu in ponižnemu idrijskemu rodoljubu je v do* voljno uteho in zadoščenje, da je dočakal uresničenje svojih življenjskih sanj: veliko uecfinjeno Jugoslavijo. Z mnogimi prijatelji želimo vriemn mo* žu mnogo srečnih leti Pri zapeki motnjah pri prebavi, go-rečkž v želodca, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčlce. Po izfctišajnh, nabranih na kfcrfkah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« grenčiea tevanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerfjah in špecerijskih trgovinah. IV. kongres jngoslovenskfli esperantistov v Subotici Po daljšem premoru je najmlajši espe« rantslci klub v Subotici pripravil kongres jugoslovenskih esperantistov. Udeležilo se ga je približno 100 delegatov iz vseh kra« jev države. Sprejeti so bili važni sklepi glede notranje organizacije, glede esperant* skega glasila in glede poživitve esperanta v KULTURNI PREGLED Večni mornar v ljubljanski operi Po daljšem presledku smo v naši operi zopet videli NVagnerjevo drugo glasbeno dramatično delo, romantično opero »Večna mornar«, ki je pomenila za svoj čas pre« lom med staro glasbeno operno tradicijo in novo \vagneriansko smerjo, zmago nem« ške glasbene romantike nad duhom Ma« verbeera. Sicer v »Večnem mornarju«, ka« kor tudi še v poznejših operah Wagnerja nenadoma srečamo nameravane ali nena* meravane koncesije bivšemu glasbenemu okusu njegovih predhodnikov, saj se tudi tako velik duh, kot je bil Wagner, ni mo« gel hnpoma otresti vseh in tako močnih vplivov takratne glasbene šablone. Danes pa to razdvojenost med starim in novim pri \Vagnerjevih početnih delih čutimo še jasnejše. Vendar pa je z »Večnim mor* nar jem« napočila doba novega glasbeno* opernega ustvarjanja, ki je še po 80. letih ni mogla izpodriniti druga, kd bi Ma po» vsem nova. Novi študij »Večnega mornarja« je bil v rokah nadarjenega, glasbeno temeljito naobraženega kapelnika dr. Svare, ki je imel zlasti zaradi svojega študiran ja v Nem* čiji ugodno priliko spoznati m se poglob:ti v nemški glasbeni duh, kakršnega v prvi Sisti zahtevajo Wagnerjeva detla. Z našima skrormromi orkestralnima sredstvi, a prav dobrim solističnim, kakw enakim zborov« slcim materialom in povrh še s pomočjo inteligentne režije prof. Šesta ter slikami f. Uljaniščeva (po ideji p,-ot. Šesta) je dr. vara izdelal »Večnega mornarja«', ki mo« ra biti malemu odru, kot je nas, v čast. Dirigentu je to publika tudi v polni meri pri obeh predstavah izkazala. Vlogo Holandca je izpolnil g. Primožič. Priznati mu moram, da je to ena izmed njegovih najboljših kreacij, a se njegove« mu, k fantastiki in demonizmn nagnjeni naravi tudri najbolj prilega. Ugajal mi je njegov dobro izgovarjam slovenski jezik, izmerjeno, jasno petje, zlasti n. pr. v mo« nologu I. akta, v krasnem duetu II., v sklepu. Da lan d g. Rumpla, kot priprost materialističen tip, je bil igralski, posebno pa pevski zelo prikupen in dobro premi« šljen. G. Marčee j« sekundarno vlogo uesneJ« no zaljubljenega lovca Erika podal dosti viharno in temno brez sladkobne sentimentalnosti. kakor to mora biti. Ugajal j« posebno v lirskem intermezu s Sento v IL aktu. Krmar Dalandov (g. Mohorič) v viš« jih legali svojega glasu ne more zanimati, dasi poje dokaj svobodno, v višje ležečih mestih bi ugajal, ako bi se potrudil neko« liiko za izenačenje glasovnih leg. V igri je dosti negotov. Sen ta nrlsde Zagtobčanke, gespouMlitc Jutriševe (ga Thierry*Kavčniikovo, ki je pela to vlogo pri premieri, žal, nisem uteg* mil slišati) je vredna velike pozornosti. Skoro ne morem verjeti, da je to defeitant« kin prvi nastop. Lahno, popolnoma razum* ljirvo početno nervoznost je bilo komaj opaziti. Zelo muzikadna pevka je zelo sa« mostojna, od kapelnika skoro nezavisna, igra prav prepričevalno, poglobljeno, ima za Sento pri lično zunanjost, liirično«drama* tičen, simpatičen sopran, ki še za večji oder popolnoma zadostuje. V baladi že ne* koliko nesigurna je pridobivala čimdalje temveč svobodnega kretanja in petja, ta« ko da je vse mnogobrojno cvetje in sirn* patično ploskanje v največji meri zaslužite. Se eno je bilo: njeno izgovarjanje teksta je bilo nerazumljivo. Dostikrat bi bil v ziadregi za odgovor, ako bi me kdo vprašal, v katerem jeziku poje. To naj si visoko nadarjena mlada pevka vzame k srcu. Mary gdč. Kogejeve je bila popolnoma ustrežljiva. Zbor poje prav dobro, le pre» malo ga je, posebno moškega v OL aktu. Ta nedostatek dela pa preglavice tndi ve« Klrim odrom. V splošnem: »Večni mornar« je v vsa* keni oziru vreden najširšega zanimanja m obiska. --—č. »Židovfca« z odfičirimi gostil V soboto je kapehrik dr. Švara zastavil vse svoje odlične muzikalne sile za močan uspeh petaktne velike opere Halevija »Židinje«, v kateri so sodelovali v treh glavnih nlogah znameniti pevci Gjungjenac - Gavel-Jova (Reha), Šimenc k. g. (Eleazar) in Aleks, državi Častni pokrovitelj kongresa je bil občinski načelnik g. SeBmir Ostojič. Na čast kongresnstom je bala prirejena beneška noč na jezeru Palič. Prihodnji jugosloven« ski kongres se bo vršil v Slav. Brodu ob binkoštrih prihodnjega leta. Grilf k. g. (kardinal). Halevy ne more zatajiti sicer krepek vpliv svojega sorojaka Žida Meyerbeera, vendar je v njegovi >Židinji< mnogo vež notranje resnice in toplote invencije, kot pri Meyer-beeru, pri katerem je preračunjena skoro vsa muzika na zunanji efekt. Halevy udarja na srčne strune, izraža izbruhe strasti im-pulzivno, njegovo znanje je izbrušeno, forme odlične, komponist je umetniško močna osebnost. >Židinja< pa nudi poleg privlačne, pretres'jive tragične vsebine tudi glavnim trem solistom premnogo sijajnih pevskih prilik, kjer ti zamorejo razviti vse svoje glasovne zaklade, vse svoje znanje. Srečno naključje je hotelo, da 9o v soboto v »Židinji« nastopili trije tako resni in izraziti dramatični pevci kot so Gjungjenac, Šimenc in Griff. Bili so cel večer deležni najtoplejših in neponebavajočih aplavzov, prejeli nebroj cvetja ter »Židovki« pripomogli do zasluženega odličnega uspeha. K glavnim trem ulogam bi zamogli prišteti končno tudi ulogo kneza Leopolda, ako bi bil nje nositelj" g. Kovač nekoliko bolj razpoložen. Ga. Ribičeva (Eudora) je bila svoji nelabki ulogi povsem kos, zdi se mi pa, da se njen mladostno subretni glas tej partiji prav dobro ne prilega. Zbor j<» bil z ozirom na kratko pripravo dovolj dober, še boljši orkester. G. Švara je v zadnjem ča«u silno zaposlen, delati mora hitro, stresati takorekoč iz rokava opero za opero in privoščil bi mu nekoliko počitka. Bilo bi to v prid njemu in njegovemu delu. >2idinja< je bila lepo obiskana, a bi bila lahko Se bolj! —i, , Samomor 701etnega moza Kranj, 27. maja. V nedeljo zjutraj se je v Šenčurju vsvo* ji drvarnici obesil 70 let stani Josip Go* renjc. Mož je okoli 8. zjutraj nenadno iz* ginil domačim izpred oči Ko je žena sla K 9. uri po drva, je zapazila* da všsi v tu na vrvi mož. Na kiioe je priletel sosed, ki je prerezal vrv. Vsaka pomoč pa je bila zaman, ker je balo truplo že mrzlo. Vzrok samomora je neznan. Tri leta robije zaradi uboja Maribor, 28. maja. Senat trojice okrožnega sodišča mariborskega se je imel včeraj zopet baviti z žalostnim primerom uboja- 23. novembra 1930 je v gostilni Gregoret v Grajeni pri Ptuju popivala večja družba fantov, vino jim je zlezlo v glavo in skočili so si v lase. Gostilničar se je bal za mize in stole in postavil razborite fante na zrak. Fantje so se čutili užaljene in pričeli gostilno bombardirati s kamenjem. Gostilničar Gregoret, njegov 25-letni hlapec France Kobolfj in posestnik Josip Voda, so šli iz hiše, da bi fante razgna-1L Ker je bila tema, je bdlo težko razločiti posamezne osebe. Slučajno sta naletela Kokelj in Voda drug na drugega. Voda je mislil, da ima opravka z enim izmed napadalcev in je udaril Kokolja z bikovko po glavi. Kokolj je misOil, da so ga napadli fantje, potegnil je nož in sunil Vodo z nožem. Na posledicah poškodbe je Voda dva tedna pozneje umrL Obtožene« Frane Kokolj se je včeraj aa-govarjal, da ni videl v temi, kdo je bil hi da nikakor ni imel namena koga ubiti. Nož je potegnil samo v silobranu. Obsojen je bi1 na tri leta robije. Z nožem nad medveda ^ Kranj, 27. maja. Ta Junaški fin se ni Izvršil v pragozdu na divjem zapadu, nego pri nas. V nedelje se je ves dan produciral po mestu kosmatinec z mladiem, ki je gospodarju prislužil nekaj dinarčkov. Z večerom se je družba utaborila v bližini kolodvora, gospodar na vozu, živali pa pod vozom. Kmalu po polnoči je gospodarja prebudilo močno rjovenje, ki je prihajalo rs ust ranjenega mladiča. Pred njim so se zibali trije vinjeni mladiči- Neki P. je držal v rokah okrvavljen nož, s katerim je zadal medvedu v stegno in trebuh tri globoke rane. Ranjeni fivaM Je drugo jutro nudil prve pomoč tukajšnji živinozdravnik, airoveža pa je zaslišalo orožništvo. P. se je junaško izgovarjal, da mu je mladič popoldne raztrgal hlače. Izgovor je bil na vsak način zelo imeniten. XI. Velesejem v Ljubljani 30. maja do 8. junija Največja tovrstna prireditev v državi. 40.000 m2 površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavijalcev iz tu- in inozemstva. Tovarniške cene vseh vrst blaga, špecijelni oddelki: vsakovrstni stroji za obrtnike, poljedelski stroji, pohtttvo, avtomobili, tekstil, usnje. — Stanovanja preskrbljena. — Obsežno zabavišče. — 50% popust na železnicah. — Legitimacije po 30 Din prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske In obrtniške organizacije, velesejmski urad. 6916 PoMttta Velesejem! Domače vesti * P. n. inserente, ki se hočejo ob otvoritvi velesejma poslužiti nedeljske številke »Jutra« za priporočilo svojih tvrdk ali svojega blaga, prosimo, da na-roče inserate čim prej, že danes ali najkasneje jutri. Za inserate, ki jih bomo prejeli šele v soboto, ne moremo jamčiti, da bodo uvrščeni v nedeljsko številko. Isto velja tudi za male oglase, ki naj bodo objavljeni v nedeljski številki. * Iz šolske službe. Banski šolski nadzornik Andrej Rape je imenovan za šefa odseka za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Dosedanji šef tega odseka dr. Kotnik je postavljen za šefa odseka za srednje šolstvo. * 7. junija popoldne bo pevski praznik v Beričevem. kjer odkrijejo spomenik prvemu slovenskemu skladatelju Juriju Flajš-mi„u Po odkritju koncert pevskih društev Hubadove župe JPS. Svojo udeležbo je prijavila tudi Zveza kulturnih društev. _ « Naš letošnji velesejem. še dva dni in otvoril se bo XI. ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko iivljenje Evrope, ve, kako so se gospodarski krogi vseh narodov trudili priboriti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi ljubljanskega ve-1 esejema so se naši gospodarski krogi poprijel! in bo letos udeležba še številnejša in bogatejša od lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki jo vrši uprava ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos je ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se te dni blišče lični plakati letošnjega velesejma, ki vabijo ljudi, naj pridejo v dnevih od 30. maja do 8. junija t L v belo Ljubljano. Na velesejmu boš našel vse. kar potrebuješ, ln mnogo, za kar si doslej mislil, da moraš naročiti Iz tujine, češ da se ne izdeluje doma, ali pa da so domači izdelki manj vTedni, oziroma dražji. Ogled velesejma te bo prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen s kupčijami, ki si jih sklenil na veselejmu, boš veselo odhajal domov s trdim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so iztožile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si sl mo?el od blizu sam ogledati in izbrati. Tudi v Inozemstvu je naš letošnji velesejem dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo, ln zastopnikom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z največjo priporočljivostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi pa na novo utrdile. * Izpiti zrelosti na učiteljiščih. Ministrstvo nrosvete je izdalo nov program za izpite zrelosti na učiteljiščih, ki se bodo odslej imenovali diplomski učiteljski izpiti Izpit se bo opravljal samo iz pedagoške skupine predmetov, iz državnega jezika, iz enega živega jezika, iz zemljepisa in zgo-godovine. v ko solnčpnje. Najbolj koristno vj»liiv»}0 eolučrn žarki n« člorekoro telo, ki i« namazano f originalnim Niggerol oljem aH kremo {Patent 5S-.2) za solnčen j« in masažo. D«W m ▼ vseh lekarnah to dr-ogerijab. — Drogerija Gregwi£, Ljubljana. Pre^ernora nI. 5. V nedeljo 31. t m. — Igrišče SK ILIRIJE državno prvenstvo Gradjanski : Ilirija ŠK (Zagreb) Ilirija rez. OB VSAKEM VREMENU Predtekma Gradjanski rez. ob 16. ari. 7088 nosno v svoii gramoznici, ki le tSc stavbi-šča; potrebna opeka in cement pa bo lahko dospela na stavbišče direktno z vagonom Trenutno se kopljejo temelji petim obiek-tom stanovanjske kolonije. — Letos do zime bodo tlakovane tudi glavne dovozne ceste in sicer Šmartinska. Masarykova in nova Vilharjeva cesta ter novo carinsko dvorišče. Za ta dela je potrebno osemsto vagonov tlakovalnega materijala. ki mora biti d-obavlien ves do jeseni. u— Razvažaaje ledu. Mestna klavnica ljubljanska prične te dni z razvažanjem in dostavljanjem ledu po'mestu. Led se bo dostavljal na isti način in pod istimi pogoji kakor dosedanja leta. Interesenti se vabijo, da javijo mestni klavnici svoj naslov in količino ledu, ki bi ga potrebovali. Dones II. del (konec) ob 4., pol 8., 9. nri »Grof Monte Cristo" Kino Ideal a— Smrtni padec s skednja. V torek zvečer se ie na dvorišču hiše posestnika Lavtižarja na Sv. Petra cesti smrtno ponesrečil 39 letni prevoznik Andrej Zalaznik. Šel je po seno za konja na skedenj. Ko je pa hotel skozi odprtino po lestvi dol. je nenadno omahnil in padel na glavo. Prebil si je lobanjo in je okrog 24. ure umrl v bolnica. Pokojnik je bil oženjen in oče enega otroka. Preživljal se je s prevozništvom in je bil znan kot trezen in soliden obrtnik. a— Tatvine. Te dni je bilo vlomljeno v stavbo notredamskega samostana v Lan-gusovi ulici Iz prvega nadstropja so odnesli vlomilca mizarskemu mojstru Josipu Bukovcu razno orodje, tesarskemu pomočniku Martinu Prešernu istotako orodje in Mihi Hočevarju obnošene hlače. Na policiji je prijavil preddelavec France Zabret. da je nekdo vlomil v leseno barako pri stavbi ob Rnharjevi ulici ob Grada-ščici, niemu odnesel hlače in odejo, delavcu P. Cerarju pa čevlje. Vse kaže. da je oba vloma izvršil nekdo, ki se je specializira! na delavske barake. Poslovodji Iv. Trtniku je nekdo z dvorišča na Gojzovi cesti U ukradel posteljno odejo. Pretekle dni je bilo tudi vlomljeno v zasilno stanovanje na stavbi Jerko na Dunajski cesti 97 in ukradena moška obleka, par moških čevljev, oboje last Jakoba Otročka, lstotam stanujočemu delavcu Ivanu Kokotu sta bili ukradeni nikljasta žepna ura z verižico in bela moška srajca. V nedeljo je nekdo Antonu Bončarju ob Malem Grabnu ukradel iz obleke v grmovju srebrno žepno uro s pozlačeno verižico in kompasom, železno dozo in vžigalnik. a— Tatvine koles. Te dni je bfla rfsrade-na cela vrsta koles. Iz veže OUZD na Miklošičevi cesti je nekdo odpeljal Josipu Sešku dobro ohranjeno kolo znamke Sty-ria št. 572.313. Iz veže Lasanov« gostilne na Vodnikovi cesti je bilo ukradeno Antonu Arharju kolo znamke »Perfekt« s tvor-niško številko 255.515. Izpred trgovine Iv. Šribarja na Gosposvetski cesti 13 se je neznan tat odpeljal s kolesom znamke »Peugeot«. vojaškim modelom, zeleno pleska-nim. u— Majhen papagaj zelene barve je ušel Prosim vsakogar, ki bi ga ujel ali videl, da sporoči odnosno prinese papagaja v Er. javčevo ul. št 21-11 desno. Goreč, proti nazradi. o— Bluze, damsko perilo, torbice, v krasni izbiri pri Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. o— Moške srajce, kravate, rokavice, nogavice, naramnice ima najceneje Šterk nasL Karničnik. Stari trg 18 n— »PAN« pri Bizjak. Krteper. Plrnat. Turk. Iz Maribora a— 70-Ietnlco je slavil te dni v krogu svoje rodbine ugledni in spoštovani mariborski trgovec g. Ivan Bregar. a— Dr. Korošec v Mariboru. Bivši ministrski predsednik in sedanji profesor beograjske univerze dr. Korošec se je mudil tekom binkoštnih praznikov v Mariboru in se je včeraj popoldne vrnil z brzovlakom v Beograd. a— Birma v Mariboru. Ob priliki letošnje birme na binkoštno nedeljo je bilo v mariborski stolnici 859 birmancev. Ker sta birmala oba škofa, se je izvršil obred zelo naglo. a— Mariborsko letalo na zagrebškem mitingu. Velikega zagrebškega letalskega mitinga o binkoštnih praznikih, se je tudi udeležilo mariborsko letalo »Lastovica«, last g. Josipa Moravca, pilotiral pa je g. Kerček. Letalo je odletelo iz Maribora v Zagreb v soboto ob 17.10 in prispelo na letališče v Borongaj ob 18.10. G. Kerček se je udeležil tekmovanja v krogu in je kljub temu, da ima njegov motor samo 40 k. s., dosegel prav lep uspeh. »Lastovica« je zapustila Zagreb v torek ob 9.30 in je kljub močnemu vetru nad Bočem že ob 10.15 pristala na Teznu pri Mariboru. Lastniku letala in pilotu iskreno čestitamo! a— Iz gledališča. Danes popoldne ob 15 bo otroška predstava za okoliške šole, pravljična igra s pet'em. plesom in godbo »Začarana žaba« zvečer ob 20. pa bo gro. teska »Dogodek v mestu Gori« zadniič v sezoni a— Javni nastoo Sokola Maribor-matlca se bo vršil v nedeljo 31. t. m. ob 16. na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Nastop bo da! javnosti vpogled v delo enega največjih so-kolskih društev, ki šteie okoli 1000 telovadečega članstva ln mladine in se ponaša s prvovrstnimi telovadci s prvakom Primožičem in Štukljem na čelu. Na sporedu ie tudi tekma v odbojki z moštvom savezne prednjaške šole. — Pred-orodaja vstopnic v trgovinah Bureš in Mater a— Iz sele mariborskega mestnega sveta. Na seji mestnega sveta dne 26. L m. je bila izdana cela vrsta novih gradbenih dovoljenj. med njimi zlasti mariborski tekstilni tvornic; dovoljenje za zgradbo novega poslopja za skladišče, apreturo in tkalnico v Motterievi ulici, dalje več dovoljeni za zgradbo novih stanovanjskih hiš v Delavski ulici Dalmatinovi ulici, na Betnavsk' cesti, v Beograjski ulici itd. Tudi ie bilo izdano uporabno dovoljenje hranilnici dravske banovine v Mariboru za zgradbo tri-* nadstropne stanovanjske hiše s trgovskimi lokali v Slovenski ulici. Obenem Je b5!o v mestnem svetu tudi sklenjeno, da se ustanovi poseben odbor v počaščenie Tardieu-ja in Clemenceaua. a— Kmetijska podružnica Maribora in okoiice ima v nedeljo 31. t. m. na Vinarski in sadjarski šoli občni zbor s predavanjein priznanega agronoma g. Emerika Šiftarja o kmetijskem knjigovodstvu. Na dnevnem redu so tudi volitve odbora in delegatov. Začetek je ob 9. dopoldne. a— UJNŽB, podružnica Maribor poziva vse svoie mariborsko in okoliško članstvo, da se polnoštevilno udeleži sprejema delegatov Saveza nabavljačkib zadrug dne 29. t m. ob 9.25 na postaji Maribor gi. kol. ter družabnega večera dne 30. t. m. ob 20. na vrtu pri Gambrinu. Odbor a— Iz zadružništva državnih uslužbencev. Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev ima svoj redni občni zbor v Mariboru. Ob tej priliki proslavi skupno z Nabavljalno zadrugo v Mariboru desetletnico svojega obstoja. Da manifestiramo čim bolj našo zadružno zavest, vabimo člane vseh mariborskih v savezu včlanjenih zadrug državnih uslužbencev, da se udeležijo: dne 29. t. m. ob 9.25 sprejema delegatov na glavnem kolodvoru; dne 30. t. m. ob 20. zadrugarskega večera v Gambrinovi dvorani in na vrtu; dna 31. t. m. ob 10. svečane seje v veliki dvorani Narodnega doma. Uprava Nabavljalne zadruge. a— Telefonske zveze Maribora s Francijo. Dne 25. t. m. je bil otvorjen telefonski promet Maribora z vsemi kraji Francije. Maribor je razdeljen napram Franciji v dva pasova. Francija pa je razdeljena v štiri pristojbinske pasove. Pdstoibina v prvem pasu znaša 106.70. v drugem 117.70, v tretjem 128.40 in v četrtem 139.70 Din. V nočnem času so pristojbine primerno nižje. V prvem pasu ie Milhousen v Alza-cije, v drugem Lvon. M-etz. Nancy in Strassbourg v tretjem Marseiiies in Pariz, v četrtem Bordeaux. Havre in Toulouse. a— Nezgoda na ponočnem avtomobil« skem izletu. V noči od torka na sredo krog pol 11. so se podali na izlet po Tržaški cesti proti Teznu z osebnim avtom Mirko Trabi, 22 leti elektromehanik, 26 letni clck« tromonter Kari Mallv in vojak na dopu« etu Ivan Koreni. Šofiral jc Trabi. Nena.* doma jim je počila na prvem desnem ko* lesu pnevmatika, zavozili so proti desnemu jarku, avto je vrglo čez 2 metra široki rek, nakar se je prekupicnil Ln pokopal iz« letnike pod seboj. Kore-nta je opraskal po glavi in baje ima zlomljeno tudi levo roko, dočim sta oba druga odnesla zdravo kožo. K oren ta so spravili v bolnico, avto pa v popravljata i c o. a— Požar je 26. t. m. zvečer naf»t?t v stroju za trganje cuni pri Al. Arbeitertu v Usnjarski ulici 2. Že se je na dvoriščo valil g06t dim. Opozorjeni delavci so ogenj kmalu udušili in tako preprečili več;o ne* varnosti a— Aretiran Je bfl v torek zvečer na križišču Slovenske m Gosposke ulice 18 letni brezposelni hlapec Jožef Očišnik zaradi prevare, izvršene pred letom dni. Takrat ie prišel nekega dne meseca maja v stanovanje delavčeve žene Terezije Strah in se predstavil za šoferja Osierca od tvrcTke Wogerer. Rekel je. da bi lahko sina Antona spravil pri Wogererju v službo, vendar bi pa trebal v to svrho par sto Din. DoM je 124 Din in nikljasto uro, nato pa izginil in se ni več pojavil. V torek zvečer ga je' pa Strahova nenadoma opazila na u?'"ci in ga prijela. Sprva ie fant tajil, ko pa !e prišel še poklicani stražnik, je priznal. e— Gojenci višje stopnje gole Glasben« Matice v Celju bodo imeli klavirski večer v petek 29. t. m. ob 20. v gledališču (na v soboto). Vstopnine ne bo. Na sporedu bodo skladatelji Chopin, Beethoven, Liszt, Reinhold, Smetana, Schumann, Prokovjev, Weber, Taussig in Vladigerov. e— Vojaški analfabetski tečaji za novo vpoklicano vojaštvo celjske garnizije se bodo pričeli ta teden. Poučevalo bo učiteli-' stvo mestne in okoliške narodne šole v Celiu. ki ie pokazalo v vseh dosedaniih vsakoletnih tečajih krasne in hvalevredne, uspehe e— Protftuberkulbzno predavanje v LI- bojah. Pretekli četrtek je priredila krajevna protituberkulozna liga v keramični industriji v Libojah pri Celju poučno predavanje. spremljano z lepim filmom. Predaval je g. dr. Ločniškar iz Žalca in ie žel s svojimi izvajanji popoln uspeh. Javno zahvalo za pomoč k lepemu uspehu ie treba izreči tudi gg. Sonnenbergu in Hublu. obratovodjima libojske kera-mične industrije. ki sta pokazala polno razumevanje za prepotrebno borbo proti jetiki. ki io boiu-je agilna celjska liga s nomočjo OUZD in Zdravstven etra doma v Celiu e— Sokolsko društvo v Celju bo napra* vilo v nedeljo 31. t. m. pešizlet v Štore. Odhod ob 13. izpred telovadnice mestne narodne šole. V smislu sklepa odbora je udeležba za vse članstvo obvezna, vabi je« ni pa so tudi vsi Sokolu naklonjeni Celjani. e— Otvoritev mestnih kopališč ob Savinji. Celjska mestna občina bo odprla svoja zunanja kopališča ob Savinji, tako moško, žensko in Diano v ponedeljek 1. junija. Kopališke naprave so popravljene e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasni zvočni film »On in njegova sestra«. Predigra zvočni Foxov žurnal. e— Predstojništvo mestne policije se je včeraj pričelo seliti iz dosedanjih prosto* rov, v nove pisarne na mestnem magi» stratu. e— Šoferski izpiti in pregled vozil, ki do« slej iz kateregakoli vzroka še niso bila pre« gledana, se bo vrš:I za ves celjski srez v pritličju celjskega sreskega načelstva v torek 2. junija in ne že jutri, kakor je bi« lo objavljeno. e— škropljenje cest. Mestno načelstvo prosimo, da odredi v Kocenovi ulici, kjer je v zadnjem času zaradi zaprte Razlagove ulice naravnost ogromen voz ovni in avto* mobilski promet, večkratno dnevno škrop* fjenje s škropilnim avtomobilom, ker se* daj v suhem solnčnem vremenu ni mogo* če delati pri odprtih oknih in vratih za* radi velikega prahu, ki «a dvigajo vazi! a e— Nesrečen padec. V Letušu je padel 26 letni hlapec Matevž Ažman. uslužben pri posestniku Alojziju Stopiriu. tako ne* srečno na motiko, da si je prebil na ostri« ni zgornjo ustnico. Zdravi se v celjski bolnici. e— Obračun z revolverjem. Na Z vod* nem pri Teharju ie na binkoštni ponedeljek v prepiru ustrelil z brovningom neki Ro* mih s Svetine 28 letnega Ivana Štora, de* lavca v štorski železarni, v levo prsno stran. Štor se nahaja v nevarnem stanju V celjski javni bolnici. GOSPODARSTVO Poslovanje Ljubljanske borze Iz letnega poročila Ljubljanske borze ra, »borni zbor, ti se bo vršil 28. t. m. posne« mamo naslednje zanimive podrobnosti. L'vodoma ugotavlja letno poročilo, da zvene danes iz govorov ali izjav vseh go» spodarskih predstvanikov iste ugotovitve, iste težke besede »kriza«, »depresnja«. Pri analizi postanka svetovne gospodarske kri« ze in njenega vpliva na naše gospodarstvo prihaja poročilo do zaključka, da je sve* tovna gospodarska depresija prišla pri nas do izraza v drugem poletju preteklega le« ta, ko je statistika ugotovila, da je naš izvoz na z do val za kar 1515 na 3418 milijo® nov Din. Težko prizadet je bil v preteklem letu izvoz naših glavnih proizvodov žita in lesa. Pri lesu znaša v primeru z letom ]Q29 primanjkljaj pri izvozu nad četrt mi« lijard-e Din. Žito Žitna trgovina je v naši domovino za d« nje leto doživela najtežjo preizkušnjo. Letina pšenice r*i bila najugodnejša in so tudi kvalitativno nekatere provinijence ne« koliko zaostale. Ob teh okolščinah se je splošno pričakovalo da cene ne bodo na« zadovale, zato je bilo pred početkom kampanje precejšnje zanimanje za termin« sko blago. Ko pa se je izkazalo, da sve« tovna produkcija nadkriluje vse proračune so cene pričele kaj hitro popuščati. Mor« da bi bil padec cen mirnejšn in z manj« širni pretresljaji, da ni stopila v konku« t en črni boj Rusija, ki je že meseca julija pričela z vkrcavanjem blaga. Rusija pa se ni zadovoV.la samo z prodajo efektivnega blaga, temveč je prodajala znatne količine na "termin. Pod temi okolščinami je tudii pri nas postala ponudba obilna in situacija se ej tako poslabšala, da se cene mso mogle več ustaliti. V dravski banovina je letina poljskih pridelkov zaostala za letino 1929 tako kvantitativno, kakor kvalitativno. Kriza je posebno pogubonosno vplivala na našega malega kmeta, ki pri prodaji svojih pridel« kov m mogel fekupiti niti toliko, da bi kril produkcijske stroške. Sedaj se mora znova zadolžiti, čc ni že prezadolžen. Promet v žitu m mlevskih izdelkih sc je na borzn dvignil od 342 na 406 vagonov vendar je vrednost prometa padla od 8.2 na 6.6 milijonov Din. Les. V Jugoslaviji, osobito pa v dravski ba» rovi ni je lesna produkcija eden_ glavnih faktorjev našega narodnega premoženja, ki najde tudi posebni izraz v vsakoletni tr« Covinska bilanci. Velika večina naših po« cestnikov je odvisna od prodaje lesa. V zadnjih letih so statistike pokazale stalen napredek gozdnega gospodarstva in lcs-ne industrije. Lani pa je nastopil katastro« talni preokret, ki si ga niso zamislili niti najtrdovratnejši pesimisti. Padajoča t en? d en ca traja še danes, izgledi za zboljšanje /pa so pičli. Lesna industrija je skrčila obratovanja, brezposelnost dclavcev v les« ni industriji narašča, vozniki so brez za« služka. Tako je tudi promet v lesu na ljubljanski borzi lani padol od 2.797 na 2.001 vagon, odnosno od 15.9 na 12.2 mili* jona Din. ___ Glede na ugodno konjukturo leta 1929. , sc je produkcija drv v zimi 1929/30 znatno povečala.. Preokret tendence jc zato tem težje prizadel producente, ker so cene znatno padle. Mila zima je občutno ško« dovala izvozu drv v Italijo, prav tako pa tudi uvoz cenenega premoga, kajti premog je biil v Italiji lani v ceni skoro enak dr« vam. Izvoz oglja je bil nekoliko boljši, čc« prav so bile cene nižje. Kakor vsa leta, tako je bilo tudii letos povpraševanje po pragovih veliko, toda do večjih zaključkov nd prišlo. V hrasto vini so se prod ucira l/i pragi večinoma za do* mač odjem. Večja pa je bila produkcija bukovih pragov, ker je izdelava pragov Kolje konvcnirala kakor rezanje bukovine. Brzojavni drogovi so se oddajali večinoma v domača i.npregnacijska podjetja. Povpra« sevanje na jc bilo tudi za izvoz, posebno za borove drogove. V bukovim je bila situacija vse leto slaba. Ukinjen je carine na okrogli les je omogočilo izvoz okrogle bukovine. Ino* zemstvo sc jc zanimalo le za prvovrstno blago brez napak in grč. kar je domači in« dustriji odtegnilo najboljše blago. Slabo se je oddajala neobrobliena bukovina (monte) zato je tudi produkcija tega blaga matno popustila. Obrobljena bukovina pa vkljub obstoječi trgovinski pogodbi s Špa* ni jo zaradi ta mošnjah političnih in valutar« nih razmer ni našla pravega trga. Edino bukovi testoni so imeli še primemo ceno. Reakcija v prvih mesecih leta 1930. je močno prizadela producente mehkega le* .«a. ki so imeli polna skladišča vseh dimen« zij in kvalitet, okrogli les pa so drago pla« čali. Tu se je tudi pokazal ruski dumping ki je povzročil poplno preokret. Posled.i* ca je bila katastrofalen padec cen. Blago, ki se je rezalo iz drago plačanih hlodov je zaostalo. Kljub nekakemu monopolu za tesano blago je Slovenija izvozila precej manjšo količino tramov, še manj pa bordonalov. Iz bojazni, da se blago ne pokvari so pro« ducenti med seboj tekmovali v nižjih po« nudbah. Nesortirano blago zaradi tega sploh m prišlo v poštev, produkciia pa je znatno popustila. Da se ohrani Sloveniji vsaj ta vrsta produkcije je potrebno, da se izdeluje strogo sortirano blago v prvovrstni obdelavi. Hrastov okrogel les so večinoma pora« bila domača podjetja, k.i se baviijo z pro« dukcijo rezane hrastovine. Cene so tudi tu nazdovale. vendar pa ne v taki meri kakor pri mehkem lesu. Računski zaključek. Iz poročila finančnega odbora, in iz bi* lanee posnemamo, da so dohodki borze lani nekoliko nazadovali; znašali so 873.000 Din v letu 1929 in 916.000 v letu 1929. Za* to se je tudii prebitek zmanjšal na 281.000 Dm nasproti 591.000 Dan v letu 1929. in 313.000 v letu 1928. Čisto premoženje bor* ze »e je dvignilo od 591.000 Din na 871.0C0 Din. Od tega premoženja odpade 591.000 Din na stavbni sklad. Od skupnega pre* moženja je 788.000 Din naloženo pri de* naraih zavodih. Borzno razsodišče. Delovanje borznega razsodišča se je v pret. letu precej pomnožilo, kakor je raz« vidno iz naslednje primerjave: vložene tožbe terjatve v milj. Din 1927. 1508 9.1 1936. 938 8.3 1928. 1278 7.0 1929. 1534 8.0 1930. 1758 7.4 Število tožb se je lani povečalo za 234; novo vloženih je bilo 1758 tožb, iz L 1929 pa je ostalo 40 nerešenih pravd. Poslova* nje razsodišča je bilo zelo ekspeditivno, kajti postopanje je v 1404 primerih trajalo le 1 mesec od vložitve tožbe do razglasitve sodbe, in le v 115 primerih nad 1 mesec. Največ tožb se je nanašalo na vino in špirituoze (471), na koionijalno blago (238), na sveče in milo (174), na tekstilne proizvode (130) in na semena (117). = Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote se vrši danes ob 4. popoldne v borznih prostorih v Gregorčičevi ulici 27 (Trgovski dom^. = Pred organizacijo našega izvoza živine. Po uspeli ustanovitvi organizacije za izvoz našega žita je trgovinsko ministrstvo pričelo proučevati možnosti za boljšo organizacijo izvoza živine. Poslalo je nedavno 2 svoja uradnika v Poljsko in Rumunijo, da tam proučita izvozno organizacijo za živino m živinske proizvode, ki naj bi bila za vzgled ustanovitvi podobne organizacije v Jugoslaviji. Pred dnevi je ministrstvo sklicalo v ta namen posebno anketo, na kateri so sodelovali izvozniki živine, zadružniki in produ-centi. Rezultat ankete je bil ta, da se po vzorcu inozemskih organizacij osnuje Tugo-slovenska zadruga za izvoz živine in živinskih proizvodov g centralo v Beogradu in s podružnicami v vseh za izvoz važnih ccn-trih. Glavni namen zadruge naj bi bil, da olajša ceneno lombardiranje živine in živinskih proizvodov, namenjenih za izvoz, da usmeri izvoz na ona tržišča, kjer je mogoče doseči največje cene, da skrbi za boljšo organizacijo transporta in za boljšo razdelitev izvoza na razna tržišča- Z boljšo organizacijo izvoza se bo zmanjšal riziko izvoznikov, ki sedaj povzroča, da izvozniki nudijo na domačem tržišču znatno nižjo ceno, kakor v inozemstvu. Za izvoz živine je zlasti važno, da se ne pošljejo transporti v inozemstvo v času. ko so ta tržišča že natrpana z blaacm iz drugih držav. Člani nove zadruge bodo lahko" izvozniki kakor tudi produ-centi, zadružniki, zadružne organizacije ln mesni industrijci. Zadružni delež bo znašal 5000 Din. V upravi zadruge bodo štirje delegati ministrstev, in sicer kmetijskega, finančnega, trgovinskega in prometnega, 6 članov izvoznikov in 6 članov producentov. Na anketi je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki bo definitivno sestavil pravila, jih bo predložil trgovinskemu ministrstvu, nakar bo sklical ustanovni občni zbor. = »Punto franco« v Dubrovniku. Dubrov-niška mestna občina je najela posojila za nakup državnih skladišč v Gružu, ki jih bo preuredila za tranzitni promet, zlasti z Albanijo- Kupna cena znaša 4.5 milijona Din. Na podlagi komisijskega ogleda, ki se je vršil že 1. 1928., bo trgovinski minister proglasil oni del občine, kjer se nahajajo ta skladišča, skupno s pripadajočo obalo za carine prosti del luke (>punio franco«). = Nove težkoče v dunajskem bankarstvu. Zadnje dni so težkoče stare dunajske bančne tvrdke Auspitz, Lieben &. Co. izzvale na Dunaju precejšnjo pozornost, zlasti, ker jc bil prvi družabnik te tvrdke g. Štefan Auspitz pred kratkim preprečen, ko je hotel izvršiti samomor (imel je namen, da skoči v Dunav), drugega družabnika Ludvika Schiillerja pa že od sobote pogrešajo in upravičeno sumijo, da je izvršil samomor. Obveznosti banke Auspitz, Lieben & Co. cenijo na 30 milijonov šilingov (240 milijonov Din); v enaki višini tudi aktive bančnega zavoda. \endar pa ni verjetno, da bi sc? pri prisilni likvidaciji dosegla ta vsota. V finančnih krogih pričakujejo, da bo mogoče izvesti tiho likvidacijo tako, da upniki ne bodo trpeli izgub. Prvi šef firme g. Štofan Auspitz ima skupno s svojim bratom Teodorjem največjo dunajska privatno zbirko starin in umetnin, katere vrednost cenijo na 1 milijon dolarjev. = Poljedelske stroje razstavi na letošnjem XT. ljubljanskem velesejmu 7 domačih tvrdk, 3 iz Avstrije, 2 iz Češkoslovaške, 3 iz Francije, 1 iz Italije (mlini), 1 iz Madžarske in 4 iz Nemčije. Razstava bo zelo obsežna in bo zavzemala okrog 2000 m® razstavnega prostora. Naše kmetske gospodarje še posebno opozarjamo na to razstavo, ker bo večina stroiev obratovala. = Konkurz je razglašen o imovini Martina Ferda. trgovca v Dol. Prekopi št. 24, pošta, Št. Jernej (konkurzni upravnik Franc Rabuse, trgovec v Kostanjevici; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Kostanjevici 8. junija ob 9., oglasitveni rok do 6. julija, ugotovitveni narok 11. julija). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Martina Bnimna, trgovca v Beltincih št 11 (poravnalni upravitelj dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi, narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Dolnji Lendavi 4. julija ob 9., oglasitveni rok do 3t. juniia). — Ker ie poravnava sodno potrjena, je končano poravnalno postopanje dolžnika Franca Gulda, trgovca v Mariboru in poravnalno postopanje dolžnice Marije K oh lenbra nd tove, trgovke in posestn ice v Črni pri Prevaljah- = Oddaja del pri adaptaciji vojašnice »Vojvode Mišica« v Mariboru se bo vršila potoni ofertne licitacije 12. junija pri inže-njerskem oddelku komand« dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Čevljarski mojstri si eamorejo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani nabaviti vse kar rabijo v svoji stroki; n. pr. vsakovrstno usnje, kremo za usnje, olje za stroje, lesene in železne žeblje, pasto za brušenje nožev, rinčice, vsakovrstne stroje za predelavo usnja, stroje za čiščenje spodnjih delov čevljev, stroje za izdelovanje igel za pritrjevanje spodnjih podplatov, čevljarske stroje sploh. Vse to so izdelki samo prvovrstnih, solidnih tvornic. = Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija, so dovolile tudi sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška. Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija, Saargebiet in Švica. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 8. junija ponudbe glede dobave 1 ure na električni pogon. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. junija ponudbe glede dobave 20 m gumijevih cevi in 1100 kg raznega železa. Direkcija državnega rudnika Kreka spre- jema do 11. junija ponudbe glede dobave 1000 kg tovotne masti. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 27. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizah Curih, Berlin, Dunaj in Praga- Narodna banka je danes ponovno dvignila tečaj za devizo Curih od 1095.6 na 1096.2 (včeraj od 1095.3 na 1095.6). Ker je s tem le izravnana mednarodna okrepitev švicarskega franka, se ostale devize niso dvignile, temveč so deloma celo nekoliko popustile. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji danes za malenkost popustili. Vojna škoda se je trgovala za aranžma po 418 — 418.5, za junij po 420 in za avgust po 419. Od ostalih državnih papirjev se je trgovalo 8% Blairovo posojilo za aranžma po 90.50 in za kaso po 90.25, 7% Blairovo posojilo pa za aranžma po 81.75 — 82.50-Med banč. vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 955, v Zemaljski po 140, v Ur.ionbanki po 170 in v Jugobanki po 73. Na tržišču industrijskih delnic je Trboveljska nadalje precej popustila; zaključena je bila po 250. Promet je bil še v Gutmannu po 132, v Slaveksu po 25, v Dravi po 235 in v Jadranski po 530. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.80, Berlin 13.47.25, Bruselj 7-8927, Budimpešta 9.89S7, Curih 1094.7-1097.7 (1096.2), Dunaj 795.44 —798.44 (796.94), London 275.81, Newyork 56.59, Pariz 220.87-222.87 (221.87), Praga 167.76-168.56 (169.16), Trst 296.60. Zagreb. Amsterdam 22.77 — 22.83, Dunaj 795.44 _ 798.44, Berlin 13-4575 — 13.4875, Bruselj 78.9.27, Budimpešta 988.37 — 991.37, London 275.41 - 276.21, Milan 295.688 do 297.688, Newvork ček 56.49 — 56-69, Pariz 220.87 — 222.87, Praga 167.76 — 168.56, Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.255, London 25.165, Newvork 517.3, Bruselj 72.05, Milan 27.09, Madrid 50.10, Amsterdam 208.025, Berlin 122.96, Dunaj 72.7. Sofija 3-75, Praga 15.335, Varšava 58.025, Budimpešta 90.235, Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92.5 bi., 7% Blair 82-5 bL, Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 945 den.. Kreditni zavod 160 - 170. Vevče 120 den.. Ruše 220 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 418 — 4lS5, kasa 419 bi., za junij 418.5 — 419, za deccmber 419 — 420, investicijsko 87 — 88. agrarno 50.5 — 51.5, 8% Blair aranžma 90.5 — 91.5, kasa 90.25 do 91.25, 7% Blair ar. 81.5 - 81.75, 7% Drž. hipotek, banka 83.75 — •C!5; bančne vrednote: Praštediona 950 — 955, Union 170—174, Jugo 72 — 73. Srpska 189 — 190, Zemaljska 140 _ 142, Liubljanslca k redil na 120 den.; industrijske vrednote: Gutmann 130 — 133, Siaveks 25 — 30, Danica 67 — 70, Drava 235 _ 236, Šečerana 290 bi., Brod vagon 65 — 80, Union 70 den., Vevče 120 den., I si s 50 den.. Dubrovačka 3fi0 — 340. Jadranska 520 - 530, Trbovlje 246 — 248. Beograd. Vojna škoda 418.5—419.5 zaklj., investicijsko S8.5 zaklj., 7% Blair 81.75 zakli., 7% Drž. hipotek, banka 83.25—84.5, 6% begluške 65-75. Narodna 7740 bi. Blagovssa tržišča LES -f Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca za les nespremenjene mlačna. Zaključen je bil 1 vagou parjene bukovine. ŽITO + Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. — Nudi se (fco- slov. postaja, po mlev- botica. 79/80 kg po 270 — 272.5, okolica Sombor, 79 kg po 260 — 262.5, baranjska, 79 kg po 250 — 252.5; koruza; baška, reše-tana po 155 — 157.5 (pri navadni voznim po 160 — 162.5); oves: baranjski po 207.5 do 210; moka: banatska >0c po 375 — 380. ta-ška >0« po 360 — 365. 4- Novosadska blagovna bona (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 13 vagonov pšenice, 28 vagonov koruze in 2 vagona moke. — Pšenica: srednjebaška, 79/80 kg 200 — 202.5; baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 197.5 — 200; okolica Sombor, 79/80 kg 187-5 — 190; baška, potiska, šlep, 79/80 kg 205 — 207.5; gornjebaška, 79/80 kg 202.5 — 205; gornjebanatska in banatska Bega, 79/80 kg 200 — 202.5; sremska, 78 kg težka 182.5 — 187.5; okolica Indjija, 78 kg težka 187.5 — 192.5. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 _ 120. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 102.5 — 105; ladja Dunav, Sava 106 — 108. Moka: baška >0e< in jOgg< 280 — 300; >2< 260 — 270; >5< 240 — 250; >6< 225—230; >7< 175 — 190; >8< 125 — 130- Otrobi: baški. sremski in banatski 115 — 120. ŽIVINA + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v torek je bilo prignanih 1696 glav goveje živine, od tega 36 iz Jugoslavije, 518 iz Rumunije in 261 iz Madžarske. Pri nekoliko prijaznejšem prometu so se cene dvignile za 5 do 10 grošev. Za kg žive teže no-tirajo voli izjemno 1.65 — 1.80, I. 1.35 do 1.60, II. 1.10 — 1-30, III. 0.95 — 1.05, krave 0.80 — 1-15 in slaba živina 0.60 — 0.80. — Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 20./<0 komadov svinj, od tega 2372 iz Jugoslavije, 9106 iz Poljske in 2593 iz Rumunije. Pri počasnem prometu so se mesne svinje poceni- le za 10 — 15 groSev, pitane pa za 5 — 10 grošev. Za kg žive teže notirajo pitane svinje I. 1.30 — 1.35, angleške križane 1.15 do 1.30, mesne svinje težke 0.95 — 1.25 in lahke do 1.50. Šport Pred tekmo Gradjanski : Ilirija Prihodnjo nedeljo, 31. t. m. stojita pred« stavnika slovenskega nogometa v tekmo« vanju za državno prvenstvo pred posebno težko nalogo. Dočim ;gra ASK Primorje na vročih tleh v Splitu s Hajdukom, igra Ilirija na lastnem prostoru z glasovitimi zagrebškimi »purgerji«, 6 I- Hrvatskim Gradjanskim Sportskim Klubom. Za našo ligo je srečanje Ilirije z Grad« janekim po6ebne važnosti. To poudarjajo vsi zagrebški listi, Gradjanski pa je zave« dajoč se težke naloge, organiziral posebni vlak v Ljubljano, s katerim privede več ko 1000 svojih najbolj vnetih prijateljev in »drukarjev«. Igrišču Ilirije se obeta na ta način v ne« deljo rekorden po6et. Kluba sta se spora, zumela, da bo vodil tekmo beograjski sod« nik Joksic ali eventueno Ružič. Predtek« mo bosta odigrali rezervi Gradjanskega m Ilirije. Pričetek predtekme je določen ob 16., glavna tekma se bo pričela približno ob 17.45. Športni drobiž Na zadnjem kongresu FIFA so se Izpre« menile nekatere točke nogometnih pravil ter se bodo dotični paragrafi glasili nastopno: 1. Vratarjem je dovoljeno, da lahko nosijo žogo štiri korake, in ne dva koraka kakor dosedaj. 2. Pri out metu žoge se napačni met ne bo več kaznoval s prostim strelom, temveč bo metal žogo nasprotnik. 3. Ako sodnik meče žogo na tla in se igrač prej dotakne žoge, preden je padla na tla, se ne bo za ta primer več diktiral prosti strel, temveč bo sodnik še enkrat metal žogo. Tajnik JNS dr. Andrejevič je na kon« gresu FIFA v Berlinu perfektunral dve mednarodni tekmi naše nogometne reprezentance, in sicer s Španijo in s Češkoslo« vaško. Tekma s Češkoslovaško sc bo vršila začetkom avgusta v Beogradu. Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu, ki ga je v ponedeljek priredil na Du« naju WAC je znani zagrebški dolgopiogaš Predanie, ki je sedaj član WAC, postavil nov jugoslovenski rekord na 3000 m. Pri* spel je na cilj kot tretja v času 9.28. Dosedanji jugoslovenski rekord na tej progi je znašal 9.31. SK Grafika. Jutri ob pol 20. članski sestanek v prostorih Grafike. Pozivljcjo se igrači Pavlica, Zupančič, Mekina, Kamni-kar, Kobal, Kmetič, Žagar, Juvan, Bežan, Pungerčar, Stupica II., Stromajer, Trobev« šek in Srebotnjak ter g. Metlar. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 18. trening I. moštva in fotografiranje. Točno! I. moštvo se opozarja na zadnje objave v članski knjigi. Službeno iz LHP. Seja upravnega od* bora danes ob 18.15 v damskem salonu ka« varne Emona. SK Jadran. Drevi ob 20. seja v restav« raciji Soklič. Dnevni red važen. Vsi in toč« no! TSK Slovan. Drevi ob 20. seja nogo« metnega odbora pri »Sokolu« (lovska soba). SK Svoboda, Ljubljana. Danes od 17. dalje trening I. moštva in rezerve na igri« šču ASK Primorja. Vsi in točno! — Na* čelnik. Kolesarsko društvo »Drava* v Ptuju je priredilo 25. t. m. kolesarsko dirko in sicer Ptuj«Ormož in nazaj: 48 km. Dirke se je udeležilo 10 dirkačev. Izven konku« renče sta tekmovala tudi dva Ormoža na. Prvi je bil Pavličič M., kol. društvo »Dra« va« Ormož, v izbornem čsau 1:18. 2. Canj« ko Vinko kol. društvo »Drava«, Ormož v 27:12. tretji Štumberger, kol. društvo »Dra* va«, Ptuj, v 1:27.14. Proga je bila v slabem stanju in je vsekakor lep napredek dveh Ormožanov. TSK Slovan. Redni treningi nogomet« ne sekcije v sredo in petek popoldne. — Ključi pri gospodarju. Umrla je naša mama Katarina gerbec rojena Flgelj Pogreb preblage mame se vrši 28. maja ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na Magdalensko pokopališče. Priporočamo jo v prijazen spomin. Marlbor-Brezno-Gorlca. Lojzka, Roža, Matilda hčere; Juri Pilato zet; Dušan vnuka. Pilato Boris, Radio Izvleček iz programov Četrtek. 28. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. (slovenske pesmi, plesna glasba). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 20: Potovanje na Poljsko. — 20.30- Pevski koncert Sattnerjevega zbora. — 21.15; Kla-rinet-solo. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12-45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Pevski koncert. — 18: Narodne melodije. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubliane. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.15: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Mešan program. — 21: Poljuden orkestralen koncert. — 22.30: Koncert ra orgle. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Igralski program. — 19.30: Spevoigra. — 33.30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert moderne glasbe. — 19.55: Plošče. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Sluhoigra. — 22.15: Prenos koncerta solistov iz K rakova. _ 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Flo-šče- — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 13.10; Nadaljevanje koncerta. — 15.20: Plošče. — 20.10: Zabaven literaren program. — 21.30: Koncert komorne glasbe. — 22.40: Frenašanje inozemskih postaj. — BERLIN 19.30: Koncert lahke glasbe. — 21.10: Filmski večer. — 22.30: Zabaven program. — KONIGSBERG 16.30: Lahka godba orkestra. — 19-30: Prenos koncerta iz Berlina. — 20.30: Sluhoigra. — 21.30: Koncert Beethovnove komerne glasbe. — MOHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.20: Veseloigra. — 20.30: Pevski koncert — 21.30: Prenos simfoničnega koncerta tz filharmonije. — 22.50: Koncert na orgle. — 23-20 Koncert plesne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Plošče. — 17.45: Štiri ročne klavirske skladbe. — 19.30: Prenos opere »Don Juanc iz gledališča. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek. 28.: Zaprto. Petek, 29.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPEŠA Začetek ob 20. Četrtek. 28.: Lobengrin. B. Petek, 29.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE- Začetek ob 20. Četrtek, 28. ob 15.: Začarana žaba. Otroška predstava za okoliške šole. Zadnjič. — Ob 20.: Dogodek v mestu Gogi. B. Kuponi. Zadnjič. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.30. Četrtek, 28-: Bunbury. Premijera. Stoti nastop gdč. Pirčeve. Sobota, 30.: Bunbury. Zaključna predstava v tej sezoni. Samo kdor v mira Izbira, dobro kupi.9 Ako morate hiteti od prodajalne do prodajalne, da si ogledate blago, tedaj se lahko v stiski in naglici odločite za nakup česa, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa, da preizkusite vzorec komad za komadom, na njegovo vrednost, nihče vas ne more nagovarjati, da bi kaj izbrali, kar ni vam po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO MATERUALA ZA MOŠKE SRAJCE in vi dobite to kolekcijo v par dneh seveda brezplačno in neobvezno. Torej sedite, izberite ono, kar najbolj prija vašemu okusu in vaši postavi. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalce v največje zadovoljstvo. Največja trgovska in izvozna trgovina Togceb. s Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate v rokah brezplačno in naročevanje, ki zna angleščino in nemščino, SPREJMEMO Pismene ponudbe z navedbo referenc na Jugotebna, družba z o. z., Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. _7ir7 Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda VALENTINA KOMANA izrekamo vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočutje, najtoplejšo zahvalo, zlasti hvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 28. maja 1931. Žalujoča rodbina ROMANOVIH Sledeče jugoslovenske patente prodajn se ili se daje licenca istih: 4811 Poboljšan ja kod mašina s nnntrašnjim sagorevanjem Firme Armstrong Siddele.v Motors Ltd., Fr. R. Smith & Spirito Mari? Viale, Co-ventry (Engleska) 4825 Postupak za vezi vanje cilindra za motorsld omot firme Armstrong Siddeley Motors Ltd. Fr. R. Smith & Spirito Mario Viale Coventry (Engleska) 2859 Pokretačl za ladje, naročlto za rečne brodove za vuču firme Llojd Propulsion Ltd., Eidsvoldverk (Norveška) 4278 Postnpak za izradn tela, koja se mogu nadmati n. pr. igrački iz ravnih ploča od kaučuka bez u potrebe kalupa. Ing. chem. Dr. Lajoa Dorogi, Ing. chem. Dr. Istvan Dorogi i Dr. Dorogi & Co. Gurami-fabrik A. G., Budimpešta. 1872 PtttolJ koji ee sam od sebe puni sa zatvaračem ko ji se kreče po držki 1873 Novine na cOindrlčnom zatvaraču sistema Manser firme Waffenfa-brik Manser A. G., Oberndorf a/Neckar (Nemačka). Obaveštenja daje patentna kancelarija dr. JANKO OLIPA, advokata u Beogradu, Terazije 42. 7114 Prvi jubilej reparacijske banke V prvem poslovnem letu 121 milijonov čistega dobička Bivši hotel Savny, zdaj sedež banke Pretekli teden so se sestali v Baslu v Švici najodličnejši evropski in ameriški fi« nančniki, večinama guvernerji novca ničnih bank, da prisostvujejo prvemu rednemu občnemu zboru Banke za mednarodna pla* čila, ki se ncoficialno imenuje tudi re.pa« raciiska banka. Ta zavod je bil lani ustanovljen v zve.Ti z uveljavljen jem Youngovega reparacijske« ga načrta in ima nalogo sprejemati od Nemčije reparaci.iska plačila in jnh po predpisanem ključu nakazovali upniškim državam. Ta naloga banke pa bo menda kmalu stopila bolj v ozadje. Banka za mednarodna plačila se vedno bolj razvija v banko vseh novčaničnih bank in v usta* novo za mednarodni promet z devizami in 7, zlatom. Čeprav banka posluje šele od 17. maja pret. leta. so njeni posli za« vzel; že ogromen obseg Novčanične ban« ke posameznih držav nalagajo svoje deviz« ne rezerve v vedno večjem obsegu pri Ban« ki za mednarodna plačila, ki za take na« ložbe nudi ugodnejše obrestovan je. Ob koncu marci so te naložbe novčaničnih bank dosegle že 804 milijone švicarskih frankov (skoro 0 milijard Din), kar pred« stavlja že 43 odst. vseh njenih sredstev. Delničarjev ima ta banka doslej le 23 in to so skoro le novčanične banke. Tudi niša Narodna banka bo v kratkem posta« la delničarka. Za nio je rezerviranih 4000 delnic za 4 milijone švicarskih frankov, od katerih pa se zaenkrat vplača le ena četrtina. Doslej naša Narodna banka ni mogla postati delničarka, ker do nedavno nismo imeli zakonsko stabilizirane valute. Čisti dobiček Banke ra mednarodna pla« čila je že v prvih 10 in pol mesecih pošlo« vania dosegel 11 milijonov švicarskih fran« kov (121 milijonov Din). Državam, loi sprejemajo nemške reparacije, je banka izpla« čala v 10 in pol mesečni poslovni dobi 1561 milijonov švicanskih frankov (preko 17 milijard Din), med drugim Franciji 893 milijonov, Angliji 316 milijonov, ItaHja 136 milijonov, Belgiji 94 milijonov in Ju* goslaviji 76.6 mili iona švicarskh frankov aLi 843 milijonov Din. V terj vsoti ni všte« ta vrednost nemških reparacijskih dobav, ki so v tej dobi dosegle 589 milijonov švi* carskih frankov. Predsedniki državnih bank na občnem zboru: 1. Moret (Francija); 2. Montague Norman (Anglija); 3. dr. Luther (Nemčija); 4. predsednik banke Mac Garrali; 5. podpredsednik Melchior (Nemčija); R. Tonaka (Japonska); 7. generalni ravnatelj Ques- naj- (Francija) Pes, ki je prelete! oba tečaja Konec Bjrdovega psa, ki je spremljaj drznega letalca na njegovih poletih vrnil v domovino ter posta! junak v očeh vsega sveta. Tisti, ki listajo vsak dan po čmoobrob-Ijenih osmrtnicah v ameriških listih, so imeli pred kratkim priliko citati, da je sklenil življenje pes Igloo, sloviti foxter-rier ameriškega admirala Byrda. Končal je svoje zemsko potovanje star sedem let. Evropcu se zdi ta reč morda malo smešna., ampak v Ameriki je bila žalost za njim splošna in resnična. Igloo ie bil namreč prav tako priljubljen kakor njegov gospodar. Kjerkoli se je prikazal Bvrd, na predavanjih. pojedinah, svečanostih — povsod je bil ob njegovi strani Isrloo. Delil je s svojim gospodarjem vso slavo — vsaj v Ameriki. Občinstvo ga je živahno pozdravljalo, kupovalo njegove slike in v umetnostni galeriji v Filadelfiji visi celo njegova oljnata slika. Kaj je bilo tako posebnega na tej živa-ttci, da je uživala nedeljeno priznanje vse Amerike? Bvrd je smatral Iglooa za dobrega duha svojih podvigov. V prazni veri, ki je menda lastna vsem letalcem, je bil prepričan, da se mu ne bo zgodilo nič ža-Ipga vse dotlej, dokler ga bo spremljal mali Tgloo. Tako je tudi bilo. Bvrd jc srečno premagal vse težave, dobro zaključil svo-"o odpravo na južni tečaj in se živ in zdrav Igloo je bil svojevrstno bitje tudi po tem, da je mogel prenašati izredno nizko temperaturo. Kljuboval je mrazu 50 do 60 stopinj pod ničlo. Zato je tembolj žalostno ,da je poginil zaradi navidez neznatnega spomladnega prehlajenja in to kljub skrbni negi treh izvrstnih veterinarjev. Admiral Byrd se je mudil baš v Spring-fieldu, kjer je bilo napovedano veliko predavanje o njegovi ekspediciji na južni tečaj, ko je prišla vest. da je Igloo mrtev. Odpovedal je predavanje in se odpeljal naravnost v Boston, kjer je izjavil, da je njegova sreča najbrž končana. Zdi se, da bo najbrž odpovedal svoj polet čez Tihi ocean, ker se resno boji, da bi se mu brez spremstva Iglooa primerilo kaj hudega. Pogreb zvestega Byrdovega spremljevalca je postal dogodek. Vsi admiralovi prijatelji, celo zastopniki mornariškega ministrstva Amerike kakor tudi vsi člani eks-pedicije na južni tečaj so se udeležili Iglo-ovega pogreba. Pred mrtvim psom so peljali voz, obložen z venci. Iglooa so pokopali na pokopališču Pine Ridg v Dedha-mu (Mass.), kjer počivajo živail znanih ljudi. Vbrizgavanje sladkorja proti revmatizmu Hamburški zdravnik dr. Nathansen je rz* našel silno preprosto, a baje naravnost ču» dovito učinkujoče sredstvo za takojšnjo odpravo revmatičnih bolečin. Pacientom vbrizgava lokalno lOodstotno raztopino grozdnega sladkorja brez vsake nadaljnje omamljajoče primesi. To sredstvo učinkuje pri mišičnem rev« matizmu takoj, pri i.šiasu in nevralgij/i s« jc sicer dobro izkazalo, a ne tako hitro in gotovo. S primernimi primesmi se je po« srečilo odstraniti nevarnost enostranske obremenitve izmenjave snovi po grozdnem sladkorju. VnanJI minister Briand ob Svojem povratku v Pariz preu palačo vnanjega ministrstva. Ob njegovih nogah njegov psiček. Princesi kot tipkarici Neki pariški reporter je obiskal hčeri španskega kralja Alfonza XIII., princesi Beatriko in Kristino, ter ju je našel hudo zaposleni s tipkanjem. »Očetu hočeva pomagati in rrra odvzeti del njegove obsežne korespondeaice,« .i« dejala princesa Beatrika novinarju. »Biti princesa ni tako priieftno, kakor meniio splošno in samo v filmu ali v operetah vo» dimo zavidanja vredno življenje. Najino življenje je precej enolično, čeprav sva silno zaposleni. Prebirava namreč cele ko« še pisem, k: so namenjena najinim star« šem. najvažnejša jima predlagava, na osta* la odgovarjava sami.« Na novinarjevo vprašanje, A&M se ne menita poročiti, sta se princesi na glas za« smejali in izjavili: »Za sedaj sva preveč zaposleni in najin posel tudi preveč ljubi« va. da bi imeli kaj časa za misel na za« kon. Najina ljubezen velja športu, tenisu in golfu, a niti tej zabavi 6e ta čas ne moreva vdajati radi pomanjkanja časa. Edino razvedrilo je nama poslušanje šp-mskega radia.« Žrtve binkoštnega prometa Kakor vsako leto, so tudi letos zahtevali binkoštni prazniki mnogo žrtav med izletniki. V Franciji in Nemčiji je bilo več nesreč, ki so se končale s smrtnimi Izidi. Samo v Franciji so našteli na binkoštno nedeljo in ponedeljek 31 smrtnih žrtev in 100 ranjenih oseb. Na pariški postaji Ba-stille sta trčila dva vlaka zaradi napačno postavljene kretnice. Pri tem je bilo ranjenih okoli 50 ljudi. Iz Nemčije poročajo, da je bilo 10 smrtnih žrtev in mnogo ranjenih. Najtežja prometna nesreča se je primerila pri Bam-bergu, kjer se je prevrnil neki vagon br-zega vlaka, v katerem je bilo 30 potnikov. 25 med njimi je bilo težko ranjenih in več jih še zdaj visi med življenjem in smrtjo. V Spreewaldu pri Burgu se je zaletel neki motocikel v električno železnico. Dve osebi, ki sta. se vozili na motornem kolesu, sta bili pri priči ubiti. Mnogo nesreč se je primerilo tudi avtomobilistom, in sicer ponajveč na ovinkih. Francoski letalski dnevi v Vincennesn V bližini Toursa je zasul zemeljski plaz tudi grad de !a Fa.mif>re. v katerem je bival na dopustu ameriški general Robert H. Dunlop. Slika kaže reševalna dela v gradu (zgoraj general Dunlop). •v« v »• — V štiriindvajsetih urah umrla brez bolečin Tragičen, naravnost hrezprimrre« slu« [ morali na žalost ugotoviti, da je slučaj, H čaj je te dni iztrgal dunajskemu trgovcu Wuntervu tri in tridesetletno ženo Mellv, ki se je še prošlo nedeljo kopala ter jo je ob tisti priliki pičila navidez nedolžna mu« ha. Naslednji d<*n so morali nesrečno ženo prepeljati v eanatorri, kjer je v 24 urah podlegla zastrupi ienju in umrla. Nagel razvoi bolezni in njen tragičen konec je zbudil v vseh krogih dunajskega prebivalstva, celo med zdravniki nenavad« no zanimanje, tembolj, ker ie bilo splošno znamo, da »ta živela zakonca NVinter, ki imata tudi onega otroka, v zelo srečnem zakonu. VVmter in Mellv roj. Haiduschka sta se poznala že v mladih letih in sta že takrat sklenila, da si postaneta tovariša v zako* mi. Med ntfima je vladal najlepši spo« mena. Družinica se je še dalje solnčila. Zvečer so se vsi lepo vrnili domov in go* spa Mellv ni čutila nikakih bolečin. Sele drugi dan so nastopile žalostne posledice. Gospo ie začela tresti močna mrzlica, ob« enem pa se je pojavila vročina. Mesto, kjer ie gospo pičila muha. ni kazalo po« sebnega znaka razen nedolžnega rdečica« stega madeža. \Vinter je takoj poklical zdravnika. Te« mu se je zdel pik na prvi pogled sumljiv. T "kazal ie prepel jati bolnico v sanatorii duna.iskfh trgovcev. Tam so izročili gospo Mellv v nego oddelku pmf. Donatha. Zdravljenje je bilo poverrieno Doinathave« mu asistentu dr. Heidlerju. Tudi najbolj izkušeni zdravniki pa so iTij'fl z nrm opraviti, izredno težek in ne* navaden ter celo naravnost brezupen. Vs« je kazalo na to. da ie pičila gospo Mel v okužena muha. ki je prenašala streptokokp*. Vročina je vedno bolj naraščala, zastrupljen ie se je razširilo po vsem telesni m kmalu je go^pa Mellv trmrla skoro hr^* bolečin. Prof. Donatb rn nj«gov asistent sta po smrti bolnice dala značilno izjavo, v kateri pravita: Slučaj ge. Mellv WrntTOve i« t medicin« skega stališča zelo interesanten. Bolezen se je razvila tip;čno kakor potekajo vsi takšni slučaii. Takšne bolezni so dobro znane, čeprav se poredkoma javljajo. Ne» možnost pomoči, ki naj bi rešila človeka sigurne smrti, izhaja iz sledečih v^rr* kov: Fri streptokokih ne stvori ognjišč« bolezni. St rep tok ok i Se porazde.le ennko* rnemo po krvi in telesu, vde.Tejo v tkani« čev;e in izzovejo zastrupljenie, ki se n« da ne zadržati ne omeiit.i. Bolnik ie — kakor se ie primerilo tudi tukaij — do zadnjega pri polni zavesti, da, še več. po. ravi se tudi septična euforija. Gospa \V in« trova je bila sicer modra po telesu, a ni čutila bolečin in je umrla kakor hi za« spala. Prof. Donath ie Se pripomnil, naj si n« delajo ljudje zaradi tega tragičnega shiča« ja nobenih skrbi, če jih piči muha. Vsak mušji pik ni tako nevaren in predvsem ne smrtonosen. Da pride do tako tragičnih posledic, moTa isfa ž^val najprej pičiti no. sil ca streptokokov. Nagla smrt gospe Wintrofve je seveda močno pofrla nesrečne^ moža. Posebno žalostno je to, da se nihče ne upa pove* dati sedemletni hčerki, da je. mati wnr'«. Deklica živi doma v veri, da leži ma+i v bolnišnici. Nemci so zadovoljni z Italijanom! K yicermefau so &e otvorile te din franeo^e nacionalne letalske tekme. Slika nam kaže vicenneško letališče s skupino aeroplanov, ki §o pripravljeni za start, 1 Svet Društva narodov je podaljšal mandat grofa Gravine, mednarodnega komisarja v Gdansku, za nadaljnja tri leta. Nemci ne prikrivajo svojega veselja nad tem sklepom, kaiti italijanski grof deluje >po svojih močeh« proti poljskim interesom v Gdansku. Antipatije zgodovinskih osebnosti Neki francoski list navaja primer« posebnih antipatij, ki so vodile nekatere zgodovinske osebnosti v načinu življenja in vedenja. Erazem n. pr. ni mogel prenašati duha po ribah, če je le začutil, da prihaja od-nekod ta guh, je takoj dobil vročino. Maršal de Biez6 se je onesvestil vselej, kadar je ugledal zajčka. Francoski kralj Henrik IIL ni mogel ostati v sobi. kjer je bila mačka. Tycho de Brache, sloviti astronom, se je tresel po vsem telesu, če je šinil čez njegovo f^ot zajec ali lisica. Italijanski pesnik Favoriti ni mogel trpeti vonja vrtnic. Charles d'Fscaro, langreški škof, jc vselej ob luninem mrku padel v nezavest. Mesečni mrk je bil tudi vzrok njegove smrti. Ko se je nekoč v starih letih zaradi luninega mrka onesvestil, ga niso mogli več obuditi k življenju. Tudi Marija c.i Medici, ki je bila sicer strastna ljubiteljica cvetlic, je strašno mrzila vrtnice. Slikarju Vincentu je postalo slabo vselej, kadar je kdo prinesel v njegovo sobo cvetoče cvetje. Pierre d' Apono, nekoč sloviti zdravnik, se je onesvestil vselej, kadar je videl sir. Nenavadne napade pa je dobival car Jan H. Pravijo, da so mu odpovedali vsi čuti, kadar je uzil krasno žensko. Smrt znanega prometnega organizatorja Na Dunaju je preminul 92-letrd sekrij-skl šef dr. Wilheim Franz Exner, znan prometni organizator, ki se je bavil s prometnimi vprašanji z znanstvenega vidika. Pokojnik je bil tudi ravnatelj dunajskega Obrtnega muzeja in je celo vrsto let sodeloval kot poslanec v avstrijskem parlamentu. Združitev tvornic za svin-^nHce Upravni odbor znanih tvorni c za svinčnike: L. C. Hardtmuth v Budjejovicah. delniške družbe Faber & Castell" pri No-rimberku ln tvrdke Jobann Faber v No-rimberku je sklenil, da se vsa tri podjetja, združijo v enotno družbo, ki se bo imenovala poslej Iloldingova družba (Holdings-Gesellschaft). Dasi niso znane vse podrobnosti te fuzije, je vendar gotovo, da ho imela nova družba sedež v CurihU. Temeljna glavnica bo znašala 25 milijonov švicarskih frankov. Tvorni ca Hardtmuth se spremeni v češkoslovaško d. d. z akcijsko glavnico 32 milijonov Kč. Zaipismk o lastn? smrti 52-letni vlagalni mojster Albert Rae»-Reichsfeld tvornice za svinčnike v G5s®trw genu je izvršil saracmor. Zvečer se je bil zaprl v kuhinjo, zap&hnil vrata in napravil ogenj, na katerega je naložil oglje. Drugi dan zjutraj so ga našli v stanovanju mrtvega. Stekleničica poleg samomorilca je pričala, da si je mož postregel Se s strupom. Mož je napisal tudi svoje občutke, in sicer jih je zabeležil takole: Ob 20. zvečer močan glavobol, nič učinka ob 20.30 velika vročina. Svoje truplo je pokojnik zapustil anatomičnemu zavodu. Vsak dan ena »Povej vendar, kaj prav za prav predstavljaš na plesu?« •^Naročil sem gladiatorski kostum, pa mislim, da so se zmotili.< sveta Tragična smrt ameriškega generala v Franciji P. Rosenhayn: (Vagabund v frafcu Roman Zvonec se je oglasil. . »Halo... ali si ti... da... Evelyn! Ali me slišiš? Kje si v tem trenutku?« Spet je nastal premolk. Glas žene pri telefonu je postal tisju kar nekam potuhnil se je, ko je nadaljevala: »Mac Coy ti je na sledi... da, tukaj je... in tvoj cilj mu je znan.« Njemu, ki je stal zunaj, se je bilo posrečilo, da je v teh nekaj sekundah preuredil svojo notranjost in izločil vsa postranska čuvstva in vse postranske šume svojega srca — podobno, kakor se »vglasiš«, kadar prt brezžičnem sprejemnem aparatu izkristaliziraš eno samo poročilo izmed vseh, ki švigajo po ozračju. Zdaj je vse drugo molčalo, samo jasna in trda abeceda dolžnosti je še utripala v njegovi glavi. Nerazumljivo se mu je zazdelo, zakaj je toliko časa stal tu zunaj, zadovoljujoč se s tem, kar mu je naklanjaJ slučaj. Neslišno je stekel po mehki preprogi v salon. Tam je naglo potegnil u ž&pa. pripravico, podobno zlatemu svinčniku, in jo prislonil v spojni kot stikala. Nato je oprezno nastavil slušalo na uho. £ascapol je pravkar govori)... Poznal je zvok tega hladnega, gospodovalnega glasu; b?l je poln sugestivne moči človeka, ki ve, da more, kar hoče. Rekel je tako, da si skoraj videl nasmeh, ki je spremljal besede: _ »To mi je znano.« Spet je nemirno in tesndtmo vzplapolal Eivelinin glas. »Mac Coy te bo prijel, kakor hitro dospe tvoj vlak v St. Louis.« Razgovor je utdlma. Mac Coy je razločno slišal drdranje vlaka, ki so ga prinašali nevidni valovi iz daljne daljave. Tedajci pa je fepregovoiH CascapoJ-. »Kakor poznam tega državnega pravdnika Maca Coya, stoji zdajle v tvoji hiši in posluša, kaj govoriva. Zatorej, gospod Mac Coy: pošljite vse redarje Združenih držav na st. louiško postajo. AU pa na katerokoli drugo postajo — zastran mene na mesec. In če mislite, da me boste na ta način dobili, me to odkritosrčno veseli, zakaj mladi ljudje, ki optimistično gledajo v bodočnost, so mi zmerom simpatični. In zdaj, gospod Mac Coy, vas nočem delj izneverjati družbi.« Cascaipolov glas še skoraj nežno zazvenel, ko je končal razgovor z besedami: »Lahko noč, Evelyn. Pri di jutri v St. Louis!« * Ob devetih pet In štirideset je peljal posebni vlak skozi postajo Lanterra. Cascapol je prijazno pokimal uradniku, ki je z zvezdnim praporom v roki pozdravil vlak. Nato je vstal in stopil v radio-telegrafski oddelek. Mr. Wireless, telegrafist, je pozdravil visokega gosta s tem, da je vstal in snel slušalo z glave. »Nate,« je rekel gospod Wanamaker, »vzemite si smotko.« Obdarovanec, ki se mu je to silno laskalo, je hotel vtakniti smotko v žep. A gospod Wanamaker, ljudomil kakor zmerom, ga je že prehitel: prižgal je užigalico im Mr. Wireless je moral urno odgrizniti konico, če se ni hotel pokazati nevljudnega. Pa še, ko je tako lepo dgalo... res, smotfca Je Imela prečoden, težek vonj.,., le okus je bil nekam od sile sladek. A to je bila gotovo posebnost takih dragih znamk. Da, prav gotovo: ta omamni duh, ki je tako čudno lezel v glavo — ali se ni začenjal prostor vrtiti? In gospod Wanamaker z njim vred — in aparat — in navšte žice na izolatorjih? Da, vse se je sukalo; miliionarieva roka je dobrotno prestregla telegrafista, ki je globoko zasopel m se zgrudil na stol. Cascapol je spusta okno; nato je prijel za telefon. Ozrl se je na spečega in zavrtil kondenzator. Pr*~idno je naravnal kazalec na določeni val in dal znamenje... »Halo... ali ste vi?« »Da.« »Zaradi gotovosti: imenujte mi kraj, kjer ste.« »Most čez Katogansko jezero.« »Točno. Kje ste s poslom?« »Priključeni tir je napravljen.« »In kretničar?« »Pijan.« »Izvrstno! Koliko časa bo treba, da spet razderete tir?« »Eno uro.« »Dobro. Čez četrt ure bomo tam.« Cascapol je neslišno zaprl vrata za seboj in se veselo ozrl ▼ obedni voz, kjer so ždeli speči detektivi z dogorelimi smotkami v ustih; še v trdnem spanju so ti izvežbani možje vestno posnemali gibanje voza, ne da bi bil kateri zdrknil s sedežs. Nato se je hitro vrnil v tisto smer, iz katere je bil prošel. * Ob desetih pet minut je zasedlo centralno postajo v St. Lowsu sto kriminalnih uradnikov. Peron št. 3 so zaprli. RflZSlOS javne pismene ofertne licitacije za zgradbo šolskega poslopja na Blejski Dobravi, ki se bo vršila dne 7. junija 1931 na Blejski Dobravi. Ponudbe se dostavljajo v zapečatenih pismih za prevzem vseh del skupaj ali pa Za vsako delo posebej, s 3 % varščine prt predsedniku krajevnega šolskega odbora na Blejski Dobravi, Gorenjsko, do 6. junija 1931 do 12. ure. Dela so: 1. Zidarska dela ■ 2. Tesarska dela , ■ 3. Krovska dela , ■ 4. Kleparska dela ■ 5. Mizarska dela . ■ 6. Pleskarska dela f 7. Steklarska dela ( 8. Slikarska dela ■ P. Pečarska dela ■ 10. Tapetniška dela . 11. Inštalacijska dela 388.853.19 Din 59.327.07 » 53.458.11 » 10.051.90 » 46.300.— » 10.128.18 > 7.284.— > 5.122.44 21.800.— > 2.128.— > 19.700.— » Vsa dela skupaj: 624.152.89 Din Pogoji, načrti in proračuni so na vpogled do 6. junija 1931 pri predsedniku krajevnega šolskega odbora g. Blažu Ambro-žiču, Blejska Dobrava št. 22. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati vsa ali posamezna dela ne oziraje ee na višino ponudbe. Krajevni šolski odbor Blejska Dobrava, dne 24. maja 1931. PARKETNE DEŠČICE hrastove ln bukove TRST JE ZA STROPE BAKULA (leseno plettvo) za strope ln stene, dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513 112 Razpis. Sokolsko društvo v Ribnici, Dolenjsko (župa Ljubljana), razpisuje oddajo: zidarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del za zgradbo novega društvenega doma v Ribnici na Dolenjskem. Potrebni pripomočki se dobijo proti plačilu Din 50 — pri gradbenem odseku v Ribnici odnosno v Tehn. biroju Arh. Iv. Zupan, Ljubljana, Gradišče 13. Zapečatene ponudbe je vložiti vključno do 10. junija na naslov: Razglas. Županstvo občine Sv. Križ, srez Krško, razpisuje službo OBČINSKE BABICE Rok priglaševanja do 15. junija t. 1. 7092 Takisto antiseptično preparirana I Čuvajte svoje naj--„J večje blago- Q1 I £k 1 ZDRAVJE! f^J**M Dokazano najbolj dovršena. Zadrnga prevoznikov v Ljubljani javlja, da je njen član, gospod Zalaznik Andrej prevoznik v Ljubljani umrl. Pogreb pokojnega se bo vršil v četrtek dne 28. maja ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice. Ljubljana, 27. maja 1931. Ivan E. Laharnar s. r. tč. zapisnikar. 7094 Blaž Ambrožič s. r. tč. predsednik. Gradbeni odsek Sokola lenjsko. Ribnici, Do-7081 7095 NAČELSTVO. Odličnost in lepota finije PACKARDA sta odgovarjali že od pamti-veka okusu žena Dame ljubijo vožnjo s PACKARDOM, ker ustvarja lahkota upravljanja, dovršena mirnost in popolna zanesljivost občutek sigurnosti, ki vam ga ne more nuditi noben drug voz, Vprašajte onega, ki ga ima! Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo W. H. SMTTH Zagreb, Beograd, Amruševa 4. Telef. 27—82. Miloševa Velikog 3. Telef. 35—43, 59—25 P A C K A R D ^Mit3 nov s ia rabljene vseh mt ter |uto za embalažo i Ima redso r zalogi < Mirko Mlakar i LJubljana Slomškova ulica tL : Telef. »-47 za CVANREDNA MOLKA! železna »lužinska patent postelja zložljiva, a ta- {tecirafiom madracom, se* o praktična za vsako hiio, hotele, noCne slui-b« ia potujoče * osobe stane samo Din 396.—. Razpoiiljam po poiiot sora povzetju* tako ■ZGLEDA SLOŽEN Lesena patent postelja, zložljiva, • tapeciranim madracom. »ele prak* UCsa. stane samo D 38*. M eeniaaje — (Llegestahl) najnovije vrsti, stane samo Din ISt. Madrad panični s Vol-som stanejo samo D 7St. U BROZOV1Č, ZAGREB ILI CA 82. V propagandne namene oddamo za časa letošnjega pomladanskega velesejma večje število kompletnih DETEKTORSKIH RADIO APARATOV s kristalom, slušalko in antenskim materijalom. POPOLNOMA BREZPLAČNO! Pogoji so sledeči: 1. Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju ljubljanske radio oddajne postaje ter dosedaj še nima radi jo aparata. ' " ^ Prejemnik brezplačnega aparata se obveže, da bo aparat vpo-rabljal vsaj eno leto. Ce ga hoče preje odpovedati, je dolžan aparat nam vrniti ter plačati za vsak mesec porabe odškodnine 7.— Din. Prijave se sprejemajo v glavni pisarni radio oddajne postaje na Miklošičevi cesti št. 5, Akademski dom, ter na naši razstavi na Vele-sejmu, paviljon K. Ker je število radio aparatov iz finančnih razlogov omejeno, prosimo Vaše takojšnje prijave. RADIO ODDAJNA POSTAJA V LJUBLJANI. KRAPINSKE TOPLICE poleg Zagreba, 42° C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravijo revmo, ishias, žensk bolezni itd. V pred-in posezoni-znatno znižane cene kakor tudi specialne 20dnevne pavšalne kure za Din 1250 (soba, prehrana, kopel ji in pristojbina). Reden promet z avtobusi na vse strani. Izvrstna postrežba. Začetek sezone 16. aprila. — Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali od potniških uradov. 5985 FERDO PRIMOŽIČ mizarstvo in parketarstvo TRNOVSKI PRISTAN 4, LJUBLJANA se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov. Delo solidno! Cene zmerne! 6930 rabljen, a dobro ohranjen, za tovorno težo 600 — 1000 kg ter sposoben za dviganje do ca. 4 m višine, brez medpostaje z jermenskim pogonom, želimo KUPITI. Ponudbe pod >Dizalo 486—5« na Interre-klam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28. Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji »VIKTOR I A" s šivaniml gumi podplati DETAL3NE CENE PO PARU: številke 24-27. 28-34, 35-41, 42-46 Dinar30-35-50-60- Dobilo se v vseh trgovinah čevljev. Na velika pri Palma Zagreb, poštni predal 226. Usodna fazona, elastična hoja l Sive, bete In črn* za Sniranje bi na Spanso. Domaa Izdelek. Na vsakem podplatu zažčltnl znak WIM P A S S I NG ff* Cene maffm oj/a«ctM i ženitve, dopisovanja, naznanila t** oglati trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Dtn. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za Ufro 3.— Dm. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrar, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11*42. — Telefon številka 2192. 3492 Sa cd|coor 2 Din. snamfiofc •Vas/cre tnalih oglasov dobite takoj po izidu Usta. m podružnicah ,Jutra* 0 Aitfibvfu, 9 C«//«, 9 ^oeem me«««, « ISrbcvIjah in na fc sprejemajo tudi naročila na tnale oglase in inserate. ibvfofa Točaj (Sohankimrsch) dobi službo Ponudbo naj stavijo odrasli in tudii neoporečni nad 16 let stari dečki iz poltenih hiš, ki se želijo u obrti izničiti. Plača po d- povora, nastop takoj. — <;< Jtilma pri »Belem Kranj-c.u« (Kajfež), Ljubljana, Fijrijanaka ulica štev. 4. 20378-1 Vrtnarja v-j«D«ga tudi mizarskih Hfi in nekoliko sodarsitva, Sprejmem. Obširno stanovanje na razpolago, plača po dogovorni. Naslov pove •^iaera oddelek »Jutra«. 203954 Kuharico tndi pomožno, išče za takoj hotel Grad na Bledu. 20355-1 Trg. vajenca »dravega in močmega sprej-■M Ivan Rn«, Bled. 20954-1 Kroj. pomočnik! n fin« in veliko delo dobe stalno službo. Na s lev pove oglas, oddelek Jutra 20352-4 Strojarja fls?«» za samostojno delo sa vodstvo večje stno-j.irne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovnjak«. 2036S-1 Mlinar, vajenca p pro*!tim stanovanjem in hrano Nprejmeni takoj v triletno nčno doho. — Po-Tindbe na ogla.sni oddelek »Jutra« pod »Na deželi«. 203694 Vajenko Jn pomočnice ■prajm« »tel je Hity, Kongresni trg 13. 204004 2 izurjeni šivilji fewrw»efH*jrm prtm-o^.Trir-i sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20403-1 Čevljar, pomočnika prv*nt»neg* prrik rojevanja finejšfh Egorojftt delov, v stalno slniSbo »prejme takoj Josip Poga čar, Kamnik. 204064 Korespondenta (al5 koreapmndentimjo) per-fok-hnega v italijanskem in nemškem jeziku, sprejmem takoj 7,a popoldne. — Ponudbe na oglasni oddelek •».lutrsu pod »Na«top takoj 00«. 204044 Prodajalce sladoleda i nekaj kavcije, proti pla-?i po doeovorn »prejme (Vipon, Jesenice. 203314 Mizar, pomočnike 7» frtavbemo mizarstvo 5n enega strojnega delavca »prejme T. čeme, ?f. Vid nad Ljubljano. 20606-1 Sirarskega pomočnika vjaJSčine prostega, iščem-o «pecijeli*o za predelavo 9i-Ta v gka.fi e ter eveofcnel-no drngo pomoč v mlekarni. Strokovno rnanje ni TV»trebno. Isti mora biti marljiv, hiter tn okreten. Ponudbe t navedbo plače poslati na Mljekarska industrij« »Zdenka«, Veliki Zdenci. 20196-1 Brivski pomočnik iti zna tmdi emdulirati, vodne ondulaeije, se sprejme v stalno službo takoj »•li s 1. jnnijem. Mirko Tafljoitto, brivec, Guštanj. 20189-1 Kondpijenta sprejme odvetnik v Maribo-m. Ponudbe na podružnico >.Iirtra« v Mariboru pod Jri-fro »Koncipijemt«. 209414 Kmetski fant mlad, bister, reven, dobi f>ln?bo sluge v me Jutra« pod šifro »Vesten 200«. 20328-1 Učenko zdravo, močno, poitenlh staršev, t primerno Šolsko izobrazbo, na deželi sproj-me tvrdika Ivan Traun, trgovina z mešanim blagom v Ptujski gori. 19310-1 Prvo hotel, sobarico zmožno nemščine sprejme takoj hotel Tivoli. 20350-1 Natakarice (je) za celo poletje pod ugodnimi pogoji takoj sprejme hotel Tivoli. 20349-1 Vajenca v trgovino mešanega blaga sprejme ffinio Rebolj, Ljubljana VII, Celovška c. št. 63. 203934 Dobrega brivskega pomočnika ki striže tudi bubi friinre, ia pomaganje, event. tudi ra stalno sprejme G j u d Alfke, Kongresni U£ 9. 20997-1 Brivskega pomočnika mlajBegia in _ zanesljivega sprejme takoj ali pozneje v stalno službo frizerski salon »Luka«, Ptuj. 30360-1 Sposobno osebo iščemo za predavatelja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zadruga«. 204(174 Tapet, vajenca spTejme R-udolf Radovan. Mestni trg 13. 20819-1 Mlajšo šiviljo sprejme Rudolf Radovan, tapetnik, Mestni trg 13. 20318-1 Vodjo podnižnice spTPiinega, kavcije rm ornega, za ustanovitev podružnice sprejmem. — Ponudbe na Veliki pariški magaTOn, Novi Sad. 203004 Služkinjo vafems vseh hišnih del i® vrta, pridno ter po&teno sprejmem k 3 osebam na deželo. Nasflov v oglasnem oddelka »Jutra«. 203914 Kroj. pomočnika prvovrstnega sprejme Ivan Kvas, Wolfova nlica l/T. 20986-1 Frizersko vajenko sprejmem. Naslov v oglas, •oddelkn »Jutra«. 80387-1 Fotograf, pomočnik dobi takoj mesto. — Ponudbe na naslov: Foto Vlašič, Maribor. 20156-1 Natakar za kava ono in restavracijo dobi takoj mes.t*>. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Letno nameščen je«. 80446-tl Zanesljivo služkinjo ki sna dobro kuhati in opravljati tudi draga hišna dela, sprejme boljša druSi-na v Ljubljani. Biti mora snaSna, zdrava, lepega obmaSanja im polena, stara <55—35 let. Plača 350 do 400 Don. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 204574 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme salom Dobaj, Maribor, Gosposka nlica 38. 20451-1 Praktikantinjo z znanjem srbohrvaščine, iščem za pisarno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 6«. 204324 Krojača ca »tsino delo na domu, »prejmean ta'koj. Naslov v ojlasn eta oddelku »Jutra« 20425-1 Kroj. pomočnika boljSegra, z lastnina strojem, za stalno fino konfekcijo iSlSe krojaštvo Studenci pri Mariboru, Kralja Petra eesrta 26. 20447-1 Kontoristinjo Izurjeno strojepisko, z znanjem hrvaščine, samostojno v dopisovanju sprejmem. Ponudbe z zahtevkom plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stenografija potrebna«. ' 204274 Ključavničarja za galanterijo, starejšega, samostojnega sjprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20438-1 Soboslikarja prvovrstnega, v stalno delo siprejime takoj Coffou, slikarski mojster v Mariboru, Ob jarku Štev. 6. m»4 potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico, ter celo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 20163-5 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) "F"": s 99. >6olorepk» rn CviMslava, skočita brž p«>-jrledat, kaj se j© rgodilo!« j® zaklicala neite-ijlca. Ali — o joj! ko sta pritisnila n& kljn-li», so vrata odletela, in voda jn je kar ir-podnesla. S povodnjijo vred so priplavale v razred tudi vse naše coklice, ki smo jih bili pustili na hodniku. Gospodične — gospodje, pozor! Več sposobnih goapodičen aH gospodov, kateri ba hoteli prodajata na velesejmu detajlno dobro idoč predmet, se naj javi po-d »Visok zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. 20204-3 Trgovski zastopnik potnik išče dobro zastopstva, zmožnih tvrdk; al i fiksno mesto! Vešč v železnini, čevljih in pleteninah in je v imenovanih strokah v Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji im Vojvodini že veliko leit dobro vpeljan. Cenj. dopise se prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Po-atsm potnik«. 20U5-3 Zastopnika dobro uvedenega za prodajo papirnate robe, pisemskega materijal a, razglednic in reklamnih koledarjev iščemo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »142«. 19974-3 Zastopnike event. družabnika in pod-zastopniike, samo agilne osebe za novosti iščem za stalno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen 93«. — Za odgovor priložite znamko. 20310-3 Zastopnika m Slovenijo, ki obislkitje bolnišnice in zdravnike — išče Deutsch, hotel Štrukelj. Zgla.sitd se }e med 1. in 3. nro. 30413-3 Pletilja s strojem St. 8 in 10 sprej- me delo na dom. Naslrvv v oglasnem oddelku »Jutra « 30433-3 K2222 Samostojen gospod Išče damo s perfektni-m itn an jem francoščine — v svrho konverzaciie. Ponudbe pod šifro »Instrakcija francoščine« na oglas, oddelek »Jutra«. 20424-1 Korespondentinja samostojna, tdovensika in nemška, prosi nameščanje. Blagohotne ponudbe pod šifro »Takojšen nastop 20« na oglasni oddelek Jutra. 20371-2 Polletno prakso imam po dovršeni drž. trg. šefli, znam perfektno slov., srbohrvatsfco in nemško ter iščeim primerno službo. — Greim tudi kot trg. blagaj-ničarka. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko »Takoj 95«. 20335-2 Trgovski pomočnik mlad, dober in zanesljiv prodajalec, vešč slov. in nemškega jezika, želi pre-meniti službo v trgovino s špecerijo, železni,no ali ma-nufakturo. Nastopi lahko 1. ali 15. junija. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »99«. 20299-2 Korespondent samostojen v slovenskem in srbohrvatskem jeziku, z lastnim strojem. Bče zaposlitve v večernih urah. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uradnik 23< 20380-2 Agronom z !®etno prakso. 41 let star, poročen, vešč v vseh kmetijskih strokai. _ išče službo upravitelja pri kakem veleposestvu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20400-3 Kontoristinja vešča slovenščine, nemščine, italijanščine, deloma tudi nekaj francoščine in srbohrvaščine, išče služHo za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Točna in marljiva«. 20458-2 Tricevni radio z zvočnikom in akumulatorjem za 1000 Din naprodaj v Gradišču štev. 3/L 20389-9 De Soto šestrilinderski, 4—osedežera, odjprt, generalno pregledan in na novo lakiran naprodaj z garancijo, zaradi nabave dvosed ežnega voza iste znamke. Pojasnila daje Dolenc Tonnies, Ljubljana, ]>vofakova ulica 3, telefon št. 2762. 2030240 Motorno kolo znamke Wanderer takoj naprodaj v Krakovski ul. 13. 20-394-10 Damsko kolo skoraj novo po nizki ceni naprodaj na Mestnem trgu St. 4.H. 20414-11 •'t Starejše dekle s primernim kapitalom želi sodelovati kot kompanjon-ka pri slaščičarni ali mlekarni v Ljubljani. Ponudbe pod »Zelja« na oglasni oddelek »Jutra«. 20200-16 Družabnika fco) s 50—100.000 Din iščem za podjetje z garancijo 100% dobička. — Dopise na pn-dnižn.ico »Jutra« v Celju pod značko »Priložnost«. 20073-16 Fotograf, pomočnik H želi imeti lastno obrt, tudi brez kapitala, se Išče kot družabnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20456-16 Kufdm Aparat za autogen-sko varjenje CSohveissaparat) že rabljen kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Varjenje«. 20099/a-7 Sadno prešo ledeno, kmpim. Ponudbo na naslov: »Livada«, Celjc-Gaberje. 20440-7 Strojarne, pozor! Prodam zelo malo rabljen, skoraj še popolnoma nov capiilni stroj (Spaltmasehi-ne). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lapa prilika«. 20370-6 Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje št. o/I 20197-6 Puhasto perje čisto, čuha.no, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, &isto. čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb Medičar. pomočnik ®nraien tradi nekaj rfašči-JSarskega dela, išče mesta. —• Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod Šifro »Medičar«. 20S58-2 Brivski pomočnik dober delavec, bi govori tudi rveimško, se želi izuriti v damskem posln. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20357-2 Deklica z dežele revne matere, bi se rada učila šivanja, kjer bi lahko liimela vso osknbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20388-2 Službo sluge Skladiščnika, čuvaja # »Ti kako drugo primerno delo iščeta s i. ali 15. junijem dva poštena in zanesljiva samca. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« (pod šifro »Delavna«. 20982-2 Dekle » 4 razredi meščanske Šole. želi službo v pisarni ali trgovini kot začetnica. M. Jenko, Virlog, pošta Škof j a Loka. 20434-2 Vrtna lopa lesen*, dobro ohranjena naprodaj. Pogledati na Vil-haTjevi cesti 2/1, kurilnica. 20303-6 Ločilna stena nova, 5.80 X 2.85 m, iz utorjemih desk, primerna za gostilniško ali stanovanjsko sobo, ugodno naprodaj v Prečni ulici St. 3 parter, levo. Ogledati med 141 jn 1. uro, ali po 6. uri. 20391-6 Voz z al! brez dire. enonrpre-žen, primeren za trgovca, poceni proda Ivan škraba. kovač, Ižanska ce=ta 11. 20399-6 Dva asparagusa zelo velika poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20439-6 Radi bolezni ugodno prodam voz (vagon) s kompletnim foto-ateljejem in to na prometnem prostoru tik mesta, ob državni cesti. Pismene ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Atelje«. 20443-6 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Woftova ulica 3. Menzo s točilnico dobro vpeljano, v prometni ulici, z vsem inventarjem prodam. Na zahtevo pošljem t"ČJne informacije. Menza, Zagreb, Maksimir-ska 47. 20373-19 Brivnico dobro vpeljano, v Ljubljani prodam. — Pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Brivnica«. 20235-19 Trgovino z meš. blagom oddam v prometnem kraju ca Gorenjskem pod ugodnim! t-o-goji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19741-19 3 pisarn, prostore in veliko skladišče oddam z avgustom. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 2037349 Dva lokala za ključavničarsko in kleparsko obrt, ki obstoji že nad 30 let, v večjem kraju na Gorenjskem oddam Tadi starosti. Reflektanti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Usodno t najeim«. 2048249 Trgovski lokal z dvema vhodoma, stara specerija, oddam za september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 20135-19 m Stanovanjska hiša z velikim sadnim vrtom in trgovskim lokalom, zelo prikladna za trgovino, gostilno in mesarijo, na zelo lepem prostoru v prometnem kraiu, z 8 sobami, kuhinjo, hlevi in več lokali za skladišče, blizu železniške postaje ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Leipa prilika«. 20864-20 Strojama n* wvdni pogon in trgovina z usnjem, na zelo lepem prostoru v prometnem kraju blizu kolodvora takoj naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobičkanosno podjetje«. 20365-20 Dvostanovanj. hiša na deželi, na prometni in lepi točki, v večjem kraju. 3 minuti od železniške postaje. velik sadni vrt. pripravna za trgovino ali gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt, z gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanju takoj naprodaj. — Vprašanja na ojrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Hgodno naprodaj«. 20366-20 Več krasnih parcel za stavbišče ob banovinski cesti na zelo prometnem kraju naprodaj. Poizve se pri Avgust- Dolinšku, gost., v Hrastniku. 20158-20 Žago - samico dam v najem zaradi srt.iro-sti gospodarja. Za ga je v dobrem stanju, pogon na vodo, pripravljena za takojšnji obrat. Lastna električna luč. Voda stalna. Oddaljena tričetert ure od kolodvora. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 20112-20 Stavbno parcelo v Tacnu proda Bohinc, Zora, Medvode. 20398-30 Trgovino 7. mešanim bl3gom. na prometnem kra.ju okolice Ljubljane ali n« Gorenjskem vzamem takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2033647 Večjo usnjarijo na prometnem kraju blizu že!, postaje, na vodni pogon, s stanovanjsko hišo, trgovino z usnjem, gospodarskim poslopjem, sado-•nosnčkom. vse v dobrem stanju takoj prodam ali oddam v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutia« pod značko »Takoj 180«. 20967-17 Lepo stanovanje 6 velikih »ob, kopalnice ta vseh pritiklin, v centru mesta oddam v poletju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrom«. 20060-a Stanovanje 3—4 sob. s kopalnic« in «vent. nekaj vrta, v pritličju ali I. nadstropju, ne predaleč od centra iščem za avgust ali september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Do 1600 Din« 20394-31 Stanovanje lepo. zračno in solnčno. s 4 sobami, kuhinjo, kopalnico in pritiklinami takoj pocemi oddam. Poizve se v trgovini Ivan Strojanšek, Pogačarjev trg 3. 204(18-31 VHdefki Malinovec iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan 8 čistim sladkorjem, prodaja staTa lekarna jfri orlu« y Celju. 195-S3 Belega vina c» 60 M, finega, najboljših žlahtnih vrst in prvovrstno črnino po zelo ugodni čemi prodam. V prot.iračun se kupi več voz prvovrstnega konjskega sena-. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20419-53 Uru^rice prvovrstne, nudi ▼ množini fcvornica Srečko Potnik in drug, Ljubljana Metelkova nI. 13. 19318-34 <š K Opremljeno sobo blizu glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20410-33 Sostanovalca sprejmem. Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 20403-23 Opremljeno sobo oddam v Židovski prt cm' 6,11 20311-23 Lepo sobo r pritličju ali I. nadstropju s posebnim vhodom, ob cestni železnici išče starej ši gospod pri družini brez otrok in sorodnikov. Po-nudbe n» oglatrai oddelek »Jutra« pod značko »Snažno in mirno«. 20304-33 Gospodična išče opremljeno gobo — najraje v centrn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra< pod »Snažnost«. 20368-33 2 veliki prazni sobi parketira.ni. svetli, oddam takoj mirni stranki, najraje zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20391-33 Blizu Tabora oddam separirano solnčno sobo. Naslov v ©glasnem ■oddelku »Jutra«. 20260-33 Dve krasni sobi s souporabo telefona, v centru mesta oddam za pisarno. Naslov v oglasnem od-drfku »Jutra«. 20342-23 Sobo čedno opremljeno oddam za 150 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20376-28 Prazno sobo s posebnim vhodom, blizu goremjskega kolodvora oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mir«. 20377-23 Veliko prazno sobo oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20381-23 Sobo elecantno opremljeno, g posebnim vhodom, v centru mesta oddam gospodu. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 3039>2-23 Lepo sobo * rfAtriko, blizu glavnega kolodvora oddam takoj ali s ,1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20436-23 Lepo sobo v vili s 3 posteljami oddam s i. junijem na Mirju, Langu-sova 5/1. 20437-23 Starejšega gospoda upokojenca sprejmem na preprosto toda čedno stanovanje na deželi. Na željo tudi v c-elo oskrbo s 1. junije« ali pozneje. — Dopise pod »Mirno življenje« na podružnico Jutra v Mariboru. 20154-33 Sobo t neposredni bližini zmajevega mostu oddam a 1. junijem 2 gospodičnama. Ogleda »e lahko vsak dan med 1. in 2. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20426-33 Dekliški počitniški dom t. Kastal? in Unterach a. Atteraee (Salzkammergut) z jezikovnim poukom in vsakovrstnim športom Veliko lastno posestvo z vrtom, lastnim kopališčem, čolni Ud. direktno na jezeru. Prospekte, najboljše ref. pošilja »T6chterpensio-nat« Carol* v. Kasta!y — Wien VIII, Langegasse 65. 194-38 77 Travo v košnft lepo. govejo, oddam na Ižanski cesti 7. 20384-17 Točilno pravico dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2043047 MHn s stanovanjem !n neka} posestva iščem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20453-17 fUmvvania Opremljeno stanovanje ali 3 »obe s 4 posteljami, s souporabo kuhinje in kopalnice, v vili, z vrtom, iščem za čas od 15. julija do 15. avgusta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Počitnice«. 20297-01 Več stanovanj odda društvo hišnih posestnikov, Salendrova ulica 6. 30291-81 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam s 1. avgustom stranki brez otrok v Hrenovi ulici 12/1 20383-31 Sobo novoopreanljeno. s .posebnim vhodom m slektnko oddam na MiTjn, Lepi pot št. 10. 30396-33 Mlad oficir želi separiran/o sobo. po možnosti z uporabo kopalnic«, v bližini glavnega kolodvora ali artil jerijske vojašnice. Dopise pod šifro »Trb - miran« na oglas, oddelek »Jutra«. 20407-33 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, g posebnim vbodom rn elektriko takoj oddam t Trnovski ulici St. 7/1. 20411-23 I - 2 boljša gospoda snrejjnem na stanovanje. Kaslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 304112-33 Veliko prazno sobo t separi ranim vhodom, v Filipovem dvoren oddam za stanovanje »li pisarno. Naslov r oglasnem izdelku »Jutra«. 204.15-33 Prazno sobo oddam gospodični. Naslov pove »glasni oddelek Jutra 20428-23 Lepo zračno sobo v vili, v Celju ob obrež>o Savinje in parku, po nizki ceni oddam najraje dvema gospodičnama. Celje, Obrežna cssta 5 (med drevoredom parka in Liscami). 20442-23 V Logarsko dolino lz Celj® avto taksa za 4 ose be ves dan 400 Din. Avto-taks» Drofenik, Celje. 20339-98 llvpifi Predraga! Projiijn znamenje, da ugotovim. Srčne pozdrave. — Neimenovani. 20383-24 Milostiva Val krznen plašč naibolje konzervira len poletje L Rot, Mestni trg 9. Obenem za polovično eeno izvrši vsa potrebna popravila. Plačljivo šele jeseni pri prevzem n. 182-13 Mery Mol te !r volite subotu po-•Jijs podne raspolagati sa menom. Hrvat. 20123-24 V celjski podružnici »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Cista soba. Desetletno znanje, Kmalu odpotujem. Pe-tr, Oskrbnica, Priložnost.. Prva moč. pošten in diskreten, Poštena in pridna 1-5, Prvovrstne reference. Srečen zakon. Strojnik 333 Takoj 57, Trgovina, Valija Veselo poleti«. Vestna iu poštena, Vreče, Kuharica. 20444-24 SeniU?€ Šef lastnik večjega dobro Ido-čega podjetja v Ljubljani, 37 let star, popolnoma zdrav, eleganten, z dobrim nastopom, želi poročiti simpatično damo, ki želi idealno in srečno zakonsko življenje. Resne neanonim-ne dopise, po možnosti s t,liko pod značko »Paradis na zemlji« na oglasni oddelek »Jutra«. 20109-23 iniiiiiiL 4 4 i * m »M Krasen klavir svetovne znamke, nov, radi selitve ugodno naprodaj Ti prijaznosti daje informacije prof Ravnik, konserva-torij, Ljubljana. 20243-26 Koncertne citre prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. £0416-26 Kratek klavir dobro ohranjen prodam ali zamenjam za pianino. Naslov: Rim«ka cesta 2!/II, levo — Lazarjeva hiša. 19037-26 Mlado kravo visokobrejo, dobro molznico prodam. Naslov: »Livada«. Celje-Gaberje. 20441-37 Pletilni stroj Rekord za nogavice, popolnoma nov poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30372-29 pifernuuij* Pozor! Rad! dobre in ugodne pozicij« naj se blagovoli oglasiti g polnim imenom ter bivališčem vojak, ali pa šarža, kateri je riužil v svetovni vojni leta 1916. pri divizijski poljski pekarni in sicer na postaji va« Matena pri Igu pri Ljubljani ali pa v Rihenbergn pri Gorici, bodisi dot.ičnik iz ali izven Slovenije bivajoč, na oglasni oddelek »Juta« v Ljubljani. 90889-91 Nervoznim, bolnim in ohromelim brezplačno literaturo »preporod« (vzroki bolezni in način ozdravljenja). Zahtevajte: Miloš Markovič, bine »Kurir«, Beograd, Kralja Milana 16. 70&4-40 V bližini Lesc na Gorenjskem oddam tako; na gostilni u sezono 3 do 4 parket, sobe s kuhinjo in pritiklinami. Cena po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20110-38 Redni avtobusni promet na progi Bled—Ljubljana tn obratno «« prične z dnem 31. maja 1931, in sicer ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj, postajališča: hotel Union in Flgovec in obratno iz Bleda ob 19. uri, postajališča: hotel Petran, Toplice, Park, Jekler in Union. — Ob delavnikih: odhod iz Bleda ob 6. uri 45 min. ia LJubljane pa ob 16. uri. 7115 HOJAK, avtoprometna družba. OGLEDALA 1 vseh vrst, velikosti in obHb STEKLO i zrcalno 6—8 mm, maSInsko 4—6 man, j* portalno, ledasto, alabaster ttd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VH — Telef. 23-43 | ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK £ § ■HmillHHHHnMHKI ! Kanarček j« ušel. Proti nagradi ga je vrniti v trgovini Sever & Komn., Gosposretska c. št. o. 20439-28 Stavbno podjetje Rudolf Tenčelj, Vodovodna cesta, Ljubljana, se priporoča. Izvršuje poceni in solidno vsa v fco stroko spadajoča dela. 20401-30 Perkeo varilni aparati najnovejšega sistema tvrdke H. STAHL & Ko., Stuttgart Glavno zastopstvo: Ing. E. Ga!laseh Ljubljana Vn Lepodvorska 3 35.000 komadov v porabi Ha velesejitiu koj» 607 OTVORITEV VETA restavracije „POD SKALCO", Mestni trg 11 v soboto, dne 30. maja 1931, kar naznanjam cenjenim obiskovalcem. Točil bom pristna štajerska vina po konkurenčnih cenah, vedr -> sveže pivo v vrčkih. Prvovrstna dunajska in srbska kuhinja iu ostala mesokuha, kakor čevabčiči, ražniči itd. Abonenti se sprejemajo dnevno za Din 20, po karti Din 25. 71 <'1' Za točno postrežbo jamčim in se priporočam LASTNES t Klanjajoč ee neskanžni božji PrevfckioHtS jar^mno vsem sorodnikom, prijateljem in rmanesom, da je Gospod življenja im smrti poklical našo predrago mamo Fran j o IVovak trgovke, soprogo župana in poeestnlco dne 25. maja tir boljše življenje. Pogreb preblage mame se je vršil dne 27. maja ob 15. uri iz hiše žalosti y Ribnici na farno pokopališče t Hrovači. Prebkgo mamo pr iyoro&a-mo ▼ prfjaEeo spornim. Ribnica, dne 27. maja 1931. Rodbin« Nova*, Rlgter, Rtfler, Vavpoflč, Hren. -V.-.; ■ Otroško igrišče »A ter, a« (TivoJi) se otvori ' Otroci dobrodos'.1 1 Zahvala. Ob pnlfkS prebridke fagube n«še fjiibe nepozabne hčerke in sestre Ive Rusov gojenke dri. konservatorlja * Ljubljani, smo dolžni zafavafitt ee vsem, kS eo nam M kabSnkok način skušaK omiliti trpko boL Izrekamo globoko zahvalo častit* Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršeii. eratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani.