fttev. 43 TRST, soboto 12 februvarja I9IO. Tečaj XXXV, IZHAJA VSAK DAN trii »k nedeljah Is praznikih ob 5.. ah poMdeljklk «k 9. zjutraj. Pesmi!** lte». se jrodamjo j o 3 nvč. <6 Rini.) t mnogih tobakaro»h v Trsta in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petni, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina. Ajdov-Rini, Dornberfrn itd. Zvtareie it«, po 5 nvč. (10 stot). MLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 it mm, wiitnirr. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla-e v teksta lista do 5 vrst 20 K, v-aka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po * sto t. beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". --- - Plattjivo In uto21Je ozira. ItratalBk na IJak« izdanja „EDHOITI" stan«: za •alo 1-te Krao 5*30, aa pal la a Kron MO. Vsi dopisi naj pošiljajo ca uredniAtro lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejeuajo m rokopisi sa ne vra6aj# Naročnino, oglase in reklainaci)© je »»ošilj tti na upravo lista CREDNIŠ VO: ulica Giorg*o Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ---Giorgio Galatti štev. 18 —- PoJtno-hranilnKni raiun It 841 652. TELEF0I1 It 11-57. Delnccl, uslužbenci t kr. lavnih ___skl^BMproJteJute)!___ Podpisana vas vabi, da pridete vsi, katerekoli kategorije, JUTRI, dne 13. t. m., «b 10. uri dopoludne na zelo ražen shod, ki se bo vršil v tržaškem „Narodn. domu". in ruski car sestaneta finskem zalivu. začetkom poletja v že toliko žrtvovala, da bi bila naravnost i tatvina na žepih davkoplačevalcev, ko bi se ■ j« s .... . . . država pustila še dalje odirati po družbi Indijanci ubili pet avstrijskih delavcev. južne žefeznice RIO de JANEIRO 11, (Nemška kab. J družba). Indijanci so ubili pet avstrijskih f , Naj navfedemo samo par suhih številk! delavcev, ki so delali na novi železnici od .Leta. J*3? Je a.ružDa KUP,,a ,°.a .arzav? reke Madeira do reke Mombery. bardsko-benetsko omrežje, ki je stalo 50 P J milijonov lir, za 100 milijonov. Od teh 100 fir t milijonov ima država danes, po 54 letih, še PETROGRAD 11. (Petr. brz. ag.) Kakor vedno dobiti 17 milijonov kron! Avstrijske bo uradno objavljeno, pregledajo senatorji vse CrtCf so staIe 150 milijonov goldinarjev, državne in občinske zavode Poljske, ter in- ;e prodala država družbi za 100 milijonov, tendature vojaških okrajev Kieva, Odese in Qd teh je država odpisala 10 milijonov, a ^iKiriio • o/v _••••_____• _ J _z____ DNEVNI RED: Naše stališče z ozirom na odgovor na naSo spomenico. zadnjih 30 milijonov je država dobila po večletnem prepiru šele pred malo leti. Dr- Zapadne Sibirije. Parnik se potopil. PALMA 11. Francoski oceanski parnik žava je torej podarila družbi pri italijanskih „General Chanty* se je potopil ob vztočni železnicah 50 milijonov lir in pri avstrijskih v/ - — r^ a« nHvPZiii* obali Malorke. En edini pasažir se je rešil., 120 milijonov kron. Poleg vsega tega je Važnost dnevnega reda nas odvezuje -v > bila druž5a še 22 let oproščena vsega vsake nadaljne agitacije. Komur je na tem,1 Oraulhet 11, Ob 1 uri zjutraj se je davka 1 Prva leta je družba izplačevala 8/ da se izboljša potožaj uslužbencev c fcr. tukaj pre(J hiŠQ mkega podjetnika razpočila dividendo. Od leta 1875 do 1880 in od leta Javnih skladišč, naj pnhiti na nedeljski shod. bomba> ki je napravila veliko škodo. Eks- 1901 naprej pa družba sploh ni izplačevala TRST, dne 9, svečana 1910. ploziga je provziočila veliko razburjenje. svojim delničarjem nikake dividende več. ODBOR N. D, O. . v v i • Južna železnica. BRZOJ/UJNE UESTI. Seveda nastaja vprašanje: kako je to možno? Stvar je jako priprosta, južna železnica je potrebovala vedno nove investi-I. cije. Te bi bila lahko pokrila z vsakoletnim Južna železnica se nahaja v finančnih dobičkom, ali pa z izdajanjem novih delnic. stiskah. Znano je, da je ta železnica pred Rr"zba Pa ni st°n ? ne Belgijska specijalna misija pri cesarju, kratkim povišala svoje tarife za 7 /„. Proti P°b*5* razdelila med delničarje a za DUNAJ U. Cesar je vsprejel danes v temu so se dvignili Zastopniki alpskih dežel bPe°s^R^lcga^ 0n posebni avdijenci belgijsko specijalno misijo brez ozira na stranko in narodnost. Pisali P" druzbl Slavno besedo KotšlId,> so oni ter je vzel na znanje nastop na vlado smo o tem predmetu tudi mi in pojasnil je kralja Alberta. Nato je cesar vsprejel pove- to stvar obširno na nekem shodu tudiposl. rilno pismo novega belgijskega odposlanca dr. Rybar. Občemu uporu zastopnikov alp-Errembaulta de Duzeele skih dežel se je morala vlada konečno udati Pruski deželni zbor, ! J, to,liko> da *e P"0 Povišanje tarifov dovo- lila le za eno leto. — — — * vso stvar seveda tako uredili, da so imeli pri tem sami glavni dobiček. Družba je torej izdajala 3°/0 prioritetne obligacije po nominelno 500 frankov, oziroma 200 goldinarjev. Takrat, ko je bila izdana prva emisija prioritetnih obligacij, ie znašala Odpor naših dežel ie slJa Prioriiein,n v BEROLIN 11. Zbornica je nadaljevala i"udi"povsem^ven, če se pomisli, da p6-j Avstriji obrestna mera sploh 67o- Kljnbu prvo razpravo o predlogih volilne reforme , višan[e terifov južne železnice pomenja za tei?u Je dnizbf} lzdaIa 3/0zadolzmceTemu Italijanska zbornica. kraje, pc katerih teče - in to so alpske Pnmeren je bil seveda tudi emisijskiikurz, k _ iPtnn nhrpnn.nipni, , o je znašal med 84 in 111 goldinarjev, ali ćrte. RIM 11. Ministerski predsednik Sonnino dežele - letno obremenjen je v znesku 8 £oprečno. 95.g goldinarjev za kos. Z dru- gimi besedami rečeno: Južna železnica je delala dolgove na ta način, da je bila za Princ Cjorgje. - Dvorni statut — = pov, ^ P-i- yoIn|a° a^^Tf »fflLS^dES ££ kako sme radi zdravljenja svoje roke priti v Beli- F J ' je ob živahni pozornosti razvijal vladni pro- milijonov kron. Vlada pa je kljubu temu gram, ki vsebuje dalekosežne reformne na- dovolila povišanje tarifov, četudi le za eno leto. Seveda se družba nadeja, da jej vlada po preteku enega leta dovoli stalno povišanje tarifov. Tega se južna železnica, ali grad, je neresnično. BELIGRAD 11. Vsled razširjene vesti, zelo neugodno bi vplivalo na inozemstvo, ko bi država dopustila, da tako veliko podjetje propade. Pri tem prihaja v poŠtev ^ ie, ,?rilCHa ?I i tudi okolnost, da so po.eg Rotšilda fran- sti. da mu ostane za vedno pohabljena, je( ,. , . . ,5.x .. . ... odposlal kralj v Gorenji MHovfnovac^vojeiai^ Sg™. deln.earj, m upn.k, zvedela, ni princ. P0,0ma- bi Pri tem trPel v Prvi VrSti Muij » juj-p železnice telesnega zdravnika, da preišče prinčevo: roko. Kakor je „Politika" zvedela, ni princ! D°loma' 01 pn Ojorgje dovolil, da bi mu zdravnik preiskal roko, češ, da se niso za njegovo roko brigali tudi v Belemgradu. Govori se, da namerava vlada še pred razpravo proračuna predložiti skupščini že lani sestavljen dvorni statut, ki naj določi •»dnošaje členov dinastije do kralja in apa-aažo za kraljeve sinove. V dvorni statut se vsprejme tudi Še določba, da se princa Gjorgja trajno uvrsti v armado. Bolezen švedskega kralja. STOKHOLM 11. Kralj je v minoli noči spal sedem ur. Prišel je zopet k moči in »jegovo stanje se je znatno zboljšalo. Sestanek med kraljem Edvardom jp ruskim carjem. LONDON 11. „Daily Chrcnicle-poroča iz Helsingforsa, da se angleški kralj Eduard P O D L J S T E K. Novebi. Pičica na L (Iz italijsnščine poslovenil Rip.) Ako bi torej res prišlo do fran- cozki kapital. Na prvi hip bi mogli seveda poysem mirno odgovoriti: Kaj brigajo nas, kaj brigajo našo državo francozki kapitalisti ? Oni niso državi ničesar posodili in ničesar dali. Svoj denar so založili v podjetje in ga posodili podjetju, ki je več ali manje Spekulativno. Državo torej ne briga denar, ki je naložen v tem podjetju, nič več, nego denar, ki je naložen v kakem drugem privatnem podjetju. No, vlada prihaja tu izgovorom, da bi polom tako velike družbe slabo vplival na pariško borzo, to je na francozki denarni trg, ki bi bil v visoki meri udeležen na tej katastrofi in katerega bi utegnila tudi avstrijska država prej ali slej potrebovati In, če presojamo stvar se stališča višjih državnih interesov, ima ta trditev navidezno tudi nekaj za-se. Vendarle navidezno. Država je namreč za to družbo .In tako so se ti štirje shajali vsaki večer pri baronu Grelathu, kjer so, kakor vneti kvartači, vsaki večer kvartali do po-fnaoči in večkrat še dalje. -Po umoru gospoda Verrazzanija se je b# Jurij Sorel pojavjl le še enkrat, izsilivši župniku 2000 frankov, iz zapuščine neke .pobožne vdove, ki jih je bil blagi duhovnik dobil ravno istega dne. Potem pa nič več. Tako so imenovani štiije kvartači, govoreč o njem (kajti govorili so o njem večkrat), začeli sklepati, da je bandit, videči, da nima tam nič več opraviti, gotovo potegnil v druge kraje. Zvečer pred onim dnem, ko je bil baron Grelath dobil pismo od Jurija Sorela, je bil policijski komisar Derosa izjavil, da se priznava zmaganim in da v kratkem odide v mesto. — Kaj hočete — je dejal — dva meseca je že, da sem tu in da vdelam kakor ..u^v u*«^ izvina, in vendar :nisem dognal druzega, Ijjuške več v životu. nego eno samo okolnost, ki je nekaj vredna, in sicer to, da Jurij Sorel, ko piše, izpušča vedno piko na L Če pa Jurij Sorel v svojih grozilnih pismih pači svojo pisavo (in pači jo gotovo) to izpuščanje pičic na vseh i gotovo ni posledica, ali del tega pačenja. To bi bila prerafinirana zvijača! Torej tudi ko piše naravno, ne da bi pačil svoje pisave, Jurij Sorel najmanje devetindevetde-setkrat v stotini ne postavlja pike na i! Ne tajim, da je to že lep korak naprej, ki jako omejuje polje preiskovanj, ki jih zelo skrbno vodim, ne da bi zanemaijal niti najmanje okolnosti. A vendar, tudi Če bi našel človeka, ki pisaje ne stavlja pičice na i, se Vam-li zdi to zadosten dokaz, da bi se ga poslalo v kaznilnico? — Res — je dejal župan smejć se —, če bi se moglo obsoditi v ječo človeka, ki ne stavba pike na i, potem bi trebalo najmanje odsekati glavo onim, ki ne prerezu-jejo črke t. — Pičica ali ne pičica — se je ogifttij baron —, zahvalimo Boga, da je cenjeni Sorel imel to dobro misel, đa ni prijel tudi nas, ker drugače-. — Drugače, kaj?.., — so vprašali drugi. — Drugače? Niči Plačati bi bilo treba. Pri moji veri, vedne je bolje imeti tisoč frankov manje v žepu, nego krogi jo iz pa je bila 868 milijonov goldinarjev! Vendar to še ni zadosti! Takrat, ko je družba najemala posojila, je veljal en srebrn goldinar 2 in pol franka. Medtem smo dobili v Avstriji zlato valuto. Iz srebrnih goldinarjev so postali zlati goldinarji in tako znaša danes ta dolg 1033 milijonov goldinarjev! Temu primerno so poskočile tudi obresti za 19 '/o! Pri takem gospodarstvu bi moralo seveda vsako podjetje propasti. A naša država naj bi sedaj vlekla družbo iz zagate, v katero jo je spravila oderuška politika Rotšildov! Poglejmo samo, kako je dejanjsko stanje družbe! V prometu se naja 868.000 delnic, nominalno pa 500 frankov, ali 200 goldinarjev, ali 400 kron. To znaša skupno 347,200.000 kron. — Dolgovi znašajo, na podlagi faktično prejetih posojil, 830 milijonov kron. Imeli bi torej vložen kapital v skupnem znesku 1177*2 milij. kron. Za ta kapital bi bilo potrebno ob 4% obrestova-nju 46*888 milijonov kron na leto. Leta 1907 pa so znašale same obresti dolgov 57*77 milijonov kron ! Da bi po vsem tem država pomagala reševati družbo iz blata, v katero je zašla po lastni neumnosti, to bi bilo vendar-le preveč zahtevano! Osemnajst ur po tem pogovoru pa je bil postrezen tudi baron. Točno ob 11. uri zvečer je Teodor Grelath odslovil služinčad. Ob U. uri in pol je že vladala grobna tišina v vsej hiši; in ko je manjkalo še samih deset minut do polunoči, je šel baron po prstih iz , svoje sobe, doli po stopnjicah do vratic za služinčad, odrinil zapah in jih odprl in potem naglo pogledal ven. Bila je krasna septem-berska noč, sladka noč za zaljubljence, ne za zločince. Milijoni zvezd so bleščali na nebu, niti najmanja sapica ni vela, ni en list na drevju se ni gibal; vse naokrog se je razlegalo cvilenje murnov, a tam daleč nekje je prepeval neki potnik. Teodor Grelath je priprl vratica in se vrnil v svojo pisalno sobo. Globoka brazda mu je bila začrtana na čelu, a roke so se mu skoro nevidno tresle. Je-li bila to nervoz-nost? Ali strah? Kdo ve? Sel je k svoji pisalni mizi; na desni so mu bila vrata, na levi okno, a njemu nasproti je na steni viselo ogromno zrcalo, tako, da je lahko videl po vsej sobi — tudi če je gledal vedno naravnost pred-se. Vzel je iz predala revolver, ga položil na mizo in ga potem pokril s kopico papirjev, ki jih je nalašč raz tresel po mizi. Na to je potegnil Še iz listnice pisemsko kuverto, katere vse- Proti skupnemu sovragu skupno v boj! Sedaj, po odgodjenju štajerskega deželnega zbora, sklicujeta obe štajerski slovenski stranki — narodna-napredna in S. L. S. — shode, na katerih se bo govorilo nemškim nacijonalcem, kar jim gre. Obe stranki sta tudi priobčili v svojih glasilih manifeste, v katerih poživljata svoje volilce na najodločnejši boj proti nemškim nasilnostim. V sedanjih dneh, ko se na Kranjskem napoveduje najostudnejši boj proti Ciril-Me-todovi družbi; ki je baje liberalna, nas skupno delo in skupen nastop obeh slovenskih štajerskih strank proti nemškemu sovragu tem iskreneje veseli. Štajerskim bratom želimo, da bi njihov zapričeti boj bil dobojevan častno in z mago slovenskega imena na Štajerskem. V slog* je moč proti vnanjemu skupnemu sovražniku f Poljaki in vseslovanskl kongres \ Sofiji Predvčerajšnjim so pričela v Petrogradu posvetovanja radi predpriprav za vseslovan-ski kongres v Sofiji, ki se bo vršil tekom tega leta. Poljaki pa zavzemljejo z ozirom na zatiranja od strani Rusov odklanjajoče stališče. Varšavska „Reforma" dvomi na tem, da-li sploh pride do kongresa, ako se ne izključi izvestnih organizacij, ki se samo izdajajo za slovanske, a hočejo zatirati druge Slovane. Zopet žalostno poglavje iz nesrečnega rusko-poljskega spora! Vendar bi Poljaki bolje storili, ako se udeleže kongresa in tam povejo vsej slovanski javnosti svoje želje in težnje. Ravno ta kongres, na katerega pridejo zastopniki vseh slovanskih narodnosti, bi bil naj pripravnejši forum za to, da infor-mujejo slovanske brate o svojih razmerah, o katerih Slovani večkrat zajemljejo informacije iz tujih sovražnih listov. Zato nat Poljaki prej dobro premislijo, predno se odločijo k nameravani abstinenci od kongresa. Khuen-Hedervary t iumfira. Minuli četrtek je izvojeval Khuen-Heder-vary svojo prvo zmago. V lglovem so bile nadomestne volitve, na katerih je kandidirala stranka neodvisnosti grofa Bathiany-ja, dočim je kandidiral za vlado minister Hieronimy, Ta okraj je večinoma slovaski; ali to so Slovaki, ki se ne zavedajo svoje narodnosti. Obe stranki sta napeli vse %ile, da bi prodrli s svojim kandidatom. Minister Hieronimj je imel v lglovem kandidatni govor, v katerem je ojstro napadal koalicijsko vlado, očitajoč jej posebno njeno slabo gospodarstvo na železnicah. Ministrove besede, podprte s suhimi številkami, so uplivale naravnost konsternujoče na Justhove in Košutove pristaše. Poleg vsega tega je seveda Khuen uporabljal tudi svojo znano metodo, v kateri se je že na Hrvatskem pokazal pravega mojstra. Stranka neodvisnosti je konečno uvidela, da bi bil ves boj proti Khuenovi volilni taktiki brezvspešen, pa je zato izjavila, da se v znak protesta vzdrži volitev. In tako se je zgodilo, da je bil minister Hieronimy izvoljen enoglasno. Tako bi btt torej izvojeval grof Khuen-Hedervary svojo bina je bila videti precej težka in obsežna, jo položil na mizo pred-se in potem čakah Točno o polnoči so se vrata odprla in trije moški so vstopili tiho kakor sence. Vsi trije so imeli obraze pokrite s krinkami. Eden njih je stopil naravnost k baronu in šel njemu nasproti; drugi je ostal pri vratih, a tretji je stopil k oknu in tam ostal, kakor na straži. — Kakor vidite, gospod baron — je takoj pričel oni, ki je sedel nasproti baronu in ki je očividno vodil vso ekspedicijo je bi!a naša prva skrb, da smo vam zaprl* vsako pot. — Vidim — je dejal baron mirnim glasom, v katerem je pa bilo čuti precej ironije — a menim, da ljudje vaše vrste delajo že instiktivno, kar jim narekuje • previdnost... in se s tem ne bahajo. — Oh! oh! Gospod baron bi nas hotel morda učiti morale? — Ne.., ampak estetike. — Dobro. Na vsaki način ni treba, da izgubljamo čas v pogovorih. Moj spoštovani glavar, polkovnik Jurij Sorel... — Ah... je polkovnik? — Da, on je naš polkovnik... čaka name nedaleč od tu. Velel mi je, da se moram vrniti najdalje tekom desetih minut. Torej le hitro, gospod baron! Izročite mi zahtevanih deset tisoč lir, in mi odidemo nemudoma. (Zvršetek prih ) Stran II. EDINOST'' St. 43. V Trstn, 12. febravarja 1910. prvo zmago, ki jo smemo imenovati naravnost sijajno, ki j? tem pomembnejša, vspričo dejstva, da je ta okraj zastopal prej člen stranke neodvistnosti. Pri tem je pač brez pomena izgovor, da je opozicija umaknila svojo kandidatro v znak protesta proti nasiljem. Če se je opozicija, ki se vedno baha, da je le ona nositeljica narodne volje, ustrašila že prvih volitev, ki so se vršile po znanem Khueno-vem receptu, kaj bo še-le pri splošnih volitvah ? ! To dokazuje, da so na Dunaju dosedaj precenjevali madjarsko odporno silo. Dunaj Naše geslo bodi: Za vero vedno — proti narodnemu izdajstvu vsikdar! * * Neka tržaška Slovenka nam piše : Nisem verjela svojim očem, to je verjeti nisem mogla, ker je prežalostno, prehudo in presramotno za ves naš narod. Ali je res možno, da prihaja kaj ta-cega iz roke slovenske v slovenski list?! Ne, ne, sem rekla, ko sem prečitala : „Slovenec" gotovo prinese popravek opravičevanje, da to je prišlo v list po tihotap-. . ski od zlobne efijaltske roke. Jeza, prava je vedno odjenjaval, a Madjari so postajali j sveta jeza mora zgrabiti vsacega poštenega zato vedno objestneji. Kakor hitro pa se je'vodjo v „Slovenčevi" stranki radi tega pokazalo Madjarom le nekoliko zobe, jim je že ! članka, če ima le količkaj poštenja v sebi, zlezla korajža v hlače. Khuenov vspeh v lglavem dokazuje, da so se motili oni, ki so apodiktično trdili, da se na Ogrskem ne more posrečiti Khuenu to, kar mu se je posrečilo na Hrvatskem. Kdo pa je predstavile! j današnjega rnadjarstva ? To je takozavna Gentry (nižje plemstvo), ki je pomočjo Židov vladala, strahovala in izmozgavala deželo. Ti ljudje so navajeni na korito in ko jim sedaj ponehajo viri dohodkov, bodo gledali, da se zopet približajo jaslim. Da so Židje vedno z ono stranko, ki ima moč če se ni prodal že popolnoma. Takov napad, kaj tacega na Ciril-Meto-dovo družbo, ki ima tako svet namen ! Pomislite samo ljudje božji, kaj bi storili Italijani, ko bi kdo »z njih napisal kaj tacega proti „Legi nazionale" ! Ali bi ga ne linčali in pljuvali nanj — saj druzega bi ne zaslužil. O, tudi oni — Italijani — so razdeljeni že i na stranke ali ko se tiče njihove Lege, tedaj roko proč! Tu so vse stranke edine. In ko bi kakov Nemec spisal kaj podobnega proti i v rokah, oziroma z vlado,^ je znana stvar. Siidmarki ali Schulvereinu ? Kaj bi zaslužil Na Zide se torej Khuen že sme zanašati v vsakemu slučaju. A baš Židje so bili dosedaj avantgarda madjarskega šovinizma! Poleg vsega tega je treba še pomisliti, da je razmeroma le malo čisto madjarskih okrajev. V volilni večini volilnih okrajev imajo večino narodnosti in ki dobro poznajo razmere, pravijo, da bi prišlo na volitvah, ki bi se vršile brez silja. v zbornico kakih 100 poslancev narodnosti. Gotovo pa je, da ima Khuen v svojih računih tudi narodnosti. Ako Khuen pridobi za-se narodnosti in bi jim na volitvah ne delal zaprek, bi bilo izvoljenih kakih 100 narodnostnih poslancev. Naj manje 100 drugih lahko dobi za svojo novo stranko brez vsacega nasilja s pomočjo narodnosti in Židov. Na vsak način sme Khuen računati, i da dobi na splošnih volitvah toliko mandatov. da bo imel v zbornici večino s pomočjo Hrvatov. To namreč za slučaj, da ne bi iz-: vrševal nikakega nasilja. A kakor znano, on! ni mož po tem. takov Nemec druzega nego večno sovražtvo vseh svojih bratov ! Ko sem preči tal tisti izbruh strankarske podivjanosti, sem dejala : „Ne, tak narod ni vreden, da živi! Pustimo naj ga zasužnjijo, saj rob je bil in robovati zna predobro, - Zidje ! Ljudje,j zato svobode ni vreden." In ob teh mislih storilo se mi je iako milo, da sem kar ne-na- j hote posnemala svoje tržaške brate solzarje. Ne ne! Narod ni kriv — sem dejala dalje — stranka je kriva! Ako pa temu ni tako, potem : ven z onim možem, ki jo je oskrunil na tak nečuven način : Stranka obračunaj ž njim !; In kdor v tak ostuden izbruh tira vero , tistega Krista, ki je učil tako divne nauke ;! zaslužuje, da obračuna žnjim — Bog sam ! " Užaljena 'slovenska žena. zvezana s slabimi nasledki, ki so ž njo združeni po pristojbinskem zakonu. Meseca marca, aprila in maja 1910. se bodo tukajšnja c. k. finančna leželna blagajna in drugi prodajni uradi zamenjavali proti pismeni, kolka prosti vlogi neuporabljene kolkovne znamke izdajo leta 1898 za nove znamke enake vrednosti brezplačno. Po 31. dne maja 1910. 1. se ne bodo kolkovne znamke izdaje 1. 1898. niti zamenjavale, niti povračale. Obrtne in trgovinske knjige, potem go-lice menic, računov itd., na katerih so se porabile polkovne znamke prejšnjih izdaj, z uradno prepečatbo, ustrezajočo se predpisom in opavljeno pred 1. dnem aprita 1910. 1., smejo se brez pomisleka rabiti tudi potem času. V kolkovnih znamkah za davek od prometa z efekti potem v ostalih kolkovnih vrednostnih znamenjih se za sedaj nič ne izpreminja. Še par besed o pok. dru. Slejkotu in o pogrebu. Prejeli smo: V karakteristiko pokojnega poštnega tajnika more služiti dejstvo, da je naprosil svoječasno našega poročevalca, naj ne objavlja v „Edinosti" eventuelnih nerednosti, ki bi se dogodile na pošti. „Ako imate kako pritožbo oddajte jo meni — ker napadi v javnem glasilu preveč škodujejo prizadetim osebam in pa ugledu vse poštne uprave". Njemu je bilo pri srcu, da ublaži eventuelne posledice, ki bi imele zadeti višje in nižje poštne organe! In vendar je bilo to srce tudi plemenito in je le videz zavajal marsikoga v krivo mnenje o njem. Pogreb je priredilo novo slovensko pogrebno podjetje, kar smo nehote izpustili iz poročila o pogrebu. Dolžnost naša je, da pohvalno omenjamo to podjetje in da je priporočamo vsem našincem. Kakor smo se prepričali, more to podjetje izvršiti vse in tudi najaristokratičnejše pogrebe. Voz in vsa oprava, ki jo je rabilo to naše podjetje na dra. Slejko-ta, (pod vpdstvom g. Stibila) dela čast podjetju in tržaškim Slovanom. . i— .. . t (Priklopljenie prostora na Franc- Slovencu« v odgovor na ^C.nlmeto-jJožefovem pristanišču pri Sv. Andreju irCfiTiAirn nn \/rnrilcif I trtnn . t f ■ # * v . % k svobodnemu ozemlju tržaškemu.) C. kr. finančno ministerstva je z odlokom od darijo" vstanove na Vrdelci pri sv. Ivanu „Cirilmetodovo* podružnico. Voltive v Iglovem pa tudi drugi do- j nimajo ,astne podružnice. godki, so dokazali, da Khuen ne naleta i c *_____: i__- toliko odpora, kakor se je pričakovalo. ,^ i —"j ■ Komur so le dal' thdi dfUgi dne 26- januarja 1910 št. 92715 iz leta 1909 posebno tam, kjer se dogovorno s trgovinskim ministerstvom v smislu zakona od dne 23. junija 1891 1. drž. govor „Slovencu En- + ? tem damo naj lepši odgovor, skrajni'^ št 76 odrediIo priklopljenje prostora i , v i . . . strasti, v „Slovenčevem" članku „Cinlmeto-1 na Frarir injnini/pm nrk/ani^n nri krat se-le je resno pokazal pest, pa je j darjja« i/U™..- i« t__n^t^^; T____1 *?a rranc-jozeioveni prisraniscu pri 5>v. upadel madjarski pogum. Dvajset let so imeli Khuena razmere in delovanje, ta se mora iz dna j nad takim v nebo vpijočem količkaj znane naše Andreju k svobodnemu ozemlju tržaške- . ,, ,. . # "Ivatie ; no' "aJ sa ! duše zgražati imajo Madjan toliko časa na hrbtu. Kolo se: p0,avu pač vrti! I Ne tako ! Včeraj sem mu. srečal ravno Srbski vseuciliščniki na Dunaju odličnega narodnjaka, ko je za hrvatsko-srbsko koalicijo. \1Z trgovine s klobuki v ul. S. Antonio. Iz Dunaja poročajo, da je tamošnja'"^' vi kupujete klobuke še pri tujcu -r J J J Pri ptujcu ? Naravno, ko nimamo svojega takšnimi rečmi!"... Zabolelo me v sjcu ! Ta „narodnjak" — dovolite, Dotična, z nasipanjem pridobljena površina meri 159.000 kvadratnih metrov, meji nekega proti severu na urejevalni kolodvor c. kr. prihajal državnih železnic in je oddeljena od njega poročajo, aa je srbska vseučiliška omladina imela te dni sejo, | a na kateri se je odobrilo postopanje hrvatsko- trSovca s srbske koalicije. Ob enem se je koaliciji izreklo zaupanje, z obžalovanjem, da je Šupilo izstopil iz nje. Volilna reforma na Pruskem« Pred dnevi je predložil v Pruskem deželnem zboru nemški kancelar Hollweg-Bethman načrt volilne reforme, ki pa bije modernemu naziranju o pravičnosti, enakopravnosti in demokratizmu naravnost v obraz. Ne samo socijalni demokratje, ki hočejo proglasiti generalni štrajk, temveč sploh vsa nemška svobodomiselna inteligenca, najuglednejši listi vseh strank in razne korporacije protestujejo proti tej pokveki. K protestu nemških profesorjev je pristopilo že 400 profesorjev. Po tej slavni „reformi" ostaja 80 od sto volflcev, ki volijo v državni zbor, brez vsake volilne pravice v deželni zbor. Vlada ostane torej, kakor vidimo, popolnoma osamljena ; zanjo so samo pruski junkeiji in birokratje, ki pa bržkone popolnoma pogore s to „volilno reformo". Dnevne vesti. Cirilmetodarija ! Iz Doline smo prejeli : Nisem prijatelj perečih in ojstrih kritik, ali ko sem v „Edinosti" od dne 9. 2. 1910 čital „Slovenčev" članek pod naslovom „Cirilmetodarija", me je to tako ogorčilo, da sem hitro prijel za pero, ki mu sicer nisem vajen kakor km eto val če v sin. „Slovenčev" dopisnik trdi, da „liberalci" niso kos učiti slovenskega kmeta narodnja-štva. Torej bi bili le oni, ki so v „Slovenčevem" taboru, vzgojeni v pravem narodnem duhu. Temu oporekam najodločneje, pa ne kakor „liberalec", saj sem bil s a m v taboru S. L. S. do svojega 21. leta. Tedaj niti pojma nisem imel o veličini in vzvišenosti narodne ideje. Bitstvo in cilje narodne borbe sem začel umevati Še-le po čitanju .Edinosti". Sedaj umevam pojm „na-rodnjaštva". Ko pa sem bil še v taboru S. L. S. je bila vsa vzgoja naperjena v to, da nismo prišli do tega spoznanja. Tako govori na podlagi lastnih izkustev človek, ki ni nikak liberalec, nikak frakar, nikak škric, ampak priprost slovenski kmetski sin, ki je uverjen, da, kakor je njemu, tako divjanje proti najvzviŠenejim našim ustanovam, odpre oči še marsikomu drugemu. da J" mu verjamem — n i z n a 1, da imamo v Trstu že nekoliko mesecev prav dobro ob-skrbljeno trgovino s klobuki „Cvenkel — Corso št. 32." Kako naj bi potem zahtevali od naših delavcev, naj vedo za narodne trgovine in naj se v njih poslužujejo ? ! Iznašam ta slučaj narodne mlačnosti v spomin vsem mestnim Slovencem (dobro bi pa bilo, da si ga, zapomnijo tudi tukajšnji Hrvatje, Srbi in Čehi), ki so dosedaj podpirali ptujca, mejtem, ko naš človek, gospod Cwankel, ima — prazno trgovino! j- J Naše c. kr. pošte. V veri, da mora sleherni c. kr. uslužbenec in tudi najzadnji sluga poznati deželne jezike, sem šel dne 9. t. m. zvečer po 6. uri v poštni urad na Boznem trgu, kjer sem izročil uradnici pismo s slovenskim naslovom, naj ga priporoči. Uradnica pa ni razumela niti besede slovenski in mi je tudi napravila laško-nemško potrdilo. Na mojo zahtevo, naj mi izda slovensko potrdilo, je sicer storila, kakor sem zahteval, ali potrdilo mi je vrgla z neko jezo in je dostavila nastopno impertinenco: 35 centesimi — poi la vadi! (35 stotink in potem poberite se!) Jaz sem seveda najodločneje protestiral proti takemu načinu ravnanja se strankami in odšel, prepričan, da bo treba na naših c. kr. poštah vzeti v roko debelo metlo in pomesti iz nje ljudi, ki ne le da* nimajo sposobnosti, — ker ne poznajo deželnih jezikov — ampak jim tudi nedo-staja potrebnega takta za vršenje javne službe. Narodni kolek 20. IX. 1908 in „Ptuj" je policija v knjigarni J. Gorenjca zaplenila. S tem je tudi v Trstu Avstrija rešena! Razpis natečaja. Pri c. kr. viši deželni sodniji v Trstu je do 21. marca t. I. razpisano mesto pisarniškega kancelista s prejemki XV. plačilnega razreda. Nove kolkovne znamke. C. k. finančno ravnateljstvo daja na znanje, da se vsled ukaza c. kr. finenčnega ministerstva z dne 20. oktobra t. I, drž. zak. št. 163 počenši z z 1. dnem januaija 1910. 1. spravile v prodajo nove kolkovne znamke. Ob jednem se morejo rabiti tudi stare kolkovne znamke izdaje I. 1898 in sicer do dne 31. marca 1910. 1. Uporaba iz rabe spravljenih kolkovnih znamk po 31. dnem marca 1910. 1. se torej Šteje za enako, kakor da "bi se ne bila izpolnila zakonita kolkovna dolžnost, in je po stalnem mejnem zidu, v katerem se nahajajo carinska vrata. — Z1 — za zvezo železniških tirov med svobodnim in carinskim ozemljem. Zaključek proti vzhodu — proti zemljišču Lloydovega arzena I a — tvori začasen zid, ki sega na vzhodnem koncu gori domenjenega stalnega zidu do morja ter je presekan po carinskih vratih — Z 3 —. Ta carinska vrata so določena za sedaj samo za pešce, v slučaju potrebe morejo se pa rabiti tudi za prevoz gradiva, določenega za popravo stavb v svobodnem ozemlju. Proti jugu meji svobodno ozemlje z obrežjem VII na morje, potem na oni del pomola VI, ki ga dela sedaj vršeče se zasipanje ; v podaljšanju obrežja VII v ravni črti do zapadne meje meji svobodno ozemlje za časa građenja pomola VI proti jugu na vodeno progo. Proti zahodu je svobodno ozemlje od-deljeno po začasnem zidu, na katerega se naslanja poslopje eskspoziture carinskega urada, ki je postavljeno pri ondotnem vhodu v svobodno ozemlje. V njeni bližini je napravljeno troje carinskih vrat — Z 2 — in sicer ena za pešče in dvoje ostalih za vozove za uvoz in izvoz. Priklopljenje opisanega prostora svobodnemu ozemlju tržaškemu stopi v veljavo o polunoči od 13. na 14. februvarja 1910. (Zimski izlet v Bohinj). Za ta krasni izlet, ki se bo vršil to nedeljo, je v krogih naših planincev in prijateljev prirode obče zanimanje. Pa zakaj bi ne bilo, saj zabave ne bo manjkalo nikomur! Slabo tržaško vreme naj nikogar ne zadržuje, ker v Bohinju so najlepši zimski dnevi. Opozarjamo tudi opetovano, da se vozi lahko s poštnim vlakom, ki odhaja iz Trsta v nedeljo zjutraj ob 5 uri 50 min. in stane III razr. tja in nazaj le K 5 80. S tem vlakom se vozi lahko vsakdo, tudi nečlan. Členi pa imajo še drugo udobnost, da se vozijo lahko z vsakim poljubnim osebnim vlakom tudi dan preje, ako seposlužijo znižanih voznih listkov, ki jih ima podružnica v prodaji pri knjigotržcu g. Gorenjcu in kjer jih dobe Člani le proti društveni izkaznici za leto 1910. ObSni zbor Dijaškega podp. društva v Trstu se je vršil minoli petek dne 4. svečana v prostorih „Slov. čitalnice". Zborovanje je otvoril društv. predsednik dr. Ljudevit Cikovič, ki je lepim iskrenim nagovorom pozdravil navzoče zborovalce, omenjajoč prevažni pomen, ki ga ima to prekoristno društvo za slov. dijaštvo. — Zal pa, da so se dohodki društva v zadnjem času zelo omejili, da-si število naših dijakov narašča od leta do lela. Upa pa, da bo rodoljubno občinstvo vedelo ceniti nalog« tega prepotrebnega društva ter da mu pohiti na pomoč. Na to je podal tajnik Miroslav Pretner poročilo o društvenem delovanju. Iz poročila posnemljamo, da je to društvo, ki je s tem občnim zborom dovršilo svoje petletno delovanje, storilo vsikdar svojo dolžnost ter da je neumorno delovalo na to, da se odpomore bedi našega slovenskega di-jaštva. V kratki dobi petih let je razdelilo društvo 11845.81 K podpore ter vzdrževalo ra-zun tega tudi „Dij. podp. knjižnico šolskih knjig". Podpore pa niso prejemali le dijaki, temuč tudi tržaški visokošolci. Iste so se delile za hrano, stanovanje, šolnino, obleko 1 t. d. — Tudi v minolem letu je društvo vzdrževalo dijaško kuhinjo, ki jo je obiskovalo trikrat na teden 18—20 dijakov. Razuo tega je društvo za dijake začetnike 1. raz. srednjih šol nastavilo posebnega učitelja, in je obiskovalo tu poduk, ki je bil vsem pristopen in brezplačen, 20—30 dijakov. Poročilo nam podaja tudi statistiko slov. dijaštva v 1. 1908—1909. Na tržaški državni gimnaziji je bil« koncem šol. leta 148 Slovencev, 18 Hrvatov, 2 Ceha. Na tržaški državni realki je bilo ko«-cem šolskega leta 85 Slovencev, 10 Hrvatov. Skupaj toraj 233 Slovencev, 28 Hrvatov, 2 Čeha, ali: 263 Slovanov. Letošnje šolsko leto se je pa to šte¥ilo skoraj podvojilo. Poročilo omenja tudi ustanovo pok. Ir. Marija Vatovca, ki je podeljena dijaku V. gm. razreda Ivanu Bizjaku. V zaključku se spominja poročilo vsek dobrotnikov, izlasti „Tržaške posojilnice m hranilnice", „Trgovsko obrtne zadruge" ii „Jadranske banke" ki so se spomnili lepim darom tega društva. Odkrito in prisrčna izreka poročilo zahvalo slov. časopisju izlasti „Edinosti", ki je bila prva na delu za „Dij. podp. društvo v Trstu", ter dalje oni« dobrotnikom, ki so pripomogli, da je bilo odboru omogočeno pomagati vedno naraščajočemu številu podpore potrebnih dijakov. Konečno poživlja poročilo, da naj ue zabi narod, da je ravno uboštvo ono, ki uničuje često dijakom ne le zdravje temuč tudi njih poklic in prihodnjost. To pa za-moremo odstraniti le s tem, da jih podpiramo in vodimo do mesta ko bodo tudi oii stali v naših vrstah ter delovali v pomoć slov. dijaštvu. Poročilo je bilo odobravanjem vsprejeto, nakar je prečital blagajnik dr. Josip Abrani poročilo o društvenem premoženju. Tudi to poročilo, ki je priobčimo v kratkem je bil« enoglasno in pohvalno vsprejeto. Sledila je potem volitev odbora in je bi! jednoglasno voljen sledeči odbor: Predsednik : dr. Ljud. Cikovič ; namestnik: dr. Jos. Wilfan, tajnik : Miroslav Pretner, blagajnik : dr. Josip Abrani, odbornik Ivan Bandel; namestnika dr. Ivan Merhar in Matej Dolenc, pregledovalci računov : dr. Gust. Gregorin, Ivan Kokalj in Gracijan Stepančič. Ko je podal predsednik še nekatera pojasnila in so bili vsprejeti razni nasveti je zahvalil navzoče zborovalce in zaključit shod. Tudi mi se pridružujemo besedam v tajnikovem poročilu, ki se glase: Kogar vodi v njegovem delovanju prava nesebična ljubav do slov. mladine, ta jo podpira in ne pozna razlike ne med stanom ne med mišljenjem. — In zato le čvrsto naprej za našo obmejno slovensko mladino in dt-jaštvo! Aretacija neearnlh ulomilcev- Tukajšnji policiji se je posrečilo včeraj vjeti troje onih ulomilcev, ki so v zadnjem času oropali cerkev v Opatiji, v Kastvu 'm izvršili še več drugih predrznih vlomov. Glavnega ulomilca pa še niso prijeli. Aretirani ulomci so povedali, da je en del ukradenih predmetov zakopan, en del zastavljen, a ostalo da so vrgli v morje. Glavni še ne aretirani storilec, je baje doma iz Moravske, kjer je že izvršil več predrznih vlomov. Tržaška mala kronika. Odmevi neke aretacije. „Piccolove" kvante. Poročali smo pred dnevi o aretaciji neke Vincence Kovačič, lastnice par tolerančnih hiš in upraviteljice par drugih, hi je neusmiljeno odirala one nesrečne dekKce v svojih zavodih. Včeraj je imel „Piccolo", ki hoče vse znati, nekaj zanimivih podatkov, malooe senzacijonalnih. Omenjamo to, ker je ta slučaj sin« zanimiv za verodostojnost tega senzacije željnega lista, ki ako nima ravno nič posebnega na razpolago, napaja svoje čitatelje z vestmi, ki si jih sam za priložnost izmišlja. PiŠe namreč, da je Kovačičeva prov-zročila smrt neke Marije Bulič, da si je prilastila zlatanino te nesrečnice in da je hiftna preiskava pri ljubimcu Kovačičeve, prosiukm krčmarju Vinku Lunjeviču, dovedla do odkritja celega zaklada zlatanine. Lunjevič da je sicer tožil, ali prijateljice pokojnice da so iz zaklada iztaknile vse stvari, spadajoče k zapuščini one nesrečne prostitutke. To vse dela čast fantaziji „Piccoioviirt urednikov, ali nemoralno je voditi svoje V Trstu, 12. februvarja 1910. „EDINOST" St. 43. Stran Ilf lalelje tako za nos. Vse je namreč izmišljeno. Omenjamo le, da prosluli Lunjevič že zdav-nej ni več v Trstu, marveč se nahaja že par mesecev v preiskovalnem zaporu v Ferari. Na vsej stvari je le to res, da je bila hišna preiskava pri bratu Kovačeve, ki pa ni ničesar dognala glede efektov one nesrečne pokojnice. In tako poroča „Piccolo" dan na dan. In ljudstvo, zlasti ženski spol bero „Picco-lovo" nad-kroniko kakor kak evangelij! Če bi imeli prostora, bi lahko vsak dan reser-virali Piccolovim „fločam" posebni kotiček ! Igralec in mornar. Včeraj ob 11. uri zvečer so redarji zapazili na Korzu nekega mladeniča, ki je beračil. Ko so ga pozvali, naj jim sledi na komisarijat, se je približal drug mladenič, ki je prosil redarje, naj ga puste v miru in jim obljubil za to groš. Na policiji se je prvi kvalificiral za Marcella Bastianello rojenega l. 1893 v Benetkah, komika brez službe in drugi za mornarja iz Splita. Poskus samomora na policiji. Včeraj zjutraj je bila radi suma na tatvini aretirana neka ženska in provizorično zaprta v celico • na dvorišču policijskega ravnateljstva. Ženska je najprej razsajala in si potem z nožićem prerezala žile na levi roki. Poklicana ie bila zdravniška postaja, ki je dala obvezati le lahko rano. — Pustili so žensko v j celici. Koledar in vreme. — Danes: Evla- j lija dev. Jutri: 1. postna ned. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu- j dne -f- 6° Cels. — Vreme včeraj : lepo, j veter. Vremenska napoved za Pri-, morsko : Lepo, večinoma jasno, semtertja' megleno. Hladni vetrovi, mrzlo. Naše gledališče. Danes zvečer ob 8 uri se uprizori v našem gledališču veleinteresantna Bernstei-nova komedija „T A T" ki je vzbujala in še vzbuja povsod velikanske senzacije. Lahko bi se reklo, da je to nekak dramatiziran roman brez kake posebne poante, ki pa je sezidan z ono teatra-lično tehniko in ono konsekvenco, da ostaja dejanje zanimivo od začetka do konca, j kajti ves čas ne prihaja v razvoj toliko luči, | da bi postalo vse jasno, temveč se z vsako! novo razgrnitvijo zavije dejanje v le še večjo1 temo. Način razvoja je tak, da pričakuje gledalec konca z uprav mrzlično nestrpnostjo. Ko je bila ta komedija preložena pred par leti na nemški jezik, so jo takoj sprejela v svoj repertoar vsa večja gledališča in pred vsemi dunajsko ljudsko gledališče Gotovo je, da bo ta komedija ugajala tudi pri nas in je želeti danes zvečer prav obilega poseta, posebno še, ko gostuje eni važnih ulog gospod Danilo iz Ljubljane. * * Ss Jutri t. j. v nedeljo zvečer pa se ponovi zabavna burka „NASTAVLJENA PAST", ki ie prvič imela lep uspeh. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Plesna vaja se vrši danes v soboto v društveni telovadnici. — Začetek ob 9. uri zvečer. Odbor podr. družbe sv. Cir. in Met. na Greti naznanja, da se bo vršil redni občni zbor jutri dne 13. t. m. ob 4.30 uri oopoludne v dvorani „Konsumnega društva' v Rojanu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in računskih pregledo-valcev. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi Odbor. Podružnica „Glasbene Matice". V nedeljo predpoludne ob 11. uri vaja za alt v prostorih „Del. pedp. društva". „Čitalnica44 pri sv. Jakobu naznanja, da se vrši danes sobota ob 8. uri zvečer plesna vaja in jutri nedelja ob 4. uri pop. pa ples r društvenih prostorih. Člane Trž. kol. dr. „Balkan" uljudno vabim na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri predp. v kavarni „Minervau (ul. Aquedotto). Na tem sestanku se sestavi listo novega odbora.- Kolesarji 1 Komur je mar prospeh našega društva, naj se gotovo udeleži tega sestanka. Sklicatelj. Tržaško kolesar, društvo „Balkan" javi tem potom svojim členom, da se bo vršil v nedeljo dne 20. t. m. ob 2. uri popoludne v prostorih „Trž. podp, in braln. društva (ul. Stadion 19, I.) III- redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregl. rač. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi Odbor. „Klub slovenskih tehnikov v Pragi" naznanja predavanje t. I. MačkovŠka: Premog in jeklo, glavna faktorja moči germanskih drŽav. Predavanje se bo vršilo v ponedeljek 14. t. m. ob 8. uri zvečer vrestavra- . cij> g. Kettmrja na Kralj. Vinogradih. 11 DAROV!. V odgovor „Slovencu44 zložili gostje sinoči v kavarni „Balkan" kakor prvi mesečni prispevek: K 17.56, s pozivom na rojake, da stalno in redno mesečno prispevajo, dokler ne bo dozidana nova slov. Ciril-Metodova šola v Trstu. — Denar hrani uprava. — Na poziv glasovitega članka v listu „Slovenec" proti Ciril-Metodovi družbi daruje za moško podružnico K 10 g. Celestin Sirk. Denar hrani uprava. — V protest proti nesramnemu napadu na družbo sv. Cirila in Metoda po članku v „Slovencu" daruje „Delalsko podporno društvo" v Trstu podruž. družbe sv. Cirila in Metoda K 10. — Denar se dobi v uradn društva. — Za Cirilmetodarijo, kakor „Slovenec" imenuje, nabrala se je svota 10 K 20 stot. v prid podružnice družbe sv. Cirila in Met. na Greti. — V protest proti „Slovenčevemu" članku Cirilmetodarija nam je poslal Ivan Kenda iz Doline št. 137 K 5 za moško podr. sv. Cirila in Metoda. Denar hrani uprava. — Podruž. družbe sv. C. in M. v Šked-nju je prejela : O priliki plesa skupine N. D. O. v Skednju se je nabralo 18 K. Darovala sta g. Just Godina Fujo in g. Hrabro-slav Fon vsaki po 2 K. — Stavo o priliki državnozborskih volitev v Trstu je plačal g. Logar 1 K. — G. Ivan Turk Škorklja št. 133 daroval je tel. dr. Sokol v Trstu 10 K. Na Sokolovi maškaradi so preplačali vstopnino sledeči gg.: prof. Mandić, Josip Gorenjec, Vek. Gjurin in Benedikt po 2 K, Gorup, N. N. in N. N. po 1 K. — Srčna hvala ! Nar. del. organizacija. SHOD ČLANOV ŠKEDENJSKE PODRUŽNICE N. D. O. se vrši nepreklicno i i Odlikovana pekarna in slaščicama t ztafo kolajno ln križcem n i obrtni raznivi t Loudonu li*M Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 :š,,tr trikrat na 3an sr:ž krah. Frof»ajalnica e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstni;))) *)l$c« &'X89 po najzmernejših cenah. ZIMSKO:ŠPORTNO SREDIŠČE : BOHINJ V NEDELJO, 13. februv. : ZABAVNO SANKANJE vožnje s sanmi, ture s skiji. V grand hotelu „TRIGLAV" V :: BOHINJSKI :: BISTRICI ••VOJAŠKI" : KONCERT: O ■ ■ ■ ■ ■ ■ o —• H -w O i* H •O S H « ee «5 fcC S* © 00 a IFI a M *n S8 £ »M ■ ■ B ■ ■ ■ co M = rt »™H š Ph Kupujte gramofone in plošče :: earno v največji primorski zalogi ImM graf. zauoti (Sta bili mento grafieo Trleatlno) TRST, Piazza delia Borsa stav. 13 Plošče 8 slovenskimi hrvatskimi, italijanskimi in nemškimi komadi v ogr. izberi O Folijam ca deželo. Plačevanja na obroke. * * trade Informacije in prospekti pri potov, agenciji P. CRISTOFIDIS - TRST (Hdtel de 1a Vlile) I. zagreb. pripravni zavod za vojaško službo (ŠOLA IN INTERNAT) 1. marca t. 1. se otvori glavni tečaj sa aspirante na enoletno prosto-voljatvo. — V zavoda peučajejo samo prve moći. — Uspeh dosedanjih izpitov je izvrsten, Mnogi bivSi učenci tega zavoda pripadajo e. in kr. vojski kot častniki, praporščaki in prostovoljci. Program se dobi na zahtevo pri Ravnateljstvu zavoda, Zagrtfc. JEataritara aiica IS. OTNICA (prej MORA VIA). - Najboljša PRIRODNA GREN-.....KA VODA..... učinkuje ležil-no hitro vs- in brez: bolečin. Dobi se v vseh lekarnah rai-rodilnicah in boljših trgovinah v Trstu, Istri, Primorju, Kranj-VM skem itd. itd. MV Podjetje grenkega studenca „OTNICA" SOKOL.VICE, MORAVSKO rttri a IV. . ~ i M ^ -*» 43. V rrsTi». d«»- 12. februvarija 1910 danes v soboto dne 12. t. m. v prostorih ,Gospodarskega društvam v Skednju. Tovariši, udeležite se tega sestanka v polnem Mevilu in brez pridržka. Sedanje gibanje zahteva kar največ pozornosti. Vesti iz Goriške. Radi stavke v Ajdovščini. Pred goriškim okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti demonstrantom ob priliki stavke narodnega delavstva v predilnici v Ajdovščini dne 25. julija lanskega leta. Obtoženih je bilo 24 oseb. Obtožence je zagovarjal dr. Fran Brnčič, odvetnik v Trstu. Kakor priča je bil zaslišan ravnatelj predilnice A m m a n n, ki je iz svojega stanovanja med demonstracijo z revolverjem streljal na delavce in ranil dve osebi, kar je provzročilo, da so razjarjeni delavci s kamenjem bombardirali predilnico ter pobili okna na ravnateljevem stanovanju. Sodišče je oprostilo 22 obtožencev, dva pa obsodilo, in sicer je bil obsojen Ignacij Bra- i tina na 14 dni zapora, Avgust Lulik pa na en mesec teške ječe. i Razpisana je služba opravitelja držav- | nega pravdništva na c. kr. sodišču v Bovcu j z letno nagrado 100 K. x Pustni torek v Gorici je skončal j tako kakor je bilo pričakovati. O nekdanjem \ „Korzu" ni bilo ne duha ne sluha. Na Travniku se je prikazalo par laških ošemlje-nih pijancev, en voz, druzega nič. Kakor drugod tako tudi v Gorici je letos običajni pustni Korzo izbmrl popolnoma. x Goriško kmetijsko društvo sklicuje jutri v nedeljo shod na Dobrovem v Brdih. Shod se bo vršil v Bagnerjevi palači. Razpravljalo se bo o novem davku na vino. — Temu bo sledilo svobodno predavanje. x Gimnazijsko poslopje je pregledovala komisija iz naučnega ministerstva na pustni torek. S tem da se je pregledovanje J vršilo ravno ta dan, menda ni še rečeno,' da bo vlada brila norce še nadalje z upravičenimi zahtevami po novem, modernim zahtevam vstrezujočemu poslopju. x Možka podružnica družbe sv. Cir. in Metoda v Gorici bo imela danes v soboto dne 12. t. m. v hotelu pri „Zlatnem Jelenu svoj redni občni zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. — Apelirano na vse one goriške Slovence, ki pojmijo važnost naše družbe, da se v čim večjem številu udeleže zborovanja. Novi členi naj se zglase, saj ima družba plemenit namen, da ohranja našemu narodu slovensko deco v narodno ugroženih krajih. „Slovenčev" brezvestni napad na to družbo naj bi vspodbudil slehernega narodno čutečega Slovenca, da pristopi družbi kakor člen in da nabira o vsaki priliki denarnih prispevkov. Vesti iz Štajerske. Nakup. Preboldsko graščino, doslej last grofa Funfkirchena, so kupili s posestvi in predilnico vred mesar Grenka in tov. iz Celja za 340.000 K. Za nakupom tiči najbrž semška „Sudmaika". V Dravo je skočila z brvi v Mariboru 17 letna Terezija FerŠ. — Dekle je utonilo. _ Gospodarstvo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V seji upravnega sveta dne 8. t. m. se je odobrila bilanca za leto 1909. Čisti dobiček leta 1909 znaša K 299.046.70 proti lanskemu letu več za K 57.543.58. Občnemu zboru, ki se bo vršil 3. marca t. I. se predložijo sledeči predlogi : Rezervnemu zakladu se dodeli kakor iz redna dotacija K 18.548.83. S tem naraste rezervni zaklad na K 400.000. Dividende se predlaga 6 in pol odsto t. j. K 26 za vsako delnico proti lanski 6 odstotni dividendi K 24. — Na nov račun se prenese kron 31.440.99. Bilanca k 31. 12. 1909 izkazuje sledeče podatke : Aktiva: blagajna K 138.946.05, menični portfelj K 3,965.847.61, devize in valute K 96.568.79, posojila proti zastavam kron 2,288.080.38, vredn. papirji K 1,407.096.87, dolžniki K 7,831.667.68, inventar K 48.901.63 Tealitete K 436.055.48, skupaj K 16.213.164.49,: Pasiva: delniški kapital K 3,000.000 vloge K 10.801.614.71, upniki K 1,651.207.16 transitivne obresti K 46.778.17, rezervni fond K 367,718.75 penzijski fond 46.799, dobiček per saldo kron 299.046.70, skupaj kron 16,213.164.49. j Račun dobička in zgube. — Prejemki:! obresti 1,050.956.42, provizije i. t. d. kron 208.471.23, iznos realitet K 18.802.47, prenos dobička 24.398.31, skupaj 1,302.628.43 K. Izdatki: obrest K 763.757.23, režije K 77.714.18, plače K 122.420.43, davki in pristojbine K 44.575.69, odpisi K 5.114.20, skupaj K 1,302.628.43. __________ Zadnje brzojavne vesli. Vseslovanski kongres. PETROGKAD 11. (Petr. brz. ag.) Vseslovenski kongres v Sofiji je odložen na 7 julija.__ Več snažnih postelj "đr™fp: poceni slovenski družini. Cene nizke. — Vin degli Anini 6, II. n. 238 Slavne*u občinstvu ti In« A In Stella d* O- o", vi« rfella Fontana It. 14. vita prve vr-t«> Crno i«tr»*o *•«• 72 »t. KrhAki teran po 1 K 4 rt liter. Za družin** po do-pi ▼ n Kuhmia domač*. Nn razpolago vulrovrrii p- »ki in m rt a ieriila. Pripori č* se za otifon obrale uda i J o * e t K o 6 a r 2H7 IInitcliiro kot domaČa učiteljica. Zmotna je poučevati t slovenskem, n mdkem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe n* npr. Edinosti" pod .Učiteljica". Icro CO ** F0®1'1110 v,dttelja a so i rogo ki je ISl" 3C »kušeia kuha ica. Zmot a m-ra biti rb-ifnpkffa »n ha iianskega po n ožm sti tudi n»m-Si«ga jezika. D. t i&ano-no mento. Obrniti ne na: (Vlb rf-icb, C*ff& Coreo, od 9.—II. ziutrai iu 3. - 6. pop« ludn>. 220 rirIHo v t>liiini mesta na zelo pripravnem UUUcft traju dobro opeljana trpovir-a je-trin Za i bilen proimt Be jamči. K,e? pove Inserat >i oddelek „Edino>ti* p« d št»*v. v<'». ji>9 CTlttGvant fotografski atelje a. JERKIČ, Trt-t ul. Pi ete 10, G« rica. G<n olČin-nu, d t»em odpil n< « bilen obi*fc Zago ovijanj, da bom v-t>k*g» dobro p Mre-tel z v« ke »rute aesom n po najnižji ceri, Fr» ne B« že glav 148 Majcen Miloš... n»fxar - Tist - uifH Len Sto v / mm prfneroća ilsvirnu cbćinstvu B ,-t| svojo mizamico. |i?| T hdelnj« c«*k - vstno, tn^l lid«lnj< _ _ | ___ NAJFINEJŠE ?OHI& I VO \ IKKS. F KAM) MAVKH-THM žgahica kave TELEFON 1743 SaJbolJAl flr xa dobivanje p (sbs kava "==== izključi edini slovenj pstilnltar ki tori na bol ša vino! Kdor gleda avoje zdravje, mora ili v gostilno J. Leban, ul. Šalice, Trst pod stonnicimi. k'er toči dobro vipavsko po 72-84 Htotink liter Iak<• čri o in vi. a-ako belo vino. Dou-ača kuhinja Poctnže or> v-aki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba točna — Cene su er e. Za obilen obisk ae priporoča udana Js pina FiAer goctil»i^arka ^-činsnu za ob'len ohint H KosiČ 12H- □i Naznanilo. □ ■i Tvrdka IVANČIČ & KURINČIČ uljudno naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, da je PRESELILA svojo manufakt. trgovino iz Nadškofijske ulice v GOSPOSKO ULICO št. 11 (Via Carducci). Pri tej priliki uljudno naznanjava si. občinstvu, da sva povečala svojo trgovino s tem, da sva vpeljala razno modno blago. Cene nizke, blago prve vrste, postrežba strogo slovanska. Priporočava se za nadaljno naklonjenost in obila naročita z odlič. spoštovanjem Ivančič & Kurinčič manufakturna in modna trgovina — GORICA GOSPOSKA ULICA Stev. 11. ; in ineh, bo zelo đue gorku in moćne, 1*0 centi! metrov d.»lge i • M> centimetrov 4iruke. Ptiiljajo »e proti povzetju: 3 kosi obrotnjenit odej za 10 h ; 4 kosi neob ohljeoih <«i6| ta ti K ; 4 koti rumenih ali kariranih odej sa 1< I. Kraaoe, bartu iu Blićue »1 je t* > vozove kcr> IX K. tr>gi*ane, oapolnjeoe t vato sTCtiiki-joift-Bfi, evetlo-utoaro ali bordraux barvn W ? 2 kosa za K 14. — Va»k ceolei.i čitatelj t*-«* Ul) og asa naj t zaupanjem uaroti. — Naaiov : R. B kcra,?ast.hiUlaSolaicef Češko ^ssmoa^tu^BišimmamBBmHmm mmme i+glulio Mtem -i-" £ TRST, ulica 6iosue Carducci štev 23 | S u TELEFON Stev. »I? :: s ^ Klrurglćuo orodje, orlopcdi5ni aparati, Moderci, uiuetu« roke in no^e, bcrglje, 1 kilni t-Juftlčni pafi t- nojovlee. » cieatjotirapeTtižne pripraTe, aparati tu a inhalaciji'. ;///////^ 6 SBLAJ)IfeO£ poiraiioiD zh irlruisica« H ijacja Potrcbadin« iz scai 'a ia | :::::::: V krojtčnici Amalija pod- lififiiik Trs'' Ui ca ^arnBto st^. 40 ||Ui lllh odlikovani z diplomo na razstavi msl.h obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorctii in parižkem kroju. Pale?ots, Blouses tn piesne obleke. Cene zmerne. Sjrejmejo se goipice v pod^k proti mali odško »nini. WMmmmm9®mm | Prihranite pri nakupu { kole« in šivslcih »trojev mnogn ^^ di narja, t.ko direktno naroči e od 30 let obstoječe enajjotne tvrdke ROHDBflRllf, Dunaj III. M VfetiFtjariieriaRde 58|o. ^^ Kolesa z vso garancijo od ^ MT K 1*16 naprej ^pft (s pro.-tim ttkoin>. Fneam. gume (Mandel) E 4, 5, zr. Hočete se prepričati obiščite velika skladišča Ponte dalla Fnbra 2 ! ul. Poste Mm)** J-yogal Torr^ntc) Atl& ci-iA di Lnmir* Sr.boi Jcgok»vi':?cia oblek za mo^ke iu » i-Mi) v-3 otroke. lovrSriki. močne jopf krituhi »a rfcrnib \ abtotov. Obltk«-. z,i dom In d«io Dslav-tk-i^bke. Hrolaki iodes. NepreinočijJvi plaSć; (priat^ ii^le^ki) Opooijttlltct« blago ta- ij inozemskih ,3vam izgotovljaio »e ubleto po uieri po najno»B^»i t:o.li, točno, aoudno in elegantno po ni^k-'j cenaL ! Eipporij! ,J1U HODA THEniHA" trst - ulica farneto Ihv. --■■■■- ODPRLA SE JE NOVA " PRODAJALNICA ma ifakturnega bl ga ter blsga vsake vrste, konfehejonira-nega. kakor tudi drobnarije. Lastna u-delovalnica. Erojačnica za ženske izdelke. Veliko iznenađenje! H Cela oprema za neveste Kasteaj !! ge priporoča tvrdka BOB1ATTI Jk Oo ■ MU toarm