PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 3. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 8 (13.541) Trst, sreda, 10. januarja 1990 Politični pluralizem v Sloveniji dobil uradni pečat Začetek volilnega boja v Sloveniji Veni vidi, vici MARKO WALTRITSCH "Veni, vidi, vici". Tako je svojčas dejal rimski vojskovodja in politik Ju-Hus Caesar. Dvatisoč let kasneje se je prikazal nek drug rimski politik z istim imenom, neuničljivi Gluho Andreotti, vso povojno dobo član vseh mogočih rimskih vlad, večkrat, tudi sedaj, predsednik vlade. Napisali smo, da je Gi-ulio Andreotti neuničljiv. Nekoč je s polemičnim tonom opozicionalcem dejal: "11 potere logora chi non c e Thar S tem je hotel povedati, da če si na vladi, in če znaš ta položaj dobro izkoriščati, boš ostal na vladi do konca, dokler boš to zmogel. Tako je z njim. Več kot 45 let vidimo njegov obraz na slikah italijanskih časopisov. Videli smo ga tudi v ponedeljek dopoldne v Gorici. V veliki dvorani nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, kjer je bila svečanost podelitve čas-tnega doktorata, v sedanjem sedežu 9°riške podružnice tržaške univerze, SO mu sredi dvorane, na rdeči prepro- gi, postavili časten stol. Predsednik vlade je spoštljivo poslušal vse, ki so ga v svojih govorih častili, le tu pa tam je nekaj prišepetal goriškemu županu Scaranu, ki je nekoliko odmaknjen sedel na njegovi levi. Dobro uro pa se skoro ni ozrl na desno stran, kjer je, prav tako nekoliko odmaknjen, sedel predsednik deželne vlade Biasutti. Na govorniškem odru »avle magne« univerze so govorili predstavniki univerze, univerzitetnega konzorcija, go-riške občine in pokrajine, za njimi seveda Andreotti, ki je branil svojo častno doktorsko disertacijo. Predsednik deželne vlade Biasutti je ostal na svojem stolu, ne da bi ga kdo povabil k mikrofonu. Po tej svečanosti je Andreotti pohitel v goriški avditorium. Tam so zasedali mali industrije! iz vse dežele. Andreottija in Biasuttija so postavili za predsedniško mizo. Govoril je deželni predsednik malih industrijcev Renzo Bit, doma iz Pordenona. Pravijo, da je zelo blizu deželnemu odborniku Di Benedettu. Ta pa je vodja andreottije-vih čet v Furlaniji-Julijski krajini. Za njim je takoj prevzel besedo Andreotti, ki je po tem svojem govoru moral pohiteti v Rim. Ni bilo časa za druga srečanja in pogovore. Niti ni bilo časa, da bi se k besedi oglasil deželni predsednik Biasutti. Vse to Biasuttiju, ki v naši deželi lahko računa na veliko večino članov " NADALJEVANJE NA 2. STRANI Socialistična zveza Ustanovili DEMOS sedaj politična stranka združenje alternative LJUBLJANA — Socialistična zveza je nova slovenska stranka. Formalen rojstni list so ji napisali včeraj na seji republiške konference, ki so jo imenovali nekak minikongres. V resnici pa je šlo zelo hitro in brez hujših polemik in pretresov, saj je bila, taka odločitev povsem logična zaradi političnega razvoja Slovenije in bližnjih volitev. Nekateri so bili celo mnenja, da zveza zaostaja in da skuša koketirati na razne strani, po eni plati ohranjati nekdanji značaj frontne organizacije, ki združuje druge organizacije, po drugi pa ne želi biti volilna konkurenca Zvezi komunistov. V obsežnem in zanimivem uvodnem poročilu je predsednik Jože Smole spretno preveslal mimo še vedno obstoječih čeri. Med drugim mimo dvojnega članstva, ki v novi stranki - Socialistični zvezi - še vedno obstoja. Toda skoraj edini v Sloveniji se je utemeljeno in s poudarkom pohvalil s preteklostjo, ono oddaljenejšo, od ustanavljanja slovenskih socialističnih strank izpred prve svetovne vojne, ali junaško partizansko, pa z mnogimi dosežki zadnjih let. SZDL je bila dežnik za politični pluralizem, ki je v marsičem njena zasluga. Na njeno pobudo so bile v Sloveniji prve povojne zares demokratične volitve, ko se je izbiralo predsednika jugoslovanske republike in ko je zmagal Drnovšek. Bojevala se je za ekologijo, evropsko usmeritev in človekove pravice. Socialistična zveza bo nastopila na volitvah, njen nastop bo samostojen, sodelovala bo z lastnimi kandidati. V ospredju njenega zanimanja bo človek, posameznik, toda dopuščala bo tudi vlogo organizacij, združenj, društev in gibanj. Zveza pa se ne odpoveduje nekaterim dediščinam preteklosti. V tem okviru bo obdržala del državnega finansiranja do volitev in nekaj sredstev celo pozneje, kar jo objektivno postavlja v priviligiran položaj v primerjavi z na novo ustanovljenimi gibanji in strankami. NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA — V mali dvorani Društva pisateljev Slovenije se je včeraj na tiskovni konferenci predstavil DEMOS - slovenska združena opozicija. Na steno so obesili nov znak: slovenska zastava kot nekaka mavrica, brez redče zvezde, spodaj majhen lipov list z napisom: »Združena opozicija«, pod majhnim pa podpisi: Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska demokratična zveza, Kmečka zveza Slovenije, Zeleni Slovenije (Ivan Oman, prebrisani in inteligentni kmet, je takoj glasno opomnil: »Že smo naredili prvo napake, mi se v resnici imenujemo Slovenska kmečka zveza.«) V uvodu mladi kmet Marjan Podobnik in za zelene dr. Dušan Plut povesta, da so samo po sili razmer združeni v Demosu, ker je volilni zakon večinoma večinski in zahteva združitev glasov, drugače pa sta obe organizaciji -kmetje in zeleni - samostojni in bosta nastopali v družbenopolitičnem zboru sami, saj tam velja proporcionalni sistem. V imenu vseh pa je dr. Jože Pučnik predsednik Demosa, ki je hkrati tudi predsednik socialdemokratske stranke, orisal volilni program skupin za vse združene stranke in organizacije. To je program popolne preosnove Slovenije, ki temelji na dveh bistvenih izhodiščih: zavračanju enostranskega partijskega sistema in je s tem tudi ostra kritika preteklosti in samostojnosti Slovenije v zelo labilni konfederaciji. V programu piše, da bo demokratična opozicija Slovenije zastavila vse svoje moči za miren prehod iz totalitarizma v demokratično urejeno družbo. K temu jo zavezujejo lastna moralna načela, krvave žrtve in druge posledice revolucije. Ne bodo gradili na protipartijskem revanšizmu, vendar se zavzemajo za popravljanje vseh krivic in narodno spravo. V okviru tega so tudi dejali: »V svojem odnosu do preteklosti bo stranka posebej pozorna na krivice in posledice ločevalne razredne politike do Slovencev v za- NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Sofiji se je začelo zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč Vsi so zahtevali korenito reformo SEV razhajajo pa se glede načina in ciljev SOFIJA - Že prvi dan zasedanja Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) so prišle do izraza zahteve o »koreniti perestrojki« organizacije, ki združuje države vzhodnega bloka. Glede načina tega preustroja pa so razhajanja precejšnja predvsem med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Prva hoče ohraniti »sodelovanje«, medtem ko delegacija ČSR vztraja na »poslovnosti«. Predstavniki ČSR so jasno povedali, da je bila njihova država pred drugo svetovno vojno med gospodarsko najbolj razvitimi državami v Evropi, v štiridesetih letih realnega socializma pa so vse izgubili. Za Čehe in Slovake je to zgovoren dokaz, da so dosedanje smernice in način delovanja SEV popolnoma zgrešeni. Sedaj se zavzemajo za dosledno politiko trga v samih državah in v odnosih med posameznimi članicami. Tako stališča podpirajo tudi Madžari, ki so predlagali celo ustanovitev »ožjega kroga«, v katerem bi bile Madžarska, ČSR in Poljska, v bistvu tiste države, ki so se že odločile za tržiščne zakonitosti. Bolgarija je kpt običajno v preteklosti kljub zamenjavam in demokratizaciji na strani Sovjetske zveze, saj pristaja na korenite spremembe, a zavrača preuranjene pobude, ki bi lahko povzročile zaplete za tržiščno poslovanje nepripravljenim državam. Tudi romunski premier Petre Roman je po vsem Sodeč v precejšnji zagati, ker je njegova država odvisna od sovjetskih energetskih dobav. Ze včeraj je bilo torej jasno, da bodo danes končali sejo brez konkretnih sklepov, uresničitev reforme SEV bodo poverili posebni komisiji, ki bo uskladila različna stališča. Bolgarski premier Georgi Atanasov (levo) s tajnikom SEV Vjačeslavom Sičevom (Telefoto AP) Včeraj je pred sodniki priznal, da je sodeloval pri umoru komisarja Calabresija Skesanec Marino ni bil prepričljiv MILAN — V nadaljevanju proces zaradi umora komisarja Calabresija j včeraj prišlo do novih preobrate' Skesanec Leonardo Marino, ki je sai priznal; da je v atentatu sodeloval, r prepričal zagovornikov ostalih obte žencev, Adriana Sofrija (na sliki s si nom) in Giorgia Pietrostefanija, saj j na sodnikova vprašanja odgovarjč zmedeno, včerajšnje izjave pa so s precej razlikovale od dosedanjih. Marino je v prvem delu sodne ot ravnave dejal, da sta Sofri in Pietros tefani naročila atentat, izvedel pa ne bi ga Ovidio Bompressi. Takrat je tuc izjavil, da je postal v času, ko se j odločil, da sodnikom pove resnico, ži te v izsiljevanj in raznih groženj. Vče raj je te izjave preklical, odločitev, d se skesa pa je utemeljil rekoč, da je t »le stvar vesti, s katero hoče odslej ži veti v miru«. Njegove besede pa, kc rečeno, niso prepričale sodnega zbon Po kolumbijskih pritiskih je Bush zaustavil eskadro VVASHINGTON — Po negativnih reakcijah iz Kolumbije se je Busheva administracija premislila. Letalonosilko Kennedy in raketno križarko Virginia z eskortnimi ladjami, ki bi morale zapluti pred karibsko obalo Kolumbije, so zaustavili na odprtem morju. Že v nedeljo je kolumbijska vlada jasno povedala, da ne bo dopustila ameriške blokade. V VVashingtonu so skušali rešiti situacijo, ko pa je bilo jasno, da Kolumbija ne bo spremenila svojega zadržanja, so celotno pomorsko operacijo »zamrznili«. Američani so končno spoznali, da ne bi bilo smotrno spustiti se v novo rožljanje z orožjem, ko je še vedno v teku okupacija Paname. Države Latinske Amerike so postale do skrajnosti nezaupljive do Washingtona. Nekatere celo trdijo, da bi v boju proti trgovcem z mamili washington-ska administracija rada ubila dve muhi na en mah. Ameriška eskadra bi s svojimi radarji res lahko ugotovila letališča, ki služijo baronom droge, bi pa obenem nadzorovala tudi nikaragovske volitve, ki bodo 25. februarja. Washington se je torej premislil. Med drugim bo 15. februarja v kolumbijski Cartageni sestanek šefov držav in vlad ZDA, Bolivije in Kolumbije, na katerem bi se morali zmeniti o skupni strategiji boja proti prekupčevalcem z mamili. Busheva administracija ima že pripravljen osnutek sporazuma, ki pa bi ga gotovo zavrnili, če bi prišlo do zapletov zaradi prisotnosti ameriškega bro-dovja. V Franciji te možnosti sicer užaljeno odvračajo, ampak... Bo liri na poti devalvacije sledil tudi francoski frank? ŽENEVA — Mednarodni finančni in bančni krogi so nedavno devalvacijo italijanske lire in istočasno odločitev o zmanjšanju dovoljene meje njenega odstopanja od srednjega tečaja v Evropskem denarnem sistemu (EMS), ki je bila doslej šest, od novega leta dalje pa je 2,25 odstotka navzgor ali navzdol, zagrabili s pozitivne plati. Po mnenju guvernerjev centralnih bank deseterice razvitih držav, ki so se pod predsedstvom šefa Bangue de France Jacguesa de Larosiera sestali na sedežu Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, je odločitev finančnih ministrov Evropske skupnosti smotrna. Italijanska valuta, ki je že od ustanovitve EMS imela (skupaj s irskim funtom) privilegirani položaj v zahodnoevropskem valutnem skupku, kajti njena vrednost je lahko varirala bolj kot pri drugih valutah, ne da bi se sprožil (dragi) intervencijski mehanizem, bo poslej podvržena strožji disciplini, ki jo morajo upoštevati tudi ostale članice sistema. Devalvacija je torej popotnica valuti, ki bo poslej upoštevala ista pravila igre kot denarne enote drugih velikih držav skupnosti. Najpomembneje je torej, da dvojna odločitev o liri ni sprožila večje spremembe razmerij v EMS, kar bi bolj Odmevalo na valutnih borzah po svetu. Pod udarom se je znašel predvsem francoski frank, ki izgublja pozicije v primerjavi z zahodnonemško marko, tradicionalno najmočnejšim členom zahodnoevropskega valutnega skupka, marka ima zadnje mesece še posebno veljavo v valutnih premikih po svetu, naraščanje njene vrednosti pa sproža tudi napetost znotraj EMS. Tik po devalvaciji lire so se govorice o razvrednotenju francoskega franka tolikanj razširile, da je moral poseči sam finančni minister Pierre Beregovoy, ki je zavrnil vsakršne špekulacije, da bo Pariz razbremenil pritisk na svojo valuto. In vendar finančni krogi niso povsem prepričani. Francija ima velik zunanjetrgovinski primanjkljaj z ZR Nemčijo, pritiske na frank pa skuša zavreti z visokimi obrestnimi merami. Obresti za kratkoročna posojila so že na ravni 11,2 odstotka, kar pa očitno ne zagotavlja učinkovite obrambe francoske valute, zatrjujejo kritiki vladne valutne politike, ki jo vodi Jacgues de Larosiere, nekdanji prvi mož Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu. Nekateri francoski ekonomisti namreč menijo, da utegnejo visoke obrestne mere zavreti stopnjo gospodarske rasti, ki je bila lani pri zglednih 3,5 odstotka, zmanjšati investicije, kajti naložbeni denar je čedalje dražji, logična posledica tega temačnega scenarija pa bi bilo naraščanje brezposelnosti. Visoka socialna cena gospodarske politike ne kvari le bilance dokaj uspešnega premierja Michela Rocarda, temveč tudi meče senco na učinkovitost sedanje socialistične garniture nasploh. Z zornega kota ministra Pierra Beregovoya so problemi manj črni. Visoka raven proizvodnih investicij v zadnjih treh letih priča, da obresti vendarle niso preveč škodovale naložbam, kajti v dveh letih, odkar so se socialisti znova povzpeli na oblast, se je število brezposelnih zmanjšalo za več kot pol milijona. Na drugi strani pa devalvacije še ne pomnijo učinkovitega zdravila za zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. V osmih letih je frank kar petkrat devalviral, njegovo znižanje vrednosti glede na marko pa ni prineslo večjega skoka francoskega izvoza. V času, ko je zunanjetrgovinsko neravnotežje med dvema zahodnoevropskima gospodarskima velesilama postalo strukturni problem, je koncept devalvacije kot sredstva za povečanje konkurenčnosti blaga na tujih trgih dokončno opuščen, ugotavljajo na francoskem finančnem ministrstvu. Prav zato se Pariz ob koncu tedna ni odločil slediti italijanski liri. Analitiki francoskih gospodarskih gibanj pa si vendarle postavljajo vprašanje, do katere ravni bodo v Parizu zviševali obrestne mere, če bi se pritiski na frank še nadaljevali. Na srečanju vodilnih državnih bankirjev v Baslu so sicer ocenili, da se inflacijske sile v svetu polagoma stabilizirajo. Po zatrdilu de Larosiera bodo visoke obrestne mere v večini zahodnih držav prispevale svoj delež k obrzdanju inflacijskih teženj, k temu pa bodo pripomogle tudi nizke cene surovin, ki so močan dezinflacijski dejavnik. Naraščanje naftnih cen po mnenju francoskega bančnika, ki od letošnjega januarja predseduje deseterici, ne bo vplivalo na zvišanje inflacije, češ da gre za sezonsko gibanje, ki ga je povzročila huda zima v ZDA, ne pa trajnejši premik energetskih cen. BOŽO MAŠANOVIČ Priprave na kongres in volitve Že sedaj trdi izkušnji za KPI RIM — Vsedržavno vodstvo KPI je včerajšnjo sejo posvetilo spomladanskim upravnim volitvam, izrednemu kongresu in včlanjevanju. Tako Oc-chettovi podporniki kot njegovi »nasprotniki« so si bili edini, da je treba volilna kampanjo zastaviti na netrav-matični način, pri čemer so se nanašali predvsem na alarmne vesti, da je zaenkrat obnovila partijsko izkaznico le tretjina članov. Glede notranjih trenj med nasprotujočimi si strujami, Occhettovo, Natto-vo in Cossuttovo, pa je eden od prvih podpisnikov dokumenta fronte NE-jev, Gavino Angius poudaril, da morajo volilci upoštevati predvsem dejstvo, da gre na volitve stranka ne pa katera od njenih struj. Pred zaključkom seje je tajnik Occhetto izrazil željo, da bi vsa nadaljnja soočanja potekala omikano in spodbujala »trezno in zrelo politično razpravo«. Na sliki (AP): simbol stranke za predsedniško mizo so že nadomestili z belim reliefnim grbom nadaljevanja s 1. strani • Veni, vidi, vici demokristjanske stranke, čisto razumljivo ni bilo všeč. Ob izhodu iz dvorane je novinarjem jezno dejal, da je bil ta dan popolnoma brezploden. Bi-asutti je bil jezen, ker ni imel možnosti pogovoriti se s predsednikom rimske vlade o stvareh, ki zanimajo našo deželo. Mislil je predvsem na deželni proračun, ki ga je rimska vlada oklestila, in novinarjem jezno dejal, da se je rimska vlada drugače obnašala v istem vprašanju z deželama Sicilijo in Tridentinsko-Južno Tirolsko. Ponedeljkovo goriško dogajanje nam kaže, da smo že v predvolilnem boju. Na pomlad bodo v vsej Italiji upravne volitve. Pri nas bodo volitve v skoro vseh krajih dežele, z izjemo . Trsta (na Tržaškem prihajajo v poštev štiri okoliške občine). V Gorici bodo volitve v občinski svet. Sedanji goriški župan Antonio Scarano je bil pred petimi leti izvoljen z velikim številom osebnih preferenčnih glasov. Kljub temu Scarano nima podpore v svoji, v demokristjan-ski stranki. Na nedavnem kongresu mestnih sekcij je ostal v manjšini. Scarano je namreč pristaš Andreotti-jeve struje. Tej struji pripadata tudi rektor tržaške univerze Fusaroli ter deželni odbornik Di Benedetto, ki mu nekateri pripisujejo, da bo postal predsednik deželne vlade. Goriški dogodki (Andreotti je bil tudi na županstvu) naj bi torej bili uvod v goriški volivni boj. Demokristjani, čeprav ga ne marajo, trdijo, da bo Scarano še enkrat na čelu njihove kandidatne liste. Rektor Fusaroli naj bi kmalu postal predsednik Tržaške pristaniške ustanove. Di Benedetto, Scarano in Fusaroli naj bi bili torej skuhali goriško kašo tako, da so Bia-suttija spravili v kot. Predsednik deželne vlade FJK je bil čisto upravičeno jezen, tudi zaradi tega, ker je Dežela močno podprla pobudo tržaške univerze, da odpre podružnico v Gorici, in tudi zaradi tega, ker Dežela močno podpira industrijce. Volivni boj se je torej pričel. Zaenkrat z obračunavanjem znotraj demokristjanske stranke, pa čeprav so prizadeti ljudje v njej že včeraj dajali pomirjevalne izjave. Andreotti je torej, podobno kot Juli-us Caesar, prišel, pogledal, in zasedaj najbrž tudi zmagal. Kako bo v prihodnjih mesecih? Bodo Biasuttijeve kohorte ostale trdne, kot je bilo dosedaj? • Socialistična zveza Jože Smole je dobršen del svojega poročila posvetil položaju v Jugoslaviji, o katerem je govoril odkrito, in se dotaknil vseh perečih problemov: represije na Kosovu in procesa proti Vlla-siju, nevarnosti enostrankarskega monopola in srbske politike, zlasti srbske blokade. Pri vsem tem se SZ zavzema za kar največjo samostojnost Slovenije v skupni Jugoslaviji in za njeno ustvarjalno vlogo s pozicij suverenosti slovenskega naroda in slovenske državnosti. Prihodnost Jugoslavije je samo v popolni enakopravnosti republik in pokrajin. Zato se mora tudi SZDL Jugoslavije spremeniti v zvezo republiških organizacij in slovenska delegacija bo sprejela in izvajala samo tista stališča, ki bodo na zvezni ravni sprejeta soglasno, stališča sprejeta s Zunanji minister De Michelis poročal o romunskih dogodkih RIM — Zunanji minister De Michelis je danes poročal pristojni komisiji v senatu o najnovejših dogodkih v Romuniji in o italijanskem odnosu do demokratičnega preokreta v vzhodni Evropi nasploh. Izrecno je poudaril misel, da je sedaj glavna naloga diplomacije uresničiti vsebinsko bogato konferenco Helsinki II. Prva evropska konferenca o varnosti in sodelovanju je odprla, pa čeprav po 15 letih, sedanje perspektive poenotenja celine in splošne demokratizacije v duhu spoštovanja človekovih pravic. Drugi Helsinki pa naj odprte perspektive sodelovanja in zedinjenja še utrdi in razširi na pojme "skupnega razvoja". Seveda pa tudi De Michelis ni mogel mimo nekaterih specifičnih vprašanj, kot so ekonomska pomoč vzhodni Evropi v tej prehodni fazi. Opozoril je na dejstvo, da v Romuniji še ne obstaja pravi parlament in da je sedanja vlada brez vsakršne politične odgovornosti, ki bremeni izključno enajst najvišjih predstavnikov fronte narodne rešitve. Prav to pa je treba upoštevati pri dodeljevanju pomoči, ki jo bo Italija nudila Romuniji. De Michelis je nato odgovoril na nekatere očitke radikalcev, ki so menili, da je Italija vselej izkazovala Ceausescovi vlado pretirano naklonjenost. Pojasnil je, da bi bila ta naklonjenost nekako upravičena, saj je bila Romunija edina država vzhodnega bloka, ki se je oddaljila od trde sovjetske linije. V razpravo so posegli demokristjani Rosati, Graziani, Fanfani in Orlando, komunisti Boffa, Serri in Spetič, socialista Fabbri in Gerosa, republikanec Gualtieri, radikalec Strik Lievers in misovec Pozzo. Senator Spetič je svoje razmišljanje osredotočil na vlogo narodnostnega vprašanja v procesih demokratizacije v Evropi. Zagovarjal je zamisel zedinjene Evrope suverenih držav z odprtimi mejami in vsestranskimi medčloveškimi odnosi, ko bi se narodnostni prostori nujno prekrivali mimo meja na področjih sožitja in zbliževanja. To je mogoče samo, če se v Evropi uveljavi duh spoštovanja in uveljavljanja manjšin kot "cementa evropske enotnosti", sicer bi nekatera nerešena vprašanja utegnila prerasti v žarišča nove napetosti. To je primer nemške manjšine na Poljskem. Na koncu je slovenski senator pozval italijansko vlado, naj bo spričo velikih demokratičnih sprememb v Evropi tudi sama dosledna in naj do druge helsinške konference spremeni svoja preozka gledanja na vprašanja narodnostnih skupnosti in njihovih pravic. Prav bi bilo, če bi Helsinki II, o katerem je govoril Gorbačov na Kapitelu, osvojil s sodelovanjem Italije jasna stališča o pravici vseh narodnosti na celini do enakega dostojanstva, svobode in pravice, da opravljajo povezovalno vlogo med državami. Naraščanje nacionalnih strank alibi zoper politični pluralizem BEOGRAD — Nedavni ustavni zbor stranke srbske narodne obnove, kjer je vodja Vuk Draškovič napovedal oster boj s sovražniki Srbije (predvsem Hrvati), je sprožil val ogorčenja po Jugoslaviji. Med drugim so sprejeli odločno obsodbo »vseh nacionalističnih strank, kot so Draškovičeva, Tudjmanova na Hrvaškem in Ruplova oziroma Požarnikova v Sloveniji«, jugoslovanski borci. Zvezni odbor borčevske organizacije v teh strankah vidi zlorabo demokratične pluralizacije, ki so jo »za svoje temačne cilje izrabile protijugoslovanske sile«. Obsodbe pročetniških izpadov Draškovičevih bradačev prihajajo tudi iz Srbije, kjer časopisi in forumi postopke društva Sava iz Nove Pazove, ki je kadrovska baza nove organizacije, ocenjujejo kot zelo škodljive za nadaljnji razvoj demokratičnih procesov v Srbiji. Strankarski nacionalizem obsojajo tudi v Bosni, zlasti pa v Makedoniji, ki jo je, mimogrede, Draškovič v svojem programu že izbrisal, saj naj bi njegova velika Srbija stopila v konfederacijo le s Hrvati in Slovenci - vsi ostali narodi oziroma ozemlja so pa tako in tako že zajeti v »novi« Srbiji s starimi mejami. Žal pa so vse pogostejše zahteve, naj bi preprosto prepovedali vse nacionalne stranke, kar četniško izzivanje postavlja v novo luč: nekateri komentatorji namreč že ugibajo, ali ni šlo za spretno režirano provokacijo, ki bi služila za alibi silam, ki jim uvajanje večstrankarskega sistema v Jugoslaviji nikakor m pogodu... (Z. Š.) Titograd hoče biti Podgorica TITOGRAD — Titograjska Pobjeda je včeraj objavila faksimile zakonskega akta, s katerim je na predlog mestne ljudske skupščine predsedstvo ljudske skupščine LR Črne gore 13. julija 1946 spremenilo prejšnje ime mesta Podgorica v Titograd. Faksimile so objavili po pred dvema dnevoma objavljenem pismu treh članov Združenja književnikov Črne gore, ki so predlagali, naj državljani »v demokratičnem, iskrenem in svobodnem pogovoru sami povedo, kje želijo živeti - v Podgorici ali v Titogradu«. V istem pismu so tudi menili, da p spremembi imena glavnega mesta Črne gore ne obstaja nikakršna odločitev. To je prva javna zahteva, naj Titogradu vrnejo njegovo staro ime, čeprav je bilo že prej nekaj namigov na to. Podpisniki pisma, ki je bilo v Pobjedi objavljeno pod naslovom Spet Podgorica, sporočajo, da »pospešena zgodovina ne dovoljuje odlogov pri vračanju odvzetih imen«. preglasovanjem, pa bodo jemali kot nezakonita. Seveda sta bila v ospredju razprave tudi novi program, o katerem so že dlje časa razpravljali, in statut, ki je bil prvič predstavljen; o njem bo stekla javna razprava. Na konferenci Socialistične zveze (SZDL) je bil govor tudi o manjšinskem vprašanju, za katero je bila Socialistična zveza vedno izredno občutljiva. Skrbela je za manjšine, živeče v matični domovini, v Sloveniji, in za slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V uvodnem poročilu je o tem vprašanju predsednik Smole med drugim dejal: »Socialistična zveza se bo še naprej odločno zavzemala za dosledno spoštovanje pravic in vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem in za njihovo enakopravno vključevanje v skupni slovenski prostor. Slovenci v zamejstvu so lahko prepričani, da se kljub sedanjim gospodarskim in drugim težavam ne bo zmanjšala skrb matice za njihove probleme. Spoštovanje pravic in zaščita manjšin je temeljno načelo vsake demokratične družbe, in tega se globoko zavedamo. Sedaj, ko po vsem kontinentu veje nov veter demokracije in naprednih sprememb, upravičeno upamo, da bo opravil tudi z atavističnim strahom in predsodki do narodnih manjšin, s katerimi se ponekod srečujemo v našem zamejstvu. Upamo, da bodo dogodki, ki naj bi dokončno odpravili posledice druge svetovne vojne, prinesli v pomirjenem in bolj odprtem svetu več možnosti in pripravljenost za polno uveljavitev pravic in zagotavljanja vsestranskega razvoja Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Predsednik Komisije za manjšinska vprašanja in član predsedstva Željko Jeglič pa je med drugim dejal: »Slovenci smo vedno gradili svojo civilizacijsko, socialno in produktivno moč znotraj evropske zavesti, ki je pomembno sooblikovala naš narod. Prav zato lahko deli slovenskega naroda, živeči v državah, ki so že vključene v evropske integracije, veliko prispevajo k prebijanju ograj arhaičnega mišljenja in nam vsem, Sloveniji in Jugoslaviji, odpirajo pot v Evropo. Socialistična zveza se bo v svojih stikih trudila, da bodo organizacije naših manjšin v zamejstvu še naprej opravljale svoje povezovalno poslanstvo, kateremu bodo tembolj kos, čimbolj bodo v še večji meri uresničevale širino in odprtost, kar jih bo hkrati še bolj vključevalo v današnje tokove v Sloveniji ob porajanju političnega pluralizma. Prirodno je, da se bodo tudi novoustanovljene politične zveze pri nas povezovale z organizacijami Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Ta njihova vloga pa bo lahko koristna le, če bodo izhajale iz spoštovanja avtentičnih interesov slovenskega naroda in izvajanja politike skupnega slovenskega kulturnega prostora, brez škodljivega vnašanja elementov poli-tikanstva. Temeljno vlogo pri povezovanju matice z zamejstvom pa bo seveda imela še naprej Socialistična zveza, ker je tudi vsebinsko koncipirana tako, da na najboljši možen način izraža skupne interese slovenskega naroda in lahko tako zagotavlja največjo možno pomoč Slovencem v sosednjih državah.« O problemih Slovencev v Italiji sta na konferenci spregovorila za SKGZ Duško Udovič, za Slovensko skupnost pa Marjan Terpin. Govorila sta o nekaterih perečih problemih, o sodelovanju ob meji in z matičnim narodom. B. S. • Ustanovili DEMOS mejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. V tem smislu se bo trudila tudi za čimprejšnjo ustanovitev Slovenskega svetovnega kongresa.« Sledijo zahteve po slovenski suvereni državi, ki bo temeljila na parlamentarni demokraciji, na pravni državi, in zahteve po dosledni konfederaciji. Pučnik je poudaril, da Zveza komunistov ni sovražnik, temveč volilni nasprotnik, izrazil je prepričanje v volilno zmago in zagotovil, da so pripravljeni po volitvah prevzeti odgovornost za vodenje države. Opozicija je strnila svoje moči, ker so volitve in priprave nanje zapleteno in težaško delo. V razpravi so obširno govorili o javnih občilih in zahtevali pošteno sodelovanje in upoštevanje vseh dejavnikov. Govorili so tudi o sredstvih, saj opozicija razpolaga z malo denarja. Objavili so kandidatno listo za alternativno predsedstvo slovenske republike. Za predsednika kandidirajo dr. Jožeta Pučnika, za člane pa so na kandidatni listi: Ivan Oman iz kmečke zveze, dr. Dimitrij Rupel iz vrst slovenskih demokratov, dr. Dušan Plut, zeleni, in Franc Miklavčič, krščanski socialist. Za predsednika slovenske republike sta torej že znana dva kandidata: za ZKS Milan Kučan in za Demos Jože Pučnik. b. S. Predstavil ga je njen predsednik Sante Biasutti Videmska sejemska ustanova predložila letošnji program Spor bančnih uslužbencev še ni rešen Prejelo ga je vseh 34.000 obrtnikov iz F-JK V koledarju ESA zbirka zakonov o obrtništvu VIDEM — V prisotnosti podpredsednika dežele Furlanije-Julijske krajine Gioacchina Francescutta je predsednik velesejemske ustanove »Udine esposizioni« Sante Biasutti včeraj predstavil predstavnikom javnega obveščanja program ustanove za leto 1990. Vseh prireditev bo dvanajst. Prva bo Agriest, od 3. do 11. februarja; zadnje, v mesecu novembru, bodo »Idea natale« in »Acciaino d oro«. V svojem posegu je predsednik videmske velesejemske ustanove Sante Biasutti opozoril na velike uspehe, ki so jih razne prireditve ustanove doživele v minulem letu: »Agriest« si je ogledalo 35.000 obiskovalcev, »Hobby šport« in »Tempolibero« 63.000, »Časa moderna« 150.000 »Idea natale« pa 33.000. Pri tem je še dodal, da je ustanova v teh zadnjih treh letih dosegla velike rezultate predvsem glede ekonomske stabilnosti in v najboljši meri izkoristila svoje zmožnosti. Sedaj bo največjo skrb vložila v kakovost manifestacij, je nadaljeval Sante Biasutti, in naredila vse, da bi ji uspel kakovostni skok, s katerim prirediti visoko specializirane manifestacije, ki naj bodo namenjene predvsem operaterjem posameznih sektorjev in ki naj bi privabile čim več proizvajalcev. Sante Biasutti se je zaustavil tudi ob vprašanju »racionalizacije« vele-sejemskih manifestacij. O tem problemu je govoril tudi podpredsednik deželne vlade Gio-acchino Francescutto, ki je podčrtal važnost "posebnosti" naše dežele in torej njeno primarno pristojnost v tem sektorju. Podčrtal je nujnost po večji racionalizaciji raznih sejemskih prireditev in izrazil željo, da bi prišlo do točnejšega načrtovanja pri izvajanju raznih pobud. »Znano mi je, da rimska vlada deluje v tej smeri, je dejal Francescutto, mi pa moramo biti hitrejši. V tem smislu smo že imeli stike s političnimi predstavniki, predsedniki velesejemskih ustanov iz Dežele pa so že pokazali precejšnje enotno gledanje na to vprašanje. Sedaj je torej treba preiti k dejanjem. V teh zadnjih tednih je prišlo do stikov s predsednikom deželne ustanove za razvoj obrtništva, kot tudi s predstavniki drugih deželnih gospodarskih ustanov. Podpredsednik Francescutto je zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, da sta močna koordinacija in čim bolj enotno nastopanje tako v Furla-niji-Julijski krajini, kot tudi v mednarodnem merilu, nujno potrebni, da bo celotni proizvodni sektor naše dežele lahko imel od tega pozitivne rezultate. Predstavitvi sejemskega programa ustanove »Udine esposizioni« za leto 1990 je sledilo veliko število podjetnikov, predstavnikov bančnih zavodov in krajevnih operaterjev. RIM — Od včeraj je v teku v vsej Italiji vrsta skupščin v kreditnih zavodih, ki jih prirejajo sindikalne organizacije, da bi bančnim uslužbencem obrazložile razloge sedanjega hudega spora za obnovo delovne pogodbe. Srečanja z uslužbenci, ki se bodo nadaljevala še danes, se odvijajo v popoldanskih urah, da bi zasedanja v čim manjši meri prizadela kliente. V tem tednu je predvideno, da se bo sestal ministrski svet, na katerem naj bi minister za delo Donat Cattin sprejel sklep za ponovno sklicanje zainteresiranih strank, na katerem naj bi se srečali predstavniki zveznih in avtonomnih sindikatov bančnih uslužbencev Acri in Assicredito. Sindikalni predstavniki se bodo vsekakor sestali jutri, da bi proučili trenutno stanje spora. V primeru, da bi ne prišlo do novosti, je možno, da bo prišlo do novih stavk, saj so sindikati že oklicali nadaljnjih 20 ur razčlenjenih stavk, ki naj bi jih v posameznih zavodih izvedli med 11. in 26. januarjem. V belopeški tovarni verig Weissenfels 78 uslužbencev v dopolnilni blagajni TRBIŽ — Že tretje leto zapored je pomanjkanje snega pošteno zagodlo ne samo turističnim delavcem. Podjetje Weissenfels z Bele peči v trbiški občini je namreč ponovno v hudi krizi. Podjetje, ki si je pridobilo velik ugled tudi na mednarodnem tržišču zaradi svojih jeklenih izdelkov, posebno pa zaradi verig, ki sodijo v zimsko opremo vsakega avtomobilista v tem času, je bilo namreč prisiljeno ponovno »poseči« po dopolnilni blagajni. Od ponedeljka namreč je vseh 78 delavcev podjetja, ki so zaposleni v proizvodnem sektorju, za štiri tedne v dopolnilni blagaj- ni. Napoved o dopolnilni blagajni je vodstvo podjetja sporočilo že v prvih dneh tega meseca tovarniškemu svetu in sindikalnim predstavnikom Fim-Cisl, Fiom-Cgil in Uilm-Uil. Sindikalni predstavniki so se strinjali z uvedbo dopolnilne blagajne in poudarili, da bi podjetje moralo posvetiti večjo pozornost proizvodnji verig industrijskega tipa in da bi morala biti tudi proizvodnja zimskih verig diverzifici-rana, da bi delo v tovarni ne vedno odviselo od vremenskih razmer. Tovarniški svet in sindikalni predstavniki so se, kot rečeno, strinjali z uvedbo dopolnilne blagajne in napovedali, da so pripravljeni na dialog z vodstvom podjetja, vendar pod pogojem, da bo le-to ohranilo v tovarni isto število delovnih mest. Po mnenju predstavnikov Fim-Fiom in Uilm Gornje Furlanije je možno, da se sedanje stanje v tovarni, ki je nastalo samo zaradi izrednih vremenskih pogojev, premosti brez večjih napetosti. Pri tem dodajajo, da je pri reševanju te krize možno nadaljevati to redno dopolnilno blagajno, ali pa jo tudi spremeniti v posebno dopolnilno blagajno. VIDEM — Deželna ustanova za razvoj obrti ESA že nekaj let razpošilja vsem obrtnikom v Furlaniji-Julij-ski krajini koledarsko knjigo, v kateri so podrobno omenjeni vsi zakoni, na podlagi katerih obrtniki zaprosijo posojilo ali podporo. Na 72 straneh koledarske knjige so ti zakoni podrobno orisani. Označeno je tudi kateri obrtniki lahko zaprosijo finančno ugodnost, koliko časa obrtnik potrebuje, da bo posojilo odplačal, itd. Povedano je tudi kateri zakoni so veljavni na vsem območju dežele, kateri pa samo v nekaterih pokrajinah. Označene so tudi banke, s katerimi poslujejo ESA ali drugi deželni uradi. Med temi so tudi slovenske banke: kmečko-obrtne posojilnice v Sovod-njah, Doberdobu, Nabrežini in na Opčinah, Tržaška kreditna banka in Kmečka banka v Gorici. Predsednik ESA Faleschini je ob predstavitvi koledarske knjige novinarjem povedal, da so jo poslali vsem 34.000 obrtnikom v naši deželi. Letos so jo poslali tudi društvom izseljencev v tujih državah. Marsikateri izseljenec bi se rad vrnil v rodni kraj. Hoče seveda predhodno izvedeti če bo doma imel kakšno ugodnost, da začne obrtno dejavnost. V omenjenem koledarju je označenih 41 zakonov. V glavnem so to deželni zakoni. Deželni odbornik za obrt Cruder je novinarjem povedal, da bodo bogato deželno zakonodajo o pomoči obrtnikom še v tem letu poenotili. To morajo narediti tudi zaradi tega, ker bo Dežela že letos imela na razpolago manj denarja kot v prejšnjih letih. Zaradi tega v bodoče ne bo na voljo toliko denarja, kot ga je bilo doslej. To velja tudi za razne podpore obrtnikom. Zaradi tega je najbrž prav, da kdor hoče dobiti deželno pomoč, to naredi v najkrajšem času, dokler je še v veljavi sedanja zakonodaja. Najbolj pravilno pa je, da nasvet slovenski odborniki dobijo v pisarnah Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na Tržaškem in v Gorici. r i L,— n ■ j .j h ..i ' “n | iIriniml hr-im iinM it Hf jj J| : A MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM ? 5.1. 9.1. URADNE KOTACIJE Generali 42350 Uoyd 18100 Uoyd risp 11250 11450 RAS 28200 27900 Ras risp 12800 12650 Sai 19100 19100 Sai risp 8150 8150 Monledison 2088 2075 Montedison risp 1251 1260 Pirelli 3100 3100 Rirelli risp 3090 3115 Rirelli risp. nc 2330 2300 Snia 2925 2920 Snia risp 2960 3100 Snia risp. nc 1695 1710 Rinascente 7690 7700 ^inascente priv 3900 3900 Rinascente risp 3950 3990 premuda 2140 2165 Rremuda risp 1280 1360 Sip 3512 3500 SIP risp 3050 2975 Jastogi 378 375 Sornau 4360 4400 5.1. 9.1. Fidis 7850 7750 Gerolimich 119 117 Gerolimich risp 88 89 SME 4280 4170 Štet 5000 4950 Stel W 10 — — Štet W 9 — — Štet risp 4200 4150 Tripcovich 10500 10750 Tripcovich risp. nc 4000 4100 Att. Immobiliari 5000 5070 FIAT 11245 11200 FIAT priv 7205 7301 FIAT risp 7295 7350 Gilardini 5150 5150 Gilardini risp 3750 3820 Dalmine 380 373 Marzotto 7800 7860 Marzotto risp 7960 7860 Marzotto risp. nc 5810 5830 NEURADNO TRŽIŠČE 1. C. C. U 840 840 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 11500 12000 9.1. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% _______ 99,20 +0,10 BTP maj 1990 ............... 99,20 +0,05 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,00 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,35 +0,15 CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,85 —0,40 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,75 —1,50 CCT ECU 1985/93 9% ______________ 97,00 +0,52 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 97,45 —0,31 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,45 —0,56 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,70 +0,05 CCT april 1992 10%............... 95,20 CCT julij 1992 IND .............. 98,40 —0,10 CCT januar 1991 IND......... 100,15 — CCT julij 1993 IND............... 98,95 +0,15 9.1. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,25 —0,05 CCT februar 1991 IND .... 99,95 +0,05 CCT februar 1997 IND______ — — CCT junij 1993 CV IND ... . 96,50 — CCT marec 1991 IND....... 99,95 —0,10 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,90 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,40 — CCT avgust 1992 IND...... 98,50 —0,05 CCT avgust 1993 IND...... 96,60 — CCT avgust 1990 IND...... 101,10 +0,10 CCT avgust 1991 IND...... 100,60 — CCT avgust 1995 IND...... 94,00 —0,05 CCT avgust 1996 IND...... 93,10 — CCT april 1991 IND .......... 100,55 —0,05 CCT april 1995 IND ........... 93,25 +0,11 CCT april 1996 IND . _________ 93,35 — CCT december 1990 IND . . 101,25 —0,15 CCT december 1991 IND . . 100,45 +0,05 CCT december 1995 IND , . 95,40 — CCT december 1996 IND . . — — 11 !""!........... "'I' '' '.'l NICE lili iiiiiilillii » 1 ------------------------------9.1. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar...................... 12190 —0,08 Eridania .................... 8030 — !ridania risp................ 5105 +1,28 2l9nago ..................... 8600 +2,25 Zavarovalstvo - bančništvo Alleanza Ass.............. Alleanza Ass. risp. por. Assitalia................. f^sonia .................. ratir>a Ass. ord.......... T^nerali Ass.............. 'rilia Ass. 1000 ......... Abeille ...... La Fondiaria spa La Previdente ............ Lloyd Adriatico . . *AS fraz............. VAS risp. port............ J°;°ord ................. gn'Pol priv............... anca Comm. Italiana . . . anco dl Roma .......... 7:r,ed''to Italiano ...... M^I.banca priv. .......... ediobanca.............. 44890 40880 14250 1861 13830 42300 14260 117800 63100 22435 18050 27890 12640 22190 16830 5270 2345 2938 63250 18800 PAP|Rn a i m d u st r i j a P,irL Burgo ord.... jj Lapresso . . . ^bdadori .......... ondadori priv... °'igraf. Editoriale . . . Polenti r ......... - CEMENT . . .. 14650 --- 22850 6230 3460 —0,23 —0,29 —0,34 —1,48 —0,14 —0,35 + 0,42 —0,16 —0,31 —0,20 —0,82 —1,27 -1,24 —0,53 —0,23 + 2,94 + 3,71 + 1,34 —0,55 + 1,07 —0,13 + 3,39 + 0,28 9.1. spr. % Italcementi 128300 + 0,23 Unicem 27760 —0,14 Unicem risp 15690 —0,69 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5455 + 1,05 Fidenza Vetrar 1000 8525 + 0,29 Italgas . . 3025 + 0,16 Mira Lanza . . . 64300 + 0,01 Montedison 1000 . . . 2069 —0,43 Montefibre 1340 —0,74 Pirelli 3095 —0,96 Pirelli risp 3115 — Recordati ord 13350 + 1,36 Saffa 11580 —0,85 Siossigeno 41000 —1,67 Snia BPD 2900 —1,25 Snia Fibre 1780 —0,28 Snia Tecnopolimeri 6930 —1,14 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7690 + 0,06 Standa 33750 + 0,74 Standa risp. port 13150 —0,37 Alitalia cat. A 2319 —1,52 Alitalia priv 1717 —1,49 Italcable 17305 + 0,02 SIP 3509 + 0,17 SIP risp. port 3000 + 0,67 Sirti 12955 + 1,01 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 5244 +0,05 Tecnomasio............... 3501 +0,02 9.1. spr. % Bastogi 378 + 0,93 Bonifiche Siele 31700 — Bonifiche Siele risp 9550 —0,52 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5050 + 0,39 CIR risp 5040 —1,07 Cofide 4775 — Comau Finanziaria 4400 —1,12 Editoriale SpA 3550 Euromobiliare 6220 — Ferruzzi Agric 2670 —1,18 Fidis 7752 + 0,41 Fimpar 3250 —0,15 Finarte 5800 — Fiscambi Holding 5710 + 0,35 Fiscambi risp 2400 —4,00 Fornara 3330 —0,59 Gaic 25300 + 0,39 Gemina 2187 + 1,01 Gemina risp 1415 — Gerolimich 117 —1,68 Gerolimich risp. port. . . . 89 — IFI priv 25150 + 0,39 IFIL fraz 7480 —0,39 IFIL risp. port. fraz 3805 —0,78 Italmobiliare . 210000 + 2,76 Pirelli & C 9460 + 1,39 Riva Finanziaria 9140 —1,08 Saes 3550 —1,16 Schiapparelli 1379 + 0,36 Sisa 3565 —0,94 SME 4200 . SMI Metalli 1650 —2,30 SMI Metalli risp 1261 —0,31 SOGEFI 3725 + 0,94 Štet 5000 + 1,211 Štet risp. port 4174 + 0,55 9.1. spr. % Tripcovich 10740 + 0,84 Tripcovich risp. nc 4102 + 0,04 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5070 + 0,01 Calcestruzzi 18050 —1,09 Cogefar 7250 —0,27 Del Favero 6760 + 3,04 Grassetto SpA 16300 + 0,61 IMM Metanopoli 1589 —0,56 Risanamento Napoli . . . 47800 —1,23 Vianini 5348 —0,87 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3466 + 0,17 Danieli & C .. 11100 + 0,81 Data Consyst 12250 — Fiar SpA 20499 — Fiat 11190 —0,70 Fiat priv 7235 —0,20 Fiat risp 7289 — Franco Toši 31500 —0,59 Gilardini 5100 —0,77 Magneti Marelli 2180 + 1,77 Merloni 3160 —0,31 Necchi ord 3880 — Olivetti ord 7550 —1,11 Olivetti priv 4940 —0,60 Pininfarina 13520 + 0,14 Rodriguez SpA 10200 —0,87 Safilo 11900 —0,41 Safilo risp 11200 + 2,75 Saipem 2788 + 1,01 Saipem risp 2600 —0,38 Teknecomp 1473 —0,40 9.1. spr. % CCT februar 1991 IND 101,40 — CCT februar 1992 IND 99,85 + 0,10 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND .... 97,20 + 0,26 CCT februar 1996 IND 95,45 — CCT februar 1997 IND 93,20 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,10 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,90 — CCT januar 1991 IND 101,55 — CCT januar 1992 IND 100,70 + 0,10 CCT januar 1992 11% 98,50 —0,51 CCT januar 1993 IND — — CCT januar 1996 CV IND . . 97,00 —3,77 CCT januar 1997 IND 93,50 —0,16 CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 95,60 —0,05 CCT julij 1990 IND 100,20 + 0,5 CCT julij 1991 IND 100,70 — CCT julij 1995 IND .94,90 — CCT julij 1996 IND 94,05 —0,05 CCT maj 1991 IND 100,55 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,25 —0,05 CCT maj 1996 IND 93,45 + 0,11 CCT maj 1997 IND — — CCT marec 1991 IND 100,60 + 0,05 CCT marec 1995 IND 93,40 — CCT marec 1996 IND 94,00 + 0,05 CCT marec 1997 IND — — CCT nov. 1990 IND 100,00 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,15 — CCT nov. 1991 IND 100,40 — CCT nov. 1992 IND 98,05 —0,05 CCT nov. 1995 IND 94,70 — CCT nov. 1996 IND 93,50 —0,16 CCT oktober 1993 IND 97,85 —0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,90 —0,30 CCT oktober 1991 IND ... . 100,30 + 0,05 CCT oktober 1995 IND 94,40 — CCT oktober 1996 IND — — CCT sep. 1990 IND 99,95 .—0,05 CCT sep. 1991 IND 100,31 + 0,10 CCT sep. 1995 IND 93,95 — CCT sep. 1996 IND 93,30 + 0,11 CTS marec 1994 IND 74,60 + 0,74 CTS april 1994 IND 74,55 + 0,34 ED SCOL 1975/90 9% .... 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 97,00 + 0,21 ED SCOL 1977/92 10% . . . 96,50 + 3,59 REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,20 —0,10 RENDITA —35 5% 71,50 — Pokrajinski svet popolnoma prezrl politično krizo odbora Richetti brez Agencija za mlade podpore v KD razdvaja koalicijo Dejanska, pa čeprav neformalizira-na politična kriza, ki že nekaj tednov hromi tržaško pokrajinsko in še zlasti občinsko upravo, je res nenavadna kriza. Liberalci so nekaj dni pred prazniki glasno napovedali, da zapuščajo upravi, oba predstavnika PLI pa še sedita, v odborih in ju kot kaže tudi ne mislita zapustiti. Socialisti so nezadovoljni in že nekaj časa zahtevajo vstop Liste za Trst v večinsko koalicijo, nezadovoljni z izvajanjem programa so tudi republikanci, socialdemokrati pa že več mesecev zaman zahtevajo vstop svojega edinega pokrajinskega predstavnika v odbor. Tresle so se gore, rodila se je miš. Tajniki pet-strankarske koalicije so se po večdnevnih pogajanjih sporazumeli za oblikovanje neke vrste kabinetnega sveta predstavnikov vseh večinskih strank, ki naj bi »nadzoroval in po potrebi usmerjal delo obeh odborov in če je potrebno tudi župana Richettija in predsednika Crozzolija«. Kaj bo ta kabinet pravzaprav »nadzoroval in usmerjal« ni jasno, medtem ko je jasno, da je ta kriza samo nadaljnja epizoda v političnem obračunavanju med zavezniki, posebno znotraj KD. Tudi v tržaški KD se dogaja to, kar se je zgodilo ali se dogaja drugod po državi. Na zadnjem strankinem vsedržavnem kongresu so konservativne struje Gave, Andreottija in Forlanija porazile dolgoletnega tajnika De Mito in osamile močno, a razkosano notranjo levico, ki je do tedaj v dobrem in v slabem krojila usodo največje italijanske stranke. Politična »čistka« se je .začela najprej v Rimu, nato pa se je počasi razširila tudi na periferijo ter dosegla našo deželo in pokrajino. Na deželni ravni se za sedaj ni zgodilo še nič posebnega, na Tržaškem pa je prišlo do preobrata. Pokrajinski tajnik Tripani in nekateri »mladi levi«, ki so dolgo časa podpirali De Mito, so potegnili s Forlanijem in Andreottijem, skoraj čez noč oblikovali novo večinsko komponento in potisnili v opozicijo levico, ki jo tukaj pri nas zastopajo predvsem nekdanji mo-rotejci. Z izjemo, da poraženci, če jih lahko tako imenujemo, zasedajo ključna mesta v nekaterih pomembnih upravah. Coloni je edini tržaški poslanec KD, Rinaldi je deželni odbornik za finance, Richetti je tržaški župan, Zanetti je predsednik pristaniške ustanove in lahko bi še naštevali. Če hočemo torej na nek način razumeti vzroke te atipične krize, kar seveda ni lahko, moramo torej izhajati iz prepirov in razhajanj znotraj KD. Demokristjani seveda niso edini krivci za paralizo in za slepo ulico, v katero sta zašli Občina in Pokrajina, nosijo pa veliko odgovornost, da je položaj tak, kakršen je. Najšibkejši je tisti župan, ki ne uživa politične podpore in zaupanja svoje stranke, kjer ima več nasprotnikov kot prijateljev. SANDOR TENCE Predsednik Crozzoli je na začetku ponedeljkove seje pokrajinskega sveta zelo skopo poročal o poteku političnega preverjanja v petstrankarski koaliciji. Besede kriza ni uporabil, pač pa je govoril o nekaterih težavah, ki pretresajo delo pokrajinske uprave. Na prvo mesto je postavil izvajanje deželnega zakona o decentralizaciji, ki nalaga Pokrajini več pristojnosti na nekaterih pomembnih področjih, normativ pa je v marsičem ostal mrtva črka, saj izvajanje omenjega deželnega zakona zahteva novo osebje, ki ga mora Pokrajini tako rekoč »posoditi« Dežela. Med težave je Crozzoli nato uvrstil Agencijo za mladinska vprašanja, ki še ni začela konkretno delovati, Kraški park in napovedano pokrajinsko konferenco o gospodarski problematiki. O Kraškem parku se je v zadnjih mesecih veliko pisalo in govorilo, v zadnjih tednih pa je na deželni in pokrajinski ravni zavladal molk. Dežela je svojčas poverila Pokrajini nalogo, da oblikuje okvirni projekt za naravni park, potem pa se je očitno nekaj zataknilo in o tem se sedaj ne razpravlja več. Govori se, da čakajo nekatere večinske stranke na majske upravne volitve v okoliških občinah, od katerih bo torej odvisna tudi usoda načrtovanega (in še .danes zelo nejasnega) parka na tržaškem in goriškem Krasu. Crozzoli je bil kljub tem težavam videti precej optimistično razpoložen in je izrazil upanje, da bo koalicija, vsaj na pokrajinski ravni, v novem letu naredila nekaj več kot v letu, ki je komaj za nami. Predsednik je o krizi govoril med uvodnimi sporočili, ki na podlagi pravilnika ne predvidevajo razprave in ki je torej v ponedeljek ni bilo. Kriza, če o njej lahko v teh pogojih sploh govorimo, je torej za sedaj vsaj v pokrajinskem svetu šla mimo. Videli pa bomo, ali se bo isto ponovilo prihodnji torek v tržaškem občinskem svetu, ki ga je latentna kriza za več časa popolnoma paralizirala. Jutri se bodo spet sestali pokrajinski sekretarji KD, PSI, PRI, PLI in PSDI in tedaj bomo morda imeli jasnejšo sliki o tem, kaj se pravzaprav kuha v tržaškem političnem kotlu. Pokrajinska skupščina, ki je imela na dnevnem redu v glavnem le upravne in tekoče zadeve, se je v poniede-Ijek zvečer znova ukvarjala z vprašanjem Agencije za mladinska vprašanja, katere ustanovitev ni sporna, do hudih težav in zamud pa je prišlo pri izvedbi tega pomembnega projekta. Rojstvo te agencije bi morala v prvi osebi spremljati posebna svetovalska skupina, ki pa je še danes brez predsednika in v bistvu brez stvarnih razvojnih načrtov. Glede tega je prišlo do sporov v večinski koaliciji, tako da je trenutno njen začasni predsednik še vedno predsednik Crozzoli, ostale pristojnosti pa so v rokah odbornika Del-lo Russa. Pokrajinski svet je v ponedeljek odobril nekatera finančna sredstva za izvedbo tega projekta, kritike zaradi zamud pa so prišle tako iz opozicijskih kot iz večinskih vrst. Še najbolj kritičen je bil načelnik svetovalske skupine Krščanske demokracije Locchi, ki je jasno namignil, da je pri tem prišlo do krčenja večinskega političnega sporazuma. Kritični do zamud so bili tudi Martone (KPI), Cavicchioli (LpT) in Capuzzo (Zelena lista). Projekt za ustanovitev Agencije za mladinska vprašanja je izdelal prof. Renato Solbiati po naročilu Združenja italijanskih pokrajinskih uprav (UPI) in naše Pokrajine. Načrt, ki je prvi v Italiji, je zelo pomemben in zanimiv, ker odpira nove perspektive za delo z mladimi generacijami. Škoda, da bi še dalje ostal mrtva črka. (S. T.) Predstavili so jo v DSI Zbirka zborovskih pesmi Od Portoroža do Devina V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili zbirko zborovskih skladb z naslovom »Od Portoroža do Devina«. Pesmarico, ki vsebuje 12 pesmi, je predstavil Zorko Harej, nekaj pesmi pa je zapel moški zbor sv. Antona Novega. Pesmarica vsebuje 12 skladb za ženske, moške in mešane zbore, ki so jih napisali primorski avtorji. Kot je naglasil Harej, že sam naslov pesmarice opredeljuje zbirko, saj so skladatelji Primorci, kot so Primorci tudi avtorji tekstov. Zanimiva in pomembna pa je že sama zgodovina pesmarice. Zveza cerkvenih pevskih zborov je namreč pred približno 20 leti poslala svojim zborom okrožnico, s katero je povabila dirigente in pevce, naj skrbijo tudi za nove in izvirne slovenske pesmi in naj uvrščajo v svoj repertoar novosti. Potrebo po novih in izvirnih vokalnih skladbah so člani Zveze zabeležili že na semi- S svojim poročilom ga bo odprl državni pravdnih V petek se bo začelo novo sodno leto V petek, 12. januarja, bodo v dvorani tržaškega porotnega sodišča slovesno odprli novo sodno leto. Na slovenosti, ki se bo začela ob 9. uri, bo državni pravdnik poročal o delovanju tržaškega sodstva v komaj preteklem letu 1989. Poročilo bo seveda ponudilo podatke in informacije o delovanju in problemih tržaškega sodišča, a bo zaobjelo tudi vse ostale probleme, ki tarejo italijansko sodstvo tdr na splošno italijansko družbo. Poročevalec se bo namreč dotaknil problematike vseh najbolj razširjenih zločinov in kriminalnih dejavnosti. Govoril bo o mafiji in camorri ter o organiziranem kriminalu s posebnim poudarkom na učinkovitost protimafijske zakonodaje, seveda pa tudi o prekupčevanju z mamili. Prav tako so na dnevnem redu organizacijski problemi, ki so z novim kazenskim postopnikom skorajda paralizirali italijansko sodstvo, nadalje položaj civilnega pravosodja, vprašanje, kako obravnavati nesreče na delu in poklicne bolezni ter problem posegov sodstva na področju gospodarstva. Zaradi svoje posebne vlocje pa se sodstvo seveda vsak dan sooča s širšimi problemi italijanske družbe, tako da bo poročilo državnega pravdnika nujno zaobjelo - sicer s pravnega vidika — tudi številne druge probleme, in sicer položaj v zaporih in sodelovanje le-teh s krajevnimi upravami, vprašanja okolja in teritorija ter stanovanjske politike, nazadnje pa še probleme mladine s posebnim ozirom na mladinski kriminal, mamila, splav in vzrejanje mladoletnih. Zadnji del poročila pa bo posvečen predvsem tehničnim vprašanjem sodstva, in sicer odnosu med pripadniki sil javne varnosti, sodniki in odvetniki ter odnosu med sodno policijo in sodstvom samim. Poročilu državnega pravdnika bo sledila razprava, katere se bodo udeležili predsednik sveta zbornice odvetnikov in pravdnikov, predstavniki Višjega sodnega sveta in ministrstva za pravosodje, člani tržaškega Sodnega sveta, predstavniki združenj odvetnikov in pravdnikov ter Vsedržavnega združenja sodnikov. Po razpravi, ki bo sledila pravdnikovemu uvodnemu poročilu, bodo uradno odprli sodno leto 1990. narju, ki so ga imeli pred okrožnico, vsekakor pa je pobuda naletela na pozitiven sprejem in obrodila dobre sadove. Na revijah Naša pesem so zbori večkrat predstavili nove skladbe, kar je bilo spodbudno tudi za skladatelje, ki so lahko tako dočakali dovolj ažurno izvedbo svojih del. Pesmarica »Od Portoroža do Devina« je tako izbor pesmi, ki so bile prvič izvedene na omenjeni reviji. Gre za izbor, saj je bilo predstavljenih pesmi več, vendar so se uredniki odločili, da uvrstijo v pesmarico pesmi primorskih avtorjev in to tiste, ki se vsebinsko naslanjajo prav na naše okolje. V izbor so tako uvrstili skladbe Ubalda Vrabca (v zbirki ima levij delež), Zorka Hareja, Ignacija Ote, Hilarija Lavrenčiča, Staneta Maliča in Humberta Mamole. Tekste so prispevali pesniki Vinko Beličič, Alber Miklavec, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli in Tonek Vetrih. Omenjeni pesniki so svoje verze namenili prav petju, v zbirki pa so še uglasbljene pesmi Prešerna, Župančiča in Gradnika. Ponedeljkovo predstavitev sta zaključila že omenjeni moški zbor sv. Antona Novega, ki ga vodi Edi Race, in Matejka Peterlin, ki je recitirala tekste zamejskih pesnikov, ki so jih skladatelji uglasbili. Včer je tako na lep način predstavil pomembno »setev« vokalne glasbe in pesmi. Pomembno pa vsaj iz dveh razlogov. Najprej je zbirka dokaz vitalnosti petja na Primorskem, vitalnosti, ki se uveljavlja tudi v skladateljskem delu, kar pomeni, da bogatijo našo zakladnico vedno nove skladbe. Drugič pa je zbirka dokaz, da je usmerjenost zborov v »novo« oziroma tudi v novosti, jamstvo za razvoj glasbene umetnosti in bolj specifično vokalnega petja. Na sliki (foto Križmančič) ponedeljkova predstavitev zbirke »Od Portoroža do Devina« v DSI. V Burlu spet deluje služba za prekinitev nosečnosti Po več kot treh mesecih je v otroški bolnišnici Burlo Garofolo včeraj ponovno začela delovati služba za prostovoljno prekinitev nosečnosti, ki so jo zaradi pomanjkanja osebja ukinili v začetku lanskega oktobra. Službo so sicer ponovno aktivirali že pred tednom, vendar so v tem tednu zbirali le imena žensk, ki so želele opraviti operacijski poseg. Služba je torej začela dejansko delovati šele včeraj, ko so opravili prve operacijske posege. Pa čeprav z veliko zamudo, je zdravstvenemu ravnateljstvu otroške bolnišnice vendarle uspelo začasno zaposliti nekaj bolničarjev, ki bodo do dokončne zaposlitve potrebnega osebja jamčili delovanje službe. Kot je žgano, je v vseh javnih bolnišnicah naše pokrajine (kot tudi drugod po Italiji) pomanjkanje bolničarskega in pomožnega osebja skorajda dramatično. Poleg tega v številnih bolnišnicah niso zaposlovali novega osebja zaradi krčenja državnih izdatkov za zdravstveni sektor. V tržaški otroški bolnišnici pa je bilo še težje zaposliti novo osebje, ker stari upravni odbor, ki bi ga morali obnoviti že pred mnogimi meseci, dejansko ni bil pristojen za razpisovanje novih natečajev. Kot nam je včeraj povedal zdravstveni ravnatelj otroške bolnišnice Burlo Garofolo prof. Dardi, pa bo kljub temu že 19. januarja štar-tal natečaj, na osnovi katerega bodo zaposlili 14 novih bolničarjev. Dokler ne bodo znani rezultati natečaja (kar se bo seveda zgodilo šele čez nekaj mesecev, saj bodo udeleženci natečaja pisali 19. januarja šele pisno preizkušnjo) pa bodo najhujše vrzeli zapolnili štirje bolničarji, ki so jih - kot omenjeno - zaposlili le za določen čas. V zadnjem tednu so torej začeli se-ivljati čakalni seznam, ki ga v teh esecih seveda niso imeli, pa čeprav - kot nam je povedala nadzornica jrodniškega oddelka - vseeno skušali iditi vse potrebne informacije ženam, ki so se zatekale v Burlo Garcio. V zadnjem tednu se je sicer le alo žensk obrnilo na službo za pro-ovoljno prekinitev nosečnosti (ki navija približno 70 odstotkov vseh )dobnih posegov na Tržaškem), saj i je bilo zelo malo informiranih o ijstvu, da služba spet deluje (Piccolo, že deset dni ni izšel, je za mnoge •žačane namreč edini vir informacij, po drugi strani pa zdravstveno ravnateljstvo bolnišnice ni o tem obvestilo vseh sredstev javnega obveščanja, kot na primer našega dnevnika). Kot smo svojčas zapisali, je ukinitev službe v teh mesecih izzvala številne polemike, zlasti s strani ženskih organizacij, po mnenju katerih je šlo v tem primeru za ponoven napad na zakon štev. 194. Svoje prepričanje so ženske organizacije, ki so jih podprle številne politične stranke in sindikalne organizacije, utemeljile s trditvijo, da bi vodstvo otroške bolnišnice kljub pomanjkanju osebja moralo biti sposobno, da zagotovi službo, ki jo med drugim jamči državni zakon. ■ Univerza v Trstu je podaljšala rok za vpis novincev v svoje specializirane šole do 20. januarja. Podaljšanje so narekovale organizacijske težave pri upravnih postopkih za izvedbo sprejemnih izpitov za te šole. Raziskava o socialno zdravstvenih potrebah v okraju Kjadin-Rocol Danes bo v četrti Kjadin-Rocol stekla informativna akcija, ki naj bi pristojne zdravstvene in socialne organe seznanila s potrebami krajevnega prebivalstva. Pobudo za tak pristop je dal dr. Carlo Sac-chi, načelnik novoustanovljenega socialno-zdravstvenega okraja, ki ga je Tržaška krajevna zdravstvena enota odprla pred kratkim v naselju Melara (Ul. Pasteur 41/e). Raziskavo je podprl tudi rajonski svet za Kjadin-Rocol. Kako bo pravzaprav potekala akcija? Okrog tisoč občanov, ki stanujejo na Kjadinu, v Rocolu, na Melari in pri Sv. Alojziju in ki so torej potencialni uporabniki storitev socialno-zdravstvenega okraja, bo odgovorilo na anonimen vprašalnik, s katerim jih bodo na domu obiskali gojenci Šole za zdravstvene delavce in ki bodo seveda imeli ustrezno avtorizacijo tržaške KZE. Drugi del vprašalnikov pa bodo izpolnili v krajevnih ambulantah in pri splošnih zdravnikih, ki delujejo na območju te četrti, ali pa jih bodo prebivalci prejeli v izpolnitev na dom skupaj z ovojnico za brezplačno vrnitev izpolnjenega vprašalnika. Z rezultati raziskave bodo odgovorni pri socialno-zdravstve-nem okraju lahko bolje ugotovili, katerim dejavnostim dati prednost, obenem pa bo to tudi priložnost, da uporabniki zvedo za obstoj okraja, ki že sedaj nudi osnovne zdravstvene storitve (zdravniški pregledi, injekcijska služba, izdajanje zdravstvenih knjižic in podobno). V Boljuncu božični koncert združen z likovnim natečajem Čeprav so božični prazniki že za nami, se koncerti božičnih pesmi še nadaljujejo. Eden izmed njih je bil na primer preteklo soboto zvečer v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, priredili pa so ga člani domačega Mladinskega doma. Božični koncert sta izvedla domači cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Drago Petaros, in cerkveni pevski zbor s Škofij pod vodstvom Branka Primožiča. Oba zbora sta pod mojstrsko roko svojih pevovodij izvedla splet božičnih in cerkvenih pesmi. G. Marij Gerdol je med koncertom podal nekaj misli o tem velikem prazniku za kristjane ter pozval k miru in bratstvu vseh ljudi. V premoru med prvim in drugim delom koncerta je predsednik Mladinskega doma Silvester Metlika nagradil zmagovalce likovnega natečaja na božično tematiko, katerega se je udeležilo veliko število domačih šolarjev, ki obiskujejo slovenske in italijanske osnovne in nižje srednje šole. Risbe so bile razstavljene v dvorani Mladinskega doma, ocenila pa jih je žirija, ki so jo sestavljali slikar Stano Žerjal, učiteljica Silvana Dobrila in slikar amater Damjan Žerjal. Za nagrade so poleg Tržaške kreditne banke in Hranilnice z Opčin prispevala tudi vsa domača društva in mnogi trgovci in gostilničarji iz. dolinske občine. Za zaključek tega lepega in dobro uspelega koncerta sta oba zbora s sodelovanjem udeležencev zapela znano in priljubljeno pesem Sveta noč, v dvorani Mladinskega doma pe je sledilo prijateljsko srečanje med pevci s Škofij in njihovimi gostitelji, (mm) _ . Na sliki (foto Magajna) nagrajeni učenci slovenskih in italijanskih sol, ki so sodelovali na likovnem natečaju. V odgovoru sen. Spetiču Notranji minister o žaljivki bivšega župana Staffierija Italijansko notranje ministrstvo je odgovorilo slovenskemu senatorju Stojanu Spetiču na vprašanje v zvezi z nazivom, s katerim je nekdanji tržaški župan Giulio Staffieri v tedniku »040« imenoval Slovence. Naziv je bil nam dobro znani »s’ciavo«, podrobneje pa se o dogotku lahko seznanimo kar iz besedila Spetičevega vprašanja. Slovenski senator je 18. maja 1988 zahteval od ministra za notranje zadeve in od ministra za deželna vprašanja, ali poznata javne in nikoli preklicane izjave, ki jih je dal tedniku »040« tržaški župan Giulio Staffieri. V njih je ponovil, da ko govori o Slovenko govorečih občanih, uporablja vedno žaljivi pridevnik »s'ciavo«. Pri tem pa da je vedno dosleden s svojo izjavo, ki jo je dal ob novoletnem koncertu v tržaškem gledališču Verdi v polemiki z večjezičnimi voščili škofa. Takrat je namreč dejal, da se »v Rossettijevi domovini govori samo italijansko«. Spetič sprašuje oba ministra, ali se jima ne zdi, da je »tržaški župan ponovno žalil italijanske državljane, ki jim dejstvo, da so člani manjšine, ne jemlje človeškega dostojanstva, ampak jim daje posebno vrednost, tudi zato, ker so kot pripadniki manjšine živeli stoletja v sožitju z italijanskim prebivalstvom dežele FJK.« Na vprašanje je notranji minister odgovoril, da je »tržaški župan izjavil, da je rabil narečni izraz, ne da bi hotel s tem koga žaliti«. Minister je v svojem odgovoru tudi dodal, da »so bila dejstva prosredovana v pretres krajevnega državnega pravdništva«. Ostaja torej vprašanje, kaj bo prav-dništvo sklenilo. Interpretacija besed je sicer večkrat zapletena zadeva, vendar hi dvoma, da je tržaška tradicija dala narečni besedi »s ciavo« povsem negativen prizvok, tako da jo razumemo in tudi izrečemo kot žaljivko. Mnenja o solidarnostnih akcijah Zakaj in kako zbirajo prispevke za Romunijo V zadnjem tednu smo v našem uredništvu prejeli nekaj telefonskih opozoril, češ da smo posvetili preveč pozornosti in da smo torej naredili preveč reklame Italijansko-romunske-mu odboru za solidarnost, ki ga poleg nekaterih romunskih izseljencev sestavljajo tudi nekateri vidni predstav-. niki neofašističnih organizacij (med člani njihove prve odprave v Temiš-var je bil tudi občinski svetovalec MSI in vsedržavni predsednik FUAN Roberto Menia). Dejstvo, da je za prvo italijansko in torej tržaško solidarnostno akcijo z romunskim ljudstvom, ki je v zadnjih tednih doživelo enega najglobljih in najbolj dramatičnih družbenih pretresov, poskrbela desničarska organizacija, je seveda spravilo v zadrego tudi nas, vendar — kot je svoje sodelovanje s solidarnostnim odborom opravičil tudi koordinator prostovoljcev Rdečega križa dr. Fabrizio Monti — je šlo za humanitarno akcijo, ki mora preseči ideološke razlike. V trenutku, ko so iz Romunije prihajale vesti, da primanjkuje najosnovnejše za preživetje in za negovanje ranjencev, pa je bilo samo po sebi umevno podpreti katerokoli akcijo za nabiranje zdravil in ostale pomoči romunskemu narodu. Po tej prvi ugotovitvi pa se je seveda vsiljevalo vprašanje, zakaj so prve pognale stroj pomoči prav desničarske organizacije. Mnenje nekaterih bralcev in tudi predstavnikov sindikalnih in političnih organizacij, da so tržaški desničarski skrajneži želeli na ta način vzpostaviti v Romuniji nove politične vezi, je lahko osnovano, vendar ne moremo mimo dejstva, da je Italijan-sko-romunski odbor za solidarnost edina organizacija, ki deluje neprekinjeno dan in noč vse od Ceausescove-ga bega in začetka državljanske vojne. Na vprašanje nekaterih bralcev, zakaj nismo reklamizirali delovanja dru- Po dvanajstih dneh stavke novinarjev Piccolo bo danes izšel Po dvanajstih dneh stavke bo tržaški italijanski list danes spet v kioskih. Tako so sklenili novinarji, potem ko so iz Rima dobili zagotovilo, da je založnik umaknil pismi, s katerima je vpisal v dopolnilno blagajno dva urednika. Umik pisem je bil predpopogoj, ki so ga postavili novinarji, da bi začeli preverjanje sporazuma o preustroju časopisov založniškega koncerna. Korenine spora, ki so prisilile novinarje v 12-dnevno stavko, segajo v prejšnje poletje, ko je založnik predložil sindikalnim organizacijam načrt za korenit preustroj časopisov z dokajšnjim krčenjem osebja, svoj predlog pa utemeljil z dejstvom, da se finančno stanje podjetja slabša. Kaže, da predpostavke, na katerih je slonel dogovor, niso bile povsem preverjene, zaradi česar so novinarji pred časom zahtevali dodatno preučitev sporazuma in vzpostavitev stanja, ki je veljalo pred podpisom pogodbe. Ker je podjetje zavrnilo te zahteve, so novinarji Piccola začeli s stavko, na katero je založnik odgovoril z vpisom dveh urednikov v dopolnilno blagajno. S posredovanjem vsedržavnega sindikata novinarjev FNSI in združenja založnikov FIEG je bilo nasprotovanje nekoliko omiljeno in stranki sta lahko sedli za pogajalsko mizo, da preverita predpostavke, na katerih je slonel lanskoletni sporazum. Soočanje vsekakor ne bo lahko in ni izključeno, da se bo spor spet zaostril. Tudi zaradi tega novinarji Piccola niso preklicali stanja sindikalne pripravljenosti, časopis pa bo jutri v kioskih precej okrnjen. gih, naprednejših organizacij, smo torej odgovorili zelo preprosto, in sicer, da druge organizacije — razen seveda Rdečega križa, ki je mednarodna humanitarna organizacija in delovanje katere koordinira mednarodno vodstvo v Ženevi — niso sprožile nobene konkretne solidarnostne akcije. Tudi italijansko-romunsko združenje Dece-bal, ki med drugim ne uživa velike podpore med romunskimi izseljenci (o čemer pa mi ne moremo soditi), je nabirko prispevkov organiziralo skoraj teden dni kasneje. Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, da je omenjeni solidarnostni odbor edini odbor v Italiji, ki ga je uradno priznala nova romunska vlada ter ima tudi možnost izdajati prepustnice za varno potovanje skozi Romunijo (le-te je priskrbel mnogim italijanskim odpravam). Po drugi strani pa je tudi res, da nova romunska vlada nima objektivne možnosti, da bi preverila, kdo si v tujini lasti pravico, da ji pomaga. Zakaj »naprednejše« organizacije niso organizirale svojih akcij, smo torej vprašali nekatere politične, sindikalne in verske predstavnike (kolikor smo jih pač uspeli najti včeraj po telefonu). Skoraj vsi so enotno odgovorili, da bi bilo smešno sprožiti »tekmovanje v nabiranju prispevkov«, potem ko sta Rdeči križ in solidarnostni odbor že organizirala svoji nabirki. Tako nam je pokrajinski tajnik KPI Nico Costa povedal, da so člane partije napotili na RK in pozneje — ko so organizirali središče za nabiranje prispevkov na Pomorski postaji — k organizaciji Decebal, ki je demokrščanskega izvora. Podobno nam je povedal tajnik CGIL Roberto Treu. Glede na to, da ima RK svoje mednarodne povezave in učinkovita sredstva, so člane sindikata usmerjali na njegov sedež, kjer niso nabirali samo denarja, pač pa vse ostale potrebščine. »Mislim, da solidarnostni odbor ni vreden našega zaupanja,« nam je dejal, »ker so njegovi voditelji imeli tudi burno preteklost in so osumljeni, da so sodelovali pri prevratniških načrtih. Zato si težko zamišljamo, da delajo dejansko in izključno v korist romunskega ljudstva. Da jih je romunska vlada uradno priznala, ni pomembno, saj je položaj trenutno zelo zmeden in je sama Fronta za narodno rešitev zelo raznolika.« Združenje ACLI ni dalo nobenih navodil svojim članom, saj se le-ti — po besedah predsednika Franca Codege — v takih primerih že tradicionalno obračajo na Caritas (ki je bila drugod po Italiji duša zbiranja prispevkov). Tudi tržaška Caritas, kot nam je povedal ravnatelj g. Mario del Ben, je torej začela nabirko po župnijah, a je zbirala samo denar (zbrala je že okrog 20 milijonov lir), ki ga je nato posredovala vsedržavnemu vodstvu organizacije. Osebe, ki so želele prispevati obleko, hrano in zdravila, pa je pošiljala na Rdeči križ ali na Italijansko-romunski odbor za solidarnost. (B. G.) hšla je v sodelovanju med S LORI in ZTT Debata o Šiškovičevi knjigi sinoči v Slovenskem klubu Knjiga pokojnega Karla Šiškoviča "Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti", ki jo je pred nekaj meseci izdal Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, založilo pa Založništvo tržaškega tiska, je bila tema sinočnje- V prvih devetih mesecih V tržaški pokrajini tudi lani običajen demografski upad V prvih devetih mesecih komaj preteklega leta 1989 se demografski položaj v Furlaniji-Ju-lijski krajini v primerjavi z letom prej ni bistveno spremenil. Istega pa seveda ne bi mogli trditi za tržaško pokrajino, kjer se je nadaljevalo postopno in nezadržno upadanje števila prebivalstva. V prvih devetih mesecih lani je v tržaški pokrajini stalno prebivalo 264.326 prebivalcev, kar je za 1.990 oseb manj kot ob koncu leta 1988. V istem obdobju se je rodilo 1.234 otrok (leta 1988 1.170), umrlo pa je 3.048 oseb (leta 1988 3.881), kar pomeni, da je naravni prirastek dosegel negativno vrednost 1.814, kar je precej manj kot leta 1988, ko je znašal 2.711 (vendar moramo upoštevati, da se lanski podatki nanašajo samo na prvih devet mesecev in bi bil torej vsakršen optimizem odveč). V istem lanskem obdobju se je v sezname stalno bivajočih v tržaški pokrajini na novo vpisalo 2.306 oseb (v letu 1988 2.587), izbrisalo pa 2.006 prebivalcev (leta 1988 2.321), tako da je migracijski prirastek pozitiven za tri osebe (medtem ko je v letu 1988 znesel kar 266 oseb). Kar 123 delavcev v dopolnilni blagajni Prekinili gradnjo pomola ker je zmanjkalo denaija S preteklim ponedeljkom so poslali v dopolnilno blagajno 123 delavcev gradbenega podjetja Adriatica Lavori Ma-rittimi. Podjetje je last družbe Micoperi, delavci pa so gradili drugi oddelek VII. pomola v tržaškem pristanišču. V dopolnilni blagajni naj bi bili predvidoma 13 tednov. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu pokrajinskih sindikatov gradbenih delavcev, se je podjetje odločilo, da pošlje delavce v dopolnilno blagajno iz preprostega razloga, ker ni več finančnih sredstev za nadaljnjo gradnjo pomola. Tržaška Avtonomna pristaniška ustanova je na srečanju s sindikalnimi predstavniki sicer zagotovila, da bo pristojni hlinister v kratkem podpisal dekret za ponovno finansiranje del. Birokratska pot pa menda ne bi smela biti predolga, tako da naj bi čez nekaj tednov z deli nadaljevali. Kljub zagotovilom pa so na sindikalni skupščini prizadetih delavcev, ki je bila na gradbišču, proglasili stanje sindikalne pripravljenosti vseh delavcev podjetja Adriatica. ^ tiskovnem sporočilu piše, da bodo ukrenili vse, da bi se dela čimprej nadaljevala. Mobilizacija pa bo sindikalna in Politična, saj gre za važen problem. Hudo je namreč, da je tolikšno število delavcev v dopolnilni blagajni, medtem ko Je gradnja VII. pomola zelo pomembna za vse tržaško gospodarstvo, saj je eden od temeljnih sestavnih delov že izdelanih načrtov in programov za mednarodno revalorizacijo tržaškega pristanišča. Tržaške pokrajinske sindikalne organizacije CGIL, CISL 111 UIL v svojem tiskovnem sporočilu opozarjajo tudi na yelike slabosti politke naložb, ki so namenjene javnim de-0tn, Večkrat se izkaže, da so naložbe neorganizirane, še ®čkrat pa dokazujejo, kako slabo delajo razni ministrski radi. Nesporno dejstvo je, da pomeni trinajst tednov do-jldilne blagajne za kar 123 delavcev in njihovih družin .2redno hud finančni udarec, ki ga je težko opravičiti. Upati Jse’. da zagotovila Avtonomne pristaniške ustanove veljajo, aj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da se za tržaško Pristanišče in gospodarstvo v pokrajini nasploh odpirajo °Ve težave. V novih mednarodnih razmerah, ki jih pogoju-1.1° tudi (in predvsem) spremembe na evropskem Vzhodu, * lahko pristanišče našlo svojo novo in močnejšo medna-st •? vl°90- Za to pa so potrebne nove in sodobnejše pri-'hiiške strukture in v ta okvir prav gotovo sodi tudi razši-tev VII. pomola. Še vedno težave v železniškem okrožju za Trst Stavke, ki so jih v prejšnjih dneh izvedli avtonomni sindikati železničarjev, so povzročile precejšnje zastoje v tovornem prometu tudi v naši pokrajini, predvsem na mednarodni relaciji. Tako je npr. med 34-urno stavko, ki je potekala od 5. do 7. januarja, na železniški postaji na Opčinah obtičalo 6 tovornih vlakov, v Sežani pa 10. V pričakovanju na sestanek na vsedržavni ravni, ki bo jutri v Firencah, so predstavniki sindikata NAS železničarji o težkem položaju v tržaškem okrožju obvestili socialističnega senatorja Arduina Agnellija. Obvestilo SSŠ za suplente Sindikat slovenske šole obvešča suplente, ki so v zadnjem osem-letju poučevali vsaj 360 dni, da lahko vložijo prošnjo za udeležbo na izrednih habilitacijskih izpitih po 11. členu zakonskega odloka št. 357 z dne 6. novembra 1989. Rok za srednje šole poteče 20. januarja, za vrtce pa 25. januarja. Roki za premestitve pa so naslednji: za učno osebje otroških vrtcev, osnovnih šol in nižjih srednjih šol do 25. januarja, za učno osebje višjih srednjih šol pa do 5. februarja letos. Potrebni obrazci in vse informacije so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8/II, in sicer v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo in petek pa od 16. do 17. ure. Včeraj sestanek na tržaškem sedežu Načrt o izboljšanju servisov zavoda INPS Pokojnine bi morali upravičencem začeti izplačevati veliko prej, kot se dogaja sedaj: tega ne trdijo samo prizadeti, temveč tudi pokojninski zavod INPS. Za letos so si pri zavodu zadali cilj, da bi upokojenec prejel prvo izplačilo že po enem mesecu od zaključka rednega delovnega razmerja. O tem in na splošno o izboljšanju raznih servisov, za katere je zadolžen INPS, so razpravljali včeraj dopoldne na tržaškem sedežu zavoda. Sestanka so se udeležili poslanec Sergio Coloni, ki je predsednik komisije obeh vej parlamenta za nadzor delovanja skrbstvenih ustanov, člani Pokrajinskega odbora INPS in funkcionarji tržaškega sedeža. Na sestanku so poudarili, da je omenjeni načrt zelo ambiciozen, vendar pa, da se bodo skušali nakazanemu terminu čimbolj približati. Trenutno stanje v deželnem okviru je glede na državno povprečje še kar dobro: najmanj časa čakajo na redno izplačevanje penzije v Pordenonu (mesec in 25 dni), najdlje na Goriškem (več kot 3 mesece). V Trstu in v Vidmu se povprečje suče okrog dveh mesecev in pol, vsekakor pa se je položaj lani glede na predlansko leto že znatno izboljšal. Po mnenju poslanca Colonija je zelo pomembno, da INPS začne najprej v Trstu oziroma v FJK prej redno izplačevati pokojnine kot v drugih krajih države, že zaradi tradicije, ki je nekdaj vladala pri nas. Na sestanku so obravnvali tudi vprašanje izplačevanja penzij sedanjim jugoslovanskim državljanom, ki pa so služili vojaški rok pod Italijo. Na ta naslov je prišlo 14.000 prošenj, od teh so jih pozitivno rešili že približno 11.000. Včasih je nevarno sedeti tudi v ustavljenem avtu Včasih je že sedeti v ustavljenem avtomobilu nevarno. O tem nesporno priča neljuba izkušnja Majde Canziani, ki je včeraj okoli poldne in pol, verjetno nič hudega sluteč sedela v avtomobilu fiat uno, ki je bil ustavljen na trgu pod Bošketom. Vendar pa se je v avtomobil zaletel starejši proizvod turinske tovarne, in sicer, fiat 125, ki ga je upravljal Roberto Grenzi. Udarec je bil dovolj sunkovit, da si je Majda Canziani rahlo poškodovala vrhnji del hrbtenice, zaradi česar se bo morala zdraviti 20 dni. ga večera v Slovenskem klubu. O knjigi so spregovorili njena urednika Boris Gombač in Pavel Stranj ter urednik knjižnjih izdaj ZTT Marko Kravos, nakar se je razvila razprava, ki je osvetlila marsikatero vprašanje iz Siškovičeve knjige. Debato je vodila predsednica kluba Barbara Gruden. Karel Šiškovič-Mitko, ustanovitelj SLORI-ja, je bil prav gotovo eden najbolj pronicljivih manjšinskih politikov in strokovno podkovanih teoretikov manjšinskega vprašanja v Italiji in v Jugoslaviji. Gombač in Stranj sta zbrala njegove najznačilnejše članke in strokovne študije, ki so bili že objavljeni, uvodno besedo v knjigo pa je napisal Boris Race. Prvi del knjige je izrazito teoretičen, v njem Šiškovič predstavlja bralcu svoja gledanja na narodno vprašanje. Pri njegovi politični formaciji, ki je bila marksistična, je pomembno vlogo igral Edvard Kardelj. V nadaljevanju prihaja do izraza Šiškovič kot zgodovinar, verjetno pa je pokojni ravnatelj SLORI najbolj zanimiv in aktualen kot publicist in politični delavec. Pri tem velja omeniti njegova gledanja na južnotirolsko vprašanje in o tamkajšnjem "paketu", po katerem si je v določenem času zgledoval pri oblikovanju globalnega predloga za zaščito naše manjšine. Zelo aktualen je avtor pri obravnavanju šolske problematike pri nas, zanimiva pa so poglavja o javni rabi slovenščine pri poslovanju izvoljenih teles in krajevnih uprav. Na sliki (foto Križmančič) z leve proti desni M. Kravos, B. Gruden, B. Gombač in P. Stranj. t Zapustil nas je naš dragi Luigi Matjak (GIGI) Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: nečakinja Adriana, sestra Valerija Kokorovec z možem Karlom in sinovoma Gian-nijem in Marinom, svakinja Maria s hčerama Sandro in Luciano ter ostali njegovi. Trst, 10. januarja 1990 10. 1. 1983 10. 1. 1990 Ob 7. obletnici smrti drage mame in sestre Marije Tence vd. Maganja se je spominjata sin Mario in sestra Tonči Trst, 10. januarja 1990 Ob izgubi drage mame in sestre Pepke Štolfe vd. Grilanc izreka svojcem občuteno sožalje Slovenska skupnost zgoniške občine Ob težki izgubi dragega Cvetka Gomizlja sočustvujeta z Edijem in družino Laura in Alessia Najbolj živo je v bivši ladjedelnici V Miljah so že sredi priprav na letošnji 37. Miljski pust Kot poročajo iz Milj, je tam že vse živo zaradi priprav na 37. Miljski pust, ki je kot znano eden največjih v Italiji. Lahko bi ga uvrstili kar na tretje mesto, takoj po pustnih prireditvah v Viareggiu in Benetkah. Na delu so predvsem člani desetih pustnih skupin, ki po tradiciji oživljajo Miljski pust z mimohodom svojih alegoričnih voz in ki bo letos v nedeljo, 25. februarja. Skupine pripravljajo svoje vozove v prostorih bivše ladjedelnice Alto Adriatica, vendar pa imajo tudi po mnogih miljskih domovih polne roke dela za pripravo kostumov in mask, ki si jih bodo nadeli člani mnogih pustnih skupin. Miljske pustne prireditve bodo potekale od pustnega četrtka pa vse do pogreba pustnega kralja na pepelnično sredo. Naj pri tem dodamo, da Miljčani tudi letos upajo v naklonjeno vreme, kakršno je na primer že lani prispevalo svoje k uspehu Miljskega pusta. Kot znano, je bila takratni zmagovalec skupina Lampo s svojim alegoričnim vozom pod naslovom »Tajska, dežela sanj«. Miljske pustne skupine pa so medtem napovedale, da bo letos manj politične satire. Čudno, bi rekli, saj tem s tega področja, predvsem v mednarodnem merilu, res ne manjka. Poleg omenjene skupine Lampo bodo na letošnjem Miljskem pustu nastopile še skupine Ongia, Brivido, Mandrioli, Bulli e Pupe, Trottola, Spasimo, La Bora, Le Falasche in Bellezze naturah. Danes predavanje Pavla Stranja V okviru ciklusa »Etnije na območju Alpe-Jadran« prireja tržaško kulturno društvo Maria There-sia predavanje dr. Pavla Stranja z naslovom »Etnična struktura tržaškega prebivalstva v luči preštevanj«. Prireditev bo danes ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ulica Trento 8. Predavanju bo sledila razprava. gledališča kino ARISTON - 16.00, 22.00 Wllly Signori... e vengo da lontano. EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Sylvester Stallone. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 17.30, 22.05 The Abyss, r. James Cameroon. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ho vlnto la lotteria dl Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Sono alfa-ri di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. V vseh štirih dvoranah kina Nazio-nale bo danes vstop po znižani ceni (4.000, 2.500). GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.30, 22.15 Ghostbusters II. EDEN - 15.30, 22.00 Movie Fantasy, porn., □□ CAPITOL - 16.00, 22.00 Indiana Jones e Tultima crociata. LUMIERE - 20.00, 22.15 Mystery Train. ALCIONE - 15.30, 22.00 L'attimo fug-gente, i. Robin Williams. RADIO - 15.30, 21.30 Le voglie sfrenate di Samantha e Vanessa, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ čestitke Danes praznuje v Velikem Repnu 13. rojstni dan MICHELE DESTE. Vse najboljše mu želijo mama, očka, bratec Gabriele, noni ter nonota. Danes praznuje na Padričah 80. rojstni dan EVGENIJA KALC Vse najboljše ji voščijo mož Evgen, sinova Adrijan in Dušan z ženama, vnuki, pravnuk David ter vsi sorodniki in prijatelji. Vedno vam na razpolago PELUCCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah včeraj - danes VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Jutri, 11. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu prvi letošnji simfonični koncert vključen v operno sezono. Na sporedu v prvi absolutni izvedbi za Trst Igorja Strawinskega POSVETITEV POMLADI. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent VVolfgang Rennert, ki bo v uvodu predstavil drugo suito za orkester Rave-love DAPHNE IN CLOE. Koncert bodo ponovili v petek, 12. t. m., ob 20.30 (red B) in v soboto, 13. t. m., ob 18. uri (red S). ROSSETTI Danes ob 16. uri (red sreda) bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila VVilderjevo delo PICCOLA CITTA. Režija: Ermanno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Danes, SREDA, 10. januarja 1990 DOBROSLAV Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 8.57 - Luna vzide ob 15.43 in zatone ob 7.22. Jutri, ČETRTEK, 11. januarja 1990 BOŽIDAR VREME VČERAJ: temperatura zraka 5.8 stopinje, zračni tlak 1037,6 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Rossetti, Lisa Petruzzella, Diana Babic, Giovanni Bat-tistella, Alexander Bortolotti, Paolo Mag-het. UMRLI SO: 82-Ietni Guerrino Rovis, 80-letna Paolina Boico vd. Grego, 94-let-na Anna Furlan vd. Derosa, 71-letni Angelo Vidali, 74-letna Santina Giacomelli vd. Mase, 86-letna Maria Podboj por. Domini, 69-letni Francesco Divis, 70-letna Angela Pizziga, 83-letna Leopolda Cervo, 59-letna Grazia Airoldi vd. Savarin, 84-letna Maria Luisa Trevisan por. Maran, 80-letna Libera Canarutto vd. Cossio, 82-letni Giuseppe Mengaziol, 65-letni Cvetko Gomizelj, 80-letna Maria Grazia Mar-tinolich vd. Semprevivo, 70-letni Mario Maurich, 64-letna Vera Miailovich vd. Schillani, 75-letni Saverio Pomodoro, 76-letni Edoardo Gašperini, 66-letni Rodolfo Dussich por. Milli, 68-letna Anna Barolin vd. Toscan, 83-letni Carlo Braico, 62-letni Antonio Rosso, 72-letna Leonida Rella, 84-letni Bruno Moratto, 72-letni Bruno Milazzi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 In od 13.00 do 19.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44,. Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 13. t. m., na FILMSKI VEČER. Predvajali bomo film Rain man. Začetek ob 18.30. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Ubald Vrabec Tolminski puntarji Opera v treh dejanjih Libreto: Janez Dolenc Koncertna izvedba Jutri, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Izvajajo: simfonični orkester iz Ljubljane - operni solisti: O. Gracelj, N. Belamarič, J. Kores, J. Reja, I. Sancin, B. Gorinšek, M. Trček, I. Tuskanič, V. Zadravec, M. Vedernjak - moški zbor društva "Consortium musicum" Dirigent: dr. Mirko Cuderman Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Trstu od 10.30 do 13.30. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. t. m. na ogled razstava o ruskih baletih DIAGHI-LEVA. Umik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ 89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. CRAGLIETTA ob 100-letnici rojstva. SLOVENSKO lllki GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Ljubljana Dušan Jovanovič ZID, JEZERO Režija Dušan Jovanovič V petek, 12. t. m., ob 20.30 -abonma RED A in D v soboto, 13. t. m., ob 20.30 -abonma RED B, E in F v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri -abonma RED C in G koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET FAURE. mali oglasi PO UGODNI ceni prodam stanovanje v Tržiču, primerno za dve osebi. Tel. (040) 208896. UGODNO prodam renault 5 TIGA, letnik 89. Telefonirati na št. 200970. PRODAJALKA in aranžerka išče stalno in resno delo. Govorni jeziki: srbohrvaščina, slovenščina, angleščina in italijanščina. Tel. (040) 572149. DAJEM v najem gostilno v dolinski občini. Za informacije tel. na št. 228017. OSMICO je odprla Sonja Štrajn v Mač-koljah - Križpot št. 84. OSMICO je odprl v Borštu št. 1 Sergij Mahnič. UVOZNO-IZVOZNO podjetje zaposli uradnico-uradnika z znanjem angleščine in srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na: Fermo posta Villa Opicina - Pat. TS 2001024. IŠČEM v najem skladišče oz. trgovino, 80 kv. m, v Sežani, Divači ali Senožečah in okolici. Tel. (003867) 72069. IŠČEM hišno pomočnico, enkrat tedensko v jutranjih urah, po možnosti iz okolice Sesljana. Klicati ob urah kosila na št. 291270. SLOVENSKA študentka s pasivnim znanjem italijanskega jezika išče resno delo v Gorici. Tel. (003865) 25968. ODKAR ima Društvena gostilna v Dolini novo vodstvo so vedno številnejši gosti zelo zadovoljni nad izbiro vedno novih zelo okusnih specialitet. Seveda so gostom na voljo tudi izbrana domača in buteljčna vina. PRODAM trgovino sadja in zelenjave v mestnem središču, dober zaslužek. Tel. 228390. PRODAM 1500 m2 nezazidljivega zemljišča v Boljuncu. Tel. 228390. PRODAM 10 kubičnih metrov konjskega gnoja. Tel. v popoldanskih urah na št. 814212. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI SI' prodaja krasno vilo v Nabrežini: 280 m2, luksuzno, v dveh etažah, tudi za dve družini, box za dva avtomobila, prostorni kletni prostor, vrt 800 m2. Tel. 040/382191. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI SI’ prodaja v Dolini čudovito popolnoma obnovljeno kmečko hišo, 360 m2 v dveh etažah z notranjim kmečkim dvoriščem in teraso z razgledom na dolino Glinščice. Tel. 040/382191. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI SI' išče hiše, tudi potrebnih popravil z ali brez vrta ali zazidljivo zemljišče v dolinski občini ali na Krasu. Tel. 040/382191. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI SI’ išče v najem opremljena ali neopremljena stanovanja za stranke z začasnim bivanjem; brez stroškov za lastnike. Tel. 040/382191. menjalnica 9. 1. 1990 TUJE VALUTE FIXING : MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1256,500 1240,— Japonski jen 8,667 8,500 Nemška marka . 748,090 746,— Švicarski frank 823,760 817,— Francoski frank 219,450 217,— Avstrijski šiling 106,417 105,800 Holandski florint ... 663,030 660,— Norveška krona 192,950 190,— Belgijski frank 35,660 35.— Švedska krona 204,610 201,500 Funt šterling .. 2078,350 2050,— Portugalski eskudo . 8,462 8.— Irski šterling .. 1974,500 1960,— Španska peseta 11,457 11,200 Danska krona . 192,860 190 — Avstralski dolar 989,200 950 — Grška drahma. 8,010 7,600 Jugoslov. dinar — - 102.— Kanadski dolar. 1081,850 1055.— ECU 1517,30 — razna obvestila izleti Narodna In študijska knjižnica - Odsek za slovenski jezik obvešča, da redno deluje JEZIKOVNA POSVETOVALNICA v Ul. sv. Frančiška 20/1, tel. (040) 774333. Urnik: vsako sredo od 17. do 19. ure. TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo v petek, 12. t. m., ob 20.30 v Bazovici PRVA VAJA v letu 1990. Po vaji se bo vršilo vpisovanje pevcev in družinskih članov za križarjenje s potinško ladijo Istra od Kopra do Aten in nazaj. Nastopili bomo na Kefaloniji in na Korčuli. Ostale naprošamo, da pohitijo z vpisom, ker so mesta omejena. Sekcija KPI Josip Verginella vabi v nedeljo, 14. t. m., ob 10.30 v Ljudski dom v Križ na javno razpravo na temo "POLITIČNI PREDLOG TAJNIKA OCCHET-TA". Sodeloval bo deželni svetovalec Miloš Budin. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine V torek, 16. t. m., ob 20.30 srečanje na temo: Razmerje med Slovenci in Italijani v Trstu: od ločenosti do prizadevanj za skupni razvoj. Sodelujejo Luciano Čes-chia, Pavle Merku, Franco Panizon in Alojz Rebula. Filatelistični klub Košir sporoča, da bo zaradi praznikov prvi sestanek v novem letu danes, 10. t. m. ob 19. uri. Ostali sestanki pa bodo kot običajno vsako prvo sredo v mesecu ob isti uri. SPDT je sklenilo odpovedati izlet v Marano Lagunare 21. januarja zaradi nezadostnega števila vpisanih. Vsi tisti, ki so že vplačali za izlet, lahko denar dvignejo na ZSŠDI. prispevki Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi danes, 10. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu spominsko proslavo ob 45-letnici tragičnih dogodkov, ki so se odigrali 10. januarja 1945. Sodelujejo: osnovna šola Boršt ter MePZ Slovenec in Slavec. Na sporedu bo tudi kratek dokumentarec o pričevanju preživelih. Vabljeni! V spomin na Ladij a Kocjančiča daruje družina Krmac 30.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. Družina Kalc (Gropada 22) daruje 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. Drago Sedmak daruje 50.000 lir za Sklad prof. Josipa Tavčarja. V spomin na Ivanovo mamo daruje družina Gorup 50.000 lir za MPZ Tabor. V spomin na padle Križane daruje družina Učko Košuta 10.000 lir ter družina Stanka in Zdenke Gruden (Nabrežina) 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Križ. V spomin na padle borce iz Križa daruje družina Frančko in Irene Bogateč 50.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Križu. V isti namen daruje Lina Kenda 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI v Križu. V spomin na Antona Monteverdija darujeta teta Pepka in Ivan 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Antona Monteverdija darujeta Maria in Gracijela 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. Ob božičnih in novoletnih praznikih daruje N. N. 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. V spomin na Antona Monteverdija darujeta Egidio in Lidia Castellani 30.000 lir za odkup sedeža Sklad Mitja Čuk. Namesto novoletnih voščil daruje KD J. Rapotec iz Prebenega 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ludvik Križmančič daruje 30.000 lir za KD J. Rapotec in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prebene-gu. V spomin na Justa Švaro darujeta Mila in Klara z družino 50.000 lir za SD Breg. V spomin na_Justa Švaro darujeta Marica in Mirko Čok 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Justa Švare darujeta Pepca in Žilo Corbatti 10.000 lir za SKD Slavec!" KUPU] NA OPČINAH IZŽREBANE ŠTEVILKE 5. 1. 1990 »BOŽIČ 1989 - ZLATO NA OPČINAH« 449942 15.000.000 železnina TECNOUTENSILI 179047 2.000.000 elektro BRESCIANI 250032 2.000.000 jestvine SALVI 360257 2.000.000 konfekcije DRIOLI G. 401846 2.000.000 restavracija DANEU 273935 2.000.000 keramike SCLIP 238029 1.000.000 pizzeria VETO 178453 1.000.000 elektro BRESCIANI 591954 1.000.000 V. ALBORHGETTI 326886 1.000.000 salon GARAVELLO 000277 1.000.000 KRAŠKA MLEKARNA 277283 1.000.000 draguljarna Malalan 312359 1.000.000 Sergio HROVATIN 321122 1.000.000 mesnica HROVATIN 324377 1.000.000 konfekcije FILIPPI 495635 1.000.000 manufaktura PODOBNIK i msmmmmmm 138011 konfekcije K & G 039186 284991 jestvine PUNTARI-KRIŽNIČ 274278 562672 jestvine SOSSI 313546 390253 restavracija DANEU 208769 470154 market praškov UDOVIČ 532853 413150 restavracija DIANA 176474 460582 avtodeli CAZZADOR 159703 599891 konfekcije K & G 082447 434314 trgovina COBEZ 136842 096795 obutve MALALAN M. 546769 336644 obutve ERMAN 576889 420092 restavracija DIANA 297203 519413 urarna SOSSI 216658 030942 agroSOSIČ 049973 092756 torbice ROBERTA 089910 099260 obutve MALALAN M. 438577 parfumerija BISIANI keramike SCLIP Sergio HROVATIN drogerija ŠKABAR jestvine SALVI elektro BRESCIANI Marino STOCH draguljarna MALALAN konfekcija K & G jestvine BORTOLIN optika MALALAN KRAŠKA MLEKARNA keramike SCLIP avtodeli SIMIČ Wilma KALIN trgovina COBEZ OPOZORILO srečnim dobitnikom: VSE IZŽREBANE SREČKE (tudi vse rezervne) MORAJO BITI ODDANE DO VKLJUČNO 5. FEBRUARJA 1990. CASSA KUHALE CD ARTICIANA-OPICINA HRANILNICA IN POS03ILNICA-ORČINC Grenki izliv velikega umetnika Randone obtožuje PALERMO. — »Truden sem. Ne zmorem več. Ne morem več na oder s svojimi močmi. Morajo me spremljati in podpirati, prisiljen sem k takim smešnim nastopom. Ne bi hotel več početi ničesar, rad bi le v miru umrl na svojem domu.« Veliki sirakuški gledališki in filmski umetnik Salvo Randone je predsinočnjim v Palermu z grenkimi besedami orisal svojo kalvarijo priletnega umetnika, ki je proti svoji volji prisiljen k nastopanju, čeprav mu moči pešajo in brez spremstva sploh ni več sposoben stopiti na oder. Vzrok za grenki izliv igralca, ki je že 64 let eden od protagonistov italijanskega teatra, je bila slabost, ki ga je obšla pred nastopom v Palermu in zaradi česar so bili prisiljeni odložiti predstavo »Revni pred Bogom«. Publika je bila že v dvorani, ko je vodstvo gledališča odpovedalo predstavo. Premiera »Revnih pred Bogom« je bila na sporedu že prejšnji teden, a so jo odložili zaradi Randonojeve slabosti. V torek je kazalo, da se priletni igralec počuti bolje in da bo lahko nastopal, tik pred dvigom zastora pa so mu moči odpovedale. Zdravnik je pregledal igralca in mu do nadaljnjega prepovedal vsakršno nastopanje. Vprašanje je zato, ali bo gledališka skupina, ki je postavila na oder »Revne« lahko sploh nadaljevala s turnejo (v programu so imeli vrsto natopov v Mesini in v Apuliji), če se Randonejevo zdravstveno stanje ne bo izboljšalo. Slabost in nemoč sta botrovali grenkemu Randonejevemu čustvenemu izlivu. Igralec je dejal, da je pri 84 letih še vedno prisiljen nastopati, čeprav mu moči pešajo in sploh ne more več sam na oder. »V omikanih državah kot je Velika Britanija,« je potožil Randone, »država jamči igralcem zadostne dohodke, da lahko dostojanstveno dočakajo smrt. V Italiji pa je položaj naravnost gnusen.« »Na odru sem že 64 let,« je dodal Randone, »moja mesečna pokojnina pa znaša 2 milijona lir. Od teh potrošim vsak mesec poldrugi mijijon za osebi, ki skrbita za ženo. Če ne bi nekaj prihranil, ne vem, od česa bi lahko živel.« Po igralčevem izbruhu je AGIS sporočil, da je za Randoneja na razpolago vsota denarja, ki mu bo v pomoč. AGIS se je obvezal, da preskrbi igralcu državno podporo, obenem pa, da se zavzame za rešitev problema, ki ga je Randone s svojim izbruhom nakazal. Festival tokrat na tržnici cvetja SANREMO — Po dolgem odlašanju se je sanremski občinski odbor končno odločil: festival italijanske popevke ne bo več v gledališču Aris-ton, ki je postalo pretesno, pač pa v veliko večji tržnici cvetja Palafiori. V tržnici je namreč dovolj prostora, da bodo prireditelji lahko organizirali pravi megafestival ob njegovi 40-let-nici. K odločitvi občinskega odbora sta s svojim pritiskom znatno pripomogla organizator festivala Adriano Ara-gozzini in državna radiotelevizijska ustanova RAI, ki je med glavnimi sponsorji prireditve. Njihova argumentacija je bila, da Palafiori zagotavlja dovolj prostora za letošnjo posebno izvedbo, na kateri bodo kot vedno sodelovali že uveljavljeni pevci in nadobudni debitanti, za glasbo pa bo skrbel v živo orkester s 53 glasbeniki. Ob festivalski dvorani bo tudi snemalna soba, na kateri bodo lahko v živo snemali ploščo. Poleg tega pa bodo lahko uresničili tudi megasceno z vrtljivimi odri, zrcali, lučmi in skalovjem sanremske obale. Glavni problem novega sedeža je slaba dostopnost. Občinska uprava in prireditelji pa preučujejo razne možnosti, da bi se izognili prometnim zastojem na ozki, nevarni in zastareli Ul. Aurelia. RIM — Manzonijeva Zaročenca sta očitno zelo priljubljena tema za resnobno pa tudi za bolj humoristično interpretacijo. Televizijski gledalci so si komaj oddahnili po televizijskem ko-losalu Salvatoreja Nocite - ki je imel znaten uspeh publike, a je izzval prav tako velik plaz kritik - drevi pa se bodo morali na prvi mreži RAI spet »spoprijeti« z novima Zaročencema, tokrat v bolj nespoštljivi interpretaciji tria Lopez - Marchesini - Solenghi. Trojka humoristov, ki je že večkrat razveseljevala gledalce televizijskih sporedov RAI, se je odločila za postavitev Zaročencev, ki v glavnih obrisih spoštuje Manzonijevo pripoved, obe- Nespoštljiva Zaročenca nem pa v takratno dogajanje vnaša tudi nekaj sedanjih slabosti in družbenih pojavov. Tako nasilneža, ki preprečita poroko med Renzom in Lucio, govorita kot Stanlio in Olio, Renzo se v svoji vasi znajde med množico temnopoltih kramarjev, ki prodajajo svoje blago na ulicah, Lucia se izpove ljubljenemu Renzu, prav kot v Manzonije- vem romanu, pri tem pa, kot sodobne najstnice, vneto žveči svoj gumij. Trio Lopez - Marchesini - Solenghi je za postavitev v glavnem poskrbel sam, saj humoristična trojka podala večino likov, obenem pa poskrbela tudi za režijo in scenarij. K pobudi pa je privabila tudi Bauda, ki nastopa v izmišljeni vlogi Luciinega očeta. O tem, ali je dopusten nespoštljiv odnos do del, kot Zaročenca pa bo drevi govor na tretji mreži med oddajo Fluff. O vprašanju bosta s komiki razpravljala semiolog Omar Calabrese in docent italijanske literature Alfredo Giuliani. jenska in njena stvarnost brtda pahor Odločitev vedno boleča Skoraj polovica italijanskih žensk pravi, da bi se poslužila tablete znane pod oznako RU 486, če bi morala splaviti. Tako zagotavlja zadnja izmed objavljenih anket, ki so jih razni množični mediji naročili specializiranim družbam ob izbruhu polemik glede uporabe francoske tablete v Italiji. Za mesečnik Marie Claire-donna piii je telefonsko raziskavo mnenja opravila tržaška družba SWG, ki se je na tem področju že zelo uveljavila. Zanimivo je, da je pristanek na uvedbo tablete RU 486 iz ankete v anketo množičnejši. Prvo raziskavo mnenja je že 12. novembra objavil dnevnik Corriere della sera in trdil, da je 62% žensk proti »nekirurškemu splavu«. Kmalu nato je rezultate slične ankete objavil tednik Espresso, ki je zagotavljal, da je nasprotnih žensk 60%. Podatki ankete SVVG pa pravijo, da bi se 44,2% žensk raje poslužilo tablete kot pa kirurško opravljenega splava. Pri branju podatkov je seveda treba upoštevati dejstvo, da teh 44,2% vsekakor ne zavrača splava. Skoraj 23% intervjuvanih žensk pravi, da je odločno proti prekinjanju nosečnosti, medtem ko nekaj več kot 21% vprašanih pravi, da se ne bi poslužilo tablete, vendar pa možnosti za prekinitev nosečnosti nikakor ne zavrača. Skoraj 12% žensk pa ne ve, kaj bi storilo. Tržaška družba SWG je intervjuvala 800 žensk, ki so stare od 16 do 45 let, enakomerno so porazdeljene po italijanskem ozemlju, pripadajo pa različnim družbenim slojem. Zagovornice tablete, ki so jo iznašli v Franciji, bi se za RU 486 odločile predvsem, ker bi jih takšna izkušnja manj šokirala od kirurškega posega (36,9%) in ker je ta možnost manj nevarna (23,2%). Tudi med nasprotnicami tablete je največ žensk, ki so zaskrbljene nad fiziološkimi posledicami, v tem primeru nad morebitnimi stranskimi učinki tablete. Zato se je ne bi poslužilo kar 42,1% žensk, medtem ko jih je nekaj več kot 10% prepričanih, da splav s tableto ni tako zanesljiv kot kirurški poseg. Med enimi in drugimi pa je veliko neodločenih, ki ne znajo razložiti, zakaj so za oziroma proti. Malo žensk pa misli, da je splav s tabletko tako enostavna rešitev, da jo je zato treba zavreči, medtem ko večina vseh misli, da splav vsekakor prizadene žensko, ki je tako ali drugače v naj hujših trenutkih sama. Poleg raziskav javnega mnenja pa so številni mediji vprašali za stališče tudi veliko znanih žensk. Z raznimi niansami je bila velika večina za uvedbo tablete v prepričanju, da je splav v vsakem primeru izhod iz sile in nikakor ne brezskrbna odločitev. Zato je nadvse pomembno, da je splav za žensko čim manj travmatičen in v mejah sodobnih znanstvenih spoznanj čim manj nevaren. Boleč je vsekakor, manj s fiziološkega vidika kot z duševnega. Po mnenju večine intervjuvanih žensk, anonimnih in znanih, pa tableta RU 486 celo poveča odgovornost posamezne ženske, ki se v sklepni fazi ne prepusti zdravniškim rokam, temveč mora vse opraviti sama (vzeti vsa predpisana sredstva). Med že objavljenimi izjavami znanih Italijank je npr. tudi stališče astronoma Margherite Hack, ki zagovarja uvedbo tablete RU 486. »Kdor se boji, da bi tako splav postal preenostaven, prebanalen, premalo boleč, si očitno predstavlja, da si ženske ne želijo drugega, kot da bi splavljale. In kakšen smisel ima pravzaprav ta ugovor? Ali-so z uvedbo anestezije morda banalizirali operacije?« Teologinja Adriana Zarri pa je izjavila, da je načeloma proti splavu. Vendar pa meni, da država nikakor ne sme odločati v imenu vsake posameznice, zato soglaša z zakonom, ki ureja možnosti prostovoljne prekinitve nosečnosti in zato tudi ne nasprotuje uvedbi sredstva, ki omogoča, da je splav manj travmatičen. I | - lili ip :. , nt RAI i__________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al bi-glietto 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Odprta šola 15.30 Oddaja o kulturi: Nove-cento - It. literatura od leta 1945 do danes 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nan.: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: I promessi spo-si (kom., It. 1989, r-i. Tullio Solenghi-Anna Marchesini-Massimo Lopez, 1. del) 21.30 Film: Notte italiana (dram.; It. 1987, r. Carlo Mazzacurati, i. Marco Messeri), vmes dnevnik 23.15 Filmske novosti 23.25 Šport v sredo 0.25 Dnevnik in vreme 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 4T RAI2________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Dok.: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Lamore d una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes 15.50 nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti 17.05 Videocomic 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika; Rosso di sera 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Aktualnosti: La notte della Repubblica (5. del) 22.45 Dnevnik, vreme in horoskop 23.00 Film: Due sotto il diva-no (kom., ZDA 1980, r. Ronald Neame, i. Wal-ter Matthau) 0.45 Film: L'anello cinese (krim., ZDA 1947, r. Wil-liam Beaudine, i. Roland VVinters) | ^ RAI 3 | 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana -Napoli _ stagione dell'a-nima, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Razgovor o dveh največjih sistemih na svetu in Izbrane rime Fran-cesca Petrarce 15.30 Hokej na ledu 16.30 Variete: Black and Blue 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Film: Un anno vissuto pericolosamente (dram., Avstral. 1982, r. Peter Weir, i. Mel Gibson, Linda Hunt, Sigourney Weaver) 22.35 Oddaja o aktualnostih: Fluff 0.05 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Preproste besede 9.20 TV drama: V znamenju device (D. Disič, pon.) 10.15 Nadaljevanka: Vedno popoldne (1. del) 15.15 Video strani 15.25 Teleski '89 - pripravimo se na smučanje (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Dokumentarec: Vmesni čas - Bojan Križaj, 17.25 dok. Super prevodnost (1. del) 17.55 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Začarane uganke, 18.10 Gledališka predstava - Kozlovska sodba v Višnji gori (Mladinsko gledališče) 19.00 Risanka in TV Okno 10.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Film tedna: Priča (dram., ZDA 1985, r. Peter Weir, i. Harrison Ford, Kelly McGillis) 22.05 TV okno 22.10 Dnevnik, šport in vreme 22.30 Ropot 23.15 Video strani HIP) TV Koper 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 Nočni boks (pon.) 16.15 Nogomet - špansko prvenstvo 18.15 Wrestling spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Dokumentarec: Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar) 22.00 Nogometna rubrika: Mongolfiera 23.15 Košarka - prvenstvo NBA 0.45 Dokumentarec: Čampo base (pon.) | IT TV Ljubljana 2 17.40 Svet športa 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Dokumentarec: Skrivnostni svet (9. del) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Fragmenti neke biografije: Vladimir Vasiljev RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica: 8.10 Ko zgodovina zazveni: 8.40 Soft mušic; 9.50 Orkestralna glasba: 10.00 Pregled tiska: 10.10 Z opernega repertoarja: 11.30 Francoski šansoni: 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču,-13.30 Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu: 16.00 Mi in glasba: flavtist Miloš Pahor in pianistka Dina Slama; 17.10 Roman: Vojna in mir (7. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio, vmes Yesterday ali Od jutri ne kadim več (kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala): 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini: 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Igra hornist Jože Falout; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba. L CANALE 5 7.30 Nanizanke: Fantasilan-dia - Cirano, II mago, 8.30 Hotel - Cala il sipario, 9.30 Love Boat - Una po-vera ragazza ricca 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.35 Film: I magnifici 7 (vestern, ZDA 1960, r. John Sturges, i. Yul Brynner, Steve McOueen) 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Striscia la noti-zia (pon.) 1-05 Nanizanki: Lou Grant -Telecamere in tribunale, 2.05 Bonanza - Il toro RETE 4________________ 8.00 Nan.: Il Viriginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica il volto dellamore 17.00 Nanizanka: General Hospital 17.35 Nad.: Febbre d'amore ■ 18.00 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il piu grande spet-tacolo del mondo (dram., ZDA 1952, r. Cecil De Mille, i. Corner Wilde, Betty Hutton) 23.30 Film: La banda Casaroli (dram., It. 1962, r. Flores-tano Vancini, i. Renato Salvatori, Tomas Milian) 1.30 Film: Il grande agguato (pust., ZDA 1949, r. Joseph Kane, i. Rod Came-ron) ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Parco paradiso, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, risanke I Puffi in DArtagnan 18.00 Nanizanka: Arnold - Il compagno di stanza 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina - Guai d amore, 20.30 I ragazzi della 3. C 21.30 Aktualno: Fronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Rally Pariz-Dakar 23.40 Italijanske smešnice 23.45 Filmske novosti 23.50 Nanizanke: Crime Story, 0.50 Gli intoccabili, 1.50 Ai confini della realta ODEON_________________ 12.30. Nan.: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra 17.00 Nan.: Il supermercato giu pazzo del mondo 18.30 Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: La signora della pi- ovra (dram., ZDA 1986, r. Paul Wendkos, i. Melissa Gilbert, Tony Franciosa) 22.15 Šport: Excalibur 23.30 Film: Colpo di stato TMC________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Ugiudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glas. oddaja: Clipclip 15.00 Risanke in nanizanka 16.00 Film: Čara mamma, caro papa (kom., ZDA-Kan. 1982, r. Erič Till, i. Alan Arkin) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il segreto (krim., ZDA 1985, r. Erič Laneu-ville, i. Paul Le Mat, Leaf Phoenix) 22.10 Nogomet: Monaco-Ar-gentina s komentarjem Colomba in Bulgarelijja (v odmoru Stasera news) 24.00 Film: Il rischio e il mio mestiere (dram., ZDA 1980) TELEFRIULI___________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: I diamanti della morte 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Vida de mi vida 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Cerco l'a-more, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Aktualno: Appuntamen-to '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nan.: Kodjak, 22.30 Matt Helm (2. del) 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18/30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi val; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Brezposelnost - razkorak med statistiko in realnostjo Ekonomisti trdijo, da je polna zaposlitev utopija. Določena stopnja nezaposlenosti naj bi bila fiziološki pojav. Do razhajanj v mnenjih pride ob določanju stopnje brezposelnosti, saj je možnost zaposlitve velikokrat odvisna od strokovne usposobljenosti osebka, ki išče zaposlitev, spola, starosti in drugih dejavnikov. Tako na Goriškem, kljub temu da je v sezname pri delavskih uradih vpisanih od štiri do pet tisoč oseb, ki išče zaposlitev, primanjkuje varilcev in kleparjev in nekaterih drugih profilov. Sicer je tudi iz podrobnih številčnih podatkov, ki jih vsak mesec sproti pri- pravljajo pri Uradu za delo težko izluščiti dejansko stanje, saj je razkorak med številkami in stvarnostjo zelo velik. Ker drugih, popolnejših številk ni na razpolago, je treba pač vzeti kot osnovo tiste, ki so razpoložljive, ocena dejanskega stanja pa je potem problem bolj ali manj podrobne analize, poznavanja razmer itd. Iz podatkov Pokrajinskega urada za delo za lansko leto (manjkajo dokončni podatki le za mesec december) je mogoče razbrati, da je bilo v sezname brezposelnih vsak mesec vpisanih od štiri do pet tisoč oseb. Ta številka je v novembru narasla na 5561 oseb. Polemike po Andreottijevem obisku Je že tako. Vsak pomembnejši dogodek povzroči tudi polemike, kritike, očitke, užaljenost. Tako je bilo tudi ob odprtju sedeža univerze v Gorici in ob obisku predsednika vlade. Nekaj zelo kritičnih pripomb o obisku Andreottija je menda povedal predsednik deželne vlade Biasutti, ki je obisk označil kot 'popolnoma nekoristen", podelitev častnega doktorata pa kot "prazen obred, ki v praksi nič ne pomeni ". Take ocene predsednika deželne vlade, ki so jih tiskovne agencije menda posredovale vnepravem pomenu, niso bile po godu goriškemu županu, ki je že včeraj jezno odgovoril, da so izjave "žaljive za mesto, za njegovo kulturno tradicijo, v odnosu do predsednika ministrskega sveta". Včeraj popoldne je Biasutti v posebnem sporočilu pojasnil pravi pomen kritik, ki jih je izrekel. "S tem nisem hotel zmanjšati pomena odprtja univerze niti pomena obiska Andreottija. Moja kritika izhaja iz ugotovitve, da Dežela uradno ni mogla povedati svpojega stališča , in to ne po volji predsednika vlade". Sicer pa je Biasutti, kakor izhaja iz poročila, že včeraj predlagal nujen sestanek z Andreottijem za obravnavo nujnih vprašanj glede finančnega zakona in razumevanja specifičnosti naše dežele. V polemikah dan po Andreottijevem obisku velja opozoriti tudi na izjavo deželnega tajnika KPI Viezzija, ki soglaša z Biasuttijem, češ da se skuša zmanjšati vloga Dežele glede opredelitve nekaterih pomembnih vprašanj. Zdi se sicer, (in Biasutti to v včerajšnjem sporočilu potrjuje) da je razlog polemik v dejstvu, da pri tako pomembnem dogodku, kakor je bilo odprtje sedeža univerze, niso dali besede predsedniku deželnega odbora. Takoj je treba povedati, da gre za osebe, ki so že bile zaposlene in so trenutno brez dela, oziroma za osebe, ki čakajo na prvo zaposlitev. Povedati je treba tudi, da so v seznamu tudi tako imenovani večni brezposelni. Pravzaprav je teh še največ, približno tri četrtine. To so seznami, ki se obnavljajo iz meseca v mesec, na njih pa se v glavnem ponavljajo ena in ista imena. V mnogih primerih gre za osebe iz drugih, tudi zelo oddaljenih pokrajin, saj zakonski predpisi dovoljujejo vpis v sezname brezposelnih tudi pri dveh uradih za delo v dveh različnih pokrajinah. Podatki torej niso dovolj zanesljivi glede stanja na Goriškem. Podatke o številu nezaposlenih je zato mogoče tolmačiti zelo različno. Tisti, ki se zavzemajo za hitrejšo industrializacijo se sklicujejo na splošno navedbo v seznamih urada za delo in poudarjajo pomen odpiranja novih delovnih mest, zlasti v industriji. Ob tem tudi zanemarjajo ugotovitev, da se tisti, ki so vpisani v sezname neradi odločajo za delo v tovarni, v industriji. Prevladujejo namreč brezposelni, ki iščejo delo v drugih sektorjih, oziroma, ki niso posebej opredeljeni. Koliko oseb je čakalo na zaposlitev ‘v posameznih mesecih lani? Januarja je bilo v seznamu 4885 oseb. Večji del je bilo "starih" kandidatov. Na novo so vpisali 920 brezposelnih (ki so že bili zaposleni), 208 kandidatov pa je prosilo za prvo zaposlitev. Februarja je seznam obsegal 5138 imen, novih vpisov je bilo 616, oziroma 125 itd. Marca je seznam spet zdrknil pod pet tisoč, oktobra pa spet poskočil na 5185 in novembra celo na 5561 imen. Novih vpisov je bilo 727 (kandidati, ki so že bili zaposleni) in 152 (v pričakovanju prve zaposlitve). Prijeten pevski večer v župni cerkvi v Podgori Lep odziv krajanov na koncert božičnih pesmi Kulturne prireditve, predvsem tiste, ki jih prirejajo v našem obmejnem prostoru, naj bi bile tudi prispevek k medsebojnemu spoznavanju, utrjevanju prijateljstva in izmenjavi kulturnih dobrin. Tako je bilo povedano na sobotnem koncertu božičnih pesmi, ki ga je Prosvetno društvo Podgora pripravilo v domači župnijski cerkvi. Ob domačem mešanem pevskem zboru in skupini osnovnošolskih otrok iz Podgore in Pevme, sta kot gosta nastopila pevska zbora »Angelo Capellp« iz Begliana ter mešani zbor Lipa iz Šempasa. Italijanska skupina, ki se je ustanovila leta 1969, je dobro znana na Tržiš-kem, kjer je imela doslej največ nasto- Varianta načrta industrijskih gradenj Po krajšem božičnem in novoletnem presledku se bo v tem tednu obnovila upravna dejavnost. Nekateri rajonski sveti bodo v prihodnjih dneh vzeli v pretres urbanistična vprašanja, zlasti kar zadeva gradnjo ljudskih stanovanj in industrijskih objektov. Jutri ob 20.30 se bodo sestali rajonski svetovalci za Svetogorsko četrt in Placuto. Na dnevnem redu sta dve točki. Poleg ostavke svetovalke Bisi-achove bodo preučili varianto gradbenega načrta ljudskih stanovanj v Ul. dei Čampi in načrt industrijskih (obrtniških) objektov pri Kazermetah. Seje se bo udeležil tudi občinski odbornik za urbanistična vprašanja inž. Nicolo Fornasir. V petek, 12. t. m., ob 20.30 pa bo na vrsti rajonski svet v Štandrežu. Na seji bodo razpravljali o varianti načrta ljudskih stanovanj v Štandrežu in zazidalnega načrta v industrijski coni. Tudi tu bo prisoten inž. Fornasir. ■ V današnji oddaji Na goriškem Valu Radia Trst A bomo lahko ob 14.30 prisluhnili posnetkom O božičnem in novoletnem koncertu v Podgori oz. v Gorici in o delovanju KD Jezero iz Doberdoba. Vili Prinčič se bo v športni rubriki pogovarjal z Aleksandrom Corvo in Bojanom Makucem. f • • • w • • r • Odpiranje in čiščenje novih jam Prva akcija Kraških krtov Kraški krti so se v soboto zbrali na Vrhu, na prvi letošnji delovni in raziskovalni akciji. Na delovno akcijo so prišli pravzaprav vsi člani društva, sončen a hladen dan pa je privabil k jamarskemu domu, kjer je bil 'štab'' tudi marsikaterega radovedneža, ki je želel videti krte pri delu. Za prvo akcijo v novem letu so se krti lotili odpiranja dveh novih jam, ob obilici pomagačev pa so opravili nekaj koristnega dela tudi v dveh že znanih votlinah. Na Ledinah so ob uporabi kompresorja in pnevmatskega kladiva odprli dve novi jami, ki sta globoki okrog 6 metrov in ki se nato končujeta v v ozke špranje. V Leščah pa so razširili vhod v arheološko jamo in še drugo 30 metrov globoko jamo, ki je po prvih ugotovitvah zelo zanimiva. Tu so opravili tudi nekaj meritev, ki spadajo v redno dejavnost raziskovalcev podzemlja. Jamarski praznik se je nadaljeval do noči. Sodelujočim na delovni akciji in tudi obiskovalcem so jamarji ponudili topel obrok v obliki mineštre in klobase z zeljem, bogato zalit z vinom. Žal so tokrat pogrešali prisotnost jamarjev in prijateljev s Koroške in Slovenije, ki so bili sicer redni gosti vseh dosedanjih novoletnih akcij. Praznik je bil zato pretežno interne- ga značaja, zato pa bolj domač in pristen. Na sliki (foto Čubej); skupina Kraških krtov ob vhodu 30 metrov globoke zanimive jame. IYla\IYlara ž Carmen Perco i O GORICA - KORZO ITALIA 43/A - TEL. (0481) 532933 e Danes ob 18. uri bodo med običajno tedensko oddajo 'Osebe in dogodki na Goriškem" na Ljudskem radiu spregovorili o Carmen Perco. O učiteljici in pisateljici, avtorici publikacije "Lucinico, un paese nella resistenza" in nekaterih drugih, bosta spregovorila predsednik rajonskega sveta učitelj Mario Perco in vnukinja arh. Fabrizia Perco. Oddajo bo vodil Roberto Semo-li, sodelovala bosta Luigi Pillon in Silvino Poletto. Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir kino Vsi prednaročniki prejmejo v dar knjigo □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. ■llf™ ' Gorica CORSO 18.00-22.00 »Che ora h?« VERDI 20.30 »Lincerto palcoscenico«. Gledališka predstava. VITTORIA Danes zaprto. Jutri 17.00-22.00 »Oliver & C.«. Risanka. Trzic COMUNALE Danes zaprto. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Sexy bizzarre I«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »Živeti in umreti v L.A.«, 20.00 »Grešna zadovoljstva«. SVOBODA - Šempeter Danes zaprto. Jutri 20.00 »Živeti in umreti v L.A.«. DESKLE Danes zaprto. pov. Na koncertu v Podgori, kjer se je zbralo zares veliko ljudi, so pevci iz Laškega nastopili pod vodstvom Dorina Fabrisa. Pevci in pevke mešanega zbora Lipa pa prav v tem letu slavijo svojo desetletnico. Jubilej bo skupina, ki jo vodi Miran Rustja, proslavila z izdajo kasete. Lepo presenečenje pa so pripravili domači pevci, člani mešanega zbora Podgora, ki so nastopili pod vodstvom Mirka Špacapana. Zbor se je v zadnjem času številčno povečal s prihodom mlajših sil. Svoje znanje so domači pevci ob sklenitvi koncerta preisku-sili tudi v sodelovanju osnovnošolskih otrok. Na sliki: mešani pevski zbor iz Podgore ter osnovnošolski otroci skupaj nastopajo v podgorski župnijski cerkvi. (Foto Pavšič) GLASBENA MATICA MV«! GORICA Koncert pianista MASSMA GONA Liszt: Etudes d’execuiion Transcendante V petek, 12. januarja 1990, ob 20.30 Kulturni dom Gorica DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska - Ul. sv. Mihaela - Tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 - Tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - Tel. 78300. pogrebi Danes ob 8. uri Ermanno Busan iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Caterina Fillon vdova Valusso iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Ermenegildo Sca-rel iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Bruna Braidot vdova Marega iz splošne bolnišnice v Moš, ob 13.15 Aldo Saccon iz splošne bolnišnice v Gradež, ob 13.15 Erminia Brumat vdova Mauchigna iz splošne bolnišnice v Renke, ob 13.45 Dorotea Zavertanik vdova Čaudek iz bolnišnice Janeza od Boga v Sovodnje. t Preminila je naša draga Doroteja Zavertanik vdova Čaudek stara 78 let Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 14. uri z obredom v cerkvi v Sovodnjah. Pogrebni sprevod bo ob 13.45 iz bolnišnice Janeza od Boga. Žalostno vest sporočajo otroci z in drugi sorodniki Gorica, 10. januarja 1990 družinami, sestri Pogrebno podjetje Preschern Jutri v Gorici tudi prvo srečanje z avtorjem Kinoatelje začel z Gorica Kinema Kinoatelje je začel novo leto filmske sezone Gorica Kinema - Gorizia Cine-ma s filmom Fantje iz Ulice Panisper-na režiserja Giannija Amelia, jutri pa vsebuje četrtkov filmski večer v Kulturnem domu v Gorici tudi prvo srečanje z avtorjem. Po predstavitvi filma Maicol bo namreč stekel pogovor z re-šiserjem Mariom Brento. Odraslo filmsko ljubiteljstvo ga je morebiti že spoznalo pred več kot desetimi leti, ko je izšel njegov prvenec Vermisat (1975), ki je bil predstavljen v uradni selekciji Beneškega festivala, nagrajen v Val-ladolidu in bil deležen laskavih ocen filmske kritike. Kot že takrat, je tudi sedaj v ospredju žalostno milansko proletarsko okolje: v Vermisat bedna eksistenca nabiralcev črvov, v Maicol pa osamljeno in predano življenje delavske nezakonske matere, ki hrepeni po ljubezni. Po dolgih letih raznolikega filmskega snovanja in organizacijskega dela Režiser filma Maicol Mario Brenta se Brenta ponovno predstavlja s celovečercem v proizvodnji filmske delavnice Ipotesi Cinema v Bassanu. Skupaj z Ermannom Olmijem je bil namreč med iniciatorji svojevrstne filmske šole, ki dokazuje, da lahko tudi »provinca«, daleč od filmske metropole, rodi izvirne pomembne projekte, kar potrjuje ravno Maicol. Čeprav je filmsko delavnico Ipotesi Cinema podprla lokalna občinska uprava in razni ekonomski dejavniki, je jasno, da morajo biti taki filmi nizkoproračunski in verjetno prav zaradi tega učinkujejo bolj pristno kot običajni izdelki »normalne rimske« produkcije. Ermanno Olmi je predstavljal filmsko šolo v Bassanu kot nekakšno skupnostno samovzgojo v življenje, pri čemer je film le sredstvo, cilj pa je vzgoja celovite avtorske osebnosti, ki ni samo običajni filmski delavec. Ipotesi Cinema ima zato bore malo povezav s klasično filmsko šolo, na njej ni predavanj, vsak se preizkusi v konkretni filmski praksi, ko izvaja svoje zamisli ali pristopa s svojim znanjem ali tudi samo željo po njem k projektom »sošolcev«. V svoji zasnovi odprtega prostora, kjer ni ne učencev in ne učiteljev, v katerem se uresničuje pretok zamisli in izkušenj, ima Ipotesi Cinema marsikaj utopičnega. Po besedah Maria Brente pa je ustvarjanje v taki skupnosti, v kateri lahko preverjaš svoje delo in čutiš skupno stremljenje po nečem, kar te druži, tudi veliko bolj hvaležno in navdušujoče. ALEŠ DOKTORIČ Življenjska stiska in moč v delih zdomskega slikarja V galeriji Commerce v Ljubljani je konec lanskega leta razstavljal svoje risbe risar, zdomec in pisec Dragotin Trumberaš, rojen 1938. leta v Veliki Mlaki pri Zagrebu. Najprej so zanj spregovorile risbe iz življenja naših zdomcev in izseljencev, kakršen je sam. Razstava je imela naslov GASTARBAJTERJI in je živo, natanko, skoraj filigransko izrisavanje prizorov iz njegovega lastnega življenja zdomca, vandrovčka, potepuha, priložnostnega delavca, garača in stavca v tiskarni, ki je odšel leta 1966 v Frankfurt, se vrnil na Hrvaško, zopet Ljubezen in vojna Domotožje, hrepenenje po snidenju z zaročenko, dolgčas in obup, so naj-pogostejša občutja, ki prevevajo pisma treh Tržačanov (Ferdinanda de Kris-chana, Ferryja Hoeniga in Francesca Lenardona) v prvi svetovni vojni. Njihova razpoloženja se pojavljajo v težkem času, ko je bila subjektivna izkušnja ujeta v veliko zgodovinsko preizkušnjo svetovne razsežnosti. V njihovih dopisih se izkazovanje ljubezni najdražjim preplaja z obujanjem spominov na brezskrbno življenje v predvojnem Trstu, ki je bil takrat na višku svojega gospodarskega in družbenega razcveta, a tudi s kruto realnostjo vojnega bojišča, s smrtjo, lakoto in granatami. Ferdinand de Krischan, ki je bil po rodu iz Ptuja, je vstopil v avstro-ogr-sko vojsko kot prostovolec, sit malomeščanskega ravnodušja in dolgočasja, z željo in hotenjem utišati svoj nemir do vojaškega reda in discipline. A še pred izbruhom vojne mu je vojaška suknja postala pravi oklep, ki bi se ga najraje takoj znebil, bilo pa je prepozno. V njegovih pismih ni zato videti in zaznati nobenega navdušenja, ampak le fatalistično sprejemanje usode. Ferdinand (Fery) Hoenig se v pismih z bojišč spominja prijetnih večerov, ki jih je z veselimi družbami presedel v tržaških kavarnah. Toži se mu po bur-žujski čistoči, po priboru in lepih krožnikih„obžaluje, da kot vojak praktično živi kot divjak. Težavno prilagajanje vsakdanjemu vojaškemu življenju je opaziti tudi v krajših dopisih Francesca Lenardona, ki hrepeni po čimprejšnjem koncu svetovne katastrofe. Pisma treh omenjenih Tržačanov so pred kratkim izšla v drobni knjigi Vojna in ljubezenska pisma (Lettere di guerra e damore, založba zadruga Passato e presente, Trst, 1989, str. 83). Vojna je vsekakor dogodek, ki pretrga ■n prizadene življenje posameznika ter močno zrahlja vez med preteklostjo in sedanjostjo. Tako v zaledju kot v strelskem jarku človek živi odrinjeno življenje, zato mu obujanje spominov na preteklost večkrat predstavlja edino hteho. Vojna pomeni kaos, nered in katastrofo, posebno za tiste, ki so bili Vajeni malomeščanskega blagostanja (h uglajenega obnašanja. Knjiga je izšla po zaslugi Marine Rossi in Sergia Ranchija, ki se že več let posvečata zbiranju biografskega gradiva, korespondenc, fotografskega materiala in Pričevanj iz vojnih časov. Iz objavlje-nih pisem razberemo odnos, ki ga je Povprečni tržaški malomeščan imel do °ine in do njenih grozot. , v de Krischanu, Hoenigu in Lenar-f nn ni nikakršne upornosti, ampak le ^jalistično sprejemanje trpke usode. oko- Na tržaškem radiu nov Verčev in Kobalov kabaret Yesterday ali Od jutri ne kadim več Ohr, 1. "-ij Rrin, z ljubljeno osebo je za tiste, ki n evn° živijo pod granatami in v stal-jj 111 dotiku s smrtjo, nadvse dragoce-zii ln.Pornemt)no. Pisanje pomeni eva-J°> čustveni stik z normalnim vsak-s0y 0,rn' Objava korespondenc in dopi-skr reil Tržačanov je morda še pre-Vr.j°mei1 Prikaz osebnega doživljanja jjl11®1 Predstavlja pa vsekakor zani-v doprinos opisu osebnih pričevanj 9r°zot prve vojne. MARTA VERGINELLA Yesterday ali Od jutri ne kadim več. Kaj je tu nenavadno, če človek sklene, da ne bo kadil več ? Prav nič. Danes skleneš, jutri pa že prižgeš novo cigareto in ko pokadiš škatlo že spet skleneš, da od jutri zagotovo ne kadiš več. In tako se dim nadaljuje, pljuča puhajo, puhajo. Še sreča, da se stvari ponavljajo, ne kajenje, ampak satirični kabareti! Kajti Yesterday ali Od jutri ne kadim več je novo satirično poglavje preizkušene dvojice Ko-bal-Verč, ki puha v eter iz studia slovenske tržaške postaje RA1 nove domislice, bodice, duhovitost, inventivnost. Novi kabaret Borisa Kobala in Sergeja Verča je na sporedu našega radia ob sredah (po 18. uri) in nedeljah (ponovitev sredine oddaje ob 14.10). Poslušal sem nedeljsko ponovitev tik pred odhodom od doma. Kljub barji, a sončnemu vremenu, sem se namenil s sinom na izletek, ko ujamem v radiu, da od jutri ne kadim več. Kako, saj ne kadim (tako se samo reče) že od 1. maja! Pa zvem, da to sploh ni pomembno, pomembneje je biti sredi zgodovine in z nožičkom delati luknjo v berlinskem zidu ali gledati v Brandemburška vrata (bmv), kot to dela prof. Pirhovec. Ali poslušati Balka, ki si upa celo preveč v svojem poročevanju. Preveč za naše pojme, seveda! Ali pa slediti Gigiju, zaverovanem v »revolucionarnost« znanega Gruzijca. Vsi ti posrečeni liki pa vendar govorijo nam in o nas, čedalje neposredneje, jasneje, odkriteje. O nas in »naši ulici in stavbi v tej ulici«, kjer se vse odloča in kjer je še zadnja oaza... Ne. Ničesar več ne napišem. Zakaj? Nobenega zakaj več. Le vabilo, da lahko vsakdo, ki želi »nekaj več«, posluša novo satirično oddajo dua Kobal-Verč. Tudi sam sem jo in potem (kljub gromu in nevihti v hiši) vedreje odkorakal s sinčkom na izlet. Peš? Ne, tega danes več ne počenjamo. Z avtom, seveda. V njem resnično ne kadim, (mč) Boris Kobal in Sergej Verč Nova »elitna« revija Marine Ripa di Meana Vse kaže da so se za italijanski bulvarski svet devetdeseta leta začela v znamenju njegove »primadonne« Marine Ripa di Meana. Sedaj že 48-let-na gospa je pretekli teden osvojila ne prav prestižni naslov »najslabše pisateljice leta 1989«, saj je revija Prospettive nel mondo proglasila njeno drugo in za sedaj zadnje knjižno delo La piu bella del reame (Najlepša v kraljestvu) za najslabšo knjigo, ki je izšla preteklo leto v Italiji. Marine taka ocena sploh ni prizadela. Pisali smo že, da je anketo sprejela kot »dobro« reklamo zanjo in za njeno »udejstvovanje« na družbenem področju. Le-te pa bo še kako potrebna sedaj, ko se je aktivno »vrgla« v novinarstvo. Marina Ripa di Meana je namreč odgovorni urednik revije Elite, ki jo prav v teh dneh pošilja na tržišče italijanski založnik New-ton&Compton. Revija je namenjena ženskam, ki si želijo uspeha v družbi: Elite naj bi jim - po trditvah odgovorne urednice - pripomogla uresničiti te želje. Gre torej za revijo za resnično elitne kroge, ki je že po ceni »elitna«, sčfj stane 50.000 lir... odpotoval v Nemčijo. Leta 1975 izda mapo risb iz obdobij svojega potovanja med dvema domovinama, ki doživi ponatis v obliki knjige. In o čem nam pripoveduje s široko, prisrčno, humorno kretnjo, z risbami, ki so skrbne izrisane gravure, shemati-zirane in do razkrinkavanja realistične. Iz avtorja vejejo sledovi Generali-čeve in Hegedušičeve naivne šole v hrvaški vasi Hlebinje, ki je osvojila svet in prodrla v salone po vsem svetu in v hiše bogatašev. Vendar D. Trumberaš sledi le svoji notranji šoli. Kjerkoli se ustavimo, je pred nami vsakdanjik malega, neukega človeka, ki priroma v Nemčijo, pahnjenega v asfaltno džunglo, v neon in beton, s svojo kot golobica prestrašeno dušo. Na postaji podzemeljske železnice gruča kmetičev in kmetic s culicami: "Prispjela je turska obitelj" piše pod risbo. Sledijo prizori, ko Tonček išče delo, trka na vsa mogoča vrata z na-meškimi napisi, nato delo najde, stanuje v mizerni baraki. G astarbaj terska Golgota, križe in težave ima došlek na gradbišču, v kuhinji kot pomivalec posode, v javni hiši z javnimi deklinami, pri pitju in kartanju, ob surovih prizorih lumpenproletarskega seksualnega življenja; doleti ga politična obtožba izražena v satiri, posmehu in nemoči. Vse se strne v eno misel, daje dvodomstvo boleče in izkoreninjeno tavanje in da je nekdo za to tavanje kriv, odgovoren. Tu je obtožba, krivica, gorje, tam vesel, robusten smeh in volja do življenja, kljub temu da te tujina ne sprejme in da te končno vsrka vase in pusti sledove. Karambol dveh civilizacij, deseterih kultur, tisočerih notranjih razkolov in duševnih travm. Vmes pa kot veseli sončni žarek zdrav, delavski, kmečki, gastarbeiter-ski smeh: "Tonček ide na posao", risba, ki prikazuje vaškega Tončka, neke vrste podravskega Dudeka iz nadaljevanke o Gruntovčanih, ki koraka z marelo pod pazduho sredi supermodernih avtomobilov, nekje po srdi "Deutschland Strasse", s sendvičem v aktovki in si žvižga 'Najlepše biti je v zagorski kleti". Tak je Dragutin Trumbetaš: živa risba živega, lastnega življenja. Zapisana je tudi s pesmimi in naturalističnimi dramskimi besedili, ki jih je predstavil z igralci po različnih izseljenskih klubih. Risbe pa je razstavljal malone po vsej Evropi, Španiji, Portugalski, Franciji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, pa v ZDA, na stotih samostojnih in dvestotih skupinskih razstavah. Tako je gledalcu, kot da bi gledal prgišče domače prsti, vržene Evropi in svetu v obraz. Da pa ne govori le o sebi in Jugoslovanih, priča katalog z risbami z naslovom GASTARBEITER, ki ima besedilo Gerharda Zwerenza prevedeno v hrvaški, nemški, italijanski in turški jezik. Delovna sila sezoncev za trajno civilizacijo kjerkoli na planetu Zemlji! Izpoved teh risb prerašča meje. IVAN CIMERMAN Bledi in skromni enodejanki v gledališču Cristallo Gledališče »La Contrada« je začelo novo leto (sobota, 6. januarja) v dvorani Cristallo s ponovitvijo dveh enodejank/ki ju interpretira glavna igralka te tržaške skupine Ariella Reggio. »Črna vdova« Carla Terrona in »Modra obleka« Sergia Velittija sta bili sicer na sporedu že lansko poletje, a kljub temu enodejanki nista ničesar izgubili v izpovednosti in na moči, saj je »ženska« in vsakršna norost značilnost tega našega časa, ko padajo moralne opore in se čustva izgubljajo. In prav za to gre v obeh igricah - za čustva, samoto in čudna duševna stanja. . V »Črni vdovi« se vije pripoved ženske, ki je trideset let čakala, da osvoji svojega moža, znanega lizika, ki je vse življenje samo razmišljal in izumljal. Sedaj pa je priklenjen na voziček, top, tih in na milost in nemilost predan oskrbi žene, ki je čuteča, ljubezniva in polna skrbi do invalida, a tudi maščevalna v svoji ljubezni. V drugi enodejanki večera pa vidimo Ariello Reggio v vlogi Antoniette Scherli vd. Cairano, matere petih otrok. Ženska je v sodni dvorani, za rešetkami, osumljena, da je spustila v limonado strup za miši in s tem zastrupila vseh pet nedolžnih otročičev. Skratka, gre za dramatično obrambo neapeljske ženske, v predelavi in režiji Maria Licalsija (režiral je obe enodejanki, o katerih je tu govor), ki je Velittijev komad ambientiral v Trstu in prelil v tržaško narečje. Ariella Reggio skuša po svojih najboljših močeh interpretirati duševna stanja dveh različnih ženskih usod. Resnici na ljubo, vedno ji to ne uspe, v nekaterih prebliskih pa je dovolj emotivno poglobljena, trdna in dramatično razkosana. Vsekakor premalo, da bi enodejanki prešli na raven dobrega gledališkega dogodka. Na posnetku: Ariella Reggio MARIJ ČUK Vreni Schneider tretjič zmagovalka slaloma za letošnji svetovni smučarski pokal Spet smola Sarčeve HINTERSTODER — Švicarka Vreni Schneider je tudi včeraj potrdila, da se po poškodbi na kolenu vrača v lansko sijajno formo, ko je bila za vse tekmice nepremagljiva. V četrtem slalomu sezone je osvojila svojo tretjo zaporedno zmago, to pa je bila njena že trideseta zmaga za SP. Tragična junakinja dvodnevnih tekem za SP v Hin-terstoderju pa je bila, nedvomno Jugoslovanka Veronika Šarec, ki je tako kot že v ponedeljkovem veleslalomu padla tik pred ciljem in si glede na čas, ki ga je imela, drugič v dveh dneh zanesljivo zapravila vzpon na zmagovalni oder. Po prvem teku je bila Sarčeva spet najboljša od Jugoslovank, saj je bila tretja, v drugem teku pa je z vrtoglavo vožnjo nekajkrat tvecjala izpad, dosegla najboljši vmesni cas, a je nato padla pred zadnjimi vrati. V drugem teku se je slabo končalo tudi za Matejo Svet (sedma po prvem teku) in Katjušo Pušnik (16.), medtem ko je za pravi podvig tokrat poskrbela Nataša Bokal, ki je s štartno številko 45 dosegla po prvem teku 14. mesto, vdrugič pa je bila naravnost sijajna, saj je dosegla tretji najboljši čas, kar ji je omogočilo, da se je uvrstila na končno šesto mesto. Vsekakor je tudi ta nastop pokazal, da za Avstrijo in ob Švici razpolaga zdaj Jugoslovija z najmočnejšo žensko slalomsko ekipo, le da zaenkrat njenim tekmovalkam še ne uspe, da bi vse hkrati tudi v drugem teku vozile ena-ko zanelsjivo kot v prvem. Zensko smučarsko SP se bo nadaljevalo v soboto in nedeljo v Hausu na Avstrijskem. VRSTNI RED 1. Schneider (Švi.) 1'35"27, 2. Wac-hter (Av.) r36'’08, 3. Von Gruningen (Švi.) T36"88, 4. Buder (Av.) 1'37"38, 5. S trobi (Av.) 1'37’78, 6. Bokal (Jug.) 1'38"02, 7. Filliol (Fr.) 1'38"12, 8. Kron-berger (Av.) r38 T3, 9.,Terzian (ZDA) l'38"23j 10. Andersson (Šve.) T39 T4. SKUPNO SLALOM 1. Schneider (Švi.) 75, 2. Strobl (Av.) 58, 3. VVachter (Av.) 55. SKUPNO ZA SP 1. VVachter (Av.) 155, 2. Gerg (ZRN) 148, 3. Kronberger (Av.) 133, 4. Schneider (Švi.) 105, 5. VValliser (Švi.) 74. Švicarka Vreni Schneider Prijateljska nogometna tekma Sklicani »modri« za Reggio Calabrio MEDULIN — Za prijateljsko nogometno srečanje, ki bo v soboto v Reggiu Ca-labrii med reprezentancama Italije in Jugoslavije (under 21 B lige) so bili sklicani naslednji jugoslovanski igralci: Cico-vič in Stevič (Rad), Milojevič (Crvena zvezda), Savelič (Budučnost), Erak (Čelik), Jurkovič, Boksič, Jeličič in Vučeviča (Hajduk), Novak (Olimpija), Lekovič (Budučnost), Bosančič in Vukov (Vojvodina), Ivic (Proleter), Panadič (Dinamo) ter Petrič (Partizan). Pomočnika selektorju Vujoševiču bosta na tej tekmi Vladimir Petrovič-Pižon ter Ivan Gudelj. Danes Monaco - Argentina MONTECARLO — Z današnjim srečanjem proti Monacu bo argentinska nogometna treprezentanca začela serijo 5 prijateljskih tekem. Sledila bodo namreč srečanja proti Gvatemali (14. 1.), Mehiki (17. 1.), Škotski (28. 3.) in selekciji Katalonije (4. 4.). Zmaga Jesenic in Olimpije V srečanjih 24. kola 1. jugoslovanske lige v hokeju na ledu so Jesenice s 3:2 (3:0, 0:0, 0:2) premagale Partizana, Olimpija pa je s 5:11 (0:3, 2:6, 3:2) v Beogradu odpravila Crveno zvezdo. Četrtfinale za italijanski pokal Danes drugo kolo RIM — Danes bodo na vrsti tekme drugega kola četrtfinalnega dela za italijanski nogometni pokal. V skupini A se bosta (ob 14.30) pomerila Ascoli in Inter. Za Milančane je to prvi nastop, Ascoli pa je v prvem kolu izgubil v gosteh z Romo s 3:0 in pokazal, da mu je pokalni nastop pravzaprav deveta briga, zato je pričakovati lahko zmago Interja, ki pa bo nastopil brez nekaj standartnih igralcev. V zadnjem kolu (24. januarja) bo tekma Inter -Roma. V skupini B bo Napoli (ob 14.30) gostil Bologno, ki je v prvem kolu s 3:2 premagala Fiorentino in si od tega gostovanja obeta točko, medtem ko bodo skušali gostitelji zmagati. Tekma zadnjega kola med Fiorentino in Napolijem bo v Firencah. V skupini C Milan ne bi smel imeti težav z drugoliga-šem Messino, ki je v v prvem kolu sicer iztržila točko Ata-lanti, a v pokalu kajpak nima ambicij. Tekma v Milanu se bo začela že ob 13. uri. Tekma zadnjega kola med Atalanto in Milanom bo v Bergamu. V skupini D bo Juventus (ob 20.30) igral v Pescari. Gostitelj je v prvem kolu z 2:1 izgubil v Genovi proti Sampdo-rii, a je v bistvu ugodno presenetil. Za Turinčane vsekakor pride v poštev samo zmaga, kajti Zoff si ne more privoščiti dajati Sampdorii nikakršnih prednosti, čeprav bodo dvoboj med prvoligašema te skupine odigrali v Turinu. Tudi po 11. etapi avto-moto rallyja Pariz - Dakar Orioli in Vatanen še vedno solidno v vodstvu NIAMEV (Niger) — Tudi včerajšnja 11. etapa rallyja Pariz - Dakar (Tahoua - Niamey, 431 km, od katerih 222 km posebne vožnje) ni prinesla spremembe na vrhu lestvic, zato pa je bilo slišati nekaj zanimivih izjav organizatorja Gilberta Sabina. Slednji meni, da je rally začel izgubljati prvotno privlačnost in zato naj bi ga v prihodnje skrajšali, z mape rallyja pa naj bi tudi črtali Pariz in Dakar in nasploh nekoliko spremenili potek. Vrstni red včerajšnje etape: MOTOCIKLISTI: 1. Mas (Šp.) yamaha v 2.2T46"; 2. De Petri (It.) cagiva po 39"; 3. Orioli (It.) cagiva 46"; 4. Picard (Fr.) yamaha 1'36"; 5. Picco (It.) yamaha 1'53"; 6. Arcarons (Šp.) cagiva 3'25"; 8. Medardo (It.) gilera 7'44". AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fi.) peugeot 1.19'31" pe-nalizacije; 2. Cowan (VB) mitsubishi po 1'57"; 3. Ambrosino (Fr.) peugeot 2'07"; 4. Waldegaard (Šve.) peugeot 2'37"; 5. Wambergue (Fr.) peugeot 4'3r'; 6. Auriol (Fr.) buggy 4'50". Skupni lestvici po H. etapi: w MOTOCIKLISTI: 1. Orioli (It.) cagiva 52.45T7"; 2. Mas (Šp.) yamaha po 1.12T1"; 3. Picco (It.) yamaha 2.27T9"; 4. Magnaldi (Fr.) yamaha 2.4T34"; 5. Picard (Fr.) yamaha 2.46'36"; 6. De Petri (It.) cagiva 3.0675"; 9. Medardo (It.) gilera 5.34 23 . AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 17.14'45"; 2. VVambergue (Fr.) peugeot po 1.54'07"; 3. Waldegaard (Šve.) 1.58’27"; 4. Ambrosino (Fr.) peugeot 4.25'44"; 5. Cowan (VB) mitsubishi 4.49'51"; 6. Servia (Šp.) range rover 5.53'29". Zmagovalec včerajšnje etape, Španec Carlos Mas Manfredoma zapustil bolnišnico Karpov šele tretji REGGIO EMILIA — Na 32. mednarodnem šahovskem turnirju v Reggiu Emilii so bila prva tri mesta domena sovjetskih igralcev, vendar se je glavni favorit, Anatolij Karpov, čeprav ni izgubil niti enega dvoboja, moral zadovoljiti s 3. mestom. Končna lestvica je naslednja: 1. Ehlvest 7,5 točke; 2. Ivančuk 6,5; 3. Karpov 6; 4. Andersson in Ribli 5,5; 6. Gurevič 5; 7. Georgjev in Petursson 4,5; 9. De Firmian in Por-tisch4; 11. Beljavski 2. Na turnirju B je zmagal Jugoslovan Bukal. Duranu odvzeli naslov CIUDAD DE MEXICO — Panamskemu boksarju Robertu Duranu je WBC odvzel svetovni naslov v srednji kategoriji. Predvčerajšnjim je namreč zapadel rok, v katerem bi bil moral Duran odgovoriti, da je pripravljen braniti naslov proti uradnemu izzivalcu, Britancu Grahamu. Naslov v srednji kategoriji je panamski boksar osvojil februarja lani proti Barkleyu. Pri WBC so mu zatem podaljšali rok, da bi se lahko 7. decembra lani srečal z Leonardom za naslov v super-srednji kategoriji. Po tem dvoboju je bil Du- ran »zaposlen« s praznovanji 15. rojstnega dne svoje hčerke, saj je na sprejem bilo povabljenih okrog 3 tisoč oseb, med katerimi je bil tudi general Noriega, katerega je boksar zelo občudoval. Po ameriški invaziji in aretaciji Noriege je Duran takoj prestopil na stran nove vlade, pri čemer je očitno pozabil tudi na svoj dvoboj z Grahamom. Sedaj ima 15 dni časa, da se proti odločbi WBC pritoži. Julija poskus Levvisa CIUDAD DE MEXICO — Carl Le-wis bo julija poskusil popraviti svetovni rekord v skoku v daljino, ki z 8,90 m pripada Bobu Beamonu (slednji ga je postavil na olimpijskih igrah leta 1968 v Mehiki). Zatem naj bi Lewis opustil agonistično dejavnost. Tako je izjavil znani atletski trener Serafin Rodriguez, ki je dejal, da mu je to pred kratkim zaupal sam Lewis. Vsekakor je malo verjetno, da je vest resnična. Septembra naj bi se iztekla izključitev Bena Johnsona in Lewisov menežer Douglas je že večkrat omenil bajne ponudbe, ki naj bi jih dobili za »spopad« v teku na 100 m med njegovim varovancem in Johnsonom. Po 6. kolu moškega rokometnega prvenstva v C ligi Kras Trimac nepričakovano ohranil 4. mesto BOLOGNA — Nogometaš Rome Li-onello Manfredonia je včeraj zapustil bolonjsko bolnišnico, kamor so ga pripeljali v nedeljo, potem ko se je na prvoligaški tekmi z Bologno že po petih minutah zgrudil na tla, ker ga je zajel infarkt. Okrog diganoze se sicer v teh dneh poraja sum, da vendarle ni šlo za pravi srčni napad, čeprav je pri-marji kardiološkega oddelka bolnišnice dr. Bracchetti potrdil, da je elektro-kardiogramska slika kazala jasne znake infarkta. Zdravnik Rome Alicicco pa meni, da je na dogodek nemara lahko poleg hudega mraza (minus osem stopinj) vplival tudi udarec v glavo, ki ga je Manfredonia malo prej dobil v dvoboju z Marronarom. Kakorkoli že, so zdaj zdravniki nekoliko manj kategorični, ko trdijo, da Manfredonia ne bo mogel več igrati. Treba pa bo počakati najmanj en mesec ali še malo več, preden se bo moč izreči o usodi igralca. Njegova žena Carolina je sicer v pogovoru s časnikarji izjavila, da mož že tudi razmišlja o tem, da bi postal manadžer. Zdaj se bo družina Manfredonia odpravila na počitnice, kam pa je seveda stroga tajnost, kajti Lionello potrebuje predvsem veliko počitka in miru. Na sliki (AP): Lionello Manfredonia in žena Carolina zapuščata bolonjsko bolnišnico. KRAS TRIMAC - SAN DONA 25:25 (14:10) KRAS TRIMAVC: Klinc, Rossi, Milič 8, Raseni, Kozlovič 7, Pertot, Vinci, Vremec 7, Sardoč 3, Race, Fonda. Krasovi rokometaši so v 6. kolu igrali neodločeno z izkušeno ekipo iz San Donaja in tako nepričakovano ohranili 4. mesto na lestvici. Najboljšo igro so naši pokazali v 1. polčasu, ko so nadigrali goste in si s hitrim prenosom žoge in s streli vse boljšega Kozloviča in tokrat presenetljivega Vremca priborili dokaj visoko prednost (14:8 v 25'). Žal so naši v 2. delu tekme zelo popustili v zbranosti, medtem ko so se nasprotniki potrudili, dobro izkoristili nekatere napake Krasove obrambe in že v 10. minuti 2. polčasa izenačili (16:16). Gostje so nato celo povedli, in ko je pri izidu 18:21 za nasprotnike moral zapustiti igrišče Raseni (zaradi tretje dvominutne izključit- ve), je vse kazalo, da so krasovci pred novim nerodnim porazom. Lazarjevi varovanci so se pravočasno le zbrali in s pazljivejšo obrambo ter s protinapadi postavili izid tekme spet pod vprašaj (21:21 v 54’). Negotovo je bilo vse do zadnjih sekund, ko je pri izidu 25:24 za Kras sodnik dosodil dokaj dvomljivo sedemmetrovko v korist nasprotnikov in tako praktično zapečatil neodločen izid. Glede na to, kar sta ekipi pokazali, je delitev točk najbrž tudi najpravič-nejši rezultat. Povejmo še, da so krasovci tokrat nastopali brez bolnega Weisseneggerja, po daljšem premoru pa je spet igral Sardoč. (Pjotr) IZIDI 6. KOLA: Fides - Padana 27:28, Kras Trimac - S. Dona 25:25, Libertas -Nardi 20:26, Paese - Cividin 14:29, Pas-tajolly - Cellini 26:13, Ouarto d'Altino - Jolly 24:14. LESTVICA Pastajolly TV 12 6 6 0 0 165: 81 Cividin TS 12 6 6 0 0 158:107 Ouarto dAltino 10 6 5 0 1 128:124 Kras Trimac 7 6 3 1 2 119:119 Nardi V. V. 6 5 3 0 2 99: 90 San Dona 6 6 2 2 2 129:127 Fides S. Vito 4 5 2 0 3 139:120 Cellini PD 4 5 2 0 3 81:118 Padana Monselice 3 6 1 1 4 124:138 Libertas TS 1 5 0 1 4 98:130 Jolly Campoformido 1 5 0 1 4 83:128 Paese 0 5 0 0 5 76:117 PRIHODNJE KOLO: Cividin - Pas-tajolly, Kras Trimac - Fides, Padana -Libertas, Ouatro dAltino - Cellini, San Dona - Jolly, Nardi - Paese. Najvišje Cane in Reggijeva RIM — Na novi svetovni teniški lestvici ATP je od Italijanov najvišje uvrščen Cane, ki zaseda 35. mesto. Sledijo: 55. Camporese, 106. Pistolesi, 108. Cancellotti, 131. Nargiso, itd. Dekleta so tako uvrščena: 22. Reggi, 26. Cecchini, 43. Ferrando, 53. Golarsa, 56. Caversazio, 75. B. Romano, 79. Lapi, itd. V okviru osnovnošolske olintpiade V soboto turnir v igri med dvema ognjema Letošnji turnir v igri med dvema ognjema, ki ga vsako leto prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade, se bo začel v soboto. Zaradi zmanjšanja števila šol in upada učencev je bil letos turnir razdeljen v dve skupini s po štirimi šolami. V soboto bodo na sporedu te tekme: Širok - Finžgar (15.00), Bazoviški junaki - Ribičič (15.30), poraženca prvih dveh tekem (16.00), zmagovalca prvih dveh tekem (16.30). Druga skupina bo igrala v soboto, 20. t. m., v njej pa bodo nastopale šole Gregorič Stepančič, združena ekipa Grbec in Milje, Župančič in Milčinski. Turnir bo potekal v drugi fazi po podobni formuli kot lani: zmagovalec vsake skupine se bo v višjem kolu pomeril z drugouvrščenim iz druge skupine, enako pa tudi tretjeuvrščeni s četrtouvrščenim. V finalnem kolu se bo vsaka ekipa pomerila z enako uvrščeno iz druge skupine: prva s prvo, druga z drugo itd. Finale za prvo mesto bodo tudi letos odigrali v okviru sklepne slovesnosti osnovnošolske olimpiade. (boj) NARAŠČAJNIKI ISONTINA - JUVENTINA 2:2 (1:0) STRELCA: Gergolet in Ferfolja. JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Meniš, Marušič, Florenin, Bais, Pisk, Kobal, Petean, Gergolet, Ferfolja. venstva so mladi nogometaši Juventi-ne iztržili neodločen izid na tujem. Povedati je treba, da so domači bolje začeli in v prvem polčasu povedli z 1:0. V nadaljevanju igre pa so naši igrali odločneje in z Gergoletom najprej izenačili, v končnem delu srečanja pa prešli v vodstvo z zadetkom Ferfolje. Škoda, da te prednosti niso znali primerno braniti, saj je Isontina dosegla izenačujoči gol prav ob sklenitvi tekme. (Martin Marušič) obvestilo SK DEVIN sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpadejo začasno smučarski izleti. Nove datume bodo sporočili. V zadnjem kok prvega dek košarkarskega prvenstva državnih mladincev Poraz, toda dobra igra Jadrana Farco Pred nadaljevanjem odbojkarskih prvenstev Slogašice in tudi Agorest v boju za napredovanje Jadranovec Martin Pertot je odlično igral v Coneglianu VIGOR - JADRAN FARCO 76:70 (42:36) JADRAN FARCO: Oberdan 18 (1:2), Sterni 4, Pertot 13 (3:6), Lesica 17, Sosič 4, Stanisa 6 (0:1), Crisma 9 (1:4). TRI TOČKE: Lesica 4, Oberdan 1, Crisma 1. Jadranovi mladinci so sklenili prvi del državnega prvenstva s porazom, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi, pa so verjetno odigrali doslej najboljšo tekmo in bili gostiteljem povsem enakovredni tekmeci. Še zlasti se je izkazal Martin Pertot, ki je tako potrdil, da je trenutno v dobri formi, kot je že pokazal na sobotni tekmi članov v Montebelluni. Martin je namreč v Caneglianu preskakal vse domače centre, poleg tega pa je tudi dosegel 13 točk. Požrtvovalnost, trud in garanje na treningih torej dajejo prve sadove. Od posameznikov je dobro zaigral tudi Ivan Lesica, ki je dosegel kar štiri trojke. Sicer pa vsi Jadranovi košarkarji na tej tekmi zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost in borbenost, ki so ju pokazali na tem srečanju. Jadranovci bodo drugi del tega prvenstva začeli že v torek, 16. t. m., ko bodo v prvem povratnem kolu igrali v Nabrežini proti moštvu Ricreatorija. DEŽELNI MLADINCI STELLA AZZURRA - KONTOVEL TECHNA 59:72 (31:43) KONTOVEL TECHNA: Gulič 22 (3:5), Gregori 5 (1:2), Rebula 20, Kralj 13 (1:2), Daneu 6, Emili 4 (4:4), Ban 2, Krevatin. Kontovelovi deželni mladinci so zasluženo premagali moštvo Stelle Az-zurre in tako vknjižili drugi prvenstveni par točk. Naši so bili gotovo boljši v vseh elementih od Stelle Az-zurre in še zalsti sta se izkazala Gulič in Rebula, ki sta bila z 22, oz. 20 točkami najboljša strelca v naši ekipi. LESTVICA: San Bendetto Gorica 12; Inter 1904 in Cicibona 10; Barcola-na 8; Ferroviario in Corridoni 6; Konto vel Techna, Latte Carso, CGI Milje, Stella Azzurra in Staranzano 4. V nedeljo, 14. t. m., v telovadnici pvoseške srednje šole F. Levstik Tretje kolo turnirja Igre pod košema V nedeljo, 14. t. m., bo v telovadnici proseške srednje' šole F. Levstik 3. kolo Jadranovega turnirja v minibas-ketu Igre pod košema za letnike 1981 in mlajše in za začetnike 1980. Po dolgem premoru zaradi božičnih in novletnih praznikov se bo torej nadaljeval ta turnir, ki je v prvih dveh kolih naletel na lepn uspeh tako zaradi zanimivih in borbenih tekem kot tudi zaradi obiska gledalcev, seveda v glavnem staršev. In tudi v nedeljo se obetajo dokaj zanimiva in borbena srečanja. Upati je le, da bodo ekipe nastopile v popolnih postavah, saj je več minikošarkarjev zbolelo za gripo. SPORED 3. KOLA (14. 1.) 15.00: Kontovel - Sokol 16,15: Boi - Polet A 17.30: Breg - Polet B Vse tekme bodo v srednji šoli F. Levstik na Proseku. Na sliki: trenutek s l. kola Igre pod košema v Repnu med Bregom in ' Borom. V odločilni tekmi odbojkarskega prvenstva under 18 Slogašem žal ni uspel podvig INTER 1904 - SLOGA 3:0 (15:5, 16:14, 15:10) SLOGA: Čuk, Kralj, Malalan, A. in M. Maver, Riolino, Rupel, Stopar. Slogašem tokrat ni uspelo in letošnji pokrajinski naslov bo nemara osvojil Inter. Do konca prvenstva manjka še nekaj kol, vendar je kakovostna razlika med nastopajočimi ekipami prevelika, da bi Inter lahko izgubil kako tekmo, saj so jih edini doslej premagali prav slogaši. Naši fantje so odločilno tekmo izgubili v glavnem zaradi povsem nerazumljive treme, saj si samo tako lahko razlagamo njihov nastop, ki je bil v nedeljo daleč pod njihovimi realnimi sposobnostmi igranja. Popustili so Predvsem v sprejemu, tako da je Inter veliko točk osvojil v bistvu na servisu, slogaši pa niso mogli izkoristiti svojega potenciala ob mreži. Odločilen za izid tekme je bil prav gotovo drugi set, v katerem so slogaši vseskozi vodili in bili pri stanju 14:11 tudi že na Pragu delnega uspeha. Ko pa so Trža-£®hi z zagrizeno igro niz osvojili, je bilo tekme praktično konec. Sloga sicer še vedno deli 1. mesto, vendar je set razlika odločno v korist Interja. (Inka) OSTALI IZID 8. KOLA: Volley Club ' Ferroviario 1:3. LESTVICA: Inter in Sloga 14, Vol-ley Club 6, Pallavolo Trieste in Bor 4. BOR - PALLAVOLO TS 3:1 (8:15, 15:9, 15:3, 15:9) BOR: Štrajn, Rizzzo, Zaina, Puntel, Pavlica, Stulle, Martinolich, Gombač in Chert. To je bila druga zmaga borovcev, kar pa jim za zdaj še ne omogoiča, da bi se izognili zadnjemu mestu na lestvici. Povrtano srečanje z mestnim tekmecem niso pričeli najbolje, saj so prvi niz izgubili. Po prvem delnem neuspehu so v nadaljevanju zaigrali precej bolje in končni uspeh ni bil več vprašljiv. Nasprotnikom so se oddolžili za poraz v prvem srčeanju in za nameček še z istim izidom. Nekateri so pokazali lep napredek, tako da se jim tudi v preostalih kolih obeta več zadoščenj. (G. F.) UNDER18 ŽENSKE CUS - BOR FRIULEXPORT 0:3 (0:15, 3:15, 7:15) BOR FRIULEKPORT: Fučka, I. in K. Vitez, Vidali, Grbec, Ažman, Neubauer, Legovič. Tekmo s CUS so borovke dobile še lažje kot so pričakovale. Če vemo, da je CUS v bistvu tretja sila tega prvenstva in pogledamo, kako se je iztekla ta tekma, je na dlani, da je bila letos razlika v kakovosti med vodilno Slogo Koimpex (ki je praktično že prvak), borovkami in ostalimi, res ogromna. OMA - BREG 3:0 (15:2, 16:14, 15:2) BREG: T. in N. Canziani, Žerjal, Se-ganti, Sancin, Gaburro, Pertot, Giorgi, Kralj, Ota. Domačinke so tretjič zapored potegnile kratek konec, a rezultat ne prikazuje resničnega poteka tekme. Najlepši je bil drugi niz, v katerem sta se ekipi enakovredno borili, brežanke pa so skozi vodile s precejšnjo prednostjo. Proti koncu pa so žal popustile. V prvem in tretjem nizu je bilo na obeh straneh precej napak, Brežanke so zlasti v sprejemu precej grešile. (Ota) OSTALA IZIDA 14. KOLA: Julia -Prevenire 3:1, Kontovel Electronic Shop - Sloga Koimpex danes na Proseku ob 17.30. LESTVICA: Sloga Koimpex 24, Bor Friulexport 22, CUS in OMA 16, Breg in Kontovel Electronic Shop 10, Club Altura 6, Julia 2, Prevenire 0. (Sloga koimpex in Kontovel Electronic Shop imata tekmo manj, Prevenire ima dve točki manj zaradi kazni) Novo priznanje za Poletovega kotalkarja S. Kokorovca V petek zvečer so v dvorani Pro: vetnega doma na Opčinah žrebali št< vilke loterije »Kupuj na Opčinah«. Združenje openskih trtgovcev je okviru te pobude dalo tudi nagrado z predstavnika Opčin, ki se je v tek leta izkazal na kulturnem, športne: ali gospodarskem področju. Letos so to nagrado (»Kristalni obe lisk«) podelili Hranilnici in posojilni: na Opčinah ter Poletovemu kotalkarj Samu kokorovcu. Samo Kokorovec j namreč s svojimi velikimi uspehi pc nesel Poletovo ime in zato tudi im Opčin ne samo po Italiji, temveč p Evropi in celo po svetu. Poletov kota! kar je tako mnogim nagradam in pr: znanjem dodal še to, kar obenem kaž njegovo popularnost pri nas. Na sliki (foto Magajna): Samo Ko korovec z lično nagrado, ki so mu j izročili predstavniki združenj openskih trgovcev. IV. Trener Sloge Koimpex, prof. Ivan Peterlin je glede devetih nastopov svojih varovank povedal naslednje: »Lahko bi rekel, da se je razpletalo vse po predvidevanjih. Izgubili smo namreč dve tekmi z ekipama, ki spadata v sam vrh. V obeh izgubljenih nastopih je bil odločilen tie-break in za nameček smo izgubili z minimalno razliko. Poudariti moram, da računamo na napredovanje in praznični predah smo izkoristili za intenzivne priprave od torka do sobote v Ravnah na Koroškem. To naj bi bil tisti mikro-ciklus priprav za odločilen drugi del prvenstva, ki se bo končal v prvi polovici maja meseca. Mislim, da je letos Kennedy najboljši v naši skupini, ne gre pa podcenjevati Fincantierija iz Tržiča, ki je sicer povratnik iz višje C-l lige. Bržkone ni izločen iz bitke za sam vrh niti Agorest iz Gorice in prav gotovo lahko pripravi prijetno presenečenje tudi kakšna druga še-sterka, saj se da sedanjo minimalno razliko v nadaljevanju prvenstva povsem nadoknaditi. Ne gre spregledati tudi dejstva, da napredujejo v višjo ligo tri ekipe.« Po prvih devetih nastopih Agoresta je svoje vtise trener Miran Strgar strnil takole: »Rezultati prvih devet kol so posledica dejstva, da smo igrali z nekaterimi slabšimi nasprotniki. Sedaj, ko prehajamo v drugi del prvenstva, če ga lahko tako imunujemo po tej praznični prekinitvi, se bomo spoprijeli z nasprotniki, ki se borijo za vrh lestvice in za nameček še v gosteh. Menim, da pravo sliko moči Agoresta bomo videli šele v nadaljevanju prvenstva, za katerega se tudi pripravljamo. Želel bi, da bi bila v nadaljevanju igra mojih varovank še bolj zanesljiva in učinkovita. Prvenstvo nam sicer punuja srečanja z upanjem na dober končni prvenstveni uspeh. Vsekakor ne mislimo, da bi prišli na sam vrh končne lestvice, vendar menim, da ne bomo odigrali podreje vloge.« Naš tretji sogovornik je predsednik ŠD Sokol in Nabrežine Pavel Vidoni, ki je tako ocenil prvenstveni pot našega tretjega zastopnika v tej konkurenci: »Zaenkrat smo zadovoljni tako glede uspeha kot tudi prikazane igre na nekaterih nastopih. Ne gre pozabiti, da je Sokol Indules novinec v tej konkurenci. Dve tekmi smo po nepotrebnem izgubili, ali bolje rečeno podarili točke nasprotnicam. Prva nesrečno izgubljena tekma je bila na gostaovanju v 4. kolu v Prati, ko smo proti istoimenski šesterki vodili z 2:0 in potem izgubili s 3:2. S Torriano smo tudi povedli z 2:1 in potem spet prepustili točki gostiteljicam. Glede zadnjega spodrsljaja z Libertasom sredi Martig-nacca pa ne gre očitati prav nič nobeni igralki, saj so se srčno borile, a smo morali na igrišče brez treh standardnih igralk: Kraljeve, Pertotove in Škerkove, tako da je bil neuspeh neizbežen. Dela z igralkami je kar dovolj in to predvsem z mlajšimi, tako da bi v kritičnih trenutkih pomagale soigralkam. Prvenstveni predah smo izko-risili za tridnevne skupne priprave v Ravnah na Koroškem, da bi nadaljevanje prvenstva še bolj uspešno.« ŽENSKA D LIGA Naši dve šesterki v tej konkurenci Kontovel Electronic Shop in Breg Ag-rar nista najbolje branila barve slovenske odbojke. V devetih nastopih so Kontovelke izbojevale tri zmage, Breg Agrar pe je bil uspešen samo enkrat. Ob koncu lanskega predprazničnega obračuna pa je bil uspeh povsem obraten. Dolinčanke so v šestih tekmah izbojevale 6 točk, Kontovelke pa dve. V 1. kolu je Breg Agrar ugnal sredi Tržiča Fincantieri s tesnim 3:2. Po dveh odmorih zaradi omenjenih dveh odpovedi so varovanke trenerja Kušarja odpravile sredi Dolini z istim izidom La-voratore Fiera iz Martignacca. Na gostovanju v Vidmu z CUS ni bilo kaj iskati, saj so domačinke zmagale s 3:0. Tretji par točk je Breg Agrar pospravil z Gammalegno Cecchini spet šele po petih nizih igre. Gostovanje v Hu-min je bilo spet neuspešno kot tudi derbi s Sokolom Indules pred domačimi gledalci. Za Kontovel Electronic Shop je bil prvi tekmec Banca Popolare iz Cente prezahteven nasprotnik. Nič bolje ni bilo niti na gostovanju s Promovolle-yem v Pordenonu. Prva dva niza so Kontovelke izbojevale v gosteh z Da-nonem Rivignano v Poceniji. Prvega zalogaja »kisika« so se dokopale Kontovelke v obračunu z ekipo Fincantieri iz Tržiča. Po dveh prisiljenih odmorih Lavoratore Fiera in CUS iz Vidma sta vstopila na igrišče odločno in zmagala prepričljivo. Letošnji prvenstveni razplet Bre-žank in Kontovelk je bil tak: Porde-nonski Promovolley je na koži Bre-žank najavil, da letos misli resno. Prav gotovo je bil poraz v derbiju z Virtu-som veliko bolj pekoč, pa čeprav s tesnim 3:2. Letos odlični DLF iz Trsta se ni šalil, saj je zmagal s 3:1 in s tem pospravil tretji zaporedni par točk nekoliko lažje kot prva dva, ko je slavil šele po petih nizih igre. Derbi na Proseku se je končsal samo po treh nizih v korist Kontovelk. Šesterka Banca Popolare iz Cente je morala nasprotnicam prepustiti niz, ki je verjetno na- znanil preporod Brežank z edino letošnjo zmago na gostovanju z ekipo Da-none Rivignano sredi Pocenie. Prib-lisk je bil za Breg Agrar izredno kratkotrajen, saj je Aguila iz Spilimberga postavila naše odbojkarice spet na »trdna« tla. Dva osvojena niza s San Gi-orgiom v Porcii sta bila dobra moralna osnova za sprejem v goste Al Fungo iz Humina, a gostje niso bile kljub bližnjim praznikom prav nič radodar-»ne. Varovanke trenerja prof. Drasiča so odpravile San Luigi zlahka s 3:0 in naznanile uspešen začetek prvenstva. Zmaga je vedno izredno dobrodoščla za vsakega športnika, v gosteh bržkone še toliko bolj spodbudna in dragocena. Tudi na Proseku je Promovolley še enkrat potrdil, da ne bo imel enakovrednega tekmece v tej konkurenci. Tržaški Virtus je drugič slavil v derbiju z našima ekipana in za nameček še z istim izidom 3:2. Potem so se Kontovelke v derbiju oddolžila trenerju in navijačem. Tudi na Proseku je DLF iz Trsta potrdil svojo realno moč v tej konkurenci, saj je zmagal prepričljivo Slogin trener Ivan Peterlin Trener Agoresta Miran Strgar kot tudi Banca Popolare sredi Čente. Po spodrsljaju z Danone Rivignano so Kontovelke slavile z istim izidom 3:1 na gostovanju v Spilimbergu. Za konec je San Giorgio izbojeval dve nepričakovani točki in potisnil Kontovel Electronic Shop z dvema točkama manj, mesto niže na lestvici, v nevarne vode, pred nadaljevanjem prvenstva, ki bo v preostalih štirih kolih izredno zahteven. Trener Kontovela Electronic Shopa prof. Franko Drasič je povedal naslednje: »Kontovelke so v prvenstvenih nastopih pokazale občutno slabšo odbojko kot na predpr-venstvenih tekmah. Razlog tega padca v igri gre pripisati dejstvu, da mlajše in starejše igralke niso dobro uigrane in tem je učinek na prvenstvenih srečanjih izdatno slabši kot bi lahko sicer bil. Naš glavni cilj je obstanek v D ligi in mislim, da nam bo tudi uspelo. Konkurenca je precej izenačena in z izjemo Promovolleya ni šesterke, ki bi posebej izstopala. Omeniti moram, da Pordenončanke več trenirajo kot ostale igralke in razlika je tudi vidna, saj zanesljivo vodijo in verjetno tudi na koncu bodo ostale na vrhu lestvivce. Pri ostalih ekipah ni takega pristopa do treniranja in tudi igranja, ki ni na taki, lahko bi rekli že profesionalni osnovi.« O prvenstvenih nastopih Brega Ag-raria smo prepustili besedu trenerju Dušanu Kušarju: »Pri Bregu Agrar je izedno velik problem glede pomlajevanja šesterke. Najbolj kritično je s podaj ačicami. Poudariti moram, da Sabina Slavec ne igra več, verjetno je prenehala z aktivnim igranjem tudi Katja Komar, z mlajšimi igralkami na igrišču je naša igra izredno nihajoča. Vsekakor so si igralke zadale nalogo, da bodo v bodoče več trenirale, strnile vrste in poskušale z zagrizanim pristopom do igre preprečiti nazadovanje. Pred nadaljevanjem nas navdaja optimizem. Omenil bi še, da smo imeli tudi smolo z zdravjem in poškodbami nekaterih igralk. V prvih devetih prvenstvenih nastopih nismo nikoli nastopili z najboljšo postavo. Bržkone ni še vse povsem izgubljeno, saj se bo dalo v preostalih petnajstih prvenstvenih nastopih še dosti nadoknaditi, ker je konkurenca precej izenačena in ni posebnih kakovostnih razlik med skoraj vsemi nasprotniki.« G. FURLANIČ Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70* din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik sreda, 10. januarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja član italijanske in tiska Trs, ^ ^ Stavka železničarjev v Južni Afriki traja že deset tednov V neredih na železniški postaji je umrlo najmanj šest delavcev Peking je za sedaj politično skoraj izoliran Kmalu konec obsednega stanja na Kitajskem JOHANNESBURG — Južnoafriški železničarji že deset tednov stavkajo zaradi prenizkih plač, s protestom pa želijo doseči tudi, da bi vlada uradno priznala njihov sindikat Sarhvvu, ki združuje belce in temnopolte delavce. V tem času je prišlo do številnih izgredov med stavkajočimi in stavkokazi, škoda, ki jo je utrpela železnica pa je menda zelo velika. Do naj hujših neredov pa je prišlo včeraj na železniški postaji v johan-nesburškem predmestju Germiston. Na peronu so mirno demonstrirali stavkajoči železničarji, ko so iz vlaka, ki je pripeljal mimo, skočili stavkokazi in jih napadli. Glasnik sindikata Sarhwu je sporočil, da so bili skoraj vsi stavkokazi oboroženi z noži in drugimi rezili in da je v spopadu umrlo šest ljudi, medtem ko so več desetin ranjenih sprejeli v bolnišnico. Južnoafriška železniška uprava je doslej odpustila že 20 tisoč temnopoltih delavcev in jih nadomestila s »prostovoljci«. Na sliki (telefoto AP): ena od žrtev spopada in razdejanje na železniški postaji Germiston PEKING — V kitajskem glavnem mestu in v tukajšnjih diplomatskih krogih čedalje bolj vztrajno krožijo govorice o skorajšnji ukinitvi obsednega stanja, ki so ga kitajske oblasti oklicale maja lani ob množičnih protestih, kr so bili še zlasti v Pekingu. Obsedno stanje so proglasili po mesecu dni skoraj vsakodnevnih miroljubnih'demonstracij, ki se jih je udeležilo na milijone ljudi. Obsedno stanje so kitajske oblasti proglasile 20. maja, dejansko pa je vojski uspelo vkorakati v Peking komaj dva tedna kasneje. Demonstracije so se v začetku junija tragično zaključile, s pokolom študentov na trgu Tienanmen. Sicer pa je odprava obsednega stanja in spoštovanje človekovih pravic eden glavnih pogojev, ki jih zahodne države zahtevajo za obnovitev rednih in normalnih odnosov s komunistično Kitajsko. Kaže, da bi kitajske oblasti utegnile preklicati obsedno stanje pred 21. januarjem, ko se bo v Was-hingtonu sestal ameriški kongres, ki bi moral razpravljati o ponovni vzpostavitvi odnosov s Pekingom. Obstajajo pa tudi druge možnosti: eden vidnih kitajskih voditeljev Li Ruihuan je pred kratkim izjavil, da bo obsedno stanje ostalo v veljavi vsaj do luninega novega leta, ki letos pade 29. januarja. Po nekaterih vesteh so kitajske oblasti hotele odpraviti obsedno stanje že decembra, ko je prišlo do romunskih dogodkov: iz bojazni pred morebitnimi reakcijami na Kitajskem, so v Pekingu sklenili, da z odpravo še nekoliko počakajo. Včeraj je prispel na nenapovedan obisk v Peking namestnik sovjetskega zunanjega ministra Igor Rogačov. Politični opazovalci v kitajskem glavnem mestu menijo, da doživljajo kitaj-sko-sovjetski odnosi zelo delikaten trenutek, čeprav so v teku prizadevanja za normalizacijo že trideset let skaljenih odnosov. V okviru kitajske partije krožijo dokumenti, v katerih nekateri odkrito kritizirajo Mihaila Gorbačova in njegovo politiko ter ga obtožujejo, da je glavni krivec za napad na socializem, ki je trenutno v teku v vsej Vzhodni Evropi. Uspešna izstrelitev vesoljskega trajekta Columbia bo na Zemljo odnesla star satelit - NEW YORK — Včeraj ob 7.35 po krajevnem času so iz vesoljskega oporišča Kennedy na Rtu Canaveral uspešno izstrelili vesoljski trajekt Columbia. Med včerajšnjim kratkim »izstrelitvenim oknom« od 7,35 do 7,58 ni prišlo do zapletov kot dan prej, ko je najprej zagodla protipožarna naprava na izstrelitveni rampi, nato pa so še nizki nevihtni oblaki prekrili celotno območje. Vesoljski trajekt je moral poleteti v krožnico v točno določenem »izstrelitvenem oknu«, ker mora v orbiti doseči star ameriški znanstveni satelit. Posadka bo ta satelit iz leta 1984 prestregla in ga spravila na krov. To bi morali storiti že pred leti, a je zaradi nesreče s trajektom Chal-lenger misija odpadla. Satelit ima na krovu najrazličnejše materiale, ki so jih poslali v krožnico, da bi preverili odpornost teh materialov v breztežnem in brezzračnem stanju, ob izrednih termičnih izkurzijah in pod vplivom kozmičnega žarčenja. Ugotovitve bodo nedvomno^ koristile pri gradji bodočih vesoljskih naprav. Če jim to- krat manever ne bo uspel, je satelit izgubljen, ker strokovnjaki že napovedujejo, da se bo v prihodnjih tednih njegova krožnica tako znižala, da bo zgorel v ozračju. Petčlanska posadka Columbie, v kateri sta tudi dve ženski, bo morala »spustiti« v krožnico tudi telekomunikacijski in vohunski satelit za ameriško vojno mornarico, prav zato misiji poveljuje mornariški kapitan Daniel Brandenstein, njegov kopilot je poročnik James VVetherbee, ostali člani posadke pa so »izvedenci«, in sicer David Low ter Bonnie Dunbar in Marsha Ivins. Vesoljski trajekt bo v orbiti ostal deset dni, tako da bo to ena najdaljših ameriških vesoljskih misij. V zemeljski krožnici pa Američani niso sami. Že dalj časa sta na sovjetski vesoljski postaji Mir sovjetska vesoljca Aleksadr Viktorenko in Alek-sandr Serebrov. Prav včeraj sta se dalj časa zdržala izven vesoljske postaje, ker sta morala namestiti napravi za usmerjanje postaje. Kot poroča agencija TASS sta nalogo brezhibno opravila. V Makedoniji zmrznilo tul Dojransko jezero GEVGELIJA — Zaradi polarnih temperatur, ki niso prizanesle niti najtoplejšim območjem Makedonije, je včeraj zamrznilo tudi Dojransko jezero. Se predvčerajšnjim je ribičem uspelo prebijati ledeno skorjo, da so ulovili skoraj eno tono rib, včeraj pa je bil led že tako debel, da so čolni ostali vklenjeni ob privezih. Makedonci bodo nedvomno še dolgo pomnili letošnjo neobičajno hladno zimo, v kateri so pokurili ogromne količine trdih in tekočih goriv. Samo za tople grede, kjer gojijo sadike za zgodnje sorte povr-tnin, so v teh dneh porabili do 40 odstotkov več mazuta in nafte. Kmetje se bojijo, saj bi morali v pri-hodnih dneh presaditi sadike, če pa se bo sedanje vreme nadaljevalo, bodo morali počakati. Tisoč in eno noč navdihnil Homer? LONDON — Strokovnjaki, ki proučujejo davno preteklost, kar naprej presenečajo. Tako, kot so svojčas Arabci trdili, da je Shakespeare njihove gore list, je sedaj britanska orientalistka Stephanie Dalley prepričana, da so zgodbe iz Tisoč in ene noči sad Homerove domišljije. Dalleye-va navaja trdne utemeljitve, do katerih je prišla po natančnem primerjanju Homerove pesnitve o Odiseju z junakom iz Tisoč in ene noči, mornarjem Sinbadom in celo z glavnim junakom zbirke mezopotamskih pripovedk Gilgamešem. Tako je prišla do zaključka, da vsebujejo vsa tri dela na moč podobne si dogodke, kraje, pustolovščine in zaključke. Tako Odisej kot Sinbad, na primer, pristaneta na neznanem otoku, kjer živi Kiklop; oba ga na zadnje oslepita z gorečim kolom. Tako Odisej kot 'Gilgameš padeta v mrežo čudovite ženske, ki ju hoče osvojiti s čudežnim napitkom. Za vse neverne Tomaže in tradicionaliste je raziskava Dalleyeve v vpogled v ugledni oxtordski knjižnici. Zakaj je iz leta v leto manj žab? SYDNEY Zagonetno izginotje milijonov žab na našem planetu bi moralo biti po mnenju avstralskega biologa Myka Tylerja »resno opozorilo za vse človeštvo«. Žabe so namreč skrajno občutljive na onesnaženost. V Avstraliji, kjer domuje kakih 200 vrst žab, jih je že 20 v resni nevarnosti, tri vrste žab pa so že izginile. Znanstveniki temu pojavu sledijo že od leta 1980. Do sedaj so ugotovili, da so žabe skrajno občutljive, ni pa jim jasno, kaj je povzročilo tako množično umiranje. Nekateri domnevajo, da pojavu botruje povečan odstotek soli v sladkovodnih tokovih, drugi pa trdijo, da že prihaja do klimatskih sprememb, ki jih mi ne zaznavamo, za žabe pa so usodne. Te dvoživke so namreč skrajna občutljive celo za spremembe zračnega pritiska in na radioaktivnost, tako da bi se moralo človeštvo zamisliti. Kam gre ta presneti kabel? Bob Havens Iz Indianapolisa skuša popraviti semafor, ki ne funkcionira, tesni prostor pa ga je prisilil, da se izkaže v dokaj nenavadni pozi (Ar|