Braönlttw ta Bpnnoßtra:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
bäuj« v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z Bredai&tvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon tL 113.
naročnina lista:
Celo leto .....		K
Poi leta		. 6	K
četrt leta		3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inscrati ali oznanila se raöunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
•'v. 146.	Maribor, dne 13. decembra 1911.	Letnik III.
Gospodarstvo pa tako . . •
Naši štajerski Nemci in nemškutarji se radi postavljajo kot vzorni gospodarji. Zlasti ptujska *rene-gatska duša ,,'S*Ljerc“( slika svoje krušne očete fkot najprevidfnejše, najrazumnejše in najskfbnejšje gospodarje. .Ce bi človek verjel „jStajerČevim“ panegirikom na razne Ornige in slične mogjočnjake in bi' bili ti izlivi le deloma opravičeni,, potem bi bilo res najboljše, slediti kupljeni 'zastavi narodnih, odpadnikov. Soditi namreč po obljubah in velikih besedah, bi jih je tozadevno že nametal („Stajerc“ svojim nerazsodnim backom, bi se morala spremeniti' zelena Sp of'lij a Štajerska v obljubljeno deželo, po kateri se cedi mleko in med, taikoj ko bi ji zagospodovali nemškutarji. Toda besede in dejlanja, to so dve reči, in to velja tudi za naše posilinemce. V besedah so že veliki in vzor-gospodarji, v dejanjih so pa pravcati bankroterji. Ce stoji kakšna občina;, kakšno mlesto, kakšna dežela gospodarsko še tako trdno, ko jo dobijo v roke odpadniki ali njih 'duševni voditelji — nemški naciomalci — prijadra tajkoj na rob propada.
V ilustracijo naše trditve napravimo samo površno revijo po onih štajerskih zastopih, v katerih gospodarijo najbolj izbrani posilinemŠki in frajzinov-ški „vzor-možje“:
Ptuj. Kdor je bil že nekoliko po s vetu in je videl sem in tja kako mesto, nam bo radevolje priznal, da tako zanemarjenega gnezda; ni lahko najti, kot je („deželnoknežje mesto z lastnim Statutom“ — fina ironija), kaj — Ptuj. Ulice zanemarjene, nikakih drugih naprav m udobnost, sploh vse skrajno malomestno, to je slika tega proslulegla kraja, 'ki mu načeluje sam ideal vesoljnega posilinomšltva — Ornig. In pri vsem tem, da mesto ne more pokazati na nič posebnega i— nepotrebno in neokusno rotovško palačo vendar ne moremo prištevati med posebnosti — se je tekom Omigovega Županovanja zadolžilo za „samo“ nekaj čez dva milijona kron. Drnigovo vzor-gospodarstvo je tako, da zgublja mož vedno bolj zaupanje v lastnih vrstah in če bi So „napredno“ mesto ne imelo menda najbolj zastarelega [volilnega reda v Avstriji — kakor znano, je volitev javna — ne Vemo, SSe bi Ornig danes še ogreval županski stol. Vkljub vsem dolgovom so pa finance ptujskega mesta skrajno mizerne. V zadnji seji dne 6. t. m.' je občinski zastop sklenil zvišati doklado na hektoliter pi-
I* ODLISTEK. Bajtar Kozjak'
.(Povest iz Radia;. Napisal 'Januš Goleč.)
‘I
Veter, je tulil na Radiu in vrtel sneg v večjih in mainjišdh kolobarjih, ter zamotaval ž njim Kozja-kovo bajto. Okna so že bila) davno zametaka s snegom, pokati je jela tudi streha pod njegovo težo. Tn vsleG vednejga pokanja strehe preojramil se je tudi ubogi Kozjajk iz .spanja in zaklical:
„Lojza, prižgi luč!“
Po imenu poklicana je vstala njegova mlada žena izza peči, vzela staro svetilko in. jo postavila gorečo na mizo.
Svetloba je padala ravno na obraz moža, ki je ležal, bledega in upadlega lica na bolniški postelji. Zganil so je, ko je zagledal luč, zastokal bolestno in rekel:
,„Lojza, mrzlo bode, zakuri še!“
Milo ga je pogledala Lojza;, solza s [jej je potočila po mladem licu.
Umel je mož ta njen molčeč odgovor, pa je še vendar, vprašal:
„„Ali so že tudi drve pošle?“
'Mesto odgovora je pristopila LojzM k postelji, podprla z jedno roko vzglavje, z drugo pa se oklenila bolnika in na glas zaplakala.
Milo se je storilo Juriju, ko je zapazil solze na tem mladostnem obrazu, objel je ženo s tresočo roko in jej zašepetal na uho:
„Lo potolaži se, Lojza, bodem že prebil, saj ni tako mrzlo.“
Vendar uboge žene niso pomirile te besede, le M krčevitejše se je oprijela bolnega moža in mu odgovorila:
vaj od 1.40 do 2 K. Proračun za leto 1912 izkazuje 65.740 K deficita in povrh tega se je še sklenilo najeti 90.000 K novega posojila. Zvišanje doklad, primanjkljaji in dolgovi, to je bistvo nemškega gospodarstva v «Ptuju.
'M a r i b o r. Kar se tiče zunanjega lica, je Maribor nekoliko boljši kot Ptuj. Tjoda tudi tukaj ni veliko takega, kar bi zaslužilo pohvalo. Nasprotno. Marsikaj m treba kar najostreje .grajati. Ceste so po večini blatne, Če nekoliko dežuje so prave ml:.(kuže, ni sikjoro nikakih' javnih lokalov in če so, so skrajno zanemarjeni, razsvetljava je po nekaterih delih mesta pod vsako kritiko itd. Kratko povedano: Maribor je zelo zapuščeno in zaostalo mesto, zato ne vidimo v ni kakem oziru nobenega napredka.. Novi most bode sicer velika pridobitev, toda pogreškov in neumnosti, ki se jih je pri tej zgradbi napravilo, je toliko, da odtehtajo vse dobre strani. V ostalem se pa naše mestno zastopstvo izborno razume na zvišavanje doklad in zadolževanje. Proračun za leto 1942 napoveduje zvišanje najemninskega davka za 2!4<%, kar bo mestno prebivalstvo pri sedanji draginji gotovo z radostjo pozdravilo. Razun tega mora, mestna občina najeti za pokritje tekočih izdatkov 400,000 K novega posojila. Pri vsem tem pa v letošnjem proračunu ni še ni'kake svote za ureditev prepotrebnega kopališč-nega vprašanja. Tudi pri mariborskem frajzinu tedaj gospodarstvo per excellence.
Gradec. Cim obširnejše je pozorišče, na katerem se lahko producirajo ne mšfco-n aci ontil n i gospodarski ženiji, tim hitreje drvijo nasproti bankrotu. Graški mestni proračun za leto 1912 izkazuje kar 1,107.023 K primanjkljaja. To je za proračun, ki izkazuje komaj nekaj čez 10,000.000 K izdatkov, naravnost katastrofalen deficit. O takem nemškem gospodarstvu seveda „Ctajerc“ ne bo nič povedal svojim Čitateljem. Lagal bo še naprej, da je tam, kjer gospodujejo njegovi vrhovni vodje, pravcata deveta dežela in bo previdno zatajil godrnjanje in vzdihovanje obremenjenih davkoplačevalcev.
Štajerska dežela. Virhunec pa najde gospodarstvo nemškega frajzinai )v našem 'deželnem gospodarstvu, o kälterem smo že obširno pisali, Ce omenimo, da je naš letni deficit dosegel že ogromno svoto (4,000.000 K, potem si napravi že vsak Vam primerno sodbo.
„Jurij, Jurij, zavoljo mene trpiš pomanjkanje* Jaz, rojena bajtarica. sem napravila tudi iz tebe bajtarja.“
Kot ostra puščica so zadele Jurija te besede, uprl je svoj pogled v stenski, že zaprašeni križ in vskliknil:
„iLojza, 'pri onem, ki visi tv kotu, sem ti takrat prisegel, da samo tebe hočem;, akoravno si bila sirota, in to prisego 'šem tudi do dames držal. Niti na misel mi ni prišlo, ti k e daj očitati siromaštva.“
Solza, hvaležnosti, ki je padla na bolnikovo mrzlo roko, je bila priča, da so Lojzo lte besede pomirile. Vstala je molče od postelje, sedla zopet za peč, podprla glavo z rokama in se globoko Namislila; pa ni dolgo premišljevala svoje žalostne usode, kajti Jjurij jo je zopet kmalu poklical:
.„Lojzia, sa.j veš tedaj, Eo sva se poročila,' sem bil zadnjič pri. spovedi in nekaj — nekaj mi še ne da miru — saj veš, da so še moj oce vedno hudi name in kako so mi zagrozili na da|n poroke.“
Ni miu dala, Lojza odgovora, ampak pri besedi oče se je stresla na vsem životu, sklonila 'še globo-keje glavo in bridko zaplakala.
" „'Saj ti nisem mislil nič očitati, Uojza, veš, da mi tvoje solze hudo denejo, samo slab sem in Bog ve, Če bodem učakal jutrajšnjega, dp ei“, je pretrgano govoril Jurij.
Ni se izgovarjala Lojza z visokim snegom, amn pab brez odlašjanja je vstala, izza peči, vzelä V roke dolgo okovano leskovko in se napotila skazi duri.
Se prefcfoio je zapustila izbo, zahropel je Jurij polglasno:
„(H KoČivniku pojdi, saj ni daleč, in prosi fanta Franca, naj gre po gospoda.“
Sa enkrat se je ozrla Lojza v to bledo, ljubljeno obličje in zapahnila 'duri.
II.
Gost sneg in tuleč veter je pozdravil, Lojzo, ko ja stopila Čez prag. Stopinje, po katerih j,e danes
Mislimo, da govorimo vsem iz srca, če zaključimo:	Bog nas varuj „dobrih1“' nemško-nacionalnih
gospodarskih talentov, ki se štulijo za maše '„prijatelje“ „Stajeröevöga“ kalibra, sovražnikov se bodemo obvarovali že. sami!
Prekupčija in draginj sko vprašanje.
Poslanec dr. Verstovšek) je poročal v dra-ginjskem odseku zadnji teden o velevajžuem vprašanju prejkupčije. Izvajanja so odobravali poslanci vseli strank,. Zr.^to objavljamo nekaj točk tega govora.
Mnogo 'predlogov, katere so stavili poslanci v zadnjem času v državnem zboru, povdarja, da Je zakrivila draginjo tudi prekupčija in prekupec. Vlada se je sama že večkrat izjavila v tem smislu in govorila o nezakoniti prekupčiji, katera podraži vsa živila. —
Dr. Verstovšek na|prvo zavrača ta izraz nezakonite prekupčije, kateri se je udomačil, ker ga je rabila vlada sama. Po (mnenju poslajnčevem inaaš ločiti le med zakonito in nezakonito kupčijo. Obžalovanja vredno je, da nihče ni določil meje med kupčijo ali prekupcijo, ki ni postavno opravičena. V tem leži ravno težišče celega vprašanja. Saj vendar vemo, da je mali trgovec tudi le prfekupec, da se poslužuje velika trgovina le prekupcev — drugih trgovcev — v svrho prodaje svojega blaga. Vsak mali trgovec je torej prekupec v pravem smislu, ki pa izvršuje svojo obrt popolnoma Ižakonito.
Zato moramo prekupčijo; prevdarjati le zgolj iz trgovskega stališča, oziroma, moramo trgovino in kupčijo, ki je zakonito zajamčena, do dobr,a ločiti od pre-Kupčije, ki je na nereelnih tleh. Umestna so vprašanj a:
1.	Katere funkcije izvršuje trgovina, oziroma kupčija med konzumentom in producentom ?
2. Katere funkcije se dado bdstraniti?
3. Katere funkcije so potrebne?
4.	V koliko so te funkcije take, da se jih poslužuje privatna Špekulacija v škodo konzumentov?
Na ta vprašanja moramo dati povoljan in določen odgovor, če hočemo ukreniti nekaj zakonitim polom proti neopravičeni prekupčiji, ne da bi zabredli
zjutraj hodil Kočivnikov Franc, ki je obiskal 'Jurija, je že snegja davno zametal, morala si je torej Lojza čisto na novo delati gaz. Poskusila je s palico, kako bode šlo, bil je sneg odspodaj zmrznjen, palica se ni vgreznila, le kake Štiri pedi ga je pililo na novo. Pokrižala se je Lojza, predno je nastopila pot in v imenu božjem storila prvi korak, M naj bi prinesel Juriju 'dušni mir.
Toda že po par korakih se je začel sneg udirati in Lojza se je pogrezala do pasu v sneg. ’ Le z veliko težavo je zopet skobacala na vrh, trdo zastavila palico in šlo je zopet par korakojv brez posettne-ga napora. Ra zopet in (zopet se 'je udira/1 sneg pod njenimi1 nogami, Lojza si je le še s težavo pomagala h snega in pot jej je začel oblivati čelo.
Vieter je tulil in jej nosil sneg naravnost v obraz. Luči ni imel seboj, kajti pri 'bajti je bila edina svetilka in še to je pustila goreti psi Juriju.
Težko kobaeaje iz snega je sopla dalje, kajti misel, da mora 'Jurijevo dušo umiriti,, dajala je! je še v,edno novo moč. Prave poti ni znala, le tako približno se je držala vedno smeri proti KoČivniku. Le tu in' tam je Še držal sneg, udiral se pa je navadno pri vsakem tretjem korajku.
Lojzi je vkljub mrazu tekel curkoma pot s čela in le z največjim trudom je še prestavljala palico in se poganjajta za njo.
Težje in težje je šlo, Lojzi' so jele moči. pešati, in le bolj ppčasi je Še lezla iz zameti. Večkrat se je odslej oddahnila, kedar se je udrl sneg .pod njo, in pri takem oddihu jo je hotel vsikdar premagati spanec.; Lojza, rojena hči planin, je dobro vedela, da ta spanec v snegu pomen j a — smrt; obrisala si je z nova. čelo, zastavila še krepkeje palico in Šlo je počasi zopet naprej. iVeter jej je bril sneg v obraz in jej govoril:
„'Ti, ti, Lojza, si kriva, da leži Jurij na bolniški postelji! “
(Dalje prih.)
v viažno stroko trgovstva ali kupčije, katero moramo Ščititi.
Vulgarno izražiš ta .vprašanja, tako-le: Na kak način lahko odpraviš nepotrebno in neopravičeno pre-kupčijo? Kedaj je prekupčija z živili celo potrebna? Kedaj je naj večje zlo za konzpmjenta? Ce ‘se ne do-loeija meje med potrebno in nepotrebno prekupčijo — kar je pa navadno odvisno tudi od krajevnih r\azm,er — ne bd te žamoglo zakonodavstvo poseči vspešno vmes. T!a meja se mora določiti. Zato je pa treba vsestranskih študij.
Pcfslanec dr. Verstovšek izrazi v odse\ku mnenje in 'svoje trdno prepričanje, da odsek še se» tej ne bode zamogel določiti teh mej.
Namen 'trgovine je v prvi vrsti, da posreduje z živili ali potrebščinami med producenti in konzumenti, Dokler se razvija na solidni podlagi, je zakonito zajamčena in je pravi regulator cene v raznih časih in krajih. Ce pa hoče trgovina doseči za to posredovanje previjStoki dobiček,' škoduje producentu in konzumentu. Dako je nastalo iz solidne trgovine oderuštvo, ki se kaže posebno na borzah. Spekjulantje kar brezvestno določajo cene v škodo odjemalcev in ‘pridelovalcev. Avstrija nima piti postaivje, ki bi onemo-gočiiaj oderuštvo z blagom, pač pa imamo zakon proti oderuštvh z denarjem. Spekulanti na borzi nimajo nikdar pravega namena, da. bi‘ posredovali v smislu trgovstva, temveč skrbijo le. za to, da bi se obogateli na račun drugih.
Ce je torej glavni namen trgovine ali kupčije, posredovanje med konzumenti, in producenti,, tedaj si tulil trgovina ne sme prisvajati prostosti, da bi to posredovanje oležkočila, kar se posebno zgodi, če je razlika med tržno ceno in ceno producenta, prevelika. To se zgodi posebno sna borzah, o katerih smo že govorili, Ob čajsu žetve razglasijo špekulantje po celem svetu, da je žetev nad vše obilna, samo 'da tar ko potlačijo cene. Ko si napolnijo svoje shrambe, izve svet naenkrat, da žetev ni izpela povoljno; in cene gredo kvišku! To je oderuštvo! Tja, točka je kaj žalostna v našem narodnem gospodarstvu! 'Mažari nam narekujejo v tem oairu cene in delajo v škodo tostranske polovice.
Člen XXI. avstrijsko-ogrske pogodbe, iz leta 1907 določal; „“Kraljevska, ogrska vlada, se obveže, predložiti predlogo o reformi trgovskih razmer na pe-Štanski borzi.“ Dasiravno se je pogodbji, z Ogrsko sklenila, še tOjgrska sedaj ni utegnila storiti kakega koraka proti časovni trgovini, (Tierminhaindel), ki je v Avstriji že prepovedana. Zato j,ei ta prepoved v Avstriji, ki obstoja že od leta 1903, iluzorična in špekulacija; 'z žitom in z moko je večja nego poprej: ves dobiček te trgovine vtaknejo v žep mažlarski kapitalisti, veliki posestniki in pai posestniki velikih mlinov, doeim v Avstriji trpijo škodo poljeöe.vi in odjemalci. V spominu je nam še zlasti leb 1910, v katerem so avstrijski mlinarji, trgovci z moko in peki izgubili vsled špekulacije na pesjanski borzi milijone in milijone, kjatere so seveda zvalili na avstrijske konzumente. Proti tako brezvestnemu početju s kruhom ljudstva se morajo vendar enkrat od vlade same storiti energični koraki.
(Konec prih.)
V obrambo jetike.
Razsrjeno je mnenje, da je jetika, težko ozdravljiva ali celo neoairavljivja, bolezen. [Tega mnenja je ljudstvo, zdravniki pa ne. Ljudje imenujejo „jetiko“ (sušjico, tuberkulozo aiusceringo) zadnje ‘pojave jetike, ko je človek že zelo hudo bolan, ko< 'hiudo, kfašlja in se komaj plazi okoli, bled in suh, da ga je videti le kost in koža. iTJaiki človek je sevd Sa težko ozdravljiv. A zdravniki vedo,, da jetika nima vedno te obljike. Človek je lahko jetičen, pa nie ne 'kušlja, je prav dobro rejen, lepo okrogel in močan in lepo rndeč v lice. (Tak človek pa lahko živi še zelo dolgo, recimo pol stoletja in še več. Rajnki papež Leon XIII. je zbolel na primer na jetiki V 17. letu svoje starosti in dočakal je še 95. leto.
„ Jetičen jo tak človek radi tega, ker ima v sebi kaj bolezni, ki je sicer že razrušila nekatere delo telesa, vendar take, ki Ai (življenje niso neobhod-no potrebni.“ Iz take jetike seveda se lahko razvije prej ali slej nevarna jetika.
Tpjko skrito jetiko nosi v sebi premnogo ljudi. Ce so v dobrih življenjskih razmerah, se ozdravi taka jetika prav lahko, večinoma celo sama, brez vsakih zdravil, in dotični čloVek niti n,e izve, da je bil bolan. Ti slučaji so zelo pogosti. Nebroj drugih Slučajev pa ozdravijo zdravniki, če bolezen ni bila zamujena, Raldi teh dveh slučajev smatramo zdravniki jetiko za zelo ''ozdravljivo bolezen. Zdravi šle pa jetika ne samo z zdravili, temveč tudi s higijeničnimi pripomočki. Te pa mora 'poznati vsak Človek, bodisi bolan ali pa zdrav — bolaini, (oja ne širi bolezni na druge, zdravi, da ve, kako se treba Varovati jetike.
Klake so „dobre življenjske razmere“, pri katerih se jetika ozdravi sama,, in kateri in kaki so hi-gijenični pripomočki, s katerimi se zdravijo oboleli, in s katerimi se zdravi Varujejo jetike, tega tukaj ne morem pisati — premalo prostora. V to je 'treba javnih predavanj. Še druge pripomočke imamo zoper jetiko. Z vsem, bar služi glede jetike človeštvu v prid, se bode bavilo Društvo proti jetiki v Celju. Velebla-gi gospod c. kr. namestniŠki svetnik baron Miiller-Hörnstein, okrajni glavar v Celju, je pjrevzel čez vse hvalno delo ustanoviti tako društvo.
Op, sam le v ta namen nabral tekom enega leta raizfmeroma zelo veliko svoto 18.000 (osein(naj,sttisoČ kron) in obresti tega kapitala pridejo, že sedaj jetičnim V prid. Iz istijh je gospod okrajni glavar iudi dovolil v smislu mojega' predloga., objavljanega v „iStraži“ in v drugih časnikih, nabavo ski optičnih diapozitivov (slik) za javna predavanja o jetiki. Izrekam tem potom naj iskrenejšo za|hvalo!
Društvo, ki ni še konstituirano, in ki ga za,ytopa za sedaj gospod baron sami, se ustanovi, 'ko bode gotova svota, (30.000 K) vplačana. Gospod bajron, ki se v tem oziru res veliko trudi, utegne to svoto spo-polniti iv kratkem času.
Da tako delo zasluži odkritega, priznanja in pa hvaležnosti, je jiasno. A prava hvaležnost mora bfiti dejanska, Slovenci v tem igjmislu niso bili nehvaležni, žrtvovali so posamezniki celo po tisoč kron, velike svote tudi okrajni z a,stopi, posojilnice itd., a premnoga je Slovencev, ki potrebujejo pomoči od tega društva in dolžnost vsakega Slovencu je, da pospešuje to društvo in žrtvuje zanj po možnosti. Priporočljive isto tudi prireditve s koristnimi predavanji o jetiki, morebiti združene z veselico druŠItvu v prid. Gospodje zdravniki, ki hočejo predavati, dobijo po istem društvu pripomočke za [predavanje in se nabavi teh tem več, čim živahnejše bo povpraševanje po istih.	, 1 i , i
Stopimo vsi vi bojno vrsto zoper jetiko. 'Sovražnik ni nepremagljiv!
Dr. Anton Schwab, zdravnik, Celje.
(NB. Druge p. n. časnike prosim 'za ponatis tega, članka.)
Med ljudstvom.
Videm ob Savi.
Vi nedeljo dne 10. t. m. de je vršil pri nas tretji okrožni združili shod zal Posavje. Udeležba ni bila tolika, kakor prejšnja lelfa, ker se je v „.Slov. Gospodarju“1 pomotoma javil začetek zborovanja. Prvikrat so se udeležili tega tohe/tei zastopniki kranjskih zadrug.
Zborovanje je otvor.il v imenu Zadružne zveze gospod nadrevizor Vladimir P u ši e n j a k, kateri je pozdravil (vse navzoče in omenil izgubo, katera je doletela posavsko okrožje. Dotedanji načelnik okrožja gospod župnik Polo vše k se je preselili iz okrožja in je okrožje zgubilo požrtvovalnega, neumorno delavnega zadružnega delavca.. Na ‘prledlog gospoda Pušenjaka se izreče gospodu Potov|šeku najiskrenejša hvala zpi njegovo zadružno 'delo; vsi zladrugarji v posavskem okrožju miu bodo ohranili hvaležen spomin.
Nato se volijo y načelstvo okrožja gospodje: M. Pajdaš, načelnik; Franc Planinc, njegov namestnik;
M.	Cerjak, tajnik; M. Šket, odbornik. Kot kraj zborovanja prihodnjega leta se določi Loka pri Zidata. Mostu.
Predsedstvo prevzame gospod Franc Planinc, ki podeli besedo gospodu nfadrevizorju Vlp/limirju Pušenjaku, ki daje navodila za poslovanje, zlasti z o žirom na; 'Posavje. Po predavanju se vname debata, v kateri zastopniki zadrug zahtevajo razna, pojaisni-la.
Nato razloži gospod VlacAmir Pušenjak gl;fr no določbe načrta novega zadružnega zakona, Zborovalci stavijo razna vprašanju, gleite posameznih odločb načrta,.
Gospod predsednik se Zahvali udeležencem in gospodu predavatelju, v imenu kranjskih zadrug se zahvali gospod Simončič z željo, da bi šjel večkrat priredila Zadružna zveza taka poučna zborovanja.
Konec Perzije se bliža.
Pijeva korespondenca poroča a
Starodavna država 'Perzijanoev, katera je preživela zmajgje macedonskeg* Aleksandra Velikega, preživela (Timurlenka,, ki je iz odsekanih glav postavil cele piramide, katera je kljubovala napadom Petra Vjelikega, se bliža koncu, je v razsulu, in njena nepovabljena zaščitnika, Rusija in Anglija, sta zdaj na delu, da si razdelita državo pod pretvezo, narediti v držalvi red in mir, (D rž avla je že itak od leta 1907 sem razdeljena v dve interesni sferi, in sicer so si severni del prisvojili Rusi, južni del države pa Angleži. Ko bi se bila imela lajniskdga leta obnoviti ta pogodba, je šla Rusija in Anglija Še dalje; vsilili sto Perziji nekako kontrolo finančne uprave. Perzija je sicer napravila poskus, rešiti se teh Spon ter, se je močno trudila najeti posojilo pri nemšjkji banki, a Anglija je znala to spretno preprečiti in Perzija je ostrila v dolgovih, iz katerih se iz, lastne moči ne more več izkopati.
.Ocivilno ste obe državi gzaŠIČitniei“ pospeševalo vstajo, 'ki je izbruhnila, perzijski Šla(h je bil oid-stavljen in Anglija je poslala Perziji ultimatum, da naredi mir in red v državi. V svrhb varnosti cest in potov jo poslala Anglija v Perzijo nekaj častnikov in za tem več polkov jezdecev. Isto je storila p,a 'tudi Rusija;.
Še enkrat je, storila Perzija v svoji obupnosti zadjnji korak, se osvoboditi tujega jarma), in si je naročila Amerikanca Shusterja, da ji uredi finance. Shuster si je sicer prizadeval, da dpravi finance v nekak tir. A (zopet ste (posegle Ru'sijal in Anglija vmes in ste zahtevale odstranitev Shusterja. Vkljub raznovrstnim protestom od strani Perzije korakajo že
ruske Čete proti’ glavnemu mestu Perzije, Teheranu, in Če Rusija premaga perzijski upor, bcute v kratkem času starodavna Perzijo; razdeljena v dva 'dela.
K temu poročilu dodamo le to, da se odpor proti ruski invaziji v Perzijo, ki ‘se je pred kratkim pojavil v angleški zbornici, bržčajh ne more smatrati kot resen, kajti Angliji 'je pač največ ležeče na tem, da si ohrani prijateljsko, zavezniško razmerje z Rusijo, katera bi sicer v nasprotnem slučaju iskala zaslombe pri Nemčiji, kar se je že poskusilo s sestankom ruskega in nemškega; vladarja v Potsdamu. To bi pa ne biio všeč Angliji, katero že, delj Časa vznemirja naraščajoča moč Nemčije. Zfito moremo smatrati za. bolj verjetno, da bo Anglija poiaabila na svoje tradicije in bo pustila Rusiji' Perzijo, samo da si zdsigura njeno prijateljstvo.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 11. decembra.
Pl ein app a seja zbornice, ki se je začela danes popolme, je trajala pozno v noč. Nadaljevala se je razprava; o drugem branju proračunskega) provizorija, jn je ‘zbornični predsedjnik! izrazil upanje, da bo raiZpiiavial q proračunskem provizoriju končana do četrtka.
Jutri se bo vršila konferenca zborničnih seni-jorjev, ki bo 'določila, kaj naj vse Še pride na predbožični1 zbornični program.
V debati o proračunskem provizoriju je govorilo sedem govornikov, med njimi tudi 'dalmatinski poslanec dr. Cingrija,
Nato se je prekinila razprava, o proračunskem provizoriju in nadaljevala, debata o (Körnerjevjem nujnem predlogu v znani zadevi zapostavljanja, čeških sodnikov.
Ko se je prekinila rrJzprava tudi o tem predmetu, so podali nemšlkonanionalni poslanci Langenhahn in tovariši interpelacijo na domobranskega, ministra Georgija, v kateri navajajo brezprimerno dejstvo, po kateri avstrijska vlada samo, podpira italijansko išpijonažo v Avstriji, ker so italijanski finančni strajžniki nameščeni v nekaterih avstrijskih obmejnih krajih, tako zlasti tudi v mestu Riva nia južnem Tirolskem, ki je že par let sem urejeno kakor obmejna trdnjava, italijanska, finančna straža je or-ganizipatoa strogo po vojaško in ima po svojem, regi,ementu dolžnost, da poroča italijanskim vojnim višjim oblastim vse, kair yidi in čuje zanimivega v vojaškem oziru. Avstrijska vlada torej vdržuje tako v avstrijskih obmejnih trdnjavah priViligirano in informirano italijansko vohunstvo.
Interpelacija je zbudila v zbornici [velikansko pozornost. Interpelantje so zahtevali takojšnjega odgovora od domobranskega ministra Georgija,.'
*
Sc	*
II r a d n iške pl at č e.
Pododsek odseka za državne nastavljence je imel danes sejo, kjatere se je udeležil minister notranjih zadev baron Heinold in cela vrsta sejktoijskih načelnikov. Vkljub nasprotovanju in protestom vladnih zastopnikov je podtodsek sklenil priporočati v plenumu odšeka za držajvne nastavljence sledečo iz-premembo:i
1.	v skupini A (popolna, visokošolska izobrazba) naj se doseže Vlil. činovni razred po največ 13 letih, VII. pa po največ 20 letih;
2.	v skupini B (srednja šola; z visokošolskim kurzom in državnim izpitom) naj se doseže VEL čin. razred po največ 24 letih;,
3.	skupina D (nižja srec&ija šola s strokovnim izpitom) naj se premesti v skupino C (absolvirana srednja šola);
4.	skupina; E (več nego ljudskošolska izobrazba) naj se. premesti v skupino D;,
5.	v skupini E naj ostanejo le še na novo vsto-ipi|vši certilikatisti in pogodbeni uradniki.
Napredovalim roki ostanejo isti, kakor v vladni predlogi.
Pododsek je nadalje sklenil glede ostalih državnih nameščencev sledeče:
1.	državnim nameščencem naj se zvjišajo plačne stopinje za( 70 do 100, oziroma 80 do 120 K;
2.	poduradniškim kategorijam naj se dovolijo starostne doklade od 100 do'200 K;
3.	vračunajo naj se provizorična službena leta do 5 let.
Mlatili zastopniki so izjavili, da bi se stroški po predlogih pododseka zvišali za celih 11,000.000 K, kar pa je za vlado absolutno nesprejemljivo.
Službena pragmatika in Časovni avanzma sta torej ,za( Ditos propadla.
Zgodilo se je, kakor smo naznanjali!
Dunaj, 12. decembra.
Zanimivost današnjega dne je govor finančnega ministra pl. Zaleskyia. Takoj v pričetku današnje seje je povzel besedo in |e v daljšem govoru razpravljal o finančnem položaju držtove. Ministrova izvajanja niso. nič kaj tolažilna in kažejo, čfru je našo finančno stanje že skoraj bankerotno. 'Naši državni dolg znašla že 14% milijard, samo obresti od tega dolga znašajo 506,000.000 K. Ce pomislimo, da znaša svota Vseh direktnih davkov, proračunjenih za leto 1912 samo 380,000.000 K, potem, Šle-le zapopademo vjso mizerijo naših financ. Pri vsem tem pa državne potrebščine dan za dnevom rastejo in smo že v marši-
katerem oziru zelo zaostali, ‘ Naše šolstvo, naše železnice, ceste in mostovi, regulacija rek, pošta in telegraf, obrtništvo in še marsikaj drugega, zahteva krepke podpore. Pogled v bodočnost zatorej ni nikakor rožnat.
Po ministrovem govoru se je nadaljevala proračunska debata, v kateri je govoril med drugimi poslanec Einspänner. Skušal je ovreči dr. Verstovše-kove napafcte na naša sodišča, a ni mogel prinesti nikakoršniji faktičnih dokazov. Današnja seja je trajala. pozno v noč in sta že govorila glalvna govornika k proračunu.
Prihodnja seja jutri.
Delegacije.
Glasom vesti iz Budimpešte delegacije ne bodo imelo svojega glavnegja zasedanja meseca januarja, marveč še-ie. meseca marca ali pja aprila. Ta čas bo vlada uporabila, da prodre z brarabno reformo proti opoziciji. V ogrskih političnih krogih so mnenja, da ta bojna, pjerijoda vlade na Ojgrskem ne bode imela srečnejga konca in da bo ogrska vlada primorana
najbrže že spomladi odstopiti.
* *
Nasprotno pa poročajo dunajski listi:	>V| krat-
kem se skličete delegaciji na dne 28. t. m., da se bavite s skupnim provizoričnim proračunom.
Iz Hrvaškega.
Da bi vlada prodrla s, svojimi kandidati, se poslužuje vseh mogočih nasilnih sredstev. V selu Sv. Ivan v Zelini je bila te dni otjsojona neka Ana pl. Antollsjovič na 11 dni zapora, ker ni pripustila prilepiti ne lastno hišo mažaronske lepake,. Istotako je bil obsojen neki knjigovodja na 10 dni zapora. Namen vlade ‘je, iznebiti se vseli opozicionelnih voditeljev na ta način, da iste ravno neposredno sfliaj pred volitvami, brez vseh razlogov, vtakne v. zapor, ali jih pa izmene. V drugih slučajih si pa hrjvaški ban zopet pomaga, na ta način, da proglasi cel okraj kot po koleri okužen, da na ta način 'onemogoči vsak ožji' stik opoziciönalnih kandidatov s svojimi volilci; seveda velja ta nevarnost kolere samo za opozicijo, kajti (vladni kandidati prirejajo vkljub temu proglasu nemoteno volilne shode!. Na Hrvaškem se vrše res pri-slovno „hrvaške volitve“!
Iz Kotora v Križu se poroča, da je iz zdravstvenih raglogo/ odstopil od kandidature dr. J, Frank; kandidaturo m ta okraj je priglasil njegov sin dr. Ivo Frafak.
Galicija.
V	nedeljo dne 10. t. m. se je vršilo v Lvovu
veliko protestno zborovanje proti vladni predlogi v ruski dumi o izločitvi helmsfce gubernije iz Poljske: Shod so sklicali zastopniki vseh političnih 'strank. Po referatu vseučiliščnega profesorja dr. Romerja je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija, (v kateri se pozivlje Poljski klub, na.j zastavi ves svoj politični vpliv, da poseže avstrijska (vladaj v to vprašanje in prepreči izločitev helmske gubernije iz ruske Poljske. Nekaj tehnikov se je zbralo v tehniki in se je pjo zborovanju podalo k ruskemu konzulatu. ITu so ubili v prvem nadstropju s kamenjem eno okno in namazali stene s Črnilom. Tudi orla Sna konzulats-kem poslopju so pomazali. Ruski konzulat in stanovanje konzulovo se pa nahaja v drugem nadstropju. Policija je razgnala demonstrante in' prijela, nekega tehnika, ki je vrgel kamen v konzulatsko poslopje. Po shodu so se zbrali udeleženci in so Šli z zastavo, ki je imela tnajpis:	„Neodvisrta; Poljska naj živi!“
skozi mesto. Skušali so priti do konzulata, kar jim je pa policija zabranila. Ko so pa začeli demonstranti s kamenjem bombardirati policijo in je bil policijski komisar Kuczek ranjen, so policaji prijeli za orožje. Več, demonstrantov je bilo ranjenih. Ruski konzulat je bil še pozno v noč zastražen.
/Iz Petrograda se poročat:. V neoslovanskih krogih vzbuja splošno začudenje govor grofa Bobrzins-kega v dumi, v katerem je ta nastopal vladno stališče glede helmske gubernije ter nagLjŠal, da iam Poljaki nasiloma kolonizirajo, vsled Česar je dolžnost Rusije, da izloči ta, del iz poljskega vpliva. Pri nacionalistih so našlai njegova izvajanja splošno odobravanje.-
Grof Bobrzinsky je znani veliki in gostobesedni Viseslovan, rt katerim je vpriz|arjal razna politična donkišotstva tudi „rainjki“ d van Hribar. Kakor kaže ta njegov govor, je mož res „lep“ prijatelj slovanske vzajemnosti.
Italijanska pravna fakulteta.
V	ospredju parlamentarnih razgovorov je vprašanje italijanske fakultete, Vlaiđa se restoo bavi z načrtom, namestiti italijansko fakulteto v Pragi in je začela tozadevna pogajanja s Cehi. Italijanom je ta načrt malo simpatičen, če bi prišla italijanska pravna fakulteta, res v Prago, bji bilo češko glavno mesto največje vseučillško mesto na svetu, ker bi imelo 5 visokih Šol. Od druge strani se, zopet zalrjuje, da bi bil mogoč kompromis z 'Jugoslovani na ta; način, da bi se italijanska pravna fakulteta namestila v, — Kopru.
Zaroka avstrijske princezinje z bavarskim princem.
Dne 10. t. m. se je hči nadvojvode 'Friderika, Izabela, zaročila z bavarskim princem Jurijem, sinom princa Leopolda.
Nemčija.
Na celi Črti se je že pričel vblilni boj v državni zbor. Svobodomiselno-socialdemokra.tični blok napenja vse sile, da bi oslabil centrum. ZJahka se mu
to ne bode posrečilo, kajti finančna reforma, katero je centrum udejstvil, kaže dobre posledice in ravno-tako se pri vseh trezno mislečih državljanih odobrava stališče eentruma,, katero, jei zavzel v podedujem času v vprašanjih zunanje politike.
Vse stranke so tud že razglasile volilpe oklice. Volilni oklic eentruma je mojstrski,, kajti isti vsebuje ne le program, ampak tudi djelovanje eentruma, Zinačilno je, da so izdali konservativci, svobodomi-selci in Celoma tudi liberalci ostre, ‘Volilne oklice naperjene proti socialdemokratom.
Raznoterosti.
Smrtna kosa. V Žalcu je umrl včeraj dne 13. t. m. po težki operaciji gospod dr.. (M. Bergmapn, zdravnik in 'veleposestnik. Pogreb jei jutri v četrtek, dne 14. t. m., ob 4. uri popoldne. Pokojnik je bil čislan in spreten zdravnik. 'N, v m. p.! — Umrla je na Dunaju mati' bivšega ministrskega, predsednika barona Becka, v visoki starosti 84 let. Blago rajnko prepeljejo iz Dunaja v Žalec, kjer se vrši danes ob ’/zd. uri popo.ldne Slovesen pogreb na: grad Plevno, kjer Jma družina rodbinsko rake(v. Pokojnica je večkrat delj časa 'bivala na gradu PKevni; radi njenega ljudomilega vedenja je bila občespoštovaina in priljubljena. Blagi ranjki bodi zemljica lahka!
Od, južne železnice. Prestavljeni £io:	adjunkt
Albin iHinterlecjhner iz Trsta kot postajeuačelnik v Šmarje, pri f Jelšah, adjunkt Karol S(usanig iz Korenina v Trst, pri stay Franc Prelc iz Mori v, Divačo, Lotar pl. Kolitscher iz Mitterdorfa v Celje, Viktor Hren iz Divače na Zidjanmost, Ivan Pirnat iz Sežar ne v Ljubljano, Alojzij Pirkovič iz Briksena; v S(eža-no, Franc (Škof iz Zidanega Mosta V, Divačo, Franc Trammel iz Poreč ob Vrbskem jezeru kot definitiven v Spodnji Dravograd.
Usoda štajerskega deželnega zbora, „Tagespost“' z dne 12, t. m. piše: („Razgovori radi sklicanja deželnih zborov, tudi radi onih, katerih delovanje je vsled obšitrukcije prekinjeno, med katerimi se nahaja tudi štajerski, se bodo baje dokončali do 19. t. m. Zlasedanje deželnih zboro.v se boGe pričelo deloma med božičem in novim letom, deloma; j$a< tudi po novem, letu,- Štajerski deželni zbor se namerava sklicati na dne 9, januarja 1912. Med strankami se ne bodo vršila nikaka pogajanja, tako da, ne bo prišla nemška večina štajerskega deželnega) zbora v položaj, sklepati o zahtevah Slovencev, to se pravi, d jati koncesije za ustavljenje obstrukcije. Vlada bode na lastno pest in na, lastno odgovornost predložila predloge o nekaterih spornih točkah ten predložila delovni program, kateri se bode oziral na kompenzacije za gradbo vodnih cest. Iz naravnega vzroka, se bodo te predloge naslanjale na regulacijo rek in hudournikov. Najdalje se namerava vložiti osnutek o policijskem redu voda. Osobito bistvene so pa predloge o zgradbi železinic, med temi proge Hartberg—Gielsdorf, dozgradbe marijaceljske železnice 1 in zgr,a(iba železnice Ormož—Ljutomer. Vrsta nadalnjib gospodarskih vprašanj, med temi tudi melioracije, bodo zaposlovale deželni zbor. Pogajanja- s posameznimi ministrstvi so imela, ugoden vspeh. Stranke, deželnega zbora bodo zamogle k delovnemu j/rogramu Še le tedaj zavzeti svoja stališča), ko bodo- poznale vladne predloge, kateri se pa bodo podali takoj v pričetku zasedanja. Ce bi pa še tudi sedaij Slovenci obštrui-rali, tedaj bode, kakor to listi, ki stoje v vladni bližini, zatrjujejo, deželni zbor 'razpuščen.“
„Sloga“ pride v Celje. „(Slovenski Narod“ (poroča, da se z novim letom preseli „(Sloga“1 iz Ljubljane v Celje. Zjnačilno je, da „(Slovenski Narod“ prišteva „Slogo“ 'med napredno, to je liberalno časopisje. To se bodo v besedah nadstrankarski slogaši zopet prekriževali in rotili, da se bojijo liberalizma kot vrag križa. Le dobro vprizorite komedijo, hinavci ! V ostalem je nam prav vseeno, kje zagledajo slo-gaške zdražbarije luč sveta. Vemo le predobro; da 'tudi sveži štajerski zrak ne bo 'okrepil „jSloginßga“ zrahljanega zdravja. Bržčas so „Slogo“ začele objemati sentimentalne misli, kakor pač skoro vsakega, ki se bliža hladnemu grobu. Zato se preseli na, Star jersko, ki jo smatra za svojo pravo domovino, da si bo lahko zapela s Prešernom pesem-labuclnico:	Le
ena se tebi je želja spolnila, v zemlji dombči .... Nekoliko prele,pi bodo sicer ti verzi za to prepirljivo klepetuljo, toda: de mortius nil nisi bene.
Vse posojilnice opozarjamo naj to, da je Zadružna zveza v, Ljubljani izdala selo praktično knjigo j,JO zemljiški knjigi, konverzijah in testamentih.“ Knjiga nas pouči o zemljiški knjigi, o /konverziji in o testamentih. Najvažnejši del knjige, kateri (bo dobrodošel vsem, posojilničarjem, kakor tudi raznim u-radom, je 42 vzorcev gldde vknjižbe, zastavne pravice, izbrisfa zastavne pravice, prednostne izjave, glede konverzije hipotečnega dolga, nadalje vzorci kupne pogodbe, tožbe itd. Knjiga se dobiva pri Zadružni zvezi v Ljubljani.
„Mala pevka.“ N a,začinjamo, da jfe izšla ravnokar popravljena in za oder na deželi predelana ter z notami opremljena), res lepa in za izobraževalno delo med našim ljudstvom zelo pripravna vprizoritev — igra „Mlala pevka“, ki se; naroča pri izobraževalnem. društvu v Slov, Bistrici. Pet knjižic z notami in s pošto vred stane, 5/ K. S kupom petih izvodov — ki se potrebujejo vsaj za glavne vloge — se pridobi tudi 'že pravica za vprizoritev.
Štajersko.
Maribor. „(Slovenska Straža“ ima v nedeljo po večernicah ob 3. uri popoldne pri1 Siv. Magdaleni svoje zborovanje. Slovenci, pridite prav mnogoštevilno!
Maribor. V pondeljek so se začele pri tukajšnjem porotnem sodišču porotne obravnave: Prvi dan sta bila obsojena na 18 miesecev, oz. 2 leti, F. Golob iz Drvanj in F. Slaček iz Sta.ng.rove radi oskrunbe neke mlado-etne deklice, s— Ravno ta dam je bil obsojen na ,6 let ječe J. Roškar iz Kapelskega vrha radi požiga, r- V torek je bil obsojen na 51etno ječo 16-letni J. Žilavtec iz Kapele radi uboja. — Danes je dobil 2 leti težke ječe neki 'J. Strohmeier radi nekega nenraVpnostnega zločina, — V ('kugi razpravi tega dne je sedel na zatožni klopi J. Huber, kontorist, obtožen tatvine in sleparstva. Obsojen je bila na 13 mesecev.
Maribor. V nedeljo dne 10. t. m. zvečer je nastal v Wielandovi ulici blizu južnega kolodvora med ponočnjaki tepež, pri katerem je bil neki Janez Mesarič, delavec v Mariboru, nap/aden od dveh 'tovarišev, ki sta ga s tako silo vrgla na tla» da sta mu strla levo roko.
Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko drušjtvo vabi vse svoje ude in prijatelje na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 17. t. m. po večermicalh. Pokažimo, da smo zavedni Slovenci. Slišali bodemo, kako je drfuštvo napredovalo, slišali milo slovensko pesem. Govoril pa bode velečastiti gospod profesor dr. Frane Kovačič, katerega smo vselej z velikim zanimanjem poslušali', — Odbor,
Vuzenica. Dne 6. t. m. je bil pri nas Miklavžev sejem. Bil je dobro obiskan. Med živino, katero sc prignali, je bilo šest komadov okuženih na gobcu in parkljih. Postavili so bolno živino v nekji hlev, ki ima poseben oddelek, kamer naj bi se dajala okužena živina. Tla oddelek pa nikakor ne odgovarja našim zdravstvenim predpisom! V istem hlevu je namreč še mnogo druge živine, za katero je nevarnost, da/ se tudi okuži. — Pred kakim pol letom je spoznala politična obtest, da naše sejmišče nikakor ne zadošča, pred vsem zaradi tega ne, ker nima lege, kakor predpisuje zakon. Sejmišče, leži med hišami in okužuje celo okblico z grdim smradom več dni po minulem sejmu, Z.alto je odločila politična oblast v Slovenjgdgdcu, ida mora občina, poiskati nov prostor, ki bo zn sejmišče pripraven. To se je zgodilo. Znani- nemški in posilinemški krčmarji p,a so proti temu protestirali in se obrnili do Südmarke, da ona poslednje, da ostane sejmišče na starem prostoru. In kaj se je zgodilo? Prišel je deželni živinski zdravnik, ki je izrazil, da sejmišče, vendar odgovarja vsem zdravstvenim zahtevam! In vseeno temu ni tako! Občina je ogorčena, da se jo tako za. nos vodi, Nemcem se seveda ustreže vselej in povsod. Drugače so godi pa Slovencem! Komentarja ni treba!
Sv. Jurij ob južni železnici. Prihodnjo nedeljo dne (17. t. m., po rani službi božji, se vrši pri nas v Katoliškem domu gospodarski in politični shock Govorijo: poslanec. Pišek, dr. LeskoViar in Žebot. Somišljeniki, pridite!
Sv. Peter v Savinjski 'dolini. Prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. se vrši pri nas v Društvenem 'domuj ol\ 2. uri popoldne prvi občni zbor Savinjskega okrožja dekliške zveze. Govorit pridi profesori gospod dr. Hohnjec iz Maribora. Dekleta, pridite v obilnem številu !
Trbovlje. V nedeljo dne 17. t. m., popoldan ob
3.	uri, vse v Društveni dom, kjer bo imel zanimivo predavanje gospod zdravnik dr. Schwab iz Celja. Vstop je vsakemu prost, zato, kmetje in delajvci, pridite v prav velikem številu, ker slišali boste veliko podučljivega!
Trbovlje. Župan in ravnatelj (gospod Gustav Vodušek je jako nevarno zbolel. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Vojska med Italijo in Turčijo.
Situacija na t r i p o 1 i t a n s k e m bojišču.
Po zavzetju Ainzare dne /3- t. m. so italijanski jezdeci in zrakoplovci klonštatirali, da v krajini v oddaljenosti 30 do 40 kilometrov proti jugu od Tripolisa ni sovražnikov. .Turki in Arabci so se umaknili iz tega ozemlja, kjer ni vode, kji je peščeno in ne nudi nikakih pogojev za ob|rambo. .Umaknili so se p,a| v gorovje, ki 'je oddaljeno od Tjripoliša kakih 70 do 80 kilometrov, Tam bodo turški častniki organizirali nove arabske |voje za boj proti Italijanom. Ti novi voji Arabcev bodo Šteli 15.000 do 20.000 mož In bodo delali najbržo Italijanom še prav mnogo skrbi in dosti težkoč.
Turška obramba V gorah bo precej vspešna, ker so tam dani vsi predpogoji za tako obrambo. Letošnjih poljskih pridelkov niso izvozili iz Tripolita-nije, temveč so ostali v deželi za (vojaštvo. Gre pa za vprašanje, ali bodo imeli Turki dovolj denarja, da plačajo arabske prostovoljce. S tem, da, so se Turki umaknili v gorovje, bodo bližje Tunisa in bodo mnogo lažje dobivali streljivo.
Najbržo je neresnična vest, da so Turki pustili v Ainzairi vse svoje topove.
Stran 4L
pripsnii svaja dofliažpno siiMvka, tnpbmc, VMSho
^nža feiMt|eiM»	lij {j j
(swnISHV| lll«Iiwwlill ■■fMwSSrB •■■■IB
štajerski konjak
m e
Tužmm srcem naznanjamo pretresljivo vest, da je izdihnil blago dušo gospod
Končal je svoje dela- in trudapolno življenje v 62. letu starosti danes v Gradcu. Pogreb predragega rajnkega se vrši v četrtek dne 14. t. m ob B. uri popoldne iz hiše žalosti v Žalcu na pokopališče sv. Kacijana.
Sv. maše zadušnice se bodo opravljale dne 15. t. m. ob V29 uri zjutraj v tukajšnji farni cerkvi.
V Žalcu, dne 12. decembra 1911.
Fani Bergmann, roj. Roblek, soproga. Dr. Rihard Bergmann, zdravnik v Žalcu. Ela dr. Kalan-ova, Minka DetiČek, Zora Bergmann, otroci. Mag. farm. Anton Bergmann, brat. Dr. Ernest Kalan, zet. Vsi vnuki in vnukinje.
Posebna naznanila se ne izdajo.
Zahtevajte list Straža!
v Cellu. Graška cesta it. 22
P m Čast nam je naznaniti, da smo z •	današnjim dnem otvorili podružnico
(v hiši g. Kolenca) ter se tem potom najvljudneje priporočamo za izvajanje vseh v bančno stroko spadajočih transakcij.
Naše središče v Ljubljani, kakor tudi naše podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, naša zastopstva na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, New. Yorku itd. omogočujejo nam, da zamoremo dana naročila izvršiti najhitreje, najbolje ter z zelo malimi stroški.
Radevolje tudi postrežemo s posebnimi kondicijami in upamo, da boste v najkrajšem času našli priložnost, prepričati se o naši kulantnosti, v katerem slučaju se bodemo potrudili, P. T. v vsakem oziru zadovoljiti in posvetiti posebno pozornost cenjenim naročilom.	Z odličnim spoštovanjem
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju.
CTalnika)
razpisuje okrajna bolniška blagajna Šoštanj vsled sklepa z dne 9. grudna 1911.
Mesečna plača 80 K. Nastop službe s 1. februarjem 1912. Zahteva se popolno znanje obeh deželnih jezikov, v potrebi tudi škajka kavcija do 800 K.
Lastnoročno pisane ponudbe se imajo v roke podpisanega načelnika najpozneje do dne 30. decembra t. 1. vložiti, istim je priložiti krstni list, domovnico, spričevalo o dosedanjem službovanju, spričevalo o znanju tega posla, ali vsaj ienajäega zavoda, ko neČno Spričevalo o dosedanjem vedenju.
Prosilec ne sme biti radi dobiökarije kaznovan.
Okrajna bolniška blagajna Šoštanj,
dne 10. grudna 1911.
Načelnik: Jos. Novak lr.
llaVMimii	velik, lep, firma Maier- J>
Harmonij« Fulda, amer. sistem: tenlus- S Orgel, 2 manuala, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in ž 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ali salon, s J 5 regi- » stri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veli- X častnega fff, še skoraj nov, popolnoma ohranjen, brez j vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo ♦ na npravništvo tega lista.	192 *
Lepo posestvo.
189-3
z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem, se proda iz proste roke radi družinskih razmer. Zemlje je okrog 10 oralov, ki je povsod lepo pripravna za zgradbo poslopij. Leži tik okrajne ceste. Poslopje je tudi zelo ugodno 'za kako obrt. Cena se izve pri posestniku Miklauc (p. d. Pavšer.) v Lokah št. 10. pošta Trbovlje.
Hlapec
h konjem“
Viktringhofgasse št. 30.
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali druga) poslopja da mali motor (l^Ph) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 80 električnih žalrnio po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje, pove upravtništvo „{Straže.“
Prva največja zaloga in izdelovalnioa čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospođe, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Štefan Strašek, Celle.
Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Cellu,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Slovenci pozor!
išče službe pri kakem župnišču. Pisma je poslati uredništvu „Straža“ pod „Hlapec
190 5
I	12 Pc®teEe družine se sprejme v sve-
wvtSfl w V čarni franca Puchek v Mariboru
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Sicer čuden, toda na vsak način zelo pameten predpis
je odredil nek švicarski zimsko-Športni klub za svoje člajne. Priporoča jim, 'da imajo pri sankanju zmiraj Fay-eve prave sodemške mineralne pastile sabo, — manj za vožnjo v dolino, kakor pa za hojo v hrib, ker pri tem morajo pljuča močno delovati in s tem je v zvezi nevarnost dihanja z odprtimi ust-mi. Lahko si vsak predstavlja, da sodenske pastile pri tem zelo dobro vplivajo in vsled tega mi to tudi našim prijateljem zimskega Športa priporočajmo.
Generalna reprezentanca za 'Avstro-O,grško W. Th. Guntzert, c. kr, dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Neugasse 17.
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
tlrar, očalar m zlatar
FssššjBurež Mdfce
Tegethofova cesta št. 39.
nar» A. THim,Y-ABALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prod balsama s podobnimi znamkami se sc strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri ■ na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetja jeter in vranice, pri slanem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in inrizpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry
samo pristno
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K.
Naroči ss: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah to sicer v Hariborn v lekarni W. A. König.
DIEN
ICH
ea
us
Dr. Mihael Bergmann,
zdravnik v Žalcu.