274. številka. Ljubljana, petek 28. novembra. XII.. leto, 1879. OKENSKI lahaja vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po posti prejenjan za avstro-operske dežele za celo leto 16 i:M., za pol lete 8 g\.t M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje cd cetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tittka. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gleriališka stolba". Opra v u i št v o, na katero naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Interpelacija poslanca gosp. Obreze in tovarišev do ministra za deželno brambo. S pogodbo od 10. septembra 1878. leta, skleneno 8 podjetnikoma Abendroth in Seidel, in b pogodbo od 3.dec. 1878 1., skleneno z Abend-rothom samim, je si. c. kr. vojno ministerBtvo podjetniku Abendrotbu izročilo prevažanje erar-nih tovorov za c. kr. armado, katera je zasedala Boano in Hercegovino, in Bicer posobe za kraje od Metkovića do Mostara in Sarajeva. Vsled te pogodbe je Abendroth poslal agente na Kranjsko in Primorsko, da so na jemali voznike. Agentje so voznikom obetali fisoko vozarino in plačilo stroškov za potovanje od Trsta do Metkovića, kakor tudi vbo brano za konje in voznike, ob vaem pogoje Dem času. Najemanje voznikov in pogajanje se je godilo na tak način, ka je vsakdo moral mi sliti, da je c. kr. vojni erar sam poroštvo prevzel. Lastnost L. Abendrotha, kakor c. kr. ritmajatra, se je povsodi ostentativno naglašala, povBodi so posredovali dotičnih občin župani, po katerih bi se bila imela vršiti tudi izplačila, na vuen oklicih v vaseh bo se brale besede „K.. k. Transportunternehmung", in v Trstu je celo tamošnji „c. kr. Platzconimando" na po godbe pritiskal svoj pečat s c. kr. orlom. Nij bo tedaj čuditi, da je našlo se na stotine Ijudij na Ktanjskem in Primorskem, posebno v po-Btonjskem in logaškem okraji, potem v goriškej Okolici in Kopru, kakor tudi v Dalmaciji, ki vo se dali zapeljati Abeudrothu, ter šli v Metković preko Trsta, kjer so se s konji in vozini dali vkrcali. Plačilo je bilo pogojeno od vsacih 10 do 10 dnij, a ni jedenkrat nij bilo rtiduo iu popolnem izplačano vsem voznikom. Abendroth je u poretku dajal voznikom plačila a konto, po nekaterih teduih so tudi ta izostalu, vozniki pa so mej tem neprenehoma tovore prevažali, nadejajo se končne plače. UOogi vozniki so se borili z vsemi mogočimi nepnhkami, trpuli najhujše pomanjkanje, glad in žejo, tako, da je mnogo konj in celo nekaj Ijudij Voled strašnega trpljenja konec vzelo. Celo polttje 1879. leta su Abendrolhovi uradniki vozmko utrnili zadižuvati s praznimi obljubami in nt.....t,uuni plačili, dokler se reveži nijso prepričuj, da ko grdo ObO.jufaui. Ttrjutve, katere imajo če do Abendrotha ti ljudje, ki o doma iz naj rev nt'j ii okrajuv Kranjskega m Primorja, znašajo primorao velikanske stote. Tako ima n. pr. v pOBtonjskem okraji 209 strank tekati i.»*».s l<» gol«!., v logaškem oaraji 47 stiank 1M.007 golti., tedaj samo v teh dveh okrajih dolžuje Abend- roth 175 847 gold. Isto tako se godi voznikom iz Istre, Primorskega in Dalmacije. Abendroth pa, kakor se zdaj kaže, nćma nobenega premoženja, niti tačaa, ko je dobil od c. kr. vojnega črarja to podjetje, nij imel nobenega imenja, tako, da je moral še kavcijo 10 000 gold. v najem vzeti. Kontokorrent mej Abendrothom in vojnim Oni rjem je bil 27. avgusta letos taksen : Dobiti ima vozarine na podlogi pogodbe....... 472.900 gld. Kavcija........ 10000 „ Skupaj . . Dobil pa je: sa fu- 482.900 gld. ražo .... Lloydu za prevažanje .... Za škode pri transportih se mu od-rafcuna . . . V gotovini . . . 73.700 gld. 77.200 21 500 310.000 S k upaj 482.400 gld. Ostane tedaj Abendrothu na dobro Samo se....... 500 gld pa iz odloka kranjske deželne vlade od 23. okt. 1879. leta št. 2062 se vidi, da je ta znesek uže v prepoved dejan zaradi — 19.884 gold. 89 kr. Vsled tega zgubo vsi vozniki svoje zaslužke in b tem mnogi vse svoje premoženje, ker so konje bili kupili na up in jih bodo zdaj morali plačati svojim upnikom, ki so tuii revni, in tako pridejo vozniki na boben. Marsikateri priden gospodar, ki je v Bosni in Hercegovini se grozno trudil in mučil, da bi potem s zaslužkom svoje dolgove plačal, bode tč bvojo nesrečno rodbino prognan od hiše in polja; Abendroth pak se tukaj na Du-nuji ob premoženji svoje soproge dobro ima, ne da bi od koga bil pozvan na račun. Z uzirom ua te žalostne prigodbe, ki gotovo ludi si. vladi uijso ostale neznane, vprašajo podpisani g. miuistra za deželno brambo: 1. Kako se je moglo zgoditi, da je. c. kr. erar temu Abendrothu, ki je vendar uče tačas znan bil kot človek brez premoženja in ca taka pod tretja popolnem nesposoben — kar bi se bilo dobi vsa/ poizvedeti od dunajske polieije, — kako, da je temu možu oddtd velikansko tO podjetje iu sicer brez razpisa ofertoc v vladnih ali druzih listih ? X. Ali hoče vlada pomagati ali učiniti, da goti navedeni vozniki iz Kranjskega ali Primorja stojo pošteno zasluSeno voznino i lobodo 'i Obreza, Vodnjak, K lun, Pfeifer, Nabergoj, M a r g h e r i, Poki u kar, bchueid, VVinkler, Vitezič, Klaič, Herman iu mnogi poslanci desnega centra. Slavnostni sprejem Kutinovega polka št. 17. v Ljubljani. Zmagovalce pri ojmpiških igrah, olym-pijonike, so stari Greki venčali z lavoriko. Čestito in slavilo jih je vse prebivalstvo, opevalo njihovo hrabrost v pesnih, v rojstvenem jim mesta pak bo jim izkazovali njihovi rojaki najvekšo čast: oblekli so olvmpijonike v rdeč plašč in pravico so imeli pri vseh javnih igrah Bedeti na častnem mestu. Vojnike, vračajoče bo iz slavne vojne, sprejemali bo vsi narodje vseh Časov z največjo čestjo in prirejali jim na slavo Blavnosti. Denašuji čas, da-si zavit popolnem v materijalnost, obranil si je vendar jedno čut: čut navdušene zahvalnuBti za svoje rojake, ki amagonosno pridejo z bojišča v svojo domovino. In vprašamo, kedo zasluži bolj, da ga narod iskreno in razprostrenimi rokami sprejme, nego svojca vojaka, ki je za domovino in vladarja prolival svojo kri i a brez bojazni gledal sto in stokrat bledej smrti v obraz? Čut zahvalnosti, navdušenosti in spo-štujočega občudovanja za svojega rojaka vojnika ohranil se bode v prsih človeštva vsigdar, nij je moči, da bi to čut izbrisala. Glavno mesto slovenske Kr .tujske je včeraj sprejelo svoje sinove, junake 17. pešpolka. Da-si je bil ta sprejem sijajen, velikansk, tolik, da se v obče nij moglo Bijajoejšega napravit', ipak moramo pritrditi: vse še prej malo! ako pomislimo, da so fantje, ki bo se včeraj v ljubljeno domovino vrnili, — meso našega mesa, kri naše krvi — prišli iz Bosne! Ta jedina kratka beseda obsega vse nečloveško trpljenje, katero so morali prestajati naši rojaki z onim dnem, ko so stopili na bo-senska tla; vse nezgode, katere jim je narava in usoda sipala pod noge, in katere je zavratui sovrcg po svoje množil! Ali kar se je še premalo storilo vuanje za sprejem hrabrih luoakov 17. pešpolka, to so dopolnili iz srca prihajajoči pozdravi na tisoče broječega ljudstva. — Sprejem na kolodvoru. Slavnostni odbor je za sprejem 17. pešpolka sestavil tale red: 1. Pozdrav polka b topovi o prihodu 26. t. m. zvečer po strelnem društvu z novega strelišča. 2. Dno 2G. t. m. zvečer ob 1/2 7. uri slovesni sprejem polka na o^aljsauem peronu južnega kolodvora. 3. Pri uhodu polka po dunajskej cesti se pri slavoloku, kjer bodo društva sč svojimi zastavami iu Bnamenji zbrana, izroči srebru luvorov venec. 4. Odhod polka, Bpremljevanega po društvih, v kasurno. 5. Dnu 27. t. m. zvečer ob 7. uri banket na čast tioSlik gg. častnikov in pogosto vanje vojakov v ozaljšanih prostorih starega strelišča. Prihod vojakov j« bil naznanjen na 7,7. uro zvečer z vlakom iz Trsta. Ali uže od štirih popoludne nadalje je nestrpljivega ljudstva vse mrgolelo po dunajskej cesti ob Blavoloku gori do kolodvora. Tudi s kmetov bo prišli na ljubljanski kolodvor južne železnice pričakovat etariši svojih sinov, da bi vsaj za jeden trenotek videli svoje ljubljence, od katerih so bili tako dolgo ločeni in katere namerava ljubljansko mesto hijojuo Hprejeti. Pravilo se je poprej, da bode južna železnica ozaljSila p.m i tukajšnjega kol »tvora; tedaj pa moramo resnično priznati, ka zavolj ozaljšanja perona ju'na železnica ne bode trpela mnogo troškov. Na peronu nij bilo ni jedne lučice več, nego po navadi ob prihodu vsacega navadnega večernega vlaka ; zastavice, ki so bile razobešene ob stebrih perćna so Bvedočile, da južna železnica glede* naših narodnih barv koraca petdeset let za nami, ne-r a z s v 111 j i* n primitivni transparent z napisom „Willkommen !u pa je bila največja iroui a in breztaktnost, kajti polk 17. je slovensk polk. Tako je bil peron ozaljšan. V veži pri glavnem vhodu pak je bil na desnej napravljen majhen bosket, v sredi doprsen kip našega vladarja, ceaarja Fran Josipa I. Določena ura prihoda našega slavnega polka se je bližala, in ljudstva je h kolodvoru Teč in več prihajalo in naposled se nabrala Bilna, uefitevilna množica ob kolodvoru in m obeh straneh ceste doli do mitnice. Nebo, ki je mej dnem pretilo slavnostni sprejem vsaj deloma preprečiti, se je na večer razvedrilo, kakor da bi hotelo tudi ono hrabre slovenske junake sprejeti radostnim licem. Ves dan je bolj ali manj snežilo, ob šeBtih zvečer pa je zasijala mila lunica! O polu šestih so prišli na kolodvor zastopniki mestnega odbora ljubljanskega, na čelu župan g. Lase han, deželni predsednik g. vitez Kat I i na, deželni glavar g. K a 1 te n-• gger, ter zastopniki vojaštva. Občinstvo nij smelo na peron, ter je bil vhod tja dovoljen samo določenim osobam. Kolikor bližje jo prihajal čas, ko ima vlak pripeljati teško pričakovane rojake, toliko nestrpljivejše je postajalo občinstvo zunaj kolodvora in na peronu. Tedaj pak, malo trenutkov črez pol 7. uro, začuje se s kolodvora vesel in gromovit livio! živio! Ti iz srca kipeči navdušeni klici stresnih bo marsikoga! Naši sinovi, naši rojaki so se vrnili, prišli so domov v prekrasno svojo domovino, katera jih je teško pričakovala, da jih pritisne na svojo ljubeče srce. Gromadno nagneteno ljudstvo skozi in skozi na cesti ob kolodvoru je pozdravljalo drage došle, od tovarne za tobak skozi do ko lodvora, z „živeli", „živio" in vihranjem žepnih rut. In iskreni „živio", kipeč roti nebu iz grl slavno-hrabrih slovenskih sinov vojakov vagonih, ta je navdušil in ganil tisoč in tisoč erc. D >ga mi! človek ima Brce, to Brce čuti, in videti svoje rojake, kako so se vsi gnetli k oknom vagonov, da bo pozdravljali svoje ljudstvo, svoje rojake, svojo zemljo, svoj zrak, videti, kako je radost, da so vendar enkrat zopet na domačej zemlji, proSinjala Binove slovenske, — Boga mi! ta nij čegar srce bi ostalo v takem trenotji takem prizoru mirno 1 Vltk prispe do peiona, na uho nam udarijo znani omamljivi glasovi — srce. mirno, ne poči silnega vtselja! „Naprej zastava slave, na boj junaška kri!" Da, naši sinovi so to, ki so se vrnili, naša kri je to. Polk Bedem- naJBti, toj« h lov en h k polk! Prvo, kar je zasvirala njega godba ob prihodu v središče slovenskega ozemlja, prvo je bilo .Naprej zastava slave!" naša pesen, slovenska milnica! Kdo more opisati to, kar je v tem treaotku vrSilo se v srcih 6nih, ki 80 imeli srečo, da bo prvi slišali te glasove, glasove naše peBni, ki človeka kar očarajo? Oni srečni, ki so imeli vstop na peron, ro hiteli k vlaku, z bengališkim ognjem razvitljenemu, in kolikor človek more v tacem Hlučaji, storiti, da izkaže hvo.o radost, to so storili. Vojaki in redarstvo je mej tem časom izpraznilo pdagano vežo kolodvora; v polu-krog pred bosketom se nastavijo preje imenovani zastopniki, pričakujoč poveljnika polku sedemnajstemu in Blavnohrabrih vojakov tega polka, ki imajo priti skozi vežo. Vse je nastalo tiho, nobenega glasu se nij slišalo niti iz množio ljulstva, zbrane pred poslopjem kololvora, — polno nadeje in ganotja je vse pričakovalo, ko sa bole zmagonosni polk sd svojim od vojaštva 17. polka iskreno ljubljenim poveljnikom, obrstom Prieger jem prikazal! N j trebalo dolgo čakati tega trenotka. Vojaki se razvrsti na kolodvoru, potem pa nastopijo pot skozi per6n, na čelu jim obrst Prieger V vežo dospevše nagovori ljubljanski i;, župan blizo tako - le: G. polkovnik! I »krono pozdravimo vas, gospode Častnike in hrabre vojake Kuhnovega polka, pozdravimo vas na tleh domače zemlje. Sil ste daleč na iztok, borili bo junaški bo sovražnikom in kot zmagovalci vrnete se na domača tla. Mesto Ljub Ijana srčno pozdravlja mnoge svojih sinov. Naj • višji ukaz vas je poklical iz H »sne, in vsled najvišjega ukaza zapustili boste zopet črez malo ur nas, svoje rojake. Za to pa vas vabi ljubljansko prebivalstvo, da ostanete mej tem kratkim časom njegovi gostje. Živeli hrabri vojaki 17. polka Kuhnovega, živel njega polko-nik Prieger. Polkovnik Prlefr/er, katerega in njegov polk je lnibljanski župan tako pozdravil, jo mož srednjo rasti. Z njegovega obličja, obgra-jenega z uže dokaj osivelo brado, čita se jeklena značajnost in brezmejna hrabrost. On Bkrbi očetovski za svoje voiake, a tudi ti vojaki ga ljubijo kot otroci! Polkovnik Prieger tedaj je odgovoril na župiuov, v imenu ljubljanskega prebivalstva izjavljeni le, zahvaljujoč so b prva mestu „Kranjska dežela in mesto Ljubljana imati mestu priznali, da vojaki polk« nori em naj stegra •<» najbolj*! vo* Jaki!" Polkovnik Prieger, je govoril nivlu-šeno, in iz njegovih besedij se je čula popolna oreverjenost in povzd'gnenim glasom ie izrekel poslednjo skrajno pohvalo o našem slovenskem polku. V imenu dežele Kranjske in deželnega odbora je potem pozdravil polk deželni ebiTsr K. Kftltenegger; polkovnik Pripcr^r so mu ie zahvalil rekoč, di Kranjsks ie storila vse za svoie sinove, in smehljajoč dejal, da je polku v K isno toliko dohajalo raznih potrebnih stvari), da je naposled on moral prositi, ka naj „za božjo voljo" nič več ne pošiljajo doli. Pred kolodvorom ro Čakali na domači polk raznih društev zastopniki na konjih, in sicer: OI društva „Sokola", g. Juvančič, od požarne straže g Smtel z belo-zeleno me-Mt.no zastavo, od veteranskega društva g. Vokalič, od strelnega g. Dornik, in od turnarjev g. Majer. S tem je bil rficijalni sprejem na kolodvora dokončan, in naš slovenski polk je mej silnimi izjavami radosti in navdušenja nebrojne množice občinstva nastopil pot v mesto. Vojaki našega polka ro začudeni opazovali raz-svitljeno ozračje nad mestom in pravo sodili, ka r tem sprejemom na kolodvoru nij sprejem še dovršen. In resnično, ko zavijejo od kolo* dvora na dimniško cesto, zablešči jim nasproti morje lučic in razsvitljenja, kojega središče in najbolj intenzivno svitlobo je dajal slavolok ob Smoletovo j h si, napravljen na čast prihoda naš h rojakov v Ljubljano. Vaa okna hiš ob dunajskej cesti fo bila razsvit-ljena in pri raznih hišah so vihrale zastave. hrabre Človek, in pri pozdrav, tako-Ljubljani: nje glavno pravico, da Bta ponosni na svoj polk! Vojaki tega polka so sinovi te dežele, oni so kri vaše krvi, in sponosom rečem jaz, da so sinovi taki ostali, kaker-šni so bili očetje njihovi. Hrabrost in vztrajnost tega polka sta skrajni in utrjeni sta bili v tej, zagotovim vam, z nevarnoBtimi in trudom pre-napolnenej vojni, bo svebt jo, da jim je Kranjska naklonjena in da ji ljubi domovina. Vojaki bo vedeli, da se vojujejo noglaNiio z željo prebi valHtva svoje očevine, in da so šli tja doli oproščat zatiran narod Njih hrabrost je povekšalo tud p r e v e r j e n j e, da njihova domovina sočutno in simpatično opazuje svoje vojake. Mnogo smo prestali, mnogo trpeli, ali trpeli smo za domovino in vladarja svojega, ponosno pa rečem da so na visokom in na najvišjem Sprejem pri slavoloku. Slavolok je bil širok kakih 8 metrov, visok pa kikih 15 do 20 metrov; stebri bo bili oviti z belim platnom in zelenjem, v sredi razsvitljeni b plinovo BVečavo, na vrhu isto tako; nastrani proti kolodvoru bo se svetile besede: „Dobro došli junaški naši sinovi!" na strani proti mestu pa nemšk pozdrav. V sredi pod slavolokom sta viseli dve zvezdi, zloženi z neštevilnih plino.ih lučic. Uže pred šesto uro bo se na mestnem trgu nesla društva, katera so hotela udeležiti e svečanega sprejema, namreč: Požarna straža, veteranje, tipkarsko, katoliško-rokodelsko- in izobraževalno delavsko društvo, Sokol, Turn-verein, ljubljanske čitalnice pevski zbor, Bizo-viška čitalnica in filharmon;čno društvo. Pred mestno hišo so bo društveniki razvrstili, prižgali baklje pa lampijone in skozi špitalske ulice odhajali na dunajsko cesto. — Za njimi ie stopala mestna godba in potem imenovana društva, vsako ho svojo zastavo. Na dunajskej cesti so se bakljaši razpostavili v dveh vrstah, kateri ste segali do Medi jatove hiše. Društvena konjica je šla vojakom naproti do kolodvora, zastave pa so se zbrale okolo slavoloka. Pod slavolokom je bila zbrana večina sprejemnega odbora; po končanem pozdravu na kolodvoru se jo pridružila še oficiialna gospoda, ki je polk prej pričakovala na kolodvoru, tako g. deželni predsednik, g. deželni glavar, g. župan in mnogi višji častniki. Ko je bil sprevod h kolodvora uže blizu, sta dva odbornika šla po gOBpodičino M.rgareto Jamškovo, tukajšnjega trgovca g. Ivana Jamska hči, katerej je bil laskavi nalog, da izroči srebrni lavorov venec. Dotle) je gospo ličina, ki je bila v lehkem belem krilu, zaradi mraza in blatnih tal čakala v stanovanji g. viteza G ar i bol -dija, kjer so bile zbrane tudi zastopnice društva patrijotičnih gospij s prečestito gospć deželnega predsednika soprogo na čelu. Ztnje je bil odločen poseben prostor pred slavokom. Ko je g. polkovnik, peš vodeč svoj polk, pri-fiel do slavoloka, sta mn nasproti stopila gg. vladni svetnik dr. vitez S točk 1 in Gr as Bell i z gospico Jam ško v o v sredi. Polk se ustavi in g. dr. Stdckl spregovori nemški blizu te-le besede: „Prisrčno dobro nam došel v mater-zem-Ijo hrabri domači polk! Vrli vojniki, v mnogih vročih bojih ste razvili prapor avstrijski, slavni prapor svojega polka in ob neizrečenem trpljenji in pomanjkanji p) zapuščenih pinti-njah kakor /mirom nosili ga od zmage do zmage na krvavem mejdanu. I'.ročilo bo vam bode denes Častno darilo glavnega mesta naše dežele v znamenje občnega priznanja junaškim vašim činom — sprejmite je prijazno. Opravičen ponos širi nam prsi, ki vas svečano denes pozdravljamo v pražnej opravi, in topel pa resničen je naš slovesni pozdrav. Tožni bo spominjamo onih izmej vaših vrst, katerim je izpolnjevanje dolžnosti zgodni grob izkopalo v hladnej tujej zemlji. Ker vas je najvišji vaš gospodar Njegovo Veličanstvo premilostljivi naš cesar pozval za častno Btražo na Svoj dvor, nam ni j dano, da bi vas stalno imeli mej sabo, a kakor došle", tako vas bodo tudi na dalje pratile naše simpatije: o tem bodite Bi v svesti. Meni pak bodi dovoljeno, da te simpatije tukaj javno izrazim, klicoč: junaškemu domačemu polku baron Kuhn navdušen trikratni „Hoch!u Potem g. G r a s 8 e 11 i spregovori slovenski blizu tako-le: „Željno je pričakovala Ljubljana denašnji dan. To priča navdušenje, ki vam iz tisoč in tisoč grl kliče: Dobro došli! Paznim okom in skrbnim srcem je domovina spremljala junaške čine vašega orožja, katero je na strmine bosanskih planin neslo slavo vašega, slavo slovenskega imena. Vaša slava je bila tuli naša slava! Glasno je odmevalo v naših prsih priznanje, s katerim je bilo počeščeno vaše junaštvo. Radosti nam je igralo sreo, ko Brno čuli, da nij vojaka boljšega nego je naše zemlje sin! In tO radost, ta naš ponos vam kaže praznično denašnje lic* našega mesta, ki vam je hotelo obelodaniti svoje spoštovanje, svojo ljubezen! Želeli pa Brno tuli, da vi ohrsnte v vednem spominu denašnji dan in za to se usojamo vam izročiti stalno vezilo. Lovorika krasi vrlega vojnika in lavorov venec hočemo pripeti na prapor vašega polka. Devišk je še ta prapor, nij vas vodil še v slavnih bojih, a blagoslavljen je na zemlji, ki je pila vašo kri! Tako je vaš prapor sam vez prošlosti z bodočnostjo, spoječ prejšnjo slavo s prihodnjo. Venec pa, ki ga bode Izubijana pripela na vaš prapor, naj za vekov veke bode trdna vez mej domovine glavnim mestom in slavnim vašim polkom, kat remu v'a Kranjska denes kliče: Slava! Slava! Slava!' Goapod polkovnik Prieger se je kropko zahvalil za častni pozdrav in naposled pri-11 avl: r\\ s kranjski vojaki so taki, da je treba iskati boljših. A to dela — kri: oni so takšni, kakeršni so bili njihovi očetjel" Potem gospođici na Jamškova, cvetoča mlada krasotica, ogovori polkovo za stavo z besedami: „Slavna zastava! Prejmi lavorov venec, katerega ti pokloni glavno mesto hvaležne domovini!" Polkovnik ukaže: „Fabne vorlu, prime sam zastavo in prosi gospodičino, naj ona priveze venec nanjo, češ: „vojak smatra to za dobro znamenje, če nežna roka prapor kiti ' GospodiČina ustreže laskavej želji, polkovnik se jej toplo zahvali, in jo prosi, da jej sme poljubiti roko v imenu celega polka. Po oficijalnem sprejemu pod slavolokom, zapoje čitalniški pevski zbor .Naprej!', ljudstvo zaori gromovit „živio", in mej strahovito gnječo na tis6Či in tisoči broječega občinstva odmaršira naS polk proti mestu skozi slonove in špitalske ulice po Poljanah v kasarno v „sladkorneiM tovarni. Mesto je bilo povsodi, kier so vojaki skozi marširali, popolnem raz-svitljeno in ns mnogih krajih je gorel benga lišk ogenj in so se spuščale rakete v zrak. Udje raznih društev so šli poleg polka z bakljami. Transparente smo isto tako na m nožih krajih opazovali, imenujemo pa naj sledeče: pri Gnezdi z nemškim pozdravom in napisom „Živio 1" Na hiši, kjer ima veteransko društvo svoje prostore sta bili podobi cesarja in cesarice, v Bredi pa državni orel, držeč lavorov venec, ovit ho slovensko trobojnico z napisom: Rogelje, Jajce, Livno. Ta hiša se je posebno odlikovala i razsvitljavo. V Spital-«kih ulicah je razobesil mej Permetovo in V e č e v o hišo na slavoloku g. prof. G 1 o b o č n i k transparent z napisom : Slava junakom, živili! Isto tako v Perdanovej hiši. Iz alojzijevi Šča ao gojenci burno pozdravljali došle rojake , izpostavili transparent z napisom : Slava junakom! ter prižgali so bengališki ogenj. Z mnogih hiš so vihrale slovenske zastave same in poleg cesarske. Na mi-mogredoče vojake ho metali cvetlico, šopke in vence. Godba 17. pešpolka je svirala vsem znane komade, mej katerimi omenimo; Naprej! Pride Goren'c! Lepa naša domovina, in prekrasno Jenkovo: Malo nas je, a smo ljudi! Posljednja pesen, ki so jo svirali po Poljanah, je pozvala silna naudušenost. K molitvi. Mej takimi izrazi iskrene radosti in brez-mejnega navdušenja so dospeli vojaki do .sladkorne" tovarne. V dolgej vrBti od mostu doli do kasarne se ustavijo vojaki, ob strani društva z bakljami, na obeh straneh Ljubljanice pa neštevilno občinstva. Tedaj pak ukaže poveljnik: Zum Gebet! vojaki so salutirali, godba pa zaigra Kornerjevo molitev. Prizor ta je bil silen, omamljiv. Potem pak so nesli pol-korno zastavo v šentpetersko kasarno, društva vsa pa se vrnejo do magiBtata, kjer so se razšla. ljubljansko mesto je dostojno pokazalo, kako česti svoje Hinove, kako spoštuje sloven ske rojake, ki so se vrnili v domovino svojo. Kakor pa je Ljubljana po zmožnosti vse sto rila za slavnostni sprejem domaČega polka, tako se je poganjalo vse slovensko prebivalstvo, k|er bo se naši vojaki skozi vozili, da bi s -jnjno sprejeli in pogostili svoje rojake. Hči sinemo, vsa Kranjska se je veselila prihoda svojih hrabrih in junaških rojakov, —da, poveljnik nafiegn polka sam jo priznal, da vsa vožnja Kutinovega polka skozi po S 07enskem jo bila podobna slavnostnemu sprevodu. K iko je bil naš polk v Trstu sprejet, o tem govori naš dopis na drugem mestu; a naši junaki bo bili pogoščeni tudi v Št. Petru, na Rakeku isto tako, častniki pak bo dobili od gospte šopke h kamelijami, katere so imeli še ob prihod n v Ljubljano. V Borovnico so prišli gospo la z Vrhnike in okolice z godbo sprejet domači polk, pogostili so ga in obdarili s venci. Zastava je uže v Ljubljano prišla obložena z venci, mej katerimi je bil tudi venec tržaških Slovencev: tukaj pa jih je še toliko dobila, da jo je praporečnik jedva nosil. Tako česti slovenski narod svojo zmigo-noane sinovo' ? Politični r&sglra« 1%'ot ram |«» d€»£el*>. V L i n h 1 i a n i 27. novembra. Včeraj je kunčijski minister predložil fit"j#ltt>fteSMfS *ftoni načrt ohrtnijskega reda, — pravosodni minister je pa Riegrivo iviavo popravil in dajal, da so pri pražkej višjej Bodniji nastavljeni svetniki zmožni pravilne češčine. Kmalu bodo v državnem zboru volitve v tlrt<>t/**4'if<', ker te se uže snideio začetkom bodočega meseca. Z laj bo gotovo veft Hvtonomistov, nego jih je bilo lani izvoljenih v delegacije. Najvažnejše je, kako izpadejo volitve 10 čeških delegatov, ker ste obe stranki mei češkimi poslanci blizu enako močni. Morda narede kak kompromis. Na Tirolskem, Mo-ravskem, Krnnjskem. Giliciii in Dalmaciji bodo gotovo zmagali avtonomisti pri volitvah v delegaciji. Dno* 24. t m. so bile volitve v mestni zbor v 1*mt/i Izvoljeni so od češkega kluba priporočeni kntjdidati. Nemci Se volili niiso. Or#*»t-#*f* državni zbor je z 205 glasi proti 158 sprejel prehod k specijalnoj debati o voiašfcej postavi. Mej druzimi jo /a njo govoril Jokai, ki je s čudovito natančnostjo izračuni), da črez pet let nastane sološna evropska voiska, da ko bi se postava le na pet let dovolila, ker bodo takrat slu-čaino volitve v ogerski državni zbor, bi nastale na Ogerskem na enkrat tri krize: parlamentarna, vojna in ministerBka. Da se na take dokaze nii mogla zbornica upreti vladne) predloci, ae lehko misli. ti'»•!*<•• tsko ogerska pogaianja so zopet obtičala. Oho deputaciji se mislita še v enej seji sni ti jn konstatirati, da je zdaj spora-zumlienje nemogoče, potem pa mislite delo odložiti do začetka 1880. leta. Najbrž se zdanja pogodba potem še za šest mesecev podaljša. Viiiiiile «lr JBntf/nt*«ho narodno zbran j o jo sklenilo, da bode upotrebovalo bolgarski jezik. Zapisnike bodo proslavili na grški in turški jezik. Tako bode v Bolgariji uvedena jezikovna ravnopravnost, katero v Avstriji pogrešamo. Bolgarski finančni minister jo izdal naredbo, da se bode blago iz vshodnje Rumelije in Mnecdonijo brez eolnine privažalo v kneževino. Ta ukaz obsega le domače pridelke in Izdelke teh dežel. Pogaja se s porto, da bi nasprotno dovolila. Slovanski sovražniki se pa jeze na to, ker v tem vidijo bodoče politično sjedinjenje Bolgarov. Denes so se v sešle francoske zbornice. Pred novim letom baje pridejo uže Ferrvjeve šolske postave v obravnavo. Konservativni lisi i so nekaj pisali o razporili v ministarstvu, in vorjelnej bodočej krizi, pa so je vso pomirilo. Sedanje ministorsvo ostane. 1V#»\f-'#f vlada je naznanila škofom in patrijarhom, »la bode novačenje vojakov tudi se raztezalo na kristijunsko prebivalstvo. Dopisi. 'A IšlliBtsJtt 26. novembra (I/,v. dop.] (Grof llarbo •)-.) Naš državni poslanec grof Barbo je 24. t. ni. p »polil Ino ob 5. uri umrl. Uže ko se je letos pripeljal k državnemu zbor j, je močno bolehal. Zapuščal ga je vid ■a jednem očesu in pogosto ga je glava bolela. v soboto 15. t. m. zvečer ga je, ko je ravno se svojo gospo bil odmolil večerno molitev, mrtvou 1 zadel in od tačas se nij več prav zavedel, dokler nij 24. t. m. izdahnil svoje blage duse. On f Barbo je bil jeden tistib redkih mož, ki je vselej neomahljivo stal na svojem verskem in političnem BtaliSČi. On nij nikoli omahoval, Btrogo se je držal narodne discipline in zato tudi drugim najhuje zameril, ako so kedaj storjenim sklepom nasprotovali. Govoril je vselej najrajši slovenski, tudi tukaj v prostorih državne zbornice, ter tako lep izgled dajal drugim kranjskim plemenitafiem, ki večinoma stojo tuji in deloma sovražni narodu nasproti, mej katerim živo. Truplo pokojnega se je preneslo iz privatnega stanovanja v domačo kapelo pri Škotih in čudno — ravno v tistej kapeli leži zdaj na mrtvaškem odru, v katerej je pred 24. leti bil poročen ee svojo zdaj žalujočo gospo gro fin j o. Kapela je vsa črno pregrnena, ob stenah vise grbi Barbove rodo vine. Lice pokojnemu je bledo, a skoro nič spremenjeno. Slovenski poslanci bo položili pred mrliča lep venec se slovenskimi trakovi, na katerih se blišči napis: „Iskrenomu rodoljubu, zvestemu tovarišu, slovenski poslanci." Tudi klub desnega centra je poslal lep venec o primernim napisom. Denea popoludne bodo mrtvaške molitve v cerkvi pri Škotih, potem pa se truplo odpelje na železnico in domov na Kranjsko, da bode počivalo v domačej zemlji, katero je rajnik goreče ljubil, in mej slovenskim narodom, Čegar zvest sin je bil do prerane smrti. Večen mu spomin! — a—-. lK Vrsta, 25. novembra. [Izv. dop.J Denea sta došla sem prva dva bataljona našega domačega polka Kuhn; na molo San Carto, kder so se izkrcali vojaki, bilo je precej zjutraj mnogo ljudstva; točno ob 11. uri stopil je polk v vrsto, in če predno je polkovnik začel komandirati, stopila je deputacija političnega društva „Edinost" pred polkovnika, katerega je podpredsednik društva g. Dolenec nagovoril, rekoč mu, da Slovenci tukaj na oba-lih Adrije srčno pozdravljajo domači polk, na katerega bo ponosni vsi Slovenci, ker se je vedno junaško boril, posebno pa ob času oku pacije bosenske. V znamnje velikega spoštovanja in veselja o prdiodu domaČega polka preda potem podpredsednik „ Edinosti" polkovniku krasen lavorov venec s trakovi v slovenskih bojah na katerih je bilo tiskano: „Primorski Slovenci — hrabremu domačemu polku baron Kuhn št. 17 ob prihodu iz Bosne". — Na konceh trakov pa je. bilo čitati imena Varcar-Vakuf, Jajce, Rogelje in Livno, kder bo se naši fantje posebno dobro odlikovali. G. polkovnik je odgovoril, da ga veseli tolika pozornost, da bode polk vedno hranil ta lep venec, in da so naši fantje pokazali, kaj premore slovenska kri. Na to je deputacija pripela ventc na zastavo in polk je od-marširal na np;azza grande", kder bo italija-nisBimi glave vkupe stikali, ko bo videli na cesarskej zastavi našo lepo trikoloro. Ta mala, a prisrčna ovacija napra\ila je izvrsten vtis na naše vojake in na vse Siovane v Trstu; on.: je tiia lep preludium k Blovesnostim v Ljubljani, ki se bodo vršile pojutrajšnjem. Ta ovacija „ Edinosti" je tudi dokaz, da tukaj na Primorskem živo čutimo vzajemnost vseh Slovencev. Denes zvečer je veselica pri „Monte verde", kder se bodo sešli vsi častniki polka, in odborniki „Eii-osti", pa drugi rodoljubje. Domače si v ari. — (Iz seje mestnega odbora ljubljanskega) dne 21. t. m.*) Župan g. Pase ban omenja 8 hvalnimi besedami smrt bivšega ministra barona LaBserja. G. dr. Sup-pan je potem poročal o mestnem računu za leto 1878. Dohodkov je bilo 181.228 gld. 70 Va kr., troškov v gotovini 173.724 gld. 43 kr., ostalo je 7504 gld. 27 Va kr.; aktivni zaostanki broje 34.415 gld. 74 kr., pasivni pa 82.415 gld. 74 kr. Račun se je odobril. Nadalje je g. dr. S up pa n poročal o računskem sklepu raznih zakladov, stoječih pod mestnim oakrbnistvoni. Pri točki: sklep ra čuna o mestne bolnice zakladu za 1. 1878. je izrazil g. Regali svoje začudenje o tem, ker kaže račun, da se mjao vsi dohodki porabili in da se pri zdanjih slabili čaBih nij vse razdelilo mej uboge. G. dr. Kal tenegger je odgovarjal, da tega mestni odbor nema pravice storiti, ker ono premoženje samo oskrbuje. G. Ilorak omenja, zakaj da se vsako leto ne sklepa račun o letnih dohodkih in troškovih mestne bolnice. G. dr. Suppan potem poroča o proračunu za mestne ljudske šole leta 1880. Te šole bodo v prihodnjem letu potrebovale 19 963 gld., a novcev za pokritje teh troškov je samo 17.001 gld. Primanjkljaj naj bo začasno vzame iz mestne blagajne. Zbor to odobri. Nadalje je portčal g. dr. Suppan o proračunu mestnega ubo-žnsga zaklada, in g. Lesko vic o dovoljenji podpore 30O gld. za cesarice Elizabete bolnico za otroke. G. dr. Suppan utemeljuje svoj nasvet glede grajenja novega poslopja za učiteljsko izobraževalce in predlaga, da bo prošnja o tej stvari izroči državnemu zboru. Tožil je, da bo javna poslopja za urade v Ljubljani silno slaba, in da se dosle nij nikdar mislilo na primerne zgraube. (Kako skrbna je bila tedaj bivša ustavaška vlada za Ljubljano. Ur.) G. H o rak bode v jednej prihodnjih sej predložil prošnjo do državnega zbora, da se v Ljubljani osnuje državna obrtska Šola. G. župan je naposled odgovarjal na dve interpelaciji g. Ilegali j a o žlebeh na Turjaškem trgu in o zatiranji goveje kuge, g. Peter ci pak je odgovoril na njegovo interpelacijo, da se bode postavilo za razsvit-Ijeoje dunajske ceste do Bežjiga grada 10 do 12 Bvetiljk s petrolejem, lesena sta;ala pa da bode dal g. Karel Tavčar zastonj. — V seji dne 24. t. m. je stavil g. odbornik Dre o nujni predlog, naj se mestni oubor obrne s prošnjo na državni zbor, da bi se zidala aolenjska železnica. Predlog se je sprejel soglasno, potem pak so prišla na vrsto poročila osobnega in pravnega odseka. Zoor je sprejel predlog g. Kalteneggerjev, da se taksa za opisovanje mrtvacev mora pobirati tudi od udov Marijine bratovščine, rukurs tega društva pa da se odbije, — in predlug g. dr. Suppan a da se taksa za opisovanje mrtvacev, če je bil umrli ubožen, izterja od onih sorodnikov, ki so dolžni plačati. Naposled se je vrSil on prizor, katerega smo obširno ocenili v posebnem članku svojega lista od zadnje srede. *) Zaradi pomanjkanju prostora iakasnjeno. — (Prepovedan kornera.) Z Dunaja se nam piše 20. t. m.: Slavna dunajska policija je društvu „Sloveniji" prepovedala komer3, ki ga je to društvo hotelo napraviti na čast slovenskim državnim poslancem in sicer zaradi tega, ker bi takov kornera smatralo se za politično demonstracijo. Predsednik „Slovenije" je dvakrat bil radi tega pri policiji, a opravil nij prav nič akoravno je zatrjeval, da društvo „Slovenija" hoče iz druzih nego političnih uzro-kov počastiti slovenske državne poslance. Se ve da, pojem „politika" je zelo raztezahm in Blavnej policiji pač nij težko, vsako slavnost, ki je le BlovanBka, proglasiti za politično demonstracijo. Zlata Bvoboda kje si? 3. decembra praznuje .Slovenija" Preširnov spomin. — (Graškega lit.-zabavnega društva .Triglav" odbor) uljedno vabi svojo članove k IV. rednemu zborovanju, ki bodo jutri v soboto 29. t. m. točno ob l/„8 uri v „Hotelu Kaiserkrone" (farbergaBse). Ne dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem zborovanji. 2. Stud. jur. g. Z basni k nadaljuje svojo novelo „Mirko". 3. Stud. techn. g. Ar h deklamuje prvi „dunajski elegiji". 4. Kritika. 5. Posamezni predlogi. Gosti dobro došli! Posltaiao. Svojim rojakom (zemljakom) in poznancem, ki se na mene pismeno obračajo z raznimi privatnimi vprašanji in željami, javljam, naj blagovoljno potrpe nekoliko časa, dokler se svrši narodni zbor, ker zdaj ne dovspem, da bi na tolika pisma cdgovarjal; sicer pa jim bom pozneje morda znal merodajneje odgovoriti in svetovati. V Sofiji, 14. dan novembra 1879. Anton BezenŠek, ravnatelj bureaua pri bolgarskem narodnem zboru. Dunajska borza 27. novembra. (Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 68 gld. 80 Enotni drž. dolg v srebru ... 70 „70 Zlata renta.........80 „70 1860 drž. posojilo......128 „20 Akcijo ndrodne banke .... 842 „ — Kreditne akcije...... . 275 „ — London..........116 „50 Srebro .......... — „ — Napol. .........9 „ 31 C. kr. cekini....... . 6 „ 62 Državne marke.......57 - 65 kr. V zalogi Mućnjak in Senftleben v Zagrebu so ravno izšle najnovejše knjige: 1'locls, dr. ('. Fraticezka vježbenica za početnike, sa označonjeni izgovora za Školsku i privatnu obuku priredio Ft, Sullor. 1 for. 20 novč. — Gramatika franoezkoga jezika, za srednje školo napisao Franjo Suller, preko 26 araka, s ricčnikoin. 2 for. 40 novč. — Sustavno oblikoslovje i skladnja francezkoga jezika, napisao Franjo Šuller, preko 10 araka. 1 for. 20 novč. (554—2) Priporočilo. Podpisani so priporočujo p. t. občinstvu, posebno prečastitej duhovščini, za izdelovanje podobarskih stvarij, kakor altarjev, prlžnio, krlževlh potov, obha-jilnih miz i. t. d., i/, lesa in in pravega angleškega uiarmelj-cementa, kakor tudi tlaka iz 1'ortlaml-iinifiita v različnih izgledih, vsukojakih omamen* tov za poslopja in mosajlk tal. Vsa oerkvena