va
ia
%
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Wo 1. štev. 150 - Cena 3.' lire
TRST, torek 6. novembra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. L-L Tel, št. 93806 93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo
la tržaško federalno edinico v lodoslavi
Preko noči so vzvalovile napredne množice vsega Trsta in pregazile ostanke fašizma
s silno manifestacijo svojih demokratičnih teženj in pravic
fiaz ogorčenja Je v soboto_________
pravi, ljudski, ves demokrati-antifašistični Trst, ko je moral
k«
priča laži-manifesbaciji ostan-
^ tržaškega fašizma in nekaj ti ljudi, ki so ae po naročilu frkpeljali Benetk, iz Padove, celo ' Bologne in od drugod, da dajo ^ duška svojemu šovinizmu, svo-"ou protičlovečanskemu fačisti-'teinu nastrojenju, ker jih je Ijud-Italije doma že davno prisililo ^ molku. Se prav posebno je bilo tastvo ogorčeno spričo okoliščine, k »o organi civilnih oblastev, ki Jočejo sedaj vedriti in oblačiti po tako, kakor ni po volji resnič. tržaških ljudskih množi« v so-*c*o nastopili naravnost po meto-^ kakor jih je ljudstvo izkušalo 26 tet.
kakor je bilo treba naoionalisti-šovinistom 14 dne priprav, or-Jhteiranja, razvnemanja ljudi, montiranja tujcev in predvsem nek. ^jih fašistov, ki so se kot pro-še v letu 1944 borih na a-'^Uslci fronti proti zaveznikom, j®* •» zbobnali v soboto vsaj nekaj na trg Untti, tako je že šovinistična laži - demonstra
zadostovala, da je v nedeljo
«<**>č glava množica preplavila '“»»o s svojimi zastavami, s svoji-^ transparenti, s svojo vihamo ^•edo, s svojo nezlomljivo zahte-da ae Trst prizna pravim demo-*®tičnim Tržačanom, da se opusti '°8transko, na izzivanje šovinisttč.
1 strasti preračunano postopanje
-	DOU	yj.	TO	UUOIH/	jrorvv
Celjskih organov to oblasti.
°d Sv. Jakoba, to Barkovelj to roftna, od Sv. Ivana, s Skorklje, iz ^onje, iz Skednja in od Sv. Ane, * Vseh tržaških predmestij, zgor-to spodnjih, pa tudi iz centra *le»te, iz starega mesta, so privre-^ na trg UnitA v nedeljo dopoldne 'fctomne množice ljudstva, da zno-** manifestirajo svojo neomajno po ljudski oblasti, po prildju-^ Trsta k Jugoslaviji v obliki J^me federalne republike, proti Etičnemu to nacionalnemu šo-^amu, proti fašistom v vrstah policije, za bratstvo italijan-to slovenskega naroda v Tr-^ za pravo demokracijo, za Ijud-
zaščito. V zavesti, da je bila
y zw5ivcr9t.x, \*CL jr:
Celjska oblast s svojimi organi
v soboto tako odločno na strani šovinističnih laži-manifestantov, v zavesti, da so v soboto padali udar. ci po delavcih, po pravih Tržačanih to ne po Benečanih in Padovancih ter njihovih fašističnih reliktih, ki so našli varno zatočišče v Trstu, da se je v soboto blatila to teptala resnična volja ljudstva, pravi značaj tržaškega mesta, ae je dvignila morala v ljudeh, da je na trgu Unita v nedeljo zavrelo kakor viharno morje.
Kljub vsemu še tako utemeljenemu ogorčenju, da so morale v soboto padati nedolžne žrtve, pa je ostala vsa množica dostojanstvena to disciplinirana, spontano organizirana. Dokazala je na ta način svojo veliko politično zrelost v teh zgodovinskih trenutkih, ko se tudi na ulici presojajo sile, zbirajo (tisti, ki naj danes, jutri soodločajo o usodi mesta im njegove neposredne okolice za bodočnost.
Pa čeprav ogromne povorke Tržačanov v nedeljo niso dale niti najmanjšega povoda za. incidente, pa čeprav je policija skoraj po vsej dolgi poti, koder so se sprevodi premikali, lahko brezbrižno počivala, je vemdair tudi v nedeljo na nekar terih redkih točkah, kjer si je kakšna peščica šovinistov upala dvigni, ti svoj glas, zaščitila fašistične pro. palice to ni noben udarec padel po njih in ni bilo nobene žrtve v njihovih redkih trstah. Pač pa je bilo spet nekaj ljudi iz vrst manifestam. tov aretiranih. Pri vsem tem pa se lahko ugotovi v primeri z ogorčenjem, ki so ga bili deležni sobotni laii-manifestanti, da je bilo v nedeljo mesto z vso resnostjo to zato s toliko večjo težo vsega svojega prepričanja na strani burno manifestirajočih ljudskih množic. Zaradi tega to zaradi odločne discipline manifestantov, so policijski organi lahko postajali po ulicah križem rok.
Preko noči so ae ljudske maožtoe odločile to pripravil« na nedeljsko manifestacijo. Zbiral« so se v jutranjih urah pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, v Rojanu, v Kolonji, Skednju to drugod. V slav. nostnih povorkah so se zgrinjale z razvitimi zastavami proti trgu U-nitš.
Plaz ljudstva od Sv. Jakoba
1®*» 10.16 je ogromen sprevod j^jakobčanov krenil po via del-
vi«. Moltoo a ven to proti J^-baidi jevemu trgu. Na čelu |"^voda je ponosno korakala sku-**** delavcev v modrih delavskih •ekah, izza njih so se zvrstile za-vs> transparenti. Pred zastavami
fctije tovariši visoko dvigali sl1-
Lantao, Tita in Togliattija. Za j« vihrala ogromna sovjetska J*t*va iz tovarn Sv. Marka in po-/J* napisi, ki so Jarko izražali ves k*'' proti fašizmu, ki se skuša v policijskih bajonetov, spet ^)*titi: cDovolj s fašističnimi pro-
J^cijami, dovolj
25 let fašisti-
/
bratstvo vseh narodov! Živel fcivel Stalin! Hočemo Tita!
zatiranj®!» Vedno znova so si taki napisi, odločne priče ^ekega odpora proti šovinizmu -'“•tankom fašizma. In potem spet izrazi pozitivne volje trža-J*1 ljudskih množic: »Živel Trst, federalna edtoica! Živelo JJ^Jknsko-slovensko bratstvo! Zi-
h
Z/J* mir in delo!*. Množica ae je razgibala preko trga Impero |. Goldoni po komu proti trgu | kj®- Nenehoma, vedno jačje je jUstvo vzklikalo, ploskalo, prepe-kT del*v»ko himno, himno rdeči to partizanske pesmi. N« pred prostori primorskih ij/^tonov, je navdušenje doseglo ^ Prvi vrhunec. Nepopisno lepo L '»valovale zastave, se dvignil! visoko v zrak, odmevale ste-W plaza viharnih vzklikov. Ko ^hožic« korakal« dalje po korau
*Vi
ti - Borznem trgu, mimo poslopij, katerih so v soboto šovinisti )hc)>J razgrajali, se je utrgal iz
vseh ust žvižg, ogorčen, protest: Smrt fašizmu!
Na trgu, ki ga je vsega obdala policija v vojaških to črnih uniformah, se je pričela povorka razvrščati, Ves sprevod je moral z Borznega trga proti morju in šele od tam na trg. Kdorkoli bi se bil sam skušftl prebiti skozi kordon, je bil zadržan, pa čeprav je še lako dokazoval, da ni provokater. Tako so ljudje lahko le v okviru sprevodov dospeli na trg. Sentjakobčand so bili prvi na njem. Za njimi so privreli v sredo mosta sprevodi iz vseh drugih koncev to krajev.
.Nam ni treba policije"
Pred postajo je množica ljudi ob 10.30 sprejela povorke iz Barkovelj in Rojana. Tudi v njih morje zastav, italijanskih, slovenskih z zvezdo, in napisov, faidl v njih sijajno razpoloženi ljudi, ki vedo, kaj hočejo, s slehernega obraza je odsevalo navdušenje, da lahko sodeluje pri manifestaciji, ki naj bo ogorčen, odločen, a vendar pozitiven manifestatlven, dieclpllniran odgovor na sobotne manifestacije. »Fašistične šoviniste je ščitila policija*, zo vzklikali ljudje, »nas ni treba*. Navdušeno vzklikanje so od časa do časa prekinile borbene pesmi. Množica po hodnikih je resno in odločno pozdravljala ljudske zastave in simbole. Tudi v teh povorkah s« si sledili gosto razvrščeni transparenti z napisi proti fašističnim provokacijam, za italijansko, slovensko bratstvo. Tudi tl dve povorki sta prikorakali druga za drugo z morske strani na trg.
Morje ljudi, zastav, navdušenja
J- l—taj ko so poltclj-kl org*ot J^tie spoznali, da ljudstvu ni,
soboto fašistom do prete-
lzrlv®nJa* ^ tjudstvo ne s, šovinizma, so odprli kordone *** drugem koncu
C
in pričeli naprej še druge povorke, prikorakale od Sv. Ivana In ^'**°d, ft« zmerom pa ni smel m . Pa trg, kdor mi prišel v
Po-
C'1 to tako so policijski organi ogorčenje ljudi ločili od
i. ha trgu na stotin« to *to-(£***>, ki so si pripeli na prsa svojega ljudskega, demo
'5S
— prepričanja, pa eo mo ^ ob strani. Celo
a.
uro to
da postane Trst sedma federalna republika v okviru Jugoslavije. Ljudje ps. so vedno znova vzklikali: «Smrt reakciji- Fašiste v ječe! Leto 1918 se ne sme več povrniti! Fašisti ne smejo žaliti demokracije! Povratek starega pomeni novo vojno!*. Salvo smeha je žel mlad fant, ki je hodil- okrog z veliko svetilko in z napisom: «Kje ste danes, gospodje fašisti?*
In medtem ko so prihajale vedno nove povorke, ki so si jih z ne-
mim zanimanjem og edovali ljudje z Lloydove to drugih palač, ki obrobljajo trg in s katerih se je v soboto usulo nekaj cirkuških balončkov, preračunanih na živčno razdraženost histeričnih kričačev, zbranih iz vseh, še tako oddaljenih vetrov, so zaplapolale tudii na velikih drogovih ob robu trga ljudske zastave ta vsaka je vedno znova žela navdušen pozdrav zbirajočih se množic, ki so razigranih obrazov ugotavljale svojo moč, svojo disci-
plinirano to prav zato nepremagljivo silo.
šele okrog poldne so se lahko o-glasili ljudski govorniki, ki jim množice od stavka do stavka zlepa niso pustile do besede. Nepopisno vzklikanje in ploskanje kar ni moglo prenehati. Zbrali so se delavci, strnile so se mladinke, vzravnali so se partizanski Invalidi to starci, možje sivih las to fantje zagorelih lic: »Hočemo Tita! Hočemo Jugoslavijo! Hočemo ljudsko oblast!*.
pol se je polnil trg, da je bil nasad, nje do kraja napolnjen z množi oami tržaškega ljudstva. Preko glav Je vihralo na stotine in stotine zastavi: italijanskih, slovenskih, jugoslovanskih z rdečo zveodo, tržaških, rdečih to tudi ameriških to angleških. Med njimi spet stotine napisov, ki so vedno znova terjali konec fašizma, konec imperializma konec akvadristov, napisi ki so zah. tevah mir ta svobodo, narodno zašči. to, ljudsko oblast to ljudska sodišča, ki so to posebej ioraiall voljo vsega ras pravega tržaškega ljudstva.
L - -' > .
m
:	ir:	U
lil
Dosledna borba za ljudsko oblast
Tajnik Pokrajinskega odbora SIAB-ja Laurenti za pravice tržaških ljudskih množic
Tovoriš LaureDti je v imenu pokrajinskega odbora SIAU-ja izvajal:
Meščani Trsta!
Bratstvo narodov, bratstvo italijanskega in slovenskega ljudstva je najboljši odgovor na včerajšnje fašistične provokacije. Trst je bil in bo vedno demokratičen ter ne bo nikoli dovolil reakciji, da bi se zatekla na pomoč od zunaj proti nameram, ki nam jih pripisujejo in ki jih ni imela in jih ne bo nikoli imela naša organizacija. Cilj reakcionarne manifestacije je bil, da razbije naše bratstvo, bratstvo italijanskega to slovenskega naroda, dokazanega s krvjo in rojenega v borbi, tesno ob strani naših zaveznikov, s katerimi smo se borili proti nacistom in fašistom.
Pred 25 leti se je rodil fašizem na isti način in v isti palači, s katere je g-ovoril včeraj g. Vodička. Ta-kozvane demokratične stranke so prevzele od zgoraj s pomočjo zaveznikov sadanjo upravo. To so stranke gospoda Puecherja in Mia-nija. Oni skušajo izzvati zunanjo intervencijo. Mi jim pa kličemo, naj gredo ven iz našega mesta, Reakcionarji čutijo, da so šibki in prosijo pomoči pri zaveznikih, mi pa hočemo rešiti naše probleme sami z našimi lastnimi močmi, mi, ki smo se borili in smo trpeli, nočemo biti s temi fašisti, s črnimi bandami z X. Mas, s pomožnimi četami in z vsemi ostalimi kolaboracionisti, ki hočejo uničiti naše bratstvo in stvoriti prepad med italijanskim in jugoslovanskimi narodi.
Da bi se to preprečilo, je mogoče le, če se ljudstvu vrne oblast, ki si jo je tudi samo priborilo in ki je neštetokrat potrdilo to svojo zahtevo. Zahtevamo ljudsko zaščito, ljudska sodišča, ker se zavedamo da bodo le te uspele izvesti čistko. Mnogo .ie takih, ki imajo neporavnane račune, in to so tisti, ki danes izzivajo nerede to mržnje.
Mi zahtevamo razpust nove policije! Preveč je v njej karabinjerjev. pripadnikov črnih band. Mi smo proti oblasti, postavljeni od zgoraj, od ZVU. Te oblasti predstavljajo manjšino Julijske krajine
in ne morejo jamčiti za konsolidacijo in bratstva italijanskega to slovenskega ljudstva, ki smo si ga ml priborili s prevelikimi žrtvami.
Zahtevamo, naj se Puecher odstavi s svojega položaja, ker je v soedaliatični stranki, in med tržaškim ljudstvom edini, ki je svoj čas zahteval intervencijo proti Sovjetski uniji. To zahtevamo na osnovi naših pravic, kajti kdor se Je boril proti ljudstvu, ga nima pravice zastopati.
Moramo razbiti glavo fašizmu, ki se skuša vrniti na oblast. To moramo storiti danes, ko Je že čas, drugače bo prepozno.
25 let smo trpeli pod fašizmom in takratne napake ne bomo ponovili nikrt-r več. Nikdar več n« bomo dovolili, da se dvigne fašizem. Pretežko smo se morali boriti, preveč smo imeli žrtev da bi dovolili to kdaj njegov provratek-
Reakcija in fašizem, zastopana od takozvanih demokratičnih strank pod lažno krinko italijanskih nacionalistov, hočeta le blatiti pravo italijansko ljudstvo. S tem poizkusom hočejo vzpostaviti fašizem in dokazati, da to ljudstvo želi borbo proti naprednim silam, proti demokratičnim silam vzhoda. Oni skušajo povzročiti borbo med Rusijo, Ameriko, Anglijo in Jugoslavijo, ki so se tako odločno borile proti nasilnim diktaturam Hitlerjevega in Mussolinijevega fašizma. Oni skušajo izzvati mržnjo med nami in zavezniki, toda mi jasno pričamo zaveznikom: Hočemo mir, bratstvo med ljudstvom, ki tukaj živi! Zahtevamo mir, pravico in delo!
Mir Trsta je v bratstvu italijanskega in slovenskega ljudstva, v borbi proti ostankom fašzma, v ljudski oblasti. Fašizem se ne bo vrnil nikdar več. Mi hočemo kruha, dela, bratstva Mi smo v borbi dosegli enakost in bratstvo narodov. Ko bomo dosegli ljudsko oblast, si bomo lahko uredili naše življenje. Naše ljudstvo pa brez svoje izvoljene oblasti ne more svobodno iz-
brati svojih resničnih zastopnikov.
Izjavljamo tudi s tega mesta, da so bili incidenti v Kopru izzvani od tokih fašističnih, reakcionarnih in protiljudskih elementov. Obenem izjavljamo tudi, da smo vedno pripravljeni na borbo proti njim. Borili smo se v gozdovih in se bomo še borili tudi tukaj. Volja ljudskih množic, slovenskega in italijanskega ljudstva je ta, da se Dori proti vsem demonstracijam protivnim ljudski oblasti. Zato so se v Kopru dvignile velike množice ljudstva iz mesta in okolice in pravica je zmagala, da ne bi nihče nikoli več skušal napasti ljudskih pridobitev in ljudskih oblasti.
Zavedamo se, da bodo potrebne žrtve v tej borbi, z ene in druge strani. Toda vedeti moramo, da bo njih število vedno manjše, kot bi bilo. če M se fašizem spet vrnil na oblast. Ker je ljudstvo pripravljeno na vse žrtve in ker je pripravljeno na borbo za svoje pravice, za svojo oblast, jih bo tudi doseglo. Ljudstvo si ne želi te borbe, vendar ono hoče odločno graditi svojo bodočnost. V tem znamenju kličem: Smrt fašizmu!*
to vse resnične demokrate, da se bodo z nami borili proti vsem ostankom fašizma in da ne bodo nikoli več dovoliU fašističnih provokacij. Zahtevamo, da se odvzame pravica lažnim demokratom, da prirejajo manifestacije in da v tisku napadajo antifašistične borce, ker njihova akcija vodi v novo vojno. Naša dolžnost je, da preprečimo vse take poizkuse to da se zares izognemo vsaki novi vojni. Včerajšnja laži-manifestacija je hotela ponovno zbuditi mržnjo, šovinizem, toda Italijani in Slovenci prisegamo na tem mestu, da ne borne nikoli dovolili slične manifestacije, kajti mi smo se borili skupaj z vsemi ostalimi našimi zavezniki proti fašizmu. Včerajšnja nacionalistična to šovinistična manifestacija je ho tela nadaljevanje mržnje med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Toda nikoli jim ne bo uspelo razbiti enotnosti italijanskega in slovenskega ljudstva, ker smo se dobro naučili razlikovati fašiste od Italijanov.
Zahtevamo ljudsko oblast In Narodno zaščito
Zahtevamo, da »e nam vrnejo izvršni organi, naše ljudsko sodišče in Narodna zaščita. Na drugi strani zahtevamo razpust nove policije, ki jo tvorijo bivša guardia civica, X. Mas In črne srajce. Zahtevamo, naj odstopi oblast, ki predstavlja manjšino, ker oblast, postavljena od zgoraj, ni izraz ljudske volje. Tako oblast ne more zagotoviti bratske-
Poroštvo Ita IIjansko-sl ovenskega bratstva
Govor zastopnika Okrožnega odbora SIAU-ja Grmeka
Nato je govoril v slovenščini tov. Grmek v imenu Okrožnega odbora SIAU-ja. Dejal je:
Tovariši n tovaršice: Slovensko-ltalljansko bratstvo se je rodilo iz skupno prelite krvi. V raznih demonstracijah je cvet tržaškega ljudstva pokazal odločno voljo za priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji. Ta demokratični Trst bo pokazal to vztrajal, da ne bo dovolil provokacije, izzvane od fašističnih elementov, ki prihajajo od zunaj, iz Padove, Pavije, Bologne. Fašistični elementi hočejo zbuditi mržnjo med našim ljudstvom in razbti našo enotnost. Mi smo ee polnih 25 let borili proti temu nasilju, proti izmečkom človeške družbe in ne bomo dovolili, da bi taki elementi bili uvažani od zu-
naj. Predobro se spominjamo, da se je pred 25 leti pojavil v Trstu fašizem v isti hiši, kjer je včeraj govoril gospod Vodička. Vse stranke GLN, ki sodeljujejo v mestni upravi ta ki so sodelovale pri včerajšnji fašistični provokaciji, so hotele doseči intervencijo od zunaj. Vedno so podpirale reakcionarne režime, fašistične metode in okupatorja. Proti njim se moramo odločno boriti. Izkušnje iz prejšnje vojne nas morajo .poučiti ta zato moramo zatreti vsako kal fašizma in ji ne dovoliti, da se »pet kdaj dvigne. Zato Je potrebna večja enotnost vseh ustvarjalnih skupin, ki so se borile v narodno osvobodilni borbi ta ojačati vse vezi. 9e enkrat pozivamo in vabimo v našo enotno demokratično n antifašistično fron-
ga sožitja obeh narodov, ki je osnovni pogoj življenja obeh narodov, obnove in njune skupne bodočnosti. Sedaj postavljena oblast, ki predstavlja le manjšino ljudstva naše pokrajine, je odkrito ali prikrito delovala z vsemi reakcionarnimi fašističnimi to okupatorskimi oblastmi. Zato zahtevamo, naj ta oblast odstopi, ker se skuša opirati na reakcionarne elemente od zunaj. Zahtevamo, naj odstopi Puecher, edini socialist, ki je bil izključen iz socialistične stranke zato, ker je zahteval intervencijo proti Sovjetski zvezi in je tudi danes ostal zvest pobornik protiljudske fronte.
Ustvariti moramo enotno fronto vsega naprednega ljudstva. Vsi, ki stoje ob strani, naj sprevidijo, kam vodi pot nacionalnega izdajstva. Zunanjemu svetu se hoče prikazati, da je tukajšnje italijansko ljudstvo fašistično in da se hoče boriti proti demokratičnim silam vzhoda. To blati čast italijanskega naroda. Oni skušajo razbiti zavezniški blok in obnoviti sovraštvo med vsemi demokratičnimi silami, katere so vodile skupno borbo proti nacifašistom vse do končne zmage. Naše pravice bomo dosegli z utrjevanjem italijansko-slovenske-ga bratstva, v skupni borbi za življenjske interese ljudstva obeh narodov. Zato je naša naloga združiti vse sile za ljudsko oblast, za ljudsko zaščito in za ljudska sodišča! Slovenci in Italijani, združeni v enotni fronti bomo lahko v kali strli fašizem. Tudi italijansko demokratično ljudstvo Trsta naj nam pomaga v borbi proti slovenski reakciji, ki se je pritepla na naše ozemlje in se druži z italijansko reakcijo, da bi razbila našo enotnost. Naša naloga je zajeti vse demokratične sile, le na tej osnovi si bomo lahko priborili našo ljudsko oblast. Vse pravice bomo lahko dosegli le, ko bomo priključeni k demokratični federatvini Jugoslaviji kot sedma federalna republika, ker le na ta način bomo imeli vso podporo v naši ljudski oblasti in bo lahko svobodno Izraženo bratstvo slovenskega in italijanskega ljudstva.
Živelo italijansko-slovansko bratstvo, edino jamstvo mirnega sožitja in lepše bodočnosti naših narodov!*
Hočemo ljudsko oblast, kt Je nastala ? borbi. Hočemo bratstvo med našimi narodi, med slovenskim ln italijanskim ljudstvom našega mesta! Nihče nima pravice zastopati ljudstva, če ne podpira njegovih teženj. Za to je poklicana le ljudska oblast. Ljudske težnje ne pridejo do izraza, če oblast ni svobodno izvoljena od ljudstva.
Hočemo ljudsko zaščito, ki bo končno zaprla vse fašiste 1 Ne zahtevamo, da se zapirajo bedni vratarji, temveč tisti, ki so financirali vojsko fašizma za ceno naše krvi.
F. ŠTOKA
Ob smrti osvoboditelja Trsta
Izženite fašistične pritepence!
Tov. Štoka odločno razkrinkuje fašistične lzzivače novega sovraštva in nove vojne
Na to je v italijanščini govoril tov. Stoka:
TovariSi in tovarišice! Delavci našega Trsta to delavci vse noše pokrajine!
Demokratični, antifašistični Trst, ki je toliko žrtvoval za svobodo, Trst St. jakobskih barikad, Trst, ki ima svoje žrtve iz ulice Ghega to Masslmo d’Azegflo je bil včeraj podlo žaljen. Včeraj je videl Trst po svojih ulicah sprevod ostankov črnih srajc, X. MAS, zaščitenih od 6000 mitraljezov, in Je videl agente zloglasnega Colottija. karabinjerje v aktivni službi te na dopustu. Prišli so tudi gufini (fašistični vlso-koškolci op. ur.) žalostnega spomina • svojimi Mejami, ki so bil«
vedno glasnik nacionalne mržnje, posebno v našem mestu.
Demokratični in antifašistični Trst Je videl na delu stranko zloglasnega Puecherja. Take stranke zahtevajo zunanjo in oboroženo intervencijo v Trstu. Kaj takega lahko zahtevajo edino šovinisti, ki želijo izzvati nemire, ustvariti protl-ljudsko fronto ravno tako, kot ao nekdaj podpirali borbo proti Sovjetski zvezi. Ta gospod se še ni razorožil ta skuša izzvati napad proti jugoslovanskim narodom, ki »o dali 2.000.000 žrtev te mučenikov za skupno stvar zavezniškega ljudstva to ljudstva vsega sveta. Njemu se je pridružil tudi gospod Mia-ni, predsednik občin«, Iti jt bU po-
stavljen od zavezniške oblasti. Na ta položaj ni bil nikoli izvoljen, ni si to zaslužil v borbi. Zato zahtevamo, da se odpusti! Tu so vzroki včerajšnjega streljanja fašističnih elementov, ki so hoteli izzvati naš odpor. Ljudstvo »e še spominja takih provokatorjev. Trpelo Je polnih 26 let zaradi njih. Take so stranke Puecherja in Mianija, ki so do včeraj sodelovale z Nemci. To so ljudje, ki so oborožili 3090 mladeničev za skupno borbo z Nemci proti mladini, Id so je aktivno borila proti nacizmu ta fašizmu, in jih poslali da požigajo naše hiše. Ti gospodje hočejo novo vojno, vojno med narodi, ki so se borili kot zavezniki, med Jugoslavijo. Rusijo, Ameriko
Vse je globoko ganila vest o smrti generallajt, Petra Drapsina, ki je 2. novembra podlegel poškodbam nesreče pri izvrševanju službenih dolžnosti.
Komandant L tankovske armade, generalni poročnik Peter Drap-šin, je bil po rodu vojvodinski Srb. Kot mlad prostovoljec in protifa-išist se je boril 'ze v španski republikanski vojni. Ko je pobegnil Iz francoskega koncentracijskega taborišča ln prišel preko Nemčije v Jugoslavijo, je odpotoval v Hercegovino. Tu Je takoj prvi dan po nemškem napadu na Jugoslavijo leta 1941. kot partizan pričel pozi-zati ljudstvo na upor proti fašističnemu zavojevalcu. Tako je dvignil upor v Bosni in Hercegovini, kjer je postal vojasjki vodja prvih partizanskih četic in odredov, nato pa komandant brigade. Kot komandant VIII. udarnega dalmatinskega korpusa je zlil vso borbeno upornost Dalmatincev v udarno, organizirano vojaško enoto. Po pravljičnih uspehih svoje genialne vojaške taktike in strategije v Bosni, pri Kninu, Mostarju in širokem je dobil nalogo, da preorganizira dalmatinske in ne katere prekomorske enote v XV. armado, katere prvi poveljnik je tedaj postal.
Odlikoval se je po izredni hrabrosti, bil odličen taktik in strateg, predvsem pa dober psiholog to tovariš svojemu moštvu. Njegova največja odlika je bila svojevrstna strategija in taktika v dobro preračunanih drznih jn presenetljivih potezah. Kot takemu mu je maršal Tito poveril nalogo, da izpod jarma okupatorja osvobodi 27 let zasužnjeno Primorsko, ki je nestrpno pričakovala odrešenja. E-dinice pod njegovim poveljstvom so obvladale najtežje zapreke, iz-manevrlrale sovražnikovo obrambo, prešle preko mej« bivše Jugoslavije ter po zavzetju št. Petra na Krasu ta Ilirske Bistrice krenile proti Trstu.
Osvobajale so mesto za mestom, osvobodile Gorico, Tržič, prodrle po Vidma, kjer so se srečale z zavezniškimi tankisti, Novozelandci, in med tem po težkih pouličnih borbah osvobodile Trst.
Z osvoboditvijo Trsta je bila zaključena ena največjih zmag Jugoslovanske armade, kj so jo izvo-jevale čete pod poveljstvom tega genialnega vojskovodje, in tako priborile Primorski svobodo po 27 letih suženjstva. Osvobojena je bila vsa Istra ter Primorska s svojim biserom Trstom. Osvobojena je bila vsa Slovenija z vsemi svojimi deli, ki sta jih zasužnjili fašistična Italija in Nemčija.
Iz vseh njegovih operacij, posebno pa iz borb, ki jih je vodil
za osvoboditev Trsta in Primorske, je razvidna veličina njegovega duha.
Primorsko ljudstvo je globoko presunila vest, da je padel kot žrtev nesreče pri izvrševanju svojih dolžnosti. Neizmerna je naša hvaležnost temu junaškemu poveljniku, kajti s svojimi edinlcami nam je prinesel svobodo, ki smo jo toliko časa težko pričakovali.
V Beograd je prispela slovenska delegacija, tvorijo jo tajnik Predsedstva slovenskega narodno osvobodilnega sveta Franc Lubej, organizator to tajnik Izvršnega odbora Osvobidilne fronte Slovenije polkovnik, Viktor Avbelj in članica UAIS-a za Tržaško okrožje Justina Sluga.
Delegacija je obiskala grob poveljnika L tankovske armade, generalnega poročnika Petra Drap-šina in položila v imenu slovenske vlade, Izvršnega odbora narodno Osvobodilne fronto Slovenije to UAIS-a na grob tri vence, Id jih je prinesla s seboj iz Slovenije.
Delegacija je izrazila svoje sožalje ob priliki smrti generalnega poročnika Petra Drapšina, ministrstvu za nerodno obrambo.
Beograd, 5. Tanjug — Kraljevi namestniki dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Ante Mandič to ing. Dušan Sernec so poslali ministrskemu predsedniku maršalu Titu sledečo brzojavko:
»Vam, kot vrhovnemu poveljniku to preko Vas, izražamo jugoslovanski armadi svoje globoko sožalje ob priliki tragične smrti generalnega poročnika Petra Drapšina, prvaka v boju za osvoboditev dežele izpod fašističnih čet. zmagovitega poveljnika v številnih bi-kah proti sovražniku in slavnega voditelja vojnih operacij za osvoboditev.*
Sožalje primorskih borcev
Zveza primorskih partizanov Izraža v im&nu borcev, podoficirjev in oficirjev iz Primorske, ki so se borili v TV. armadi pod poveljstvom generallajtnanta Petra DrapHna in z njim juritaii na sovraga, dokler niso osvobodili Reke, Trsfa, Gorice — vse Primorske in Jugoslavije, ob smrti generallajtnanta Petra DrapHna iskreno sohaDje Generalštabu Jugoslovanske armade m vsem jugoslovanskim narodom.
Naša žalost ob smrti velikega vojskovodje naj bo ponovno potrdilo nalih teženj in volje, da bodo uresničeni vsi ideali, za katere smo se pod njegovim poveljstvom bi v drugih edbiicah skupaj z ostalim* jugoslovanskimi narodi borili.
Primorski borci
in Anglijo. V toj borbi smo se borili tudi mi Tržačani in smo zmagali skupaj z zavezniki. Zmagali smo kot borol na bojnem polju, kot borci vojske maršala Tita. Fašistična drhtal, financirana od onih, ki so finansirali fašizem, je včeraj Žalila naše mesto. Med njimi ni bilo delovnega ljudstva. Bili so go-
spodje. bili so fašisti. Mi hočemo naše borbene zastave, zastave z rdečo zvezdo, iste zastav«, ki so se borile na bojnem polju.
Za to sramoto so odgovorne stranke zloglasnega CLN, ki danes čistijo čevlje našim zaveznikom, da bi njihovi zastopniki dosegli kak stolček Da občini ali prefekturi.
Naj se poberejo, odkoder so prišli
Grobarji ljudskih oblasti morajo izginiti. Tega morda nočejo pisarčki, ki so služili fašizmu, toda to zahtevajo ljudje žuljavih rok, tisti, ki so zgradili naše mesto in ki obdelujejo naše kraške njive, kamor se gospod Puecher ne upa postaviti svoje noge, razen če ima ob sebi mogočno spremstvo. Zahtevamo njegov odstop. Zahtevamo, naj se razpusti nova policija v črnih srajcah tudi zato, ker je včeraj dokazala, ko Je aretirala na?e tovariše, da je v službi fašizma.
To naj slišijo naši zavezniki. To zahtevamo, ker smo se borili ne za fašizem, temveč za svobodo. Mi hočemo čistko, mi zahtevamo, da se vsi poberejo tja odkoder so prišli.
Hočemo ljudsko oblast! Hočemo ljudsko zaščito to ljudska sodišča zato, ker nočemo več tistih, ki so včeraj manifestirali, medtem ko bi po pravici spadali na obtožno klop. Dejansko se pa dane« svobodno sprehajajo po mestu to nas izzivajo s svojimi demonstracijami.
Hočemo ljudsko oblast, ki je nastala v borbi, hočemo bratstvo med našimi narodi, med slovenskim in italijanskim ljudstvom našega mesta! Nihče nima pravice zastopati ljudstva, če ne podpira njegovih teženj. Za to je poklicana le ljudska oblast Ljudske težnje ne pridejo do izraza, če oblast ni svobodno izvoljena od ljudstva.
Hočemo ljudsko zaščito, ki bo končno zaprla vse fašiste! Ne zah-tevajno, da »s zapirajo tedni vra-
tarji, temveč tisti, ki so finansirali vojsko fašizma za ceno naše krvi.
Hočemo pa, da se razčisti še nekaj drugega. V naše mesto je prišlo iz Jugoslavije večje število naci-fašističnih elementov, ki se tukaj družijo ta bratijo z domačimi fašisti. Edino z ljudskimi sodišči se bo lahko očistilo naše mesto tudi teh!
Hočemo ljudsko zaščito, ljudska sodišča, delavsko zaščito! Dovolj je črnih band!
Vsi taki elementi pa ao danes pod zaščito gospodov Puecherja in Mianija. Zato morajo oditi tudi oni!
Razen tega imamo tudi pravico zahtevati, da se izpustijo iz zaporov vsi naši tovariši, ki so bili včeraj zaprti. Zahtevamo, da zavezniki spoštujejo to našo voljo, voljo našega ljudstva, ker so to naši borci za svobodo, sinovi našega mesta.
Pozdravljamo naše zaveznike, posebno pa pozdravljamo Sovjetsko zvezo! Ruski bratje ao branih demokratično ljudstvo, ki hoče mir, pravico in delo, težko delo. Pozdravljamo tudi balkanske narode, ki so toliko žrtvovali za svobodo; posebno pa Jugoslavijo, ki je vsemu svetu dokazala, kako se je treba boriti za svojo domovino. Prepričani smo, da bomo ujedinjeni v demokratični federativ. Jugoslaviji kot sedma federalna edinka, dosegli mir, delo in pravico, za vse one, ki zares delajo za ljudske inta. rese.
(Nadaljevanje m A strani)
PRIMORSKI DNEVNIK
6. novembra IMS-
Na zmagoslavnem pohodu po mestu
Novi dokazi fašističnega šovinizma - 150.000 glava mnolica liprlčuje pred vsem svetom svogo protifašistično zavest
(Da.ljmxvn.je od J. »treme)
Navdušeno vzklikanje je sprejelo poslednje besede tov. Stoke. Znova so zavihrale zastave, se dvignili transparenti. Godba je in-tonirala ljudsko himno. Vsa množica jo je zapela.
Medtem se je v kinu »Nazlona !e» baš zaključil sestanek, ki so ga sklicali tržaški reakcionarji. Dvorana Je bila polna fašistično nastrojenih šovinistov. Vedno znova so vzklikali Italiji, Istri, Kopru. Ko pa je govornik Gasparotti podal pozitivno izjavo o maršalu Titu, ki «Je iz majhnih oboroženih skupin ustvaril mogočno vojsko, ki je toliko doprinesla za osvoboditev nas vseh izpod fašističnega jarma*, tedaj so študentje iz Padove molčali. Ko je poudaril borbo sovjetskih narodov in naglasil, da »je bil veliki voditelj Rdeče armade maršal Stalin prvi, ki je poslal v premagano Italijo svojega poslanika., so znova demonstrativno molčali. Po zborovanju, ki se ga Je udeležilo okrog 2000 ljudi, se je del zborovalcev odpravil demonstrirat proti korzu in zopet so pokazali svoje šovinistične strasti, ko je skupina intonirala znano izzivalno pesem «Nela patria de Ros-settl no se parla che italian*. Pa so naleteli na molk Tržačanov. Policija je blokirala kovzo tik pred Borznim trgom. Nihče izmed policijskih organov ni dvignil palice, ne naperil puške z nasajenim bajonetom, kakor v soboto proti demonstrantom. Kakor, da bi jih božali, so postopali z njimi, jih mirili, jim dopovedovali. Sicer pa so sami prekmalu izvedeli, kakšno morje ljudi se pripravlja na zmagovalni pohod po mestu. In tako je še ta peščica skopnela na nekaj razvnetih deklet in mladeničev, ki so ee tiščali za vrsto «jeepov» in dvojnimi kordoni policije, ki se je ostro obračala proti sprevodu, ko se je pojavil na Borznem trgu. Peščica demonstrantov je onemela. Skoraj dve uri so korakale množice, prepevale, vzklikale, so vihrale zastave, igrale godbe nas’e bojne pesmi. Sele čisto nazadnje se jih je nekaj klavrno oglaBilo, ko je zaključek sprevoda že odkorakal po Milanski ulici. Nekaj je bilo teh šovinističnih demonstrantov, tudi na Rdečem mostu. Policija se je z »jeepom* zagnala proti njim, a nikomur se ni zgodilo nič hudega. Mimo so jih prepričevali, dokler se niso razšli. Drug drugemu so se naamehovali.
Pred domom talcev
Medtem pa je tudi na trgu pred kanalom prišlo do veljave ljudstvo, ki j« s pločnikov viharno pozdravljalo ogromni tesno strnjeni »prevod, ki ga ni hotelo biti ne konca ne kraja. Mimo pošte je šla zmagoslavna pot tržaških množic in potem v ulico Ghega. Klonile so zastave, trdno je zazvenel korak, obmolknili so tisoči, ko je šla pot mimo doma talcev. Na njem je kakor v zasmeh vsem neštetim žrtvam visela italijanska zastava brez zvezde. V trenutku, ko je pri del nastopati ogromni sprevod, jo Je nedo snel in ja zamenjal z jugoslovansko jn italijansko trikolo-ro z zvezdo, toda kmalu se je pojavil na lesenem ogrodju ob stavbi moški v zavezniški uniformi in izobesil v nemo ogorčenje mimoidočih znova prejšnjo Italijansko zastavo.
—Prav v tistem hipu je pridrvel mimo povorke «jeep» s policijo, ki je tiščala v svoji sredi nekega tovariša. Sunkoma se je dvignil ob pogledu na »prevod in odlečno vzkliknil: »Zlvel Tito!*. Nekaj tramvajev se Je nagnetlo ob koncu Car-duccijeve ulice, a mimo njih se je množica v strnjenih, discipliniranih vrstah vlila na veliko cesto in manifestirala, da je odmevalo na vse strani. Pod oboki v OhJozzi se Je spe* tiščalo dvajset, trideset šovinistov. Skušali so izzivati, a zaman. Ogromne množice, ki jih policija ni obdajala s sklenjenimi kordoni, kakor sobotne laži-manife-»tante, da Je izgledal njih sprevod kakor ekspedicija ujetnikov, so odločno a mimo odgovarjale na provokacije.
▼eUcasten krog okoli mestnega centra
Sprevod je med neprestanim vzklikanjem, ki so ga od časa do
no krenil čez Goldonijev trg In zavij navzdol po korzu proti Borznemu trgu. Celo sprevoda je prehodilo že oele kilometre okrog centra mesta, pa še so vihrale v smeri od trga Unita zastave po Borznem trgu in zavijale v Milansko ulico. En sam ogromen skoraj sklenjen krog!
Tedaj so manifestanti zavili mimo Ljudskega doma proti staremu mestu, da se ne bi srečali z onimi, ki so še prihajali s trga Unitš preko Borznega trga. V starem mestu nove manifestacije, manifestacije revnih, najrevnejših in vendar tako prisrčne, tako jasne manifestacije zaupanja v bodočnost ljudske oblasti, demokratičnega miru, zaupanja v čas dela, kruha in blagostanja. Na hišah poleg jezuitskih zaporov, visoko zgoraj nad cesto skupina italijanskih in jugoslovanskih zastav z rdečo zvezdo. Na oe-sti novo silno navdušenje množic. Sprevod je zavil zadaj za Borznim trgom po starem mestu proti morju. Med tem so se šele zvrstile poslednje skupine preko Borznega trga po Milanski ulici mimo pošte, mimo doma talcev.
Sprevod je ob morju pod domom pristaniških delavcev znova, posled. njič vzvaloval v svojem viharnem navdušenju, v vzklikanju, ki ga ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ura se je pomikala že na 14., ko so se počasi začele ločevati od sprevoda posamezne skupine, ki so se usme-
rile vsaka v svojo stran, šentjakob-čani so prišiti spet po Carduccijevi ulici. Na pločnikih, pod oboki na njenem zogmjem koncu se je znova pojavilo nekaj izzivačev s svojimi vzkliki proti »sciavom*, toda v hipu so bili prevpiti. Nikjer nobenega resnega incidenta. Zaman je Nea-peljčanka vpila. Stara Tržačanka jo je v hipu pripravila k molku z vprašanjem: »Ali ste iz Trsta?*
še enkrat fašistične
metode
Ko so že poslednji odhajali domov, je neki manifestant, izzvan od šovinističnih provokaterjev, reagiral pa so ga organi policije prav po sobotnem fašističnem vzorcu pretepli in odvedli. Drugemu mani-feetantu je hotel tedaj neki provo-kater iztrgati zastavo. Manifestant se je branil in spet je policija z vso osornostjo nastopila proti zastavonoši.
Se bolj jasno se Je pokazalo tako postopanje nekaj minut po zaključenem Zborovanju, ko je neki Jeep v neposredni bližini Verdijevega gledališča podrl na tla sivolasega starca,
Okrog dveh se je na korzu visoko pod strehami hiš spet pojavilo nekaj italijanskih zastav. Dvesto, tristo ljudi, večinoma študentov in žensk je tedaj pričelo vpiti in vzklikati. Nekdo je navalil na tramvajski voz in snel z njega tržaško zastavo. Šovinisti so mu ploskali.
Brzojavke maršalu Titu
Trst, S. — Antifašistke iz Pieri-sa, Panzana in Tržiča so poslale tovarišema Josipu Brozu-Titu in Borisu Kidriču čestitke za odlikovanji, ki sta jih prejela od Vrhovnega sovjeta ZSSR. Italijanske in slovenske antifašistke iz Tržiča sporočajo maršalu Titu med drugim:
«Narodi svobodne Jugoslavije čutijo, da so danes z Vam izkazanim priznanjem, tudi oni sami prejeli priznanje velikih sovjetskih narodov in pohvalo za žrtve, doprl. nešene v borbi za osvoboditev Jugoslavije, ki je danes voditeljica in zgled vsem naprednim narodom sveta.
Zene iz Tržiča se s ponosom pridružujejo narodom Jugoslavije in Vas, tovariš maršal prosijo, da jih na zapustite v trenutku, ko jih hočeta domača in svetovna reakcija lo. čiti od slovenskih in hrvatskih tovarišev in tovarišic z namenom, da bo jih ponovno zatirali in jim vzeii piavico, da bi same odločale o svoji usodi in se priključile novi federativni, demokratični Jugoslaviji*
Kljub vsemu: zmaga (jntiske volje
Toda Trst ni reagiral. Z zaničevanjem je šel preko tega. Preveč so ga prepričale nepregledne množice njegovega pravega ukoreninjenega prebivalstva o tem, kaj je in komu pripada. Presmešne so se zazdele resnemu opazovalcu hreščeče ženske v trenutku, ko je pol kilometra daleč na drugi strani po Carduccijevi cesti že disciplinirano korakala za svojimi zastavami veličastno manifestirajoča množica, ki je odhajala proti svojim domovom, trdno prepričana, da je danes dovršila svojo dolžnost, da Je pokazala svojo neomajno enotnost, da je izrazila kar najodločnejše svojo voljo, da kljub vsej nenaklonjenosti vseh faktorjev, ki danes vladajo in upravljajo mesto, do kraja izvede svojo voljo in vsemu svetu navkljub odloči usodo svojega mesta ter ga priključi demokratični federativni Jugoslaviji kot njeno sedmo federalno republiko.
Celo v vrstah reakcionarjev je bilo opaziti to spoznanje. Celo njihovi ljudje so ugotavljali, da Jih je bilo v soboto neznansko malo v primerjavi, z morjem ljudi, ki so v nedeljo manifestirali po tržaških ulicah. In čeprav si je celo «Glor-
nale Alleato* upal skaziti resnico bolj kakor sama «La voce libera*, čeprav je ta list, ki je nekoč od začetka zatrjeval svojo nevtralnost, prekosil v svojem poročanju celo same reakcionarne šoviniste, so morali v nedeljo, ob pogledu- na 150 in več tisoč ljudi, ki so manifestirali po ulicah v povorki in na pločnikih, priznati, da se staro res ne more več povrniti, da je fašizma konec za vse čase, da ga je konec predvsem v Trstu, da je nastopil narod, ki se je znal boriti proti nacletom in fašistom, pa bo ta narod znal zato tem odločneje opraviti tudi z njunimi trabanti.
Le dva incidenta sta bila resnejšega značaja in že ta sta se dogodila daleč izven okvira današnjih manifestacij, oba v Skednju, kjer sta dva fašistična izzivača, z vzklikanjem fašizmu in proti italijansko-slovanskemu sodelovanju, prehudo izzvala ljudi, da ne bi bHi z njima obračunali. Zgodilo se je to v času, ko so bile ljudske množice na svojem zmagoslavnem pohodu po mestu. Spričo tega to tudi ni moglo skvariti vtisa, ki ga je napravil mogočni nastop Tržačanov v mestnem središču.
V.*.*«*.*■*V*.*«*. *,*»*■*.*.
Protest primorskih partizanov
Ob priliki »manifestacij* v soboto, pri katerih so sodelovali fašisti in pripadniki »Bande nore*, »X. MAS*, bivši pripadniki «GIL»-a, «GUF»-a in »Guardia civica* je bila izobešena v ulici Ghega, kjer so nacifašiati obesili 52 talcev, italijanska zastava brez rdeče zvezde, S tem so onečastili spomin padlih za svobodo, ki so bili obešeni od pripadnikov, ki so se borili v znamenju iste zastave in zastave s kljukastim križem. Zaradi tega je poslala Zveza primorskih partizanov polkovniku Bowmanu naslednji odločni protest:
Gospodu polkovniku Bowmanu!
Zvrne a primorskih partizanov ufo. Ijena protestira pri Vas »oradi one. čaščenja, ki so ga ievršVi fašistični manifestanti v hiši v ulici Ohega, kjer so nacifaiisti obesili 5t talcev, ki so bili vsi antifašisti italijanske in slovenske narodnosti.
Bivši pripadniki «Bande N er e*, tX. Mas*, kakor tudi bivši pripadniki eOILs-a in bivši pripadniki eGiiardia Clvicat so lastnoročno ra. xobesili xustavo, ki lali trli'« v ulici Ohega in tudi njihove druline. Ljudstvo, ki je' tolmač pravih antifašističnih čustev, je hotelo to o-
nečaščenje xabrisati. To pa je s silo preprečil nek xavexniški častnik, ke je, kakor kaše, odgovorni komandant kluba YMCA, hi je tam nastanjen.
Prosimo Vašega posredovanja, da se uradno obsodi neprijetni incident in se tako zbriše šalitev spomina naših padlih. Uialjene druline padlih to zahtevajo.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Prehrana
Kruh. Od danes, 6. t. m. se bo pekel kruh iz bele moke mešane z ječmenovo.
Maščobe. Od jutri, 7. t. m. se prične delitev masti, in sicer po 180 gr. na osebo vsem potrošnikom na deželi. Istočasno lahko dvignejo pripadajoči delež tudi civilne in vojaške druščine, bolnice, menze v obratih, dojilje, noseče žene itd. Rolj poteče 30. t. m. Cena je po 66.60 lir za kg.
Mleko. Danes se prične delitev po pol litra sladkega kondenziranega mleka za nad 65 let stare. Taka delitev bo vsak torek, četrtek in soboto. Cena je po 40 lir za liter.
Prekupčevanje z monopoiskiim Izdelki
Zavezniška vojaška uprava javlja, da je izdelovanje, razdeljevanje in prodaja monopolskih izdelkov, kakor so surov tobak, izdelan tobak, tobačne esence papirčki ln cigaretne cevke, sol, vžigalice in vžigrlniki v coni. ki je pod kontrolo Zavezniške vojaške uprave, ie vedno pod monopolskim nadzorstvom. Civilna policija ima nalog preprečiti vsakršno protizakonito razprodajo teh izdelkov. Kr-šilol bodo kaznovani.
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle"
Danes ob 20. uri se vrši v prostorih gostilne »Cuban* vačen sestanek pevskega odseka. Prisotnost vseh pevk ln pevcev obvezna, novi pevci vabljeni.
Gledalliče Verdi
Nocoj ob 20. uri bo druga predstava opere »Tosca*. Abonma red A. Jutri zjutraj se prične razprodaja vstopnic za zadnjo predstavo «Cavalleria rusticana* in »Pagliac-ci», ki bo v četrtek ob 20. uri.
Enotni sindikati
Sindikat lesne stroke. Danes ob 18. je sestanek vseh odborov podjetij v ulici Imbriani 5, soba št. 7.
Sindikat gradbene stroke. V sredo, 7. L m. ob 18. uri je sestanek vseh zaupnikov kategorij ln delavcev slikarjev tvrdke BAN.
Predavani« v Gorici
Na pločnikih pa se je zbralo med
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Gorici sporoča, da se bo predavanje, ki bi se moralo vršiti 5. t m., vršilo prihodnji ponedeljek 12. t. m. ob 19. uri v običajnih prostorih.
»Manifestacija" v Gorici
Gorica, 5. — Tudi v Gorici so v nedeljo reakcionarni, fašistični in nacionalno šovinistični elementi poskušali vprlzoritl demonstracijo, ki pa se je Še vse bolj ponesrečila kot pa sobotna tržaška. Ob 10.30 je krenila Izpred cerkve sv. Antona povorka okrog 2000 ljudi proti spomeniku padlih vojakov. Med demonstranti je bilo mnogo tujcev, precej študentov iz Vidma in tud! nekaj Furlanov. Bilo je med njimi tudi nekaj žensk ter celo skupina reakcionarnih Slovencev iz Črnega vrha. V vsej povorki Je bilo videti
le eno italijansko zastavo. Demonstrante je obdajalo skoraj 1000 policistov in vojakov.
Na pločnika pa se je zbralo nad 8000 ljudi, ki so ogorčeno izžvižgali »manifestante* in burno vzklikali proti njim. Ponekod je prišlo do prerivanja. Kakor v soboto v Trstu, Je tudi tu nastopila policija proti ljudstvu. Iz vrst ogorčenih ljudskih množic so aretirali okrog 100 ljudi. Razen tega pa so oblasti pred pričetkom manifestacije s kordoni zaprle vse dohode iz bliž. nje in daljne okolice v mesto; ta-
ko mostove čez Sočo iz Furlanije in Vidma, vse dohode z Juga, vzhoda in severa, od Solkana, iz Vipavske doline, iz Rupe in Standre-ža, tako da ni nihče mogel v mesto.
Od spomenika so demonstrantje krenili dalje po Korzu mimo pošte. Tam je nekdo poskušal govoriti, toda množica razvnetih protifašistov mu ni pustila do besede, tako da se je moral klavrno umakniti. Ogorčena ljudska množica je kratkoma. lo prevpila njega in njegove pajdaše. Ves sprevod je bil dolg okrog pišlih 300 metrov. Govornik, ki je poskušal goroviti pri spomeniku, je takoj v začetku svojega govora omenil, da so ga poklicali iz Vidma.
Povečini so se »manifestacije* u-deležili šovinistični študentje, bivši oficirji in podoficirji savojske vojske, črnoborzijanci, vsi bivši pripadniki organizacije Todt, goriški magnati in učiteljice, ki so zgubile svoja službena mesta v slovenskih krajih. Zato so bili tudi pogosti klici, katere smo poslušali 27 let: s’ciavi, smrt s’ciavom in tudi «Dajte jim olja!*
Svoje »protifašistično razpoloženje* so pokazali tudi takrat, ko se je peljal mimo povorke po Korzu kamion z dvoma krstama z zem-skimi ostanki dveh obešenih borcev, ki ji so spremljali garibaldin-ci iz Furlanije v domači kraj. Gospodje »manifestanti* so pljuvali nanje in Jih psovali z izdajalci!
Tako so udeleženci provokaterske »manifestacije* pokazali, da hočejo povratek starih časov, da si žele povratka fašizma, da bi lahko zopet dajali poštenim antifašistom rici-nus, da bi zopet iztrebljali slovenski živelj in zatajili tisoče in tisoče borcev, Slovencev in Italijanov, ki so padli zato, da bi nekoč ljudstvo Julijske krajine živelo v bratstvu in edinstvu ne glede na narodnost.
Mislimo, da bi morala policija, raje pregledati udeležence povorke, kakor pa aretirati poštene ljudi, ki niso mogli zadrževati svojih čustev, ko so videli pred seboj iste tipe, ki so jih tlačili 27 let.
Sirite ,Primorski dnevnik"
BRDA
25. t. m. so se v Bridkem okraju sestali krajevni NOO in so razpravljali o vseh gospodarskih in političnih vprašanjih svojih vasi. Iz poročil predsednikov je razvidno, da obnova dobro napreduje. Popravljajo se zlasti ceste, pota In šolska poslopja. Delo pri popravilih šol je že toliko napredovalo, da je že možno začeti s poukom.
Razpravljali so tudi o šolstvu, o kulturnih društvih in o obrambi vaščanov pred ropanjem, ki Je zadnje čase strahovito naraslo. S posebno pozornostjo so razpravljali o vprašanju pomoči siromašnim družinam padlih partizanov.
Na seji so sklenili, da bodo po-
Grobovi obtožujejo
Primorsko ljudstvo dan za dnem prekopava zemeljsko ostanke svojih padlih sinov in bratov. Raztreseni! so po vsej pokrajini in danes, ko so fašistične horde potolčene, jih ljudstvo spremlja zadnjem počitku v svoje domače kraje.
21. oktobra je bila na Repenta-bru pogrebna svečanost za tova-dlšem Zlobac Milanom iz Cola (Fernetlč). Pokopan je bil v Dolenji vasi pri Senožečah, kjer je padel kot žrtev podivjanih domobrancev. Po želji svojcev so bili njegovi zemeljski ostanki prepeljani na domače pokopališče. Njegov prihod je pričakovalo vse prebivalstvo Repentabra in Orleka z godbo na čelu. Ob igranju žalostin-ke je žalni »prevod krenil na pokopališče. Pevci društva «Novi dom* so zapeli žalostinke, nakaT so se tovarišice iz Repentabra in Orleka poslovile z ganljivimi besedami v imenu vsega ljudstva. Veliko število vencev in šopkov rož Je bilo položenih na njegov grob. Po žalni svečanosti so prebivalci Repentabra zbrali kot prvi prispevek 2130 lir za spomenik padlim borcem.
Prav tako slovesno so bili 24. oktobra t. 1. preneseni iz St. Petra v Benečiji na pokopališče v Dobrovo zemeljski ostanki tov. Sire Stanka. Ljudstvo je pedlemu tovarišu ižkazalo vse spoštovanje.
28. oktobra 1945 je prebivalstvo Dobrave spremilo k zadnjemu počitku zemeljske ostanke tovarišev: Palik Gvida, Morevčič Cvetko, Kninec Stanko, Bucinel Valdija In Boštjančič Rada. Na žalno svečanost so prihiteli ljudje iz vseh Brd in Furlanije. Prišli so s cvetjem, venci in zastavami. Krste, ovite v jugoslovanske zastave, so nosili briški partizani v unfior-mah, ob sl-aneh pa so korakale partizanke. Domača godba je igrala žalostinke. Pri odprtih grobovih se Je od padlih borcev z ganljivimi besedami poslovil tovariš Šlibar. Spregovorili so še tovariši Markočič Avgust in Viljem Sfiligoj. V zadnji pozdrav je domači pevski zbor zapel «7.rtvam».
Popoldne 28. oktobra je bil v Solkanu pogreb dveh domačih partizanov. Sprevoda so se udeležili skoro vsi vaščani, organizacij« z zastavami, mladina in otroci z venci. Krste so stražili partizani sami. Dolga vrsta ljudi in zastave z žalnimi trakovi po hišah so bili iskren izraz hvaležnosti ljudstva do onih, ki so prvi med prvimi prijeli za orožje in dali svoje življenje za boljšo bodočnost Slovenskega Primorja in Jugoslavije.
28. oktobra sta okrog 16. ure dospela v Komen častna četa in pevski zbor OJ A, da skupno z ljudstvom spremijo k zadnjemu počitku ostanke tovarišev Godnič Miroslava in Kovačič Milka. Ob istem času j« prišla tudi mladina iz Vol-čigrada, Preserja, Gabrovice, Te-mačevice in Ivaničgrada. Prinesla je s seboj vence, Kmalu za tem je
magali potrebnim rodbinam vsi ti-1 kamion pripeljal zemeljske oetan-stl, ki pridelajo več kot 10 hi vina. ice tovarišev, ki sta padla v o-Zborovanje se je zaključilo s pe- brambo domače zemlje. Dolgi spre-smijo »Hej Slovani*.	| vod se je razvil po ulicah požgane-
V.V.V%V.V^.V.%WAVAV5’AV.W.V.VAWA’MW.
Votivna zborovanja v Jugoslaviji
V nedeljo je bilo v Zagrebu na Jelačičevem trgu ve Wu> volivno zborovanje, ki se ga je udeležilo več kot 100.000 ljudi. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, gesli !n s transparenti. Posebno vidni so bili transparenti z gesli: »Ljudska republika, moč in rešitev ljudstva*. »Volitve bodo potrdile voljo ljudstva za republiko in Tita*. Po otvoritvi zborovanja so prečitali poslanico maršala Tita zagrebškim meščanom.
Tudi v Beogradu je bilo v nedeljo veliko volivno zborovanje. Množice so v povorkah nosile slike mar. šala Tita, generallsima Stalina,, predsednika Truman«, predsednika Attleeja, posameznih prvakov ljudske fronte In kandidatov za mesto Beograd. Neprestano so vzklikale maršalu Titu, Jugoslovanski armadi, zeveznikom in svobodnim vo. litvam za ustavodajno skupščino, posameznim voditeljem ljudske fronte, ljudski oblasti, republiki in novi demokratični federativni Jugoslaviji. Zborovanja na Gledališkem trgu se je udeležilo okoli 200 tisoč meščanov in kmetov.
V nedeljo je bilo v Sarajevu veliko volivno zborovanje ob ogromni udeležbi meščanstva delavcev in kmetov. Prejšnji večer je prispel v Sarajevo maršal Tito v spremstvu generalnega poročnika Aleksandra Rankovlča. Delavci in kme. tje, ki so v povorkah prispeli v mesto, so nosili zastave in slike maršala Tita ter prepevali domoljubne pesmi. Na zborovanju Je govoril maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
ga Komna. V cerkvi je pevski zbor OJA zapel žalostinko. Nato so vojaki naložili beli krsti, oviti v zastave, na ramena in žalni sprevod je krenil dalje. Ob strani častne čete so mladinke nosile 20 vencev z zastavami. Na pokopališču so ob odprtem grobu spregovoriti tovariši in poveličali nesmrtno delo padlih junakov. Nato je pevski zbor »Zdenka* zapel žalostinko «7,rtvam». V imenu OJA se je poslovil od padlih tovarišev poročnik Črnica Ante, častna četa pa je oddala žalno salvo.
F Velkem dolu je bil 28. oktobra t. 1. slovesen pogreb padlega tovariša Mrkuza Alojza iz Kregolišča. Pokopan je bil na bližnjem hribu, kjer so ga ubili Nemci. Razvil se je dolg sprevod, fantje in dekleta so nosili vence in šopke rož. Ljudstvo je ponovno pokazalo ljubezen do svojih borcev, ljubezen, ki jo je gojilo skozi vso narodno osvobodilno borbo.
28. oktobra so bili skozi Tolminu preneseni zemljiški ostanki 18 borcev - talcev. Veličastnega pogreba se je udeležila ogromna množica iz vseh vasi Tolminskega okraja. Nad 3000 ljudi je s spoštovanjem ln hvaležnostjo počastilo njih spomin. Nad 70 vencev in nešteto šopkov rož je sledilo krstam. Pred cerkvijo se je v imenu vsega ljudstva okraja poslovil od dragih padlih predsednik OkNOO. Nato jih je množica z borci in oficirji III brigade spremila na pokopališče. Ob odprtih grobovih jim je pevski zbor zapel žalostinko. Komandant KM Tolmin pa jih je z ganljivimi besedami poslednjič pozdravil. Tovariš Flll je podal lepo deklamacijo, častna četa pa je oddala salvo.
Zadnje dni oktobra t. 1. so skupine Bricev odšle na Matajur, da odkopljejo trupla 13 partizanov, ki so tam padli. Pri odkopavanju je sodelovalo tudi domače ljudstvo, mnogo pa je pripomogel k temu g. župnik jz vasi Matajur. Tudi v Čedadu so množice z dekanom na čelu dostojno počastile padle briške tovariše. Godba je nepretrgoma igrala ganljive žalostinke. V Imenu ljudstva se je od padlih poslovil tov. garibaldinec. Trije garibaldin-ci pa so trupla matajurskih junakov spremljali do Dobrovega, kjer je bil slovesen pogreb.
Vrtovimska zemlja je 30. oktobra t. 1. sprejela v svoj objem izmučeni trupli dveh bratov — Antona Sateja, duhovnika, in Jožeta, partizana. Oba sta bila žrtvi nemškega terorja. Krsto z zemeljskimi ostanki tov. Antona so prepeljali iz Rihemberka, kjer je bil ustreljen in začasno pokopan, drugo pa iz Tribuše. V domači vasi je go-
spod župnik za padla brata bral sv. mašo. Nato se je ogromna množica zgrnila za krstami. Na pokopališču sta se ob odprtem grobu od bratov poslovila gospod župnik Stanič in neki član KNOO za Štanjel. Sledile so poslovita« deklamacije, nakar je zadonela nagrobnica »Kot žrtve...*.
Na dan Vseh svetih je bil v Bovcu slavnostni pogreb tovariša Pregelj Alojza, ki je padel v borbi pri Grgarju, kjer je bil začasno pokopan. Velika množica ljudi ga je spremljala na domače pokopališče. Ob odprtem grobu se je tajnik OkO SIAU tov. Triglav z g«1’ ljivimi besedami poslovil od pokojnega tovariša.
Leta 1916 so avstrijske oblasti gradile avtomobilsko cesto iz Trente do Kranjske gore, za kar 10 upodabljale desettisoč ruskih *■ jetnikov. Nekega dne je sneženi plaz odnesel lesenjače na Mojstrovki, kjer so ujetniki stanovali. Pri tem je izgubilo življenje 300 Rusov-Mnogo jih je bilo že preje obešenih. Pokopali so jih na pokopali*^ v Trenti. Letos je prebivalstvo Trente na poseben način počastilo ruske brate, žrtve prve svetovne vojne. 7,ene so pripravile lep vene« v obliki srca z rusko zastavo v sredi. Mladina je očistila grobov« in položila sredi pokopališča 3 velike vence, na lesene križe P* šopke rož. Po sv. maši je dolgi eP1* vod krenil na pokopališče. Po goslovu grobov je oficir Narod«8 obrambe spregovoril nekej besedi v spomin ruskih vojakov in se sp0«1' nil tudi padlih Rdečearmejcev. N*" to so borci Narodne obrambe 18 peli «7,rtvam» in oddali tri salve-
Na dan Vseh svotih je bila 04 pokopališču v Bukovici
odkfi*4
spominska plošča 18 borcem, ki od 1943 do 1945 leta darovali *v°’ ja življenja v borbi za svobod«' V ploščo je vklesan napis ** žrtve ste padli v borbi za n8*’1 Ob odkritju plošče je spregov««1 predsednik KNOO za Bukovi«* Sledila je žalostinka «7,rtvaro»i jo je zapel pevski zbor iz Buk01« ce, nhkar je tov. Šlibar z S8®!! vimi besedami orisal trpljenje riletne borbe in se poslovil od P*“" lih junakov. Vsi sveti in V«1*^ duš dan sta najbolj žalost«* letu. Zlasti žalostna in prežet* največjo ljubeznijo do pokojnih letos, ko so vsak dan pogrebi P*^ lih borcev, talcev in jetnikov-
številnimi šopki rož in venci
biti
ljudstvo na pokopališča in na ^ samezne raztresene grobove, da P
často njih spomin. S to skroi počastitvijo se hoče ljudstvo v dneh vsaj nekoliko oddolžiti tez]
im««
teh
ia velikim žrtvam borcev za bodo.
igim
f/C
Skoz'glad in trpljenje..
Od vsepovsod
BUDIMPEŠTA, Associated Press poroča da je ljudsko sodišče na pr vem procesu proti vojnim zločincem obeodllo na smrt blvs'ega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Laazla Bardossy-ja.
BUKAREŠTA. Dopisnik Tanjuga poroča iz Bukarešte, da Je ru-munski ministrski svet izdal odlok, s katerim dovoljuje delo »o-vjetsko-rumunski družbi »Sovrom-petrol* za eksploatacije, raflniranje in trgovino a petrolejem ln njegovimi derivati.
časa prekinjale godbe, disciplinira
,AV,,,Vi,.%V,,.VAW.Vi,/,piW,V.VViV.,.V.V^^Vd%\W\W,W,WA%%Wli,A
pokazal uzdržljivoat borca in moč
Nikolaj Ostrovski
65
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
Ostanki petljurovcev, ki jih Je Rdeča armada prignala v belo Polj-»ko, so v tesnem sodelovanju z inozemskimi misijami v Varšavi pripravljali sodelovanje pri nameravanem uporu.
Is ostankov petljurovuklh polkov se je tajno formirala pokretna skupina.
V Sepetovkl Je centralni uporniški komitet imel tudi svojo organi sacljo. V njo je vstopilo sedem in štirideset ljudi, ki so bili preje aktivni revolucionarji in katere Je mestna četa lahkoverno pustila na svobodi.
Organizacijo m vodili pop Vaai-1}», zastavmk Vlnjik in petljurov-»kl oficir Kuzmenko. Popove hčere, brat in oče Vlnlka in Samotlja, ki se J« vrinil za delovodjo izvršnega komiteta. »o vršili obveščevalno službo.
Sklenjeno j« bilo, da bodo v noči upora vrgli v zrak z ročnimi gra-
natami specialni oddelek, da bodo izpustili ujetnike ln, ako bo mogoče, zavzeli železniško postajo..
V velikem mestu — centru bodočega upora — se je v največjl tajnosti vršila koncentracija oficirskih moči, a v gozdovih blizu mesta so se zlbrale banditske družine. Od tam so pošiljali izkušene »zobre* v Romunijo ln k samemu Petljuru.
Mornar v specialnem oddelku o-krožja ni spal že šesto noč. Bil je eden izmed onih boljševikov, ki so vse vedeli. FJodor Zuhraj je preživljal občutke človeka, ki je bil na sledi grabežljive zveri, pripravljene na skok.
Ne »me zavpiti ln dvigniti alarma. Krvoželjna zver mora biti ubita. Sele tedaj se bo lahko mirno delalo, da »e ne bo človek oziral na vsak korak. Zver n« sme biti opla-šena. Tukaj v tej borbi za življenje In smrt bo imata! samo tisti, ki bo
svoje roke.
Cas, ki je bil odrejen za akcijo, se j« približava!.
Tukaj ne-kje — v mestu Je bilo po številnih dogovorih in konspiracijah določeno: jutri ponoči.
Petorica boljševikov, ki je za to vedela, Jih Je prehitela. Ne — danes ponoči.
Zvečer se Je iz kurilnice tiho in brez siren odpeljal oklapnl vlak in prov tako tiho so se za njim zaprla ogromna vrata kurilnice.
Telegrafske žice so hitro prenašale šifrirane brzojavke in povsod, kjer »o naletele na stražarje republike, so ti pozabili na spanje ln uničevali osja gnezda.
Akim Je poklical Žarkega po telefonu.
— Ali so zaaiguroni celični sestanki? So. Dobro. Takoj pridi s sekretarjem rajonskega komiteta partije na posvetovanje. Vprašanje drv je hujše kot smo mislili. Ko boš prižel, se bomo pogovorili — Je slišal Žarki cdločne in nagle Aki-move besede.
— Oh, ml bomo še vel znoreli za-
radi teh drv — je zagodrnjal in polnil pipo.
Oba sekretarja sta izstopila iz avtomobila, v katerih Jih je pripeljal Litke. Ko sta prišla v drugo nadstropje, sta takoj opazila, da se stvar ne tiče drv.
Na mizi upravitelja dela je bil »maksim* a okoli njega so se gnetli mitraljezci lz odreda za specialne naloge. V hodnikih so bili molčeči stražarji iz mestnega aktiva partije in komsomola. Za širokimi vratmi kabineta sekretarja guber-nijskega komiteta se je zaključevalo Izredno zasedanje biroja guber-nijskega komiteta partije.
Skozi okno so bile telefonske žice zvezane z dvema poljskima telefonoma.
Pritajen razgovor. Žarki je našel v Aklmovi sobi Rito in Mihajla, Rita Je bila kot nekoč v osebi političnega voditelja čete — v rdeče-armejskem šlemu v zaščitni suknji ln preko plašča Je imela vrvico s težkim mavzerjem.
— Kako naj se vse to razume? — Je »ačudeno vprašal Zarkl.
bomo šli v vaš rajon zaradi alarma v peti pesadljski šoli. Naravnost iz celičnih sestankov bodo možje odšli sem. Glavno je, — da bomo to izvršili neopazno — je govorila Rita Zarkiju.
Tiho Je bilo v »kadetskom* gozdu. Visoki molčeči hrastje — stoletni spomeniki. Spl ribnik, pokrit z vodnimi bilkami in vodno koprivo, široke aleje so puste. Sredi gozda je stala za visokim belim zidom zradba kadetskega korpusa.
Sedaj je tukaj V. pešadijska šol« rdečih komandirjev. Globoka noč, Gornje nadstropje je nerazsvetljeno. Na pogled je tu vse mirno. Vsakdo, ki gre tod mimo, si misli, da za tem zidom vsi spijo. Toda zakaj so tedaj odprta železna vrata in zakaj je tu nekaj podobno ogromnima žabama? Toda ljudje, ki so prišli sem iz raznih delov železniškega rajona, so vedeli, da v šoli ne spijo, odkar je bil dan znak za nočni alarm. Sem so prihajali naravnost iz celičnih sestankov, ko so dobili kratko obvestilo. Prihajali so molče posamično ali v parih, toda ne več kot po trije vsaki-— Poskusni alarm, Vanja. Sedaj krat, in v svojih žepih so morali
imeti knjižico pod naslovom »Komunistična partija boljševikov* ali »Komunistična zveza mladine Ukrajine*. Skozi železna vrata sl lahko prišel samo, če sl pokazal takšno knjižico.
V svečani dvorani j« bilo polno ljudi. Bilo je svetlo. Okna so bila zastrta s šotorskimi krili. Boljše-vlkl, ki so se tu zbrali, so se šalili zaradi poskusnega alarma ln mirno kadili cigarete, zvite iz časopisnega papirja. Nihče izmed njih ni opazil potrebe po alarmu. Kot po navadi so jih tudi danes zbrali za vsak primer, da bi bila disciplina odreda za izredne naloge bolj zavedna. Toda izkušeni borci iz bojišča, ki so prihajali na dvorišča, so opažali nekaj, kar ni spominjalo na poskusni alarm. Vse »o delali nekam pretirano tiho. Molče so se uvrstili po tihem povelju vodij gojencev. V rokah »o prenašali mltra-ljeie, stavba pa je s zunanje strand ostala v temi.
— Ali se pričakuje kaj posebnega, MičaJ? — j« tiho vprašal Kor-cagln, ko Je prišel k Dubavl.
(Se nadaljuje)
V začetku oktobra so jeli ta denar prvič deliti. Vsote, ki so jih delili, pa so bile smešno nizke. Tako se Je recimo pri depozitu 1000 lir dobilo komaj 40 lir. Za ta denar seveda nisi mogel nabaviti v kantini taborišča nikaklh priboljškov. Redki so bili oni, srečni interniranci, ki eo si mogli privoščiti nabavo živeža na črni borzi. Ta živila so sl nabavili največkrat od italijanskega osebja v taborišču. Le redkokdaj je bil živež vtihotapljen v taborišče od zunaj. V drugi polovici decembra in januarja 1943. je razdeljevanje denarja šlo hitreje od rok. Za večino internirancev pa je bilo to brez vsakega pomena, ker so malo denarja, ki je bil shranjen v upravi taborišča, že preje, docela izčrpali. Poedlni interniranci so dobivali od doma nakazan denar. Kakor smo že prej dejali, je bila uprava korumpirana, vrh tega pa zanikrna ln slaba. Koliko formalnosti j« bilo treba za vsako stvar in koliko pisanja. In vse to so vršili večinoma navadni vojaki, v najboljšem primeru podoficirji, ki so o upravi imeli le malo ali prav nič pojma. Pri blagajniškem poslovanju je cvetela goljufija. Interniranec, ki je od doma dobil nakazan denar, ni nikdar dobil potrdila ali odrezka. Podpis naslovnika so že na kak način dobili. Ni bil redek primer da se je densr delil »el® 6 mesecev po tem, ko je bil sprejet v blagajni taborišča. Med tem časom Je interniranec lahko od gladu umrl. Niti približno ni mogoče zračunati, koliko denarja lasti Internlranoev, Je šlo v žepe Italijanskega fašističnega osebja taborišča. Vsekakor pa gre tu za ogromne vsote. Moramo namreč 1-meti na misli, da Je bilo v taborišču do 15.000 Internirancev in da nihče od njih ni prejemal od doma manjših zneskov od 50 ali 100 lir.
Za pisarniška dela so uporabljali internirance. To j® imelo za posledico, da so od časa do časa vendarle prodrli s kakim predlogom v korist sotrpinov. Ni treba posebno poudariti, da so se morala vsa administrativna dela v pisarni vršiti strogo po dobljenih navodilih ln ukazih.
Kako slaba Je bila vsa ta administracija v taborišču, najbolj dokazuje okoliščina, da niso imeli niti abecednih seznamov internirancev v posameznih sektorjih. Ni zato nič čudno, ako Je bil pri razdeljevanju pisemskih In denarnih pošiljk tak nered. Dostikrat »e je pripetilo, da Je kak neravno preveč vraten uslužbenec v pisarni napisal na paket ali pismo, da naslovnika ni v sektorju. Taka pošiljka se Je potem navadno zaležala za nekaj mesecev. Pri takem sijajnem redu je vsak od nas Internirancev moral računati z verjetnostjo, da se od desetih paketov izgubi najmanj
troje.
let*
na«4’
Do februarja meseca 1943. niso imeli niti na koffl* nobene kartoteke. Zgodilo s« J4, so karabinjerji prihajali po tat* nirance, ki so jih že zdavno V sami eekortlrali. Nič drugače o1 lo z umrlimi. Zato sc ne bo m«*^ nikdar točno ugotoviti, kdo vse koliko jih je umrlo v taborišč« Rabu. Sami bolniški seznami
ttO’
I*
bili sestavljeni površno in ne rejo služiti v te »vrhe. Imen* r podatke poedinih internirance^
pisali navadno sami italijanski
jaki, več ali manj nevešči pil
ki so vrh tega imena naših *B nirancev tako popačili in potv'
■0A
da je res nemogoče ugotoviti, katere internirance gre. Kot J8 nered bistven element pri it*11^ skih fašističnih oblastnikih, ***£ Je nered bil tudi v našem ta h« j, šču, ki so ga oblastniki upravi^ Zaradi tega nereda so trpeli v*i^j
terniranci, in n« le to, ampak umirali, kakor smo že to om«11
lH*
10.000 lir nagrad*
dobi, kdor prinese ali dostavi tarju hotela Vanoli knjižico " voljenje za vožnjo — in drug« kumente, ki so nanašajo na Lancia-Aprilia e tablico 70361. Največ ja tajnost! Gre z* bro delo, da se preprečijo proti vozaču.
»v**
Mi'*'
rJ5
Odgovorni urednik 8 TER CIRIL
Poizvedbe c
Kdor bi kaj vedel o FRANCETU, odpeljanem čn« )(j, 12-1944 iz Dachau a v Bucheire^. naj sporoči na naslov Gulič, jač, Skedenj 156, Trst.
Naprošam svojce VOJKE	0tf
za katero je pred nedavnim	j«
bila osmrtnica v časopisu, ~~ tl' Javijo pri družini Ukmar, v‘* dlne 69, ali pa pošljejo nasl°v'
MALI OGL
ZEMLJIŠČE, 400-800 m2,
niški progi tel. 55-69,
daj blizu cerkve Sv. Jakoba £ ,ef •t,,- n« lrriiišču ceste ter ob L,*«' Informacije Jer
s8°
temnomodro (predvojno podlogo, prodam. Krojač vla Rafflneria 5, Trst.
ZAHVAi-A	p
Najiskrenejša zahvala J1*!?**' so se udeležili pogreba alt 0p terlkoll način sočustvovali gub! naše nepozabne	.rij}
NEDOH 1VANKE-VIA|o p aktivistke in borke za Je po kruti bolezni i*1 Pfr	i*
nemškega taborišča um »a 1945 v Polzanah. Po*eb?*r0v*K^ vaški mladini in vsem d* cvetja.
Polžane, 2-11-1945 Žalujoči starši, bratje 1». ^