primorski dnevnik i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni * e $ ---—------------ Abb.postale 1 gruppo Cono 600 lir - Leto XL. št. 214 (11.937) Trst, soboto. 8. septembra Cena 600 lir - Leto XL. št. 214 (11.937) Trst, sobota, 8. septembra Delegacija RK SZDL na obisku pri deželnem vodstvu PSI c- V odnosih med Italijo in Jugoslavijo igra varstvo manjšin zelo važno vlogo SANDOR TENCE TRst — Obmejno sodelovanje v sklopu razvijanja dobrososedskih od-nosov med Italijo in Jugoslavijo in Položaj slovenske narodnostne skup-Posti v Italiji sta bili osrednji temi ycerajsnjih pogovorov med delegacijama republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slo-venije in deželnega odbora PSI. De-ogacijo gostov je vodil predsednik RK št L Franc Šetinc,' v njej so bili še Stefan Cigoj, predsednik komisije za Manjšinska in izseljenska vprašanja '' okviru omenjene konference, Milan atovec in Marjan Tavčar, predsed-n*ka medobčinskih svetov SZDL za obalno kraško in za severnoprimorsko o močjo, Dušan Janež, sekretar sve-in Za mednarodne odnose pri SZDL . generalni konzul SFRJ v Trstu rag0 Mirošič. Socialiste pa so zastopali deželni tajnik Gianfranco Trom-etta, načunik svetovalske skupine deželnem svetu Gianfranco Carbo-O' senator Castiglione, član stranki-ega deželnega vodstva Arnaldo Pitna,1 ter zastopnik slovenske komisije anko Pahor. Obisk ugledne sloven- ske delegacije se uvršča v krog stalnih stikov, ki se že dolga leta razvijajo med SZDL in PSI tako na medrepubliški kot na vsedržavni ravni. Pogovori med delegacijama, ki so se odvijali v Trstu in v Krminu, so zaobjeli vse najbolj aktualne tematike v sklopu odnosov med Italijo in Jugoslavijo kot tudi specifike sodelovanja med našo deželo in SR Slovenijo. Tako Šetinc kot Trombetta sta podčrtala, da je treba kljub krizni situaciji, v katero je zašlo svetovno gospodarstvo, razviti in če je mogoče še okrepiti vsestransko kooperacijo med državama, kjer mora i-grati obmejno sodelovanje posebno pomembno vlogo. Obe strani sta soglašali, da je treba tudi na tem področju stremeti po višjih stopnjah gospodarskega sodelovanja ter okrepiti skupna vlaganja za uresničitev nekaterih objektov skupnega interesa. Posebno pozornost so pri tem namenili avtocestnim povezavam Fernetiči Razdrto in Vrtojba - Razdrto, turističnemu razvoju Kanina, celoviti uresničitvi sporazuma o zaščiti pred točo, vprašanju gospodarskih izmenjav preko avtonomnega računa, pri čemer je Trombetta izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih učinkov 15-odst. krčenja poslovanja, ki ga je pred kratkim odredila beograjska zvezna vlada. Šetinc je dejal, da je ta ukrep začasnega značaja in da se v Sloveniji zelo resno zavedajo pomena, ki ga imajo obmejne izmenjave v sklopu sodelovanja in utrjevanja prijateljskih vezi med obema državama. Veliko je bilo nato govora o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. F>anc Šetinc je poudaril, da SZDL zelo pozorno sledi razvoju dogodkov okrog tega vprašanja in da se na vseh ravneh zavzema, da bo čimprej prišlo do odobritve globalnega zaščitnega zakona, pri čemer je izrazil priznanje PSI, za vlogo, ki jo igra za dosego tega cilja. Ob tem je predsednik RK SZDL izrazil zaskrbljenost zaradi šovinističnih in nacionalističnih napadov, ki jih je stalno deležna slovenska skupnost v Italiji ter izrekel‘veliko obžalovanje, da je tr- NADALJEVANJE NA 2. STRANI met glec^ i 51 e uui umije RIM — Vprašanje deželne vlade na Sardiniji ostaja v središču ' političnih razprav in polemik. Kljub določenemu socialističnemu umiku po ostrih napadih KD na vlogo rimskih zaveznikov pri snovanju levičarske koalicije na otoku, ostajajo stališča PSI in KD še vedno zelo različna, kar se je ponovno potrdilo tudi včeraj. V Maranu lagunare (Videm) sta se soočila podtajnika KD Bodrato in PSI Strini: prvi je tolmačil sedanjo petstrunkarsko vladno koalicijo v Rimu kot jekleno dolgoročno zavezništvo, ki naj se enotno spopade z opozicijo KFI, glede Sardinije in krajevnih uprav pa je zagovarjal novo tezo, da PSI in druge manjše stranke lahko sklepajo na krajevni ravni drugačne sporazume samo, če jih napovejo pred volitvami. Spini pa je zatrdil, da je vsaka stranka v Rimu svobodna glede strategije, saj »koalicija ni superstran-ka«, glede krajevnih uprav in Sardinije pu branil avtonomijo strank na krajevni ravni. Martelli, drugi podtajnik PSI, je zanikal, da bi bila na Sardiniji možna ponovitev rimske koalicije, glede nevarnih teženj k ločevanju otoka od države pa je predlagal skupno proučitev velikih vsedržavnih strank. Vodstvo KPT je sinoči označilo izsiljevanje KD glede Sardinije za škandalozen napad na avtonomijo strank. Medtem izvoljeni predsednik Melis nadaljuje v Cagliariju široka posvetovanja za izdelavo programa. Včeraj v Milanu predstavitev knjige v založbi ZTT Različnost socializma v SFRJ na zelo uspešni okrogli mizi Sodelovali so Valiani, Favaretto, Bratina in avtor MARIJ CUK . MILAN — Kaj je jugoslovansko samoupravljanje, na ? 86 uresničuje v svojevrstni stvarnosti, kakšni so gn,, 10nalni problemi v SFRJ, in kateri so vzroki sedanje v »in rske krize. To so bila vprašanja, ki so jih sinoči UdelU’ * * * v °kviru festivala Unità nakazali nekateri g0 ki so se odzvali vabilu, da predstavijo knji- Slav-6fana Bianchinija »La diversità socialista in Jugo-tiska& ,^5-84«. Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tudi .ar. P°men' vsekakor uveljavitev te naše založbe tem V Sferri italijanskem svetu in to s tematiko, ki je u svetu nekako še nepoznana. Unl^keogle mize v Milanu pa so se udeležili vsekakor rirnj ni Poznavalci jugoslovanske stvarnosti, med kate-jo Sre na prvem mestu omeniti senatorja Lea Valiani-Trsta°tem 1)3 še Tita Favaretta, direktorja ISDEE iz tuna ’J?arka Bratino in avtorja te pomembne knjige Ste-d Bianchinija samega. črtgf0 Valiani, ki je prvi spregovoril o knjigi, je pod-ve];,'., °a pomeni Bianchinijeva raziskava pričevanje o i.. doPnHIčih \T .Tntfnclatnii n Lzr-i ooB nervnKiU nn UgpehA doS°dkih v Jugoslaviji, o krizah, uspehih, ne njih 1 in sploh o prehojeni poti v tej državi v zad-Italjjj . j'setih i°IFh• Valiani je tudi poudaril, da v VrZ|Jl n‘ bilo o Jugoslaviji veliko napisanega in prav to odpravlja knjiga, ki jo je izdalo naše založništvo. Ugledni govornik se je nato zaustavil ob vprašanju narodnosti v SFRJ, o vlogi KPJ kot kohezijske povezujoče sne, ki se je uprla okupatorju in je gradila svojo pot v socializem, ter ob nekaterih stikih, ki jih je imel z jugoslovanskimi državniki. Direktor tržaškega ISDEE Tito Favaretto je tudi naglasil, da je Bianchinijevo delo pomembna knjiga, vendar se je ob njej tudi kritično zaustavil in postavii nekatera vprašanja, ki pa niso bila povsem v soglasju z izvajanji ostalih govornikov, saj se je vprašal, če ne pomeni samoupravljanje v Jugoslaviji neuspel poskus. Tudi Darko Bratina se je laskavo izrekel o pravkar predstavljeni knjigi, ki jo je označil celo za zgodovinsko, kajti prva je, ki daje jasen in poglobljen pregled o stanju v SFRJ. Poudaril je pomen, da je knjiga izšla pri ZTT, iz česar izvira tudi aktivna vloga manjšin pri medsebojnem spoznavanju, kajti prav slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska v Jugoslaviji imata nalogo posredovanja in spoznavanja problematike v obeh državah. Žal je ugotovil Bratina, da ta prizadevanja niso še zakonsko priznana. Razvila sc je razprava, ki je za objela mnoga vprašanja, ki so zadevala današnji položaj Jugoslvije, njeno neuvrščenost, njeno samoupravljanje in na sploh probleme, ki tarejo danes SFRJ. Naj ob koncu povemo, da sta se sinočnjega večera v Milanu udeležila tudi generalni konzul SFRJ Radinovič in konzul Srečko Kovačič. V pismu tržaškemu županu Richettiju Protest SKGZ glede napisov Gospod dr. Franco Richetti župan občine Trst Slovenska kulturno - gospodarska zveza z ogorčenjem ugotavlja, da je občinska uprava, ki ji Vi načelujete, postavila nove enojezične cestne table po vaseh na tržaškem Krasu. Table so povsod samo v italijanščini, celo tam, kjer so ponekod že stali dvojezični napisi. Dobro so Vam poznana prizadevanja naše skupnosti, ki želi s svojim odgovornim zadržanjem vsakodnevno prispevati k ustvarjanju mirnega in ustvarjalnega sožitja med tukajšnjim prebivalstvom. Takšnemu zadržanju se naša skupnost ni nikoli odpovedala, čeprav je jasno, da si bo tudi v bodoče odločno prizadevala za dosego enakopravnosti in uveljavitev ustavnih pravic. Zato nas tudi toliko bolj preseneča neobčutljivost tržaške občinske uprave, ki je z omenjenim dejanjem popolnoma prezrla večkrat izraženo utemeljeno zahtevo prizadetega prebivalstva in celotne slovenske javnosti. Postavitev enojezičnih tabel ocenjujemo kot nesprejemljivo diskriminacijo, ki globoko žali čustva vsakega demokratičnega in do-bromislečega človeka v naši pokrajini. Ko je občinski odbor, ki mu Vi načelujete, pred nedavnim sprejel programsko izjavo, smo imeli priložnost izraziti zaskrbljenost nad tem, kako se bo občinska uprava zadržala do odprtih vprašanj Slovencev. Žal moramo že po kratkem času ugotoviti, da so bile naše skrbi utemeljene. Mnenja smo, da predstavlja takšno dejanje velik korak nazaj v prizadevanjih za enakopravnost naše skupnosti in ustvarjanju strpnih in demokratičnih odnosov, ki jih naše mesto tako potrebuje, zato izražamo zahtevo, da se odstranijo pravkar postavljene table in se namesto njih postavijo dvojezične. Pri tem se sklicujemo tudi na Vašo izjavo, s katero ste se lani obvezali, da bo občina povsod, kjer je mogoče, postavila dvojezične table. V zvezi z navedenim vprašanjem prosimo, da sprejmete na razgovor delegacijo naše zveze. SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA Končuje se sueška misija italijanskih minolovcev k°nča^ Misija italijanskih minolovcev v Rdečem morju se je praktično he k Ja' f?a k* 56 lahko enote vrnile domov še pred koncem meseca, če sSrnr..|l ^išlo do novih z-apletov. Nihče ni namreč do sedaj odkril niti ene mine, da se bodo morali zahodni minolovci vrniti praznih rok. V" Čilska opozicija ne kloni ubn^TMO DE CHILE — Po dveh dneh krvave represije, v kateri je aretjj..,?. živ'jenje devet oseb, več sto je bilo ranjenih, po vsej državi pa so »tia nal* VCČ .k°l tiso? oseb' čilska diktatura zvrača krivdo za tak obračun sloje °Yratniško levico«. Manever, ki skuša prepričati srednje meščanske sojen naj se ne Pridružijo zahtevam po demokraciji, pa je po vsem sodeč ob-Se vkln n Propad. Čilska Cerkev je odločno obsodila represij^ diktature, ni duiovrVL*'1 Pinochetovemu diktatu, naj ne bo maša zadušnica za padlim Fr0s aikom Jorlandom v santiaški stolnici, še več, nadškof Juan Francisco Prazniku naPove,dal, da se ne bo udeležil slavja ob čilskem državnem Zlati lev Poljaku Zanussiju EVA FORNAZARIČ BENETKE — Nagrade 41. beneškega festivala so prav gotovo krepko razočarale vsaj dva režiserja, Pa squale ja Squitierija, ki je na tiskovni konferenci »zahte val«, nagrado za lastno soprogo Claudio Cardinale (po njegovem mnenju najboljša italijanska igralka, ki pa je pasje zaigrala srnjo vlogo v filmu Claretto) in Ga vino Ledda, ki je menil, 'da je edini upravičeni zlati lev tisti, ki ga podelijo Pastirju, torej njemu. Resnici na ljubo je Ledda res odnesel eno izmed toliko stranskih nagrad, ki ob vsakem festivalu mirijo najbolj razburkane duhove. Med ostalimi nagradami, ki nimajo opravka z zlatimi levi, velja omeniti nagrado »Venezia De Sica«, ki jo je Maria Mercader izročila Francesci Contentini, za njen »Pianoforte«. Ker imamo danes na voljo malo prostora, se ne bi ustavljali pri ostalih manjših nagradah in bi kar di- rektno spregovorili o tistih, ki so se vsaj po mnenju žirije najbolje odrezali na letošnjem festivalu. Srebrnega leva je dobil »Sonatine« Micheline Lanctota. Levji kipec iz te žlahtne konine nagrajuje prvenec in drugi film režiserjev. Pupi Avati in njegov »Mi trije« je dobil nagrado za tehnično izvedbo. Na vrsti so bile potem nagrade za najboljšo igralko, prikupno in pridno Pascale Ogier, ki je nastopala v filmu Erica Rohmerja »Noči polne lune«, in za najboljšega igralca Naseeruddina Shaha, protagonista Ghoshovega tPaar«. Posebno na grado žirije je dobil Otar Joselliani za originalno tehniko in strukturo filma »Priljublejni luni«. Najvišje priznanje, zlatega leva, pa je dobil višek vseh kompromisov, se pravi, da je bil film res dober, »Rok Spokojnegdo Snoaca« Christofa Zanussija. O tem bomo še pisali, medtem ko velja omeniti polemiko ob filmu Claretto, ko se je žirija razburila in so nekateri člani prebrali izjavo, v kateri so ostro napadli Squitierijev film, češ da je fašistično delo. • V odnosih Na slovesnem odprtju velesejma v Bariju NADALJEVANJE S 1. STRANI žaška Občina pred kratkim postavila na Krasu samo napise v italijanščini. Tako deželni tajnik Trombetta kot senator Castiglione sta podčrtala, da bo PSI še dalje stala ob strani Slovencem v borbi za narodnostne pravi ce in za odobritev pravičnega globalnega zakona. O postopku za izglasovanje tega normativa je obširno poročal senator Castiglione, ki je pod predsednik senatne proračunske komisije in po nalogu strankinega vodstva od blizu sledi manjšinski proble matiki. Socialisti bodo vsekakor spet urgirali v senatni komisiji za ustavna vprašanja, da bo obravnava zakonskih osnutkov o Slovencih čimprej normalno stekla s ciljem, da bodo vse demokratične sile našle skupen jezik pri sestavi tega zakona. Na srečanju je tekla beseda tudi o položaju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Obe strani sta izrazili vso podporo SSG v prizadevanjih za izhod iz se-’ danje krize ter se domenili za nekatere skupne pobude v korist dopolnitve osimskega sporazuma, kar zadeva izmenjav na področju kulture in znanosti. V popoldanskih urah si je delegacija SZDL ogledala Zadružno klet v Krminu ter se nato srečala s tamkajšnjim županom in s predsednikom goriške Pokrajine Cumpeto. Craxi o vladni gospodarski politiki in o decentralizaciji posegov na Jugu BARI — Predsednik italijanske vlade Bettino Craxi je včeraj v Bariju odprl 48. vzorčni velesejem Levanta, pomembno mednarodno gospodarsko prireditev, ki letos poteka v znamenju posebnega poudarka problemom italijanskega Juga in odnosom z industrijskim Severom. Predsednik Craxi, ki sta ga spremljala minister za promet Signorile in minister za izredne posege na Jugu De Vito, je precejšen del svojega posega posvetil potrebi po premeščanju razkoraka med Severom in Jugom nasploh in nujnosti mednarodnega popuščanja napetosti kot osnovnima pogojema za gospodarsko stabilnost I-talije. Hkrati pa je izkoristil priliko za obračun vladne gospodarske politike na osnovi prvih spodbudnih znakov oživljanja proizvodnje, ki naj bi do konca leta po predvidevanjih porasla za skoraj tri odstotke. Ponovil je tudi že znane podatke o upadanju inflacijske stopnje, ki je dosegla najnižjo raven v zadnjih 12 letih, s čimer je Italija za polovico znižala razliko, ki jo po inflacijski stopnji loči od ostale Evrope. Ko je govoril o senčnem problemu državnega primanjkljaja, ga je označil za »rano italijanskega gospodarstva«, manj katastrofalno pa se je izrazil o brezposelnosti, ki da je bolezen Evrope, kjer Italija ni ne na boljšem in ne na slabšem od drugih evropskih industrializiranih dežel. Za skoraj tri milijone brezposelnih Italijanov pa je dejal, da bodo morali najti zaposlitev v 124 novih strokah, kar — je opozoril predsednik vlade — bo še posebno težavno na Jugu. Po razčlenitvi vladne politike na italijanskem Jugu, kjer bo bistvenega pomena proces decentralizacije in gospodarske integracije z ostalim delom države, je Craxi zaključek svojega posega namenil vprašanju mednarodnih odnosov in pri tem zagotovil intenzivna prizadevanja svoje vlade za premostitev zastoja v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Pomiloščeni Farsetti že doma ■ ■ M»1 j «rt’*'1 m àJKjt ' Paolo Farsetti, ki so ga v Bolgariji po obsodbi na 10 let zapora zaradi vohunstva pomilostili, je prišel včeraj že v Rim, kjer sta ga pričakali sestri (AP) Pred razglasitvijo zmagovalcev Beneškega festivala Med zadnjimi tudi vprašljiv Squitierijev film GOSTILNA »GRČNA IRENA TORBICA BENETKE — Sedimo v hali hotela Excelsior, ki je začasno prirejena za »press-center« in pričakujemo dokončne izide (glej 1. stran) 4L beneškega festivala. Vsi ugibajo in prepričljivo navajajo »gotove zmagovalce«. Mi pa še razmišljamo, nekam neprizadeto, o naslovih zadnjega dne. »Sonatine« kanadske režiserke Micheline Lane-tot, v tekmovalnem sporedu za drugi režirani film, je običajna mladostniška zgodba za mladostnike, v značilnem slogu francoskih najstniških ljubezenskih filmov. Težje je govoriti o Squitierijevi »Claretti«, na glavnem sporedu za zlatega leva, ki je povzročila veliko razburjenja in deljena mnenja med žirijo in kritiko. Neitalijanski člani žirije Alberti, Jevtušenko in Grass so celo zahtevali odstranitev tega filma s sporeda festivala, zaradi odprte apologije Mussolinijevega lika. Ne bi se radi spuščali na tem mestu v ceneno polemiko ali v ortodoksno razlaganje, kaj je in kaj ni fašizem... Vendarle se nam zdi ta pristop do Squitierijevega dela prestrog in neutemeljen. Ne ljubimo sicer Squitierijevega filmanja, zaradi njegovih režijskih prijemov in pretiranega izživljanja pri prikazovanju rmsilja. Toda to je vprašanje njegove etike, odvisno pač od vročega in temperamentnega navdiha tega z vsem in vsemi skreganega imena italijanskega filma. Pravzaprav ravno v tem filmu — se nam zdi — ni prisotnih tistih pretiravanj in ekscesov, ki so tako značilni za ostala Squitierijeva dela. Tu je zgodovinski kontekst skoraj v ozadju, Squi-tieri noče zgraditi nobenega modernega spomenika dučejein osebnosti, njegov» namen je le izpričati svojo strastno zaljubljenost v žensko. Družbeni mit Clarette, ki se iz ljubezni usodno žrtvuje in zasebni mit Claudie Cardinale. Ko mu je bilo sedem let, je videl na letaku okrvavljeno fotografijo ubite Mussolinijeve ljubice. Ta dogodek predstavlja njegovo prvo srečanje z žensko, kot sam pravi, a ne izjavi. Po Vajdovem vzgledu dobi neka televizijska novinarka naročilo za biografski film o Claretti Petacci. Ta na podlagi pričevanja Clarettine sestre Miriam in s pomočjo dokumentarnih filmskih zapisov rekonstruira portret te romantične, malomeščanske ženske, ki je zaljubljena v Mussolinijev mit in je to ljubezen pripravljena izpričati do konca. Padec fašizma, 25. julija 1943, beg iz Rima, zapor v Novari, kjer je zaprta vsa Clarettina družina, zadnje obdobje v D’Annunzijevem Vittorialu na Gardskem jezeru, n vseh teh preizkušnjah raste ta trpeči tragični lik slučajnosti in zvestobe, Festival je zaključil režijski prvenec ruskega pesnika Jevtušenka, »Detskij Sad« (Otroški vrtec), ki avtobiografsko prikazuje njegova moskovska medvojna leta. DAVORIN DEVETAK GRČNA 6/A, NOVA GORICA TEL.: 21-439 Postrežba z domačo hrano, topla in hladna jedila. Se priporočamo cenjenim gostom Ob občinskem prazniku čestitamo vsem našim gostom in občanom Nove Gorice Pred razpravo v Bundestagu o obeh Nemčijah BONN — Vladne in opozicijske stranke se v Zvezni republiki Nemčiji že pripravljajo neparlamentarno razpravo o mednem-ških odnosih v luči odložitve Ho-neckerjevega obiska. Za zahodnonemškega zveznega kanclerja Kohla, ki se mudi na uradnem obisku na Norveškem, pa ne bi smel sk'ep voditelja Nemške demokratične republike Honeckerja bistveno vplivati na mednemške odnose. V to seveda upa tudi opozicijska SPD, ki pa očita kanclerju, da ni postrojil vladnih vrst, ko so razni ministri spregovorili o starih mejah Recha, s tem razburili Varšavo in Moskvo ter preprečili Hone-ckerjev obisk. Močan potres v Srbiji a na srečo brez žrtev BRUS — Včeraj ponoči od 2. uri 45 minut je območje Kopaonika spet prizadel hujši potres jakosti 8,5 stopinje po Mercallijevi lestvici, šibkejši potresni sunki, ki so sledili, so spravili na piano meščane hruške občine in vaščane v Raški, Kursumliji in Aleksanovcu. Epicenter potresa je bil v okolici Brusa, med vasmi Blaževo in Djerekar. Po najnovejših podatkih s terena voda na tem območju ni več uporabna za pitje, zato jo vozijo iz Kruševca in Vmjačke banje. Prva poročila republiškega štaba za civilno zaščito govore o tem, da so številne stavbe na prizadetem območju na novo poškodovane, nekatere pa so se tudi zrušile, kajti kot kaže, marsikod doslej niso uspeli odpraviti posledic potresa pred letom. Hiše, ki bi jih bilo prej še mogoče popraviti, niso več primerne za bivanje. Lju- dje so preplašeni in se enostavno nočejo vrniti v svoje hiše. Iz Blaževa, kjer je pred mesecem začela obratovati m>va tovarna Brusjanka, Tanjug poroča, da je tovarniško poslopje močno poškodovano, čeprav naj bi zdr-žato 10 stopinj po Mercallijevi lestvici. Tudi novo sezidane zgradbe niso povsod zdržale najmočnejšega potresnega sunka. Stanje pa je vsekakor najhujše v občini Brus. Poročil iz vasi, ki jih je potres najmočneje prizadel, še ni. Potres na srečo ni terjal človeških žrtev, nekaj prebivalcev pa je poškodovanih. Domačini se pritožujejo, da bi bile posledice tega močnega potresa najbrž veliko milejše, če bi se v pravem času lotili sanacije po lanskem potresu. Zdaj je škoda večja, ljudje pa so pred zimo brez varne strehe nad glavo, (dd) tovarna obutve in otroških potrebščin p. o. ¥ ciciban 65291 miren pri gorici Ob 9. septembru, prazniku občine Nova Gorica čestitamo vsem občanom. Ugibanja ob nepričakovanem odstopu načelnika generalštaba SZ Ogarkova MOSKVA — Predsinočnja novica, da so zamenjali načelnika generalštaba sovjetske vojske maršala Nikolaja Ogarkova in na njegovo mesto posta vib Sergeja Ahro-mejeva, je včeraj močno odjeknila v tukajšnjih krogih, saj nihče ni pričakoval takšnega razpleta. V zadnjem letu je namreč kazalo, da se je položaj Ogarkova, ki je veljal za enega od strategov modeme sovjetske vojne doktrine, okrepil in da uživa podporo kremeljskega političnega vodstva. Nihče kajpada ne ve zagotovo, kaj je povzročilo najnovejšo spremembo v najvišjem vojaškem vrhu, čeprav hkrati skorajda ni dvoma, da je Ogarkov odstavljen in da dokončno zapušča drugo najbolj vplivno mesto v sovjetski vojaški hierarhiji. V sporočilu za javnost je sicer rečeno, da je do zamenjave prišlo zaradi prehoda Ogarkova na »drugo delo«, toda nihče v tem trenutku ne vidi položaja, ki bi bil enakovreden njegovemu dosedanjemu mestu v sovjetskem obrambnem ministrstvu in ki bi potrjevalo, da njegova poklicna in politična zvezda ni v zatonu. Maršal Ogarkov, ki je položaj načelnika generalnega štaba prevzel leta 1977 in ki je bil tudi eden od prvih namestnikov obrambnega ministra, je bil v zadnjem obdobju v ospredju tukajšnjih dogodkov predvsem po lanskoletni sestrelitvi južnokorejskega potniškega letala, ko je v neposrednem pogovoru s tukajšnjimi domačimi in tujimi novinarji dvakrat odločno branil sovjetska stališča, da je do incidenta prišlo zaradi vohunske dejavnosti južnokorejskega boeinga. Ni čudno, če so zaradi tega nekateri tukajšnji opazovalci odstavitev povezali tudi s tem, češ da bi to lahko bil nekakšen odgovor na dogodke pred letom dni, ko je sovjetska protiletalska obramba tako nesrečno sestrelila potniško letalo in sovjetski zunanji politiki povzročila veliko škodo. Seveda pa je večina vseeno drugega mnenja, da gre v spremembi na vrhu sovjetske vojaške hierarhije za veliko bolj subtilne zadeve, v katerih so bržčas na prvem mestu različni pogledi na sovjetsko vojno doktrino, mogoče pa celo za vlogo vojske v sovjetski politiki, ki je v zadnjem času v medblokovskih odnosih pokazala, da je dokaj nepopustljiva. Maršal Ogarkov je pri tem nasploh veljal za pripadnika »trde linije«, čeprav so nekateri ob pogajanjih Salt-2, na katerih je sodeloval, trdili, da je realist in da trezno gleda na odnose med supersilama. DANILO SLIVNIK renče nova gorica PROIZVODNJA PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV TER PREHRAMBENIH PROIZVODOV Iskreno čestitamo ob prazniku občine Nova Gorica k« Ob novogoriškem občinskem prazniku Novo obdobje odnosov ob meji Pogovor s predsednikom občine Nova Gorica Danilom Bašinom NOVA GORICA — Prebivalci no vogoriške občine praznujejo svoj občinski praznik 9. septembra v spojin na tiste septembrske dni v letu ko se je po porazu fašizma primorsko ljudstvo uprlo novemu, noci stičnemu okupatorju. Množična vsta-ki je zgodovinsko poimenovana »Goriška fronta«, je pomenila odločitev Primorcev, da si sami izbo-lijejo svojo prihodnost, torej narod• nostno in socialno svobodo. . Štiri desetletja so pretekla odtlej ln to obdobje utrjevanja ljudske obla *«. socialnega samoupravljanja je Pomenilo nenehno prizadevanje za hi trejši gospodarski in splošni družbeni fozvoj. Ob občinskem prazniku smo Se zato pogovarjali s predsednikom novogoriške občinske skupščine Da Puom Bašinom prav o tem razvoju, ®. dosežkih ter nalogah delovnih Iju-dl. in občanov novogoriške občine v Prihodnje. Kakšno je torej danes mesto in položaj novogoriške občine, ki spada med večje v Sloveniji in nedvomno med gospodarsko pomembne? »Že nekaj podatkov pove, da je v tem povojnem obdobju občina dosegla izjemen razvoj. Iz kmetijsko zaostalega območja se je namreč razvila v eno najbolj industrijsko razvitih s/ovenskih občin. Vodilna gospodarska dejavnost je prav industrija. Po površini zajema 3 odstotke slovenskega območja, prav tako je delež prebivalcev 3 odstotke, šteje namreč približno 58 tisoč prebivalcev, med njimi pa je zaposlenih skoraj polovica, torej več kot 27 tisoč. Po narodnem dohodku na prebivalca je, po statističnih podatkih izpred dveh let, na 16. mestu med 60. slovenskimi občinami, po družbenem proizvodu pa na 7. mestu. V zadnjih desetih letih se je družbeni proizvod kar za desetkrat povečal. Gospodarski napredek in uspehi se seveda odražajo tudi v dvigu družbenega in osebnega standarda prebivalcev naše občine. To je mogoče ugotoviti že z bežnim obiskom v naseljih, vaseh in mestih, v katerih je zrasla vrsta novih šol, otroških vrtcev, kulturnih dvoran, zdravstvenih domov, pa še cest, vodovodov in podobno. Veliko objektov so delovni ljudje in občani zgradili z dvema občinskima samoprispevkoma in številnimi krajevnimi.« Policentrična usmeritev razvoja v občini, torej ne le razvoj večjih središč, temveč tudi podeželja, je očitna tudi skozi ugotovitev, da se število prebivalcev v manjših, oddaljenih vaseh in naseljih ne zmanjšuje več. Manjši industrijski obrati novogoriških delovnih organizacij so zrasli na Ligu, Cerovem, v Goriških Brdih, Lokovcu nad Čepovanom, Kalu nad Kanalim in še kje. Veliko je bilo storjenega tudi za pospeševanje razvoja kmetijstva na teh območjih. Danes sicer v novogoriški občini ugotavljate, da gospodarstvo ne načrtuje večjih, pomembnejših naložb, razvojnih programov. »Gospodarske delovne organizacije se zdaj res odločajo predvsem za posodabljanje proizvodnje, modernizacijo tehnologije in ne več toliko kot v preteklosti, za širitev zmogljivosti. V prejšnjih letih so namreč veliko vlagale v nove prostore, nove tovarne, ki pa danes ne dajejo rezultatov. Izdelki vrste tovarn so znani širom po jugoslavi ji in izven nje v svetu. Treba je omeniti novo cementarno Salonita Anhovo, ki danes skupaj s staro cementarno že naredi milijon ton cementa vsako leto. Nato Meblo, ki z razvejanim programom izdelkov za opremo stanovanj in poslovnih prostorov spada med najpomembnejše tovrstne proizvajalce v Jugoslaviji. Tu so še Gostolove tovarne strojev, nato Goriške opekarne z novo tovarno keramičnih ploščic in tovarno strešnikov-korcev, pa še Vozila Gorica, Iskra avtoelektrika in številne druge.« V novogoriški občini pa prav v zadnjem obdobju uresničujete vrsto drugih pomembnih naložb. To so večji objekti, ki so pravzaprav skupne jugoslovansko-italijanske naloge iz O-simskih sporazumov in torej dokazujejo, da je sicer že dolgo potrjeno sodelovanje ob meji med dvema državama z različno družbenopolitično u-reditvijo dobilo nove kakovostne razsežnosti. »S podpisom Osimskih sporazmov in seveda z njihovim izvajanjem smo res prešli v novo obdobje odnosov med državama in seveda tudi odnosov, ki jih že dolgo gojimo tu ob meji. Dejansko je res, da vse oblike sodelovanja izkazujejo globoko zavest prijateljstva in želje po utrjevanju tega sodelovanja, ki naj bi bilo in mora biti tudi temelj za razreševanje še odprtih vprašanj v odnosih italijanske večine do slovenske narodnostne manjšine. Glede naložb pa danes lahko že pokažemo očitne rezultate. To je med drugim cesta, ki bo povezovala Goriška Brda z Novo Gorico preko italijanskega ozemlja. Imenujemo jo kar Osimska cesta. Gradnja je v zaključni fazi in predvidoma jo bomo predali namenu v začetku letošnjega decembra. Prav ob občinskem prazniku, danes, 8. septembra, bo slovesnost ob otvoritvi nove hidroelektrarne na reki Soči pri Solkanu. HE Solkan, ki bo vsako leto proizvajala 145 milijonov kilovatnih ur električne energije, bo med najsodobnejšimi pri nas, saj bo brez posadke in daljinsko vodena iz Nove Gorice. Več kot 1,5 milijona kubičnih metrov vode iz akumulacijskega bazena pa bo mogoče uporabljati tudi za namakanje kmetijskih zemljišč na sosednjem italijanskem območju. O tem namreč zdaj že potekajo pogovori. Delovna organizacija prav zdaj obnavlja in posodablja vodno zajetje Mrzlek, iz katerega dobivajo pitno vodo prebivalci Nove Gorice in del italijanske Gorice. Gorica namreč vsako leto dobi več kot 2,5 miljena kubičnih metrov pitne vode iz Mrzleka.« Našteti bi bilo treba še številne druge oblike gospodarskega sodelovanja ob meji, na primer ustanavljanje mešanih podjetij, kooperacije in podobno. Nič manj pomembno za ustvarjanje sožitja med narodi pa ni tudi tisto sodelovanje, ki se sicer ne kaže v velikih gospodarskih dosežkih. Novogoriška občina že vrsto let krepi prijateljske vezi s sosednjimi .slovenskimi občinami v zamejstvu in Italijanskimi. »Da, prav nič manj pomembno ni na primer skupno reševanje številnih problemov novogoriške in sosednje goriške občine. Ustanovili smo več skupnih strokovnih komisij, ki se dokaj redno sestajajo in skušajo najti najprimernejše rešitve. Posebej živo je tudi sodelovanje s slovenskimi občinami Doberdobom, Števerjanom in Sovodnjami. Vrsta naših krajevnih skupnosti je pobratena z občinami onstran meje. Na primer Dobrovo in Medana v Goriških Brdih z občino Krmin, Renče s Štarancanom, Prva-čina z Doberdobom in tako naprej. Številna so srečanja na kulturnem, šolskem, športnem področju. Stiki med prebivalci, tu ob meji, so vsakodnev- vsem delovnim ljudem in občanom ČESTITAJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine NOVA GORICA Kolektiv SOLKANSKE INDUSTRIJE APNA m.« Pogovor zapisala SLAVICA CRNICA IZ NOVE GORICE Iskra Iskra Avtoelektrika n.sol.o. Nova Gorica TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec TOZD Avtoelektričnih vžigalnih sistemov Tolmin TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica TOZD Žarnice Ljubljana TOZD Delovnih sredstev TOZD Odlitki Komen TOZD Komerciala TOZD Inštitut , Delovna skupnost skupnih služ Čestitke delovnim ljudem občine Nova Gorica ob njihovem prazniku Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom mnogo delovnih uspehov te zavaruje triglav zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA s predstavništvi v AJDOVŠČINI IDRIJI TOLMINU Čestita svojim zavarovancem in občanom Nove Gorice ob njihovem prazniku Izidi popravnih izpitov »Že s tremi didaktičnimi ravnateljstvi velike težave, kaj pa bo šele s petimi?« Pogovor z opensko didaktično ravnateljico Lučko Križman Pomanjkanje didaktičnih ravnateljev postavlja v začetku letošnjega šolskega leta pod vprašaj normalno delovanje in upravljanje slovenskih osnovnih šol in otroških vrtcev na Tržaškem. Že v lanskem šolskem letu ni bil položaj mnogo boljši, saj sta za pet didaktičnih ravnateljstev skrbela le dva ravnatelja. Letos bo še slabše: vse šole in vrtce na Tržaškem bo vodila le openska didaktična ravnateljica Lučka Križman. Ravnateljica Križmanova je postala openska didaktična ravnateljica pred štirimi leti. Leto pozneje je morala že prevzeti skrb nad še dvema ravnateljstvema, svetoivanskim in šentjakobskim. »Komaj sem se vpeljala v delo didaktičnega ravnatelja, že sta mi padli na glavo še drugi dve ravnateljstvi,« pravi. »Istočasno vodenje in upravljanje treh ravnateljstev je v bistvu nemogoče, saj se ti v teku šolskega leta nagnete toliko problemov, da jih ne moreš sproti reševati. Tako ti ne preostane drugega, kot da se posvetiš le najbolj nujnim, najbolj perečim in delikatnim. Vse drugo delo, predvsem kar zadeva didaktiko, pa neizogibno zaostane.« Kako je bilo kljub tem težavam v zadnjih treh letih mogoče voditi toliko šol in vrtcev? »Veliko zaslugo za to imajo namestniki, vikarji, ki v obeh mestnih didaktičnih ravnateljstvih nadomešajo rav- natelja. Opravili so zelo pomembno delo, pa čeprav ne morejo sprejeti nase vseh odgovornosti ravnatelja. Poleg tega gre podčrtati tudi doprinos posameznih učiteljev in učiteljskih zborov, ki sami izred*i> požrtvovalno skrbijo za uspešno delovanje posameznih šol.« S katerimi težavami ste se konkretno srečavali? »Težav in problemov je bilo ničko- liko. Že sama razsežnost področja, na katerem delujejo šole treh ravnateljstev, je predstavljala večkrat hudo te žavo. Ko se je pojavil kak problem v šoli v Bazovici ali v Križu, je bilo treba pustiti drugo delo in skočiti na šolo. Odnosi z občinsko upravo so bili večkrat zelo napeti; občinski upravitelji vse prevečkrat niso imeli posluha za naše prošnje. Ko je na primer zbolela občinska postrežnica in je občina ni nemudoma nadomestila, smo morali sami prevažati kosilo iz Bazovice v gropajski vrtec, sicer bi otroci tisti dan stradali.« »Ubadanje s takimi in podobnimi vprašanji kot rečeno krči dejavnost na drugih področjih; na primer v o-troških vrtcih. V vrtcih otroci in vzgojiteljice komaj čakajo, da jih kdo obišče, da jim posveti potrebno pozornost. Le ta je bila iz vzrokov, ki sem jih naštela doslej, preskromna.« Kako pa bo letos s petimi didaktičnimi ravnateljstvi? »S šolskega skrbništva nisem dobila še nobenega sporočila. Ta molk bo po vsej verjetnosti povzročil zamudo ob začetku novega šolskega leta, saj doslej nihče ne ve kako bo z upravljanjem dolinskega in nabrežinskega ravnateljstva.« Šolsko skrbništvo bo moralo namreč najprej imenovati opensko didaktično ravnateljico za ravnateljico tudi teh dveh ravnateljstev (tako bo postala še večja »megadirettrice«, kot ji pravijo italijanski kolegi), šele nato bosta lahko učiteljska zbora izvolila namestnika, ki naj bi nadomeščala ravnateljico. Pouk na šolah in v vrtcih se bo začel v četrtek, 13. septembra: bo dotlej vsa zadeva urejena? M. K. Včeraj so objavili končne rezultate popravnih izpitov na šoli za vzgojiteljice, na trgovskem zavodu »Žiga Zois« ter na oddelku za geometre. Izdelali so: ŠOLA ZA VZGOJITELJICE: 1. razred: Erika Cibic, Sara Gruden, Katia Leghissa, Bogomila Pertico, Irene Radetič. 2. razred: Tanja Cacovich, E lena Lorenzi, Emanuela Zuban. Ena dijakinja ni izdelala. TRGOVSKI ZAVOD »ŽIGA ZOIS«: 1. Ar.: Nataša Pertot, Tanja Orditi. Dve dijakinji nista izdelali. 1. B r.: Tanja Antoni, Elena Carli, Katja Daneu, Sergij Luxa, Tamara Pecchiar, Tiziana Perini, Massimiliano Renar, Lara Scuka, Roberto Škerla va j, Kristina Stopar, Claudia Stufaci j, Cristina Vatovec. 2. A r. : Elena Gruden, Stefania Marsich, David Pregare, Tania Stefani. 2. B r.: Dimitrij Danieli, Egon Emili, Tanja Pelos, Maurizio Pettirosso, Nataša Smotlak, Boris Stopar. Ena dijakinja se ni javila k izpitom. 3. A r.: Paolo Busan, Lisa Ciuk, Nataša Grahonja, Aleksi j Kralj, Alessandro Leban, Viljam Lorenzi, Alberto Zanič. En dijak ni izdelal. 3. B r.: Darij Antoni, Saša Ban, Elena Del Gobbo, Andrej Gruden, Walter Olenik. Katja Regent, Lara Strahi, Boris Žerjal. 4. B r.: Marco Gruden, Irene Hebar. Dva dijaka nista izdelala. ODDELEK ZA GEOMETRE: 1. r.: Marco Cuprin. En dijak ni izdelal. 2. r.: Marko Pahor, Emanuela Sacelli, Franco ZetUn. , 3. r.: Aleš čok. En dijak ni izdelal. 4. r. : Niko Klanjšček, Andrea Pahor- CGIL obsoja Pinochetovo nasilje Zadnje tragične in na žalost ponavljajoče nasilne represije, s katerimi skuša Pinochetov vojaški fašistični režim zatreti civilni in demokratični ljudski protest, ne smejo ostati le v kronikah dogajanja. Tako poudarja tajništvo CGIL iz Trsta, ki ostro obsoja te dogodke in izraža vso svojo solidarnost demokratični opoziciji, ki se zoperstavlja represivnemu režimu, ki je v Čilu poteptal demokracijo in uničil gospodarstvo. Tržaški de lavci opozarjajo vse demokratične sile na brutalnost Pinochetovega režima in zahtevajo, da bi vse demokratične države politično in gospodarsko osamile vojaško in fašistično vlado Čila. Umeščen novi odbor Trgovinske zbornice Pred dnevi je bil s preprosto proslavo umeščen odbor Trgovinske zbornice v svoji novi sestavi. Ob tej priložnosti se je predsednik Tombesi zahvalil tistim članom, ki so zaključili večletni mandat in z željami po dobrem delu sprejel nove predstavnike odbora, ki so: Potnic co za zunanjo trgovino, Dei Rossi za notranjo trgovino, Bukavec za Kmečko zvezo, Gropaiz za špediterje in Fabricci za predstavnike delavcev. x Na seji je predsednik Tombesi odboru poročal O razvoju pobude Trgovinske zbornice, s katero se namerava v Trstu ponovno aktivizirati terminsko pogajanje za kavo pri ponovno ustanavljajoči blagovni borzi. Če bodo premeščene začetne ovire za delovanje borze in se bo postopek za njeno akti-vizacijo odvijal normalno brez zaplefljajev, se bo naše mesto lahko pohvalilo na državni ravni s takim instrumentom, Iti bi po mnenju operaterjev moral poživiti trgovino s kavo. Odbor Trgovinske zbornice je nato med drugimi pobudami potrdil, da bo z neposrednim sodelovanjem in finančno podporo podprl iniciativi, ki jih bo priredila ustanova mednarodnega velesejma iz Trsta: 2. razstavo morja in 1. jesensko razstavo. NADOKNADENJE ŠOLSKIH LET skrajšanje ali menjanje učnih tečajev Začela so se vpisovanja za: - LICEJE - UČITELJIŠČA - GEOMETRE - VODJE SKUPNOSTI ISTITUTO SCOLASTICO »G. FERRARIS« UL. SANTA CATERINA 7 — TRST — Tajništvo telefon: 62456 (umik 10.00 — 12.00 ter 16.30 — 19.30) V ponedeljek javna skupščina v Tržaški ladjedelnici Sv. Marka V ponedeljek, 10. septembra, bo ob 9. uri v veliki jedilnici Tržaške ladjedelnice Sv. Marka odprta javna skupščina, na katero so prireditelji povabili tudi zastopnike deželne in krajevnih uprav in ki bo v bistvu pomenila triurno stavko delavcev tega obrata. Da bi javnost seznanili z razlogi in cilji te manifestacije, so zastopniki vodstva tovarniškega sveta in pokrajinskega sindikata kovinarjev FLM včeraj v Časnikarskem krožku priredili tiskovno konferenco, na kateri so poudarili, da problem tržaške ladjedelnice ni več samo stvar tistih, ki so v njej zaposleni, temveč vsega prebivalstva in zlasti krajevnih uprav, parlamentarcev, strank in družbenih sil sploh. Ponedeljkova javna skupščina bo tako podrobno osvetlila porazen položaj, v katerem se je znašlo ladjedelništvo in še posebej tržaški arzenal. Predstavniki zaposlenih bodo po ja snili svoje odklonilno stališče do načrta družbe Fincantieri in torej do vladne izbire, po kateri naj bi v najkrajšem času prišlo do odprave jav- nega industrijskega sektorja v Italiji, hkrati pa bodo razgrnili svoje konkretne in uresničljive predloge za oživitev ladjedelništva v okviru splošne pospešitve pomorskega prometa. Težak položaj v tržaški ladjedelnici prihaja najbolje do izraza v dejstvu, da je te dni že tretjič letos v teku dopolnilna blagajna, ki se po 52 tednih avtomatično spremeni v izredno dopolnilno blagajno, ta pa je v bistvu hodnik, ki pelje naravnost v d ra stično zmanjšanje organika zaposlenih. Po podatkih z včerajšnje tiskovne konference bo do kanca novembra v dopolnilni blagajni že 500 delavcev tržaške ladjedelnice, tako visoko število pa bo onemogočilo rota- cijo, ki se sedaj vrši vsakih 14 dni. Zaostritev delavskega boja, ki sicer ni prenehal že od lanskih stavkovnih gibanj, ki so dosegla vrh z odprtjem ladjedelnice za prebivalstvo, ima v biftvu en sam, več kot upravičeni cilj zagotoviti delo, ki ga °D politični volji in ustreznem finančnem kritju ne bi smelo manjkati. Tržask ladjedelnica je obrat za popravilo i predelavo ladij in za posebne ladijsk gradnje, za katere bi morala imc ekskluzivo in ki je ustanova ®l .r* več pripravljena priznati. Popravi ladij je namreč dokaj nedonosno del . z zelo majhno dodatno vrednostjo, tržaškemu obratu ne more zagotovi preživetja. Včeraj zaključili seminar za učitelje Z drugim ciklusom predavanj se je včeraj v Kulturnem domu seminar za učitelje. Predavatelji so ponovili predavanja iz didaktike, gla® ne in telesne vzgoje, le da so predavanjem sledile druge skupine učitelj6 ■ Jubilejni 20. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem se bo nad 1 jev al v torek, 11. septembra, z uradnim odprtjem, ki bo v veliki dvoran* Kulturnega doma. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Koludrovica in Repnič delno ohranila nekdanji videz Koludrovica KOLUDROVICA, v Koludrovici, ko-liidrovškd, Koliidrovčani, it. COLLU-DROZZA, 1971: 40 preb., 1981: 66 preb. Nadmorska višina 278 m. Sklenjeno naselje ob vznožju osrednjega kraškega hrbta, 150 m vstran od pokrajinske ceste Zgonik - Salež, do katere vodita dva odcepa. Bližnje vzpetine so na s. Čuk (358 m) in Jaro vce, na sv, pa Volovnjek (469 m), Celivec (463 m) in Brdo (389 m). Večje ledine so tu Dol, Dušca, Poljane, Sir niče. Na njih se pridela največ grah, fižol, in bučke, kar gre delno tudi v prodajo v Trst, ter peso za krmo. Na istih območjih kot njive so vinogradi. Nasadi so urejeni po sodobnih vinogradniških načelih. Največ je grganje, malvazije in refoška. Vino prodajajo doma na osmici in gostilnam. Na opuščenih njivah je vse več travnikov. Po kraških gmajnah na bližnjih vzpetinah še pasejo živino, ki je je za ok. 30 glav. Poglavitno drevje v gozdovih je hrast, jesen in črni gaber, medtem ko je v Jarovcah precej visokoraslega brina. Med zadnjima vojnama je prodaja lesa marsikatero domačijo rešila dolgov. Zdaj uporabljajo drva večinoma za kurivo. Nekdaj so tudi nabirali gobe za prodajo. Danes je vse bol j pomembno cvetličarstvo, ki se je začelo razvijati že pred zadnjo vojno. Tedaj so gojili zlasti koprivnice, ki so služile za izdelovanje bičev. Na vrtovih goje tulipane, vrtnice, garbare in krizanteme pa v sodobno oprem 1 jenih toplih gredah. Vse domačije imajo še vodnjake, čeprav je bil pokrajinski vodovod napeljan že leta 1949. Vodo ima še kal Rekiknica, kal Ilovica pa je suh. Kamnite nadstropne hiše so večinoma grajene na ključ. Zadnja stran gospodarskih poslopij je obrnjena proti severu, tako da je dvorišče v zavetrju. Nekatere hiše so obnovljene, nekaj pa je novih. Dve družini se ukvarjata samo s kmetijstvom, medtem ko je v ostalih kmetovanje le dodatna dejavnost. Aktivni so večinoma zaposleni v trgovini, industriji ter v uradih. V vasi je pil s starim kipom. Tu raste več sto let star navadni koprivovec. Od tod dama je Alojz Budin (1904-1960), borec za narodnostne pravice Slovencev, tajnik KP v Trstu, na drugem tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora, po vojni urednik Soškega tednika. Trije vaščani so umrli v koncentracijskih taboriščih, eden pa v boju. Njihova imena so navedena na občinskem spomeniku v Zgoniku.. Skupno je dal kraj 11 partizanov, 12 oseb pa je bilo v internaciji. Leta 1942 so v Koludrovico vdrli fašisti in od- gnali vse moške. Brez pogostejših značilnih priimkov. Repnic REPNIČ, v Rčpniču, od Rčpniča, Repničani, ljudsko Rčper.č, Rčpenčni, it. Rupinpiccolo. Nadmorska višina 297 m. 1971: 125 preb., 1981: 154 preb. Gručasto naselje na severnem robu bazovsko-nabrežinskega podolja od pokrajinski cesti Briščki - Zgonik, s katere se tu oddele krajevne ceste mimo Zagradca v Repen ter preko Proseške postaje na Prosek. Na s. se do državne meje dvigujejo vzpetine Gradec (400 m), Završek (368 m), Ka-mičelo ali Kamječelo (419 m), Pori veliki vrh (439 m), Nadpeč (493 m), Piščanci (514 m) in Volnik (546 m), na sv. pa Vižmanj (439 m), Kosmateč 502 m) in Goli vrh (513 m). Večje kraške doline so Riselce na jz., Draga na z., Pogance na s., Dušce na sz. in Peč na sv. Tu se ob večjem deževju pojavi površinski potok. Njive so z izjemo jv. dela obkrožale nekdaj celotno vas. Danes so se ohranile predvsem na z. na ledinah Dol ge njive, Ograde, Zlavišče, Dušce, Brdnice ali Zabarednice. Njivice v vrtačah so se ohranile še na Završku. Prevladujoči, pridelki so krompir, povrtnine in cvetlice za prodajo na tržaškem trgu. Po zadnji vojni so nekaj let pridelovali tudi ječmen, o-ves, rž in ajdo. Na revnejših tleh so travniki, ki so zarasli nekdanje njivske površine. Dokaj razvita je mlečna živinoreja (ok. 60 glav živine) z oddajo mleka v zbiralnico, medtem ko je vinogradništvo skromneje razvito, vino pa se uporablja le na domu. Mnogi celo kupujejo grozdje, da si povečajo pridelek. Med trtami in ob hišah je nekaj češenj in orehov. Vzpetine Zeknje, Draga, Veliki vrh in Sele porašča gozd. V njem prevladuje hrast in črni gaber, v vrtačah pa beli gaber. Drva se delno u-porabljajo za kurjavo. Med divjadjo so prisotni zajci, sme, lisice, medtem ko jerebic skorajda ni več. Hiše so večinoma nadstropne, od katerih sta dve še kriti s skr la mi. V kraju je lepo izdelana vaška Štirna iz leta 1861 ter več kalun. Skupno daje Repnič videz tipičnega kraškega naselja. Nekaj novih bivališč družinskega tipa je nastalo na robu vasi, v prenovljene pa se je večinoma vselilo italijansko prebivalstvo. Gospodarskih poslopij je vse manj, ker jih preurejajo v stanovanja. Leta 1948 so v Repnič napeljali pokrajinski vodovod. Od nekdanjih treh kalov Pogance, Pri kaliču in Peč ima le slednji, ki je precej oddaljen od vasi, še nekaj vode. Elektriko so dobili leta 1951. Do 1973 so v bližani obratovali štiri6 kamnolomi, ki jih je upravljalo brežinsko podjetje. Od nekdanjih1! gostiln, je danes odprta le ena. P -e kamnolomov pa je tu delovala oljčna stiskalnica, ki so se je P® že vali tudi oddaljeni kmetje. *6 t mleka, ki so ga ženske nosile v je bilo v Repniču več apnenic J plene), v katerih so pridobivali apno. Tik pod krajem potekata n vod in plinovod. 1318- Repnič se prvič omenja leta Konec 19. stol. je bilo nekaj izs6 . r_ v Severno Ameriko, v času gospo" ske krize ok. 1930 v Južno ^me prva leta po zadnji vojni pa v A . li jo. Po zadnji vojni je nekaj cas . s tajalo kulturno društvo Volga x so vaščani vključeni v vscobcin društva. Na Glavici je stalo P -j. dovinsko gradišče z dvojnim o jem. Tudi vrh Gradca so os^ank'j2el re poselitve. V kraju se 3e . »ja! partizanski pouk leta 1944 pri ge_ narjevih. Med NOB je imel kr J^ dem žrtev, na katere spominja sp v nik vsem padlim v občini, ki s f Zgoniku. Od toda doma je organ ^ partizanskega gibanja na I>rirn0u;a,vil Anton Milič - Marko, ki ? 2000 svoja vojna doživetja v knjw. .ea, km od Kragujevca do KraguJ41 Najpogostejši je priimek Mih • Za rešitev številnih odprtih problemov KGS bo sklicala sestanek med podpisniki sporazuma o razlastitvah za hitre ceste Predstavniki Kmečke zveze, Konzorcija razlaščencev Naša zemlja in Slovenske kulturno gospodarske zveze so včeraj na ožjem sestanku s predsednikom Kraške gorske skupnosti proučili trenutno stanje razlastitvenega postopka, ki je povezan z gradnjo hitre ceste v tržaški pokrajini; Sestanek je bil potreben, ker je bilo treba proučiti nastali položaj, ki marsikoga od neposredno prizadetih ne zadovoljuje. Slišijo se številne Pritožbe, ker se podpisani okvirni sporazum v marsičem ne izvaja, tako da je vrsta nerešenih vprašanj. Med temi gre predvsem omeniti še yedno ne povsem razčiščeno vpra-0-mje hiš v Rovtah, ki jih bo treba porušiti za gradnjo nove avtoceste. Največje pritožbe pa prihajajo zaradi vprašanja odškodnin, ki se je foočno zapletlo po znani razsodbi tista vnega sodišča, ki je razveljavilo dotedanje predpise o izračunavanju odškodnine za razlaščeno zemljo. Zgodilo se je, da ponekod (kot na Pf- v tržaški občini) razlaščenci še n|so prejeli niti predujma na odškod JPne, čeprav jim je bisa zemlja razlaščena že dolgo od tega. Drugod so prejeli nizke akontacije in čakajo še preostali del odškodnine. V pomanjkanju zakona je torej vprašanje odprto, kljub temu pa ob stajajo možnosti za pozitivno rešitev. Obstajajo namreč interpretativne o-krožnice, na osnovi katerih bi se dalo premostiti pereči problem. Potrebno bo torej ponovno nastopiti pri družbi AN AS in doseči spoštovanje sporazuma, ki med drugim po eni strani omogoča gradbenim podjetjem, da nemoteno opravljajo predvidena dela, po drugi pa ne daje več potrebnih garancij prizadetim lastnikom glede izplačevanja odškodnine. Poleg tega je še vedno odprto vprašanje škode, ki jo je na Proseku in v Križu povzročila in še povzroča uporaba razstreliva, ki se ga poslužuje podjetje Sacef za kopanje avtocestne trase. Pri tem ni moč mimo dejstva, da omenjeno podjetje sploh še ni čutilo potrebe, da bi si ogledalo škodo, ki so jo utrpela razna poslopja v obeh vaseh, pa čeprav so prizadeti škodo javili pred več meseci. Doslej s tu ostali neuresničeni tudi tisti točki okvirnega sporazuma, ki govorita o sklicanju pokrajinske konference o teritoriju in o potrebi po primernih posegih s strani države in dežele za ustrezen družbenogospodarski razvoj kraškega teritorija ; v tem okviru se je deželna uprava obvezala za primerne posege v korist kmetijskih dejavnosti, kar pa je doslej ostalo neuresničeno. To so le nekateri problemi, ki jih bo treba v kratkem razčistiti. Zato se je predsednik Kraške gorske skupnosti obvezal, da bo sklical sestanek med vsemi podpisniki sporazuma, ki so ga meseca decembra leta 1982 podpisali deželna uprava F JK. KGS, občine Trst, Repentabor, Zgonik, De^ vin - Nabrežina in Dolina ter sindikalne organizacije kmetov in razlaščencev, med katerimi tudi Kmečka zveza in Konzorcij Naša zemlja. Praznik upokojencev Na vrtu bivše gostilne Miniussi v U!. Scoglio 195 bo danes popoldne tradicionalni praznik upokojencev. Priredi ga sekcija sindikata SPI CG IL za Školjet. Seminar za dirigente otroških zborov Včeraj se je v Dijaškem domu začel seminar za vodenje otroških pevskih skupin in zborov. Seminar je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev, udeležujejo pa se ga dirigentke otroških zborov in učiteljice Sporazum o raziskovanju ambienta in meduz Ob zaključku seminarja o ambientu in meduzah je bil sklenjen sporazum o sodelovanju med UNEP, Laboratorijem za morsko biologijo in po-sobno sekcijo CIMAM (mednarodni sredozemski center za ambient — me-duze). Namen pobude je raziskovanje v sodelovanju z državami tretjega sveta in izmenjava strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji meduz v okolju. Z iniciativo bo deovanje Laboratorija za morsko biologijo ponovno doseglo mednarodno raven, v to dejavnost pa bodo s skupnim delom vključene tudi različne mestne institucije. Na Proseku in Konto velu pomazali cestne table Tržaška občina jih je pred kratkim postavila samo z italijanskimi imeni vasi 1 PROSI K frazione di TRiESl E eJW ” O Kdaj se bo tržaška občinska uprava resno lotila stanovanjske politike? KSPntovei frazione di TRIESTE i ' > § I.WlàV*' 1 J^šnjo noč so neznanci na Pro-.ku in Kontovelu pomazali nove ce-’l<‘ table, ki jih je tržaška občinska rava šele pred nekaj dnevi posta-jj* a na pokrajinski cesti od Križa do v a’*"v, kajpak samo v italijanščini, ch.^- izjavam župana Ri- ettija ùi raznovrstnim obvezam o , čuvanju slovenskega prebivalstva raških vasi. Metod nočnega mazanja cestnih ta-Ve ^veda ne moremo odobravati, . "dar ne moremo mimo ugotovitve, (|(j So tudi te akcije tako ali drugače j,!r najbolj zanesljivo orožje, da uk *lrc^'’ da bi se tovrstne mazaške 4* Ponavljale: postavi naj dvoje-ga.‘j Papise in nič več se ne bo do-ny a °’ da bodo morali neznanci sa-*Prevajati« imena vasi. ^a*ite na goljufa! iavT?ntfr za ra*da se je s svojimi dosežki uvrstilo Primorje - export med vodilne delovne organizacije v obmejni blagovni izmenjavi z Italijo in v veliki meri je tudi njegova zasluga, da je postala obmejna blagovna izmenjava kvalitetnejša in usmerjena predvsem v sodelovanje industrije dveh sosednjih držav. Želimo si, da bi postala obmejna blagovna izmenjava z Italijo vzor za organiziranje obmejne menjave med drugimi državami sosedami Jugoslavije«. Slovesnosti ob 35-letnici delovne organizacije Primorje - export in začetka blagovnih izmenjav med obmej nimi območji Jugoslavije in Italije, se je udeležilo nekaj sto gospodarstvenikov iz obmejnih krajev obeh držav. Med njimi so bili tudi slo ven ski operaterji. Omenimo naj predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vita Svetino, pa zastopnike Tržaške kreditne banke in Kmečke banke iz Gorice. Med gosti so bili tudi predsednik izvršnega sveta (vlade) Slovenije Dušan Šinigoj, sekretar predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije Miha Ravnik, predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Slovenije Marko Kosin ter predsednik trgovinske zbornice iz Gorice Delio Lupieri. MARJAN DROBEŽ • V Gradežu bodo v ponedeljek odprli nov področni sedež združenja Conf-commercio. Slovesnost bo v prostorih v Ul. Venezia 4/a, ob 19.30. Včeraj so objavčli izide popravnih izpitov na treh slovenskih višjih srednjih šolah, na gimnaziji-liceju in na obeh trgovskih šolah. Izdelala je veli ka večina dijakov, nekateri so bili zavrnjeni, nekaj dijakov pa se na popravnih izpitih niti ni predstavilo. Po posameznih šolah so izdelali sledeči dijaki: Gimnazija licej »Primož Trubar«: Barbara Babič, Emanuela Bassini, David Bresciani, Dušan Cossutta, Walter Princi, Ferruccio Porta, Iva na Roner, Andrej Bolčina, Mauro Cociancig, Igor Ciglič, Igor Cotič, Barbara Marassi, Dimitri Roner, Bo ris Rebec, Ugo Tomšič, Marko Vrto vec, Myriam Klanjšček, Igor Loko nič. Trije dijaki so bili zavrnjeni. Trgovska strokovna šola »Ivan Can kar«: David Fabi, Katja Frandolič, Milojka Juren, Francesca Lo Grasso, Nadja Marassi, Alenka Pahor, Jož ko Radetti, Janez Contin, Irma Hu mar, Aleksander Kosič, Marina Le ghissa, Daria Makuc, Bogdana Ma raz, Rudi Pintar, Robert Cotič, Klavdija Terpin, Šimom Terpin. Ena dija kinja je bila zavrnjena, en dijak se ni predstavil na izpite, eden pa je bil odsoten zaradi bolezni in bo zato izpite lahko polagal naknadno. Tehnični zavod za trgovino »Žiga Zois«: Peter Cej, Ingrid Cotič, Karin Danieli, Pavel Durčik, Andrej Pacar, Ivo Spazzapan, Robert Tabaj, Vlasta Terpin, Ivan Laurenčič, Jože Pacori-ni, Martina Baldan, Andrej Bavčar, Erik Bensa, Barbara Cerv, Marjan Cijak, David Grinovero, Helena Hu mar, Matijaž Terčič, Matej Terpin, Igor Gulin, Robert Lakovič. Ena dijakinja je bila zavrnjena. Danes slavnostna seja OS v Novi Gorici V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes ob 10. uri slavnostna seja občinske skupščine, ob občinskem prazniku. Po končani slavnostni seji bodo u-deleženci odšli še na gradbišče HE Solkan ter formalno izročili namenu novi objekt, kjer so v četrtek že pognali prvo turbino. Nesreča v Ronkah Pri padcu z motornim kolesom na križišču med Ul. D’Annunzio in S. Lorenzo v Ronkah, se je včeraj, ob 13.30 hudo ponesrečil 42 letni Luciano Tognon iz Ronk. Ul Campi 21. Najprej so ga posp emili v tržiško, nato pa v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti č0 dni. Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici poziva vsa društva, ki nantf' ravajo uporabljati telovadnico v sc zoni 1984-85, naj se udeležijo skupfjC' ga sestanka, ki bo v ponedeljek, 1*] t.m., ob 20. uri v telovadnici Kultur" nega doma. ^ kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Carmen story* Režija Carlos Saura. VITTORIA 17.30-22.00 »Ansia eroica«. Prepovedan mladini pod l"' letom. CORSO 18.00-22.00 »Blastfighter " Combattenti di fuoco«. Prepovedi mladini pod 14. letom. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Rebek. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Venti«. Nova Gorica in okolico KULTURNI DOM (Pula po Puli 8<)’ 20.30 »Balkanski špijon«. Re&P Božidar Nikolič in Dušan Kovač vič. n« SOČA 18.30 »Črni pesek« in ob 22-»Patricia«. SVOBODA Danes zaprto. „ DESKLE 19.30 »Detektiv Harieta per«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38. Telef°n' 842-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČC Rismondo, Ul. Toti. Telefon: 72-7u ' Pri Magrinu v Sovodnjah hranijo star dokument Več kot dvanajst let je Mihael Lukmann služil cesarju pri brambovskem bataljonu ; -vwkwfxji'fc" V/V/« «v -p * ** *yZ,> ' ***** I irHi ^ ,♦ */m/*»»**** **» • 4—. m. »*n ■ A-fi; #.<*» / >y>-/ V * *•.,* ■to* •' y*šA.-v&- " **. * /*r**ym» -taft* t«- ,.A'**.*4*t /■*■,. >wt» y»«£ ^*.«1 -f/ «tri» :<*#»> Jt X« .«£*«♦ 't/f t. ^ T -■» /♦* te ^ «w&f>i8 ‘ *«. -.«*.• 4 ***> v l*»' zSČS^ ' y*<*y4*s* «W* » til •» Web»* IWWW ‘ M»' rt —4»*~-•;•■—— .... • ....... rf^ìtitr-érm* * Af <*SS* S{ 4"'S v,*. tv Publika je bila zadovoljna s priredbo Goriškega poletja Samo dober streljaj daleč na »so yodenjski« strani Vipave v Vasi, se je rodil leba 1843 v kmečki hiši Mihael Lukmann stari oče današnjih gospodarjev kmetije in hiše pri Magrinu. Hiša stoji v Ul. 24. maja na štev. 34. Tu živi eden dedičev, Franc Lukman, ki skrbi za delo na kmetiji in v vinogradih. Pridela dobro vino za kar je tudi letos na sovodenjski razstavi Prejel dve nagradi. Franc zna marsikaj povedati o svoji družini in vasi. Stari oče Mihael je imel tri sinove in hčer. Umrl je konec prve svetovne vojne. Zanimiv je dokument »Odpust iz deželne hrambe« izdan 31. dec. 1876. V dokumentu je v lepi slovenščini, na prvem mestu, in v nemščini tako zapisano: »Lukmann Mihael roj. 1. 1843 v Savonjach, okraju Gorica, deželi Primorje, vere katoliške, po stanu neocenjen, je služil pri peškim (peš) pol ku št. 22, 10 let, 9 mesecev, 23 dni, kakor Pešec, potem pri dez. bram. Bataljon (deželno brambovski bataljon) št. 74 kakor voznik 2 leti mesecev — dni —, torej vsega skup 12 let, 9 mesecev, 23 dni, zvesto in častivredno (častivredno) udeležil se vojske 1866 v Italiji in bil za junaštvo izkazano v bitki pri — poslvaljen s — voznik Lukmann Mihael ima pravico nositi vojno medaljo. Ker je voznik Luk mann Mihael postavni vojni dolžnosti popolnoma zadostil, za to se on z dnem 31. decembra 1876 iz deželne hrambe odpušča ter mu se po 39 vojne postave za službo dobro opravljeno podeljuje le to pismo. Gorica, dne 31. decembra 1876«. Razen zgodovinskih podatkov, ki jih tu najdemo in na katere se lahko zamislimo glede življenja naših prednikov, je le ta dokument lep in vzoren primer uradne listine, ki dokazuje spoštovanje do podložnega naroda, navadnega državljana in njegovega materinega jezika. Vse to pred več kot 100 leti. Iz arhiva OZEG (Odsega za Zgodovino in Etnografijo pri ljudski knjižnici »D. Feigel« — Gorica). Z. V. Trg pred Kulturnim domom v Novi Gorici je spet prazen. Petnajst dni po zaključku Goriškega kulturnega poletja. prireditve, ki je razživela središče mesta, nanj spominja le še z otroškimi slikami prekrit trg in skulp turi — bika, ki ju je naredil Novogoričan Klavdij Tutta. Toda šele v teh dneh, rešeni skrbi in z urejenimi vtisi, so lahko dogajanje ocenili tisti, ki vanj niso bili vključeni le en teden, ampak celo poletje: predstavniki organizatorja, Skupnosti krajevnih skupnosti Nova Gorica, in oblikovalcev programa, Glasbene mladine, društva za vizualne medije Praska in Zveze kulturnih organizacij Nora Gorica, so na skupnem sestanku ocenili, da je tudi letošnja prireditev ohranila za snovo, ki poudarja nekonvencionalnost ustvarjalnih oblik in se hkrati vključuje v prostor. S tem so letošnji poletni kulturni dnevi v Novi Gorici ohranili značilnost lanskega, prvega poskusa take prireditve, ki so se je domislili in organizirali mladi, povezani v Glasbeno mladino Nova Gorica. In tudi letos je pretežni del organizacijskih skrbi in izvedbe programa slonel na mladih. Tako naj tudi ostane, da bodo poletni dne ni zaživeli s polno ustvarjalno energijo, pa čeprav se bo vse skupaj marsikomu zdelo nenavadno in čudno. Tako je bilo letos sprejeto oblikova- nje Valentina Polanska Atona. Ta koroški ustvarjalec je iz odpadnih materialov, ki jih je našel v mestu, oblikov objekta in ustvarjal estetske prostore, ki jih je spreminjal, projekt (mnogi so ga imenovali smetišče) pa je zaključil z opozorilom na ekološki problem. Precej negativnih besed je sprožila tudi akcija treh mladih Novogoričanov, ki so preslikali betonsko steno kulturnega doma. In vendar je bil to upor proti betonu. Prijetna norost je bil performance Line Busov, priznane jugoslovanske ustvarjalke z Opatije. Nova je bila tudi zamisel Kulturnega društva Li pa Šempas, ki je priprainla dva večera pogovorov o arhitekturi in duševni kulturi, povezana z ogledom mesta. V glasbenem delu dogajanja je bil zanimiv podokniški večer novogoriškega Komornega zbora, ki je razveselil prebivalce betonskih Ledin s pevskim pohodom med bloki. BERITE Novi Matajur Ljubljansko poročanje o šoli France Bevk v eni naših prejšnjih številk smo objavili članek, ki ga je ravnatelj Gorškega muzeja v Kromberku ter zgodovinar Branko Marušič napisal o brošuri, ki je izšla ob priliki poimenovanja slovenske osnovne šole v Pevmi po Josipu Abramu. Branko Marušič je v Književnih listih ljubljanskega Dela objavil tudi članek, v katerem poroča o podobni publikaciji, ki je izšla v letošnjem juniju v Gorici °b priliki poimenovanja slovenske osnovne šole France Bevk v jugovzhodnem delu mesta. Drugo letošnje poimenovanje osnov-ne šole v goriškem zamejstvu so o-Pravili sredi junija, ko so šolo v Uli-ci Vittorio Veneto (jugovzhodni predel mesta) v Gorici svečano poimenovali pisatelju Francetu Bevku. Tudi za *° priložnost je izšla izdaja, ki je s sy°jimi 140 stranmi manjši Bevkov Dornik, hkrati pa prav primemo se-zPonja bralca z razvojem slovenskega s°lstuo v Gorici v zadnjih sto letih. U- *ednik publikacije je Marko Wal-ritsch, danes gotovo najbolj marljiv faziskovalec zgodovine goriškega za mejskega prostora. Izdajatelj je od ,or za poimenovanje šole, knjižica je “°0ato ilustrirana in opremljena s krQjšim povzetkom v italijanščini. 9 Pisatelju Bevku govore naslednji °bjavljeni prispevki. Najprej zapis o ’jradnem postopku, ki je spremljal poimenovanje šole. Učiteljica Mariza ®rat je napisala članek »France evk in njegov pisateljski svet«. Iz •rnejšj je delež Marijana Breclja Jfevkovo leposlovno delo med Italija Rl<<- v njem pisec analizira prevode eyka v italijanščino. Posebej se zaffavi pri prevajalcu Eziu Martinu, 1 Pa s svojimi prevodi ni imel veliko reče pri založnikih. Bevku so posve ent tudi spomin staroste goriških sionskih šolnikov Huberta Močnika. S iem se Bevkov del v publikaciji konča in je tako preostali prostor odmerjen predvsem osrednjemu članku urednika Waltritscha »Eno stoletje sloven skega osnovnega šolstva v Gorici«. Članek šteje preko 70 strani in z njim avtor dopolnjuje podobo zgodovine goriških slovenskih osnovnih šol, ki jo je prikazal leta 1982 v prav tako priložnostni izdaji, ko je bila osnovna šola na Livadi, v severnem delu Gorice poimenovana po pesniku Župančiču. Pisec je posebno pozornost odmeril slovenskemu zasebnemu (društvenemu) šolstvu v Gorici, saj je v odločilni meri pripomoglo k slovenskemu izgledu mesta v letih pred prvo svetovno vojno. Članek je nastajal na podlagi različnega gradiva, tudi arhivskih virov. Ponovno lahko zapišemo, da pomeni izdaja važno kulturno in osveščeval-no dejanje. Vendar pa nekaj le greni občutek zadovoljstva. Iskanje in potrjevanje svoje izvirne slovenske identitete je gotovo temeljno izhodišče vsakodnevnega življenja slovenske manjšine. Narodno istovetnost pa nam v največji meri potrjujejo prav priimki in imena, pisana v izvirni slovenski obliki. Goriška po Bevku poimenovana šola je slovenski zavod s slovenskimi učitelji in učenci. Priimki, s katerimi so učitelji navedeni v izdaji, takega slovenskega značaja šole ne dokazujejo. Na podobne ugotovitve naletimo tudi, če listamo po izvestjih slovenskih zamejskih šol (ali telefonskih imenikih). Manjšinec s poitalijančenim priimkom ne more polno potrjevati svoje narodne pripadnosti in je zato lažje plen tihe, zato pa bolj nevarne asimilacije. Listanje po brošuri nas navaja tudi k takim mislim, k razpravi o problemu vračanja poitalijančenih slovenskih priimkov v izvirno obliko. Problem je boleč, a vendar storimo vsi skupaj zelo malo, da bi ga rešili. Obisk pri Mirku Legiši - Pilatkinemu Najbolj se jameljski mehanik huduje na francoske avtomobile Vijaki, žeblji, klešče in vse kar je v zvezi s poklicom avtomehanika, so že od mladih nog očarali 43-letnega Mirka Legišo, Pilatkinega po domače, iz Jamelj, v ta poklic je stopil kot 16-letni vajenec v avtomehanični delavnici bratov Toniutti v Tržiču. Doma so imeli kmetijo njegova mama pa je prodajala mleko v Laškem, tako je preko poznanstev omogočila sinu Mirku, da se je lahko izučil za mehanika. Vedno je bil njegov sen ta, da obvlada vse vrste avtomobilov in motornih koles. Sicer je bilo delo avtomehanika leta 1947, ko je prvič prestopil prag delavnice, zelo različno od današnjega. Takrat niso potrebovali za opravljanje tega poklica toliko profesionalnosti, saj so v glavnem popravljali kolesa in takrat še redke motorje, šest let kasneje so prišli v promet prvi avtomobili in stvar se je zasukala precej drugače. Mirko Legiša nam je povedal, da so z nastopom avtomobilom povezani tudi hujši fizični napori, saj takrat ni bilo nobenih žerjavov in dvigal, ki bi iim olajšalo delo, pa tudi primernih orodij ni bilo na pretek. Vsi vemo, da danes morajo obvladati avtomehaniki množico različnih avtomobilov, ki se med seboj po konstrukciji tudi zelo razlikujejo. Tako se Mirko Legiša najbolj huduje na francoske firme Renault in Peugeot, ker pravi, da za najbolj enostavno popravilo mora človek premešati cel avtomobil, le enkrat pa se mu je zgodilo, da je moral od povedati popravilo in to ker ni imel primernega ključa nosilni za vijak Lade. Tudi Mirko, kot večina obrtnikov, pogreša »lepe stare čase«, ko so ljudje imeli veliko denarja in ko je bilo na njegovem dvorišču na popravilu tudi deset avtomobilov. Sedaj, pravi, so vsa industrijska podjetja v krizi in vsakdo poskuša kar sam »zakrpati« avtomobil. Hud udarec njegovemu poslovanju je tudi doprinesla uvedba depozita v Jugoslaviji, saj nima od takrat skoraj več strank iz matične domovine. Nedvomno ima tudi v tem primeru svojo vlogo gospodarska kriza in pa občuten padec vrednosti dinarja. Vendar Mirko Legiša z upanjem in vero gleda v bodočnost, saj je korajžno začel zidati (potem ko je skoraj pet let čakal na ustrezna dovoljenja) novo delavnico, ki bo vsaj trikrat večja od današnje, v njej bo lahko delal lažje, hitreje in, upa, z višjimi zaslužki. Vse najboljše! FABIJO GERGOLET TONE SVETINA Med nebom in peklom ______ 240.___ l ) Čas je tekel naglo kot reka oblakov na viharnem 9U- Ko se je Edvin zavedal, da bi se moral umak-f-1 za četo, je bil sam. Lahko bi skočil, sovražnik je še zmeden in dovolj daleč, toda v njem je zagorel ^hrien moči, kakšne v borbi še ni občutil. Sam ščiti H Umik, preprečil je, da bi jo obkolili. Nevarnosti, blu je pretila, se ni zavedal. Hotel jih je čimveč Uti — za mamo, za očeta pa za vse muke, ki so jih Nadejali Mariji, in za vse tiste, ki so jim požgali Uhove in jih odvlekli v taborišča... . V senceh mu je gorelo, krvava megla mu je ple-!a pred Očmi, strojnica pa je ubogljivo sejala smrt. «Ul se je dvigniti, da bi stekel za četo, ko ga je od-merilec težke brede, najbolj preciznega in nevarna italijanskega orožja. Prvi rafal se je razstreščil skali. Edvina so obsuli ostri kamniti okruški in za-1 ga je daviti duh po smodu. Naslednji rafal ga Prikoval na mesto. Zdaj se je streznil. Vedel je, ga bo eden naslednjih zagotovo ubil. Otrpnil je v rahu in v nemoči. Premagal je ohromelost. Dvignil [,16 in se sklonjen pognal k skupini skal, v boljši *u°n. Snop izstrelkov iz težke strojnice ga je dohi- tel, še preden je bil v kritju. Dve krogli sta mu prebili stegno in zdrobili kost. Bolečina ga je zasekala prav do srca. V trenutku so mu prekrile bledo čelo ledene kaplje. Padel je. Nagonsko se je na rokah potegnil v kritje. Leva noga mu ni več služila, po travi se je lepila krvava sled. Kako beden konec... in tako nenadoma... Nedoumljivo ... Vedno je mislil, da njega ne more zadeti — čeprav je vedel, da prav to, kar je doletelo njega, lahko doleti vsakega vojaka. V trenutku, ko se je zvalilo naj črno nebo z be-gotnimi oblaki, je videl bojišče v drugi luči. Bilo je pusto in prazno kot pustinja, ki raste, kjer ni prostora za življenje. Neznanska samota se je zgrinjala z neba in zvok vetra je dobil moč velikanskih orgel, sestavljenih iz neštetih piščali. Čutil je, kako se vanj nateka črno nebo in kako izgublja kri. Zdrobljena kost je štrlela bela iz rane. »Kje je zdaj brat Frane, kje je pomočnik Volodja? Bom moral res sam umreti?« Stisnil je pesti, da bi obvladal bolečino, razočaranje in obup Frane je pogrešal brata šele precej zgoraj, ko so že v zaščiti gozda na novo urejali četo. »Kje je Edvin, Volodja?« je dejal z bolečino in čudno slutnjo v srcu. Fant ga je pogledal preplašeno. »Kje, spodaj na vzpetini, naš umik brani.« »Zakaj nisi z njim?« mu je dejal očitujoče. »Vzel mi je vso municijo in me napodil « Frane ni rekel nič več. V naglih skokih jo je u-bral po srmini navzdol proti mestu, kjer se je v kratkih rafalih oglašala zbrojevka. Prišel je v ogenj sovražnikovih mitraljezov. »Edvin!« je kriknil. »Edvin, Edvin!« Na vrhu skalnega grička, poraslega z nizkim grmičevjem, se je oglasila strojnica. Nato je zaslišal zategel vrisk. Tako so se med seboj klicali pastirji. V njem ni bilo nič smrti podobnega. Če se izvlečeta srečno, ga bo že ozmerjal, zakaj tvega brez potrebe in spravlja še druge v nevarnost. Edvin je opazil mitraljezca pri težki bredi, ki je streljal na brata. Pazljivo je pomeril. Dolg rafal je ubil strelca in pomočnika, nekdo pa je zbežal. Breda je obmolknila. V zajčjih kljukah je tekel pod ognjem, dokler ga ni krilo kamenje, na gosto posejano pod vrhom, kjer je brat Edvin oviral Italijane. Ves upehan je končno padel k Edvinu v zaklon. »Edvin! Madona, saj so te zadeli, hudiči, je zastokal, ko je zagledal grdo zdelano rano, iz katere je štrlela razdrobljena kost in mezela kri. »Zadeli so me, Frane; če me ne bi, bi bil že zdavnaj za vami. Kaj te je prineslo nazaj, Frane? Od tod ni rešitve!« »Molči! Kdo naj bi te prišel iskat, ljubi bratec; Naju ni rodila ista mati in zaplodil isti oče? Mar nisva iz ene hiše?« » Frane, prosim te, beži, beži! Kril te bom z mitraljezom. « »Nikakor brez tebe, bratec moj ljubi. Daj, prevali se naglo na bok, da te obvežem.« Iz nahrbtnika je vzel svežo srajco in jo z nožem razrezal v ovoje. Mimogrede mu je napravil obvezo za ustavitev krvi in mu povil rano. Na poskusnih vožnjah formule ena v Monzi Jadra novci končujejo priprave v Kranjski gori Na mokrem najboljši De Angelis Koristna trening tekma MONZA — Prvi dan poskusnih voženj za nedeljsko Veliko nagrado formile ena v Monzi je minil v znamenju razmočene proge, ki je dokaj o-virala vse tekmovalce. Najbolje se je znašel Italijan Elio De Angelis na lotusu, ki je svoj najhitrejši krog opravil v 1’28”014 s skoraj 240 km na uro povprečne hitrosti. Italijani so si s Fabijem in Alboretom priborili še tretje in četrto mesto, tako da je njihov obračun povsem zadovoljiv. Drugi čas je zabeležil Brazilec Piquet na brabhamu, medtem ko mclarenom tokrat ni uspelo vzpostaviti svoje premoči. Prost je dosegel šele peti čas. Lauda, kateremu mokre proge ne ustrezajo, pa sedmi. Če bi bil takšen tudi končni vrstni red dirke, bi Prost na skupni lestvici znova prehitel Laudo. Od Ita’ijanov je bil dokaj uspešen tudi Patrese na alfi, ki je dosegel osmi čas, medtem ko je imel Martini dokaj nesrečen krstni nastop v formuli ena, saj je na tolemanu dosegel Elio De Angelis (lotus) šele 26. čas, kar ni dovolj niti za start. Ponovno je razočaral tudi ferrati jevec Amoux (šele enajsti). Omeniti velja, da se je italijanska hiša udeležila poskusnih voženj s starim, sicer nekoliko obnovljenim modelom, nov bolid pa je za sedaj ostal v garaži, iz katere ga, glede na zadovoljiv nastop Albore ta, najbrž ne bodo potegnilj. Vrstni red poskusnih voženj 1. De Angelis (It.), lotus, 1’28”014; 2. Piquet (Br.), brabham, 1’28”709; 3. Fabi (It.), brabham, 1’29”383 ; 4. Albereto (It.), ferrati, 1'29'’810; 5. Prost (Fr.), mclaren, 1’29”854; 6. Warwick (VB), renault, 1’30”113; 7. Lauda (Av.), mclaren, 1’30”142; 8. Patrese (It.), alfa romeo, 1'30”710... 11. Amoux (Fr.), V3V495 itd. Moser v sprintu BOLOGNA — Na »krožni dirki a-sov«, ki je bila na sporedu v kraju San Lazzaro blizu Bologne in na kateri so sodelovali skoraj vsi »azzurri«, ki so nastopili na SP v Španiji, je zmagal Francesco Moser, ki je v sprintu premagal Corti ja, Algeri-ja in Amadorija. Jadran — Jesenice 83:68 (37:35) JADRAN: Čuk 16 (4:5), Žerjal, Store Klavdij 3 (6:3), Vremec 13 (5:3), Gulič 4. Sosič 13 (1:2), Starc Ivo 8 (2:2), Ban 13 (5:6), Vassallo Daneu 5 (3:5), Terčon 2 (2:2), Lip-polis 2, Pieri 2 (2:2), Korošec 2 (2:2). V prijateljskem srečanju z ekipo republiške lige Jesenice so jadranov-ci v prvem polčasu še občutili dopoldanski trening. Obiskali so namreč dolino Vrat pod Triglavom in med tekom in posameznimi vajami, je trening trajal kar dve uri skupaj. Zaradi tega v prvem polčasu tudi tak tesen rezultat. V drugem delu je prišla do izraza boljša telesna pripravljenost naših, zaradi tega tudi večja razlika v koših. Ob koncu tekme so dobi i priliko tudi mlajši igralci, ki so jo kar dobro izkoristili, saj so se vsi vpisali med strelce in so jim to tudi prve točke za Jadran. Od starejših igralcev se je z dobro igro, tako v obrambi kot tudi v napadu, izkazal. Valter Sosič. Tekma je bila zelo dobrodošla, saj je nasprotnik igral vseskozi obrambo mož moža, tako da so »plavi« i-meli pri iko izoblikovati napad v sodelovanju med dvemi in tremi igralci, vendar je bil nasprotnik le za malenkost prenizek, in z dobrimi skoki v drugem polčasu so jadranovci prekosili nasprotnika. Do konca priprav ostajajo še štirje treningi in v nedeljo zvečer se fantje vrnejo nazaj domov. (A. Žagar) Battaglili se poslavlja Znani italijanski poklicni kolesar Giovanni Battaglin, zmagovalec »gi-ra« leta 1981, je včeraj potrdil, da namerava skleniti svojo kariero. Danes bo na 57. dirki po Venetu opravil svoj zadnji nastop. Mednarodno teniško prvenstvo ZDA Znani polfinalisti Za svetovno prvenstvo v jadranju v razredu »tempest« V PORTOROŽU ŽE VSE NARED FLUSIUNG MEADOW — Mednarodno teniško prvenstvo ZDA mimo poteka. Razen predvčerajšnje zmage Casba, ni večjih presenečenj. Kot je bilo pričakovati, sta se tudi Američana John McEnroe in Jimmy Con-nors uvrstila v polfinale. John McEnroe je v četrtfinalu premagal Mayerja (ZDA) v treh setih. Čeprav pa je Connors slabo igral, je v štirih setih premagal Angleža Lloy-da. V polfinale so se tako uvrstili Američana John McEnroe in Jimmy Connors, čehoslovak Lendl ter Avstralec Cash. V polfinalu se bodo pomerili Cash in Lendl ter McEnroe in Connors. Američana sta se že večkrat spoprijela in tudi tokrat je John McEnroe favorit. V kategoriji mladincev je Avstralec Mark Kratzman v četrtfinalu premagal Italijana Claudia Pistolesija ČETRTFINALNA IZIDA MOŠKI: McEnroe (ZDA) - Mayer (ZDA) 7:5, 6:3, 6:4; Connors (ZDA) -Lloyd (VB) 7:5, 6:2, 6:0. V ženski konkurenci sta se sinoči v finale uvrstili Navratilova (6:4, 6:1 s Tumbullovo) in Everteva (6:2, 6:2 z Bassettovo). Teniški turnir v Palermu PALERMO — V ponedeljek bo v Palermu mednarodno teniško prvenstvo za »Trofejo Fila«. Turnirja se bo udeležilo 32 igralcev. Zmagovalec bo nagrajen z 20.000 dolarji. Doslej se je prijavilo pet znanih igralcev: Sundstróm (Šve.), Aguilera (Šp.), Nygtròm (Šve.), Šmid (ČSSR), Cancellato (It.). Prvenstvo se bo končalo 16.9. PORTOROŽ — Tu je že vse nared za začetek letošnjega svetovnega pr venstva v jadranju za razred »tempest«. Danes in jutri merijo jadrnice, prva regata pa bo na sporedu v nedeljo ob 10. uri na olimpijskem trikotniku, ki naj bi ga glede na veter postavili nekje pred Piranom. V Portorož je prispelo 55 posadk iz Avstrije, Itaije, ZRN, Švedske, Švice, Velike Britanije, ZDA in Jugoslavije. Povejmo, da je bil razred »tempest« še pred nekaj leti olimpijska disciplina, zdaj to ni več, kar je nedvomno vplivalo na nekoliko manjše zanima nje za tekmovanje v tej kategoriji jadrnic. Tudi v . Jugoslaviji pravzaprav ni tekmovalcev, ki bi jadrali samo v tem razredu, vendar bo na tem svetovnem prvenstvu nastopil dokaj obetavni jadralni par iz Portoro- ža oziroma Pirana. To sta Dušan Puh in Marjan Matevlič, oba doigoletna in prekajena jadralca, ki sta pred leti dosegala najboljše uvrstitve v razredu »leteči holandec«. Zasedala sta prva mesta na balkanskih prvenstvih, Puh pa je bil 14. na svetovnem prvenstvu leta 1978 v Veliki Britaniji. Jadrnica »tempest« pa vsaj za površnega poznavalca ni bistveno drugačna od »letečega hoandca«, je sicer nekoliko večja, dolga je 6,9 m in tudi težja. Nastop na svetovnem prvenstvu je jugoslovanski dvojici o-mogočila svetovna zveza »tempest« in jima je preskrbela jadrnico. Domačina bosta seveda skušala izkoristiti predvsem prednost domačega terena, Organizatorji svetovnega prvenstva v Portorožu so jahtni klub in marina Portorož ob pomoči nekaterih delov- nih organizacij. Portoroška marina, kjer je osrednji del dogajanja na kopnem, je idealen prostor za vse potrebe, ki jih imajo jadralci poleg ostaj lih tekmovalnih zahtev. Organizatorji imajo s podobnimi prireditvami že veliko izkušenj, saj skorajda ne mine teden, da ne bi organizirali katere jadralne regate. Nekatere med njimi pa so že veliki jadralski dogodki. Seveda si v marini in jahtnem klubu želijo odslej vsako leto organizirati večje jadralsko tekmovanje, ki bi Portorožu prinašalo tudi sloves razvitega športnoturističnega središča. Do petka, 15. t.m., je na sporedu 6 regat, po ena na dan če ne bodo vremenske razmere terjale drugače. Za veljavnost svetovnega prvenstva pa je potrebno regniamo izpeljati vse štiri regate. (Boris Šuligoj) Memorial Race: zaradi razmočenega igrišča na Proseku Finale preložili na torek šport na primorskem Gneča na nogometnih igriščih Naliv, ki je sinoči zajel naše področje, ni prizanesel niti organizatorju nogometnega turnirja za »Memorial Race«. Zaradi razmočenega igrišča na Proseku so namreč sinoči preložili veliki finale »Racetovega memoriala« med San Giovanni jem in Zarjo. Finale za prvo mesto bo tako v torek, 11. septembra, ob 20. uri seveda na proscškem igrišču. Po srečanju bo nagrajevanje. Sinoči sta se sodniku moštvi predstavili v naslednjih postavah: SAN GIOVANNI: Ramani, Fragia-como, Nicotera, Fabbris, Pian, Zac-chigna, Colautti, Gcrin, Mendella, Auber, Gulin. ZARJA: Racman, Gotti, Tognetti, Franco, Bocelli, Grgič, Zeugna, Bon, S ossi, Fonda, Piscanc. (bi) »Golden asta«: Vigneron prvi BOLOGNA — Na tekmovanju, ki se je zavleklo skoraj sedem ur in na katerem so sodelovali nekateri iz- med najboljših skakalcev s palico (odsoten pa je bil svetovni rekorder, Sovjet Bubka), je zmagal Francoz Vigneron z znamko 5,75 metra. Na drugem mestu sta pristala s 5,70 m Sovjet Čemjajev in Bolgar Jančev. Ledisan 6. oktobra Prvi del ženskega košarkarskega italijanskega prvenstva A1 lige se bo začel 6. in 7. oktobra. Tržaški Ledisan bo 6. oktobra odigral doma tekmo s Schio Lanerossi. Johnson v Riminiju Temnopolti ameriški center Rcggie Johnson (207 cm), član profesionalnega moštva New Jersey Nets, bo v prihodnji sezoni igral za peterko Marr iz Riminija. Bryant v Rietiju Bivši profesionalni košarkar Joe Bryant (center, 208 cm) je podpisal pogodbo z ekipo Sebastiani iz Rie-ija. Konec tedna bodo športna igrišča živahna kot že dolgo ne, zlasti na Goriškem, kjer praznujejo občinski praznik. V središču pozornosti na Primorskem bo nogometna igro. V o-kniru tradiodonali<2ga nogometnega mladinskega turnirja za pokal Jugoslavije sta včeraj v Izoli odigrala srečanje Anglija in Avstrija. Končti-lo se je neodločeno (2:2). Danes pa bo v Kopru na sporedu obračun lanskih finalistov Jugoslavije in Madžarske. Tekma se bo pričela ob 16.30. Primorske nogometne enajsterice, ki nastopajo v slovenski ligi, bodo morale dokazati, da uspehi na začetku sezone niso bili naključni. Novogoriška Vozila potujejo v Maribor h Kovinarju. To bo srečanje dveh vodilnih enajsteric in v taboru Novogoričanov pravijo, da potihem računajo na točko. Izola igra doma s Šmartnim, Koper pa gostuje v Brežicah. Primorska moštva v zahodni območni nogometni ligi igrajo z naslednjimi nasprotniki: Ljubljana - Jadran Lama, Jesenice - Tabor Jadran, Naklo - Primorje, Domžale - Piran. NajbojJ zanimivo bo v Domžalah, kjer bo P1' ran skušal potrditi vodilno mesto na razpredelnici. V Novi Gorici bo v nedeljo republiško atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, v Kobaridu pa se bodo za republiške naslove P°' tegovali starejši mladinci v kajaku in kanuju. S finalno tekmo med vodicami in Adriò se bo v nedeljo Šempasu nadalje končal nogometu* turnir za pokal Tabor. Za 3. mesto s bosta pomerila Mladost iz Doberd ba in Breg iz Doline. Na Koprskem se v nedeljo pričenja nov ciklus nog0' metnega pokalnega tekmovanja. Na daljujejo se tudi tekmovanja v bau farskih ligah. V prvi zvezni lig* grajo Postojnčani v Zagrebu, Sezan ci pa doma z Ino. V medrepublis ligi Sovič gosti FKK (Pazin). DAVORIN KORON Veselin D j uranovi^ čestital olimpijcem PHILIPS © & PHILIPS ■ Na atletskem dvoboju v Catanii Čehinje boljše od Italijank CATANIA — Na mednarodnem ženskem atletskem dvoboju v Catanii je reprezentanca Češkoslovaške po pričakovanju s 96:50 premagala Italijo in dokazala, da je ena najboljših v Evropi. Kljub vročini in pripekajočemu soncu so na mitingu v Catanii dosegli dobre, dasiravno ne izredne rezultate. Med Italijankami se je ob odsotnosti Simeonijeve izkazala olimpijska zmagovalka Gabrielin Dorio, ki je na teku 800 m zmagala v odličnem času 4’05”45 pred rojakinjo Pos s amai. Bila je to edina zmaga Italijank, če izvzamemo uspeh Giuseppi-ne Cimili na razdalji 400 m z ovirami. Cimili jeva je zmagala v solidnem času 56’'44, kar je za stotinko sekunde boljše od državnega rekorda, ki ga je ista atletinja postavila v Los Angelesu. V vseh ostalih disciplinah so zmagale Čehoslovakinje. V Cagliariju se bodo danes pomerili tudi moški. Čeprav bodo Italijani nastopili v popolni postavi s Covo in Andrei jem, je ČSSR tudi v tem dvoboju nesporen favorit. Rekord Nikoliča na 100 m Jugoslovanski sprinter Mladen Nikolič je držal obljubo. Na balkanskih igrah v atletiki je sinoči na razdalji 100 m zmagal in postavil nov državni rekord v času 10”34. Bila je to tudi edina zlata kolajna Jugoslavije. Kitajec do SP RIM — Kitajski namiznoteniški trener Huang Liang bo vodil italijansko državno ekipo do kanca svetovnega prvenstva, ki bo v Goteborgu na Švedskem od 27. marca do 7. aprila 1985. Doberdobci igrajo non stop Nogometaši doberdobske Mladosti se vneto pripravljajo na bližnje prvenstvo 3. amaterske lige. Nastopajo namreč na turnirjih v Zag 'aju in Šempasu. Na sliki: Doberdobci med treningom BEOGRAD — »Dovolite, da v i predsedstva SFRJ čestitam vsen m, športnikom in športnim <*cia m za rezultate, ki ste jih l 23. poletnih olimpijskih igrah >s Angelesu in na 14. zimskih __ npijskih igrah v Sarajevu. Pr* : mislim samo na 18 osvojenih h* ilj v Los Angelesu, od tega sed . atih, kar je vdik uspeh, temveč * na vaš celoten nastop na H? ’ iš prispevek, da ste na tako embni svetovni športni pnretii ^ istojno predstavljali JugoslavU ' je rekel predsednik predseds ČRJ Veselin Djuranovié najbw, goslovanskim športnikom, udclc7-*-^ m poletne in zimske olimpiade^, a je skupaj z večjo skupino sPr^ h delavcev sprejel včeraj v Pa' deracije v Novem Beogradu. Športniki imajo pomembno v •i zbližanju ljudi, narodov in d a je tisto, kar poleg športnih r . .tov dela olimpijske igre veliko n modno prireditev. Zato je treba ti vse za ohran tov duha in cn,',:al i olimpijskega gibanja,«^ jo •edsednik pred: edstva SFRJ- Danes in jutri zenski odbojkarski turnir v Bazovici Pričakovanje za nastop naših ekip Košarkarski turnir prijateljstva V ekipi Trsta dva Slovenca V Repnu in pri Banih bodo danes Popoldne tekme v izločilnih skupinah tradicionalni ženski odbojkarski turnir ŠZ Sloga v okviru proslav bazoviških žrtev. Za krstni nastop naših članskih ekip v letošnji sezoni vlada rn°d ljubitelji odbojke precejšnje zanimanje, ker je novosti prav pri sleherni postavi kar precej. V kratkem Pregledu, iz katerega sicer izhaja, da bo odsotnosti kar precej, stopnja Pripravljenosti pa je še zdaleč nezadovoljiva, smo se seznanili z najvažnejšimi. MEBLO: združena ekipa je s pripravami začela razmeroma pozno in sicer 31. avgusta. O uigranosti postave seveda še ni govora. Veliko pričakovanje vlada za krstni nastop Alice Gadžo. Odsotna bo le podajačiča Rada Cergol. . SLOGA : pri domačem društvu imajo precej težav s poškodbami, tako da ho pri Banih nastopila kombinirana Postava z igralkami prve in druge ehipe. Med drugim bosta odsotni tu- di Valentina Vidali in Martina Ma-salan. BREG: dolinska ekipa bo nastopila brez svojih centrov Kusove in Debenjakove, ki sicer po porodu že redno trenira. Manjkale bodo tudi nekatere druge igralke. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: ekipa je opravila le dva skupna treninga in je seveda nepripravljena. I-gralski kader je v primerjavi z lansko sezono praktično nespremenjen. FR1ULEXPORT: mlade igralke združene ekipe trenirajo že dobrih dvajset dni, vendar zaradi poškodb, bolezni, šolskih in drugih obveznosti niso bile še nikoli kompletne. Glavna novost v primerjavi z lansko sezono je v pristopu k ekipi Brežanke Lajris Žerjal, ki je bila pred nedavnim pozvana v državno reprezentanco »under 17«. Glede jugoslovanskih ekip velja o-meniti naslednje. Bivši prvoligaš Nova Gorica, ki je družbo najboljših po enoletni izkušnji zapustil v minuli se- zoni, bi moral nastopiti v dokaj pomlajeni postavi. Kljub temu ostaja favorit za končno zmago, ki jo je dosegel že lani. Koper ima dokaj mlado postavo, ki se že vestno pripravlja na nastope v drugi ligi, v kateri vselej odigrava vidno vlogo. S povratkom Goithikove in Lorberjeve, ki sta lani igrali v A ligi z Rijeko, je ravenski Fužinar letos dokaj okrepljena ekipa, ki bi lahko v tem turnirju presenetila. Spored turnirja je naslednji : DANES Telovadnica pri Banih : 16.00 Meblo -Kontovel Electronic Shop; 17.00 Koper - Sloga; 18.00 finale med zmagovalcema. Telovadnica v Repnu: 16.00 Fužinar -Breg; 17.00 Nova Gorica - Friulex-port; 18.00 finale med zmagovalcema. JUTRI Odprto igrišče bazoviške gospodarske zadruge : 10.30 finale za 3. mesto; 16.30 finale za 1. mesto. Danes bo v Miljah 7. študijski italijansko - jugoslovanski seminar o košarki, ki ga vsako leto izmenično prirejajo v Benetkah, Trstu, Miljah, Reki in Pulju. Seminar bo v miljski občinski palači in se bo pričel ob 10. uri z uradnim odprtjem. Sledil bo ob 10.30 nagovor italijanskega delegata Novarine, ki je eden od zveznih trenerjev, ob 10.45 pa bo spregovoril jugoslovanski delegat Faruk Kulenovič, trener reškega Kvarnerja. Sledila bo diskusija. Zaključek je predviden približno za 12. uro. Glavna tema seminarja bo »Razvoj mladinske košarke v Italiji, Jugoslaviji in Evropi«. Predavatelji bodo skušali orisati premike, ki jih je bilo v zadnjih časih zabeležiti na tem področju. Ob seminarju bo na sporedu še zanimiv turnir, ki pa ne bo tekmovalnega značaja, a ima predvsem namen, da zbliža med seboj mlade košarkarje 'in košarkarice, ki živijo tu in onstran meje. Turnir bodo odigrali da- nes popoldan in jutri dopoldan v telovadnicah v Dolini in Briščkih. Tržaško moško reprezentanco bo, kot znano, vodil trener Jadranovih kadetov, priznani košarkarski trener Massimo Raseni. Med izbranimi košarkarji pa sta tudi dva Jadranova predstavnika, in sicer Andrej Pieri in Fabrizio Korošec. Za našo zamejsko košarko je to seveda lepo priznanje. SPORED TURNIRJA DANES 16.00 v Dolini in telovadnici tržaških pristaniščnikov v Briščkih otvoritev turnirja; 16.30 v Dolini: Milje - Pulj (ženske); 16.30 v Briščkih: Benetke -Reka (ženske); 18.00 v Dolini: Pulj -Trst (moški); 18.00 v Briščkih: Reka -Benetke (moški). JUTRI 9.00 v Dolini: Reka - Milje (ženske); 9.00 v Briščkih: Benetke - Pulj (ženske); 10.30 v Dolini: Trst - Reka (moški); 10.30 v Briščkih: Pulj - Benetke (moški); 12.30 na gradu Sv. Justa: Nagrajevanje. Odbojkarji goriške Olympie začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono Trener Neubauer: »V prvenstvo s pomlajeno ekipo« Odbojkarji Olympie Terpin so pred štirinajstimi dnevi začeli s priprava-hh na novo prvenstveno sezono, v kateri bodo, tako kot že nekaj let, nastopali v C-2 ligi. Vodenje ekipe je v jej sezoni prevzel Guido Neubauer, Kl jc lani treniral odbojkarje Bora in S njimi napredoval v C-2 ligo. Neuba-herja ni potrebno posebej predstavija-h saj je eden od naših najbolj znanih jjnbojkarjev in trenerjev. Vodil je dosti naših ekip, tako moških kot žen-.tttn, z odbojko pa se ukvarja že 24 ®t. Da bi se seznanili s potekom pri-jjrav in načrti goriške Olympie smo ga zaprosili za kratek razgovor. ~~ »Kako to, da si se odločil, da za-™enja& društvo, ko si z Borom na Predoual v ligo, v kateri nastopa tudi tyvipici ? « »Sem privrženec teorije, da za trenja ni nikoli dobro, če ostane dlje z eno ekipo. Fri meni so bili rjoočilni za menjavo tudi izredni de-vni pogoji pri Olympdi, poleg tega Pa una goriške društvo precej več Guido Neubauer perspektivnega naraščaja kot Bor in tudi moška odbojka je v Gorici dosti bolj cenjena kot v Trstu«. — Mympio si že treniral pred dvema letoma. Do kakšnih sprememb v ekipi je prišlo v teh dveh letih?« »Za razliko od ekipe, s katero sem igral in jo treniral pred dvema letoma, je letošnja ekipa precej mlajša. V prvi ekipi je dosti novih igralcev, ki imajo pred sabo lepo odbojkarsko bodočnosti. Tudi moj prvi vtis o novi ekipi je zelo pozitiven. Fantje so zelo resni in imajo izredno voljo do dela. Na treningih so zelo marljivi, tako da je delo z njimi pravi užitek«. — »Koko ste zastavili program priprav?« »Čeprav smo imeli nekaj treningov tudi poleti pa smo uradno začeli s pripravami zadnji teden avgusta. Sedaj imamo pet treningov tedensko, od tega ob sobotah dva. S to intenzivnostjo bomo nadaljevali do začetka šolskega leta nato pa bomo do prvenstva trenirali štirikrat tedensko. Čeprav dosti pozornosti namenjamo telesni pripravi pa ne zanemarjamo dela z žo- go in je tako polovica treninga name njena izboljšanju tehnike. Treniramo na prostem, pogoji za delo so izvrstni ln na razpolago imamo vse potrebne pripomočke.« — »Program prijateljskih tekem in turnirjev. . .« »Nekateri naši igralci bodo imeli prvi nastop že 20. septembra na turnirju, kjer bo nastopila ena poljska prvoligaška ekipa, član A-2 lige Volley Ball Udine in selekcija najboljših odbojkarjev Vala, Bora in Olympie. V programu pa imamo številne prijateljske tekme z jugoslovanskimi in furlanskimi ekipami. Dobre stike imamo z Volley Baltom Udine, s katerim se bomo v pripravah večkrat srečali.« — »Cilji tvoje nove ekipe v prvenstvu in kaj meniš, na kaj lahko računa Bor?« »Naš prvenstveni cilj je zagotovitev obstanka že po prvem delu prvenstva. Za napredovanje se verjetno ne bomo mogli potegovati, ker je e-kipa precej mlada in ji manjka izku- šenj. Glede Bora pa mislim, da bodo imeli precej težav, če se ne bodo uspeli okrepiti z vsaj dvema kvalitetnima igralcema. Na vsak način želim, da bi ostali V ligi.« (R. Gruden) Seznam igralcev PODAJAČA Andrej TERPIN 1966 Beni KOSIČ 1966 UNIVERZALEC Marko COTIČ 1958 KRILA Štefan COTIČ 1959 Igor COTIČ 1967 Mauro KUŠTRIN 1957 Rinaldo DORNI 1956 Lucijan BATISTIČ 1965 Aleš Prinčič 1958 CENTRI Mirko SPAZZAPAN 1953 Damjan TERPIN 1963 Simon TERPIN 1965 TRENER: Guido NEUBAUER KOŠARKA Američan Coleman Dve kolesarski prireditvi na Goriškem v Ze jutri »Juriš na Lokve« P*i Stefanelu TRST- Kot smo že poročali je v pe- ša*if°noči dospel v Trst temnopolti ko-rkar Ben Coleman, ki bo verjetno astopjj v vrstah tržaškega Stefane-v bližnjem prvoligaškem prven-*»•. Coleman je rojen leta 1961, vi-kjk je 206 centimetrov, težak pa pri-,. ,zn° 115 kilogramov. V zadnjem letu ž'Y?rze je imel kar 71-odstotno reali-s ™j° Pri metu, v poprečju pa je do-tre koša na tekmo. Košarkarja • n6r De Sisti ne bo preizkušal, ker , že preveril njegove sposobnosti, je videl v Ameriki. 0 Podatkih sodeč naj bi bil to ide-Jtvn tuj košarkar za De Sistijevo mo-sol'H Stefanelu manjka namreč prav uden center: ekipo sestavljajo nam-. tehnično dobri igralci, ki pa ni-fn J0 dovolj »teže« pod košema. Cole-bly Pa bi bržkone rešil tudi ta pro- V mesecu septembru bosta na Goriškem izvedeni dve veliki kolesarski prireditvi. Prva bo na sporedu že jutri v izvedbi ŠD Meblo. To bo tradicionalna prireditev »Juriš na Lokve«, ki bo letos že četrtič po vrsti. Proga je dolga 23 km, potrebno pa bo premagati 840 m višinske razlike. Vsi udeleženci se bodo lahko prijavili na dan prireditve neposredno pred startom na vpisnih mestih na startu, od 8.30 dalje. Kolesarski klub Nova Gorica, pa bo skupno z Občinsko zvezo telesnokul-tumih organizacij v nedeljo, 16. septembra, organiziral Kolesarski maraton IX. korpusa, ki je lani doživel svojo krstno premiero. Pokroviteljstvo nad tem osrednjim kolesarskim praznikom' na Goriškem je prevzel republiški odbor ZZB Slovenije, pri prireditvi pa bodo pomagale vse Steri TKS občin Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin. Pot velikega maratona bo dolga 150 km, kolesarji bodo morali prevoziti relacijo od Nove Gorice, skozi Ajdovščino, Col, Črni vrh, Idrijo, Tol min. Kanal in zopet na cilj v Novi Gorici. Krajša trasa, namenjena mlajšim kolesarjem pa bo dolga ca. 40 km peljala pa bo od starta v Novi Gorici do Sel, Dornberka, Šempetra in zopet na cilj v Novi Gorici. RAJMUND KOLENC Mladinske igre Letošnje mladinske igre se bodo odvijale v Rimu in na sporedu bo 37 disciplin. Tekmovanj se bo udeležilo kar 10.000 mladih atletov (od 12 do 14 let), ki bodo prišli z vseh strani Italije in iz republike San Marino. Prisotni bodo tudi predstavniki italijanskih skupnosti iz ZRN in Be-neluxa. Otvoritev mladinskih iger bo 1. oktobra. Tekmovanja bodo trajala teden dni. ^°dstvo zamejske tekmovalne s Sfl\učarske ekipe tia"r<>Ya’ da se bodo smučarji, ki so lh(h,Priprava*1 na Ledinah, vrnili do-priV danes, 8. t.m. : ob 14. uri bodo Le..sP°dnji postaji tovorne žičnice za ju‘no. približno ob 17. uri pa pred ‘Z|iiško postajo v Sežani. tit*SšDl da bo v ponedeljek, 10. t.m., Vici na sedežu ŠD Zarja v Bazo-Hiisij^eia razširjene nogometne ko- •S01 ŽS6,?,8. da je danes, 8. t.m., urad ’ * v Trstu zaprt. vabj*an'nsl<' odsek ŠZ Sloga šp0rt Jutri, 9. t.m., v Bazovico Ce, _na >n kulturna društva, planin-"alni °SC*,no Pa mladino na tradicio-ha|y aP°niinski pohod Bazoviški ju-hod Zbirališče, vpisovanje in od-sPoihn -i encev bo ob 11. uri izpred uika padlim v Bazovici. ìK Telex: YU POLING 34 338 TOZD Proizvodnja plastične embalaže in profilov EKSTRUZIJA n.sol.o. TOZD Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas PLASTIK KANAL n.sol.o. TOZD Proizvodnja artiklov Iz plastičnih mas za široko potrošnjo in industrijo BRIZGALNI n.sol.o. TOZD Proizvodnja zob Iz plastičnih mas In drugih proizvodov za zobno protetlko POLIDENT n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb Iskreno čestitamo ob prazniku občine Nova Gorica