DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upraven Maribor. Raška eesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, De-lovska zbornica m Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi ze ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mali oglasi, U služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OM Ste«. 70 * Maribor, torek, dne 26. julija 1938 ♦ Leto XIII Evropa izgubila na terenu E>elavnica sveta je bila nekoč Evropa, j n^ija je bila prva industrijska dežela. 2 stare zemljine je blago stoletja oddalo po vsem svetu in pospeševalo gospodarstvo v njej. V tem razvoju se Ra že desetletja pojavlja izprememba. e^aj številk nam to pokaže. Delež Evrope v svetovni produkciji znašal leta 1860 brez Rusije 75 odstotkov. Od takrat pa silijo v ospredje in bolj druge zemljine. Leta 1913 znašal ta delež Evrope le še 53 odlitkov. Nato je prišla svetovna vojna, S' ie gospodarskim interesom Evrope v svetovnem gospodarstvu mnogo škodovala ter zbudila industrializacijo iz-enevropskih dežel. Evropski delež v ^etovni produkciji je nazadoval v letih do 1918 zelo. pa je potem do 1920 2(jpet napredoval do 44 odstotkov, jmub konsolidaciji evropskega gospo-;arstva v povojni dobi. so pa druge de-Ze'e in zemljine stalno bolj silile v Ospredje, tako da je delež Evrope v svetni produkciji nazadoval do 1936 na ^odstotkov. Dre torej za razvoj, ki je navidez ne-repiagljiv, in vendar ni tako. Evropa e mora namreč zavedati svoje vloge svetovnem gospodarstvu ter skušati Je nevarne točke v mejah mirne zem-jme po možnosti odstraniti. Poučen je ®,®lež posameznih dežel na produkcijski v1'* sveta. Anglija je 1860 producirala 37 odstotkov, Zedinjene države 22, incija 16, Nemčija 15. Anglija pa je nazadovala od 1860 do 1910 od 37 na 15 °[jstotkov. Nemčija se je mogočno °^repila in je dvakrat prekašala Franco, pa tudi Anglijo je prekoračila v Svetovni produkciji. Ta premaknitev ^zmerja v oskrbovanju sveta z blagom bila deloma vzrok svetovni vojni, ali Saj napetosti so izhajale odtod. . Korist od nazadovanja Evrope v svetni produkciji industrijskega blaga ?ta imeli Japonska in predvsem Ameri-,a- oziroma Zedinjene države. Amerika dosegla 1920 že 50 odstotkov produkte, pa je kasneje nazadovala na 28 °Qstotkov spomladi 1938. Anglija je ^votno pridobila v produkciji, doživela ~a je pozneje do 1937 padec na 10 odstotkov. Nemčija je imela 1913 15.50 ?ostotkov produkcije in je med vojno in ?e Pozneje večkrat nazadovala ter je Jetično 1938 spomladi opravljala 13 odstotkov produkcije. Edino Nemčija kot ftara industrijska država si je zopet nekoliko opomogla. Delež Čehoslovaške znašal pred vojno 2 odstotka, v letu y37 pa 1.5 odstotka. Ta država se mo-la torej tudi pobrigati, da doseže sta-r° višino. Svetovnopolitične in svetovnogospo-,.arske napetosti so trenutno precej ve-tTe- V marsičem so podobne razmeram k) Pred vojno. Upajmo, da nas ne zaidejo zopet v vojno, zakaj evropsko r.°sPodarstvo bi prišlo ob krvavem pre-i at?ju krvi morda za vedno v propast n ,i ln.e m°Kla ohraniti niti današnjega 'nožaja. Življenjski standard bi naza-°val dalje in dve do tri generacije bi v °rale prenašati breme. Evropske držati s.e morajo sporazumeti in svoje no-razmere lepo urediti. Tukaj ne del mo{d.a Evropa s svojim ogromnim °m nikdar propasti, marveč bo zara-sJeHke potrebe v vseh panogah go-U darstva dosegla ugoden položaj, ka-'lega si more le želeti. Upajmo, da zgodi! G Janlii E ■ i vropi m Ballc anu Problem gospodarske pomoči srednji Evropi in Balkanu obravnavajo v Londonu prav resno. V prvi vrsti prihajajo za to pomoč v poštev Jugoslavija, Grčija in Rumunija. V Angliji se osnuje v ta namen trgovska družba, ki bo eks-ploatirala dobrine teh dežel na eni strani, na drugi strani pa, ker sama ne potrebuje vsega blaga iz teh dežel, bo organizirala eksport v druge dežele. — Sodelovala bo tudi Francija. Perspektive za kapital so ugodne zlasti, ker tje življenjski standard v teh deželah silno nizek in slabe mezde. Angleški kapital bi rad raztegnil svoje poslovanje še na druge dežele. Ali se mu to posreči ali ne, še ni jasno. Celo Rumunija, zlasti Poljska se v primeru, če bi sodelovali z angleškim kapita- lom, bojita nemške gospodarske vojne, ki bi prešla v ekstrem, kakršen je obi čajen v današnji nemški politiki. V tej stvari pa angleški kapital ne omenja čehoslovaške republike, čeprav je ta najbolj ogrožena. Angleški kapital meni, da je treba nuditi najprej tem deželam pomoč, jih okrepiti in šele nadaljnja akcija bi zajela Čehoslovaško in Poljsko. Čehoslovaška bi rada prevzela posredovalno vlogo v trgovini med temi deželami in zahodnimi velesilami, kar bi operacije otežkočalo, zlasti, ker te dežele že dolgujejo večje zneske čeho-slovaški republiki. Zato ta misel Angliji in tudi našim gospodarstvenikom ni všeč. Mbgoče pa bi bilo, da čehoslovaška republika, ker je razmeroma bogata dežela, pri tem velikem sanacijskem delu aktivno sodeluje, čeprav iz početka z manjšim deležem. Sodelovanje že iz početka bi bilo temelj za pritegnitev še ostalih dežel, ki se še ne upajo določiti za sodelovanje srednjeevropskih in balkanskih dežel. Verjetno je, da se angleški kapital ogiblje Čehoslovaške iz oportunitete, ker ni rešeno narodno manjšinsko vprašanje, da ne bi kakorkoli vplival na potek pogajanj in sporazuma. Problem je važen tudi za delavstvo v toliko, v kolikor je danes njega socialni položaj slab. S poživitvijo gospodarstva, s sodelovanjem podonavske kotline in Balkana bi se dvignil socialni standard in minila bi vojna nevarnost, s katero nam vedno groze. O iem so govorili v Parizu? Najvažneje bistvo pariških razgovorov med Anglijo in Francijo je, da hočeta obe velesili sodelovati pri ureditvi evropskih stvareh in tudi glede mednarodnih problemov, ki so z zamotanostjo v zvezi. Sodelovanje obeh držav se bo nanašalo predvsem na gospodarsko in vojaško sodelovanje, dalje na intervencijo glede najbolj perečega vprašanja krko-noških Nemcev, da čehoslovaška vlada čimprej uveljavi narodnostni statut, ki ga bosta svetovali Anglija in Francija po intervenciji Hitlerjevega tajnika Wiedmanna tik pred pariškimi konferencami pri angleškem zunanjem ministru Halifaxu. Bojimo se le, da ne bi ta intervencija preveč posezala v suverenost svobodne in demokratične republike z ozirom na druge interese mednarodne politike. Nadaljnji program angleško-franco-ske zveze je razgovor štirih velesil (Anglije, Francije, Nemčije in Italije) glede dodelitve kolonij Nemčiji, o omejitvi oboroževanja, o mednarodnih finančnih in gospodarskih sporazumih. Toda o teh vprašanjih naj se razpravlja šele po rešitvi španskega in čehoslovaškega vprašanja. Anglija in Francija nadalje zahtevata1 umik španskih prostovoljcev, da se potem uveljavi angleško-italijanski sporazum in pa, ker bo to omogočalo potem tudi potrebni sporazum med Francijo in Italijo. Takrat namerava Anglija priznati tudi osvojitev Abesinije, kar Italija najbolj želi zaradi svojega imperijalnega dostojanstva. Taki so glavni načrti poživljenega sodelovanja med Anglijo in Francijo. Bistveno niso načrti novi, ker navajajo sicer širokopotezne akcije, ki naj bi prisilile zlasti Nemčijo, da preide gumeni h konstruktivnemu mednarodnemu sodeloyanju z zahodnimi demokratičnimi velesilami. Vatikan simpatizira z ljudsko fronto Italijanski fašistični listi so pričeli hudo napadati Vatikan in mu med drugim očitajo, da simpatizira z ljudsko fronto in da razni cerkveni dostojanstveniki ne odklanjajo dovolj ostro bol-ševiškega sistema, Te vesti ponatisku-jejo tudi nemški listi, kar priča, da bo fašizem kmalu napovedal ostro borbo katoliški cerkvi. Ruska Pravda*1 o pariških razgovorih Ruska »Pravda« je mnenja, da bo imel pariški dogovor pomen prav za prav šele takrat, če se bo obrnil proti totalitarnim državam. Obenem smatra, list, da ima kraljev obisk zlasti politični pomen za predsednika vlade Chamberlaina. V Angliji se je pojavila močna opozicija proti Chamberlainovi politiki ne le v opozicionalnih, ampak tudi v kon- servativnih vrstah. Utrditev zveze med Anglijo in Francijo naj pa popularizira njegovo politiko in omili opozicijo. To je verjetno in jako verjetno je tudi, da Chamberlain ne misli na radikalno pomoč Čehoslovaški, ne na pomoč Španiji, ampak le na velikopotezno in kompromisno mednarodno politiko, ki je najbolj poceni. Novi direktor mednarodnega urada dela 8ec.a milijonov lir žita je letos v prvih me-*ili UVozaa halja. Prejšnje leto pa so ga uvodov ^.rVem P°lletiu za en° milijardo 200 mili- Direktor mednarodnega urada dela | Harold Butler odstopi konec tega leta. j Direktor Butler je deloval v uradu 20 let in je bil naslednik Alberta Thomasa* j Upravni svet mednarodnega urada dela je dne 4. junija 1938 izvolil novega direktorja Johna G. Winanta, za namestnika ravnatelja pa je imenoval sedanji 'ravnatelj E. J. Phelana. Novi direktor Winant je Amerikanec in ie bil podravnatelj urada od aprila1 1935. Rojen je bil 23. februarja 1889 ter je absolviral vseučilišče. Še leta 1935. ga je Roosevelt poklical v Ameriko, da je prevzel vodstvo urada za socialno varnost. V letu 1936. pa se je vrnil k mednarodnemu uradu dela. Odlikoval se je zlasti v veliki ameriški tekstilni stavki 1934 kot predsednik preiskovalnega odbora. Bil je tudi poslanec in guverner države New Hampshire. Sedanji ravnatelj je izjavil, da je Winant izredno sposoben za to mesto. Novi namestnik ravnatelja Edvard Phelan je Irec, rojen 1. 1888. v Water-fordu. Služil je v diplomatični službi. Na mirovni konfernci 1919 je bil tajnik za delavska vprašanja v britski delegaciji. Ob ustanovitvi mednarodnega urada dela 1920 ga ije imenoval Albert Thomas za voditelja diplomatičnega oddelka pri uradu. Od 1933. je podravnatelj mednarodnega urada dela. Obnova diplomatskih stikov med Anglijo in Mehiko Predsednik Mehike Cardenas je izjavil, da je Mehika pripravljena, takoj obnoviti diplomatske zveze z Anglijo, sprejeti pa ne more tozadevno nobenih posebnih pogojev. Glede petroleja pa je izjavil, da bo Mehika prisiljena, prodajati petrolej vsem državam, če ga demokratske države ne bodo hotele kupovati. ] Belgijska vlada za zaSiito rudarjev Carina na uvoz premoga. Ker so premogovna skladišča v Belgiji polna, je vlada sklenila, uvesti carino na uvoz premoga, da bi s tem zaščitila rudarske mezde in preprečila brezposelnost, ki bi se sicer v rudarski industriji gotovo pojavila. S tem bi se seveda pojavili tudi novi socialni boji, ki bi jih pa vlada rada preprečila. Anglelka delavska stranka za begunce Poslanec angleške delavske stranke je vprašal britsko vlado, če je pripravljena gostoljubno sprejeti vse one emigrante, ki morajo zapustiti svoje dežele iz političnih, verskih in plemenskih razlogov. Sir John Simon je izjavil, da Anglija to rada stori in bo storila. Lebrun vrne obisk v Lodonu V prvem tromesečju pojde predsednik francoske republike Lebrun v London, da vrne obisk. De Broudci II. oUeli »reuckere e ll. obletnicS vojne v Španiji „Tudi tedaj, če bo Španija jutri po čudežu rešena vojne, bo naša pomoč potrebna še leta in leta!44 Predsednik socialistične delavske internacionale, s. Louis de Brouckere je ob dveletnici državljanske vojne v Španiji objavil v švicarskem »Volksrechtu* apel na mednarodno socialistično gibanje, v katerem pravi med drugim: Glavna naloga socialistične internacionale napram Španiji je zlasti političnega značaja. Španija se nahaja v boju na iz mednarodnega prava. Zato se je' nimajo ne po vaseh in ne po mestih, treba pobrigati, da zopet pride do tega Treba je razumeti, kako so ti ljudje pri' Avstrijske novice bo imela pravico, kakor vsaka druga dežela s pravnoveljavno vlado, nabavljati si orožje za svojo obrambo. Republikanska Španija mora imeti pravico, da svobodno vozi po morskih potih. Jasne obveze, na katere so članice Avstrijci in posebno Dunajčani so do »a"' šlusa« mislili, da obstoja nacionalizem v gbv" nem iz zunanjosti: kljukastih zastav, hitlerjevskega pozdrava in dviganja roke. To so s® tudi hitro naučili. Rajhovski potniki, ki so prišli prve dni na Dunaj, so trdili, da v rajhu nikdar ni bilo toliko zastav in toliko pozdravljanja kakor na Dunaju. Posebni mojstri v P»' 5 .. ... i » ■ i , , V r . ‘Jama n.a»ui na uunaju. roseom moJMH v prava. Španija mora priti v položaj, da zadeti po_ pomanjkanju, in občudovati zdravljanju so posta|i nekaterj natakarji, ki so proti sveti alijanci, ki hoče VSe narode j Društva narodov medsebojno pristale, proti ^hbovi volji zaščiti pred svobodo. se morajo sedaj izpolnjevati tudi glede Leta 1815., v dobi svete alijance, so španije. Vse te enostavne, toda pozab-lmenovali svobodo »revolucijo«, danes ijene resnice je naša internacionala pri- pa označujejo ta pojem z »marksizmom.« Resnica je, da Italija in Nemčija želita osvojiti oporišča v Sredozemskem občila vsemu svetu. Vse njene stranke so sledile nje pozivu, toda mnogo bo še treba storiti. Ali jaz ne pišem tega samo zato, da svet opozorim na vest. morju proti Veliki Britaniji in Franciji. | Španija potrebuje orožja. Potrebuje živ-Toda je istotako resnica, da fašistične' ljenjske potrebščine, zdravila, hrano za sile žele v Španiji uničiti celotno med-jdeco in nje matere. Miličniki se bore narodno delavsko gibanje. Zato je i junaško, toda pogostoma s praznim že-stvar, ki se zanjo bore španski delavci, lodcem. Oče, ki v strašnih razmerah danes tako krvavo, skupna vsemu med-j prenaša vse muke, da bo njegov sin narodnemu organiziranemu delavstvu, postal svoboden človek, se vprašuje, če Njih zmaga bo okrepila položaj delavstva po vsem svetu, dočim bi njih poraz jako otežkočal situacijo mednarodnega delavskega gibanja. Zato socialistična internacionala z vso svojo politično močjo podpira te boje. S pomočjo navidezne in varljive politike »nevmešavanja«, je Španija izobče- morda ne bo njegov sin umrl od gladu, preden bo izvojevana zmaga. V bombardiranih mestih umirajo ranjenci, kjer večkrat ni najnujnejših zdravil. Politika nevmešavanja nam še ne njih vztrajnost v teh razmerah. Povda-riti moram, da žele tudi šolski materijal, hoteč voditi med državljansko vojno v republikanski Španiji borbo proti analfabetizmu. Potrebe so ogromne. Po-močki se morajo pomnožiti, če jih hoče mo zadovoljiti. V teh dveh letih je bilo mnogo storjenega v mnogih deželah, da se poveča pomoč Španiji. Internacionala je poslala znatne pošiljke. Ali treba je še mnogo več storiti in še dolgo bo potrebna mednarodna pomoč, pa naj se v Španiji razvijajo razmere kakorkoli. In če bo jutri Španija po čudežu rešena vojne, bo treba še leta in leta pomoči, da si delovno ljudstvo opomore od bede, ki jo je povzročila ta strašna vojna . na iztegnjeni levici nosili skladovnice krožnikov, obenem so pa desnico dvigali v pozdrav vsakemu gostu vsakokrat, ko so ga postregl Dunajski gauleiter, naš rojak Globočnik je P3 sedaj odredil, da se morajo Dunajčani v najkrajšem času poglobiti v pravo jedro nacionalsocializma in je ukazal, da mora vsaka dunajska strankina odganizacija v času od ll. ^ 21. julija prirediti dnevno po 40 do 60 predavanj o nacionalsocialističnem nauku, dolžnost Dunhjčanov pa je, da se teh predavanj udeležujejo. Republikanska armada je po vojnem poročilu iz Barcelone v južnem odseku bojišča pri Baracasu, odbila vse napade nacistov. Bitka je trajala 4 ure. Republikanci so na to iz- Zadnji avstrijski policijski minister Mihael Skubl, ki je bil pred vojno policijski komisar v Ljubljani, je, kakor se sedaj potrjuje, konfin'" ran v mestu Kassel v Nemčiji. Konfiniranje ob-obstoji v tem, da ne sme zapustiti mesta in d3 se mora vsak dan parkrat javiti pri pojlcft Bivši Schuschniggov minister prosvete Pestner pa se nahaja v koncentracijskem taborišču Dachau. . . c Avstrija ni prišla praznih rok v Nemčii0' vršili protinapad pri Serocruzi in San Avstrijski listi sedaj izračunavaj0i koliko ziata Rocu in prizadjali sovražniku velike in deviz (terjatev v tujih državah je zased3 brani, pošiljati moko v Španijo, kon- j izgube. V letalski bitki so republikan-denzirano mleko, bolniške potrebščine, ska letala sestrelila 8 nacističnih letal, in sto in sto drugih potrebščin, ki jih zgubili so pa tri svoja letala. Dama Ut p# svetu Dr. Stojadinoviič 50-letnik. V soboto, dne 23. t. m. je praznoval ministrski predsednik dr. Stojadinovič 50-letnico svojega rojstva. — Med drugimi je jubilantu čestital tudi kancler Hitler, italijanski tisk pa je objavil o dr. Sto-: jadinoviču obširne in laskave članke. Parlamentarna delegacija bo v kratkem odpotovala pod vodstvom predsednika skupščine g. Čiriča v Sofijo, kjer bo obiskala bolgarske parlamentarce. Društvo »Prijatelj slovenskih goric« je izdalo oklic na slovensko javnost za pomoč radi po-vodnje težko prizadetemu prebivalstvu ob Muri. Škoda baje znaša 9,000.000 dinarjev. — Prispevki naj se pošiljajo na društvo »Prijatelj slovenskih goric« v Ljubljani. Nabiralno akcijo je odobrila banska uprava. Velike verske svečanosti pravoslavne cerkve so se vršile V soboto, dne 23. t. m., ko je bila obletnica smrti patrijarha Varnave. Prva mednarodna tekma letečih modelov je bila otvorjena minulo soboto na aerodromu v Ljubljani. Tekme se je udeležilo 47 tekmovalcev iz enajstih držav. Med tekmovalci je tudi ameriški Slovenec John Zaic. »Jugoslovenski Čelik« .(Jugoslovansko jeklo). Tako se bo imenovala delniška družba, ki jo osnujejo v Beogradu z glavnico 600 milijonov dinarjev. Ustanovitev družbe pomeni centralizacijo rudnikov in tovarn: v Zenici, Brezi in Ljubiji. Družba bo stremila po nadaljnji centralizaciji. Državna hipotekarna banka bo udeležena pri družbi z 200 milijonov dinarjev glavnice. Beograd dobi olimpijski štadion. V zadnjem času je bil v Beogradu voditelj telesne vzgoje v Nemčiji. Sedaj pa javljajo, da bo beograjski olimpijski štadion gradil nemški profesor arhitekt Werner March. Vlada ga je že pooblastila za to delo. Palačo borze dela v Beogradu bodo slovesno otvorili v prvi polovici avgusta meseca. Radi par jabolk, ki jih je pobral 18-letni posestnikov sin Geršak Ivan v sadovnjaku v Plesu pri Kozjem, je Nerat 'Strelil z lovsko puško na mladeniča in ga ubil. Storilca so aretirali in upamo, da bo dobil za svoj zločin primerno kazen. Živinska kuga na parkljih in slinavka se v Nemčiji silno razširja. Nad 125.000 hlevov je bilo okuženih v Nemčiji okoli 15. t. m1. V Avstriji je okuženih 2000 hlevov. 46.000 katoličanov je na Dunaju priglasilo izstop iz cerkve, odkar je v Avstriji zavladal nacional-socializem. Čudno, da o teh izstopih ne ve nič poročati »Slovenec«, ki hoče sicer biti najbolj informativen list. 147 zdravniških mest je razpisala dunajska mesti'ei občina. Baje primanjkuje zdravnikov, ker so židovskim zdravnikom prepovedali izvrševanje prakse. Francoski zunanji minister Bonet je te dni podrobno informiral češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega o razgovorih z angleškim zunanjim ministrom Halifaxotn in povdaril, da je ostalo angleško-francosko stališče do Češkoslovaške neizpremenjeno in da obe vladi budno zasledujeta razvoj dogodkov. Poljsko potniško letalo, ki je vozilo na progi Varšava—Bukarešta, je v bližini mesta Campo-lunge padlo na tla, pri čemur je bilo ubitih 14 oseb. Severne države in društvo narodov. V Ko- danju so se sestali na konferenci zastopniki Norveške, Danske, Finske, Nizozemske, Luxem-burga in Belgije, kjer so razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzele te države v bodoče do Društva narodov. Ruski protest v Varšavi. Ker je varšavska policija namestila v bližini ruskega poslaništva posebne straže, ki legitimirajo in često tudo! aretirajo osebe, ki se po opravkih zglasijo v poslaništvu, je upravnik poslov po nalogu sovjetske vlade vložil oster protest pri poljski vladi. Portugalska je priznala aneksijo Ab e sini j e in s tem italijanski imperij. V New-Yorku je izvršil samomor senator Julius Bertad, ker so mu prišli na sled, da je bil soudeležen pri izdajanju dovoljenj za prodajo alkoholnih pijač. v v Nemčija v Avstriji. V avstr, narodni banki i£ dobila zlata za 220 milijonov mark. (Nem^3 državna banka je do tedaj imela zlata samo 33 76 milijonov mark). Na zlatih devizah je dobila okrog 110 milijonov mark, na naložbah ' Angliji 55 milijonov, na klirinških dobroimet' jih okrog 100 milijonov, skupaj okroig 7760 milijonov dinarjev. Razen tega cenijo še privatna avstrijska imetja v inozemstvu na 1.1 d® 1.6 milijard mark. Zakaj naSa mesta ne grade delavskih stano* vanjsklh hIS Beograd gradi 20 hiš. V Sloveniji je po mestih veliko p°' manjkanje delavskih stanovanj. ' Ist° velja večinoma za industrijske kraje. Beograjska občina, ki je glede počenih stanovanj jako ubožna, bo zgradil3 letos do 1. novembra 1938 20 hiš s H/ delavskimi stanovanji. Občina in min3' strstvo socialne politike sta uigotovikj da je treba zgraditi najmanj okoli tisoc delavskih stanovanj v Beogradu. V t3 namen se zbere glavnica 25 milijonti dinarjev, ki je poskrbita vsak pol. Pri nas se delavskih stanovanj ne gr3' di, ker se nihče ne interesira za vprašanje. Delavstvo, ki mora prei»3j šati stanovanjsko bedo, naj zahteva 0<* občin stanovanjsko akcijo. Ali sl ie poravnal naročnino? A še ne, Izpolni avojo dolino**1 MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 36 — N-da-a! — je tiho zategnil Dosjekin. — O vsem tem je treba razmišljati. Kaj če bi ti, Peter Vasiljevič enkrat zbral svoje sile in nam napisal knjižico o vsem tem, razložil bi nam svoje misli, a mi bi jo na skrivnem natisnili in razširili med ljudi, to — to bi se ljudstvo zamislilo, uhi! — Kje pa jaz morem, Jegoruška — se je smeje in mahaje z rokama otepal starec, — saj nisem zmožen? Razumem že — razumem: ljudem vsaditi take misli, — to bi jih razhudilo in dvignilo! Ampak napisati to nisem zmožen, ne znam, kaj bi tajil. — Eh, škoda! A ti bi mogel, Vanjuša, vse te preroke, ki so bolj odločni, povezati v šopek in v knjižico! A te razne naše sekte — Marijina vera, Akuikina vera, Pantelejeva bratovščina — so same zablode! Zamaknil se je, ožarjen z našim smehljajem. — Ko naraste naše število, začnemo s časopisom ... V njem bomo lahko o vsem pisali! Tebi, Vanja, bomo poverili vse cerkvene in verske reči — le pripravi se! — Saj se učim — je skromno rekel Vanja in od samega veselja je postal kakor breztelesen. — Potrebna bi mi bila knjiga o vesoljnih cerkvenih zborih, kako so se škofje volili za te zbore, v čigavem imenu so določali cerkvene dogme in verske resnice in sploh — kako se je vse to delalo? Kuzin je majal z glavo in rekel: — Vidim, da nameravate še veliko napraviti, daj vam Bog svojo pomoč! A kaj pa posvetne knjige pišejo o teh vprašanjih, a? Dosjekin je z roko pogladil travo in odgovoril: — V naših — se zanika! — Popolnoma? — Popolnoma! Starec je stisnil ustnico z zobmi in si pogladil brado. — To je zelo neprijetno! Kako bi rekel... Se niso li prenaglili s tem, a? — Sam poglej in prečitaj! — Hm ... Treba bo res pogledati... Težko mi bo to razumljivo, a? — Poskusi! — ga je ljubeznjivo vzpodbuja! Je- gor. — Treba bo poskusiti! Po tem razgovoru je Kuzin še z večjo vnemo tekal po okrožju, izginjal, se nenadno spet pojavljal in pravil: — O, to je imeniten kmetič, kakor nalašč ustvarjen za našo družbo. A ta tudi. In še tale. Ljudi je izbiral po svojem čustvu in se je redkokdaj v njih zmotil, vsi njegovi znanci so bili tako ali drugače v živo zadeti v svojih dušah od gorja in ponižanja poslednjih let in vidleo se je, da vsi razumejo, da tako živeti, kakor so doslej živeli, — ni bilo več mogoče. — Jaz bom vaš pravi človeški lovec! — se je hvalil Kuzin in je sočutno pristavil: — Ampak presneto malo vas je, pismoukov, j>remalo za vse te kraje! — No, — je godrnjal Jegor, — čez mero na111 jih bo navlekel, preveč si prizadeva. Kje pa more' mo vsem razbistriti glave, nam je treba samo v toliko pridobiti očete, da bi svojim otrokom ne branili — to bi nam zadostovalo! Vedno bolj nam je bilo jasno, da nas je Priv .... .. . oD malo: poletna dela na poljih so bila končana, zgodnjih jutrih je že bilo slišati veselo pritrkavanj cepcev, ljudje ki so opravili glavna kmečka dela. s° nas vlačili na vse strani. Avdjej, ki se je čez poletje namučil in nadela*' rt-vujcj, tv i se je cez poietje namučil in nauo*--je postal mršav in je vedno bolj venel, postal r J 1 V . . 0 dolgočasen in zanemarjen. Aljoša je bil zaposlen otroci in je komaj uspeval odgovarjati na njih WXK šanja. jezil se je in klel, a Vana — nam je bil sla." pomočnik: ves se je poglobil v svoje delo. — rel1,' gija in cerkev. Le Dosjekin je vlekel kakor k on J' po tri noči zaporedoma, ne da bi kaj spal, begal J iz ene vasi v drugo, čital je iz časopisov članke ^ dumi kmetom, ki mu jih je Kuzin zbiral skupaj. Jc' gor je z vztrajno gorečnostjo čital »Zbirko zak° nov«, »Odredbe o kmetijstvu« in druge knjige zemljiškem vprašanju' in kakor je bilo videti, je ze napredoval v razumevanju teh modrosti. ^ — No, to so pa res zakoni! — je pravil. njih je človeku kakor ribi v mreži, kamor suneš nosom — povsod je zanjka! Ozlobljen je pljuval in tožil: ^ (| — S čim vse mora človek tratiti svoj dragoce čas, a! Eh, ko bi se mogel poučiti in prečitati ne« dobrih knjig! (Dalle prlhodnfll) loralnem oziru, popolnoma zadovoljno in se H-*n° zahvaljuje vsem delavcem, da so pri-ik i?V y tako ve^em številu posetili. ‘'K s rth mnogo pripomogla tudi rudarska len ■ ^ Je neurnorno igrala, program pa sta j Po izpopolnila pevska zbora »Vzajemnosti« ' ln ')• ki sta zapela več lepih delavskih in Modnih pesmi. Razvitje prapora se bo vršilo ruSo leto. JESENICE . Razrešeni delavski zaupniki so zmagali pred *avnjm svetom. Leta 1936 je banska uprava 3Zrešila tri delavske zaupnike ss. Celesnika če*26!3, Stražišarja Viktorja in Kralja Ignacija, ,.s da so prekoračili svoje funkcijske dolžno- i ' Pritožba na Ministrstvo socialne politike oila odklonjena, nakar je tovarna še istega ne odpustila vse te tri zaupnike iz službe, župniki so proti razrešitvi napravili tožbo na rJiavni svet in ta je unižil dne 17- Junija t. 1. n?,..br. 28734/37 rešenje Ministrstva socialne Politike in narodnega zdravja ST. Br. 94880/36 p, One 16. januarja 1937 v celoti. Razsodba rzavnega sveta pravi v bistvu tole: Če so se aupniki res težko pregrešili proti svojim dolž-la°S t ’ mora ugotoviti pristojna inšpekcija de-“• .Ja mora izvesti preiskavo neposredno po vojih organih. Šele. če je ta postala točno ."Ko, se more iznesti odločitev o razrešitvi, sni aJt*ov Pa razvidno, da banska uprava ..^oh ni vodila nobenega postopanja po svo-f* Pristojnih organih. Rešenje sicer pravi, da 0 Pristojne oblasti ugotovile kršitev. Medtem edina pristojna oblast t. j. Inšpekcija dela, sn i. n' ni£esar Preiskovala. Nasprotno je In-r?if cija dela zahtevala svoje poročilo od ^rajnega načelnika v Radovljici in na tem poročilu ter na poročilu policijskih organov je Kradila svojo odločbo. To je nasprotno žarkom in ker je Inšpekcija dela postopala pro-. zakonitim predpisom ni moglo rešenje Mi-"!s|rstva take odločbe potrditi. Rešenje Mi-!'s.'rstva je zatorej uničeno. Ta sodba je za f*^iiške zaujpnikle dalekosežnega \pomenaA in “' na nji temelji cela vrsta tožb in sklepov tal- J53 *50, se zcla' VSa ta vprašanja rešijo 2*0 kakor to predvidevajo zakoni. Nas ve-. *. da so delavski zaupniki po poldrugoletn ^roi prišli do svojih pravic. .16 delavskih zaupnikov na zatožni klopi. Ko * Potekala funkcijska doba delavskih obratnih '»Upnikov na Jesenicah za I. 1937 so le-ti v razrešenih tovarišev in zaradi ^razčiščenih zadev razreševanja in odpustov aznih delavskih zaupnikov v 1. 1937 sklenili se volitve za 1. 1938 ne vršijo in se man-“>*ti delavskih zaupnikov podaljšajo za I. 1938. o odločitev plenuma obratnih zaupnikov so “Upniki sporočili delavstvu pri KID po poseb-' n letakih. Zaradi teh letakov, ki so jih podrsali vsi zaupniki in so bili tudi v nekaj dneh apietijeni, so bili vsi zaupniki najprej poiicij-ko kaznovani od 100,— do 500,— din, za-e*n pa so bili še vsi obtoženi po čl. 4 zakona s zaščiti države. In v četrtek dne 14. t. m. je vršila v Ljubljani pred sodnikom poedin-2 m razprava proti vsem 16 zaupnikom. Vsi .upniki so svojo krivdo zanikali. Kmalu po ni zaslišanju je bila razprava preložena na • znejši čas, da se pregledajo še razne stvari '' Preiščejo razne med tem dospele in ureje- zadeve. V tej pravdi bo odločilna tudi sod-IJržavnega sveta, o kateri tudi poročamo. ZIDANI MOST Tudi banke že prodajajo radio-aparate. Na- 'ocmk iz Zidanega mosta nam piše: Pred me-*ei je večkrat prihajal k meni potnik neke celj-tvrdke z radio-aparati in mi po dolgem prigovarjanju le vsilil radio-aparat, za ceno Koro 4000 din. Aparat sem imel nekaj dni «oma m Sem ga nato istemu potniku vrnil, ker Pioh ni igral ter vzel drugega od iste tvrdke. jp Prejemu prvega aparata sem podpisal pot-‘‘Ku nek papir, samo da potrdim, da sem aparat Prejel in nisem sploh utegnil prečitati, kaj vse bilo na tem papirju napisano, ker je bilo ‘ega preveč. Tembolj sem se začudil, ko sem red kratkim prejel tožbo Srpsko-Švajcarske "anke v Beogradu, ki me toži pri razsodišču rgovske zbornice v Beogradu na plačilo kupone za radio-aparat, ki sem ga imel le par in že zdavnaj vrnil celjski tvrdki. Šele ko se,n iz tožbe razvidel, da sem takrat, o sen, prejel aparat podpisal naročilnico, s ka-slaJkuP“iem aparat od te banke in da je celj-*a tvrdka le posredovalka banke, ne pa da bi [oaajala aparat sama kot je meni zatrjeval DnrtL Po,tnik- beIe sedaj sem tudi videl, da sem sdIm,1 v »aro^ilnici- še preden sem aparat da c p°z,lal. da je aparat popolnoma dober in Ravt6 brekam ugovora, da ne bi bil dober. Drl,,° tako sem podpisal, da mi ima banka točni00,vxS3k čas odvzeti aparat, ako ne bi zan!.h P^eeval obrokov in da v tem primeru Dravi!.« -u1* vsi že plačani obroki' ‘er nimam takem { X ,eriati nazai- Jaz bi iahk« potem- morrih ^ • Že skorai ce,° kuPnino, pa bi bi mi* Anlefa obroka ne mosel plačati in Pa h V^kau!:e smela odvzeti aparat, obenem Tak?i 1 obdržala vse to, kar sem ji plačal. Sodhi določb je v tej pismeni po- 'So f, VCr .Vpraša"' Vas- a|i je vse to ve-1 skleniti * t {? be.°Krajski bank' dovoljeno dolnPJ. e kV,p^IJ.e-. — Po našem mnenju apa- Veličastna proslava kulturnega dela v Hrastniku Za dne 10. t. m. nameravana proslava 30-letnice obstoja pevskega zbora Vzajemnosti II. v Hrastniku, se je zaradi slabega vremena vršila preteklo nedeljo in je bila res prava manifestacija proletarske zavednosti, kar je lahko v ponos delavstvu cele Slovenije. Po prihodu vlakov se je razvil ogromen sprevod, kateremu na čelu so bili kolesarji, mladina, steklarska in rudarska godba. Vse delavske hiše so bile s cvetjem in rdečimi zastavami okrašene, raz oken so sodružice sipale cvetje na sprevod zlasti na mladino, katera je z vso otroško navdušenostjo prepevala delavske pesmi. Sprevod se je vil na veselični prostor, kjer se je vršilo slavnostno zborovanje, katero je otvoril in vodil s. B e u t e 1, ki je tudi pevovodja zbora. Pozdravil je vse navzoče, zlasti pa hrastniškega župana s. K. M a -1 o v r h a, predsednika centrale Vzajemnosti s. dr. Jelenca iz Ljubljane ter vse ostale goste. Burno pozdravljen, je uvodoma govoril s. Malovrh, kateri je kot sodrug in kot župan ča-stital ustanoviteljem in dosedanjim članov Vzajemnosti in vzpodbujal mladino, da se priključi in nadaljuje započeto delo za razvoj delavske kulturne organizacije. Posebej je čestital pevovodji s. Beutlu za njegovo neumorno delovanje in uspehe na pevskem polju. Za njim ie s. dr. Jelenec v lepem govoru orisal pomen izobrazbe za delavstvo in v imenu centrale čestital pevskemu odseku na dosedanjih uspehih. Prireditev so dalje pozdravili: ss. Kollner in OberSkal za strokovne prganizacije in Jamšek za »Vzajemnost I.« iz Hrastnika, Krč za strokovno organizacijo, Brezar pa za »Vzajem- ! nost« iz Kranja, Zupan za delavske kolesarje in Dečman za »Vzajemnost« iz Litije ter Hudi I za športni klub Hrastnik. Končno je govoril s. P e t e j a n iz Maribora, ki je orisal vse težkoče in žrtve delavstva na j kulturnem polju in pomen kulturne organizacije. Omenil je kulturne razmere delavstva v čehoslovaški republiki in vzpodbujal vse zlasti mladino, da sledi vzgledu čehoslovaškili sodrugov, pridno širi naše kulturne in strokovne organizacije, čita in širi knjige Cankarjeve družbe. »Delavsko politiko« in ostali socialistični tisk. Vsi pozdravi so bili sprejeti z burnim odobravanjem, za katere se je iskreno zahvalil s. Beutl. Nato je s. Saurič podal pregled delovanja in razvoja društva v zadnjih tridesetih letih, iz katerega je razvidno, kako težki so bili časi steklarjev, ki so vodili hude boje z nemškimi šovinisti, preden so razbili nemško pevsko društvo in ustanovili svoje delavsko-socialistično pevsko društvo. S. Maurer je v imenu pevskega odseka izročil s. Beutlu krasen znak za njegovo požrtvovalno delo v svoj-stvu pevovodje za kar se je Beutl ves ganjen zahvalil in obljubil, da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje moči napredku pevskega zbora Vzajemnosti in za ostali delavski pokret. Pri slavnosti je pel jubilejni pevski zbor, obe godbi pa sta neumorno iprali. Popoldne se je vršila veselica, ki je kakor dopoldanska slavnost, lepo uspela,za kar ,gre prirediteljem vse priznanje. Ves čas je bil navzoč in pridno pomagal pri delu ustanovitelj prvega pevskega društva s. Papež, ki je bil deležen obilo čestitk in po zdravov. ČETRTINSKA VOŽNJA ZA NARODNI TABOR V MARIBORU Četrtinska vožnja velja od 12. do zaključna 16. avgusta t. 1. in je namenjena jubilejni razstavi predvsem pa narodnemu taboru. (Obstoji tudi ugodnost polovične vožnje v območju Mariborskega tedna, ki se vrši od 6. do 15. avgusta 1938.) — Vsak prijavljenec-udeleženec proslave odnosno narodnega tabora, ki se vozi z vlakom, mora imeti: a) taborsko knjižico (po 2 din), b) taborski jubilejni znak (po 2 din), c) železniško legitimacijo (obrazca K-14 din 2). Vsak drugi udeleženec, ki se ne vozi z vlakom, mora imeti na proslavi: a) taborsko knjižico, b) taborski jubilejni znak. Udeležnci. ki se vozijo z vlakom, kupijo na odhodni postaji polovično karto do Maribora, ki velja za brezplačno vožnjo nazaj. Obnem s to karto prejmejo tudi železniško legitimacijo obrazca K-14, na kateri dajo pri našem odboru pred povratkom iz Maribora potrditi udeležbo na taboru. S taborsko knjižico in s taborskim jubilejnim znakom ima vsak udeleženec prost vstop na vse prireditve narodnega tabora. Drugih vstopnin ne bomo pobirali. MARIBOR Del. kulturna društva (vseh 15.) se naprošajo, da prihodnji teden pripravijo vse predmete, ki jih nameravajo dati v kulturno razstavo Prvega atvgusta se bo začela razstava urejevati in mora do 4. avdusta biti vse gotovo. Za drobne dragocene predmete naj se preskrbe vitrine pod steklom. Slike naj bodo po možnosti povečane, male slike in razglednice naj se pa pritrde z gumiranimi vogalčki, ki se dobe v pajpirnicah, na bloke svetlosivega močnega kartona, v dveh vrstah (po 3 v eni, torej 6 na enem bloku). Na vrhu naj se označi organizacijo, pod vsako sliko se pa prilepil trak papirja, na katerem bo s strojem napisano, kaj slika predstava. (Lahko je tudi več slik na enem bloku, a največ 12). Vzame naj se samo res lepe in najbolj značilne slike % društvenega življenja, ne samo običajne skupinske slike. Povečane slike in bloki naj bodo v okvirjih, črne ali temnordeče barve. Za to so dobre tenke in ozke latice, ki se ovijejo s kresp-papir-jem. Podrobnejša navodila v dvorani Delavske zbornice in v naši upravi. Voščeno platno, namizni prti pri Jakob Lah, Maribor Kazen zaradi neprijavljenega sestanka. Sre- sko načelstvo Maribor, desni breg je obsodilo zidarja Ivana Mozetiča na kazen din 3000.—• oziroma na 20 d*ni zapora v slučaju neizterljivosti, češ da je sklical 13. februarja t. 1, v Studencih in v Radvanju sestanke tekstilnih delavcev, ne da bi jih prijavil. Mozetič je vložil proti tej sodbi pritožbo na bansko upravo, ki pa je pritožbo zavrnila, češ da je krivdo Mozetič sam priznal, a razen tega je še potrjena po pričah Francu Stritihu in Branku Babiču. Obenem je ministrstvo notranjih zadev odredilo da se Mozetiču odreče pravica do daljnega bivanja v Jugoslaviji, ker je italijanski državljan in je moral Mozetič 10 dni po prestani kazni zapustiti našo državo. Istočasno z Mozetičem je ibil kaznovan na enako globo tudi Ljubljančan L., ker je prišel na dotična sestanka in so ga detektivi na povratku s sestanka aretirali v vlaku na Pragerskem, kjer so našli pri njem tudi seznam- ude- ležencev in na ta način prišli sestanku na sled. Prijava zasebnih prenočišč. Prijave za obisk letošnjega VII. Mariborskega tedna in proslave dvajsetletnice osvolbojenja dokazujejo, da bo prišlo od 4. do 17. avgusta v Maribor toliko tujcev, da jih v hotelih in drugih javnih prenočiščih ne bo mogoče nastaniti. Radi tega se obračamo na vse, ki bodo imeli v temi času na razpolago zasebna prenočišča, da jih dajo na razpolago (prireditvenem vodstvu proti primerni odškodnini. Prijave sprejema od 25. t. m, vsak dan od 15. do 17. ure pisarna »Putnik« v Gradu. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov in pekovski iportni klub (PSK) v Mariboru! priredita v nedeljo, dne 31. julija t. 1. veliko poletno veselico na vrtu gostilne Pulko na Te-znu. Na sporedu je petje in druge raznovrstne zabave. Igra priljubljena godba. Začetek ob 13. uri. Vstopnine ffli. Prijatelji društva vljudno vabljeni! — Odbor. Krojni tečaj za žiensko krojaštvo, ki ga vodi banovinski strokovni učitelj g. Knaflj, se otvori v Mariboru dne 1. avgusta t. 1. ob 18. uri v poslopju dekliške meščanske šole (poleg Mestne hranilnice). Priglašeni udeleženci so bili pismeno obveščeni. Novi interesenti lahko dobijo informacije v pisarni obrtnopospeševalnega referata na sreskem načelstvu. Fotoamaterstvo je šport, ki se pri nas nenavadno lepo razvija. Naši fotoamaterji so dosegli že tako umetniško višino, da se lahko udeležujejo največjih mednarodnih razstav in tekmovanj in dosegajo celo prve nagrade. Zato je razumljivo, da postaja zanimanje za fo-toamaterska dela tudi med najširšimi sloji vedno večje. To so pokazale vse dosedanje naše fotoamaterske razstave in to bo pokazala tudi letošnja v okviru VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. Mestno poglavarstvo Maribor razglaša. Razpisana sta natečaja za sprejem v pomorsko zrakoplovno podčastniško šolo v Divuljah ter strokovno podčastniško šolo v Šibeniku. Vsi tozadevni pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu. dolofkl e .V,p?IJ.e- — Po našem mi rat in j v .nar(?eilnici, da morate Vi vrniti apa-te "in^a zgubite tudi vse že plačane obroke da s? l tnar0C' nici’ da je aparat dober in ^e bil Hnjf« vsakega ugovora, da bi aparat niste impr glede na to, da aparata sploh ■meh prilike preizkusiti, ne morejo biti veljavne, ker je proti dobrim šegam. Neveljaven pa je tudi dogovor, da je edino pristojno za razsojo sporov med Vami in med banko razsodišče pri Trgovski zbornici v Beogradu, ker ste aparat kupili na obroke in Vas more banka po zakonu o .obročnih poslih tožiti le pri sodišču, v čigar območju stanujete. Tudi če bodete pri razsodišču v Beogradu obsojeni in Vas bo banka na podlagi te sodbe rubila, bodete mogli še vedno doseči v izvršilnem postopanju, da se sodba in izvršba izrečeta neveljavnim. CELJE Delavci, trgovci in obrtniki. Še je čas, da si izpopolnite svojo knjižnico s prekrasnimi knjigami Cankarjeve družbe. Zatorej ne oklevajte ter jih še danes za malenkostno ceno din 20 naročite pri poverjeniku Božič Alojzu, trgovcu v Celju, Kralja Petra cesta 31. LIBOJE PRI PETROVČAH Pri mezdnem sporazumu, ki je bil sklenjen dne 4. julija t. I. med Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije in vodstvom keramične tovarne, so bile delavstvu zvišane mezde za povprečno 10%, ne pa 20%, kakor je pomotoma poročal »Delavec«. Kolektivna pogodba, ki ie bila sklenjena leta 1924, ostane še nadalje v celoti v veljavi. — Odbor. Opozorllot Podpisani iizjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih je in jih bo even-tuelno napravila moja žena brez moje vednosti. — Maroh Ivan. POBREŽJE PRI MARIBORU Češki večer, katerega je preteklo soboto pri redila tukajšnja »Vzajemnost«, je v vsakem oziru kar najlepše uspel. Udeležba je bila za ta julijski čas naravnost lepa. Spored je bil zelo pester in lep. Pevski del je častno opravil pevski odsek »Vzajemnosti« na Teznu, godbeni pa mandolinistični odsek mariborske Vzajemnosti, kateri je na tem večeru pod vodstvom s. Gregorčiča prvič javno nastopil in pokazal zelo lep napredek. Na sporedu so bile deklamacije, govorilni zbori in odlomek iz igre »Štrajk« povečini od pisatelja B e z r uč a. Vse te točke so pobreški sodrugi s sodelovanjem nekaterih mariborskih sodrugov lepo in precizno izvajali ter pokazali veliko ljubezen do kulturnega dela. Vse pevske, godbene in dramske točke so bile sprejete z velikim aplavzom: veliko pozornost So vzbudile deklamacije, za kar gre deklamatorjem vse priznanje. Slavnosten govor je održal s. Petejan, ki je orisal pomen in potrebo takih prosvetnih večerov za dvig kulture med našim delavstvom in poglobitev vezi med našim in čehoslovaškim delavstvom. Govoril je na kratko o visoki kulturni in organizacijski stopnji čeških sodrugov in češkega naroda — o demokraciji in svobodi. Njegova izvajanja so bila sprejeta z navdušenim odobravanjem. Tega večera se je udeležil kot zastopnik mariborskih Čehov g. Bureš in lepo število tukajšnjih Sokolov. Sirite naS list! MARENBERG Krasen delavski popoldan so imeli delavci iz Marenberga in okolice v nedeljo popoldne. Kljub soparni vročini je prišlo v gostilno Ši-kerja toliko delavcev in njihovih žen, da so bili obširni .gostilniški prostori tnnogo^ premajhni in je bila polna stranska soba. Še v veži so se gnetli in celo na ulici so stali delavci in skozi odprta okna poslušali predavanje s. dr. Peismana o naši delavski zažčiti. Na neštetih slučajih krivic, ki so se zadnji čas zgodila delavcem po raznih podjetjih, je predavatelj v resnih in šaljivih besedah čez eno uro razlagal, kako je delavec zaščiten pred izrabljanjem po naših zakonih. Delavci so sami pritrjevali, da podjetniki najbolj zlorabljajo nezavedne in neizobražene delavce in da je zato predvsem potrbno. da se vsak delavec izobražuje, da premišljuje in čita svoj delavski časopis in da zvesto vztraja v organizaciji. To je najbolj potrebno v Marenbergu in okolici, kjer podjetniki do neznosnosti izrabljajo delovno silo in plačujejo take mezde, da si nobeden ne more ničesar nabaviti za zimo, kar zadene posebno stavbince. Povrh tega pa jih še priganjajo, če tudi delajo, da so res pravi trpini. Ob koncu se je priglasilo zopet lepo število novih naročnikov »Delavske politike«. Nebroj je bilo vprašanj o krivicah v Marenbergu, a s! Gradišnik je zbral za tiskovni sklad »Delavske politike« din 34.75. Vsi so bili silno zadovoljni s predavanjem in so si iskreno želeli, da bi se predavatelji čim preje zopet vrnili v Maren-berg. S. Jelen ie bil to pot žal zadržan in ni mogel priti. Pač pa smo imeli v svoji sredini zanimivega gosta, hčerko znanega socialnega češkega pisatelja Karla Novyja iz Prage, viso-košolko Sonjo, ki je z zanimanjem sle- dila temu našemu prosvetno-socialnemu delu med obmejnim delavstvom, ki ie sicer popolnoma prepuščeno samemu sebi in izrabljanju obmejnih nemških bogatašev'. »Wir marschieren...« Tudi v obmejnem Marenbergu se je lepo razvil turistični promet. Iz vseh krajev so prišli .gostje na počitnice, a posebno mnogo jih je iz bližnje Nemčije. Sicer jim tam ne dovolijo vzeti mnogo denarja seboj, toda Nemci imajo v Marenbergu vse polno sorodnikov, znancev in prijateljev in tako že med seboj poračunajo« da lahko pridejo preko meje tudi brez denarja k nam na letovanje. Te dni smo imeli celo večji obisk iz Berlina. Pripeljalo se je okrog 30 nemških visokošolcev, ki so se po prihodu vlaka na postajo Vuhred formirali v sprevod, nato korakali med peva-njem znane nemške pesmi: »Wir marschieren« proti Marenbergu. Ko so prišli v trg, so se brez vodiča ustavili pred tukajšnjim zastopnikom Nemcev g. Langom in dva moža sta stopila v hišo, drugi so ostali v pozoru na trgu, nakar so bili gostoljubno pogoščeni od Maren-beržanov. Naslednji dan so se odpeljali na obisk svojih soplemenjakov v Maribor, od tam v Kočevje in dalje proti jugu. Berlinski obisk je vzbudil med domačini vseobčo pozornost in je gotovo, da v teh dneh takšne parade gostov vzgojno prav ugodno učinkujejo na obmejno prebivalstvo. SLOV. BISTRICA Odhodnico zavednega sodruga Stanka Šnaj-derja je obhajalo I. delavsko kolesarsko društvo pretekli teden v svojem društvenem lokalu v hotelu »Beogradl«. Tamburaški odsek je uvodoma zaigral »Delavski pozdrav«, nato se je podpredsednik Gornjak Vinko v toplih besedah zahvalil Stankotu za pridno in požrtvovalno sodelovanje v vseh društvenih odsekih in je zlasti naglasil veliko razumevanje, ki jo je pokazal ta mladi sodrug za delavsko kulturno in športno delovanje. Prepričani smo, da bo s. Stanko tudi v Prevaljah, kamor .odhaja, imel dovoli prilike, da se bo lahko udejstvoval v delavskem) gibanju in na kulturnem poljui Govorilo je še nekaj sodrugov, pevski odsek pa je zapel več dtelavskih pesmi. Ob prisrčnem tovarištvu je potekel poslovilni večer, kljub tfrenkemu občutku, da nas zapušča agilen in dober sodrug. V Prevaljah želimo sodrugu Stankotu mnogo uspeha v poklicu in društvenem d'elu. STUDENCI PRI MARIBORU Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 31. t. m. II. mladinski dan, na predvečer, v soboto, dne 30. t. m. akademijo s pričetkom ob 8. uri v gost. Mraz. V nedeljo dopoldne pa bo koncert v studenškem parku in sicer ob pol 11.—12. ure. — Naproša se vse kulturne, športne in strokovne organizacije, da ne priredijo na ta dan nobene prireditve in da se udeležijo te proslave. - Odbor. Iz mednarodne politike Konferenca štirih glede čehoslovaškega vprašanja. Nemški poslanik v Londonu je razgovorjal z angleškim predsednikom vlade Chamberlainom ter predlagal, da se skliče glede čeho-slovaškega manjšinskega vprašanja konferenca štirih velesil (Nemčija, Francija, Vel. Britanija in Italija). Nemčija kaže s tem zopet svojo miroljubnost, ki ima namen ali zavleči rešitev ali pa tudi izločiti vpliv Rusije, V mednarodnih krogih predlogu prav ne zaupajo-, ker ni verjetno, da ibi se na konferenci d'oseglo soglasje in ker hi se s tem kršila suvereniteta čeho-slovaške republike. — Angleška vlada pa je baje s predlogi jako zadovoljna? Združene države oborožujejo Kitajsko in Japonsko. V Zedinjenih državah so prepovedali izvoz orožja. Uradna statistika pa kaže, da so Zedinjene države prodale mnogo letal in drugega vojnega orožja v Kino, Japonsko in holandsko Indijo, kakor je bilo uradno .dovoljeno. Prepoved izvoza je torej pospešila kupčijo. Kapitalist vedno najde pot, da obide zakon. Vatikan in rasizem. V Vatikanu so vznemirjeni, ker je pričelk tudi Italija precizirati svoj plemenski program, J ki naj poživi akcijo italijanske politike. Itali- J janski listi razjasnjujejo pojem rasizma ter dostavljajo, da Italija hoče ščititi italijansko raso, ne se pa izključevati od drugih. To je neza- j upanje v »svojo čistost«, Z ozirom na to, ker j se Vatikan oglaša .ob tej priliki, utegne na-i stati nov spor med Vatikanom in Mussolinijem. ' Mussolini hoče ščititi svobodo akcije in propagande, ne briga ga pa toliko Vatikan in rasa, Rusija in Japonska. Rusija je zasedla del mandžurskega ozemlja, češ, da je njen. Na japonski protest >so rekli, pa pridite ponj. Imamo pa še nov dogodek. Blizu vasi Vid-noje -ob nusko-mandžurski meji se je vozilo po reki šest .mandžursko-japonskih vojakov v motornem čolnu. Pri vasi Fajngov na ruskem ozemlju so se izkrcali in pričeli streljati na ruski motorni čoln. Ruska straža je te vojake vjela in z njimi čoln in orožje. Japonska je ultimativno zahtevala izpraznitev ozemlja okoli Čankufenga, isicer bo Japonska rabila silo. Arabske brošure s Hitlerjevo sliko. Palestina in Transjordanija delata Angliji skrbi. Upori in umori so na dnevnem redui V zadnjih 24 urah je bilo umorjenih 12 Židov. Agitacijo vrši neka tuja sila nad1 arabskimi političnimi funkcionarji z brošuro v arabščini, ki nosi Hitlerjevo sliko. Angleške oblasti iščejo razširjevalce brošur. O umaknitvi prostovoljcev iz Španije. V smislu sklepa odbora za nevmešavanje špansko državljansko vojno glede umaknitve prostovoljcev vladi še nista odgovorili, ne nacistična ne republikanska. Po konferenci v Evianu Zastopanih 332 držav. Nacionalni šovinizem ,|e izrabil plemensko vprašanje v svoje politične in imperialistične namene. Z gesli, ki so brez velike realne vrednosti, izvaja svojo politiko. Rasizem ima pa še eno veliko napako, ki zbuja nezaupanje. Ta je, da vsak rasizem trdi o sebi, da je sam najpopolnejši in da so drugi narodi ali človeška plemena manjvredna. Logična posledica tega naziranja je, da je treba manjvredne narode voditi in vladati nad njimi. To nazira-nje je povzročilo zaenkrat preganjanje Židov in ljudi, ki imajo drugačne nazore o plemenih človeštva in družabnem redu. Na inicijativo predsednika Zedinjenih držav, Roosevelta, je bila sklicana v Evian v Francijo mednarodna konferenca, ki naj reši te nesrečne begunce, ki so morali zapustiti domovino, ker so bili izobčeni iz družbe in oropani svojih služb in imetja. Na zadnji seji konference je o najvažnejših uspehih konference rekel lord Wintertort, da je Amerika obljubila, da sprejme vsako leto 28.000 naseljencev. Izvoljeni stalni begunski odbor se bo že 3. avgusta v Londonu konstituiral. Ta odbor, ki mff bo najbrže predsedoval Amerikanec, bo predvsem stopil v stik z nemško vlado, da se bo emigracija neimovitih ljudi olajšala in v redu vršila. V Palestino ni mogoče pošiljati večjega števila naseljencev, ker so tam nemiri in se namerava Palestina razdeliti. Anglija pa je pripravljena prepustiti izseljencem afriško pokrajino Kenjo (južno od Abesinije), ki je trikrat tako velika kakor če- hoslovaška republika in ima le tri milijone prebivalcev, med katerimi je 17.000 Evropejcev in 50.000 Arabcev in Indijcev. Anglija je doslej posredovala naselitev v Palestini. Od leta 1922. do danes je prišlo v Palestino 300.000 2idov, med temi 40.000 iz Nemčije. To je v taki meri danes nemogoče. Predsednik konference Taylor je rekel, da iznova poudarja, da so bolečine in trpljenje, ki se prizadevajo veliki skupini prebivalstva, neopravičene in so zavzele tako katastrofalen obseg, da pomenijo resno ogrožanje svetovnega miru. Na konferenci navedena dejstva nas opominjajo k pomoči. Konferenca pomeni le začetek. Mehanizem smo spravili v tek in nihče ga ne bo ustavil. Zastopnik Bolivije je izjavil, da je Društvo narodov že tisočem rešilo življenje in novi izseljenci bodo samo koristili kulturnim centrom, kamor bodo prišli. Poslanik Berenger se je zahvalil v imenu francoske republike konferenci za trud. Francija ostane zvesta svojim načelom, bo dalje sodelovala v znamenju mednarodnega bratstva ter smatra to akcijo kot pričetek kolektivnega dela, kot uspeh kolektivnega dela sploh. Glede sprejemanja emigrantov so se izjavile še druge države. Sklenjene resolucije predloži izvoljeni odbor tajništvu Društva narodov v Ženevi. Konferenca pomeni obsežno akcijo proti naj-neovejšemu barbarizmu, ki prezira najenostavnejša načela mednarodnega prava. \ ogledalu Katoliški starešina po starokatoliškem obredu. Mariborski časopisi iz Cirilove tiskarne se z ljubljanskim »Slovencem« vred dosledno zaganjajo v staro-katoliško cerkev in vse kar je z njo v zvezi. Prav radi tudi imenoma spravljajo v javnost, če se kak ločenec nato poroči po starokatoliškem obredu. Te dni pa se je nek odlični katoliški starešina, akademik z ugledno družabno in položajno pozicijo kljub intenzivnemu odgovarjanju katoliških veljakov poročil z ločeno ženo po starokatoliškem obredu. V splošno začudenje pa to pot ni najti nobenega javnega zgražanja v »Nedelji«, niti v »Gospodarju«, niti v »Slovencu« in tudi tako poročeni gospod je obdržal svoj položaj, čeprav se mu je moral poprej nek naprednjak preko noči umakniti, da so dobili »svojega« človeka na tisto lepo mesto. Tudi pohujšanja ni bilo čutiti nikjer in je vsled tega upati, da bo imela v bodoče mariborska občina staro-katoliške cerkve mir pred raznimi strupenimi napadi. Izkazalo se je zopet preizkušeno pravilo: »kar je dovoljeno bogu, ni dopuščeno volu«. « Kdor je sacialist, je član »Cankar* jeve družbe«. PTUJ Dramatični odsek »Vzajemnosti« prične s pripravami za predstoječo jesensko sezono že 1. avgusta. Pridite vsi, ki se želite udeležiti kratkega pripravljalnega dram. tečaja in sodelovati v igri, ki jo bomo vprizorili septembra v okviru proslav 20-letnice obstoja Jugoslavije. Vs podrobnosti lahko izveste na seji dram. odseka, ki se bo vršila v sredo, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »Vzajemnosti« Panonska 5. Krajevni Medstrokovni odbor priredi v nedeljo 31. t. m. zlet na Boč. Odhod zjutraj z vlakom do Poljčan, skupina kolesarjev pa istočasno (ob 6. uri točno) z Dravskga mosta v Ptuju, čez Ptujsko goro na Studenice. Vsaka skupina odrine po svoji poti na vrh. kjer se skupaj navžijemo svobodne narave. Opozarjamo sorodne del. strokovne, kulturne in kolesarske organizacije tudi iz drugih krajev na naš zlet in jih vabimo k soudeležbi. Družnost! Ameriški finančni minister Morgenthau je te dni obiskal Pariz, kjer je razgovarjal s francoskimi državniki. Morgentihau spada v ožji krog Rooseveltovih sodelavcev. Morda res ne vedo, Kar nočejo povedati, kdaj bodo volitve v narodno skupščino. Morda res ne vedo? Zakoni so tudi tako zapleteni, da je o njih napisal dr, Dragotin Jankovič kar celo razpravo v beograjskem »Vremenu«. Približno to-le pove: Po ustavi je določeno v členu 54., da traja doba narodne skupščine štiri leta. Ustava pa ničesar ne določa, kdaj in v katerem roku naj bodo volitve v novo skupščino. O narodni skupščini ustava govori v členu 115. samo glede sklicanja narodne skupščine, kadar hoče iz-preminjati ustavo. O razpuščanju, sklicevanju in novih volitvah pa ustava molči. Določbe o volitvah poslancev so le v zakonu o volitvah poslancev, ki pravijo, da se morajo nove volitve vršiti najkasneje v treh mesecih po razpustu skupščine. Nova zbornica pa se mora sklicati štiri mesece po razpustu skupščine. Take so določbe veljavnega volilnega zakona. S tem pa stvar še ni opravljena, ker ima vlada pooblastilo, da sme izdati nov volilni zakon z naredbo. To po-j oblastilo je dala vladi sedanja narodna skupščina. kdal bodo voSitve v skimšiino Če bi bila skupščina razpuščena pfe([ potekom dobe ali šele po poteku, bi tj roki navidez veljali. Gre za vprašanje, ali se ta dva rok* računata po dnevu volitve ali po dnevu sklicanja skupščine. Sedanja ustava ne pove s tem ničesar, srbska ustava iz te' ta 1903. pa je računala rok od volitev. 'Mandat sedanje skupščine poteče 5 maja 1939, ker so bile zadnje volitv8 5. maja 1935. Nove volitve bi morala biti po sedanjem volilnem zakonu, ? treh mesecih, to je 5. avgusta 1939. Kateri rok ali od volitev ali od sklica' nja narodne skupščine naj velja, pa odločala vlada, ker ni v ustavi in ne ? volilnem zakonu jasnih določb. Prej zmagalo stališče, da roka trije in š.tifj? meseci veljata šele od sklicanja skup; ščine. Po tem naziranju bi potekla tuda je čvrsta ief da vzgaja sedaj kakor prej mlade borce, ak' tivne in neustrašene, ki so sposobni za n a da' ljevanje dela, ki je bilo pričelo pred štiridese' timi leti. Da se je ta duševnost tembolj manifestirala so belgijski sodrugi pričeli svoje slavje s kon’ gresom strokovno organizirane mladine. Kongres mladine, na katerem je bil tudi s' Vandervelde kot ustanovitelj prvih strokovni^ organizacij, je bil prvovrstno organiziran, Mladina je podala .stvarne temeljite referat®!", sodelovala so kulutrna, pevska, športna društv® in delavske godbe pri vrlo uspeli akademiji. Mladina, je na kongresu lepo in stvarno de' batirala. Po mestih so prejšnji dan korakali tisoči in tisoči mladine, ter prepevali pesen* o novi bodočnosti. Da, (bodočnost nas kliče. Odzovimo se, da bo bodočnost v svetu boljša in vesela. Delavski pravni svetovalec Šivalni stroj (Mežica) Vprašanje: Kupil sem svoj čas šivalni stroj in ga odplačeval v obrokih. Nisem pa mogel vsega plačati in tudi sedaj ne morem več plačevati, zaradi česar sem tvrdki ponudil, da mi vzame stroj nazaj in da ji že plačane obroke popustim, pa trdka noče o tem ničesar slišati, ampak zahteva od mene celo plačilo. Ali upravičeno? Ot.govor: Tvrdka ni dolžna pristati na to, da ji Vi stroj vrnete, ampak lahko zahteva od Vas plačilo cele kupnine. Nezakonski otrok (Hrastnik) Vprašanje: M,oj nezakonski otrok je bil v oskrbi matere, ki pa je sedaj umrla. Otroka je prevzela neka njena sorodnica. Rad pa bi imel otroka jaz sam, vendar mi ga sorodnica noče izročiti. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Pojdite na sodišče in tam zahtevajte, da sodišče izda sklep, s katerim izroči otroka v vzgojo in oskrbo Vam. Mislimo, da bo sodišče Vašemu predlogu moralo ugoditi, ko otrok nima več matere. Skupno gospodinjstvo (Mežica) Vprašanje: Upravna oblast me hoče kaznovati, češ, da živim v skupnem gospodinjstvu z materjo svojega nezakonskega otroka, kar pa ni res, ampak le stanujem pri njenih stariših. Ali je postopanje Upravnega oblastva proti meni upravičeno? Odgovor: Če ne živite v skupnem gospodinjstvu Vas upravna oblast t. j. okrajno glavarstvo seveda ne more kaznovati, pa tudi, če bi živeli, bi Vas lahko kaznovalo le, če bi s tem motili javni mir in red, ali če bi Vaše postopanje bilo smatrati za nedostojno ponašanie na javnih ali javnosti dostopnih krajih. Če Vas bo okrajno glavarstvo kaznovalo se imate’ pravico pritožiti na bansko upravo in v sluča' ju, da bo tudi ta neugodno odločila, na upraV' no sodišče. Nesreča pri de!u (Vitanje) Vprašanje: Pri delu mi je odtrgalo prstr kljub temu pa mi tukajšnji zdravnik odklanJ3 rento. Kaj naj ukrenem? ,, Odgovor: Če ni Vaše nezgode prijavi* Okrožnemu uradu že Vaš pristojni zdravnik jo prijavite sami in zahtevajte rento, nakaf Vam bo OUZD izdal odločbo. Če bo ta odloč' ba neugodna se bodete lahko pritožili zoper njo na sodišče delavskega zavarovanja. Nedeljsko delo Vprašanje: Pri podjetju, kjer delam, tečejo stroji tudi ob nedeljah in praznikih in men1' kakor tudi ostalim delavcem delodajalec noce dati nikakega doplačila k mezdi, češ, da nat** tako doplačilo ne gre. Ali je temu res tako? Odgovor: Vsako nedeljsko delo je nadurn® delo in ga je treba plačevati s 50% poviškoflj; S 50% poviškom Vam mora zato plačati tuj1* Vaš delodajalec vse ure, kolikor jih opravi*® ob nedeljah, ne pa onih, ki jih opravite praznikih, ker je praznike v tem oziru š