iHuLAV • uJ " j 0#ŠICL l <932 'oštnina plačana v gotovinS- .V Ljubljani, v soboto 30. julija 1932 Štev. 172 Cena 1 Dir —- --------------- - Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^ Ček. račun: Ljub- ^^^T^B ^^^r ^B ljana stvo — ne- ^^^^^^ _ ^^^ ^B M ^_ ^U^M ~ 10.549 za ce- ^^^^^^ ^^m ^^m ^^B ^^m M ^^^^^ m Mf loletno za fl^B ^^m M ^^m M ^^m B^B inozemstvo 120 Din ^^m ^^B ^^B m ^^^B ^^B HH Kopitarjevi ul.6/111 jeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna slažbn 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 ■ Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku V Nemčiji ne bo nihče zmagal Schleicherjev govor je sprožil vetihe probleme Francija vznemirjena — Anglija in Amerika si na tihem maneta roke Z glasovnicami se jutri zaključi v Nemčiji vo-livni boj, ki se že mesec dni bije z jeklenim orožjem. Okoli sto grobov se je odprlo, odkar je Pape-nova in Schleicherjeva vlada prilastila oblast in napovedala nove volitve v državni zbor, da ne omenjamo neštevilnih hudo in lahko ranjenih. Čemu toliko žrtev, čemu toliko novega sovraštva, ki ga je zasejala volivna borba med nemški uarod, ki od dneva strahovite katastrofe ob Renu preživlja neprestano hudo duševno krizo in ki ga je prav daues obiskala vsaj tako huda gospodarska stiska kakor ostale narode? Čemu zopet volitve, ki stanejo milijone, ko jih mora biti nemški narod že sit do grla? Dne IS. marca predsedniške volitve, 10. aprila ožje predsedniške volitve in 24. aprila volitve v pruski deželni zbor; med tem časom skoro vsak teden volitve v kateri deželni zbor. Lahko trdimo, da je nemški narod od novega leta dalje neprestano pod vplivom hujskaških govorov in člankov, ki zavzemajo pri skrajnih strankah, pri komunistih in narodnih socialistih oblike, ki bi se jih moral civiliziran človek sramovati, še to dni je »Volkischer Beobachter.-, osrednji organ Hitlerjeve stranke, napovedal za jutrišnji dan obračun z obešenjem vseh krivcev sedanjega sistema! Vsak pameten državnik bi bil skušal prihraniti Nemčiji te bridke dneve, toliko bolj. ker je že danes jasno, da ne bodo jutrišnje volitve prinesle lako zaželenega razčiščenja v Nemčiji. Stranke so svoje moči že preizkušale v predsedniških volitvah in pozneje pri volitvah v pruski deželni zbor. Boj je ostal neodločen .Pruske vlade niso moglo sestaviti ne demokratske stranke (centrum in socialisti) no skrajne desničarske (hitlerjevci in j Jjugenbergovi nacionalci). Ne prva ne druga skupina ni mogla zbrati absolutne večine glasov, ki je potrebna za izvolitev predsednika pruske vlade. Hitlerjevci, ki so pri deželnozborskih volitvah leta 1928 priborili samo 7 mandatov, so vkorakali v dvorano deželnega zbora v 162 rjavih srajcah, ludi število socialističnih mandatov jc padlo od 137 na 93. toda na drugi strani so nemški nacionalci, ki bi radi podpirali Hitlerja, nazadovali od 72 na 31 in komunisti so se od 48 dvignili na 57. medtem ko jo centrum zgubil samo 4 mandate (od 71 na 67). Mnogo drugačna ne bo slika državnega zbora po novih volitvah. VeČine si ne bo priborila ne prva ne. druga izmed političnih skupin, ki se danes borijo za oblast, torej lic pristaši demokracije, ne pristaši diktature. Pri predsedniških volitvah je bilo oddanih za Hindenburga okoli 18 milijonov glasov (49.52 odst.), medtem ko je Hitler prejel okoli 11 milijonov (30.04 odst.), komunist Tbal-mann okoli 5 milijonov (15.33 odst.) in kandidat nemških nacionalcev okoli 2 milijona in pol (6.79 odst.). Takrat so za Hindenburga glasovali socialisti in centrum, tega se brezdvomno spominja še danes Hindenburg, toda za Hindenburga je glasovalo tudi mnogo pristašev drugih strank in politično neorganiziranih Nemcev, in to iz spoštovanja do velikega patriota. Kljub temu, da je centrum pod vodstvom užaljenega Briininga razvil izredno živahno propagando, kljub temu, da bo brezdvomno pomnožil število svojih glasov v primeri z zadnjimi predsedniškimi volitvami, kljub temu, da so socialni demokratje do skrajnosti izrabili svoj položaj v opoziciji in drzno poseganje Schleicherjeve vlade v avtonomijo dežel, ne bo število za centrum in bavarsko ljudsko stranko oddanih glasov preseglo 20 odst. in število glasov socialnih demokratov 25 odst.Katoliške stranke, t. j. centrum in bavarska ljudska stranka, bodo ohranile v glavnem svoje postojanke, ki jih trdno držijo od državno-zborskih volitev v letu 1928 (14.8 odst. oddanih glasov) do zadnjih državnozborskih volitev v letu 1930 (15 odst.). Socialni demokrati so si v letu 1928 priborili 30 odst. glasov, k ta 1930 24 odst. glasov in jutri bodo brezdvomno ohranili svoje postojanke. Hitler ni leta 1928 prejel nič več kakor 2 odst. glasov, leta 1930 že 18 odst., pri letošnjih predsedniških volitvah nad 30 odst. in pri volitvah v pruski deželni zbor že 31 odst. Zelo verjetno je, da bo število svojih glasov nekoliko dvignil, morda deseže tudi 35 odst., toda če računamo, da ne bodo nemški nacionalci zbrali več kakor 10 odsl., potem je gotovo, da ne bodo desničarske stranke imele v bodočem državuem zboru večine, da bi lahko same vladale. Odločitev bo zopet v rokah komunistov, ki bodo skušali izrabili ta svoj izjemen položaj pač kakor so ga v pruskem deželnem zboru. Ako bi se bili komunisti odločili za podpiranje socialnih demokratov, ako že ne za skupen nastop ž njimi, bi danes Pruska ne imela komisarja in ludi volitev bi ne bilo. Ako mora nemško delavstvo. organizirano v krščanskih in socialističnih strokovnih organizacijah, bili obupen boj s hitlerjevci, ki jih zalagajo industrijci in ki jim daje vlada baronov in veleposestnikov indireklno potuho, je lo zasluga komunistov. ("'e je že danes gotovo, da ne bodo volitve prinesle popolnega razčiščeuja položaja, ker ne bo mogla nobena izmed omenjenih političnih skupin, ki so si v laseh, zbrati večine glasov, čemu jo potem Papen razpisal volitve? Razmerje med posameznimi .strankami v državnem zboru res ni več odgovarjalo razpoloženju javnega mnenja; kajti predsedniške volitve, kakor tudi volitve v pruski deželni zbor so pokazale, da bi moral imeli Hitler v državnem zboru vsaj 30 odsl. vseh mandatov in ne samo 107. ki jih je Izvojeval leta 1930. Toda ven Papen iu general Schleicher brezdvomno nista imela u imena, da bi z novimi volitvami uposla-viln soglasje med številčnim razmerjem mandatov v državnem zboru in resničnim razpoloženiem med narodom. V smislu uslave bi bil državni zbor lahko Pariz. 29. julija. Govor ministra nemške Reichvvehr. generala Schleicherja, jc povzročil v francoski javnosti samoposebi umevno veliko razburjenje. Značilno pa je, da sc listi ne obračajo toliko proti Nemčiji oziroma generalu Sehlcicherju, ki je govoril z brutalno odkritosrčnostjo pruskega vojščaka. ampak da se nejevolja obrača v prvi vrsti proti Herriotu. Dočim meščansko levičarsko časopisje Herriotovo politiko samoposebi umevno brani, pa ga napadajo tako desničarski krogi kakor Leon Blum kot vodja socialistov. Desničarji seveda menijo, da jc Ilcrriotova odjenljivost v Lozani in Ženevi kriva, da so se Nemci vnovič upali na dan / akcijo, da sc raztrga ver/ajska pogodba, socialisti pa nasprotno vidijo veliko napako Herriota v tem, da je v ženev i onemogočil pozitiven rezultat v vprašanju razorožitve s tem. da je zaradi ozira na francoske nacionaliste zopet postavil kot pogoj, da sc Francija razoroži. takozvano varnost. S tem pravijo, jc dal Nemcem povod, da razorožitev označujejo kot močno armado. Temu nasproti ugotavlja ofici-ozno glasilo francoskega zunanjega ministrstva »Tempsc sledeče: Francoski oticiozni odgovor „dihiatoriu Nemčije44 Kar general Schleicher hoče, tako piše »Temps«, to ni prava vojaška diktatura v Nemčiji, ampak obnova stare Prusije, v kateri se je narod popolnoma istovetil s svojo armado. Popolnoma jc treba verjeti Schleicher ju. če se je postavil proti Hitlerju. Naj se končajo volitve 51. julija kakorkoli že. v Nemčiji ne bo vladal ne Hitler ne kdo drugi, ampak samo general Schleicher. S tega stališča je treba presojati zahtevo Schleicherja po u postavitvi stave armade. Ako hoče. Schleicher svoje stališče šc bolj utrditi, je razumljivo, da se za času volivne borbe apelira na nacionalne instinkte nemškega naroda. Saj je značilno, da s Schleicherjevim govorom soglašajo tudi najhujši nasprotniki sedanjega nepoilameiitornegn režimo. četudi torej Francozi ne smejo Schleieherjevega govora vzeti preveč tragično, pa je vendar treba protestirati proti njegovi trditvi, da jc francoska politika v razoroži t venem vprašanju gola hi-navščina. s Ako sc žc govori o liinav šeini«, piše »Temps«, potem se gotovo ne sme hiuov-ščina očitati onemu narodu, ki so ga trikrat v enem stoletju preplavile tuje armade, pač pa bi sc lažje očitale hinavščina voditeljem nemško politike, ki so se v Ženevi divje zavzemali za splošno razorožtev Evrope, o kateri sedaj Schleicher saui pravi, da vanjo sploh ne veruje —■ in kateri trdijo, da mora Nemčija biti varna proti tujemu napadu, medtem ko nihče na svetu ne misli, rla bi Nemčijo napadel, pač po vemo. da se taista Nemčija oborožuje na vojsko proti Poljski.« Spretna diptomatična poteza Nemcev Vznemirjenja zarodi govora nemškega diktatorja« pa ta komentar francoskega zunanjega urada seveda ni razpršil. Nezadovoljnost s Herriotovo preveč odjenljivo politiko je še povečala vest, da jc Nemčija v istem momentu, ko jc Schleicher zahteval uničenje verzajske mirovne. pogodbe, prijavila svoj pristop k zaupni pogodbi med Francijo in Anglijo. Iz tega sklepa veliko uglednih francoskih žurnalov, da zaupna pogodba med Francijo in Anglijo, v kateri sta se obe državi obvestili, do bosta vsa aktualna mednarodna vprašanja obravnavali sporazumno, nima tistega pomena za Francijo, katerega so ji dosedaj pripisovali. Smešno bi bilo govoriti o obnovitvi prisrčne antaute med Francijo in Anglijo, tako piše /. ozirom na to pogodbo Pernino* v Echo de Pariš«. Ako bi ta pogodba v resnici pomenilo obnovitev francosko angleške nlisancc, kakor jc obstojalo pred v ojno, potem bi Nemčija čisto gotovo ne pristopilo k tokozvonemu paktu zaupanja. To mnenje jc tembolj opravičeno, ker jc Nemčija pristopila k temu paktu šele, ko se jc posvetovalo z angleško diplomacijo, katera ji je zagotovila, da se Anglijo po tem paktu absolutno ni obve- ostal na svojem mestu do leta 1994. S tem. da je nova vlada razpisala volitve, je brezdvomno napravila veliko uslugo hitlerjevcem, ki so nastopili s to zahtevo lakoj po predsedniških volitvah. Toda danes je že golovo, da nista imela Schleicher in von Papen namena, pripraviti ugodna tla za Hitlerjev pohod v Berlin, pač pa sta računala, da bodo prav nove volitve pokazale, da nima ne Hitlerjeva skupina ne katerakoli druga zadostne zaslombc med nemškim narodom. :i tii «i tnU-.3na y1 p.11 zagotovila večine namerava ge jieral Schleicher po volitvah razpustili koinunislič- zala. da bo varovala sedanje politično stanje v Evropi, kakor jc določeno po verzajskem miru. Zato po mnenju Pertjnaxo zaupna pogodba ne pomeni obnovitve entente cordiale. ampak ra jši sredstvo, da bi Francijo počasi pripravili na revizijo mirovnih pogodb. Kaj pravijo Herriotovi prijatelji Herriotovo časopisje odgovarja na to, do ima dogovor z Anglijo ta veliki pomen, da sc Anglija ne bo mogla nikoli sporazumeti z Nemčijo ali s katerokoli drugo dr/avo, ne da bi o tem bila prej obveščena in vprašana Francija. Desničarski listi so tudi popolnoma prezrli, da so k paktu zaupanja pristopili tudi zavezniki Francije. Poljska, Jugoslavija, Romunija in češkoslovaška. Herriotovo časopisje tudi opo/arja na nedavni obisk ameriškega odposlanca \Val-terja Edgea pri Herriotu. Edge jc izjavil, da jc ameriška vlada zelo zadovoljna z. urj>ehi lozon-ske in ženevske konference in da bo Ameriko vedno roda sodelovalo s Francijo za utrditev miru. Toda desničarsko časopisje, ki ima jnko tenek čut za nacionalne interese Francije, opozarja temu nasproti na dvoumno stališče francoskega in ameriškega časopisja. Dvoumno stališče Anglije in Amerike Tako na primer pravi o Schlcicherjcvcm govoru »Times« sledeče: Želja Nemčije, da bi bila postavljena na enako stopnjo z drugimi velesilami, tvori najvažnejši problem Evrope in je najgloblji vzrok sedanjega nemirnega i>o-litičnega stanja. Ako sc nc bo v najkrajšem času izdelal načrt redukcije oborožitve no podlagi enakopravnosti vseh držav brez izjeme, potem jc čisto logično, če sc bo Nemčijo smatrala prosto vseh obvez, ki jo vežejo nn verzoj-sko mirovno pogodbo. Zakoj ia pogodba izrecno predvideva razorožitev vseli evropskih državna enaki bazi. Čc sc pa Nemčija na ia način no stranko in s tem razveljaviti komunistične mandate. , Razpis volitev je bil samo logičen zaključek politične tragikomedije, ki se je začela z nepričakovano odstranitvijo dr. Briininga, ki ga je Hindenburg neusmiljeno žrtvoval baronom, veleposestnikom. vojaštvu in tudi protestantiznui. čeprav je bil komaj pred nekaj meseci izvoljen s pomočjo Briininga in socialista Breitschelda. Po računih Papena in Schleicherja naj bi jutrišnje volitve pokazale, da ni bil Rrilningov sistem več upravičen, ker je bil nemški narod proli njemu. Jutri še ne pride v Nemčiji do odločitve. Začel se bo šele boj med Sohleicherjem in Hitlerjem; kajti z"odovina uči. da diklat*"*" nc mara deliti oblasti z diktalorjem. cmancipira od verzajske pogodbe, potem bomo čisto logično doživljali ne razorožitev, ampak šc hujše oboroževanje Evrope. Ker ženevska konferenca vprašanja ravnopravnosti Nemčije ni rešila, zato bi bilo nujno potrebno, da se to vprašanje med francosko in nemško vlado reši prijateljsko diplomatskim potom. Angleški vladni krogi, ki o takih vprašanjih nikoli ni" podajajo izjav, tudi to pot molče, kolikor po se da sklepati iz razpoloženja na Dovvning Streetu, so angleški diplomati mnenja, da govor generala Schleicherja pomeni samo močan pritisk na Francijo, da sprejme nemško tezo enakopravnosti. Ni nobene potrebo, do bi se vznemirjali. Tudi v Washingtonu so približno istega mnenja. V \Vushingtonu |wi tudi provijo, da je nervoznost nekaterih francoskih krogov razumljiva tudi zaradi tega, ker je Poljska sklenila pakt s sovjetsko Rusijo, nc do bi o tem prej obvestilo Francijo in Romunijo. Nn drugi strani jc treba upoštevati tudi dejstvo, da sc francoska desnica na vso moč trudi, knko bi strmoglavilo Herriota in omogočilo reakcijo, katero se upira vsukeniu internacionalnemu sporazumu. Nemčija hoče začeti pogajanja Pariš. 29. julija. I/, poučenih diplomotičnih krogov se izve, da bo nemška vlado vprašanje načelne enakopravnosti Nemčije v vojaškem pogledu v nojkrojšem času sprožila diploma-tičnim potom, toko v Parizu, kakor v Londonu. Nn zaupnih .sestankih med Herriotom in nemškim poslanikom v Parizu von Hoeschom, kakor tudi v razgovoru incd nemškim zunanjim ministrom baronom Ncurnthom in francoskim poslanikom Poncetom v Berlinu, je nemško vlado nekatera mesto Sehleicherjevcgn govora zelo omililo. Nemško vlado jc mnenjo, do njen pristop k francosko-angleški pogodili tvori podlogo zo diplomatičnc razgovore o enakopravnosti Nemčije. Seja ministrskega sveta Belgrad, 29. julija. AA. Danes od 18.30 do 19.30 se je v ministrski sobi narodne skupščine vršila seja ministrskega sveta pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta dr. Milana Srskiča. Na seji je finančni minister dr. Milorad Djor-djevič referira! o svojem potovanju v inozemstvo Belgrad, 29. julija. AA. Danes dopoldne in po poldne se jc vršila seja glavnega klubskega odbora JRKD, ki so oe jc udeležili tudi člani glavneg. senatnega klubskega odbora. Na seji je predsednik ministrskega sveta dr Milan Srskič podal obširen ekspoze, na kar se je razvila obširna diskusija o političnem položaju v državi in o delu za organizacijo jugoslovanske radikalne kmetske demokracije. Seja je sklenila, da se no vršiia seja picnuma poslanskega kluba dne 5. avgusta t. 1. ob 17. Washingtonu grozi obsedno stanje Bivši bojevniki na barikadah Wnshington, 29. .julija ž. Borbe in boji / bivšimi bojevniki šc vedno niso končane. Pričakuje se, da bo vlada nad AVashingtonom proglasila obsedno stanje. Vso okolico Rele hiše so zasedle močne čete. knpitol pa je obkoljen orl vojaštvo. Položaj sc je tekom noči zaostril in veterani so postali še bol j vznemirjeni. A čc-rojšnji krvavi boji so dali žalosten rezultat. En stražnik in t veteran sta bilo ubita, 4 stražniki in 12 bojevnikov pa je bilo težko ran jenih. Poslopja, ki so jih bivši bojevniki zasedli, šo niso evakuirana in so sc bojevniki v n jih dobro zobaritkadirali. Vsi dohodi in vhodi v Belo hišo so zasedeni po vojaštvu iu polici jskih oddelkih. Davi so 5 policijski eskadri pomnožili stražo. Čim .se je zdanilo so sr borbe nadal jevale. Voditelj bojevnikov Coox s plnmtečimi govori vzpodbuja bojevnike na borbo, če opazi, da ko-lcbojo, kor jim dojc nove volje. Coon zlasti napada vlado in postopanje policije in zahteva, da se, bojevniki borijo tako dolgo, dokler ne dosežejo pravice. Tekonn pretekle noči se je za-barikadiralo v Pcnnsylvania-Avenuc SOO bojev- nikov. katere pa ,je policija obkolila in zgleda že, kakor tlti bi bilo proglašeno nad mestom obsedno stanje. Policija stalno napada bojevnike. Na čelu napadalnih oddelkov jc konjenica, za njo tanki, nato pa oddelki pehote, ki je sestavni del armade. Važne strateške točke so zasedli oddelki s strojnicami. Bojevniki z naj-gršimi besedami napadajo Hoovro in stražo. Policija in vojaštvo so metali bombe za sol-zenje na postojanke bojevnikov. Bojevniki so na več krajih v AVoshingtonu zažgali poslopja in požarov šc ni bilo mogoče pogasiti. Šef vvashingtonsike policije jc zahteval, da sc proglasi obsedno stan je. V predmestju Anacostia je položaj zelo kritičen. Tamkaj sc jo utaborilo 500 bivših bojevnikov, ki so si izkoi[>ali rove ter sc uporno branijo. Policija je sklenilo, da bo brezobzirno nastopala proti vsem onim bojevnikom. ki niso hoteli izkoristiti proste vožnje domov. Predsednik lloover je izjavil, da postopek policije popolnoma odobrava. Njene energične metode so popolnoma upravičene. Bolgarska Meščanske stranke proži zemSiedelcem Sofija, 29. julija. 1. V tukajšnjih političnih krogih je izzval silno zanimanje obisk, ki sla ga napravila pri predsedniku vlade bivša predsednika Ljap-čev in Cankov, Ta obisk jc dal včeraj in danes Sovod najrazličnejšim kombinacijam in sklepanjem, ba državnika sta izjavila o svojem obisku le-to, da sla se razgovarjala s predsednikom vlade o popolnoma privatnih zadevah. Še večje komentarje pa je povzročil nenaden odhod Mušanova v Čan-karijo, kjer je na oddihu predsednik Sobranja Ma-linov. Mušanov in Malinov sta se dolgo razgovarjala. Opozicionalni listi trdijo, da se je s tem pričela vladna kriza, ki bo prinesla presenetljive rezultate. Govori se namreč, da so nastali v narodnem bloku taki razdori, da jih ne bo več mogoče premostiti in da je la blok v razsultt. Pri bodoči sestavi vlade bodo najbrže izpadli iz kombinacije libcralci in agrarci. Ti zadnji niso zadovoljni z vladno politiko in so imeli pred kratkim nov sestanek z ministrom Girginovom, na katerem so obravnavali nasilja in strankarstvo, češ, da policija na svojo roko razpušča občinske odbore, v katerih imajo agrarci večino. V političnih krogih pričakujejo, da bo zaradi zadnjih dogodkov v kratkem prišlo do demisije vlade Mušanova, na kar bi sc slavil novo vlado dosedanji predsednik sobranja Malinov, in sicer brez liberalcev in poljcdclccv, pač pa bi pritegnil v vlado na mesto njih zastopnike Dcmokraličeskega Sgovora. Voli!ni teror hitlerieveev Hitlerjevi bojevniki mesto policije Berlin, 29. julija, tg. Narodni socialisti naznanjajo sedaj v besedi in dejauju, da hočejo ukiniti teguliteto, ki so jo vedno poudarjali. Očividno hočejo tik pred volitvami ustrašiti meščanstvo in pri tem je pruski vodja stranke, poslanec Kube Sel danes popoldne tako daleč, da je hotel iroiliti ustavitev policijskega postopanja. V Kasslu je po dolgi preiskavi policija ugotovila, da so vodilni možje napadalnih oddelkov krivi kraje 80 revolverjev in 5000 pušk iz policijske vojašnice, ki je bila dolgo časa nepojasnjena. Policist, ki je bil kasneje radi kraje na škodo svojih tovarišev odpuščen in ki icia sedaj pri napadalnih oddelkih važno vlogo, je bil omogočil krajo. Čin je bil ivzršen ie decembra 1. 1930 in so narodni socialisti hoteli podtakniti ga komunistom. Odkritje je sedaj n&tavno pruskemu vodji narodnih socialistov zelo neljubo in radi tega je f pretekli noei po telefonu poklical namestnika predsednika policije v Kasslu in v zapovedujoče™ tonu zahteval, naj takoi ustavi vsako kazensko zasledovanje kakega rtana uarodno-soeialistične stranke radi te kraje. Sicer je krajo izvršila ien-ika. Ko je policija na-la skrivališče orožja, se je lastnik stanovanja, ki ni imel pojma o skrivališču, tako razburil, da ga je zaaela kap in je takoj umrl. V Oldenbureu ie narodno-sorialistična vlada tudi ie ukrenila korake, ki jih more odobriti samo nariidno-socialistirna vlada. Policijo, sestojem iz 320 mol. je pontuo.iia zu nadaljnih 230 ljudi in sirer jih je vzela iz narndna-socialističnih napadalnih čet. Istočasno ie bila oiui-uutirška vlada tako predrznu. da je radi »u sanj a policijskega moštva zahtevala od delavne vlade veliko večjo podporo, kakor dobivajo dežele za vzdrževanje policije. Narodno-soi ialistični poslane Gregor Stras-ser je v Halin olicielno izjavil, da bodo narodni socialisti zavzeli v državi oblast, tudi če bodo v nedeljo pri volitvah v manjšini. Volilna prognoza Berlin. 29 jul. O izidu volitev v nedeljo ni Aiogoče postaviti popolnoma trdne prognoze. Nek ugleden politik levice meni, da bo število Hitlerjevih glasov ua vsak način zelo r.a rast I o in to predvsem po krivdi francoske politike, ki kljub dobrim prizadevanjem Herriota vedno nehote vidrami nacionalistične instinkte Nemcev, tako da bo Hitler najbrie zbral okoli sebe 13 milijonov Klasov. Večine ua desničarsko stranke vseeno nc bodo dosegle, ker bodo republikanske stranke ostale nedotaknjene ia bodo centrum in socialisti svoje glasove celo pomnožili. Zlasti utegne pridobiti socialna demokracija, ker je naskok nacionalistične reakcije zelo oplašil delavstvo, zlasti na kmetih, ki se trumoma vpisuje v socialistično stranko. Odstotki utegnejo biti pribliino sledeči: Nacionalni socialisti (Hitler) 33 do 35; nemški nacionalci 8 do 10; centrum in bavarska ljudska stranka 20; meščanske demokratične stranke 3 do 5; socialisti 25, komunisti 10 do 12. Volivna udeležba pa utegne biti manjša nego zadnjič, ker jo veliko volivcev naveličanih praznih obljub strank, zlasti kar se tiče izboljšanja gospodarskega polo- taja. HITLER NE DOBI VLADE Kar se tiče vlade von Papena, ho na vsak način skušala obdržati vlado v svojih rokah. Zato je tudi že setbij napovedala politično premirje od 31. julija do dneva, ko se zbere novoizvoljeni parlament. V tem času bo prepovedala vsako agitacijo političnih strank, ker hoče biti nemotena pri svojih poizkusih, kako ustvariti vladno večino, ki bi jo vodil seveda von Papen, oziroma general Schleicher, ki je pravi diktator Nemčije, kateri ve, kaj hoče. Von Papen bo seveda takoj povabil Hitlerja k sodelovanju. Toda že zdaj menijo, da se bo Hitler umaknil odgovornosti za vlado, ker meni, da bo njegova stranka pridobila na moči le, če Izrabi sedanji nesigurni notranji in mednarodni politični položaj s pomočjo najhujše demagogije. Hitler bo bržčas zahteval od državnega kanclerja, da naj se narodnim socialistom izroči vojno ministrstvo, kar pa bo vlada seveda najodločneje odklonila. To ministrstvo mora ostati v rokah generala Schleicherja, ki že od leta 1918 dalje nevidno vodi usodo Nemčije in noče oblasti izročiti ne fašistom ne komunistom, ki jih vse enako sovraži. Znano je, da je on še kot polkovnik 1. 1920 zadušil Kappov puč, kakor jo pod Scheidemanom potlačil 1. 1918 komunistično revolto v Berlinu, leta 1927 pa komunistično revolucijo na Saksonskem. Pač pa je Schleicher pripravljen, da prepusti hitlerjevcem najvažnejša ministrska mesta v pruski deželni vladi. Seveda bi se to moglo zgoditi samo, če centrum stopi v koalicijo z narodnimi sorialisti v pruskem deželnem zboru, kar bi imelo ■a posledico, da bi centrum toleriral Papenovo vlado tudi v državnem zboru. Tako računa von Papen, bodočnost pa bo pokazala, ali so ti računi pravilni. Na vsak način jc novi pruski komisar lačel prusko upravo temeljito čistiti in je odstranil iz nje že večino socialističnih elementov. HITLERJEVCI NAMERAVAJO PUČ Narodni socialisti so seveda nezadovoljni, ker Jim vrata do oblasti niso tako odprta, kakor so želeli, in ker niso mogli oslabiti stališča demokratičnih strank. Zato ni samo verjetno, ampak je »Isto gotovo, da se pripravljajo na udarec 31. ju-ija. Gotovo so med njimi elementi, ki bi tega d n t radi provocirali najhujše izgrede. Nevarnost je, dn ne bi na dan volitev iz najrazličnejših krajev napravili pohod na Berlin. V vseh večjih centrih *n Hitlerjeve napadalne čete v vojaški pri prav-ijenesti. SCHLEICHER BO DAL STRELJATI * General Schleicher pa je trdno odločen, da ne bo dopustil nobenega takega poizkusa. Reichs-\vejir ie izhnrnn organizirana in pripravljena za vsak slučaj. Kakor hitro bi, bodisi fašisti bodisi komunisti začeli kakšna nasilja, bo Reichswehr streljala — tako izjavljajo krogi okoli generala Schleicherja. Spričo tega se zlasti v mednarodnih političnih krogih vprašujejo, kaj pruviaprav hoče general Schleicher, oziroma njegov eksekutor baron von Papeu. Odgovor ua to ni težak. General Schleicher pripravlja pot nemški ustavni monarhiji, zu kar se hoče posluiiti narodnih socialistov, do oblasti pa jih absolutno ne bo pustil. Berlin, 29. julija, tg. Nocoj je izdal predsednik republike odredbo državnega predsednika, po kateri proglaša trdnjavski mir od 31. julija do 10. avgusta. V tem času bodo vsa oficielna politična zborovanja prepovedana. Prepovedana so tudi vsa zborovanja na prostem. Kdor politično zborovanje priredi, vodi ali na njem govori, bo kaznovan z zaporom. Berlin, 29. juliju. AA. Pri političnem pretepu, ki je včeraj prišlo do njega v okolici Lip-skega, je neki hitlerjevec do smrti zabodel nekega komunista. Usmrtitev dveh madžarskih komunistov Budimpešta, 29. julija, tg. Danes popoldne ob pol 5 sta bila ua dvorišču osrednje jetnišnice v lJudimpešti obešena komunistična voditelja Szal-luy iu Fiirst, ki sta bila pred prekini sodom obsojena rmli zločina nasilnega preobrata in napada na državo in na družabni red. Obsojenca sta bila aretirana pred enim tednom z 5 drugimi komunisti in sta prišla danes pred preki sod. Preki sod lahko obsodi samo na smrt ali pa oprosti. Obtoženca sta se branila s tem, da nista bila vodji Oudimpeštnnskega tajništva komunistične stranke, temveč da 6ta bila samo podrejena organa in da sta bila samo tehnična posredovalca med moskovsko tretjo internacionalo in komunistično ilegalno organizacijo na Madjarskeni. Priče so izjavile, da so obtoženca komaj prepoznale in da niso ničesar vedele o njihovih namerah. Branilca obtožencev sta vztrajala na tem, da bi jih preki sod izročil rednemu sodišču. Ta zahteva pa je bila odklonjena in obsodba sc je glasila na smrt na | vešalih. V utemeljevanju obsodbe se pravi, da je bilo v teku razprave dognano, da sta oba obtoženca bila vodji komunistične stranke v Budimpešti, da sta vzdrževala zveze s komunistično centrnlo v Moskvi in da sta dobila od tam navodila za nasilen prevrat na Madjarskeni. Oba obsojenca sta prosila za pomilostitev. Toda preki sod je to odklonil, tako da se je morala obsodba izvršiti v dveh urah. Obiskati sta jih smela sorodnik Fiirsta in Szallayev svak, ki sta se podala k obsojencem v smrtno celico. Duliov-nika-rabina sta odklonila. Tudi oba branitelja sta prišla k njima in jima sporočila, da sta poslala državnemu guvernerju nujno brzojavko za pomilostitev. Pred jetnišnico je bila postavljena močna straža, ki je dopuščala vhod v poslopje samo vabljenim. Szallay je stopil na vešala s kletvami na sodišče, grozil je s povratkom in z maščevanjem Bela Kune in vzklikal diktaturi proletarijata. Umolknil je šele v trenutku, ko mu je vrv stisnila vrat. Drugega obsojenca Fiirsta so radi krajše procedure zvezali že v smrtni celici. Kljub temu je poskusil Fiirst pred vešali govoriti, vendar pa so mu preprečili. Vsa budimpeštanska policija je bila v strogi pripravljenosti, da zatre v kali vse nemire. Vendar je prišlo samo na posameznih krajih do izgredov. Gorgulov prosi za pomilostitev Pariz, 29. julija, tg. Gorgulov je vendar vložil predlog za pomilostitev, da bi še doživel porod otroka, ki ga pričakuje čez mesec dni. Avstrijska vlada nima večine Needinost med velenemci Osebne vesti Belgrad, 29. jul. 1. Za upravnika v mariborski kaznilnici je imenovan v 4, skupini 1. stopnje Hin-ko Vrabl. — Premeščen je višji veterinarski svetnik Franjo Primic iz Logatca v Rakek. — Pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani so premeščeni: Anton Šijanec iz postaje Maribor juž. kol. v Maribor gl. kol., Kari Kokot iz postaje Tezno na Prager-sko, Evstahij Jošt iz postaje Logatec na postajo Maribor gl, kol., Albert Vrhovšek iz postaje Pra-gersko na postajo Maribor gl. kol., Bregant Slavko iz postaje Št. Lovrenc na Pohorju na postajo Logatec, Lengar Anton iz postaje Ponikva na postajo Hoče, Orehek Josip iz komercielnega oddelka ravnateljstva na postajo Ljubljana gl. kol., Ulčnik Štefan iz trgovinskega oddelka ravnateljstva na postajo Zidani most, Ilovar Alojzij iz trgovinskega oddelka na postajo Maribor gl. kol., Adam Ciril iz postaje Tezno na postajo Hrastnik, Vrabec Miha iz Jesenic v Ljubljano gl. kol., Kepec Ivan iz postaje Zidani most v Ljubljano gl. kol., Bernot Friderik iz Hrastnika na Jesenice, Ramor Maksimi-ljan iz Zidanega mosta na Pragersko, Gračner Kari iz Tezna v Maribor gl. kol., Cahuta Alojzij iz Škofljice v trgovinski oddelek ravnateljstva v Ljubljani. Belgrad, 29. jul. 1. Za izseljenskega komisarja pri našem genralnem konzulatu v Diisseldorfu je imenovan katoliški duhovnik Maks G o r i č a r iz Mozirja. Belgrad, 29. jul. 1. V podružnici drž. Hipote-karne banke v Ljubljani je postavljen za vršitelja dolžnosti upravnika v 7. skupini Dragotin Banjac. Madjarska utrdbena dela Belgrad, 29. jul. 1. Iz verodostojnih krogov prihajajo vesti, da so potniki, ki so potovali preko Subotice v našo državo, v zadnjih dneh opazili, da se ob jugoslovansko-madjarski meji vršijo velika vojaška gradbena dela. Pri tem delu je zaposleno poleg civilnega prebivalstva številno vojaštvo. Pretekli teder. jt* italijanska poslanik v Budimpešti, Arlotti, v spremstvu svojega italijanskega vojaškega atašeja Octilia prepotoval vso Madjarsko v obliki inšpekcijskega potovanja, in je ob tej priliki pregledal vojaška gradbena dela ob madjarsko-jugoslovanski meji. Oba italijanska diplomata so spremljali višji madjarski častniki iz madjarskega generalnega štaba. Dunaj, 29. jul. ž. V popolnoma nejasnem političnem položaju se je pričela včeraj popoldne seja avstrijskega parlamenta, na kateri se mora rešiti usoda lozanskega protokola za novo avstrijsko posojilo. Pred sejo parlamenta se je sestala vlada k izredni seji, na kateri je predstavnik domovinskega bloka v vladi, trgovinski minister Jakonzigg izjavil, da bo domovinski blok, če vlada sprejme njegove zahleve, glasoval za vladni predlog. Med tem pa sta 2 zastopnika domovinskega bloka iz štajerske dr. llueber in Ileinzel izjavila, da se ne bosta pokorila naredbi Slarhemberga in da ne bosta glasovala za vladni predlog, radi česar je nastalo vprašanje vladne večine v parlamentu, ker je poleg tega zbolelo še nekaj članov, ki so pristaši vladnega predloga. V resnici je vlada ostala z enim ali dvema glasovoma v manjšini pri nekaterih predglasovanjih o manj važnih zadevah. Tekom seje je bilo jasno, da se bo morala debata o lozanskein sporazumu nadaljevati tudi še danes, ker so se vsi velenemški zastopniki vpisali v listo govornikov in jo očitno, da hočejo v parlamentu voditi obstrukcijo. Na koncu debate nameravajo Velenemci izročiti vladi nezaupnico Trije zastopniki so se uprli odredbi vodstvu Starhemberga. liazeti tega je poslanec Lungauer bolan, kar gre v parlamentu zopet na škodo vlade. Kljub vsem težavam kancler Dollfuss še ni izgubil optimizma iu upa, da se bodo odnošuji v domovinskem bloku toliko razjasnili, da bo vlada smela računati, da bo vprašanje posojila sprejeto vsaj z enim glasom večine. Ker zastopniki domovinskega bloka niso podali ostavke na svoje mandate, Starhemberg ne more poslati njihovih namestnikov na pomoč vladi. Vsekakor bo situacija rešena že v začetku prihodnjega tedna. Dunaj, 29. julija, tg. Velenemci so danes v državnem svetu predlagali nezaupnico vladi, ker lozanski protokol prepreči Avstriji za 20 let priključitev k Nemčiji. Dejstvo, da je prihodnja seja državnega sveta preložena na torek, govori za to, da se socialni demokratje nočejo prenagliti. Land-bund je danes formuliral zahteve, pod katerimi bi bil pripravljen sprejeli loznnski protokol. Zahtevajo, da se črta 9. člen protokola, po katerem bi bila usoda Avstrije yezana na večino Zveze narodov. Krščanski socialisti in Velenemci so se danes ostro prepirali. Usoda vlade in protokola je odvisna sedaj od tega, ali bo Hermvvehr smatral lo-zansko pogodbo v nacionalnem smislu zadostno. Prihodnja seja držav, sveta bo v torek popoldnei. Romumia si išče novih političnih zaveznikov ? Bukarešta, 29. julija. I. Od dneva do dneva postaja bolj jasno, da bo podpis sovjatsko-poljske-ga pakta, ki je iznenadil Romunijo trne! v zunanji politiki še dalekosežne posledice. Romunija uhot-reč smatra, da je bila izigrana, kar pa ni res, saj je podpis sama zakrivila, ker od svoje strani ni v ničemer pripomogla, da bi 6e na drug način vpoštevale poljske težave. Ona nadalje misli, da je njena garancija, katera izvira iz poljsko-romuusko-ga zavezništva, postala mrtev kapital in da se je zrušilo vse varnostno obzidje, katerega je tekom zadnjih 10 let trudoma zgradila, da bi se zavarovala tako proti Sovjetom, kakor tudi proti Madja-lom. V Mali antanti Romunija že dolgo ni več naj-zvestejši partner. Vsled tega novo nastalega položaja sklepajo v romunskih političnih krogih, da bo morala Romunija iskati novih varstvenih obramb in novih političnih zaveznikov, ki bodo nadomestili ✓ izdajalsko Poljsko«. Na žalost 6e med romunskimi politiki ne najde nihče, razen morda v kmetski stranki, ki bi se upal javno zagovarjati potrebo, da mora Romunija vsled novega položaja iskati takojšnjo poravnavo vseh svojih sporov s Sovjetsko Rusijo in ne kake efemerične zaveznike, ki radi Bcsarabije gotovo ne bodo šli prelivat krvi. V l romunskih političnih strankah vlada v tem pogleda , usodepolna nejasnost. To se vidi tudi iz dejstva, j da se je sedaj romunska javnost naenkrat oprijela italijanske blljke, ki se ponuja v novih trgovinskih I pogajanjih v zvezi z obnovo prijateljskega pakta Sp.- va se je mislilo, in naš dopisnik je pred enim tednom tako poročal, da vsa stvar sploh ne bo napredovat... Italijanske zahteve po gospodarskih ugodnostih in po medsebojni nevtralnosti v slučaju vojne so bile namreč od romunske vlade odločno odbite. Danes, ko je prispela italijanska delegacija v Bukarešt, se že pojavljajo v romunskem tisku skrite nade. Italijanske zahteve danes niso veo tako nesprejemljive. Vlada je spričo tega čutila potrebo, da objavi uradno poročilo, v katerem zatrjuje svojo zvestobo Mali antanti, katero da ne bo nikdar zapustila. Zakaj naenkrat to zatrjevanje? Zakaj je bil princ Gliika pozvan, da takoj odpotujet v Rim, zakaj se je njemu, priznanemu prijatelju Italije poveril včeraj nalog, da vodi politično stran pogajanj z Italijo? Ali je res, da ee bo Romunija iz strahu preti Sovjetsko Rusijo in iz neupravičenega nerazpoloženja proti Poljski šla sedaj prodajat dalje? Zdi se, da so odgovorni možje izgubili to orientacijo. Zakaj se Maniu umika iz politike? Izvirne informacije „Slovencu" Belgrad, 29. jul. 1. Po nocojšnjih vesteh iz Bukarešte je še do danes vladalo v vseh političnih krogih trdno prepričanje, da se bo zopet pojavil na čelu zmagovite kmečke stranke njen bivši voditelj dr. Julije Maniu. K njemu so prihajale ves včerajšnji dan deputacije in njegovi somišljeniki, prihajali pa so tudi odposlanci drugih parlamentarnih strank ter so ga nagovarjali naj prevzame vodstvo stranke in s tem tudi vodstvo bodoče romunske vlade, ker se smatra dr. Maniu za edinega razumnega romunskega politika, ki ima zadosti energije ter moralne neoporečnosti, da bi Romunijo izvlekel iz velikih notranjih težav, katerim so se pridružile sedaj še velike zunanje-politične nevarnosti. Toda danes popoldne je dr. Maniu obvestil svojo stranko, da je njegov sklep defini-tiven in da pod nobenim pogojem noče iti nazaj na čelo stranke in Iudi noče prevzeti sestavo nove vlade in ne stopiti v njo. Ko se je ta vest raznesla po mestu, je zbudila v vseh političnih krogih veliko razburjenje. Kmetska stranka je sklicala za prihodnjo nedeljo občni zbor, ki bo volil novega predsednika, najbrž Mihalakea ali pa Vajda Voe-voda. Slališče, ki ga je zavzel dr. Maniu, utegne imeti velike politične posledice, kajti na njegovo ime je inozemstvo polagalo največjo važnost. Povsod ugibajo, iz kakšnih razlogov se je dr. Maniu tako demonstrativno umaknil. Nekateri, in sicer dobro poučeni krogi namigavajo, da je bil dr. Maniu večkrat zaporedoma sprejet od kralja Karla in tla jc pri tem stavil nekatere pogoje, hrez katerih on smatra, da nc more sprejeti sestave nove vlade. Med njegovimi zahtevami je radikalna reforma v plačevanju davkov, s katero bi rad zadel veleposestnike in vcleimlustrijo, ki so dosedaj uživali nedopustljivo svobodo. Nadalje ima dr. Maniu v zunanji politiki svoje ideje in mu nikakor ni po volji, da bi se uveljavil princ Ghica s svojo italo-filsko politiko. Iz njegovih najožjih krogov pa so je raznesla vest, da zagovarja dr. Maniu mnenje, da naj se Besarabija mirno vrne sovjetski Rusiji, ako hoče Romunija v bodočnosti užvati mir, ki ji jo potreben in so izogniti neizbežni katastrofi. Na najvišjem mestu dr. Maniu ni našel razumevanja in se njegovi pogoji niso sprejeli v celoti. Zato jo dr. Maniu izjavil, da se umika iz političnega življenja. kajti on ima samo en program in ne spada med one, ki hi svoj program prilagodili menjajo-čun se okolnostim. Belgrad, 29. jul. L 4. avgusta 1932 bo ob pol 11 dopomdne anketa pri županstvu občine Dol pri Hrastniku giede izpiačiia pokojnin vpokojencem kemične tovarne v Hrastniku. Koliko stanejo evropske narode debate o razoeožiSvi London, 29. jul. »Daily Maik priobčuje nekatere številke iz razorožitvene konference v Ženevi pod naslovom: »Drag polom«. Vozni listki za vsa dosedanja zasedanja in posvetovanja o razorožitvi, so stali 10 milijonov in pol dinarjev, hotelski računi znašajo 270 milijonov dinarjev, prišteti je treba 135 milijonov dinarjev izdatkov za telegraf in telefon in več milijonov za »razne izdatke«. Če seštejemo približno vse stroške zasedanj razorožitvene konference v teku šestih let, potem dobimo številko 1 milijarde 500 milijonov dinarjev. Toliko so stale evropske narode konference državnikov, ki niso do danes rodile nobenega rezultata. Reparaciie za male države bo reševala posebna komisija Praga, 29. jul. A A. ČTK javlja: Zunanji minister Beneš je včeraj razložil svoje mnenje o rezultatih lozanske in ženevske konference. Lozanski sporazum, je rekel Beneš, je prav tako važen kakor francosko-angleški gentlemanski sporazum. Njega uspeh je boljše sodelovanje z Nemčijo in Italijo, kakor tudi z drugimi državami za Obnovo Evrope. Posebna konferenca, ki se bo vršila v oklobru, bo rešila reparacijska vprašanja Madjarsko, Bolgarije, Grške, Jugoslavije, Poljske. Romunije in Češkoslovaške, kakor je lo lozanska konferenca uredila za Nemčijo. Proti koncu t. 1. pričakujemo pogajanja z USA. Češkoslovaška bo sodelovala pri pogajanjih in pri sklepanju o izvozu gospodarskih proizvodov Srednje Evrope, ki se bodo vršila septembra v Ženevi. O udeležbi Češkoslovaške pri avstrijskem posojilu se bo odločalo kasneje. (Jlede razorožitvene konference upamo, da bo končala svoje delo z relativnim uspehom spomladi 1933. Izboljšanje mednarodnega položaja pa v veliki meri zavisi od razvoja položaja v Nemčiji. Čc sc bodo pojavili snet kakšni eventualni nesporazumi, je izjavil Beneš, bo češkoslovaška se nadalje ohranila svoje dosedanje stališče budnega in modrega opazovalca. Svojo izjavo je Beneš zaključil z besedami, da bo po njegovem mnenju jeseni mednarodna situacija najodločilnejšega pomena. JVoejf ieancoski poslanik v Pariz, 29. julija, tg. »Populaire« poroča, da se bo v kratkem vršila sprememba na vvashinigton-skem poslaništvu. Doslej je bil tam poslanik Paul Uaudel, na katerega mesto pride sedanji finančni minister Germain Martin. To je zelo važno z ozi-rom na dejstvo, da se je pričela borba proti vojnim dolgovom. Germain Martin bo najprej samo 6 mesecev izredni poslanik v Združenih državah. Za njegovega naslednika v finančnem ministrstvu bo kandidiral glavni pororačunski poročevalec poslanske zbornice Lamoureux (radikalen socialist), član francoske lozanske delegacije; morda pa pride na njegovo mesto George Bomnet ali pa bivši finančni minister Cheron. Otiatvska konferenca London, 29. julija, tg. Baldvvin je izročil pred« sodniku konference v Ottavi spomenico, v kateri poudarja, da 90% vseh iz dominijonov v Anglijo uvoženih produktov ni ocarinjenih. Nasprotno poudarja. da je vse blago, ki ga Anglija izvaža v dominijone, tam ocarinjeno. Razlika med uvozom dominijonov in Anglije znaša 100.000 funtov v prid dominijonov. Večino angleškega izvoza uvažajo nebritanske države. Anglija zahteva od dominijonov enake konkurenčne pogoje za svoje izdelke na domačih in na njihovih trgih. Dunajska vremenska napoved: Dalj časa bo pretežno jasno vre ni a Ameriška slovenska mladina Razgovor z urednikom „Cleveland Journata" Frankom Sodnikarjem V Jakčcvera ateljeju od leve na desno: Janez Ža gar, gdč. Rojčeva, Frank Sodnikar, Silvester Škcrl, Božidar Jakac. Prav po naključju sem sc sestal s Frankom Sodnikarjem, urednikom angleško pisanega »Cle-veland Journala-t, in z gospodično Rojčevo. To so otroci slovenskih starčev, rojeni v Ameriki, zdaj prvič v svoji domovini — nedomovini. Med seboj se menijo amerikanski. z večjo ali manjšo težavo se izražata slovenski. — Ti otroci, ki jih jc imel Zupančič v mislih, ko je spesnil one verze iz >Du-me : »Boš jih kot lastavke k sebi priklicala? — Kakor golobe prizvala pod krov? — Ali jih tuja bo slava premamila — in jih nikoli več k tebi ne bo? — ti otroci prihajajo sem in se v zemlji, ki_ je nikoli niso videli, počutijo kakor doma. Lo stežka sc -spet ločijo od nje; odslej bodo imeli dve domovini, kakor njih očetje — tu in onstran morja — nevzdržno jih bo gnalo tja in od tam sem — zado-bili bodo lice Cankarjevega Damjana iz »Lepe Vide«. — Ne bomo govorili o tistih, ki so utonili v morju zgublenja, marveč o tistih maloštevilnih, ki imajo zavest svoje pripadnosti in svojega izvora v sebi. V njih ne živi več živi naš jezik, v medsebojnem občevanju se poslužujejo privzgojenega amerikanskega — eno samo živi v njih: slovenski dufi. V tem smislu jc umeti zlasti »Cleveland Journal . ki ga urejujeta Frank Suhadolnik in Frank Sodnikar. List izhaja vsak petek in mu je edini smoter, ohraniti v čitateljih — namenjen je zlasti slovenski mladini — slovenskega duha. V angleščini je pisan list, zato. da ga more prav ta mladina razumeti. V zvezi z zasebno slovensko šolo v Cle- Kdo gre? »Slovenec! je že večkrat pisal o potrebi mednarodne katoliške vzajemnosti. ^Pogubno, usodno bi bilo za nas, čc bi se v tej kritični uri ne zavedali svojega poslanstva. Ne bomo si tožili, da je premnogih neuspehov in težkih razmer za katolicizem po svetu v znatni meri kriva naša nezavednost in individualna izoliranost. Komu se ima boljševizem zahvaliti za svoje uspehe? Svoji doslednosti in ekspanzivni aktivnosti. S fanatičnim navdušenjem je razvil svoj prapor. — Vsega tega manjka katoličanom 20. stoletja. Pišemo in govorimo že navdušeno — toda ali tudi izvedemo, uresničimo?! Sc slepec bi otipal, tako jasno je v sedanjih žalostnih razmerah, da jc žc enajsta ura, da se vsi katoličani strnemo proti razdirajočim protikrščanskim silam v bratsko zavedno bojno TTSto.« \ «"t5Ta tako upravičena želja, ki jo je »Slovenec: % ali podobni obliki že večkrat izrekel, se ima izpolniti. Od 28. do 31. avgusta jc mednarodni katoliški sestanek, na katerem sc ima položiti temelj za mednarodno katoliško vzajemnost. Kje je to? čudno res! V protestantskem Berlinu. In vendar! Berlinski katoličani so prav posebno pridni in berlinski škof dr Schreiber se je zavzel za to idejo. V Nemčiji izrecno želijo, da bi tudi iz naših južnih krajev došlo mnogo udeležencev na to z-redno važno zborovanje. To je toliko bolj vabljivo, ker je neposredno za tem vsakoletni nemški katoliški shod. In sicer v Esscnu, središču Porenja, koder bivajo naši slovenski rojaki. Kdor ima veselje za to potovanje, naj se čimprej priglasi Prosvetni zvezi v Ljubljani. Katerega prepričanega katoličana bi ne mikalo, biti zraven, ko se sklepa bratska zveza med katoličani raznih narodov in uresničuje naš ideal: mednarodna katoliška vzajemnost? ... Nemški dijaki obiščejo Slovenijo Brezje, 28. julija. Nemški duhovnik Tensundern, z naslovom vikarja ljubljanske škofije, duhovni vodja ter velik prijatelj vestfalskih Slovencev in našega naroda, Nemec, ki se je naučil slovenskega jezika, da bi mogel stati ob strani našim bratom v tujini, je organiziral izlet 150 nemških mladeničev, povečini dijakov, v Slovenijo, oziroma na Brezje. V pismu, pisanem v lepi slovenščini, pravi, da bi rad pokazal Nemcem našo Gorenjsko, naše planine in jili navdušil za našo pesem ter izrecno želi, da bi naši pevci zapeli nekaj narodnih, prosi pa, da bi tudi njegovi fantje smeli zapeti kako svojo. Zato bodo napravili vso dolgo pot iz Westlalije in Porenja skozi velik del Nemčije, vso Avstrijo ter bo njihova prva pot k Mariji Pomagaj na Brezje, da se poklonijo Nji ter opravijo tam svoje pobožno-sti in slovesnosti. Svoj prihod so naznanili za torek 2. avgusta ob sedmih zvečer na Otoče, kjer jim bo veljal prvi pozdrav od naše strani. Iz Otoč gnedo kot pravi romarji peš na Brezje. Tik pred vasjo na vrhu stopnic bo oficielni sprejem. Po prihodu na Brezje bodo imeli slovesne večernice in prav tako drugi dan tudi slovesno sv. mašo. Skrb nas vseh je, da bodo prvi vtisi, ki jih bodo dobili nemški gostje ravno na Brezjah, kar najboljši, zlasti ker sodeluje pri izletu tudi nemška dijaška organizacija za zbližanje Nemčije z Jugoslavijo. Preiskava proti ponarejevalcem Ljubljana, 29. julija. Policija še vedno nadaljuje s preiskavo v zadevi ponarejanja bankovcev. Neprestano zaslišuje obtožence in priče, vendar pa policija zaenkrat ne daje časnikarjem šc nobenih informacij, češ, da jc v interesu preiskave, če listi o tem nič ne pišejo. S sejma v Prekmurja Dol. Lendava, 27. julija. Danes se jc vršil tu kramarski in živinski sejem. Živine je bilo veliko, kupcev malo, pa še ti so kupovali za sramotno ceno. Ljudstva se polašča obup. Davke bi bilo treba plačati, denarja pa ne more dobiti kmet od nikoder. Četudi ima kako ži-vinče na prodaj, s tem 3e ne more plačati davka. Kmet bi mornl prodati pri sedanji ceni vsaj pet krav, da bi poplačal to, kar terjajo od njega. volandu, ki obstoji tam po zaslugi zdravnika dr. Kerna in pesnika Zorniana. je delo vCleveland Journalat izredne važnosti; zadnja posledica vnetega čitanja tega lisla nujno pelje k vstopu v slovensko šolo, kjer se ta mladina more naučiti svojega pravega materinega jezika. List prinaša poleg dnevnih novic, obsežne .športne -in dekliške rubrike v glavnem kulturno članke, lor izvirne slovenske povesti v angleških prevodih: Članki se dotikajo slovenske književnosti, slikarstva itd. Zormau objavlja tu svoje angleške prevode iz slovenske lirike. Urednik Frank Suhadolnik jo objavil - Kratek pregled slovenskega slovstva , ki jc izhajal v listu vse leto. — Brez športne strani in brez družabnih novic bi pa list ne mogel izhajati. Mladini, ki obiskuje tam srednje in visoke šole (Coltcge in Uni-versity) je malo do uČPnja. Največ se briga za šport in za družabno življenje, za ples in za druge zabave. Kljub temu so imele tudi krajše povesti zgodovinskega značaja, ki se naslanjajo na našo slovensko preteklost, in ki jih je v listu objavljal Frank Sodnikar. izredno lep uspeh. List je nepristranski. Vse te stvari mi je povedal g. Sodnikar. med tem, ko sla se Božidar Jakac (pri Amerikancih. zapomnite si, je Jakac: vselej zraven) in Žagar raz-govarjala s prijazno gospodično Rojčevo, ki namerava ostati pri nas kako leto dni. Gospod Sodnikar pa je še istega dne odpotoval nazaj v Ameriko z najlepšimi vtisi o svoji novi domo\ini. s. s. Visok obisk na Jezerskem Jezersko. 28. julija. Danes je poset i! naše letovišče prevzvišenj zagrebški nadškof dr. A. B a u c r. Spremljal ga jc njegov tajnik dr. Stepinac in bivši minister Š vrl juga s soprogo. Ko jc prevzvišeni prišel v župnišče. kjer biva na letovišču soproga nadškofo-vega nečaka ga. Mara J ur ase vid. so se gostje župnišča — 25 po številu — skoro vsi Zagrebčani, zbrali na dvorišču in vzkliknili dospelemu visokemu gostu >živel naš hrvaški metropoli!.-. Mala deklica. sorodnica nadškofa, je pozdravila visokega gosta in mu v pozdrav podala šopek cvctlic. Prevzvišeni se jc nad eno uro mudil med Zagrebčani v župnišču. Gostje so zapeli več hrvaških in slovenskih narodnih pesmi, ki jih jc nadškof prav ve.se i poslušal, pa tudi sam pomagal pri petju. Prevzvišeni je naročil stanovanje za mesec avgust v župnišču za svoji dve nečakinji. Na Jezerskem ima župnišče namreč najlepše in moderno opremljene tujske sobe. Prevzvišeni nadškof se je nato ml peljal z avtom na Visoko nad škofjo Loko. 40 letnica mašništva Smlednik, 28. julija. V sredo je praznovalo 9 sošolcev 40 letnico mašništva pri svojem sošolcu župniku v Smledniku g. Cegnar ju. Bili so gg. Cegnar. Cestnik, Kos, dr. Levičnik, Polak, Renier. šarcc, dr. Uieničnik in p. Ananija Vrniko. Kdo bi jim prisodil, da stopajo v desetletje zlatomašništva. Slavnost štiridesetletnice se je pričela že v torek zvečer. Poln je bil prostor pred cerkvijo, ko je pevski zbor spremljan od mnogih lampijončkov zapel podokuico. Vrstili so se pozdravi, nakar je povabil slavljenec g. župnik Cegnar vse v ccrkev, kjer je izmolil litanije Srca Jezusovega s posvetitvijo. Le polagoma so se ljudje razšli, župnišče je pa še dolgo žarelo v neštevilnih lučkah. V sredo zjutraj jc pričakovala goste množica faranov, otroci so delali špalir, ko so stopali v cerkev. Ob oltarju so se spominjali rajnkih tovarišev, zase pa prosili blagoslova svojemu delu. Lahko reče vsak izmed njih: Moje življenje je delo. — V Zireh jc delal g. Cegnar za župnika in dva kaplana, v Vrb-polju pri Moravčah je bil poleg cerkvenega dela učitelj v slabih prostorih nad 100 učencem, dokler ni postavil novega šolskega poslopja. Ko je prišel v Stranje pri Kamniku je našel podobne razmere, zopet je postal učitelj, skrbel za novo šolsko poslopje in vpeljal redne šolske razmere. Ni čuda, da ludi v Smledniku ne počiva, ko je navajen delati. Prenovil je cerkev, župnišče, napeljal je v cerkev elektriko, prenovil pokopališče, obnovil po umrlem slikarju Ogrinu križev pot na Kalvariji, poleg tega nadomeščal skozi eno leto župnika v Mavčičah iu sedaj skozi pol leta bolnega g. župnika v Trbojah in vse to pri 64 letih, ki jih je dopolnil. Ista zgodba dela pri ostalih gospodih, zlasti prezaslužnemu voditelju našega kulturnega življenja g. univ. prof. in bivšemu rektorju ljubljanske univerze dr. Alešu Ušeničniku, gg. gimnazijskima profesorjema dr. Levičniku in Cestniku, gg. župnikih Kosu, Polaku, Renierju in Šarcu in frančiškanu p. Ananiji. Pridružujemo so želji, da bi vsern d«il u Šakali zlalo mašo. V naročje katoliški Cerkvi Ganljiva slovanska družinska slavnost v Ameriki. 1/. S. Bethlehema v Ameriki poročajo o ganljivi slavnosti, ki se je vršila v hiši vdove našega rojaka Potka. Vsa družina jc prestopila iz evangeličanske \ katoliško Cerkev in so naenkrat bili krščeni po katoliškem obredu trije otroci. Zanimivo jo to. kako je našla Petkova družina pot v katoliško Cerkev. Zadnji čas jc Petkova družina imela nesrečo za nesrečo. Najprej je umrl najmlajši otrok. Na dan otrokovega pogreba jc nenadoma umrl oče-gospodar. ki jc skrbel družini /a kruh. Komaj so očeta pokcepali. je /adela družino nova nesreča. Najstarejša hči, devetletna Roža, je po nepriliki prišla pod neki stroj. Stroj ji jc zlomil eno nogo in ji zadal hude poškodbe nu glavi in ostalem delu telesa. Te zaporedne nesreče so vdovo iu otroke tako potrle. da sc jih jc polaščal obli)). Nesrečna družina jc začela iskati tolažbo v veri in molitvi. Uboga vdova je spoznala, da ji njena vera ne more dati prave tolažbe. Zanimati se jc začela za katoliško vero. čim bolj io ie spoznala, tem boli io jc vzljubila, do- Vaš FAVORIT čaka • •• ... čaka, da Vam neguje in polepšuje Vašo polt, da Vas obda z novo ljubkostjo in svežostjo. Favorit lepih gospa ostane vedno Elida Favorit milo. Negovanje s tem nežnim milom finega, svežega vonja Vam bo v največje veselje. ELIDA ^Jcvvgrib MILO Slovenski trpini ob robu Sahare Iz pripovedanja rojaka Lojzeta Dobravca Ljubljana. 29. julija. | Včeraj smo zapisali zanimivo zgodbo slovenskega delavca Lojzeta Dobravca, ki je prcjtotoval ! za delom in kruhom peš skoraj pol Evrope. Veliko je doživel fant v svetu, veliko je skusil med tujimi ljudmi, dovolj je zaslužil, pa ludi dovolj trpel. Med svoje pripovedovanjo je Dobrave vpletel tudi nekaj drugih splošno zanimivih stvari. Svoje prihranke v Afriki, ko je bil tamkaj brez dela, je porabljal med drugim tudi na la način, da je, potujoč po Afriki po dolgem in počez, obiskoval na raznih krajih ludi skupine Slovencev, ki so zaposleni po raznih tovarnah in rudnikih severne Afrike. Pot ga je zanesla tudi prav na rob puščave Sahare, kjer v velikanskih rudnikih kopljejo žveplo ter ga razvažajo po vsem svetu, največ seveda v Francijo. V teh rudnikih dela '»»»MtMmHHH*«m kler se naposled z otroci vred ni zatekla v naročje katoliške Cerkve. Ganljivi slovesnosti je prisostvovalo veliko število naših tainošnjih rojakov, ki so / velikim veseljem sprejeli v svojo sredo nove verske brate. Hotel Nova pošta« renoviran. Po odhodu najemniku g. I.iebru je z julijem vodstvo lio-t o Li »Nova pošta« prevzela zopet lastnica g. Je-gličeva sama. Rcnovirala je primerno vso notranjost poslopja, gostilniške in tujske sobe, kar napravi ja na gosta prav dober vtis. V sosedn jem poslopju poleg hotelu se nahaja povečan in prenovljen hlev ter dve novi avtogaraži. Kaj bo s hujansko brvjo? Najbližja in najkrajša zveza med Kranjem in lilijami je znana brv 1111 Kokri polog starega kopališča, ki pre-mostuje. ozko, toda globoko sotesko. Ta brv pa jc že mnoga leta v prav zanikrnem in nevarnem stanju. Sicer je dosedaj nekam vztrajno kljubovala vsem navalom Kokre, katera jo je seseda primerno omajala in razdirala. Na vsak način bo treba to hujansko brv temeljito popraviti. To jc v prvi vrsti stvar Hujancev, ki jo /lasti jioleti največ uporabljajo. Vprašanje je, koliko bodo pripravljeni žrtvovati. Prizadeta pa je tudi občina Predoslje. Dvomimo, da bi ta imela na razpolago kake možnosti, s katerimi bi k popravilu kaj prispevala. Ker pa je hujan-ska brv deloma tudi zadeva kranjske občine in novoustanovljenega agilnega tujsko prometnega društva, sta občina in tujsko prometno društvo v nemajhni meri poklicana in dolžna, da prav znatno prispevata k popravilu. Kajti hujanska brv. nudi hiter in šc posebno za izprehajaJca zanimiv prehod skozi romantično sotesko Kokre — odkoder se nudi očem prav izrazita slika Kranja, srednjeveškega mesta na strmi skali — na hujansko stran in odtod ob robu Kokre v Čirški gozd in naiprej. — Zato je treba prav posebno pozdraviti, da se je ustanovila zasebna akcija, ki namerava hujansko brv temeljito popraviti. Brv bo nekoliko višja ko dosedaj ter dovolj močna in sposobna kljubovati tudi velikim povod njim. Delo bo stalo nekako do Din 20.000. O stvari sami bomo še poročali, ko bodo ua razpolago podrobni podatki. Idealna rešitev premostitve kokrške soteske med Kranjem in hujansko stranjo, pa bi bil viseči most. Huje bi postalo kranjsko predmestje in Kranj bi se razširil ne samo proti severu, ampak tudi proti vzhodu. Toda to ie uesem bodočnosti Ljubljana Pogledam nebotičnik od znotraj Ljubljann, 29. julija. Venci Imenih odrov ob nebotičniku se nižajo, dela napredujejo, radovednost Ljubljančanov pa raste. Sti ivba nebotičnika pa najbrž še ne bo tako kmalu popolnoma končana, čeprav je zaposlenih zdaj pri raznih delih skupaj 400 delavcev z obrtniki vred. V zimskem delu kavarne, do katere bo poleg treh dvigal vodilo tudi kakih 250 širokih okroglih stopnic, izdelujejo zdaj strope ter napeljujejo električno razsvetljavo. Eno iu drugo delo ie prav zanimivo. Stropi so vsi zelo fino izdelani. Prevlaka iz mavca, ki jo na strop ročno polagajo mladi beli dečki, bo uapravljala kavarno močno prikupljivo in prijazno. Tem boij, ker bo tudi svetloba v vsej kavarni le posredna, nikjer vidna v žarnicah Visoko pod stropom bo namreč okrog vse dvorane položen venec električnih žarnic v nalašč za lo prirejeni jarek. Žarnice bodo svetile le navzgor ter si- bo svetloba odbijala od stropa navzdol v dvorano Kazen tega venca kritih žarnic bo razsvetljevalo Kontno še nekaj močnejših električnih žurnir -liani, ki bodo tudi prikrite. V zgorajšnjih fiv;- le nih elažah kavarne pa so zaposleni pleskar.ti, kliučav-ničarji, mizarji, ki imajo v-- še dovoli opravka. S ceste se sicer /di, kakor da bi bil nebotičnik v zior-njih nadstropjih že popolnoma bdelan, pa prideš gori iti vidiš, da ni. Med 9 tu 10. nadstropjem belonirajo zda i slonice na glavnem dopnišču Nalo bodo nadaljevali 7. beloniranjem stopnic eno nadstropje nižje. Vsa delu izvršujejo od zgoraj navzdol. V sobah in hodnikih devetega in desetega nadstropja še obmetavajo siene z apneno malto, napeljujejo razne vode in žice, pripravljene so tudi že peči za centralno kurjuvo, položene so večinoma tudi že vse hera-klitne stene. V o> iie:ii nadstropju je naibolj živahno. Na zunanji strani slavbe ie v tem nadstropiu zadnii leseni zidarski oder. na katerem se gnete kakih 10 kamnosekov, ki tolčejo io k!«čejo. Vse zunanje .»lene nebotičnika o namreč izdelane v finem omelu, zanj porabljalo angleški cement, ki hitreje suši in je tudi bolj trden. Cementno tirevlako potem kamnoseki nn tolčejo (štokajo). Nn Dunajski cesti v osmem nadstropju so šele pričeli z ometom, o katerem pravijo, da bo držal 40 let ter da v tem času nebotičnika ne bo treba zunaj čistiti ali beliti. V nižjih :i,'ids|roplih je kajpada twd: živo >'i/i<-ko greš. rinil j je delavcev v nndslrojih. mani je I tudi izvršenega. Ob stenah »o še položene bera- I Kai bo darivs Kino Kodeljcvo. Ob "0.30 »V prebkavi« (Albert Basermann. Gustav Frihlich). Nočno službo fmeta lekarni- dr Piccoli, Dunajska c. 6 in ir.r. Bakarčič, Sv. Jakoba 'rg 9. • • V mestni župniji sv. Jakoba bo v nedeljo (Jakobovo) začetek sv. maš ob 5. ob 6 pridiga in ob pol 7. sv. itisF.i pred Najsvetejšim. Ob 10 pridiga in slovt:na sv. maša s spretnljevanjem orkestra (vojaškega). Popoldne ob 7 pridiga in slovesne Ktanije. Pri vseh glavnih opravilih bo tudi običajno darovanje za cerkvene potrebe. (• Razpis. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo keramitnih tlakov in keramičnih oblog za javno stranišče pod tromostovjem. Ponudbe je vložiti do 6. avgusta t. 1. do 12 opoldne v mestnem gradbenem uradu, Nabrež;e XX septembra St. 2-11. Razpisni pripomočki se dobe dnevno med uradnimi urami pri gornjem uradu. • Sezona žabjih krakov tam na Pogačarievem trgu ulegne biti letos prav živahna. Včeraj je bilo te drobne delikalese razpoložene ob semenišču dolga vrsta, menda vsaj 700 kosov. Zanimanja za žabje krake sicer med Ljubljančani ni preveč, pa prodajalci bedo vendarle prišli na svoj račun. Včeraj so prinesli žabjih krakov celo iz Metlike, največ pa seveda z Ižanskega, kjer je žab na tisoče. Najprej so zahtevali za krake (x> dinarju, pozneje so jih dajali ludi 3 do ! za dinar. Sami na sebi kraki torej niso ravno dragi, samo preveč jih je treba 7.a skromno kosilo, čeprav le za priboljšek. Razen žabjih krakov pa .je bilo na ribjem trgu dovolj zlasti ščuk, domačih po 30 Din, uvoženih po 14 dinarjev k?. Dovolj je bilo tudi vseh drugih rib, precej tudi rakov. 0 Mesla nad Ljubljano. Soj smo megle sicer vajeni, toda tako zgodaj v poletju navadno ne.. Zadnje deževno vreme pa je ozračje tako shladilo, da je presenetila včeraj zjutraj resnična megla, pomislite, sredi poletja, ko niti pravih vročih dni še nismo imeli letos. Tudi je bilo včeraj zjutraj za poletni čas razmeroma pošteno mraz. © Umrli v Ljubljani. Delacorda Ivan, ravnatelj v p., 48 let, Dunajska c. 17; Jelene Jožef, mesar in posestnik, 37 let, Celovška c. 54; Pogačar Jože, ravnatelj zavarovalnice, 33 let, Aleksandro- klitne stene, v vsakem nadstropju je kje v kaki stranski sobi nastanjena kakšna začasna delavnica. Vso razgibuuost in obsežnost dela v vsej stavbi pa lahko opazujemo v prvih treh nadstropjih spodaj. Že v pritličju nas ob vseh stenuh pozdravljajo cele gore vreč cementa, celo morje apnene in ce-mentne malte, gozd dvigal, korit in stopnišč, zunaj slavbe pa se med kupi peska, mivke, opeke in naloženih desk uiti ganiti 110 moreš. Do višine drugega nadstropja je nebotičnik z zunanje strani obložen s trdimi kamenitimi ploščami V drugem in tretjem nadstropju so vse količkaj proste stene obložene s kolesi delavcev, tu je gozd vozil, vsako različno od drugega, pač jio okusu iu 'asiužku njegovega lastnika. Nn kolesih ali kje v bližini so položeni ali obešeni suknjiči, Iu pa tam visi boljši klobuk, iz kakega žepa se kaže skromen košček kruhu, zamotan v zmečkan časopisni papir, lo ie tudi vse, kar ubogi delavec jioužije za kosilo, medtem ko v tisti hitri urici odmora opoldne ves utrujen utrpne kam v kakšen kot, na desko ali tram. Odhajal sem s stavbišča, ko je v mestu ravno zazvonilo poldne. Nekdo v stavbi je z močnim tol-kačeni udaril po veliki železni plošči, da je odmevalo po vseh nadstropjih. To je bilo znamenje za opoldanski odmor. Kakor čebele so se vsuli delavci po ulici do prve pekarne, v bližnjo vežo, kjer prodaja branjevec sadje in morda tudi kakšne klobase ali slanino. Le redki izmed njih so svojo pot usmerili tja do Figovoa, morda na borno juho. Poslal sem za hip na ulici ter opazoval te ljudi, ki so hiteli za erižljejem kruha, ki jim je bilo skromno kosilo. Vsi zadovoljnih obrazov so hiteli nazaj na stavbo vsak s svojo štruro kruha pod pažduho, zakaj v današnjih časih ie vsak vesel, č." ima vsaj delo iu skromen kruh. Vso trpkost delavnih očetov (iti kažejo skromne ženice, ki so prihajale na stavbo z malimi cekarčki, noseč svojim možem ali morda sinovom kosilo. Prihajale so tudi male punčke, lepo počesane, z lepo pentljo v laseh, v skromnih, toda skrbno zlikanih predpasnikih, med njimi ludi dečki, vsi bosi, večina s predmestja ali celo z bližnje okoliške vasi. — Vsak je kakor srna odsknkljal s svojim cekarčkotn med mogočnimi pritličnimi stenami v stavbo po stopnicah navzgor k svojemu dobremu ateku ... Koliko Ljubljančanov ve, koliko tihih solza bo zazidanih med to mogočno nebotičnikovo zidovje, koliko pridnih rok je gibalo, da je bila stavba do vrha dozidana, dn bo popolnoma dograjena!? Kilo se briea za te delavske roke, kadar gleda to stavbo in misli na njeno razkošje ter njene bodoče goste? va c. 4 Vrhove s. Alojzija Slavimira, usmiljenka, 22 let. Slomškova ul. 20; Pahor Slava Mariia. kon-toristinja, 25 let, Aleševfeva c. 37. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Rosenwirth Ivan, delovod-ia, 59 let, Verd pri Vrhniki Smolej Anton, čev-liar, 47 let, Tržič: Šimenc Jakob rudar, 35 let, nestalno: Pavlič Rvko, knjitfovodia, 45 let, Sv. Vid nad Ljubljano; Pibernik Jakob delavec, 47 let. Perovo pri Kamniku. Bregant Ivan delovodja, 39 let, Dii".v*ka c. 35: Maroz Marija, hči dnevničarjn, 2 leti Rakek; God na Zmagoslav, sin služkinje, 1 uro, Galjevica 154. Ne potrebujem re'-p,ame delo govori! PRALNICA, LTK4LNICA IN ČISTTT NfCA OBLEK Ljubljana. Mestni trg št. 8 (HAMAN) • Iz policijske tnrbe. Policija je imela včeraj mnogo opravka z raznimi ljudmi, ki so nn sodišču doslužili kazen in ki jih je jetnišnicn izročila noli-ciji. da jih odpravi v domače kraje. Dalje zaslišuje policija dva talova koles, vendar pa preiskava še ni zaključen t in še ni zrela za javnost. Prijavljenih pa je več tatvin. Hišnemu posesiniku Francu Vov-ku iz Gfrbičeve ulice 10. ie nekdo na kegljišču Lovsetove goslilne v Koleziii izmaknil iz žepa suknjiča cigaretno dozo. v kateri pa jo imel Vovk spravljenih tudi bankovcev za 1270 Din. — Ostrile tatvine 60 manjšega pomena. — Tapelniku Jožetu Klobčavarju m Mestnem trgu 12 je izginila 150 Din vredna odeja. Posesiniku Francu Bizjanu v Podmilšakovi ulici 1(1, je nekdo ukradel 200 Din vreden štedilnik. — Delavki Ivani Stanko v Čer-netovi ulici 0 je neznan lat izmaknil iz sobe čevlje, vredne 150 Din. — Delavec Alojz Tanc pa je prijavil tatvino, ki se mu je pripetila na stavbi Sokol-skega doma v ŠiSki. kjer 11111 je neznan tat ukradel iz žepa 120 Din denarja. O Poklicni in prostovoljni gasilci. Kadarkoli izbruhne v Ljubljani požar ali ogenj, so vedno in v vsakem slučaju mestni poklicni gasilci prvi na meslu in ti tudi redno preprečijo morebitno kata-strofo. Saj za to so bili tudi ustanovljeni. To ni očitek prostovoljnim gasilcem, ki imajo svoje velike zasluge, vendar bi tudi poklicnim gasilcem moralo mesto nuditi več ugodnosti. Sedaj, ko so dodeljevali prostore, ki jih je izpraznila Mestna elektrarna v Mestnem domu, so bili poklicni ga- Sklepi magistralnega gremija Ljubljana, 20. juHj.r Na današnji seji magistralnega gremija se je razpravljalo in sklepalo o sledečih zadevah; Na poročilo obrtnega oddelka so se nekaterim prosilcem podelile koncesije za gostilne in za bufete, drugim pa so se odklonile prošnje. Stojišča avto-izvoščkov se sporazumno z vsemi interesenti urede na sledeči način: Aleksandrova cesta se razbremeni, in sicer: 7 avtoizvoščkov mora redno in obvezno stati na prostoru pred glavnim kolodvorom, 7 pred hotelom Union, 7 v Zvezdi, 4 pred mestnim magistratom, trije pred splošno bolnišnico, vsi ostali pa ostanejo na Aleksandrovi, od-nosno Dunajski cesti. Ob priliki razprave se je ugotovilo, da se tarifa avtotaksijev podvrže reviziji. Na poročilo gospodarskega urada se je oddala dobava oblek in obutve mestnih uslužbencev, tako za mestne služitelje, za uslužbence mestnega do-hodarstvenega urada in za poklicne gasilce. Dobavo oblek se je razdelilo na dobavo blaga in na izdelovanje oblek, odnosno obutve. Dobava blaga se je podelila vsem kvalitativno dobrim ponudnikom, in sicer sledečim tvrdkam: L C. Mayer, krojaškemu mojstru Žigonu kot zastopniku tvrdke Tekarovič iz belgrada, tvrdki Hedžet in Koritnik, tvrdki Novak in tvrdki Urbane. Vsi dobavitelji bodo dobavili blago domače industrije. Izdelava oblek se je oddala krojaškemu mojstru Igliču in Tomšiču kot najcenejšima in relativno najugodnejšima ponudnikoma. Dobava čepic se odda tvrdki Fber. Dobava blaga za škornje poklicnega gasilstva tvrdki Marchiotti. Naprava 149 parov čevljev se odda čevljarskim mojstrom Stariču, Ješetu in Dolenjcu pod enakimi cenami in enakimi kvalitetnimi pogoji. Dobava se bo strogo kontrolirala. — Letos poteče službena pogodba z mestnim konjačem jorasom. Vložil je prošnjo, da e službena pogodba podaljša za nadaljnjih 5 let, ter da se mu poviša plača od 18 na 20 tisoč Din, ker so se njegovi posli zelo pomnožili in so razen tega odpadle takse, do pobiranja katerih so bili doslej konjači upravičeni. Sedanji obrtni zakon pa ne dovoljuje več pobiranja podobnih tak?. — Odloži se prošnja mesarskega mojstra Andreja Marčana za znižanje najemnine za lokal v Kresiji. — Tovarni Šumi v Gradišču se zniža višina reverznega zneska radi dveh oken na mestni vrl proti vknjižbi kavcijske hipoteke 2000 Din. Na poročilo mestnega gradbenega direktorja se oddajo zidarska, težaška in železobetonska dela za Delavski dom najcenejšemu ponudniku stavbnemu podjetju inž. Dedeka za 2,009.250 Din. Vsi ostali ponudniki so bili precej dražji. Tvrdka se obveže, da bo zaposlovala vsaj polovico kvalificiranih delavcev, predvsem domačinov in da bo delavce plačevala po mezdah ki jih |« predložila mestnemu načelstvu. Mestno načelslvo ima pravico kontrolirali, da se bo delavstvo res plačevalo po predloženih mezdah. — Trgovski tvrdki Kri-sper na Mestnem trgu se principijelno dovoli, da zgradi provizoričen pritličen prizidek v fronti Stritarjeve ulice za izložbena okna; ker bo stal prizidek na mestnem svetu, bo tvrdka plačevala letno najemščino mestni občini zn ta svet. Uredi se stopnišče pri Gerberju iz Kongresnega trga na l.jubljanično strugo; ravno tako stopnišče pri Stolbi ter cestišča na obeh strar.eh novega mostu pod Trnnčo ob GaUisovem in Cankarjevem nabrežju. Vse to se izvrši še letos. Na poročilo gradbeno-pravnega referenta sc izdajo sledeča stavbna in uporabna dovljenje: Heleni Adamič na Sv. Petra cesti za zgradnio trinadstropne hiše. — Francetu Scanelti za gradnjo skladišča v Meteljkovi ulici. — Mariji Porebcr za gradnjo lesene hiše ob Mencingerjevi ulici. — Francetu Počkaj za gradnjo enonadstropne hiše ob Kostovi ulici. — Mesarju Josipu Toni za gradnjo enonadstropne hiše ob Domobranski cesti pod pogojem, če bo parcelacijo zemljišča odobril mest- silci kar prezrti. In vendar je znano, v kako žalostnih razmerah se stiskajo ti vrli varuhi javne varnosti v Ljubljani v dveh, treh majhnih sobah in kako na lesnem so njihove delavnice. Edino sobo, ki jc bila šc prosta, niso dobili poklicni gasilci, temveč porstovoljni. Mestna občina bi napravila boljše, čo bi dala poklicnim gasilcem več prostora, zlasti malo bolj prostorne delavnice, ker bi imeli |xitcm več veselja za delo in bi mestna občina torej koristila sama sebi. Sploh pa bi moral biti Mestni dom na razpolago samo gasilcem, poklicnim in prostovoljnim, da ne bi bilo med obojnimi ljubosumnosti za eno samo sobo. ¥§e wrste Igom in aSfcoiiol za vlaganje sadja dobite pri tvrdki „/uk©" a. 1 o. z. Liubltana, Gosposvetska cesta št. 13 ni občinski svet. — Tvrdki Zlatorog se dovoli na prava barvaste reklame na požarnem zidu bivšt Mahrove hiše na Krekovem trgu št .10. — Posestniku Josipu Verliču za adaptacijo fasade vogalne trinadstropne hiše v Vrhovčevi in Škofji ulici. — Jakobu Vidmarju, gostilničarju na Ižanski cesti za enonadstropno vilo ob cesti na Črno vas. — ziju Trinku v Linhartovi ulici za adaptacijo !o'sa:a za brivnico. — Francetu in Mihaeli Korinšek za enonadstropno hišo ob Koconovi ulici pod pogojem, da izvrši arondacijo s sosednim zemljiščem. — Ljubljanski gradbeni družbi za adaptacijo pisarniškega poslopja v Slomškovi ulici. — Ivani in 1-rančiški Goljar za gradnjo lesene lope ob Linhartovi ulici. — Ljubljanski mestni plinarni za postavitev nove komorske peči na njenem obratova-lišču ob Resljevi cesti. — Ignaciju Klančniku za gradnjo provizoričnega prizidka drvarnice pri hiši ob Vipavski ulici. — Avtobusnemu podjetju Peč-nikar za lesene provizorične garaže na Dolenjski cesti št. 95. — Mestni elektrarni ?.a položitev telefonskega kabla med mestnim magistratom in Krekovim trgom št. 10. — Simonu Kunčiču za adaptacijo vile na Opekarski cesti. — Dr. Fakinu za adaptacijo hiše na Emonski cesti št. 10 a. — Martinu Mikuiu za predor vrat v hiši na Kongresnem trgu št. 4. — Trgovcu Josipu Ciuhi za trinadstrop-no vogalno hišo ob Gregorčičevi ulici in Igriški ulici. Hiša se bo gradila v dveh etapah. — Poleg njegove hiše zgradi stavbenik Emil Tomažič štirinadstropno hišo oh Gregorčičevi ulici, kjer bo imel tudi svojo stavbno pisarno. — Jelki Lovšin, po-seslnici v Ažbetovi ulic za gradnjo enonadstropne vile ob isti ulici. — Hugu Hipšerju, fotografu za gradnjo enonadstropne hiše na vogalu Verov-škove in černetove ulice. — Direkciji državnih železnic v Ljubliani za večjo vozovno delavnico levo kamniške proge nad šišenskim kolodvorom. Poslopje bo i.malu končano in ga gradi mestna občina . smislu pogodbe v zvezi z gradnjo carinarnice cb novi Vilharievi ccsti. — Mesarskemu mojstru in trgovcu Francetu Slamiču se dovolijo zaprošene adaptacije na dvorišču ob Kersnikovi ulici in postavitev dimnika za njegovo obratovali-šče pod pogojem, da odškoduje javne interese s primerno kavcijsko hipoteko. — Dovoli se naprava hišnih kanalizacij sledečim prosilcem: Ivanu Mihlerju v Žitnikovi ulici, Nikolaju Dolenjcu v Lev-čevi ulici, Francetu Škarje v Levčevi ulici, Srečku Dcisingerju v ! evčevi ulici, inž. Cirilu Žnideršiču istotam, Miroslavu Alešu ob Soški ulici za izpeljavo kanalizacijo samo za meteorne vode v Gra-daščico. Uporabna dovoljenja za nove hiše prejemajo: Mirko in Marija Špan za visokopritlično hišo v Groharjevi ulici, Blaž Peternel za hišo v Sodarski ulici, Andrej Fink in pritlično hišo na Ilovici, Fr. Šaler za enonadstropno hišo v Tobačni ulici, Josi-pina Žabkar za visokopritlično hišo v Baragovi ul., hotelir Franc Miklič za uporabo kavarniških in let nih prostorov prizidanega hotela na Masarykovi cesti. Peregrina Strojanšek za porabo novo adaptiranih trgovskih prostorov pred Škofijo ter Trgovsko bolniško in podporno društvo za uporabo na novo adaptiranega sanatorija na Zaloški cesti (bivše dr. Šlajmarjeve vile). Nadalje se je razpravljalo in sklepalo še o nekaterih prošnjah glede odplačila za trotoar in o odstranitvi prodajalne hišice na yogalu Bleiwei-sove in Gosposvetske ceste. Lopa se odstrani in lastnico na zanjo koristen način odškoduje. Na "IS mesto se preloži mestna mitniška tehtnica, katera se bo morala vsled gradnje Delavskega doma t upravnim poslopjem mestnega dohodarstvenega urada vred odstraniti. Maribor □ Opekarne pod Pohorjem v obrata. Po dolgotrajnem zastanku so pričele obratovati zopet vse tri opekarno pod Pohorjem. Opekarno, ki so last mariborskih stavbenih podjetij, bodo v obratu do jeseni. □ V meljskeni katoliškem prosvetnem drn-št>u je jutri, v nedeljo popoldan, sestanek s predavanjem o delavski okrožnici Leona XIII. □ Težave z umobolnim revežem. Brezposelni pomožni delavec Alojz Š. iz mariborske okolice je obolel na živcih ter počenja v takem stanju dejanja, za katera ni odgovoren. V četrtek so našli reveža vsega onemoglega ležati na križišču Tržaške in Masarikove ulice. Ko so mu pomagali na noge, se je s težavo odpravil dalje, pa se je že v Levstikovi ulici zopet zgrudil. Usmiljeni stražniki so ga spravili na policijsko postajo, kjer je nekaj časa ležal, da je prišel k sebi. Končno se je sam odpravil domov, kmalu pa jo zavil proti koroškem kolodvoru ter zbežal po progi v smeri proti Limbušu. Ker je vozil v istem času proti kolodvoru vlak, je imel najbrže namen končati se pod kolesi lokomotive. Spravili bo ga na postajo, od koder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnišnico. Iu so ga pa zavrnili, ker nimajo prostora za živčno bolne. Radi tega je morala prepeljati reveža rešilna postaja r.**aj na dom. Kulturni obzornik Javna čitalnica v Ljubljani Odkar sino Slovenci v prvi vrsti vsled novih geografsko-poliličnih razmer izgubili marsikatero važno in tradicijonalno kulturno postojanko na periferiji našega narodnega ozemlja (Trst, Gorica, Celovec), raste vsebolj pomen Ljubljane kot glavnega središča slovenstva. Jasno je, da jo zaradi tega čakajo velike in nujne politične, gospodarske in kulturne naloge. Žal pa dejanski napredek naše Ljubljane ni vedno v skladu s temi nalogami, katere ji nalagata življenje in razvoj. Dasi se mesto kolikortoliko ugodno razvija nn zunaj, moremo pa vend;*-le, zlasti v vprašanjih duhovne kulture, vedno znova in znova opozarjati na pomanjkljivosti. V zadnjem zvezku Doma In sveta (št.5-6) je France Štele predložil slovenski javnosti Plečnikov načrt za univerzitetno knjižnico v Ljubljani, pri čemer z vsem poudarkom naglasa potrebo harmonične skladnosti med vnanjo in notranjo podobo mesta, kakršno je Ljubljana kot središče slovenskega naroda. Poleg Akademije znanosti in umetnosti je univerzitetna knjižnica gotovo ena najnujnejših potreb našega duhovnega in kulturnega življenja. S tem v zvez! se IioFem na leni mestu dotakniti vprašanja javne čitalnice v Ljubljani, katero nujno potrebujemo, če nočemo doživeti poraza, da bo naša inteligenca v najkrajšem času popolnoma odrezana od kulturnega svefa. Dejstvo je namreč, da se slovenski i n -t e 1 i g e n t danes r a p i d n o odmika od smeri vedno večje kulturna nepoučenosti. Že danes so v Evropi zemlje in dogodki, ki so za povprečnega slovenskega inteligenta, ki je absol-viral univerzo, takorekoc neznana dejstva. Vse to je zlasti posledica vedno naraščajoče proletariza-cije in že naravnost obupnega gospodarskega položaja naše inteligence. Radi prevelikega pomanjkanja si danes slovenski publicist, esejist, znanstvenik itd. ne more omisliti niti najpotrebnejših in najnujnejših knjig, revij in časopisov iz inozemstva. Knjižnice ga deloma iz istih razlogov podpirajo v tem skrajno pomanjkljivo in nezadostno. Izjeme so srečni posamezniki, ki zmorejo nekaj več, ali vse to za skupnost ne pride v jioštev. Posledica vsega tega je splošna kulturna neinfor-miranost, odrezanost od sveta, zaostalost in nesodobnost, ponižanje kulturnega nivoja, radi česar nujno pada tudi zanimanje 111 udejstvovanje v vseh smereh. Jasno je ,da takšne razmere ne pomenijo duhovne škode le za poedinca, marveč, za narod in njegovo kulturo vobče. Mislim, da bi temu nevzdržnemu stanju vsaj nekoliko mogla odpomoči javna ljudska čitalnica, kakršne danes v Ljubljani še nimamo in kakršno mora žal, revno in borno nadomeščati predvsem kavarna »Union«, ki danes revnemu slovenskemu iiileligenlu pomeni skorajda edino okno v kulturni svet. Čitalnica, za katero se tukaj ogrevan,, bi samoumevno morala bili samostojna, ne de! kake knjižnice, iz česar sled' tudi poseben značaj njeno ureditve, in uprave. ites-. da je v- načrtu univerzitetne knjižnice tudi javin; čitalnica, ki ho •toslopna vsakomur, toda ustroj vsake univerzitetne knjižnice je tak, da bi tudi njena ljudska čitalnica bila bistveno drugačna, nego pa nam je danes potrebna. Tam bo mogoče dobiti tudi knjige, dalje revije za več let nazaj itd., podobno kakor je to danes 11. pr. v licejski biblioteki, z enakim knjižničnim načinom izposojevanja po listkih. Toda neglede na lo je do naše univerzitetne knjižnice najbrže še precej daleč, a naše zadeve ne kaže odlašati tako dolgo. Torej: takšna javna čitalnica bi naj bila res to, kar pomeni že naslov sam. Prvič bi naj bila res čitalnica, ne knjižnica: imela naj bi na razpolago vse pomembnejše domače in inozemske dnevnike, časopise in revije (brez knjig) in ti naj bi bili na razpolago le v tekočih številkah in letnikih. Dostop naj bi imel vsakdo, morebiti proli majhni odškodnini enega dinarja dnevno ali pol-dnevno. Uprava bi morala biti skrajno enostavna: zadostoval bi vodja čitalnice, ki bi izdeloval načrl in naročal liste, in en ali kvečjemu dva dežurna uradnika(ci). Vsak obiskovalec čitalnice bi se pri vstopu vpisal v vpisno knjigo. Časopise in revije, ki naj bi bili nameščeni najbolje ob straneh ob steni čitalnice, bi vsakdo jemal sam in jih zopet sam vračal na mesto. Mislim, da bi bilo to izvedljivo tudi v Ljubljani, kjer sicer še vedno cvete barbarska navada, da ljudje v javnih lokalih čeč-kajo po revijah, jih trgajo in celo odnašajo. Kar se liče prostora, bi zadostovali dve dvorani, ena za čitalnico, druga za shrambo časopisov in revij. Morebiti bi bila potrebna še predsoba za garderobo. Potrebo takšne javne Čitalnice uvidi pač vsakdo. Načrt ni neizvedljiv. Prepričan sem, da bi ob nekoliko ugodnejši!: materijalnih razmerah nekaj dceel al' ste uiteligentov oamih moglo uresničiti i;.- načrt. Tak-; o:.: mislim, d? ie dolžnost mestne občine v zvez: j banovino. d» mislit.-i m. njegr, takojšnjo uresničitev ter dasta <• svoje preračune ludi znesek za javno čitalnico v Ljubljani, S tem bi bilo nedvomno pomagano naši kuiluri 111 bi se preprečilo, kar se bo sicer gotovo zgodilo, da bo namreč slovenska inteligenca prisiljena in ne po lastni krivdi mirno počivala, ko bosta svet in kultura šla mimo njo naprej v bodočnost. „ Končavam z željo, naj se izjavijo o tem vpra-sanju časopisi in posamezniki, ki se za stvar za« nimajo. France Vodnik. : Nepozabna naša Istra«. Poleg Barbaličeve (svjorsku s loboda Hrvata in Slovenaca u Istri, I rs tu i Goričkoj>) versko in kulturno izčrpno zgrajene knjige in še nekaterih drugih, je predzadnje dni išlu v Zagrebu pomembna knjiga te vrsto: »Nezaboravna naša Istra«, napisali so jo trije mladi [struni: Ante in Matko Rojnič in Bluž Zucon. Knjiga se od drugih tovrstnih izdaj loči v tem, da so v njej vse veje znanosti, ki sega jo v to zemljo, dotaknjenc: geografija, zgodovina, etiiografija, kultura in statistika Istre in Julijske Krajine sploh. In šc: Nad sto strani pokrivajo slike (pred vsem iz krasnih narodnih tipov, reprodukcij šaša šantla), ki so iztrgane iz srca istrske zemlje: tipična arhitektura istrskih mračnih mest in vasi, starčki, žene, ribiči, kmetje pri delu, deklicc na tipičnem istrskem studencu; vso v tihi slovanski otožnosti in vdanosti. Škoda le, da niso nekatera poglavja jio-d robne je podana, posebej zadnji deponij. Torta v u\orlu razjasni to knjiga: »Ta zbirka besed in slik nima drugega smotrn, ko da da informativen pogled v Istro in njej sorodne kraje. V knjigo jc položena ljubezen do rodne zemlje. Če bo uspela, bo v naslednjih iy.da.jali izpopolnjena slikovno i,n vsebinsko...« Knjigu (čeprav je pišejo sam i emigranti) tii pisana z jedkim žolčem, temveč .stvarno. Samo dejstva govore. Pa tudi tu 30 glasna. Po knjigi, ki je izredno okusno urejena, morajo seči ne le vsi, ki so bavijo s trpljenjem naših bratov onkraj, marveč tudi javne knjižnice, da odkrijejo skrito Il-iioIo duš istrskih širšim krogom javnosti, -b- Dnevna kronika Preiskovanje notranjskih jam Ljubljana, '20. julija. Danes so se vrnili z Notranjskega jamarji, ki «o v ponedeljek pričeli raziskovati novo odkrito jamo pri KaliSali pri Logatcu, o čemer smo že poročali. Obrnili smo se na člane jamske ekspedicije, naj nam kaj povedo o uspehih jamske ekspedicije. Jamarji so obljubili, da bodo olieielno in strokovno poročilo že še objavili, ko bodo najdenine pregledali, saj so to dolžni naši javnosti, ker pač računajo tudi na podporo, katero potrebujejo za nadal-nje delo. Z raziskovanjem jam imajo namreč mnogo stroškov in je samo sedaj pri, Kališah moralo biti h koncu zaposlenih 0 delavcev, ki so odvažali ilovico. .. Jama, ki so jo sedaj naši jamarji preiskovali, je eno uro oddaljena od Logatca in pet minut od Kališ, kjer je pravzaprav samo ena hiša. Ta kraj je še skoraj nedotaknjen od modernega življenja, tih in miren, ljudje pa že hodijo radi tja na počitnice in tudi smučarji so se že pričeli zanimati zanj. Jama je bila skoraj do zadnjega kar neznana, čeprav je bil vhod v njo tik ob cesti. Vhod v jamo je bil namreč prekrit z veliko skalo. To skalo je nekdo premaknil in ob poti je zazijala kakšnega pol kvadr. metra široka odprtina. Desintektor okrajnega glavarstva g. Dolar v Logatcu se je za jamo zanimal. Da je sploh mogel vanjo, je razširil odprtino. Pod odprtino se mu je odkrilo približno 7 metrov globoko brezdno. Jama ima na dnu sedlo, iz katerega se razširi v dva rova. V enem rovu je našel g. Dolar ostanke nosoroga in so zato jamarji krstili ta rov za nosorogov rov, drugi rov pa je ostal še brez imena. Ekspedicijo je organiziralo tukajšnje jamsko društvo. Ekspedicije so se udeležili docent dr. Seli š k a r kot fiziolog, dr. R e y a kot meteorolog, dr. H a k o v e c kot palaentolog. dr. K a <1 o v a n o v i c kot zoolog. dr. Kuščar, ki je prisostvoval delu v jami od časa do časa kot malakolog (specialist za polže), tehnično vodstvo ekspedicije je imel g. učitelj Michler z Vrhnike, g. Bar ml. iz Ljubljane je bil fotograf, g. Bukovec merilec, dalje pa so pomagali še nekateri drugi gospodje, predvsem seveda g. Dolar, dalje g. Ser ko mL, Košir, Ver bič, Straus in drugi. Ekspedicija se je razdelila na dva dela. Prvi del ekspedicije se je pod vodstvom palaentologa dr. H a k o v c a bavil izključno le z izkopavanjem, drugi del ekspedicije pa se je bavil s iskanjem novih jam, ki jih je okolica zelo bogata. Prebivalstvo, naši inteligentni notranjski kmetje, so Mi ekspedi-ciji zelo na roko in so sami opozarjali iskalce, kje bi se dalo najti še kakšno brezdno, Ekspedicija je imela s seboj vso priprave, ki jih pozna sedanja moderna jamska tehnika za raziskovanje jam. Celotnega okostja nosoroga ni in tudi ni upanja, da bi ga našli. O. Dolar je našel zobe, ki jih je dr. Rakovec spoznal za nosorogove. Morda bi se dalo najti še kakšen drug del nosoro-govega okostja, treba pa bo pregledali še sosednje rove, deloma nad rovom, deloma pa pod njim. Dr. Rakovec sam je našel nekaj kosti, ki so najbrže nosorogove, našel pa je tudi okostja neštetih malih živali, ki so deloma že izumrle in ki jih je dr. Rakovec izkopal v raznih globinah. Kosti so bile v TanMki ilovici in je bilo delo zelo zamudno, ker je moral dr. Rakovec, oziroma g. Dolar, pregledali vsako grudo ilovice, delavcem pa ni bilo zaupati tega dela, da kaj ne pokvarijo. Delavci so samo odnašali preiskano ilovico iz jame. Čeprav je bilo v jami Sest jamskih svetilk, vendar je bila kljub temu svetloba pomanjkljiva za tako kočljivo delo. Umevno je bilo, da je to delo zahtevalo silnih naporov. Izkopavanje je trajalo cele štiri dni, to je od ponedeljka do četrtka. Poleg Dolarja je dr. Rakov-cu najbolj pomagal Se g. Košir. Vse najdene stvari, kosti in drugo, je dr. Rakovec prinesel v Ljubljano, da jih lu pregleda in razišče. Prihodnji teden pa se odpelje v Gradec, da tam prouči v tem namenu znanstveno literaturo, v kolikor je v Ljubljani ni. V sosednjem rovu le jame pa so našli jamarji polno lepih kapnikov, lako da namerava jamsko društvo urediti dostop v jamo, ki bo dostopna potem tudi izletnikom in obiskovalcem._ — Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri nabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Povdarill pa Je treba veliko zanimanje ljudi za^to jamo. Ves čas, kar je bila ekspedicija na delu, so prihajali na obisk in gledali, kako delo napreduje. Ljudje so kur nekako ponosni, da so našli v njihovem domaČem kraju to jamo in ostanke nosoroga. Ostali del ekspedicije pa je med tem našel še razne druge jame. Eno od teh so krstili za štrauso-vo jamo. Na naših tleh cenijo število vseh teh kraških in podobnih jam na okoli 2000, raziskanih pa jih je komaj kakšnih 200. Jamsko društvo čaka v tem oziru še velika naloga. Vsako preiskano jamo je treba namreč pregledati, napraviti o njej načrte, preiskati vso favno in napraviti kolikor mogoče mnogo fotografij, vse pa spraviti pod registri v arhiv jamskega društva. Dosedanji materijal jamskega društva je znaten in bo kmalu zadostoval za začetek speeloškega (jamoslovnega) muzeja, ki bi bil prvi pri nas. Nekdo," ki se v življenju najbrže še nikdar ni zmotil, se je v »Jutru« nekvalificirano norčeval iz našega prvega poročila o jamskem nosorogu. Sicer je čudno, da izhajajo v dnevnikih take porogljive opazke na račun zmotljivosti časnikarjev — malo preveč je zahtevati, da bi bil vsak Časnikar vsaj tako podkovan v jialaentologiji, kakor kak znanstvenik — vendar je v našem poročilu bral lahko vsakdo, kaj je mišljeno. Nosorog, katerega ostanke najdejo v jami, je bil v listu kar na kratko označen za jamskega nosoroga, ne da bi bil s tem kdo hotel trditi, da je to posebna vrsta nosoroga. Ali je dla-kocepstvo tudi znanost? Smrt Radechijevega veterana Črnomelj, 27. juliju 1932. V starosti 88 let smo pokopali pretečeno nedeljo Klobučar Janeza iz Butoruju. Kot mlad fant je moral k vojakom nu itulijanske l>ojnc poljane, kjer se je pod generalom Radeckiui boril proti staremu sovražniku. Na kresni dan, t. j. 25. juniju 186(> leta je bil ranjen v vroči bitki pri Custozzi. Za spomin na to jc imel nekoliko pohabljeno roko. — Sedaj pa je sam dobojevu! boj življenja kot eden izmed še zelo redkih Radcckijcvih veterunov, zu katerimi bodo prišli na vrsto bojevniki iz drugih vojsk. Odbor mestne hranilnice in posojilnice v Črnomlju se je takole kostituiral: za predsednika je bil izvoljen gostilničar Majcrlc Franc, /n člane upravnega odbora pa Klemene Pavel, lesni trgovec. Papež Janko, klepar, Lakner Alfonz. hotelir 111 odvetnik dr. Rasto Tusulin. Po končanih volitvah je nekdo iz nevoljc pljuval zunaj nu cesti v zid I Koledar Sobota, 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; Julita. Osebne vesli Iz belgrajskih zaporov se je sinoči vrnil v Groblje pri Domžalah g. Jos. G od i na, C. M. Gospod ban se je vrnil z dopusta. AA. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič se je vrnil z dopusta in je spet prevzel posle. = Duhovska vest. Na župnijo sv. Marjete na Planini bo 1. avgusta t. 1. slovesno instaliran č. g. Jakob Sajovic, do sedaj kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V »Slovencu« od 28. t. m. je zamenjal tiskarski škrat Sv. Marjeto na Planini s Sv. Marjeto ob Pesnici. Ostale vesti — Visoki obisk v Kranju. V sredo popoldne so prišli z Bleda prevzvišeni nadškof g. dr. Anton Bauer s svojim tajnikom g. dr. Stepinacem v spremstvu g. ministra n. r. ar. Švrljuge in njegove soproge, dvorne dame. Napraviii so poset v župnišču in si ogledali nato župno cerkev. — Življenjepis Štefana Kuharja. Uredništvo Marijinega lista za Slovensko krajino je izdalo knjigo z naslovom; Štefan Ktlhar. V knjigi je življenjepis in nekaj njegovega dela. Stane samo 1.50 Din. Priporočamo knjigo v nakup, da boste videli, kako smo se mi borili za svobodo pod madjarskim jarmom. Slovenci, kupujtel — Romanje na Brezje ob priliki letne skupščine Prosvetne zveze v Mariboru se vrši od 7. do 9. avgusta t. 1. Prosimo, naj se takoj do konca t. m. vpošljejo vse prijave, po katerih se bo sestavil podroben vozni red na glavnih in stranskih progah, ki bo objavljen v listih. — Mariborska Prosvetna — Minister Demetrovič obljublja občinske volitve. Belgrajska »Politika« z dne 29. t. m. prlnaia razgovor, ki ga je imel dopisnik »Politike« s poljedelskim ministrom Jurajem Demetrovičem o spremembah v zagorski občinski upravi, G. minister je potrdil, da je res nameraval, kar se je govorilo tudi po Zagrebu, doseči, da bi bil imenovan za zagrebškega župana zagrebški narodni poslanec ing. Šega. Za sedaj pa je bil imenovan za župana dr. Krbek, ki je priznan administrativni uradnik in profesor administrativnega prava na zagrebški univerzi. Od prvotnega načrta, imenovati za župana ing. Šego, je g. minister odstopil zato, ker bo sedanje razmerje v občinskem svetu le začasno. Izjavil |e, da je prepričan, da se bodo v kratkem mogle izvesti občinske volitve — Izlet v kraljestvo Trdinovih bajk. Društvo »Krka« in ekskurzijski odsek JUU priredita v nedeljo 7. avgusta celodnevni izlet iz Ljubljane preko Novega mesta na Trdinov vrh na Gorjancih. Odhod iz Ljubljane bo z izletniškim vlakom ob 5.25. Prihod v Novo mesto ob 7.52. Po kratkem sprejemu na kolodvoru odhod z avtobusi v Novo mesto, kjer bodo izletniki zajtrkovali. Po zajtrku se takoj odpeljejo proli Gorjancem, Pri Zajcu po-klonitev manom bardu dolenjske metropole Trdini, nato pa se nadaljuje vožnja z avtobusi do Tovarne. Od Tovarne naprej peš izlet (lahka tura) do Gospodične, do planinske postojanke SPD pri Sv. Miklavžu in nato do Trdinovega vrha (1181 metrov). Povsod tod je prekrasen razgled na Dolenjsko in posebej še na Novo mesto, na Belo krajino in na Hrvatsko z Zagrebom. Od Trdinovega vrha se vrnejo izletniki k Tovarni, odkoder jih potegnejo avtobusi nazaj v Novo mesto. Prihod v Novo mesto ob 17, kjer bodo izletniki večerjali. Povratek v Ljubljano z večernim vlakom ob 22.10. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, se odpeljejo izletniki mesto na Gorjance v Dol Toplice. Tam bo ogled Toplic, nato kopanje v zdravilnih bazenih. Vožnja z vlakom do Novega mesta in nazaj, 40 km vožnje z avtobusi na Gorjance in nazaj, obilen zajtrk in večerja stane 90 Din, ki jih je vplačati pri prijavi. Prijave sprejema odbor društva »Krke« v Zvezni knjigarni nasproti glavne pošte v Ljubljani in tajništvo JUU v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ul. št. 6 do vštevši 5. avgusta. Ker je število sedežev v avtobusih omejeno, se bodo prijave upoštevale po vrstnem redu. Vabimo na izlet vse prijatelje Dolenjske. — Društvo »Krka« in EO—JUU. RAZPIS Mestna občina mariborska razpisuje dobavo: 100 vagonov premoga kosovca 4800—5200 kalorij, 50 vagonov premoga kosovca 4500—4800 kalorij, 10 vagonov bukovih, cepanih, suhih drv. Ponudbe z navedbo cen, postavljeno vagon Maribor-Glavni kolodvor, je vložiti najpozneje do 5. avgusta t. 1. Mestni načelnik: dr. Lipold, s. r. Kaj pravite — Razglas. Poštna hranilnica, podružnica Ljubljana, razpisuje prvo javno ofertnlno licitacijo za dobavo 7,900.000 jioložnic. Licitacija bo 10. avgusta ob 11 pri ravnateljstvu Poštne hranilnice v Ljubljani, Aleksandrova 18, I. DAJ slado DAM led. — Nesreča v Zagorju. Včeraj so pripeljali v Ljubljano 18 letnega tesarja Josipa GUntuerja, uslužbenega pri »Slogradu^ in stanujočega v Zagorju ob Savi. Na neki stavbi v Zagorju ji? GUntner tako nesrečno padel, da je dobil resne poškodbe po obrazu in nevarne notranje poškodbe. Na ljubljanskem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico. — Roparski umor zaradi itirih dinarjev. V Ko-stajnici na Hrvatskem so roparji predminulo noč vdrli v stanovanje 661etne železničarske vdove Ro-zalije Feldhofer, jo devetkrat zabodli z nožem in mrtvo oropali. Zjutraj so sosedi slišali jokati triletnega vdovinega vnuka Viktorja, prišli k oknu in ga tolažili, češ: »Saj pride babica kmalu iz cerkve!« Dete je nato začelo pripovedovati, kaj je videlo ponoči, na kar so sosedje vdrli v stanovanje in našli grozno razmesarjeno vdovo. Žandar-meriia je nemudoma začela zasledovati zločince in jih s pomočjo izvežbanega volčjaka še tisti dan izsledila in prijela. Bili so to 221etni Jovo Miljkovič iz Lekaulije pri Dvoru, Milan Čorič in Jovo Črno-bruja, vsi že znani zločinci, ki so dejanje priznali. Izjavili so, da so umorili vdovo, ker so slišali, da hrani doma 50.000 Din, v resnici so pa našli samo štiri dinarje. Morilci so bili izvršili skupaj že več drugih zločinov. Sedaj so v zaporih zagrebške kriminalne policije. — Rokovnjačeva smola. Ko se je vračal zagrebški detektiv Kenjalo 27. t. m. iz okolice v Zagreb, mu je skočil v Barutanskem jarku nenadoma za hrbet razcapan človek in zavpil: »Roke kvišku! Denar sem!« Pri tem je posegel za pas, kakor da bi hotel izvleči revolver. Detektiv se je obrnil, dejal: »Na, tu imaš denar«, segel v žep, potegnil — revolver in ga pomolil rokovniaču pod nos: »V imenu postave, pojdi z menoj!« Capin je bil tako Danes vte f/ovnrl, ne n tem, kaki so lasi, anu pak o listih, ki «0 denar delali. Taki razgovori ta bolj času primerni, kakor pn larnali nad stvarmi in ljudmi, ki s tarnanjem ne postanejo nič boljii. Denar so delali — o tem pa lahko govoriš brez škode in slvahu! Pa govorimo! Rajnega Pretesnika niste poznali. Morda pa sto vsaj slišali o njem? Prelesnik je denar delal in v ječi umrl. JIH pa jo v teku zadnjega pol stoletja največji junak v slovenski ljudski povesti. S celimi venci legend je ljudska povesi ovita Pre-le&nikovo postavo. Zakaj neki t Ali zato, ker je bil lako izreden talentf Tudi to nekoliko povdarja ljudska povest. Ali zato, ker je bil ponarejevalec denarjaf Ne! Ampak zalo ga slavi ljudska povesi, ker je pomagal revežem, ker sam od ptJiarejanja ni nič imel, ker je sam ostal revei in vse razdal drugim. Zalo ga slavi ljudska povest, ki je o njem prav taka na Dolenjskem kakor na Notranjskem. Stari naš rod je imel visoke moralne pojme. Ponarejevulec denarja dela škodo skupnosti in lega stari rod v svojih legendarnih povestih o Prelet-niku ne prikriva. V dobro pa šteje ljudska povesi človeku, ki hodi po napačnih polih, da je dobrega srca, usmiljen in sam zase ve grabežljiv. Nikjer povest ne govori, da bi se bil Prelesnik, če so ga prijeli, izgovarjal na tega in onega ter pehal druge v ječo. Sam je storil, sam nosil slabe posledice, čeprav so dobiček imeli drugi. Tudi pri zločincu se ne sme nehali človekovo vtleštvo. Zato je stari rod viteško sodil starega Prelesnika. Ljudska notranjost pa se upira početju lega, ki je danes delal denar, delal prav za prav le zase, za svoj profil; razpečevalei so imeli le provizijo. Vodil je ponarejevalca pohlep po bogastvu brez dela na stroške ubogih reveiev, ki bi naposled s ponarejenim denarjem v roki oslali oškodovani, osleparjeni ali pa osumljeni. Temu sc upira ljudsko mišljenje in čucstvovanje še danes. Vsekakor se s takim početjem javljajo novi moralni pojmi, ki so duši slovenskega ljudstva doslej bili tuji. Najgrše pri lem početju pa je lo, da je današnji ponarejevalec denarja skušal prikrili svoje delo s lem, da je pridno s prstom kazal na druge, pran po geslu : >Primile tat a.'-t S kazalcem ene roke je kazal za poštenjaki, z drugo pa je zakonom in oblasti kazal osle. Pravijo, da on ni prvi da' drugim lega vzgleda in da on ni edini le sorte med moralno od ljudstva že obsojenimi zločinci. Zalo ljudska povesi sedanjega rodu potomcem o norem Prelesniku ne bo pripovedovala legend, ampak bo pričala o njem s podobnitn studom, kakor priča o svetopisemskem Judežu in njegovih .'10 srebrnikih. Za razčiščenje moralnih razmer pa bo morda lo dobro in koristno. presenečen, da se je dal brez odpora zvezati in odvesti. Bil je brezposelni delavec Franjo Živkovič, ki se je pri zaslišanju zagovarjal, da se je v sili odločil, da napade kakega človeka na cesti. — Zakon o tisku. V založbi Jugoslovanske knjigarno je izšla knjižica 3 Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Mladič. Knjižica vsebuje pregledno tekst zakona o tisku z . Ilugolin Sattner, gradual Iustus ut palma florebit, zložil A. Foerster; j>o ofertoriju Iubilate Deo, zložil R. Wagner. Po maši: Kristusu Kralju, zložil Matija Tome. Dr. A. B.: S pota k Rezihi na Rovte (Nadaljevanje.) Močno sem se razveselil o tej samozavestni fzjavi in povedal, kaj vse in odkod vem kaj o Tereziji in o opazovanju in objašnevanju njega samega, dr. Seidla iz raznih knjig, knjižic in časopisnih poročil. Vsi moji viri so mu znani. On pozna Terezijo od začetka 1. 1919, ko se je vrnil iz vojne službe domov in prevzel svoje posle. Dobil jo je v svojo zdravniško oskrbo kot zavarovanko pri bolniški blagajni kmetskih delojemalcev, on je napravil poročilo, da je kot neozdravna poškodovanka dobila invalidsko rento, ki jo menda prejema še dandanes, on jo je zdravil pri raznih obolenjih, ki so se pojavila v naslednjih letih, tako da pozna njo, njene ljudi in vse okoliščine neposredno in prav natančno. On je tisti in edini zdravnik, ki je na poziv regenburškega ordinarijata sam organiziral, vodil in nadzoroval petindvajsetdnevno opazovanje Terezije in zdravniško preiskovanje vseh pojavov na nji in sicer tako, da je bila Terezija ves ta čas brez presledka pod zanesljivim nadzorstvom vsaj dveh zapriseženih redovnic, Razgrnil je mapo in pokazal v njej prvopis svojega poročila, ki je izšlo samo v dveh izvodih, eden za Regensburg, drugi za Rim. Rokopis obsega okoli 80 s strojem pisanih strani običajnih pol in vsebuje mnogo lepih fotografskih posnetkov, ki jih je napravil on sam. Za vse podatke tega poročila jamči, ker jih je neposredno ugotovil sam. Nisem se zanimal za vse podrobnosti tega zanimivega spisa, za nekatere pa zelo in temeljito. Dr. Seidl mi je povedal in razložil vse, kar sem želel in obsežnejše ali natančneje, kakor je imel napisano. Čisto nazorno mi je popisoval, kako je s povečevalnim steklom opazoval na Tereziji začetno krvavenje na prsih (»srčni rani«), bral mi ie odstavek, kjer omenja »revmatične« bolečine na desni rami, kjer se je kasneje fazvilo in ostalo znamenje »nošenja križa«. Ogledoval sem si fotografske posnetke ran na rokah in nogah in sicer v prvih početkih in kasnejšem stanju, rane na prsih, krvavega solzenja ali krvavenja iz oči, krvavenja iz glave, Terezijo v zamaknjenju in trpljenju, in sicer v raznih časih, Terezijo po prestanem trpljenju v spanju, Terezijo po teh dogodkih kot čvrsto in živahno dekle. Vseh tistih petnajst dni ni vžila Terezija prav nič drugega kakor običajne hostije v teži manj ko pol grama in za splahovanje ust 45 g vode, od te je izpljunila 30 g, tako da je ostalo v nji kve-čemu 20 g. Njena teža je znašala v začetku in na koncu poskusa enako, 55 kg, med poskusom je padla za 4 kg (potenje, krvavenje iz ran, izločanje seča v neznatnih množinah); navzlic popolni zdržnosti se je zopet dvignila na prvotno težo. Seč in krv je dal dr. Seidl preiskati v kliničnem laboratoriju. Za ugotovitev živčnega stanja je naprosil svojega znanca prof. dr. G. Evvalda z univerze v Erlangenu, ki je poldrugi dan Terezijo opazoval in preiskoval. Prof. Evvald je sestavil in priobčil obrežno poročilo o stigmatiziranki, vpo-rabivši njegove, dr. Seidlove, ugotovitve. Dr. Seidl sam ni posebno zadovoljen z načinom, kako je prof. Evvald objavil izvid te komisijonalne preiskave, tudi se ne strinja povsem s prol. Ewaldovimi zaključki. Dr. Seidl označuje svoje poročilo tako-le: »V vsem sem skušal, kar sem doslej storil na stvari, vestno in objektivno izpolniti svojo nalogo, ne ozirajoč se na kritiko onih, ki osumljajo mojo cer-kvenost, ne na roganje drugih, ki dvomijo o moji znanstvenosti.« Dr. Seidlovo mnenje o pojavih na Tereziji Neumann je zgoščeno v končnem povzetku, jasno in točno: Pojavi so pristni, namerna ali nenamerna potvara je izključena. Terezija sama in njena družina so nravstveno in družabno neoporečni ljudje, dasi ne brez človeških slabosti, o dobičkaželjnosti ali kakršnemkoli izkoriščanju teh izrednih pojavov ni govora, ker vsi odklanjajo vsak gmotni dobiček v vsakršni obliki. Na Terezijinem telesu ustaljena znamenja, njih krvavenje, posebno njeno življenje brez hrane so dejstva, ki se ne dajo razložiti z našim prirodoznanskim ali zdravniškim .znanjem in posegajo tja, kjer začenja svetovno naziranje. On kot zdravnik in prirodoznansko izobražen mož, se pa ne spušča v presojo vprašanj svetovnega nazi-ranja, dasi je in ostane praktičen katoličan. Mnogo mi je povedal in pokazal dobri dr. Seidl. Prosil sem ga, naj mi da kakšno priporočilo na Terezijo aH družino, da bom mogel lažje do nje. »Nič vam ne dam, ker vam najbrže ne bi dosti pomagalo. So to ljudje svoje vrste!« Moledoval sem ga, naj mi da nekaj svojih fotografskih posnetkov. »Veliko premoženje so mi že ponujali zanje, a niti moji najbližji sorodniki ali prijatelji ne dobe nič. To je zadeva moje časti in vesti, do moje smrti ne pojde nič iz mojih rok. Morda dobite kaj pri fotografu, ki ima tudi nekaj značilnih posnetkov, seve od daleč. Pokažem vam, kje ga najdete.« Omenil sem mu, kako mi je pusto. Prišel sem z znatnimi žrtvami tako daleč, da bi se osebno osvedočil o dogodkih, ki se toliko piše o njih, pa zapuščam kraj, ne da bi mi bilo dano neposredno opazovati kaj izrednega ali znamenitega. Bil sem s takimi željami tudi že v Lurdu, a takrat se ni dogodilo nič zanimivega. »Tudi jaz sem bil v Lurdu, a nisem videl nič takega«, je pristavil dr. Seidl. Nadalje mi je pravil, da ima on v naši državi daljne sorodnike, trgovsko družino v Novem Vrba-su in zdravnika v Crikvenici, ki da izhajajo iz njegove družine, on sam je na domu, ki je že stoletja last Seidlovih, njegovih prednikov. Povabil sem ga, naj pride pogledat našo domovino, ki velja tudi v velikem svetu za tujsko-prometno privlačnost in naj me takrat počasti s svojim obiskom. Poslovila sva se prijateljsko na cesti, odkoder mi je pokazal fotografovo obratovalnico. Fotografova soproga mi je ponudila v nakup nekaj slik, ki sem jih poznal že od drugod, značilnih pa, s posnetki Terezijinih znamenj in nje same v zamaknjenju ne proda za noben denar, ker je razpečavanje teh slik sodnijsko prepovedano. Neu-mannovi so izposlovali to prepoved. Vračal sem se mimo dr, Seidlove hiše, kjer ga je čakal njegov avto. Šoier me je ustavil in mi pripovedoval, da je bil kot vojak med svetovno vojno v naših krajih. Spominja se Kranja in Škofje Loke, nekih goriških krajev, Vidma in gornje-italske nižine. Silno rad bi dobil zemljevid teh krajev, ki so mu ostali v lepem spominu. Kajpada sem mu ga obljubil. V Bognerjevi kavarnici sem zbiral misli in koval načrte za nadaljno pot. Ni mi kazalo, da bi čakal v Waldsassenu, zato sem se odločil, da odrinem proti neznanemu Eichstattu. Preko Niirnberga (lijak mi je stopil živo pred oči!) bi bilo morda po cesti bliže, železniška zveza pa je bila ugodnejša mimo Regensburga. Stopil sem v Angererje-vo knjigarno, nakupil nekaj najnovejših knjig o Konnersreuthu, poslovil se v hotelu in odpeljal v silni soparici. Na postaji Wiesau sem čakal zveze. Sedel sem zopet v gostilno in si naročil kisle vode. Poizvedoval sem pri brhki natakarici, kako se kaj počutijo mačke ali psi pri njih, »Mačke in psi pri nas?« me je vprašala in debelo gledala. »Kaj hočete z njimi?« »Njih zdravje me zanima,« sem zaupno šepnil. »Saj jih nimamo!« je odvrnila v zadregi. »Verjamem ,da jih nimate, ker vam poginjajo vse sproti, če dobivajo tako srno v obari, kakor ste jo dali sinoči meni!« Vlila se je med gromom in treskom silna ploha, prispel je pospešeni osebni vlak, ki nas je naglo potegnil proti Regensburgu. Med vožnjo sem prebiral nakupljene spise. Proti večeru se je zjasnilo, v večerni zarji sem občudoval znamenito v. ainalio nad Donavo malo nižje od Regensburga. ŽENA IN POL Ženeva in razorožitvena konferenca General Sehleicher govori v radiu. Pred kratkim je govoril v radiu vrhovni poveljnik in minister nemške državne hrambe general Sehleicher velik govor v radiu. Ta govor so prenašale vse nemške radio-oddajno postaje. Govor je vzbudil povsod velikansko pozornost, v Franciji in drugih zavezniških državah pa precejšnje ogorčenje. Grič, ki se podira. V švicarskem kantonu Glarus se je 80» metrov visok grič Kilchenslock. ki je že pred nekaj leti s svojimi plazovi ogrožal ob vznožju ležečo vasico Lintal, začel vnovič premikali. Resno pričakujejo, da se bo odtrgal ogromen plaz, ki bo zasul polovico vasi. Z belo črto je označena polovica vasi, ki je že vsa izpraznjena. Puščica, ki kaže z griču, pa kaže smer, s katere pričakujejo ostrostmi nlaz. Četudi razorožitev od ženevskih konferenc v resnici skoraj nič ne pridobi, ima pa zato mesto Ženeva tem več koristi od konference. »Zadnjih pet mesecev je bilo v Ženevi samo radi konference okrog 5000 tujcev, če upoštevamo, da je vsak od njih porabil le 20 frankov uu dan. tedaj je ostalo v Ženevi v teti mesecih tri milijone, švicarskih frankov. Poleg lega pa so bile oddano v najem številne vile, dvorane za zborovanja in pisarne. Koliko so stale samo avtomobilske vožnje, se ne da ugotoviti. Vendar znesejo gotovo lepo vsotico. Sicer so Angleži, Nemci in Italijani pripeljali s seboj svojo lastne avtomobile, vendar pa so bili vsi Japonci navezani na voznike-domačine. Japonska delegacija je bila tudi najbolj gostoljubna med vsemi. Priredila je največ večerij in zabav. Pač pa se je poznalo, da so radi letošnje krize tudi delegacije nekoliko bolj varčevalo- i Ii nemškim volitvam. Prijetni užitki ob volivnih j govorih. Pasja vročina bo že pomagala, da bo vo-1 livni boj šc bolj — vroč. Če bi se rodila lady Fanny Lucy Honston, peta me Commander of the British Empirec, v revnih razmerah in bi zrastla v uboštvu, bi gotovo postala ena najbolj prepirljivih in sitnih žena na Angleškem. Izobrazba, katere je bila deležna, in okolica, s katero jo je obdal bogati oče, sta pa poplemenitili prirojeno trmo in prepirljivost le v nenavadno svojevrstnost in muhavost. Po domače bi mi lo imenovali kljub vsemu seveda še vedno: prismojeiiost. Njen oče, Mr. Kedmald, je imet že posebne križe z vzgojo svoje hčerke, ki je hotela vse bolje vedeti, kakor drugi Zemljani. Prav vesel je bil, ko se je leta 1901 poročila z devetim lordom By-ronom. potomcem slavnega angleškega pesnika. Novopečeua lady Bvron je kaj kmalu začela razvijati napredne politične nazore, ki so vsi zrastli pri njej iz zaničevanja do moških. Svojega moža je imela sicer rada. Toda vse druge moške, zlasti Angleže, pa je imela za neozdravljive otročaje, ki se hočejo od ti. do <30. leta svoje starosti igrati s kakršnokoli gumijasto žogo, kar pa bi moglo postati gospodarskemu in političnemu razvoju njene in njihove domovine skrajno nevarno. Vedno je zastopala mnenje in to trdi še danes, da so za delo v javnem življenju ženske bolj modre in bolj primerne, kakor moški. V tej smeri je začela tudi boj, ki naj bi privedel do tega, da bodo Anglijo vladale ženske namesto moških. Na kratko, postala je ena prvih zagovornic ženske volivne pravice in vseh drugih pravic, ki jih ženske upravičeno ali neupravičeno zahtevajo v javnem življenju. Dočim pa so druge žene, ki so zastopale isto gibanje, bile radikalne in napredne, je bila lady Byron že takoj od začetka konservativna, reakcionarna in ultranacionalistična. Tako se je zgodilo, da je bila ona edina, ki se je z vso vnemo vrgla na delo za vojno propagando. Potem je pomagala v vojaških bolnišnicah, ustanavljala lazarete in sa-natorije ter šole za sestre usmiljenke. Ko je umrl leta 1917 njen mož, je dobila v odlikovanje naslov »Dame Commander'-. Ta redki naslov ji je dal dal toliko avtoritete, da je razvila takoj po vojni hudo agitacijo proti vsem angleškim povojnim vladam. Bila je edina ženska, ki je javno poudarjala, da je mir slab in škodljiv, da je uprava države v brezvestnih rokah in da so se vsi angleški možje, izmučeni radi vojne, popolnoma poneumili. Vse te svoje nazore pa je razlagala v obširnih člankih v časopisju, kjer se je še-precej bolj jedernato izražala. Ker ie njena politična propaganda zahtevala ogromne denarne izdatke, se je začelo njeno pre-moženje krčiti. Leta 1924 pa se je poročila z enim izmed najbogatejših Angležev, z bogatim lastnikom ladij Sirom It. P. Iloustonom. Njegovi živci najbrž ni-so mogli vzdržati tako burnega življenja z boljšo polovico, zakaj dve leti po poroki je že umrl in zapustil bojeviti Lady tako premoženje, da je postala najbogatejša žena na Angleškem. A' denarju je podedovala okrog dve milijardi dinarjev. Poleg -tega je dobila še čudovito graščino in veiepose-tvo na angleškem otoku Jerseyu v Rokavskem prelivu in razkošno opremljeno motorno jahto. Vso lo dediščino pa je porabljala in uživala na njej podobne in svojevrstne načine. Pravljično premoženje je porabila seveda za to. da je storila sila veliko dobrega. Toda vse njene ljudomile ustanove so imele kratki značaj reklame za lastno osebo, vrh tega pa so ji pomagale izzivati angleško vlado. Najprej si je privoščila tajnika državnega zaklada Winstona Churchilla. Premoženje, ki ga je namreč podedovala, je bilo oproščeno davkov, ker je po nekem starem zakonu otok Jereev oproščen davkov. Zato je najprej v časopisju dala napasti žalostno angleško dedno pravo. kjer se za zgled omenja slučaj, ko je žena kakor ladv Houston popolnoma nezasluženo podedovala bajno premoženje, ne da bi dala tudi najmanjši znesek državi. Napadi so se toliko časa ponavljali. da se je končno Churchill začel osebno raz-govarjati z njo, če bi hotela odstopiti kako malenkost od svojega premoženja državi. Seveda pri tem niti ni vedel, da je ona sama povzročila časopisno kampanjo proti sebi. Lady Houston je seveda takoj izjavila, da je rada pripravljena izročiti delež podedovanega denarja namesto davka državi. In v resnici je darovala 420 milijonov dinarjev državi. Kljub temu pa niso prenehali napadi v časopisju, ki jih je nadaljevala seveda sama in kateri Če si sami ne izdelate Vaših fotografij, zaupajte jih nam! Po nizki ceni Vam izvrstno razvijamo in naredimo krasne slike. Poizkusite! Drogc-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. so zahtevali, da naj se spremeni tako nezmiselno dedno pravo. Prav ugodno priložnost pa je dobila, ko je morala angleška vlada izjaviti, da radi vedno hujše krize ne more več denarno podpirati velikih letalskih tekem za Schneiderjev pokal. Dočim so prizadeti letalci sprejeli to vest precej mirno, ker praktični pomen teh tekem za zrakoplovstvo ne pomeni mnogo, dasi so na teh tekmah dosegli že strahotne hitrosti. Letalci so pač upoštevali, da uspehi, ki so jih dosegli na teh tekmah, niso bili vredni neštetih smrtnih slučajev, ki so navadno pobirali najboljšo med angleškimi letalci. Lady Houston pa je mislila seveda drugače. V časopisju je začela kričavo propagando, v kateri je trdila, da zločinska državna uprava, ki tako brez glave razmetava z javnim denarjem, končno prihaja v take denarne stiske, da ne more niti podpirati tako važnih tekem, ki služijo še najbolj obrambi domovine. Ker vse to seveda nič ni pomagalo, je zaključila časopisno gonjo s lem, da bo pač ona sama kot dobra rodoljubinja preprečila zločinsko postopanje vlade in sama krila vse stroške za te tekme. In v resnici je izdala več ko 25 milijonov dinarjev samo za to, da so letalci mogli tekmovati. Pri tekmah pa so nesreče zahtevale zopet šest mladih življenj in vsaki drugi ženski bi te žrtve gotovo čisto ohladile navdušenje Zadnji slučaj, ki je še prav posebno pokazal njeno ekscentričnost in kateri je celo Angležem razvezal jezike, pa se je likal seveda zopet davkov. Ker stanuje na otoku Jersevu, je še veduo prosta davkov. Ponudila pa je, da bo mesto 2,600.000 Din, ki hi jih morala plačati samo na dohodninskem davku, če bi stanovala kje drugje v Angliji, prostovoljno plačala 46 milijonov dinarjev pod pogojem. če bo vlada porabila ves njen denar za oboroževanje. S tem hoče ona namreč prisiliti vlado, da bo javno in praktično pokazala, kako življenjsko nevarno početje -o neupravičene- razorožit-vene konference. Prav gotovo je '. ;!y llcu.-tou ženska svoje vrste. Za vse njeno početje pa morda vendarle najdemo opravičilo, če pomislimo, da kljub temu. da je bila dvakrat poročena, nima sinov, sploh nobenega otroka ... Železniška nesreča v Berlinu. V četrtek zvečer sta ob pol sedmih trčila potniški vlak in lokomotiva na neki predmestni postaji v Berlinu. Štirje vozovi so padli s tira. Ubita sta bila dva potnika, 50 jih je bilo pa bolj ali manj ranjenih. Pogled na razvaline nam jasno kaže, da je bila nesreča strašna. Kdor zna pa zna V Nemčiji divja volivni boj na vseh voglih, v vseh gostilnah in v vseh družinah. Vsi reklamni kioski so /.alepljeui s samimi volivnimi plakati. V radiu preganja volivni govor ene stranke volivno propagando druge. Vse nemško časopisje porablja vagone papirja samo za volitve. Znanci, nekdaj stari prijatelji, se na cesti ne pozdravljajo več, ker jih je ogorčena volivna borba v različnih taborih strank odtujila med seboj. V gostilnah lete kozarci in čaše; v družinah se prepirajo sinovi in očetje, katera stranka je boljša in zakaj voli ta to. Nov nemški zrakoplov. V Nemčiji so zgradili majhen netog zrakoplov, ki je začel s prvimi poskusnimi vožnjami. Zrakoplov je zgrajen deloma po tako zvani Parsivalovi konstrukciji m je dolg 4o m. njeoov največji premer pa znaša 10 ni. Zrakoplov drži 2600 kub. metrov plina in ima motor s 11.) konjskimi silami. Zrakoplov doseže povprečno hitrost 80km na uro in leti lahko lOOOkm daleč v nepretrganem poletu. Policajeve hlače - uradni dokument V Lipskem je policijski narednik moral sedeti delj časa v zaporu, ker je zagrešil več tatvin. Vendar se državno pravdništvo ni zadovoljilo s to kaznijo. Pač pa ga je naknadno tožilo se radi uničenja uradnih listin. Tožba pa je. nastala takole: Na policiji je ukradel narednik hlače, kakršne dobivajo stražniki od policijske uprave. Vsake hlače pa so žigosane, kakor je po navadi žigosano vse, kar pripada vojaški ali policijski upravi. Stražnik pa se je potrudil in zbrisal uradni žig na hlačah, katere je ukradel in jih nato prodal naprej. Radi tega je sesta I državni pravdnik obtožbo, češ. da je toženec uničil uradno listino ter se postavil na stališče, da je vsaka stvar, nc samo papirnata listina, že uradni dokument, če je opremljena z uradnim žigom. Sodišče seveda ni bilo istega mnenja kakor državni pravdnik in je stražnika oprostilo obtožbe, da je uničil uradno listino. Državni pravdnik se je seveda pritožil naprej na državno sodišče. Tudi lo sodišče*je oprostilo stražnika v toliko, v kolikor je bil tožen radi zbrisanja žiga na hlačah. Svojo razsodbo pa jo pojasnilo takole: "Hlač. ki so uradno žigosane in ki so namenjene policijskim uradnikom, ne moremo smatrati za listino, ker je uradni žig na njih samo radi tega, da se na prvi pogled ločijo od drugih civilnih hlač.' Dolga pot za lako enostavno ugotovitev. drugi ono. Volivna napetost je dosegla svoj vrhunec. Pravi tiči pa so znali izrabiti to volivno borbo zase. Niso sicer počeli velikih korupcij, pač pa zaslužili, kar se je dalo. Tako se je zgodil pred nekaj dnevi v Berlinu slučaj, ki ni prvi. Okrog 5 popoldne stopi v veliko trgovino s čevlji mlad gospod in začne izbirati čevlje. V trgovini je prav toliko odjemalcev, da imajo vsi uslužbenci polne roke dela. Mladi mož pomeri čevlje in hodi pred stenskim ogledalom sem in tja in poskuša, kako sc mu je noga ulegla v čevljih in kako mu čevlji pri-stojajo. Sedaj se zaziblje na eno nogo, sedaj na drugo. Med tem neodločeno godrnja in končno napravi par korakov od ogledala nazaj in se pri tem ogleduje v ogledalu. »Pardon!« Pri tem, ko je šel nazaj, je nehote stopil na prste drugemu mlademu gospodu, ki je prav la trenutek stopil v trgovino. Došlec zarentači: »Kaj se to pravi. pardon?« Ko pa se ozre na gumbnico nerodneža, ki ga je pohodil, pa pristavi surovo: iPresneta neroda!: Nahruljeni kupovalee čevljev pa se je prav tako zagledal v gumbnico došleca in seveda takoj odgovori z glasnim: »Molči, šlevak Ta kratki, toda ogorčeni razgovor je sl^ain vsa trgovina in vsi se ozro na bojevil,t mladeniča, ki stojita tesno drug ob drugem, eden ima v gumb-nici hakenkreuclerski -znak, drugi pa zvezdo komunistov. Med obema pa je še prostora 5 cm in vse kaže, da se bosta spoprijela. »Draga moja gospoda!c zakliče poslovodja, ki jc priliitel na pomoč, da bi preprečil medsebojno obračunavanje dveh političnih naziranj. Pa jc že prekasno. Kar nastane divji trušč, iz katerega se razločno sliši močen plosk klofute, takoj nato pa skoči junaški klofutar skozi vrata trgovine, udarjeni pa za njim, seveda v novih in še ne plačanih čevljih. 24 ur potem sta že oba pri zaslišanju na policiji. Najprej poskušata burni dogodek preteklega dne opravičiti s svojimi različnimi političnimi nazori. Ko pa jima naštejejo še vse mogoče grehe, ki so zapisani' v njuni policijski kroniki, pa mirno priznata, da sta se igrala politično nasprotstvo le zato, da sta se, izmenjaje se, lahko oskrbela z novimi čevlji in da sicer ne pripadata nobeni stranki. — In tako sc je spremenil politični prepirček v čisto navadno — tatvino. Pri zobozdravniku Kalana bole zobje in gre zato k zobozdravniku. Koliko stane, če mi izderete en zob? vpraša Kalan zdravnika. Če boste čisto mirni, pravi zdravnik, tako da nihče v tkalnici ne bo slišal najmanjšega glasu, vam bom računal 10 Din. Če bosle pa kričali. Vam bom pa računal 60 Din. Žitna letina po svetu Svetovna potreba uvoza žita jo preračunana na 20 iniljonov ton. V Združenih državah Ame-Vike same leži še v skladiščih neprodanih 10 milijonov ton žita. Če prištejemo k tem 800 milijonom korcev žita stare zaloge še presežek bodoče žetve, ki je preračunan na 100 milijonov koreev In če razen tega še pomislimo, da stoj} Kanada, ki ob normalni letini lahko sama krije najmanj polovico svetovnega uvoza, pred izredno dobro letino, potem preostaja agrarnim državam vzhodne Evrope za vnovčenje žitnih pridelkov pač zelo omejeno svetovno tržišče. Poljska, ki se zopet zelo trudi, da si pribori vodstvo vzhodne agrarne fronte, naznanja razmeroma dobro žetev, dočim prihajajo iz M a d -j a rake poročila o slabši žetvi. V naši državi pričakujemo razmeroma dobro žetev, če upoštevamo, da je rja povzročila v Vojvodini velikansko škodo. Po uradnih poročilih bo letošnja žetev zn 20 do 80% slabša kakor lanska. Kakovost pšenice bo boljša kakor so prvotno napovedovali. V Bolgariji je vladalo v zadnjem času zelo nestalno vreme, pa vendar ni to v lako odločilni ineri vplivalo na žetev. Pšenična žetev se bo pač vršila 1 teden pozneje kakor druga leta. Argentina in Avstralija pričakujeta obilno žetev. Nadalje obremenjuje svetovni trg sovjetski dumping. Rusi so prav v zadnjem času vrgli na svetovna tržišča ogromne količine. Po napovedi osrednjega statističnega urada bo letos letina za 9 milijonov ton boljša kakor lanska. Kljub temu, da so se na žitni borzi v Novem Sadu dvignile cene pšenici od 130 do 132 na 150 Vezani dinarski računi Belgrad, 29. julija. AA. Podaljšanje veljave točke 1. odloka št. 37.250 z dne 28. marca t. 1. gledo »začasno vezanih dinarskih računov« zunanjih upnikov. Finančni minister je odredil, da se veljava točke 1. odloka št. 37.250 z dne 28. marca t. 1., ki je natisnjen v »Službenih novinah« dne 30. marca (dodatek), podaljša do vštetega 31. avgusta t. 1. Odlok finančnega ministra z dne 28. marca t. 1., odnosno prva točka tega odloka se nanaša na začasno vezane dinarske račune inozemskih upnikov in se glasi: Poravnavanje obvez do inozemstva na podlagi dovoljenja Narodne banke zu blago, uvoženo do 31. decembra 1031, od 1. junija t. 1. pa na podlagi rednih uvoznih dokumentov, se sine, če roki dosp«, vršiti preko pooblaščenih bank s položitvijo odgovarjajočega zneska dinarjev na »začasno vezani« dinarski račun inozemskega upnika, pri tem pa se. morajo predložiti Ii dokumenti, ki so bili dozdaj potrebni, da se prenese dinar na svobodni račun inozemcev. O vseh tako položenih vsotah so banke dolžne takoj obvestiti Narodno banko. Na lak način se smejo po zakonski pariteti likvidirati tudi menice, in sicer tudi tiste, ki so plačljive v efektnem tujem denarju ali čeku na ogled, pa tudi na katero inozemsko mesto. Na isti način se bodo knjižili pri pooblaščenih bankah tudi sneski, ki pripadajo inozemstvu od kuponov in od amortiziranih in prodanih vrednostnih papirjev in v vseh drugih primerih, kjer je potrebno poprejšnje pooblastilo finančnega ministrstva. Tudi Poštna hranilnica bo s čekovnimi račuui inozemcev ravnala na isti način. Te začasno vezane dinarske terjatve smejo do osvoboditve in prenosa na svobodne dinarske tdt-jatve služiti samo za plačila v državi, ne morejo pa se porabiti za izvoz valut iz države. Stanje hmeljskih nasadov »Slovenske hmeljar« prinaša to-le poročilo o stanju hmeljskih nasadov: Savinjska dolina: Pri razmeroma še dosti ugodnem vremenu so je stanje hmeljskih nasadov še nekoliko popravilo, vendar pa je še vedno zelo neenakomerno. Rastlina splošno že razvija kobule, vlage ima dovolj, pač bi ji bilo potrebno toplo vreme. Predvidoma se bo okoli 15. prihodnjega meseca splošno začelo z obiranjem. Naval hmeljskih uši, ki je v posameznih nasadih bil znaten in je povzročil precej škode, vidno ponehava. Glede množine bo letošnji pridelek najmanj za četrtino zaostal za lanskim, glede kakovosti pa bo vreme prihodnjih štirinajst dni odločilno. — Za lanski pridelek ni več zanimanja, pa tudi za letošnji v predprodaji je precej ponehalo. Vojvodina: Stanje hmeljskih nasadov je prav dobro, dasi nekoliko neenakomerno. V splošnem pa je rastlina večinoma povsod dosegla do vrha opor ler že odevetela večinoma povsod dosegla do vrha opor ter že odevetela in prehaja v kobule. Ako Uo vreme še nadalje ugodno, lahko računamo •l normalnim in v vsakem oziru zadovoljivim pridelkom. — Tržišče je mirno in večinoma brez prometa. Le nekaj partij prvovrstnega hmelja pridelka 1931 je bilo prodanih po 3 Din za kg. Finančna politika zapadnih držav napram manjšim Romunski časopis »Bursa« je prinesel zanimiv članek, ki karakterezira politiko bogatih zapadnih držav napram mladim državam, ubogim na kapitalu. List piše, da ni daleč čas, ko bodo morale velesile upnice znižati dolgove, ki so jih pri njih napravile majhne države; sicer bodo morale venomer posojati nove zneske majhnim državam, da bodo te lahko plačevale obresti in amortizacijske kvote za stare dolgove, ali pa bodo morale dovoliti uvoz kmetijskih pridelkov, da bodo male države s tem izkupičkom lahko plačevale svoje dolgove, Zadnja rešitev bo gotovo v škodo velikim državam, ker bo ogrožala njihovo kmetijstvo. Ako se ne bodo velesile odločile za eno izmed teh rešitev, bodo morale priznati današnje dejansko stanje, t. j. insolventnost malih držav, čeprav se zdi na prvi pogled, da je znižanje dolgov proti temeljnemu načelu današnje družbe, t. ,j. proti načelu o spoštovanju sklenjenih obvez, vendar mora vsakdo priznati, da odgovarja na vsak način zahtevam pra-vtee. S tem, da upnice znižajo svoje terjatve, samo popravijo krivico, ki so jo delale s tem, da so posojale denar majhnim državam po oderuških obrestih. Tako znašajo dejanske obresti romunskih zunanjih posojil 10%. Na drugi strani so zasebne družbe iz zapadnih kapitalističnih držav s svojimi investicijami v majhnih državah napravile velikanske dobičke. Nedavno je hotela neka inozemska skupina posoditi Romuniji denar, a je za to uslugo zahtevalo 15—20% rentol Borza 29. juliji. Denar Ljubljana. Dolar zaznamuje zopet krepak dvig. Po informacijah iz Pariza pripisujejo napredovanje dolarja vestem o boljši konjunkturi v Ameriki in o prihodu novih količin zlata v Ne\v York; vendar so v Parizu mnenja, da ui tako velik optimi- do 157 Din, ne smemo sklepati, da bodo cene pšenice poskočile tudi na svetovnem trgu. V Winnipegu v Kanadi notira žito pri 13% padcu dolarjevc vrednosti le 60 centov, kljub temu, da so znašali produkcijski stroški povprečno 60 centov za korec, pri tem pa še niso niti vračunani prevozni stroški do elevatorjev. Na gospodarski konferenci v Otta\vi igra tudi žitno vprašanje važno vlogo. Na ceno rži vpliva porazno dejstvo, da stremi nemški agrarni režim za tem, da kolikor mogoče omeji uvoz vseh žitnih vrst, ki pridejo za kruh vpoštev. Nemški agrarci si že od nekdaj želijo, da bi se Nemčija prehranjevala s pridelki lastna zemlje. Vse kaže, da se v žilnem letu 1932-1933 nemški uvoz zniža na minimum. Po pravkar I uradno objavljeni cenitvi pričakujejo 7.95 milijonov ton rži (napram 6.68 milj. ton v pret. letu) in 4,99 milj. ton pšenice (4.23 milj. ton). Ker je primanjkljaj rži in pšenice znašal samo 250.000 ton, lahko računamo, da bo radi letošnje dobre žetve Nemčija uvozila prav majhne količine žita, ki pride za kruh v poštev. Značilno je nazadoval tudi konzum kruha, zlasti pšeničnega. Na k o r u z n e m tržišču se nam za letos napoveduje slabša letina, in to v Argentini kakor tudi v podonavskih državah; pri nas bo pridelek koruze izredno obilen. Kljub temu pa moremo zaznamovati le neznaten skok cen, to pa zato, ker še ni podana točna statistika letne svetovne porabe koruze. V preteklem letu je samo Anglija uvozila 3.5 milj. ton koruze, kontinent pa 7.5 milj. ton. t_ zem glede oživljenja ameriške industrije na mestu, na drugi strani pa je treba tudi pomisliti, da je stanje financ silno slabo. Dvignila sta se tudi marka in nekoliko češka krona, medtem ko funt in lira še vedno nazadujeta. Liuhljana. Amsterdam 2269.60—2280.96, Berlin 1338.00—1348.89. Curih 1097.35-1102.85, London 197.87—199.47, Bruselj 782.67—786.61, Ne\v York 5626.63—5654.89, Pariz 220.86—221.98, Praga 166.89 —167.75, Trst 286.58—288.98. Curih. Pariz 20.1275, London 18.02, Ne\v York 514.75, Bruselj 71.35, Milan 26.18, Madrid 4.30, Amsterdam 206.85, Berlin 122.15, Stockholm 92.50, Oslo 90.25, Kopenhagen 97.25, Sofija 3.70, Praga 15.22, Varšava 57.60, Atene 3.30, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.06, Helsingfors 7.7250. < London. Belgrad 222.21, Pariz 89.50, Nevv York 350.125, Bruselj 25.27, Milan 68.81, Madrid 44.356, Amsterdam 9.02, Berlin 14.73, Stockholm 19.45, Oslo 19.96, Kopenhagen 18.515, Curih 18.03, Sofija 519.50 Praga 117.75, Varšava 31.25, Budimpešta 28.50, Atene 254.75, Carigrad 735, Bukarešta 633.50, Helsingfors 233. Vrednostni papirji Promet na zagrebški borzi je znašal: 7% Bler 2000, 6% Begi. obv. 25.000, Vojna škoda 800.000, PAB 10 kom. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez insolvencij 534.000 Din. Ljubljana. 7% invest. pos. 48—50, V&j. škoda kasa 200—203, (205, 204, 208), avg. 200—202, (200), dec. 192—198, (196), 4% agrar. obv. 24 denar, 7% Bler. pos. 41-41.75, (41), 8% Bler. pos. 42—45, 7% pos. Hip. banke 44—45, 6% Begi. obv. 34.50-35, (34.75), Nar. banka 39.50 den., Agrar. priv. banka 201—212, (200). Belgrad. 7% Drž. inv. pos. 49—51, 49 (50.25 —50), 4% Agrar. obv. 24 den., (24.50), 6% Begi. obv. 34.50 —35, 34.50, (35.50, 34.25), Vojna škoda 189—199, 189, (202, 189), 7% Bler. p. 41.75-42.25, 41.75 (42), Narodna banka 41.50 den., (40.60), Agr. priv. banka 208, 209. Dunaj. Don. sav. jadr. 55.80, Zivno 53.60, Aus-siger Chemische 102.50, Alpine 8.25, Trboveljska 17.52. Žitni trg Ljubljna (slov. post. 30 dni). Koruza; bačka, mlev. 175—177.50, okrogla, mlev. 190—192.50, bačka, nav. 180—182.50, okrogla, nav. 200—202.50. — Pšenica: slavonska 78 kg 185—190, Sombor okol. 79 kg 195—197.50, potiska 80 kg 200—202.50. — Moka: bačka, nularica, franko Ljub. kol. 305—310, banatska, nularica 310.315. Novi Sad. Pšenica: Bačka ok. Nova Sad 79 kg 155—160, ok. Sombor 78 kg 155—160, srednja 79 kg 155—160, gornja 79 kg 155—160, ladja Begej 79 kg 155—160, potiska 79 kg 157.50—162.50, ladja Tisa 79 kg 169—165, banaška 79 kg 152.50—157.50, par Vršač 78 kg 150—155, sr. nova 76 kg 140—145, nova 76 lig 135—140, bačka 1. Tisa, nova 76 kg 142.50—147.50. — Koruza: bč. sr. 125—127, bč. ok. Sombor 126—128, banaška 123—125, sremska ok. Sid 128—130, bačka franko vagon Sisak 138—140. — Otrobi: bački, sremski, banački, juta vreče 80 do 85. — Ostalo neizpremenjeno. — Promet 46 vagonov. — Tendenca postojana. Sombor. Pšenica: bč. okolica Sombor 78 kg 157.50—160, g. bačka 80—79 kg 157.50—IGO, bačka potiska 80 kg 160—162.50, bačka potiska 79 kg "157.50—160, banaška 79 kg 154—159, bačka okol. Sombor, nova 140—142.50, ,g. bačka 140—142.50 sr. slav. nova 137.50—140, bačka potiska nova 140 142.50, banaška nova 140.142.50. — Koruza: bačka proint 124—125, bačka, okol. Sombor 125—128. — Ostalo neizpremenjeno. — Tendenca neizpreme-njena. — Promet 55 vagonov. Chicago. Pšenica: julij 48.50, sept. 51.75, dec. 54.875. — Koruza: julij 31.—, sept. 32.375, dec. 32.875. — Oves: sept. 18.875, dec. 20.625. — Rž: julij 32 (22), sept. 33.75, dec. 36.75. AVinnipeg. Žilo: julij 58.875, okt. 61.375, december 62.125. Živina Mariborski svinjski sejem dne 29. julija. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 169 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 65—100 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece 250—300 Din, 5—7 mesecev 350 do 400 Din, 8—10 mesecev 460—500 Din, 1 leto stari 600—700 Din, kilogram žive teže 6.50—7.50, kilogram mrtve teže 9—10 Din. — Prodanih je bilo 89 komadov. HMELJARJEM Običajni sestanek hmeljarjev pred sezono se bo vršil letos v nedeljo, dne 7. avgusta ob osmih zjutraj v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem redu. Hmeljarsko društvo za Slovenijo javlja svojim članom, da so legitimacije za polovično vožnjo hmeljskim obiravcem že pripravljene in se dobe ali pri podružnicah, ali pa pri Hmeljarskem društvu za one člane, ki plačujejo članarino neposredno glavnemu odboru. Vsak obiravec mora imeti na svoje ime se glasečo legitimacijo, katero mora potrditi domači župan. Ko obiravec nastopi pot, mora železniški blagajni predložiti legitimacijo in plačati celo karto, ki velja na podlagi legitimacije za brezplačno vožnjo nazaj, ko jc legitimacijo poprej potrdil župan one občine, kjer je dotlčnl obiral hmelj. Mezda za obiranje hmelja se bo določila povodom i zborovanja hmeljarjev, dne 7. VIII. I. 1. iu se bo potem razglasilo. Šport Jutrišnje tekme ILIRIJA : MARIBOR sta nasprotnika, ki nastopita v Ljubljani. Tema dvema ne gre več za sodelovanje v državnem prvenstvu. Oba sta odpravljena. Borila se bosta samo kdo bo boljše plasiran v prvenstveni tablici. Ilirija je doživela 5 zaporednih porazov, kar je v zgodovini lega kluba pač žalosten rekord. Vprašanje je, ali bo uspelo Iliriji iztrgati 2 točki Ma" riboru. Maribor jo namreč v sijajni formi. Svojo igro je tako izpopolnil, da je bil v vseh dosedanjih tekmah z zagrebškim klubom enakovreden nasprotnik. Igra bo, ker bo šlo predvsem za prestiž, gotovo zanimiva. Vodil jo bo eden naših najboljših sodnikov g. Fabris, V Zagrebu nastopi PRIMORJE PROTI VIKTORIJI kar gotovo ni lahka naloga. Victoria je dosedaj edini klub v naši skupini, ki ni izgubil nobene točke. Vse tekme je morala odigrati z rezervami. Jutri pa nastopi po dolgem času zopet kompletna. Nasprotno pa mora Primorje v boj z nekaterimi rezervami. Brez najboljšega napadalca Juga pač borba ne bo lahka. Toda Primorje je moštvo, ki se zna boriti. Teoretično ima še upanje na sodelovanje v ožjem tekmovanju. Ako vse igre odloči v svojo korist, lahko šo pride na drugo mesto. Upajmo pač najboljše. Ker sodi igro dr. Planin-šek je Primorje lahko prepričano, da mu eventu-elne zmage sodnik ne bo preprečil. Važne tekme so tudi v II. skupini. Predvsem za CONCORDIO IN HAŠK. Na lastnih tleh igra Concordia revanžno igro z Gradjanskim iz Osijeka. Iz treh iger je Concordia rešila samo dve točki in je nn predzadnjem mestu. Ako hoče sodelovati, mora seveda vse igre dobiti in izpodriniti Haška z drugega mesta. Hašk mora v Split kjer ga čaka Hajduk. Zmaga Hajduk, potem mu je prvo mesto že gotovo, llašku bo pa drugo ogrožala Concordia, ki je v tej skupini odigrala dosedaj najmanj iger. V 111. skupini igri slabo BSK, ki igra jutri s Saškoin. V svoji skupini je BSK z 8 točkami na 3 mestu za Jugoslavijo in Slavijo. Če zmaga nad Saškom ga lahko postavi na prvo mesto, ker Jugoslavija in Slavija ne igrata. Ali bo pa dokončno ostal nn prvem mestu je vprašanje, kajti njegovo moštvo je v zelo slabi formi. In končno v 4- skupini je najvažnejša igra med BAČKO IN BASKOM. Zmaga Bačka, potem je rešena. Nasprotno jo pa Bask lahko prehiti, ker bosta imela enako število točk. Vojvodina, ki je v 4. skupini na 1. mestu, se vdari v Somboru s Slavijo, ki je na zadnjem mestu. Vojvodina si z zmago v tej igri definitivno pribori sodelovanje v državnem prvenstvu. Od vseh sodelujočih klubov v letošnjem liginem tekmovanju, sta edino Ilirija in Gradjan-ski iz Skoplja lako srečna, da sta dosedaj ostala brez točk. Plavalno prvenstvo Danes zjutraj ob 8 se prično juniorske plavalne tekme za državno prvenstvo. Vodstvo Ilirije se je do zadnjega trudilo, da bi se dosegel sporazum in bi se vršile važnejše točke prvenstva zvečer. Toda želje Ilirije niso bile vpoštevane. Prvenstva se bodo vršila podnevi. Toda, da ne bodo kopalci ovirani v svojem veselju, je tekmovanje tako organizarano, da bo luizen od 11. do 4. ure popoldne na razpolago kopalcem. Tekmo sc vrše danes in jutri od 8 do 11 in od 4 naprej. Mladina je za borbo pripravljena. Kateremu bo uspelo odnesti prvenstvo je negotovo. Favorita sta pa Victoria in Ilirija. Med tema dvema se bo vršila ostra borba. V vaterpolu je seveda situacija drugačna. Tu presenečenja niso izključena. Eno je gotovo: Naši so bodo borili. Veliko bo pa odvisno od našega občinstva. Številni gledalci bodo gotovo dvignili moralo in borbenost naših fantov. Dnevi plavalnega prvenstva morajo postati naš narodni praznik. HAZENSKA TEKMA med Ilirijo in Ateno, ki se je vršila v četrtek na igrišču Ilirije, je gotovo zadovoljila vsakogar. Želimo, da bi nova pravila bila sprejeta. Kajti tak način igre kot smo ga videli, bo gotovo veliko koristil razvoju bazenskega športa. Na večjem igrišču se igra veliko lepše razvije. Posamezne poteze so čisto podobne nogometnim kombinacijam. Vse je bolj živo in radi tega tudi lepše in zanimivejše. Edino, kar bi bilo mogoče koristno je skrajšati igralni čas. Tempo, ki se razvije pri tej igri, ženske najbrže ne bodo vzdržale. Vsak kdor je tekmi prisostvoval se je prepričal, da je prišla s tem načinom igre za hazeno nova doba. Ker bodo hazenske tekme odslej zanimivejše, bodo gotovo privabile večje število gledalcev. Madio ProjJrnmf Radio-LhibUana i Sobota, 30. julija: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Gimnastične vaje (Drago Ulaga) 19.30 Nekaj za starše (Pero Horn) 20.00 Koncert godbe 40. pp. Triglavskega (Dirigira dr. A. Dolinar) 22.00 Čas, poročila 22.15 Salonski kvintet. Nedelja, 31. julija: 9.30' Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Nedeljske misli (p. dr. R. Tomincc) — 10.30 Izvirni in potvorjeni ,StrosLsniayerjev govor no vati-1 kairskem koncilu (J. Gragorič) — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 čas, poročila, plošče — 13.15 Ljudska igra: »Veleturist«, 2. del. (Ljudski oder) — 16.30 Pevski dueti. Pojeta gdč. Vedra-lovtt in Zupanova — 17.15 Salonski kvintet — 20.00 Samospevi opernega tenorista g, St. Ivelja — 20.45 Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. DrugI programii Nedelja, 31. julija t Zagreb: 20.30 Večerni koncert — 22.45 Plesna glasba. — Milano: 20.30 »Abraham in Isnk« spevoigra. — Barcelona: 20.00 Plašna glasba — 21.30 Ploišče — 22.45 Lahka slasiba. — Stuttgart: 22.00 Zabavna glasba. — Toulonse: 20.30 Vojaška godba — 21.00 Plesna glasba — 21.15 Pestra glasba — 22.45 Angleška glasba — 23.45 Moderna simfonična glasba. — Berlin: 19.(M) Koncert orkestra Kvgen Sonntag — 22.15 Zabavni koncert. — Belgrad: 20.40 čelo koncert — 21.25 Koncert pevskega zbora iz Pančevn — 22.15 Zabavna glasba. — Rim: 12.30 Lahka glasba — 20.45 Operetni prenos. — Beromiinstcr: 20.00 Balkanska glasba — 21.40 Poročila z mednarodnega šahovskega turnirja — 21.45 Plesna in zabavna glasba. — Langenberg: 19.00 Koncert Uadio-or.kestru. zabavni koncert (v odmorih poročila o volivnih rezultatih). — Praga: 20.05 Bratislava — 22.20 Plošče. Prosvetno deto na Vranskem Gospod Milan Skrbinšck, režiser in igralec Narodnega gledališča v Ljubljani, »pada v vrsto onih mož, katerim žMjenje ui praznik, ampak delaven dan. Svoj. - vsakemu stanu tako dobrodošel — počitniški odmor, je letos delno porabil za prosvetno delo in širjenje kulture ua deželi. Upoštevajoč dejstvo, du jo za prospeh podeželskih odrov treba predvsem dobrih diiletnntov, je stavil svojo odrsko umetnost v službo le-teli. Med drugim je priredil 14 dnevni dramatski tečaj na Vranskem. Kot uvod je predaval v soboto 16. t. m. »O gledališču v obče«, v nedeljo pa je uvedel diletante mi občinstvo v svoje delo .s predavanjem »O recitaciji m deklamaciji« na podlagi recitacijske. snovi sploh in posebej pesmi »Soči«. Sledile so mojstrsko podane recitacije raznovrstnih literarnih proizvodov mršili pesnikov Gregorčiča, Aškerca, Cankarja in naših najmlajših, Kosovela, Mrzela, Novaka. Stuipice in slednjič predavatelja samega. Tišina, katera je vladala med — za recitacijo še ne v/gojenim i poslušalci — |o dokaz, kako je umetnik fnsciiiiral publiko. V pestrem sporedu karukterno tako različnih pesnitev in črtic, je naš odrski mojster —mož 1000 mask, kakor ga po pravici imenujejo — izl.il m izživel v .se svoje duševno bogastvo. Dal se nam je vsega, ne sledeč običajnemu na/i-rnnju nekaterih »zu deželo je vse dobro«. Vran-treli-nega tečaja. Javna produkcija se bo vršila v soboto 30. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo 31. t. m. ob 3 popoldne v dvorani hotela »Slovan«. Na s|«i-redu so: L Prvo dejanje Cankarjevih »Hhvpccv«. ki tvori samo zase lepo celoto: 11. tri slike i/. Cankarjevega, po škrbinšku drnmutizirunega »Hlapca Jerneja«. Tudi te tri slike ,s<» izbrane tako. da nam podajo popolnoma zaokroženo in zaključeno dejanje: III. trije prizori iz Cankarjevega Jakoba Rude«; IV. Melodram: \Vil-dcnbrueliove Pesem čarovnice«, kompozicija od Maksa Schillnigsa. Recitira gospod Skrbinšrk sam. spremlja ga pa na klavirju ga. Jakše-tovo. Spored jc zelo bogat in pester, zato upravičeno pričakujemo velikega posrta. da bomo mogli kriti velike stroške, ki so zvezani s tem tečajem in s prireditvijo. Celje 6 Jutrišnje težkoatletske prireditve, ki jo organizira tukajšnji SK Olimp ob priliki ustanovitve svoje težkoatletske sekcije, ki zelo lepo deluje, se udeležijo tudi najboljši rokoborci in boksači od SSK Maratona v Mariboru. Nastopi sest težkoatletov imenovanega kluba, ki prispejo jutri v nedeljo popoldan poti vodstvom podpredsednika SSK Maratona dr. F. Vatovca in agilnega sekcijskega načelnika Jožeta Vi-dica ter v spremstvu še drugih klubovih članov težko- in lahkoatletov, v Celje. Od imenovanega klubu nastopijo: rokoborci Pirellor (srednja teža), Fišer (vvelter), Kcmperle (lahka) in Gobec (perolahka) \sj štirje prvaki Slovenije v svojih kategorijah. Od Jx>iksačev pa pride Ivan Drozg (srednja) in Jože Kutnpič (lahka). & Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 30. t m. do vštetega potk n 5. avgusta lekarna Pri Mariji pomagaj na Glavnem trgu. Smrtna kosa. V javni bolnišnici je liinrl v četrtek 28. t. m. proti večeru v starosti 24 let brezposelni kovač Lavrinc Vinko od Sv. Krištofa nad Laškem. — Bog mu daj večni mir in pokoj I Gr Mestni avtobus objavlja: Na Japonsko noč v Dobrni v soboto, dne 30. t. ni. bo vozil mcstiu avtobus ob 21. uri jk> izjemni ceni za Din 25 iz Celja v Dobrno in nazaj. Vračal se bo po želji večine potnikov, enkrat po 24. uri. Zato odpade v nedeljo, dne 31. t. m. druga jutranja vožnja iz Dobrne ob 7.30. Vsak dan je ob 6. uri zjutraj iz Dobrne pa ostane tudi v nedeljo v veljavi. er Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in cel j,*ko okolico se tokrat ne vrši v torek, dne 2. avgusta, ampak šele v torek, dne 9. avgusta od 8—12 predipoldnc v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlugovu ulica št. 8. p tu a Ni dneva brez nezgode. Pri prevažanju kra-marskega blaga od Sv, Ane pri Borlu se je ponesrečil posestnik Jožef Šumenko iz Zborcev. Padel je pod drveči voz, ki ga je povozil. V ptujski bolnišnici so ugotovili težke notranje poškodbe. — Ponesrečil se je tudi Anton Krajnc, kočar iz Drav-cev. Pri spravljanju slame je pade! iz skednja in dobil tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Popoln učinek je imel naš članek, ki je zadeval kanal na Ljutomerski cesti pri hiši Žilavec. Tozadevna popravila so v teku, kar občinstvo z zadoščenjem pozdravlja. Nočno lekarniško službo od 29. t. m. do 6. avgusta ima lekarna pri »Zlatem jelenu«, magister Behrbalk. Trbovlje Cerkveni koncert priredi mladinski zbor pod vodstvom č. g. Gorogranca v tukajšnji župni cerkvi v nedeljo zvečer ob 6. proti prostovoljni vstopnini. Za otroke in brezposelne pa danes — v soboto — ob 6 brezplačno. Poleg zbora najmlajših, ki bo zapel cerkvene pesmi po priljubljenih ljudskih napevih, bo pel višji oddelek ležje .skladbe s samospevi. Sodeluje tudi konservatorist g. Ula-rin z violino, na orglah pa spremlja g. kaplan. Mladi pevci so dobro pripravljeni za svoj nastop. Z obiln im obiskom pripravimo njint in sebi vesel je I Nogomet. Na zopet otvorjenem igrišču Amaterja nastopijo jutrišnjo nedeljo domači nogomelaši in sicer ob 4 Amater : Retje in ob 5 Trbovlje : Dobrna. Kolavdirana je bila včeraj nova stanovanjska hišica, ki si jo je postavil rudniški hišnik g. Gro-belšek pod Terezijo. ★ Polzcln. Dramatični odsek K. P. D. na Polzeli priredi v nedeljo, dne 31. julija t. 1. v dvo-rani Prosvetnega doma znano veseloigro % 3. dejanjih: »Pri belem konjičku«! Začetek ob 1 treh popoldan. Vstopnina Din 7, 5, 3. Vljudno vabimo! Bog živil. MAH OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženitovanjskf oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*!—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstico po Din 2*50. Zo pismene odgovore glede molih oglosov treba priložiti znamko. Ilužbodobe Vsaka beseda 1 Din Krajevne zastopnike iščemo za vsa mesta v državi. - Prvovrsten predmet. Zaslužek iz-boren. — »PANEKS«, Beograd, Lisinskog 6. Kmečko dekle 35 let staro, išče službo kot pomoč gospodinji ali otrokom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.077. (a) Stanovanja Vsaka beseda 1 Din ODDAJO: S 1. avgustom t. 1. oddam dve opremljeni sobi, po potrebi tudi kuhinjo, kopalnico z gorko in mrzlo vodo, oddaljeno od Bleda 2 km. Cena po »ogovoru. Lukan Andrej, posestnik, Zasip št. 2, p. Bled 1. (s) Stanovanje obstoječe iz 4 sob, predsobe, sobe za služkinjo, kopalnice, jedilne shrambe in drugih pritiklin, sc odda s 1. avgustom v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7. Pojasnila daje tajništvo Vzajemne posojilnice med 9. in 13. uro. (č) Opremljeno sobo lepo, zračno in solnčno, oddam s 1. avgustom 1 ali 2 gospodoma aH 2 gospodičnama. Kopališka ulica 20, za Mirjem. (s) Prazna soba v novi vili na Mirju, blizu obrtne šole, se takoj odda. Pojasnila v upravi »Slovenca« št. 8000. (s) Opremljeno sobo v Rožni dolini cesta XV. št. 17, oddam s 1. avgustom. (s) Vsaka beseda 1 Din Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip) V kamniškem okraju kupim hišo aH stavbno parcelo. Ponudbe z navedbo najnižje cene poslati na upravo ^Slovenca« pod »Kamniški okraj hiša parcela« 11.012. (p) Majhno vilo resnemu kupcu ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« 11.052. (p) Gostilno z mesarijo na prometnem kraju — kupim aH vzamem v najem. Ponudbe na upravo Slovenca« pod ^Takojšnje plačilo« št. 11.058. (p) Večje posestvo z vinogradom in sadnim vrtom, v lepem kraju, z dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji -kupim. Obširne ponudbe pod Posestvo- št. 11.082 na upravo Slovenca«, p Prodam proti zaprti vložni knjižici Ljubljanske kreditne banke ali Prve hrvatske štedionice v okolici Maribora posestvo, vilo, trg. hišo, stavbišča, aH ponujam intabulacijo na prvo mesto. Cenjene ponudbe pod -Več stotisoč" 11102 na upravo Slovenca« v Mariboru. (p) Visokopritlično hišo prodam aH dam v najem v lepem kraju. Količevo št. 52, Dob. (p) Vsaka beseda 1 Din Trgovski lokal oddam v Ljubljani, na Sv. Petra cesti. Ponudbe pod »Lokal takoj« št. 11075 na upravo »Slov.« (n) Ljubljanska kreditna banka odda v najem takoj aH s 1. avgustom 1.1. več pisarniških prostorov s centralno kurjavo in z električno razsvetljavo. -Pojasnila pri upravitelj-stvu bančne palače. (n) Kupimo Vsaka beseda 1 Din Štedilnik železen, srednje velikosti dobro ohranjen - kupim. Škrabar, Domžale. (k) Telečjo arovico (pacano) kupim. Ponudbe poslati na upravo -Slovenca^ pod Klobučar« št. 10.413. (k) Novo kolo 980 Din z mufnami, izredno močno, z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnimi peresi, kompletno s pripadajočim orodjem, — Še par komadov! Garancija! Miklošičeva c. 7/III. Vhod poleg Delavske pekarne. (I) Okna 100x 175 cm, belo ples-kana, dobro ohranjena, s šipami, notranji in zunanji štoki, ugodno naprodaj. Naslov pove hišnica na Dvornem trgu štev. 1, Ljubljana. (1) Obrt Vsaka beseda 1 Din Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravn ost iz tvornice in glavnega skladišča M, HRNJAK lehornar •• SISAH Varujte se potvorb Bukova drva dostavljena na dom, cela 110, žagana 120, klana 130 Din za 1 nr'. Putrich, Dolenjska cesta 6. (t) Skobelnik (Hobclbank) - enega ali dva, dobro ohranjenega, kupi Andlovic, Komen-skega ulica 34. (k) i^ifTfiin Vsaka liescda 1 Din Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker. Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. (II VELIKA IZBIRA Stiskalnico (Ballenprcsse) za seno — proda Anton Lovrcnčič v Sodražici. (1) Zahvala Vsem. ki so spremili dragega nam Ivana Delacordo k zadnjemu počitku in darovali cvetje ter sc gn spominjali v molitvi, izrekamo tem potom našo iskreno zalivalo. V Ljubljani, dne 29. julija 193.2. Globoko žalujoča Kosa Delacorda in rodbine Kobler — Czech J L/\W MAPI Klavirji! Velika izbira klavirjev! Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene, tudi na obroke! Solidna postrežba. WAR-BINEK, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. (g) Nogavice rokavice, robce, perilo,torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. PRESELITVE izvršuje hitro in najceneje »Export« k. d. Metelkova ulica št. 5. Telefon 21-17. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prolog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Kraino moko in rženo moka vedno (relo, kopita celo usodno pri A. VOLK. LJUBLJANA Resllera eeata 24. Kisla jabolka debele hruške — kg 3.50 Din — franko naročnik — razpošilja po 30 kg G. Drechsler, Tuzla. (1) Vsaka beseda 1 Din Rabi se 60.000 Din proti vknjižbi na novo zgrajeno tristanovanjsko hišo. Obresti po dogovoru. — Sprejmejo se tudi vložne knjižice ljubljanskih hranilnic. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Varno naloženo« št. 11.011. (d) Čitajte in širite »Slovenca«! IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13 Vsaka beseda 1 Din Kmetje pozor! Ker ni denarja, je treba tudi pri kurjavi štediti, zato naj si vsak kupi »AlIo<-brzoparilnik, ker mu v par minutah voda zavre. Nadalje pa se zamenja -Alfa« za živo svinjo. Dotični naj se oglasi direktno na Iv. Fr. Tašker, kleparstvo, Celje. (r) lUlUlUIIIIIIIIIUUIIIIIUlUUIIUUUUIIII Inserirajte v »Slovencu1! IIIUIIIIUIIIIUIUUIIUIUUIUUUI1UIUIU tf 3 ft o a C & a 4) ID s a u > o 5) u Tla novo znižane cene! Od ponedeljka, dne 1. avgusta se prične izvanredna prodaja poletnega manufakiur. blaga v prvem nadstropju Tavčarjeva ulica št. 2, pri Ivrdki Comnrterce Navajamo cene blaga, kalero se izloči iz zaloge: Švic. etamini, enoborvni, 120 cm po Din 8,— Crep Gorgette, moderni vzorci „ „ 30.— Svic. etamini, rožosti....... „ 12— Češki cefirji za moške srajce..........12.— Umetna svila, najfinejša ... od „ 10.— Poplin zo moške srojce . . . . „ „ 16.— Poldeleni..........po „ 8.— Beli Sifon............ „ 5.— Svileni poplin za damsko perilo „ „ 14,— Beli šiion, najboliše kvalitete . „ „ 9.50 Francoski crep de chine v vseh Platno za rjuhe, 150 cm.........16,— barvali, čista svila ................50.— Domače platno za rjuhe, prvo- Umetni crep de chine (oslanki) od „ 20.— vrstno 150 cm . •...... „ 19,— Foulard svila, oslanki.....po „ 20.— Športne hlače že od Din 150.-^ naprej 1 Ostalo blago, češki in angleški moški šlofi, volneni crepi in ripsi, za damske obleke, kostume itd. odi 25 do SO°/0 pod lastno ceno. Prodaja se vrši, dokler trajat zaloga! OTOMflNE Couch zofe, divanc, spalne fotelje, peresnice, žim-nicc, zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška dela izvršuje najceneje F. SAJOV1C, LJUBLJANA, STARI TRG ST. 6. Zelo ugoden hotela Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se bo vršila dne 1. avgusta 1932 ob 9 pri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem, s 24 sobami ter povse opremljeno restavracijo z oskrbo za 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeleže, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani«, poštni predal 297, in sicer do dne 29. julija t. 1. E FRIDOUN BISCHOF Maribor ■— Lastna tovarna patentnih mobilnih lestev F. Bischof-ov« HOBll-PATEKT-LESTEV prihodnosti) ^'rftf Prementljlvn nn PBT NAČINOV. Ahiolulno »labilna [n sletirna. Mobil Skladišče inpisar-na: Kacijanarjeva ulica št. 22, Melje Za vsakega obrtnika in posestnika neobhodno potrebna in brez primere praktična novost 73 t- 2 ^ g 'E S ^ " .s — S- »Q rz; H ? £ 3 o N g^žicstt. ? ^ > p», ^ c S f00 S j?« JS .H 2s •= W te J S3.E —' —s O — C-" SO ® ■• S F — N • « Roland Dorgeles: Leseni križi 90 "Z Z ® > m > o _ K I 3 .5 o % it _ O CJ ci O C3 (M > tL V a rsi eo > O — > J , g O M M ro K ~ 1 CJ to »O CO «r in »SJ N m c - a rz m O SP a 5 J--C 1 —- S o 1 To je Sulpharla nagnilo, da je pripovedoval še druge dogodbice, in to tako spretno, da je bil kmalu junak cele bolnišnice, in da so prihajali v zavod ljudje, samo da bi ga slišali. Bolnično osebje — zdravniki, strežnice, sestre, duhovnik, dame, ki so ob enajstih prišumelc brez sape in si brž oblekle svoje bele plašče, da bi stregle ranjencem pri južini — vsi ti so bili slišali že toliko vojaških povesti, da jih ni mogla nobena več presenetiti; toda Sulphart je ustvaril nekaj čisto novega te vrste. V njegovih ustih je postala vojna velika burka, v kateri si na mikaven in presenetljiv način slede straža, obhodi, napadi in vsakovrstni drzno-smešni doživljaji. Najklavrnejši rezervist, ki bi ga bil slišal pripovedovati, bi bil zahteval, da naj ga takoj pošljejo na fronto. Ostali ranjenci pa, ki so se vračali od ondukaj, so bili manj verni poslušalci in jim je ob Sulphartovib zgodbah od jeze prihajalo slabo. Dokler so stale okrog postelje bolniške strežnice in pazljivo poslušale pripovedovalca, si niso upali nič reči, kvečjemu so se na skrivnem škrebili. Komaj pa so sestre odšle, so začeli oživljati celo najslabotnejši, še lisli, ki so bili pravkar operirani, so se budili iz svoje omotice; okrevajoči so pustili v nemar svoje vozlanje, s katerim so se ukvarjali, se vzravnali na svojih posteljah in s spačenimi obrazi psovali Sulpharta:_ Ali si bil vse to videl v kinu, a?« Ti bomo že še zavezali gobec, ti čvekač, ti in tvoja prazna slama! Ta ti je pa videl fronto, ta, da pripoveduje o njej take reči... Ta bi ženskam še pete oblizai, da bi mu bolje stregle kakor tovarišem.:; Samo topničar se ni nikoli jezil. Kadar je bil Sulphart dolgo pripovedoval in se nato s cvetočimi lici in ponosen na svoj uspeh naslonil na blazine, mu jc samo ljubeznivo dejal: Čeden fant si in zdrave barve... da te je veselje pogledali ... štabni zdravnik je bil zelo zadovoljen. ali si opazil?... Tak le nič skrbi, pri prvi preiskavi se bo zopet vse uredilo: štirinajst dni dopusta, da prideš dobro na noge, potem pa zopet nazaj v jarke...« Te vrste obeti so Sulphartu namah pokazili vse veselje; in kadar je pripovedoval svoje zgodbe, ga ni moglo nič bolj razdražiti kakor nesramni enonož-cev glas, ki je neprestano tiho ponavljal kakor papiga: Sposoben!... Sposoben!... Sicer pa jeza pri tovariših ni dolgo trajala: Sulphart je pošteno razdelil vse cigarete, ki so mu jih prinašale gospe in tako tudi litre vina, ki si ga jc dal ponoči skrivaj prinašati gori. To jih je potolažilo. Sulphart cel mesec ni ničesar zvedel o svojem polku; potem je nekega jutra prejel pismo od Lemoi-nea. ki mu je v eni sapi povedal vse: Gilbert mrtev, tako tudi Bouffioux. Vieublč nevarno ranjen, Kicor-deau pogrešan ... Pravo klanje. Njegova žalost ni bila nema. Dvakrat je prebral pismo in obupno vzklikal. Ves dan ni govoril o cent drugem kakor o Gilbertu, njegovi velikodušni rado-darnosti, njegovi umnosti, o hudih bojih, ki sta jih doživela skupaj in o lepem življenju, ki so ga imeli, kadar je bil polk na odmoru. Opisoval je svojo žalost z zgovornimi besedami in vsem ljudem vedno znova zatrjeval, da je izgubil svojega najboljšega tovariša, svojega brata takorekoč. Ko pa je prišel večer, se .je njegova burnost polegla in v dvorani belih postelj je sam bdel, premišljeval in v resnici občutil, da je njegov prijatelj umrl. Čudno jasno se je spominjal Gilberta, na dan njegovega prihoda k stolni ji, na njuno prvo noč v tesnem hlevu, v katerem je bila zgnetena deselnija. Strmel je v goli strop dvorane, na katerem so lebdele sence dolgočasnih senčnikov ponočnih luči, in videl po vrsti vse tedanje tovariše, vsakega natančno na mestu, na katerem je tisto noč spal. Videl je, kako je ležal ta skrčen pod odejo, oni pa zopet popolnoma stegnjen, da so mu noge v preluknjani^ nogavicah gledale izpod odeje. Vsi so vstali v njegovem spominu, njihovi obrazi so oživeli, njihovi pogledi, glasovi, vsaka malenkost na uniformi, ki jo je bil, kakor je menil, že davno pozabil. Vsi so prihajali, drug za drugim, kakor na zadnji sklic: Breval, Vairon, Fouil-lard, Noury, Bouffitaux, Broucke, Demachv ... Iti njihovi glasovi so odgovarjali: Mrtev, mrtev, mrtev... Ko je začel vstajali, je hodil Sulphart najprej na mali bolnišnični vrt, s katerega lepih dreves je ,ka-palo na tla sonce. Imel je navado sesti na klop, gledali tovariše, ki so balinali in jim dajati nasvete, za katere ga niso prosili — ali pa je čebljal z mladimi ženskami, ki so prihajale v lazaret šivat. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Ce* Izdajatelj: Itob Rako»ee. Uvdnik: Franc Kremžar. Ameriška slovenska mladina Razgovor z urednikom »Clevetand Journala" Frankom Sodnikarjem V Jakčevtm ateljeju od leve na desno: Janez Ža gar. gdč. Rojčeva, Frank Sodnikar, Silvester Škerl, Božidar Jakac. Prav po naključju sem se sestal p Frankom Sodnikarjem, urednikom angleško pisanega Cle-veland Journala . in z gospodično Rojčevo. To so otroci slovenskih staršev, rojeni v Ameriki, zdaj prvič v svoji domovini — nedomovini. Med seboj se menijo amerikanski, z večjo ali manjšo težavo >e izražata slovenski. — Ti otroei, ki jih je imel Župančič v mislih, ko je spesnil one verze iz >Du-me : »Bos jih kol lastavke k sebi priklicala? — Kakor golobe prizvala pod krov? — Ali jih tuja bo slava premamila — in jih nikoli več k tebi ne bo?-— ti otroci prihajajo sem in se v zemlji, ki je nikoli niso videli, počutijo kakor doma. Le stežka se spet ločijo od nje; odslej bodo imeli dve domovini. kakor njih očetje — tu in onstran morja — nevzdržno jih bo gnalo tja iu od lam sem — zado-bili bodo lice Cankarjevega Damjana iz Lepe Vide . — No bomo govorili o tistih, ki so utonili v morju zgublenja. marveč o tislib maloštevilnih, ki imajo zavest svoje pripadnosti in svojega izvora v sebi. V njih ne živi več živi naš jezik, v medsebojnem občevanju se poslužujejo privzgojenega amerikanskega — eno samo živi v njih: slovenski duh. V tem smislu je umeti zlasli Cleveland Journal . ki ga urejujeta Frank Suhadolnik in Frank Sodnikar. List izhaja vsak petek in mu je edini smoler. ohranili v čitateljih — namenjen je zlasti slovenski mladini — slovenskega duha. V angleščini je pisan list, zato, da ga more prav la mladina razumeti. V zvezi z zasebno slovensko šolo v Cle- Kdo gre? ^Slovenec je že večkrat pisal o potrebi mednarodne katoliške vzajemnosti. Pogubno, u.-odno bi bilo za nas, ce bi se v tej kritični uri ne zavedali svojega poslanstva. Ne bomo si tožili, da je premnogih neuspehov in težkih razmer za katolicizem po svetu v znatni meri kriva naša nezavednost in individualna izoliranost. Komu se ima boljševizem zahvalili za svoje uspehe? Svoji doslednosti in ekspanzivni aktivnosti. S fanatičnim navdušenjem je razvil svoj prapor. — Vsega tega manjka katoličanom 20. sloletja. Pišemo in govorimo že navdušeno — toda ali tudi izvedemo, uresničimo?! Se slepec bi otipal, tako jasno je v sedanjih žalostnih razmerah, da je že enajsta ura. da se vsi katoličani strnemo proti razdirajočim protikričanskim silam v bratsko zavedno bojno vrsto.« Ta tako upravičena želja, ki jo je Slovenec ¥ h»t ali podobni obliki že večkrat izrekel, se ima izpolniti. Od 28. do 31. avgusta je mednarodni katoliški sestanek, na katerem se ima položiti temelj za mednarodno katoliško vzajemnost. Kje je to? Čudno res! V protestantskem Berlinu. In vendar! Berlinski katoličani so prav posebno pridni in berlinski škof dr Schreiber se je zavzel za to idejo. V Nemčiji izrecno želijo, da bi tudi iz naših južnih krajev došlo mnogo udeležencev na to z-redno važno zborovanje. To je loliko bolj vabljivo, ker je neposredno za tem vsakoletni nemški katoliški shod. In sicer v Essenu. središču Porenja, koder bivajo naši slovenski rojaki. Kdor ima vesolje za to potovanje, naj se čimprej priglasi Prosvetni zvezi v Ljubljani. Katerega prepričanega katoličana bi ne mikalo, biti zraven, ko so sklepa bratska zveza med katoličani raznih narodov in uresničuje naš ideal: mednarodna katoliška vzajemnost? ... mf wa • I • f »V v • Nemsht atjakt obiščejo Slovenijo Brezje, 28. julija. Nemški duhovnik Teusundern, z naslovom vikarja ljubljanske škofije, duhovni vodja ter velik prijatelj vestfalskih Slovencev in našega naroda, Nemec, ki se je naučil slovenskega jezika, da bi mogel stati ob strani našim bratom v tujini, je organiziral izlet 150 nemških mladeničev, povečini dijakov, v Slovenijo, oziroma na Brezje. V pismu, pisanem v lepi slovenščini, pravi, da bi rad pokazal Nemcem našo Gorenjsko, naše planine in jih navdušil za našo pesem ter izrecno želi, da bi naši pevci zapeli nekaj narodnih, prosi pa, da bi tudi njegovi fantje smeli zapeti kako svojo. Zato bodo napravili vso dolgo pot iz \Vestfalije in Porenja skozi velik del Nemčije, vso Avstrijo ter bo njihova prva pot k Mariji Pomagaj na Brezje, da se poklonijo Nji ler opravijo tam svoje pobožno-sli in slovesnosti. Svoj prihod so naznanili za torek 2. avgusta ob sedmih zvečer na Otoče, kjer jim bo veljal prvi pozdrav od naše strani, iz Otoc gredo kot pravi romarji peš na Brezje. Tik pred vasjo na vrhu stopnic bo oficielni sprejem. Po prihodu na Brezje bodo imeli slovesne večernice in prav tako drugi dan tudi slovesno sv. mašo. Skrb nas vseh je, da bodo prvi vtisi, ki jih bodo dobili nemški gostje ravno na Brezjah, kar najboljši, zlasti ker sodeluje pri izletu Iudi nemška dijaška organizacija za zbližanje Nemčije z Jugoslavijo. Preiskava proti ponarejevalcem Ljubljana, 20. julija. Policija še vedno nadaljuje s preiskavo v zadevi ponarejanja bankovcev. Neprestano zaslišuje obtožence in priče, vendar pa policija zaenkrat ne daje časnikarjem še nobenih informacij, češ. da je v interesu preiskave, če lisli o tem nič ne pišejo. S sejma v Prekmurju Dol. Lendava. 27. julija. Danes se je vršil Iu kramarski in živinski sejem. Živine je bilo veliko, kupcev malo, pa še ti so kupovali za sramotno ceno. Ljudstva se polašča obup. Davke bi bilo treba plačati, denarja pa ne more dobiti kmet od nikoder. Četudi ima kako ži-vinče nn prodaj, s tem še ne more plačali davka. Kmet hi moral prodali pri sedanji ceni vsaj pet krav, da bi poplača! to, kar terjajo od njega. velandu, ki obstoji tam po zaslugi zdravnika dr. Kerna in pesnika Zormana. je delo »Cleveland Journala izredue važnosti; zadnja posledica vnetega čitanja lega lista nujno pelje k vstopu v slovensko šolo, kjer se ta mladina more naučiti svojega pravega materinega jezika. List prinaša poleg dnevnih novic, obsežne športne in dekliške rubrike. v glavnem kulturne članke ter izvirne slovenske povesti v angleških prevodih. Članki se dotikajo slovenske književnosti, slikarstva itd. Zorman objavlja tu svoje angleške prevode iz slovenske lirike. Urednik Frank Suhadolnik je objavil -Kratek pregled slovenskega slovstva , ki je izhajal v listu vse lelo. — Brez športne strani in brez. družabnih I novic bi pa list ne mogel izhajati. Mladini, ki obiskuje tam srednje in visoke šole (Collegn in Uni-versitv) je malo do učenja. Največ se briga za šport in za družabno življenje, za ples in za"druge zabave. Kljub temu so imele tudi krajše povesli zgodovinskega značaja, ki se naslanjajo na našo slovensko preleklost. in ki jih je v listu objavljal Frank Sodnikar. izredno lpp uspeh. List je nepristranski. Vse te stvari mi je povedal g. Sodnikar. med lem, ko sla se Božidar Jakac (pri Amerikancih, zapomnile si. je Jakac vselej zraven) in Žagar raz-govarjala s prijazno gospodično Rojčevo. ki namerava ostati pri nas kako leto dni. Gospod Sodnikar pa je še i>lega dne odpotoval nazaj v Ameriko z najlepšimi vtisi o svoji novi domovini. s. š. Visok obisk na Jezerskem Jezersko, 28. julija. Danes je poselil naše letovišče pre vzvišen i zagrebški nadškof dr. A. B a u e r. Spremljal ga je njegov tajnik dr. Step i na o in bivši minister Š vrl juga s soprogo. Ko je prevzviSeni prišel v župnišče. kjer biva ua letovišču soproga nadškofo-vega nečaka ga. Mara JuraSevič, so se gostje župnišča — 25 po številu — skoro vsi Zagrebčani, zbrali na dvorišču in vzkliknili dospelemu visokemu gostu živel uaš hrvaški metropoli! . Mala deklica. sorodnica nadškofa, je pozdravila visokega gosta in mu v pozdrav podala šopek cvetlic. Pre-vzvišeni se je nad eno uro mudil med Zagrebčani v župnišču. Gostje so zapeli več hrvaških in slovenskih narodnih pesmi, ki jih je nadškof prav vesel poslušal, pa Iudi sam pomagal pri petju. Provzvi-šoni je naročil stanovanje za mesec avgust v žup-nišču za svoji dve nečakinji. Na Jezerskem ima župnišče namreč najlepše in moderno opremljene tujsko sobe. Prevzvišeni nadškof se je nato odpeljal z avtom na Visoko nad škofjo Loko. 40 letnica mašništva Smlednik. 28. julija. V sredo je praznovalo 0 sošolcev 40 letnico mašništva pri svojem sošolcu župniku v Smledniku g. Ccgnariu. Bili so gg. Cegnnr, Cestnik, Kos, dr. Levir.nik, Polalc, Renier. šareč, dr. Vieničnik in p. Ananija I ratko. Kdo bi jim prisodil, da stopajo v desetletje zlatomašuišlva. Slavnost šliridesetleluice se je pričela že v torek zvečer. Poln je bil proslor pred cerkvijo, ko je pevski zbor spremljan od mnogih lampijončkov zapel podokuico. Vrstili so se pozdravi, nakar je povabil slavijenec g. župnik Cegnar vse v cerkev, kjer je izmolil litauije Srca Jezusovega s posvetitvijo. Le polagoma so se ljudje razšli, župnišče je pa še dolgo Žarelo v neštevilnih lučkah. V sredo zjutraj je pričakovala goste množica faranov. otroci so delali špalir. ko so stopali v cerkev. Ob oltarju so se spominjali rajnkih tovarišev, zase pa prosili blagoslova svojemu delu. Lahko reče vsak izmed njih: Moje življenje je delo. — V žireh je delal g. Cegnar za župnika in dva kaplana, v Vrh-polju pri Moravčah je bil poleg cerkvenega dela učitelj v slabih prostorih nad 100 učencem, dokler ni postavil novega šolskega poslopja. Ko je prišel v Stranje pri Kamniku je našel podobne razmerp, zopet je poslal učitelj, skrbel za novo šolsko poslopje in vpeljal redne šolske razmere. Ni čuda, da tudi v Smledniku ne počiva, ko je navajen delati. Prenovil je cerkev, župnišče, napeljal je v cerkev elektriko, prenovil pokopališče, obnovil po umrlem slikarju Ogrinu križev pot na Kalvariji, poleg tega nadomeščal skozi eno leto župnika v Mavčičah in sedaj skozi pol leta bolnega g. župnika v Trbojah in vse to pri fil letih, ki jih je dopolnil. Ista zgodba dela pri oslalih gospodih, zlasli prezaslužnemu voditelju našega kulturnega življenja g. univ. prof. in bivšemu reklorju ljubljanske univerze dr. Alešu Ušeničniku, gg. gimnazijskima profesorjema dr. Levicniku in Cestniku, gg. župnikih Kosu, Polaku, Homerju in Šarru in frančiškanu p. Ananiji. Pridružujemo se želji, da bi Bog vsem dal učakati zlato mašo. V naročje katoliški Cerkvi Ganljiva slovanska družinska slavnost v Ameriki. Iz S. Bethlehema v Ameriki poročajo o ganljivi slavnosti. ki se je vršila v hiši vdove našega rojaka Petka. Vsa družina je prestopila iz evangeličanske v katoliško Cerkev in so naenkrat. bili krščeni po katoliškem obredu trije otroci. Zanimivo je to. kako je našla Petkova družina pot v katoliško Cerkev. Zadnji čas je Petkova družina imela nesrečo /a nesrečo. Najprej je umrl najmlajši otrok. Na dan otrokovega pogreba je. nenadoma umrl oče-gospodar. ki jo skrbel družini za kruh. Komaj so očeta pokopali, jo zadela družino nova nesreča. Najstarejša hči, devetletna Roza. je po ne.priliki prišla pod neki stroj. Stroj ji je zlomil eno nogo in ji zadal hude poškodbe na glavi in ostalem delil telesa. Te zaporedne nesreče so vdovo in otroke lako potrle. da se jih je polaščal obup. Nesrečna družina, jc začela iskati tolažbo \ veri in molitvi. Uboga vdova jo spoznala, da ji njena vera ne more dati prave tolažbe. Zanimati se jc začela za katoliško vero. Čim bolj jo je spoznala, tem boli to je vzljubila, do- Vaš FAVORIT čaka... ... čaka, da Vam neguje in polepšujfc Vašo polt, da Vas obda z novo ljubkostjo in svežostjo. Favorit lepih gospa ostane vedno Elida Favorit milo. Negovanje s tem nežnim milom finega, svežega vonja Vam bo v največje veselje. ELIDA MILO Slovenski trpini ob robu Sahare Iz pripovedanja rojaka Lojzeta Dobravca Ljubljana. 29. julija. , Včeraj ,-rno zapisali zanimivo zgodbo slovenskega delavca Lojzeta Dobravca. ki je prepotoval za delom in kruhom pes skoraj pol Evrope. Veliko je doživel fant v svetu, veliko je skusil med tujimi ljudmi, dovolj je zaslužil, pa tudi dovolj trpel. Med svoje pripovedovanje je Dobrave vpletel tudi nekaj drugih splošno Zanimivih stvari. Svoje prihranke v Afriki, ko je bil tamkaj brez dela, je porabljal med drugim tudi na la način, da je. potujoč po Afriki po dolgem in počez, obiskoval na raznih krajih Iudi skupine Slovencev, ki so zaposleni po raznih tovarnah in rudnikih severne Afrike. Pot ga je zanesla tudi prav na rob puščave Sahare, kjer v velikanskih rudnikih kopljejo žveplo, ter ga razvažajo po vsem svetu, največ seveda v Francijo. V teh rudnikih dela tudi več Slovencev, ki se jim pa ne godi dobro. Prišli so tja z raznimi agenti, ki so jih s pogodbami navezali na rudnik, da ne morejo proč. Čeprav bi še lako radi. Ker jim je podjetje, ki jih zaposluje, plačalo tudi vožnjo iz Evrope do rudnika v Afriki, so delavci ua ta način večni dolžniki podjetja. Nikdar niso rešeni dolga, navezani so na rudnik. Zaradi lega je bilo našim delavcem že od nekdaj svetovano, naj nikar ne hodijo v tuje kraje na delo pod takimi pogoji. Kdor že gre na tuje za kruhom, naj si vsaj vožnjo sam plača, pa naj si v la namen prej denar vzame na posodo. Tako je potom vsaj neodvisen od podjetja, svoj zaslužek lahko uporablja po lastni volji in potrebi. Dobrave je v teh žveplenih rudnikih v Afriki obiskal tudi nekega Franca S t r e h a r j a iz Moravč, ki dela v rudniku že od leta 1925. Podjetje delavce na vso ntoč izrablja ler jih skrajno slabo plačuje. Tam sta bila tudi dva bratn Škrabar iz Zagorja ob Savi, ki se je bil z njima uaš Lojze Dobrave spoznal že prej. Ko ju je v Afriki obiskal, sta mu pripovedovala o ravnanju z delavci strašne stvari. Pozneje se je eden izmed bratov, ko ni mogel več prenašati neznosnega gorja, uajprej stepel z delovodjo, potem pa je pobegnil z rudnika. Pustil je lam celo svojo ženo. ki ji je šele pozneje poslal denar, da se je mogla preseliti za njim v francosko Alzacijo, kamor je bil med tem prišel in dobil tam delo. Nazadnje je pobegnil tudi drugi brat ter so se pozneje z Dobravcem zopet .sešli v Alzaciji. Če ne pobegneš, sploh ne moreš proč od tega podjetja in rudnika. Dobrave je tudi pripovedoval o silno živahnem prometu in v vseh lukah obmorske Afrike. Čeprav vlada, zlasti čez dan, naravnost neznosna vročina, je življenje živo. Poceni so zlasti živila, tako da vsak delavec lahko dobro shaja s svojim zaslužkom. Tobak in cigarete so skoraj zastonj, tudi vino je zelo dobro in poceni, po 1.80 frankov liter, tedaj niti ne po 4 Din. Nasprotno pa je pivo v vseh mestih severne Afrike silno drago. 2.50 frankov (5 Din) mali vrček. Vsa Afrika napreduje. Mesta se širijo in modernizirajo. Grade lepe nove ceste, železnice, velikanske elektrarne, pristanišča, železne mostove, a ves razvoj je huda kriza nekoliko zavrla. Železniški promet med obmorskimi mesti je sijajno organiziran, vlaki vozijo veliko hitreje kakor v Evropi, proge so seveda zgrajene po večini kar naravnost, vožnja je zelo udobna, pa tudi poceni. Francozi, ki so deželo kolonizirali, skrbe za red in varnost, polagoma pa se temu privajajo tudi že domačini. V policijskih službah jc žc mnogo domačinov. vse boljše službe pa drže v svojih rokah seveda Francozi sami. Vsak delavec, ki hoče (Kilovati iz kraja kam drugam, mora nositi s seboj legitimacijo, katere obrazec si lahko kupi v trafiki. V vsej Alžiriji je na ta način v veljavi ena sama vrsta osebne- legitimacije, ki jo izpolni vsakomur tisto podjetje, pri katerem je. delavec, zaposlen. Naš popotnik je tako zbral celo vrsto takih legitimacij, ki so mu jih bila izpolnila in potrdila razna podjetja. pri katerih je od časa do časa delal. Vsi javni organi so na splošno prijazni, vljudni, v vsakem delavcu vidijo prav tako človeka z dušo, kakor v vsakem bogatinu. Zlasti pa so vsi javni organi in vsa oblast prijazni proti domačinom, ki so zaradi tega Francoze, kljub temu, da jih na nek način izžemajo in izrabljajo za svoj dobiček, Iudi dejansko vzljubili. Do večjih nemirov pride kvečjemu kje v notranjosti dežele, kjer žive še oslanki divjih pastirskih in puščavskih plemen. Sicer pn se I i po vseh mestih severne Afrike zdi. kakor da si v kakem čisto francoskem mestu. V Malagi na španskem je Dobrave naenkrat zašel v neprijetno zagato. Prišel je tja iz Afrike, da bi dobil kako delo, našel pa je na Španskem — revolucijo. Vsepovsod so se tepli, streljali, pobijali, trgovine so bile zaprle, delavnice in tovarne večinoma tudi. vsak se je bal za svoje imetje, zalo Iudi nikjer ni bilo mogoče dobiti deia in zaslužka. ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦«♦............................. kler se naposled z otroci v red ni zatekla v naročje. katoliške Cerkve. Ganljivi slovesnosti jc prisostvovalo veliko število naših tamošniih rojakov, ki so / velikim veseljem sprejeli v svojo sredo nove verske brate- Zato je bil Dobrave prisiljen vsak dan sproti po iskati si košček kruita v obcestnih vaseh, skozi katere je pešačil proti francoski meji. Težje je bilo v Franciji, kjer vsakogar takoj zapro, če ga zasačijo pri prosjačenju. Niti ni treba, da prosilca orožnik prav zaloti pri prosjačenju; dovolj je že, če ga sreča na cesti, ga preišče — in če ne more pokazati vsaj S frankov gotovine, ga zaradi postopanja /.apro. Osem frankov je zakonsko določena vsota denarja, ki vsakogar opravičuje, da lahko brez dela poluje po Franciji. Z osmimi franki v žepu tudi lahko prosjačiš od hiše do hiše, če se li ljubi in če te ne zaloti orožnik. V leni slučaju pa se ti prav lahko zgodi, da -d pošteno topen. Tako omejujejo prosjačenje tudi v Belgiji, medtem, ko v Holandiji in Nemčiji lahko prosjačiš, kolikor hočeš. V zahodni Franciji, v Belgiji in po raznih nemških mestih je Dobrave obiskoval znane slovenske delavske skupine. Povsod se zdaj slovenskim delavcem mnogo slabše godi. kakor se jim je godilo v prejšnjih lotili. Zaslužek ni več tak, kakor je bil, v mnogih k raji Iv je omejeno tudi delo, ponekod kar na polovico. Marsikdo je že moral seči po prihrankih, če jih je seveda imel. Kdor pa v dobrih časih ni mogel ali hotel devati na stran, ta zdaj več ali manj strada. Brezposelna podpora ne izda veliko, kdor jo pač dobi. Tudi naša konzularna zastopstva ne morejo našim ljudem dosti pomagati, ker so sama večinoma brez sredstev. Ko se jp Dobrave zglasil na konzulatu v Lille. so mn lam sicer dali polni list za potovanje v domovino. denarne podpore pa mu nikakor niso mogli dali." Konzularni uradnik ga je napotil peš domov, kakor je Dobrave, peš pptoval že doslej skozi pol Španije in vso Francijo. Dobrave je nato poloval peš iz Lille skozi vso Nemčijo do Celovca na Koroškem. skupaj 15L'I kilometrov daleč. V Celovcu so mu na konzulatu dali 6 šilingov, ki so komaj zadostovali za vožnjo do Jesenic. V Ljubljano je Dobrave prišel 10. julija popolnoma suh. Brez oklevanja jo je zato še isti dan mahnil peš do Kresnic, kjer je spal pri znancu, čez nekaj dni pa je nadaljeval pot v svojo občino Litijo. Tam so mu na županstvu dali 30 Din podpore ter ga napotili v Ljubljano na borzo dela. Iz Ljubljane so pisali v Belgrad tvrdki. ki gradi most čez Savo v Zemun. kjer bodo Dobravca morda zaposlili zaradi znanja jezikov ter Iudi zaradi tega, ker je pri podobnih delih že več let delal v Afriki. KAV^ dnevno sveža pri u:tiM. ratiriosifevA c. 10 špecerija,delikatesa,zajutrkov Kranj Hotel Nova pošta« renoviran. Po odhodu najemnika g. I.icbra je /. julijem vodstvo hotela Nova pošta« prevzela zopet lastnica g. Je-gličeva sama. Ilenovirala je primerno vso notranjost poslopja, gostilniške in tujske sobe, kar nnpravi.ja na gosta prav dober vtis. V sosednjem poslopju poleg hotela se nahaja povečan in prenovljen hlev ter dve novi avtogaraži. Kaj bo s liujansko brvjo? Najbližja in najkrajša zveza med Kranjem in lilijami je znana brv nn Kokri poleg starega kopališča, ki pre-niostujc ozko. toda globoko sotesko. Ta brv pa je, že mnoga leta v prav zanikrnem in nevarnem stanju. Sicer je doseda j nekam vztrajno kl jubovala vsem navalom Kokre, katera jo je seveda primerno omajala in razdirala. Na vsak način bo treba to liujansko brv temeljito popraviti. To jc v prvi vrsti stvar linjuncev, ki jo /lasti poleti največ uporabljajo. Vprašanje je, koliko bodo pripravljeni žrtvovati. Prizadeta pa jc tudi občina P-redosIje. Dvomimo, da bi ta imela na razpolago kake možnosti, s katerimi bi k popravilu kaj prispevala. Ker pa je hujan-ska brv deloma tudi zadeva kranjske občine in novoustanovljenega agilnega tujsko prometnega društva, sta občina in tu jsko prometno društvo v nemajhni meri poklicana in dolžna, da prav znatno prispevata k popravilu. Kajti hujanska brv. nudi hiter in še posebno za izprehajalca zanimiv prehod skozi romantično sotesko Kokre — odkoder se nudi očem prav izrazita slika Kranja, srednjeveškega mesta na strmi skali — na liujansko stran in odtod ob robu Kokre v čirški gozd in naprej. — Zato jc treba prav posebno pozdraviti, da se je ustanovila zasebna akcija, ki namerava liu jansko brv temeljito popraviti. Brv bo nekoliko višja ko dosedaj ter dovolj močna in sposobna kljubovati tudi velikim povodnjim. Delo bo stalo nekako do Din 20.000. O stvari sami bomo še poročali, ko bodo na razpolago podrobni podatki. Idealna rešitev premostitve kokrške soteske med Kranjem in liujansko stranjo, pa bi bil viseči most. I Iti je bi postalo kranjsko predmestje in Kranj bi se razširil ne samo proti severu, ampak tudi proti vzhodu leda to ie pesem bodočnosti. Maribor Ljubljana Pogledam nebotičnik od znotraj Ljubljana, "JO. julija. Venci lesenih oilrov ob nebotičniku se nižajo, dela napredujejo, radovednost Ljubljančanov pa raste. Stavba nebotičnika pa najbrž ie no bo tako kmalu popolnoma končana, čeprav je zaposlenih zdaj pri raznih delih skupaj 100 delavcev z obrtniki vred. V zimskem delu kavarne, do katere bo poleg treh dvigal vodilo tudi kakih 250 širokih okroglih . stopnic, izdelujejo zdaj strope ter napeljujejo električno razsvetljavo. lino in drugo delo je pruv zanimivo. Stropi so vsi zelo fino izdelani. Prevluka i/, mavca, ki jo na strop ročno polagajo mladi beli dečki, bo napravljala kavarno močno prikupljivo in prijazno. Tem bolj, ker bo tudi svetloba v vsej kavarni le posredna, nikjer vidna v žarnicah. Visoko pod stropom bo namreč okrog vse dvorane položen venec električnih žarnic v nalašč ra to prirejeni jarek. Žarnice bodo svetile le navzgor ter se bo svetloba odbijala od stropa navzdol v dvorano. Razen tega venca skritih žarnic bo razsvetljevalo dvorano še nekaj močnejših električnih žarnic s strani, ki bodo ludi prikrite. V zgorajŠnjih treh letnih etažah kavarne pa so zaposleni pleskarji, ključavničarji, mizarji, ki imajo vsi še dovolj opravka. S ceste se sicer zdi, kakor da bi bil nebotičnik v zgornjih nadstropjih že popolnoma izdelan, pu prideš gori in vidiš, da ni. Med 9. in 10. nadstropjem betonirajo zdaj slonice na glavnem stopnišču. Nato bodo nadaljevali ■i. betoniranjeni stopnic eno nadstropje nižje. Vsa dela izvršujejo od zgoraj navzdol. V -obali in hodnikih devetega in desetega nadstropja še obmetavajo stene ■•. apne.no malto, napeljujejo razne vode in žice, pripravljene so tudi že peči za centralno kurjavo, položene so večinoma ludi že vse hera-klitne stene. V osmem nadstropju je najbolj živahno. Na zunanji struni stavbe je v tem nadstropju zadnji leseni zidarski oder, na katerem se gnete kakili 10 kamnosekov, ki tolčejo iu klečejo. Vse zunanje stene nebotičnika so namreč izdelane v finem ometu, zanj porabljajo angleški cement, ki hitreje suši in je tudi bolj trden. Cementno prevlako potem kamnoseki nstolčejo (stokajo). Na Dunajski cesti v osmem nadstropju so šele pričeli z ometom, o katerem pravijo, da bo drž d l'l let ter da v tem času nebotičnika ne bo treba zunaj čistiti ali beliti. V nižjih nadstropjih je kajpada tudi živo. Nižie ko greš, manj je delavcev v nndstrniih, manj je ludi izvršenega. Ob stenah so še položene hera- Kai Ibo dlesne s Kino Kodeljevo. Ob 20.30 »V preiskavi« (Albert Basormann, Gustav Friihlich), . Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. V mestni župniji sv. Jakoba bo v nedeljo (Jakobovo) začetek sv. maš ob 5, ob 6 pridiga in ob pol 7. sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 pridiga in slovesna sv. masa s spremljevanjem orke-tra (vojaškega), popoldne ob 7 pridiga in slovesne litanije, Pri vseh glavnih opravilih bo tudi običajno darovanje za cerkvene potrebe. Razpis. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo keramitnih tlakov in keramičnih oblog Za javno stranišče pod tromostovjem. Ponudbe je vložiti do 6. avgusta t. 1. do 12 opoldne v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje XX. septembra št. 2-11. Razpisni pripomočki se dobe dnevno med uradnimi urami pri gornjem uradu. G Sezona žabjih krakov tam na Pogačarjevem trgu utegne biti letos prav živahna. Včeraj jo bilo te drobne delikatese razpoložene ob semenišču dolga vrsta, menda vsaj 700 kosov. Zanimanja za žabje krake sicer med Ljubljančani ni preveč, pa prodajalci bodo vendarle prišli na svoj račun. Včeraj so prinesli žabjih krakov celo iz Metlike, največ pa seveda z Ižanskega, kjer je žab na tisoče. Najprej so zahtevali za krake po dinarju, pozneje so .lili ilajali tudi 3 do 4 za dinar. Sami na sebi kraki torej niso ravno dragi, samo preveč jih je treba za skromno kosilo, čeprav le za priboljšek. ltazen žabjih krakov pa je bilo na ribjem trgu dovolj zlasti ščuk, domačih po 30 Din, uvoženih po 14 dinarjev kg. Dovolj je bilo tudi vseh drugih rib, precej tudi rakov. © Megla nad Ljubljano. Saj smo megle sicer vajeni, toda tako zgodaj v poletju navadno ne.. Zadnje deževno vreme pa je ozračje tako shladilo, da je presenetila včeraj zjutraj resnična megla, pomislite, sredi poletja, ko niti pravih vročih dni še nismo imeli letos. Tudi je bilo včeraj zjutraj za poletni čas razmeroma pošteno mraz. © Umrli v Ljubljani. Delacorda Ivan, ravnatelj v p., 48 let, Dunajska c. 17; Jelene Jožef, mesar in posestnik, 37 let, Celovška c. 54; Pogačar Jože, ravnatelj zavarovalnice, 33 let, Aleksandro- klitne stene, v vsakem nadstropju je kje v kaki stranski sobi nastanjena kakšna začasna delavnica. Vso razgibanost in obsežnost dela v vsej stavbi pa lahko opazujemo v prvih treh nadstropjih spodaj. Že v pritličju nas ob vseh stenah pozdravljajo cele gore vreč cementa, celo morje apnene iu cementne malte, gozd dvigal, korit in stopnišč, zunaj stavbe pa se med kupi peska, mivke, opeke iu naloženih desk niti ganiti ne moreš. Do višine drugega nadstropja je nebotičnik z zunanje strani obložen s trdimi kanienitimi ploščami. V drugem iu tretjem nadstropju so vse količkaj proste stene obloženo s kolesi delavcev, tu je gozd vozil, vsako različno od drugega, pač po okusu in zaslužku njegovega lastnika. Na kolesih ali kje v bližini so položeni ali obešeni suknjiči, tu pa tam visi boljši klobuk, iz kakega žepa se kaže skromen košček kruha, zamotan v zmečkan časopisni papir. To je tudi vse, kar ubogi delavec použije za kosilo, medtem ko v tisti hitri urici odmora opoldne ves utrujen utrpne kam v kakšen kot, na desko ali tram. Odhajal sem s stnvbišča, ko je v mestu ravno zazvonilo poldne. Nekdo v stavbi je z močnim tol-kačem udaril po veliki železni plošči, da je odmevalo po vseli nadstropjih. To je bilo znamenje za opoldanski odmor. Kakor čebele so se vsuli delavci po ulici do prvo pekarne, v bližnjo vežo, kjer prodaja branjevec sadje iu morda* tudi kakšne klobase ali slanino. Le redki izmed njih so svojo pot usmerili tja do Figovca, morda na borno juho. izostal sem za hip na ulici ler opazoval te ljudi, ki so hiteli za grižljejeui kruha, ki jim je bilo skromno kosilo. Vsi zadovoljnih obrazov so hiteli nazaj na stavbo vsak s svojo štruco kruha pod pazduho, zakaj v današnjih časih je vsak vesel, če ima vsaj delo iu skromen kruli. Vso trpkost delavnih očetov pa kažejo skromne ženice, ki so prihajale na stavbo z malimi cekarčki, noseč svojim možem ali morda sinovom kosilo. Prihajale so tudi male punčke, lepo počesane, z lepo pentljo v luseli, v skromnih, toda skrbno slikanih predpasnikih, med njimi tudi dečki, vsi bosi, večina s predmestja ali celo z bližnje okoliške vasi. — Vsak je kakor srna odskakljal s svojim eekurčkom med mogočnimi pritličnimi stenami v stavbo po stopnicah navzgor k svojemu dobremu ateku ... Koliko Ljubljančanov ve, koliko tihih solza bo zazidanih med to mogočno nebotičnikovo zidovje, koliko pridnih rok je gibalo, da je bila stavba do vrhu dozidana, da bo popolnoma dograjena I? Kdo se briga za le delavske roke, kadar gleda to stavbo iu misli na njeno razkošje ler njene bodoče goste? va c. 4; Vrhove s. Alojzija Slavimira, usmiljenka, 22 let, Slomškova ul. 20; Pahor Slava Marija, kon-toristinja, 25 let, Aleševčeva c. 37. — V ljubljanski bolnišnici so umrli. Rosenvvirth Ivan, delovodja, 59 let, Verd pri Vrhniki; Smolej Anton, čevljar, 47 let, Tržič; Šimenc Jakob, rudar, 36 let, nestalno: Pavlič Rajko, knjigovodja, 45 let, Sv. Vid nad Ljubljano; Pibernik Jakob, delavec, 47 let, Perovo pri Kamniku; Bregant Ivan, delovodja, 39 let, Dunajska c. 35; Maroz Marija, hči dnevničarja, 2 leti. Rakek; Godina Zmagoslav, sin služkinje, 1 uro, Galjevica 154. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, UKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) 0 Iz policijske torbe. Policija je imela včeraj mnogo opravka z raznimi ljudmi, ki so na sodišču doslužili kazen in ki jih je jetnišnica izročila policiji. da jih odpravi v domače kraje. Dalje zaslišuje policija dva tatova koles, vendar pa preiskava še ni zaključena in še ni zrela za javnost. Prijavljenih pa je več tatvin. Hišnemu posestniku Francu Vov-ku iz Gerbičeve ulice 19, je nekdo na kegljišču Lovšetove gostilne v Kolezijl izmaknil iz žepa suknjiča cigaretno dozo, v kateri pa je imel Vovk spravljenih tudi bankovcev za 1270 Din. — Ostale tatvine so manjšega pomena. — Tapetniku Jožetu Klobčavarju na Mestnem trgu 12 je izginila 150 Din vredna odeja. Posestniku Francu Bizjanu v Podmilšakovi ulici 16, je nekdo ukradel 200 Din vreden štedilnik. — Delavki Ivani Stanko v Čer-netovi ulici 6 je neznan lat izmaknil iz sobe čevlje, vredne 150 Din. — Delavec Alojz Tanc pa je prijavil tatvino, ki se mu je pripetila na stavbi Sokol-skega doma v Šiški, kjer mu je neznan tat ukradel iz žepa 120 Din denarja. © Poklicni in prostovoljni gasilri. Kadarkoli izbruhne v Ljubljani požar ali ogenj, so vedno in v vsakem slučaju mestni poklicni gasilci prvi na mestu in ti tudi redno preprečijo morebitno katastrofo. Saj za to so bili.tudi ustanovljeni. To ni očitek prostovoljnim gasilcem, ki imajo svoje velike zasluge, vendar bj tudi poklicnim gasilcem moralo mesto nuditi več ugodnosti. Sedaj, ko so dodeljevali prostore, ki jih je izpraznila Mestna elektrarna v Mestnem domu, so bili poklicni ga- Qj Duhovne vuje za lavaiitinske duhovnike, ki so se pričele v ponedeljek dne 25. t. m. in ki so se vršile v tukujšiijem Dijaškem semenišču, so se včeraj slovesno zaključile. Duhovnih vaj se je udeležilo .'Ki duhovnikov iz lavaiitinske škofije s pomožnim škofom dr. I. Tomažičem na čelu. Duhovne vaje je vodil p. dr. Regalat Cebulj iz Ljubljane. □ V meljskem katoliškem prosvetnem društvu je jutri, v nedeljo popoldan, sestanek s predavanjem o delavski okrožnici Leona XIII. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 6. avgusta t. 1. lekarna P. Alba-neže pri Sv. Antonu v Frankopanovi ulici. (J Žetev snifti. V Gregorčičevi ulici 23 je umrla ga. Marija Klanifer, soproga železničarja v pokoju. Dosegla je starost 61) let. Blaga rajuica bo pokopana v Rušah. V nedeljo ob 14 gre sprevod iz hiše žalosti v Gregorčičevi ulici do dravskega mostu, kjer je razhod. V Rušah bo nato pogreb ob 4 popoldne. — Izdihnila je tudi soproga prevoznika ga. J lilijami \Velle. Pogreb blage pokojnice, ki je dosegla lepo starost 71 let, bo jutri ob 3 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Pokojnicama mir in pokoj, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Slovo vrlega moža. V Ljubljano je bil prestavljen tehnični uradnik, poslovodja v kotlarni državnih železnic Jakob Babnik. S težkim srcem so se poslavljali od njega ne samo tovariši in prijatelji, ampak Se težje se je poslovilo podrejeno mu delavstvo. Bil je priljubljen kot tovariš, a spoštovan in čislan je bil od delavstva, ki je videlo v osebi g. Rabnika starešino na pravem mestu. Po-magati tovarišem, pomagati delavcu je bilo njegovo glavno načelo, katerega je vestno izvrševal. Za slovo so mu delavci okitili s cvetjem pisalno mizo ter ga počastili v znak spoštovanja s primernimi darili, med katerimi se je nahajala tudi ura budilka, ki ga bo budila vsako jutro iz sladkega sila in ga spominjala na delavstvo kotlarne drž. železnic v Mariboru, (i. Rabniku želimo na njegovem novem službenem mestu v Ljubljani obilo sreče in naj deluje tudi tam za iste Ideale kakor je deloval v mariborski delavnici. □ Pomožna akcija še obstoji. Dasi je bila pomožna akcija mariborske občine oficljelno že pomladi zaključena, obstoji v resnici še sedaj. Mestna občina ima na hrani še vedno večje Slevilo brezposelnih in njihovih družin. Dnevno se razdeli v Ljudski in Javni kuhinji 300 porcij hrane za te reveže, ki nimajo lastnih sredstev, da bi se preživeli. □ Slavje radvanjskih gasilcev. Prostovoljno gasilsko društvo v Rad vanju slavi v nedeljo 40 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se vrši v Radvauju zlet mariborske gasilske župe. Spored slnvnosti je naslednji: Drevi ob 20 bakljado. Jutri ob 6 budnica, ob 7 položitev vencev na grob umrlih članov, ob 8 sv. maša na prostem, ob 10 župni sestanek v dvorani pri Lipi, od 12 do 13 skupili obed. ob 14 gasilska vaja in ob 15 obhod, ki se zaključi na vpseličnem prostoru v gostilni Anderle. H Požarni alarm ob času odlikovan.iske slav-liosli. Kakor smo že svojčas poročali, so'bili odlikovani za izredne zasluge nn polju gasilstva, reševalnega dela, z redom .sv. Save 4. vrste poveljnik mariborskega gasilnega in rešev. društva Ivan Vol-ler, šef-zdravnik dr. Ipavic, zdravnik dr. Urbaček in dr. Schmiederer. Srebrno kolajno za zasluge so prejeli četniki Ertl in Egger in četar šurkalovič. Odlikovancem je izročil včeraj popoldne mestni župan dr. Lipold v slavnostno okrašeni glavni orodni remizi v gasilskem domu ob prisotnosti članstva omenjena odlikovanja. Komaj pa je župan razdelil odlikovanja, že je zapel zvonec z alarmom ter pozval gasilce pred mestni grad. V dvorani grajskega kina se je vnel lesen opaž ob dimniku ter je bila nevarnost požara. Gasilci so najprej odstranili opaž, nakar je dimnikar pogasil v dimniku vnete saje. silci kar prezrti. In vendar je znano, v kako žalostnih razmerah se stiskajo ti vrli varuhi javne varnosti v Ljubljani v dveh, treh majhnih sobah in kako na tesnem so njihove delavnice. Edino sobo, ki je bila še prosta, niso dobili poklicni gasilci, temveč porstovoljni. Mestna občina bi napravila boljše, če bi dala poklicnim gasilcem več prostora, zlasti malo bolj prostorne delavnice, ker bi imeli potem več, veselja za delo in bi mestna občina torej koristila sama sebi. Sploh pa bi moral biti Mestni dom na razpolago samo gasilcem, poklicnim in prostovoljnim, da ne bi bilo med obojnimi ljubosumnosti za eno samo sobo. Csospoilnfc — pozor! ?se wrsfe žganfa fln alhohol za vlaganje sadja dobite pri tvrdki ,,/Mho" d. i o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 □ Časten obisk. V četrtek se je ustavil v Mariboru na povratku iz naše države zdravstveni šef češke vojske, sanitetni polkovnik dr. Kar) Freja. Mudil se je celi mesec v naši državi ter proučeval našo sanitetno službo. Dr. Freja je po ogledu Maribora včeraj odpotoval v domovino. □ Krvava rihtu pri Bctnavskciu ribniku. Dočim v območju mesta Maribora že dolgo ni več pasjega kontumaca, ga imajo v predmestjih š" vedno in konjederec je kužnin neprestano za petami. Pritožbe radi te dvojne mere so bile doslej vse zaman. Pri betnavskih ribnikih je povzročil lo dni konjederec pravo krvavo rihto med štirinožci. Tja v mali ribnik vodijo lastniki radi svoje pse, da se ob vročili dneh okopljejo. Za to je menda zvedel konjederec ter nastavil zvilo zasedo. Nenadoma se je pojavil s svojim vozičkom in pse, ki prosto tekali, polovil. Onim, ki so skušali najti rešitev na urnih nogah, pa je posvetil iz puške, da jili je cela vrsta obležala. □ Opekarne pod Pohorjem v obratu. Po dolgotrajnem zastanku so pričele obratovati zopet vse tri opekarne poti Pohorjem. Opekarne, ki so last mariborskih stavbenih podjetij, bodo v obratu do jeseni. □ Kongresi na »Mariborskem tedntic. V dnevih mariborskega tedna bo naše mesto pozorišče številnih kongresov in zborovanj. Med najvažnejšimi bo kongres gostilničarjev in hotelirjev iz cele države. Kongres se bo vršil v dneh 13., 14. in 15. avgusta. — Dne 7. avgusta se bo vršilo veliko zborovanje trgovcev iz Dravske banovine. Na zborovanju bo poročal trgovinski minister Mohorič. — Kongres so sklicali v Mariboru še občinski nameščenci. Datum še ni določen. Istotako se vrši v tem času skupščina producentov usnja. □ Morski blagor. Ribji trg je bil včeraj dobro založen. Sardele (35 kg) so se prodajale po 14 dinarjev, moli (20 kg) po 28 Din, plavice (5 kg) po 20 Din iu morski raki (5 kg) po 28 Din. □ Nočna bitka v Počehovi. Malo razpravno dvorano okrožnega sodišča je včeraj kar napolnila gruča fantov, ki so se prišli zagovarjat radi vroče krvi. Vseh skupaj je bilo 9 ter so se držali bolj ločeno nn dve skupini, ki sta se še pred sodniki gledali nekam pisano. V vsaki skupini so bili po trije bratje, ki so imeli med razpravo ludi glavne vloge, šlo je za krvavo bitko, ki se je vršila letos po zimi, dne 2. februarja v Počehovi liri Mariboru. Tam je Imel takrat neki posestnik vinotoč, katerega sla omenjenega dne obiskali obe fantovski skupini. Med obema jo bilo staro sovraštvo in tudi v vinotoču so se fantje gledali pisano. Nekateri so že kar naprej računali nit prelep, ker so imeli s seboj nože in eden celo sekirico. Toda šele zvečer ob 10, ko so se jeli rudi policijske ure razhajati, je dotlej tleče vznemirjenje zaplnpolalo v pretep. Lastnik vinotoča je preprečil z duhaprisotnostjo spopad, ki bi imel morda usodne posledice, ker so bili fantje precej vinjeni. Ko je bila prva skupina na prostem, je namreč naglo zaprl in zaklenil vežna vrata ter tako ločil srdite fante. Ko so bila pa vratu zaprta, je pričela prva skupina oblegati liišo, kakor kako trdnjavo. Spravili so se nad vrata in okna, ki so bila zavarovana z železnimi križi ter na vsak način hoteli vdreti v poslopje. Vrata so obdelovali s sekirico, dokler se ni zlomilo toporišče, na oknih pa so zvili in iztrgali križe. Vse hišo so pri obleganju in naskakovanju opustošili, Razbili so 44 šip, polkne, strgali strešno žlebovje, zvili tri železne okenske križe, štrli skupaj leseni mostov/. pred hišo, razbili mizo in tri klopi ter iz-ruvali starodavno vinsko trto, ki je dajala skoro polovnjak vina. V sobo so metali kamenje in kole. Pa tudi branilci trdnjave niso držali rok križem. Najprej so razbili petrolejko, da jih ne bi izdajala luč, nato je šla trojica tiščat vrata, ostali pa so odbijali napad pri oknih. Dve uri je trajala bitka in končno so napravili z razdejanjem lastniku vinotoča 5800 Din škode. Ker so bili dobro zavarovani, so pretepači dobili le neznatne poškodbe. Z ozirom nato so bile tudi kazni mile. Samo eden je dobil mesec dni zapora, 5 po en mesec pogojno, ostali trije, ki so samo tiščali vrata, pa so bili oproščeni. — škodo, katero so povzročili lastniku vinotoča, pa morajo poravnati solidarno. □ Za abiturijente. Za vojne državne gojence po razglašenem natečaju bo sprejetih za veterinarski študij na zagrebški univerzi 10 absolventov srednje šole. Vsa potrebna pojasnila v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje godu sv. Ignacija, ustanovnika jezuitskega reda. Ob S slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa seraphica z orkestrom, zložil p. llugolin Sattner, gradual Iustus ut palma florebit, zložil A. Foerster; po ofertoriju Iubilate Deo, zložil R. Wagner. Po maši: Kristusu Kralju, zložil Matija Tome. Javna čitalnica v Ljubljani Odkar smo Slovenci v prvi vrsti vsled novih geografsko-poliličnih razmer izgubili marsikatero važno in tradicijonalno kulturno postojanko na periferiji našega narodnega ozemlja (Trst, Gorica, Celovec), raste vsebolj pomen Ljubljane kot glavnega središča slovenstva. Jasno je, da jo zaradi tega čakajo velike iu nujne politične, gospodarske iu kulturne naloge. Žal pa dejanski napredek naše Ljubljane ni vedno v skladu s temi nalogami, katere ji nalagata življenje in razvoj. Dasi se mesto kolikortoliko ugodno razvija na zunaj, moremo pa vendarle, zlasti v vprašanjih duhovne kulture, vedno znova in znova opozarjati na pomanjkljivosti. V zadnjem zvezku Doma in sveta (št.5-6) je France S t e 1 č predložil slovenski javnosti Plečnikov načrt za univerzitetno knjižnico v Ljubljani, pri čemer z vsem poudarkom naglaša potrebo harmonične skladnosti med vnanjo in notranjo podobo mesta, kakršno je Ljubljana kot središče slovenskega naroda. Poleg Akademije znanosti in umetnosti je univerzitetna knjižnica gotovo ena najnujnejših potreb našega duhovnega in kulturnega življenja. S tem v zvezi se hočem na tem mestu dotakniti vprašanja javne čitalnice v Ljubljani, katero nujno potrebujemo, če nočemo doživeti poraza, da bo našn Inteligenca v najkrajšem Času popolnoma odrezana od kulturnega sveta. Dejstvo je namreč, da se slovenski i n -t e 1 i s e n t danes r a p i d n o odmika od Evrope in s t e in od kulture in sicer v smeri vedno večje kulturne liepoučenosti. Ze danes so v Evropi zemlje in dogodki, ki so za povprečnega slovenskega inteligenta, ki je absol-viral univerzo, takorekoč neznana dejstva. Vse to je zlasti posledica vedno naraščajoče proletnriza-cije in že naravnost obupnega gospodarskega položaja naše inteligence. Radi prevelikega pomanjkanja si danes slovenski publicist, esejist, znanstvenik itd. ne more omisliti niti najpotrebnejših in najnujnejših knjig, revij in časopisov iz inozemstva. Knjižnice ga deloma iz istih razlogov podpirajo v tem skrajno pomanjkljivo in nezadostno. Izjeme so srečni posamezniki, ki zmorejo nekaj več, ali vse to za skupnost ne pride v poštev. Posledica vsega tega je splošna kulturna neinfor-miranost, odrezanost od sveta, zaostalost in nesodobnost, ponižanje kulturnega nivoja, radi česar nujno pada tudi zanimanje in udejstvovanje v vseh smereh. Jasno je ,da takšne razmere ne pomenijo duhovne škode le za poedinca, marveč, za narod in njegovo kulturo vobče. Mislim, da bi temu nevzdržnemu stanju vsaj nekoliko mogla odpomoči javna ljudska čitalr_ica, kakršne danes v Ljubljani še nimamo in kakršno mora žal, revno in borno nadomeščati predvsem kavarna ; Union , ki danes revnemu slovenskemu inteligenfu pomeni skorajda edino okno v kulturni svet. Čitalnica, za katero se tukaj ogrevani, bi samoumevno morala biti samostojna, ne del kake knjižnice, iz česar sledi tudi poseben značaj njene ureditve in uprave. Res da je v načrtu univerzitetne knjižnice tudi javna čitalnica, ki bo dostopna vsakomur, toda ustroj vsake univerzitetne knjižnice je tak. da bi tudi njena ljudska čitalnica bila bistveno drugačna, nego pa nam je danes potrebna. Tam bo mogoče dobili tudi knjige, dalje revije zu več let nazaj itd., nodohnn m!.-nr in ir, .lni.n^ .. i:..-:..,.': — *..... -e uoj«i..-» n. }>,. » IKcjani biblioteki, z enakim knjižničnim načinom izposojevanja po listkih. Toda liegledo na to je do naše univerzitetne knjižnice najbrže še precej daleč, a naše zadeve ne kaže odlašati tako dolgo. Torej: takšna javna čitalnica bi naj bila res to, kar pomeni že naslov sam. Prvič bi naj bila res čitalnica, ne knjižnica: imela naj bi na razpolago vse pomembnejše domače iu inozemske dnevnike, časopise in revije (brez knjig) in ti naj bi bili na razpolago le v tekočih številkah in letnikih. Doslop naj bi imel vsakdo, morebiti proti majhni odškodnini enega dinarja dnevno ali pol-dnevno. Uprava bi morala biti skrajno enostavna: zadostoval bi vodja čitalnice, ki bi izdeloval načrt in naročal liste, in en ali kvečjemu dva dežurna uradnika(ci). Vsak obiskovalec čitalnice bi se pri vstopu vpisal v vpisno knjigo. Časopise in revije, ki naj bi bili nameščeni najbolje ob straneh ob steni čitalnice, bi vsakdo jemal sam in jih zopet sam vračal na mesto. Mislim,*da bi bilo to izvedljivo tudi v Ljubljani, kjer sicer še vedno cvete barbarska navada, da ljudje v javnih lokalih čeč-kajo po revijah, jih trgajo in celo odnašajo. Kar se tiče prostora, bi zadostovali dve dvorani, ena za čitalnico, druga za shrambo časopisov in revij. Morebiti bi bila potrebna šo predsoba za garderobo. 1'olrebo takšne javne čitalnice uvidi pač vsakdo. Načrt ni neizvedljiv. Prepričan sem, da bi ob nekoliko ugodnejših niaterijalnili razmerah nekaj deset ali slo inteligentov samih moglo uresničiti ta načrt. Tako pa mislim, da je dolžnost mestne občine v zvezi z banovino, da mislita na njega takojšnjo uresničitev ter dasta v svoje proračune tudi znesek za javno čitalnico v Ljubljani. S tem bi bilo nedvomno pomagano naši kulturi in bi se preprečilo, kar se bo sicer gotovo zgodilo, da bo namreč slovenska inteligenca prisiljena in ne po lastni krivdi mirno počivala, ko bosi« svet in kultura šla mimo nje naprej v bodoč.iost. I _ Končavam z željo, naj se izjavijo o tem vpra-! šanju časopisi iu posamezniki, ki se za stvar zanimajo. France Vodnik. ★ »Nepozabna naša Istra«. Poleg Barbaličeve ( Vjerska sloboda Hrvata in Slovenaca u Istri, 'lrstu i Goričkoj») versko in kulturno izčrpno zgrajene kn jige in še nekaterih drugih, je predzadnje dni iški v Zagrebu pomembna knjiga le vrste: sNezaboravna naša Istra«, napisali so jo trije mladi Istrani: Ante in Matko Roj nič in Blaž Zucon. Knjiga se od drugih tovrstnih izdaj loči v tem, da so v njej vse veje znanosti, ki segajo v to zemljo, dotnknjcne: geografija, zgodovina. etnografija, kultura in statistika Istre .in Julijske Krajine sploh. In šc: Nad sto strani pokrivajo slike (pred vsem iz krasnih narodnih tipov, reprodukcij šaša šantla), ki so iztrgane iz srca istrske zemlje: tipična arhitektura istrskih mračnih mest in vasi, starčki, žene, ribiči, kmetje pri delu, deklico na tipičnem istrskem studencu; vse v tihi slovanski otožnosti in vdanosti. škoda le. da niso nekatera poglavju podrobneje podana, posebej zadn ji dcccnij. Tik! < v uvodu razjasni to knjiga: »Tu zbirka besed in slik nima drugega smotra, ko da da informativen pogled v Istro in njej sorodne kraje. V knjigo je položena ljubezen . junija 1866 letu je bil ranjen v vroči bitki pri ( u.stozzi. Za spomin na to je imel nekoliko pohabljeno roko. — Sedaj pa je sum dobojeviil boj življenja kot eden izmed še zelo redkih Itudcckijevih veteranov, zu katerimi bodo prišli na vrsto bojevniki i/, drugih vojsk. Odbor mestne hranilnico in posojilnice v Črnomlju sc je tukole kostituiral: zu predsednika je bil izvoljen gostilničar Majerle Franc, zu čin nc upravnega odbora nu Klemene Pavel, lesni trgovec, Papež Janko, klepar, Lakner Alfonz, hotelir in odvetnik dr. Rusto Tusulin. Po končanih volitvah je nekdo iz. nevolje pljuval zunaj lui cesti v zid! Kolednr Sobota, 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; Julita. Osebne veste Iz belgrajskih zaporov se je sinoči vrnil v Groblje pri Domžalah g. Jos. G od i na, C. M, Gospod ban se je vrnil z dopusta. AA, Ban dravske banovine dr. Drago Marušič se je vrnil z dopusta in je spet prevzel posle. Duhovska vest. Na župnijo sv. Marjete na Planini bo 1. avgusta t. 1. slovesno instaliran č, g. Jakob Sajovic, do sedaj kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V »Slovencu« od 28. t. m. je zamenjal tiskarski škrat Sv. Marjeto na Planini s Sv. Marjeto ob Pesnici. Ostatie vesti — Visoki obisk v Kranju. V sredo popoldne so prišli z Bleda prevzvišeni nadškof g. dr. Anton B a u e r s svojim tajnikom g. dr. Stepinacein v spremstvu g. ministra n. r, dr. Švrljuge in njegove soproge, dvorne dame. Napravili so poset v župnišču in si ogledali nato župno cerkev. — Življenjepis Štefana Kiiharja. Uredništvo Marijinega lista za Slovensko krajino je izdalo knjigo z naslovom: Štefan KUhar, V knjigi je življenjepis in nekaj njegovega dela. Stane samo 1.50 Din. Priporočamo knjigo v nakup, da boste videli, kako smo se mi borili za svobodo pod madjarskim jarmom. Slovenci, kupujte! — Romanje na Brezje ob priliki letne skupščine Prosvetne zveze v Mariboru se vrši od 7. do 9. avgusta t, 1. Prosimo, naj se takoj do konca t. m. vpošljejo vse prijave, po katerih se bo sestavil podroben vozni red na glavnih in stranskih progah, ki bo objavljen v listih. — Mariborska Prosvetna — Minister Demetrovič obljublja občinske volitve. Belgrajska »Politika« z dne 29. t. m. prinaša razgovor, ki ga je imel dopisnik »Politike« s poljedelskim ministrom Jurajem Demetrovičem o spremembah v zagorski občinski upravi. G. minister je potrdil, da je res nameraval, kar se je govorilo tudi po Zagrebu, doseči, da bi bil imenovan za zagrebškega župana zagrebški narodni poslanec ing. Šega. Za sedaj pa je bil imenovan za župana dr. Krbek, ki je priznan administrativni uradnik in profesor administrativnega prava na zagrebški univerzi. Od prvotnega načrta, imenovati za župana ing. Šego, je g. minister odstopil zato, ker bo sedanje razmerje v občinskem svetu le začasno. Izjavil je, da je prepričan, da se bodo v kratkem mogle izvesti občinske volitve. ','.) ,.| 1 i, i.V « r 1 1 • > i )i \ . mu V)d<* A' p 1 i u v rJ «/?■ i I,, j //f tih t V-4'l'.r. . M.il h t \ j 1'j, 1 iui t ti JAli — Izlet v kraljestvo Trdinovih bajk. Društvo »Krka« in ekskurzijski odsek JUU priredita v nedeljo 7. avgusta celodnevni izlet iz Ljubljane preko Novega mesta na Trdinov vrh na Gorjancih. Odhod iz Ljubljane bo z izletniškim vlakom ob 5.25. Prihod v Novo mesto ob 7.52. Po kratkem sprejemu na kolodvoru odhod z avtobusi v Novo mesto, kjer bodo izletniki zajtTkovalL Po zajtrku se takoj odpeljejo proti Gorjancem. Pri Zajcu po-klonitev manom bardu dolenjske metropole Trdini, nato pa se nadaljuje vožnja z avtobusi do Tovarne. Od Tovarne naprej peš izlet (lahka tura) do Gospodične, do planinske postojunke SPD pri Sv. Miklavžu in nato do Trdinovega vrha (1181 metrov). Povsod tod je prekrasen razgled na Dolenjsko in posebej še na Novo mesto, na Belo krajino in na Hrvatsko z Zagrebom. Od Trdinovega vrha se vrnejo izletniki k Tovarni, odkoder jih potegnejo avtobusi nazaj v Novo mesto. Prihod v Novo mesto ob 17, kjer bodo izletniki večerjali. Povratek v Ljubljano z večernim vlakom ob 22.10. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, se odpeljejo izletniki mesto na Gorjance v Dol Toplice. Tam bo ogled Toplic, nato kopanje v zdravilnih bazenih. Vožnja z vlakom do Novega mesta in nazaj, 40 km vožnje z avtobusi na Gorjance in nazaj, obilen zajtrk in večerja stane 90 Din, ki jih je vplačati pri prijavi. Prijave sprejema odbor društva »Krke« v Zvezni knjigarni nasproti glavne pošte v Ljubljani in tajništvo JUU v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ul. št. 6 do vštevši 5. avgusta. Ker je število sedežev v avtobusih omejeno, se bodo prijave upoštevale po vrstnem redu. Vabimo na izlet vse prijatelje Dolenjske. — Društvo »Krka« in EO—jUU. Kaj pravite? RAZPIS Mestna občina mariborska razpisuje dobavo: 100 vagonov premoga kosovca 4800—5200 kalorij, 50 vagonov premoga kosovca 4500—4800 kalorij, 10 vagonov bukovih, cepanih, suhih drv. Ponudbe z navedbo cen, postavljeno vagon Maribor-Glavni kolodvor, je vložiti najpozneje do 5. avgusta t. 1. Mestni načelnik: dr. Lipold, s. r. — Razglas. Poštna hranilnica, podružnica Ljubljana, razpisuje prvo javno ofertalno licitacijo za dobavo 7,900.000 položnic. Licitacija bo 10. avgusta ob 11 pri ravnateljstvu Poštne hranilnice v Ljubljani, Aleksandrova 1H I. V /tW i.'' ~ 1 v v T . r't ■! ir '; •«■< ' . f . . /,. r .. f r . 'u ' i t- I I ,'U ' ' V »". > DAJ slado DAM led. — Nesreča v Zagorju. Včeraj so pripeljali v Ljubljano 18 letnega tesarja Josipa Giinlnerja, uslužbenega pri »Slogradu« in stanujočega v Zagorju ob Savi. Na neki stavbi v Zagorju je Giintner tako nesrečno padel, da je dobil resne poškodbe po obrazu in nevarne notriinje poškodbe. Na ljubljanskem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto in ga j prepeljal v bolnišnico. — Roparski umor zaradi štirih dinarjev. V Ko-stajnici na Hrvatskem so roparji predminulo noč vdrli v stanovanje 661etne železničarske vdove Ro-zalije Feldhofer, jo devetkrat zabodli z nožem in mrtvo oropali. Zjutraj so sosedi slišali jokati triletnega vdovinega vnuka Viktorja, prišli k oknu in ga tolažili, češ: »Saj pride babica kmalu iz cerkve!« Dete je nato začelo pripovedovati, kaj je videlo ponoči, na kar so sosedje vdrli v stanovanje in našli grozno razmesarjeno vdovo. Žandar-merija je nemudoma začela zasledovati zločince in jih s pomočjo izvežbanega volčjaka še tisti dan izsledila in prijela. Bili so to 221etni Jovo Miljkovič iz Lekaulije pri Dvoru, Milan Čorič in Jovo Črno-bruja, vsi že znani zločinci, ki so dejanje priznali. Izjavili so, da so umorili vdovo, ker so slišali, da hrani doma 50.000 Din, v resnici so pa našli samo štiri dinarje. Morilci so bili izvršili skupaj že več drugih zločinov. Sedaj so v zaporih zagrebške kriminalne policije. Danes vse govori, ur o leni, kaki so (asi, drugim tega vzgleda in da on ni edini le sorte med moralno od ljudstva že obsojenimi zločinci. Zalo ljudska povest sedanjega rodu potomcem o novem 1'relesnik u ne bo pripovedovala legend, ampak bo pričala o njem s podobnim studom, kakor priča o svetopisemskem Judežu in njegovih .10 srebrnikih. Za razčiščenje moralnih razmer pa bo morda lo dobro in koristno. — Rokovnjačcva smola. Ko se je vračal zagrebški detektiv Kenjalo 27. t. m. iz okolice v Zagreb, mu je skočil v Barutanskem jarku nenadoma za hrbet razcapan človek in zavpit: »Roke kvišku! Denar sem!« Pri tem je posegel za pas, kakor da bi hotel izvleči revolver. Detektiv se je obrnil, dejal: »Na, tu imaš denar«, segel v žep, potegnil — revolver in ga pomolil rokovnjaču pod nos: »V imenu postave, pojdi z menoj!« Capin je bil tako presenečen, da se je dal brez odpora zvezali in odvesti. Bil je brezposelni delavec Franjo Živkovič. ki se je pri zaslišanju zagovarjal, da se je v sili odločil, da napade kakega človeka na cesti. — Zakon o tisku. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla knjižica »Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Anion Mladič. Knjižica vsebuje pregledno tekst zakonu o tisku z dne 6. avgusta 1925 z vsemi dopolnitvami po tiskovni novosti z dne 6. januarja in 11. januarja 1029, uvodnem zakonu h kazenskim zakonom z dne 16. februarja 1929, kazenskemu zakoniku 7. dne 27. januarja, zakon o izvrševanju kazni 1111 prostosti od 16. februarja 1929 in zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, in je opremljena ■/. nad sto važnejšimi in zanimivejšimi razsodbami kasacij in višjih sodišč. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino, ki do sedaj še ni bila nikjer objavljena, neobhodno potrebna vsem praktičnim juristom, Časnikarjem in privatnikom. — Osmerka, (J6 slrani. Cena 10 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Usoden padec s kolesa. Dne 27. julija se jo pripeljal po opravkih v Dolenjo Lendavo g. Franc N. iz Petišovec. Ker se mu je mudilo, je hitro vozil. Pri tem je padel s kolesa na trdo cesto, da ni mogel vstati. Obraz mu je bil takoj ves krvav. Ima več ran po glavi in po obrazu. Pretresel si je možgane. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil zdravnik dr. Klar. Takoj ga je tudi sprevidel g. dekan Jerič. Sedaj so nahaja v bolnišnici v Čakovcu. Rane so precej nevarne. — Primarij dr. Jernej Demšar ordinira v avgustu samo ob sobotah. — »Franz-Josef« grenčica izborilo sredstvo proti zapeki in zlati žili. Dr. A. B.: S pota k Reziki na Rovte (Nadaljevanje.) Močno sem se razveselil o tej samozavestni Izjavi in povedal, kaj vse in odkod vem kaj o Tereziji in o opazovanju in objašnevanju njega samega, dr. Seidla iz raznih knjig, knjižic in časopisnih poročil. Vsi moji viri so mu znani. On pozna Terezijo od začetka 1, 1919, ko se je vrnil iz vojne službe domov in prevzel svoje posle. Dobil jo je v svojo zdravniško oskrbo kot zavarovanko pri bolniški blagajni kmetskih delojemalcev, on je napravil poročilo, da je kot neozdravna poškodovanka dobila invalidsko rento, ki jo menda prejema še dandanes, on jo je zdravil pri raznih obolenjih, ki so se pojavila v naslednjih letih, tako da pozna njo, njene ljudi in vse okoliščine neposredno in prav natančno. On je tisti in edini zdravnik, ki je na poziv regenburškega ordinarijata sam organiziral, vodil in nadzoroval petindvaj^etdnevno opazovanje Terezije in -zdravniško preiskovanje vseh pojavov na nji in sicer tako, da je bila Terezija ves ta čas brez presledka pod zanesljivim nadzorstvom vsaj dveh zapriseženih redovnic. Razgrnil je mapo in pokazal v njej prvopis svojega poročila, ki je izšlo samo v dveh izvodih, eden za Regensburg, drugi za Rim. Rokopis obsega okoli 80 s strojem pisanih strani običajnih pol in vsebuje mnogo lepih fotografskih posnetkov, ki jih je napravil on sam. Za vse podatke tega poročila jamči, ker jih je neposredno ugotovil sam. Nisem se zanimal za vse podrobnosti tega zanimivega spisa, za nekatere pa zelo in temeljito. Dr. Seidl mi jc povedal in razložil vse, kar fem želel in obsežnejše ali natančneje, kakor je imel napisano. Čisto nazorno mi je popisoval, kako je s povečevalnim steklom opazoval na Tereziji za-teino krvavenje na prsih (»srčni rani«), bral mi je odstavek, kjer omenja »revmatične« bolečine na desni rami, kjer se je kasneje razvilo in ostalo znamenje »nošenja križa«. Ogledoval sem si fotografske posnetke ran na rokah in nogah in sicer v prvih početkih in kasnejšem stanju, rane na prsih, krvavega solzenja ali krvavenja iz oči, krvavenja iz glave, Terezijo v zamaknjenju in trpljenju, in sicer v raznih časih, Terezijo po prestanem trpljenju v spanju, Terezijo po teh dogodkih kot čvrsto in živahno dekle. Vseh tistih petnajst dni ni vžila Terezija prav nič drugega kakor običajne hostije v teži manj ko pol grama in za splahovanje ust 45 g vode, od le je izpljunila 30 g, tako da je ostalo v nji kve-čemu 20 g. Njena teža je znašala v začetku in na koncu poskusa enako, 55 kg, med poskusom je padla za 4 kg (potenje, krvavenje iz ran, izločanje seča v neznatnih množinah); navzlic popolni zdržnosti se je zopet dvignila na prvotno težo. Seč in krv je dal dr. Seidl preiskati v kliničnem laboratoriju. Za ugotovitev živčnega stanja je naprosil svojega znanca prof, dr. G, Ewalda z univerze v Erlangenu, ki je poldrugi dan Terezijo opazoval in preiskoval. Prof. Ewald je sestavil in priobčil obsežno poročilo o stigmatiziranki, vpo-rabivši njegove, dr. Seidlove, ugotovitve. Dr. Seidl sam ni posebno zadovoljen z načinom, kako je prof, Evvald objavil izvid te komisijonalne preiskave, tudi se ne strinja povsem s prof. Evvaldovimi zaključki. Dr. Seidl označuje svoje poročilo tako-le: »V vsem seni skušal, kar sem doslej storil na stvari, vestno in objektivno izpolniti svojo nalogo, ne ozirajoč se na kritiko onih, ki osumljajo mojo cer-kvenost, ne na roganje drugih, ki dvomijo o moji znanstvenosti.« Dr. Seidlovo mnenje o pojavih na Tereziji Neumann je zgoščeno v končnem povzetku, jasno in točno: Pojavi so pristni, namerna ali nenamerna polvara je izključena. Terezija sama in njena družina so nravstveno in družabno neoporečni ljudje, dasi nc brez človeških slabosti, o dobičkaželinosti ali kakršnemkoli izkoriščanju teh izrednih pojavov ni govora, ker vsi odklanjajo vsak gmotni dobiček v vsakršni obliki. Na Terezijinem telesu ustaljena znamenja, njih krvavenje, posebno njeno življenje brez hrane so dejstva, ki se ne dajo razložiti z našim prirodoznanskim ali zdravniškim znanjem in posegajo tja, kjer začenja svetovno naziranje. On kot zdravnik in prirodoznansko izobražen mož, se pa ne spušča v presojo vprašanj svetovnega nazl-ranja, dasi je in ostane praktičen katoličan. Mnogo mi je povedal in pokazal dobri dr. Seidl. Prosil sem ga, naj mi da kakšno priporočilo na Terezijo ali družino, da bom mogel lažje do nje. »Nič vam ne dam, ker vam najbrže ne bi dosti pomagalo. So to ljudje svoje vrste!« Moledoval sem ga, naj mi da nekaj svojih fotografskih posnetkov. »Veliko premoženje so mi že ponujali zanje, a niti moji najbližji sorodniki ali prijatelji ne dobe nič. To je zadeva moje časti in vesti, do moje smrti ne pojde nič iz mojih rok. Morda dobite kaj pri fotografu, ki ima tudi nekaj značilnih posnetkov, seve od daleč. Pokažem vam, kje ga najdete,« Omenil sem mu, kako ml je pusto. Prišel sem z znatnimi žrtvami tako daleč, da bi se osebno osvedočil o dogodkih, ki se toliko piše o njih, pa zapuščam kraj, ne da bi mi bilo dano neposredno opazovati kaj izrednega, ali znamenitega. Bil sem s takimi željami tudi že v Lurdu, a takrat se nI dogodilo nič zanimivega. »Tudi jaz sem bil v Lurdu, a nisem videl nič takega«, je pristavil dr. Seidl. Nadalje mi je pravil, da ima on v naši državi daljne sorodnike, trgovsko družino v Novem Vrba-su in zdravnika v Crikvenicl, ki da izhajajo iz njegove družine, on sam je na domu, ki je že sio-lelja last Seidlovih, njegovih prednikov. Povabil sem ga, naj pride pogledat našo domovino, ki velja tudi v velikem svetu za tujsko-prometno privlačnost in noj me takrat počasti s svojim obiskom. Poslovila sva se prijateljsko na cesli, odkoder mi je pokazal fotografovo obratovalnico. Fotografova soproga mi je ponudila v nakup nekaj slik, ki sem jih poznal že od drugod, značilnih pa, s posnetki Terezijinih znamenj in nje same v zamaknjenju ne proda za noben denar, ker je razpečavanje teh slik sodnijsko prepovedano. Neu-mannovi so izposlovali to prepoved. Vračal sem se mimo dr, Seidlove hiše, kjer ga je čakal njegov avto. Šofer me je ustavil in mi pripovedoval, da je bil kot vojak med svetovno vojno v naših krajih. Spominja se Kranja in Škof-je Loke, nekih goriških krajev, Vidma in gornje-italske nižine. Silno rad bi dobil zemljevid teh krajev, ki so mu ostali v lepem spominu. Kajpada sem mu ga obljubil. V Bognerjevi kavarnici sem zbiral misli in koval načrte za nadaljno pot. Ni mi kazalo, da bi čakal v Waldsassenu, zato sem se odločil, da odrinem proti neznanemu Eiohstattu. Preko Ntirnberga (lijak mi je stopil živo pred oči!) bi bilo morda po cesti bliže, železniška zveza pa je bila ugodnejša mimo Regensburga. Stopil sem v Angererjc-vo knjigarno, nakupil nekaj najnovejših knjig o Konnersreuthu, poslovil se v hotelu in odpeljal v silni soparici. Na postaji Wiesau sem čakal zveze. Sedel sem zopet v gostilno in si naročil kisle vode. Poizvedoval sem pri brhki natakarici, kako se kaj počutijo mačke ali psi pri njih. »Mačke in psi pri nas?« me je vprašala in debelo gledala. »Kaj hočete z njimi?« »Njih zdravje me zanima,« sem zaupno šepnil. »Saj jih nimamol« je odvrnila v zadregi. »Verjamem ,da jih nimate, ker vam poginjajo vse sproti, če dobivajo tako srno v obari, kakor ste jo dali sinoči meni!« Vlila se je med gromom in treskom silna ploha, prispel je pospešeni osebni vlak, ki nas jc naglo potegnil proli Regensburgu. Med vožnjo sem prebiral nakupljene spise. Proti večeru se je zjasnilo, v večerni zarji sem občudoval znamenito \ValhalIo. nad D.onava malo niiie-od Kegemsburga. ŽENA IN POL Ženeva in razorožitvena konferenca Grič. ki se podira. V švicarskem kantonu Glaras se je 800 metrov visok grič Kilclionstock. ki je >.e pred nekaj leti s svojimi plazovi ogrožal ob vznožju ležečo vasico Lintal. začel vnovič premikali. Resno pričakujejo, da se bo odtrgal ogTomeii plaz. ki bo zasul polovico va«i. Z belo črto je označena polovica vasi. ki je že vsa izpreznjena. Puščica, ki kaže z griča, pa kaže smer, s katere pričakujejo offroffiijn u ] H 7. Četudi razorožitev od ženevskih konferenc v resnici skoraj nič nc pridobi, ima pa zato mesto ženeva leni več koristi od konference. Zadnjih pet mesecev je bilo v Ženevi samo radi konference okrog riOOO tujcev. če upoštevamo, da je vsak od njih porabil le 20 frankov na dan. tedaj je oslalo v Ženevi v teh mesecih tri milijone švicarskih frankov. Poleg tega pa so bile oddane v najem številne vile. dvorane zn zborovanja in pisarne. Koliko so stale samo avtomobilske vožnje, se ne da ugotoviti. Vendar znesejo gotovo lepo vsotico. Sicer so Angleži, Nemci in Italijani pripeljali s seboj svoje lastne avtomobile, vendar pa so bili vsi Japonci navezani nn voznike-doinačine. Japonska delegacija je bila ludi najbolj gostoljubna med vsemi. Priredila je največ večorij in zabav. Pač pa ! se je poznalo, da so radi letošnje krize ludi dele- j k a v i j c- nekoliko boli varčevale. , K nemškim volitvam. Prijetni užitki ob volivnih govorih. Pasja vročina bo že pomagala, da bo vo-livni boi še bolj — vroč. General Schleicher govori v radiu. Pred kratkim je govoril v radiu vrhovni poveljnik in minister nemške državne hrambe general Schleicher velik govor v radiu. Ta govor so prenašale vse nemške radio-oddajne postaje. Govor je vzbudil povsod velikansko pozornost, v Franciji in drugih zavezniških državah pa precejšnje ogorčenje. <\* bi tf rodila lady Fanny Luc.v Houston, peta »Pa me Commander of the Rritish Empirei, v revnih razmerah iu bi zrastla v uboštvu. bi gotovo postala ena najbolj prepirljivih in sitnih žena na Angleškem. Izobrazba, katere je bila deležna, in okolica, s katero jo je obdal bogati oče, sta pa poplemenitili prirojeno Irmo in prepirljivost le v nenavadno svojevrstnost in muhavost. Po domače bi mi lo imenovali kljub vsemu seveda še vedno: prlsmojenost. Njen oče. Mr. Redmald, je imel že posebne križe z vzgojo svoje hčerke, ki je hotela vse bolje vedeti, kakor drugi Zemljani. Prav vesel je bil, ko se je leta 1001 poročila z devetim lordom By-rononi. potomcem slavnega angleškega pesnika. Novopečena ladv Bvron je kaj kmalu začela razvijati napredne politične nazore, ki so vsi zrastli pri njej iz zaničevanja do moških. Svojega moža je imela sicer rada. Toda vse druge moške, zlasti Angleže, pa je imela za neozdravljive otročaje. ki se hočejo od 0. do 60. leta svoje starosti igrati s kakršnokoli gumijasto žogo. kar pa bi moglo postati gospodarskemu in političnemu razvoju njene in njihove domovine skrajno nevarno. Vedno je zastopala mnenje in to trdi še danes, da so za delo v javnem življenju ženske bolj modre in bolj primerne, kakor moški. V tej smeri je začela tudi boj. ki naj bi privede! do lega, da bodo Anglijo vladale ženske namesto moških. Na kratko, postala je ena prvih zagovornic ženske volivne pravice in vseh drugih pravic, ki jih ženske upravičeno ali neupravičeno zahtevajo v javnem življenju. Dočim pa so druge žene. ki so zastopale isto gibanje, bile radikalne in napredne, je bila ladv Bvron že takoj od začetka konservativna, reakcionarna in ultranacionalistična. Tako se je zgodilo, da je bila ona edina, ki se je z vso vnemo vrgla na delo za vojuo propagando. Poleni je pomagala v vojaških bolnišnicah, ustanavljala lazarete in sa-natorije ter šole za sestre usmiljenke. Ko je umrl leta 1917 njen mož. je dobila v odlikovanje naslov ■»Dame Commander-. Ta redki naslov ji je dal dal toliko avlorilete. da je razvila takoj po vojni hudo agitacijo proti vsem angleškim povojnim vladam. Bila je edina ženska, ki je javno poudarjala, ta je mir slab in škodljiv, da je uprava države v brezvestnih rokah in da so -e vsi angleški možje, izmučeni radi vojne, popolnoma poneumili. Vse le svoje nazore pa je razlagala v obširnih člankih v časopisju, kjer sp jp šp precej bolj jedernato izražala. Ker jp njena politična propaganda zahtevala ogromne denarne izdatke, se je začelo njeno premoženje krčiti. Leta 1924 pa .-e je poročila z enim izmed najbogatejših Angležev, z bogatim lastnikom ladij Sirom R. P. Houstonoin. Njegovi živci najbrž niso mogli vzdržati tako burnega življenja z boljšo polovico, zakaj dve leti po poroki je že umrl in zapustil bojeviti Lady tako premoženjp, da je postala najbogatejša žena na Angleškem. V denarju je podedovala okrog dve milijardi dinarjev. Polog tega jp dobila šp čudovito graščino in veleposeslvo na angleškem otoku Jersevu v Rokavskem prelivu in razkošno opremljeno motorno jahto. Vso lo dediščino pa je porabljala in uživala na njej podobne in svojevrstne načine. Pravljično premoženjp jp porabila seveda za lo. da je storila sila veliko dobrega. Toda vse njene ljudomile ustanove so imele kratki značaj reklame za lastno osebo, vrh lega pa so ji pomagale izzivati angleško vlado. Najprej si je privoščila lajnika državnega zaklada \Vinstona Churchilla. Premoženje, ki ga je namreč podedovala, je bilo oproščeno davkov, ker je po nekem slarem zakonu otok Jersev oproščen davkov. Zato je najprej v časopisju dala napasti žalostno angleško dedno pravo, kjer se za zgled omenja slučaj, ko je žena kakor lady Houston popolnoma nezasluženo podedovala bajno premoženje, ne da bi dala tudi najmanjši znesek državi. Napadi so se toliko časa ponavljali. da se je končno Churchill začel osebno raz-govarjati z njo, če bi hotela odstopiti kako malenkost od svojega premoženja državi. Seveda pri tem niti ni vedel, da je ona sama povzročila časopisno kampanjo proti sebi. Lady Houston je seveda takoj izjavila, da je rada pripravljena izročiti delež podedovanega denarja namesto davka državi. In v resnici je darovala 420 milijonov dinarjev državi. Kljub temu pa niso prenehali napadi v časopisju, ki jih je nadaljevala seveda sama in kateri Če si sami ne izdelate Vaših fotografij, zaupajte jih nam! Po nizki ceni Vam izvrstno razvijamo in naredimo krasne slike. Poizkusite! Droge-rifa Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. so zahtevali, da naj se spremeni tako nezmisplno dedno pravo. Prav ugodno priložnost pa je dobila, ko je morala angleška vlada izjaviti, da radi vedno hujšo krize ne more več denarno podpirati velikih letalskih tekem za Schn.eiderjev pokal. Dočim so prizadeti letalci sprejeli to vest precej mirno, ker praktični pomen teh tekem za zrakoplovstvo ne pompni mnogo, dasi so na leh lekmah dosegli že strahotne hitrosti. Letalci pač upoštevali, da uspehi, ki so jih dosegli na teh tekmah, niso bili vredni neštetih smrtnih slučajev, ki so navadno pobirali najboljše med angleškimi letalci. Lady Houston pa je mislila seveda drugače. V časopisju je začela kričavo propagando, v kateri je trdila, da zločinska državna uprava, ki tako brez glave razmetava z javnim denarjem, končno prihaja v lake denarne stiske, da ne more niti podpirati lako važnih tekem, ki služijo še najbolj obrambi domovine. Ker vse to seveda nič ni pomagalo. je zaključila časopisno gonjo s tem, da bo pač ona sama kot dobra rodoljubinja preprečila zločinsko postopanje vlade in sania krila vse stroške za te tekme, lil v resnici je izdala več ko 25 milijonov dinarjev samo za to, da so letalci mogli tekmovali. Pri tekmah pa so nesreče zahtevale zopet šest mladih življenj in vsaki drugi ženski bi te žrtve gotovo čisto ohladile navdušenje Zadnji slučaj, ki je še prav posebno pokazal njeno ekscentričnost in kateri je celo Angležem razvezal jezike, pa -e je likal seveda zopet davkov. Ker stanuje na otoku Jersevu, je Se vedno prosta davkov. Ponudila pa je, da bo mesto 2,600.000 Din. ki bi jih morala plačati samo na dohodniuskem davku, če bi stanovala kje drugje v Angliji, prostovoljno plačala 46 milijonov dinarjev pod pogojem. če bo vlada porabila ves njen denar za oboroževanje. S tpm hoče ona namreč prisiliti vlado, da bo javno iu praktično pokazala, kako življenjsko nevarno počel,jp so neupravičene razorožit-vene konference. Prav gotovo jr ' Pardon!c Pri tem. ko je šel nazaj, je nehote stopil ua prste drugemu mlademu gospodu, ki je prav ta trenutek stopil v trgovino. Došlec zarentači: >Kaj sc to pravi, pardon?< Ko pa se ozre na gumbnico nerodneža, ki ga je pohodil, pa pristavi surovo: >Presneta neroda! Nahruljeni kupovale,- čevljev pa se je prav lako zagledal v gumbnico došleca in seveda takoj odgovori z glasnim: Molči, šlevaU Ta kratki, toda ogorčeni razgovor je sjišala vsa trgovina in vsi se ozro na bojevita mladeniči, ki stojita tesno drug ob drugem, eden ima v gumb-nici hakenkreuclerski znak. drugi pa zvezdo komunistov. Med obema pa je še prostora 5 cm in vse kaže. da se bosla spoprijela, »Draga moja gospoda! zakliče poslovodja, ki je prihitel na pomoč, da bi preprečil medsebojno obračunavanje dveh političnih naziranj. Pa jo že prekasno. Kar nastane divji trušč, iz katerega se razločno sliši močen plosk klofule. takoj nato pa skoči junaški klofutar skozi vrata trgovine, udarjeni pa za njim. seveda v novih in še ne plačanih čevljih. 24 ur poletn sla že oba pri zaslišanju na policiji. Najprej poskušala burni dogodek preteklega dne opravičiti s svojimi različnimi političnimi nazori. Ko pa jima naštejejo še vse mogoče grehe, ki so zapisani v njuni policijski kroniki, pa mirno priznata, da sta se igrala polilično nasprolstvo le zato, da sla so. izmenjajo se, lahko oskrbela z novimi čevlji in da sicer ne pripadata nobeni stranki. — In lako se jo spremenil politični prepirček v čisto navadno — tatvino. Pri zobozdravniku Kalana bole zobje in gre zato k zobozdravniku. >Koliko stane, če mi izderete en zob'? vpraša Kalan zdravnika. Če bost« čisto mirni,pravi zdravnik, tako da nihče v tkalnici ne bo slišal najmanjšega glasu, vam bom računal 10 Din. Če boste pa kričali, vam bom pa računal 60 Din.