Poštnina plačana v gotovini fe— ■■■■« Maribor, torek 1p. sep'embra 1934 & RIBORSKI ■W 211 Lef6 VII!, (XV.) MHHHBUK: ■ -. JLTJZZ ::T33££33fiflSBi uena 1 Oin Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak cj8n ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA Zašiita narodnih manišin Vprašanje zakonite mednarodne zaščite narodnih manjšin se je porodilo iz istih demokratičnih načel, ki so ustvarila tudi princip samoodločbe narodov. In kakor se je ta samoodločba priznala samo tistim pokrajinam, po katerih velike zmagovalke niso direktno iztegovale prstov, ali na njih vsaj niso bile kdo ve kako zainteresirane, tako se je tudi zakonita mednarodna zaščita narodnih manjšin naložila samo tistim državam ali njihovim delom, ki niso bile na mirovni konferenci zastopane v vrhovnem svetu. Predvsem se je ta zaščita naložila naslednicam bivše Avstro-Ogrske in carske Rusije (brez sovjetske seveda), a tudi tem ne vsem in ne za vsa ozemlja. Tako imajo n. pr. Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Estonska, Letonska in Litvanska dolžnost zaščite za vse svoje ozemlje, Jugoslavija in Romunija pa le za ono ozemlje, ki pred vojno ni pripadalo Srbiji, Črni gori ali Romuniji, dočim Italija nima nobenih obveznosti ne na svojem starem, ne na svojem novem ozemlju. Prav tako so brez teh obveznosti Francija, Anglija itd. Tako postopanje je moralo ustvariti dve vrsti narodnih manjšin, zaščitene in nezaščitene, ter dve vrsti držav, absolutno suverene in take, ki morajo dovoljevati vtikanje tretjih v svoje notranje zadeve. Tako se sme n. pr, Italija preko Društva narodov vtikati v notranje zadeve Jugoslavije, v kolikor se tičejo onih nekaj sto Italijanov pri nas, dočim nimata niti Jugoslavija niti naša narodna manjšina v Italiji nobene pravice, iskati zaščite, še več, ne sme se na Društvo narodov niti pritožiti zaradi zatiranja Slovencev in Hrvatov na Primorskem. Pa tudi sam postopek Društva narodov je bil in je pri vršenju kontrole nad izpolnjevanjem manjšinske zaščite kaj čuden. Tako mora n. pr. Jugoslavija direktno izpolnjevati manjšinsko-zaščitne obveznosti napram svojim Nemcem in jim daje celo več, kakor bi morala, med tem ko sc Avstrija glede koroških Slovencev sploh ne briga za prevzete obveznosti. Kar torej nas Slovence spe-cielno tiče, moramo nuditi svojim Nemcem in Madžarom vse narodno-manjšin-ske pravice in se smejo in morejo ti vsak trenutek za vsako neizpolnjevanje pritožiti na Društvo narodov v Ženevi, med tein ko napram našim narodnim manjšinam druge države lahko nastopajo kakorkoli hočejo! Na to se nam je zdelo potrebno opozoriti, preden zavzamemo stališče do nastopa Poljske v Ženevi. Njen zunanji minister in predsednik delegacije Beck je pretekli teden v velikem govoru v plenumu Društva narodov zahteval, naj se zaščita narodnih manjšin razširi na vse v Društvu narodov včlanjene države enako, ali pa naj se sploh ukine tudi tam, kjer obstoja. Ako pa Društvo narodov ne stori ne enega ne drugega, potem se Poljska sama ne more več čutiti dolžne izvrševati še nadalje obveznosti manjšinske zaščite in jih od dneva Bek-kovega govora tudi ne bo več izvrševala, razen v okviru prostovoljnih določil svo-le ustave. Dasi ta izjava ni bila nepričakovana in se je Poljska borila za po-splošenje ali odpravo zaščite že vse od leta 1923., je vendar, povzročila v Ženevi veliko zmedo, kar je tudi razumljivo, kajti Društvo narodov je danes tako rahel organizem, da vsaj prve zahteve Poljske nikoli ne bi mog«l tevesti. Nobenega dvoma namreč ni, da Francija, Italija in Anglija nikoli ne bodo dovolile, da ni se ilm naprtila me pri Forstnerjevih v Studencih precej razburjeni, ker ni prišla domov njihova 17-letna hčerka Dragica, ki se je učila za frizerko pri nekem mariborskem brivskem mojstru, je bila zagonetna smrt kmalu pojasnjena. Starši so po obleki spoznali svojo hčer. Baje je Dragica šla v prostovoljno smrt zaradi nesrečne ljubezni. Pred kratkim se je spoznala v Mariboru z nekim mladeničem, v katerega se je hudo zaljubila. Zadnje dni pa je prišlo med zaljubljencema nekaj navzkriž, kar je popolnoma strlo mlado dekle. Nesrečna Dragica je bila pod strogim nadzorstvom svojih staršev in sc je morala stalno ob določeni uri vračati domov. Sinoči okrog 20. uro so jo videli nekateri ljudje, ko je hodila ob progi, pa so mislili, da čaka na svojega izvoljenca. Dragica pa je čakala na osebni vlak, ki pelje kmalu po 20. uri tam mimo, čakala je na svojo — smrt. Danes dopoldne se je podala tja sodna komisija, ki je ukrenila vse potrebno za prevoz razmesarjenega tnupla v mrtvašnico na studenško pokopališče. Zaslišala je tudi čuvaja proge, ki je našel davi žrtev mlade ljubezni na železniški progi. Nesrečno Dragico so vsi poznali in so jo zelo radi imeli. Bila je mirna in zelo značajna. Njena tragična smrt pa je hud udarec za skrbne starše, ki jo bodo težko pogrešali. Napredovanje v finančni službi. V višjo položajno skupino so napredovali davčni kontrolorji: Leopold Haler in Martin Ferenčak, oba pri davčni upravi za mesto Maribor in Franc Perkič pri davčni upravi v Murski Soboti; za davkarje pa sta imenovana med drugimi Viktor Martinjak v Ljutomeru in Anton Baškovič v Slovenskih Konjicah. Iz notarske službe. Za notarja v Ptuju je imenovan dr. Fran Ivanšek, doslej notar v Ormožu. Za notarja v Ormožu je imenovan Viktor Skrabar, doslej notar v Rogatcu; za notarja v Rogatcu pa je postavljen Ivan Ponebšek, notarski kandidat iz Ptuja. Razpisana služba. Razpisana je služba banovinskega cestarja na banovinski cesti Turnišče-Cvetlm. Reflektanti naj vložijo prošnje pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju najpozneje do 30. t. m. Dva nova grobova. Preteklo soboto je v Mariboru umrl v starosti 49 let trgovski potnik g. Josip Peter. Pokopali ga bodo danes popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. V tukajšnjem samostanu šolskih sester pa je umrla v visoki starosti 70 let sestra Šolastika Frančiška Žurmanova, po rodu iz Rogaške Slatine. Obema pokojnikoma blag spomin, žalujočim preostalim naše sožalje! Sestanek mariborskih krajevnih odborov JNS. Pretekli petek je bil v mali dvorani Narodnega doma sestanek vseh petih mariborskih odborov Jugoslovanske nacionalne stranke, katerega je v odsotnosti predsednika g. senatorja dr. Miroslava Ploja, ki se mudi kot član naše delegacije pri zasedanju Društva narodov, otvoril in vodil mestni župan g. dr. Franjo Lipold. Sestanek, ki je bil polnoštevilno obiskan, je bil namenjen vprašanjem položaja, ki ga ustvarja novi zakon o mestnih občinah, katerega uveljavljanje še bo pričelo 23. t. m. O določilih tega novega zakona je predaval obširno in zelo izčrpno župan dr. Lipold, razna pojasnila iz dela za sestavo in sprejem pa jerpodal naš domači narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko. Po končanem predavanju in dopolnitvi g. narodnega poslanca se je razvila o posameznih določilih stvarna debata, nato pa so sc obravnavala še razna druga aktualna javna ih strankarska vprašanja. Oglasili so se tudi državni nameščenci in upokojenci zaradi netočnega izplačevanja prejemkov. Odgovoril jim je g. poslanec z obljubo, da bo budi v tem oziru storil povsod vse potrebne intervencije. Novi zakon o mestnih občinah. Novi zakon o mestnih občinah je stopil v veljavo 23. t. m S teni \lnem bodo ukinjene funkcije vseh onih mestnih organov, ki jih novi zakon ne predvideva več. Kompetenca in delokrog teh organov se mora prinesti na take organe, ki jih določa novi zakon. Kolikor pa so organi po dosedanjih organizacijskih predpisih identični po ustroju in poslovanju z organi, ki jih določa novi zakon, morajo dobiti nove nazive v smislu noveiga zakona. Ko bo stopil zakon v veljavo, sme-io'biti predsedniki in mestni svetniki samo taki, ki izpolnjujejo vse pogoje, ki jih določa nosi sakon. V. občinah, to j>o dosedanjih predpisih imele sodno pristojnost in posebne občinske odbore, mora te posle prevzeti občinski uradnik jurist, ki ga v ta namen določi mestni svet. Neljuba pomota se nam je vrinila v včerajšnjem poročilu o poteku nedelje Rdečega križa in slavnostne akademije v veliki unionski dvorani, kjer je tudi primarij g. dr. Mirko Černič podčrtal pomen svetovne organizacije Rdečega križa na podlagi težkih izkušenj iz svetovne vojne z zdravniškega stališča, kar smo pozabili omeniti. Obletnica septembrskih žrtev. Bliža se obletnica septembrskih žrtev podivjane avstrijske soldateske v Ljubljani. Vse podružnice CMD vljudno prosimo, naj se te dni spominjajo po nedolžnem prelite krvi in naj nabirajo prispevke za CMD. Narodnjaki, poslužujte se narodnih kolkov s črnim zgodovinskim datumom 20. IX. 190«! Odkritje spominske plošče pedagogu Davorinu Trstenjaku. Preteklo nedeljo so svečano odkrili spominsko ploščo velikemu pedagogu Davorinu Trstenjaku, ki je po rodu iz Krčevin pri Ormožu in je dolga leta uspešno deloval na področju ljudske omike v Kostajnici. Svečanega odkritja spominske plošče sc je udeležilo ogromno število učiteljev in učiteljic ter predstavnikov prosvetnih oblasti. Več govornikov je poveličevalo Trstenjakove zasluge za naš narod. Nova telefonska relacija. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na naslednjih progah: Maribor—Gallarate, navadni pogovor 3.75 zl. fr.; Maribor—Vela d’ Astico, navadni pogovor 3.15 zl. fr.; Maribor— Knittenfeld, navadni pogovor 2.70 zl. fr. Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Ku-ratorij Ferkovih dijaških ustanov razpisuje za šolsko leto 1934-35 sedem ustanov za mariborske srednješolce po 700 Din, in sedem ustanov za visokošolce po 1400 Din. Pravico do ustanov imajo v prvi vrsti sorodniki ustanovnika Ferka, nato revni in nadarjeni dijaki od Sv. Barbare v Slovenskih goricah in bližnje ter daljnjc okolice. Prošnje s točnim opisom gmotnih razmer naj pošljejo rc-flektajrti do 10. oktobra t. 1. Posojilnici v Mariboru, Narodni dom, kjer naj 29. oktobra vprašajo za rešitev in dvignejo svoje prošnje. Dolžnost vsega emigrantskega ženstva je, da se danes udeleži sestanka ženskega krožka društva -Nanos«. Sestanek se vrši ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na sestanku bo predavala učiteljica Slava Pahorjeva o težkem položaju naše žene v Primorju. Po predavanju bo volitev stalnega ženskega odbora. — Začasni ženski odbor. Glasbena šola »Drave« je pričela z rednim poukom. Vpisovanje za pevsko šolo (pripravljalno šolo) se vrši ob sredah in sobotah od 3. do 4. ure popoldne v šolskem prostoru v Narodnem domu (III. nadstr.) in vsak dan od 3. do 6. ure v pisarni bivše kolonijske šole v Komenskega ulici 9. Prijave novih gojencev za instrumentalne predmete se sprejemajo iitotam. Novi odbor Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Na 34. rednem občnem zboru Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru, ki je bil preteklo soboto zvečer pri »Orlu«, je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika pravnik Zoran Mulej, za podpredsednika tehnik Tone Grmek in agronom Albin Orthaber, za tajnika Stanko Peterin in pravnik Boris Zakrajšek, za blagajnika kom. Karl Mlakar in tehnik Bojan Perme, za odbornika med. Zdenka Lušinova in filozof Drago Cvetko, za revizorja pa pravnik Vasiljko Kocuvan in tehnik Mirko Skok. V četrtek 20. septembra bo v restavraciji T. razreda Maribor, glavni kolodvor ob S. uri dražba gostilniškega inventarja. Balet mariborskega gledališča. Vse one dame, ki so se javile, pa tudi one, ki se še nameravajo prijaviti za gledališki balet, se naprošajo, da se sigurno udeleže sestanka in prve vaje. ki bo v sredo 19. t. m. ob 17. uri v gledališču. K. D. »Triglav«. Otvoritev plesne šole bo v soboto 22. septembra v gornji mali dvorani Narodnega doma pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja gospoda Lud. Simončiča. Vaje bodo redno vsako sredo in soboto od 20. do 23. ure. Zahvala. G. Srečko Krajnc, veleizvoz-nik na Pesnici, je podaril ubogim šolarjem v Krčevini 100 Din. Iskrena hvala! Mednarodne rokoborbe. Danes se borijo Gromov : Črna maska, Czaja : Belič, Fischer ; Markovič, odločilna. Batine namesto dela in kruha. Že pred meseci je pribežal preko meje v našo državo iz Primorja, kjer mu ni bilo več obstanka, delavec M. U. Sam in s pomočjo svojih znancev si je prizadeval najti kakršnokoli delo, da bi se zamogel vsaj skromno preživeti. Toda zaman. Dela ni dobil nikjer. Pred dnevi pa mu je priporočal njegov znanec, naj prosi za delo v neki mariborski tovarni s pripombo, da bo pred tem tejefonično interveniral zaradi sprejema pri tovarnarju. Vesel se je ubogi brezposelni in lačni emigrant podal k tovarni. Pred vhodom ga je ustavil energični vratar, toda na pojasnilo, da je šef o tem obveščen, mu ie dovolil vstop v tovarno. Ponižno ie vstopil emigrant pred mogočnega tovarnarja, mu potožil svoje gofje ter ga vljudno prosil za kakršnokoli delo. Tovarnar pa njegove prošnje ni uslišal in ga ie kratko-malo odslovil. Ko ie pa obupani emigrant zapuščal pisarno, ie tovarnar stopil k telefonu in najbržc hudo oštel vratarja, ker jc dovolil vstop brezposelnemu človeku. Medtem se je emigrant približal vhodu. Kakor besen jc planil nanj vratar in ga pričel biti z obema rokama po glavi. Segel je celo po brezovi metli ter ga napodil kakor psa. Prestrašen ie emigrant pospešil korake in zbežal iz tovarne. Dobil je batine namesto dela. Nad takim početjem se zgraža vsa naša javnost. Radio Ljubljana. Spored za sredo 19. I. m.: Ob 12.15: o ver hi re na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, violinske solistične točke na ploščah; IS: »Slike iz narave« (Joža Merfort); 18.20: kino-orgle (plošče); IS.45: komorna glasba, radio-orkester; 19.10: Ustanovitev artilerijske šole v Beogradu« in >Ivo Stojanovič in njegov nacionalizem«; 19.30: "Pot v Jonsko morje« (predava Davorin Ravljen); 19.50: čas, jedilni list; 20: vokalni solistični koncert Zlate Gjungjenčcve. flrajski kino. Danes zadnji dan monumentalno veledelo »V znamenju križa«. Ker so vse predstave izborno obiskane, prosimo, da si preskrbite sedeže vnaprej. Od srede dalje zabavna, humorja polna veseloigra »Možiček, kaj pa sedaj?« Hermann Thimig, Merta Thiele, Fritz Kempers, Tlieo Lingen. Kino Union. Samo dva dni »Pesem sveta«, film prekrasnega petja s svetovnim tenorjem J. Schmidtom. V četrtek premiera največjega remek-dela »Dou-aumont-Verdun« in kot dopolnilo velika senzacija »Baer-Carnera«, film o boju za svetovno prvenstvo v boksanju. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči, in ušes skrbimo za to, da često oči-! stimo temeljito želodec in čreva z uporabo naravne »Franz Josefove« grenci-i c e. Narodno gsedafiišče Gledališki abonma na blok je prav pripraven za one stalne obiskovalce, ki se nočejo vezati na določene dnevne abon-mane in na določene predstave. Abonent na blok plačuje svoj abonma prav tako v sedmih mesečnih obrokih vedno v prvih petih dneh vsakega meseca ter je upravičen na 22 gledaliških uprizoritev (12 dramskih, 9 glasbenih predstav in en koncert). Prednost bloka je torej v tem, da njegov lastnik lahko obišče kako predstavo večkrat, obišče gledališče lahko v nedeljo ali na praznik, kakor mu pač kaže, skratka: ni vezan na delo samo, niti na dan predstave. Edino kadar ie na lepaku označba »izven — kar se pa zgodi na leto kvečjemu petkrat — bloki ne veljajo. Prijave za bloke in za običajni abonma sprejema gledališka blagajna še do sobote 22. t. m. Prijavite se čim prej, ker je letos zanimanje za abonma prav živahno! Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so ž učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. C e hočeš trebščine pojdi dobro in ceneno kupiti ŽOJSfce DO- Aleksandrova c. 13 »Velika kavarna«. Samo še nekaj dni Wong Fay-eja kitajska trupa in godba Ritter. Dediči se iščejo! V Avstraliji v Fre-mentlu je pred kratkim umrl 83-letni France Krmpotič, ki je bil naš državljan, a se je pred leti izselil iz naše države. Zapustil je precejšnje bogastvo neznanim dedičem. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu prosi vsakogar, ki bi o pokojniku, oziroma o njegovih dedičih kaj vedel, naj to sporoči na njegov naslov, Palmotičeva’ ulica 59, Zagreb. Tri nezgode. Včeraj popoldne so pripeljali v mariborsko bolnišnico tri ponesrečence. V Oplotnici si je pri delu hudo poškodoval desno oko 20-letni delavec Viktor Habušek. V Šikolali je padel s skednja 24-letni delavec Josip Medved tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. V Trbegovcih pa je napadla krava dve leti starega posestnikovega sina Janka Budjo. Nasadila ga jc na roge in mu poškodovala desno oko. Dve nezgodi s flobertovko. V Selnici ob Dravi je včeraj popoldne 13-letni čevljarski sin Vladimir Požavko ogledoval nabito flobertovko. Ravnal je pri tem tako neprevidno, da se je flobertovka sprožila in mu je izstrelek hudo ranil desno nogo. Poškodovanega dečka so takoj spravili v mariborsko bolnišnico. Slična nezgoda je doletela včeraj dopoldne v Prepoljah tudi brezposelnega ključavničarskega pomočnika Ivana Cesnika. Našel je na cesti staro flobertovko. ki pa jc bila nabita. Ko je skušal'orožje preizkusiti, mu je eksplodiralo v roki in ga hudo ranila na dlani. I udi Cesnika so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Ukradeno kolo. Tkalcu Josipu Majhnu, stanujočemu v Radvanju, je včeraj popoldne neznan tat odpeljal izpred neke gostilne na Tržaški cesti okrog 1000 Din vredno kolo znamke »Waffenrad«. Kolo ima evidenčno številko 178S. Drobne policijske vesti. Preteklo noč sta romala v policijske zapore Tomaž R., ki jc pijan rogovilil po ulicah in neki France K., ker se je grdo vedel v nekem javnem lokalu.' Prijavljeni pa so bili policiji Danijel G. zaradi ©gražanja varnosti prometa, Zdenko P. in Frančiška G-zaradi kršitve zgluševalnih predpisov, Jakob R„ Florijan F. in France K. pa zaradi kršitve cestno-policijskega reda. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 16 stopinj C nad ničlo; mlni-, malna temperatura je znašala 13 stopim j C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 i -topinjah 745, reduciran na ničlo pa 743; I relativna vlaga 92; vreme jc tiho in jas-I no; vremenska napoved pravi, da bo i .vreme ostalo še nekaj dni lepo in jasno- Izpred malega kazenskega senata PRIČETEK SEZONE RAZPRAV. _ UB IJALEC LASTNE ŽENE, PRETEPAČI IN TATOVI PRED SODNIKI. Letošnje sodne počitnice so pri kraju. Pričela se je zopet sezona razprav pred obema kazenskima senatoma mariborskega okrožnega sodišča, kjer se je nagrmadilo precej materiala. Ko je naš Poročevalec za sodnijske zadeve brskal po obtožnicah, ga je na neko njegovo Pripombo zavrnil mimoidoči sodnik: »Boga moliti in grešiti ne bodo nehali ljudje nikdar in nikoli!« Mnogo je resnice v teh kratkih besedah izkušenega sodnika. Mnogo je zopet za zamreženimi okni sod-nijskih zaporov grešnikov, ki čakajo na sodbo. Mnogo je med njimi takih, ki zaslužijo za svoje zločine najhujše kazni, nekaj pa jih je morebiti tudi takih, ki po nedolžnem trpe. In vse te grešnike bodo sodili sodniki po pisanih .paragrafih in po svoji modri in objektivni uvidevnosti. Za jesensko sezono se nam obeta več velikih in zanimivih kazenskih razprav. Med njimi monstre-proces proti morilcu Laknerju in njegovim'tovarišem. Naša kazenska senata ne izbirata grešnikov. Po vrsti, kakor prihajajo, tako jih tudi sodita. Včeraj dopoldne je stal pred tremi sodniki gg. dr. Tombakom, dr. Kotnikom in Kolšekom 57-letni posestnik Ivan Cizarič iz Ivanjkovcev, ki ga je obtožil državni tožilec g. Sever, da je iz malomarnosti povzročil smrt ‘svoje žene Marije s tem, da ji je pri pretepu zlomil sedeni reber. Ponižno' je odgovarjal obtoženec na vsa vprašanja sodnikov. Skesano je priznal svoje dejanje in v težkih besedah pripovedoval, kaj ga je pripravi- lo do tega, -da je prišel na zatožno klop kot ubijalec svoje lastne žene. Dejal je, da sta bila s pokojnico 30 let poročena. 8 pridnostjo sta si ustvarila posestvo, ki se je vedno večalo. Dolgih 12 let je bila njegova žena Marija pridna kakor mravlja, ko pa sta kupila dva vinograda in ko .so imeli doma vin« v kleti, jo je zmešal vrag. Pričela se je vdajati pijači in ie ni bilo videti nikjer drugje, kakor v kleti pri sodu. Ko je nesrečni mož ukrenil vse potrebno, da žena ni prišla več do vina, si tga je pričela izposojati pri sosedih in znancih pod to ali ono pretvezo jn tako ga je rada pila vse do dneva, dokler ni izrekel mož nad njo hude sodbe. Sodili senat je upošteval obtoženčev zagovor in ga obsodil na tri leta lahke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Nato je stopila pred sodnike pretepa-Ška tolpa, ki so jo tvorili trije bratje Josip, Tomaž in France Zemljič ter Leopold Kosar. Alojzij Hetzl in Ivan Skrinja. Obtožnica očita vsem prestopek zoper življenje in telo in zahteva za vse precej visoko'kazen. Omenjeni obtoženci so do- ma iz okolice Sv. Urbana nad Mariborom in so tudi izvršili zločin, zaradi katerega so se morali zagovarjati. Malenkostno je prav za prav ozadje, kakor navaja obtožnica, zaradi katerega so hudo z noži pretepli posestnika Franca Višnerja in se dejansko lotili tudi posestnikov Rajmunda Hauptmana in Vinka Karnerja. V oktobru lanskega leta je v Joštovi gostilni škripala neke nedelje harmonika. Zbralo se je več gostov, med katerimi so bili tudi vsi omenjeni; Pričel se je ples kakor po navadi. Zaplesal je z nekim dekletom tudi posestnik France Viš-ner, ki pa je imel doma poročeno ženo, in prav to so mu fantje tako zamerili, da so ga pričeli izzivati in se je razvil iz tega krvav pretep. Eden od treh Zemljičevih je podstavil med plesom Višnerju nogo in dal znamenje za napad. Dogovorno so mladi fantje zavihteli nože nad ubogim Višnerjem in nad Hauptmanom ter Karnerjem, ki sta mu skušala pomagati. Za nobeno ceno se razdraženi in pijani fantje niso dali pomiriti in so celo s silo vdrli v Hauptmanovo 'stanovanje, kamor se je bil skril Hauptman. Karnerja pa so dohiteli na cesti in ga kar tam pretepli, ne meneč se za njegove grožnje s samokresom, ki mu je v kritičnem trenutku odpovedal. Taka je zgodba krvave noči pri Sv. Urbanu in je končno besedo izrekel kazenski senat, ki je obsodil Josipa Zemljiča na 7 mesecev strogega zapora, Tomaža Zemljiča na 4 mesece in 10 dni strogega zapora, njunega brata Franceta Zemljiča na 14 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, Leopolda Kosarja na 2 meseca in 10 dni zapora, Alojzija Hetzla in Ivana Škringerja oba na 14 dni zapora, vse tri pa pogojno za dobo 2 let. Na zatožni klopi je sedel včeraj dopoldne tudi 33-lefcni bivši ključavničar državnih železnic Josip T. v družbi 22-let-nega Franceta S. Josipu 1'. očita obtožnica, da je kradel v delavnicah državnih železnic, kjer je bil zaposlen, pile in jih prodajal soobtoženemu Francetu S'. Skupno je T. ukradel v delavnici 22 pil in 2 sekača ter na ta način oškodoval državno ustanovo za večji znesek, ker so bile pile precej dragocene. J', sc je skušal pri razpravi izvijati na vse načine, toda krivda mu je bila dokazana. Sokrivdo je zanikal tudi S. in se izgovarjal, da ni vedel, odkod izvirajo pile, ki jih je kupil od 1'. Njegov zagovor pa je bil jalov, ker so imele vse pile žig državnih železnic. Sodba: Josip T. 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, France S. 14 dni strogega zapora, pogojno za dobo 1 leta. Pereč problem mariborskega šolstva 1? SEJE MESTNEGA KRAJEVNEGA Š OLSKEGA ODBORA. VAŽNI SKLEPI. NOVI NAČRTI. ■Joročali smo že, da je imel mestni krajni šolski odbor preteklo sredo pod predsedstvom župana S- dr. Lipolda svojo sejo, na kateri-je obširno razpravlja! o pomanjkanju šol. postorov v obmejnem Mariboru. Še nobeno vprašanje ni najbržc povzročilo mestni občini toliko skrbi, kakor prav vprašanje šolstva. Mestna občina mariborska se dobro zaveda, da so lepo urejene šolske razmere zrcalo naše omike. Zaradi tega posveča šolstvu vso pažnjo in žrtvuje za šolstvo vse, kar je v teh hudih razmerah v njeni moči. Na omenjeni seji se je zlasti obravnavalo vprašanje novih prostorov za osnovno in meščansko šolo. Ugotovljeno je bilo, .da se letošnje število učencev in učenk na osnovnih šolali ni spremenilo in je zato tudi število razredov isto. Ljud skošolski otroci so vsi pod streho. Pri meščanskih šolah pa je zadeva drugačna. Deška meščanska šola ima letos okrog 300 učencev več kakor lani in potrebuje žato več učnih prostorov, ki jih pa v sedanjem šolskem poslopju ni. Za to razide so sc našli 4 novi prostori, in sicer dva v bivšem ženskem učiteljišču, dva Pa na IV. dekliški osnovni šoli v Gantarjevi ulici. S IV. dekliške osnovne šote se pa bosta morala dva razreda preseliti v **V«sno<; in tako napraviti prostor deški meščanski šoli. Ko bo vse to izvršeno, bo v letošnjem šolskem letu za osnovno in meščanske šole vsaj za silo preskrbljeno. Ker pa je računati s tem, da bo deška meščanska šola pridobivala na razredih l«to za letom, in ker taka razdelitev po raznih šolali ne more biti stalna, bo moral mestni krajevni šolski odbor resno misliti v doglednem času na zidavo nove šole v magdalenskein okraju. Šolska občina ima v Magdalenski ulici že primerno stavbišče, nima pa sredstev za gradnjo nove šole. Mestna hranilnica mariborska je sicer obljubila 4 milijone, ker pa ni denarja, se ta načrt trenutno ne more realizirati. Mestni krajevni šolski odbor je zato sprožil načrt, naj bi sc v proračun mestne občine za prihodnje proračunsko leto vnesla vsota pol milijona dinarjev za gradnjo zavetišča na omenjenem prostoru v magdalenskein okraju. Prostori zavetišča naj bi začasno služili namenom druge osnovne šole na MaK dalenskcm trgu in bi bilo na ta način tej šoli, ki ima svoje razrede raztresene po drugih šolah, trenutno precej pomagano. Na seji ožjega gradbenega odbora krajevnega šolskega sveta pa je bil omenjeni načrt ovržen. ker .ie odbor mnenja, da se zavetišče ne more zidati tako, da bi lahko akižilo zahtevam osnovnošolskega pouka. Pojavil se je predlog-, naj bi se na vsak način dobilo kje posojilo za gradnjo Že projektirane magdalenske šole in naj bi se zgradila na stavbišču dekliška in deška osnovna šola za desni breg, sedanja tretja deška os,novna šola na Ruški cesti pa naj bi se adaptirala za drugo deško meščansko šolo. Sedanja druga de kliška osnovna šola na Magdalenskein trgu pa naj bi se opustila, ker nikakor ne ustreza potrebam in zahtevam sedanjega časa. S tem vprašanjem si sedaj beli glavo mestni krajevni šolski odbor in ga vsestransko proučava, ker je po- trebno dognati, ali bi ne kazalo, da se Zida" skupno meščanska šola, druga dekliška in tretja deška osnovna šola, ki je premajhna, ali pa naj bi se realiziral prvotni načrt, oziroma predlog za gradnjo zavetišča, ki naj bi- služilo začasno šolskim namenom. Iz vsega se vidi, da se merodajni či-nitelji zavedajo potrebe po zidavi nove osnovne in meščanske šole v magdalen-skem okraju in da so napeli vse svoje moči, da bi bil pereči problem pomanjkanja šolskih prostorov v Mariboru čim--preje in čim idealnejše rešen. Trideset let človekoljubnega dela LEPA PROSLAVA 30-LETNICE OBSTOJA GASILSKE CETE V RAZVANJU. Zelo slovesno je preteklo nedeljo proslavila 30-letnico obstoja razvanjska gasilska četa. Ob 10. uri so se zbrali gasilci iz domačih in sosednih vasi ter skupno odkorakali v župno cerkev, kjer ie bral mašo hoški dekan g. Sagaj. V pridigi, ki jo je imel pred mašo, ie omenjal velik pomen gasilstva, obenem pa tudi čestital razvanjski gasilski četi k 30-Iet-riici; Slavnostne službe božje se je udeležilo večje število vidnejših gasilskih delavcev, navzoča pa sta bila tudi okrajni glavar g. Milan Makar in narodni po* slanec g. Anton Krejči. Po maši so gasilci položili vence na grobove umrlih gasilcev. Vence je položil okrajni glavar g. Makar in se pri tej priliki z lepimi besedami spominjal pokojnikov, omenjal nadalje pomen gasilskega slavja ter v imenu pokrovitelja nad prireditvijo podbana g. dr. Pirkmajerja čestital razvanjski gasilski četi, želeč ji še nadaljnjih lepih uspehov in ved-lie pripravljenosti, ko bo v nevarnosti življenje in imetje sosedov. Nato so pevci gasilske čete iz Razvanja pod vodstvom g. Ludvika Sterleta zapeli nagrob no pesem, godba pa je zaigrala žalostin-ko. Sledil je nato slavnostni sprevod po vasi, ki se je konča! z mimohodom pred odličnimi zastopniki. Pred gasilskim domom, ki je bil v zastavah in okrašen z zelenjem, sta belo oblečeni deklici s primernim nagovorom izročili šopke rdečili nageljnov okrajnemu glavarju Ma-karju in narodnemu poslancu g. Krejči-ju. Tu je pozdravil razvrščene gasilske čete in odlične goste prvi hoški župan g. Papež. Čestital je prisrčno razvanjski gasilski četi k 30-letnici. Za njim je spregovoril narodni poslanec g. Krejči. če- stital društvu ir. med drugim dejal, da so naši gasilci možje na svojem mestu ter je njihov poklic vzvišen. V imenu Sokola in drugih narodnih organizacij je čestital društvu šolski upravitelj g. Šijanec, ki je v svojem govoru orisal tudi zgodovino gasilstva. Nato se je oglasil k besedi starosta gasilske župe za mariborski desni breg g. Klemenčič in naglasil pomen gasilstva ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je razvanjsko gasilsko slavje tako lepo uspelo. Od domače čete se je zahvalil predsednik Visočnik vsem, ki so ji na kakršenkoli način priskočili na pomoč. Zaprosil je pa sroskega načelnika g. Milana. Makarja, da naj izroči udanosfcne pozdrave čete prevzvišenemu vladarju kralju Aleksandru, gospodu pokrovitelju in ministru za telesno vzgojo. Nato se je vršila slavnostna seja. . Popoldne je bila telfniena vaja domačega in sosednih društev. Ob 14.50 je bilo dano znamenje in so prvi prihiteli na določeno mesto domači gasilci z motorno brizgalno. Pri vaji sta sodelovali tudi gasilski četi iz Hoč in Bohove. Vaja je lepo uspela in pokazala pripravljenost razvanjskih, hoških in bohovskih gasilcev. Vajo je vodil župni revizor g. Alfonz Kesslcr ob navzočnosti g. tehničnega vodje g. Pfeiferja. Po končani vaji pa se je razvilo veliko gasilsko slavje, ki se ga je udeležila množica podeželskega ljudstva. Veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč. Vsem, ki so se udeležili gasilske slavnosti v Razvanju, bo ostala v lepem spominu. -•''TKmn- Pluj Razpis službe. Razpisano je mesto cestarja na banovinski cesti Turnišče— Cvetlin. Prošnje je vložiti pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju do 30. t. m. Težka nesreča. V Ragoznici pri Ptuju se je dogodila huda nesreča, katere žrtev je 28-letm dninar Štefan Šaberl iz Trnovec-Sela. Ko je podiral zid bivše Macunove pekarne, da dobi material za zgradbo lastne hiše, se je zid porušil in Šaberla pokopal pod seboj. V bližini mudeči se ljudje so ga rešili iz neprijetnega položaja, vendar je dobil nevarne notranje poškodbe in frakturo desno roke. Ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico; njegovo stanje je nevarno. Tatvina kolesa. Iz hodnika ekspoziture OUZD v Ptuju je bilo ukradeno moško dvokolo znamke »Centra«, opremljeno z evidenčno številko 69.335/30 mestnega načelstva v Ptuju. Kolo je vredno 1500 Din in je last tovarniškega delavca Friderika Hagauerja iz Ptuja. Tatu do sedaj še niso izsledili. Nezgode. V Gerečji vasi je padel 16-4etni dninar Alojz Kirbiš z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in dobil težke notranje poškodbe. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico. — Od neznanih storilcev je bil napaden 19-let-ni Janez Švare, posestniški sin iz Rišeč-•kega vrha. Obdelali so ga z noži, da je obležal v mlaki krvi. Tudi tega so morali prepeljati v bolnišnico v Ptuju. Kino. V sredo 19. in v četrtek 20. t. m., obakrat ob 20. uri film »Velika ljubezen mladega prir.ca«. V soboto 22. t. m. ob 20. uri in nedeljo 23. t. m. ob 18.30 in 20.3Q »Pesem za tebe«. V glavnih vlogah slavni tenorist Jan Kiepura. Šport Mariborski akademski sabljaški klub. Redne sabljaške vaje se vršijo vsak torek in četrtek od 18. do 22. ure, gimnastične vaje pa vsako sredo in petek od 18, do 20. ure v telovadnici v Cankarjevi ulici, kjer se sprejemajo tudi novi člani. Pričetek tekmovanja za prvenstvo LNP. V nedeljo 23. t. m. se prične letošnje tekmovanje za prvenstvo LNP, in sicer se bosta srečala v Mariboni ISSK Maribor in SK Svoboda, v Celju SK Ra-pid in SK Celje, v Ptuju SK Mura : SK Ptuj, v Murski Soboti pa SK Drava .: SjK Panonija. SK Ptuj : SK Drava 1:1. Preteklo nedeljo se je v Ptuju odigrala nogometna tekma v korist blagajne LNP, ki se je končala neodločeno. Sodil je g. Nemec iz Maribora. Šolska deca pohiti v TiSllOVHO na Aleksandrovo cesto 13 in kupi vse, kar za šolo potrebuješ. Aretirana družba trgovcev z belim blagom. Romunske varnostne oblasti so prišle na sled družbi trgovcev z belini blagom. Odkrile so tudi njihovo centralo v Jas-syju in njene podružnica v Cernovicah in Kimpolongu. Tpgovci so trgovali pretežno s kmečkimi dekleti, ki so bila stara 18 do 20 let, in jih pošiljali v Severno Ameriko in severno Afriko. Za posamezno dcklico so dobili celo do 60.000 lejev. Aretiranih je bilo večje število trgovcev, med katerimi je več uglednih in odličnih osebnosti. Erič Demeige: Parižanka Stala je bosa v ped globoki vodi, oblečena samo v kopalni triko, preko katerega je bil vržen belo in modro pisan sweater. Njeni zlati lasje so vihrali v vetru, a ni se brigala za to, bila je vsa zaverovana v lov rakov, ki so se skrivali pod velikimi kamni in v razpokah skalovja. »Yann, prav prijazno bi bilo, če bi šii po mojo košaro, ki je gori na skali,« je dejala mlademu bretonskemu ribiču, ki ji je pomagal pri lovu. Ko je bil odšel, je nadaljevala proti mlademu gospodu, ki je bil v kopalni obleki, stal poleg nje in jo gledal ter občudoval brez prenehanja: »Malo bi mi pa res lahko pomagal Ro-ger, namesto da prodaja zijala.« »Saj veš, da tako redko uživam srečo biti sam s teboj. Rajše porabim te trenutke, da se te nagledam, ko da bi preganjal nedolžne živali.« »Pst... Yann...« in ljubka roka je zaprla usta Rogerju, ki jo je strastno poljubil. Yann je bil ustregel prošnji mlade žene. Nenadoma pa se je obrnil in opazil kretnjo Parižanke; temen blisk se je zasvetil v njegovih očeh... počasi je nadaljeval pot. Yann je bil zaljubljen v mlado Parižan ko, ki je letos že drugič prišla na počitnice v bretonsko primorje. Bil je star pet in dvajset let. Bil je mornar in je potoval po daljnjih morjih. Preteklo leto, ko se je vrnil za kratek čas domov, je prvič srečal velikomestno lepotico. Njena čudna milina ga je privlačevala s I skrivnostno močjo, enako kot koketnost j mlade žene. Yarwi je začutil, da divja strast prešinja njegovo sroc, in ko je spet jadral po tropskih oceanih, mu je neštetokrat ljubka slika zlatolase Pari-žanke stopila pred oči. Ko se je letos avgusta vrnil domov, je našel zopet Parižanko na počitnicah. Bila je še bolj ljubka, še bolj nežna, in njene zelene oči so tako skrivnostno žarele, da je Yann začutil vstajati vihar blaznosti v sebi, ko je videl ljubkovanje gospe Verteilove in Rogerja Debrieuja, njenega prijatelja. Yann se je vrnil s košaro. »Vrniti se morava, gospa, kajti morje narašča.« »Roger, dajte mi roko... pa da me ne spustite!« Opirala se je bolj, ko je bilo treba na Rogerjevo roko in vračala sta se na suho. Yann jima je sledil in njegove oči niti za trenutek niso izpustile krasne postave in zlatih las, v katerih so se lovili žarki zahajajočega solnca. V njegovi duši pa je mogočno vstajala strast in za-senčevala vse druge občutke. Ko so bili na vrhu obrežja, so se ustavili. »Poglejte morje, danes ima barvo vaših oči,« je dejal Roger. Sokolstvo Lahkoatletske tekme sokolske župe Maribor REVIJA SOKOLSKE TELESNE VZGOJE. LEPI REZULTATI. BREZHIBNA ORGANIZACIJA. OGROMNA UDELEŽBA. V soboto in v nedeljo so se vršile na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti lahkoatletske tekme sokolske župe Maribor, ki se jih je udeležilo iz 42 društev 212 tekmovalcev in tekmovalk. Vse tekme so se vršile tiho, brez vsakega zunanjega bleska, govorov in parad, pač pa so vsebovale na znotraj lep boj med razvitimi in visokoraslimi borci, ki so se borili za prva mesta. Mnogo neprilik je delalo tekmovalcem deževno vreme v zadnjih tednih, ki jim je onemogočilo prepotrebno trenažo. Najboljši rezultati so bili doseženi pri skokih in tekih, slabši pa v suvanju in metih. Organizacija prireditev je bila vzorna, za kar gre v prvi vrsti zasluga referentu za lahko atletiko br. Vladimirju Ve-nutiju. Pri tekmah posameznikov in vrst v šesteroboju so bili doseženi naslednji rezultati: Člani: 1. Danilo Požar (Maribor Matica) 2.965.50 točk; 2. Milan Perme (Maribor Matica) 2.872.25; 3. Zoran Polič (Sv. Lenart) 2.692.06. Vrste: 1. Maribor Matica 10.611.65 točk; 2. Sv. Lenart 9.428.88 ; 3. Studenci 7.481.09 ; 4. Lju tomer 6.858.66 ; 5. Prevalje 5.411.14; 6, Murska Sobota 4.265.97 točk. Člani (peteroboj): 1. Ribarič (Maribor 111) 1.834.10 ; 2. Marjan Gala (Maribor 1) 1.756.52; 3, Ivan Štok (Maribor I) 1.729.65. Vrste: 1. Maribor I 6.110.99; 2. Križevci 5.033.70; 3. Studenci 4.851.09; 4. Maribor II 4.329.87; 5. Tezno 3.437.10 točk. ClanI četaši (troboj): t. Gustav Mulec (Sv. Trojica) 839.60; 2. Ivan Kožar (Sv. Trojica) 685.25; 3. Ivan Letič (Sv. Vid) 612.70. Vrste: 1. Sv. Trojica 2.012.10; 2. Sv. Vid 1.676.50 ; 3. Ivanjkovci 1.110 točk. Članice (peteroboj): ‘f. Cilika Grušovnik (Sv. Lenart) 104: 2. Rjka Pušauer (Sv. Lenart) 98; 3. Ivanka Polanec (Sv, Lenart) 82 točk. Vrsta: 1. Sv. Lenart 356 točk. 0 Članice (troboj); 1. Lila Čeihar (Maribor Matica) 80; 2. Tončka Vičič (Maribor Matica) 77; 3. Jadviga Golež (Maribor I) 72 točk. Moški naraščaj (peteroboj): 1. Slavko Zorko (Studenci) 3.707.50; 2. Ivan Mravljak (Maribor-Matica) 3.603.55; 3. Svetozar Zej (Maribor I) 3.506.20. Vrste: 1. Maribor I 13.596 ; 2. Maribor Matica 13.295.90; 3. Studenci 12.934 točk. Moški naraščaj (troboj): 1. Mirko Herman (Maribor I) 2.198.50; 2.Mirko Wolle (Maribor I) 1.989; 3. Ivan Sporn (Maribor I) 1.849.75 točk. Vrste: 1. Maribor I 7.788.75; 2. Maribor Matica 6.332.50 ; 3. Tezno 6.120.25; 4. Studenci 5.821; 5. Maribor II 5.670.15 točk. Ženski naraščaj (troboj I): 1. Edica Bru men (Sv. Lenart) 135; 2. Fanika Zorko (Studenci) 118.50; 3, Breda Gorišek (Sv. Lenart) 107 točk. Vrsta: Sv. Lenart 380 točk. Ženski naraščaj (troboj II): 1. Ivanka Dovjak (Maribor I) 133.50; 2. Milena Lešnik (Maribor I) 106; 3. Matilda Re-goršek (Maribor 1) 105 točk. Vrste: 1. Maribor I; 2. Studenci 310.87 točk. Tekme v posameznih panogah: Člani, tek na 100 m: 1. Ivo Stropnik (Križevci) II.9 sek.; 2. Karl Pruš (Slovenjgradec) 12; 3. Milan Perme (Maribor Matica) 12.1. Tek na 200 m: 1. Karel Pruš (Slovenjgradec) 24.8; 2. Albin Ban (Maribor Ii) 25.4; 3, Ivo Stropnik (Križevci) 26 sekund. Tek na 400 m: 1. Ivo Štok (Maribor I) 56.6. Tek na 800 m: 1. Viktor Muraus (Studenci) 2:12.8. Tek na 151X1 m: 1. Viktor Muraus (Studenci) 4:39.4. Izmenski tek 4 X 100 m: 1. Maribor Matica v času 48.8; 2. Sv. Lenart in Studenci 51; 3. Tezno 52.6 sekund. Izmenski tek 800 X 400 X 200 X joo m: L Okrožje Maribor desni breg = Maribor II 3:57 minut; 2. Mursko okrožje = Križevci 4:21.1; 3. Slovenjegoriško = Sv. Lenart. Skok v višino: l. Milan Perme (Maribor Matica) 160 cm; 2. Branko Polič (Sv. Lenart) 155: 3. Danilo Požar (Ma ribor Matica) 150. Skok v daljino z zaletom: 1. Danilo Požar (Maribor Matica) 596 cm. Troskok: 1. Danilo Požar (Maribor Matica) 12.48 m. Met krogle: 1. Zoran Polič (Sv. Lenart) 10.78 m. Met diska: 1. Zoran Polič (Sv. Lenart) 31.88 m. Met kopja: 1. Vlado Ribarič, Maribor III., 42.11 m. 2. Zoran Polič, Sv. Lenart, 38,80 m. »Moje oči so še bolj zelene, kaj ne Yann?« je odvrnila Parižanka in njen koketni pogled se je potopil v ribičeve jeklene oči. Yann ni našel odgovora, a mlada žena je nadaljevala: »Ne pozabite Yann. da odpotujem v osmih dneh, in pred odhodom hočem iti lovit na Beli otok.« »Jutri je dan velike oseke,« je odgovoril z mirnim glasom Bretonec, »gremo lahko peš na otok, če želite, gospa.« »Torej dobro, pridite jutri v vilo po nas, Yann. Računamo na vas.« Yam je ostal sam. med tem ko je gospa Verteilova odšla z Rogerjem po skalni stezi proti domu. »Res je, oči Parižanke so zelene ko morje, kadar gleda hudobno ...« Njih plamen je še podžigal Yannovo kri. Nič ga ne bo moglo vdušiti... Nič? Da ... morda...? Yann je sanjal med skalovjem, med tem ko je izginjal v vijoličasti megli Be- li otok, kamor naj bi naslednji dan peljal gospo Verteilovo. * Morje je bilo nizko. Ribiči so prišli peš do otoka. Parižanka je hitela naprej in bila kmalu daleč zunaj sama z Yan-nom in veselo vzklikajoč pobirala rjave školke v svojo košaro. Hitela je vedno naprej in kmalu je stala na »Menihu«, mali skali, ki je bila oddaljena dobrih dve sto metrov od Belega otoka. Članice: Skok v daljino: 1. Jadviga Golež (Maribor I) 4.46 m. Met krogle: 1. Ljubica Smerdu (Maribor Matica) 9.U m. Met diska: 1. Milena Tušak (Maribor Matica) 27.10 m. Met kopja: 1. Milena Tušak (Maribor Matica) 23.77 m. Met žoge s pentljo: 1. Tončka Vičič (Maribor Matica) 28.77 m. Sokolska proslava 901etnice rojstva Josipa Jurčiča na Teznem V soboto na praznik 8. t. m. je proslavi! naš Sokol 90-letnico rojstva pisatelja Josipa Jurčiča z igro »Deseti brat«, in sicer na v ta namen preurejenem letnem telovadišču. Priprave so zahtevale izredno mnogo truda in dela. Vsa ta dela so izvršili nekateri požrtvovalni mlajši bratje. Naj ne zamerijo, da jih ne imenujem imenoma. Zahvala naj jim bo dober obisk in zadovoljnost publike. Pred pričetkom je pozdravil občinstvo društveni prosvetar br. Luknar in v kratkem razložil življenje pisatelja Josipa Jurčiča. Režija je bila v rokah sestre Tu šakove st., ki je prav srečno razdelila posamezne vloge ter so bile dobro po- Razno KUPIM POLICE ZV MANUFAKTURO. Dopise na upravo lista pod »Police«. 3909 Prodam PRVOVRSTNO MLEKO sc dostavlja na dom. Naroiila v Vilharjevi ulici ogel Koroščeve. 3011 POSTELJA, NOČNA OMARICA Din 150.— naprodaj. Miklošičeva 6, mizarstvo. 3913 Sobo odda MORSKE RIBE. Danes prispelo 250 kg tunjine in se bo prodajalo na stojnici Glavnega trga kg no Din 16.— 3912 Kupim SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA. mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se tukoj odda. StroBmajerjeva ul. 28. II. nadstr., vrata 9. 3463 KUPIM »FIZIKO« KUNC IN »LOGIKO« M4RKOVIC. Naslov v upravi lista. 3907 REVKAL Yann ji je sledil kot senca. Nenadoma je preplašeno kriknila: »Glejte, Yann, morje narašča, odrezani smo od suhe zemlje.« V resnici je »Meniha« ločil od levega otoka morski pas, ki se je širil od trenutka do trenutka. »Pridite, gospa!« »Ne, voda je že pregloboka.« »Pa bova plavala... hitro, pomagal vam bom!« Parižanka je bila vsa zbegana. Krik. jo bodo ovirala.,. valovi pa ji že udarjajo ob noge... Na otoku opazi svojega moža in Rogerja. ki ji mahata vsa prestrašena. »Sledite mi, gospa, v petih minutah sva tam.« Ribičeva hladnokrvnost jo ie pomirila, spustila se je v vodo in odplavala proti Belemu otoku. Yann, ki ji je plaval ob strani, je občudoval krasne črte njenega telesa skozi prosojno valovje. Tedaj se je pa ona ozrla in ga vprašala: »Ali sva že blizu?« »Da ... da ... Toda usodni pogled je zadel v ribičeve oči. Gnan od nepremagljive sile se je Yann približal mladi ženi; še enkrat je pogledal veseli obrazek in zlate lase, ki jih nihče več ne bo polju-boval. In blazen od ljubezni jo je stisnil prvikrat na. srce in jo divje poljubil. Potegnil jo je v smrt... Potopil se je ž njo pred očmi moža in prijatelja, ki sta kričala od groze ... . Zeler.i val je pogasil luč njenega pogleda .., dane in naštudirane. Poleg naših starejših diletantov, ki so vajeni desk (br. Žunko, Tušak in Ledinek) so se prav dobro izkazale tudi mlajše moči. Svoje vloge so rešili res prav naravno in publika m štedila z odobravanjem in priznanjem. V tek« let si je vzgojil naš Sokol mnogo domače publike, ki prav rada obiskuje vse naše prireditve. Zato je bil obisk kljub mnogim drugim prireditvam prav dober. Sokolska zahvala pa še naj velja posebno zastopnikoma župe br. Lintner-ju in Tomažiču. Po predstavi se je vršila ob zvokih do-maSe godbe na pihala pod spretno taktirko br. Serajnika prav prijetna in neprisiljena zabava. Šotori so mudili vse dobrine po najnižji ceni in vsak je prišel na svoj račun. Zadovoljni so bili dile-tantje, ker nam je Bog naklonil lepo vre | me, zadovoljna pa je bila tudi publika in zadovoljen društveni blagajnik. Zdravo! _______________________________________ - V restavraciji. Natakar: Štiri male porcije gulaža, prosim. Gost: Jaz sem naročil veliko porcijo. Natakar: Tako? Oprostite, preslišal sem. Pa si izberite izmed teh največjo. Dišašks stan. DIJAKINJA IZ DOBRE RODBINE se sprejme na stanovanje iti hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«. 3802 Stanovanje STANOVANJE 7. dvema sobama, kabinetom in ostalimi pritiklinami iščemo za 1. oktober. Ponudbe na upravo »Večernika. »od »Stanovanje«. .3881 SDomnite se CMD t mast mfcefura In milo tproii kožnim bo&ezn m Reg. pri Min. s, p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10 t: lekarnar BRRHISLUV MWil. sinka lislrita (BravsKa kamli) Rep. od S. br. 6540 od 5. W. 1934. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Maribo