stev. 79.
O Ljubljani, g petek, dne 6. oprlla 1906.
Leto XXXIV.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-za pol leta H
pol leta „ „ 13-— za <(trt leta M „ 6-50 za en mesec H „ 2*20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10— I m m 5 — 170
za fetrt leta za «n mesec
Za poStlJ. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 31 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez —— dvorllče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urcdnilkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Deželni zbor braniski.
Dr. Šasteršič o položaju.
Danes dopoldne je naš poročevalec inter-vival dr. Susteršiča.
Dr. Susteršič se je o položaju izrazil sledeče: Pred vsem naj pribijem, da je bilo vladno postopanje povsem pravilno in korektno. Zgoditi se je moralo nekaj odločilnega, ker je postal položaj v deželni upravi nevzdrž-Ijiv. To nevzdržljivost zadostno osvetljuje dejstvo, da deželni odbor vsled pomanjkanja denarja ne more niti izplačati podpor, dovoljenih v zadnjem zasedanju v dobrodelne svrhe. Vlada je morala jasno izprevideti, da brez urejenih razmer v deželnem zboru ni mogoče sanirati deželnih financ, da sploh deželnega proračuna ni mogoče nikakor dovoliti. Vlada jc morala imeti pred očmi sledeča dejstva: L da, kakršen jc položaj, brez volilne reforme ni mogoče doseči delovanja deželnega zbora, 2. da triinpolletna pogajanja o volilni reformi niso privedla do nobenega zaključka, 3. da jc bila vlada v zadnjem zasedanju 17. novembra 1905 od deželnega zbora samega pozvana, naj izdela volilno reformo ter deželni zbor skliče ad hoc.
Deželni zbor je torej sam položil vladi v svrho izvršitev reforme, vlada je torej storila le svojo ustavno dolžnost, ko je izdelala reformo In ad hoc sklicala deželni zbor.
Da pa je vlada pri izdelovanju svoje predloge postopala jako spretno in na podlagi popolnoma pravilnega mnenja o položaju, dokazuje najbolje dejstvo, da je bila za sklepanje o predlogi potrebna tričetrtinska večina deželnega zbora pripravljena, glasovati za to predlogo in jo tudi skleniti z nebistvenim pri-stavkom, ki ga je predlagalo veleposestvo.
Da pa je bilo sklepanje preprečeno vsled obstrukcije liberalne slovenske stranke, za to vlade ne zadene nobena odgovornost. Vlada vendar po mojem mnenju ni mogla misliti, da se bo za tako ravnanje odločila stranka, ki je v zadnjem deželnozborskem zasedanju glasovala ža radikalnejšo deželno volilno reformo, namreč za splošno in enako volilno pravico. Vsak poznavalec tukajšnjih razmer ve, da je bila volilna reforma v sedanjem kranjskem deželnem zboru mogoča le na tak način, kakor jo je poizkusila vlada, ali sploh ne.
Nastopila je zadnja možnost, ta je, da je sedanji deželni zbor pokazal svojo popolno nezmožnost, ne preostaja torej drugega, ko njegova takojšnja razpustitev, ki jo bo cela dežela pozdravila z zadoščenjem. Vladi pa gre velika zasluga, da je s svojim ravnanjem strgala slovenski liberalni stranki hinavsko krinko z obraza, tako da ta stoji sedaj tu v svoji pravi podobi, brez figovega lista.
Stranka, ki je dne 17. novembra hinavsko glasovala za splošno in enako volilno pravico, ker je bila prepričana, da je obvarovana proti uresničenju take reforme z glasovi velikega ■posestva v deželnem zboru, ta stranka se je sedaj proti desetim mandatom splošne volilne pravice poslužila obstrukcije. Sicer so predvčeraj izpočetka trdili, da je obstrukcija naperjena le proti izpremembam v skupini mest, trgov in industrijskih krajev, češ, da so te izpremembe naperjene proti njim; toda ta izgovor jim je bil v teku včerajšnje popoldanske seje vzet, ker je i naša stranka in veleposestva izjavilo, da v tem oziru da liberalcem najobširnejše koncesije, in sicer v tem smislu, da ne ostane le ncizpretnenjena sedanja mestna skupina, ampak da dobi celo mesto Ljubljana, ki ima doslej le dva mandata, še tretji mandat; a vkljub temu so nadaljevali liberalci obstrukcijo in preprečili vsako sklepanje.
Posledice iz navedenih dejstev slede same ob sebi. Dež. zbor se mora razpustiti, za našo S. L. S. pa je samoobsebi umevno da izpre-menimo svoje bojno stališče. Med tem ko je doslej naš boj v dež. zboru veljal v prvi vrsti veleposestvu, velja odslej v prvi vrsti slovenski liberalni stranki ker je sedaj edina ona bila, ki je zaprečila neobhodno potrebno volilno reformo.
V tem boju bo liberalna stranka brez dvoma poražena, ker stoji za njo le mala in kvalitativno manj vredna manjšina v deželi in se bo S. L. S. v doglednem času brez dvoma posrečilo, bodisi pri prihodnjih volitvah, ali pri naslednjih vdreti v privilegovane volilne okraje liberalne stranke in jo ondi poraziti.
K sklepu pa moram konštatirati, da je na strani liberalne stranke igral najbolj zanikerno vlogo župan Hribar, ki je obenem načelnik liberalnega kluba. Naši somišljeniki tega ne dobo pozabili.
Veleposestvo.
Kranjski veleposestniki so poslali v vse nemške liste izjavo, v kateri pravijo:
»Veleposestvo smatra volilno reformo s stališča Nemcev kot sprejemljivo in se ne bo ustavljalo eventualnemu sporazumljenju obeh slovenskih strank, v kolikor se vsled tega ne tangirajo nemški interesi. Okaki pogodbi med Nemci in »klerikalci« ni govora, ker sc drži veleposestvo v tem celem vprašanju politike proste roke.«
Zato je pa velika bedastoča, kar piše včerajšnji »Narod« o »bratski ljubezni« in o »grešnem razmerju« med »Nemci in klerikalci«.
Resnica je, da z v e z a med N c m c i i n liberalci pravo moč no še obstoji.
Saj obstoje še vse stvari, ki šo predmet in sad te zveze, n e i z p r e m e n j e n e.
Pač pa je res, da so začeli Nemci premišljevati. Samoobsebi je umevno, da Nemci vidijo pred seboj neizogibni bankerot liberalne stranke. Ker po vladni podpori sami komaj uidejo političnemu bankerotu, je pač umljivo, da nimajo veselja podpirati liberalnih banke-rotarjev, ampak bodo hrepeneli po boljši opori. Dr. Tavčar jih je milo prosil, naj ga nikar ne zapuste, a dejanja so močnejša od prošnja. Njegova muzika je preneumna, — nc vleče več, vse beži pred njo. Slovenski liberalci, ki so zagrizeni v »Narod«, seveda ne bodo tega še spoznali, a ta duševno propala klika bo vedno bolj osamljena in duševno inferiorna; torej je umljivo, če jo Nemci vržejo proč kakor izžeto citrono.
S političnimi lajnarji, ki se borč proti razširjenju volilne pravice, ne more nihče več kaj prida doseči. S stranko, ki nima več toliko duševne moči, da bi ustvarila kak program, ampak visi le na par osebah in njih osebnih koristih, ne bo noben pameten politik iskal več zveze. To jc suho dejstvo, ki ga pa »Narod« ne bo povedal, ker bi to priznanje bilo v škodo dr. Tavčarjevi pisarni in dohodkom drugih lajnarjev. In zato se slednjič gre. Višjega cilja ta družba nima.
Liberalci se blamirajo po nemških listih.
»N. Fr. Pr.* prinaša uvod k poročilu o seji kranjskega deželnega zbora, ki je očivid-no izšel iz liberalnega kluba. Liberalci so hoteli po liberalnem judovskem glasilu opravičiti svoje postopanje, pa to jim je pri njihovi nerodnosti izpodletelo. Oni hočejo v tem članku opravičiti obstrukcijo s tem, da vladna predloga ne obsega le splošne kurije, ampak da izpreminja tudi mestno kurijo in kurijo kmečkih občin, ker izločuje neke občine iz kmečke kurije in jih pridružuje mestom.
A poročilo seje takoj zavrača to liberalno izgovarjanje, kajti tam stoji izrečno, da je pri kompromisnih pogajanjih »Slov. Ljudska Str.« liberalni želji ugodila.
Vsakdo Se mora torej vprašati: Cemu so torej liberalci obstruirali volilno reformo? Edino le zato, ker oni sploh ne marajo nobene volilne reforme. Da pa taka stranka nima dandanes nobenega razloga več za obstoj, je jasno. Kakor je mamut moral izginiti v zgodovinski dobi, tako mora poginiti tudi liberalna stranka v modernem času. Noben kravji zvonec ne dži drugačne melodije iz sebe.
To je tudi mnenje raznih listov, ki opazujejo obstrukcijsko borbo v kranjskem deželnem zboru.
CasnIŠki glasovi.
»Arbeiter Zeitung«, glasilo soc. dem. voditelja dr. Adlerja, piše o kranjskem deželnem
zboru in razpravlja o dosedanji nenaravni večini ter moči s'rank, nakar nadaljuje: Enajst Nemcev se je z osmimi liberalci konstituiralo kot »večina« in 17 somišljenikov ljudskestran-ke, torej najmočnejšo stranko deželnega zbora in najmočnejšo stranko v deželi so potisnili na stališče manjšine in ž njo tudi ravnali, kakor z manjšino. Klerikalci so v deželnem zboru radi tega obstruirali dve leti, in največ zato, da napravijo konec temu nenaravnemu strankarskemu razmerju, dvignili zahtevo po splošni in enaki volilni pravici.« Nato nadaljuje »Arbeiter Zeitung«:
»Ako so prebivalci Kranjske klerikalci, je težko uvideti, zakaj naj se jim vsili »liberalna« večina v deželnem zboru, ako imajo rajši Susteršiča ko Tavčarja, neverno, čemu jim vsiljevati Tavčarjevo vlado. Gotovo je, da za Šusteršičevimi ljudmi stoji dežela in da so takozvani slovenski liberalci običajna znamka avstrijskega liberalizma, torej stranka, ki sploh ne prenaša razširjenja volilne pravice in torej razkriče vsako volilno reformo kot »atentat« na svobodo. Sploh pa ta liberalizem nc pomeni mnogo; med takozvanimi liberalci jih je namreč mnogo, ki so pristali k liberalizmu le, ker so menili, da je prišel do vlade.«
Zanimivo je to, da je »Vaterland« izpočetka držal — z liberalci v vprašanju volilne reforme. Ker se »Vaterland« krčevito bori za privilegije veleposestnikov v državnem zboru proti baronu Oautschu, jc umljivo, da ta list tudi kranjsko volilno reformo sodi edino le s tega stališča ter napada Gautscha, da sc ravna po načelu: Poplačati dobre in kaznovati hudobne. Zagovornik skrajnega fevdalizma sc ne more povzpeti na višje stališče. A v zadnji številki prihaja »Vaterland« počasi do spoznanja ter piše:
»Liberalna obstrukcija se ne da nikakor stvarno opravičiti, in bilo bi le obžalovati, če bi se ji morala predloga umakniti, ker bi s tem obstrukcija bila nanovo legalizirana. Nekoliko obzirno smemo liberalce soditi le zato, ker se obupno borč za obstanek, a dejanjsko ta obzir ne sme vplivati na ravnanje ž njimi.«
Toraj jih obsojajo tudi najhujši nasprotniki ljudske volilne pravice.
»Karntner Tagblatt« pravi: V kranjskem deželnem zboru se borč slovenski privrženci liberalizma med zvoki pavk in trompet proti splošni in enaki volilni pravici, čc tudi je to le nadomestilo za splošno in enako volilno pravico, proti kateri se sedaj bore. Kakor vemo iz zadnjih let, so v kranjskem deželnem zboru kaj čudne in nenaravne razmere v večini.« Ko popiše tc razmere in boj »Slovenske Ljudske Stranke« za splošno in enako volilno pravico, pravi: »Vlada se ni mogla za to odločiti, pač pa predlaga, da pomore pravičnejšemu izrazu Iiudske volje, četrto kurijo z 10 mandati. Edi-
LISTEK.
Krščenec.
(Iz .Narodnih pripovedek" grofa L. N. Tolstega.)
Prevel Fr. J.
(Konec.)
XII.
Krščenec je živel sam zase, daleč od ljudi. Mlinci so mu pošli. »No«, si je mislil, »po-iščerrt si koreninic«. Gre jih iskat, kar zapazi na vejici vrečico z mlinci. Krščenec jo sname in se hrani z njimi.
Poidejo mu tudi ti in zopet najde na isti vejici vrečico. In tako je živel krščenec. Samo eno gorje je bilo nad njim: — bal se je razbojnika. Ako ga le zasliši, se takoj skrije in si misli: »Ubije me, in nikdar se ne iznebim svojih grehov.«
Tako je preživel še deset let. Ena jablana je rastla, a druga dva ogrka sta ostala, kakor sta bila, ogrka.
Rano zjutraj je vstal in šel na svoje delo; zmočil je zemljo in ogrke, utrudil se je in sedel je na travo, da bi sc odpočil. Tam sedi, počiva in si misli: »Grešil sem, ker sem se zbal smrti. Če Bog hoče, tudi s smrtjo izbrišem svoje grehe.« Ko to premišljuje, kar zasliši, da gre razbojnik in sc smeje. Kršče-ncc si misli: »Nihče razun Boga mi nc more ne slabega, nc dobrega« in šel jc razbojniku naproti. Zapazi, da ne gre razbojnik sam. Na
sedlu pelje s seboj človeka, ki je zvezan na rokah in nogah. Človek molči, a razbojnik se mu roga. Pristopil je krščenec in sc ustavil pred konjem.
»Kam pelješ tega človeka?« vpraša.
»V gozd. Kupčev sin jc. Noče povedati, kje so spravljeni očetovi denarji. Zbadal ga bom toliko časa, dokler ne pove.«
In razbojnik je hotel naprej. Krščenec pa ga ni pustil in prijel konja za uzdo.
»Pusti tega človeka!« mu ukaže.
Razsrdi se razbojnik na krščenca in zamahne proti njemu.
»Kaj, tudi to hočeš? Obetal sem ti, da te ubijem. Pusti uzdo!«
Krščenec sc ni prestrašil.
»Ne spustim«, pravi. »Jaz se te nc bojim, samo Boga sc bojim. Bog pa ne ukazuje, da naj spustim. Spusti človeka!«
Naježil je obrvi razbojnik, prijel za nož, prerezal vrvi in spustil kupčevega sina.
»Poberita se oba in ne pridita mi več pred oči!«
Kupčev sin se pobere in pobegne. Razbojnik jc hotel naprej, a krščenec ga zadrži šc nekoliko nazaj. Začel mu je govoriti, naj opusti svoje nelepo življenje. Obstal je razbojnik nekoliko, poslušal vse, a rekel ni nič in odjahal.
Na jutro je šel krščenec polivat ogorke. Glej! tudi drugi dan jc ta pognal jablana — raste.
XIII.
Minilo je že deset let. Pred kočo sedi krščenec, ničesar si nc poželi, ničesar se ne boji in veselo mu je srce. Sam pri sebi premišljuje: »Kakšno dobroto imamo ljudje od Boga? Zastonj se trudijo. Živeli bi lahko v veselju.« In spomnil se je na vse to, s katerim se ljudje mučijo. In žal mu je bilo za ljudi. »Brez koristi« si je mislil, živim jaz tukaj tako; »ljudem moram povedati, kar znam.«
Ko to premišljuje, sliši, da prihaja razbojnik. Pusti ga naprej in si misli: »Reči mu, kar hočeš, ne razume te:
Izprva jc mislil tako, a se jc premislil in stopil na cesto. Razbojnik jaha z nagubanim čelom in gleda v tla. Krščenec pogleda nanj, zasmili se mu, priteče k njemu in mu objame kolena.
»Brat, ljubček«, pravi, usmili se svoje duše! Božji duh jc v tebi, vedi! Trpin, druge trpinčiš, a šc huje boš trpel. Bog te ljubi in ti hoče dobro. Nikar sc pogubljati sam, bratec. Izpremeni svoje življenje!«
Naježil je razbojnik obrvi in se obrnil.
»Pojdi proč!«
Krščenec pa je šc tesneje objel njegova kolena in zajokal s solzami.
Razbojnik pogleda na krščenca. Gleda ga, gleda, stopi s konja in pade na kolena pred njim:
»Premagal si me, starec! Dvanajst let sem se bojeval s teboj. Sedai pa nimam več
moči sam nad sabo. Stori z menoj, kar hočeš! Ko si me prvič opominjal, sem se samo še bolj razjezil. In zamislil sem sc komaj takrat, ko si odšel od ljudi, in spoznal sem, da ničesar nc potrebuješ od ljudi. In od tega časa sem začel obešati zate na vejico mlincev.
In spomnil se ie krščenec, da je žena šele mizo izmila, ko je prej otisnila cunjo. Nehal je skrbeti zase, očistil jc svoje srce in začel oči-ščevati srca drugih.
In razbojnik reče:
Zganilo sc jc takrat v meni srce, ko se nisi zbal smrti.
Krščenec se spomni, da so mužiki šele takrat ukrivili obroče, ko so pritrdili bruno. On sc ni bal več smrti, utrdil jc svoje življenje v Bogu in pokorilo se mu je nepokorno srce. In razbojnik reče:
»In raztajalo sc je takrat v meni srcc, ko si se me usmilil in zaplakal pred menoj.«
Vzradostil sc je krščenec in jc peljal razbojnika na mesto, kjer so bili trije ogorki. Prišla sta tja in tudi iz tretjega ogorka jc izrastla jablana. In krščenec se je spomnil, da so živinskim trgovcem šele tedaj zgorela surova drva, ko jc razgorel večji ogenj, razgorelo je v njem srcc in vžgalo drugo.
In razveselil se je krščenec, da jc sedaj rešen grehov.
Povedal jc vse razbojniku in jc umrl.
Pokopal ga jc razbojnik in začel živeti, kakor je ukaza! krščenec, in tako učiti ljudi.
ni vzrok, ki ga navajajo liberalci proti tej izpremembi je ta, da pridfc potem premoč v roke »Slovenske Ljudske Stranke.« To bi se naravno zgodilo tudi z upeljavo splošne in enake volilne pravice, ki jo slovenski katoliki zahtevajo pod svojim voditeljem (Šusterši-čem) in za katero smatrajo četrto kurijo le kot slabo nadomestilo. Tu se zopet vidi dejstvo, ki je skoro postalo že samoobsebi umevno, da liberalizem, najsi žc nastopa v nemški ali slovenski obleki, ne more trpeti razširjanja volilne pravice, Na Kranjskem pa vsekakor za slovenske liberalce slabo kaže. So že skoraj popolnoma osamljeni: Nemško veleposestvo ic namreč videlo, da mu zveza s sovražniki volilne pravice ni v čast in je zato porabilo prvo priliko, da pretrga razmere s slovenskimi liberalci.«
K temu moramo pač pripomniti, da ta zveza še ni popolnoma pretrgana. Izjava ve-leposestva kaže, da so si obdržali prosto roko samo v tem vprašanju.
»Zagrebški Obzor« razpravlja o kranjskem deželnem zboru med drugim:
»Jc li može biti opravdani argument sa strane liberalnih stranaka proti reformi? De-mokratizem mora danas doči do izražaja, to traži interes cjeline in ozdravljenje cieloga organizma. Jedankost i občenitost izbornog prava, uz eventalna zastupstva manjina, bilo bi najbolje riešenje. Za što stranke ne traže proporcionalni princip mjesto neiskrenih po-gadjanja za uzdržanje sadanjek posjeda. Pa i onda, ako moinentano prevlada klerikalizem, reforma bi sc morala izvesti. Spriečava li se to, znak je, da nema danas medju večinom stranaka ni jedne prave demokratske stranke u Austriji. Klerikalci u Kranskoj zadovolja-vaju se i s manjinom, nego što traži'princip jednakosti, a liberalci se boje tog principa. Znači to, da nitko ne želi, da napusti današnji komotni položaj posjedujučega i zadje u naj-šire slojeVe naroda, da ih diže i da u njima traži svoju snagu i uporište. Svatko traži privilegija i u Ugarskoj i u Austriji i u tome leži glavni izvor krize i bolesti cjelokupne ino-narkije.
»Hrvatski Dnevnik« piše:
Bila ova izborna reforma makar kako loša, jednu če imati ipak dobru posljedicu: u saboru ne če biti više one sramotne njemačko-sloveuske sveze, kojom se zadnjih godina kompromitirala slovenska liberalna stranka. Absolutnom večinom če raspolagati slovenska pučka stranka.
NOV POLOŽAJ NA OGRSKEM.
Čez noč se je izpremenil položaj na Ogrskem. Dozdaj tako svojeglavna koalicija se je prepričala, da je izgubila glavno bitko. Voditelji koalicije so grozili z vstajo, a ljudstvo je ostalo hladno. Cim odločnejše je postopal Fejervary, tembolj se je pomirjevala dežela.
V koaliciji sami se je pokazalo precej nespo-razumljenja. Ko bi ne bili razpisali zdaj volitev, bi to pomnejalo nov poraz za koalicijo. Zato so pa prijeli posredovati voditelji koalicije, naj se napravi konec krize. K ministru Kristoffyju je poslal' Kossuth poslanca Bara-basa z nalogom, da mu predloži načrt o rešitvi krize. Pejervary in Kristoffy sta se takoj podala na Dunaj in izposlovala pri vladarju dovoljenje, da smeta pričeti pogajanja s Kos-suthom. Na Dunaj je prišel včeraj tudi predsednik neodvisne stranke Polonyi, ki jc pooblaščen od svoje stranke, da posreduje pri Fejervaryju. Cesar je zaslišal trikrat Fejer-varyja. Posledica je bila, da sta pozvana na Dunaj Kossuth in Andrassy, ki ju vladar zasliši že danes. Vladar želi, da rešijo krizo do sobote. Vladar želi baje, da sestavijo začet kotna prehodno ministrstvo. Ni še znano, kdo postane ministrski predsednik. Imenujejo We-kerla, Csakyja, Szella in Andrassyja. Kriza se reši pod sledečimi pogoji: Neodvisna stranka, v zvezi s strankami, ki so za splošno volilno pravico, sestavi novo ministrstvo, ki bo vodilo nove volitve. Novi državni zbor mora rešiti proračun, dovoliti vojaške novince, odobriti trgovinske pogodbe in rešiti nagodbo z Avstrijo. Ko reši zbornica te točke, jo razpuste in razpišejo nove volitve po na čelih splošne volilne pravice. V prehodnem ministrstvu dobi neodvisna stranka tri mini stre, tudi liberalci dobe enega. Nova vlada ne sme zasledovati oseb, ki so služile sedanji vladi.
Splošno volilno pravico uvedejo na Ogrskem po predlogih, ki jih jc izdelal Kristoffy. Ko se konstituira nova zbornica, prevzame koalicija vlado, ki izvrši tudi volitve po načelih splošne in enake volilne pravice. Koalicija ne opusti svojih vojaško-narodnih zahtev, ki jih bo pa rešila zbornica, izvoljena po na čelih splošne in enake volilne pravice. Lukacs je izjavil,, da nameravajo tudi liberalci podpirati koalicijskp vlado. Izvrševalni odbor združene koalicije je sklenil, da načeloma pritrjuje pogojem za sestavo nove prehodne vlade. Tudi Andrassy se je izjavil za splošno volilno pravico. Dohajajo tudi poročila, da nameravajo izstopiti iz koalicije oni poslanci, ki nasprotujejo splošni volilni pravici. Z vso gotovostjo se pa še ne more trditi, pod kakimi pogoji prevzame koalicija vlado. »Magyar Hirlap« pravi, da mora izločiti nova vlada iz svojega programa vojaška vprašanja, zato pa dobi svobodo, da odločuje kakor hoče v 110 tranjih zadevah, (llede gospodarskih vprašanj odločita obe zbornici, če se pa ne sporazumeta, pa ostane gospodarska skupnost obeh državnih polovic do 1. 1917. Nova zbornica dovoli državne potrebščine. Volilna pre osnova je glavna točka prehodne vlade. Zdaj razpišejo še volitve po starih določilih. Baje želi vladar, da vstopita v novo ministrstvo tudi grofa Andrassy in Apponyi. Ogrski liberalni vladni in socialno-dcmokraški listi pozdravljajo nov položaj na Ogrskem. Glasilo ljudske stranke »A!komany« pa piše: da je sedanje
stanje framasonski manever, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta se sešla Fejervary in Kossuth v stanovanju framasona Barabasa.
DR. EBENHOCH IN STANOVSKE ZADRUGE.
V razpravi o vol. reformi so v državnem zboru nekateri poslanci priporočali, naj se volijo državni poslanci po stanovskih zadrugah. Ze v svojem govoru je posl. dr. Fben-hoch izražal svoje pomisleke proti vol. pravici po stanovskih zadrugah. Iste razloge sedaj navaja v posebnem članku, v katerem piše: Stanovska zadružna organizacija je nujno potrebna in vse hvale ter podpore vredna. Ko bi bila ta organizacija izvršena v državi, morda bi se mogla izročiti vol. pravica stanovskim zadrugam.« Take organizacije pa danes še nimamo. Sicer pa bi politika le škodovala gospodarskim zadrugam. V organizacijo bi se zanesli narodni in politični boji, nasprotja bi bila v zbornici še večja. Poslanec mora stati na višjem stališču, s katerega more nepristransko presojati razmere in koristi celega naroda in ne samo svojih volivcev. Splošna in enaka vol. pravica veljaj za politična vprašanja, stanovske organizacije naj se bavijo s stanovskimi koristmi. Poleg tega pa naj poslanci seveda z vsemi močmi pospešujejo tudi stanovsko organizacijo.
DIETE ZA NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Nemška vlada je pritrdila zahtevi nemškega državnega zbora, da se uvedejo di-jete. Vsak poslanec dobi letno 3000 mark, a za vsako zamujeno sejo mu bodo odtegnili 30 mark.
ŠVICA PROTI ANARHISTOM. Švica svoj čas ni nastopala proti anarhistom. Trpela jih jc, kakor tudi druge politične hudodelce. Imela je pa zato tudi mnogo sitnosti. Zato so pa sklenili v švicarskem narodnem svetu, da bodo kaznovali z ječo, ki javno pozivlajo, navajajo in slave hudodelstvo.
PREGANJANJE MISIJONARJEV NA KITAJSKEM.
Iz Pekina poroča Reuterjev brzojav, da narašča med prebivalstvom na Severnem Kitajskem razburjenje proti evropskim misijonarjem. Vojaštvo straži po mnogih krajih mi-sijone.
ZVIŠANI DAVEK NA IZSELJENCE.
»Daily Telegraph« poroča,' da nameravajo zvišati davek za izseljence v Zjedinjenih državah na 5 dolarjev za osebo. Vsako leto se naseli v Zedinjene države približeo en mi-liion oseb.
PRUSKA ZBORNICA PROTI SEŽIGANJU MRLIČEV.
V pruski zbornici je stavil poslanec Oser predlog, naj dovolijo v Prusiii sežiganje mrli-čev, ki je že dovoljeno na Hesenskem, Saksonski Koburški Goti in na Saksonskem Mei-ningen. Proti predlogu so glasovali konservativci, centrum in del svobodnih konservativcev. Poslanec centra dr. Ditrich.je izjavil: Predlog pomenja nov naskok svobodomisel-cev, ki so izjavili na svojem kongresu 1. 1869, da je sežiganje mrličev izborno sredstvo za uničenje vere na posmrtno človekovo bivanje.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. jc sklenil resolucijo, naj znižajo sladkorni davek od 14 na 10 mark pri meterskem stotu. Razpravljali so tudi o raznih. proračunskih postavkaii za nemške naselbine v Južni in Zahodni Afriki ter v Kamerunu.
DRUGA MIROVNA KONFERENCA.
Rusija jc predložila velevlastim načrt za drugo mirovno konferenco v Haagu. Izključena so vsa politična vprašanja. Izboljšati nameravajo določila o mednarodnih sporih v kolikor se tiče mednarodnega razsodišča. Urediti nameravajo tudi določila o vojnih običajih in o pravicah neutralnih držav. Izpolniti nameravajo tudi predpise o vojski na morju, o obstreljavanju utrdb, o podmorskih minah, o predelanju trgovskih v vojne ladje, o zasebni lastnini vojnih strank na morju, o dovolje nju, da smejo trgovske ladje zapustiti pristanišča, pravice vojnih ladij nevtralnih držav na morju, vprašanje o konterbandi, postopa nje z vojnimi ladjami vojskujočih se držav v nevtralnih pristaniščih in uničenje zaplenjenih trgovskih ladij. Določila genevske konvencije iz 1. 1864 nai bi se raztegnile tudi na vojsko na moriu.
RUSIJA.
Trgovski minister je dovolil uvoz dina-mita proti zvišani carini. Ruska brz. posredovalna je razširila vest, da so izgnali iz Be-rolina 7000 Rusov. Judovski listi so zagnali zaradi izgona teh »Rusov« krik, ker so izgnanci judje. »Voss. Zeitung« poroča, da izmed teh 7000 Rusov ie 6500 judov brez sredstev. Zato jih pa izganja pruska policija. Na teden izženejo po 50 do 60 ruskih judovskih pijavk iz Berolina.
Roparji so odnesli iz varniškega samostana 77.174 rubljev. Oborožena tolpa je napadla harkovski tovorni vlak. Strojevodja je bil ranjen. Orožniki so streljali na roparje in jih prepodili. Proti časopisju je izšel carjev ukaz. Tiskarne bodo morale predložiti oblastim en izvod vsakega lista, predna izide. Danska policija je izročila ruski judovskega dezerterja Kastana, ki je beračil po kmetih. Seveda je zdaj ves danski Izrael na nogah. Ministrski svet je sklenil, da ostanejo določila o ministrskem komiteju toliko časa v veljavi, da sc uvedejo nove ustavne izpremembe. Volitve v gosiisdarstvcnno dumo se vrše na mi len način. Po mestih zmagujejo ustavni demokratje, po deželi pa konservativci.
KATOLIČANI ZEDINJENIH DRŽAV.
V Zedinjenih državah imajo katoličani . kardinala, 13 nadškofov, 90 škofov, 10.789 svetnih in 3695 redovniškili duhovnikov, 7643
samostojnih farnih cerkva, 3941 podružnic, 4284 farnih šol, ki jih obiskuje 1,066.207 otrok, 254 sirotišnic z 39.197 sirotami, 997 dobrodelnih zavodov, 86 semenišč, 182 višjih šol za dečke in 687 za deklice. V 86 semeniščih študira 4733 bogoslovcev. Število katoličanov cenijo na 12,651.944. Med katoličane pa štejejo le one, ki zvršujejo svojo velikonočno dolžnost, vzgojujejo svoje otroke v verskem zmislu in prispevajo za finančne potrebe cerkva, duhovnikov, semenišč in zavodov. Cerkev je namreč v Zedinjenih državah popolnoma svobodna. Država ne prispeva za cerkvene potrebe, za plače duhovnikom, vzdrževanje in gradnjo cerkva niti vinarja. Vse vzdržujejo katoličani sami. V ameriških velikih mestih ima cerkev tak vpliv, kakeršnega nima v Parizu ali Berolinu in drugod. V New Yorku in Chicagi cenijo število praktičnih katoličanov na četrtino prebivalstva. V Ne\v Yorku je nadškof in škof v mestnem delu Brookl.vn. Ne\vyorška nadškofija ima 131, brooklynska škofija pa 118 far. Farne šole v Velikem New Yorku obiskuje 84.975 katoliških otrok. V Chicagi je bilo leta 1854 8 katoliških cerkva in sicer 3 angležke, 4 nemške in ena francoska z 11 duhovniki. Zdaj je pa v tem svetovnem mestu ob Michiganskem jezeru 164 farnih cerkva s 137 farnimi šolami, 270 svetovnimi in 124 redovnimi duhovniki in 71,077 učenci farnih šol. Pred 50 leti je prišel prvi redovnik benediktinec iz Mettena na Bavarskem v Zedinjene države, da ustanovi samostan. Zdaj je 15 benediktinskih opatij s 593 duhovniki, 126 kleriki, 29 novinci, 347 laiških bratov in 17 kandidatov. Frančiškani imajo 3 province, 1 kustodijo iu 1 komisariat s 435 duhovniki, 177 kleriki, 27 novici in 264 brati. Kapucini imajo 2 nemški provinci in angleški misijon s 130 duhovniki, 41 kleriki, 6 novici 111 83 brati. Redemptoristi imajo 2 provinci s 307 duhovniki, 93 kleriki, 27 novici, 120 brati 111 s 40 postulanti. Jezuiti imajo 2 provinci 111 6 misijonov z 961 duhovniki, 779 šolastiki in 498 brati.
PROTIKLER1KALIZEM HUJSKANJE ZA RAZREDNO SOVRAŠTVO.
Italijansko najvišje sodišče je izdalo za italijanske katoličane velevažno razsodbo. Zadeva je sledeča: Uredniki socialističnega lista »Difesa« v Florenci so bili obtoženi hujskanja proti klerikalcem. Florentinsko sodišče jih jc oprostilo, ker ni bil osebno nihče imenovan. A prizivno sodišče v Florenci je sodilo drugače in obsodilo socialistične urednike. Tudi najvišje italijansko sodišče je potrdilo to razsodbo, ki jo utemeljuje sledeče: Katoličani naj si že bojo intransigentni ali ne, tvorijo množice oseb, ki jih druži nc kaka organizacija ali ustava, marveč skupno mišljenje zvrševati dela, ki imajo veliko nravstveno važnost.
NAČELA FRANCOSKEGA NAUCNEGA MINISTRA BRIANDA.
Nadzorstvo vzgoje francoske mladine ima zdaj v rokah znani socialist Aristide Briand. Mož je za to službo jako pripraven, kar dokazuje njegov govor na socialističnem shodu leta 1899, ko je izvajal sledeče: Spadam med one ljudi, ki ne odsvetujejo radi od revolucionarnih poizkusov, nai si bodo kakršnikoli. Idite v boj s sulicami, sabljami, samokresi in s puškami. Rajši korakam v vaših vrstah, kakor da bi vam odsvetoval tak korak. Govoriti smemo o vojaški stavki in pripravljati vse zanjo. Vojaki imajo dolžnosti, ki so višje, kakor one, ki jih nalaga disciplina. In če kljub temu vzdržuje kak trmasti častnik svojo voljo, se pač lahko zgodi, da počijo puške, a ne v smeri, ki jo želi častnik.
BOLGARSKA ZAPRLA TURŠKO MEJO.
Ker se ponavljajo spomladi spopadi na turško-bolgarski meji, je ukazal bolgarski vojni minister, da morajo obmejni poveljniki z vso strogostjo naštopiti proti oboroženim četam in osebam, ki bi poizkušale prestopiti mejo.
TURŠKO-PERZIJSKI OBMEJNI SPOR.
Nemčija je že večkrat nasvetovala Turčiji, naj uredi obmejni spor s Perzijo. Nemci se zanimajo za rešitev tega vprašanja šc posebno zato, ker se boje za svojo Bagdadsko železnico. Iz Carigrada poročajo, da sc je poostri! spor med Perzijo in Turčijo, ker so zasedli baje turške čete neki perzijski carinski urad.
SRBSKO POSOJILO IN SRBSKI NOVI TOPOVI.
Srbski finančni minister je izjavil, da obsega nameravano srbsko posojilo dva dela, in sicer posojilo za topove in pa posojilo za zgradbo novih železničnih prog. Minister je rekel, da naj izposluje posojilo ona tvrdka, pri kateri naroči Srbija nove topove. Banke so pa voljne, da preskrbe Srbiji posojilo za zgradbo novih železnic.
SHOD FRANCOSKIH ŠKOFOV. Narodni koncil francoskih škofov z ozirom na zakon o ločitvi cerkve od države je napovedan na 22. in 23. nlajnika.
NESREČA V COURRIERESU. ~
Poročilo, da bi bili rešili iz courrierskih rudnikov 9 živih rudarjev, ne odgovarja resnici. Rešen je bil lc 331etni rudar Berton, ki sodi, da je bil v jami osem dni. V rovih so najbrže šc živi rudarji. Ravnatelj Lavaurs je skrit, ker se boji različne množice. V sredo ob 1. uri popoludne se je peljal inženir Fournier v rove. Veliko žensk mu je grozilo s smrtjo. Dragonci so preprečili napad.
Zastopnik rudarjev Simons jc našel včeraj v rovu Sv. Barbare devet še g o r k i h mrtvih trupel. Ti rudarji so umrli po njegovem mnenju šele pred nekaj urami. Ko je obvestil Simons o tcin pred rovom zbrano množico, so se ženske silno razburile in klicale: »Doli z morilci! Živela stavka!« Simons pripoveduje, da je moral podpisati revers na
dan nesreče, ko je šel v rudnik, da reši še morebiti žive rudarje, da nc dobijo njegovi svojci nobene pokojnine, ako se ponesreči pri rešilni akciji. Ženske so včeraj opsovale vojake in metale kamenje na vse osebe, o katerih so mislile, da so inženirji. Vilo in park, kjer stanuje ravnatelj sallaumineških rudnikov, Lavaurs, je zastražilo vojaštvo, ker so poizkusili stavkuioči rudarji razstreliti vilo. Rešeni rudar Berton še ni mogel zaspati, pač pa je pil mleko in jedel jajca. Nedavno rešena rudarja Nemy in Prouvost sta odpotovala v Biaritz, da se odpočijeta. Iz rovov so spravili nekega še živega konja, ki je pobegnil v hlev in snedel ves oves in vso slamo ter .tudi leseno omaro za oves. Iz Pariza je došlo listom zasebno poročilo, da se je posrečilo z vpeljavo kisika obuditi k življenju štiri navidezno mrtve rudarje.
NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER BULOV OMEDLEL MED SEJO NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. V včerajšnji seji nemškega državnega zbora so razpravljali o proračunu državnega kanclerja. Knez Biilovv jc poročal o maroški konferenci. Svoj govor je sklenil, da je vspeh jiovoljen za Nemčijo in Francosko, kakor tudi za ostale kulturne države. Za njim je govoril poslanec centra Hertling, ki je hvalil kancler-jevo politiko in se toplo zahvaljeval tudi av-stro-ogrskeni.u zastopniku na maroški konferenci, ki je posredoval v prilog Nemčiji. Nato je napadal Bebci kanclerja in Hertlinga. Med njegovim govorom je postalo kanclerju Bii-lowu slabo. Pozvali so zdravnike in prekinili sejo za četrt ure. Zbornica je odobrila proračun za državnega kanclerja. Omedlelega kanclerja so odnesli iz dvorane. Ob 3,. uri popoldne je obiskal kanclerja v zbornici cesar Viljem v spremstvu princa Eitel Frica. Ob 4. uri popoldne je bil Biilov že toliko boljši, da se je pripeljal v svojo palačo, kjer se je vlegel v posteljo in spal dve uri, na kar se je. prebudil jako ojačen.
BOJ ZA VERSKO ŠOLO V ANGLIJI. Načrtu angleških liberalcev za ustanovitev državnega šolstva, kier naj bi pouk vero-nauka popolnoma odpadel, se upirajo angleški katoliki kar najodločnejše. Po vsej Angliji se razlega samo ena njihova zahteva. Naših šol ne bodo imeli! Liberalni učni minister se je svoječasno izražal, da so proti takozvani prosti šoli samo duhovniki, staršem otrok' pa da ni mnogo do tega. A moral se 'je prepričati, da ni temu tako. Vršili so se po celem kraljestvu protestni shodi, na katerih je bilo zbranih večkrat po 6 do 10 tisoč katoliških mož, ki so vsi enoglasno izražali nfcvoljo proti novi šoli. Zadnji protestni shod je bil 13. marca v Liverpoolu. Udeležilo se ga je 60 tisoč delavcev, ki so Sli po ulicah z godbo na čelu in pevafioč svoio narodno pesem: »Vera naših očetov!« Nastopali so ljudski govorniki in množica jc sprejela njihova navodila z bučečim odobravanjem. Učno mi-nisterstvo je sprejelo veliko množino protestov, ki zahtevajo vsi eno in isto: »Mi hočemo da ostane med nami vera naših očetov. zahtc-vamo, da se naši otroci katoliško odgoje. Mi bomo naše otroke pošiljali v katoliške šole ali pa v nobene!«	_• ~
Iz slovanskega sveta.
si Plača praškega župana. Praškemu županu je povišalo mesto plačo od 18.000 na 24.000 kron in obenem podžupanoma od 6000 na 9000 kron.
sl Kongres bolgarskih pravnikov. Zveza bolgarskih pravnikov dela na pripravah za drugi kongres pravnikov. Udeleženci morajo do 1. aprila prijaviti teme, o kateri hočejo na kongresu razpravljati.
sl Pruski hakatisti imajo že strah pred poljskimi zastopniki v ruski državni dumi. Med 550 - 560 ruskimi zastopniki bode 70 do 80 Poljakov; vsi ti Poljaki bodo baje med ruskimi zastopniki širili sovraštvo do Nemčije, Kaj to pomeni za Nemce in Poljake na Pruskem, je baje jasno. Škoda, da hakatistični listi doslej šc niso naznanili, kako se bodo borili zo|)er to novo nevarnost! Bržkone bodo zasedli pruski vojaki Rusko-Poljsko ali pa celo Rusijo?
sl Bolgarska potrebuje inženirjev za zgradbo državnih in občinskih potov. Razpisanih je mnogo služb in lahko prosijo zaraje seveda tudi Slovenci. Inženir z enoletno prakso prejme 400 fr. plače, s triletno 450 fr. in s petletno 500 fr. Poleg tega dobi za potnino 200 fr. in ravno toliko za povratek.
sl Slovanska menjalnica. V Pragi je začela tc dni delovati slovanska menjalnica, ki bode češko občiiistvo seznanila zajamčenimi vrednostmi slovanskega sveta. Tvrdka je bila v praškem trgovinskem sodišču v seznam raznih tvrdk vpisana v 7 jezikih slovanskih, to je češko, poljsko, slovensko, hrvaško, srbsko in bolgarsko. To je prvi slučaj vpisa te vrste v avstrijsko-ogrski državi in je to obenem lep pojav slovanske vzajemnosti na go-sjjodarskem polju.
sl Nov napad hakatlstov. Kakor »Dzicn-nik Poznanjski« poroča, namerava pruska vlada izdati ukaz, po katerem se bode krščanski nauk v vseh poznanjskih mestih in mestecih z novim šolskim letom in to v vseh oddelkih poučeval v nemškem jeziku. Poročilo jc skoraj neverjetno, a pri pruski vladi je mogoče vse, zlasti ako se gre za uničenje poljske narodnosti.
sl Ječa za ruske urednike. Neki peter-burški list poroča, da šliselburgska trdnjava je določena za ječo ruskih urednikov. Ruski uredniki so postali sedaj najgroznejši revolucionarji, ker se potegujejo za pravice naroda. V Peterburgu je vlada prepovedala izdajanje 42 časopisov in 18 urednikov je v sodnijski preiskavi. V drugih mestih ruskih ne sme 9 listov izhajati in .56 urednikov je v sodnijski preiskavi.
sl Skrb Rusije za gluhomutce. Na Ruskem je 60 šol za gluhomutce z 2.777 učenci. Prva šola za gluhomutce jc bila ustanovljena 1. 1806 toda največ šol je bil6 ustanovljenih še-le od
1.	1898, ko je sedanja carica Marija Feodorov-na postala pokroviteljica društvu za gluho-mutce. Glavnica društva znaša 1,100.000 rub-Ijev. V evropski Rusiji je 126.15.3 gluhoinut-cev. —
sl Afera profesorja Mazafika se ne bo
končala samo s tožbo katehetov. Toži ga tudi državno odvetništvo, radi kršenja verskega zakona.
sl Srbski orožniki prijeti v Zeinunu. »Beo-gradske novine« javljajo, da je prijela pred nekoliko dnevi zemunska policija dva srbska orožnika, ki sta se pripeljala v Zemun, da pregledata potnikom potne liste. Vsled tega je vložila srbska vlada na Dunaju protest. Odgovor z Dunaja se glasi, da je dotičnik, ki je srbske orožnike prijel kaznovan, a ne zato, ker jih je prijel, ampak zato, ker je z njimi premalo strogo postopal.
sl Umrl je v Zagrebu umirovljeni veliki župan Julij Bubanovič. Okolu 50.000 kron je zapustil „Matici Hrvaški", akademiji in hrvaškim šolam.
sl' Poročevalcu časopisa „Zeit" Stein-hardtu je ukazalo srbsko ministrstvo za notranje zadeve odpotovati iz Srbije. Steinhardt je odpotoval v Zemun.
JtajersRT"nlliTčer~
š Blamirana zdravnika. Pri mariborskem okrožnem sodišču so zaprli dne 1. julija 1905 •neko Nežo R o 11 m a n n, ker so jo dolžili tatvine, zaradi katerega zločinstva je bila tudi obsojena dne 13. oktobra 1905 na 18 mesecev težke ječe. Oddati bi jo bili morali v žensko kaznilnico v Begunje. Toda punci ni bilo nič kaj po volji, priti v Begunje, zato je reklo, da je v blagoslovljenem stanju, bržkone je vedla, da je to vzrok, da ne pride v Begunje. Preiskala sta jo zdravnika tukajšnjega okrožnega sodišča dr. Leonhard in dr. Kornfeld ter sta spoznala, da je res v blagoslovljenem stanju. Zato je ostala v Mariboru, kjer je bila do srede marca. Jetničarju se je cela stvar zdela sumljiva, zato je povzročil novo preiskavo in sedaj sta ista zdravnika (dr. Leonhard in dr. Kornfeld) izjavila, da dekle ni v blagoslovljenem stanju, in da sta se pri prvi preiskavi zmotila. Zato ni čudno, da sta pred leti v procesu Bratuša spoznal svinjske kosti za človeške. Škoda, da ne živi več kraljica Draga, gotovo bi jih po zadnjem njihovem činu imenovala svojim dvornim zdravnikom.
š Na smrt boian leži v graški bolnišnici g. dr. K I a s i n c, zdravnik na Pragcr-skem. Huda plučnica je položila vrlega moža na bolniško postelj. Na Pragerskem jc bil v obče priljubljen. Bog nam ga ohrani!
š 25Ietn ico slavi 29. junija postovoljno ognjegasno društvo v Žalcu.
š V Mariji nem Celju, slavnem romarskem kraju, je postal superijor (načelnik) on-dotnega samostana o. Leopold Napo t n i k , naš rojak in sorodnik prevzviše-nega knezoškofa lavantinskega.
š Za notarja v Gornji Radgoni je imenovan g. dr. F r a n Strelec, sedaj notarski substitut v Sevnici ob Savi.
š Umrl je štajerski drž. in dež. poslanec g. Anton Rudolf Wal z.
š Mariborski obč. zastop je sklenil, da pristopi mfesto Maribor kot: član društvu „Freie Schule".
š Detomor, V Braslovčah pri Celju so
2.	t. m. našli pri odvažanju gnojnice iz šolskega stranišča truplo novorojenega otroka, ki je po zdravnikovem mnenju že dalje časa ležal v gnojnici.
š Ogenj je nastal dne 4. aprila na poslopju veleposestnika in vinotržca R o t h a pri Mariboru. Ogenj so pogasili le deloma. Rešili so z vinom napolnjene sode v kleti; medtem so pa zunaj hranjeni prazni sodi zgoreli. Samo na teh je škode 4000-5000 K; zgorelo je tudi nad 40 voz sena. Težko se je poškodoval gasilec E i s n e r iz Radvine. Delovalo je več gasilnih društev.
Dnevne novice.
f Liberalci ln splošna kurija. V ustavnem odseku sta se dr. Tavčar in dr. Ferjančič na žive tn mrtve kregala proti temu, da bi imela splošna kurija pri nas deset mandatov. Tavčar je dejal, da jih ne sme biti več, nego tri ali štiri. Neovržno je, da se je šlo v njihovem koncertu samo proti splošni kuriji. Za mesta bi bili dobili več, nego so imeli doslej. Njihov boj je vsled tega tako nepopisno grd, zato pa tudi brezvspešen. Veleposestniki so se izkazali razumnejše. Poskrbeli so zase; v splošno kurijo niso butali. Liberalci so pa pokazali, da ne bodo zadovoljni z nobeno volilno preosnovo, dokler se ne določi, da imenuje vse deželne in državne poslance v naši deželi uredništvo »Slovenskega Naroda«.
+ Liberalci in oktroa. Poslanec Slovenske Ljudske Stranke nam piše: »Vaše včerajšnje poročilo o liberalcih in oktroa se mora nekoliko popraviti. Lberalci oktroa niso zahtevali, pač je pa v ustavnem odseku dr. Tavčar o celi resoluciji, kakor jo je predložil dr. Susteršič, torej tudi o oktroa, javno rekel, da ie vsprejemljiva za vsacega, kdor stoji načelno na stališču splošne in enake volilne pra-
vice. V zbornici je bil odstavek, ki govori za oktroa, sprejet z glasovi naših poslancev.« — Naše dokazovanje se s tem pojasnilom nič ne omaja. Deželni zbor je sklenil, naj se zvrši volilna preosnova. Liberalci so glasovali za to. Sklenil je dalje, naj se zvrši po oktroa, če ni drugače mogoče. Liberalci so vezani na ta sklep. Ker nečejo parlamentarne rešitve, je jasno, da si žele oktroiranega volilnega reda. Dobro jim teknilo!
+ Poslanec vitez Berks umrl. Iz Št. Jurija ob južni železnici smo danes prejeli poročilo, da je umrl včeraj državni poslanec vitez Berks. Minoli teden se je udeleževal še sej drž. zbora, pač pa tožil o mučni bolezni. Nihče pa ni sodil, da je njegova bolezen tako nevarna.Hugon vitez Berks je bil rojen dnč 21. januarja 1841 v Ogulinu na Hrvatskem ter se posvetil vojaštvu. L. 1866. je bil v avstrijski vojski proti Prusom, a že 1. 1870. je kot poročnik zaradi srčne napake stopil v pokoj ter živel večinoma na svojem gradu Reifen-stein pri Celju. Od 1. 1876. se je kot član okr. zastopa za celjsko okolico najraje bavil z gospodarskimi vprašanji. L. 1879. so ga Slovenci postavili za kandidata proti dr. For-eggerju, a ni zmagal. L. 1897. pa je bil izvoljen za državnega poslanca v kmečkih občinah celjskega vol. okraja kot naslednik g. M. Vošnjaka. Pridružil se je s štajerskimi tovariši »Slovanski zvezi« ter marljivo deloval v gospodarskih odsekih. Dasi ni bil rodom Slovenec, vendar se jc vedno živo zanimal za narodne, politične in gospodarske koristi štajerskih Slovencev, osobito svojega volil, nega okraja. Zadnje tedne svojega pol. delovanja se je mnogo bavil z vol. reformo. Soproga njegova je znana pisateljica Mara Cop-Marlit. N. v m. p. — Opoludne smo dobili poročilo, da jc poslanca Berksa zadela srčna kap.
+ Lahonska surovost ln »Družba sv. Cirila in Metoda.« Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so nam v noči od 23. na 24. marcija t. 1. v naši družbeni šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na južni in zahodni strani. Družbino vodstvo je ukrenilo potrebne korake na višjih oblastvih; obenem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je - kakor že večkrat ob podobnih prilikah - tudi to pot na radodarno pomoč. Velikovška pobita okna so bila dvakrat sreča za nas: moralna sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo nasprotno toliko nizko naših sovragov in materijelna sreča, ker so nam donašala sijajnih domoljubnih preplačil. -■ Slovenci! Beležeč Vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadu na naš kulturni zavod in ponosni na svojo oliko Vas prosimo, da se posebno šc prihodnje praznike spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dičnega slovenskega izobraženja. —Vod-družbe sv. Cirila in Metoda.
+ Slovenci na Kranjskem, posnetnajmo slovenske Štajerce! Mladeniške zveze na Sp. Štajerskem izborno delujejo. Tako je letos imela benediška mladeniška zveza sedem poučnih shodov. Za podlago predavanjem je služil duhovnemu voditelju »Politični katekizem«. »Naš Dom« o tem poroča: Izpoznali smo, kake vladne oblike se nahajajo po svetu, kaj je ustava, zlasti avstrijska z vsemi natančnimi določbami. Predelali smo osnovne postave, zlasti smo si dobro zapomnili 19. člen teh postav, ki zagotavlja slovenskemu jeziku ravnopravnost z nemškim. Sedaj vemo, kaj so delegacije, kako je sestavljena sedanja poslanska in gosposka zbornica, dobro smo proučili novo volilno preosnovo na podlagi enake in splošne volilne pravice, nje prednosti pa tudi kričeče krivice nasproti Slovencem in Slovanom. Poučni tečaj nam je nadalje pojasnil sestavo deželnih zborov, postave, veljavne za okrajne zastope, za okrajne in krajne šolske svete ter štajerski občinski volilni red. Eden shod je bil posvečen tujkam v slovenščini, ki so najbolj navadne v govoru in po časnikih. Dve uri ki sta bili odločeni vsakemu shodu, sta Ie prehitro vsakikrat minili Vzgledi iz življenja in razgovori so zelo poživljali shode. Ni nam žal teh večernih uric, ki smo jih posvetili naši izobrazbi. Odslej bomo z veliko večjim zanimanjem prebirali časopise in se brigali za politična vprašanja. Dobili smo tudi veliko veselje do čitanja zgodovinskih in gospodarskih in socijalnih knjig. Izposojali smo si jih po vsakem sestanku. S tem smo pokazali benediški mladeniči, da imamo trdno voljo trdno voljo postati' enkrat vrli možje, vneti in delavni za verski, narodni in gospodarski napredek benediške župnije in sploh slovenskega naroda.
+ Nemška geografija. Da so Nemci res pravi »kulturvoik« dokazujejo često na poseben način z znanjem zemljepisja. Tako je te dni pisalo ognjegasno društvo v Beljaku (!) ognjegasnemu društvu v Ljubljani in
na naslov napravilo Laibach UnterkSrnten. V Beljaku torej koroški nemški kulturvoik niti ne ve, da Ljubljana ni Koroškem. Nemški koroški učitelji imajo to zaslugo, da svoje »inteligentne« učence po koroških mestih ne nauče niti toliko zemljepisja, kakor ga na Kranjskem ve vsak pastir.
Za zagrebškega župana je zopet izvoljen dr. A m r u š.
—	Nesreča v blaznlcl. Na moškem oddelku za umobolne na Studencu je sinoči vrgel par zamašek iz kopeljne peči, vsled česar je pod pritiskom para in višine vode stoječi curek oparil navzočega zavodnega strežaja B e r a n i č a na obeh nogah in ga tako težko poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
—	Zahteve kršč. soc. tobač. delavstva.
Zveza krščanskih tobačnih delavcev in delavk je poslala fin. ministrstvu spomenico, v kateri so izražene delavske želje: Izboljša naj se plača, ki je sicer zadoščala prejšnjim razmeram, a sedanjim pa nikakor ne; izpremene naj se določbe, kedaj ima delavec pravico do rent starostnega zavarovanja, na tak način, da se odpravijo sedanje 4 stopinje, ki so merodajne za izračunanje doneskov, na njih mesto pa naj pride zvišanje invalidnih prejemkov z vsakim .službenim letom; sedaj se namreč zviša penzija po 10 službenih letih. Ako ima delavec 19 ali 23 službenih let, pa mu jih vračunijo le 10 oziroma 20. Temu naj odpo-more zvišanje vsako leto. Deputacija kršč. socialnega delavstva je bila v tej zadevi pri dr. K o s e 1 u, ki je dejal, da ne more glede plače nič obljubiti, ker je to stvar generalne direkcije. Glede penzije pa se v kratkem preuredi. Deputaciji jc sprejel tudi glavni ravnatelj, ki je obljubil, da bo storil vse, kar mu bo mogoče.
—	Drobne novice Iz litijske okolice. Blagoslov velikega oltarja in dveh stranskih oltarjev, pri podružni cerkvi sv. Križa na Slem-škem nad Vačami, se bode vršilo na belo nedeljo 22. aprila. - Pokopali so na Vačah Pavla Peterima v 85. letu svoje dobe. — Dvakrat je nogo zlomilo posestniku Jožefu Strin-ljanu v nekem rovu v Ameriki. Doma je iz Režiš, občina Vače. • Sredpostni semenj se je prav dobro obnesel v Litiji. Kupčija pri živini in blagu je bila živahna. — Pri izpiranju obleke si je kri zastrupila posestriica Mlinar iz Mošenika, občina Št. Lanibert. Šla je v gozd pripravljat drva za kurjavo. Pri delu se je lahko ranila na prst na roki. Ko se je domov vrnila, je šla perilo izpirat. Kmalu potem ji je začela roka hudo otekati. — Nogo si je zlomila žena vaškega posestnika in mesarja Mateta. Pravijo, da je nesreče sama kriva.
Iz Rudnika se nam poroča :Na dopise brez podpisa v »Narodu« ne bomo odgovarjali, kakor se je že sklenilo v občinskem od-boril, Ker smo pa kmetovalci in nimamo časa se z dopisovanjem vkvarjati, se bo v občinski seji predlagalo, da se bo pooblastil en mož, da bo takemu odgovarjal.
Občinska volitev se je vršila dne 3. t. m. v Cerkljah na Dolenjskem prav mirno. Zupanom ie zopet izvoljen g. Alojzij Marinček in Ivan Vahčič, trgovec v Cerkljah, njegovim namestnikom.
—	Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« priredi v cesarjevič Rudol-fovi jami pri Divači dne 16. aprila 1906, to je na Velikonočni ponedeljek, med 4. in 7. uro popoldne slovesno razsvetljavo, na kar opozarjamo občinstvo, posebno pa ljubitelje kraških krasot. Vstopnina znižana. Natančneji spored prihodnjič.
—	V delavnici južne železnice na mariborskem koroškem kolodvoru je zmečkalo kovaču Jakobu Arnušu desno roko do gležnja in konce prstov na levi roki. Pri vravna-vanju pločevine med valjarje mu jc potegnilo roke med nje. Prsti so bili še enkrat tako dolgi in roka še enkrat tako široka. Prikazala se. ni ne ena kaplja krvi. V bolnišnici so mu takoj odrezali roko.
—	Poročnik morilec. Poročnik 87. pešpolka Karol Kohler je ustrelil ženo privatnega uradnika Josipino Schoss in potem sebe smrtnonevarno ranil, je sedaj okreval. Prepeljali so ga v Trst.
—	Dve dopisnici vročeni po — 26 letih. V ponedeljek sta dospeli iz Rovinja v Trst dve dopisnici, oddani v Veroni dne 8. septembra 1880 in 23. novembra 1880. Dopisnici sta bili naslovljeni na odvetnika Ivana Betico, umrlega leta 1886. Naslova na dopisnicah, izročenih sinovom umrlega Betica, sta pisana popolnoma razločno. Dne 1. aprila sta se omenjeni dopisnici nakrat pojavili na poštnem uradu v Rovinju in 2. aprila sta bili v Trstu. Kod so romali, oziroma kje sta ležali celih 26 let, — kdo bi uganil to?
—	Moral je v »špehkamro«. Stopical jc na lahko po prstih ob hiši gor' in dol' in kukal pri oknu. Pa je škrat hotel, da se približa mestni stražar. Tema je bila in zakaj bi oko postave ne smelo videti in uho ne slišati, kdo jc. »Kdo je?« »Kaj imate tu opraviti!« »Kaj to Vam mar!« »V imenu postave z menoj!« In šla sta. Prideta do policijskega komisarja. Komisar: »Kdo ste?« »Koga to briga?« Komisar redarju: »Ljubi, storite svojo dolžnost.« In Ljubi je odpeljal ljubega neznanca v novo »špehkamro« najnovejšega'policijskega urada v novo zgrajeni hiši nekje na Kranjskem. Pa so zvedeli znanci in prijatelji tam za onim oknom, pod katerim je neznanec stopical, in so ga prišli obiskat. Pozno ponoči seveda. Rešiti ga hočejo, a to ne gre. Do ranega jutra ostane neznani gost v »špehkamri«. Drugi dan pa jc vložil »jetnik« pritožbo pri politični oblasti in baje celo pri državnem pravdništvu. Pa to ne ovrže dejstva. V »špehkamri« je le moral biti in sicer v »imenu postave«.
—	Potresno opazovanje. Iz Novega Mesta se nam piše: V noči od 3. t. m. so se.od ju-gozapada sem pokazali izrazoviti pojavi oddaljenih potresnih izbruhov. Od 10. ure pa do 3. zjutraj je bila tudi magnetna igla silno nemirna. Tako tudi v noči od 4. na 5. t. m. Včeraj je bila igla ves dan v trajnem nemirju, in tudiprirodne pojave oddaljenega nemirja je opazovati. Kdor biva v sobah pri tleh,' posebno na votlih mehkih tleh
—	Narodni kolek družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bodo odslej rabila tudi ameriška slovenska društva. Slovensko podporno društvo sv. Jožefa v Brooklynu bode prvo, ki zatrži z njim na svoji veselici meseca aprila. Naročilo ga je po zastopniku ameriških Slovencev g. Antonu Trstenjaku, kontrolorju mestne hranilnice ljubljanske. Ko beležimo ta narodni čin svojih ameriških rojakov, želimo, da bi bil v spodbudo vsem onim društvom v naši ožji domovini, ki našega narodnega kole-ka ne rabijo. V tem navedenem veselem pojavu se zopet prepričujemo, kako nam pred-nači Amerika in sicer v vsakem oziru: v socialnem in narodnem. Kolikrat in kako prepričevalno smo že na primer klicali slovanska društva v domovini na narodni kolek in kazali ob tem na brate Cehe. A to bolj ali manj zaman —- sedaj pa prihajajo Amerikani, ako-pram jih še klicali nismo. — Zato živele naše zavedne sestre in živeli naši zavedni bratje tam za oceanom! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Y Ljubljani, dne 5. aprila 1906.
—	Višji adjuti. Proračunska komisija gosposke zbornice je izdelala poročilo o višjih adjutih. Mladi uradniki bodo dobili po petih letih adjut 2000 kron, če pa nimajo višje znanstvene izobrazbe, le 1500 kron in avskultanti dobe po 6 letih službe 2500 kron.
—	Iz Mokronoga smo prejeli iz obrtnih krogov sledeči dopis: Sedaj je čas, ko zborujejo občni zbori raznih obrtnih zadrug. Do 1. junija morajo vse obrtne zadruge obrtnim oblastvom predložiti svoje računske zaključke v pregled in "potrjenje. Tudi pri naši inokro-noški obrtni zadrugi naj bi se vršil občni zbor. Vse druge zadruge obveščajo 14 dni poprej svoje člane, kdaj da se bo vršil občni zbor. Povabilu priložen je tudi računski zaključek, da ga člani še lahko pred zborom pregledajo in v slučaju napak lahko na obč. zboru ugovarjajo. Tako je drugod in tako bi po postavi moralo povsod biti. A pri nas je stvar drugačna. Načelnik naše obrtne zadruge ni storil tega, marveč v svoji komoditeti naročil obč. slugi, naj ta skliče 1. aprila po prvi maši pred cerkvijo. Oklical pa ni samo enega, marveč kar pet občnih zborov. Načelnikov namen je jasen, on hoče, da bi nihče ne zvedel in da bi bil prvi občni zbor nesklepčen. Drugi navadno zboruje, ne oziraje se na število navzočih. Pri drugem hoče opozoriti svoje prijatelje, na ta način upa biti zopet izvoljen načelnikom. Proti temu načinu sklicanja občnega zbora mokronoške obrtne zadruge protestiramo zavedni mokronoški obrtniki najodločnejše. Oblastva pa opozarjamo in želimo, da načelnika opozori, da skliče občni zbor po zakonu, kakor ga sklicujejo druge obrtne zadruge. Dolžnost obrtnikov pa je, da se občnega zbora vsi udeleže, da tam odkrito g. načelniku povejo, da ne ravna prav in da je zadnji čas, da gre v zasluženi — pokoj.
—	Podarjena sadna drevesa. Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu je z dovoljenjem deželnega odbora darovalo pod-.grajskim posestnikom pri Novem mestu več kot 200 lepih sadnih dreves. Ker je minolo jesen sneg napravil mnogo škode pri sadnem drevju, je ta dar zelo dobro došel.
—	Projekcijska predstava. Iz Dola pri Ljubljani. Projekcijska predstava g. Ivana Rožuna fotografa v našem izobraževalnem društvu nas je popolnoma zadovoljila. Do 120 fino izdelanih, koloriranih slik je g. fotograf srečno zbral v lepo skupino in jih pojasnjeval z domovinsko ljubeznijo nadahnjenim predavanjem. Posebno zanimive so bile slike naših trgov in mest, kakršna so sedaj in so bila za časa turških bojey kot trdnjave, gledali smo najslavnejše gradove naše lepe Kranjske in njene najslavnejše može, barona Turjaka, Ravbarja, Vego, ki so si v boju proti sovražnikom vere in domovine priborili neminljivo slavo. Občudovali smo tudi krasoto Gorenjske: slapove, jezera in gorske velikane. Če omenimo, da nam je ves užitek nudil g. fotograf za izredno nizko ceno, moramo take predstave le priporočati vsem izobraževalnim društvom, ki hočejo svojim udom priskrbeti kaj zares lepega v izobrazbo, poduk in blaženje srca.
— Iz Črnega vrha. Mlekarno glejte! V 11. številki z dne 17. marca uči liberalen Črnovršec v „Notranjcu" našo posojilnico in kmetijsko društvo, kako naj čuvata in pomagata kmečkemu stanu. Zahteva dividend od kmetijskega društva, pritožuje se nad plačilna povelja. Gospodje liberalci, kaj ne, mlekarna sili na dan, kjer ste kmete, katerih prijatelj ste „potegnili" za 25.000 kron. To vzorno liberalno podjetje bode sedaj začelo deliti dividende med Črnovršce, ko bodejo reveži plačevali za male deleže 174 K, večje pa 348 K. Če pa sc posreči, oprostiti tiste reveže, katerih podpisi so falzificirani, potem pa pravilno podpisanim res gorje. Z gospodarskimi nasveti le tiho, gospodje ! Sploh se Vam pa godi silno slabo g. Notranjčev dopisnik, ko Vas v Vaših najblažjih srčnih ču-tilih mečejo pred prag.
—	Zidarska stavka v Zagrebu je končana.
—	Slovenski igralci na HrvaŠkem.
Člani slovenske opere in drame bodo potovali letos po vseh večjih hrvaških mestih in prirejali predstave.
—	Odstop barona Becka? Kakor javljajo z Dunaja, stopi šef generalnega štaba baron B e c k potem, ko proslavi svoj 60letni jubilej, v pokoj. Ob tej priliki bo imenovan feldmaršalom. Na njegovo mesto pride dunajski zborni zapovednik FZM. F i e d 1 e r.
—	Vremenska izprememba. Iz Novega mesta se nam piše: Včeraj 5. t. m. krasno gorko vreme, toda zunaj za sotesko se nekaj zopet „kuha".
—	Na čuden način ušel smrti. Na tozadevno notico čujemo, da dotični mož, ki je tako srečno odnesel izpod stroja svoje življenje, ni bil Janez P r i m a r po domače P e r I e s , ampak njegov hlapec Andrej K o n c i 1 i j a.
—	Postonjsko jamo si je ogledalo tekom meseca marca 276 ljudij in vsa vstopnina znaša 1184 K. Minulo leto je posetilo postojnsko jamo meseca marca 235 oseb in dohodki so znašali 1066 K. Za poset mesca aprila se je javilo že več gostov iz Brna in Dunaja.
—	Tatvina v cerkvi. Prejšnji teden so vlomili neznani tatovi v stružico za denar v cerkvi v Litiji in odnesli 28 kron.
—	Stavka na Reki. Med tovarnarji in delavci na Reki doslej ni došlo do spora-zumljenja. Delo v luki in v skladiščih počiva. Večina tovarn je svoje delavce odpustila. Mesto je mirno.
—	Samoumor. V Trstu se je zastrupil vsled bede brezposelni mesarski pomočnik Emil Prežel j.
—	Stavka v Labinu v Istri je postala splošna, ker so se ji pridružili tudi težaki, ki nalagajo oglje.
—	Pri letošnjem novačenju so izpo-znali v Trstu med 2219 za sposobne 743, za nesposobne 1476. Od teh jih gre precej drugo leto na novačenje.
—	Ameriške novice. V Yo!ietski je-klarni je ponesrečil Rihard Ritma n i č. Kos žice mu je predrl levo roko pod palcem. Nevarnosti ni do zdaj nobene. — U m r 1 je v Haseru Pa. J o s. Jaklič, doma iz Sadinjevasi pri Žužemperku. — Ponesrečil je v rovu v Calumetu (Mich.) Jakob Jančar, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Umrl je v dveh urah. — Ponesrečil je v rudniku v Bellaire (Ohio) Matija Mihelič, doma iz Zgor. Su-horja pri Vinici. — VCokedale (Mont.) se je vnel v rovu pokalni plin in ranil 4 delavce, izmed katerih so 3 Slovenci, a 1 Italijan. Slovenci so: Ivan Raliul, Fran Kaplan in Andrej Perše. Vsi so zelo hudo opečeni. — V Calumetu je prodrl pri volitvah mestnega blagajnika kandidat tamošnjih Hrvatov in Slovencev predsednik hrvaškoslovenskega kluba g. Pavel S n e I e r. To je bil prvi boj Hrvatov in Slovencev pri mestnih volitvah in se je končal s sijajno zmago.
—	Nesreča v Kamnolomu. Iz Ihov-skega vrha se piše: Dne 26. marca se je pripetila v kamnolomu Jerneja Vršič velika nesreča. Žena Alojzija Vršič in dve njeni hčeri so odkapale kamen; proti večeru pa se odtrga plast zemlje in zasuje nesrečno ženo tako, da je bila pri priči mrtva. Bog bodi milostljiv njeni duši!
—	Nesreča na novi železnici. Na Dobravi pri Bledu je dne 2. t. m. ušel želez, voziček s kamenjem. Voziček, na katerem je bilo šest delavcev, ni imel zavornice. Od predora pri Vintgarju je voz tekel kakor brzovlak. Delavci so poskakali z voza ter vsi poškodovali. Lahko bi se bila pripetila večja nesreča, ko bi bil voziček v predoru zadel ob oder, na katerem je delalo več delavcev. Voz je vstavil železniški čuvaj.
—	V konkurz je prišel trgovec gosp. Avgust Koželj v Št. Vidu pri Zatičini.
Razpisana je učiteljska služba na Koroški
Beli.
—	Umrl je v Zadru gospod Anton Nimira, profesor na učiteljišču v Kopru.
—	V vrelo vodo je padla P/sletna hčerka posestnika Franceta Severja v Ložu, okraj Postojna.
—	Darilo. Blagorodna rodbina gospoda Josipa Luckitianna je poslala čast. predstojni-štvn bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu 500 kron. Rajni predsednik kranjske hranilnice in nje vodja rajni gospod dr. Josip Suppan sta se za to bolnico jako zanimala, jo večkrat obiskala in se jako po-hvalno o njej izrekla._
Ljubljanske noulce.
lj Brez programa 1 Ivan Hribar sklicuje za jutri zvečer ob pol 9. uri v veliko dvorano „Mestnega Doma" shod nezavednih volivcev narodno-napredne stranke brez programa, katerim bodeta Peter O r a s s e I i in Ivan Hribar govorila o volivni reformi za deželni zbor kranjski in Ivan Tavčar o svojih zaslugah za volilno preosnovo za državni zbor. Radovedni smo, ako bodo dopustili tako svobodo pristopa, kakor je pustila „Slov. Ljudska Stranka" na svoj shod. Noblesse oblige!
Ij Izredna seja obč. sveta bo jutri v soboto, dne 7. aprila 1906 ob II uri
dopoldne. Edina točka dnevnega reda je naznanilo predsedstva.
lj Ljubljanske občinske volitve. Občinski svetnik S e u n i g se letos poslovi iz občinskega sveta. Kandidat ne bo več. Kakor se govori se je »zahvalil« in izjavil, da več ne prevzame kandidature. Novi kandidatje v obč. svet so med drugimi: dr. O r a ž e m, K. M a y e r, J. Knez in H a n u š. Neki »ša-ljivci« imajo »shod« pri Majarončku. Stavili so z nekim svojim prijateljem za 100 litrov vina, da si ne upa sklicati shoda. No, mož ga je sklical in tako bo sedaj v Vodmatu precej pijače zastonj.
lj Projekcijskega večera gospoda Ražana, katerega naznanjajo lepaki, danes zvečer ne bo, ker se v dvorani »Mestnega doma« vrši zaupni shod narodno-napredne stranke v zadevi prihodnjih občinskih volitev. Projekcijski večer bo v Litiji v ponedeljek v gostilni gospoda Oblaka ob 8. uri zvečer.
lj Tujci v Ljubljani. Mcseca marca t. 1. došlo je v Ljubljano 3716 tujcev, za 998 več kot meseca februarja in za 759 več kot meseca marca lanskiga leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu: »llnion« 575, pri »Slonu« 831, pri »Maliču« 431, »Lloyd« 302, »Ilirija« 139, pri »avstrijskem cesarju« 215, pri »bavarskem dvoru« 170, pri »Štruklju« 154, pri »južnem kolodvoru« 134, pri »Grajzerju« 110, v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 655.
lj Prefrigani goljufici. Pred par dnevi je prišla v trgovino g. Vivode na Starem trgu neka neznana ženska, ki je rekla, da jo je poslala neka gospa in da naj ji d& 10 ženskih bluz na izbero. Ker dotična gospa tam kupuje, je Vivoda neznanki zaupal in ji izročil bluze. Da bi se pa še bolj prepričal, je poslal svojo prodajalko za njo in ko je to videla, da je šla neznanka res v dotično hišo, se je prodajalka vrnila in to povedala gospodarju. Cez kake pol ure je neznanka prinesla nazaj 5 bluz, češ, drugih pet so gospa obdržali in prosijo, da naj da še pet parov lakastih čevljev na izbero. G. Vivoda ji je tudi te zaupal in neznanka je odšla. Ker jo pa le ni bilo nazaj, je trgovec le pričel sumiti in je poslal k dotični gospej po informacije in izvedel, da je padel v roke prefrigani goljufici. Vivoda je stvar naznanil policiji, ki je pričela takoj s poizvedbami. Sum je padel na brezposelno služkinjo Pavlino Kobau, rodom iz Zidanega Mosta, katera je že pri dotični gospej služila in ki je bila že petkrat kaznovana zaradi goljufije. Kobau sc jc pa bila seznanila v prisilni delavnici z brezposelno služkinjo Emilijo Wimerjevo iz Ljubljane in le to je Kobau poslala k Vivodi in ji naročila, kako naj govori. Ko sta bili goljufici aretovani in konfrontovani, je trgovčevo oso-bje Wimerjevo takoj spoznalo, kot pravo goljufico. Goljufici imate blago spravljeno v Šiški.
Ij I. hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani je v svojem občnem zboru dne 5. aprila t. 1. izvolilo sledeči odbor: Predsednik g. Josip Ivčevid, podpredsednik g. Mirko Zmiš, tajnik g. Gjuro \ViIdman, blagajnik g. Petar Kralj. Odbor gg.: F. Buk, Gj. Kralj, S. Sekotrič: zamjenici gg. I. Štengl in M. Boran. Revizori gg.: Fr. Krvarid i Stj. Karaži. Vsi dopisi na I. hrv društvo „Kolo" se pošiljajo na naslov: Josip Ivčevič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
lj Tlakovanje prehodov se na več križpotih v mestu tekom prihodnjih dni izvrši s porfirnimi kockami.
Ij Nove ceste in ulice so nastale vsled zgradbe novih hiš pred Kolezijo, mej drugim sta »Kopališka cesta", ki vodi med novimi hišami proti Koleziji ter stranske Zeljarske ulice. Ti dve dobita svoj čas potrebne table.
ljV Ameriko sta jo hotela odkuriti mladoletna Jožef Hočevar in Jožef Trdin, ne da bi bila prej zadostila vojaški dolžnosti. To jima je pa preprečil na južnem kolodvoru službujoči stražnik. — Tudi Andreja Vidmarja je prijela policija, ki je hotel poslati neki tujezemski agenturi več potnikov, katera mu je obljubila za vsakega 10 K.
ij Kranjska skupina prvega splošnega uradniškega društva in pa tukajšnji hranilni in posojilni konzorcij imata svoj letošnji redni občni zbor v soboto, 7. t. m., ob 8. uri zvečer v prostorih I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva (vogal Vegovih ulic in Kongresnega trga). Da bode občni zbor sklepčen, treba biti navzočih 30 članov.
Ij Poneveril je mesarski vajenec Albin Ja-ger iz Ljubljane svojemu mojstru Ivanu An-žiču v Florjanskih ulicah 71 K denarja. Jager je nosil meso neki stranki, denar pa, ki ga je sproti dobival, vtaknil v svoj žep. Mladega zapravljivca je policija zaprla.
lj Ušel je danes iz hiralnice umobolni mizar Franc Ju-h, a ga je policija prijela in oddala nazaj.
lj Mestna mlekarna je v pretečenem mesecu prodala 41.789 litrov mleka.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z juž. kolodvora 94 Makedoncev, 38 Slovencev, 19 Hrvatov in 10 Ogrov.
Ij Izgubljena je rjava denarnica s svoto 19 kron.
lj Umrli so: Ana Sirnik, gostija, 86 let, Radeckega cesta 11; Pavel M a r k i č , sprevodnikov sin, 13 let, sv. Petra cesta 57; Matevž E r b e ž n i k , delavec, 51 let.
Ij Izgubljena je bila v Trnovskem predmestju mimo trnovske cerkve po Karunovih ulicah denarnica z nekaj denarjem, dvema re-cepisoma iu zlatim prstanom. Odda naj se proti dobri nagradi v Krakovskih ulicah št. 27.
lj Pripravnik Cerar ni bil, kakor čujemo tisti, ki je razgrajal in žalil na deželnozborski galeriji, ampak neki drugi pobalin, ki se je bal povedati svoje ime ter je bežal ven, kjer jc
bil pomotoma označen kot Cerar. Toliko, da ne delamo krivice!
VEZUV BLUJE.
Rim. Stožec Vezuva se je danes med hudim izbruhom lave proti pompejski strani zrušil. Širok vrelec lave se vali v dolino iz katere beži prebivalstvo. 500 metrov visoko sc dviga dim. V Neaplju dežuje pepel.
O tem se nam še poroča: Iz Neaplja javljajo, da pada vsled bluvanja Vezuva po vsem mestu gost pepel. Ljudje hodijo po mestu Neaplju z odprtimi dežniki. Ognjenik bluje neprestano. Lava se je razlila do kraja Bo-sco-Trecase. Prebivalci so zbežali v Neapelj. V Portici, Torre Ammunciata in Torre del Greco vlada velika vznemirjenost. Pogled na bruhajoči ognjenik je veličasten in grozen obenem. 4. aprila zvečer se je odprlo na vznožju ognjenika novo žrelo. Iz njega je tekla lava, ki se je razlivala vsako uro sto metrov dalje v smeri proti okraju Trecasc. Prebivalci so zbežali vsi vznemirjeni. V noči od 4. do 5. se je na vrhu kos ognjenika udri. Lava se je razlila že kilometer daleč proti obali kraja Torre Ammunciate. Ognjenik bruha neprestano iz sebe velike okrogle kepe peska in kamenja, ki padajo potem v obliki dežja po obližju. Brzojavna zveza z observatorijem je pretrgana.
STAVKA V PULJSKEM MORNARIŠKEM URADU.
Pulj, 6. aprila. Čez 600 delavcev pri puljskem mornariškem uradu stavka. Hočejo, da se njih delavnik mesto ob pol 6. konča že ob 5. uri popoldne. V torek so kar ob 5. uri zapustili delo. Admiral Ripper je delavsko deputacijo opominjal, naj počaka z zahtevami do maja, ko pride poveljnik vojne mornarice. Nekaj agitatorjev je odpuščenih.
REŠKA STAVKA KONČANA.
Reka, 6. aprila. Delavci so za eno leto podpisali pogodbo za pristaniška dela. S tem je stavka končana.
Razne stvari.
Najnovejše.
Žena,ki ima šest živih soprogov, je Mrs. Ida May Knapp S p i v e y. Vsakega soproga je po poroki kmalu zapustila. Zdaj jo tožijo v Hamiltonu radi bigamije, a je za enkrat ušla.
Sestane se italijanski kralj, kakor poroča „N. Fr. Presse", z angleškim. Mesto sestanka še ni določeno.
Stavkujoči zažgali hišo svojega gospodarja. V mestu Abbeville v Ameriki je 400 stavkarjev pridrlo v hišo svojega gospodarja, plenili in nato zažgali. Branili so gasiti ogenj.
Strašen umor in samoumor. V Dunajskem Novem mestu je neka posestnica ovila glavo svojega sina s predpasnikom, zadrgnila mu vrat in vrgla sina v vodnjak. Za tem si je sama ovila glavo s predpasnikom in sc tudi vrgla v vodnjak.
Nevarna vetrna troba. Dne 5. t. m. je po celem Milanu šla pri jasnem nebu mogočna vetrna troba, ki je napravila mnogo škode Razbitih je mnogo šip in s streh vrženih več dimnikov. Na razstavišča je naredila le malo škode.
Žrtev znanosti. V garnizijski bolnici na Dunaju je v ponedeljek umrl višji zdravnik deželne brambe, dr. Jaroslav C h a d i n , na epidemičnem otrpnenju tilnika. Mladi zdravnik je bil star šele 27 let in si je v laboratoriju nalezel bolezen.
Telefonska In brzojavna porotna.
OGRSKA KRIZA REŠENA.
ZMAGUJOČA SPLOŠNA IN ENAKA VOLILNA PRAVICA.
Dunaj, 6. marca. Košut in Andrassy sta se danes dopoldne pripeljala sem. Dopoldne je bila konfernca, katere so se udeležili Fejervary, Andrassy, Košut in Polonyi. Kon-frenca, ki je trajala dve uri, je ugodno izpadla, tako da je upati, da bo kriza v najkrajšem času rešena. Po konferenci je šel Fejervary k cesarju ter naznani Košutu in Andrassyju, kedaj ju cesar sprejme. Andrassy in Košut bodeta od cesarja sprejeta v avdijenci v prvih popoldanskih urah. Zvečer pričakujejo sem tudi predsednika upravnega sodišča W e-c k e r I a, o katerem govore v koalicijskih krogih, da bo prihodnji ogrski ministrski predsednik.
D u n a j, 6. marca. Polonyi se je po konferenci izrazil, da se bo položaj v najkrajšem času mirnim potom razrešil. Ob 3. uri popoldne bodeta Košut in Andrassy sprejet od cesarja. Weckerle bo jutri od cesarja sprejet v avdijneci. Sestavljeno bo prehodno ministrstvo, ki bo delovalo na od krone sprejetih pogojih. Ko bo sprejeta splošna in enaka volilna pravica, se bodo vršile nove volitve ln še-le potem se bo sestavilo definitivno ministrstvo. Pogoje krone, da naj v prehodnem minstrstvu imajo sedež nekateri zaupniki krone, predvsem KristoffV in da naj se od novih nadžupanov Imenovani uradniki potrdijo in katerih koalicija ni sprejela, je krona opustila.
Budimpešta, 6. aprila. Tudi ljudska stranka je sedaj pritrdila splošni in enaki volilni pravici.
VEZUV BRUHA.
N e a p e I j, 6. aprila. Sem je prišlo mnogo tujcev, ki gledajo Izbruh Vezuva. V krajih okolu Vezuva so včeraj čutili močne potresne
sunke. Pet žarečlh rek lave teče z Vezuva ter je pritekla že do hiš okoliških vasij. GENERAL JEZUITOV NEVARNO OBOLEL.
R i m , 6. marca. Generalu jezuitov, Martinu, ki je bolan na pljučnici, se ]e bolezen tako shujšala, da se zdravniki boje najhujšega.
Afera Hribar-Prosenc.
Prejeli smo naslednje pismo:
»Slavno uredništvo! Z ozirom na pod zaglavjem »K aferi Hribar-Prosenc« priobčeno pismo g. Prosenca z dne 1. aprila, katero ste blagovolili obelodaniti v prilogi k št. 77 cenjenega svojega lista z dne 4. aprila 1906, prosim Vas, da blagovolite priobčiti v eni prihodnjih številk nastopno pojasnilo, pri Čemur sc pa ne sklicujem na § 19 tisk. zakona, marveč apelirani na Vašo lojalnost.
Ni res, kar trdi g. Prosenc, da sem jaz priči i. c. g. Grebencu rekel, da bom tožbo zoper njega ustavil; res je marveč, da sem prašal jaz vpričo gg. Ivana ZabukoVška, odvetniškega kandidata v Ljubljani in Leona Jeršeta, železniškega poduradnika v Ljubljani, g. Grebenca, jeli je utoženo svoto faktično dolžan mojemu g. očetu. Ko mi je g. Grebene to potrdil in me prašal, kaj je napraviti in jeli naj sc razprave pri novomeškem okrožnem sodišču udeleži, sem mu svetoval, da je najpametneje, da doli ne hodi, da si prihrani nepotrebne potne stroške, in da ga bom jaz kotumaciral, ker hočem imeti eksekucijski naslov, potem pa da sc zna mogoče napraviti kak aranžma, s čemur je bil g. Orebenc popolnoma zadovoljen.
Vnaprej se Vam zahvaljujem za prijazno priobčitev teh vrstic, beležim z odličnim spoštovanjem udani
Dr. Iv. M. Hribar.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritega sočutja med boleznijo in ob smrii na*e iskreno ljubljene sestre, tete in svakinje, gospd^.
Emilije Wmss
učiteljic« v p.
za mnoge krasne darovane vence ln za Ste>ilno častno spremstvo na zadnjem potu drage pokojnice se čut mo dolžni izreči >sem drag m priateljem i i znancem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.	769
L j u b 1 i a n a, 4. aprila 19o6.
Globoko žalujoči bratje in sestre.
Kuharica
srednje starosti, z dobrimi spričevali ■mzam išče službe, miuui Najraje gre v župnišče. Gre tudi za hišno. Naslove pove upravništvo.	756 3—i
758 3-1 iz poštene
rodbine v starosti 18 let
166 e primerne službe.
Več pove upravništvo ,Slovenca*.
Mladenič
Proda se
Hedenoua hiša
JtS8* v Cerknici
sama ali pa s pripadajočim poslopjem, vrtom in gozdom vred. 757 3-1 Več se izve pri |. ModiCU V Hovl-Vasi pri Rakeku.__
Co$tiInei
na prav lepem kraju, z vrtom, več sobami, dalje hlev, tudi dve vinski kleti primerni za vinsko prodajo, tudi obilo prostora, blizu farne cerkve
Se daje u najem za tri leta.
Več o tej stvari se izve pismeno pri g. frančlikl PoniKvar, Fara it. 7, pošta Nova vas pri Rakeku.	76i i-i
Dobili smo svoja bojna zna menja v podobi lepih buck z napisom ,,Proč z alkoholom!" Vsak abstinent in vsaka abstinen-tinja naj nosi to znamenje pripeto na suknji na vidnem kraju. Znamenja za članice se dado jako lepo narediti za broše.
iiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuunnnniiiinnitn
Znamenja se dobe pri društvenem tajniku: Pisarna Katoliške tiskarne, Kopitarjeve ulice. Pismeno se naroče na naslov društva .Abstinent". Cena: za člane i 50 vin., za članice k 20 vin
UtUlaUoU ln uakovorol .irnlnik: Dr. laaaoil litaik.
lit« ,iuio MU ti.Mjna* « LOUD1I*UI.
Priloga 77. 6tev. »Slovenca11 dnč 4. aprila'1906.
osredovalnlca zalkupl!ilo]z žloino.
Iz Gori i pri Bledu, 4. apr.
Da se naša občina trudi za gospodarski napredek, kaže to, da imamo sedaj na novo dva živinjska sejma, in sicer enega na cvetni petek, drugega na sv. Martina dan 11. novembra vsacega leta.
Da se pa more šc bolj živinska kupčija razviti, je tukajšnje kmetijsko društvo na občnem zboru dne 19. marca t. I. sklenilo ustanoviti tako imenovano posredovalnico živinske kupčije, katera bo imela nalogo, svojim udom živino prodajati, in kupcem, živino prej in lažje kupiti, ker jim ne bo treba cele občine oblezti, predno izvedo, kje je kaka živina na prodaj; v ta namen se bodo vodile knjige za vsako pleme domače živine posebej.
V knjigi bode poleg imena in bivališča popisana približno tudi živina, in sicer približna teža, pri konjih in kravah visokost živine in prsna obsežnost, to je mera črez pas, v centimetrih, ali pa po stari meri na pesti in pedi, iu barva živine, oziroma tudi napake, nadalje starost, pri kravah koliko ima telet in koliko ima mleka na dan, čas brejosti in približna kupna cena živine, kedaj in kam je bila živina prodana in prodajna cena. Goveja živina je skoro čistega pinegavskega plemena, konji so domači in tudi pinegavski, in kar jih kupijo, so mešani z ogrskimi konji. Zato bode tudi plemska vrsta živine vpisana.
Pri prešičih, ovcah in teletih ne bo tako obširne popisave, vendar pa starost, približna teža in ali je živina za pleme ali za mesarja sposobna, kolikor natančno, in cena. Posredovalnica se za sedaj razteza edinole na ude »Kmetijskega društva«, in ti se prosijo, da ako ima kdo kako živino na prodaj, da jo takoj oglasi, da bodetno mogli kupcem postreči, če ne prej, vsaj takoj po velikonočnih praznikih. Kupci, kateri bode potreboval kako žival, naj se le zaupno obrnejo na posredovalnico; smo mu vedno s postrežbo pripravljeni.
Ker v društvu primanjkuje osobja in prostora, bode nam vse vse to oskrboval gostilničar Kunstelj v Gorjah, koj poleg »Kmetijskega društva« in poleg farne cerkve v Gorjah, tik ob cesti.
Sedaj pa še par besedi tistim trem strem-Ijivcem, ki pri tem z ramami migajo, češ. saj to ne bo niči..Le počasi! Udje naj se pridno poslužujejo posredovalnice, da bode vsak oglasil živino, katero ima na prodaj, in ni misliti, da bi vsled tega ne prišlo v kraj kupcev! Ce je pa več kupcev, se tudi živina lažje in bolje prodaja; sploh se pa povsod vidi vspeh le poznejše, in Bog daj, da bi bil tudi tukaj vspeh dober!
Naj tisti časniki, ki se trudijo za napredek kmetijstva, te vrste ponatisnejo!
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Ce ženski jezik ne miruje. Jože Zelene, posestnik v Idriji, je precej ljubosumen na svojo ženo. Dne 25. svečana t. 1. je prišel njegov sin iz prvega zakona od vojakov domov na kratki dopust. Vsi Zelenčevi so šli isti večer v gostilno, kjer so ostali do treh zjutraj. Ko so prišli domov, je sin-vojak in mačeha silila Jožefa Zelenca, da bi šli zopet v gostilno, a ta ni maral iti več z doma. Sli so vsi spat; ko je pa Jože Zelene prišel za ženo v čumnato, jela sta sc zakonska prepirati, kar je imelo za posledico, da je pograbil mož nož in ž njim svojo ženo v levo stran, oziroma v hrbet večkrat sunil. Za kazen se mu je odmerilo štiri mesece težke ječe.
Tatinski vajenec. Miha Legat, 16 let star, krojaški vajenec, pristojen v Spodnjo Šiško, jc bil že večkrat radi tatvine kaznovan, svojemu mojstru Janezu Staretu v Celovcu, je izmaknil 75 kron gotovine in blaga za podlogo v vrednosti 90 kron. Izneveril mu je tudi 4 K., dne 14 januarja t. 1. pa, ko je pospravljal delavnico, je iz peči vzeto žerjavico vrgel v papirnato škatljo, stoječa poleg štelaže, ki je bila polna krojaškega blaga in potem odšel. Ponoči je začela škatlja tleti in zgorela je tudi stelaža z vsem krojaškim blagom. Legat je od Starcta pobegnil in se okoli potepal. Prišel je dne 22. januarja na Brezovico, kjer je izmaknil Francetu Remškarju 120 kron gotovine. Sodišče ga je obsodilo na 2 leti težke ječe.
Kavarno so razbili. Delavec Ven-cel Slezak in Matija Treiber in še 6 drugih obdolžencev, ki so pa neznano kam pobegnili, prišli so lansko leto dne 16. julija v Valjavcevo gostilno na Jesenicah. Bili so spočetka mirni, potem je prišlo do nasprotnega rujenja zaradi plačila ene smodke. Ker njim ni hotel kavarnar več pijače dati, zagrozili so mu delavci da mu bodo vse razbili. Valjavec je tekel v strahu po orožnika, med tem pa so obdolženci vse (X) kavarni razbili, in tudi neke goste pretepli. Skoda se je cenila na 125 kron, Slezak in Treiber sta bila obsojena vsak na 2 mesec težke ječe.
Vreča ga je vrgla. Jože Narobe in Alojzij Ves, sta služila s presledki žc dalj časa pri mlinarju Jožetu Kralju v Jaršah. Sporazumom z delavcem Francetom Zabretom, in Leopoldom Janežičom ključavničarski pomočnik iz Domžal, pripravla sta prva dva dve vreči moke, vredne 29 K 56 v, kateri sta zadna dva odnesla. Ker sta pa bila preveč piiana, je vreča
Janežiča večkrat vrgla, tako, da jo jc moral popustiti in zaradi prišlih ljudi pobegniti, le eno vrečo sta srečno odnesla ter si moko razdelila. Ves in Narobe sta pa že preje za 28 K moke gospodarju vzela kakor tudi nekaj klobas. To moko je dobil gospodar nazaj, ker je nista mogla spečati. Narobe in Ves sta dobila vsaki 4 mesece težke, Janežič 2 meseca, in Za-bret 3 mesece težke ječe.
Prstana sta jo izdala. Jožeta Drešar, posestnikova hči iz Savelj je izmaknila tamošnjemu posestniku Lovrencu Sever 4 zlate prstane in iz neke druge omare 290 K gotovine. Dva prstana je podarila Antonu Jemcu. Ta jc prišel neko nedeljo v gostilno »Tavčarjev dvorec«, kjer se je nahajal slučajno tudi Sever in je opazil na njegovi roki izginule prstane. Jemc mu je priznal, da mu jih je podarila Drešar. Le-ta je tajila tatvino, a potem se je hotela z odškodovancem pobotati, v kar ie privolil Sever. Ko jc pa slutila, da je zadeva orožnikom znana, hotela jo je popihati v inozemstvo. Za kazen ji je bilo priznano 4 mesece težke ječe.
Všeč mu ni b i I o, d a se j c o g 1 a-s i I. Dne 6. januarja sta pila v Štajerčevi gostilni v Spodnji Šiški krovca Janez Dovč in njegov očem Jernej Mali. Ko sta šla iz gostilne in šla če dvorišče v svoje stanovanje, zakriči delavec Janez Pavšič: »Ali si ti Žagar?« Na odgovor da ni, skoči Pavšič, ki je stal za vodnjakom rekoč: »Zakaj se oglašaš?« ter ga z nožem sune v roko, v čelo in spodnjo čelust. Za to junaštvo je dobil 3 tedne zapora.
Sleparska v 1 a č u g a. Katarina Jereb iz Otaleža, brez stalnega bivališča, je sleparila s tem. da sc je izdajala za pogorelko. Lahkoverneže, ki so ji dobre volje delili podporo, je opeharila za 185 K. V Mirni je prišla k Neži Setničar in ji rekla, da je sestrična on-dotnega kaplana, in da sta z očetom na božji poti izgubila ves svoj denar, nakar ji je ta dala 26 K. V Dobračevi je nagovarjala Marijo Potočnik in njene domačine, naj ji posodijo 100 K, češ, da jo je poslal oče njenega pogorelega moža, in da bo dal junca za plačilo. Vendarle se ji ta goljufija ni posrečila. Sodišče jo je obsodilo na 2 leti težke ječe.
Za ž c n i t o v a n j c mu jc primanjkovalo denarja. France Hcrminko, delavec na Savi, odkrito priznava, da je stanoval z delavcem Valentinom Stoparjem skupaj na Savi, in ker je imel za svatbo premalo denarja, je odprl dne 17. svečana z neko žico kovčeg ter mu izmaknil 40 K. Sedel bo zato 2 meseca v težki ječi.
Radi težke telesne poškodbe obsojeni so fantje iz Straže in sicer: Jožef Derčar na 3 mesece ječe, Alojzij Košir na 1 mesec, Anton Mesojedec in Janez Sajevic na tri mesece težke ječe s postom. Dne 7. februarja je bilo ženitovanje Franca Drganca. Kakor po navadi, pili so fantje in peli. A prave sloge med njimi ni bilo. Začel se je prepir in pretep. Sedaj bodo svo.io prevročo kri si ohladili kot drvarji in pozneje kot kosci.
Senožeške razmere.
Da so senožeški liberalci (poleg častne izjeme) prave pravcate reve, pokazal je v pravi luči tudi sobotni »Sl. Narod«. Pozabili niso ti duševni reveži nič, a naučili se tudi niso nič, pač pa čvekajo v »Narodu« tja v en dan zmi-raj eno »vižo« kakor vrabci na strehi. Vendar toliko nazadovanja smo že opazili v sobotnem »Narodu« da se namreč nc upajo več hvaliti svojega poglavarja Garzarollita. Baje jc tem ljudem pričelo že nekaj smrdeti, ali pa so prišli do zpoznanja, da se s povzdigovanjem tega novodobnega malika, imeli njega, sebe in vse bravce »Naroda« za norca.
»Narod« in njega dopisnik iz Senožeč izliva sam cele golide gnojnice na značajne in poštene ljudi, potem pa to kar on sam zna in dela, očita »Slovenčevemu« dopisniku, koji pa zares stvarno in dostojno piše.
Gospodi liberalci senožeški le molčite ker imate na svojem grešnem telesu vse polno črnih madežev, in ako vas pokažemo svetu v celi nagoti vaši, se vam bodo lasje ježili. Siccr ni izključeno, da se tega dela takoj in radikalno ne lotimo, pričenši pri vašemu maliku voditelju.
Vaša dva hvalisana odbornika si le obdržite, saj mi neznačajnih netopirjev itak ne maramo. Kaj nai počnemo z domišljavim kovačem Mctežom, ki ukaže (dasi je gospodar) najzadnji v hiši, a ccla hiša z njim vred je do tal pokorna svojemu tiranskemu upniku. Za jalovega moža Šona se niti ne zmenimo, ker zanj odpravi že njegova izgovorita žena Micka.
»Narod« pravi tudi, da mi ne privoščimo nič njegovi gostilničarki? Ker ta dopisnik Gar-zarollijevo gostilničarko proti nam šunta, hočemo to stvar takoj pojasniti.
Garzarolli je nedavno prodal svoji gostilničarki svojo hišo, »hotel« (?) pod uprav trdimi pogoji. Cena 16.000 kron za tako — le pritlično bajto, predelano iz neke stare štale, in ki ima le 3 sobe in kuhinjo, pod streho pa Ic eno sobo za silo, — jc silno pretirana. Hiša nima zadei prostora nič, spredaj pa le toliko, da se koniai postavi ena klop. Drvarnic nima nič, druge shrambe tudi ne. Razume se. da je gostilničarka s prostorom zelo v zadregi, in še bolj bo, ko ji bode nov lastnik »Pun-
gerta« —• kjer se nahaja nje drvarnica in kegljišče — prostor odpovedal.
Garzarolli baje pozna zadrego, v koji se nahaja ta res pridna, spretna in skrbna žena, iu zato da reši sebe in njo iz vidne zadrege, hoče potok na račun občanov obokati, ter kegljišče iu drvarnico prenesti na obokani prostor.
Od naše strani privoščimo gostilničarki vse najboljše, to naj nam verjame, toda oni ki jo je za hišo opeharil naj tudi skrbi sam, da bo imela za svoj obrt dovoli prostora, ne pa, da se bo to na račun senožeške občine zgodilo. Omenimo tudi, da je omenjena hiša v najboljšem slučaju le 8000 kron vredna, ker leži na zelo slabem temelju, in se jc mogel ■spodaj v hramu' postaviti že oporni zid.
Sedaj pa naj kedo poreče, da Garzarolli ni za blagor cele občine skrben mož?
Še eno vprašanje, do tega plemenitega gospoda poštenjaka. Prosimo ga, naj nam pove. seveda, ako je njemu znano, kam je prišel oni les, žagance itd. potem pa opeka, ki se je nahajala v grajščini še potem, ko jc bivši oskrbnik Pagliardi odšel iz Senožeč?
Naši pomilovanja vredni liberalčki napadajo v enomer le našega g. kaplana, dasi ni on s »Slovenčevimi« dopisi čisto nič v zvezi. Ali ne vejo ti ljudje, da za g. kaplanom stoji več najboljših iu značajnih mož? Mari mislite, da se okoli njega zbirajo taki ljudje, kakor okoli vašega soda? V naši stranki so sami neodvisni možje korenjaki, v liberalni pa sami odvisni ptički v — Garzarolletovi kletki.
Gospod župan, kaj pa bo s poltarjein pri »fontani«? Ali naj se ta ribnjak popravi da bo služil svojemu namenu, ali pa naj se že enkrat zasuje, da si ne bodo ljudje in živina ponoči kosti lomili. Ako zasujete, boste zasuli zopet 500 kron. lu za 500 kron smemo zopet zavri-skati: blagor nam »Senožečanom«, živio »ga-spud« in sod!
Še enega zagrizenega pristaša gospodovega naj omenimo danes, in ta je ta gugavi Tonče. Vdan mu jc ta menda iz hvaležnosti, neki od leta 1878., ker sta takrat postala po polu svaka, — dober tek!
Kaj pa jc z našo mlekarno? Pri tej je šele vzorna manipulacija. Ze to leto sta se ustanovili v Vremski dolini 2 mlekarni, in da si producirata komaj obe toliko mleka, kakor samo senožeška, plačujeta vremski mlekarni mleko po 12 v., naša pa ki je že stara, plačuje le po 10 v. Tu ima naš plemeniti zopet svoj nos, in pravi, da prodajalci v Trstu le po 8 kr. mleko plačujejo, dočim ga vsim drugim mlekarnam po 9 plačujejo. Možje mlekarji, pojdite v Trst in vprašajte! Na ta način mlekarna Vam lahko po 7 ali po 6inpol mleko plačuje, ganite se!
Silijo nam v pero še druge krivice ki se dobrim našim ljudem gode, to pa prihodnjič.
Tistega gospoda z naočniki in menda s irancosko brado opozorimo, naj sc ne vtika v •naše razmere, drugače pride i on na vrsto, da bo odmevalo vse tja do Idrije. Senožečam.
Književnost in umetnost.
*	»Katoliški Obzornik.« Izdaja Leonova družba. Urejuje dr. Aleš Ušeničnik. Vsebina II. zvezka: Svoboden zakon in svobodna šola. (Dr. Aleš Ušeničnik.) Fogazzarov »II Santo« in Dostojevskega »Bratje Karamasov«. (Fr Terseglav.) Lamennais. (Dr. Josip Gruden.) Analiza moderne nevere. (Dr. Aleš Ušeničnik.) Tolstoj in religija. (C.) O analogiji in slovenskem filozofskem nazivoslovju. (Dr. Fran Zi-gon in Dr. A. U.) Dvakrat pri špiritistih. (I. Z.) Iz književnosti: Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof: Kn. šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu. Fr. Kovačič: Dr. Angelictis Sv. Tomaž Akvinski. (A. U.) Fr. Kovačič: Anicij Bočtij in njegovo modroslovjc. (A. U.) O. Urban Talija: Socijalizam i socijalno pitanje. (Dr. Krek.) Nepredavana predavanja. (A. U.) Stjepan Radif: Savrcmena Evropa ili karakteristika evropskih država i naroda. (E. I. Leopold.) D. Dr. Martin Grabmann: P. Hein-rich Denifle O. P. Fine Wurdigung seiner Forschungsarbcit. (Fr. Ksav. Luktnan.) Lud-\vig Busse: Geist und K&rper, Sede und Lcib. (Prešeren.) To in ono: Pij X. in škof Bo-nomelli. — »Mučeniki«. — Narodni radikali-zem. — Knjižni program Slovenske Matice.
—	»Bisernica«. Priloga. Načrti za ljudska predavanja. O razporoki I. (Dr. Krek.) 11. (Dr. E. Lampe.) O svobodni šoli I. (Dr. Krek.) II. (Dr. E. Lampe.)
*	»Zora« št. 6 prinaša sledečo vsebino: Jos. Prevrat: Srednja šola in srednješolsko di-jaštvo. — Ivan Loran: Ko poganja bilja.... G. C.: Narodna ideja in krščanstvo. (Dalje.)
—	Nedcljko: Politična naloga dijaštva na Bolgarskem. — Zorislav: »Krst pri Savici« v pogledu na celotnost Prešernovih poezij. — Pe-trinov: Narodna. Glasnik. Listek. Na platnicah.
Po svetu.
Nemški cesar — za varčevanje. Ni je
j menda stroke, koje bi se ne lotil nemški cesar; naj se gre za umetniška, učenjaška in druga vprašanja, povsod odda svojo cesarsko besedo. Vendar pa se do zdaj ni lotil javno gospodarskih vprašanj in radi tega se o njem v gospodarskih listih do zdaj ni mnogo pisalo. Pred kratkim obhajal pa je nemški cesar svoj
rojstni dan. Ob tej priliki je izdal ukaz, ki je pravega gospodarskega pomena. Cesarski ukaz je naslovljen na oskrbnika cesarjevega posestva v Kadinah (ime zvoni, kot bi bilo slovansko) in ima določila za oskrbovanje uradnikov in dclavcev omenjenega posestva. V teh določilih se povdarja posebno pospeševanje varčevanja i. s. določuje cesar: »Da povspešim varčevanje, določujem; za vsakega v Kadinah rojenega otroka naloži se 10 mark, koji znesek sc do 14. leta ne more vzdigniti. Za vsakega nadaljnega otroka prejmejo stariši še posebej vlogo po 5 mark. Nadalje se naloži za vsakega otroka, ko zapusti šolo, še 10 mark, ki se do dovršenega 20. leta ne morejo vzdigniti. Na šoli v Kadinah se uredi šolarska hranilnica. Na vsako vlogo čez 3 marke darujem jaz prvih 20 fenigov. Da pa pospešim tudi med odraslimi varčevanje, hočem po ustanovitvi primerne hranilnice in posojilnice darovati za vsako hranilno vlogo čez 15 mark 50 fenigov in določim vrh tega poseben zaklad, iz kojega se za vlagatelje izžrebajo vsako leto darila.« Vsekako je ta cesarski ukaz pomemben, a tudi zanimiv i. s. radi tega, ker je državna zadružna zveza na Nemškem stavila javno vprašanje: »S kakimi sredstvi se oživi in povspeši varčevanje na kmetih«, in je dobila na to svoje vprašanje jako primeren cesarski odgovor.
Najnovejše o srbskem prestolonasledniku.
Milanski »Secolo« prinaša sledečo vest o srbskem prestolonasledniku, ki jo jc priobčil bivši njegov pobočnik polkovnik Milojevič:-Polkovnik se je vračal neko noč kasno domov in v mraku opazil, da jc skočil iz njegovega stanovanja čez okno v pritličje mlad častnik. Polkovnik jc streljal za njim s samokresom, a ga ni zadel. Osumil je nekega gardnega častnika in mu poslal drugo jutro dva sekundanta, ki bi ga naj obvestila o dvoboju. Častnik je dvoboj ogorčen odklonil in dokazal, kje sc je prejšnji večer mudil. Nato je pričel polkovnik vpraševati služabnike in končno zvedel, da jc bil nočni obiskovalec — prestolonaslednik. Polkovnik je odpovedal službo in odšel, kraljev sin pa je dobil 14 dni hišnega zapora.
O poljubljanju rok. Dunajski list »Medi-cinische Klinik« je prinesel oster članek, ki obsoja poljubljanje rok. Dokazuje, kako je to opasno za zdravje.
Borzna poročila.
(Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajska borze 5. aprila 1906.
Zaloibenl papirji.	Denar	Blago
	99 85	100 06
4'/, srebrna renta.....	99 80	loo-—
4•/, avstrijska kronska renta .	9 ) 95	100 15
4*/, , zlata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ...	ll7 60	11? 80
	95 06	95 15
i*/, , zlata , ...	112 95	113 15
i*/, posojilo dežele Kranjske .	99 50	lor—
t Vi*/. posojila mesta Spije t . .	100-60	101-50
4*/,*/. . , Zader . .	100—	
4'/i*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	10060	101-60
4*/, češka dež. banka k. o. . .	99 86	loo 05
4'/. » . , i. o. . .	100 05	10025
4Vi*/. zast. pisma gal. d. hip. b. .	loo as	101 35
1 V/, pešt. kom. k. o. z lo•/. pr.	105 8)	106 80
I1/«*/. zast. pisma Innerst. hr.	100 20	101 20
l'/i*/. > » ogr. cen. dež. hr.	100—	100 40
IV/. » n , hip. banke	100'—	100 40
4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	99 60	10060
t'/,*/. obl. češke ind. banko . .	100-50	101-60
1*/, prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
f/, prior. dol. žel......	99 50	ioo-~
!•/. , juž. žel. kup. '///, • •	315 50	317 50
t1/,'/, avstr. pos. za žel. p. o.	100 25	101 16
Br e 5 k e.		
Srečke od 1. 1860'/,.....	195 —	197—
	28V50	287 50
„ tizske.......	1&7 76	159 75
tem. kreditne I. emisijo .	191-	301 —
H- . •	29 i 50	303-50
, ogr. hip. banke ....	262 -	269 —
„ srbske & frs. 100 — , .	100" -	1C9 —
, turške.......	152 75	163 75
Basilika srečke . . .	23 40	25 40
ireditne , ...	472 —	482 —
'.nomoško , ...	78-	84—
Krakovske , ...	91 —	97—
Ljubljanske „ ...	59 —	66 80
V v,str. rud. križa , ...	49 90	51 90
Ogr. „ , ...	31 25	?3 25
Rudolfove , ...	63 —	60 -
•ialeburške , ...	71"—	76—
Dunajske kom. , ...	523 —	633 50
D o 1 n 1 o e.		
lužne železnice.......	127	128 25
	675 50	676 60
A.vstr. ogrsko bančne delnice	1636 -	1645 -
Avstr. kreditne banke ....	677 50	678-50
Ogrske , ..... Zivnostenske , ....	780-25	781-25
	2.3 -	2«4 —
Premogokop v Mostu (Brlix) .	654'-	657 50
Alpinske montan......	547 —	648—
Praške žel. indr. družbe . . .	2652-	26B2 —
Rima-Mur4nyi.......	541 76	642-76
Trbovljske premog, družbe . .	273 -	277 —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	664 —	568 —
Češke sladkorne družbe . . .	154-	165*—
V » 1 n t ..		
C. kr. cekin ........	11-34	11-38
	19-145	19-176
	23<6	23-53
	23 98	24-06
	117-40	117-60
	96 75	95 P5
Rublji..........	251 25	2! 2 25
Dolarii......	4-R4	6,-
1391 105
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000 —
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devic.
Promeae Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava In ekflkomptnje	T)aje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovCuJe Zavaruj« ireik« proti kurzni zapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje voladke ženltnlnske kavolje.
■r Kakampt Is Ishasas assis. ~Vw>	JUT Borzna naroAUa, nt
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloieni denar obrestuje od dne vloge do dne vzdtga.
rromei s čeki in nakaznicami.
Ali že veste
da je I. kranjsko reklamno podjetje W. K. NUČIČ v Ljubljani, v Šelenburgovih uiicah št. 6
znižalo cene za
I. slov. Kažipot za kole-tiMi» sarie in pešce.
Sedaj stane samo eno krono.
661 Dobiva se samo pri podpisanem 10-5
I. kranjskem reklamnem podjetju W.K. Nučič y
i
lit it«s«;>ti iti:;::<;*<!<•{iti;s;stiiit .............*»..««.............. .........
»MW.MM...«».MM..M..M.MMM...M»«««W«
priporoča ramovritn«
' vizitniee
pa aiiki časi
m
..«».*««......................................
llit!l!l!!!l!!t!!I!litlt5!l!!l!lltillltllHHl
poštenih starišev, zdrava, z lepim ■ obnašanjem, zmožna v pisavi in računstvu,
se sprejme liot učenka
v prodajalno z mešanim blagom. Najljubša mi je kaka sirota, da bi imela veselje do trgovine.
fl\ir,ka poženel 752 3-2 trgovka na Javorniku, Gorenjsko
V »j^apodni kavarni"
se takoj sprejmeta v ■
m ucenec.
Istotam se oddajo v drugo roko sledeči časopisi: „Arbeiter Zeitung", „Frem-denblatt", „111. Extrablatt„ Die Zeit", „Agramer Tagblatt", ..Hrvatsko Pravo", „Pokretu, „Novi List", „lnteressantes Blatt" in „Wiener Bilder".	754 3—2
Fran Krapeš, kavarnar.
Odda se takoj
mala manufakturna
v Ljubljani
na dobrem prostoru, eventuelno tudi brez vse zaloge, vendar z vsem inventarjem.
Ponudbe pod šifro I. P. 500 na upravništvo ..Slovenca".	753 3— 2
1164 51-43
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz m Havre v Ameriko
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila claje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
7 Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši >Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
CV. Gb>
(/)
0» >
CJ >N
a	3
S	iS
CC	CJ
<0	1=
T3
S ,—<
O M •B
M
> O
t/3	3
v	«
.s.	s
•s	*
•o	g
2	®
~	o
h	j=
52	s
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o-ebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. PoKicdiivalcl HO izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvu UmdiiiSkegra društva na
Duiniju, Wippllnger> strasse 25. 720 39-2
Važno za gospode.
Radi prenovitve prodajalne
se prodajo nastopni predmeti po
nakupni ceni: srajce za gospode,
bele in barvane,
nočne srajce, hlače, ovratniki, manšeti,
najboljši izdelek,
srajce za turiste, normal perilo, žoki, rokavice, robci, kravate,
najlepši in najelegantnejši vzorci.
v
Čudovito po ceni.
Poštne pošiljatve od K 20 — višje franko.
678 6-4 Kar<5' Rccl^nagcl
LJubljana, Mestni trg 6t. 24.
Znatno znižanje cen.	Čudovito nizke cene.
&sr Reducirane cene.

eprodajalci popust!
Hn/lr^ni^dAn^ a^najditeljP.Herr-V^nilUI vJ/VjUH mann, zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 49	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. UflJO PetriČiČ-U.
V zalogi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, n. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
III	flajnovejši
S
pw Dunajski modni klobuki
- - - za dame in deklice s s s
£
8
36 **
«▼■■▼11 ___
mmM&M
tttt&ft« ^fcC "AT ^fcf ■VmJVv m^n »VSi i
M
v največji izberi v zalogi.
Elegantni žalni |{|obul(l *
vedno v zalogi.	|
740 4-2
PAVLINI RECKNAGEL

£
Klobuki se sprejemajo v moderniziranje pri
vvviviiii
Mestni trg- št. 3 =-
mWMmm
,Katoliško
u Ljubljani
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela:
Maier-Bode, Der praktisehe Landwirt. Handbuch fUr Land-\virte, Haustierbesitzer, Gartner, \Vinzer. Mit vielen hundert Abbildungen und 18 Farbendrucktafeln Vez. K 8 40.
Probst, dr. Oeorg, Handbuch der gesamten Landvvirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Altir.ger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2 40.
Gaucher, Handbuch der Obstkultur. K 2440.
Zilrn, dr. Ernst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine FOrderung und praktisehe Ausfuhrung durch Land\virte, Gartner und Garten-freunde. K 6 60.
Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 410.
Zipperlen, Der illustrierte Haustierarzt, fUr Lani'.wirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspflege der Haustiere, sowie eine Belehrung uber das Aeussere, Geburtshilfe, Hufbeschlag u. s. \v. und Uber die Krankheiten samtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fur Tierartzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40.
Bleizveis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 160.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 120.
Al/onsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10.
Menotti dalPiaz, Handbuch des praktisehen Weinbaues mit besonderer Berucksichtigung der Reconstruction von Wein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 6 60.
Zimmerer, Krautersegen. Die Bedeutung unserer vorztiglichsten heimisehen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben; ihr wirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktisehe Verwendung als Hausmittel. Fur die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religiossinnigen Naturanschauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 960.
Kneipp-Reile, Das groBe Kneippbuch. Ein Volksbuch fUr Gesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV 1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln. Vezano K 1440.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach Metermafi. Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach Fu6mal3. Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbuch fiir Biirger urtd Landmann. Eine gemeinfaBliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemiise, Obstbaume und Reben, einschliefilich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmamrs Handbuch der Homoopatischen Praxis.
Anleitung zur klinisehen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homčopatischen und diaietischen Grundsatzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirlen Abbildungen und 47 chromolilhographirten Tafeln Zweite Auflage. Vezano K 1920.

feiSSM