PHIHOHSKI DKEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IX. - Štev. 184 ('2494'i Poštnina Plaeana v gotovim ______________Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 4. avgusta 1953 Cena 20 lir MjNADEN NEDELJSKI RAZVOJ ITALIJANSKE VLADNE KRIZE PODELITEV MnHDHTH PICCIOHIJU POSKUS ISKHHJH DESHE REŠITVE uiVSe S^r^va za imenovanjem Piccionija? - De Gasperi ion u n oc*Potova* *z Rima na počitnice - Nezadovoljstvo med demokrist-sko levico - Saragat vztraja pri odklanjanju štiri stranske formule (Od našega dopisnika) Vano^’ i Erecej nepčičako- Vlsrino , ■ nadaljnji razplet kovali kr,lze 50 sPl°ŠTio priča-je B-Vj s®le za ponedeljek — di , rePublike Einau- —i,edoljo podelil mandat njemu podpred- ia J , pvuem manaat ^rtstianet Viade Prva^u demo-rinu-- e desnice Attii;., o;,.-dosedanjem, *>ričakovV S prav taK0 ne~ c‘oni lotila ,naglico se je Pic-Poskniii m že v nedeljo S* , narediti protokolar-‘bomini ■ pri Predsedniku ia MerzaJ” ser^ta- Gronchija lo v e v nedeljo ni bi- trai "tu’ v Ponedeljek zju- la LPa sta Prihitela, da bi bi-didati, zP°laS° novemu kan-ltu za sestavo vlade. 3o s razplet razlaga- le v v so demokristjani deli« apboto ponoči ali v netim v? aj d°segli spora-veri’io t?11 !zmed sebe naj poda ii _ nehvaležno nalogo in ifto čakal ^'k republike sa-kristiana • da mu demo-i stjansko vodstvo sporoči 5e ‘ j.en?m bi to kazalo, da razm»l„mokristianski stranki goče v “a ®udi — kar je mo-Poslanit z obiskom veleli Wa,vV v Parizu, Londonu Prosia i'n^tonu — Quaronija, mu ;n Tarchianija — v Ri-so jih pri-v 5°botn * drugim je vse tri o vtisu prejel tudi Einaudi) vladna'p - ga dela italijanska kor na „l2a v tujini. Vseka-deljen B?acin’ kako je bil pode, n; niJjdet za sestavo vla-ka renn^m11 ugleda predsednice bil d ’ sai deje vt's. da lec j pri tem samo izvrševa-Med janskih sklepov. fczanV,°botp in nedeljo pa se napleti ae nekaj, kar je tudi d«n, položaj- po sobotnem - ‘aantiju T,~ -------- Jedei je De Gasperi v Val* 0 vendarle odpotoval v Dr. dgano in zapustil Rim v najbolj kritičnem času. kij enj vedo povedati, da je vijj^sebni vagon predsednika klonu *e v soboto zvečer pri-Bter,,,en k brzovlaku Rim- ennet nato pa tik pred od- kaitof ■ spet odklopljen. Vse-l^^ceinoj.aip priti med De fm delegatov FLRJ a Kongresu v Oxfordu Proti Francovim ; opazovalcem vS°hr?' 3- -vsi jug°si°- C*1 delegati bm «ijj »aradi V ^*fordu iz protesta *kiv, navzočnosti dveh špan-Meu-PazovaIcev-Jia ju funkcionar mednarod-koner.*Ze.’ kl. je organizirala d#ie„ Ce izjavil, da se bodo ^*ležiU Ti6!"!„JUtrL Gasperijem in demokristjan-skim vodstvom do trenj, baje zaradj zadnjih Gonellovih izjav, in da je De Gasperi užaljen odpotoval. Zakaj in kako je svoj prvotni sklep (inkriminirane Gonellove izjave so od sobote) preložil, ni prav pojasnjeno. Vendar trdijo, da De Gaspe. ri v Piccionijevi vladi — če bo sestavljena — noče sprejeti mesta zunanjega ministra, čeprav bi ga ne le demokristjani, temveč tudi liberalci hoteli videti v palači Chigi in čeprav utegne imeti njegov popolni umik tudi iz zunanje politike neugoden odmev v A-meriki Opozarjajo tudi, da so se še v času, preden je Einaudi podelil De Gasperiju mandat za sestavo njegove osme vlade in ko je bilo ime mandatarja še negotovo, pojavile govorice, da De Gasperi nasprotuje možnosti, da bi bil Piccioni ministrski predsednik. De Gasperi je danes predpoldne že prispel v Valsugano — baje samo za teden dni (to- da prav toliko jih utegne biti potrebno da bo nova vlada se. stavljena) — Piccioni pa je približno ob istem času začel s posvetovanji. Najprej je predpoldne obiskal Gronchija in Merzagoro, ki ju je, kot smo omenili, včeraj zaman iskal (to daje tudi sklepati o nenad. nosti podelitve mandata, saj sta oba demokristjana in vendar očitno nista bila obveščena). po odhodu iz pisarne pred^ sednika senata je na vprašanja novinarjev odgovoril, da še ni gotovo, ali se bo nova vlada predstavila najprej v zbornici ali v senatu. Mož. nost, da bi se vlada predstavila najprej v senatu, je nekoliko nenavadna, daje'pa misliti na poskus psihološkega pri. tiska na poslansko zbornico, ker je spričo razdelitve sil v senatu skoraj gotovo, da bo vlada v njem dobila zaupnico. Svoje predpoldanske razgovore je Piccioni zaključil s po. litičnim tajnikom demokrist-janske stranke Gonello. popoldne pa jih je začel s Sara-gatom in nadaljeval z liberal- Laniel bo predložil načrt finančnih reform V okviru pooblastil, Id jih je dobila od parlamenta, namerava francoska vlada izvesti vrsto ukrepov za sanacijo državnih financ in za izboljšanje gospodarskega položaja ter nekateri burški V’, bel8‘iski in luksem-jftiii ®legati so danes zapu- telj-,, eduarodni kongres uči-Jev v Okfordu pr*dsta,r„T gresa' «Spanski c'«Har • ~ je dodal funk- Pač Da n*so bdi delegati, tovali sam° opazovalci. Odpo-^Psnil*,50 danes popoldne v teni zv ln odhod ni v no-ezi z incidentoma Attlei *e pri M. Pijadu 3. - Podpred-pijade 1ZvraneSa sveta Moša ^oldhe Priredil danes o- ?a°Kra )V k^ubu ministrov v 'ast v„ .u sv®čano kosilo na ‘tiča, , britanske laburi- a)a. b ranke Clementa Attle-*ievi]ni°sdu so prisostvovali zastoPniki britanskega ',r bet *niStVa v Beogradu iiudske skupščine, yabsbe s.lr,dikatov jn Jugoslo-i' Prisn iUdSke armade. Attlee Soslau-. danes popoldne v A«8t n, *JP. kjer bo več časa marsala Tita. PARIZ, 3. — Predsednik francoske vlade Laniel je začel proučevati načrt finančnih reform, s katerimi upa vlada kriti državne izdatke do konca tega leta. Ti načrti, ki jih je sestavilo finančno ministrstvo, predvidevajo med drugim narodno posojilo, ki bi ga razpisali to jesen| ukrepe za razširitev kredita in stroge nadzor, stvene ukrepe nad upravo nacionaliziranih podjetij in usta. nov za socialno zavarovanje. Potrjujejo, da bo predsednik Laniel te dni govoril po radiu in prikazal glavne značilnosti in obseg novega načrta za sanacijo francoskih državnih fi. nanc. V kratkem bo dokončno besedilo zakonskih ukazov o teh reformah pregledal ministrski svet, objavili pa jih bodo, kot sodijo, 12. avgusta. Pri tem ra. čunajo, kot pravijo v političnih krogih, tudi z ugodnim psiho, loškim učinkom, ki ga utegne imeti med javnim mnenjem objava cele vrste ukrepov, ki naj ozdravijo državne finance in pripomorejo k izboljšanju gospodarskega položaja v o-kviru polnomočij, ki jih je parlament podelil Lanielu. O ukrepih, ki jih namerava podvzeti vlada, poročajo, da obsegajo reformo dosedanjega režima alkohola, vina in žita, reformo položaja državnih u. radnikov in nameščencev, reformo javnih služb in naciona. liziranih podjetij ter revizijo sistema vojne škode in zakona o najemninah. Kot primer navajajo, da bo samo odlok o najnižji starostni meji državnih uradnikov in nameščencev prihranil državnemu proračunu več kot 15 milijard. Medtem je predsednik parlamentarne komisije za finan. ce in nekdanji kandidat za sestavo vlade Mendes Erance ob-javil v listu «Paris Presse« ze. lo zapažen članek o svetovnem gospodarskem in finančnem položaju pod naslovom «V povojnem svetu ima vsakdo svojo odgovornost*. V članku se Mendes Erance zavzema za ne. kak «sindikat» dežel, ki so revne na dolarjih. ’ Mendes France zatrjuje, da sedanji sistem uporabljanja dobroimetij v tujini in zlatih rezerv za kritje tekočih potreb ne bo mogel dolgo trajati zaradi iz-črpanja rezerv, nato pa prikazuje svoj načrt, ki sloni ha ^boljšem sodelovanju med deželami, ki so se znašle pred istimi problemi, ker označuje njihovo plačilno bilanco po-manjkanje dolarjev*. S tem boljšim sodelovanjem bi se te dežele morale truditi, da v okviru možnosti kompenzirajo svoje trgovske primanjklaje in prebitke v medsebojnih odnosih ali z drugimi državami, da si medsebojno dobavljajo su. rovine in blago, ki ga lahko same proizvajajo, ki ga pa zdaj plačujejo v dolarjih. Morale bi torej razviti svojo proizvodnjo v metropolitanskih in odvisnih ozemljih in medsebojno vskla. diti svojo investicijsko politiko. Mendes France pravi, da je delovanje evropske plačilne zveze že nekak uvod v ta njegov «sindikat», ker je omogočilo med udeleženimi država, mi transakcije, ki bi bile sicer neizvedljive. Poleg tega je sodelovanje evropske plačilne zveze z deželami šterlinškega področja že zelo izpopolnjeno, proučujejo pa že možnost, da bi tudi dežele Latinske Amerike lahko uredile svoje salde z Evropo s posredovanjem evropske plačilne zveze. Mendes Erance sodi, da je za izvedbo njegovega načrta nujno potrebno, da evropske države ukrenejo vse potrebno za lastno finančno sanacijo, za uravnoteženje proračunov, za stabilizacijo cen in za pospeševanje proizvodnje in izvoza. LONDON, 3. — ZDA. Velika Britanija in Francija se bodo v tem tednu posvetovale o zadnjih sovjetskih predlogih za nadaljevanje razgovorov o avstrijski državni pogodbi. ŠIP5« Ju*'«lavijo je Prišel na oddih voditelj levega krila britanske laburistične stranke Aneu-rin Bevan s soprogo. nim prvakom Villabruno ter predstavnikom soialdemokrat-sko - republikansko - liberalne skupine v senatu Zanottijem Biancom. Po razgovoru s Piccionijem je Saragat izjavil novinarjem, da je po njegovem vladno kri. zo mogoče rešiti samo, če se izpolnita dva pogoja; i. «da se PSI odpove možnosti, da bi «novo vlado težila hipoteka komunistične diktature* (z drugimi besedami, PSJ naj se osamosvoji izpod kominfor-movskega nadzorstva), 2. «da se demokristjanska stranka usmeri k socialni politiki levega centra*. Ce ta dva pogoja ne bosta izpolnjena, je nadaljeval Saragat, ni videti možnosti za rešitev vladne krize, odgovornost za to pa bo padla na tiste, ki ju niso hoteli izpolniti. Dodal je, da FSDI še vedno zavrača štiri-stransko formulo, ker razpolaga v parlamentu le z zelo borno večino in ker ni drugega kot poskus izogibanja reševanju vprašanj, ki so jih zastavile volitve. Nasprotno pa se je glavni tajnik PLI Villabruna izrekel za sestavo štiristranske vlade. K istj formuli se nagibajo tudi republikanci, je pa neizvedljiva, če takšna tristranska vlada ne bi dobila socialdemokratske podpore v parlamentu (kar sč zdi izključeno), zlasti še, kar so monarhisti ponovno poudarili, med njimi prav danes tajnik PNM Covelli. da ostro nasprotujejo štiristranski formuli, da pa bi morda podprli enobarvno demokristjansko vlado, ki bi dala »določena programska jamstva*. Za čisto demokristjansko vlado ali vlado DC-PLI z nevtralnostjo monarhistov se zavzema tudi glasilo Katoliške akcije «Quotidiano», medtem ko se »Osservatore Romano*, glasilo umerjenejših u-radnih vatikanskih krogov, izreka za štiristransko vlado. Splošno pa sodijo, da je . podelitev mandata desničarju Pic-cioniju jasen demokristjanski poskus iskanja rešitve na desni. Ta poskus ie, kot kaže. povzročil razburjenje med levo demokristjansko skupino «Lni-ziativa democratica*, ki baje zahteva za svoja predstavnika Fanfanija in Tavianija zakladno in zunanje ministrstvo. A. P. proti raznarodovanju Občinski svet občine Zgonik Je na svoji seji dne 2. avgusta 1953 UGOTOVIL, da že več let načrtno naseljujejo italijanske priseljence v coni A z namenom, da se spremeni narodnostni sestav naše cone; da se ta akcija v zadnjem času stopnjuje, zlasti z gradnjo italijanskih naselij na strnjeno slovenski obali med Trstom in italijansko republiko; da ta akcija ni opravičena s socialnimi razlogi; NAJODLOČNEJE PROTESTIRAL proti načrtnemu naseljevanju slovenskega ozem- * * >» ).ia z italijanskimi priseljenci, ki se izvaja z vednostjo in pristankom Zavezniške vojaške uprave in s sredstvi, Id jih v ta namen daje vlada italijanske republike; ZAHTEVAL, naj Zavezniška vojaška uprava stori vse potrebno, da se preneha to umetno naseljevanje slovensko zemlje z italijanskimi priseljenci; POUDARIL, da avtohtono slovensko prebivalstvo nikoli ne bo priznalo sprememb, ki jih bi ta umetna akcija povzročila v etničnem sestavo naše cone. Novi sovjetski veleposlanik v Beogradu, Vasilije Aleksi jevič Vaijkov, predsedniku republike maršala Titu. izroča poverilnice K gornjemu protestu zgoni-i škega občinskega sveta dodajamo še naslednje podatke o stanju raznarodovanja z naseljevanjem italijanskih priseljencev: Po X. uradnem poročilu gen. Airepa Varnostnemu svetu OZN za razdobje od 1. januarja do 31. decembra 1950, se je priselilo v cono A iz o-zemelj odstopljenih Jugoslaviji približno 25.000 oseb, po podatkih tako imenovanega CLN pa znaša to število nad 30.000. Večji del teh beguncev je sključen v tržaško go- Pomen korejskega premirja za krepitev svetovnega miru Izjave glavnega tajnika OZKI - Pester Dnlles se bn danes sestal s Singmanom Rijem - Kladalju je se delo posameznih komisij v Panmnnjomu - Jutri začetek izmenjave vojnih ujetnikov PANMUNJOM, 3. — Južno-korejska skupščina je soglasno odobrila resolucijo, s katero se zahteva, naj pri politični konferenci sodelujejo samo države, ki so sodelovale v vojni na Koreji. Resolucija zahteva dalje, naj se delo te konference omeji na čas treh mesecev, ter izjavlja, da se skttpščina pro-tivi ((sleherni formuli, ki bi predvidevala združitev Koreje kršitvijo njene vrhovnosti*. To resolucijo bodo predložili ameriškemu državnemu tajniku Posterju Dulilesu. ki bo jutri zjutraj prišel v Seul, kjer se bo takoj sestal v Singmanom Rijem. Dultes je pred svojim odhodom iz ZDA izjavil predstavnikom tiska, da nastopa po koncu sovražnosti na Koreji sedaj druga faza nalog Združenih narodov. T naloge so. mir in pravica. «Jai‘no je, da pomeni ta naloga nova in težka vprašanja, vendar pa so ta vprašanja takšna, da jih je mogoče rešiti z mirnimi ukrepi*, je pripomnil Dulles. Glede razgovorov z južnoko- rejskim predsednikom je Dul-nikakega splošnega zdravila. les izjavil, da to ne pomeni, da ameriška in južnokorejska vlada ne bosta upoštevali stališča drugih zainteresiranih držav. «Vsi naši zavezniki se strinjajo z nami, je nadaljeval Dulles, da je potrebno Korejo zediniti in je zato najbolj enostavno, če se s predhodnimi razgovori izmenjajo stališča z južnokorej-sko vlado, ki je bila žrtev napada in ki je mnogo prispevala k zaustavitvi tega napada. Vendar ne bo ameriška vlada odredila svojega stališča, dokler ne pride do širšega posvetovanja*. Vrhovni poveljnik oboroženih sil Združenih narodov, general Clark je v New Orleansu izjavil, da bodo razgovori na politični konferenci o Koreji zelo težki, vendar da bo nasprotna stranka, če dejansko želi mir. naletela na odgovarjajoči odziv pri Združenem poveljstvu. GeneraJ je pripomnil, da je premirje na Koreji samo iz-hodniška točka na poti, ki pelje k miru, in da ne pomeni Nemiri v Vzhodni Nemčiji in ukinitev železniškega prometa z Berlinom Sovjetski tenki in vojaštvo branijo prebivalcem sovjetske cone dviganje paketov v zahodnem Berlinu - Protipropagandno razdeljevanje zaplenjenih paketov brezposelnim iz zahodnega Berlina BERLIN, 3. Danes so postavili sovjetski tanki in čete kordon v vzhodnem Berlinu, da preprečijo prebivalcem sovjetske cone dviganje darilnih živilskih paketov — ki jih imenuje prebivalstvo «Eisenhowerjeve pakete* — v zahodnem Berlinu. Vzhodnonemška vlada pa je prepovedala potovanje v Berlin z železnico. Sovjetske čete in policija nadzirajo ceste, ki vodijo v Berlin. Policija pleni s pomočjo sovjetskih čet živilske pakete tistim, katerim se je posrečilo priti preko meje. Zaradi tega je prišlo v Vzhodni Nemčiji do nemirov. Socialno - demokratski list «Nacht-Depesche» piše s tem v zvezi, da je 20.000 delavcev v tovarnah Leuna v Merseburgu zagrozilo s stavko. List piše tudi, da so delavci zažgali nekatere državne trgovine. Tudi drugi listi v Zahodnem Berlinu so pisali o neredih v mnogih mestih Vzhodne Nemčije. Do nemirov je prišlo na več ko 12 železniških postajah. »Nacht Depesche* poroča tudi, da je prišlo v Mecklenburg Schwerinu do množičnih aretacij. Zahodnonemške radijske postaje poročajo o protestnih stavkah v veliki elektrokemični tovarni v Bitterfeldu in v velikih tovarnah v Jeni, Magdeburgu in Erfurtu. Vzhodnonemška policija je v nedeljo razgnala 1000 delavcev, ki so bili na poti iz kemične tovarne Leuna proti Berlinu. Tudi vzhodnonemški uradni časopis «Vorwaerts» priznava, da je prišlo v raznih krajih do nemirov, V krogih delegacije zahodnonemške vlade v zahodnem Berlinu izjavljajo, da nimajo potrdila o teh neredih, toda begunci, ki so prišli v zahodni Berlin, potrjujejo vesti o neredih in med temi so bili najpomembnejši sledeči; V Cottbusu južnovzhodno od Berlina so delavci več ur demonstrirali pred železniško postajo in so pretrgali policijske kordone. Nastopilo je sovjetsko vojaštvo s tanki. Baje so se slišali tudi streli. V. Amgermuende. južno- vzhodno od Berlina so baje tudi nastopili sovjetski vojaki, da zatrejo nerede. Množica je protestirala proti aretaciji 32 oseb, ki so dvignile pakete v zahodnem Berlinu. V Magdeburgu je na tisoče ljudi skušalo sinoči zasesti u-rad za železniške vozovnice. Množica je bila odbita po srditem spopadu s policijo. Več demonstrantov je bilo ranjenih V Gross schoenebecku severno od Berlina je okoli 250 o-seb poldrugo uro paraliziralo lokalni železniški promet, dokler jih ni policija razgnala. V Potsdamu je policija potegnila kordon okoli glavne železniške postaje in večkrat napadla množico. V Chemnitzu je množica premagala policijo in zažgala državne trgovine živil. dosezajo onih od 17. junija, i-majo Rusi v pripravljenosti 300 tiso« mož v vzhodnem področju Nemčije. Begunci, ki so prišli v zahodni Berlin, zatrjujejo tudi, da so opazili premikanje celih kolon vozil in tankov v več krajih sovjetskega področja. Medtem se je v zahodnem Berlinu danes nadaljevalo razdeljevanje živilskih paketov. Vzhodnonemška policija pa je ob demarkacijski črti med sovjetskim in ameriškim sektorjem Berlina postavila nekaj velikih šotorov, pod katerimi delijo brezposelnim in potrebnim prebivalcem iz zahodnega Berlina pakete, ki so jih zaplenili prebivalcem sovjetskega področja, ki so jih dvignili v zahodnem Berlinu. Dopoldne je okoli 800 oseb Čeprav sedanji neredi ne | dvignilo te pakete. Clark bo predložil svoje poročilo Eisenhowerju in načelnikom glavnih štabov ameriških oboroženih sil. Iz Seula pa javljajo, da je južnokorejski predsednik Sing-man Ri izjavil, da južnokorejska vlada ne more privoliti ne v premirje ne v mir na Koreji vse dotlej, dokler bodo kitajske čete na korejskem ozemlju. Izjavil je tudi, da bo Južna Koreja sodelovala z ZDA na politični konferenci in da bo zahtevala zedinjenje Koreje. Kakor poroča fenjanški radio, je bil voditelj sevemoko-rejsko-kitajske delegacije v Panmunjomu imenovan za novega severnokorejskega zunanjega ministra. Medtem se nadaljujejo v Panmunjomu aktivnosti posameznih komisij in priprave za izmenjavo ujetnikov, ki se bo začela v sredo. Vojaška komisija za premirje je danes sklenila, da bo imela svoj glavni stan ob demarkacijski črti blizu Panmunjoma. Nevtralna nadzorstvena komisija je imela danes popoldne svojo tretjo sejo. Izvedelo se je, da bodo 8. avgusta odpotovale na določena mesta mešane nadzorstvene skupine (ki jih sestavljajo švedski, švicarski, poljski in češkoslovaški predstavniki). Jutri zjutraj pa bodo zavezniški ter kitajsko-karejski delegati Rdečega križa odpotovali v ujetniška taborišča Severne in Južne Koreje. Vsaka delegacija ima 60 članov. Bela hiša pa je nocoj sporočila, da niso nikoli razmišljali o možnosti, da bi zbrali v delovne enote ameriške vojake na Koreji. Glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld je danes v New Yorku predložil svoje poročilo o delovanju Združenih narodov v letu. ki se je zaključilo 30. junija, in je izjavil, da ima korejsko premirje velik pomen za svetovni mir in bo izboljšalo perspektive za plodna pogajanja o drugih vprašanjih. Poudaril je nato, da nameravajo Združeni narodi sodelovati pri obnovi Koreje, ter je izrazil upanje, da bo pri tem sodelovalo čim večje število držav. Za tem je dejal; »Prepričan sem, da bodo vlade držav članic OZN izkoristile vse možnosti za nadaljnjo omilitev napetosti in za ureditev vprašanj v vseh onih področjih, kjer vlada še napetost. Upam, da bodo narodi razumeli, da so podobni razvoji na splošno počasni in da je včasih potrebno odločno in potrpežljivo prenašati vrsto bolečih razočaranj, včasih tudi za dolga razdobja, preden se lahko doseže kompromis o spornih vprašanjih*. Hammarskjoeld je za tem izjavil, da upa, da bodo vlade v bodoče posvetile večjo pozornost pomenu, ki ga ima za svetovni mir večje razširjanje temeljev mednarodnega prava ter večje zaupanje v mednarodno sodišče. Mosadekov uspeh pri referendumu TEHERAN, 3. — Danes zjutraj se je začelo v Teheranu glasovanje, ki ga je razpisala Mosadekova vlada v zvezi z njeno zahtevo za razpustitev parlamenta Glasovanje se je zaključilo okrog poldne, Knfojg javlja teheranski radio/jeMo-sadek dosegel velik uspeh. V prestolnici se je samo 67 volivcev na 100.000, ki so glasovali, izreklo proti predlogu Mosadeka. Zdi se da se je o-pozicija vzdržala glasovanja. Pozno popoldne je prišlo do manjših neredov, ker je kom. informistična stranka Tudeh organizirala demonstracije. Policija je uporabila solzilne pli. ne, 4a razžene demonstrante, ki so se kmalu razšli, tako da ni bilo večjih incidentov Kongres odobril nakazila MSA W ASHINGTON, 3. — Obe kongresni zbornici sta danes o. dobrili zakon o nakazilih za program medsebojne varnosti, ki velja za proračunsko leto, katero poteče 30. junija 1954. Zakonski osnutek bodo zdaj predložili v podpis predsedniku Eisenhowerju. V svoji končni obliki odo-bruje zakon nakazila v znesku 4.531,507.000 dolarjev novega denarja in 2.120.095.390 dolarjev v presežkih odnosno ostan. kih iz prejšnjih nakazil. Tako bo skupno na razpolago 6 milijard 625.422.390 dolarjev v tekočem proračunskem letu za vojaško pomoč, za finansiranje skupne obrambe, za tehnično pomoč, za posebno gospodarsko pomoč, za posebna o-rožja, za temeljne surovine in za druge namene programa medsebojne varnosti. spodarsko dejavnost, toda t> mesecu juliju 1952 jih je še 7.000 prejemalo stalne podpore, od katerih je bilo tedaj 2.500 registriranih v seznamu brezposelnih. To pomeni, da je okrog 11.000 za delo sposobnih beguncev, ki odvzemajo delo domačinom, ki so brezposelni. Po istih podatkih je prosilo za stanovanje 2.110 ezulskih družin, od katerih je: 84'družin je oblast nastanila v novih stanovanjih v Ul. Ba-iamonti v slovenskem predmestju Skedenj; 40 družin so naselili ob slovenski obali v Stivanu v novem «Ribiškem naselju*; 32 družin je dobilo stanovanje v preurejenih prostorih bivše barvarnice De Angeli v slovenskem predmestju Skedenj; 57 družin so naselili v novih priložnostnih stanovanjih na slovenski obali pri Sv. Križu; 22 družin je nastanjenih v stanovanjih v slovenskem predmestju na Lovcu («Ferdi-nandeum») in nadaljnjih; 25 beguncev v že omenjenem «Ribiškem naselju» pri Stivanu. V gradnji je na pobudo o-menjene begunske ustanove 150 novih stanovanj s čimer bo dokončno sistematizirano v skupnih begunskih stanovanjih 552 družin in 148 posameznikov, pri čemer niso vzete v poštev vse one mnogoštevilne begunske družine, ki so dobile stanovanja v raznih stanovanjskih blokih ustanove 1ACP («Avtonomni zavod.ljudskih hiš») in drugih ustanov. V načrtu je doslej po podatkih CLN graditev begunskih naselij na podlagi tako imenovanega «zakona Scelba* iz leta 1952, po katerem je odprt kredit 9 milijard lir do konca prihodnjega leta, od katerih bo za begunska stanovanja predvsem v slovenskih predmestjih in slovenski okolici na-tfdzan velik del te vsote (baje skoro 2 in pol milijardi lir). Po juniju 1952 so bile kupljene za gradnjo begunskih italijanskih naselij do danes naslednje nepremičnine: v Sesljanu okrog 17.000 kv. metrov; na Opčinah po sklepu občinske uprave v Trstu od 7. julija 34.000 kv. metrov in končno je v pripravi nakup približno prav tako velike površine v neposredni bližini Sv. Križa. Poleg tega je bilo v nabre-žinski občini dograjenih 26 stanovanj ustanove IACP, v katerih so nastanili skoraj izključno Italijane. Tudi v Makedoniji znižana cena kruhu SKOPLJE. 3. — V zadnjih dneh so v Makedoniji znižali ceno pšenični beli in polbeli moki ter kruhu. Skoraj v vseh predelih Makedonije prodajajo sedaj polbeli kruh po 30 dinarjev za kg. medtem ko je bil še pred dnevi po 36. Tudi bela in polbela moka je znatno cenejša. NEW YORK, 3. — Znanstvenik Ralph Lapp je obsodil znižanje obrambnega proračuna v ZDA in izjavil, da bodo Rusi kmalu imeli 300 atomskih bomb. Splovitev ladje «Šantič» v Pulju PULJ, 3. — v puljski ladjedelnici »ULJANIK* so te dni dogradili novo moderno potniško ladjo «SANTIC». To je PrVa Iadja iz serije modernih turističnih potniških ladij za ((Jadransko linijsko progo*. Ladja lahko sprejme približno 800 potnikov in vozi s hitrostjo 15 milj na uro CARIGRAD, avgusta. — Ko se je razvedelo, da je sovjetska vlada izročila turškemu veleposlaniku v Moskvi še eno diplomatsko noto, smo se takoj obrnili na nekega znanca, kaj misli o najnovejši noti, je ta človek obupano dvignil roke v zrak in odgovoril: «Ne vem, ne mislim ničesar. Tu sploh ni več logike. Pokazalo se je, da jim je prejšnja nota več škodovala kot koristila, in vendar — spet so tu. Res ne vem, kaj naj vam rečem...* Takšen odgovor smo tudi pričakovali, ker tudi sami nismo vedeli, kaj bi rekli, ko smo izvedeli, da Rusi ponovno grozi jo zaradi prisotnosti tujih vojnih ladij v turških vodah, čeprav so Turki pred komaj štirimi dnevi povsem jasno odgovorili na podoben protest, ki ga je vsebovala sovjetska nota od 24. julija. Turška vlada je na tem svojem odgovoru poudarila, da je obisk ameriške in britanske mornarice prvič — vljudnostnega značaja, drugič — predviden v kon, venciji o morskih ožinah, podpisani v Montreuxu, in tretjič — da je to turška notranja za. deva. Pred skoraj dvema mesece- Sovjetske note Turčiji in vprašanje morskih ožin ma, se je Moskva t> noti, ki je označevala začetek neverjetno marljivega dopisovanja med obema prestolnicama, od. rekla starim teritorialnim zahtevam do Turčije, obenem pa izrazila zahtevo, naj se revidira konvencija iz Montreuxa, ker ta po sovjetskem mnenju daje prednosti ladjam snečrno-morskih deželi). Ankara je v odgovoru na to noto opozorila sovjetsko vlado, da konvencije o morskih ožinah ni mogoče spremeniti po želji ene ali dveh držav, temveč samo s pristankom vseh dežel, ki so jo podpisale. Samo nekoliko dni kasneje je Moskva objavila svojo drugo noto, v kateri je protesti-ralla proti takrat bližnjemu prihodu ameriške in britanske mornarice v Carigrad. Bilo je precej jasno, da so Rusi hoteli na ta način pokazati, da si dejansko želijo revizijo konven- cije o morskih ožinah, ki, vidite, dopušča množične obiske vojnih ladij tujih dežel, kar po moskovskem mnenju pomeni nekaj podobnega kot evo-jaško demonstracijos. Moskovsko noto so tako tudi razumeli; poudarjanje prvotne zahteve po reviziji. Sledil je znani turški odgovor. In spet — nota. Tretja po vrsti, po vsebini pa enaka drugi. Verjetno ta nota ni samo rezultat začudenje vzbujajoče vztrajnosti sovjetskih diplomatov, temveč tudi posledica nedavnega uspeha, ki ga je doseglo gostovanje obeh mornaric v Carigradu. Mornarji so tekmovali v kupovanju miniaturnih vodnih pip, bakrenih pepelnikov in podob. nega; z brezmadežno belino svojih uniform, ki so jih menjali vsako jutro, so naredili na meščane globok vtis, ki ga ni moglo skaliti niti dejstvo, da so se ga mornarji obeh mornaric po stari navadi temeljito natreskali in s prepevanjem budili tiste, ki so naivno šli spat pred polnočjo. Oba admirala, najprej Cassidp, na. to še Mountbatten, sta priredi, la sijajne coctail-partije na svojih admiralskih ladjah in več kot popolnoma izpolnila načrt protokolarnih obiskov, ki je bil izpopolnjen z uradnimi razgovori s političnimi in vojaškimi voditelji Turčije. Tretja sovjetska nota oziroma drugi protest na isto temo pomeni poleg ponovne zahteve po reviziji konvencije o morskih ožinah tudi nedvomen izraz nezadovoljstva, s katerim so v Moskvi sprejeli obisk a-meriških in britanskih vojnih ladij. Turški politični opazovalci so pri komentiranju sovjetske note številka dve od 24. julija soglašali v enem: nota je bila nepotrebna, kajti vztrajanje Moskve na reviziji konvencije je nerazumljivo in nelogično. Skozi Bospor, poudarjajo, plu. je mesečno približno 400 'ladij, turških in inozemskih. Samo osem odstotkov teh ladij plove pod sovjetsko zastavo. V aprL lu je bilo od 404 ladij samo 31 sovjetskih, v marcu pa od 402 ladij 39 sovjetskih. Nadalj nje vztrajanje ZSSR, ki je pri', šlo do izraza v zadnji noti, u-tegne pomeniti, da za Ruse re. vizija konvencije je vprašanje prestiža, da pa nima zanje večjega praktičnega pomena. Turška vlada, bo, kolikor smo poučeni, zelo hitro odgovorila na zadnji sovjetski pro. test. Ker je tretja sovjetska nota skoraj popolnoma enaka drugi, se tudi turški odgovor ne bo mogel mnogo razlikova. ti od tistega, ki ga je pred dnevi izročil njihov veleposlanik Molotovu. Položaj se ne bo spremenil m v sovjetsko-tur-ških odnosih bo ostal status quo. Logičen zaključek bi bil, da po vsem tem, vsaj v bližnji bodočnosti, ne bo več razgovorov o isti temi. L. DAVICO j«Politika», Beograd), SPOMINSKI DNEVI Na današnji dan je bil leta 1792 rojen Shelley Bysshe, angleški pisatelj. Umrl je leta 1822. ¥■ n 1 F S §m Danes, torek 4. avgusta Dominik, Ljubičica Sonce vzide ob 4.51 in zatone oo 19.31. Dolžina dneva 13.40. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 15.5»' Jutri, sreda 5. avgusta Mar. Snežnica, Predobra______________ P01RJEM VESI 0 NAMERAVANEM ZVIŠANJU URIFJAVNIH SKLADIŠČ no« udarec tržaškemu pristanišč« Rimska politika na škodo tržaškega gospodarstva - Severna pristanišča se uspešno borijo za avstrijski tranzitni promet Celo demokristjani protestirajo proti nameravanemu zvišanju Ze pred dnevi smo poročali o alarmantni vesti iredentističnega lista «Giornale di Trieste«, da nameravajo dvig. niti pristaniške tarife tržaških Javnih skladišč. Vest, katero je objavil «Giornale di Trieste« pred dnevi, je bila dokaj o-prezno formulirana, čeprav je bila objavljena pod zelo močnim naslovom. Včerajšnji «Giomale del Lu_ nedi« pa prinaša ponovno isto vest brez vsakih slepomišenj in objavlja tudi resolucijo pokrajinskega izvršnega odbora krščanske demokracije, v kateri je protest proti nameravanemu povišanju pristaniških tarif. Pred nekaj dnevi je potemtakem še obstajalo upanje, da imamo opravka samo z alarmantnimi govoricami, sedaj pa iredentisti sami poudarjajo, Danes bo spet obiskal Trst italijanski senator tov. Giro-lamo Li Causi iz Južne Sicilije. Prihaja v naš Trst in tudi v slovensko vas Sv. Križ človek. tovariš, ki mu gre kot doslednemu antifašistu vse naše spoštovanje. Tovariš Li Causi je eden izmed onih tovarišev italijanske Komunistične partije, ki je znal biti tovarišem tudi prijatelj; skoraj bi lahko rekli, da je morda prav zaradi tega, ker je dobričina, prevečkrat služil ne vedno dobrim namenom svojih tovarišev v vodstvu KPI, in to tudi v času ,ko sem ga osebno poznal v zaporu in internaciji, Ce od daleč gledam na dogodke in na življenje v internaciji si skoraj ne morem misliti, da se ljudje s takšno inteligenco in takšnega kova kot je tov. Li Causi. niso znali po zdravi komunistični morali postaviti po robu nekomunistični politiki Sorjetske zve. ze. Spomnil sem se n. pr. sramotnega napada ZSSR na mali in junaški finski narod, ki se ni upal niti dihati ob smrčanju velikega ruskega medveda, ki je kljub temu hotel s svojo imperialistično šapo Finsko smrtno pobožati. Spominjam se, koliko truda je bilo treba, da smo se sami tpre-pričali« o pravičnosti sovjet, skega napada na finsko ljudstvo. Tovariš Li Causi, kot komunisti smo skupaj preživljali še eno krizo in sicer ob paktu med Stalinom Hitlerjem. Danes vidimo vso sramoto politike sovjetskega imperializma, ki smo ga takrat vsi disciplinirano zagovarjali. Tu moram reči, da smo imeli takrat med nami človeka, ki se je adrznil« javno izraziti pravično obsodbo sovjetske politike, s katero smo v svoji notranjosti vsi čutili, ki pa smo jo zaradi discipline zagovarjali, tako da bi morali odreči tudi pozdrav človeku, ki jav-no ni soglašal s sovjetskim izdajstvom nad poljskim narodom. Tovariša Terracinija bi morali obsoditi na izolacijo, ker je edini pravično javno sodil sovjetsko izdajstvo v prid Hitlerjevemu režimu, ki mu je na milost in nemilost izročil tudi poljslče komuniste. Terracmi je videl vso ve. ličino tragedije poljskega ljudstva, ki je bilo žrtvovano ruskemu in Hitlerjevemu imperializmu. Takrat, tov. Li Causi, si bil tudi ti grobar poljskih komunistov. To samo pripominjamo, ker te poznamo kot človeka in dobrega tovariša. Kot takega smo te tudi spoštovali, ko si potoval skozi Trst iz Severne Italije čez Jugoslavijo v Južno Italijo, ki je bila že svobodna. Zaradi tega smo te tudi spravili po naši partizanski zvezi na osvobojeno ozemlje v Dalmaciji, od tam pa si prav tako po partizanski zvezi odpotoval v Bari. (Mar si res prepričan, da so bili naši partizani, ki so te takrat varno spremljali po te] poti, agenti Hitlerja in ge-stapa)? . Tovariš Li Causi tt vračaš obisk raznih Vidalijevih odposlancev v Siciliji in tudi obisk samega Vidalija. Pozdravljamo te kot antifašista in borca, ne moremo pa te pozdravljati kot senator ja, ki v imenu svoje stranke prinaša k nam imperialistične težnje po priključitvi našega o-zemlja k Italiji. Ko boš danes govoril svetokriškim mate. ram in očetom, ki so dali svoje sinove za to, da ne pride nikdar več Italija v te kraje, pomni, da se nobeden izmed senatorjev, ki so prihajali v Trst — in mnogo jih je bilo tudi iz vrst KPI — ni upal odreči, naši zemlji, ki jo je o. kupirala imperialistična predvojna Italija in ki je prežive, la vse grozote fašizma. Poslej so vsi utemeljevali te «pra-vice» italijanskega imperializma. Ali jih boš tudi ti. Le vprašaj naše partizane, na kaj so se borili. Njihov od-govor pa nesi v tvoje južne kraje. V. Trstu, 2.8.1M3. FRANC STOKA da namerava vodstvo Javnih skladišč dvigniti pritaniške tarife. Protest iredentistov proti nameravanemu zvišanju pristaniških tarif je sicer močno presenetljiv, saj so se iredentisti do sedaj brigali izključno za «dokazovanje» o veliki pomoči italijanske vlade, je pa obenem prav zaradi tega toliko bolj značilen. Stanje je pač tako, da so celo iredentisti prisiljeni protestirati proti u-krepu, ki bi tržaškemu prista. nišču zadal ponovni hud udarec. «Qjornale di Trieste« ima namreč popolnoma prav, ko u_ gotavlja, da bi vsako zvišanje pristaniških tarif onemogočilo konkurenčno borbo tržaškega pristanišča s konkurenčnimi pristanišči. Prav tako so tudi točne ugotovitve istega lista, da sedanji mednarodni položaj zahteva splošno znižanje cen in tarif. Zanimivo pa je, da v zadnjem času ne krožijo po Trstu samo vesti o zvišanju pristaniških tarif temveč, da se zm. žujejo vsi prispevki conskega proračuna za javna dela, za gradnjo ladij, za kritje občinskega proračuna, za gradnjo stanovanj itd. Nameravano zvišanje pristaniških tarif potemtakem ni izjema, temveč samo eden izmed številnih u-krepov novih rimskih uradnikov. Splošni gospodarski položaj se je temeljito poslabšal. Tržaška Trgovska zbornica je v svojem majskem poročilu to poslabšanje prikazala z obilnim statističnim materialom. Istočasno pa vodi Rim po svo. jih ljudeh v upravi naše cone zelo močno akcijo, ki je usmer. jena n slabitvi gospodarskega položaja Trsta. Med te ukrepe spadajo tudi najnovejši davki, katere je na hitro roko sprejel tržaški občinski svet in tudi predvideno povečanje pristaniških tarif. Ze zadnjič smo zapisali, da si bolj primernega trenutka za udarec po tržaškem pristanišču celo rimski uradniki ne bi mogli izbrati.. Pristaniški promet tržaškega pristanišča postaja namreč vedno bolj kriti, čen in je v zadnjih mesecih tekočega leta dosegel po vojni najnižje številke. Severna pristanišča pa se ob obilni pomoči svojih vlad vedno vztraj. neje bore za avstrijski tranzit, ni promet. Lani je tako šlo. samo 60 odst- avstrijskih prekomorskih pošiljk skozi Trst, medtem ko je ta odstotek zna. šal predlanskim še 64. Zato pa se je okrepil avstrijski promet skozi severna pristanišča. Skozi Bremen so tako predlanskim poslali 434 tisoč ton avstrijskega blaga, lani pa že 820 tisoč ton. Natečaj tržaške hranilnice Tržaška hranilnica je dala na razpolago tržaški občini vsoto 2,400.000 lir, ki naj bi bila razdeljena kot študijska nagrada med študente višjih šol iz naše občine Štipendije bodo razdelili ob mednarodnem dnevu varčevanja 31. ok_ tobra t. 1. Dodelili bodo 134 študijskih nagrad po 10.000, 25.000 in 50-000 lir; slednje bodo razdelili študentom prvega letnika univerze ali kake višje šole. Interesente obveščamo, da morajo prošnjo za pripustitev k natečaju predložiti na navadnem papirju najkasneje do 12. ure 31. t. m. v sobi št, 32 občinske palače. Za promet zaprta ulica Mestna občina sporoča, da bo zaradi popravil stavbe v Ul. Crosada 13 ista cesta od Ul. Capitelli do Trga Cavana zaprta od 4. t. m. dalje za ves promet. Cesto bodo zopet odprli po končanih delih. PO NALIVU BURJA IN NAGEL PADEC TEMPERATURE Zadeva, ki terja pojasnila ZVU! i ntiiu DEL 'AIIM II pii A DISP0SIZI0NE DELLA AUTORITA Dl P. S. DA PER VER1FICA PASSAHORT! Namesto vročine jesenski dan Kakšen je bil položaj v juliju in kaj nam obeta avgust. Kanalizacija v mestu še vedno ne deluje, posebno ob velikih nalivih Vročemu in razmeroma suhemu juliju sledi po navadi — in statistike so zgovorne z do. kaznimi podatki — manj vroč avgust, pri čemer naj bi imel dež vlogo ohlajevalca. Pričakovati smemo torej, da bo v avgustu precej padavin, saj smo jih samo včeraj zabeležili Čez 40 mm. Pretekli julij je toplomer zabeležil povprečno temperaturo 24.3 stopinj ter je s tem presegel za 3 desetinke povprečno temperaturo tega meseca v zadnjih 100 letih. Letos je toplomer zabeležil največjo temperaturo 19. julija, ko se je živo srebro ustavilo pri 32.4 stopinjah. Ce je bil ta dan najbolj vroč, je bil 11. istega meseca najbolj hladen, saj je živo srebro padlo precej nizko jn zabeležilo komaj 15 stopinj. Letos k sreči nismo nikoli do. segli 37 stopinj v senci, kot je bilo lani v tem času. Nasprotno pa je bila letos vlaga mnogo večja, kar je kljub manjši vročini pospešilo potenje in seveda lenobo. Ce bi lani ime. li toliko vlage, bi bilo življenje meščanov prav zares neznosno, toda narava je preskr. bela tudi za to; večji temperaturi odgovarja manjša vlaga in obratno. Letos smo imeli torej večjo vlago, ki je doseg, la 30. julija kar 96 odst., medtem ko je bila najmanjša, m sicer 26 odst., 20. julija. Medtem ko je povprečna količina vlage v zadnjih letih bila 61-7, odst., je bila letos v primeri z lanskim letom (ko smo zabeležili 55 odst.) kar 66 odst. Sreča torej, vsaj za tiste, ki se niso mogli umakniti v letoviške kraje z zmernejšo tem. peraturo, da ni bilo hujše vročine. Julija smo zabeležili tudi ne. kaj deževnih dni in celo nevihte ob spremljavi vetra in šviganja strel, vendar je to marsikdo z veseljem sprejel, pa čeprav je bil s tem pri. krajšan na kopanju: po taki nevihti se je zrak vselej ohladil in je postalo življenje znosnejše. 30. julija je že uro po nevihti toplomer tako padel, da je zabeležil le 19. stopinj, medtem ko se je v prvih popoldanskih urah živo srebro ustavilo pri 37,7 stopinjah. Kaj pa avgust? Dati odgovor na to vprašanje je težko in skoraj nemogoče. V pomoč so nam sicer statistike zadnjih sto let, vendar se tudi na te ni več mogoče zanašati. V. zad. njih 100 letih so v mesecu avgustu zabeležili precej manjšo temperaturo kot v juliju, in sicer 23.5 ter znatno večjo količino padavin, to je 88,9 mm. Sledi torej, da bo vročina znosnejša, vendar pa bo treba pogosteje rabiti dežne plašče in dežnike Tudi za ta mesec so pogoste nevihte karakterni znak. Ena nas je že obiskala. Ze v nedeljo pozno popoldne so temni oblaki pokrijj prej sinje nebo, vendar jih je lahek veter v večernih urah skoraj popolnoma razpršil. Ponoči pa so se oblaki ponovno začeli zbirati in iz njih se je proti jutru usul močan dež. Po premoru, ko je že kazalo, da bo sonce le močnejše od oblakov, pa se je dež ponovno neusmiljeno usul na uboge meščane, prav ko so ti zapuščali svoje urade in delo. Deževati je pri. čelo s tako silo, da so ceste postale pravcate reke, medtem ko so motorna vozila brizgala umazano vodo na prazne ploč. nike. Ljudje so se stiskali pod zidovi ali pa iskali zavetja 1 L J lil Posnetek letaka, ki ga zgoraj objavljamo, je prinesel v naše uredništvo potnik, ki se je včeraf popoldne pripeljal iz Jugoslavije v Trst, in sšcer z «Orient-eksnresom». Cim je vlak prispe; na postajo na Opčinah, je v vagon drugega razreda stopil železničar, ki je tak listek nalepil na vrata kupeja, v katerem je sedela družba ameriških študentov ier nekaj Američanov jugoslovanskega porekla. Potniki so vprašali, kaj na listku piše, in ko jim ie nekdo raztolmačil, da pome-iij listek rezerviranje kupeja za organe javne varnosti (policijo), so se upravičeno razburili zaradi tega ravnanja, pa čeprav ni, vsaj do Trsta, nihče zahteval, da morajo potniki kupe izprazniti. Razburjenje potnikov je bilo več kot upravičeno in bi bilo verjetno še večje, če bi jim kdo raztolmačil, da je bil kupe rezerviran za one organe javne varnosti, ki bi morali vršiti pregled potnih listov šele na italijanskem ozemlju. Se pred nedavnim smo objavili sliko table s tržaškega kolodvora, na kateri je napisano, da je v prostorih pod tablo sedež italijanske obmejne policije iz tržaškega sektorja. Iz tega sledi, da je ta sedež tržaška centrala italijanske obmejne policije, ki si po vseh znakih sodeč, lasti pravico kontrole potnih listin ne več samo od Trsta, temveč takoj od Opčin oz. zadnje postaje pred jugoslovansko mejo. Pa ne samo to! Ker je na listku napisano, da je kupe rezerviran za dPublico sicurezoii od Opčin do Portogruara, lahko po tem vsak nepoučen tujec sklepa, da je po prestopu jugoslovanske meje prišel na ozemlje italijanske republike ter da je Trst dejansko v Italiji. ... Ze večkrat smo postavili vprašanje Zavezniški vojaški upravi glede delovanja raznih italijanskih vojaških uradov v Trstu, čeprav nimajo tukaj kaj iskati Določila mirovne pogodbe z Italijo so glede tega zelo jasna in nedvoumna, toda z.di se da ZVU taka kršenja prav nič ne motijo. Tudi ustanovi' Boi s de Chesne je bil tudi sam izvrsten planinec, ki je začrtal mnogo novih poti o še neznane predele gorskega sveta, posebno v Julijskih Alpah. Bil pa je tudi velik ljubitelj botanike, kateri pa se zaradi nasledstva očetove trgovine z lesom, ni mogel povsem posvetiti. Vendar je v mladosti v Zuerichu dovršil gozdarsko šolo ki mu je kasneje dosti pripomogla pri uresničitvi njegove velike želje o ustanovitvi vzornega botaničnega vrta. Po prvi svetovni vojni je pokojni Bois de Chasne izsledil v Trentski dolini tik ob jugo-slovansko-italijanski meji na višini 750 m prekrasen del zemlje pokrite z gorsko floro. Boi s de Chesne je skrbno in z resnično ljubeznijo pravega botanika uredil ta predel v botanični vrt «Julijana». Njegov trud ni bil brez uspeha. V dolino Trente so prišli botaniki iz vseh krajev sveta. Občudovali so krasne primerke planinske flore, katerim je pokojni planinec posuetil ves svoj prosti čas. Dr. Albert Bois de Chesne je bil Švicar po rodu, toda večino svojega življenja je preživel v Trstu, kjer je bil zelo znan in je tudi med Slovenci imel dosti prijateljev, ki jih je njegova smrt občut- no zadela. O njegoui smrti je pisal tudi nedeljski iiGiomale di Trieste». ki je med drugim zapisal. «da o vrtu «Julijani« ni več ne duha ne sluha«. Vsekakor si je to laž izmislil z določenim ciljem. Toda tržaški planinci, p osebno slovenski vedo, da za botanični vrt «Ju-lijana», katerega ustanovitelj je bil pokojni Bois de Chesne, skrbi ljudska oblast v Sloveniji, ki za njegovo vzdrževanje in razširitev vlaga potrebna denarna sredstva. «Botanični vrt» je v najboljšem stanju, saj je bil po vojni tudi obnovljen. Posebno skrb za botanični vrt v Trentski dolini posveča znana botani-čarka prof. Angela Piskernik. Jug. gosp. delegacija na poti skozi Trst Včeraj zjutraj je potovala skozi Trst jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se je vračala z obiska v Egiptu in Abesiniji v Jugoslavijo. Delegate, ki jih je vodil član Zveznega izvršnega sveta FLRJ Franc Leskošek, je na tržaškem kolodvoru sprejel namestnik šefa jugoslovanske delegacije v Trstu Bogo Gorjan ter jih spremil do Sežane. ZVEZA PARTIZANOV STO ORGANIZIRA MNOŽIČNI IZLET na PARTIZANSKI TABOR, ki bo na OKROGrlilCI pri Vogrskem (Vipavska dolina) v dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa NOV Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu. Ulica Ruggero Manna št. 29/II, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure in na sedežu OF v Skedenjski ul. 122, vsak torek, sredo, četrtek in petek med 19. do 21. ure. ODHOD VLAKOV IZ TRSTA V SOBOTO 5. SEPTEMBRA POPOLDNE IN V NEDELJO 6. SEPTEMBRA ZJUTRAJ C E A A '■ vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir — Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze, tel. 29-582 IZLET V s parnikom (MFMT - RAB) od 3. do 9. septembra 1953. Vpisovanje do 24. avgusta 1953, pri «Adria-Ex-press«, Ul. F. Severo 5-b -tel. 29243. Naročnino najlaže poravnaš na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA UL sv. Frančiška 20-111 Tel. 73-38 Z m; 1)1’US H H SEJE ZGODIIŠKEGA 0BČ1IHSKEGA S VIS TA SKRB OBČINSKE UPRAVE za koristi zgoniške občine Izlet* Po nenehnih intervencijah so bili doseženi uspehi no področju zaposlitve brezposelnih, šolstva, nastavitve poljskih čuvajev itd. * Dosežen kredit deset milijonov lir za telefonsko napeljavo - Zavrnjena kominformistična resolucija v barih in v vežah, v upanju, da ______________ ______ bo dež ponehal. Po cestah pa i £y sedeža italijanske obmejne je kar naprej drla široka re-fca umazane vode, ki je vlekla s seboj poleg peska in umazanije tudi mrtve podgane, ki so jih prepolni kanali vrgli na cesto. Tudi gasilci so imeli svoje delo, povečini na zahtevo higienskega urada. Nalivu je tekom dneva sledilo še nekaj dežja, potem se je pa vzdignila burja, ki je mahoma ohladila ozračje, kot da bi bili že sredi jeseni. Zal moramo vsakokrat, ko močno dežuje, opazovati po naših cestah prave reke vode in to zaradi tega, ker podtalna kanalizacija ne zadostuje jn ne more vsrkati večje količine vode. Skrajni čas je, da odgovorni organi, ki sami vidijo nedostatke na katere jih je tisk že neštetokrat opozoril, ukrenejo vse potrebno za razširjenje in čiščenje podtalnih odvodnih kanalov. policije v Trstu Je groba kršitev določb mirovne pogodbe, k čemur dodajamo primer, glede kontrole italijanskih organov javne varnosti od zadnje postaje na meji med Jugoslavijo in cono A Tržaškega ozemlja ter ozemlja italijanske republike. Menimo, da je tako popuščanje in toleriranje Zavezniške vojaške uprave skrajno nedopustno ter zahteva pojasnila, saj gre za protizakonito dejanje, ker nasprotuje določbam mirovne pogodbe z Italijo. Botanik Bois de Chesne umrl Te dni je preminul v Trstu znani botanik,ustanovitelj botaničnega vrta aJulijanav v Trenti dr. Albert Bois de Chesne. Pokojnik je bil dober prijatelj znanega planinca Julija Ku-gyja, s katerim se je večkrat vzpenjal po Julijskih Alpah. DVA SPELEOLOGA ODKRILA TAJNOST TIMAVA ezero pri Raziskovalcu sta morala premapati podzemeljski vodni preduh, za katerim se /e pokazalo novo jezero - Motna voda otežkočala raziskovanje Skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Walterja Maucci-ja je pretekle dni uspešno končala akcijo, ki jih je pripeljala v 329 metrov globoko jamo v bližini Trebč. Raziskovalci so tako dosegli tisto mesto, kjer voda ne teče več navpično, temveč vodoravno, saj je dno jame 12 ali največ 20 metrov nad morsko gladino. Skupina si je zadala nalogo ugotoviti podtalni tek Timava, kar se ji je tudi posrečilo ter je obenem odkrila novo jezero. V soboto je skupina speleologov začela raziskovanje odhodne baze. Dr. Maucci in g. S. Bartoli sta se s posebnimi dihalnimi napravami spustila v podzemeljski vodni preduh, skozi katerega sta prišla do 10 metrov dolgega in približno 20 metrov širokega novega jezera. ki ima dva kraka. S tem je bilo delo raziskovalcev končano, kajti ugotovili so, da nima Timav pred Trebčami e-notne struje, temveč se steka po raznih žilah. Ker sta Maucci in Bartoli dosegla cilj, sta se vrnila na odhodno bazo. katero Sta dosegla z velikim naporom predvsem zaradi ozkega preduha in spolzkih *er strmih skal ter zaradi goste teme, saj sta raziskovalca še posebno zaradi motne vode videla kljub raz- svetljavi le 20 cm pred seboj. Okoli 14. ure 2. avgusta je skupina zapustila odhodno bazo ter se vrnila na površje. Poleg omenjenih so skupino sestavljali še Luigi De Martini, Mario Decchi, Aldo Cecchi-ni. Mario Gazzini. Dino Zec-chini in Demetrio. Žeparji na delu Ko je v nedeljo po 22. uri 55-letni Giuseppe Bossi iz Ul. Molin a Vento stopil na filo-bus št. 1 na Trgu Liberta, je pri plačilu voznega listka opazil, da mu je iz zadnjega hlačnega žepa zmanjkala listnica z osebnimi dokumenti in 6.200 lirami. Z roko pod sveder Včeraj dopoldne se je na delu v tržaškem Arzenalu ponesrečil 17-letni mehaniški vajenec Alberto Morgan od Sv. M. Magdalene Zgornje 782. Medtem ko je brusil konico električnega svedra, se je ta nenadoma spravil v pogon. Sveder je fanta zagrabil za roko in mu povzročil rane med kazalcem in sredincem desne roke. Zdravil se bo 1Q dni. V nedeljo dopoldne je bila v Zgoniku seja zgoniškega sveta, na kateri so razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo zgoniško občino. Po soglasni odobritvi resolucije, katero objavljamo na prvi strani našega dnevnika, je podal poročilo o delovanju občinskega upravnega odbora župan, tov. Vladimir Obad, ki je podrobno analiziral razne ukrepe ob. činskega odbora v času med zadnjo in predzadnjo sejo občinskega sveta. Ko je govoril o vprašanju zaposlitve, je župan poudaril, da je mnogo občanov zgoniške občine brezposelnih, na kar vpliva predvsem splošna gospodarska kriza, lanskoletna suša in toča ter dejstvo, da so Slovencem zaprta vrata v kakršno koli javno službo. Skrb občinske uprave je bila, da je tak položaj predočila pristojnim oblastem ter zahtevala po. moč za ublažitev brezposelnosti. Uspeh teh intervencij je bil, da se je jeseni zvišalo število delavcev, zaposlenih pri SELAD, od 10 na 45. da se je to število v pomladanski dobi le postopoma zniževalo ter tu. di v sedanjem letnem času ni šlo nikoli izpod 16 zaposlenih delavcev. Občinska uprava je intervenirala tudi pri zasebnih podjetjih, ki so izvrševala razna javna dela na področju zgoniške občine, da so zaposlila v prvi vrsti domačine. Pri tem naj ie omenimo, da je občina dobila od odbora za zimsko pomoč brezposelnim 200.000 lir, ki so j»h razdelili najpotrebnejšim družinskim poglavarjem, in sicer po 4.000 lir vsakemu. Na področju šolstva je občinskemu odboru po mnogih intervencijah uspelo, da je bila s šolskim letom 1952-53 odprta dvorazredna osnovna šola v Gabrovcu. Toda dolgoletni zahtevi vaščanov s tem še ni bilo ugodeno, kajti šolske oblasti so se upirale nastavitvi posebne u4ne moči za to šolo. Končno pa je bilo tudi to vprašanje rešeno, in sicer potem, ko je bila za dvorazred-nico v Gabrovcu določena posebna učna moč. Z novim šolskim letom bo dvorazredmea dobila nove prostore v gabrov škem otroškem vrtcu. Občinska uprava je nadalje oskrbela šolama v Saležu in Zgoniku lepo število mladinskih knjig ter tako ustvarila pogoje za ureditev bodoče šolske knjižnice. Občinski odbor se je v tem času zanimal za razna kmetij, ska vprašanja in interveniral pri pristojnih oblasteh, da so bila potem več ali manj ugod. no rešena. Kot je znano, so n. pr. nadzorni organi doslej dosledno črtali iz občinskih pro. računov postavko o nastavitvi poljskega čuvaja, in sicer z izgovorom, da izvršuje to službo civilna policija. Toda ožji odbor ni odnehal ter mu je končno uspelo, da so oblasti uvidele potrebo nastavitve poljskih čuvajev. Tako je pred. sedstvo cone obvestilo občinsko upravo, da bo postavka o nastavitvi čuvajev v proračunu odobrena in so zaradi tega že s 15. junijem nastavili tri poljske čuvaje. Tovariš Obad je v svojem poročilu omenil še več drugih vprašanj, katere pa bomo skupno s tehničnim m finančnim poročilom SELAD. ki ga je podal odbornik Milič, obravnavali v jutrišnji številki našega dnevnika. Omenimo naj le, da se je po županovem poročilu razvila krajša diskusija, pri čemer je občinski svet soglasno sprejel predlog svetovalca Pirca glede družinskega davka, po katerem naj bi občinski odbor interveniral za to, da bi zvišali neobdavčljiv znesek °d dosedanjih 120.000 lir na 200.000 lir. Občinski svetovalci so nato določili srednje vrednosti bla. gu, ki je podvrženo trošarini, potem pa so soglasno pooblastili občinski odbor, da doseže od ZVU imenovanje Briščikov za področje turističnega pomena. Potrdili so tudi nekaj odkupov občinskih zemljišč, potem so pa poslušali posebno poročilo glede priključitve občinskih telefonov v zgoniški občini na mestno telefonsko mrežo. V ta namen je občinska uprava dosegla 10 milijonov lir kredita, s katerimi bodo poleg priključitve k mestnemu o-mrežju postavili tudi nove jav. ne telefonske govorilnice v Gabrovcu, Saležu in na proseški postaji, medtem ko v Zgoniku že obstaja. Občinski svet je po poročilu odobril pogodbo s TELVE. ki bo ta dela izvedla. Občinski svet je končno še določil preglednike občinskih računov. Izvdljeni so bili Emil Milič, Stanko Briščik in Franc Cernjava. Zatem je bila pre-čitana resolucija glode trža- škega vprašanja, ki so jo po znanem receptu predložili kominformistični svetovalci. Pri glasovanju so za resolucijo glasovali le trije kominfor-misti, tako da je bila zavrnje. na. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, so se svetovalci zaustavili še pri nekaterih podrobnostih, potem pa je župan sejo zaključil. Prihodnja seja občinskega sveta bo konec avgusta ali v začetku septembra. IZ SODN1JSK1H DVORAN | Da bi se ga odkrižala ga je prijavila sodišču IZLETI IN TABORJENJA PDT V AVGUSTU Vse nedelie v avgustu izlet na Bled- m „ 14.—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove. 15.-23. avgusta taborjenje na Vršiču. 22.-23. avgusta izlet na Mangrt in Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. m se zaključuje redno 10 dni pred d„cvum odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni izlet na Bled. Vpisovanje na sedežu ob sredah in petkih ter po vaseh kot običajno za prejšnje izlete. Vpisovanje se zaključi 5. avgusta. MOTOKLUB SKEDENJ organizira v dneh 15. in 16. avgusta izlet v Ljubljano in na Bled s povratkom preko Vršiča, Tolmina in Nove Gorice. Vpisovanje na sedežu kluba v Skedenjski ul. 122 med 19. in 20.30 do 6. avgusta MOTOKLUB «AMATORI» organizira v dneh 15. in 16, avgusta izlete v Pulj, na Bled in v Bohinj ter v Opatijo. Vpisovanje samo za člane, ki se lahko 'vpišejo na sedežu med 17. in 19.30 do 5. t. m.. MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE organizira 15. in 16. t. m...dvodnevna izleta na Reko-Opatijo in Bled-Maribpr. Vpisovanje na sedežu Konkonelska ulica 1 od 20. do 22. ure vključno do 7. t. m.. Obveščamo Člane, da bo osem-dnevni izlet v Jugoslavijo od 23. do 30. t. m.. Vpisovanje do 14. t.m. MOTOKLUB »ADRIJA« MILJE DOLINA priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni izlet na Bled. Vpisovanje do 6. avgusta na sedežu v Dolini. Vabimo vse člane, da se izleta udeležijo. PROSVETNO DRUŠTVO V BAHKOVLJAH pripravlja izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji Razna obvestila OBVESTILO STARSEM Starši ali sorodniki otrok, ki so bili v kolonijah v Radovljici, Bohinjski Bistrici in Kranju, lahko dvignejo dokumente otrok na kraju vpisa dnevno samo od 8.30 do 10.30. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega učitelja Karla Sancina daruje Ernest Žerjal iz Skednja 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Mirka Rotarja daruje družina Mo-relj 2.000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 2. in 3. avgusta se je rodilo v Trstu 19 otrok, umrlo je 10 oseb' poroke so bile 3. CIVILNA POROKA: lad.jedelni- ški kovač Spartaco Valentinis in gospodinja Armida Zobec. CERKVENE POROKE; učitelj Giuseppe Rarin in uradnica Iolan-da Cocolo, zobotehnik Ricciotti Caneva in uradnica Rosa Colmani. UMRLI SO: 49-letni Carlo Nor-dio, 78-letna Lucia Kaloper por. Rumora, 79-letna Teresa Pregel vd. Giovanninl, 391etna Emilia Rabar, 47-letni Marcello Brando-lin, 93-letna Giuseppina Bellia vd. De Marco, 42-letni Giorgio Vi-sintin, 62-letna Olena Rotar vd. Rupena, 83-letni Francesco Mlche- 11 in 30 minut stara Roberta Po-lonio. Julija letos se je na policiji zglasila 39-letna Norma Mar-tingano iz Ul. Cisternone 17 ter želela govoriti s službujočim častnikom. Zeni so ustregli in ko se je ta vsedla k mizi dežurnega, se je začela pritoževati nad svojim 41-let-nim sostanovalcem Gabrijelom Brelichem. Kaj pa se je pravzaprav zgo. dilo, da ga je Martinganova po 8-letnem skupnem življenju, ki je potekalo v slogi in ljubezni, prijavila policiji? Po njenih izjavah sodeč, jo je sostanovalec hotel zaklati. Ker je bila ženina obtožba zelo hu. da, jo je službujoči povabil, naj zadeva pismeno prijavi. Ko je Martinganova podpisala obtožbo, je policija stopila v akcijo. Brelicha so aretirali in ga zaslišali. Naravno je, da je Brelich, ko je slišal obtožbo, obstal z odprtimi usti. Zadeva je bila precej zamotana. Komu verjeti? Njej ali njemu? Zenska je svojo obtož, bo ie potrdila in objasnila, da je nekega dne srečala nekega Alfreda Cecottija, v katerega se je zaljubila. Ker ji je on vračal ljubezen, sta sklenila, da se poročita. Preden pa bi se poročila, bi moral Brelich zapustiti stanovanje. Po njenih izjavah je Brelicha to tako razburilo, da ji je grozil najprej s sekiro in nato še z nožem. Brelich pa je vse to zanikal in pojasnil, da se je nekega Cary Grant, Joan Fontaine, ft Fairbanks. Alabarda. 16.30: «Zenski zaPJjJ Šarita Montiel. Marta DoMl** Mladoletnim prepovedano. Ariston, 18.00: «Grof sv. Heim» M. Serrato in A. Maria Ferre Aurora. 16.30: «PustinjSkl lec», Gary Cooper, Lilly «am.|i Garibaldi. 15.30: «Zbogorn, fi. moj«, Rossana Podesta, M. cario, Nita Dover. , Impero. 16.00: «Dekleta, na 0“L7 Jeanne Crain, Myrna Loy> » vvard Arnold. Barvni fihn, -a Ideale. 17.00: «Avtobus smrti*. Cameron. Italia. 16.30: «Uniforma ugaH e spem«, Rosalind Russell. j-Viaie. 16.00: «Zaseda apašCTJ," mes Ellison, Virginia Herritj, Massimo. 16.30: «Kociss, indyw»S. junak«, Jeff Chandler. Bar' film. i*t, Savona. 16.00: «Drznež», H' chum in Susan Hayward. Azzurro. 16.00: «Skrivnostna , sta«, R. Montalban, S. Fon Belvedere. 16.00: «Sijajni ea»» Marconi. 16.00 jn -8.00: »Pojot? dežjem«, Gene Kelly, S. C011 Barvni glasbeni film. Jj Novo cine. 15.00: «LUČi Charles Chaplin. Odeon. 16.00: «Newyorško PJf' nišče«, Scott Brad.v in R-Radio. 16.00: »Uporni MoDgOI W. Lundibam in V. Bruck. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.15: pomlad«. J. Mac Donald. . Ginnastica. 20.15, 22.00: vzemi puško«, B. Hutton. . Ponziana. 20.30: «Duša ilMjf Bette Davis in Glenn Fon Rojan. 20.00, 22.00: «Prišel Je valir«, S. Pampanini. -j|| Paradiso. 20.00, 22.00: «ToWJL. ki — bojne sekire«, Van Secolo. 20.15, 22.00: «Mama.-*|| vrne več«, Butch JenK11” James Craig. JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA TOREK, 4. avgusta l®55 254,6 m ali 178 kc 5.30 in 7.00 Poročila. 7.1®,-ji tranja glasba. 13.30 Poročili !jj Lahka glasba in objave. J Kulturni razgledi. 14.40 Igra jan Stenovič s svojo kapelo, j Istrske in primorske narodn« J: mi v priredbah. 18.15 6°; Schumann: Papillone, op. 2 a vaja pianist Letea CiffarelhJ i mavrica argentUa r, Ritmična ___________ _____ tangov. 19.00 Večerne vesti, v Giuseppe Verdi: »Simon B0“,d gra« — I. in II. dejanje. ji j/ Glasba za lahko noč. 23.30 2a.j poročila. 23.40 Glasba za noč. TRST II. • : 306.1 tn ali 980 kC-seK 11.30 Lahki orkestri. 12'*i,jt vsakega nekaj. 13.00 Gasba PV ljah. 17.30 Plesna glasba. Casella: Koncert za klavir, ,.vpl .41 pevci, 19.00 Tehnika in 2°qqov no, čelo in orkester. 18.4 losjfg stvo. 19.15 Pestra glasba. 20- jj, perne arije. 20.30 Aktu3 tU; m 20.45 Brunz: Koncert za UjLjii orkester. 21.00 Camario in Jt Zbogom mlada leta, igra v janjih. 23.00 Plesna glasba. TU »TI. J 11.30 Narodne pesmi in 17.30 Lahka glasba. 21.05 W. ^ kespeare «Henrik IV«. 23-Ju na' glasba. "T,V VT (*'» J A " " 327.1 m. 202.1 m. 212.4 » 12.00 Spored slovenskih JJJ# nih in umetnih pesmi v zborov in solistov. 12.30 rd* p' 12.45 Zabavna glasba. 13'°”,asK turni drobiž, vmes pester S ni spored. 14.00 Slavni PeYr0n;f pojo znane arije. 14.40 K f saksofonista Srečka Drazu*;^ klavirju Dana Hubad. 15-w j)," čila. i8.00 Operetna glasba. ^ Radijski dnevnik. 20.j)0 Z j|J pesmijo doma in po svetu.^ji Radijska univerza — Dr-,je^ Reja: O nastanku in p rep*.-# nju toče. 21.15 Revija TO glasbe. 22.00 Poročila. 33;},; \ftf wig van Beethoven: Godalni tet v a-molu op. 132. večera vračal domov. Ustavil se je pod oknom stanovanja, v katerem sta bila Martinganova in Ceccotti. Komaj je ob. stal je zaslišal, kako je Ceccotti pravil ženski, da bo treba njega pognati iz stanovanja, pa čeprav bi moral pri tem rabiti nož. Zenska mu je tedaj odgovorila, naj se zmenita ona dva, kar bj bilo najbolje, kajti tako bi se rešila obeh. Te besede so njega tako razburile, da je stopil v stanovanje ter ženski zabrusil v obraz, da bi bila edino ona vredna, da bi jo kdo z nožem. Po Brelichevem mnenju je ženska te besede sprejela kot grožnjo in obenem izrabila u-godno priliko, da ga prijavi in se ga odkriža. Zenski se je to tudi posrečilo, kajti Brelich se je moral zagovarjati pred sodnikom, ki ga je obsodil na 20 dni zapora TELEFONSKE ZA PRIMER ŠTEVILKE NUJNOSTI Rdeči kril: (6-60 Gasilci: Polici la 2-22 2-23 NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carniel, Trg. Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg. sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg. Liberta 6; Hara-baglia v Barkovllah in Nicoli v Skednju. Excelslor. 16.30: «Vse se lahko zgodi«, Jose Ferrer, Kirn Hunter. Nazionale. 16.30: «Veliko streljanje«, Viveca Llndfors, Richard Conte, Barbara Brltton. Barvni film. Arcobaleno. 16.00: »Soprogi po meri«, Jeanne Crain in Scott Brady. Astra Rojan. 16.30: »Pismo trem ženam«, Jeane Crain. Linda Damell. Grattacielo. 15.30: «Gunga Din«, 99 Napetcsi" To je ,.Metro" film, ki ga bo predvajal KIIVII IMRRKŽIDIft 5. AVGUSTA m. srnoj^ V nedeljo 2. t mili k preranemu grobu nepozabnega Mirka Rotarja katerega nam je iztrgala, "soda v cvetu mladosti 3. Vsem. ki so ga spre zadnji poti in tako lep0 jvl stili njegov spomin, se ljujejo f neutolažljivi staf*V stra, teta More«*,«1 družino in vsi sorodniki' , Kal, Pivka, Trst, 3. avg' Jr ADEX IZLEjJ 14., 15. IN 16. AVG. tridnevni izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR POREČ ROVINJ PUL0 AJDOVŠČINO VIPAVO i*5 14, 15. IN 16. AVG- % dvainpoldnevni i*1® OPATIJO in n® REKO »a 15 IN 16. AVGUSTA dvodnevni izlet ^ BLED in v NOVO GORIC.0, (Sv. eoR*Jt, Vpisovanje do 6. 1953 pri «AdriaEk® jj r' Ul. Fabio Severo tr tel. 29243. PRIMORSKI DNEVNIK — £ gJM»IU DN! OSVOBODILNE BORBE PRIMORSKEGA LJUDSTVA ^gm^ Kako sem stopil v partizane Tisti čas, bilo je leta 1943, sem se nahajal kot vojni u-Mnik v Severni Afriki, blizu fienghasija. Potem so nas še "Majkrat premestili. Tako srno bili v Aleksandriji, Gi-ejfi in Kairu. Povsod tu smo 710 ne^e komisije, ka-. člani so nas vpraševali, ^ se ne bi hoteli prijaviti kot Prostovoljci v kraljevo voj-j ’ ki se bori in osvobaja u9oslavijo. Vpraševali so j»as, ali ne poslušamo radia, * po roča, kako general Dra-£ Mihajlovič tolče Nemce lPravili so nam radioapa-ra* in nas prisilili, da smo P° cele dneve poslušali vesti, 1 so venomer ponavljale to Wie in poudarjale njegove jnage. Nam je sicer že nekaj lsalo, da ne bo vse tako kot ?° riarP’ govorili, ker smo med erri žuli tudi nekatere druge govorice, ki so trdile ravno asprotno, toda o celi stvari se nismo bili docela na jasnem. Med nas je prihajalo vedno Peč oficirjev, ki so nam vsi »sto govorili, kmalu so nas začeli oborozevati, nam daja-i dobro hrano, mi pa smo korali vsak dan odhajati na e akšne orožne vaje, češ da se moramo dobro izuriti v o-,02^> da bi se mogli dobro 0r»ti in braniti našo domo-*'no Jugoslavijo. V taborišču p°s je bilo kakih dva tisoč ■ftrnorcev, bivših italijanskih oiakov, ki nismo nikoli niti prstom mignili za dučejevo *tnago, pač pa smo gledali, da i cimprcj padli v zavezniško tijetniituo Ce bi nas ti, ki so norili, da se v Jugoslaviji V°P z Nemci Draža Mihajlo- bi h'0 0t usPe^i mobilizirati, P ll* nuenkrat zbrali sku-ljudi, ki bi ne-ielci t* 7lc^lote postali izda-j ' e9“ smo se zavedli se- ča ^Sne,e- Imeli pa smo sre- Hm a Srn°’ ^e Pre^en smo ?asedli, zvedeli resnico. bili er' natovariši, ki so P oseh s*Var‘ bolje obveščeni, nek n° neki narednik, in pa tak 0}lclTiev NOV, ki so ra* že tudi prihajali med nas 2 7 • 'A nam pravočasno od- prh . °ci ter nam pojasnili, ,° se pravzaprav v Jugosla-P bori. Kmalu potem smo e ttPrlt in nismo hoteli več a orožne vaje, ki so nas na- | nje prisilili kraljevi oficirji. ’ Ti so nam začeli groziti, da nas bodo postrelili, pa ni nič pomagalo. Mi smo začeli zahtevati, da naj nas pošljejo v Jugoslavijo v borbo proti Nemcem in fašistom, oni pa so govorili, da še ni čas za to. V tem je prišla neka angleška misija ter nas vprašala, kaj želimo. Odgovorili smo, da hočemo v Jugoslavijo. Takoj so nas razorožili in nas odpeljali nekam v bližino Sueškega prekopa, kjer so nas popolnoma izolirali. Kaj smo hoteli, morali smo čakati, da se kaj spremeni. In res, neltega jutra je prišel med nas neki angleški oficir. Vprašal nas je, če bi bili voljni kaj delati. Odgovorili smo pritrdilno, nakar so nas odpeljali k samemu Sueškemu prekopu, da bi pomagali pri sprejemanju jugoslovanskih beguncev, ki so jih vozili iz Dalmacije. Govorilo se je, da jih pride 25.000. Mi smo jim pripravili šotore, jim vozili hrano, vodo, jim kuhali, jih snažili. ter zdravili. Bili so zelo slabotni. Povečini so bili iz krajev, kjer je divjal četniški in ustaški teror Med nj’mi pa so se našli tudi taki, ki niso preveč všečno gledali na naše peterokrake rdeče zvezde. Ti so nas celo sovražili. Mi pa smo jim le pomagali kjer koli smo mogli, Čeravno so bili oni za Petra mi pa za Tita. Toda takih je bilo le malo. Vsi ostali pa so nam pripovedovali o junaštvu Titovih partizanov, o grozodejstvih četnikov in u-stašev, s čimer so samo potrdili naš sum, ki smo ga že od vsega začetka gojili do že omenjenih kraljevih oficirjev, kot so nam govorili, da se v Jugoslaviji bori proti Nemcem samo kraljevski general Draža Mihajlovič. Toda ti so kmalu ostali poveljniki brez vojske, ki jim nihče več ni verjel. Kijub temu sta se med njimi le našla dva, neki pehotni podporočnik, Srb po narodnosti, drugi pa Slovenec, letalski kapetan, ki sta prišla na našo stran. Tu, ob Sueškem prekopu smo ostali nekaj mesecev, nakar so nas premestili blizu Ismailije, kjer sta nas dva naša oficirja začela vojaško ure- jevati. Vsi, kar nas je bilo, smo se kot eden prijavili v partizansko vojsko. Z nami •sta bila še dva angleška častnika, kapetan in major, ki je bila njuna naloga, da sta nam pripravila vse, kar smo kot novo ustanovljena vojska potrebovali. Zatem smo iz svoje srede zbrali desetarje, vodnike, komandirje, komandante in komisarje. Ko je bilo to o-pravljeno sta naša oficirja zaprosila angleško komisijo, če bi nam poskrbela tudi potrebno orožje, kamione, tanke in odgovarjajočo količino muni-cije. Vse to so nam dali. Kmalu smo začeli z vojaškimi vežbami, pri čemer so nas o-ficirji poučevali teoretično in praktično. Obiskovali smo tudi razne tečaje, kjer smo se izpopolnjevali v rokovanju z najbolj zapletenim vojaškim orožjem. Po vseh teh pripravah so nas vkrcali ter odpeljali proti domovini. Tu smo se kot novi pripadniki NOV in POJ udeležili številnih bitk, v katerih je padlo mnogo naših primorskih fantov. Kot že omenjeno, smo že v Afriki sestavili naše borbene enote, pri tem so me imenovali za komandirja čete. V tem svojstvu sem bil poslan na oficirski tečaj v Bari, ki sem ga dovršil z odličnim u-spehom. Solo je vodil general Pehaček. P.o končanem tečaju smo bili vsi novo imenovani oficirji poslani v Jugoslavijo na bojišče, kjer sem se udeležil premarsikatere borbe in tako skupno z neštetimi drugimi primorskimi rojaki prispeval k osvoboditvi naše domovine. IVAN CAC IZ OPISA PATONOVEGA POTOVANJA PRŽD STO IJj 99Ime Venezla je slovansko6* aTisti kranjski (Carniolan) kmečki ljudje, moški in ženske, ki se poganjajo po trgu in stanujejo ▼ vaseh okoli Trsta na ondotnih višavah, so Slovani* Na povabilo predsednika republike maršala Tita Je prispela, v Jugoslavijo skupina vojnih sirot iz Anglije, ki bodo ostali na počitnicah. Skoraj sto let bo temu, ko' je J. G. Vrdel-ski poslal 1863. leta v «Novice» dopis o potovanju Angleža Patona po naših krajih. Dopis je še danes zanimiva priča takratne dobe. «Ime \enezia (Benedke) je slovansko« — pravi Anglež Pa-ton — katero zaznamuje me-isto ;Venetov ali Vendov; to posljednje je gotisko (?!) ime za vse slovanske narode. Ta-lijanska (benečanske) imena Barbarigo, Močenigo, Gradeni-čo in še več druzih plemenitih benečanskih rodovin so slovanske korenine — končnica igo se ujema s slovansko končnico ich (nekdaj, zdaj pa ič).... Ko je francoski kralj Henrik v • ■ • • ■ • ■ v ■ Pon sta i ios na neoi omogočila ob nvisnos stoj in hi ;i m pri ter napr tpravi edek sl jen abo losi na z razvite di rive ežele Najtežja vprašanja so v glavnem že rešili: razširili so pristanišča, okrepili prevoz In zpradili nove električne centrale Sir Percival Griffits, | dustrije in tako so vsa velika | poštev za vzhodni Pakistan, ž častni svetovalec Zveze Indije, Pakistana in Burme. V Indiji se' je pred in med drugo svetovno vojno industrija naglo razvijala v »svobodnem gospodarstvu; pri iz-biranju krajev za nove tovarne so bili merodajni izključno finančni oziri. Zato so nastala v bližini velikih pristanišč in železnih rudnikov velika industrijska področja, medtem ko je ostali del takrat še nedeljene Indije večinoma ostal do skrajnosti zaostal. Razdelitev dežele v letu 1947 ni upoštevala geografske porazdelitve in. SLAVNIK PRIPOVEDUJE SVOJE BOGATE IZKUŠNJE Ponosen sem n pravniki ne lažejo samo bolnikom, temveč tudi najdražjim, Izvedo, da je to najbolj* pametno, najbolj človeško Petindvajset let sem bil ni m zdravnik. v teh letih bni-11? n°t>enemu izmed svojih da • v mti enkrat priznal, na ^ n^egova bolezen brezup-pQ. to dela lažnivca, * sem ponosen, da sem. te; ° ‘kovo pozornost sem ho-n no °brniti na okrevanje Ered a zdravje. To je običajno lji S V° zdravnikov in teme-Sno Ra zdravih psiholoških o-le v V1' Skušnje so r.as nauči-ako važno je, da si bolnik b»lezni Yi , . ne zene k srcu. V2tr rad' vedeli, da — celo rca v redu. In kaj je res- lite?’ 81 ie tako goreče že- like°rda S0 vaae telesne pri-1hožnPrek0raaile vsako znano ku ,°st Pomoči. Naj se bolni-da u 0 brutalno dejstvo pove, ha s° remenu bolezni prideja-obS0j, un’oujoča teža smrtne Zdrav e? Tako ravnanje dano n,!ta ^ bil. robato pove-bato ’ um°r- In, prav tako rotijo Povedano, smrt često ni dojde u kakor se zdravniku bialo btim, 2 hičemer trditi se ne more tako ’ naprej, kot na 0 srcu- Poklicali so me hehaW* “tari ženici, ki ji je er, ?7-let: zdr; avnik srce. Neki mladi bolna enica 51 je rekel, da je res- 3e ž-*-. Ro sem vstopil, si Se ba“V;a merila puls. «Kdaj Vefn_, •noje srce ustavilo za °?» Je spraševala. Bi až? .•noj odgovor Reki njeno ■ *da imenovali el sem ji, da ji je to-srce dobro služilo 67 let, c žije,4«/' Se Pa včasih rado spo-b°dn , °r ona rada na spre- g. Po Parku sede na klop, dodM Sp°bije. «Sicer pa», sem Ptfk ’ “kdai ste bili zadnjič v bo^ • Pojdite na kratek sprede* a 8ogprj deset let sem videl to Rertj ,8 <*t k fSfci- ■5 »S /V ,a'1 i- j *§&&& . \'V . ' J -c*!-«." - •• px< —A Za fa kostum so uporabili tkanino Iz mikane volne rjave barve pomešane z modro. Kljub temu, da zelo spominja na klasičen kostim, je njegova linija izrazito ženska, kar Ja značaj«# poteza moda za novo : ■ MARIBOR »t \n osodo. Prekršitelji naslednjega reda bodo kaznovani po zakonu. Večerni tečaji v šolskem letu 1953 54 V šolskem letu 1953—54 bo goriški pokrajini ustamovlje- Ulica krajih: Standrež, mešani tečaj vnste B-C; Pevma, mešani tečaj vrste B-C; Steverjan. mešani tečaj B-C; Valerišče, mešani tečaj B-C; Jazbine, mešani tečaj B-C in Krmin-Plešivo, mešani tečaj vrste B-C-V doberdobskem didaktičnem okrožju pa bodo mešani tečaji, tudi vrste B-C, v sledečih kra-juh: Rupa, Vrh sv. Mihaela, Doberdob, Dol in Jamlje. V Sovodnjah pa bo ženski tečaj vrste C. Program izlete v Dolomite Kdor se še ni vpisal za izlet v Dolomite, ki bo 14, 15. in 16. t. m., naj to stori še danes, ker je le malo prostorov še na razpolago: Program izleta je naslednji: 14. AVGUSTA: odhod iz Gorice, skozi Videm, prelaz Mau-ri. Mizurine in Toblah v Briksen, kjer bo večerja in prenočišče. 15. AVGUSTA: ogled Mera-na (dopoldne) in Bočna (popoldne), zvečer prihod v Rivo ob Gardskem jezeru (večerja in prenočišče). 16. AVGUSTA: Iz Rive del Garda skozi Salo, Rovereto, Trento, Primolano, Belluno in Conegliano v Gorico. Dolžina celotne vožnje znaša 850 km. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri vpisu na sedežu ZSFD v Ul. Ascoli št. 1-1. DEŽURNA LEKARNA : . Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci štev. 12, tel. 22-68. Sovraštvo in «kultura» GORIŠKI ŠPORT Moštvo železničarjev zmagovalec nočnega turnej. Na drugem mestu Zeleni na tretjem Ribi, na četr* Socialno skrbstvo. J Drugi nočni nogometni tur*v med ustanovami mesta G°r,\,; Italijanski šovinisti potrgali dvojezične plakate - «l]metniska» razstava zaprta PROTI NEUPRAVIČENIM POVIŠKOM NAJEMNINE 7MSHEH SPOR Z MODO IlCP V petek zvečer je bil ob 20.30 v dvorani Cral v Straži-cah sestanek stanovalcev hiš Avtonomnega instituta za ljudske hiše (IACP). Sestanka se je udeležilo veliko število stanovalcev, predvsem družinskih poglavarjev. Sestanek je sklicala komisija stanovalcev, ki so jo izvolili še pred časom, ko je nastal spor med najemniki in ustanovo IACP. ki je hotel neupravičeno povišati najemnine. Zadnji sestanek pa je bil sklican zaradi drugega priporočenega pisma, ki ga je u-prava IACp poslala v sredo vsem stanovalcem in v njej zahtevala zvišanje najemnine tudi za 500 in več odstotkov. Najprej je spregovoril g. Dolani, član komisije, ki je dejal, da bi morala uprava prej popraviti stare hiše preden bi zahtevala od stanovalcev povišek najemnine. Za njim je spregovoril predsednik komisije Manfredini, ki je opisal vso zgodovino spora z upravo IACP. Dejal je, da so s prejš njim prefektom Palamaro uredili spor, tako da ni bilo več nobenih nasprotij z upravo do leta 1952. Ko pa je prišel novi prefekt, je pričel pihati drugi veter. Predsednik komisije stanovalcev je poslal približno deset pisem, da bi ga prefekt sprejel, vendar zaman. Svoje zahteve so poslali tudi političnim in sindikalnim organizacijam in parlamentar- cem. Kljub organizirani in odločni akciji pa je tedaj približno polovica stanovalcev sprejela povišanje najemnine. IACP je ustanova, ki na podlagi statuta ne sme delati nobenih kupčij. Lahko zapravi, kar prisluži z naejmninami, ne sme pa imeti večjih dohodkov, kot je potrebno za vzdrževanje poslopij. Po nepotrjenih vesteh pa na) bi IACP kupila v mestu poslopje za osem milijonov lir, kar pomeni, da ima ustanova najbrž dobre dohodke. Na podlagi statuta pa u-stanova lahko poviša najemnine samo v primeru, da je njen obračun pasiven. Toda po izjavah članov komisije, naj bi tudi proračun ne bil pasiven, ker naj bi baje nekdo izmed stanovalcev videl, da je obračun aktiven. Stanovalci ne nasprotujejo povišanju najemnin, ako bi bil povišek utemeljen na podlagi potrdil in proračunskih dokazil, vendar bi moral znašati povišek največ okoli 100 odstotkov, ne pa kar za 400 odstotkov, kar pomeni, da bi morali za ljudsko stanovanje pla. čati mesečno okoli 7.000 lir. Govornik je za primer navedel, da je videl v Ul. Angioli-na luksuzno štirisobno stanovanje za 1.400 lir, ker je cena blokirana z zakonom. Ob kom cu je pozval prisotne, naj se izjasnijo, če so za nadaljeva nje akcije, to se pravi, če so za to, da se pritožijo na držav- ni svet, ki naj spor reši. Razen dveh žen, ki sta se vzdržali, so vsi prisotni glasovali za nadaljevanje borbe pred ministrskim svetom, da se spor končno razčisti in da se oškodovancem povrne moralna in gmotna škoda. Za njim je spregovoril odvetnik Devetag, katerega so stanovalci izbrali za svojega zagovornika. Orisal je spor s pravne strani in dejal, da je po njegovem mnenju akcija u-temeljena. Zakon o IACP in INCIS je dovolj jasen in pravi, da na podlagi zakona od 5. oktobra leta 1945 upravni svet ustanove lahko poviša najemnino, ako predhodno dve mini. strstvi ugotovita, da je obračun pasiven in da ga je mogoče izravnati samo s povišanjem najemnine. Ob zaključku so soglasno sprejeli resolucijo, ki pravi, da daje skupščina stanovalcev IACP od 31. julija 1953 popolno zaupanje komisiji in da so. glaša, da je treba pravično rešiti staro vprašanje. Odločili so, da ne bodo plačevali najemnine, kot je bilo napisano v pismu štev. 1.505 ustanove IACP, ter se bodo, če bo potrebno, obrnili tudi na Držav, ni svet. Zagotovili so komisiji stanovalcev popolno moralno in gmotno podporo. Obenem pa so se obrnili na pooblaščene, vladne in občinske oblasti, da bi se spor pravično rešil. Šovinistični elementi so v soboto zjutraj ali že ponoči potrgali v Gorici dvojezične plakate za prireditev pevmskih najemnikov ustanove «Ente Tre Venezie«. To je v kratkem razdobju že drugi primer, saj so prejšnji teden potrgali in zamazali v Tržiču slovenske plakate za doberdobsko prireditev- To delajo ljudje, ki se ponašajo z dvatisočletno kulturo in trobijo v svet, da spoštujejo vse narodnosti in pravice manjšin. * «• * «Umetniška» razstava, ki so jo odprli italijanski visokošol-ci v torek zvečer v prostorih Novinarskega krožka na Kor-zu. je bila v četrtek zvečer nenadoma zaključena, ne vemo iz kakšnih razlogov. «U-metniškov in vzgojno vrednost te razstave smo že omenili v eni izmed prejšnjih številk, zato se ne bomo spuščali v podrobnosti. Zanima pa nas, zakaj eGiornale di Trieste» in eGazzettinov molčita o nenadnem zaključku te razstave, ki bi bila morala ostati odprta do nedelje 2, avgusta, medtem ko sta nekaj dni pred otvoritvijo delala tako bučno reklamo zanjo. Potem pa pravijo, da sta ta dva časopisa odlično informirana... kadar jima prija seveda. S kolesa na cesto nato pa v bolnico Rešilni avto Zelenega križa je v nedeljo popoldne prišel na pomoč 46-letnemu Jožefu Di Biagiu iz Gorice, Ul. Duca d’Aosta štev. 9 ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Di Biagio se je v popoldanskih urah vračal s kolesom domov in ko je prišel do Ul. N. Sau-ro je kar naenkrat zgubil ravnotežje ter se znašel na tleh. Mimodoči so mu takoj pomagali in ga odpeljali v bližnjo orožniško kasarno, od k°cier ga je rešilni avto odpeljal v bolnico. Pri padcu se je ranil nad očesom, za kar se bo zdravil teden dni. motorno vozilo, ki je prišlo iz stranske ulice. Motorista sta o-stala precej ranjena, slabše pa je bilo stanje Giorgija, katerega so takoj odvedli v bolnico Villa S. Giusto, kjer so ga sprejeli v zdravniško oskrbo. Nevarno steklo V bolnico Brigata Pavia so v nedeljo dopoldne pripeljali deklico Marijo Velušček, iz Ul. Faiti štev. 30, da bi ji tamkaj obvezali precej globoko rano na nogi. Deklica se je na dvorišču igrala in je z boso nogo stopila na košček stekla. Ko so ji v bolnici obvezali rano, je odšla spet domov. .Nesreča kuharice 44-letna Frančiška Padichie-vez. ki je uslužbena kot kuharica v zdravilišču v Ul. Vitto-rio Veneto, se je včeraj dopoldne ponesrečila pri delu. Ko je hotela ustaviti stroj za mečkanje krompirja, se ji je zdrsnilo in je pri tem dregnila roko v stroj. Takoj so ji nudili prvo pomoč, nato pa jo je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia kjer je zdravnik ugotovil precej ran na prstih desne roke Ozdravela bo v dobrem r secu. Tamorjan V sredo popoldne so pripeljali v čedadsko bolnico 51-let-nega Renata Piccara iz Ta. morjana, ker si je zlomil ko leno leve noge. Mož se je peljal s svojim motorčkom, pa mu je naenkrat počilo sprednje kolo in je zletel na tla ter se poškodoval. Zopet nesreča Huda prometna nesreča se je v nedeljo zvečer okrog 22. ure dogodila na Korzu Italia, ip sicer točno na vogalu Kor-zo Italia — Ul. Manzano. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker sta trčili dve vozili, motorno vozilo, ki ga je vozil A-gostin Ciacchi iz Standreža ter mikromotor 44-letnega Franca Giorgia iz Gorice, Ul. Lunga štev. 50. Ciacchi in njegova žena sta na motoscooterju privozila po Korzu ter trčila v Obvestilo dijakom Vsi dijaki, ki so lani prejemali lekcije v Dijaškem domu in ki imajo v septembru PONAVLJALNE IZPITE, naj se zglase do 14. t. m. dopoldne na Prosveti v Ul. Ascoli št. 1/1. Lekcije se bodo pričele v Dijaškem domu dne 17. avgusta ob 16. uri. se je zaključil. Skoro mesec smo bili priče tekmam. v , m terih so uslužbenci raz.*'^ ustanov in tvrdk pokazali je nogometno znanje. ^ smo srečali med imeni igrak^ dobro število takšnih, ki številnih nogometnih štvih, od Pro Gorizie navz^' Te tekme so prinesle obilo vedrila številnim UoričanpJj ki niso hoteli čepeti po raZ*£ kavarnah in barih v vročih letnih večerih. Uspeh )e večji kot lani, navdušenje ^ činstva se je stopnjevalo tekme do tekme in je dcv”, svoj vrhunec v soboto zV ,g ko sta bili zaključni tekin1 ^ dosego prvih mest v le5’'^ Res, krasno je bilo ob beli ^ reflektorjev gledati igrali ^ so po igrišču lovili žogo ^ burnem odobravanju (ali ‘L,; ganju!) stotin in stotin ha I šenih navijačev. ju V bitki za tretje in mesto sta se srečali ekipi tvjj ke Ribi in Socialnega skrb5 ^ Zmaga je pripadla prvih1’ j: zultat pa (3:2) je eden lzl% najbolj bogatih na golih v „ turnirju. Moštvi sta bili ia sestavljeni: a RIBI: Pellegrini; BerP^JJ nis. Bogar; Tribuson, Bavcon; Ughi, Kodermac, j mavli, Piccolo, Roset. ,,{i> SOCIALNO SKRBSTVO: L nardis; Winkler, Zorzin; L|> lan, Culot, DAlessaudro; ^ zenon, Nanut. Bubnič, 1 Poldrugo. Najzanimivejša pa Sodil je Pizzi. t)11 V. VERDI. 17. «Zeleni delfin« Heflin in L. Turner. CENTRALE. 17: »Pustite nas v miru«, F. Marži in U. Spa-daro. VITTORIA. 17: «M 7 ne odgovori«, F. Calvert in J. Donald. MODERNO. 15: ((Dogodivščine kapitana Blooda«, L. Hai-ward. LETNI. 21: »Smrtno zapeljevanje«, R. Mitchum. druga tekma, v kateri pomerili ekipi železnič3 ,jj in Zelenega križa, zmago^j v obeh skupinah. Na k°tff igre je bil rezultat 0:0, in ba se je bilo zateči k doP°W nim časom. Končno je I. zabil gol, ki je prinesel go železničarjem, ki so ^ go res zaslužili. Moštvi s|a, stopili v sledečih postava11’ j, ŽELEZNIČARJI: Podi*,; Millo, Candelotlo; Tuni, p da. Auletta II.; ToscahO. driz, Gaggioli, Auletta I*> tanin. ZELENI KRIZ: Chi'1 (p Podgornik, Gianesi; Na /«'9c5(' stelli, Blasizza; Pischi, ^ $ Lo Presti, Sirnonetti, ^ Sodil je Donda. / Upajmo, da se bo turnl novil tudi naslednje ie.t0 daj pa bodo morali 5 P udeleženci tega turniU jli Igrišča, zaradi priprave n žajoči se začetek prven5 * » * Tekma v baseballu zS ond0'* stvo serije C med Cus - j ),/ in Giants iz Gorice, se ^»ij čala nepričakovano z ' jp zmago gostov, in sicer f Po dveh tekmah, v 'catepfi^ Goričani zmagali, nisnto t kovali tako visokega P°r domačem igrišču. jš NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno 21 (1jK» poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske«3 frft. Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOt-' predal 502. — UPRAVA: ULICA 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm stolpca za vse vrste oglasov P° 25.. din. Telefon Številka 93-808 In 94-638. — Poštni OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. Odeovorui urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI St 6 III. nad. - Odgovorni u . ,vi. iiun uy FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLA. , ui«in» v tirini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak miri šlrtne 1 ll^ll- TUka Ttskarskl Mvod ZTT — Podružn Goric. Ul. S. Pe.l.co MI. Tel. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo.