UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Pran«bkm*a uhca st. 8 Ukarna 1. nadstr.). Uradno ute za stranko so od 10. do> 11. iopoldne in od 5. do 0. |,poldne vsak dan razen nedelj m runlkov. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirana pisma ?e ne sprejemajo • : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za /vsIio-O^isko jn Bosno I< 21-60, poUctna K NrM), četrtletna i ?.,n k' l-fio• za NeiM.no celolctiio K 20 40; za K 5-40, mesečna K 1-80 eslalo inozemstvo za Neir.Čijo celoletno K 20-40; ’ in Ameriko celoletno K 36-- cRiaio mov.enisivu »■« Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* •’ .* ob pol 11. dopoldne. •. *. • UPRAVN1STVO sc nahaja v Selcnburgovi ulici Štev. 0. II., jn uraduje za stranke od 8. do j 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Ineerati: enoslopna petitvrstica Č.U vin., pogojen proator, podana ::: ir rel lan t _4t: vin. — Icscratc s:j rejen a uj iavcišlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ Reklamacije lista so poštnino proste. — Stev. 650. V Ljubljani, v torek dne 5. avgusta 1913 Leto III. A Avstrijska balkanska politika. Grof Klnien Hedervary, ki je kot vitez zlatega runa v najvišjih krogih upoštevan mož in "po svojem lastnem prepričanju poklican za najvplivnejša mesta v državi, ie z razvojem na Balkanu popolnoma zadovoljen.^ On gleda in vidi, da gre vse po loju; Namreč balkanske države se prepirajo in se bodo prepirale dalje, vsled česar bosta vsaj dve izmed njih vedno upirali oči v Avstrijo za pomoč. Oiofu Kliuenu je vseeno, kdo bi bil od slučaja do slučaja naš varovanec; če ie danes Bolgarska, jutri pa Si-biia in če je Grška danes spojena z eno, jutri pa z drugo, je velikemu državniku tudi prav. Saj mu ne gre za to. da bi pomagal eni ali drugi, temveč le za to, da bi oslabil danes eno, juti j drugo, in tako polagoma vse. Ce bi bil to samo nazor grofa Khuen-Heder-varyja se vkljub njegovi nekdanji vplivnosti nc bi bilo’treba preveč baviti z njim Ali podobno mnenje vlada doslej v avstrijskih oficialmh kio-gih sploh; in če so nastali kakšni dvomi o dosedanji politiki, ne segajo dalje kakor do vprašanja, če ne kaže zapustiti tiste države, ki smo jih doslej protežirali, pa privezati druge nase. V glavnem ostaja Avstrija Avstrija, m njeno na-telo: Divide et impera! se ne premakne. Dejali smo z ustmi grofa Berchtolda: Balkan balkanskim narodom! Ali v glasnem izreku je tičala starojezuitična reservatio mentalis, da pričakujemo od balkanskih narodov spore in boie. ob katerih bodo tako pešali da bo beseda kmalu le beseda, ker se bodo balkanski narodi naposled tako temeljito požrli kakor tista d\ a leva v pravljici, od katerih sta nazadnje ostala le konca repov. Doslej so bili Balkanci res prijazni in so upoštevali našo srčno zeljo; klali so se med seboj, kakor da jim niso določili bogovi nobene druge naloge na tem svetu. In ce bi slo po želji naših »merodajnih«, bi se morala ta ljubezniva igra nadaljevati, dokler se ne ^A\e-bijo narodi na Balkanu popolnoma. V Bukare-štu bi se moral skleniti mir, ki bo nosil v svojem telesu kot sad že bodočo vojno Namesto prepričanega sporazuma bi morali delegati odnesti s sabo misel na revanšo. oziroma strah pred njo. Mi pa bi ostali »nevtralni« in se ne bi »vmešava//«; to se pravi: Z zadovoljstvom in zadoščenje/n bi opazovali, kako se pripravljajo nov i spori in spopadi in ne bi genili z mezincem, da bi Domi.zaH ublažiti nasprotja. Le od časa do xa<... l• tTialce poprotežirali tega ali onega, in seveda ne bi bila naša krivica, če bi vsled tega naraščala ljubosumnost med balkanskimi konkurenti. ki bi pospeševala njihov nesporazum. Ta politika se vjema s preteklostjo Avstrije. Toda stara navada ne posvečuje napak, tudi če i h utriuie In uspehi naše stare politike se kažejo z vso zgovornostjo, da je bila ta preteklost napačna. Avstrija je velika država in sc šteje med velesile. Toda njena moc nikakor ne soglaša s tem, kar se opravičeno pričakuje od velesile. Če smo v skadrskem vprašanju, ki je bilo velikega pomena za Črno goro, ne pa za nas, dosegli da se je izvršila naša volja, ki pa v resnici ni bila volja avstrijskih narodov, bi zelo grebli ako bi po tem rezultatu sodili uspesnost svoje uradne politike. Splošno sovraštvo, k. ga v najizdatnejši meri uživamo na Balkanu, je veliko pomembnejše kakor avstrijski postni pečati v Albaniji. V važnih vprašanjih smo imeli fiasko za fiaskom; litanije naših neuspehov na Balkanu so neskončne. ............ Protežirali smo Turčijo; Turčija je izginila. Gonili smo Bolgarsko na bojišče; Bolgarska je poražena. Ljubili smo se z Rumtinijo; Rumumja nam obrača hrbet. Hoteli smo zmanjšati Srbijo, Srbija se povečava. . V svetovni politiki pa se kažejo znamenja, da nas postavlja berchtoldovstvo tudi v internacionalnem svetu pod kap. Razmerje med Av- strijo in Nemčijo je podobno zaljubljencema, ki držita šobo. To bi bile lahko trenotne muhe. ki izginejo, če ne bi bilo kujanje v Berlinu utemeljeno v razmerah. V nemškem rajhu so resno nezadovoljni z našo politiko, ker se ne vjema z njihovimi interesi. Ta nezadovoljnost se ni |)orodiIa šele danes. Posamezni simptomi so se opažali ves čas tekom balkanske krize. Ko smo rožljal^ s sabljo, so v Nemčiji nevoljno vpraševali: Čemu? Bila je nevarnost, da pride do vojne z Rusijo, in naša zaveznica si je godrnjaje belila glavo z vprašanjem, kaj bi imela od tega? Prihajale so afere a la Prochaska, v rajhu so se pa jezili, da so z nami vred po nepotrebnem blamirani. V sedanji fazi pa hodi Berlin sploh po drugih potili kakor Dunaj. Seveda trozveza še obstoja. Toda na Nemškem ne delajo sentimentalne politike. Zaradi srčnih občutkov se ne bodo vezali z nami; tisti hip, ko spoznajo, da nimajo od naše aliance toliko praktične koristi kolikor od kakšne druge, jo vržejo brez pomisleka čez krov. Tako spoznanje lehko pride prej nego si mislijo naši najmodrejši diplomatje. Naša zveza z Italijo pa tudi ni nič trdnejša; Tittoni ali pa di San Oiuliano ali kakorkoli se imenujejo se duržijo z nami, ker gre pot v Nemčijo čez Avstrijo. Ako nam Nemčija odpove ljubezen, smo tudi za Italijo brez cene. Te možnosti, ki se pod Berchtoldom niso zmanjšale, temveč povečale, glasno taje uspešnost naše dosedanje politike. Iz njih zveni resno svarilo: Ne po tej poti dalje! Drugo pot. ki bi vodila do pravih, realnih uspehov, ne bi bilo težko najti. Cilji, ki nam obetajo korist, so v bližini. Avstrija je soseda Balkana; deloma je celo sama balkanska država. Tja bi morale biti uprte njene oči ali ne tako kakor doslej. Na Balkanu bi si morala poiskati prijateljstvo. Tja jo navajajo gospodarski interesi, geografični položaj, njene notranje razmere, narodni odnošaji in politična korist. Načelo »delitve in vladanja« je najbolj zgrešeno v naši balkanski politiki. Ono izvira iz zastarelega uvaževanja, da morajo biti balkanske države slabe, da nam ne postanejo nevarne. Politična ))a bi bila misel: Močan Balkan, da bo njegovo prijateljstvo kaj vredno za nas. Tudi majhne balkanske državice nam lahko delajo sitnosti; čemu bi nam bilo sicer treba mobilizacije v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji? Profit, ki ga imamo od njihove slabosti, raz-dejanosti in od njihovih prepirov je tako majhen, da ga niti s povečevalnim steklom ni mogoče najti. Škoda pa je velikanska, predvsem na gospodarskem polju. Združen Balkan pa bi bil velesila, ki bi vsled svojega geografičnega položaja odtehtala marsikatero drugo, in za Avstrijo tem večjega pomena, ker se ga dotikamo z izredno dolgo mejo. Okrepčan Balkan bi bil imeniten trg za našo industrijo in enako imeniten rezervar za naše aprovizacijske potrebe. Tak Balkan bi kot zaveznik dosegel vrednost, ki bi zaslužila, da jo poplačamo z odkritim prijateljstvom. In njegovo prijateljstvo bi se lahko dobilo, ker tudi zanj ne bi imel nihče toliko zavezniške vrednosti kolikor soseda Avstrija. Tukaj bi bila za nas velika zgodovinska naloga. Namesto načela »Divide et impera« načelo združevanja! Odpovedati bi se morali seveda imperialističnim težnjam in stremljenju po kakšni hegemoniji, prevzeti pa vlogo poštenega svetovalca in po potrebi posredovalca, kar bi se sijajno izplačalo, ker bi bil tedaj uspeh balkanskih narodov tudi naš uspeh in njihova moč tudi naša moč. Ali to ni pot avstrijske diplomacije. Na to cesto bi moglo povesti Avstrijo le demokratično ljudstvo. Dobra zunanja politika je nemogoča brez dobre notranje politike. Krščanska načela. Ustanovitelji vseli verstev so učili ljubezen do bližnjega. Altruizem, vzajemna pomoč je tudi princip razvoja v človeški družbi, ra vedno je imel duhovnik ljubezen do bližnjici na jeziku, v srcu pa željo, da vlada on vse, mogotce in podložno maso, in to le Jz koristoljubja, le za svoje dobro gmotno življenje na zemlji. Vse vlada interes, korist, vse združevanje ljudi povzroča interes gmotne blaginje' Krščanski duhovnik je takoj, ko je bil že nekoliko organiziran, podal posvetnim državn. oblastnikom svojo roko in je izrabljal njih oblast, za svoje posvetne, gmotne namene. Bogat je postal, pridobil je veliko zemlje in kmetov na njej, in vladal je grozno strogo, ako so va mase vstajali rebeli proti njegovemu verskemu sistemu, njegovemu izčrpanju mas. Grmade so gorele, krščansko človeštvo je grozno trpelo pod svojim duhovništvom. Nobeno duhovništvo nima v tem oziru tako grozne zgodovine, kakor katoliško. Katoliški duhovnik je bil prototip največje neusmiljenosti, trdega srca, maščevalnosti. In hudobneža se boje ljudje, slovenski kmet posebno. Vkak napredek v umevanju, pojmovanju. v boljšem gospodarstvu, v vedah se je moral priboriti proti temu krščanskemu duhovništvu. Državno uradništvo pa je moralo izvrševati kazni, katere so diktirali menihi in višji duhovniki. Vse je bilo hudodelstvo, kar je moglo oškodovati vpliv duhoništva, ali ga zmanjšati. Tako se je oblast tega duhovništva dolga leta vzdrževala, vladanje državljanov takozv. krščanskih držav. Verski nauki so bili le sredstvo vladanja, pomoč za krotenje mas, za izčrpavanje sebi in posvetnim sovladarjem v prid; in kdor se je dotaknil te sovlade, je bil sovražnik verstva. Seveda so imeli duhovniki prav; kdor ne veruje v nadnaravne sile. ta gotovo ni prepričan, da je poslal kakšnega mogotca sam Bog nadeni. Brez edinstva, brez združenih ljudskih sil se nič na svetu ne doseže; vse, kar se stori, je delo družitve; posamezen človek nc more reči. da je kaj zgolj njegovo delo. In vse stremljenje gre za pogoje obstanka, materielnega obstanka; še le na tej podlagi ustvarja človek svoje ideale in duševno življenje. Čim bogatejši so gmotni viri, tem več sc ustvarja lepšega, kulturnega. Duhovnik je živel dobro od oltarja, pa le zaradi tega, ker je bil dobro organiziran, koristen posvetnim oblastim, in ga je varovala posvetna oblast, ko je roka roko umivala. Do novejše dobe so vladarji dobro skrbeli zase in za svojce. Skrbeli so dobro za svoje vojake, uradnike, in skrbeli so tudi zato. da ie mogel duhovnik nagrabiti, kolikor je hotel. Izčrpavanje mase je bilo hudo; vladajoča minori-teta je potrebovala veliko. Zgodovina srednjega veka v Evropi nas uči. da je katoliški duhovnik tisti čas. ko je bila njegova vladarska .ul gmotna moč na višku, malokdaj vpošte-val Kristov na tik ljubezni do bližnjega. Kjer je mogel, je razbijal družitve tlačanov, kjer je mogel, je zatiral vstaje, ki so vodile maso do svobodnejšega pridobivanja in življenja. Katoliški duhovnik in seveda duhovnik vsakega verstva je bil nasprotnik principa razvoja vzajemne pomoči, dokler je mogel; posluževal se ga je pa. ako mu je kazalo, da mu rodi kake koristi. On je sam mogotec, ki živi od dela drugih, on služi principu: človek človeku volk. Princip vzajemne pomoči nasprotuje teinu, da se vodi boj za biti ali nebiti z vsemi sredstvi. V času tako groznega izčrpanja mase, kakršno je bilo v času sodelovanja meščanskih obrtnikov v gospodarstvu, ko se je jelo množiti bogastvo gospodarstva, ko sta se fevdalec in meščan borila za izčrpanje kmeta, ko sta morala fevdalca: veleposestnik in duhovnik pustiti tudi nekaj in še dosti koristi iz izčrpavanja kmeta in mestnega delavca meščanskim Patricijam, je bilo izkoriščanje tlačanja grozovito. Krščanska ljubezen je zakrivala svoj obraz, glasilo se je v vseh farovžih: človek je človeku volk. Težavno je najti v življenju katoliškega duhovništva dobo, v kateri bi bila vladala krščanska načela v mišljenju in življenju duhovništva in njenih posvetnih sobratov. Najti jc v vsem razvoju v časih od Krista do sedaj le učinkovanje principa vzajemne pomoči, v trpeči masi posebno, in najlepše v časih, ko sta imenovana fevdalna gospoda najgrše drla ubogega kmeta - tlačana. Skoraj ves čas sovla-danja katoliškega duhovništva se vodijo vojne v korist mogotcev, ki hočejo pridobiti več dežel, več davkoplačevalcev in v vseh. vojnah teh mogotcev blagoslavlja katoliški duhovnik smrtno orožje bojevnikov države, v kateri živi. Pa tudi sam nastopa s križem v eni. z mečem v drugi roki. in z inkvizicijo trpinči najplemenitejše narave tedanjega človeštva ter jih pošilja trpinčene z zlomljenimi kostmi na grmade. Ali so bile krutosti tega duhovništva izraz krščanskega načela: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe? — To načelo je katoliški duhovnik vedno razumeval tako: Kuj svojega bližnjega, dokler je gorak. Vzlic izvajanju krščanskih načel po katoliškem duhovniku v pomenu: Človek človeku volk. je človeštvo varovalo svoj zaklad: Vza-iemno pomoč; in z njim je pridobilo lepo omiko, veliko znanja prirodnih sil in s tem omogočilo obvladanje, uporabljenje teh sil za izboljšanje gospodarstva, in napravilo si je pridobitvena sredstva, kakoršnih ni poznal noben čas prej. Lahko se piavi, da vlada v temnih časili srednjega veka v Evropi človečnost, simpatija do revežev prav med tistimi, katere je izčrpaval ali nečloveško trpinčil katoliški duhovnik; naj-plemenitejše narave tedanjega sveta je bilo najti v giinadah, ki jih je dal zažigati katoliški duhovnik. Vzajemna pomoč jc zakon človeške narave in tudi ljubezen do bližnjega, ki zamre le v ljudeh, ki hočejo bogato živeti od izkoriščanja mase, in res bogato žive. »Vsi ljudje na duševni višini: sofisti, stoiki, Krist in moderni Pegani — Goethe — Schiller. Tolstoj so stremeli za veliko družbo, ki bi združevala vse ljudi v dobrih in slabili razmerah. »Vsaka kultura vodi do nje. pa le ta. Vpliv verstev izgine poleg nje. Pod varstvom kulture preizkušava veda notranjo opravičenost in dobroto obstoječega. skozi tisoč pritokov prihaja izobraženost v ljudstva in odpravlja svetost starega in prepričanje, da je božja volja, da morajo mase svoj tilnik upogibati pod noge kateresibodi gospode. Pred sedanjo vedo prirode ne more obstajati nobeno »razodetje« in po resnici stremeči sedanji človek, kakor tudi človek, ki je zaklet, da se mu ne odpro po izobrazbi oči, sta prišla do prepričanja, da služita najvišjemu bitju najbolje s tem. ako sledita nagonom svojega srca; poslednji razlogi duhovniške oblasti iitna postajajo jasni, in sedanji izobraženec, kakor tudi nešolan človek se odvrne od duhovnika — zaradi človečnosti — (der Menschlich-keit willen).« Dnevne beležke. — Betlehemski umor. Pretečeni teden smo navedli že nekaj r>odatkov o otroškem delu v Avstriji. Čim dalje prebira človek obširno knjigo, ki jo je izdal statistični urad na podlagi obširnih poizvedb, tem groznejšo sliko dobiva o »kulturni« Avstriji. Razgrinja se pred nami najstrahotnejša slika bede delavskih otrok, a obenem se dviga iz knjige obtožba države, ki mirno gleda, kako propada na tisoče in tisoče otrok telesno in duševno. 36 tisoč otrok gara za sramotno mezdo noč za nočjo skozi vse leto. Počasi, a gotovo se izvršuje umor otrok, ki komaj pogledajo v življenje, pa ne okusijo ničesar drugega kakor izkoriščanje, suženstvo, bedo in glad. Najbolj je razširjeno otroško nočno delo v gostilniški obrti, a tudi industrija in poljedelstvo ne zametujeta cenih delovnih moči otrok. Naj navedemo nekatera r>oročila šolskih vodstev. N. pr. o delu na kmetih: »Če je poletje ugodno, tedaj se nakopiči poljedelsko delo, tako da mora delati kmet noč in dan. Tedaj morajo tudi otroci pomagati in sedaj velja: pozno spat. zgodaj vstajat. Otroci spe v tem času od 10. ali pol 11. zvečer do 3. ali pol 4. zjutraj. To je vsekakor premalo . . .« — »Otroško delo otrok, ki obiskujejo še Šolo, opazujemo pri nas vse dni, vsak letni čas in človeku se ježe lasje, če mora gledati, kako se izrablja otroško moč na škodo telesnega in duševnega razvoja teh otrok.« — »Delo navadno prekaša telesne moči otrok, ker kmet dostikrat bolj varuje živino nego otroke; živino lehko proda, njegov imetek se s tem pomnoži, otroci so le breme. Zaradi prenapornega dela zaostajajo otroci v rasti, so pohabljenci in za vojaško službovanje nezmožni.« — »Pri pletenju lasnih mrež sede otroci od jutra do 9., 11. in 12. ponoči, odmor od tega dela je le pri šolskem pouku.« O otrocih, ki so zaposleni v gostilniški obrti, poroča neko šolsko vodstvo: »K dopoldanskemu pouku navadno ne prihajajo* ti otroci, pri popoldanskem pouku zaspe vsled utrujenosti in prekratkega nočnega spanja. Ti otroci se privadijo alkoholnih pijač, Igranja za denar in zato vpliva to delo slabo na nravnost. Tudi telesno opešajo ti otroci, bledi so in napravljajo vtisk jetičnih.« — In tako pripoveduje poročilo dalje in dalje na vseh straneh, vedno le o trpljenju, izkoriščanju, propalosti otrok, ki so baje cvet človeštva. — 13 mlljonov avstrijskih državljanov ne zasluži na leto niti 1200 K. 1200 K letnih dohodkov velja pri nas za eksistenčni minimum in država ne obdačuje letnih dohodkov do 1200 K z osebnodohodninskim davkom. Ob koncu leta 1910 je bilo na Avstrijskem 28,321.088 prebivalcev, od teh je moralo plačevati osebnodohod-ninski davek 1.304.755 oseb, torej le 4,62 odstotkov vsega avstrijskega prebivalstva je imelo nad 1200 K letnih dohodkov. 1.100.000 oseb ie imelo letnih dohodkov od 1200 K do 4000 K. Če odštejemo od skupnega števila prebivalcev 14 miljonov žen in otrok, tedaj ostane okolo 13 miljonov oseb, ki niti 1200 K ne zaslužijo na leto. Od teh ne pobira država direktnih davkov, a vkljub temu izpreša iz njih z neposrednimi davki miljone in miljone kron, ki jih potem izmeče za »oborožen mir«, kulturne potrebe prebivalstva so ji itak neznane reči. En drednot velja 65 miljonov kron, za vojaštvo na suhem in na morju izda avstrijska država na leto 680 miljonov kron. In vsi ti ogromni izdatki le zato, da se ohrani ravnotežje »oboroženega miru« med evropskimi državami. V Galiciji in na Češkem so čez počitnice odpustili na stotine učiteljev in učiteljic, ker ni denarja. Zdaj lehko živi ležejo v grob, zakaj naši krmarji se ne utegnejo baviti z njihovo usodo, pripravljati morajo brambno »reformo«, ki bo prinesla avstrijskemu ljudstvu nova bremena. Na tisoče je brezposelnih delavcev, na tisoče je delavskih družin, katerih očtje so že mesece in mesece na meji, in vsi ti nimajo jesti, beračijo — ali vlada se ne zgane. »Velesila« moramo biti na zunaj, kaj zato, če je na miljone družinskih očetov, ki ne zaslužijo niti 20 K na teden. — Avstrija in Balkan sta si najbližja soseda. Ali na Balkanu se delajo, kakor da tega ne vedo, pa pošiljajo svoja naročila industriji preko Avstrije v Nemčijo, v Belgijo, na Francosko — le pri nas ne ostane nič. Srbija je naročila večje število lokomotiv; sedemnajst jih dobi iz tovarne Lmke-Hoftmaim v Vratislavi, dvajset iz Borsigove tovarne v Teglu. Francosko podjetje za topove Schneider - Creuzot napravi v Kragujevcu tovarno. V Belgradu ustanove nemški in belgijski kapitalisti kožarno. V Monakovem se je ustanovila s štirimi mi-ljoni prometnega kapitala parobrodna družba »Bavarski Lloyd«, ki bo vozila petrolej iz Ru-munije in bo konkurirala z Donavsko paro-brodno družbo. Avstrijska industrija pa gleda, kako ji jemlje tuja konkurenca zaslužek izpred nosa. Če pomislimo, kakšna je bila ves čas av-strijsKa politika napram balkanskim narodom, ne moremo reči nič drugega, kakor da itak ne more biti drugače. Grof Berchtold bi si bil si-ce>- lahko mislil, če zna namreč sploh razmišljati o takih rečeh, da bodo industrijske potrebe po končani vojni na Balkanu precej velike. Kar je vojna uničila, bo treba nadomestiti. V osvojenih krajih bo treba investicij. In militarizem se bo oglasil s svojimi zahtevami. Balkanski narodi bodo sicer vse to težko občutili, ker jih bodo indirektni davki silno pritisnili Ali tega ne more preprečiti nobena zunanja država. Dokler nimajo na Balkanu svoje industrije dovolj razvite, bo v tujini veliko zaslužka. Avstrijska industrija bi ga zelo potrebovala. In najbrže bi šle balkanske države rajše v bližino kakor v daljavo, če jim ne bi bila sosedai ves čas kazala pesti. Previdna politika bi bila to vpoštevala, pa ne bi bila odbijala Balkancev. Zdaj žanje Avstrija, kar je sejala. Izgub seveda ne b > občutil grof Berchtold. ampak občutilo jih bo delavstvo, ki ni krivo, da je bila naša oficielna politika tako brez glave. — O podraženju piva na Češkem piše neki nemški list: »Češka upravna komisija pričenja svoje delovanje s pobiranjem naklad na pivo. Kozarec piva se podraži zopet za dva vinarja, in ta obremenitev malih domačij se bo v nemškem delu Češke tem hujše občutila, ker ne izvira iz svobodnih sklepov legalnih zastopnikov prebivalstva, ampak je ukazana od komisije, katere rojstvo in sestava mora vlivati Nemcem opravičeno nezaupanje.« To nezaupanje je prav lepo. ali zdi se nam, da ne bodo Čehi za podra-ženje prav nič bolj navdušeni kakor Nemci, in da tudi tedai ne bi skakali od veselja, če bi jim bili »legalni zastopniki prebivalstva« podražili pivo. — Sijajen uspeh. Iz Mehike poročajo, da se je letalcu Masconu posrečilo vreči v neki tne-hikanski luki iz aeroplana bombo na vojno ladjo in jo razdjati. To je res slave vreden napredek. Le malenkost je bila, da so ljudje iznašli zrakoplov in samolet in se naučili letati po zraku. Resničen uspeh je dosežen šele zdaj, ko služi izum uničevanju in ubijanju. Kar se iznajde za življenje, ni nič; pravo vrednost ima le to, k ar se iznajde za smrt. — Paragrafi in življenje. Po praških ulicah je beračila vdova. Stražnik jo je aretiral in obsojena je bila na 24 ur zapora. V petek bi bila morala prestati kazen. Prišla je in pripeljala s seboj — šest otrok. Zavrnili so jo, ker v zapor sme vzeti s seboj le dojenčka. Kaj naj počne ostalih pet^ otrok med tem ko je mati v zaporu, to je sodišču, kjer poznajo le paragrafe, nepotrebna briga. Zakaj če ima vdova le šest otrok, si mora poiskati že druge vire za življenje, ne pa beračenje. Dela naj, to je vsa modrost paragrafov, zakaj kdor berači, za tega je zapor. Vdova s šestimi otroci in eden celo dojenček bi res lehko delala od jutra do večera, da »dostojno« preživi otroke in sebe. pa je še toli predrzna, da nadleguje sodišča, ki poznajo le zve-rižcne paragrafe, ne pa trdega, neusmiljenega življenja. — Na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah je bilo v pretečenem letu 5693 učencev in učenk. Lansko leto jih je bilo 5666, predlanskim 5674 in pred tremi leti 5687. — Ljubljanska podružnica planinskega društva ^Prijateljev prirode« vabi vse sodruge tudi nečlane, ki se udeleže nedeljskega izleta na Ljubelj, da pridejo v čertek ob 8. zvečer v društveno shajališče v gostilno »International« na Resljevi cesti. Na sestanku bo dogovor o odhodu. Celovški sodrugi vneto agitirajo za čim večjo udeležbo na nedeljskem izletu, zato vabimo tudi ljubljanske sodruge. da se pridružijo v čim večjem številu. Zlasti vabimo sodruge pevce. Odbor. — Velikanski obisk v Postojnski jami. Nedeljski posebni vlaki so pripeljali velikanske množice občinstva v Postojnsko jamo. Parnik iz Benetk je imel 960 tujcev, parnik iz Porto-rose 620, Dunajski posebni vlak 846, iz Opatije 1200, iz Trsta 1920, iz Celovca 670, iz Reke 1100, iz Pulja 590, iz Ljubljane 962 in še mnogo drugih vlakov, tako da je presegalo število obiskovalcev 11.000. V notranjih jamah jc vladal tak naval, da se je le polagoma moglo priti na- , prej. Jamska pošta je imela velikansko opravka, zakaj oddanih je bilo nad 50.000 razglednic. Tudi železniška uprava na postaji je funkcionirala precizno, tako da ni imel noben vlak zamude. — Požar v Gameljnah. V nedeljo, dne 3. avgusta, ob na 12. ponoči je nastal nenadoma požar v Zg. Oameljnih pri Janezu Kregarju, po domače Matevževcu, ki je zahteval človeško žrtev. Vnela so se tudi sosedna poslopja Med-vedšeka in Pavlina. Domače gasilno društvo je bilo takoj na mestu ter pričelo reševati na najbolj nevarnem kraju. K sreči je bila noč minra in brez vetra, sicer bi bili vsi napori ene same brizgalne brezuspešni, ker se poslopja tako-rekoč drugo drugega tišče. Domače gasilno društvo se je lotilo najprvo reševanja živine. Živino, dasiravno je bilo že vse okrog v plamenu, se je posrečilo rešiti; pač pa so morali pozneje dve kravi zaklati. Brat hišne gospodi- nje, star 60 let, je ležal z gospodarjem na hlevu. Ko je izbruhnil ogenj, se je gospodar umaknil s hleva; na ženinega brata, ki je moral gotovo trdo spati, je pa v razburjenosti pozabil. Ko so prišli gasilci, je bilo že prepozno. Ogenj ga je prehitel ravno, ko se je hotel vzpeti po lestvi na tla. Našli so ga ležečega z glavo naprej ob zidu na hlevu. Na pomoč so prihitela tudi gasilna društva: St. Vid, Tacen, Ježica, Vižmarje, Gunc-Ije, Črnuče in Nadgorica, na čelu jim načelniki. S tolikimi brizgalnami se ie ogenj hitro omejil. Sosedna gasilna društva so odkorakala ob pol 3. zjutraj. Proti jutru se je požar zopet ponovil; domače gasilno društvo je ostalo na pogorišču in je ob desetih dopoldne še prav pridno gasilo. Ranjenih in opečenih je bilo 7 gasilcev, med njimi dva precej nevarno. V deželno bolnišnico v Ljubljani so prepeljali oba nevarno opečena posestnika 67letnega Janeza Kregara in 62let-nega Janeza Pavlina. Oba sta opečena na glavi, rokah in nogah.. — Nesreča. Pri stavbi šolskega poslopja v Mostah je radel zidar Andrej Semič z odra v klet in se pri padcu močno poškodoval. — Kolera v Mitroviči v Slavoniji. Glasom objave kr. deželne vlade v Zagrebu so dognali bakteriologično v Mitroviči pri nekem, iz Bel-grada došlem in na ladji že obolelem delavcu azijsko kolero. —■ Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 5, sredo 6. in četrtek 7. avgusta: Mistični sen-zacijski film kakor »Satan«. 1. Bavarska jezera (Kolc.iirana potovalna slika.) 2. Janez zamorec. (Humoristično.) 3. Trnjač. (Znanstveno.) 4. Žur-nal Pathe. (Najnovejše, šport, moda itd.) 5. Mu-like in njegov prijatelj. (Komično.) 6. Gradnja letalnih strojev. (Industrijski film.) Usodna poplava v Gradcu. 8. Odvetnica. (Življenska slika v dveh dejanjih.) — Samo popoldne in pri zadnji večerni predstavi. 9. Pogodba Don Juana s satanom. (Mistična drama v dveh dejanjih. Istovrstna krasna slika kakor Satan.) — Samo zvečer. 10. Moric s kito. (Velekomično s Princem.) V petek: Učinkovitost Nordiskfilm »Špekulant z žitom.« V soboto: Kolo sreče, italijanska drama. V torek: Deklica iz vsetržnice, senzacionalno. — »Satanova pogodba z Don Juanom«, ta mistični senzacijski film se kaže od danes do četrtka v Kino Idealu. Na sporedu je tudi »Poplava v Gradcu.« Vrhutega tudi zanimiva življenska slika »Odvetnica«. Zanimanje za ta spored je veliko. Kako se voli na Ogrskem. Budimpešta, 1. avgusta. Maj! Zdaj imamo na Ogrskem tudi zakon o »čistosti volitev«. Bilo ga je treba, kajneda? Saj so po vsem svetu smatrali ogrske volitve za grandiozno sleparijo, pomešano s tepežem, guljažem, žandarskimi bajoneti in s podkupovanjem iz tajnih zakladov. Tako je bilo doslej, Baje so^tudi gališke volitve na slabem glasu; na slabšem kakor ogrske ne morejo biti. Ali zdaj bo tega konec. Pojutrišnjem stopa v veljavo »zakon o varstvu volilnega prava«. In odslei se bo na Ogrskem vse drugače volilo. Zakon je sprejel Tiszin parlament brez sodelovanja opozicije. Naravno je torej, da je to prava bečarska postava, ki nima »varovati volilne pravice«, ampak pomagati, da se opoziciji pokradejo glasovi. Za parado ima novi zakon nekoliko evropskih paragrafov. Ali to je le Iišp. Glavna vsebina je prava nepopačena Azija. Treba je le nekoliko spretnosti, pa se premaga s pomočjo tega zakona vsak opozicionalni kandidat. Nekoliko tolovajskih predpisov tega zakona pokaže, da mu ni mogel biti nihče drugi oče kakor Tisza. N. pr. V okolici volišča je prepovedan vsak govor. ki bi mogel vplivati na volilni rezultat in vsak poizkus pregovarjanja posameznih volil-cev. Kazen: Zapor do osem dni in globa do 200 kron. To je pametno, kaneda? Tam, kjer se voli, naj se preneha agitacija. Toda — kaj je to: Okolica volišča? Hm, to določi predsednik volilne komisije. Če pravi, da obsega okolica voli- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) XX. V Žitni ulici so naleteli na trop prepirajočih se ljudii. »Der Mensch ist wie ein FaB«, se je razločno ponavljalo nekolikokrat. »Kdo FaB, vi burševska golazen! Da jaz ne morem stati na nogah, vi, goved?« In v tem je zazvenela klofuta, za klofuto pa nekaj udarcev s palico. Oni, ki je dal klofuto in prejel nekaj udarcev s palico, je bil skoro osemindvajsetleten človek krepke, kmečke postave, plečast, polnega izpitega obraza. Oblečen je bil v siv, ogoljen menčikov in na glavi je imel kosmato, nekdaj dragoceno astrahansko čepico. Luč pli-nove svetilke ga je obsevala. Njegove oči so se svetile z vodenim leskom in vse telo se je sumljivo majalo. sChladek, Chladek!« je začel kričati Otokar in vsi so takoj obstopili burša in človeka v ogoljenem menčikovu. Ker pa se je istočasno skupini dijakov približal stražnik z besedami: »Gospodje, gospodje. narazen!« so burši izginili in vsa'skupina se je premaknila. S Chlddkom, medicincem, ki je že tudi lepa leta preživel na univerzi, so potem korakali, vodeč ga pod pazduho, črez Karlov trg proti novomestnemu stolpu. Pri mesarskih shrambah so napadli pijanega drožkarja. Takoj so začeli barantati, počim bi jih vozil po Pragi Drožkar pa zasedal o denarju ni botel slišati. »Gospoda, drago ne bo. sam sem vesel, da sem našel tako veselo družbo.« In so šepetali med sabo, režali se, češ, kako drožkarja v kaki pivnici upijanijo, potem naj mu pa plača za nje sam Gospod Bog. Ko so se tako dogovarjali se ie Kvapil odločil, da se poslovi od njih. Groza ga je obhajala, posebno še sedaj, ko je videl Chladka. Bilo mu je sicer tesno češ, kje bo blodil ponoči — on, v Pragi čisto neznan; pasi je misli, da je bolje bloditi. Rekel je torej Otokarju. da odhaja. »Kam odhajaš, norec?« Kvapil je imel solzne oči. — Da, kam? In zopet je premišljal. Morda iskat in buditi ponoči Soumarja? Ali morda k Hrubovim, k onim razsvetljenim oknom? Vendarle se je obotavljal. In v tem sta ga zgrabila Branski in Kukla m posmehujoč se, češ. da se obnaša kakor trinajstletna punica, sta ga posadila v drožko. Ni se več ustavljal, kakor bi priznaval, da mora biti tako. Potem sta utaknila za njim Chladka in Bismarka, zlezla še sama notri, posadila se drug na drugega, m so se odpeljali z nenavadnim krohotom in vriščem. Drožkar je švignil z bičem, suha kobila se je vzpela in voz je zaropotal po tlaku. Ukazali so mu, da naj jih pelje na dobro pivo, v drug mestni okraj, od tam pa da si pojdejo pogledat pirnice. In drožkar je voziil v diru po Spaleni ulici, Ferdinandovi cesti, po nabrežji in Kamnitem mostu na Malo Stran. Tu je šlo navkreber potni konj je težko hropel. Naposled so prišli do cilja in gostilnica, kamor jih je pripeljal drožkar. jim je bila všeč. Drožkar je moral prisesti k njim; prislilil so ga da je izpil nekoliko steklenic. Jenšovski je tudi pa, tako da je samo še ječal, kakšno povesit z naslovom: »Ljubite domovino, srčica nežnalc bi še rad napisal ponoči. šča vse mesto, so po vsem mestu vsi govori prepovedani. In taki volilni predsedniki se bodo dobili, brez skrbi. Druga fina določba: Kdor kliče tekom volilnega gibanja kandidatu nasprotne stranke ali njegovim pristašem »abcug!«, kdor poje porogljive pesmi, kdor rabi sramotilne izraze ali pa meče predmete na nasprotnika, gre do enega meseca v zapor in plača do 600 kron globe ... Imenitna je ta kombinacija: »Klicati »abcug« ali pa metati kamenje na nasprotnika. Niti zaradi žalitve ne bi mogel biti kaznovan po navadnem kazenskem zakonu, kdor kliče »abcug Tisza«. Po tej bečarski postavi gre zaradi tega lahko za cel mesec v luknjo. In še plača povrh. Tudi humor je prepovedan, zakaj kdor zapoje okroglo zabavljico, gre brez usmiljenja v zapor. Če pa je celo »kolovodja«, ali pa vodja stranke, pride kar za dva meseca pod ključ. Take določbe se morejo pač samo na Ogrskem razglašati za volilno varstvo. Da je njih pravi namen povsem drugačen, je pa že dokazano. V mestu Berettyo Ujfalu je bila nadomestna volitev. Član vladne stranke Peter Entsey. eden iz Tiszine garde, je moral odložiti mandat, ker je v znani škandalni aferi prodaje artiljerijskega strelišča v Varpaloti »zaslužil« 400.000 kron. Namesto njega so vladni bečari kandidirali nekega Cziffro. Ta volitev se je vršila v duhu novega zakona. Za volilnega predsednika so poklicali iz Velikega Varadina notarja Oerleya, človeka pravih hajduških sposobnosti, ki je takoj pokazal, kaj da zna. Prepovedal je kratkomalo po vsem okraju vse volilne shode in programne govore. Vse! Tudi vladnemu kandidatu, to je res. Ali kaj je treba vladnemu kandidatu volilnih shodov? In kaj naj bi povedal v programnem govoru? Saj je vesel, če je tega rešen. Glasvoi se ne kupujejo na volilnem shodu in teroriziranje volilcev se opravi drugod. Opozicija, ki ne more delati s takimi sredstvi, je pa postavljena pod kap, če se ji prepove vsak shod. Štiri opozicionalne poslance, ki so prišli v volilni okraj, je dal z žandarji pregnati kakor vagabunde. In razuntega je razglasil za ves okraj malo obsedno stanje. Po devetih zvečer je bilo prepovedano zapuščati hiše! Na volišču samem je bilo poskrbljeno, da je bil opozicionalnim volilcem prihod do komisije oviran. Razne malenkostne sekature, v katerih so vladni bečarji izurjeni, so pomagale dalje, in tako ie »zmagal« vladni kandidat s sijajno večino 20 glasov. Opozicionalni kandidat je dobil 897 glasov, vladni pa 917. Tako se je zdaj volilo v Berett.vo Ujfalu, tako se bo zanaprej volilo sploh po Ogrskem! Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob Tl. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.............................. K 21 60 polletna.....................................1080 četrtletna.................................. 540 mesečna..................................... L80 Za Nemčijo: celoletna.................................K 2640 polletna..................................» 1320 četrtletna....................................660 mesečna..................................... 220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom Uprav ništvo „ Z a r j e “ v Ljubljani. Štajersko. — Štajerski deželni zbor je že zaslišal svoj de profundis. »Parlamentarische Nachrichten« poročajo namreč od poučene strani: »Od ministrskega predsednika grofa Stiirgkha uvedena akcija, da se omogoči zasedanje štajerskega deželnega zbora, ki je že nekaj let nesposoben za delo, ni imela vsled odklanjajočega nastopala Slovencev zažeijenega uspeha. Zato namerava vlada v doglednem času razpustiti deželni zbor. Sklican bo le še na eno sejo, da se prečita cesarski reskript, s katerim se deželni zbor razpušča. Nove volitve bodo meseca novembra^ — Tako umira torej še en deželni zbor nenaravne smrti. Javno bodo klerikalci to vsekakor razglašali za svoj uspeh, če se ga bodo tudi v, srcu veselili, je drugo vprašanje. In kaj bo vlada profitirala z razpustom in z novimi volitvami, je še večje vprašanje. Razumnim ljudem je usoda štajerskega deželnega zbora le nov dokaz, da s temi pokvečenimi parlamenti sploh ne gre. — 29 hiš je zgorelo. Iz Pangerce na Ptujskem polju poročajo: V soboto je začelo goreti pri nekam posestniku v Pangercah. Vlekel je močan veter, ogenj se je razširil na sosednje hiše in uničil vse z gospodarskimi poslopji vred. Veter od severozahoda je zanesel ogenj tudi na sosedno vas Gornje Jablane in je upepelil skoro vso. Pogorelo je 29 hiš z gospodarskimi poslopji, živežem — poljskimi pridelki in živino. Domačini in gasilci so delali naporno, da bi omejili ogenj, a zaradi vetra, je bil njihov napor skoraj brezuspešen. Zgoreli so tudi trije otroci. Skoda je ogromna. Istra. — Deželna konferenca. Kakor smo že poročali, bo dne 7. in 8. septembra t. 1. v Opatiji tretji kongres deželne organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke v Istri. 0 važnosti te konference ni treba veliko besed. Od zadnje konference se niso razmere v deželi prav nič zboljšale, poslabšale pa so se v vsakem oziru: Politično in gospodarsko. O eksistenci istrskega deželnega zbora se komal kaj ve. Vsa velika akcija »narodne sprave«, ki jfl bila izvršena z velikansko slavo nacionalističnih strank, je bila ne toliko vesela kolikor smešna burka; to je dovolj dokazano's tem, da je deželni zbor pač izvoljen, ali na kakšno zasedanje se ga niti ne upajo sklicati ker vedo, da bi bil tisti dan razbit, ko bi se sešel O kakšni narodni spravi ni niti govora, le da dobiva nacionalni boj v deželi še bolj klavrne oblike Ob tem pa propada vse gospodarstvo vsa kultura, in se onemogoča však napredek. Položaj delavnega ljudstva je grozen, poljedelstvo je zane-marjeno, istrske šolske razmere pa so sramota za Avstrijo. Kako cvete v takih razmerah korupcija, so pokazali procesi zaradi svinjarij v puljski občinski upravi. Posledice takega škan' daloznega gospodarstva Pa Plačujejo široki sloji ljudstva. Te razmere pa so le zato mogoče, k« je ljudstvo v deželi in v občinah brezpravno; h brezpravno je, ker je večinoma še nezavedno. Socialna demokracija ima zdramiti mase in,ifl organizirati, da si bodo mogle pridobiti potrebnV vpliv v upravi in v javnosti sploh, ter se jerobstva, ki ga peha v nesrečo ’ Zato je potrebno, da se pripravijo vse organizacije za to konferenco, ne le s tem, da izvolijo svoje delegate, ki jih bodo zastopali v Onatiii' preučiti morajo dnevni red z vsemi točkami da se bodo mogli zastopniki uspešno udeležiti debate Svoje delegate za konferenco naj naznanijo tajništvu, kamor naj pošljejo tudi vse predloge ki jih morda imajo za to konferenco. Da bo čim večji uspeh, je potrebno, da bodo zastopani vsi kraji, v katerih žive pristaši stranke. Vsa pojasnila daje tajništvo, Cliva Castelo 2 v Pulju. Srbsko-grške zahteve. Trst. — ,,Sa":omor Iz Trsta poroeajo: Blizu Opčine so našli v soboto na železniškem tiru grozno razmesarjeno truplo artiljerista. Glava je bila odtrgana od trupla. Samomorilec je vojak artiljerijskega polka št. 8 Adolf Adler z Dunaja. Polk ima zdaj pri Senožečah vaje. — Otvoritev tržaške mestne prodajalnice za ribe. Tržaški občinski svet otvori tržaško mestno prodajalnico za ribe na Rivf dei Pesca-tori v ponedeljek 11. t. m. »Čuješ. Ladko!« je kričal Otokar. »On piše tudi: »Ljubite stariše. otročiči!« No, če mishš, da ti ta kaj preskrbi, to si se zanesel na čistega krokarja! Klepetec je —- največji klepe-tec na svetu! No, in sedaj še nekam, Ladko — potem pa gotovo pojdeva domov, potem naj ima tvoja duša mir!« Kvapil ni odgovarjal, toda njegove oči, trudne od bdenja, so se svetile mrzlično in otrplo. Bilo je polu dveh popolnoči. ko so kričaje odhajali z Male Strani. Drožkar je neprenehoma pokal z bičem, kobila se je na mostu ne-kolikrat izpodtaknila, a znova kakor divja dirjala dalje. Kolesa drožke so skakala po tlaku, divje je odmeval njih beg v tiho noč. Chladek je v vozu zaspal, in Otokar bi bil kmalu počil od smeha. To je bilo veselo, kaj tacega pa še ni doživel nikoli. »Ah. to bi bila radost, ko bi se tale kobila stegnila in crknila na cesti!« Jen-šovsky je kričal na drožkarja, naj jih pomeče kar v Veltavo, in preklinjajoč je iskal v naročji nanosnik. Bransky in Kukla sta prepevala s hripavimg lasom: »Chovala mne ma matička.« dočim je Bismark razdražen renčal vanja. Tu pa tam je kak stražnik na nočni straži začudeno gledal za vozom, ki je š_vignil z ropotom mimo njega. Za mostom je drožkar pognal v ozke ulice petega okraja. »Ladko, sedaj si pregledamo punce!« se je smejal Otokar, tresoč Kvapila za rame. »To te bo osvežilo in ti pregnalo zaspanec, kaj!« Pa Kvapil ga je začel prositi za Boga, naj bi že bilo tega konec, naj bi šla spat. »To je nepošteno od tebe. Otokar. Kaj tacega nisem se nadejaj od tebe.« »Boš že utihni!,« se je odrezal Otokar. »In ko bi bil vedel, da si taka kura, za nobeno peno bi te ne bil zadrževal, skremženec1« V tem je drožkar obstal v tesni ulici pred hišo, nad katere vhodom je gorela rdeča svetilna. Otokar je izstopil in za njim so' iz lezli ostali; tudi drožkar je skočil s kozla »Kolega, boste videl, to vas osveži!« i« tolažil Jenšovski Kvapila. »Glej da se ne izpodtakneg, Ladko!* je klical Otokar. »Čakaj, te bom vodil jaz sem že star kos!« je pristavil s tenkim glasom. »Ta- I koj jeseni sem takole preromal Prago Povsodi so me upeljali. Pojdi, pojdi!« Kvapil se je iznova udajal, pričakujoč, da . bo to že zadnja postaja. Vlekli so ga gori P® stopnicah, odkoder je zvuiel glasovir in petje. Za njim so drugi izvlekli Chlfidka. XXI. «Poglej!« je pokazal Otokar na vrata, skozi katera se je videlo v razsvetljen lokal. Nekaj prepevajočih deklet se je tu valjalo po stolih, po Zofah. Nekatere so pušile cigarete; jedna v kratki suknjiči je sedela na kolenu prea suhega pianista. Kvapil se je sam sebi zdel pijan, da so ga le kakor v sanjah zvlekli sem — v tak lokal. »Ladko. tu je tako, kakor na Turškem pri sultanu!« se je režal Otokar. »Ali ti ne ugaja?' Ali se bodeš še pritoževal radi nas?« Vlekel ga je za roko, zakadM se takoj med dekleta, ki so naglo vstajala s svojih sedežev. »Na zdar, fantiček!« so ga klicale kakor znanca. Jedna ga je potegnila nase in vprašala, kjei je lumpal. Šepetal je in kazal na Kvapila. In deklica je hitro skočila z zofe, tekla h Kvapiltt in ga objela z nagimi rokami ter klicala, sme« joč se: (Dalje.) Pogajanje na Balkanu. Premirje je podaljšano do petka opoldne. Dotlej bo baje sklenjen mir. Največje preglavice dela Kavala. V odrinskem vprašanju še ni nič napredka. PREMIRJE PODALJŠANO. Bukarešt, 4. Premirje je podaljšano do petka. RUMUNSKO POSREDOVANJE. Bukarešt, 5. Majorescu spoznava, da je prišel trenotek za posredovanje Rumunije med nasprotniki. Razlike med zahtevami in ponudbami so se čez nedeljo znatno zmanjšale, vsled česar je pričakovati, da se po večini doseže sporazum ito petka. V najslabšem slučaju določi pogodba, da se prepusti odločitev o nekaterih točkah velesilam. „„„ UPANJE V MIR. Bukarešt, 5. V diplomatičnih krogih so prepričani. da bo mir do petka sklenjen. Včeraj so imeli Majorescu, Pašič in Venizelos sestanek. kavala. Bukarešt, 5. Tončev izjavlja v razgovorih z žurnalisti: Med nami in Grki je le ena točka, v kateri nikakor ne moremo odnehati; to je K®^ vato. ki Je za nas žlvljensko vprašanje. Odrekati nam Kavalo se pravi siliti nas na vojno. SPOMENICA MACEDONSKIH BOLGAROV. Sofija, 5. Macedonska deputacija je poslala Majorescu, poslanikom velesil iti Greyu brzo-avno spomenico, v kateri pravi, da so se rna-:edonski Bolgari vedno borili za svobodo m se te bodo dali ne posrbiti ne pogrčiti. \ elesile naj ustanove avtonomno Macedonijo. Bolgarski imetje ne bodo odnehali v boju, dokler ne dose-Sejo svobode. grške izgube. Atene, 5. Po zanesljivih podatkih je imela armada, ki je v Macedoniji operirala proti Bol-carom, doslej okrog 35.000 mrtvih, ranjen h In pogrešanih. Ce se prištejejo oni, ki so na boji-ščih oboleli, ima grška armada okrog 40 odstotkov svojega prvotnega stania za boj nesposobnih. (Slava vojni!) GRŠKA ARMADA SE UMIKA. Sofija. 5. Poveljnik 2. armade brzojavlja. a izrablja grška armada premirje za to, da se makne iz nevarnega položaja, v katerega je rišla v zadnjih bojih. Če bi bile operacije tra-ile še 1 do 2 dni. bi bil poraz glavne grške rmade neizogiben. To je tudi vzrok, da so privolili v podaljšanje premirja. ODRIN. Turki ga ne dajo. Car/grad 5. Armada je prisegla, da ostane a vsako ceno v Odrinu. Minister Talaat beg ravi da za tistega, ki bi Odrin izročil Bolga-otn za kakršenkoli kompenzacije, ni prostora ministrstvu- Akcija proti Turčiji. Pariz 5- »Temps« poroča iz Peterburga, a poide Droti Odrinu balkanska armada z Ru-mnijo na čelu, ali pa bolgarsko - runtunska nnada, ker Rumunija ne mara sama igrati po-cista proti Turčiji. Na drugih točkah Turčije a Je verjetna avstrijsko-ruska akcija. 1 udi o uskem izkrcanju ob Lataldži se govori. NEMČIJA ZOPER AKCIJO V ARMENIJI. Pariz, 4. »Eclio de Pariš« poroča: Nemški oslanik v Carigradu Wangenheim je obvestil elikega vezirja, da ne bo Nemčija nikdar dovo-la zasedenja turškega ozemlja niti v najodda-enejši Mali Aziji ne. Ta izjava je napravila na jrško vlado in na diplomatične kroge v Cari-radu velik vtisk. ODŠKODNINA ZA CRNO GORO. Pariz, 4. »Temps« poroča: Crni gori se je osojilo. ki so ji ga velesile dovolile za zapusti-bv Skadra v znesku 30 miljonov že izplačalo, telesile ne bodo, kakor so nameravale začet-oma, zahtevale od črne gore izjave o porabi ega denarja. Vest še ni potrjena. Zadm*e vesti. ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA. Praga, 5. Tukaj je govorica, da skliče vlada iehe in Nemce v sredi septembra na novo pravno konferenco, če bi ena ali druga stranka dklonila udeležbo, ali pa če bi ostala pogajala brez uspeha, bo vlada oktrolrala drugo volno polovico (ampak ne splošno in enako!) in ste dele spravnih določb, ki spadajo v kom-etenco deželnega zbora. GOVOR MADJARSKEGA MINISTRA. Nagy Szent-Miklos, 4. Trgovinski minister aron Harkanyi, katerega kandidira vladna Iranka v tukajšnjem okraju, je včeraj razvil roj program. Med drugim je dejal, da je treba a Hrvaškem uvesti normalno, ustavno življe-|e, z narodnostmi pa čimprej obnoviti popoln jorazum. (Malo čudne besede, če se vpraša, daj Je bil med madjarsko vlado in nemadjar-timi narodnostmi sploh »popoln sporazum«.) Otem Je naglašal, da se ne more povečanje lie bojne pripravnosti nikakor več odlašati. Torej: Več rekrutov! Več kanonov!) BOMBA NA PLESU. Videm, 5. V Villa Batocleti pri Cividale so antje, ki so bili izključeni s plesa, vrgli bombo r 'dvorano, v kateri je bilo okrog 70 parov, teko dekle Je težko ranjen«. KRUPPOV ŠKANDAL. Berlin, 5. Zastopnik obtožbe predlaga sledeče kazni: Za Tiliana 9 mesecev zapora in odpust iz službe, za Schleuderja 8 mesecey in degradacijo, za Hinska 9 mesecev in odpust, za Schmieda 6 mesecev, za Droseja 3 mesece zapora, za Hplgeja tri mesece trdnjave, za Pfeiferja eno leto zapora in odpust. NESREČA PRI ZABAVI. Paderborn, 4. Na velikem vrtiljaku se je zlomil vijak in dva vozička, zgrajena v podobi aeroplana, sta padla med gledalce. Dvoje deklet je smrtno, en deček težko, deset oseb pa lahko poškodovanih. POLDRUG MILJON PONEVERIL. Štutgart, 4. Tajnik židovske verske občine Friedmann je poneveril poldrugi miljon mark in pobegnil. VOLITVE NA FRANCOSKEM. Pariz, 5. Doslej je od volitev za generalne svete znanih 1374 rezultatov. Izvoljenih je 180 konservativcev in liberalcev, 128 naprednjakov, 913 radikalnih republičanov, 41 zedinjenih socialistov. Treba je 112 ožjih volitev. ČASTNIKOV NIMAJO. Pariz, 5. Časopisje, ki ima stike z vojnim ministrstvom, toži, da se močno občuti pomanjkanje kompetentov za častnike. Pri pehoti manjka danes 1200 častnikov. Mnogim oddelkom morajo vsled tega poveljevati povsem mladi podlajtnanti. Ko so odposlali nadomestne bataljone v Senegalijo, je manjkala polovica častnikov. SOCIALISTI IN VLADA V HOLANDIJI. Amsterdam. 4. Ker so se pojavile zaradi sestave nove parlamentarne vlade, ki bi bila sposobna, da izvrši revizijo ustave, nepričakovano velike težave, in je iz stranke same prišla iniciativa, na! se predloži širšemu strankinemu kroga vprašanje začasnega vstopa socialistov v ministrstvo, je strankino vodstvo klicalo izreden strankin zbor na 9. In 10. avgusta. STAVKA V MILANU. Milan, 5. V zvezi s kovinarsko stavko je razglašena splošna stavka. Skoraj vse delo počiva, tudi tramvajski promet. Razun malih prask je vse mirno. NAPAD NA AVTOMOBIL. Rim, 5. V rimski Kampanji je bil avtomobil bankirja Parisija napaden s streli iz pušk. Štirje člani obitdjl so bili ranjeni, med njimi 311etni sin Aleksander težko, vendar pa ne smrtno. Neki železniški čuvaj je videl tri sumljive osebe, ki so se potikale po okolici. Dva napadalca so prijeli. VIHARJI V ITALIJI. Rim. 4. V okolici Brindisija so hudi viharji povzročili veliko škodo. V Ferrari je bla električna napeljava razdejana. Okrog Riminija in ob jadranski obali je veliko škode. Več bark »e Je potopilo: sedem oseb Je utonilo. KOLERA. Bukarešt. 5. V Stefanestiju pri Bukareštu so trije z Bolgarskega došli cigani umrli za kolero. AVTOMOBILSKA NESREČA. 2 mrtva, 14 ranjenih. London. 4. Štiriintrideset delavcev drevesnice v Waltham Crossu se je z motornim omnibusom vračalo z izleta. Na strmi cesti blizu Hiddcsdona se je moral avtomobil izogniti nekemu kolesarju, pa se je prevrnil. Delavci so bili pometani iz voza. Eden Je bil na mestu mrtev, drugi je umrl na poti v bolnišnico. 14 jih je težko poškodovanih, med njimi jih je šest v smrtni nevarnosti. NAJDENA »TITANIC«. London, 4. Iz Novega Jorka poročajo: Kapitan nekega parnika, ki je priplul v tukajšnjo luko, javlja, da je opazil tam. kjer se je lani potopila »Titanic«, prednji del pogreznjene ladje na podmorski pečini, katero so tukaj že davno slutili, pa ni bila zaznamovana v pomorskih kartah. Izključeno ni, da je kleč povzročila katastrofo ladje; to bi bilo važno za odškodninsko tožbo proti parobrodni družbi. Vlada je takoj uvedla preiskavo. NEMIRI V INDIJI. London. 5. V Kanapuru so med mohame-danci izbruhnili nemiri, ker so nodrli neko džamijo zaradi cestne regulacije. Prišlo je do boja S policijo. 13 mohamedancev je ubitih, 30 ranjenih: od policije je 1 ubit, 40 ranjenih. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Thkn -Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Pozor! 50.000 par v čevljev! 4 pare črevljev za K 8*—. Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para motkih in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 8‘—. Razpošilja se po povzetju. S. LUST1G, Izvoz čevljev, Neu Sandez 9, Z. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Delavske konsutnne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Vsem konsumentom! S 30. junijem 1913 so zaključile Delavske konsumne zadruge svojo IX. zadružno dobo z najboljšim uspehom, ki dokazuje, kako se tudi v naših pokrajinah razširja z največjo hitrostjo zadružniška ideja. Kdor se ni še pridružil Konsumni zadrugi, ozre naj se na spodaj navedene številke, pomisli naj na mogočnost, katero zastopajo včlanjeni konsumenti in na to, kar bode zamoglo izvršiti zadružništvo v kratkem, ako bodo konsumenti razumeli, da je najmočnejše orožje proti podraževanju živil Konsumna zadruga katere glavni namen je postaviti se v bran ekonomičnemu neredu glede izdelovanja in razpečavanja izdelkov Napredki Delavskih konsumnih zadrug o S eL !=. I. zadružna doba 1903—1905 (19 mesecev) n. ra. iv. v. vi. vn. vni. IX. 1905—1906 1906—1907 1907—1908 1908—1909 1909—1910 1910—1911 1911—1912 1912—1913 K 208.001-05 „ 148.450-19 * 201.206-58 * 366.482-97 * 615.508.12 „ 873.392-40 „ 1,050.82918 * 1.334.05310 „ 2,436.446 73 Od dneva ustanovitve do 30. junija 1913 K 7,234.370 32 Inkaso tekom zadružne dobe 1912—1913 ....... K 2,436.446 73 Inkaso tekom zadružne dobe 1911—1912........................ „ 1,334.053.10 Narastek zadnjega leta K 1,102.393'63 Osrednji urad in osrednja skladišča: Trst, ulica S. Francesco štev. 21. 28 skladišč za razpečavanje blaga. •*> 14 skladišč v Trstu: St. 1. Ulica deli’ Istria 10, vogal ulica Montecchi (z mesnico). Št. 2. Ulica Belvedere 34. Št. 3. Ulica del Salice 4 (po mesecu avgustu ulica Settefontane 6 z mesnico). Št. 4. Ulica Acquedotto 67. Št. 6. Ulica Conti 26. Št. 8. Ulica Girolamo Muzio 6. Št. 10. Ulica S. Marco 13. Št. 12. Ulica del Rozzo Bianco 5. Št. 13. Ulica del Lloyd 10, občinske hiše. Št. 16. Kjadin Sv. Alojzij 800, občinske hiše. Št. 17. Škedenj, Trg. Št. 18. Vrdela, občinske hiše 11. Št. 20. Ulica Raffineria 3, I. in II. nadstropje (oblačila). št. 26. Ulica R. P. Vergerio 871, občinske hiše. 8 skladišč v Istri: Št. 5. Milje, št. 9. Pulj, št. 11. Isola, št. 15. Koper, št. 19. Pulj, št. 25 Milje- Chiampore, št. 27. Rovinj in št. 28. Bertoki pri Kopru. 6 skladišč v Furlaniji: St. 7. Gorica, št. 14. Tržič, št. 21. Kormin, št. 22. Muša, št. 23. Fara in št. 24. Tržič-Panzano. V kratkem se otvore sledeča skladišča: V Trstu, Rojan, Largo tra i rivi z mesnico; v ulici S. Marco mesnica. — V Gradišču v lastni hiši; ki se gradi. — V Vižinadi, s priklopitvijo že tam obstoječe samostojne zadruge. Načrtana skladišča: Trst: Sv. Marija Magdalena zgornja; Ponziana (občinske hiše); Sv. Sobota (občinske hiše); Greta; Škorklja; Sv. Križ; Tržič; mesnica, pekarna in tretje skla- dišče v bližini železniške postaje; Ronki; Milje-Grvatini; Buje; Tiran; Opatija-Volovska; Reka. Obširno poročilo se objavi koncem meseca avgusta, in se ga bode dobilo v vsakem zadružnem skladišču. Delavske zadruge prodajajo le članom in proti gotovini. Skladišča Delavskih zadrug so odprta vsakemu, ki hoče postati član, podpi- savši delež 20-tih, kron, katerega se izplača tudi v malih obrokih. Delavske zadruge nudijo velike koristi brez najmanjših žrtev od strani članov. Nadaljna pojasnila dajejo naša skladišča, kjer se podpisavajo tudi pristopne izjave. T r s t, v juliju 1913. Ravnateljstvo. - Potniki v severno In južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTROAMKRIKANA Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejšlml brzoparnlki z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, irezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. ES 29 55 0 0 Z ss s m Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ————— Kolodvorska ulica štev. 26. - . Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prosi. Cez 30 dni do 6 mesccev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira jremoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. mm i 1 Družinski kruh! iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico44 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Čiani, segajte po njem! ■■■■■■H IS m m i u ID! Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani m = ■ s ■ a ■ H zzmzzzzzzzzr r« Z# Z O* Z* ■ se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. :: Krom. Konsumno društvo za Ljubljano n m okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom,