Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana žt. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praea-Dn naj 24.79? L pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Hi Skrb za slovenstvo Z vseh vetrov in kotov Slovenije so te dni prileteli najrazličnejši duhovi, da z združenimi močmi naskočijo režim, v katerem sodeluje dr. Korošec s svojo stranko, da bi se jugoslovanska država po tolikih letih brezpotja, zmede in stiske okrepila v notranji slogi in prizadevanju vseh za njen napredek. Privrženci internacionalnega marksizma so se izprevrgli v najdoslednejše slovenske nacionaliste ter se ne poinišijajo iti roko v roki z najhujšimi konservativci, ki bi radi zbudili k življenju čase in razmere, ki jih več ni, samo zato, da bi zrušili stranko, v kateri se politično udejstvuje slovensko ljudstvo. Tretji v tem zboru, JNS, pa pomaga pri tem, hvala Bogu, čisto brezplodnem delu, zbirajoč marljivo vsak še lako brezpomemben pojav, da bi dokazala, kako da dr. Korošec > izdaja« slovenstvo. Spričo tega je treba temu ali onemu po-zabljivemu slovenskemu človeku osvežiti spomin na čase, ko je JNS z najbolj brutalno silo divjala proti slovenstvu, da bi ga izbrisala za vse večne čase. Kdo je takrat kljub vsemu terorju jugcslovenske nacionalne diktature povzdignil svoj glas ter vlil poguma tistim, ki so bili že čisto na tem, da omahnejo in v brezmočnem obupu puste brez odpora položiti na žrtvenik slovenski jezik, slovensko kulturo in nje prirodne korenine ter proizvode, vso našo preteklost in bodočnost? Mar so bili to tisti veliki revolucionarji, ki se danes proglašajo za nosilce slovenske narodne in kulturne ideje? Ali pa je mogoče takrat vstal za pravice naše lastne narodne bitnosti oni kulturni delavec jugcslovenskega nacionalističnega tabora, ki je napisal himno slovenski besedi, ko je bila najhujša nevarnost že davno mimo? Ne, bila je to ona politična in kulturna skupina, ki je ostala takrat zvesta dr. Korošcu, svojemu narodnem bitju in izročilu, in mu zvesto sledi kot svojemu voditelju tudi danes. Mi smo bili, ki smo v času, ko je takrat vsemogočni unitaristični režim položil sekiro na naše narodno telo, zaklical v slovenski svet, ko je velik del tako zvane inteligence klonil v smrtonosnem malodušju, da se je treba z vsemi silami slovenskega duha postaviti v bran proti ogromnemu pritisku iri nasilju, da bi se naše ljudstvo razna-rcdilo. Šele potem so, ojunačeni po našem zgledu, začeli peti pesem lepote slovenskega jezika tisti, ki danes hočejo dičiti svoje čelo z lovorjevim vencem za čast in vrednost slovenstva, ki ga je prva dosledno in vedno branila stranka dr. Korošca. Nd ne prav ne lepo ponašati se z borbo za prirodne osnove svojega naroda in njega duhovno bogastvo ter za pravico, da se na tem temelju razvija naprej, in smo se tega vedno ogibali, ker delati za svoje naravne osobine in vrednote, je sveta dolžnost. Pač pa je treba tistim, ki bi radi veljali za junake, ki so nosili na ramah težo te borbe, dočim so se v resnici iz sna svojega narodnega malcdušja pod strahovlado Živkoviča in Kramerja zbudili šele po našem pozivu, poklicati v spomin dejstva, kakršna so bila, ker ti gospodje politični in kulturni delavci ta dejstva danes v krivi luči predstavljajo, da bi borbo današnjih dni, ko jim gre za njihov levičarski program in nazor, široki javnosti predstavili kot borbo za slovenstvo ali proti njemu. To pa je navadno volivno sleparjenje — to je treba tem gospodom na glas povedati, kakor jim je treba povedati tudi to, da to sleparjenje javnosti uganjajo, dobro vedoč, da govorijo neresnico vedoma in namenoma. Zakaj dejansko njih samih ni skrb za slovenstvo, ker jim je dobro znano, da je slovenstvo najbolj varno pred vsakim posegom nanj v dr. Korošcev i h rokah, pač pa jim je slovenstvo danes le orodje, da bi dosegli čisto druge namene — bodisi da hlepe po oblasti zato, da bi prevrnili obstoječi politični in družabni ustroj in miselnost naroda, ali pa da zadostijo svojemu osebnemu častihlepju. In če hočemo govoriti o današnjem režimu, je treba pribiti, da nobena vlada ni toliko storila tako za materialni blagom kakor za duhovno bit in rast slovenskega naroda kakor vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca. Toga ne more ovreči noben še tako skrajni levieaT ne desničar aH liberalec, ker proti številkam in dejstvom ni protiargumenta. Včeraj smo predložili številke, iz katerih je razvidno, da smo od Stojadinovič-Koroščevega režima za slovensko univerzo dobili malo manj ko 24 milijonov dinarjev, to je samo v treh letih več, kolikor je dobila prej vsega skupaj od svoje ustanovitve. Če prištejemo k temu velike izdatke sedanje vlade za naše ljudsko in srednjo ter za strokovno šolstvo, zraste vsota, ki jo je izdal ta režim za kulturne potrebe in zahteve slovenskega naroda, na 100 milijonov in več, da ne omenjamo ogromnega pomena, ki ga ima za bodočnost slovenskega naroda, njega samobitnost in kulturni razvoj Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je izključna zasluga našega narodnega voditelja dr. Korošca. Ali pa lepe in dovršene slovenske učne knjige, ki smo jih dobili za vlade dr. Stojadinoviča in Korošca, dočim so s svobodomiselni« režimi po načrtu delali na to, da slovensko učno knjigo z vso slovensko nravjo in omiko vred temeljito likvidirajo. Kaj poreko na to tisti naši opozicionalci, ki se jim je zdelo v obrambo in korist slo- Kandidatna lista JRZ vložena < Na državni Usti JRZ je 746 kandidatov Belgrad, 23. novembra, m. Posebni volivni odbor, ki ga je za državno kandidatno listo ime-, novala JRZ, je pod vodstvom ministra dr. Kreka, včeraj sestavil kandidatno listo JRZ ter jo je nato še minister dr. Krek predložil v pregled nosilcu liste JRZ predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. Dr. Stojadinovič je listo snoči pregledal. Davi o;b pol 9 je bila predložena v potrdilo kasacijskemu sodišču v Belgradu. Liste za vse volivne okraje so pripeljali na kasacijsko sodišče v petih avtomobilih. Liste so predlagatelji izročili tajniku kasacije Jovanu Smiljanoviču. Predlagatelji so gg.: Dušan Triikovič, senator in tajnik glavnega odbora JRZ, Dušan Tomič, vseučiliški pro-' fesor v Belgradu, Dragoljub Zekavica, gimnazijski' ravnatelj v pokoju, Zivojin Jankovič, trgovec, Dušan Popovič, izvoznik, Tadija Perišič, trgovec, dr. Dragomir Stojanovič, vseučiliški prof. v Belgradu. Potrdilo o izročitvi kandidatnih li.st je prevzel senator Dušan Trifkovič, kateremu bo kasacija vrnila en izvod kandidatne liste po njeni odobritvi. Državno kandidatno listo je predsednik kasacij- skega sodišča Rusomir Jankovič odstopil takoj v pregled prvemu oddelku, v katerem je sam on predsednik. Člani tega odseka so kasacijski sodniki: Svct>imir Vukajlovič, Lazar Radovanovič, Alesander Andrejkovič, Miodrag Sarič, tajnik je Jovan Smiljanovič. Predstavnika državne kandidatne liste JRZ za volivni odbor sta Momčilo Jankovič, odvetnik v Belgradu, Zekavica Dragoljub, gimnazijski ravnatelj v pokoju iz Belgrada. Namestnika sta Zivojin Jankovič in Boža Josipo-vič, trgovca iz Belgrada. Prvi ..oddelek kasacijskega sodišča je pričel takoj pregledovati kandidatno lislo JRZ. Ker je bila lista lepo sestavljena ter ves volivni material lepo urejen, je šlo delo hitro izpod rok ter je kasacijsko sodišče listo pozno zvečer pregledalo in ugotovilo, da je lista pravilno sestavljena ter jo je zaradi tega tudi potrdilo pod štev. 347. Odlok o potrditvi liste JRZ bo kasacijsko sodišče v teku jutrišnjega dopoldneva izročilo senatorju gosp. Trif-koviču in mu vrnilo en potrjen izvod kandidatne liste. Na 720 kandidatnih listah državne kandidatne liste JRZ kandidira 746 kandidatov, ki so na posamezne banovine razdeljeni takole: dravska banovina 34 kandidatov savska > 119 > vrbaska » 59 > primorska » 43 > drinska » 87 > zetska > 70 > donavska > 135 > moravska > 84 > vardarska > 110 > Na področju Belgrad-Pančevo-Zemun 5 » Skupaj 746 kandidatov Nenapadalna izjava med Francijo in Nemčijo Rihbentrop pride sam v Pariz k podpisu Pariz, 23. nov. c. Na današnji seji francoske vlade je bil sprejet sklep, da se čimprej podpiše skupna francosko-nemška izjava, ki bo siična, kakor je bila podpisana po miinehenskem sestanku med Hitlerjem in Chamberlainom. Današnja seja vlade je obravnavala samo mednarodni položaj. Glavno besedo je imel zunanji minister Georges Bonnet, ki je na sejo pripeljal tudi vodilne uradnike svoje ministrstva, ki so osta-" lini ministrom razložli podrobnosti zadnjih pogajanj med Francijo in Nemčijo. V Parizu pričakujejo, da bo skupna izjava lah- j ko najbrž vsak hip objavljena. V izjavi bosta Nemčija in Francija izjavili, da se odrekata vojni kot političnemu sredstvu, da nimata nikakih teritorialnih zahtev in da bosta vsa sporna vprašanja urejali na miren način. Pogajanja za to izjavo so se vodila zelo skrivnostno in je besedilo izjave prinesel v Pariz že bivši francoski veleposlanik v Berlinu A. F. Poncet. Zato ga je Hitler tudi odlikoval z najvišjim nemškim priznanjem. Prav tako je bilo že tedaj v Parizu dogovorjeno, da bo prišel von Rihbentrop osebno podpisat to izjavo v Pariz, in njegov obisk v Parizu pričakujejo prve dni meseca decembra. Nemško mnenje Berlin, 23. nov c. Reuterjev dopisnik je dopoldne odšel v nemško zunanje ministrstvo in tamkaj povprašal, če je res, da, misli von Rihbentrop kmalu odili v Pariz podpisat skupno nemško-francosko izjavo. Tam so mu odgovorili, da je Hitler zmeraj zagovarjal politiko, ki se sedaj začenja med Nemčijo in Francijo. Hitler je večkrat ponovil, da nima Nemčija proti Franciji nobenih teritorialnih zahtev in zato je samo pozdravili izjavo, ki bo potrdila, da Nemčija ne želi več sploh nikakih teritorialnih sprememb. S skupno izjavo si bosta Nemčija in Francija medsebojno zajamčili meji, pozdraviti pa je to izjavo, ker izključuje vojno kot sredstvo mednarodne politike. Franciji in Nemčiji poslej ne bo več treba misliti na vojno. Tudi med Nemčijo in CSR Berlin, 23. novembra, c. Siična iziava, ki bo kmalu objavljena med Francijo in Nemčijo, bo jutri podpisana med Češkoslovaško in Nemčijo. Obe vladi izjavljata, da so sedaj med njima urejena vsa vprašanja in da ni poslej več nikakih ovir za mirno in tesno sodelovanje. Zadeve med Nemčijo in ČSR bo urejala poslej skupna mešana komisija 4 članov, in 6icer dveh članov nemškega in dveh članov češkoslovaškega zunanjega ministrstva, Če bi pa ta mešani odbor kakih takih zadev ne mogel urediti, tedaj bc.do vsa vprašanja dostavili obema vladama v presojo. Chamberlain in Haliiax v Parizu Pariz, 23. nov. b. Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax sta odpotovala danes ob 11.10 v Pariz, kjer se bosla se-stala s francoskimi ministri. Iz vladnih krogov prihajajo vesti, da se bodo francoski in angleški dr- žavniki pogovarjali o vseh perečih vprašanjih, ni pa pričakovati, da bi pariški sestanek nudil kakšno posebno senzacijo. Posamezna vprašanja se bodo le splošno proučila. Med drugim bodo ministri proučili vprašanje priznanja vlade generala Franca. Pariz, 23. novembra, o. V okrožju Nimes stavka sedaj že 26.000 rudarjev, ki hočejo na ta način protestirati proti zadnjim vladnim odredbam. Knez-namestnik v Londona London, 23. nov, AA. (Reutcr) Smrt norveške kraljice Maiid je povzročila nekaj sprememb v načrtu bivanja Nj. lir. Vis. kiieza-namestnika Pavla in knoginje Olgo v Londonu. Tako včeraj pri Nj. kr. Vis. knezunamestniku Pavlu ni bilo kakih posebnih sprejemov ali obiskov. " Obisk Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olgo v Londonu ho trajal približno 10 dni. Reuter jo izvedel, da Nj. kr. Vis. kneginja Olga želi počakati zaključek šolskega trimesečja, da hi sc v v Jugoslavijo vrnila s svojima sinovoma, ki bosta božično praznike preživela na svojem domu. Tekom včerajšnjega dne sta Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in kneginja Olga obiskala kra-ljico-matcr Mary. Karot pri Hitlerju Berlin. 23. nov. AA. Reuter poroča, da bosta kralj Karel in prestolonaslednik Mihael v četrtek obiskala kanclerja Hitlerja v Berchtesgadenu. Imredy je odstopil Nova madžarska spletkarjenja, da bi se polastili Karpatske Ukrajine Poljske vesti: Budimpešta, 23. novembra, c. Po nezaupnici v parlamentu je Imredy odšel k regentu Horthyju in ob času, ko to poročamo, še ni zapustil dvorca. Računajo, da se je kriza vlade začela. Budimpešta, 23. novembra. A A. MTI. Na včerajšnji seji vladne stranke je predsednik vlade Iinredy izjavil, da vlada želi, da bi sc češkoslovaško vprašanje uredilo v skladu z načeli monakovskega sporazuma, to je, da imajo vsi češkoslovaški narodi pravico samoodločitve, torej tudi Karpatski Kusi. Madžarska vlada sc trudi, da hi Karpatskim Rusom pomagala, da si ustvarijo zadovoljivo obliko življenja in sreče, vendar pa madžarska vlada s tem ne misli zavzeti stališča, ki naj hi postavilo v nevarnost trajnosti uspehov njene politike. Po razkolu, do katerega je prišlo v ponedeljek zvečer v vladni stranki, se je položaj vlade I m e r d y j a zelo poslabšal. Predsednik vlade je izjavil, da ho vztrajal pri svoji nalogi in se naslonil na del stranke, ki jc ostal zvest njegovi politiki. V budimpeštanskih političnih krogih mislijo, da ho Imrcdvjeva vlada, ki se ho danes predstavila parlamentu, sklenila, da v primeru potrebe odloži zasedanje parlamenta za tri mesece. Budimpešta, 23. novembra. AA. Reutcr: V teku današje seje jc Imredy ponovil snočnjo izjavo o Ukrajincih in dokazoval, da madžarska nima namena neposredno posegati v to stvar, da bi dobila Karpatsko Ukrajino. Besede Imredyija, katere v tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo nemškemu pritisku, se glase: »Pri polnem poznanju zunanjepolitičnega položaja moram izjaviti, da mi ne moremo slediti nepremišljenim dejanjem, ki ne dajejo upanja na trajen uspeh. Vsakdo ve, kaj to pomeni, a jaz mislim, da moram dati jasno izjavo, da bi javno mnenje ne bilo v zmoti.« Ministrski predsednik je takoj v začetku seje postavil vprašanje zaupanja in zahteval od parlamenta, da smejo glasovati tudi madžarski poslanci, ki so do zedinjenja nekaterih delov Slovaške pripadali češkoslovaškemu parlamentu. Bivši minister Marhal je predlagal dnevni red, s katerim se vladi izraža nezaupanje. Tudi on je zahteval, naj madžarski poslanci iz novih krajev glasujejo. Pri glasovanju pa je madžarska vlada ostala v manjšini. Po ustavnih predpisih bo morala Imredyjeva vlada odstopiti. venstva potrebno, da gredo zoper dr. Korošca in njegovo slranko v boj skupaj z dr. Kra-merjem in njegovo JNS, ki je še leta 1937 v senatu iz ust svojega glavnega govornika grmela zoper našo Akademijo, češ da to vede v državo razdirajoči trializem? Kako bodo neki branili in krepili slovenstvo v parlamentu ti pristaši slovenske misli, če bi — kar se hvala Bogu ne bo zgodilo nikoli — zmagala stoterobarvna opozicija, ki ji danes pripadajo? Mar so nadejajo izpolnitve slovenskih želja in poireb od tistega nacionalizma, ki mu je mar samo hrvatstva? Ali pa od srbske opozicije, ki so ji Hrvatje le sredstvo, da bi do- segla oblast? In mar ne vidijo, da JNS vodi vso to zmešano družbo le zato — in dejansko jo vodi ona — da to zmedo pritira do vrhunca in da v državljanski vojni, ki bi bila neizogibna posledica, če bi si morala deliti oblast taka raznobarvna ;koalicija, najhujših medsebojnih idejnih nasprotnikov, sama sebe spravi na krmilo in skuša zopet z diktaturo nasilja uresničiti svoj jugoslovenski integral izem? Kdor to premisli in razmisli, se mora čuditi iej neprirodni in protiprirodni zvezi ljudi, ki se delajo, kakor da jim je mar le slovenstva, z njega najnačelnej.šimi nasprotniki. Nemčija je Madžarom popustila — Zasedba Ukrajine pred durmi Budimpešta, 23. nov. dl. »Transcontinental Press« poroča: Vlada hoče čimprej rešiti tako zvano ukrajinsko vprašanje. Po dunajski razsodbi je madžarska javnost živela pod vtisom, da Nemčija noče, da bi se Madžarska polastila Karpatske Ukrajine. V tem pogledu pa jc zadnje d n i n a s t o p i I prevrat, ker je Berlin dal n a dovolj jasen način razumeti, da sicer Nemčija p n d j a r m 1 j e -n j c Karpatske Ukrajine i z r e e 11 o no odobrava, niti je načelno 11 c zameta, d 11 pa hi dovršeno dejstvo v z c I a n a znanje. V dobro poučenih političnih krogih so mne« 11 jn. ila je Nemčija zadnje dni zaradi tega spremenila svoje stališče, ker se je zunanjc-politični položaj rajha v zadnjih dneh precej poslabšal in nemška diplomacija nima interesa, da si v teli razmerah Madžarsko popolnoma odbije in jo docela požene v Mussolinijev tabor. Znano je namreč, da se Italija ves čas izrazito zavzema za to, da si Madžarska prisvoji karpatsko Rusijo in da dobi skupne meje z Poljsko. V Budimpešti so prepričani, da se b o d o njihovi načrti glede p o d -j a r m I j c n j a karpatske Rusije ž c prav v h I i ž n j i bodočnosti uresničil i. Madžarska iu Poljska bosta potemtakem, tako 7. gotovostjo računajo v Budimpešti, že morda v nekaj tednih prišli do skupnih meja na ta način, da bo Madžarska zasedla vso ukrajinsko ozemlje pod Karpati. Svoje zaupanje zidajo madžarski vladni krogi na prepričanje, da ne bi nikdo nič ugovarjal, kakor hitro bo Madžarska Evropo postavila pred gotovo dejstvo. Zoperstavljati bi se uspešno mogla le nemška diplomacija. Toda, kakor izhaja iz gornjega poročila, je ta ovira sedaj odpadla in s tem dejansko ni več nobene ovire za dosego skupne poljsko-madžarske meje. Ukrajinci skušajo branili svojo svobodo Praga, 23. novembra. A A. ČTK. Minister Karpatsko Rusije Revay je odločno zanikal vesti tuje propagande o nekih uporih v Karpatski Rusiji. Izjavil je, ila ni nikdo poslal tja nikakih vojaških ojačenj, ampak stražijo mejo običajni vojaški oddelki, ki skušajo preprečiti delo teroristov, ki prihajajo od zunaj. Teroristi poskušajo rušiti mostove, železniške proge in telefonske zveze. Med teroristi ni niti en pripadnik Karpatske Rusije. Zagrebška vremenska napoved: jasno in hladneje. Zemunska vremenska napoved: V vsej državi se bo popolnoma zvedrilo, samo v južnih krajih bo še oblačno in deževno. V planinskih krajih utegne pasti sneg. Toplota sc b<* znižala. Nemški hodnik čez Češkoslovaško Nemška last — Pod nemškim nadzorstvom — Prehod brez potnih listov Praga, 23. novembra, dl. V včerajšnjem poročilu v našem listu o tej stvari dodajamo še naslednje: Avtomobilska cesta i/. Vratislave na Dunaj bo tekla skozi Brno, in siccr po češkem ozemlju približno 65 km. Cesto bo gradila nemška družba, ki ima v rokah po Nemčiji avtobusni promet. Ta družba bo zgradila tudi vse potrebne priključke čeških cest na to nemško državno ccsto. Tako bo na svoje stroške zgradila vse podvoze in nadvoze, ki prihajajo v poštev. Češkoslovaška vlada bo dala na razpolago potrebno ozemlje. Toda cesta bo last nemške države. Prav tako bo nadzorstvo nad prometom v rokah nemške prometne policije. Seveda bodo tudi če$ka avtomobilska vozila lahko to cesto uporabljala brez kake kontrole potnih listov — dokler se bodo gibala na češkoslovaškem ozemlju. Tudi nemška vozila jo bodo lahko uporabljala brez potnih listov, do.kler ostanejo na tej cesti. Na gotovih mestih pa bodo zgrajene carinske nadzorne postaje, kjer bodo nemška vozila lahko krenila iz nemške državne ceste na češko ozemlje. Cesto bo gradilo češko delavstvo pod nadzorstvom češkoslovaških in nemških inženirjev. 2e prihodnje dni bodo začeli s preddeli, Vrhovno nadzorstvo nad deli bo imel nemški glavni nadzornik nad cestami inž. Todt (tisti, ki je zgradil nemško obrambno črto na zapadli) o.d češke strani pa češkoslovaški minister za delo general Husarek. Pri gradnji bo zaposlenih 35 do 50000 delavccv. Cesta bo zgrajena do konca leta 1940. Kanal med Odro in Donavo Istočasno je bil podpisan sporazum o zgradnji kanala med Odro in Donavo. Obe prizadeti državi bosta zgradili potrebna dela na svojem ozemlju. Kanal pa bo upravljala mešana češko-nemška družba. Kanal bo tekel po poglobljeni strugi reke Odre in dalje do izliva Taje v Moravo ter nato po Moravi do Donave. Zaenkrat še ni ugotovljeno, ali bo porabljena struga Morave, ali pa ba kanal tekel po levem ali desnem bregu te reke. Ob tej priliki se razmišlja tudi o načrtu, kako bi na ta kanal bilo priključeno Polabie, in sicer s kanalom, ki bi šel od Pardubic na Prerov. Volitve predsednika republike Praga, 23. novembra. A A. DNB: Uradno potrjujejo, da je edini kandidat za predsednika češkoslovaške republike dr. Hacha, predsednik najvišjega sodišča. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bodo volitve predsednika republike v ponedeljek 28. novembra. Prihodnji predsednik vlade Praga, 23. no.vembra. AA. DNB: Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bodo volitve novega predsednika republike najbrž v ponedeljek ali v torek prihodnji teden in to v parlamentu. Pri volitvah bo sodelovala 344 parlamentarcev, in aicer 170 članov stranke narodnega edinstva, 51 Slovakov, 61 članov socialno demokratske stranke z nemškimi socialisti, 13 Madžarov in nemških narodnih socialistov, 39 komunistov in 10 poslancev, ki ne pripadajo nobenemu parlamentarnemu klubu. Slovaška mladinska vzgoja Bratislava, 23. novembra, dl. Vodja Hlinkove stranke poslanec Karel Sidor je dal zastopnikom časopisja sledečo izjavo: »Naša garda je na strogo krščanski podlagi. Msgr. dr. Korper, ugleden katoliški duhovnik, je z mano vred voditelj mladinskega gibanja. V vsakem mestu in vsaki vasi bo krajevnemu voditelju stal ob strani duhovnik. Naša zborovanja se bodo pričenjala s sveta mašo in vsi naši krožki morajo uvesti verske večere s tedenskimi predavanji o krščanako-svetovno-na-zornem vprašanju. Zajeli bomo v svoje gibanje vse moško prebivalstva od 6. do 11. leta in ga razdelili v tri razrede: Prvi razred bo obsegal mladino od 6. do 14. leta, drugi od 14. do 18. in tretji od 18. do tO. leta. Zadnja skupina bo vojaško organizirana. Vlada bo po,skrbela za oborožitev te zadnje skupine. Razen tega bomo izvežbali udarno četo, ki bo v trajni službi. Vsak Slovak lahko pristopi, le bivši komunistični in socialno-demokratski voditelji ne be,do sprejeti. Zaenkrat ima Hlinkova garda 150.000 članov med tri in pol milijona prebivalci. Večina so to mladi fantje, pristopilo pa je tudi nekaj starejših mož.« Poljaki v zasedenem ozemlju Berlin, 23. novembra, dl. Med nemškim prebivalstvom v ozemlju, ki so ga Poljaki zasedli kot dediščino Češkoslovaške, vlada velika nejevolja na poljske oblasti. Kajti poljska oblast ni dala zapreti le vseh čeških, ampak tudi vse nemške šole. Prav tako so bila razpuščena vsa češka in nemška društva, njih premoženje pa zaplenjeno. Prav tako so dovp.ljeni izključno le poljski napisi tako na cestah, kakor tudi nad trgovinami. Edino priznani jezik je poljščina in to v uradu, v šoli in cerkvi. Pogreb dr. Ante Trumbiča v Splitu Split, 23. nov. b. Danes je Split zelo svečano spremil na zadnjo pot pokojnega dr. A. Trumbiča. Ogromno število kmetov iz Splita in bližnje okolice je izkazalo dr. Trimbiču zadnjo čast. Kmetje so se pripeljali tudi z raznih otokov ter prinesli s seboj mnogo cvetja, ki so ga položili na krsto pokojnikovo. Ob 0 se je zbral sprevod in krsto s truplom dr. Trumbiča so prinesli v peristil splitski kmetje. V sprevodu so bila zastopana vsa splitska društva in razne organizacije. V cerkvi sv. Petra je bila blagoslovitev trupla in pevsko društvo je tedaj zapelo žalostinko. Nato so truplo prenesli na obal. Pogrebne svečanosti s sprevodom so trajale do 12.40. Ko je pevsko društvo pelo žalostinke, je duhovščina molila. Inž. Košutič j<* imel pomemben poslovilni govor. Truplo so člani družine prenesli v samostan sv Frančiška. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika gvardian samostana Ceola, nakar so truplo položili k večnemu počitku. Pevski zbor »Tomislav« je zopet zapel žalostinko. JRZ je postavila 600 kandidatov Na listi JRZ ima Hodžerova stranka 104 kandidate, med njimi pet na Slovenskem — Na Mačkovi listi bodo v Sloveniji tudi štirje staroradikalnl kandidatje 150 ljudi zasutih pod plazom Katastrofa na antilskem otočju Newyork, 23. nov. AA. (Štefani) Iz Britstowna poročajo, da se je na otoku (v otočju angleških AntiloT) Santa Lucija blizu Barhadosa utrgala zemlja in pokopala pod seboj 150 oseb. Do nesreče je prišlo saradi neprestanega deževja, ki je trajalo več kot tri tedne brez prestanka. Nowyork. 23. nov. X"A. "ffteuter) Katastrofa pri Santa Lucija je do sedaj zahtevala 150 smrtnih irtev. Reševanje postaja zmeraj težje, reševalci se morajo zmeraj bolj boriti z vodo in blatom. Nesreča nemškega letala pri Celovcu Celovec, 23. novembra. AA, Havas: Italijansko letalo, ki je letelo iz Monakovcga v Rim, se je zru- šilo v bližini Winklema severno od Celovca. Vzrok nesreče še ni znan. Štirje potniki so se ubili, dva pa sta težko ranjena. Vlak padel v reko pri Vidmu Videm, 23. novembra Štefani: Velik naliv je porušil most na reki Torre, preko katerega pelje železniška proga Videm-Čedad. Vlak, ki je vozil prav takrat preko mostu, je padel v vodo. Po do sedaj znanih podatkih je našlo smrt v valovih troje oseb, 11 pa jih je bilo ranjenih. Oblasti so uvedle preiskavo. Anglija da Judom na razpolago Guajano Nekaj prostora tudi v Tanganiki, Kenjl in Rodeziji London. 23. nov. dl. Chamberlain jo sporočil, da je vlada britanske Guajane pripravljena Ju; dovskim beguncem za majhno najemnino odstopiti 25.000 km1 svojega ozemlja. Razen tega bi bila Anglija pripravljena dati na razpolago malenkostno ozemlje '-50 kma v afriški Tanganiki. Nekaj malega prostora hi se dobilo tudi v Kcnjji in severni Rodeziji. Vendar prvenstveno prihaja v poštev anier. britanska Guayana. Berlin. 23. nov. AA. (NDB) Uradni list sporoča uredbo finančnega ministra o kontribuciji Judov. Po tem razpisu bodo davek ene milijarde mark plačali Judje, ki so nemški državljani in tisti Judje, ki žive v Nemčiji, pa niso nemški državljani. Davek bo plačal vsak Jud, ki je moral 20. aprila letos prijaviti vse svoje imetje v Nemčiji in v tujini. Judje, ki so tuji državljani in no prebivajo v Nemčiji, ne bodo plačali nič. Prav tako so prosti plačevanja Judje, katerih čiste aktive ne znašajo več kot 5000 mark. Sicer pa bodo drujri Judje plačali 20% svojega celotnega premoženja, in sicer v štirih obrokih. Kulturno sodelovanje med Italijo in Nemčijo Rim, 23. novembra, b. V pala či Chigi sta Italijanki zunanji minister grof Ciano in nemški poslanik v Rimu von Mackcnsen podpisala italijan-sko-nemški spo,razum o kulturnem sodelovanju, ki obsega 30 točk. Med drugimi določbami se obojestransko priznavajo vseučiliški čini, ki jih italijanski dijaki dobivajo na nemških univerzah in obratno. Pobudo za ta sporazum sta dala Mussalini in Ribbentrop. Ogromne stavke v severni Franciji Lille, 23. novembra. AA. Havas: Danes o.b 15 je prelektura sporočila, da je v pokrajini Vale-incien zasedenih okoli 40 tovarn. Število delavcev, ki stavkajo, znaša skupno 26.000. Orožništvo in mobilna garda sta začeli sistematično izpraznje-vati tavarne, kar pmteka mirno in zadosti hitro. Lahko se računa, da bodo te tovarne že danes izpraznjene. Oblasti tudi izpraznjujejo kovinarske tovarne pri Dunquerque. Pariz, 23. novembra, b. Današnji tisk jc zela vznemirjen zaradi groženj delavskih sindikatov, da bodo dali nalog za generalno stavko proti odredbam Daladierove vlade. Osrednji odbor kovinskih delavcev je sklenil pc.zvati vse delavce iz pariške okolice, da v tej stavki sodelujejo. Ako bodo železniški in kovinski delavci pričeli stavkati, jc pričakovati, da se bo ta razširila še na ostale delavske zveze Vse kaže, da gre Francija zopet v dobo ,ievih notranjih prepirov in da socialna giban'a ogromnih razmer niso izključena. Tako so davi vsi delavci kovinskega središča v Valenciennesu proglasili enodnevno stavko v znak protesta proti vladnim ukrepom. Z druge strani potrjujejo, ds so komunisti v glavni zvezi delavcev dosegli svoj cilj in da se proglasi enodnevna eplošna stavka proti Daladierovim odredbam. Posamezni sindikati so že dobili nale,g, da pripravijo delavce na splošno stavko. Na drugi strani pa poročajo, da se na ministra Munziea in Pommareta izvaja hud pritisk, da izstopita iz vlade v znak protesta proti Daladierovim odredbam in Reynaudovemu finančnemu načrtu. Bržkone bo takoj po obisku britanskih ministrov prišlo v francoski vladi do hude krize. Boji v Španiji Belgrad, 23. novembra, m. Kakor smo že poročali, so z JRZ napravile volivni sporazum naslednje politične skupine: Hodžerova jugoslovanska narodna stranka, politična skupina, ki jo vodi minister Voja Djordjevlč, in politična skupina, katera se zbira okrog bivše radikalno-socialne stranke. Vse te skupine imajo na državni kandidatni listi JRZ svoje kandidate. Od 746 poslanskih kandidatov na listi JRZ pripada JRZ 600 kandidatov. Vsi drugi kandidati pripadajo omenjenim političnim skupinam, ki so z JRZ napravile volivni sporazum. Hodžerova jugoslovanska narodna stranka ima na dr. Stojadinovičevi listi 104 kandidate stranka Voje Djordjeviča 37 kandidatov bivša radikalno-socialna stranka 5 „ Hodžera je postavil 5 kandidatov tudi v Sloveniji! v dolnjelendavskem okraju Josip Grčar, v okraju Maribor-levi breg Franjo Irgolič, Konrad Zluder, v dravograjskem okraju Alojzij Rozman, v ptujskem okraju Anton Šimck. Člani vlade kandidirajo v naslednjih okrajih: notranji minister dr. Korošec v Ljubljani in Ljubi jana-okolica; prometni minister Spaho v Sarajevu in tuzlan- skem okraju; minister dr. Krek v krškem okraju; minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič v niškem in aleksina-čkem okraju; finančni minister Letica v koreniškem okraju; pravosodni minister Simonovič v žegligovskem okraju; gradbeni minister Stošovič v prokupljanskem in dobričkem okraju; kmetijski minister Stankovič v starobečejskem in novokaniškem okraju; minister za gozdove in rudnike Bogoljub Ku-jundžič v bosanskem in grahovskem okraju; prosvetni minister Magaraševič v palanškem okraju; poštni minister Cvrkič v ljubuškem okraju; trgovinski minister inž. Kabalin v Zagreb- mesto in osješkem okraju; minister za telesno vzgojo ljudstva Maštroric v Makarski; minister Voja Djordjevič v ramskem in ko- čanskem okraju; minister Džaber Kulovič v žebškem in gra-dačaškem okraju; minister Novakovič v kninskem okraju. * Združena opozicija svoje liste še nI izročila v potrdilo kasači jskernu sodišču. Danes jo še sestavljajo. Verjetno je, da jo bodo izročili jutri. Poleg kandidatov raznih političnih skupin so na dr. Mačkovi listi v Sloveniji tudi štirje kandidati iz peščice belgrajskih staro-radikalov: za dolnje-lendavski okrav Ljudevit Seči, upokojeni učitelj iz Belgrada; za dravograjski okraj France Bar.t z Viča; za šmarski okraj Franc Nejesli iz Prelazka; za škofjeloški okraj Karel Dolenc iz Železnikov. JNS in njen letak Salamanra, 23. nov. dl. Dne 7. sept. so se rdeče čete z nenadnim sunkom čez reko Segre polastile dela ozemlja narodne Španije, presekale vez med Saragoso in Lerido in zasedle tri vasi: Seros, Soses in Aytona. To akcijo so rdeči izvedli s približno 20.000 možmi in veliko množino vojaškega materiala, zlasti bojnih voz. Vendar pa se jim ni posrečilo, da bi prodrli globlje v deželo. Pred nekaj dnevi so Francov čete, in sicer ara-gonske divizije, pričele s protinapadom, v kate-rom je imel sovražnik nad 3000 mož izgube na mrtvih in ujetih. Včeraj jx>noči pa so se rdeče čete nenadoma umaknile čez reko Segre. Vzroka temu nenavadnemu dejanju je iskati v tem, da so rdeče čete zaradi notranje nediscipliniranosti in pa pomanjkanja živeža demoralizirane. Dublin, 23. nov. A A. (DNR) Ministrski predsednik De Valera je včeraj na kongresu svoje stranke izjavil, da smatra irski narod Anglijo kot odgovorno za razdelitev Irske. Irski narod je odločen, da bo to krivico odstranil in jo pobijal pred vsem svetom. Ves svet naj ve, da je tudi to velik problem, ki ga je treba rešiti. Preden se to vprašanje ne reši, so zaman vsi poskusi, da se vzpostavijo dobri odnosi med Anglijo in Irsko. Papežev stalni pooblaščenec v Londonu London, 23. nov. dl. Rektor angleškega kole-legija t Rimu msgr. Milliam Oodfrey je hil imenovan za apostolskega pooblaščenca v Londonu. On nima položaja ntinrija, Tendar je zelo pomembno. do je prav v sedanjih dneh upostavljena ta vez med Vatikanom in angleško vlado, ki ie od konra 18. stoletja ni reč obstojala. (V ostalem je seveda britanska vlada pri Vatikanu zastopana že od leta 1023 dalje s posebnim r^blaščenim ministrom, ki pa nima čina poslanika.) Belgrad, 23. novembra, m. V Beisrad je dopotoval ravnatelj drame g. Pavel Golia. Popoldne je bil sprejet pri notranjem ministru dr. Korošcu. Sedanje volitve se od prejšnjih v mnogočem razlikujejo. V zadnjih 11 letih so te volitve prve, ko lahko nemoteno nastopajo vse skupine in postavljajo svoje liste in programe. Po 11 letih so te volitve prve, ko se upravni organi vanje ne vmešavajo, ampak le pazijo, da se vsaka skupina drži postavnih določil. Kolikor so ta postavna določita morda JNS neprijetna, naj se zanje zahvali sama sebi, ali z drugimi besedami Kramerju, Jevtiču in Živkoviču, ki kajpada nikdar niso mislili, da bodo kdaj jedli grenki kruh opozicij«. Vendar ima danes vsaka skupina možnost povedati svoje misli in vabiti volivce za svoj program, če ga '' ^erSsdtf-inrji.^DjrlSršnje -VotiHr« so docela različne od volitev leta 1935 ali 1931, in se močno razlikujejo od volitev leta 1925. Vse te volitve so vodili ljudje, ki so takrat pripadali JNS ali leta 1925 stranki samostojnih demokratov. Takrat je bilo opoziciji težko vložiti kandidatno listo, ker so policijski organi celo to ovirali, kakor vemo iz življenja pokojnega dr. Trumbiča v Varaždinu. Takrat so današnji opozicionalci, ki so takrat bili na vladi, zlorabljali svojo moč, kršili so postave ter jih teptali, da bi z nasiljem zmagali. Takrat smo bili mi v opoziciji, pa smo zmagali, oblastniki pa so propadli ter jim nobeno nasilje ni pomagalo. Danes pa naše oblasti potrpežljivo puste, da JNS nastopa ter je nihče ne ovira, dokler se seveda drži določil tistih postav, katere so gospodje napravili za nas, ko so bili ie vlada, slovensko ljudstvo pa uboga brezpravna raja. To JNS kajpada ni prav, ker bi se radi sklicevali na to, da silno trpe. Zato ponekod na-lašč na svojih shodih tako govore, da mora oblast nastopiti po določilih postave. Vsak don smo priče, da tudi nekatera njihova glasila o volitvah ne pišejo mnogo, hoteč s tem vzbuditi vtisk, čei da ne smejo. V resnici pa bi lahko mirno pisali in zagovarjali svoje stališče, če se v tem drže mej postave. To pa jim ne diši, ker gospodje mislijo, da so takrat postave delali zgolj s tega vidika, da bodo z njimi lahko zadušili glas slovenskega naroda. Danes pa se je list obrnil. Zato so se začeli posluževati brezimnih letakov in v tem pogledu pri nas na Slovenskem daje takt JNS, ki je od začetka Jugoslavije pa do danes bila pravi vzor, kaka bi režimska stranka nikdar tie smela biti. V rokah imamo tak letak, ki ga jc JNS izdala te dni. Pravimo, da ga je izdala JNS! Če bi ga bila izdala kaka druga skupina, bi se s tem ne pečali, ker bi nam bilo še nekam umljivo, kar pišejo. Kar pa ta letak piše, to je za JNS in njene voditelje prava sramota. Tele stvari zamerijo sedanji vladi: Ni možnosti, da bi volja naroda prišla do veljave, dokler se ne bo narod mogel svobodno in neovirano izreči v tajnem glasovanju. Tako letak JNS. In vendar je JNS uvedla pri nas javne volitve, h katerim je dvakrat z žandarji gonila naše ljudi na volišče javno glasovat za Jeitiča in Živkoviča in Kramerja. Kdor ni hotel iti volit, je bil razglašen za protidržaven element. Tista brošura z imeni ljudi, ki niso hoteli iti volit, ostane tra-je dokument, kako so ti ljudje vklepali slovensko ljudstvo v svoje suženjske verige. Javne volitve so iznajdba JNS. Ko je naš list zoper nje zavzel svoje stališče, je Jutro obširno zagovarjalo javne volitve in jih razglasilo za element kulturnih narodov, kjer značajni ljudje volijo lahko javno. »Jutro« jc tedaj deja'o, da »taine volitve vzgajajo ljudi k ne-možatosti«. To je pisalo isto »Jutro«, ki danes eden izmed njegovih pismoukov na nepodpisanem letaku joče, ker ni tajnih volitev. Ta stranka je pač nezna-čajna In nemoralna v vsakem svojem dejanju. JNSarski letak dalje veli, da je treba »državo reiiti iz močvirja, v katero jo je potisnila sedanja vlada«. To si je drznil zapisati mož iste stranke, ki je od leta 1930 do 1935, ko je v naši državi vsemogočno paševala, do dna izpraznila državne blagajne, ko so državo »pljačkali« kar na debela vsi korupcionisti, kar jih je hodilo po širni domovini. Država je bila brez denarja, ljudje v revščini, kmet v stiskah, delavec brez dela, obrtnik brez zaslužka, uradnik ves zadolžen, invalid berač. V državi jc rastlo sovraštvo, ob mejah pa so stali oborožene sosedje in čakali, kdaj bodo udarili. To je bil uspeh vlade JNSI Danes ps se je po zaslugi te vlade vse spremenilo, blagostanje raste, mir je rešen, ljudje imajo delo tef zaslužek, kmet prodaja svoje pridelke, čeprav sc še vedno poznajo sledovi, ki jih je bil zapustil v gospodarstvu bivši jnsarski režim. In sedaj se pritožuje tisti, ki je na debelo izmozgaval državo in ljudstvo, ker tega ne more veči To je smisel omenjenega letaka JNS! JNS v letaku kliče za svobodo, demokracijo in napredekl Za svobodo kličejo tisti ljudje, ki so po vsej Jugoslaviji znani pod imenom »b a t i n a i i«. Za demokracijo kličejo tisti ljudje, ki so zaprli usta ljudstvu ter hoteli s silo vladati zoper ljudstvo. Vsakogar, ki ni bil z njimi, so vlačili po ječah in konfinacijahl In njihov »napredek* so bila koncentracijska taborišča, v katera., so hoteli »napredovati« vse, kateri so bili tem oblastnikom v napotje pri »pljačkanjil« ljtftfsttot.1''"1"' Da o teh rečeh dr. Kramerjevo glasilo »Jutro« ne upa javno pisati, razumemo. Boji se pač javnega obravnavanja teh reči, ki so ie vsem v spominu. Zato pa naj pomaga brezimeni letak, o katerem bralcc ne ve, kdo ga je pisal. Morda, si mislijo gospodje iz vodstva JNS, bo le kaj zaleglo, če ljudje ne bodo vedeli, da to pišemo mil Jnsarsklm voditeljem namreč tudi njihovi pristali več ne verjamejo. Hrvatsko vprašanje V nedeljo je predsednik dosedanje narodne skupščine v Novem Sadu imel politični sestanek, kjer je med drugim tudi dejal: »Spor s Hrvati je mogoče rešiti z resničnim in bratovskim sporazumom, Če ee enkrat Hrvati in Srbi srečajo na istem potu, ki vodi k sreči in blagostanju. Ko pa bi drug drugega hoteli preslepiti, bi to ne bilo pošteno. JRZ nikogar ne želi preslepiti, ima svojo začrtano pot, zato dela vse odkrilo in brez zahrbtnih misli. Hrvat' naj se zavedajo, da za krivice, ki so se jim godile, niso odgovorni zgolj Srbi, marveč so krivi prav toliko tudi Hrvati. Da voditelji hrvatskega naroda niso praktični politiki, so dokazali tudi tedaj, ko so sklenili sporazum z Združeno opozicijo, ki pa jim ne more nič dati, ker ne uživa zaupanja srbskega dela našega ljudstva. Če so že toliko časa čakali, bi bili lahko še do 11. decembra počakali, ko se bo jasno videlo, kdo uživa zaupanje ljudstva.« V resnici je nekaj tragičnega s tem »hrvatskim« sporazumom. Prav v odločilnih trenutkih puste Hrvati vedno priti vmes ljudi, ki žive svoje grešno politično življenje zgolj od ncsporaiuma med Hrvati, Srbi in Slovenci. In tisti ljudje, mislimo našo JNS, so se tudi v tem trenutku pri-teknili k stvari. Pa bo 11. december pokazal, kako ljudstvo sodi. Potem bo odprta pot. Samo pamet mora zmagati. Osebne novice Belgrad, 23. novembra, m. S kraljevim ukazom sta postavljena pri oddelku za upravo nad državnimi rudniškimi podjetji v ministrstvu za gozdove in rudnike za inšpektorja v 4. skup., 1. stopnje inž. Ivan Kralj, doslej inšpektor iste skupine pri oddelku za vrhovni rudniški nadzor v ministrstvu za gozdove in rudnike; pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za računskega svetnika 5. skup. inž. Koloman Bertalan, računski ravnatelj iste skupine na državnem rudniku v Ugljeviku. Za višjega veterinarskega svetnika pristava 4. skup., 2. stopnje so napredovali naslednji veterinarski svetniki 5. skup.: dr. Josip Šerbec na obmejni veterinarski postaji v Murski Soboti, Franjo Samec na obmejni veterinarski postaji v Gornji Radgoni, Filip Pahor na obmejni veterinarski postaji na Jescnicah, Franjo Primic na obmejni veterinarski postaji na Rakeku. V 6. skup. sla napredovali za zdravstvene višje pristave v zavodu za zaščito mater in otrok pri Higienskem zavodu v Ljubljani dr. Anča Tavčar-Kon-valinka in dr. Milica Valcntinčič-Petrovič. Uvažanje dinarski tisočakov in stotakov v Jugoslavijo prepovedano Belgrad. 23. nov. AA. Finančni minister je izdal sledeči odlok: V zvezi r čl. 9 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se prepoveduje uvažanje v našo državo dinarskih nov-čanic za 1000 in 500 din, tako v pošiljkah kakor v potniškem in obmejnem prometu. Vsak prekršek proti temu odloku se bo kaznoval po zakonu o kazenskih sankcijah. -- • Banovinska cesta Podvin—Lesce se že gradi Najbolj moderna cesta v Sloveniji Velikanska zemeljska dela. — 240 delavcev dela noč in dan. Cesta bo dograjena do poletja 1939 dolgi progi 6 železobetonskih mostov. V smeri od Letošnja jesen je začela tudi banovina po smotrnem načrtu modernizirati najvažnejše banovin-ske ceste. Kot prva je prišla na vrsto banovinska cesta, ki vodi v Bohinj od odcepa gorenjske državne ceste pri Podvinu. Medtem ko je banovina lani in letois zgradila na cesti v Soteski več novih železobetonskih mostov in omogočila tudi delno preložitev ceste, se je na jesen začela tudi preložitev 6 in pol kilometra dolge ceste od Podvin-skega gradu nad Brezjami do leškega klanca, ki je že asfaltiran. Tako temeljite preložitve, kakor je ta, še nismo pri dosedanjih modernizacijah cest doživeli in zato je razumljivo, da bo zgraditev te moderne in nove ceste veljajo okrog 10 milijonov dinarjev. Za izvršitev te modernizacije je banovina najela pri Poštni hranilnici posojilo v znesku 11,100.000 din. S Vodia bs<*ra ie odnpt ^ia v®!*'"* 'rtm>,n 'n ---- prst se vsipa v voziček. Spredaj je dobro videti tri močne jekiene zobe, s Katerimi se lopata gnze v zemljo, V ozadju je deloma videti ohišje bagra, ki stoji za žerjavom, ki drži lopato. Draga gradbena dela V avgustu je gradbeno podjetje J. Slavec & Co., d, z. z o. z. iz Kranja izlicitiralo gradbena dela za 7 milijonov .dinarjev.. Pri tej licitaciji pa je bila_ izločena dobava kock, gramoza in eruptivnega kamenja za površinsko obdelavo cestišča. Te nabave bo oskrbela banska uprava v lastni režiji, zaradi česar bo odprla tudi poseben kamnolom v Kamni gorici. Kocke in drugo gradivo bo prav tako nabavila banska uprava sama in so vse te nabavke preračunane na 2,830.000 din, tako da bo v celoti modernizirana cesta zahtevala okrog 9,800.000 din. Odlično speljana cesta Nova preložena banovinska cesta gre v popolnoma drugi smeri kakor stara cesta, ki je šla doslej po hudih ovinkih skozi Rado,vljico in Lesce. Vse, kar ima skupnega s staro cesto, je nekaj križanj. V dobri in nazorni skici prinašamo potek nove ceste, ki je označena z debelo črno črto. No,va cesta se začenja tam, kjer zavije državna cesta, ki vodi iz Ljubljane proti Jesenicam, v smeri proti severu v vas Otok. Modernizirana banovinska cesta bo posegla kakih 100 metrov tudi na državno cesto in bo šla v skoraj ravni črti čez Podvinski hrib, čez katerega se vije stara banovinska cesta v neprestanih ovinkih in nerodnih klancih. Na tem delu so na skici dobro označeni velikanski izkopi in nasipi, pa katerih bo šla nova cesta najprej s 6%nim vzponom, nato pa s 6%nim padcem. Kakega pol kilo/metra pred Radovljico pa zavije nova cesta, ki je šla doslej v smeri od vzhoda na zahod, proti severozahodu in gre v ravni črti nad 3 kilometre daleč čez ravna polja do Lesc. Na severnem robu Lesc začne nato v preglednih o.vinkih zavijati proti zahodu ter gre čez železniško progo kakih 500 metrov severno od postaje v Lescah. Odtod zavija proti leškemu klancu, na katerega se priključi v njegovi spodnji polovici. Pet nadvozov in en most Posebnost nove ceste je v tem, da so odpravljena na njej vsa križanja z drugimi banovinskimi in občinskimi cestami. Čez te ceste bo šla nova cesta z nadvozi. Zaradi tega bo imela na 6 km Ljubljane proti Lescam bo šla najprej z nadvozom čez občinsko cesto, ki vodi v Mošnje. Ta cesta se odcepi od stare banovinske ceste v bližini potoka Zgoše, čez katerega gre nova cesta tudi po železo-betonskem mostu. Naslednji nadvoz dobi nova cesta nad cesto, ki vodi iz Radovljice proti Novi vasi in Zapužam. Ta cesta bo poglobljena in ne bo imela nobenega stika z modernizirano cesto, pač pa bo zgrajeno ob izstopu iz Radovljice posebno dovozno koleno, ki je tudi zaznamovano na skici in preko katerega bo mogoč prehod z ene ceste na drugo. Kakih 500 metrov naprej od tega nadvoza bo zgrajen od nove ceste kakih 250 m dolg odcep, ki bo omogočil zvezo raznih poljskih potov z novo cesto, Pri Lescah bo šla modernizirana banovinska cesta z nadvozom čez cesto Lesce-Hlebce in cesto Lesce-Hraše. Obe cesti bosta v ta namen poglobljeni. Lesce same pa bodo zvezane z novo cesto z na novo zgrajenim kolenom, ki se bo v primerni razdalji odcepilo od ceste Lesce-Hlebce. Ta nova cesta je zaznamovana na skici in gre prav čez črko S v napisu: Lesce. Ko,nčno gre nova cesta še čez mogočen železniški nadvoz, ki jc že zgrajen za bodočo dvotirno gorenjsko železnico. Kolesarska steza Ne glede na ta nad vse sodobni zasnutek ceste bo imela nova banovinska cesta še posebno novost, ki je v Sloveniji nujno potrebna, namreč kolesarsko stezo, ki bo vodila od Podvina do Lesc. Ta kolesarska steza bo šla vzporedno ob cesti in bo široka 2 metra. Cesta sama bo široka 9 metrov in bo imela v sredi 6 metrov široko betonirano ali asfalt-makadamsko cestišče. Banketi ob beto-nirani cesti bodo široki poldrug meter. Posebno ugodno je še dejstvo, da gre nova ccsta v neposredni bližini severno od Radovljice in Lesc, s čimer sta oba kraja pridobila razsežna stavbišča za svoj bodoči razvoj proti severu in modernizirani cesti. To se pozna že sedaj, 6aj so zemljišča v bližini nove ceste v zadnjem času občutno poskočila v ceni. Taborišča in kuhinje za delavce 27. avgusta t. 1. je gradbeno podjetje J. Slavec začelo z graditvijo nove ceste in je glede na ugodno jesensko vreme že doslej opravilo precejšno delo. V delu je hkrati vsa cesta, ki je razdeljena na dva odseka, prvi odsek je takozvani pod-vinki, drugi pa leški. Ker je treba modernizacijo te ceste zaključiti prihodnje poletje, je podjetje izpeljalo posebno organizacijo dela, pri čemer ni pozabilo delavstva in njegovih potreb. Tako je zgradilo za vsak gradbeni odsek posebno delavsko taborišče. Tako taborišče odgovarja vsem higienskim zahtevam in služi delavstvu zlasti z delavsko kuhinjo. Kuhinji v obeh taboriščih sta prostorni in opremljeni z izdanimi štedilniki. V vsaki kuhinji so zaposleni trije kuharji, ki pripravljajo ceneno in dc,bro hrsuio za delavstvo. Juho kuhajo v kotlih, i* 9 prikuhe pa v loncih. V obeh kuhinjah se hrani se- Ali S6 llSTOVa IDOtl f daj okrog 160 delavcev. Oprema taborišč je prav AH da človeku 32 zob, če mu jih je tudi manj delovanje našega dobra, saj je v vsako taborišče napeljan vodovod (|0volj ? Gotovo ne I Dobro ______________ in električna razsvetljava, ki jc napeljana tudi na žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše najvažnejših gradbenih mestih, na katerih se dela ^pioSno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam noč in dan. potrobni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim . .. potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Moderen bager koplje Chlorodontom, zanosljivo zobno pasto, obrani r, ... , ,. , , ., . . j.___. zobe zdrave do pozne starosti. Dober slovos pa gre , , PravJ"radl le*-a Pa 'e.kllub kratki gradbeni Ohlorodontu zara^ viaoke kvalitete. Domači proizvod, dobi pod|et|u uspelo, da )e žc opravilo precei gradbenih del. Cesta je od svojega začetka do leškega klanca žc v delu. lz strahu pred mrazom so najpre/ pohiteli z graditvijo vseh železobetonskih nadvozov, mojsta in propustov. Zato so že sedaj skoraj v celoti dograjeni vsi nadvozi in druga že-lezobetonska dela. Samo za mostove so porabili okrog 2000 m3 betona, za železne armature pa jc šlo 22.000 kg železa. Ugodno vreme je tudi omogočilo uspešno izvedbo velikanskih zemeljskih del. Na tej cesti bodo morali namreč odkopati skoraj 110.000 m3 prsti, gramoza in kamenja. V ta namen je podjetje nabavilo tudi dragocene stroje, med katerimi je prav gotovo najbolj zanimiv 26 tonski bager, katerega lopata zajema z enim samim mahom tri četrt m-1 raščenega terena. Bager je najmodernejši izdelek priznane nemške tovarne in stoji na podstavku, ki je opremljen z verižnim pogonom, kakor traktorji ali tanki. Na tem podstavku se vrti okrog navpične osi ohišje bagra z žerjavom, ki zasaja lopato. V ohišju je montiran trici-lindrski Diesel motor za 75 konjskih sil. Bager more v eni uri nakopati do 30 m-1 zemlje in prsti in se zaradi tega njegovo prodiranje vidno pozna. Da gre delo gladko izpod rok, bager vedno, kadar zajame, takoj izprazni svojo lopato v že pripravljeni voziček, ki pelje nakopani grušč na mesto, kjer ga potrebujejo za nasip. Številne strojne naprave Seveda more bager uspešno kopati le v svetu, ki sestoji iz gramoza ali ilovice. Ponekod pa bo šla cesta čez konglomcratne gmote, katere razbijajo s pnevmatičnimi kladivi, ki jih žene stisnjeni zrak. Ker je vsa cesta v delu, jc doslej po.djetje že položilo okrog 4 km industrijskih tirov, na katerih razvažajo nakopani grušč s 75 prekucevalci. Ker bo ccsta šla ponekod tudi po visokem nasipu^ tlačijo nasipe, ki jih sedaj nasipaio, s 500 kg težkimi pnevmatičnimi žabami. Kljub temu, da jc podjetje začelo odkopavati zemljišče z bagrom šele v oktobru, so vendar že odkopali od začetka del okrog 40.000 m3. Lep rekord Prav verjetno je, da bo letošnjo zimo mogoče opraviti vsa razsežna zemeljska dela in zgraditi nasipe, ki bodo še prezimili. Zato bodo prihodnjo pomlad lahko začeli že z betoniranjem ceste, za kar bodo uporabili najnovejše stroje. Tako bo za betoniranje ceste služil stroj, ki bo šest metrov široko betonsko ploščo izdeloval v enem pasu. Uporabljali bodo tudi še številne druge pomožne stroje, kakor transportni trak, stroje za napravo asfalt-makadamskega cestišča itd. Tako bo imela nova banovinska cesta trojen rekord: bo najmodernejše speljana in zgrajena s tehničnimi napravami, kSkršnih doslej pri nas pri graditvi cest še nismo uporabljali, hkrati pa bo zgrajena prej kakor v enem letu. 20 let slovenskega Polkovna slava mariborskega 45. pešpolka Maribor, 23. novembra. Pred dvajsetimi leti na današnji dan se je Maribor prebudil kot slovesko mesto. V noči 60 razorožile čete generala Maistra nemško »zeleno« gardo in s tem je bila usoda obdravskega mesta za vse veke zapečatena. Maribor je postal severni mejnik nove velike jugoslovanske države. Veliko delo je izvršil pred 20 leti takratni mariborski pešpolk. Spomin na to delo proslavlja vsako leto naslednik mariborskega pešpolka, sedanji 45. polk, ki ima na 23. novembra vsako leto svojo krstno slavo. Ta proslava je vsako leto zelo slovesna, posebno pomembna pa je bila danes, ob 20. obletnici velikih dogodkov. Na slavnostno okrašenem dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Mclju, kjer ima polk svoj sedež, so se zbrali danes ob 10.30 predstavniki mariborske javnosti in odlični gostje polka. Med njimi so bili zasto.pnik lavantinskega vladike in stolnega kapitlja stolni dekan dr. Cukala, mestni poveljnik general Stanojlovič, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, mestni župan dr. Juvan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, obmejni komisar Krajnovič ter predstavniki vseh mariborskih pomembnejših državnih in samoupravnih ustanov, društev in korporacij. Pred slavnostno tribuno je bil postrojen ves polk z graničarsko četo. Goste jc pozdravljal domačin polkovnik Marko Božovič. Sledili so cerkveni obredi, ki so jih opravili vojaški kurat Zavaldal, pravoslavni prota Ivoševič in muslimanski duhovnik Halil Imanovič iz Ljubljane. Po zaključku cerkvenih opravil je zaigrala godba državno himno. Nato je imel poveljnik polka polkovnik Božovič ognjevit nagovor na vojake. Uvodoma se je spomnil mrtvih junakov, predvsem pa našega vladarja zedinitelja Aleksandra I., ka- Slucuija cegk.: OocIVIKL teremu je vojaštvo z gosti zaklicalo »slava«. Nato je nazdravil najvišjemu poveljniku, mlademu kralju Petru II., ter so njegov pozdrav spremljali navdušeni »živio« klici. Potem je v daljših izvajanjih očrtal zgodovino bojev za osvoboditev Maribora ter je stavljal vojakom tedanje junaške borce in njihove voditelje kot svetel zgled, ki naj jih spremlja vse življenje v pripravljenosti žrtvovati se za do.movino. Po tem lepem nagovoru poveljnika polka je sledil defile vsega polka in obmejne čete. S strumnim korakom so med maršem vojaške godbe korakale posamezne edinice pred slavnostno tribuno ter pozdravile goste današnje slave. V obednici vojašnice je bil nato prigrizek. Prvo zdravico je nazdravil poveljnik polka polkovnik Božovič Nj. Vel. kralju Petru II. in vladarski hiši, drugo pa gostom. Zupan mariborskega mesta dr. Juvan je v svoji napitnici naglašal pomembna dejanja osvoboditeljev Maribora pred 20 leti, spominjal se je umrlih takratnih voditeljev dr. Vcrstovška, dr. Jerovška, dr. Rosine in generala Maistra ter nazdravil prvemu poveljniku mariborskega pešpolka polkovniku Škrabarju, katerega so navzoči navdušeno pozdravili. Slavil je zasluge vseh Maistrovih borcev ter jih je presene- til z veselo novico, da jim je tudi mariborska mestna občina hvaležna ter je v znak zahvale sedaj podarila najbolj potrebnim Maistrovim borcem dan 15.000 din, v bodoče pa jim bo vsako leto v znak svoje hvaležnosti naklonila v svojem proračunu primerno podporo. Stolni dekan dr. Cukala je v svoji napitnici slavil našo vojsko kot zvesto čuvarico naših meja, kateri sc moramo v prvi vrsti zahvaliti, da lahko danes mirnega srca in brez bojazni proslavljamo 20 letnico svobodnega Maribora, v zavesti, da bo Maribor s svojim zaledjem ostal vedno v okviru jugoslovanske države. Za njim je govoril pravoslavni prota Ivoševič, nato pa predsednik Maistrovih borcev dr. Dolar. Brzojavno je čestital mariborskemu pešpolku k slavi knez namestik Pavle, vojni minister in drugi. Popoldne je bila v vojašnici Kralja Aleksandra v Melju vojaška veselica, katere se je udeležilo veliko meščanov. Zvečer jc priredil polk svojim gostom v veliki dvorani hotela Orel slavnostni večer, ki je potekal v najlepšem razpoloženju. Maribor je danes pokazal, kako je tesno povezan z naša hrabro vojsko in še posebej s svojim 45. pešpolkom. f Franc Gombač V Trstu, kamor jc šel iskat zdravja, je umrl upokojeni višji kletarski nadzornik g. Franc Gombač. Rodil se je v ugledni slovenski tržaški družini. Študije je dovršil v Klosterncuburgu, obiskoval predavanja na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in prakticiral pri nekaterih vzornih gospodarskih podjetjih. Leta 1893 je vstopil v službo kranjsekga deželnega odbora kot potovalni učitelj za vinarstvo. Pozneje je bil imenovan za državnega vinarskega in pozneje za kletarskega nadzornika za Kranjska, končno pa za dravsko banovino. Pokojni si je pridobil velike zasluge za obnovo vinogradov na Dolenjskem in v Beli Kra|ini. Na stotine predavani je imel v teh krajih. Organiziral je razne kletarske in sadjarske razstave ali pa vsaj sodeloval pri njih. Napisal je tudi knjige: »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov«, »Novo vinogradništvo in umno kletarstvo«. V raznih časopisih pa je napisal na stotine strokovnih člankov o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu. Slovenski sadjarji in vinogradniki ga bodo ohranili v trajnem spominu. "T Pogled na leseni oder za strop pritličja Batove palače v Ljubljani. V ozadju je videti skoraj na polovico odsekano staro hišo Jadranske banke, ki stoji še ob Šelenburgovi ulici in katero bodo po zgraditvi palače podrli. V ospredju stoji transportni trak, ki je vozil betonsko mešanico iz pritličja v prvo nadstropje. Volivno gibanje naših železničarjev V Ljubljani: V petek zvečer je bil v nabito polni dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani lep sestanek članov poverjeništva za ljubljanske železničarje JRZ, na katerem sta poročala kandidata gg. P. Masič in dr. G o 1 i a. G. Masič je orisal stanovskim tovarišem notranji položaj v naši državi s posebnim ozirom na Slovenijo in železničarje. Svoja izvajanja je zaključil s pozivom na agitacijo od moža do moža, da bo tudi bela Ljubljana pokazala s sijajno zmago, da je strnjena za svojim voditeljem, kar je izzvalo viharno vklikanjc dr. Korošcu. Drugi kandidat g. dr. Goha se je pa dotaknil nekaterih perečih vprašani glede delavcev in nameščencev. Povedal je marsikaj zanimivega iz svojega dosedanjega sodelovanja na tem polju glede izboljšanja gmotnega položaja, preskrbe za starosti itd., tako da so zborovalci takoj imeli jasno sliko, kako vsestransko bo lahko zastopal svoje volivce pri reševanju njihovih življenjskih potreb. Izvajanja g. dr. Golie so železničarji ponovno prekinili z živahnim odobravanjem. Na koncu zborovanja se je pa oglasil k besedi še preprost delavec in kratko pokazal na beden položaj delavca, posebno še, ako ga pošljejo zaradi pomanjkanja kredita na brezplačen dopust. Ker se ie pa v enem takem primeru že sam prepričal, kje je za te reveže pravo razumevanje in ludi uspešno posredovanje, zalo poziva vse navzoče, da vsi glasujejo za Stojadnovič-Koroščevo listo! Poverjeništvo Ribnica. V nedeljo, dne 20. t. m., je bil v gostilni g. O n i č a dobro obiskan sestanek kluba železničarjev JRZ. Predsednik kluba g. Masič Pavle je predočil članom delo in prizadevanja kluba za dobrobit vseh železniških uslužbencev ter pomen volitev in dosedanje smotrno delo vlade. Preprosta in lahko umljiva izvajanja so člani pazljivo poslušali ter govornika nagradili s ploskanjem in mu zagotovili, da bodo 11. decembra z zaupanjem oddali glas za listo in kandidata JRZ. Poverjeništvo Grosuplje. V nedeljo ob 15 je bil sestanek kluba železničarjev JRZ. Sestanka se je udeležilo osebje od postaje Ljubljana dol. kolodvor do Stične. Na sestanku je predsednik kluba JRZ g. M a -s i č Pavle obdelal vsa železničarska strokovna vprašanja. Za njim je govori! namestnik kandidata za okraj Ljubljana-okolica g. S m e r s u , ki je obrazložil, zakaj moramo železničarji in slovenski volivci voliti dne 11. decembra listo JRZ in izvojevati voditelju slovenskega naroda kar najčastnejšo zmago. Ko je še pojasnil, da je kandidat mesta Ljubiiane g. Masič Pavle izbran iz vrst železničarjev, so poslušalci potrdili, da bodo oddali glasove za listo JRZ in njene kandidate. Poverjeništvo Zalog. V soboto 19. t. m. je bil v gostilni Gradišar v Zalogu sestanek članov poverje-ništva kluba JRZ, katerega so se udeležili od upravnega odbora iz Ljubljane tov. predsednik Masič Pavle in ta|nik kluba tov. Cimperman Viktor ter kandidat za Ljubljano-okolico g. Stare Miloš Velika gostilniška soba je bila nabito polna železničarjev, ki so pazljivo poslušali izvajanja lov. Masiča, ki je podrobno obrazložil sedanje nezdrave razmere pri železnici, kjer je zlasti osebje zaradi močnega prometa preveč zaposleno. Nadalje je poročal še o drugih aktualnih zadevali, predvsem o novem delavskem pravilniku, ki ie v delu, o noveli zakona o državnem prometnem osebju, službeni obleki itd. Politično poročilo je podal kandidat g. Stare Miloš. Sestanek, ki je trajal skoraj polne 3 ure, je zaključil predsednik tov. Vizintin, ki je izjavil, da bodo železničarji dne 11. decembra volili vsi listo dr. Stojadinoviča. Poverjeništvo Čakovec. V nedeljo 20. novembra je bil v Čakovcu v hotelu Vaida sestanek Kluba železničarjev JRZ. Prisotna sta bila tudi 2 delegata poverjeništva iz Varaždina. Razpoloženja članstva je bilo odlično ter so vsi prisotni odobravali delo in politiko sedanje vlade, posebno pa še našega vodje dr. Korošca, o čemer sta poročala predsednik poverjeništva Čakovec tov, Seibitz in delegat upravnega odbora iz Ljubljane tov. Golobič. Sklep ie bil. da tfremo 11. decembra vsi kot en mož oddat svoje glasove za listo dr. Stojadinoviča. ČASNIKARSKI KONCERT Bliža se 1. december, dan našega zedinjenja v novo državo, pa tudi dan tradicionalnega časnikarskega koncerta ki otvarja našo zimsko koncertno in plesno sezono. - Iz programa koncerta, kakor smo ga objavili vžeraj, je videti, da je žasnikarski koncert vsakega 1. decembra ostal zvest svoji lepi tradiciji, ter da bo tudi letos nudil najlepši užitek, pa tudi po koncertu prisrčno zabavo. Prosimo vse dosedanje obiskovalce naših koncertov, da nam ostanejo zvesti, vse občinstvo pa vabimo, naj si rezervira prvi december za obisk tega tako priljubljenega časnikarskega koncerta Koledar Četrtek, 24. novembra: Janez od Križa, spozna- valec; Hrizogon, mučenec. Petek, 25. novembra: Katarina, devica mučenica; Mozes, mučenec. Osebne novice = Poroka. V župni cerkvi Svete Družine v Mostah (Ljubljana) sta včeraj stopila v zakon gdč. Vida Logarjeva iz znane Logarjeve rodbine v Kranju, in g! Alojzij 11 i j a , urednik »Slovenca«. Poročil ju je domači župnik g. Miha Jenko, ki je ženinov rojak iz cerkljanske fare in tudi star prijatelj Logarjeve družine. Za priče sta bila nevestin brat gosp. dr. Jože Logar, podkonzul v Diisseldorfu v Nemčiji, in nevestin svak g. dr. Joža B o h i n e c , banovinski zdravnik v Cerkljah pri Kranju. Iskreno čestitamo! = Iz poštne službe. Premeščeni so bili: Pfef-ferer Hilda iz Maribora v Ljubljano 2, Gorjanec Marija iz Metlike v Novo mesto, Pignar Marija iz Gor. Radgone v Maribor 1, Mozetič Marija iz Ptuja v Ljubljano 4, Škoflek Marija iz Rajhenburga v Celje, Bergant Franc iz Novega mesta v Metliko, Toplič Berla iz Maribora v Gor. Radgono, Ribič Ana iz Sevnice v Radeče pri Zidanem uioslu, Pahor Artur iz Maribora na Pragersko, Bertoncelj Jože iz Ljubljane 1 v Radovljico, Dornik Feliks iz Ljubljane 2 v Maribor, Kos Feliks iz Domžal v Ljubljano 1, Marušič Miroslav iz Ljubljane 1 v Brežice, Cergal Ivan iz Celja v Črno pri Preval,jah, Šancla Flori jan iz Črne pri Prevaljah v Celje. — Upokojeni so bili: Šrot Martin, zvaničnik v Celju; PoS Josip, zvaničnik v Št. Ilju v Slov. gor.; Grahič Matija, zvaničnik iz Maribora 2; Veber Milan, zvaničnik v Ljubljani 2. = Iz vojaške službe. Odlikovani so z redom sv. Save 5. razr. inž. stotnik I. razr. Hinko Reš in direktor tovarne »šešir« v Škofji Loki Alojz Kmetij, z zlato kolajno za vestno službovanje pa peh. narednik vodnik I. razr. Josip Kunst. Upokojeni so: konjeniški stotnik I. razr. Dragotin Vesič, geodetski polkovnik Santo Goldoni, višji godbenik II .razr. Alojz Liberšar in nižji godbenik I. razr, Emil šaran. — Foštno ministrstvo je dovolilo, da se pri državnih pogodbenih poštah Blanca, Krka in Sveta Barbara pri Mariboru otvori brzojavna in telefonska služba za javen promet. Z istim rešenjem ministrstva je dovoljeno, da se otvori pri pomožnih poštah Remšnik in Kapele brzojavna in telefonska služba, pri pomožni i>ošli Sv. Ožbalt ob Dravi pa le telefonska služba. — Dva zdravnika za splošno medicino sprejme notranje ministrstvo v aktivno službo orožni-štva v činu sanitetnega poročnika in sicer enega za orožniški polk v Belgradu, drugega pa za orož-niško podčastniško šolo v Sremski Kamenici Kandidati ne smejo biti starejši od 34 let in morajo vložili prošnje pri pristojnem vojnem okrožju tako pravočasno, da bodo v poveljstvu orožništva v Belgradu najkasneje do lo. decembra t. 1. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista-f str. 1751—1754, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef« grenčice. — V Službenem Ilslu kraljevske banske uprave dravske banovine od 23. t. m. je objavljena »Razširitev konvencije med Jugoslavijo in Veliko Britanijo o vzajemni sodni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh na nekatere britanske preko-morske teorije« dalje »konvencija med Jugoslavijo in Vel. Britanijo o vzajemni pomoči pri postopku v civilnih in trgovinskih stvareh: razširitev na Južno Rodezijo«, »Obrazci zapisnikov o poslovanju volivnega odbora za volitev narodnih poslancev« in »Sprememba določil o kajenju v bifejih opernega in dramskega gledališča v Ljubljani«. — Vlom na Golem brdu. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno na Golem brdu v vilo ljubljanskega trgovca Krevla Borisa. Tatovi so odnesli razne predmete v vrednosti 2000 din. — Le do konca tega tedna je čas prijave za Putnikov izlet na Oplenac. Zahtevajte te prospekte in informacije v vseh biljetarnicah Putnika. — Od 3. do 4. decembra izlet v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. Monumentalno filmsko dalo - najgrandljoinajii ftlm. ki |a Ml napravljen v Hollywoodu v zadnjem desetletju! Qary Cooper in lepa Slgrld Ourle nedavno odkrita norveška lepotica, danes najlepša žena Amerike! Danaa premiera I Pustolovščine Marka Pola Volenapetl filmski roman o avanturah mladoKa Korfiiilanca, ki ie potoval po »vetu, prodrl v XIII. stoletju na Kitaisko, osvajal ženska srca in odkrival tajnosti ra/.koiiijeita cnrstva Kublaj-Kana. Nad 10.U10 sodelujočih! KINO UNION Tel. 22-21 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v soboto, dne 20. t. m„ popoldne ogled cestno-gradbenih del na banovinski cesti Podvin—Lesce. Odhod ob 13. uri popoldne z avtobusom iz Tavčarjeve ulice. Cena za osebo od 22.50 do 30 din (po številu udeležbe). Obvezne prijave do petka 25. t. m. do 14 ure na UJIA ali tel. 46-71 (g. ing. Bevc). K ekskurziji se vabijo člani in po njih vpeljani gostje. 1 Premiera filma »Pustolovščine Marka Pola« v kinu Unionu. Občinstvo opozarjamo na današnjo premiero monumentalnega filma »Pustolovščine Marka Pola« v kinu Unionu. Ta film je eno največjih filmskih del ameriške produkcije ter nam v napetih in razkošno insceniranih prizorih pre-dočuje avanturistični roman mladega in hrabrega Korčulanca, ki se je podal po svetu, doživljal pustolovščine in pri tem odkrival skrivnosti Kitajcev v srednjem veku. Kljub nevarnostim potovanja je mladeniška odločnost in njegova lepa zunanjost vsepovsod zmagovala. Vlogo Marka Pola igra v filmu Gary Cooper, ki ga obožujejo vsi tudi pri nas v Ljubljani. V filmu je sodelovalo 10.000 ljudi. Vsepovsod je film doživljal triumfe. Opozarjamo da bo film le kratko dobo na programu, ker ga mora kino Union že kmalu poslati v druga mesta, kjer ga težko pričakujejo. 1 Vožnje snega. Podjetniki in prevozniki, ki imajo na razpolago navadna ali motorna vozila z dvigalnimi napravami za odlaganje tovora, se pozivajo, da predlože takoj nekolkovana pismena sporočila pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu, če žele sodelovati pri prevozu snega. V sporočilih je treba navesti točne podatke o velikosti vozil, o dvigalu in o zahtevku za dnevno osemurno vožnjo. Dane* nepreklicno iitlllkritl Nt »mudite If.l.Jii« .»nl^ neposaona ple • ■ i ■ • . > • ■ i a ■ 4.1) • i i i . • • • . • . ■ ■ lil Curih. Belgrad 10, Pariz 11.53, London 20.60, Newyork 441 75, Bruselj 74.80, Milan 23.28, Amsterdam 240.70, Berlin 177, Stockholm 106.12, Oslo 103.50, Kopenhagen 91.975, Praga 15.125, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.08, Buenos Aires 99.75. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.25—99,25, 4% agrarji 59—60, voj. škoda prom, 467—470, 6% begluške obveznice 89.50—90,50, 6% dalmafnski agrarji 78.75—88.75, 8% Blerovo posojilo 94—%, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hipotekarne banke 98—100, 7% stabilizacijsko posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 7.350—7.400, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50—98.50, 4% agrarji 58,50—60, vojna škoda prom. 463—465, 6% begluške obveznice 89—90, 6% dalmatinski agrarji 87—88 (88), 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 90.50—91, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 99 denar, 7% stabilizaersko posojilo 95—97.50. — Delnice: Narodna banka 7.350 den., Priv. agrarna banka 220—225, Trboveljska 180—185 (185), Narodna šumska 20 blago, Gutmann 45—51, Osješka sladkorna tovarna 75—100, Osješka livarna 160 denar, Isis 26 denar, Jadranska plovba 350 den Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, 4% agrarji 60.75 blago, vojna škoda promptna 465—466.50 (466.50, 465), 6% begluške obveznice 88.75—89 (89.25, 89), 6% dalmatinski agrarji 87.75—88 (88.25, 88), 8% Blerovo posojilo 97.50 blago, 7% Blerovo posojilo 90.50—91 (90.75), 7% posojilo Državne hipotekarne banke 99.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar (7.450). 2itni trg Novi Sad. Vse neizprem, Tend. neizprem, Promet srednji. Kako ste danes krasni... danes se zdlte tako omamljl-vl, krasni, čisto pomlajeni In drugačni... to Je vse učinek pravega mila, namreč terpen-tlnovega mila »Oven«, ki daje prijeten svež vonj. tt*p*ntinotf& »t/So Celje c Dijaška kuhinja v Celju. V torek zvečer je bil v Celjskem domu občni zbor društva Dijaška kuhinja na državni realni gimnaziji v Celju. Občni zbor je vo,dil predsednik g. prof. Josip Kožuh, ki že 32 let z vso ljubeznijo skrbi za kuhinjo in sam nabira darove za naše dijaštvo. Dijaška kuhinja na državni realni gimnaziji v Celju jc življenjske važnosti za naše dijake, zlasti za naše revne dijake, ki se vozijo z vlakom v šolo. Tu dobi dnevno 166 dijakav in dijakinj zastonj ali za par dinarjev dobro kosilo. Blagajniško poročilo jc podal gimnazijski direktor g. Franc Mravlje. Izkazuje le majhne dohodke, ki nikakor ne zadoščajo številnim in zadnje čase naraščujočim potrebam diiaške kuhinje. Pri letošnjem blagajniškem poročilu smo opazili zlasti, da sc letos niso odzvali številni denarni zavodi, ki bi pač najlaže podprli dijaško ustanovo. Banska uprava jc dala 4000 din podpore. Največ so darovali za kuhinjo privatniki in prijatelji našega dijaštva. Precej dohodkov je prinesla kuhinji knjižica, ki jo ie izdal odbor lansko leto ob svoji obletnici. Izvoljen je bil ponovno stari odbor z g. prof. Koižuhom na čelu. c Vincencijevi konferenci je poklonil g. Miloš Levstik, šolski upravitelj v p. iz Celja, 150 din namesto venca na grob svojega prijatelja pokojnega šolskega upravitelja Antona Sivke v Št. Jurju pri Celju. c Invalidi v Celju so zadovoljni. Kakor smo zvedeli, so imeli invalidi v Celju sestanek, na katerem 60 razpravljali o novi uredbi invalidskega zakona. Invalidi- so edini in bodo 11. decembra pokazali hvaležnost onim, ki načelujejo vladi ter imajo tako veliko razumevanje za njihove težnje. c Rudolf Vodopivec. V Čretu pri Celju je umrl 49 letni vrtnar in posestnik Rudolf Vodopivec. Kdo ga ne bi poznal, saj jc toliko let opravljal z vsa ljubeznijo službo grobarja na mestnem pokopališču, saj smo ga lahko videli dopoldne in popoldne, kako je z nekim posebnim spoštovanjem kot vrtnar čistil zapuščene grobave in kako vestno je skrbel za okras na pokopališču. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Nai v miru počiva! c Sijajen uspeh ljubljanske opere v Celju. V torek zvečer je grMovala v Celju ljubljanska opera z »Ero z onega sveta«. 52 oseb je nastopilo na odru in izvedlo opero tako dovršeno, da bode* Celiani in številni prijatelji gledališča, ki so prihiteli ta večer v Celje, .ohranili ta krasni in bogati večfij dolgo v spominu. Ubrani glasovi naših opernih pevk iz Ljubljane, zlasti pa cisti glasovi gg. Križaja, Francla, Janka in V. Heybalove so nudili vsem bogat umetniški užitek. Gledališče je bilo nabito polno. Pevci 60 bili za svoja izvajanja bogato nagrajeni z burnim ploskanjem in priznanjem. c Oproščen požiga. Pred tričlanskim senato.m okrožnega sodišča v Celju jc bil oproščen požiga svoje bajte Franc Gracej iz Lutcrja pri Ponikvi. Bil je namreč obtožen, da jc svojo kačo najprej zavaroval, nato pa zažgal, da bi tako prišel do zavarovalnine. Posebno 6c je državni pravdnik skliceval na pričo, ki je izjavila, da ji je Gracej ponujal 500 din nagrade, če mu zažge hišo. Sodišče se je prepričalo, da je priča neverodostojna in • je Graceja oprostilo. Gimnazijsko poslopje jo docela prenovljeno. Zadnje dni so končali popravila zahodne strani, tako da je sedaj gimnazija vredna svojega imena, kajti v prejšnjem stanju, ki je kar kričalo po popravilu, ni mogla delati dostojne družbo lani prenovljenemu dijaškemu domu. Rečica ob Savinji Ptuj Novi gimnazijski ravnatelj g. prof. Alič Fran je 21. t. m. prevzel posle. G. ravnatelju, ki je v našem Ptuju znana osebnost, želimo pri njegovem delu najlepših uspehov. Dobro vemo, da bo on kot dober vzgojitelj, mož širokih pogledov in človek poln dobrote visoko dvignil ugled gimnazije. Prosvetna predavanja. V petek 25. t. m. bo v društveni dvorani minoritskega samostana nrvo prosvetno predavanje v novem poslovnem letu. Predaval bo g. prof. dr. Stanko Cajnkar o temi: »Pota naše prosvete«. Začetek ob 20. Vstop prost. Kramarski sejem bo v petek 25. t. m., na god ev. Katarine. Zadnja pot Dobrovčeve mame. V torek smo spremili na zadnjo pot obče spoštovano gospo Rakun Frančiško, pd. Do,brovčevo iz trga Rečice. Mnogo je trpela gospa zadnja leta zaradi hude bolezni, vendar je prenašala vso trpljenje z največjo potrpežljivostjo, ker je trdno verovala, da jo bo Vsemogočni bogato poplačal za vse to na onem svetu. Z njo so mnogo izgubili reveži in drugi ljudje, ker je v stiski rada pomagala vsem, če ji je to le bilo mogoče. Kako je bila rajna priljubljena. je pričal pogreb, katerega se je vkljub zel« slabemu vremenu udeležila ogromna množica od blizu in daleč, Dobrovčeva mama, počivaj v Bogul Rateče pri škofji Loki V noči od ponedeljka na torek je tu divjal silovit vihar z obilnim dežjem. Močan jug je razkril mnogo streli in napravil znatno škodo. Posestniku Bertonclju Karlu iz Gorenje vasi so neznani uzmoviči odnesli vseh 14 kokoši. Pri prejšnjih kurjih tatvinah so prizanesli vsaj enemu paru — putki in petelinčku. V okolici pa so se tatovi spravili nad konjske repe in je marsikateri konj kar čez noč postal iz kmečkega kljuseta gosposki jezdni koni s orislri-ženim repom. Kranj Skupno združenje obrtnikov obvešča, da se začne v Kranju dne 2. januarja 1939 slikarski in pleskarski tečaj. Prijave sprejema v decembru Skupno združenje obrtnikov. Obenem se obveščajo obrtniki iz Kranja in okolice, da pisarna Združenja zaradi popravila lokala nekaj dni ne posluje. V nujnih primerih se je obrniti na predsednika združenja g. Polaka. V vrelo vodo je stopil. V ponedeljek popoldne je barval skupno s svojim tovarišem Ambrožič Anton, doma iz Ljubnega, v tekstilni šoli v Kranju blago. Ko je hotel pogledati v kotel, je po nesreči stopil vanj, ker pa jc bila v kotlu vrela voda, se je poparil skoraj do kolena. Zaradi hudih opeklin so fanta po odredbi zdravnika g. Petriča, prepeljali z reševalnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Da zadovolji Prosvetno društvo v Kranju ljudi, ki si žele videti na odru v veliki večini le komedije, se je odločilo za izredno zabavno Molierovo veseloigro »Namišljeni bolnik«. Predstave bodo v soboto, dne 26. novembra ob pol 9 zvečer in v nedeljo, dne 27. novembra ob 4 popoldne, Iz Julijske krajine Zopet smrt v duhovniških vrstah. V torek 22. novembra je umrl Alfonz Blažko, župnik v Kozani v Brdih. Doma je bil iz Lokavca pri Ajdovščini, kjer se jo rodil 1. 1869. V niašnika je bil posvečen L 1893. V Kozani je pastiroval že pred vojno. Med vojno je marsikaj doživel. Brda so se iiiu sploh priljubila. Nekaj časa je bil tudi v Mir-niku. Pogreb bo v četrtek dopoldne. Pokoj njegovi duši! — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474/35. KULTURNI OBZORNIK Jubilejna slovenska številka »Grafične revije« Leto XII., oktober 1938, štev. 3. »Grafička revija«, ki sicer izhaja v Zagrebu, je oktobrsko številko letošnjega leta posvetila samo slovenskim grafičarjem, da so ob 70-letnici svoje organizacije mogli izdati izključno slovensko slavnostno številko, lil ta številka je našim grafičnim podjetjem v čast ter morda bolj kot kaj drugega priča, na kakšni visoki stopnji so. Ta številka spada med najlepša slovenska periodična dzdanja, tako po zunanjosti kakor tudi po notranji grafični opremi, po tipih tiska in po prilogah, ki so jih reviji za to priliko darovale naše tiskarne. Tn reči moramo, da so tiskarne pokazale svoje najboljše, naši grafičarji pa po svojih najboljših močeh izpovedali vse, kar zanima in v čemer se udejetvujejo slovenski grafični delavci, ki niso samo rokodelci, temveč tudi pomagajo soustvarjati v veliki meri našo lepo knjigo. Iz bogate vsebine tega grafičnega »jubilejnega zbornika« naj navedem pomembnejše članke Številka je posvečena mrtvim tovarišem s pesmijo Ivana Kleča: Tovarišem v spomin, ki jo je s svojimi črkami napisal grafičar Stanko Gladnik. Dragotin Kosem pa je napisal posvetilo k 70-letnemu jubileju. Strokovne članke, ki pa imajo tudi širši splošno kulturni pomen, pa otvarja Dragotin Kosem s sestavkom: »Kako smo začeli e prosvetnim delom«. Mihalek Otmar piše o »dvajsetletnici slovenskega tiskarstva v lastni državic, iz katerega se vidi ves nrrromni napredek slovenske tiskarske industrije ter razvoj panog, ki jih pred vojno nismo niti imeli ter smo bili v njih odvisni od nemškega Irga. Pisatelj Ivan Matičič je prispeval značilen članek o »Razvoju lepe tiskovine v sedemdesetih letih«, kjer razpravlja o različnih slogih v tiskarski industriji od secesije do današnjih dni. V tem Članku je kos splošne kulturne zgodovine. Stanko Kovač piše o vplivu tiska na slovensko kulturo tokom vse slovenske kulturne zgodovine od Trubarja in Mandelca do današnjih dni. France Pintar razlaga princip in smisel zlategn reza kot zakona vesoljne harmonije. Pavel Vokač razpravlja o vstranjevanju stavka, ki spada že popolnoma v strokovno delo in opozarja na lepotni čut vstra-njevanja. Bruno čeč knže na več zgledih, kakšen je stavek sodobne tiskovine. Franco Gnbrijelčie piše o slovenski litografiji, Riko Beranek o po-cetkih fotolitografije in njenem razvoju, katerima dostavlja nekaj opomb o fotolitografiji, znani grafičar Jože Trpin. Oto Pere prinaša nekaj malenkosti o tisku na pločevino, Ivan Kovačič pa govori o grafično-folotehničnih postopkih. M. Daelis prikazuje sodobna vprašanja o tiskarski pripravi. Pavel Vokač opisuje in razlaga stavni stroj Typo-graph, Vilibald Vlahovič pa razpravlja o organizaciji dela kot važnem gospodarskem vprašanju. Znani grafičar Stanko Gladnik piše o črki kot podobi besede ter navaja tudi zglede iz svetovnega slovstva, Dragotin Kosem pa ocenjuje Glad-nikovo grafično deio. Slavko Dvoršek piše o tisku kot svetovni velesili, Albert Kolnian pa o napravah za avtomatično delovanje zbiralnika pri starih strojih. O korektorskem delu, ki spada tudi v lo panogo, piše Ivan Fr. Lnmpert, o rokopisu Peter Kusterle, o vajenoih pn Konrad Tavčar. O orna-mentalnem slogu polemizira z Matitičem Alojzij Sitar. Tone Fajfar daje pregled delavskega tiska v Sloveniji, s Čimer spopolnjuje slovensko časopisno bibliografijo. France Savinšek govori o razlikovanju črk cicero, garmond, borgis itd. Vtise iz Leipziga, središča nemške tiskarske industrije, je zaheležil Jožko Jurač, pa tudi Jože Trpin pod naslovom »Sem in t ja po grafični Nemčiji r. S člankom o prilogah in naslovni strani, ki je delo Jožeta Trpina, jo zaključena ta jubilejna številka »Grafične revije«. Toda nikakor s tem nismo se izčrpali vsebino vsega zbornika, ki ima svoj poseben poudarek tudi na — grafičnih prilogah, ki so jih vse slovenske tiskarne poklonile društvu za njegov jubilej. Posebno se odlikujejo tribarvni tiski' Jugoslovanske tiskarne, pa tudi Mohorjeve družbo in Delniške tiskarne ne zaostajajo mnogo za našo tehnično najbolj opremljeno tiskarno. Človek je vesel, da tudi tako priloge izdeluje naša slovenska industrija, dočim smo v vseh teli panogah bili odvisni dolgo časa le od tujine. Slovenska grafična industrija stoji povsod na svojih lastnih nogah, kar je velika zasluga ludi organizacije slovenskih grafičarjev, ki so po pravici lahko ponosni na svoj 70 letni jubilej. Saj je tako stara organizacija tudi veliko priznanje slovenski tiskarski kulturi ter zalo vsi, ki vidimo velik razmah slovenske lepe knjige, tiskarjem tudi čestitamo k jubileju, pa tudi k tej lepi slovenski številki njihovo strokovne revije, ki to našo pa-nogo odlično predstavlja tudi pred svetom. it V Sofiji je bila razstava belgrajskih karikaturistov, ki so vrnili nn ta način nedavni obisk bolgnrskih karikaturistov v Belgradu. Profesor suboliške pravne fakultete dr. Djura Popovič je izdal pri Kolinu v Belgrndu »Uvod u niedjunarodno pravo« (cena 40, ozir. 60 din). Ivan Martinov, ki spada v mlado generacijo bolgnrskih pripovednikov, jo izdal novo novelsko zbirko z naslovom »Stoka ltcz kupuvačic (Roba brez kupcev). Belgrajskn državna tiskarna je izdala prevod Shnkespoarejevega »Othclla« (prevedel dr. Sveti-slav Stefanovič). Zagrebška »Hrvatska revija« pripravlja M november in december dvojno številko, ki bo v celoti posvečena spominu dubrovniškega pesnika Ivana Gunduliča. Stojan Georgiev je v Sofiji izdal droben zvezek (48. str.) prevodov 6krbskih uesuikov (»Iz srbskite poeti«), Zgodovinsko društvo v Novem Sadu pripravlja obsežno monografijo o Vojvodini. Delo bo izšlo v štirih zvezkih po 500 strani kvarta, in sicer v prihodnjih treh letih. Posvečeno bo dvajsetletnici osvoboditve Vojvodine kakor tudi 250 letnici znane čarnojovičeve selitve Srbov v Vojvodino. Gradivo za prvi zvezek je žo pripravljeno in gre te dni v tisk, tako da bo tiskana že v začetku prihodnjega lola. Vsi šli rjo zvezki bodo stali v predplačilu 600 din. Knjiga bo pomenila vsekakor doslej najobsežnejši znanstvena zbornik z gradivom o Banalu, Bački, Baranji in Sremu. Razprave bodo napisali strokovnjaki, ki dobro poznajo razmere. Konstantin Petkanov je izdal v Sofiji zbirko kratke mladinske proze z naslovom »Sinčeva rosa«. Najbolj znnni bolgarski književno-umetniSki tednik »Literaluren glas« je pred kratkem tiho proslnvil majhen jubilej, desetletnico obstoja. V desetih letih je izdal 400 številk. Če se ozremo nazaj, moramo priznati, da so v leni oziru Bolgari lo daleč pred nami, kajti od kakih deset tovrstnih poizkusov pri nas (v Zagrebu in Rolgradu) se do danes ni obnesel nobeden. Naslov »L. G.«: Ulica Car šišman 45, Sofija. Ljudmil Stnjanov je v Sofiji izdal knjigo popotnih zapiskov z naslovom »Moite srešti« (Moja srečanja). Popravek. Z ozirom na pripombo v članku ob 80 letnici Selme Lngerltifove, mi jo g. pisatelj dr. B. Magajtia sporočil, da je za njeno mladinsko knjigo »Čudno lepo poti Niisn Uolgersonn z divjimi gosmi« izvedel šele iz mojih poročil, ter zato nikakor ni mogla vplivati na katerokoli njegovo rlolo. Popravljamo v toliko, da torej ne gre v primeru njegove legenda »Vid-, na katero sem mislil, zn direkten vpliv, temveč samo za zanimivo podobnost snovi. td Tam, kjer so pred 20 leti medvede streljali najnovejše evropsko glavno mesto Hust ker so ga osleparili za dediščino. Prijeli 60 ga šele potem, ka so kar garnizijo vojakov razposlali po gozdovih. 500 vagonov koruze za prvo uteho Bili so posebni vzroki za to, da se je del ubožnih prebivalcev iz Husta preživljal na opisani način. Saj je malokje bolj slaba zemlja, kot v Karpatski Rusiji. Tu jc zemlja izredno nerodovitna in pusta. 2e večkrat so se prebivalci pritožili in prosili v Pragi pomoči. Tako je zdaj nova vlada nakupila v Ro.muniji 500 vagonov koruze, ki so jo razdelili na cestah nove prestolnice. »Nihče ne sme biti več brezposeln in lačen v avtonomni Karpatski Rusiji!« je oznanil ministrski predsednik Vološin. Na deset tisočev delavcev si bo zaslužilo kruh, ko bodo delali nove železnice, nove ceste, nove stavbe. V podzemskih, modrikasto lesketajočih se solnih rudnikih bodo rudarji iz globine 200 metrov spravljali na dan nešteta ton kamnitne soli. Najmlajše glavno mesto Evrope se je že začelo spreminjati. Ozka, vegasta pota, ki obdajajo svctlomodre rutenske hišice, se že širijo, o,b glavni cesti so odprli novo kavarno, zidati so začeli nov hotel in ko bo sonce čez nadaljnih 20 let vzšlo izza stare trdnjave Hust, bo posijalo na prestolnico, kakršnih je na tisoče drugod po svetu, in ki je bo sram svoje nekdanje roparske in vaške romantike. V cerkvi sv. Petra v Rimu, ko )e bila 13. nov. 1938 prišteta mati Frančiška Ksav. Cabrinl k blaženim. Vladni avtomobili in kmečki vozovi Tako sc je to mestece z 20 tisoč prebivalci spremenilo v prestolnico pa določbah dunajskega sestanka. — Ta prestolnica je tako pestra, kot nemara nobena več na svetu, saj so tu vladni avtomobili poleg kmečkih vozičkov in črede gosi sc sprehajajo sem in tja po prestolnici. Tam, kjer bo zdaj predsednik nove države vladal v modernem poslopju, so šc pozimi 1. 1918 ustrelili medveda, ki je bil iz svojih gozdov zašel med ljudi. Prisega po telefonu Novi sijaj je zares nepričakovano pasijal v Hust, ki jc bil doslej v senci Užhoroda. Ko so b".i prišli v Hust novi člani vlade, novi državni uradniki, trgovci raznih dežel, sta bila oba hotela že zasedena. Tudi telefonskih naprav je bila premalo, pošta premajhna, promet z vlakom na edini železniški progi prepočasen in ne/adasten. In že čez nekaj dni po napovedi, da jc Hust prestolnica, je doživelo mesto brez senzacij — drugo senzacija. Prvi ministrski predsednik Karpatske Rusije se Spremembe na evropskem zemljevidu so iz majhnega kraja v Karpatski Rusiji, ki 6e pravkar zbuja iz vaškega spanja, spremenili v prestolnico, v Hust, najnovejša, in s svojimi 20 tisoči prebivalci, najmanjša evropska prestolnica. Prestolnica se je rodila Ta večer ni bil dasti drugačen kot vsak drugi večer v malem karpatskoruskem podeželskem gnezdu Hustu. Na glavni cesti, kjer so brlele la-terne, so pohajkovali vojaki garnizije. Ondi vidiš trgovino mesenin, kjer kupiš za krono par kloba-sic, tam je velika čevljarska tvornica, ondi spet brivnica. Prav nič zanimivega ni v Hustu, razen ciganskcga zabavišča, kjer jc pa vo,jakom tudi že presedalo. Tedaj pa se jc oglasilo mahoma povelje z garnizijskega poveljstva: »Nared, vsi naj se zberejo!« Čez nekai minut so bile ceste prazne. V vojašnicah so sc zbrali vojaki. Le počemu 60 jih sklicali ob tej po.zni uri? Tedaj je pristopil neki civilist in dejal: »Prinašam novi prestolnici avtonomne Karpatske Rusije pozdrave njene avtonomne vlade!« Sc preden so si vojaki opomogli od začudenja, se je sredi dvo,rišča žc dvignila modro -rumena zastava Ukrajine in vojaška godba je zaigrala veselo narodno himno »Verhovina«. Drugo jutro je stalo na stotine ljudi pred tiskarno »Nova Svoboda« in so zvedeli: »Naš Hust je zdaj glavno mesto samostojne Karpatske Rusije.« ni vselil v kako novo palačo, ampak je moral — v ječo. Baje je izdal svojo novo damovino. Odlični cerkveni dostojanstvenik, msgr. Vološin, je prevzel vodstvo države. Praški vladi je prisegel zvestobo po — telefanu! Karpatskoruski Rinaldo Rinaldini Polagoma se je začelo življenje v Hustu urejati. Najprej so morali, na žalost raznih pustolovcev, ki se potikaja po karpatskih gorah, izredno pomnožiti policijo. Res je namreč, da ta nova prestolnica nima neoporečne preteklosti. Pravijo, da se je polovica prebivalstva preživljala s tihotapstvom žganja. Mogoče ;c to pretirana trditev, vendar drži, da so 6e mnogi meščani prevažali čez reko Tiso in so ceneno romunsko žganje vtiho-tapljali v Češkoslovaško. V Karpatski Rusiji je »igra« z orožniki še dandanes kat nekakšna športna zabava. Tu biva še kos roparske romantike. Koliko zabavnih prigod kroži o karpatskoruskem Rinaldu Rinaldiniju — o Nikoli Šuhaju! Kradel je bogatinom in dajal revežem; spoštovali so ga in v svojih skrivališčih je bil tako na varnem, da jc mogel skoraj pred nosom uradnih oseb prirejati bogate pojedine, kamor jc povabil stotine na pol sestradanih meščanov. A to se ni dogajalo v prejšnjem, ampak že v našem 20. stoletju. Še bolj pester je bil lov v gozdovih na roparja Lipeja, sina bogataša, ki je pa postal večkratni morilec, Dohodki angleških kriminalnih pisateljic V Londonu bo v začetku decembra prvikrat smučanje v zaprtem prostoru. V velikem prostoru v Earls Courtu pripravljajo 50 m dolgo skakalnico, kjer bo moči do 20 m daleč skakati. Na sliki: dokončevanje modela za skakalnico. Kaznjenci so se uprli Nočejo v Cayenne V kaznilnici na otoku San Martinez de Rey, kjer zbirajo francoske obsojence za v zločinsko kolonijo v Cayene, sa se pred dnevi jetniki uprli, ko so zvedeli, da jih bodo odpeljali v Cayenc. Začeli so razsajati in pobijati, vendar se je paznikom posrečilo, da so jih ukrotili, Dvajset obsojencev je dobilo v boju hude rane. Panika pri fotografiranju 7 otrok mrtvih, 30 ranjenih Iz Guayaquila v državi Ekvador poročaja, da so imeli šolski otroci predstavo v gledališču Eden, kjer je bilo več sto šolarjev v spremstvu staršev. Tedaj pa je nastala panika, ko je fotograf fotografiral z magnezijna lučjo. Občinstvo je mislilo, da jc kaj eksplodiralo in da je izbruhnil požar in je začelo vreti k izhodom. Policija je upala, da bo ljudi pomirila s tem, da je zaprla izhode, pa je dosegla vprav nasprotno. Sedem deklic je bilo pri tem pohojenih do smrti, trideset otrok pa ranjenih. Na cestah in v bolnišnicah mesta, kjer so številni starši iskali 6vojc pogrešane otroke, 60 sc porajali v srce segajoči prizori. Pred letom je prišlo Iz Amerike sporočilo, da se ameriški kralj gangsterjev Al Capone, dasi Je v ječi. zopet bavi s svojimi posli. Skalnata prisilna delavnica Alcatraz da mu je tako rekoč kraj, kjer v popolnem miru razmišlja o svojih novih načrtih. V Ameriki so sa sprijaznili s to novico. Al Caponijevi posli se sijajno razvijajo. Izdeluje igralske aparate za igralske banke, ki so večidel policijsko prepovedane. A zoper proizvajanje in razprodajo aparatov ni v USA nobenega zakona. Na vsaka dva meseca obišče Coponejeva že-n a svojega moža v Alcatrazu. Ona je tudi njegova prva tajnica in poslovodkinja in hodi k možu po njegove nove načrte. Ona mu o vsem poroča in mu predloži obračune. Gangster Mihael Corozzo, imenovan D a g o Mike, ki mu je v prejšnji zločinski dobi Al Capone vse zaupal, je zdaj njegov namestnik. Najnovejša senzacija o Al Caponeju je bila vest, da je neozdravljivo bolan. Trije zdravniki so potrdili, da ne more delj živeti kot pet let. Neki časopisi so se upali poročati, da je te zdravnike Al Capone podkupil. Bodi tako ali I tako, res je. da se Američanom smili ta neozdravljivo bolni kralj gangsterjev. Sodišča so baje prejela nekaj predlogov, ki bodo ugodno rešeni, to se pravi, da bodo poleti 1939 Al Capone j a izpustili iz prisilne delavnice. Da »Ak res misli na svobodo, je razvidno iz tega, da si je zdaj kupil pravljični grad. Grad ima prekrasno lego in si ga je dal pred tremi leti neki milijarder sezidati. Krog gradu je krasen park, dalje bazen za kopanje; ondi so obširne terase in na strehi je poseben vrt, ki je z njega Komedija, ki je šla čez vse Esperanto v filmu Metro-Goldwyn-Mayer Slavni filmski režiser Clarence Brown režira film »Idiote llelight (Idiotova zabava), v katerem bo tudi dvogovor vesperantu. V imenovanem filmu igrajo Norma Shearer, Clarc Gable m mnogo drugih slavnih igralcev. G. Scherer (ki je tudi v Sloveniji žo predaval 1. 1931) pa je lehnični .svetovalec za esperantske zadeve. Tvrdka Metro-Gold\vyn-Mayer( ki jo eno največjih filmskih podjetij v Združenih državah) išče Iz Newyorka poročajo: Za 14 milijonov dinarjev je neki bivši ameriški gangster, zaupnik Al Caponeja, kupil grad v USA v državi Indiana. Grad so bo imenoval »Al Capone«. prelep razgled na najlepši del državice Indiane. V gradu je vse čim najbolj razkošno opremljeno. Javnost je radovedna na bodoča poglavja o »Al CaponejiK. Ameriški listi pozivajo lovce na gangsterje, ki je najhujša ameriška policija, naj že sedaj podvoji svoje čete. Stradivarijeve gosli je Imel v San Frančišku 70 letni beraški goslač Klingbeil, pa sam ni vedel, da ima tak zaklad. Nekoč pa so vdrli vlomilci v njegovo izbo in so mu odnesli mimo drugih malenliosti tudi njegove gosli. Goslaču je bilo silno hudo po violini in je solznih oči pripovedoval, da so že 238 let last njegove družine, česar mu pa nihče ni verjel. Policija je pa stikala za vlomilci, jih prijela in dobila pri njih violino. Na policiji so strokovjaki dognali, da je starčkova violina pristni izdelek slavnega Stradivarija. Ponujali so goslaču do 7000 dolarjev zanjo, a je ni hotel prodati, češ da bi je ne dal tudi za desetkratno vsoto ne. Potrpežljivost. Dva voznika se srečata pred ozkim mostom. Nobeden se noče umakniti. Prvi vzame v rOke časopis in začne citati. To pa drugega nikakor ne razburi, temveč mu veselo zakliče: »Ko boš preči tal, daj še meni časopis!« Najnovejši ameriški top za obrambo letalskih napadov Amerika Je zgradila nov top proti letalom. Top tehta 5000 funtov in ima kaliber 37 milimetrov Slišim izgovarjati moje ime ... > J v 'tsi Ljubljana: Sraijasiski (Z.) Po zmagovitem pohodu helo-zelenih nad Ha-žkom bo v nedeljo SK Ljubljana zopet postavljena pred težavno nalogo. V goste prihaja Gradjanski, »purgersko« moštvo in ponos Zagreba, ki s svojo temperamentno in tehnično igro razvnema množice po vseh igriščih. Gostovanje Gradjanskega se vedno smatra za senzacijo prve vrste in bo tudi nedeljsko srečanje, ki bo višek sezone, pritegnilo množice na igrišče SK Ljubljane, kjer se bo odigrala ta velika borba. Najboljši strelci v jesen, prvenstvu Jesensko prvenstvo v državni ligi je bilo z nedeljskimi tekmami zaključeno. Zadnjo nedeljo so dali 23 golov, vsega skupaj v tem delu prvenstva 2-10 golov. Med strelci je najboljši Matošič od Hajduka, ki je v enajstih tekmah zabil 11 golov. Lista ob koncu jesenskega prvenstva pa je takale: 11 golov: Matošič (Hajduk), 10 golov: Aca Popovič (Jugoslavija), 9 golov: Kacijan (Hašk) 8 golov: Glišovič (Bsk) in Rajdič (Slavija S.) 7 golov: Wolfl in Lešnik (oba Gradjanski Z.) Pavletič (Slavija V.) 6 golov: Živkovič (Jedinstvo), Podgradski (Bsk) in čemerikič (Gradjanski S.), 5 golov: Božovič in Valjarevič (oba Bsk) ter Simič (Jedinstvo), 4 gole: Antolkovič (Gradjanski Z.), Arandje-lovič (Jedinstvo), Vujadinovič (Bsk), Lazič (Sparta), Medarič (Hašk), Sarič (Bask), Šalipu,- (Slavija S.),, Sipoš (Gradjanski Z.). 3 grire":-std' dala med drugimi: Erber in Grintal (oba Ljubljana) 2 gola: je dal med drugimi: Pupo (Ljublj.. 1 gol so dali med drugimi: Janežič, Rataj in Šercer (vsi Ljubljana). Avtogole so dali med drugimi: Bertoncelj, Boncelj in Žitnik (vsi Ljubljana). Kedeijski nogomet v inozemstvu V Angliji. I. Liga: Arsenal — Leicester City 0:0. Aston Villa — Chelsea 6:2 Blackpaol — Lecds United 1:2. Brentlord — Liverpool 2:1. Derby Countfy — Bolton Wanderers 3:0. Everton — Manchester United 3:0. Grimsbv Town — Charl-ton Atletic 1:1, Huddersfield Town — Birmingham 3:1. — Portsmouth — Middlesbraugh 1:1. Sunder-land — Presto,rf Norlhend 1:2. Wolverhampton ,Wanderers — Stoke City 3:0, II. Liga: Blackburn Rovers — Newcastle United 3:0 Bradlord — Southampton 2:1. Bury — Luton Tovvn 2:5 Chesterficld — Burnley 3:2. Fulham — Westbromwich Albion 3:0. Manchester City — Coventry City 3:0. Millwall — Nottingham Forest 5:0. Sheffield Wedrtcsdny — Norwich City 7:0. Svansea Tovvn — To,tenham Hotspurs 1:1. Tranmere Rovers — Sheffield United 0:2, West-ham United — Plymoth Argyle 2:1. Škotska: Aberdeen — Kilmarnock 1:2. Albion Rovers — Hearts 0:1. Ayr United — St. Johnstone 0:0. Ccltic — Mothcrwell 1:3. Hamilton — Oueen of South 10. Hibernian — Partick Thistle 1:2. Raith Rovers — Queens Park 4:5, Rangers — Clyde 2:0. St. Mirren — Arbro,ath 1:1. Third Lanark — Falkirk 2:2. V Belgiji. Anderlccht — Malines 1:6 Union St. Gilloise — Liersche 2:2. Gantoise — Beerschot 2:2, Ant-v/erp — White Star 5:2. Boom — C. S. Brugeois 4:0. Standard — Charleroi 2:5. F. C. Brugeois — Daring- 3:2. To nI nli tnrinega, zakaj fenske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob ta* kem vremena 1 Druga drogi me pripo« ročajo kot najboljše sredstvo proti rdtči, ostri in spokani koži Tako je prav 1 Zakaj: samo Nivea vsebuje Eucerit, edino okrepčevalno sredstvo za koto. V Nemčiji. Sudwest — Wiirttemberg 0:1, Hamburg — Berlin 1:0. Prvenstvo južne Nemčije. FSV. Frankfurt — Saarbrticken 50 Phonix Karlsruhe - VIR Mannheim 1:1. SV. VValdhof -Karlsruher F. V. 3:1. VfL. Nekkarau — F. C. Pforzheim 0:1. Ulmer F. C. — VfB Stuttgart 1:1. Stutlgarter SC. — Sportfreunde 0:8. Nurnberg — 1860 Miinchen 1:0. Augsburg — Bayern Miinchen 2:2. Prvenstvo Dunaja, Wacker Wien — Amateure Steyr 7:0 Grazer Sportclub — Rapid Wien 2:6. Sportclub Wien — Austro Fiat 3:1 Austria — Admira 1:2. Vienna — Wacker Neustadt 3:0. V Franciji. Cannes — Fives 1.5 Roubaix — Rouen 1:2. Racing — Sochaux 6.1. Metz — Marseille 5:1. Sete — Lens 2:2. Le Havre — Strasbourg 2:1. Lille — Excelsior 4:3. St, Etienne — Antibcs 1:0. V Češkoslovaški. Slavija Praga — Ostrava 4:2. Sparta Pra*i — SK Plzen 2:2. Liben — Viktoria Žižkov 5:3. Bala Zlin — Zidenice 1:4. Nachod — Bratislava 3:2. Pardubice — Kladno 4:1. Obvestila športnih zvez, klubov in društev Slalom klub «34« ponovno opazarja članstvo, da se gotovo udeleži IV. rednugi občnega zbora drevi ob 20 v salonu restavracije hotela Štrttkel. Na dnevnem redu so \ažr.e spremembe. Vhod je iz Kolodvorske ulice. — Odbor Plavalna sekcija SK I. Važen sestanek članstva bo danes oh lt, v klubskem tajništvu Djievai red: Sklep' zvezne skupščino v Zagrebu. Točtiu! Opozorilo! Dogajajo sc primeri, <"n razne nepoklican" osebe pobiraj' prostovoljne prispevke za naše sekcije kluba polom nabiralnih ool s ponarejenimi žigi in podpisi. Opozarjamo tem potom javnost, da vsnkega sumljivega nabiralca preda policijski n!1 orož niški postn-ji. Vse nabVrnlno- pole nafih sekcij, odn, kluba morajo biti opremljene poleg žiga in podpifa nnčel-tva sekcije tudi s klubskim -igom ia podpisi predsedstva. — ZSK Hermes. z reko in brodom je na novo zgrajen z betonskim cestiščem in vzidanimi železnimi drogovi, na katere bo pritrjen mostič. ki služi za dovoz k brodu. Desni dovoz k brodu se bo v kratkem preselil za svojo dolžino navzgor proti toku vode in bo zdaj trdno kljuboval pomladanskemu razdiralnemu dotoku Mure. Cerkveni koncert v Škofji Loki V soboto 19 novembra ob 3 popoldne je bil v okviru uradne okrajne učiteljske Konference cerkveni koncert v župni cerkvi sv. Jakoba. Za Škofjo i/oko je bil ta koncert izreden glasbeni dogodek, učiteljstvo okraja pa je s to prireditvijo pokazalo, da ima smisel tudi za visoko umetniške glasbene prireditve. Na koncertu so sodelovali predvsem učitelji in njih prijatelji visokih glasbenih sposobnosti. Kljub delavniku in majhni reklami se je zbralo v akustični cerkvi nad 200 poslušalcev. Koncert je prijel priznani skladatelj in orgelski virtuoz g. M. Železnik, šol. upr. iz Sorice, z Biosigovim pre-ludijem v Es-d.iru. V drugi točki je ga. Vida Ru-dolfova, učiteljica iz Ljubljane, z občutkom zapela »Ave Marija« od Grana. Sledil jc J. S. Bach: Pre-ludij v C-duru. Priznana sopranistka gdč. štefira Korenčanova je z umetniško dovršenostjo odpela Grissbarherjevo »Pri Mariji«. Bachovemu preludiju v G-duru je sledil basovski solo g. Lovra Koren-čana, šol. upr. iz Roteč, ki je dramatično in z volutninoznim basom odpel »Confutatis« iz Verdijevega Requiema. To je bil uvod v znameniti voc. kvartet >Offertorium< iz iste skladbe. Zapeli eo ga dovršeno solisti: sopran gdč. Š. Korenčanova. mezzosopran gdč. V. Rudoltova, tenor g. Vilko Skok in bas g. L. Korenčan. Na orglah sta štiri-ročno spremljala g Kržišnik Ivan, okrajni šol. nadzornik v Škofji Loki, in g. Babič, učitelj iz Škofje Loko. Umetniška skladba kakor tudi odlična izvedba sta poslušalcem nudila prvovrstni glasbeni doživljaj. Bogat cerkveni koncert je zaključil M Železnik s svojim preludijem in fugo v Es-duru. G. Železnik se je v vseh orgelskih solo točkah pokazal ptavega orgelskega mojstra. Tudi orgle so v do-kajšnii meri zadovoljile njegovim zahtevam. Škofja Loka si želi lakih koncertov in bi bilo prav, da prihodnjič bolje razglasi:o. ker so vredni večje udeležbe. Vstopnine ni bilo. Prireditelju g. Ivnnu Kržišniku okraj. šol. nidzomiku, pa gre vse priznanje. Za sledovi zločinov Staneta Zupana Orožniška postaja v Višnji gori je sporočila ljubljanski policiji, rla je aretirala že dolgo Žašledovanegn Staneta Zupana, 30 letnega trg. pjomočnika brez posla, sicer pa vlačugarja in dtelotnržneža. Tega Zupana so oblasti iskale najmanj dve do tri letn. Stane Zupan je imel navado, da se je izdajal za časnikarja, za so-trudnika »Planinskega vestnika«, za nabiralca oglasov in za nadzornika Planinskega društva in da dela markacije in izpisuje podntke za neki novi »Vodič«, ki ga namerava izdati banovinski tujsko-prometni svet. Ko so orožniki preiskali Zupana, so našli pri njem vse polno •potrdil za oglase, naročilnice in podobno. — Oskrbniki tujsko-prometnih in planinskih koč, turistovskih domov, hotelirji, gostilničarji in si ioni so namreč v velikem številu nasedali Z lipami ter izplačevali are 10 dn "500 din. V kolikor je škoda, ki jo je povzročil Zupan, dose-aii j ušjffttfvtjetM.^ttiJtSa 'Ttftd IVOOO din, vsa de-fŠhska škoda pa še mnogo več. Orožništvo v Višnji gori in ljubljanska policija prosita vse, Dva problemat prhut izpadanje las Ena rešitev; Silvikrin Lotion Silvikrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las; polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhufa. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin. Neo-Silvikrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu prhutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri obolelih mestih in kadar preti plešavost. Shampoo Silvikrin. Blago sredstvo za pranje las, za snaženje in zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lasišča. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. V-406-H ki še kaj vedo o Zupanovih goljufijah, naj o tem obveste oblasti. Župan je sedaj v zaporih sodišča v Višnji gori. Programi radio Ljubljana: četrtek. 11. novembra: 12 Vsakemu nekat (plošče) — 12.1.1 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Ivan Magister igra na harmoniko — lt Napovedi — IS Vsakemu nekaj, igra Radij. orkester — 15 40 Slovenščina za Slovence Ig. dr. B. KoUrič) — 19 Napovedi, poročila — 19.311 Nne. ura: Telovadno predavanje — 19.50 lleset minut zabpve — 20 Koncert lahki glnsbe: Sklndbe Ant. .Fakla. i;,vaja Kadit, orkester, plesne pesmice pojeta .ložek in Ježek — 22 N«povedl .poročila — 22.15 Duet citer, gg. E. Mezgolits In M. ITebein. Drugi programi: Četrtek, 34. nnrembra: Helffrarl: 20 Vokalni koncert, 20 30 Simfonični koncert, 21.30 Tnmburiee, 22.20 IMošče — Zagreb: '20 Reizrnd. 22.30 Plesna glasba -Sofija: 19 Gosli in klavir. 19.30 Komorni koncert. 30 Klavir— l arigva: '9 EUan koncert, 21 Igra. 22 Kvartet. 23.0* Poljska glasha — Trit-Mltan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra 21.40 Pisan koncert — ffmi Hat i: 41 Simfooičtia„.«lajdia. — Dunaj: 20.10 Gledališki juetie«. Brod v Petanjcih je zavarovan Slatina Radenci, 23. nov. Veliki most, ki ga gradi banovina čez Muro med Slatino Radenci in Petanjci. seveda še ne bo tako kmalu gotov, da bi kazalo zanemariti dosedanje prometno sredstvo čez Muro — petanjski brod. Ta brod je edina zveza zgornjega Prekmurja z ostalo Slovenijo, ker je most čez Muro pri Ver-žeju predaleč, pa tudi ceste, ki se stekajo nanj, so precej slabe. Brod v Petanjcih vozi seveda le ob ugodnem vodnem stanju reke Mure in je zato kaj negotova zveza. Letos spomladi je Mura daleč naokrog poplavila polja in napravila ogromno škodo posestnikom ob obeh bregovih Ponekod je porušila tudi obrežje, ki kliče po nujnem popravilu, da škoda ob prihodnjih poplavah ne bo še znatnejša. Tudi ob petanjskein brodu je napravila deroča voda precej veiiko škodo. Na desnem bregu je od stranskega rokava Mure navzdol porušila obrežje in odnesla dober kos zemljišča vse do broda. Razdiralna sila vode se je ustavila šele ob trdnem cestišču, ki vodi na brod. Če bi pustili porušeno obrežje vnemar, bi letos voda nadaljevala tam, kjer je lani končala. Posledica bi bila, da bi Mura odnesla oporo broda in mostič na desnem bregu in za dalj časa pretrgala vsako zvezo gornjega Prekmurja z oslalo Slovenijo. Cestni odhor soboškega okraia je to nevarnost odvrnil s smotrno regulacijo. Obložil je obrežje z gladkimi betonskimi kvadri, ki so postavljeni na trdno podlago iz dračja in zbite zemlje, ob vodi pa iz betonske opore. Obrežje je zdaj dvignjeno in voda bo tudi ob dvignjeni gladini lejx> drsela ob betonski steni, ki je videti kot kak mestni kej. Tudi na desni strani broda je obrežje na isti način uravnano in zavarovano. Stik ceste PnspeBS so najnovejši originalni angieikS MARCONI RADIO APARATI ZAHTEVAJTE TAKOJ NEOBVEZNO PREDVAJANJE PRI VSEH AUTORIZIRANIH RADIO TRGO\CIri ali v glavnem skladišču za Jugoslavijo M. MAJSTOROVIČ, zastopnik THE GRAMOPHONE CO. LIMITED, Zagreb, Amrnševa ulica 5. Za Miklavža Igračnl vozički, sklrojl, trlclkl.il, holenderji, avtomobilčki, konjički, ko dobe najceneje pri »Tribuna«, F". Batjel, Ljubljana. KarlovSka cesta 4. - Podružnica: Marlbor> Aleksandrova cesta 26. Ceniki franko 1 (1) IZBIRA NI TE2KA kadar }• treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec alt obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prISel zagotovo v atlk a najširšimi kupnomočnlml BloJI prebivalstva. In to Je nas dnevnik »SLOVENEC«, kl ga bere — posebno ob nedeljah — e malo Izjemami vsaka »lovensk« lili« Rn pnftkllA Vas O uspehu prepriča. KAJ PRAVI Dr. A. C. Rottinger sod. izpr. au:or, vcščak Na podlagi priloženega vzorca recepta »Malki* bonboni, kakor tudi iz vzorca si-rovin sem se pre pričal, da so sestavine naravni produkti velike ,„•» vrednosti. Izbrane sirovine so v skladu z riazira-njem znanosti v pogledu brani-vosti kakor tudi v tem, da so uporabljeni produkti, za katere je dokazano, da u-blažujejo kašelj in hriparost. Pravi dunajski »Mnlki« se spoznalo po črki »Mc, Tovarniški licenc za J ugoslavijo »Jadranka«, Zagreb BSRbftD dslikitntgi okusi pomaga pri kašl/u in hripavostil MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Meščanska korporacija v Kamniku razpisuje za takojšen nastop mesto komerc. vodje ki bi bil istočasno vodja lesne industrije, žage in elektrarne. Pogoji: visokošolska izobrazba, rutina v lesni industriji in trgovini, strokovnjak v elektrotehniških zadevah in sposoben organizator. — Prošnje z dokumenti je predložiti gospodar, odboru Meščanske korporacije v Kamniku do 10. decembra 1938. Nemška korespondentinja ln pisarniška moč pri knjigovodstvu, išče mesto s 1. januarjem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »1. januar«. (a) Službodobe Mizarski pomočnik dobi takoj službo. Gregorčičeva 17 c. (b) Prodajalko speeerljske stroke takoj sprejmem. M. Kompare, Ljubljana, Gradišče 7. Služkinjo za notranja litsna dela. ki zna tudi nekaj kuhe In Šivanja, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1700. Trgovskega pomočnika verziranega, iščo zadruga kot poslovodjo podružnice. Ponudbe z navedbo kavcije poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Zanesljiv« St. 18294. (b) Vaše potrebe krista-liziranega, drobnega in mletega D0RAX-d zadovolji neposredno proizvajalec: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA S: ZAGREB. Radnička 20. Tel.23-255 i 23-256 ZEMUN.Tvornička ul.70. Tel.37-317 Vajenko za manufakturno stroko, zdravo, poštenih staršev, takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 1S314. (b) Več stavbnih parcel naprodaj v bližini kolodvora St. Vid - Vižmarje. Pojasnila: Vižmarje 59 Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalce — Cesta 29. oktobra št. 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. II Živo 11 Nemške doge II Spalnice, jedilnice kupite najugodneje pri Andrej Kregar pri kolodvoru št. Vid Vižmarje. Delnice pivovarne Laško, kupimo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Takojšnje plačilo« št. 1S255. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica ŠL 3 Poizvedbe mladiče, ln 2 leti staro psico, počni proda Albin Vreček, Ljubljana VIT., Medvedova 30. (j) Ženska zapestna ura se je Izgubila 22. t. m. od Tvorniške ulice do tovarne Ehrllch. Najditelj naj jo odda proti nagradi Mariji Mikek, Ciril Metodova 1, Studenci, Maribor. (r) DEZ • SNEG • ZBMA h Zavarujte se pri angleški zavarovalnici .H0YALIXCHANGE ASSURANCE Ustanov. 1. 1720, Kapital nad 7 milijard din Prevzema vsak rizik sama. Likvidira škede priznano hitro in kulantno. Dvakrat d4, kdor hitro d£. — Priporoča se ma. loško hodi, gi. zastop. — tel. 22-60 — l.|ll!}lfOllfl, Resljeva 16. lavno zahvala. Ob priliki zadnjeca požara, ki nam je upepelil dve šupi na našem skladišču v Ribnici z vso lesno zalogo, smo utrpeli veliko škodo, katero nam pa je angleška zavarovalnica „ROYAL EXCH ANGE ASSIRANCE" že tretji dan — v direktnem sporazumu z nami — kulantno likvidirala in obračunano škodo takoj izplačala v naše popolno zadovolistvo, za kar ji dajemo tem polom vse priznanje in jo vsakomur najtopleje priporočamo ma. a n. Rude! lesna industrija in treovina R bnica na Dolenjskem Dežni plašči Hubertusi . Suknje . od Din 180- •v 280'— 350- Joško OLUP mlajši KONFEKCIJA, MANUFAKTURA, MODA STARI TRG 1 BIVŠI LOKAL C I U H A & JESIH m Velika tekstilna tovarna v Belgradu išče za tafcoj ali pozneje PREPRIČAJTE SE IN SODITE! G I F BATERIJA Je izredno dolgo uporabljiva I Ima neomejeno trajnost shranjevanja I Ima odlično možnost regeneracije i Radioposlušalci uporabljajo baterije samo brez kisline in salmijaka, in to so » G I F - BATERIJE « Originalne edino z zaščitnim znakom »Rdeči pečat« Patenti prijavljeni. Zahtevajte prospekte 1 »Kontakt« elektrotehniška tvornica, Zagreb Namočena polenovka se dobi pri I. Buzzolini, Lingerjeva (Kresija). (1) Nepremočljive huberluse dežne plašče tn obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14. Slovenci v Italiji Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Tricste, Via Ir. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit 16.50 in naj se nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11 — 1640. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda se mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. ključavničarske delavnice izvežbanega v popravilu tekstilnih strojev. — Ponudbe s prepisi spričeval poslati na upravo »Slovenca* pod značko »Strokovnjak« št. 18.273. »■■■■■■■■■■suMUBBaMMsraoEaHnBB« Izredna prilika ugodnega nakupa knjig! Pod polovično ceno! Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod polovično cenot Germano: Življenje sv. Gabriela . « • din 10.—* Sv. čistost......... ■ » din 5.—« Samec: Za naše male ■•■••» din 8.— Vole: Roka božja.....• • » din 10.— Turšič: Izgubljeni raj...... > din 10,— Sardenko: Dekliške pesmi . ■ ■ ■ . din 18.— sedaj skupno samt din 15.— Scharsch: Spoved malih grehov ( . Potočnik: Dobri pastir, L del . » , Potočnik: Dobri pastir. II. del , , Potočnik: Dobri pastir, III. del , , din 25.— din 38.— din 40.— din 40.—. din 24,—• din 24,— din 24,— din 25— sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno sam* din 20.— din 200__ Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga! TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 Teraš: Za visokim ciljem . . > ■ Teraš: Pri studencih zdravja in moči Teraš: Po stezah resnične popolnosti Vole: Otrok, I. del . Vole: Otrok, II. del . ......din 24.— Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t j. 21 knjig,, skupna cena 408 din — — — sedaj pa samo Umrla nam je naša srčnodobra in nepozabna soproga, mama, tašča in stara mama, gospa - Marija Komac Pokopali smo jo v torek, dne 22, novembra 1938, v Gorici. Gorica — Ljubljana, dne 23. novembra 1938 Žalujoči rodbini: Komac, Kodrič lise von Stach: 52 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Samo visoko leteči papeževi načrti, ki jih je razvijal, če sta ga razgrela vino in soparica rimskih noči, — načrti, kako bo zbral krščanstvo za vojsko s Turki in bo on spredaj jezdil na cvctno-belem žrebcu, so navdajali v začetku Felica z mučnim neugodjem, dokler ni videl, da takim besedam ne slede dejanja, ampak da se mo,rajo razumeti le kot enodnevni, blesteči okraski tekoče ure. Ker 6e je Benjamin spominjal trenutka, ko je stal v kapeli sv. Lovrenca pred Pavlom IV., je prosil z boječim srcem Felica, naj posreduje pri papežu za avdienco, toda Felice je odgovoril: »Nobene slovesne avdience, Benjamin! To sveti oče sovraži kot vedenje španskih poslancev. V teh blagoslovljenih jesenskih dneh sedi rad po opravljenem raznem vencu z nekaterimi učenjaki in prijatelji v paviljonu pri čaši vina. Takrat te bom pripeljal predenj in tvoja zadeva se odloči od enega požirka do drugega.« Tako je korakal v mraku Benjamin v Felicc-vem spremstvu skozi vatikanske vrtove pro.ti kazinu — lahkega 6rca; kajti nič 6e ni treba bati papeža, ki med važnimi posvetovanji o izbiri marmorja ali o poteku ornamenta mimogredč vodi ljudstva. Njegovo zaupanje je zraslo* do gotovosti, ko je stopal po stopnicah k mali tempeljski dvorani, zgrajeni pred notranjim dvoriščem kazina, in videl papeža. Kakor je pripovedoval Fclice, ie sedel tam na kamnitni klopi in se norčeval s Pijem Ligorijem iz estetskega barbarstva strogo mislečih. Felice se približa papežu z urnim poklekom ''»Sveti oče, menih iz Voghere in brat mojega reda želi od Vaše Svetosti milosti!« »Govo,ri, Felice, govori!« odvrne papež in migne zadaj stoječemu Benjaminu živahno k sebi. Benjamin poklekne in pove brez strahu papežu svojo, ko,t je mislil, pobožno prošnjo, ki mora biti torej gotovo uslišana, če sme iti kot misijo,nar v Nemčijo. Tem bolj preplašen skoči na noge, ko odgovori Pij IV. z velika odločnostjo: »Nikakor, sin moji To ne more biti. Potrebujem miru. Kako živimo in vladamo mi? Preganjamo krivovcrce v njihovih deželah? Razdvojujemo države med sebo,j? Nikoli! Koncil smo prav srečno končali, cesarji in kralji so nam naklonjeni, lepe umetnosti smejo cvesti in uspevati. Na noge! Vsak vernik sc naj ravna po nas in živi v miru v teh zamotanih časih!« Papež se prekine in val resničnega upora mu pordeči lica in čelo. »Kaj hočeš?« zavpije nejevoljen. »Na javnih trgih v Nemčiji stati in paštene ljudi dražiti k bratovski vojski? S tem nam ni ustreženo! Ko bi te bil papež Pavel obsodil v dosmrtno ječo v samostanu! Hujskači so kot besne zveri najbolj varna spravljeni za zapahi in zidovi.« Ko vidi papež strašni izraz v prosilčevem obrazu, omili glas in doda strogi odklonitvi pobožen opomin: »Obiskuj,« pravi, »ubo,žce in bolnike v Vogheri, sin moj, tolaži jetnike in misli na rešitev svoje uboge duše, — potem boš imel v meni milostnega očeta.« Omahovaje Benjamin še enkrat poklekne, omahovaje se dvigne in se ziblje po zvitih stopnicah navzdo.l, na zadnji sc pa zgrudi. Papeževo nejevoljo jc pregnal vrtnar, ki mu je prinesel prve citronc, ki so dozorele na italijanskih tleh in na papeškem vrtu. Se preden je spoznal papež pri zahajajočem dnevu vsebino ka-šarice, mu je že od daleč naznanjalo duhteče cvetje, s katerim je bila posodica lično obtaknjena, da je v nji inorodna dragocenost. Ovoj dvostranskih stopnic je oklepal votlino, ki jc bila torej pod paviljonom V tej votlini je slišal Benjamin šepetajoča glasova, ki sta se mu zdela znana. »Ali si slišal, Benedetto,« pravi eden hripavo, »kako hoče imeti strahopeten mir s sovražniki cerkve? Ni ga sram grditi pontifikat vzvišenega prednika in prepovedati misijon, ki more edini pridobiti nazj Nemčijo.« — »Zakaj nas kaznuje Bog s tako nevrednim pa-glavarjem?« sika drugi glas. »Ker se hoče prepričati o naši zvestobi,« odvrne prvi, »ker hoče preizkusiti čuvarje, če bedč. Benedetto, ali naj stavljamo cerkev v nevarnost, da prizanesemo papežu? On naj pade, Benedetto, da živi ona.« — Drugi glas, ki je bil Bcnedettov, se zaduši v balestnem vzdihu. Zgoraj v paviljonu govori vrtnar: »Sveti oče, azijsko sadje je dozorelo v našem soncu.« — »Ah!« vzklikne papež, »v pravem času! Moj asirijski prijatelj, ki mi jih je podaril, je hvalil njih sok kot najbalj razveseljujoče sredstvo proti težavam oslabelega želodca . .« Papež sc smeic sam vase in nadaljuje: »Resnično, kuharska umetnost gospoda Girar-dija jc v tem zadnjem mesecu nudila boljše jedi, kot je bilo za nas zdravilno. Toda če nam je Bog mile.stljiv, bo sok tega dražečega, zlatorumenega sadja zmešan s svežo acqua acetona (Okisana voda.) dodelila srečo, da bomo mogli brez zlih po-slcdic zaužiti večerjo v vsej dolžini in dišečnosti.« »Poslušaj,« pravi don Niccal6, zvezdogled, spodaj v votlini Benedettu, — »poslušaj in obupuj nad vrednostjo tega papeža, da je Peter, skala. Benedetto, si mlad, ti si močan in od Boga razsvetljen. Ne daj svojemu obupu, da lenari. Izprazni sto.l za svetega Gospodovega; njegova dela so že pisana v zvezdah ...« — »Stokajoč odvrne Accolti: »Gospod, bodi Medici prokletstvo ali blagoslov za krščanstvo, — vendar je pravilno izvoljeni papež ...« »Kda more to vedeti, če jc bita njegova izvolitev pravilna,« odgovori don Niccolo, »če ni satan zmedel skrutinija in 6i ga izvolil, da bi zabranil slavna dela, ki jih je previdnost že sklenila in sem ti jih že povedal iz zvezd .. .« »Zabranil?«- momlja Accolti. »O Bog, ali nimaš bliska, da uničiš hudičevega papeža?« »O Bog, ali nimaš nobenega služabnika, ki bi ti mogel posoditi roko?« šepeče Niccolo strastno. Potem pravi mirneje: »Benedetto, dražil ga bom. Oznanil mu bom prihodnost, kot bi bil on junak, na katerega meri. Slišal boš, kako se napenja, — kako hlastno vsrkava slavo, za katera ne 6tori v resnici niti koraka naprej. Sodil boš, Benedetto, če je kaj drugega, ako zapičiš ostro šivanko v mehur, da poči in spozna vsak njegavo praznoto, ali. . .« »Gospod, rotim vas,« zdihuje Accolti. »Dobro, dobro, Benedetto,« odvrne don Nic-col6, »daj mi trenutek, da spravim obraz v pri-kupljive gube, potem adidem po stopnicah k Njegovi Svetosti in prepustim tebe božjemu navdih-njenju.« Papež se je že začel tresti od mraza, ker je jesenska noč rasla z občutnim hladom in svetovala, da gre v Vatikan, ko stopi k njemu z mnogo obetajočim nasmeškom don Niccol6. Benjamin se je stisnil v najbolj gosto senco, da ga don Niccol6 ni videl. Da bi pa mogel opazovati papeža in njegovega dozdevnega prijatelja in preroka, se je vzpel na prste in naslonil na da-prsno ograjo, kjer se je zgubljala v nakopičeno kamenje, ki je delalo votlino, in v čez viseče agave. Tudi Benedetta je menjal prostor in si upal iz temne voltine v temna noč pod varujoče veje velikanske cedre. Od tukaj je videl v svitu pla-menic in zvezd, kako prijetno nosijo vitki stebri paviljona lahko streho. Tudi papeža v beli obleki in don Niccola v črni je razločil. »Sreča s teboj, o,če krščanstva!« začne grbasU zvezdogled, ko skloni koleno. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cci Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlift Banovinska cesta Podvln—Lesce se že gradi Najbolj moderna cesta v Sloveniji Velikanska zemeljska dela. — 240 delavcev dela noč in dan. Cesta bo dograjena do poletja 1939 Letošnjo jesen je začela tudi banovina po smotrnem načrtu modernizirati najvažnejše banovin-ske ceste. Kot prva je prišla na vrsto banovinska cesta, ki vodi v Bohinj od odcepa gorenjske državne ceste pri Podvinu. Medtem ko je banovina lani in letos zgradila na cesti v Soteski več novih železobetonskih mostov in omogočila tudi delno preložitev ceste, se je na jesen začela tudi preložitev 6 in pol kilometra dolge ceste od Podvin-skega gradu nad Brezjami do leškega klanca, ki je že asfaltiran. Tako temeljite preložitve, kakor je ta, še nismo pri dosedanjih modernizacijah cest doživeli in zato je razumljivo, da bo zgraditev te moderne in nove ceste veljajo okrog 10 milijonov dinarjev. Za izvršitev te modernizacije je banovina najela pri Poštni hranilnici posojilo v znesku 11,100.000 din. r— Vodja baifra Je odprl dno 1n«p«» 'n t"-1'"---- prst se vslpa ▼ voziček. Spredaj Je dobro videti tri močne jeklene zobe, s katerimi se lopata grize v zemljo. V ozadju je deloma videti ohišje bagra, ki stoji za žerjavom, ki drži lopato. Draga gradbena dela V avgustu j« gradbeno podjetje J. Slavec & Co., d. z. z o. i. iz Kranija izlicitiralo gradbena dela za 7 milijonov dinarjev. Pri tej licitaciji pa je bila izločena dobava' kock, gramoza in emptrvnegaka-menja za površinsko obdelavo cestišča. Te nabave bo oskrbela banska uprava v lastni režiji, zaradi česar bo odprla tudi poseben kamnolom v Kamni gorici. Kocke in drugo gradivo bo prav tako nabavila banska uprava sama in so vse te nabavke preračunane na 2,830.000 din, tako da bo v celoti modernizirana cesta zahtevala okrog 9,800.000 din. Odlično speljana cesta Nova preložena banovinska cesta gre v popolnoma drugi smeri kakor stara cesta, ki je šla doslej po hudih ovinkih skozi Radovljico in Lesce. Vse, kar ima skupnega s staro cesto, je nekaj križanj. V dobri in nazorni skici prinašamo potek nove ceste, ki je označena z debelo črno črto. Nova cesta se začenja tam, kjer zavije državna cesta, ki vodi iz Ljubljane proti Jesenicam, v smeri proti severu v vas Otok. Modernizirana banovinska cesta bo posegla kakih 100 metrov tudi na državno cesto in bo šla v skoraj ravni črti čez Podvinski hrib, čez katerega se vije stara banovinska cesta v neprestanih ovinkih in nerodnih klancih. Na tem delu so na skici dobro označeni velikanski izkopi in nasipi, pa katerih bo šla nova cesta najprej s 6%nim vzponom, nato pa s 6%nim padcem. Kakega pol kilometra pred Radovljico pa zavije nova cesta, ki je šla doslej v smeri od vzhoda na zahod, proti severozahodu in gre v ravni črti nad 3 kilometre daleč čez ravna polja do Lesc. Na severnem robu Lesc začne nato v preglednih ovinkih zavijati proti zahodu ter gre čez železniško progo kakih 500 metrov severno od postaje v Lescah. Odtod zavija proti leškemu klancu, na katerega se priključi v njegovi spodnji polovici. Pet nadvozov in en most Posebnost nove ceste je v tem, da so odpravljena na njej vsa križanja z drugimi banovinskimi in občinskimi cestami. Čez te ceste bo šla nova cesta z nadvozi. Zaradi tega bo imela na 6 km dolgi progi 6 železobetonskih mostov. V smeri od Ljubljane proti Lescam bo šla najprej z nadvozom čez občinsko cesto, ki vodi v Mošnje. Ta cesta se odcepi od stare banovinske ccste v bližini potoka Zgoše, čez katerega gre nova cesta tudi po želczo-betonskem mostu. Naslednji nadvoz dobi nova cesta nad cesto, ki vodi iz Radovljice proti Novi vasi in Zapužam. Ta cesta bo poglobljena in ne bo imela nobenega stika z modernizirano cesto, pač pa bo zgrajeno ob izstopu iz Radovljice posebno dovozno koleno, ki je tudi zaznamovano na skici in preko katerega bo mogoč prehod z ene ceste na drugo. Kakih 500 metrov naprej o d tega nadvoza bo zgrajen od nove ceste kakih 250 m dolg odcep, ki bo omogočil zvezo raznih poljskih potov z novo cesto. Pri Lescah bo šla modernizirana banovinska cesta z nadvozom čez cesto Lesce-Hlebce in cesto Lesce-Hraše. Obe cesti bosta v ta namen poglobljeni. Lesce same pa bodo zvezane z novo cesto z na novo zgrajenim kolenom, ki se bo v primerni razdalji odccpilo od ceste Lesce-Hlebce. Ta nova cesta je zaznamovana na skici in gre prav čez črko S v napisu: Lescc. Ko.nčno gre nova cesta še čez mogočen železniški nadvoz, ki jc že zgrajen za bodočo dvotirno gorenjsko železnico. Kolesarska steza Ne glede na ta nad vse sodobni zasnutek ceste bo imela nova banovinska cesta še posebno novost, ki je v Sloveniji nujno potrebna, namreč kolesarsko stezo, ki bo vodila od Podvina do Lesc. Ta kolesarska steza bo šla vzporedno ob cesti in bo široka 2 metra. Cesta sama bo široka 9 metrov in bo imela v sredi 6 metrov široko betonirano ali aslalt-makadamsko cestišče. Banketi ob beto-nirani cesti bodo široki poldrug meter. Posebno ugodno je še dejstvo, da gre nova ccsta v neposredni bližini severno od Radovljice in Lesc, s čimer sta oba kraja pridobila razsežna stavbišča za svoj bodoči razvoj proti severu in modernizirani cesti. To se pozna že sedaj, saj so zemljišča v bližini nove ceste v zadnjem času občutno poskočila v ceni. Taborišča in kuhinje za delavce 27. avgusta t. 1. je gradbeno podjetje J. Slavec začelo z graditvijo nove ceste in je glede na ugodno Jesensko vreme že doslej opravilo precejšno delo. V delu je hkrati vsa cesta, ki je razdeljena na dva odseka, prvi odsek je takozvani pod-vinki, drugi pa leški. Ker je treba modernizacijo te ceste zaključiti prihodnje poletje, je podjetje izpeljalo posebno organizacijo dela, pri čemer ni pozabilo delavstva in njegovih potreb. Tako je zgradilo za vsak gradbeni odsek posebno delavsko ta-borišče. Tako taborišče odgovarja vsem higienskim zahtevam in služi delavstvu zlasti z delavsko kuhinjo. Kuhinji v obeh taboriščih sta prostorni m opremljeni z izdanimi štedilniki. V vsaki kuhinji so zaposleni trije kuharji, ki pripravljajo ceneno in dobro hrano za delavstvo. Juho kuhajo v kotlih, ■ «. —.^AtO Ali da človeku prikuhe pa v loncih. V obeh kuhinjah se hrani se- Ali SC IlaraVa ITIOll t 32 zob, če mu daj okrog 160 delavcev. Oprema taborišč je prav ^^mmmmmammmmmmm^mi^^^m j j je tudi manj dobra, saj je v vsako taborišče napeljan vodovod dovo]j f Gotovo ne I Dobro delovanje našega in električna razsvetljava, ki je napeljana tudi na žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše najvažnejših gradbenih mestih, na katerih 6e dela ppiofcno zdravstveno stanje. Vsi zobje bo nam noč in dan. potrebni. Zato no pozabimo, da smo tudi mi njim ... potrobni: negovati jih moramo. Stalna nega e Moderen bager koplje Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani _ ... , ,. , , ,,. ,, , zobe zdrave do pozno starosti. Dober 6lovos pa gre . , Prav zaradi tega pa je kljub kratki. gradbeni Oh,orodontu zaradi visoko kvaliteto. Domači proizvod, dobi podietju uspelo, da )e ze opravilo precei gradbenih del. Cesta je od svojega začetka do leškega klanca žc v delu. Iz strahu pred mrazom so najprci pohiteli z graditvijo vseh železobetonskih nadvozov, mosta in propustov. Zato so že sedaj skoraj v celoti dograjeni vsi nadvozi in druga že-lezobetonska dela. Samo za mostove so porabili okrog 2000 m'1 betona, za železne armature pa jc šlo 22.000 kg železa. Ugodno vreme je tudi omogočilo uspešno izvedbo velikanskih zemeljskih del. Na tej cesti bodo morali namreč odkopati skoraj 140.000 m-1 prsti, gramoza in kamenja. V ta namen je podjetje nabavilo tudi dragoccne stroje, med katerimi je prav gotovo najbolj zanimiv 26 tonski bager, katerega lopata zajema z enim samim mahom tri četrt m3 raščenega terena. Bager je najmodernejši izdelek priznane nemške tovarne in stoji na podstavku, ki jc opremljen z verižnim pogonom, kakor traktorji ali tanki. Na tem podstavku se vrti okrog navpične osi ohišje bagra z žerjavom, ki zasaja lopato. V ohišju je montiran trici-lindrski Diesel motor za 75 konjskih sil. Bager more v eni uri nakopati do 30 m-1 _ zemlje in prsti in se zaradi tega njegovo prodiranje vidno pozna. Da gre delo gladko izpod rok, bager vedno, kadar zajame, takoj izprazni svojo lopato v že pripravljeni voziček, ki pelje nakopani grušč na mesto, kjer ga potrebujejo za nasip. Številne strojne naprave Seveda more bager uspešno kopati le v svetu, ki sestoji iz gramoza ali ilovice. Ponekod pa bo šla cesta čez konglomeratne gmote, katere razbijajo s pnevmatičnimi kladivi, ki jih žene stisnjeni zrak. Ker je vsa cesta v delu, jc doslej podjetje že položilo okrog 4 km industrijskih tirov, na katerih razvažajo nakopani grušč s 75 prekucevalci. Ker bo ccsta šla ponekod tudi po visokem nasipu, tlačijo nasipe, ki jih sedaj nasipajo, s 500 kg težkimi pnevmatičnimi žabami. Kljub temu, da jc podjetje začelo odkopavati zemljišče z bagrom šele v oktobru, so vendar že odkopali od začetka del okrog 40.000 m3. Lep rekord Prav verjetno je, da bo letošnjo zimo mogoče opraviti vsa razsežna zemeljska dela in zgraditi nasipe, ki bodo še prezimili. Zato bodo prihodnjo pomlad lahko začeli žc z betoniranjem ceste, za kar bodo uporabili najnovejše stroje. Tako bo za betoniranje ceste služil stroj, ki bo šest metrov široko betonsko ploščo izdeloval v enem pasu. Uporabljali bodo tudi še številne druge pomožne stroje, kakor transportni trak, 6troje za napravo asfalt-makadamskega cestišča itd. Tako bo imela nova banovinska cesta trojen rekord: bo najmodernejše speljana in zgrajena s tehničnimi napravami, kakršnih doslej pri nas pri graditvi cest še nismo uporabljali, hkrati pa bo zgrajena prej kakor v enem letu, til z veselo novico, da jim je tudi mariborska mestna občina hvaležna ter je v znak zahvale sedaj podarila najbolj potrebnim Maistrovim borcem dan 15.000 din, v bodoče pa jim bo vsako leto v znak svoje hvaležnosti naklonila v svojem proračunu primerno podporo. Stolni dekan dr. Cukala je v svoji napitnici slavil našo vojsko kot zvesto čuvarico naših meja, kateri 6c moramo v prvi vrsti zahvaliti, da lahko danes mirnega srca in brez bojazni proslavljamo 20 letnico svobodnega Maribora, v zavesti, da bo Maribor s svojim zaledjem ostal vedno v okviru jugoslovanske države. Za njim je govoril pravoslavni prota Ivoševič, nato pa predsednik Maistrovih borcev dr. Dolar. Brzojavno je čestital mariborskemu pešpolku k slavi knez namestik Pavle, vojni minister in drugi. Popoldne je bila v vojašnici Kralja Aleksandra v Melju vojaška veselica, katere se je udeležilo veliko meščanov. Zvečer jc priredil polk svojim gostom v veliki dvorani hotela Orel slavnostni večer, ki je potekal v najlepšem razpoloženju. Maribor je danes pokazal, kako je tesno povezan z naša hrabro vojsko in še posebej s svojim 45. pcšpolkom. 20 let slovenskega Polkovna slava mariborskega 45. pešpolka Maribor, 23. novembra. Pred dvajsetimi leti na današnji dan se je Maribor prebudil kot slovesko mesto. V noči so razorožile čete generala Maistra nemško »zeleno« gardo in s tem je bila usoda obdravskega mesta za vse veke zapečatena. Maribor je postal severni mejnik nove velike jugoslovanske države. Veliko delo je izvršil pred 20 leti takratni mariborski pešpolk. Spomin na to delo proslavlja vsako leto naslednik mariborskega pešpolka, sedanji 45. polk, ki ima na 23. novembra vsako leto svojo krstno slavo. Ta proslava je vsako leto zelo slovesna, posebno pomembna pa je bila danes, ob 20. obletnici velikih dogodkov. Na slavnostno okrašenem dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju, kjer ima polk svoj sedež, so se zbrali danes ob 10.30 predstavniki mariborske javnosti in odlični gostje polka Med njimi so bili zastopnik lavantinskega vladike in stolnega kapitlja stolni dekan dr. Cukala, mestni poveljnik general Stanojlovič, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, mestni župan dr. Juvan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, obmejni komisar Krajnovič ter predstavniki vseh mariborskih pomembnejših državnih in samoupravnih ustanov, društev in korporacij. Pred slavnostno tribuno je bil postrojen ves polk z graničarsko četo. Goste je pozdravljal domačin polkovnik Marko Božovič. Sledili eo cerkveni obredi, ki so jih opravili vojaški kurat Zavaldal, pravoslavni prota Ivoševič in muslimanski duhovnik Halil Imanovič iz Ljubljane. Po zaključku cerkvenih opravil je zaigrala godba državno himno. Nato je imel poveljnik polka polkovnik Božovič ognjevit nagovor na vojake. Uvodoma se je spomnil mrtvih junakov, predvsem pa našega vladarja zedinitelja Aleksandra I., ka- teremu Je vojaštvo z gosti zaklicalo »slava«. Nato je nazdravil najvišjemu poveljniku, mlademu kralju Petru II., ter so njegov pozdrav spremljali navdušeni »živio« klici. Potem je v daljših izvajanjih očrtal zgodovino bojev za osvoboditev Maribora ter je stavljal vojakom tedanje junaške borce in njihove voditelje kot svetel zgled, ki naj jih spremlja vse življenje v pripravljenosti žrtvovati se za domovino. Po tem lepem nagovoTU poveljnika polka je sledil defile vsega polka in obmejne čete. S strumnim korakom so med maršem vojaške godbe korakale posamezne edinice pred slavnostno tribuno ter pozdravile goste današnje slave. V obednici vojašnice je bil nato prigrizek. Prvo zdravico je nazdravil poveljnik polka polkovnik Božovič Nj. Vel. kralju Petru II. in vladarski hiši, drugo pa gostom. Župan mariborskega mesta dr. Juvan je v svoji napitnici naglašal pomembna dejanja osvoboditeljev Maribora pred 20 leti, spominjal se je umrlih takratnih voditeljev dr. Vcrstovška, dr. Jerovška, dr. Rosine in generala Maistra ter nazdravil prvemu poveljniku mariborskega pešpolka polkovniku Škrabarju, katerega so navzoči navdušeno pozdravili. Slavil je zasluge vseh Maistrovih borcev ter jih je presene- f Franc Gombač V Trstu, kamor je šel iskat zdravja, je umrl upokojeni višji kletarski nadzornik g. Franc Gombač. Rodil se je v ugledni slovenski tržaški družini. Študije je dovršil v Klosterncuburgu, obiskoval predavanja na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in prakticiral pri nekaterih vzornih gospodarskih podjetjih. Leta 1893 je vstopil v službo kranjsekga deželnega odbora kot potovalni učitelj za vinarstvo. Pozneje jc bil imenovan za državnega vinarskega in pozneje za kletarskega nadzornika za Kranjsko, končno pa za dravsko banovino. Pokojni si je pridobil velike zasluge za obnovo vinogradov na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na stotine predavanj je imel v teh krajih. Organiziral je razne kletarske in sadiarske razstave ali pa vsaj sodeloval pri njih. Napisal jc tudi knjige: »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov«, »Novo vinogradništvo in umno kletarstvo«. V raznih časopisih pa je napisal na stotine strokovnih člankov o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu. Slovenski sadjarji in vinogradniki ga bodo ohranili v trajnem spominu. i' Pogled na leseni oder za strop pritličja Batove palače v Ljubljani. V ozadju je videti skoraj na polovico odsekano staro hišo Jadranske banke, ki stoji še ob Šelenburgovi ulici in katero bodo po zgraditvi palače podrli. V ospredju stoji transportni trak, ki je vozil betonsko mešanico iz pritličja v prvo nadstropje. Volivno gibanje naših železničarjev V Ljubljani: V petek zvečer je bil v nabito polni dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani lep sestanek članov poverjeništva za ljubljanske železničarje JRZ, na katerem sta poročala kandidata gg. P. Masič in dr. G o 1 i a. G. Masič je orisal stanovskim tovarišem notranji položaj v naši državi s posebnim ozirom na Slovenijo in železničarje. Svoja izvajanja je zaključil s pozivom na agitacijo od moža do moža, da bo tudi bela Ljubljana pokazala s sijajno zmago, da je strnjena za svojim voditeljem, kar je izzvalo viharno vklikanjc dr. Korošcu. Drugi kandidat g. dr. Golia se je pa dotaknil nekaterih perečih vprašani glede delavcev in nameščencev. Povedal je marsikaj zanimivega iz svojega dosedanjega sodelovanja na tem polju glede izboljšanja gmotnega položaja, preskrbe za starosti itd., tako da so zborovalci takoj imeli jasno sliko, kako vsestransko bo lahko zastopal svoje volivce pri reševanju njihovih življenjskih potreb. Izvajanja g. dr. Golie so železničarji ponovno prekinili z živahnim odobravanjem. Na koncu zborovanja se je pa oglasil k besedi še preprost delavec in kratko pokazal na beden položaj delavca, posebno še, ako ga pošljejo zaradi pomanjkanja kredita na brezplačen dopust. Ker se je pa v enem takem primeru že sam prepričal, kje je za te reveže pravo razumevanje in tudi uspešno posredovanje, zato poziva vse navzoče, da vsi glasujejo za Stojadnovič-Koroščevo listol Poverjeništvo Ribnica. V nedeljo, dne 20. t. m., je bil v gostilni g. O n i č a dobro obiskan sestanek kluba železničarjev JRZ. Predsednik kluba g. Masič Pavle je predočil članom delo in prizadevanja kluba za dobrobit vseh železniških uslužbencev ter pomen volitev in dosedanje wnotrno delo vlade. Preprosta in lahko umljiva izvajanja so člani pazljivo poslušali ter govornika nagradili s ploskanjem in mu zagotovili, da bodo 11. decembra z zaupanjem oddali glas za listo in kandidata JRZ. Poverjeništvo Grosuplje. V nedeljo ob 15 je bil sestanek kluba železničarjev JRZ. Sestanka se je udeležilo osebje od postaje Ljubljana dol. kolodvor do Stične. Na sestanku je predsednik kluba JRZ g. M a -s i č Pavle obdelal vsa železničarska strokovna vprašanja. Za njim je govoril namestnik kandidata za okraj Ljubljana-okolica g. Smersu, ki je obrazložil, zakaj moramo železničarji in slovenski volivci voliti dne 11. decembra listo JRZ in izvojevati voditelju slovenskega naroda kar najčastnejšo zmago. Ko je še pojasnil, da je kandidat mesta Ljubljane g. M a 6 i č Pavle izbnin iz vrst železničarjev, so poslušalci potrdili, da bodo oddali glasove za listo JRZ in njene kandidate. Poverjeništvo Zalog. V soboto 19. t. m. je bil v gostilni Gradišar v Zalogu sestanek članov poverjeništva kluba JRZ, katerega 60 se udeležili od upravnega odbora iz Ljubljane tov. predsednik Masič Pavle in tajnik kluba tov. Cmperman Viktor ter kandidat za Ljubljano-okolico g. Stare Miloš. Velika gostilniška soba je bila nabito polna železničarjev, ki so pazljivo poslušali izvajanja tov. Masiča, ki je podrobno obrazložil sedanje nezdrave razmere pri železnici, kjer je zlasti osebje zaradi močnega prometa preveč zaposleno. Nadalje je poročal še o drugih aktualnih zadevali, predvsem o novem delavskem pravilniku, ki ie v delu, o noveli zakona o državnem prometnem osebju, službeni obleki itd. Politično poročilo je podal kandidat g. Stare Miloš. Sestanek, ki je trajal skoraj polne 3 ure, je zaključil predsednik tov. Vizintin, ki je izjavil, da bodo železničarji dne 11. decembra volili vsi listo dr. Stojadinoviča. Poverjeništvo Čakovec. V nedeljo 20. novembra je bil v Čakovcu v hotelu Vajda sestanek Kluba železničarjev JRZ. Prisotna sla bila tudi 2 delegata poverjeništva iz Varaždina. Razpoloženja članstva je bilo odlično ter so vsi prisotni odobravali delo in politiko sedanje vlade, posebno pa še našega vodje dr. Korošca, o čemer sla poročala predsednik poverjeništva Čakovec tov. Seibitz in delegat upravnega odbora iz Ljubljane tov. Golobič, Sklep je bil, da gremo 11. decembra vsi kot en mož ouuai svoje glasove za listo dr. Stojadinoviča. ČASNIKARSKI KONCERT Bliža se 1. december, dan našega zedinjenja v novo državo, pa tudi dan tradicionalnega časnikarskega koncerta ki otvarja našo zimsko koncertno in plesno sezono. - Iz programa koncerta, kakor smo ga objavili vžeraj, je videti, da je žasnikarski koncert vsakega 1. decembra ostal zvest svoji lepi tradiciji, ter da bo tudi letos nudil najlepši užitek, pa tudi po koncertu prisrčno zabavo. Prosimo vse dosedanje obiskovalce naših koncertov, da nam ostanejo zvesti, vse občinstvo pa vabimo, naj si rezervira prvi december za obisk tega tako priljubljenega časnikarskega koncerta Koledar Četrtek, 24. novembra: Janez od Križa, spozna- valec; Hrizogon, mučenec. Petek, 25. novembra: Katarina, devica mučenica; Mozes, mučenec. \ Osebne novice ■= Poroka. V župni cerkvi Svete Družine v Mostah (Ljubljana) sta včeraj stopila v zakon gdč. Vida Logarjeva iz znane Logarjeve rodbine v Kranju, in gi Alojzij i 1 i j a , urednik »Slovenca«. Poročil ju je domači župnik g. Miha Jenko, ki je ženinov rojak iz cerkljanske fare in tudi star prijatelj Logarjeve družine. Za priče sta bila nevestin brat gosp. dr. Jože Logar, podkonzul v Dusseldorfu v Nemčiji, in nevestin svak g. dr. Joža Bohinec, banovinski zdravnik v Cerkljah pri Kranju. Iskreno čestitamo! = Iz poštne službe. Premeščeni so bili: Pfef-ferer llilda iz Maribora v Ljubljano 2, Gorjanec Marija iz Metlike v Novo mesto, Pignar Marija iz Gor. Radgone v Maribor 1, Mozetič Marija iz Ptuja v Ljubljano 4, Škoflek Marija iz Rajhenburga v Celje, Bergant Franc iz Novega mesta v Metliko, Toplič Berta iz Maribora v Gor. Radgono, Ribič Ana iz Sevnice v Radeče pri Zidanem mostu, Pahor Artur iz Maribora na Pragersko, Bertoncelj Jože iz Ljubljane 1 v Radovljico, Dornik Feliks iz Ljubljane 2 v Maribor. Kos Feliks iz Domžal v Ljubljano 1, Marušič Miroslav iz Ljubljane 1 v Brežice. Cergal Ivan iz Celja v Črno pri Prevaljah, Šancla Florijan iz Črne pri Prevaljah v Celje. — Upokojeni so bili: Šrot Martin, zvaničnik v Celju; PoS Josip, zvaničnik v Št. Ilju v Slov. gor.; Grahič Matija, zvaničnik iz Maribora 2; Veber Milan, zvaničnik v Ljubljani 2. = Iz vojaško službe. Odlikovani so z redom sv. Save 5. razr. inž. stotnik I. razr. Hinko Reš in direktor tovarne »šešir« v Škofji I/oki Alojz Kme-tič, z zlato kolajno za vestno službovanje pa peli. narednik vodnik I. razr. Josip Kunst. Upokojeni so: konjeniški stotnik I. razr. Dragotin Vesič, geodetski polkovnik Santo Goldoni, višji godbenik II .razr. Alojz Liberšar in nižji godbenik I. razr. Emil Šaran. — Poštno ministrstvo je dovolilo, da se pri državnih pogodbenih poštah Blanca, Krka in Sveta Barbara pri Mariboru otvori brzojavna in telefonska služba za javen promet. Z istim rešenjem ministrstva je dovoljeno, da se otvori pri pomožnih poštah Retnšnik in Kapele brzojavna in telefonska služba, pri pomožni pošti Sv. Ožbalt ob Dravi pa le telefonska služba. — Dva zdravnika za splošno medicino sprejme notranje ministrstvo v aktivno službo orožni-štva v činu sanitetnega poročnika in sicer enega za orožniški polk v Belgradu, drugega pa za orož-niško podčastniško šolo v Sremski Kamenici Kandidati ne smejo biti starejši od 34 let in morajo vložiti prošnje pri pristojnem vojnem okrožju tako pravočasno, da bodo v poveljstvu orožništva v Belgradu najkasneje do 15. decembra t. 1. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« str 1751—1754, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah, — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banavine od 23. t. m. je objavljena »Razširitev konvencije med Jugoslavijo in Veliko Britanijo o vzajemni sodni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh na nekatere britanske prcko-morske teorije« dalje »konvencija med Jugoslavijo in Vel. Britanijo o vzajemni pomoči pri postopku v civilnih in trgovinskih stvareh; razširitev na Južno Rodezijo«, »Obrazci zapisnikov o poslovanju volivnega odbora za volitev narodnih poslancev« in »Sprememba določil o kajenju v bifejih opernega in dramskega gledališča v Ljubljani«. — Vlom na Golem brdu. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno na Golem brdu v vilo ljubljanskega trgovca Krevla Borisa. Tatovi so odnesli razne predmete v vrednosti 2000 din. — Le do konca tega tedna je čas prijave za Putnikov izlet na Oplenac. Zahtevajte te prospekte in informacije v vseh biljetarnicah Putnika. — Od 3. do 4. decembra izlet v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. Dinti pramlaral Monumentalno filmsko do!o — najgrandljoznejll film, ki |o bil nopravljen v Hollywoodu v zadnjem desetletju! Oary Cooper in lepa Slgrld Ourle nedavno odkrita norveška lepotica, danes najlepša žena Amerike! Pustolovščine Marka Pola Velenapeti filmski roman o avanturah mladega Korf iilauca, ki jp potoval po §»elu, liroilrl v XIII. stoletju na Kitajsko, osvajal ženska srca in odkrival tajnosti ra7.kqinjpga carstva Kublaj-Kana. Nad lO.IJOU sodelujočih! KINO UNION Tel. 22-21 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v soboto, dne 26. t. m., popoldne ogled cestno-gradbenih del na banovinski cesti Podvin—Lesce. Odhod ob 13. uri popoldne z avtobusom iz Tavčarjeve ulice. Cena za osebo od 22.50 do 30 din (po številu udeležbe). Obvezne prijave do petka 25. t. m. do 14 ure na UJIA ali tel. 46-71 (g. ing. Bevc). K ekskurziji se vabijo člani in po njih vpeljani gostje. 1 Premiera filma »Pustolovščine Marka Pola« v kinu Unionu. Občinstvo opozarjamo na današnjo premiero monumentalnega filma »Pustolovščine Marka Pola« v kinu Unionu. Ta film je eno največjih filmskih del ameriške produkcije ter nam v napetih in razkošno insceniranih prizorih pre-dočuje avanturistični roman mladega in hrabrega Korčulanca, ki se je podal po svetu, doživljal pustolovščine in pri tem odkrival skrivnosti Kitajcev v srednjem veku. Kljub nevarnostim potovanja je mladeniška odločnost in njegova lepa zunanjost vsepovsod zmagovala. Vlogo Marka Pola igra v filmu Gary Cooper, ki ga obožujejo vsi tudi pri nas v Ljubljani. V filmu je sodelovalo 10.000 ljudi. Vsepovsod je film doživljal triumfe. Opozarjamo da bo film le kratko dobo na programu, ker ga mora kino Union že kmalu poslati v druga mesta, kjer ga težko pričakujejo. 1 Vožnje snega. Podjetniki in prevozniki, ki imajo na razpolago navadna ali motorna vozila z dvigalnimi napravami za odlaganje tovora, se pozivajo, da predlože takoj nekolkovana pismena sporočila pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu, če žele sodelovati pri prevozu snega. V sporočilih je treba navesti točne podatke o velikosti vozil, o dvigalu in o zahtevku za dnevno osemurno vožnjo. I Dinti nepraktično zadlikritt N« zamudita nepozaona plesne ln nsvslce ravlje Eroadwav Melodles 193S Melodije sveta KINI MATICA tel. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri Najnovejši Para-moutov tednik!! — Nezgoda nočnega potnika na Savi. Pri Sv. Jakobu ob Savi je Sava, kakor smo poročali, preplavila stranski leseni most. Okoli pol dveh je šel čez ta most neki moški, pa ga je voda odnesla s 6eboj. Mož se je zagrabil za neko deblo ob bregu in od tam začel klicati na pomoč. Prav tedaj pa se je peljala mimo na dveh avtomobilih bano-vinska komisija iz Topolščice, ki je čula klice na pomoč. Sama pač ni mogla čez Savo, temveč je morala priti v Ljubljano po večjem ovinku. Tudi ni vedela, iz katere smeri prihajajo klici na pomoč. V Ljubljani pa je komisija že čez nekaj minut obvestila reševalno postajo, da kliče v Savi na pomoč nekdo, ki se potaplja. Takoj so odhiteli na lice mesta reševalci z reševalnim avtomobilom, toda na domnevanem mestu nesreče so našli nekaj domačinov, ki so reševalcem povedali, da so pravkar potegnili iz Save vsega premraženega moža. — Pančevo brez električnega toka. Pred nekaj leti je bil položen med Zemumom in Pančevim pod Donavo kabel za električni tok. Ta kabel pa je sedaj naenkrat počil, tako da je Pančevo bilo nekaj časa brez toka, s čimer je bila zelo oškodovana precej obsežna industrija v Pančevem. Ni izključeno, da je kakšna ladja presekala kabel. Sedaj se trudijo, da kabel čimprej popravijo, tako da Pančevo in bližnje banatske vasi ne bodo brez toka. Kino Sloga Telefon 27-30 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Samo Io danes I VELIKA ILUZIJA DITA PARLO - JEAN GABIN Julrl Ešnapurski tiger — Sezonski delavci se vračajo. Iz Murske Sobote nam pišejo: V nedeljo zvečer se je vrnila v Prekmurjo večja skupina sezonskih delavcev. Iz vseh delov Francije so prišli. V petek zvečer so se zbrali v Parizu in se prešteli: 121 jih je bilo, ki so komaj čakali, da zopet vidijo domače kraje in čuje.io govorico svojih dragih. l)o nemške meje jih je spremil član izseljenskega društva, da so bolje potovali in da jim je bil za vsak primer z nasveti pri rokah. i)enar so menjali ugodneje, kot so pa nekateri pričakovali: za 100 frankov so dobili 147 din. Vsi pripovedujejo o veliki vznemirjenosti v njihovih vrstah v času vojne nevarnosti. Zadovoljni so bili, da se je vse tako lepo izteklo. Nekateri so prinesli s seboj sorazmerno več prihranjenega denarja, drugi pa zopet manj, kakršne so bile pač razmere, v katerih so živeli. — Katoličani in različne vere. Zveza fantovskih odsekov je založila knjigo: »Katoličani in različne vere«, ki jo je spisal dr. Alojzij Odar. Moramo si biti na jasnem, kaj je z različnimi verami, ki jih vsak dan srečujemo. Jasnost ne more ško,dovati. Znali bomo spoštovati svojo vero in ljubiti pripadnike tujih ver, ne da bi pri tem trpela škodo naša vera Opozarjamo fante, da to knjigo po možnosti naroče vsi naši člani. Skušajte pa tudi, da se knjiga razširi med ostalo naše katoliško ljudstvo. Vsaka slovenska družina mora imeti to knjigo. Cena za člane je samo 5.50 din, za nečlane 7 din. Naroča se pri Zvezi fantovskih odsekov, Miklošičeva c. 7/1. Volite, volite! Lutz-pečI, tovarna Ljubljana VII. Tel. 32-52 — Velika turistična konferenca na Sušaku. Dne 24. in 25. t. m. bo na Sušaku turistična konferenca, na kateri bo sodeloval trgovinski minister inž. Kabalin in delegati drugih resornih ministrstev. — Vreme. Jugoslavija: Oblačno in deževno vreme v sredini države, na vzhodu in jugu in nad severnim delom ter na zahodu in nad Pri-morjem pa se je razjasnilo. Toplota se je zelo znižala na zahodni polovici, zvišala pa na vzhodnem delu kraljevine. Najnižja toplota Kalinnvnik 1, najvišja Koviljača 21 stopinj. — Napoved za danes: Počasi se bo raziasnilo po vsej državi, samo v južnih krajih bo še prevladovalo oblačno z dežiem. Možno je, da bo v goratih krajih snežilo. Tonlota se bo še znižala. — Medvndska železniška postaja dobiva novo lire Ze dalj časa preureja io zidarji in ostali rokodelci gradbene sekciie ljublianskega železniškega ravnateljstva ves kolodvor. Temelji stavbe so bili izolirani, vstavljena nova okna in vrata, preurejena zmotna pisarna itd. Sedaj urejajo še pločnik okoli postale. Ostala dela (lopa za potnike v primeru slabega vremena, premestitev stranišča itd.) pa bodo nadaljevali spomladi. Ljubljana 1 Veliki narodi so postali močni zaradi tega, ker skrbijo smotrno in načrtno za svojo kri v tujini. Ce delajo to veliki narodi, je razumljivo, da. bi morali tudi mali narodi vsaj še z večjo skrbjo čuvati nad svojo krvjo v tujini. Malokateri narod ima toliko izseljenstva, kakor naš mali slovenski, zato je nujno potrebno, da se spoznamo z modernim načinom, kako obvarovati pred narodno izgubo našo bodočnost. O tem predmetu bo predaval na prihodnjem prosvetnem večeru v petek ob 8 v', beli dvorani g. dr. Alojzij Kuhar. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. 1 K Sv. Križu vozi avtobus s Krekovega trga še vedno po voznem redu ter je cena vožnji tja in nazaj samo 2 din za osebo. 1 Cene električnega toka mestne elektrarne ljubljanske za pogon. Na ponovne očitke, da mestna občina ljubljanska s previsokimi cenami električnega toka odbija industrijo, je treba pojasniti, da je mestna elektrarna še pred 13 leti prodajala električno energijo za pogon v obrtne namene po 4 din za 1 kWh, nato je I. 1926 znižala ceno na 3 din in 1. 1932 spet na 2.75 din za 1 kWh. Nazadnje ie znižala ceno električnemu toku za pogon v obrtne namene lansko leto od 2.75 din na 2.50 din za 1 kWh. Ta cena ee znižuje z obratnimi urami, kar je treba razumeti tako, da konsument doseže nižjo ceno, če dalj časa dela z motorjem. Ce 6lranka veliko obratuje z motorji in dokaže nad 2000 obratnih ur. lahko izkoristi najnižjo ceno 1.25 din za kWh. Tudi večje industrije se ne morejo pritoževati, saj vidimo iz uspeha mestne elektrarne o porabi električnega toka za leto 1937-38, da ga je elektrarna prodala nasproti 1. 1936-37 za 2,159.216 k\Vh več ter zato prejela samo 1,321.751 din. kar gre na račun priključenih večjih industrij, ki plačujejo top po nižji ceni, iu na porabo toka v gospodinjstvu. Na porabo toka za razsvetljavo stanovanj pa odpade le malenkosten povišek konsuma. Industrija lahko dohi dandanes od elekrarne lok po ustrezajoči nizki ceni ter ni treba več. da bi si sama postavljala električne naprave za pogon, in zato tudi niso utemeljeni očitki, da hi mestna občina ljubljanska s previsokimi cenami električnega toka odganjala industrijo od mesta. 1 Slovenska straža v Ljubljani opozarja vse svoje člane in prijatelje na predavanje: »Kako skrhe veliki narodi za stojo kri v tujini«, ki bo v petek 25. novembra ob 8 zvečer v beli unionski dvorani v okviru prosvetnih večerov. 1 Mestni muzej bo zaradi zime odslej ob nedeljah in praznikih za brezplačen obisk zaprt tia do tople pomladi. Kdor pa želi muzej obiskati ob delavnikih, plača 5 din vstopnine. 1 Mnle tatvine. Na glavnem kolodvoru so prijeli mladega fanta, nekega S. A., ko je ravno skušal ukrasti nekemu železničarju službeno svetilko. Fant doslej še ni bil kaznovan in mu je uradnik prav resno povedal, da je s to malo tatvino stopil z eno nogo že v kriminal, zakaj odvzeli so mu prstne odtise in njegovo ime uvedli v kriminalno razvidnico. — Ivanu Ada-miku je bil z zaprtega dvorišča nekega manjšega hotela ukraden rjav kovčeg, v katerem je biio več mizarskega orodja, vrednega okoli 500 din. — Postrežnici Marjeti Igličevi je bilo v garderobi palače Delavske zbornice ukradenih 115 din gotovine. 1 Službo šoferja je ponujal. Še vedno je trda za kruh in ljudje morajo mnogo skrbeti, knko priti do poštenega zaslužka. To pa je izrabljal neki R. ]., doma iz mariborske okolice, ki objavlja v časopisih male oglase, da preskrbi službo šoferja, seveda le proti kavciji. Pred časom je izvabil tako od nekoga v Ljubljani hranilno kn jižico, v kateri je 'bilo-zabeleženih nad 6000 din vlog. Ogoljufanec pa je kmalu spoznal, da je nasedel goljufu, in je moža, ki je knjižico že naprej spečal, ovadil policiji. Tedaj se je posrečilo to knjižico rešiti. Goljuf pa se je sedaj zopet pojavil v Ljubljani, se izdajal za lastnika nekega mariborskega avtobusnega podjetja in tako res izvabil od nekega brezposelnega človeka zadnjih prihranjenih 1000 din pod pretvezo, da mu preskrbi službo. Pa tudi to je prišlo kmalu r\a dan in policijski agent je goljufa pred včerajšnjim aretiral v Tomačevem. Prireditve in zabave Pesem domotožja ali njena daritev je naslov igre, ki jo igrajo velike Klare v nedeljo 27. no- vembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Igra je zelo lepa. Kaže med drugim življenje ciganov, ki imajo tudi srce, kakor pravi Karmen sama, glavna junakinja igre. , . Predavanja rmmnT Aktualno predavanje našega pedagoga. V soboto, dne 26. t. m., bo ob 18 zvečer predaval v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi naš univ. prof. dr. Karel Ozvald o temi »Glavni viri neuspehov na srednjih šolah«. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva. Angloško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane ria današnje predavanje univ. prof. g. John A. Zvetine iz Chicaga o ustavi Združenih držav Amerike, ki bo v zbornični dvorani univerze ob 18. Ali veste, kaj je novega T Miklavž bo kupoval letos darila: žepne robne, bele in barvaste, za dame in gospode, ženili volnene in svilnate rute ter šerpe pri manufakturni trgovini JANKO (ESNIK. Ljubljana Lingarjeva Sestanki Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem. Društvo Bela Krajina ima jutri, v petek ob 20 v salonu hotela Štrukelj sestanek, na katerem bo predaval železniški ravnatelj v p. g. inž. Klodič o železnici Črnomelj — Vrbovsk o. Tovariši akademiki. V petek 25. t. m. bo predaval v beli dvorani hotela Union ob 20 g. dr. Kuhar: »Kako skrbe veliki narodi za svojo kri v tujini«. Ker je narodno-obrambno vprašanje za slovenski narod bitne važnosti, Vas vabimo, da 6e ga polnoštevilno udeležite. — Akademska zveza. Iz legije koroških borcev. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani priredi v soboto, dnu 26. novembra t. 1. ob 20 sestanek v restavracijskih prostorih pri »Šestici«, Naše dijaštvo Na 6. rednem občnem zboru Akademskega kluba arhitektov v Ljubljani je bil izvoljen sledeči odbor: Preds. Bahovec Milka, cand. arch.; pod-preds.: Erbežnik Milan, cand. arch.; tajnik: Kanič Eliza, stud. arch.; blagajnik: Adamič Mirko, stud. arch.; knjižničar: Kumbatovič Filip, ing. arch.; trgovec: Gradišnik Zorka, stud. arch.; revizorja: Petek Dušan, cand. arch., Simčič Branko, cand. arch., delegata za ZSKTF: Engelman Miran, stud, arch., Kregar Viktor, stud. arch. Na rednem občnem zboru DSJF. dne 19. novembra 1938, je bil izvoljen za študijsko leto 1938-39 naslednji odbor: Predsednik Klemenčič Franc, cand. iur., podpredsednik Kolenc Črtomir, cand. iur., tajnik Perhavc Leon, cand. iur., blagajnik Zeleznik Vinko, stud. iur., knjižničar Majcen Dušan, cand. iur., ref. za skripta Lipovšek Anton, stud. iur., gospodar Šober Marjan, cand. iur.; namestnika Štavdohar Miha, cand. iur., Vrečko Aleksij, cand. iur.; revizorji: Marin Tone, stud. iur., Plajh Avgust, cand. iur., Halik Anton, cand. iur; razsodišče Cigan Jože, cand. iur., Breznik Igor. cand. iur., Makovec Viktor, cand. iur., Ga-berščik Milan, cand. iur., Zalik Martin, cand. iur. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Našla se je v Šelenburgovi ulicj žepna ura. Dobi se v uršulinskem samostanu. Chamberlain in Halifax v Parizu navdušeno sprejeta Pariz, 23. nov. TG. Nocoj ob 17.50 sta med navdušenjem pariškega prebivalstva prispela v Pariz angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. V prvi voz sta se vsedla ministrska predsednika Chamberlain in Daladier, v drugi voz pa zunanja ministra Halifax in Bonnet.Vsi štirje so se peljali po glavnih pariških ulicah, kjer je občinstvo stalo v gostem špa-lirju in jim prirejalo navdušene ovacije. Chamberlain in Halifax sta se nato podala na angleško poslaništvo na Kue de Lafayette. Pariz, 23. nov. TG. Bonnet je danes izjavil časnikarjem, da bodo vsi nesporazumi med angleškimi in francoskimi zastopniki urejeni v četrtek, tako o španskem vpraašnju, o spopadu na Daljnem vzhodu, dalje o medsebojnih gospodarskih vprašanjih med Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo, o vprašanjih medsebojnega sodelovanja Nova nevarnost za Karpatsko Ukrajino Pragn, 23. nov. o. Dobro poučeni praški krogi poročajo, da zbirata Poljska in Madžarska mnogo čet ob meji Karpatske Ukrajine. Ti krogi izražajo bojazen, da je Madžarska pripravljena okupirati Karpatsko Ukrajino že iz razloga, ker je Češkoslovaška armada demobilizirana. Odločujoči čini-telji sporočajo, da je italijanski zunanji minister grof Ciano sporočil madžarskemu ministru, naj se vzdrži slehernega prenagljen,ja, dokler se ne sporazumeta Italija in Nemčija. Konferenca generalnih štabov Balkanske zveze Atene, 23. nov. TG. Še v tekočem mesecu novembru se v Atenah zberejo na redno zasedanje vrhovni poveljniki generalnih štabov držav Balkanske zveze. Vlada je objavila, da ho ta sestanek že 28 novembra. Jugoslovanski, romunski, turški in gr:ki šefi generalnih šlabov bodo ostali v Atenah dva do tri dni ter bodo proučevali sedanji mednarodnopolitični položaj v luči strokovnih vojaških dejstev. Drobne novice Nilrnberg. 23. nov. AA. V Rotu pri Nilm-bergu se je v tamkajšnji tovarni aluminija pripetila velika eksplozija. Tovarniško po«iopje je zelo poškodovano in sta bila ranjena tudi d'\ a delavca. Francije in Anglije, o ureditvi oboroževalnega vprašanja in o vprašanju judovskih beguncev. Uspehi razgovorov med Čhamberlainom in Dala-dierom bodo objavljeni najbrž že v četrtek zvečer. Po angleškem obrsku: francosko-nemika deklaracija Pariz, 23. nov. o. Tekst francosko-nemške deklaracije o sporazumu obeh velesil bo objavljen šele tistega dne, ko bo sporazum med Francijo in Nemčijo podpisan. Pooblaščeni krogi pravijo, da do sedaj še ni znan dan prihoda nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v Pariz, ki naj to pogodbo podpiše. Iz drugih virov pa poročajo, da bo ta franrosko-nemška deklaracija podpisana šble po odhodu angleških ministrov iz Pariza. Burgns, 23. nov. A A. DNB: Novi japonski poslanik Makato Jano jo izročil danes generalu Francu svo|a poverilna pisma. Šanghaj, 23. nov. AA. Na južnem Kitajskem so Japonci začeli z novo ofenzivo. Napad ee je začel pri Fashijenu, 40 km severno od Kantona. Japonsko čete so napredovale do železniške proge Kanton—Ilankeu ter se približujejo Cingjunu, ki leži 70 km severnozahoduo od Kantona London. 23. nov. A A. Reuter: Bojna ladja »Kralj Jurij VI.«, piva iz serije petih bojnih ladij s tonažo 35.000 ton, bo spuščena v morje 21. februarja 1939. Tej svečanosti bo prisostvoval tudi kralj sam. Kakor uradno poročajo, bo nova bojna ladja oborožena s topovi 14 palcev kalibra. Vseh pet bojnih ladij bo imelo posebne priprave za varstvo pred napadi iz zraka. London, 23. nov. A A. DNB: Silno neurje, ki je divjalo nad vso Anglijo, je povzročilo ogromno škodo ter zahtevalo pet človeških žrtev. V Cardiffu se je porušila velika prodajalna, v kateri je bilo zaposlenih 20 ljudi. Eden njih je bil na mestu mrtev, več pa težko ranjenih. V grofiji Gloucester je vihar odnesel streho velike trgovine in sta pri tem našla smrt dva delavca. Tudi v Southamptonu jo divjala nevihta ter zahtevala dve človeški žrtvi. Rim, -23. nov. AA. (Štefani) Mussolini je izročil parlamentu predlog zakona o zgraditvi javnih zatočišč pred zračnimi napadi. Ta zakonski predlog predvidela zgraditev prostorov v kleteh javnih zgrab. Ti prostori bi se odstopili zasebnikom za trgovsko uporabo s tem, da se obvežejo, da jih bodo preuredili v zatočišča za prebivalstvo v primeru zračnega napada.